Štev. 227.
f Mnbljanl, v sredo. 4. oktobra 1911.
Leto XXXIX.
s Velja po pošti: s
Za o«lo Isto upre] . K iS'— u pol leta „ . „ 13-— ■a četrt leta „ . „ 6*50 za ea meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— aa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za eelo leto napre] . S 24'— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ , „ 8'— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman neteCne E 1*90
SLOVENEC
' Inseratl:
Enostolpna petttrrsta (72 nun): na enkrat . . . . po U v
la dvakrat na trikrat
...„g.
■a večkrat primeren popust.
Poslano ln reki notice:
enostolpna petitrrsta (12 nu) 30 Tlnar]ev.
vsak dan, lsrsemil nedelja ta premike, ob 5. art popoldne.
Bar Uredništvo |e r Kopitarjevi ullol Stev. B/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. s=
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo Je v Kopitarjevi allel štev. 6. ATStr. poštne hran. račnn št 24.797. Ogrske paitne hran. račnn št. 26.5U. — Upravni žkeja telefona it 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Svela stolica in Italija.
Liberalni in socialnodemokraški listi objavljajo te dni različne večali-tmenj fantastične vesti o stališču Svetega Očeta nasproti tripoliški akciji laškega kraljestva.
Informacije liberalnega časopisja, ki se tičejo Rima, so kakor znano skoro v vsakem slučaju napačne in tako tudi v tem. Ze apriori je bilo za vsakega poznavalca kurialne diplomacije, ki se odnekdaj pred vsemi drugimi odlikuje po skrajni previdnosti in modrosti, izključeno, da bi bil Vatikan se v kakršnemkoli zmislu izrazil bodisi proti tripol. ekspediciji bodisi zanjo. Vatikan ne more odobravati podjetja, ki se ravnotako malo opira na kakšen pravni naslov, kakor svoj čas zavzetje Rima,drugič pa bi bilo interesom katoličanov in katoliških redov v ostalem osmanskem cesarstvu skrajno v kvar, če bi Vatikan kazal simpatije do italijanske severnoafriške akcije. Seveda pa se mora. na drugi strani ozirati na nacionalna čustva laških katoličanov. Vse to nalaga Sveti Stolici veliko previdnost in res se zdaj od merodajne strani naglaša, da — govorjeno po di-plomaško — varuje Vatikan glede na tripoliško afero najstrožjo rezervo. Čenče liberalnih listov, kako je Sveti Oče za tripoliško ekspedicijo navdušen, so gola domišljija različnih časnikarskih korespondentov, ki svoje in-tervieve dobivajo na način kakor ga jc n. pr. »N. Fr. iPresse« svojčas ob smrti kardinala Grusche.
Naša »Zarja« je te dni objavila tudi neki »pogovor« Svetega Očcla z osebo, ki je pa neznana, in v tem pogovoru se papež Pij X. kar sam odreka takozvane cerkvene države. Na to bi nc bilo vredno odgovarjati, ako bi naši socialni demokrati, ki so menda res tako naivni kakor so kažejo, ne bili potrebni poduka. Sveta Stolica se svojim pravicam do cerkvene države for-melno še ni odrekla, in legitimnosti stanja, ki je nastopilo po letu 1870., formelno še ni pripoznala, ampak šc vedno povdarja njegovo krivičnost in .neznosen položaj, v katerega je vsled tega prišla Sveta Stolica. Na drugi .strani pa je Sveta Stolica, kar dokazujejo n. pr. tudi nedavno objavljena zasebna pisma med papežem Pijem IX. in kraljem Viktor Emanuelom I., bila in je še vedno pripravljena, da ponudi kraljestvu prijateljsko roko, da se naj-
de modus vivendi, da na eni strani ne bosta trpela ponos in narodni interes zedinjene Italije, na drugi pa sc nemoteno razvijajo agende Svete Stolice in bo papež užival tisto svobodo, ki mu je za vodstvo cerkvenih poslov nujno potrebna kakor tudi tisto čast, ki mu kot poglavarju vsega katoliškega sveta gre. Slučaj Ernesta Nathana je pokazal, da je papež v Rimu ogrožen.
Dozdaj laška vlada še ni pokazala resne volje, da. stopi s Sveto Stolico v dogovor, kako bi se sedanje razmerje, ki povzroča neprestane konflikte, uredilo, to pa zato, ker stoji laška vlada popolnoma pod vplivom lože in socialistov. Toda znajo priti za Italijo še časi, v katerih si bo sporazuma z Vatikanom želela. Bog zna, kaj Kalijo, ki ravnozdaj plove v negotovo prihod-n j ost, še čaka, tudi se ne ve, kaj bodo še rodile njene notranje razmere, ki so vse kaj drugega, kakor sijajne. Svobo-domiselstvo se moti, če misli, da bo katoliško misel uničilo. Francija kaže, d a j e t o delo zastonj! Vkljub najhujši persekuciji katolištvo v Franciji živi in se celo okreplja, kakor kažejo mnoga znamenja, nikdo ne ve, ali se nc bo v romanski inteligenci zopet pojavila katoliška renesanca. Duhovi: so z razdiralnim delom svobo-domiselstva na materielnem, intelektualnem in moralnem polju nezadovoljni, v srcih najboljših se pojavlja neke vrste romantika, ki h katolicizmu vodi. Zato ni izključeno, da pride čas, ko bo tudi Italija živo začutila potrebo, da se s Sveto Stolico sporazume. Socialnemu in umskemu prevratu, ki bo brezdvomno posledica modernega svo-bodomiselstva, zna slediti čas, ko se bo to skušalo zopet popraviti in takrat čakajo katoliško Cerkev gotovo lepši časi, predvsem med romanskimi narodi.
Kar se pa nas tiče, je trditev liberalnih in socialnodemokraških listov, da zahtevamo zopet papežko državo v prejšnji obliki in da si želimo zlasti vojske med Avstrijo in Italijo, da bi sc papežu Rim vrnil, grdo natolcevanje, Katoličani vsega, sveta želijo le pameten sporazum med Va.tikanom in Kviri-nalom, modus pa naj najdeta sama. Težav, ki bi nastale, ako bi papež zopet, zavladal nad cerkveno državo v tistem obsegu kakor pred letom 1870. ali še preje, si katoličani nič ne prikrivajo. Vsi katoliški shodi so zahtevali le, da se Sveti Stolici garantira tako neodvisnost, da se bo Sveta Cerkev svobodno razvijala.
Vse drugo, kar svobodomiselno in socialnodemokraško časopisje o tem
piše, jo laž z namenom razmerje med Italijo in Sveto Stolico še bolj poostriti.
Laška junaštva.
Lahi so s svojo akcijo pred Tripo-. lisem izgubili še tisto malo kredita, ki ga v Evropi imajo. Ncglede na način, kako so Turčijo za.vrat.no napadli, je način, kako se vojskujejo, skrajno smešen in kompromitujoč.
Vojska med Italijo in Turčijo se v prvi vrsti po tem odlikuje, da Lahi nimajo pravzaprav nobenega nasprotnika. Mobilizirali so pa vse svoje brodovje m nič menj kakor 8 bojnih ladij, 8 križark, 35 torpedolovcev in okoli 130 torpedovk, torej 181 ladij preži deloma na par turških za boj ne prav pripravnih ladij, deloma pa paradira pred Tri-polisem, koder so Turki garnizijo že davnej zapustili! Razun tega imajo Lahi 80.000 mož pripravljenih za ekspedicijo, so pa sicer mobilizirali tudi svoje četo na severu, ker se nas boje. Koliko bo Lahe to stalo! Turki so zelo pametno storili, da so pustili Lahe, da so tak aparat na noge spravili, sami pa drže malodanc roke križem. Turki namreč dobro vedo, da se bo kmalu sklenil mir, ki bo Lahe stal milijone, Turki pa izgube Tripolis, katerega jih ni bila nikoli resna volja braniti.
