DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50 ŠSev. 38 Maribor, sobota, 5. aprila 1941 Lato XVI Delavstvo pozdravlja sporazum V teh težkih dneh je treba iskreno pozdraviti, da se je tudi v novo nastalem položaju našla podlaga za sporazum med v vladi zastopanimi meščanskimi strankami v takozvanem narodnem vprašanju ali kakor se pravi v hr-vatskem vprašanju. Predstavniki srbskih strank so se sporazumeli z odposlanci dr. IMačka, ki je nato 4. aprila zjutraj prispel v Beograd ter prevzel mesto podpredsednika v vladi, ki mu je bilo rezervirano'. S tem sta tudi na zunaj povdarjena enotnost in sloga v državi, ki sta oo-trebiii, da se razblinijo v nič vsi načrti, ki so bili grajeni na našo' notranjo narodno razprtijo. Socialistično delavstvo v naši državi teh narodnostnih razprtij ni poznalo, ampak je od početka te države gojilo medsebojne vezi solidarnosti in bratstva po načelih svobode in demokracije. Nekateri tega našega zadržanja niso razumeli in so večkrat dolžili zdaj slovenske, zdaj hrvatske, zdaj zopet srbske delavce, da zapostavljajo svojo narodnost v korist enih ali drugih, ki so hoteli imeti vsak zase prvo besedo •v državi. Vse te obdolžitve so bile brez podlage. Socialistično delavstvo je videlo, da ima v tej državi .skupne razredne interese in da mu je zato potrebna skupnost. Ta skupnost je počivala na 'harmonično organiziranih odnošajihi. S tem, da je proglasilo svojo razredno solidarnost, je obenem doprineslo svoj veliki delež za narodno skupnost v državi. Mogoče bi meščanske stranke mnogo težje urejevale odnošaje med LIrvati in Srbi ter Slovenci, akoi bi delavstvo gledalo na ta vprašanja drugače kot pa gleda. Tako pa smatra delavstvo državo za svojo hišo, v kateri hoče imeti svoje pravice in biti predvsem enakopravno. Ta hiša je socialističnemu delavstvu njegov dom, ki ga gradi in čuva s svojim ustvarjalnim delom, pa tudi drugače, kadar nastopijo časi, kot so danes. Mir je socialističnemu delavstvu cilj in ako je sporazum med meščanskimi strankami tudi v tem pogledu ustvaril nekaj pozitivnega, je treba reči, da je enotnost socialističnega delavstva v državi k temu doprinesla svoj del. Država računa na delavstvo, toda tudi delavstvo računa na državo. Enotnost notnost v uso Jnilt V I casi i. 3. aprila dopoldne je bila v Zagrebu seja HSS, ki je trajala do 13.30. Po končani seji je predsednik HSS dr. Ma- j ček podal novinarjem izjavo glede na; svojo odločitev, yla sprejme ponujeno 1 mu mesto podpredsednika vlade. Izjava se glasi: »Kristjan sem in se spominjam besed Kristusovih: »Blaženi oni, ki gradijo mir ker se bodo imenovali sinovi božji«. Občutim dolžnost do naroda, ki mi že nad 10 let zaupa, da poskusim vse, da mu rešim mir, to največjo dobrino človeštva. Iz poročil, ki so mi jih prinesli ban banovine Hrvatske dr. Ivan Šubašič, podpredsednik HSS inž. Košutič in hr-vatski ministri kakor tudi iz poročil predsednika vlade armijskega generala j Dušana T, Simoviča, zunanjega mini- i stra dr. Momčila Ninčida kakor iz pisem, ki sem jih prejel od uglednih sr-bijanskih in slovenskih prvakov sem prišel do globokega prepričanja, da so današnji prvaki Srbije in srbskega naroda prav tako iskreno za mir, kakor sem tudi jaz. Zavedam se, da moram navzlic vsem težkočam, ki so se v zadnjem času nakopičile, s skupnim sodelovanjem in s skupnimi napori ohraniti mir in olajšati težkoče, ki nam jih prinaša današnji težki čas. Zajamčeno je vrhu tega, da bodo pridobljene pravice Hrvatske s tem sodelovanjem ne samo spoštovane in učvrščene, marveč tudi poglobljene. Prepričan, da bom svoj posel tem lažje opravljal, ker se bom pri njem znašel z možmi, s katerimi sem v popolnem mesebojnem zaupanju sodeloval v Dr. Halek v vladi najtežjih časih in sem bil nosilec skupne liste ob volitvah.« Predsednik dr. Maček je odpotoval v Beograd z glavnim tajnikom HSS dr. dr. Krnjevičem in banom banovine Hrvatske dr. Subašičem. Novi bani S kraljevim ukazom so bili imenovani novi bani in sicer: Ban dunavske banovine je postal dr. Milorad Vlaskarič, doslej pomočnik notranjega ministra. Ban moravske banovine je postal Božidar Krstič, doslej ban zetske banovine. Ban vrbaske banovine je postal dr. Nikola Stojanovič. Dosedanji ban moravske banovine Je-nicije Krasojevič je upokojen, dosedanji ban dunavske banovine dr. Branko Ki-jurina pa postavljen na razpoloženje. Senat je razpuščen S kraljevim ukazom z dne 1. aprila t. 1. je na podlagi čl. 116 razpuščen senat. Beograd, Zagreb In Ljubljana odprta mesta Avala. Jugoslovanska vlada je sklenila, da bo v slučaju proglasitve vojnega stanja sporočila vsem vojskujočim se državam, da je smatrati Beograd, Zagreb in Ljubljano za odprta mesta. Naš poslanik dr. Ivo Andric v Berlinu Naš poslanik dr. Ivo Andric se je dne 2. aprila po dveh dneh bivanja v Beogradu vrnil v Berlin. Avala. Italijanski konzul v Splitu Kaj se je zgodilo z Jugorasom? RS te ksMS »Jugorasove« organizacije So 'se v Beogradu polastile vsega poslopja Delavske zbornice in seveda tudi zbornične uprave. Po nastopu nove vlade je bil izdan ukrep, da se poslopje Delavske zbornice takoj zapečati in postavi straža. Nalog je bil izvršen in prostori Delavske zbornice ter Jugorasa zapečateni in zastraženi. V Ljubljani se je izvršila pretekli teden seja uprave Delavske zbornice, ki je na hitro roko sklepala o razdelitvi velikih zneskov — par stotisoč dinarjev »a Proti temu raz- deljevanju denarja je bil vložen protest na pristojnih mestih, ki bo najbrž upoštevan. Lingi Arduini se je dne 2. aprila poslovil od banovega namestnika in se mu je v svojem, kakor tudi v imenu Italijanske kolonije zahvalil za naklonjenost in korektno zadržanje oblasti kot tudi prebivalstva ves čas njegovega bivanja v Splitu. Prvi vrhovni inšpektor | armade vojvoda Bojevlč Predsednik vlade Simovič in vojni minister general Ilič sta dne 2. aprila obiskala na domu vojvodo Bojeviča, kateremu sta sporočila, da ga je kralj imenoval za vrhovnega inšpektorja armade, katero mesto je doslej zavzemal knez Pavle. Nihče ne sme zapustiti svojega stalnega bivališča zaradi naselitve kje drugod Predsednik vlade je izdal odredbo o potovanju državljanov. Po tej odredbi lahko potuje, kdor odhaja domov ali pa po opravkih. Visi tisti pa, ki so zapustili svoje redno bivališče in odšli drugam, se bodo morali vrniti. Koliko se je Izselilo Nemcev V inozemstvu so se razširile vesti, da se je izselilo 20.000 Nemcev iz Jugoslavije. Res pa je, da je na izrecni poziv nemških konzularnih zastopstev zapustilo Jugoslavijo 1750 nemških državljanov: 950 iz Beograda, 44 iz Novega Sada, 171 iz Maribora, 45 iz Sarajeva in 500 iz vseh ostalih mest. Nikomur izmed teh se ni ničesar pripetilo. ____ Morda je poleg navedenih smuknilo čez mejo še par drugih, ki so se pomešali med rajhovske državljane. Izmišljena In zlobna poročila Osebno varnost in imetje narodnostnih manjšin varujejo naši zakoni 41 milijard francoskih frankov je dala v promet nemška državna kreditna blagajna v zasedeni Franciji. V Franclji Je v prometu 218 milijard frankov papirnatega denarja. Beograd, 2. aprila-. AA. S službene strani smo Pooblaščeni objaviti naslednje: Zadnje dni prinaša del tujega tiska kakor tudi radijske postaje navzlic že objavljenim zanikanjem z naše strani, fantastične ter popolnoma izmišljene