1. Zdaj pa si oglejmo slavne čine t *'laške vojske. Čisto brez potrebe so se hoteli Lahi odlikovati v jonskem in r egejskem morju. Oni so namreč vedeli, da jim pred Tripolisom ne bo treba niti en kilogram smodnika postreliti in da bodo nadebudni laški mladeniči pred starimi tripoliškimi šancami še dalje o lovorovih vencih sanjali. Zato je vojvoda Abruški sklenil odlikovati se na južnoalbanskem obrežju. Pomislimo: slavni mladi vojvoda ima na razpolago 2 križarki »Vettor Pisani« ln »Lombardia«, 29 torpedolovcev, 124 torpedovk in 19 podmorskih čolnOv. .S to veliko vojsko je napadel 2, reci dva, turška torpedolovca, ki za boj nista bila niti pripravljena, ker za izbruh vojske nista niti vedela in sta se nič hudega sluteč Lahom približala! Potrjuje so tudi, da je nato vojvoda dal izkrcati nekaj pomorščakov, da snamejo turško zastavo iz torpedolovca, ki jo zadel na suho! Ali je slavni vojvoda Abruški — najbolj znan po tem, da. se je ženil pri bogati Miss Elkins — potom šo spustil par strelov proti preve-škim gričem, ni znano, laška vlada to demontira. Da. je Lahe pred Prevezo
vodila njihova iredentovska osvajatfta žilica, ki smatra tudi že Albanijo za »corputs subjeetum sacro rogno Itali-co«, je jasno in sc žo iz tega razvidi, kako t.a čin laška javnoslt komentira. Ko se jc v Rimu raznesla, vest o -»slavni pomorski bitki pri Prevezi«, so vpili manifestanti: »Evviva mare nostroJ« To se pravi, Lahi bi radi, da se umri pot iz Adrije zapre!
Na to seveda avstrijska vlajda, ki je sicer presneto potrpežljiva, ni mogla molčati in je laški vladi menda zelo energično svetovala, naj vojvodi Abru-škemu dopove, da nima okoli Albanije nič stikati, če pa bo šaril naprej, bodo pred Prevezo priplulo avstrijsko l>ojno ladje, ki bi brez dvoma bile sposobno bojevitega vojvoda, imigati. Lahi so nato stisnili rep med noge in so zdaj tako po notah ponižni, da se jim cel svet smeje. »Bitka pri Prevozi« bo ostala večna blamaža zodinjenega kraljestva.
2. Prav nič manj pa ni smešno laško manevriranje pred Tripolisom. Admiral Aubry je na vsak način hotel bombardirati. Par strelov mora pasti in par bajt se mora v prah zrušiti. Iz nekega obširnega poročila laških listov posnemamo, kako grozovito smešno je bilo to obleganje Tripolisa. Ko so prišla iz Rima tozadevna povelja, je cav. I/Ovatelli na poveljniški ladji odprl krasni sarkofag, v katerem, so je nahajala, bojna zastava, darovana ladji oi rimskih gospa in jo izroči pomorščakom, da jo razvijejo na jamboru. »Pomorščaki, razvrščeni v Štirih vrstah, jo glasno pozdravijo, in medtem ko sveti prapor za plapola v vetru, se odmev navdušenih klicov razširja po daljnjom morju. Vsa srca burno i>j-jejo v pričakovanju, da se pomerijo .s sovražnikom« . . .
Sovražnik pa so je Lahom smejal, zapustil svoje stare kauone in podrtije in odkorakal lepo v Iripoliške oaze. Lah. pa jo komaj čakal, da bi začel blju-vati smrtonosni ogenj na kup tripoliško ilovice. Laške ladje so zavzemale najrazličnejše bojno pozicijo, čakale povelja, in konec vseh koncev jo bil, da so moglo čisto nemoteno pripluli blizu obrežja, izkrcati svoje vojake, in med »nepopisnim navdušenjem« razviti ua guvernerjevi palači laško trikoloro, kakor poroča radiotelegram iz angleških ladij.
To je bilo drugo laško junaštvo.
Zelo imenitno jo končno dejstvo, da Lahi še danes nimajo zbranega eks-pedicijskega zbora, ki ga mende žo mesece in mesece pripravljajo. Zanesljiva
LISTEK.
(Dr.
Izpod Kuiofl.
Leopold Lenard.) (Dalje.)

Nežika je bila krepka in zdrava do pozne starosti. K nam je prihajala večkrat ob sobotah zvečer, da jc prenočila in šla drugega jutra k prvi maši. Potem je še čakala pri nas na deseto mašo, dobila kosilo ter sc vrnila domov. Bila jc namreč silno skopa in ni dala nikdar krajcarja za svoje potrebe.
Ko je bila menda že pri sedemdesetih letih, je nekega jutra vstala, se oblekla ter odpravila v cerkev. Bilo je prvič, da ni storila po svoji navadi. Drugače je namreč vsako jutro šla najprej v hlev, opravila svojo živino, potem še gospodarjevo in nato šla po svojih opravkih. Domačim sc je takoj čudno zdelo, da je po tolikih letih sedaj naenkrat odstopila od svoje navade. Šla je h'-, cerkev k maši in k spovedi, potem so 1(1 pa vrnila domov, zaprla v svojo sobo ^'vlegla v posteljo.
Čez nekaj časa je prišel gospodar i* fo vprašal, ?e bo opravilo svojo žima-ali pa naj jo opravi on? Ako je
bolna, naj ostane v postelji ter ji bodo prinesli jesti in oskrbeli živino. Nežika jo pa odgovorila, naj puste njeno živino pri miru ter se ne brigajo zanjo. Vstala bo takoj, si skuhala kosilo in oskrbela vse. Gospodar jo jc pustil, Nežika pa ni vstala. Zopoldne je prišla Cemkovka in jo isto vprašala. Nežika ji je pa odgovorila, kakor poprej gospodarju ter jo izgnala iz sobe.
Tako je ležala Nežika cel dan brez jedi in pijače. Drugega jutra pa ni več vstala. Cemkovi so poslali po bra'ta in sestro Nežike. Brata je imela Nežika rada, sestre pa ni nič kaj marala. Prišla sta oba,
Drugega dne jc prinesla Cemkovka Nežiki mleka, da bi ga izpila, Pokusila ga je nekoliko. Cemkovi so spoznali, da ne bo več dolgo ter so poslali po gospoda.
Nežika je imela starega, ogromnega mačka, edinega svojega pri.atelja. Dotičnega jutra, ko je prvič zbolela, je, prišel maček k nji, ko se je oblačila, vsedel se je na posteljo ter jo neprestano gledal. Ko je šla, Nežika. v cerkev, je stopila mimogrede v kuhinjo k Cem-kovki, da bi ji sporočila, kam gre. Maček je šel za njo v kuhinjo in. ko je zaprla vrata ter ga ni pustila za. sabo, je kričal pred vrafmi ves ca.®, dokler ni Nežika prišla ven, Potem jc šel za ujo do !
razpela na razpotju. Tam sc je vsedel ter čakal, dokler se ni Nežika vrnila iz cerkve, nato jo je pa. spremil domov, šel v njeno sobo ter se vsedel k njenemu zglavju. Ves čas, dokler je Nežika ležala, sc maček ni ganil z mesta.