vesti o dozdevnih demonstracijah in napadih na narodnostne manjšine ter o ogrožanju njihovega imetja in osebne varnosti, kakor prinašajo in objavljajo -tudi celo vrsto drugih izmišljenih in popolnoma netočnih vesti. Tako je bilo včeraj sporočeno, da sta bili v Banatu zažgani vasi Žici in Ku-drič, kjer prebiva nemška manjšina, in da se je ta požar videl iz romunskega obmejnega selišča Stanare. Dalje je bilo javljeno, da so bili v bližini jugoslovansko romunske meje zažgani gozdovi, v katerih se baje skrivajo pripadniki neke manjšinske skupine, dalje da so bili v občini Bočar pripadniki nemške manjšine zelo maltretiram in da je bilo pri tem ubitih 10 ■Nemcev, da je bila opustošena cela ulica v Petrovgradu, v kateri stanujejo Pripadniki nemške manjšine, da se dogajajo aretacije predstavnikov narodnostnih manjšin itd. in še mnogo drugih docela izmišljenih stvari. Po viru vseh teh vesti se vidi, da ne priha- jajo iz naše države, prav tako pa se opaža v radijskih oddajah teh držav pomanjkanje poročil njihovih dopisnikov \7j Jugoslavije, ki Po lastnem priznanju vsak dan pošiljajo poročila, da vlada v Jugoslaviji popoln red in mir in da ni bilo nobenih dogodkov, ki bi vsaj približno dali povod, da se veruje v resničnost teh zlobnih vesti. Najtipičnejši zgled za širjenje teh netočnih vesti pa Predstavlja trditey nekega uradnega predstavnika na včerajšnji novinarski konferenci v tujini, da sta angleški minister Eden in angleški general_J>ill v Beogradu. H gornjim ugotovitvam naših uradnih mest, dodajamo še nova obvestila naše radio službe: Neke tuje radijske postaje so objavile, da so srbski demonstranti nekemu Nemcu vtisnili na čelo kljukasti križ. Nek bolgarski list je javil, da je naša vlada zgubila vsako kontrolo nad dogodki, Nek tuji list pravi, da je zanikanje vesti o preganjanju Nemcev v Jugoslaviji predrznost itd. Kaj bo rekla tuja propaganda na izjavo celjskega nemškega advokata dr. W. Riebla, ki je brzojavno sporočil graškemu radiu, da so vse vesti o preganjanju Nemcev v Celju izmišljene. Komu je to hujskanje potrebno? Albansko bojišče Vesti z albanskega bojišča javljajo, da se vodi v glavnem pozicijska vojna. V akciji je letalstvo na obeh straneh, l Neka grška podmornica je na Sredozemskem morju torpedirala neko večjo italijansko ladjo. Dne 2. aprila smo ujeli 7 italijanskih letalcev, ki so bili prisiljeni spustiti se s padali iz treh sestreljenih bombnikov nad Volosom. Dne 2. aprila smo sestrelili dve angleški letali in tri naša letala se niso vrnila. Turčija in USA Razgovori zaradi dobave orožja. Turški poslanik je v Washingtonu raz-i pravljal z ameriškimi (vladinimi predstavniki glede dobav ameriškega orožja Turčiji. Iz Zedinjenih je bilo že odposlanega mnogo orožja v razne tuje države, čijih imen pa ne omenjajo. Nenadna smrt madžarskega min. predsednika Iz Budimpešte so sporočili dne 2 aprila, da je tamkaj umrl predsednik madžarske vlade grof Teleki. O smrti madžarskega ministrskega predsednika se izve, da je izvršil samomor, ker so mu državni posli v sedanjih razrvanih razmerah zrasli čez glavo iti so mu zlasti zadnje dni živci docela odpovedali. Madžarska vlada je nato podala de-misijo. Za ministrskega predsednika madžarske vlade je bil imenovan sedanji zunanji minister Bardossy. Ameriške vojne ladje bodo spremljale poilljke orožja do Islandije * Iz Washingtona poročajo, da bo najbrž v kratkem odrejeno, da bodo ameri-slce vojne ladje spremljale z orožjem na-tovorjene ladje za Anglijo do otoka Is-landije, kjer začenja vojna cona. Angleški zunanji minister Eden in general Dill bosta po poročilu Havasa po razgovorih v Atenah ponovno obiskala Ankaro. Draginja na Danskem. Gorivo se je podražilo za 21)0 odst., hrana za 91 odst. in obleka za 92 odst. Zaključni boji v Eritreji Angleško vojno poročilo Libija: Operacije pri Marši Bregi se nadaljujejo. Prednji angleški oddelki so se umaknili. Angleške čete so se Zračni napadi na zapadu Hudi nemški napadi na Bristol Nemško vojno poročilo Dne 1. aprila je neka podmornica potopila na severnem Atlantskem oceanu 5 sovražnih ladij s skupno 35.000 tonami in raizen tega najlbrž še eno. V kanalu Sv. Jurija (med Irsko in Anglijo) je bilo potopljenih 6 petrolejskih ladij s skupno 42.000 tonami. Na nekem letališču v južni Angliji je bilo z nenadnim napadom uničenih 24 letal. Letala so hudo poškodovala 5 velikih tovornih parnikov in napadla še dvoje letališč. Ni res, da bi bila angleška letala potopila nek nemški rušilec. V noči na 4. t. m. je 100 nemških le Angleško vojno poročilo Noč na 2. aprila je 'bila že dvanajsta mirna noč nad Londonom. V zgodnjih večernih urah je bilo nekaj manjših nemških napadov. Dne 1. aprila ije bilo hudo bombardirano mesto Hull in je precej človeških žrtev. Dne 1. aprila so bili izvedeni napadi na sovražne ladje in topniške postojanke na francoski obali. Ob danski obali je bila s torpedom potopljena neka sovražna ladja. Dne 2. aprila so angleška letala metala bombe na dve letališči na Holandskem, ob obali pa potopila 2 ladji. Dve Dve angleški in dve nemški letali sta V Ili-Vl Ilci' ir. l. III. JV 1UU . ... ° . TY ~ -1 1 tal napadlo angleško mesto Bristol in, bdi sestreljeni. V noči na 2. april ni bilo povzročilo silno razdejanje. Napad je nemških letal nad Anglijo. Nemška le- trajal 4 ure. Nadalje so letala napadla tudi London in razdejala več ondotnih kolodvorov. Potopila pa so 3200 tonsko ladjo. tala, ki so podnevi napadla več ladij v ustju Temze, so bila pregnana, 2 pa sestreljeni. Varati znajo. V Zagrebu je nek neznanec na ulici ogovoril nekega delavca in sta Sla potem skupaj dalje. Čez nekaj časa je neznanec opazil na tleh robec, ki ga je pobral in v njem našel prstan s priloženim računom, iz katerega je bilo razvidno, da je prstan vre-; den 3600 din. V istem hipu jima je prišel na-! proti nek moški, ki se je ustavil in so skupaj i ogledovali prstan. Dotični moški je neznancu ponudil din 2000, ako mu proda prstan, toda mora iti z njim, ker nima denarja Pri sebi. Za prstan pa se je zanimal tudi delavec, ki je srečal neznanca in mu rekel, da bi ga kupil tudi on, toda ima samo nekaj nad din 1000 pri sebi. Neznanec je pristal na to ponudbo in reket. da naj gre delavec z drugim neznancem, ki mu bo potem da! din 2000. Delavec je izplačal neznanca, z drugim pa odšel v neko gostilno. Pred gostilno je drugi neznanec rekel delavcu, da gre po denar in da se bo t& koj vrnil. Delavec pa je zaman čakal v go stilni, kajti prevejanca sta ga osleparila s prstanom, ki ni bil nič vreden. Telekl Je 'sedaj že drugi madžarski minister, ki je umrl pod zelo čudnimi okoliščinami. Prvi je umrl zunanji minister grof Czaky, ki je podpisal prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. Čianke iz naše »Delavske Politike«, ki so izšli v zvezi z dogodki dne 27 marca je sko- i ro v celoti objavil beograjski radio, razen tega so jih prinesli 'tudi beograjski listi. Minister dvora Radoje Kneževič, ki je bil član demokratske stranke je izstopil iz te j stranke z izjavo, da njegov sedanji položaj zahteva, da ni član stranke. Priznanje kraljevi gardi je izrekel kralj za njeno zadržanje v noči med 26. in 27. marcem. Odstavljen je bil beograjski župan Jevrem Tomič in na njegovo mesto imenovan Dobri-slav Lazarevič, beograjski trgovec. Izmenjana sta tudi oba podžupana Lazar Kostič in Božidar Nedič. Prvi podžupan je postal Ivan Miličevič, upokojeni inšpektor finančnega ministrstva. Lazarevič je demokrat. Nov upravnik mesta Beograda. Razrešen je upravnik mesta Beograda, orožniški general Miljutin Stefanovič in namesto njega postavljen dosedanji načelhik odldelka javne varnosti v notranjem ministrstvu Dušan Ribar. Izšla je nova uredba o vojaški disciplini, ki se tiče ne samo vojaških oseb, ampak tudi vseh onih, ki se nahajajo pod vojaškim nadzorstvom ali pri delu za vojsko. Gre pa pri tem za manjše disciplinske prestopke, ki ne spadajo pred vojaško ali vojno sodišče. Proračun vrbaske banovine znaša 40 milijonov dinarjev. Finančno ministrstvo je samo primaknilo k proračunu 3 milijone dinarjev. 