Comek je prišel k Nežiki ter jo vprašal, čc naj oskrbi njeno živino? Bolnica mu je pa spet odgovorila z osornim glasom, naj sc je ne dotakne, bo žo sama vse opravila, takoj ko bo vstala. Nato ga je vprašala, zakaj jc naredil zanjo krsto, ko še vendar ne misli takoj umreti?
Comek ji je odgovoril začudeno, da ni delal nobene krste.
»Saj ste ravnokar šli in potrgali deske s stropa., ker niste imeli drugega lesa pri rokah, da hi mi zbili krsto,« odvrnila je bolnica. »Pa šc kako hiteli ste.«
Comek je spoznal, da se bolnici bledo ter je šol iz sobo oskrbet njeno živino. Samo maček je ostal pri boinici in žalostno kričal. Ko je nekoliko pozneje prišla Cemkovka spet v sobo prepodit mačka, da ne bi motil bolnice, jo bila. ta že mrtva. Poklicala je moža in la jo hitel nasproti gospodu povedat jim, da je že prepozno in da se lahko vrnejo.
Mod tem jp zapadel visok sneg in mizarja ni bilo mogoče dobiti. Moral je
torej Comek sam narediti krsto. Ker ni imel pri rokah drugega lesa, jo odtrgal nekaj desk od stropa ter zbil iz njih krsto za Nežiko.
Nikogar ni bilo pri Skoporčevi Nežiki, ko jo umirala. Takoj po njeni smrti jo pa prišla v sobo njena sestra, vzela ključe od vseli omar in predalov, od še gorkega. telesa ranjke sestre ter pričela stikati za, denarjem. V nekem predalu jo našla zakopano v pšentiei nogovico polno tolarjev, drugje spel. odrezane in zavezane žepe z denarjem, zakopane pod staro šaro. Po vseh predalih in po vseli luknjah je bil denar in Nožikina sestra je z mrzlično hitrostjo pobrala vso.
Potem so prišli drugi ljudje, pre-oblekli Nežiko ter jo položili na oder. Maček je bil ves čas pri mrliču na. postelji in ko so jo ljudje dvignili, da bi jo preobleki i in položili na oder, se je. maček razljutil in z vso srditostjo zaganjal vanje. Morali so ga pregnati s silo. Potem jo pa šel in se vsedel pod oder, ler tu čepel brez jedi in pijače, dokler je ležala nad njim ranjka Nežika. Ko so jo pokopali, se jo maček vrni I v sobi* ter vos čas sedel pred omaro in se zakadil v vsakega človeka, kdor je pridni v sobo. Da no bi se zgodilo nesreče kakšnemu otroku, so morali mačka ustreliti.
G rodila skoro soglasno trdijo, 'da Je Ska vlada imela ta načrt, da bi v istem trenotku, ko laške bojne ladje zbombardirajo Tripolis, se mogel tudi sai en del ekspedlcijskega zbora, ki bi v ožadju na transportnih ladjah Čakal, izkrcati. Toda do danes le niti ena trarrportna ladja z enim samim vojakom nI slcllijansklh pristanišč zapustila.
To se vidi, kako izborno jc bilo vse »pripravljeno« 1 Kaj Še pride!
i*« •
Ralijansko-iorška vojska.
V TRIPOLISU.
Turki se utrdili za mestom Tripolis.
Iz Malte poročajo: Turška posadka, ki je, kakor znano, zapustila mesto, se Je ntrdila za mestom. Turški vojaki Čakajo, da jim prihiti na pomoč 60.000 Arabcev, ki so oboroženi z Mausčfje-vimi puškami.	v,|.,
Italijanska ekspedicija.
Iz Sirakuze se poroča v Rim, da je odplulo pet prevoznih parni kov v Tripolis. Vozijo vojake, orožje, strelivo, konje in živila. Prevozne ladje spremljajo bojne ladje in torpedovko. Iz Ne-Apelja se potrjuje vest, da se pripelje laški kralj, ki bo pozdravil laške vojake, predno se odpeljejo v Tripolis. »Frankfurytr Zeitung« poroča iz Rima, da se 3. ii{ 4. t. m. odpelje italijanska ekspedicija v dveh oddelkih v Tripolis. Ekspedicija je sestavljena iz čet rimskega, florenškega in neapeljskega armad nega zbora.
Priprave Italije in razpoloženje prebivalstva.
Iz Rima se poroča: Socialiste je pričelo delavno ljudstvo jako sovražiti, ker so protestirali proti zasedi Tripoli-tanije. Boje se zgolj, da se navdušenje za vojsko ohladi, če se že itak visoke cene vseh potrebščin še povišajo. Rimski diplomatični krogi so bili zelo presenečeni, ko se je razširilo poročilo, da po Italijani izkrcali vojake v Prevezi. Bali so se zapletljajev na Balkanu. Dne 1.1, m. se je odpeljalo iz Rima zopet več vojaških vlakov. Velikanska množica jih je pozdravljala. Sorodniki vojakov so se s solzami v očeh ločili od svojcev. Vojaških transportov je umevno zelo veliko. Po raznih pristaniščih še vedno pripravljajo ladje za prevoz vojakov in vojnih potrebščin. Mornariško ministrstvo dobiva vedno brezžične brzojave z ladij v Sredozemskem morju. Vlada strogo cenzurira vsa poročila o vojaških operacijah.
Laški socialisti za vojsko.
Dne 2. t. m. so demonstrirali v hiši ministrskega predsednika Giolittija za vojsko. Demonstracije so se udeležile vse stranke, tudi socialno-demokraška.
Kako so prišli Lahi pred Tripolis.
Iz Catanije se poroča: Neki častnik je dobil v Augusti pismo nekega častnika oklopnice »Roma«, ki opisuje sledeče dohod laškega brodovja pred Tripolis: Dne 23. t. m. smo zapustili z ladjo »Spezia« Tripolis. Čez dva dni smo se pripeljali na Malto in pričeli križariti pred Tripolisom. Dva dneva sta bila popolnoma mirna. Opolnoči med sredo in četrtkom minulega tedna smo bili alarmirani. S poveljniškega mostu se je ukazalo: Razvijte bojno zastavo. Vozili smo z zaprtimi lučmi nekaj milj oddaljeni od obrežja. Zagledamo mesto Tripolis, ki je bilo le slabo razsvetljeno.
Volna ml Italijanov:
3,403.505 nož. Italiji,
1	linijskih ladij 1o sklepnih križark
2	topničarkl 5 križark
21 torpodnlh roslltev 38 Tlsokonor. torpedovk 43 torpedovk K podmorskih čolnov 24 tolikih in spoclal. ladij.
Vojna moč Me armado:
1,663.000 mož. Turška,
4 linijsko ladjo 3 obrežno oklopnice 2 kriiarke 24 topničark 12 torpodnih rušilo«? IS torpedovk 7 specialnih ladij
Vojna moč Italije ln Turške na kopnem in na morju.