15 milijonov kilogramov turškega in sovjetskega bombaža bomo dobili, ako ne nastanejo kakšne zapreke. Mogoče bi dobili celo 800.000 kg egiptovskega bombaža v zameno za našo konopljo in les. Tudi 'sovjetski poslanik v Londonu Majski se je udeležil maše v grški pravoslavyi cerkvi v Londonu, ki se je brala, ko je zasede! prestol mladi kralj Peter II. Viseči dolgovi nemškega rajha znašajo po poročilu DNB 32,4 milijarde mark ali 581 milijard dinarjev. Italija in Japonska. Macuoka je v Rimu raz-govarjal z Mussolinijem eno uro. Na banketu pa ga je pozdravil zunanji minister grof Cia-110, ki je dejal: »Z zmago orožja, o kateri smo prepričani, bomo dosegli vzvišeni cilj, ki ga določa pakt treh držav: uvedbo novega svetovnega reda, v katerem bo najmočneje delovala nerazdružna povezanost naših treli držav (Japonske, Italije in Nemčije). Kakšen pomen Ima izjava o nenapadanju med SSSR in Turčijo, je sedaj odkril Podtajnik za zunanje zadeve v angleški vladi But-ler. Rekel je, da je s tem omogočeno izvajanje angleško-ruske vojaške pogodbe, ker je ta pogodba določala, da pride Turčija Angliji na pomoč samo v slučaju, ako bi SSSR pristala na to. Procesa proti francoskim državnikom v Rio-nu ne bo. Po zlomu Francije se je na dolgo in široko pisalo v listih, da Pridejo vsi francoski državniki oziroma ministri, ki so imeli zadnja leta važne funkcije v vladi, pred sodišče kot krivci za zlom Francoske republike. Res je francoska vlada zaprla celo vrsto bivših ministrov, med njimi tudi prvaka socialistične stranke s. Bluma, Daladiera in Reynauda. Svet je čakal in čakal, kdaj bo začel ta proces., fc* • • ’ +• - >1 «4 ; i« , »Vkii ti IiiU Sedaj pa se je vse razblinilo v nič.. Vlada je že izpustila iz zapora Daladiera in Reynauda, in kakor javljajo, procesa sploh ne bo. Kajti krivda za poraz Francije je kje drugje, kot pa se je trdilo in proces bi bil razkril tisto rak rano na francoskem narodnem telesu. Na zlomu Francije je bil zainteresiran tisti, ki je po zlomu imel od tega neposredne koristi. Tisti je tudi zlom pripravljal in v svojih pripravah uspel. Zakaj Anglija pleni francoske ladje? Angleško ministrstvo za blokado je objavilo, da je Anglija od oktobra lani zaplenila 100.000 ton francoskega ladjevja, 'to pa iz naslednjih razlogov: Po zlomu Francije je ostalo v francoskih pristaniščih okrog 250.000 ton angleških in zavezniških ladij, ki jih je francoska vlada zasegla in jih vsled določil pogodbe o premirju ni več hotela izročiti. Svoje in zadržane ladje pa uporablja francoska vlada za prevažanje tovorov, ki se pošiljajo potem naprej v Nemčijo. Zato bo Anglija še naprej plenila francoske ladje. SSSR je ukinila svoje poslaništvo in svof konzulat na Norveškem, četudi postoja tamkaj norveška vlada, ki se smatra za zakonito. Večjo količino surovega bombaža smo po časopisnih vesteh kupili v Iranu (Perzija). Poročila pravijo, da ga bomo dobili 2500 ton. Od skupaj 4257 tvornic v naši državi jih odpade 491 ali 11.53 odst. na tekstilne tovarne. Povprečno je bilo zaposleno v tekstilni industriji I. 1938 22.2-15 moških in 29.277 žensk. Koliko dobe zavarovalnice na zavarovalnih premijah? Zavarovalna banka »Slavija« v Ljubljani je prejela lani na plačanih zavarovalnih premijah 30,7 milijona dinarjev, plačala pa 14,9 milijona dinarjev. Njene premijske rezerve znašajo 93,3 milijona dinarjev, konec poslovnega 'eta je imela sklenjenih zavarovanj za 260 milijonov dinarjev. Kave se ne sme prodajati brez odobrenia v banovini Hrvatski. Razen tega morajo trgovci prijaviti zalogo kave, ako jo imaio več kot 50 kg. Znani Hace je bil obsojen na dosmrtno ječo. V sredo, dne 2. t. m. je bila razglašena obsodba znanega Antona Haceta iti tovarišev. Hace je bil obsojen za dva umora na dosmrtno robijo in za ostale zločine na 196 let ro-bije. njegovi tovariši pa: Verle na 4 leta. Anton Pestotnik na 3 leta in 6 mesecev. Zužej na 3 leta in 8 mesecev težke ječe, Kovačič Mihael pa na eno leto strogega zapora. Razprava je trajala 26 ur. Hace in Kovačič sta prijavila po svojih zastopnikih revizijo, zaradi prenizko odmerjene kazni pa je prijavil revizijo tudi državni tožilec. O razpravi so ljubljanski dnevniki na dolgo in široko poročali in tako skušali vzbujati čim večjo pozornost za to žalostno poglavje iz sodne kronike. Nekateri res skušajo kovati kapital iz vsake zadeve, ne oziraje se na to, da ima tako poročanje baš nasproten učinek, kakor pa bi^ bilo že'eti, seveda pa tudi za naš narod ni "ič kaj laskavo, ako se na ta način predstavljamo v sveta Poseben aparat za sušenje tkanin so iznašli v nemški tovarni Nordhausen v Hami. Sušenje s tem aparatom prepreči, da bi se tkanine razvlekle ali pa skrčile. Jktavska Politika* hc da&iva nfiAiHtU. tudo- caunai ftacocnin6 takof/ A. M. 'de Jon J: [59 Čuden mcUovmU .OTROŠKA LETA MEREfNTJEJA Ci E Y S E N A’ Zopet je zavladal molk. M!ereyntje se je globoko zamislil nad tem žalostnim čudežem, da je njegova ljuba gospa odšla, v daljne, tuje dežele, kjer vsi ljudje igrajo dudo in da je vse pustila. Potem je pogledal gospodu Valterju v oči in odkritosrčno vprašal: »Ali si imel ljubo gospo zelo rad?« Zdelo se je, kot da se je bradati mož nekoliko u-strašil in njegove oči so postale temneje. 1 oda nasmejal se je in je rekel mirno: »O, da -.. imel sem. jo rad. In ti?« »Tudi jaz«, je potrdil Merevntje in vzdihnil. »Znala je tako lepo pripovedovati.« »Ali ti ie kdaj pripovedovala kako povest?« »Da! O morski deklici in princu, Ali jo tudi ti veš?« »Ne . .. povej mi jo vendar Mereyntje.« Mereyntje je kratek hip pomislil. Potem pa je začel pripovedovati. Med pripovedovanjem je gospod Valter vstal, roki na hrbtu, cigaro krepko stisnjeno v ustnem kotu, je začel hoditi po sobi sem ter tja. Meremtjejev otroški glasek je zvenel tuje in samotno v tihi sobi, v katero je prodirala skozi okna jasna poletna svetloba. Ko je bila povest pri kraju, je stal gospod Valter pri oknu in gledal ven, s hrbtom obrnjen proti malemu dečku. Njegovi prsti so nervozno poigravali in ponovno je zamolklo udaril s svojo peto ob gladko preprogo. Mereyntje je sede! ves v zadregi v tišini, ki ga je morila. Nazadnje je boječe vprašal njegov obotavljajoči otroški glas: »Ali ni to lepa pravljica, gospod Valter? « Pisatelj se je odurno okrenil. Izgledal je nekoliko bled in oči so mu bile široko odprte, kakor je mali deček s strahom opazil. Toda njegov glas je zvenel precej prijazno, ko je rekel: »Čudovito lepa pravljica, Mereyntje... Škoda, da je nisem poznal eno leto poprej.. . Mogoče .. . Prenehal je in zmajal z glavo. In takoj je mislil Mereyntje. Kako le more biti ta odrasli mož tako otročji in misliti, da bi ljuba gospa ne odšla od njega, ako bi bil poznal to pravljico? Toda rekel ni ničesar, kajti videl je, da je ibil gospod Valter otožen, in čutil je, prav tako kot on, bolečino samote v tej sobi, ki je nekoč žarela od nepojmljivo lepega sijaja njene navzočnosti. Trajalo je precej časa, predno je začel Me-reyntje z oklevajočim glasom: »Zakaj...