Poveljnik ukaže, da se izpusti čoln v morje. Čoln kmalu izgine. Opolnoči je namreč brzojavilo mornariško ministrstvo, da je že 24 ur v pristanišču Tripolisa turška ladja »Derna«. Poveljnik je ukazal častniku, ki se je odpeljal s Čolnom, da naj dožene, Če se »Derna« res nahaja v pristanišču. Častnik je, ko se je vrnil, poročal, da se nahajajo v pristanišču zgolj trije parniki, in sicer turška štacijska ladja, italijanski parnik »Herkules« in parnik »Tormak« z nemško zastavo, parnik »Tormak« je bil »Derna«. »Roma« je nato zopet kri-žarila po morju. Ob 2. zjutraj so bili pozvani poveljniki posameznih ladij na admiralno ladjo »Garibaldi« k raportu. Med posvetovanjem se pripelje mimo »Herkules«. Poveljnik »Herkulesa« izroči kontreadmiralu dva zavoja pisem, med njimi pismo laškega konzula Gal-lija, ki obvešča admirala, da se je pripeljala turška transportna ladja »Derna« z napačnim imenom in z nemško zastavo v pristanišče, kjer že 24 ur izkrcava orožje in strelivo. Vse ladje laške eskadre so nato razobesile bojno zaedavo in demonstracija brodovja se je pričela. Zjutraj so se ladje približale utrdbam z naročilom, jih razrušiti pri najmanjšem odporu. Ladje so ostale več časa v bojnem redu in čez pristanišče Tripolis je bilo razglašeno bojno stanje. Dve ladji sta izkrcali težke topove. Strategično važne točke so že utrjene.
Laika ekspedicija popolnoma pripravljena.
Priprave za ekspedicijo v Tripolis so popolnoma pripravljene. Pomožnemu brodovju poveljuje kontreadmiral Ricci.
Italijanski rezervisti zapuščajo Nemčijo.
Iz Kolina se je odpeljalo veliko laških rezervistov v Italijo.
NA MORJU.
Turške priprave za brambo obrežja.
Iz Soluna, se poroča, da so pričeli Turki priprave za brambo obrežja. Luč svetilnika v Kassandri so ugasnili. Težke topove so pripeljali v Karburnu in zaprli ponoči pristanišče. Vojni minister je ukazal, da morajo pripraviti poveljniki v Solunu, Skopljah in KoŠa-ni živež, in sicer v Košani za 30.000, v Skopljah za 50.000 in v Solunu za 100 tisoč mož.
Nežikina sestra je pobrala torej denar, potem je pa šla okrog vseh domačih ljudi ter je govorila vsakemu:
»Denar sem jaz pobrala, pa ni treba bratu povedati. Mu bom že jaz nekoliko dala, kakor je prav, njemu pa ni treba vedeti, koliko je bilo. Saj bo še tako dovolj dobil, ker si bova razdelila Nežikino blago. Tu imaš goldinar, da boš molčal.«
Tako je hodila okrog vseh ljudi, vsakemu pripovedovala, da je denar vzela in vsakemu dajala tolar, da bi molčal. Z doma je šla potem po celi vasi in od tod dalje po fari. Kogar je srečala, vsakemu je pripovedovala isto. Sla je tudi k gospodu župniku naročit pogreb. Tudi tu je začela pripovedovati, da je pobrala denar in ponujala župniku tolar, da ne bi tega povedal bratu. Župnik jo je pa ozmirjal in zapodil. Predno je bila osmina, je že razmetala vse.
Brat, se je pričel potem kregati, kdo »je vzel denar, ter je dolžil sestro. Prišlo je do hudih prepirov in celo do tožba, opravil pa le ni ničesar, prvič ker ji ni mogel naravnost dokazati, potem pa tudi. ker je denar že razmetala. Razdelila sta si še blago ter ga razprodala, potem se pa vrnila vsak v svojo službo k staremu delu.
To je povest o Skoporčevi Nežiki. čisto vsakdanja in čisto navadna je, vendar sc 'krije v nji odlomek zgodovine našega naroda.
Velikokrat nas je obiskavala tudi Stuckova Johanca, in zlasti mladina je imela ž njo mnogo zabave, dasiravno so starši bili vedno nejevoljni, ako smo sc iz nje norčevali in jo vlekli. Revica je bila namreč nekoliko slaboumna. Pri Stuckovili je bilo troje sester. Ena je ostala na posestvu, drugi dve sta pa dobili vsaka po petsto goldinarjev. Starejša sestra je vzela nekega človeka tam od one strani, ki je prinesel na posestvo tisoč goldinarjev. Ko se je pa oženil in spoznal razmere, v katere je prišel, se je prijel za glavo ter pričel javkati:
»O moj tavžent, kam sem prinesel moj tavžent 1«
Zena mu je pa odgovorila: »Kaj bo tvoj tavžent! Kaj pa moja glava? Ali moja glava ni nič vredna? Ko bi jaz nesla svojo glavo v mesto. aj ? . . .«
Johanci, ki jo bila slaboumna, je sestra razložila:
»Ako ne boš tirjala svoje dote, boš smela domov hoditi spat. Jesti si moraš iskati na drugje.«
(Dalje prihodnjič.)
Kaj je s turškim brodovjem.
Nasproti vsem poročilom, da se je povrnilo turško brodovje polnoštevilno v Dardanele, zatrjajo zasebna poročila, da manjkajo vsaj štiri ladje. S tem seveda še ni utemeljena domneva, da bi se bila vršila pomorska bitka med loškim in turškim bojnim brodovjem. Turki so mogoče ladje, ki se niso vrnile, določili za kako drugo službo, kakor za varstvo mest, za lov na laške trgovske ladje ali pa za. nameravano turško ekspedicijo v Eritrejo.
Laške trgovske ladje zasledovale turške torpedovke.
V	Rdečem morju zasledujejo turške fcorpedovke laške trgovske ladje. Več laških trgovskih ladij se je iz strahu pred turškimi torpedovkami vrnilo v pristanišče Mussanah.
Zaplenjene turške ladje.
V	Brindisi sta pripluli dve zaplenjeni turški ladji, ki sta vozili strelivo, konje in živila. Ljudstvo je laške mornarje burno pozdravljalo.
Turki zaplenjujejo laške ladje.
Iz Carigrada se poroča: Italijanski parnik »Ernesto Hardy« so Turki zaplenili in prepeljali posadko v Karvan. Nadalje so Turki tudi zaplenili laški parnik »Ernesto Hardi« in posadko prepeljali v Cavale.
Poštni parnik ušel turškim torpedov-kam.
Poštni parnik »Mafetta« je obkolilo minuli teden pet turških torpedovk. Parniku se je posrečilo s polnim parom uiti.
Bojno stanje v Brindisiju. Varstvena služba v Neapelju.
V	Neapelju so uvedli varstveno službo. Pristanišče stražijo topniČarke. Osnovali so tudi drugo brodovje torpedovk. Lahi se namreč boje napada turških torpedov. V Brindisiju so proglasili bojno stanie.
Laške ladje v Carigradu.
Laške ladje, ki se pripeljejo v Carigrad, imajo vse izključno nemške zastave razvite.
NA BALKANU.
Prekinjene zveze s Prevezo.
Iz Janine se poroča: Prekinjene so vse zveze z Janino. Prebivalstvo in oblasti so zapustile mesto.
Proti Lahom v Solunu.
Veliko Lahov je že odpotovalo iz Soluna, dasi vlada še Italijanov ni izgnala. Širijo se namreč govorice o nameravanih nasilstvih in o grožnjah prebivalstva. Na povelje vlade so Lahe na orientalski železnici odpustili. V Solunu obstoječe laske šole izpremenc v turške.