« Toda takoj, je umolknil, zardel in razumel, da tega ne sme vprašati, ker je bilo vendar nekoliko predrzno. Zatopljen v misli, iga je gospod Valter dolgo časa rfledal, mali deček je imel občutek, da on za gospoda Valterja kot da ne postoji, ampak da so njegove oči zrle skozenj na rože z baržunom prevlečenega naslonjača. Nemirno se je premikal na stolu. Počasi in zamolklo je zvenel glas gospoda Valterja: »Domnevam, M.ereyntje, da teiga ne bova nikoli vedela ... Človek stori večkrat kaj, ne da bi pozneje vedel, zakaj je tako napravil.. ., četudi se vsled tega njegovo življenje docela spremeni.,.« V njegovo presenečenje je Mereyntje filozofično prikimal in rekel premišljeno: »To je res, da .. . včasih res ne vemo . ..« In gospod Valter, ki ni vedel, da je Mereyntje pri tem na skrivaj mislil na svojo nepremišljeno dano obljubo, da bo razbil en z vojaki poslikan podstavek za skodelico, se je moral smejati, če je hotel ali ne. Sedaj se je razjasnilo tudi Mereyntjejevo lice in oba sta se smejala svojemu modrovanju, izza katerega se je skrivala nesreča, ki je lebdela nad življenjem obeh. V tem trenutku je vstopil Flirefleter in si mel roki, »Tako, gospod Valter«, je rekel zadovoljno, »sulci, so očiščeni. To sem kar sam opravil. Ako bi bil stvar prepustil Jani, bi ji bil pod rokami mogoče počil kakšen žolčni mehur.« Mereyntjeju je bilo prijetno, da je zopet govoril v dialektu, vedno se je čutil tako tujega, kadar so vpričo njega govorili holandščino. Dobronamerno je zvenelo povabilo gospoda Valterja. »Saj ti boš ostal prav gotovo tu, da jih boš pomaga? jesti?« »Prav za prav nisva s tem računala,« je odgovoril Flirefleter s svetlohlinskim obrazom, da je Merevntje zardel, »toda, ker naju tako prijazno vabite ...« »Ne bi mi teknili, ako ne 'bi vidva sedela z menoj pri mizi,« je oznanil gospod Valter gostoljubno. »To je seveda nekaj drugega«, je menil Flirefleter prijazno. »Ako res tako hočete, bova pa ostala, da Vam ne bova pokvarila teka.« Toda to je bilo za Mereyntjeja pa vendarle malce preveč in ogorčen je odkril: LJUBLJANA Krušne nakaznice za vpoklicance na orožnih vajah. Krušne nakaznice za vpoklicance na orožnih va-jah je treba vrniti prehranjevalnemu uradu. Seveda bodo mogle to storiti samo tiste gospodinje, ki še niso kupile moke in kruha na nakaznice. CRNA PRI PREVALJAH Na skupščini krajevne bratovske skladnice, katera se je vršila dne 30. marca t. i. v čakalnici topilnice Žerjav smo zvedeli, da se je po pretresu poslovanja in odobritvi letnih zaključkov bolniške blagajne in zobozdravstvenega fonda, poslovanja pokojninske in nezgodne blagajne ter brezposelnega fonda-, stavilo kot 3. točko dnevnega reda tudi »predloge za glavno skupščino«. Pri tej točki se je ponovno povdarjala nujnost sprememb besedila pri členih 50, 54 in 82 (da se črta 5. odstavek). Zahteva se tudi sprememba pravilnika za brezposelni sklad, ker sedaj ne nudi našim brezposelnim rudarjem nobene podpore. Sprememba besedila se zahteva tudi za člena 63 in 64 in sicer odprava besedila fiksno določenih podpor, kar nikakor ne odgovarja seda-nijm razmeram. Pri slučajnostih se je ugotovila potreba za zvišanje oskrbnine za članstvo v bolnišnici od 26 do 30 dinarjev dnevno. Sklenilo se je, da se bo tudi letos Poslalo otroke na okrevališče v istem številu kot lani, samo če bodo sredstva dopuščala in sicer se jih bo letos iz gotovega razlaga poslalo namesto v Bakar v drug kraj, zraven pa poslalo enega odraslega, da se ae bodo ponovile pritožbe, kot je bil to slučaj lani. Na razne prošnje za odkup zemljišča ie sklenila skup-, ščina, da se zemljišče bratovske skladnice tudi v bodoče prodaja le v gradbene svrhe članom. Po možnosti se bo na prošnjo članstva v Mežici uvedlo večkratno, or-diniran j e* v ambulatoriju na Poleni. Glede ha pritožbe o pozni in nepraktični izdaji dodatnih- težaških krušnih nakaznic po sedanjem načinu, bo upravni odbor skušal to izvesti na kakšen drug, bolj praktičen način. Kar se pa tičp. Predložitve odrezkov v svjrho nabaye druge nakaznice, veljajo odrezki’ predlzdatiili do-dodatnih krušnih nakaznic in ni treba predlagati občinskih, slednje pridejo v poštev le pri prvi izdaji dodatne težaške krušne nakaznice. Skupščina je zaključila y. redu. MEŽICA Številke, ki zanimajo članstvo krajevne bratovske skladnice. Leta 1940 je naraslo, število obolenj in bolniških, dni zaradi epideinir je gripe. Med-člani je bilo 1817 (1757) slučajev bolezni, med svolci pa 238»'-(3284). prejemanjem hranarine je bilo pri članih-. 627 (458) z 11.422 (10.524) bolniškimi dntfvi. pri: (11.691) bolniškimi- dnevi. PorodoV--je bilo 67 (78) s 3790 (4218)! bolniškimi dnevi. Skupno je bilo 15.394 bolniških dni napram 15.909 leto poprej. (Številke v oklepajih so iz 1. 1939). Največ obolenj je bilo vsled bolezni prebavil, sopil, krvnega obtoka in .gripe. Med letom se je poročilo 47 članov, umrla sta 2 člana, 13 upokojencev; 1 žena člana, 4 žene upokojencev, 2 vdovi. 12 otrok članov in 1 otrok upokojenca. Iz računskega zaključka bolniške blagajne krajevne bratovske skladnice je razvidno, da je bolniška blagajna imela: dohodkov din 1,546.419.44 (1,189.235.20), izdatkov din 1 milijon 531.032.09 (1,187.168.02) ter prebitka din 15.387-15 (2.067.18). Izkazani prebitek pa bi bil mnogo večji, da ne bi bilo treba odpisati neizterljive terjatve lliTske rudarske družbe v iznosu 159.810.50 din. Tudi v letu 1941 ho skladnica izkazovala precejšen prebitek, ki bo kakor letošnji, glasom sklepa skupščine iz leta 1939 porabljen za kritje izdatkov dozidka nove bolnišnice. LAŠKO MARIBOR Uredite vprašanje enotne prehrane. — I Kakšna naj bodo predavanja? Ob sebi ura Zadnjič ste obširno poročali, kako hudo bodo! Ijivo in temeljno Pravilo za vsakega preda- zopet prizadeti potrošniki iz okolice, ki nabavljajo svoje potrebščine v prodajalnah v mestu, ker je mariborski preskrbovalni urad odredi!, da smejo trgovci in zadruge izdajati moko in sladkor samo Potrošnikom, ki bivajo v mestu. Tozadevni sestavek bi moral zadoščati kot opozorilo merodajnim, da bi skušali to vprašanje rešiti tako, da bi ne bili prizadeti potrošniki oškodovani. Kakor pa izgleda, se doslej v tem pravcu še ni nič ukrenilo. Jaz se zaman trudim, da bi dobil sedaj v svoji domovinski občini na razpolago živila, ki mi pri-tičejo. Kjerkoli skušam nabaviti moko ali sladkor me odklonijo, ker nisem doslej kupoval pri tukajšnjih trgovcih in pravijo, da moram iti tja, kjer sem doslej nabavljal živ!jenske potrebščine. Stanujem komaj dve minuti od mestne meje in sem doslej kupoval živila pri najbližjem trgovcu v mestu, sedaj pa mi jih več ne sme dati. Trgovci v naši vasi so precej oddaljeni od mojega stanovanja in bo tako tudi žena, ki mora poleg dela v tovarni voditi tudi gospodinjstvo, sedaj še bolj obremenjena z delom, kakor doslej. Ker dobivam