Bulgarski socialni demokrati proti Turčiji.
V	Sofiji so napovedali socialni demokrati shod, na katerem se sklene resolucija, da naj se vzame Turčiji pravica in dolžnost stražiti morja ob Balkanu, ker je Turčija za to preslaba.
Grki nameravajo mobilizirati.
Grška vlada se najbrže odloči, da mobilizira grško armado kljub turškim zatrditvam, da. koncentracija turških vojakov ob grški meji ni naperjena proti Grški. Ministrstvo se jo posvetovalo o mobilizaciji, a vprašanja Šc ni rešilo. Ruska vlada radi koncentracije turško armado ob fesalski meji ni protestirala, marveč poziva k miroljubnosti balkanske države.
Grška pozvala pod orožje rezervist«.
Grški ministrski svet je sklenil, tla se pozovejo pod orožje rezervisti letni-
ka 1909, češ da se morajo zasesti ir< praznjena policijska mesta.
Protilaški bojkot v Turčiji.
»Westminster Gazette« poroča la Carigrada: Kljub odlokom vlade se pričenja bojkot laškega blaga po celi Tuis čiji. Turška vlada je odpustila vse laške delavce, ki so bili v njeni sluSbi. Rima: Italijanska vlada se ne protitl velevlastim, ki posredujejo za mir. Na«, sprotno ji je mogočo posredovanje ljubo. Iz Pariza se poroča : Če se posreči posredovanje med Italijo in Turčijo in se »klene premirje, bi Turčija umaknila &voje vojake iz Tripolisa in izročila me:«to italijanskim oblastim.
Srbija kliče pod orožje rezervne časi« nike.
Srbski uradni list objavlja oklic, k) poziva na enomesečno orožno vajo me* seča oktobra, in novembra častnike, ki služijo v rezervi.
TURKI ZASEDEJO ERITREJO.
Iz Carigrada se poroča: Turška vlada je ukazala svoji armadi v Dže* menu, da naj zasede pod varstvom tum škega brodovja Eritrejo.
OGRI IN POLJAKI ZA TURKE.
Ogrski vojaki se priglašajo turški armadi.
Budimpeštanski turški generala! konzul Ahmed Mutar beg se je vrnil t Dunaja v Budimpešto. Na Dunaju se Je udeležil važnih posvetovanj turškega poslaništva. Razpravljali so tudi, kakšno stališče da naj zavzame generalni konzul nasproti mnogim prostovoljcem, ki se priglašajo vsak dan, da vstopijo v turško armado. Prosilo je celo več lionvednih častnikov za dovoljenje, da se smejo udeležiti vojske. Prostovoljci so pozvani, da 'naj se zglase v torek, ko se vprašanje reši. Če se prostovoljci sprejmejo, jih prevozijo v malih skupinah v Solun. Generalni konzul sestavlja seznam tistih vojni dolžnosti podvrženih turških podanikov, ki stanujejo na Ogrskem. Preskrbeli se jim bodo potni listi in prepeljali v Turčijo.
Poljaki za Turke.
Iz Krakova se poroča: »Kurjef Codzienny« objavlja oklic na poljsko mladino, ki naj vstopi v zbor poljskih prostovoljcev, ki bi podpiral Turke proti Lahom. Popoldne se je že priglasilo uredništvu 48 mladih mož iz Rusijo, Poljske in iz Galicije.
AVSTRO-OGRSKA IN LAŠKO-TUB" ŠKA VOJSKA.
Važne avdiience pri cesarju.
Cesar je zaslišal 3. t. m. grofa Aehrenthala, za njim pa avstro-ogr-skega poslanika v Rimu, Mereya.
Angleži o vlogi AVstro-Ogrske.
Iz Londona, se poroča: Postopanj« Italije je tudi londonske vladne kroge zelo vznemirilo. »Westminster Gazette« piše: Ne smemo se čuditi, če je Avstro-Ogrska vznemirjena po dogodkih v Al-^ baniji. Italijanske izjave o njenem postopanju v Jonskem morju so sicerj korektne s strategičnega stališča, * skrb ,da povzroče lahko vstajo v Albaniji, lahko izpromeni Lahom prijazno sta'išče, Avstro-Ogrske. Italija riskira^ da dobi Tripolis za ceno popolne izj ključitvo iz Albanije. Nemčija je svojo prijateljstvo Italiji pokazala, ker je prevzela varstvo laških podanikov vj Turčiji. Če hoče imeti' Italija protekto-l raf v Tripolisu. mora plačati materialne in socialno odškodnine.
PREMIRJE MED LAHI IN TURKI.
Iz Carigrada se. zasebno poroča TurČiia, vznemirjena po stališču bal krnskih držav, jo sklenila, da pozovjj Italijo brez posredovanja kake drugI

Zemljevid krajev, kjer so se vršili laško-turški pomorski boji.
.". . • !' t ■ t t. • • 1
• . ' i „ V -i.
velevlasti, da naj se sklene premjrje. V premirju naj se prično mirovna pogajanja na podlagi laškega ultimata. Turčija bi sc zadovoljila s suvereniteto v Tripolisu in bi sprejela od Italije odškodnino. Italija bi tudi pritrdila povišanju carine in obdavčenju laških podanikov. Turki čakajo še, kako se odloči mlado turški odbor. Nemčija sicer še. posreduje, a brez uspeha.
Sporazum se kmalu sklene.
Iz Rima se poroča: V zadnjih 12 urah se jc izdatno izboljšalo upanje, da se kmalu sklene mir in sicer po posredovanju Nemčije.
Najnovejši predlogi Italije Turčiji.
Iz Carigrada poroča list »Neolo-#os«: Najnovejši predlogi Italije Turčiji so: Tripolis in Bengazi vojaško in civilno upravlja Italija po namestniku, ki ga. predlaga Italija Turčiji. Italija je pripravljena, da plača gotovo odškodnino, da dovoli odpravo kapitulacij in da garantira integriteto Turčije. Če te predloge odobri turški ministrski svet, se nemški poslanik Marschall takoj poda v Bex-olin, cla pospeši pogajanja.
Pred zased* Tri«olisa pogajanja Izključena.
Z Dunaja poroča dobro informiran Lah, da je akcija laškega brodovja imela, namen zabraniti napade na transporte in na odprla mesta. Dokler ne bodo Lahi izkrcali svoje armade v Tripolisu, ni misliti o srpavni akciji. Takoj ko izkrca Italija vojake, je pa pripravljena se pogajati.
Avstrijska dinlomacija in spravna akcija.
»Wiener Allgemeine Zeitung« sodi, cla zdaj ni misliti na spravno akcijo kake velevlasti med Turki in Lahi. Čas za to bo. ko bodo vojaške akcije bolj razvite, kakor so sedaj.
NemžM cesar posreduje.
Dunajska »Politische Korrospon-denz« poroča iz Carigrada: Uradni turški krogi zatrjajo, da dela nemški cesar Viljem na "oravnavo turško-laške-ga spora. Upajo, da se uspeh kmalu pokaže. Turška, vlada je ukazala, da naj se strogo gleda na t|>, da sc v provincah ne bo motil red in mir.
Kemski cesar priporočal Turčiji, da naj sprejme laški ultimat.