le skromno mezdo, nisem v stanu sam preživljati 4 otroke in še onemoglo taščo, zato morava oba z ženo za zaslužkom. Gospodje, ki so izdali te ukrePe, pač ne poznajo, s kakimi težkočami se moramo boriti mi revnejši delavci, ker bi sicer gotovo našli drug izhod in zadeve po nepotrebnem ne komplicirali. Prav ste omenili, da bi izmenjavo nakaznic oz. moke in sladkorja mnogo lažje uredili mestni in okoliški preskrbovalni uradi, kakor pa da nas obremenjujejo še s takimi nepotrebnimi posli, kot da bi nas že življenje v današnjih časih ne mučilo dovolj. Apeliram na pristojne oblasti ,v imenuj vseh prizadetih, da stvar nemudpma proučijo ter odredijo ..tako, da ne bomo ustvarjali1 umetnih ine.i v 'krajih, ki tvorijo skupno gospodarsko področje ok' enoto. Dbbro se zavedamo, da se mora|o .z ozirom (na4sedan,ie arrfen^ula bif morda- iia-lašč baš sedaj zahteva!; nemggočč stvari, "saj smo s svojini zadržanjem mi revnejši sloji najbolje Pokapali. da;'se v polni toeri.zaveda- £re za vp^a je mogoče rešiti v splošno zadovoljsvo brez večjih t^žkoč. Pričakujemo torej ukrepov, ki bodo odpravili te, nepotrebne .nevšegrio$ti. — »tapSpfk izokpfip^J - ‘ijj, .Er.. V te* ■ISovl 'proračun mariborske,-mestne ob2ine"je vatelja mora biti predvsem to, da predava drugim le o tem, o čemur je sam bolje ali vsaj tako poučen, kakor tisti, katerim naj predavatelj snov razlaga. Mučno bi torej bilo za vsakega zdravnika, če bi mu predaval o zdravniški vedi lajik. ali pravniku profesor filozofije o pravni vedi, ali komurkoli> o letalih in bombah nekdo, ki še nikdar ni sedel v letalu kot pilot, ali če bi krojačem predavali mizarji in narobe. Za prirejanje tečajev veljajo ta pravila še posebej. Pred mešano publiko je potrebno še posebej paziti na to, da ostane zlasti strokovni predavatelj vsikdar v resni formi. V mestu je zopet treba Predavanje prikrojiti drugače, kot na deželi, kjer je kulturna stopnja gotovo znatno nižja. Ce govoriš o splošno znanih pojavih in vprašanjih, se izogibaj pripovedovanja o stvareh, ki jih vsakdo lahko dnevno čita v časopisih. Za strokovna predavanja velja pravilo, da jih je treba čita-ti. Le najboljši strokovnjak in rojen govornik, izbran štilist si lahko dovoli, da tudi takšno predavanje strese iz rokava. Važna je tudi oblika nastopa predavatelja. Ni ravno umestno, da- se predavatelj razkorači pred publiko in pri resnih izvajanjih uporablja stranPota za posrečene ali neposrečene šale, kot si jih lahko dovolijo morda dovtipni igralci v satirah ali operetah. Predavatelj, ki ne obvlada jezika popolnoma, se mora še po sebno izogibati prostega govorjenja in naj zato vedno čita napisano predavanje. Posebno v večjih mestih kot je Maribor in v današnjih resnih časih, morajo biti javna predavanja na višini1. To se nam je zdelo potrebno javno pribiti. Neodgovorna propaganda ie razširila goro^ stasrie laži, da bo deca, k^ se nahaja v mestnih dnevnih zavetiščih, evakuirana brez vednosti* staršev.* Med starši 4e zaradi tega nastala razumljiva r^Sburjenost iti so zahtevali, da se jim otroci vrnejo. Obveščamo prizadete starše, da bi v primeru potrebe' bilijfeo tem pravočasno( obveščeni in da sd brez njihovega Pristanka otroci ne bi odstranili. "Kolikor se nahajajo otrocih v mestnih zavodih, so fetar-šeuiJSvsak e&s na razpMagp, o ofeiper so bila upravitefjstva obveščena;. s Že^zniškt** vpokojenci 1 — člani bolniškega fonda, ki so' v staležir.postaje Maribor, iia.i takoj dvignejo itove članske liste pri pdstaini z, , DoimsKimi imevi, pri; n, ua oouo, uiui mestni aeiavci aoDUi seaai članicah 60 (61) s 13S8 f(1167) bolniškimi dne-povišane draginjske doklade, na, katere 1% vi ali skupno 687 (559) obolenj z 12.810-P"*1"' vvakC ------■ težko čakajo. Kakor znano-; so doslej mestij delavci*- prejema# stfrafiio nizke *otafcinjske doklade, dasi so bili prav tako hudo prizadeti vsled silne draginje kakor delavci v ostalih obratih. Mestni delavci se čutijo tudi vsled tega prizadeti, ker so bili pri razdelitvi dra-injskih doklad slabše vpoštevani, kakor pa mestni nastavljenci, dasi je draginja vse enako prizadela odnosno delavce še huje, ker so njih prejemki znatno nižji, kakor pa ostalih nameščencev. Delavci so se svoj čas obrnili na mestno načelstvo oz. mestni svet s prošnjo za, povišanje draginjskih doklad ter enakomerno porazdelitev zneska, ki bo v to svrho predviden v proračunu mestnih podjetij oz. proračunu mestne občine, med vse uslužbence. Mestni načelnik je posebnemu odposlanstvu, ki se je zglasilo v imenu delavstva pri njemu, obljubil, da bo želje delavcev uvaževal. kolikor bo le mogoče. Delavci vsled tega upravičeno pričakujejo skorajšnjega izplačila primernih draginjskih doklad ali pa povišice mezde. | Mariborski mestni proračun je potrjen. — | Zna^a pa 24.26 milijonov dinarjev za občino i in 32.3 milijone dinarjev za podjetja. bla gajni in obenem oddajo stare. Jugoslovanska udružena banka, ki ima tudi v Mariboru svojo podružnico, se ne nahaja večf pod zaščito in lahko vlagatelji zopet svo-bpdgo razpolagajo s“sv^b!imj vlogami in tfr- 'kčežke ?U>v*c. tožbo m obenem obia.nl v listu z GrajškSga* trga in-^žaprlfsvojo trgovfno. Jz- . ---— , med' iiidiistrijcev Ja«« Poleg lovarnarjev* .«!*«>• d« odločno odklam« očitke m to« u*ed Fi.iuM,™, ^S»1 «,.HI n- . i Oti««. cAinc»„;L- pvseaj tudi zarodi tega, da se ne bi v tisku vigne 2 vagona bombaža iz Turčije je te dni zo-> ''' Na proračunski seji so ob- oet dobila tekstilna- tvrdka J. Hutter in drucr. činski očetje med drugim tudi razpravljali o Verjetno bo tvrdka v kratkem dobila še več-obuPnih kmetskih cestah. 1 ako je g. H. pred- ie količine bombaža in bo tako zopet za ne- lagal najetje večjega posojila za temeljito po pravilo vseh cest. Amortizacija bi se raztegnila na 20 let. Kmetie bi plačevali male zneske na leto kot nadomestilo za kuluk. Mnogo odbornikov pa je pameten predlog g. H. kar ostro zavrnilo češ, da zdaj' sploh ni čas za taka vprašanja. Na vsaki seji pa so naravnost jokali nad obupnim stanjem cest, da ne morejo pripeljati v mesto ne drv, ne sena. ne pijače itd. Rešitev tega vprašanja kmete sploh ne bi hudo zadela, ker imajo povsod polno lastnih kam"olomov, vozil, orodja, vprežne živine itd. Precej odbornikov je zavrnilo ono skupino odbornikov, ki je vedno tožila o slabih cestah, na .seji - pa ie naravnost torpedirala predlog g. H, ki bi bi! edina prometna rešitev v občini Laško. In zakaji vse to? V proračunu ]e za ceste določenih reci in piši 18.300 din, vseh občinskih cest pa imamo nad 76 km. Ta postavka je le formalno mašilo proračuna, torej le proč vržen denar. Isto je z mostovi. Zanje je določenih din 6000. a bo samo novi most v vasi Bezgovje stal kar din 3000. To sta samo 2 primera, ki zgovorno prička, da je nujno dejansko izvesti predlog c. H. ka.i časa zagotovljeno zboljšanje obratovanja v tej tovarni, kier so morali, kakor v drugih tovarnah že tudi dalj časa skrajšano obratovati. Oddelek za hlačevfrio pri Hutteriu dela normalno. Ker je tovarna Hutter Precei dobro preskrbljena s bombažem, je začel oddelek za hlačevino delati zopet polno. Ehrlichov odšel tudi g> Letiner, Šblastnik »Zlatoroga: in solastnik pekarne Scherbaum, medtem ko sta njegova sinova ostala tukaj, ker sta jugoslovanska državljana. Gradbeno podjetje inž. arh. lelenec in Šlajmer je popolnoma ustavilo svoje obratovanje, l:l\ « - .. 