»Daily Ma.il« poroča iz Carigrada: Nemški cesar je Turčiji brzojavno priporočal, cla naj Turčija sprejme pogoje laškega, ultimata in pristavil, da bo Nemčija tudi v bodoče pomagala Turčiji. ,
Za omejitev laških akcij.
Carigrajski list »Sabah« poroča: t>ve velevlasti, med njimi tudi Avstro-Ogrska, sta prijateljsko svetovali italijanski vladi, da na j Italija omeji akcijo v Tripolisu in na Jadranskem morju.
Lahi o posredovanju Avstro-Ogrske in Nemčije.
Iz Rima se poroča: Iz različnih znakov sc sklepa, da hočeta Avstro-Ogrska in Nemčija uvesti v Carigradu posredovalno akcijo. Intencije italijanske vlade, glede na eventuelne prijateljske intervencije so znane. Italija mora Čakati, da stavi turška vlada določne predloge in da za nje primemo jamči. .»Frankfurter Zeitung« pa. poročajo iz
I Premirja še ni, a orožje počiva.
Neki diplomat v Parizu je sedanji položaj prav dobro sledeče označil;
Premirje se še ni sklenilo, a orožje počiva. Prepričano je vse, da Turki pre-puste Italiji Tripolis, ne cla bi se upirali z orožjem. Zahvaliti se morajo Lahi za, svoj uspeh vplivu Avstro - Ogrske in Nemčije v Carigradu. Zdi se, da sc Turčija nc bo upirala izkrcanju Lahov v Tripolisu.
Rusi in laško-turška vojska.
Iz Peterburga se poroča, da dela, Rusija na to, da bi posredoval Taft med Lahi in Turki. Rusija jc odklonila posredovanje. »Novo Vreme« poroča, da bj Rusija takoj izpremenila svoje stališče, če bi sc vojno pozorišče preneslo na Balkan.
JAPONCI R V ALI JO LAHE.
Lahi so lahko zadovoljni. 2 njih nastopom se namreč strinjajo Japonci. Medtem, ko drugi svet obsoja Lahe, pa piše japonsko časopisje, da ima Italija pravico vsled preobilice svojega prebivalstva zasesti in si izbojevati nove za-nemarjenc pokrajine.
PRODAJA KRETE GRŠKI.
Iz Carigrada se poroča: Prejšnji turški finančni minister Djavid beg je predlagal mladoturškemu odboru, proda')' Kreto Grški za primerno denarno odškodnino.
RAZNA POROČILA.
Angleži vznevoljeni.
Angleži so zelo nevoljni na vojsko, ker je njih. trgovina , zelo oškodovana v Levanti osobito glede na promet žita in,petroleja iz črnomorskih pristanišč. Boje se, da bi Lahi smatrali kot kon-terbanclo blago namenjeno v turška pristanišča.
KOiko hočejo plačati Lahi Turkom.
»Times« poročajo, cla je voljna Italija plačati Turkom za Tripolis 60 milijonov frankov.
Londonski lordmajor o vojski.
Londonski lordmajor je izjavil poročevalcu lista, »Zeit.« o laški napovedi vojske. Turčiji: Nekaj strašnega je, da sme država državi napovedati vojsko v 24. urah. Razočaran mora biti človek, da sc povrne krščanska, dežela po 2000 letih krščanstva k barbarizmu in k kr-volitju. Italija se, sicer lahko pritožuje, a podvreči bi se morala mednarodnemu mirovnemu razsodišču.
DELOVNI PROGRAM VLADE.
Glede delovnega programa avstrijske vlade za sedanje parlamentarno zasedanje se poroča:
V	prvi vrsti gre za štiri mesečni b U d g o t il i p r o v i z o r i j , ker rednega proračuna do decembra zopet ne bo mogoče rešiti. Samo na. sebi je zlo, da se na ta način skrbi za. državno gospodarstvo.
Dru ga točka so b r a. ni b n e p r e d -loge. V tem oziru bo prišlo le do prvega, brahja, ker še Ogrom z rešitvijo tega vprašanja nič ue mudi.
Tretja točka so odredbe z o p c r draginjo. Tukaj bodo'socialni demokrati seveda z vso silo butili na dan s svojimi demagoškimi frazami in predlogi. Vlada hoče v prvi vrsti zvišati plače državnim in železniškim uslužbencem in sicer ?e pred 15. oktobrom.
V	to svrho bo pa treba že v tem zasedanju skleniti nove direktne davke, katerim se na noben način ue bo mogoče izogniti, ker država za povišanje plač nima pokritja.
Kar sc tiče reforme poslovnika, se definitivna reforma ne bo mogla skleniti, ampak bo treba sedanjo provizorično zopet podaljšati.
Kaj bo s predlogo lokalnih železnic, ni znano, vlada ni nič kaj voljna jo res predložiti, ker ne ve, kje dobiti 200 milijonov, ki bi nove lokalne železnice stale.
DRŽAVNOZBORSKA NADOMESTNA VOLITEV V OTTAKRINGU.
Pri včerajšnji državnozborsk! nadomestni volitvi v Ottakringu jo bil, kakor je bilo pričakovati, izvoljen socialni d e m o k r a t Sever s 9983 glasovi, krščanskosocialni kandidat Heigl je dobil 2132 glasov. V Ottakringu je bilo koncentrirano veliko policije, da niso mogli sodrugi razviti svojega znanega terorja.
f GROF NOSTITZ.
V	Pragi jc umrl v 62. letu starosti Član gosposke zbornice, član konservativnega veleposestva v češkem deželnem zboru iu voditelj češke ka-toLiško-narodne stranke, grof Karol Ervin Nostitz.
EVHARISTIČNI KONGRES.
Mednarodni evharistični kongres sc vrši 12. septembra 1912 na Dunaju.
IZPREMEMBE V NAUČNEM MINISTRSTVU.
Sekcijski šef Kaneva, ki jc bil, kakor znano, Čeh, jc stopil v pokoj in .je bil za sekcij,skega. šefa imenovan, kot vodnja srednjega šolstva dr. von Iv e 1-I e. Nadzorstvo nad ljudskimi šolami in. pripravnicami je prevzel vitez plem. M a d e y s k i. Obširen referat v tej sekciji dobi ministerialni svetnik Ar-delt. V vseučiliški oddelek sprejmejo tudi enega profesorja češke univerze. Za predstojnika prezidialnega biroja jc imenovan sekcijski šef clr. vitez plem. M a y e r.
IZPREMEMBE V ŽELEZNIŠKI UPRAVI.
Vsled naraščajočega dela in reform v železniški upravi se je imenoval generalni i n s p e t o r a v s t r i j -s k i h državnih železnic, in sicer sc .je to mesto poverilo Karolu R o t h o r j u. Vodstvo obratnega oddelka se je poverilo Oftokarju Trn'k i, ki je avanzira.l obenem za sekcijšk. šefa. Za predstojnika, prog državne železniške družbe jo imenovan stavbni nacl-svetnik Burger, oddelek za delavnice in dobavo materiala pa se je začasno poverilo vitezu pl. L i 1.1 r o w u , vodistvo strojnotehničnega oddelka pa prevzame dr. G o 1 s d o r f.
MONARHISTIČNA AKCIJA V PORTUGALU.
Lizbonski listi poročajo, da so 2. t. m. neznanci poizkusili železniško progo razstreliti. Iz Oporta je priplula v Lizbono križarka s 125 kralju zvestimi pomorščaki. Prebivalstvo v provinci Minlio se je vzdignilo in razobeša kraljevske zastave.
V MEKSIKI.
V	Meksiki jc izvoljen za predsednika republike Madero.
Koroške novice.
k Rožek. Cesar je sankcioniral postavo deželnega zbora koroškega, po kateri so razdeli občina Rožek v dve občini: v občino Rožek in v občino Le-clenkc. Dosedanja skupna občina je v
slovenskih rokah. V Rožeku je podružnica Siidmarke, nemškega Schulver-eina in drugih nemških društev.
k Duhovskc vesti. Za župnijo Vo-grčo pri Pliberku je imenovan dosedanji župnijski upravitelj č. gosp. Ivan Sokol. Za župnika v šont Danijelu nad Pliberkom je imenovan č. g. Franc Rožič, župnik v Javorju pri Črni. Dosedanji župnik č. g. Ivan S c r a j -n i k oclide za župnika v Timenico pri Celovcu. — Za kateheta v Borovlje jc imenovan nemški kaplan T h o m an n, ki ni zmožen slovenščine. Ko se bodo otroci v Borovljah privadili nemškim izrazom v veronauku, se bodo tudi nemško izpovedovali in bodo nemško molili --r če bodo sploh molili. V škofiji veje sever. V Velikovcu že tudi »deluje« nemški katehet Almer, a poleg svojo službe tudi kot slavnostni govornik na schulvereinskih zborovanjih — pa ne mogoče na zborovanjih katoliškega »Schulvereina« — ampak na neanško-nacionalnih shodih.
Dnevne novice,
-h Shod Kmečke zveze za kranjski okraj je bil nad vse sijajen. Nad 300 mož se je zbralo v prostrani dvorani »Ljudskega^ doma« v Kranju. Shod je vodil predsednik Kmečko zveze, Bro-dar. Državni poslanec Demšar je govoril temeljito o povzdigi našega narodnega gospodarstva. Poleg dela za živinorejo je treba povzdigniti zlasti leso-rejo. Vpeljati je treba racionelno gospodarstvo z gozdovi, iz katerih črpa kmet stalen dohodek za povzdigo svojega gospodarstva sploh. Zal, da jc lesna trgovina največ v rokah naših političnih in narodnih nasprotnikov in bati sc je, da jo po lesnem kartelu dobi par kapitalistov popolnoma v roke. To bi pomenjalo konec naše lepo razvite lesne obrti. Zborovalci so z odobravanjem sprejeli njegov govor in. na predlog deka.ua Koblarja sklenili resolucijo za organizacijo lesne trgovine na zadružni podlagi. Državni poslanec Jarc jo pa podal poročilo o političnem položaju. Razmere v parlamentu so take, da se brez slovensko-lirvatskega kluba, ne bo dala ustvariti delavna večina. Delegacija S. L. S. bo pa znala s svojo znano odločnostjo preprečiti vsako drugo kombinacijo, ki bi bila, nasprotna našim gospodarskim in narodnim koristim. V novem zasedanju se bo takoj sprožila debata o draginji. Kako prazno je vpitje, da ni mesa, kaže najbolj, da .kranjski kmet svojih prašičev šc pod ceno prodati ne more. Kljub temu pa je cena mesa vedno enako. visoka. Odločno moramo zavrniti način, kakor rešujejo draginjsko vprašuje socialni demokrat je. Hrupno veselost, je vzbudilo, ko je povedal govornik, kako so sociji v Ljubljani zjutraj demonstrirali proti draginji, popoldne pa pri Novem mestu konsumirali mnogo t.ucatov piščet itd. Naloga strank, ki jim je za red v državi, bo, da zahtevajo odločno od vlade, da se taki prizori, kakor so se vršili na Dunaju, več ne ponove. Govornik se je pečal dalje z uradniškim vprašanjem in upravno reformo, z akcijo za. ohranitev prašičereje in lokalnimi vprašanji. — Njegov poziv; naj ljudstvo kljub vsem liberalnim obrekovanjem, tudi kadar se gre za domače volitve, volj samo odločne može S. L. S., je izzval navdušeno odobravanje.
-f Shod S. L. S. v Lukovku. Pri Sa-porju v Lukovku se jc vršil v nedeljo izvrstno obiskan shod S. L. S. Predsedoval je dekan Nagone. Poročala sta o deželnem in državnem zboru poslanca Hladnik in Lampe. Na shodu so se odločno zavračale laži, ki sp jih pri zadnjih d rž a,v itozborski h volitvah trosili liberalci. Shod je odobraval stališče S. L. S. o vojnem vprašaaiju glode na vojsko z Italijo in Turčijo. Z oziram na bodoče občinske volitve se je sklenilo, da niti en liberalec ne sme priti v občinski odbor. Izreklo sc je soglasno zaupanje poslancem S. L. S.
Sodna imenovanja. Za sodnika sta, bila imenovana avskullanta Alojzij Kumljanec v Logatcu in dr. Alojzij Pernat v Vranjskem.
t Podružnica »Slov. Dij. Zveze« za Primorsko je imela, dne 19. septembra t. 1. svoj letni občni zbor. Tov. predsednik Vrtovec poroča o izobraževalnem delu članov podružnice. Vsega skupaj so imeli člani v celem letu 80 predavanj na Goriškem. Ko je tov. tajnik Glažar prečita! zapisnik zadnjega obč. zbora, poda predsednik radi odsotnosti blagajnika poročilo blagajniškega stanja. Sklene se, da se kolikor mogoče spopolnita naši knjižnici v Devinu in pa znanstvena v Gorici. Nato se izvoli novi odbor: Predsednik pravnik Godnič; podpredsednik bogoslovec. Šček; tajnik bogoslovec Butkovič; blagajnik pravnik Zavadlal: knjižničar pravnik Markovčič. Novi predsednik
se zalivali za Izvblitev. Nato se Izvolita dva revizorja: bogoslovec Mozetič in pravnik Orel. Društveni sod bo štel tri člane: bogolov. Šček, bogoslov. Glažar in pravnik Orel. Kot nova Člana se sprejmeta abiturijenta A. Ivančič in H. Trdan. Sklenilo se je še sledeče: 1. Predlaga naj se obč. zboru S. D. Z. v Ljubljani ustanovitev eksekutive vsega kat. nar. dijaštva. 2. Med navdušenim odobravanjem se sprejme predlog, naj se preč. župni upravitelj g. Rejec v Ajdovščini imenuje za častnega člana naše podružnice in naj se mu obenem poda udanostna izjava z ozirom na to, da je bil on duševni voditelj našega dijaštva in s tem edini pripomogel do tega, da ima katoliška misel toliko inteligentnega naraščaja na Goriškem; on je bil, ki je stavil dijaškemu gibanju pravi cilj, ki je s skrajno požrtvovalnostjo in brezprimerno nesebičnostjo deloval za organizacijo; razuntega da je bil vsem našim dijakom pravi duševni oče, je ginotno podpiral tudi revne dijake; ustanovil je tudi med drugim znanstveno knjižnico velike vrednosti; trudil se je veliko za »Dijaško mizo«; ustanovil je in vodil dijaško »Marijansko kongregacijo«. Predsednik je pozdravil na sestanek došle-ga g. urednika Kremžarja in predsednika »Centr. Dij. Zveze« tov. Ježa, ki je priporočal podružnicam večjega stika s centralo in pa globjega dela v narod, obrambi. Nato se občni zbor zaključi.