4 «it Omejitev avtobusnega prometa. Vsled pomanjkanja šoferjev je mestno avtobusno podjetje omejilo promet. Na- progi I vozi odslej mestni avtobus vsake pol ure, vendar tako, da ima zvezo s studenškim avtobusom z Glavnega trga. Na progi Maribor—Sv. Martin, Maribor—Selnica in Maribor—Pekre je avtobusni promet ustavljen; na- progah Maribor— Ljutomer in Maribor—Murska Sobota pa odpade popoldanska vožnja. Pregled motornih vozil, ki bi se moral vršiti te dni, je pristojništvo mestne policije odložilo. Precejšnjo količino mesa in mesnih izdelkov so neki tatovi odnesli mesarskemu mojstru Valentinu Smodeju na Pobrežju. Razprava proti 39 letnemu Francu Kukovcu iz Tibolc je bila preložena. Obtožnica navaja, da .ie Kukovec umoril lastnega očeta, ker mu ni hotel izročiti posestva. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OIJZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 6. aprila 1941 g. dr. Vrtovec Josip, Maribor, Kneza Koclja ulica št. 2. Omejitev gledaliških uprizoritev. Tukajšnje »Narodno gledališče« je bilo primorano omejiti gledališke vprizoritve, V ’• ’ Kljub temu pa bo v kratkem vprizorjena Ntišičeva komedij?.- »Svet«. STUDENCI PRI MARIBORU RUŠE Skrčen obrat dušika. Ruška- tovarna za dušik ie pred tednom ustavila obratovanje v oddelku za izdelovanje dušika in je vsled tega odpovedala službo čez 100 delavcem. Ker pa je v tovarni medtem zmanjkalo delavcev v drugih oddelkih, so odpovedi zopet preklicali in ostanejo odpovedani še naprej v službi. V znamenju pomanjkanja. Najstarejši izmed ostro j nas si niso predstavljali, da bomo zabredli enkrat v tako občutno pomanjkanje najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Pritožbe glede pomanjkanja moke in sladkorja so na dnevnem redu in tudi upravičene, ker med tem. ko so poprej nekateri trgovci še vendar imeli nekaj zaloge, primanjkuje sedaj vsem. Še pred kratkim- se je obljubljalo v različnih listih, tudi v »Mariborskem zadrugarju«. nekak priboljšek za velikonočne praznike ali kakor izgleda, obljube niso več moderne. Mnogo se zadnji čas govori in piše o temu, da je baje mestni Preskrbovalni urad opozoril mariborske trgovce in zadruge, da naj izdajajo moko le proti nakaznicam, katere je izdala mestna občina mariborska. Ta odredba bo prinesla veliko zmešnjave in zla. Ukrep je bil nepremišljen. Javno mnenje je, da ako mariborski trgovci ne smejo prodajati okoliškim potrošnikom najpotrebnejših življenjskih potrebščin, potem za okoličane ne pridejo več v poštev in si bodo okoličani ako nastanejo zopet normalne razmere, kar ie upati, trgovce prebrali. Samoumevno tudi zadruga drž. uslužbencev ne bi več imela pomena za oko- liške člane in bi to razvoju zadruge občutno škodovalo. — Več Studenčanov. KOŠAKI PRI MARIBORU Razdeljevanje živilskih nakaznic za Krčevino bo 4. t. m., za Košake 5. t. m. v krčevinski osnovni šoli, v Št. Petru pa se bo razdeljevanje živilskih nakaznic vršilo 6. t. m. v občinski pisarni. JESENICE Pometajte pred lastnim pragom! Pred tednom dni je predvajal jeseniški kino »Radio« film »Ljudje iz varijeteja«, v katerem nastopa v glavni vlogi slavna plesalka La Jana. Produkcijska tvrdka je izdala krasne plakate, ki predstavljajo La Jano pri njenem bojnem plesu, ko pleše skoro gola, z diskretno zakri-timi deli svojega telesa, da ne bi vzbujala pohujšanja. Slika je za vsakega človeka z zdravim okusom res lepa, ker je že La Jana sama na sebi lepa. Ker so neki fa-ntalini del plakata odtrgali in mora plačati kino za vsak raztrgani plakat precejšnjo odškodnino, je podjetje ta plakat samo odstranilo. Ko je bil plakat že doma. je prišel stražnik, da naj se ta plakat zaradi morebitnega pohujšanja odstrani. t>- it— Vi. v UalilU; POSLEDNJE vaSfl Nemški konzul v Ljubljani dr. Gros's se je dne 3. aprila poslovil pri banu in se mu zahvalil za naklonjenost, obenem je obžaloval vesti, ki so se razširile v inozemstvu, da se v Jugoslaviji kruto postopa z Nemci. V Ljubljani bo poskusna zatemnitev, vendar ni povoda za razburjanje. Državni papirji na borzah kljub alarmantnim vestem niso padli. Število radio-naročnikov se je lani zvišalo za 2000. * V pristanišču Massaui v Eritreji je zasidranih kakšnih 40 ladij. Pri Asmari je bilo ujetih 3000 italijanskih vojakov. Teleki je v oporoki iz 1. 1929 želel pogreb ob 7. uri zjutraj. Te želje pa mu sedaj ne morejo izpolniti. Petain je povabil na večerjo veleposlanika Španije in Brazilije. , Ministrski predsednik Iraka je odstopil. 30.000 letalcev bodo letno izvežbali v USA v 60 novih šolah. Avstralski ministrski’ predsednik Mentzia potuje v USA in Kanado. V balonu je ostal v zraku 46 ur ruski pilot Zinovjev in s tem postavil nov svetovni rekord. Enotno obleko in enotne čevlje bodo uvedli v Italiji. S tem upajo mnogo prihraniti. IZ CESKE Nc bojimo se bodočnosti. Pod tem naslovom povdarja A. Kožišek v »M-oravskih Novinah« na podlagi citatov pisatelja- J. S. Machara, sokolskega staroste dt. Scheinera in polkovnika Šveca, da bivša Češkoslovaška država ni imela nobenih normalnih temelfeiv. Masaryk se je ravnal že celo vrsto let samo po svoijih osebnih koristih, ravno take Beneš, a nobeden izmed njih se ni brigal za češki narod ali za kako češko državo. Preračunljivi ljudje so izrabili ugoden trenutek, da so Taadrobili Avstrijo. To pa ni bila zasluga niti domačega češkega, niti. inozemskega ,bilja, arnipak je bil to začetek nove velike revolucije v Evropi, v kateri .se nahajamo danes.« »Naš češki socializem«, i kot ga ie omenil prezident d'r. Hacha, ne bo nikaka kopija tu-rjih vzorov, femtpak ga bomo -ustvarili iz lastne ivolje int v diuhu naših tradicij. Samo na-tem steimeliju Ustvarjen, novi red za, češki Narodi nam 'bo prinesel po odstranitvi ruševin starega ka-•pital/stično-liberalističnega rada možnost ibolj-:šega in srečnejšega življenja.« — »Narodni Prače.« rdjt s h. Tiskovne tožbe bivših politikov. Poiiočali smo, da.so začeli praški listi zadnii.čas osebno napadati razne bivie češke politične voditelje iz očitki, da kopičijo dobro plačana mesta tjprffvnih svetnikov uri raznih podjetjih. Se-,dstr piatiiavljaijo, da je v tej zvezi napadeni biv-*ši -predsednik češkega parlamenta, član agrarne ,.jm ______ zdila navada, napadati osebnosti, ki imajo čiste roke. Aretacije nemške kriminalne policije. Pod velikimi naslovi »Odiprava &kodl'ivcev (naroda« javljajo i praški listi, da ja nemška kriminalna policija, ob sodelovanju kontrolnih or-gan-civ ministrstva (poljedelstva, aretirala dva trgovca z avtomobili in nekega hišnika iz Prage, ki so se več mesecev pečali s krošnjarsko trgovino .mesa in masla. Te posle so financirali trgovci z avtomobili, hišnik pa ie blago prodajal naprej. Obenem ie bilo uvedeno postopanje proti večim mesarjem, ki so od> aretirancev kupovali meso brez dobavnih listkov. Aretirane ie treba smatrati kot škodljivce naroda in bodo postavljeni pred nemško sodišče. —• Nadalje so bili aretirani nek mlinar in dva kmeta, ker so prodali večjo množino moke brez dovoljenja in pri tem zaslužili čez 100 odstotkov. — Zasegli so 75 centovi moke. Storilci bedo kot škodljivci naroda kaznovani od nemškega sodišča. — Aretiran je 'bil nadalje nelk gostilničar in trgovec v časlaivskem1 okraju, ker si ie znal oskrbeti velike množine s!adkorfa, masti in moke in je to blagio brez listkov prodajal za višje cene. Pomagal mu je pri tem župan občine, ker mu je odstopil prazne tiskovine nalbavnih listkov. Župan je bil odstavljen. PraškŽ velesejem, ki je zaključil dne 23. marca, je baje obiskala 420.000 ljudi, zadnji dan nad 80.000, ki so napolnili vse velesejm-ske prostore. Novi stroji za »drevake« na velesejmu. Praški listi prinašajo obširno poročilo s slikami o izpopolnjenih novih strojih za izdelovanje lesenih podplatov za čevlje, ki jih imenujejo Čehi »drevake«. Posebno lepe vzorce je spravila na trg češka tvrdka Bata. Pol milijona kron za ureditev parkov je določila praška občina .za ureditev mestnih parkov. Potniki na tramvajih bodlo morali od 1. aprila naprej plačati namesto 5 kron globo 20 (k, če si ne bodo takoi po vstopu v voz oskrbeli voznega lista. Preždanska državna opera, je te dni gostovala v Pragi z Mozartovo opero »Cosi fan tutte.« V Olomoucu je bila otvorjena velika razstava »Nemške kniige«. Slavnosti' so se udeležili zastopniki nemške stranke, rajha, nemške vojske in predstavniki češkega kulturnega življenja v Olomoucu, Iz SlovaSke Slovaška država ima sedaj 2,653.564 prebivalcev. Ljudsko štetje je bilo- dne 15. februarja lanskega leta. Glavno mesto Bratislava ima 138.000 prebivalcev, a ostala mesta: Trnava 26.000, Prešov 25.000, Nitra 23.000, Ži-lina 19.000, Ružomberok 16.000. Spišska Nova Ves 15.000, Michalovce, Trenčin in Pieštany po 14.000 prebivalcev. Elektrifikacija slovaških občin. Letna uporaba električnega toka na Slovaškem znaša sedaj 450 milijonov k\vh v 850 občinah. Na ta način ima 31 odst. slovaških občin elektriko. čLove. Sed 'tSetT phaetov jie zjpiifa ljudske |ljiie 'jSA") kot Mars.-^itrfš sased Ata Strani fen vsBg tega masti^oji zifcn Met Sjene f rč$iičfra2, dasf sčf-ined nji Jii v dni |kot Jlpirer itSSaturir, n#tai» katjkriirf sJ Inji, t^ s^)r*d, soncu hhzjiVPlaijptljfcpraJ fitlikatpi. zt^i odka* sjjipdfrili fia/Mar-l jhgorujtie »»nale«, ^ge Mra fidečaf zvezdal jala iSniift^jje ne te49^t<^'iija(H>jf ain-l tudi Krtitilsa štavfla j^Aoffiifso tl fant®^offiudov|Ij»laBWzfclk&vrsW iintelfeeifhijfi bitjPM^čflSrTš dan, kij' osreči- §$kntiu koJtzneznwj Mret»i®i#*troi4^ij<®(?®Hfer*«elo ufe* a Vod»vsS.ljifflUB poIebntJZ' |*%sffi|fenl(a Inčpra^pslač^a zjena po smrti., Mostarju IvffiKstif .stJ \\ oridofni Jiolnišnici ^najniaŽlinianla 'J^raljjč in ne- ^ .pr#c>žA ^neti|a; Kč? je Jpfišef čas^Šd^, sreba? lo JWž«i, d* sp iprtvi*’ženi £amepjalfl* 'RjSttfo |iaro sW pSkopali'* zelo." slovimo ih pa >^ynsl%|iem .^gbrCtciu natfjira^slavndin ffetkoJ mllšču. »Ro riaviSOt se »trati isnrnftniki. HateJ i?3i^«|c ;• JPNm*5l' Bčrtitm sp #^a&^^ui>rnreepi"ft^e!fiz.. .‘rime* a*i>$h< $ ^a. '•^^.•.zlor.ai Knjižica dr. AVG. REISMANA o delavskih zakonih: nDOLŽNG$Ti IN PRAVICE V SLUŽBI« se dobiva pri upravi .Delavske Politike*, pri naših poverjenikih in po vseh knjigarnah. / Za delavce znižana cena din 3,—, po pošti din 3 50. / Uporabite ugodno priliko, dokler zaloga ne poide. Z zaplembo ladij v Ameriki nadaljujejo Nemci pa zažigajo in potapljajo lastne ladje v ameriških pristaniščih. V Zedinjenih državah so zaplenili vse be ladij, (obenem pa pozvali konzule, da nemške in italijanske ladje, posadke la- se pripravijo za odhod. V Nemčiji pravijo, da je dala pobudo za zasego ladij Anglija, ki je že svoj čas zahtevala, da se ji stavijo te ladje na razpolago. Amerika ni imela povoda za zasego teh ladij, ker moštva niso izvršila nobenega sabotažnega dejanja, ki bi ogrožal plovbo v tem ali onem ameriškem pristanišču, kjer so bile ladje zasidrane. Zedinjene države zahtevajo odpoklic Italijanskega mornariškega ataSeja Reuter. Vlada Zedinjenih držav je zahtevala od italijanske vlade odpoklic mornariškega atašeja admirala Laisa. Obtožuje ga, da je bil s svojim štabom zapleten iv sabotažna dejanja na italijanskih ladjah v ameriških pristaniščih. Vlada Zedinjenih držav bo naiostreje zavrnila noto, ki sta jo Nemčija in Ita lija izročili v Washingtonu. dij pa zaprli. Zaenkrat se še ne ve, ali bodo te ladje samo zastražene ali pa tudi razlaščene. Govori se tudi, da bo enaka usoda do* letela francoske ladje. 10 nemških mornarjev se zagovarja pred sodiščem v Bostonu zaradi potopitve neke petrolejske ladje. Tudi ostalo amerlike države posnemalo USA Tudi Mehika, je poleg Peruja in Venezuele, že zasegla nekaj nemških in italijanskih ladij. V Peruju so zasegli 2 nemški prevozniški letali in zasedli letališče »Lufthanse«. Nemžija in Italila protestirata Iž Newyorka poročajo, da sta nemška in italijanska vlada vložili protest pri vladi v Washingtonu zaradi zaplem- Ernst Preczang: Moralna Živel je mlad petelin, ki ni mogel v 'kurniku 1 nesla jajca šele takrat, ko se bo pošteno na-nikoli dočakati jutra."Komaj se je začelo malo jedla do sitega. »Kako moreš vendar tako daniti, je že kikirikal. Druige kokoši bi še bile bogokletno govoriti«, jo je opominjala stara rade spale, posebno neka stara je bila jezna: j kokoš. »Me smo vendar zato na svetu, da ne-»Drži svoj kljun, ti porednež, stare in izkušene j semo jajca in moramo to svojo dolžnost oprav-kokoši nas bodo že zbudile ob pravem času!«, ; ljati do poslednjega diha!« Mlada kokoš je mu je pravila vsak dan. Toda mladina je že j vztrajala v svoji odločitvi ter ni znesla nobe-tako ustvarjena, dla vse ve in tako se mladi I nega jajca več. Prišlo je, kar se je moralo petelinček ni zmenil za opomine. Ni mogel. zgoditi. Nekega dne se je zopet prikazala su-drugače: Koanaij je minula polnoč, je že začel ■ rova roka, jezno je segla med perutnino in s petjem. »To te bo še drago stalo, razposaje- končno ujela trdoglavo kokoš. Še isto uro so nec«, je rdela stara kokoš, »Ti vendar motiš jo zaklali. »Nisem pravočasno opominjala?« milostlivo gospodo v spanju. Boš že videl, kaj bo!« Vsi opomini so bili zaman. Petelin je postal še predrznejši in je še glasneje kikirikal kot prej. Kar je moralo priti, je prišlo. Nekega jutra je segla su-nova roka v sredo kurje družine, zgrabila mladega petelina ter mu tako hitro zavila vrat, da se je njegov srboriti jutranji pozdrav spremenil v mrtvaško sopenje. Vse kokoši so se strahovito prestrašile ier so v bojazni trepetale: »Ali nismo rekle?« Stara kokoš je zamigala z očmi, dvignila nogo ter govorila kot kakšen pridigar: »Moji bratje in sestre, bodite iskrotami!« Posestnik kurnika je bil bogat, toda skop. Jezil se je, da je 'bilo žito, s katerim je krmil kokoši, vsak dan dražje. Čim dražje je bilo, tem manj ga je sipal svojim kokošim. Ker pa je bil dobrodušen čloMek, je skušal pojasniti kokošim: »Proizvodni stroški so previsoki, Tako ne gre naprej. Znižati jih moramo!« Stara kokoš je kimala in z njo vred stari petelini. »Ena družina smo«, so govorili. »Če nam naš gospod ne bo dajal hrane, je konec i. Prenašati meramo;žrtve za svojo skupno eksistenco., Rajti napnimo 3?edaj V0 svoji sije!«| Irt v^e ^kokgši so v.ej? dSn sefiele ” ■'nejdih,J dokler s težavds niso -------'* fajcej N^fešjmlada .kolkoš pa a. i Trni oglato je ; ižjkjdjaldr. da 'Yf • i- * Stara kotkloš je zopet stalno pridigiovala: »Moje sestrice, bodite pridne!« Stara kokoš je kljub slabi hrani dobro živela. Iz dolge izkušnje je vedela, kje so naivečji hrošči ter debeli deževniki; od sončnega vzhoda do zahoda jih je nabirala ter pri tem postala lepo rejena. Nekega dne je iskala kuharica med kurami, če bi bilo kaj primernega za nedeljsko pečenko, »Put, put, kurica, le sem!« Mlajše so bile nezaupne ter se niso približale, stara kokoš se je pa, polna zaupanja, čisto približala kuharici. »Da, da«, je rekla kuharica, »ti si najboljša in imaš nekaj na rebrih!« in jo jer zagrabila. Stara kokoš se ni upirala, ker je pač mislila, da mora nekoč tudi kaj takšnega priti. Celo takrat, ko se jle že svetlikal nad njeno glavo oster nož, je še skušala dvigniti nogo v opomin, nemo je odpirala oči ier mrtvaško zastokala: »Bodite pokorne, ljulbe sestrice!« In kakor dobi vsaka stvar v življenju svoje zasluženo plačilo, tako se je tudi tukaj zgodilo. Ko je sedel gospodar kurnika pri nedeljski pečenki in obiral bedro, da mu je iekla mast z ust, se je zadovoljno smehljal: »Krasna, re$ poštena'tkolk(oš!« ■ " . 'T . «•* (Ta podlistek je vzet iz fpmana pisatelja E. Preczanga »Uršula«, ki se prpdaja v vseh knji- M na do smrti, j madžarske odvetniške zbornice predl.agaji/tčM'-,. ,*“• s..„,.tajno arizacijo, to je oiJstranitev^dS^-.iž'advokatskega pokljca. .Ge*'je ' predlog..•frrpilrl ali neSvest ije.po^e. '• 'v '.'rv:. jBsmrtifev Sfe&galča, TJne 22*. rparca /je' bil usrfirčen Fram^udrzycki, rojerrjdfie 4. oktobra 1913 'v občiiiff Ruda^šotviekh/tT‘Jčrajtj•*’0;5troy lenk^ katejfega.j je -Izjemno -sodišč^, v;. Zjclie- • * bsodilek ! sijir‘tižaradr )v(00* Btrorzpo- ^jno. vrsta pisateljev, med njimi ria primer Flammarion. glasoviti literati kot H. (j. Wells in mnogo drugih. J. J. Astor je leta 1(894 napisal fantazijo »Pot po drugih Svetovih«, v kateri je na Saturnu »našel« ogromne živali, ki imajo na zemlji Prav majhne sorodnike; Burrough, ki je najbolj znan zaradi svojega Tarzana, je v »Princesi z Marta« opisal bitja, ki igrajo na Martu podobno vlogo kakor na zemlji ljudje in jili prilagodil on-dotnim razmeram. Taki spisi so mnogo doprinesli, da se je Mars prikupil čitajočemu občinstvu in da se v širokih krogih vedno ponavlja vprašanje, ali je na tem planetu kakšno zemeljskemu podobno življenje. In kadar pride kak astronom s trditvijo, da na tej premičnici ni pogojev zanj, da primanjkuje kisika, da je voda zelo pičla in da je je vedno tnanj, da so terperaturne izpremembe prenagle in prevelike itd., tedaj je mnogo ljudi razočaranih in potrtih. Res je seveda, da še noben daljnogled ni pokazal takih podrobnosti na Marsu, ali na katerem koli ptanetu, da bi se mogle izreči kepobitne trditve o življenju na njih. Naposled poznamo le življenje na svoji zemlji in lahko verjamemo, da je tako življenje na Jupitru, Saturnu in tudi na Marsu nemogoče. Toda če vzamemo v poštev, v kako raznovrstnih oblikah se prikazuje življenje že na tem enem svetu, ne moremo absolutno izključiti možnosti, da ustvarja priroda drugod popolnoma drugačne oblike, o katerili si sploh ne moremo ustvariti pojma. Mars je v svojem razvoju zapustil zemljo daleč za seboj in to je v časih, ko so bile atmosferične in druge razmere na tem planetu še prav malo znane izzvalo misel, da bi morala biti tam bolj razvita, torej tudi boli inteligentna bitja kot na zemlji. Toda sedaj vedo, da je Mars V primeri z zemljo toliko starejši kolikor sivec v primeri z mladeničem, da je torej prekoračil svojo »najboljšo« dobo in da mora to vplivati tudi na njegova inteligentna bitja, če jih je kdaj imel. Taka bodočnost čaka tudi našo zemljo, če je prej ne zadene kakšna katastrofa, o kateri se lahko mnogo ugiba, ki pa se nikakor ne more prerokovati. S svetovi je prav tako kakor z nami, z živalmi, z rastlinami iu z vsem, kar mora slediti zakonu razvoja — rode se. počasi, počasi se razvijajo in potem se proga njihovega obstanka obrne na drugo stran, proti zatonu in smrti. To daje angleškemu profesorju H. S. Jonesu povod, da obrača pozornost onih, ki se zanimajo za take reči na drugo našo sosedo, Venero, ki je v nasprotju z Marsom mlajša od naše zemlje in v svojem razvoju približnoi tam, kjer je bila zemlja pred neštetimi milijoni let, ko je na kopnem in v vodi prevladovalo rastlinstvo in se je živalsko življenje gibalo le v svojih najnižjih oblikah. V svoji tmvi knjigi. »Življenje na drugih svetovih«, o ni suje glasoviti astronom Venero po tem, temperatura na 22 stopenj pod Fahrenheitovo ničlo. Očividno ie. da se nobeno naše telo ne bi moglo prilagoditi tem neprestanim velikim izpremembam in živali, ki jih Poznamo na zemlji, bi še manj mogle prenašati take mene. Na podlagi tega se lahko predpostavlja, da je živalsko življenje — izvzemši morda kakšne mikrobe, o katerih je znano, da sicer otrpnejo v hudem mrazu, pa se vendar po dolgih letih zopet prebude — na Veneri v sedanjih razmerah nemogoče. (Nadaljevanje sledi.) Kdaj bo Nemčija rešila židovsko vprašanje? Ob priliki otvoritve zavoda za proučevanje židovskega vprašanja v Frankfurtu je izjavil rajhovski voditelj Rosenberg, da bo za Nemčijo židovsko vprašanje šele 'tedaj rešeno, ko bo zadnji žid zapustil velikonemški prostor, t. j. Evropo. SLOVENSKA BISTRICA Kdo je grešnik? Ali tisti, ki je greh storil ali tisti, ki je na storjen greh pokazal? Vsak pravičen človek bo takoj priznal, da je grešnik tisti, ki je greh storil. Razumljivo. Da pa Pri nas ni tako, hočem navesti tu samo neke slučaje. Na primer, če kak obrtnik, bodisi mesar, pek, gostilničar ali kateri drugi prodaja svoje blago s premalo težo ali za previsoko ceno in se ti kot kupec pritožiš, si grešnik, ali če v trgovini hočeš kupiti kako blago pa ga dobiš samo par dekagramov ali pa nič, drugi gospod pa ga dobi kolikor hoče in ti to naznaniš, si tudi grešnik. Ali če se kakšen pomočnik ojunači in zahteva n. pr. od sedlarskega mojstra, ki je še nedavno tega gjačeval svojim pomočnikom poleg hrane in stanovanja za 11-urno dnevno delo samo po din 5{> in 10 din za nadure tedensko, plačilo po uredbi o minimalnih mezdah, za odslužene orožne vaje itd., in dobi namesto zakonitega plačila odpust iz službe ter šele potom sodišča doseže svoje pravice, je seveda, po mnenju nekaterih 'tukajšnjih izkoriščevalcev tak pomočnik velik grešnik, še večji grešnik pa je dotični, ki mu je dal za to potrebne informacije, to pa ni samo grešnik, temveč tudi »falot in baraba«. — Tako kulturno se je pred nekaj časa javno izrazil nek obrtnik, ki ga je na kranjskem rodila pristna slovenska mati, tu pa je sedaj postal »rajnrasig«. Morda bomo zopet grešniki, če vprašamo, če je plača din 80 'tedensko za 10 urno dnevno delo Poleg hrane in stanovanja v skladu z uredbo o minimalnih mezdah, ker je baje to pri nekem obrtniku še vi navadi. Če se kdo zaradi teh ugotovitev čuti prizadetega, pa zopet lahko prikrito grozi in skuša pravičnemu škodovati kjer se da. Pa saj poznamo izrek: Primite tatu! 40 političnih kaznjencev v Španiji, ki so bili obsojeni na manj kot 12 let ječe, je bilo po-miloščenih. v Arizacija madžarskih advokatov. DNB javlja iz Budimpešte, da so na občnem zboru rn ’li zatertTrift Ob Soli 1917 EHifflHiMramuinniii Za notovanle Ročne kovčege, nahrbtnike, listnice, denarnice, nogometne žoge, gamaše itd. priporoča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova 13 - Telef. 22-07 Izdalo in urtlule Adolf Je Itn v ttartborn. w Tiska Ljodik« tUkarnn i. i. v Mariboru, predstavnik V. Erien v Mariboru.