Zmaga S. L. S. Z Rake: Dne 28. pr. mes. so bile občinske volitve, pri kateri smo sijajno zmagali. Nasprotniki so ostali v veliki manjšini.
— Srebrno poroko praznujeta v «reido, dne 4. t. m., v Gorici g. Jernej Kopač in njegova gospa soproga Marija. Pridružujemo se številnim prijateljem g. Kopača in njegove gospe ter jima k temu jubileju iskreno čestitamo. Bog ju ohrani še dolgo čila in zdrava!
^— Gibanje med poštnoprometnimi
■rudniki. Zastopniki vseh organizacij poštmoprometnih uradnikov, in sicer: »Društva poštnih uradnikov«, »Dru-Itva poštnih uradnikov maturantov« in ^Društva čeških poštnih uradnikov« so v skupnem posvetovanju dne 25. pr. m. sklenili uporabiti naj ostrejša sredstva V dosego dolgoletnih zahtev. Zahtevajo službeno pragmatiko in časovno napredovanje, kakor tudi prilagodenje akti-vitetnih doklad vojaškemu stanarin-gkemu tarifu in v odpomoč radi strašne draginje nastalemu skrajnemu polo-faju takojšnjo pripoznavo najmanj 20-odstotne dravinjske doklade od celotnih dohodkov. Oni zahtevajo vpeljavo Časovnega napredovanja z vzvratno veljavo od 1. januarja 1911, brez diferen-ciranja v njihovi stanovski skupini ter z vračunavo skupne službene dobe z dvoletnicami po 200 K v treh najnižjih činovnih razredih in triletnicami po 400 K v 8. činovnem razredu ter dosego prejemkov tega činovnega razreda brez predstojniške skušnje najpozneje po 20 službenih letih. Oni obstojijo na njihovi uvrstitvi v časovnem napredovanju na prvem mestu za akademično Izobraženimi uradniki na podlagi zahtev, ki so predpisane pri nastavljanju za njihovo kategorijo. To zjedinjenje vseh poštnoprometnih uradnikov dokazuje globoko vznemirjenost v ti sta-norvski skupini in kaže trdni sklep, doseči svoje zahteve kaj najhitreje z vsem povdarkom in pod vsakimi okoliščinami.
V:'— Slavno uredništvo dnevnika
»Slovenec«, Ljubljana. Pozivajoč se na določbo § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da priobčite v prihodnji številki ITagega dnevnika sledeči
popravek :
Ni res, da je dr. Josip Mandič lia shodu N. D. O. prirejenem zoper draginjo dne 24. septembra 1.1. hujskal Booer »agrarne izkoriščevalce«, pač p a f e r e s, da sem jaz svoje napade obrnil proti onim agrarnim mogotcem, la-tifundistom na eni in drugi strani Litave, kateri, dasi tvoreči peščico ljudi preprečujejo vsako uravnavo tržišča mesa v zmislu potreb ljudstva, dočim sem izrecno povdarjal, da je treba izvzeti iz vrst »agrarnih izkoriščevalcev« vse one kmete in kmetiče v Istri, na Goriškem itd., kateri zbog pomanjkanja krme stradajo morda več nego mestni delavci, ni r e s, da je dr. .]|psip Mandič pretil »z grozotami revolucije«, res je temu nasproti, da sem jaz poživljal vlastodržce naj črpijo primeren pouk iz dunajskih dogodkov in ne postavijo nejevolje prebivalstva na preveliko skušnjo, v oči-gled dunajskih dogodkov, katere je smatrati kot veleresen pojav v svojem obupu ne premišljajočega prebivalstva.
Z dolžnim spoštovanjem
dr. Josip Mandič.
Trst, 1. oktobra 1911.
K temu imamo pripomniti Ie fo, da smo omenjeni članek spisali na podlagi poročila »Edinost i«, v katerem mali agrarci niso bili nič izvzeti in v katerem so se izvajanja o littdski nejevolji čisto drugače glasila. Radi bi videli, da bi »Edinost« odgovorila, pa ta o tej stvari značilno že dolgo molči.
—	PovodenJ v Dalmaciji. Iz Skra-dina v Dalmaciji poročajo,'da je reka Krka izstopila iz struge ter preplavila obalo na obeh straneh. Celo mesto Skradin je pod vodo. Škoda iznaša nad en milijon kron. Tej veliki nesreči so mnogo krive tamošnje oblasti, kerviiiso uredile odvodni kanal.
—	Obleke se bodo podražile. Iz Dunaja poročajo, da krojaški pomočniki in delavci od kosa zahtevajo povišanje plač. Z ozirom na to bodo obleke poskočile v cenah za 10 odstotkov, ako se pomočnikom ugodi.	,
—	Nov komet. Astronomi so odkrili novo zvezdo - repatico, ki bo jo krstili z imenom »1911. F.« Ta novi komet ima tako močen blesk, da se more videti zelo lahko s prostim očesom na vse zgodaj zjutraj. Odkril ga je astronom Beliovski v Gimeisu na Krimu. Nova repatica ima sijaj kakor zvezda druge vrste ter je sedaj v zvezdišču »Leva«, in se z vsakim dnem bolj približuje solncu ter vzhaja vsak dan pozneje.
—	Narodne delavska organizacija v Pulju. Iz Pulja nam poročajo: V nedeljo je stalo naše mesto v znamenju protestnih shodov zoper draginjo. Enega je sklicala za 10. uro dopoldne v dvorano Narodnega doma »Narodna delavska organizacija«, drugega pa socialna demokracija. Dopoldanski shod »Narodne delavske organizaicje« v »Narodnem domu« je bil kaj klavern in je bilo to le nekako prerekanje. Akoravno je bil shod sklican za 10. uro, se je mogel otvoriti komaj ob tričetrt na 11, ob navzočnosti 60 do 80 poslušalcev. Ne dnevnem redu sta bili le dve točki in sicer protest proti vladajoči draginji in eventualnosti. Nastopil je najprvo kot govornik, predsednik organizacije, kateri se je pečal večinoma z obžalovanjem, da je shod tako slabo obiskan. Za njim je govoril drug Vrankovič, kateremu je bila menda poverjena naloga, pečati se z draginjo. Povedal je nekaj starih fraz o zahtevi za odprtje mej, pozabavljal nekoliko čez agrarce in se sploh pečal s tem, kar prežvekujejo zadnji čas soc. demokraški listi. Naloga je bila za g. govornika precej težka ker iz lastne izkušnje o draginji ni mogel veliko povedati. (Srečna mladost!) Po tem malo zanimivem govoru je poskrbelo še nekaj drugov za majhno zabavo s svojim prerekanjem. Pa nad vse klavern shod se je končal s po-oblaščenjem predsedniki, da ta odpošlje ministrskemu predsedniku brzojavnim potom protest proti vladajoči draginji. Brzojavke se na shodu ni preči-talo, zato se za njeno vsebino ne ve. Ta nad vse žalostno izpadli shod je pokazal, da gre tudi s puljsko »Narodno delavsko organizacijo« hitreje nazaj, kakor se je sploh kedaj mislilo, čemur se pa ni čuditi. Kar nima zdrave podlage, ne more uspevati.
—	Rdeča »manifestacija« v Pulju. V nedeljo je imela poleg »Narodne delavske organizacije« tudi tukajšnja socialna demokracija shod zoper draginjo. Obiskan je bil shod srednje, akoravno je delala socialna demokracija strašno vodo za ta shod. Na shodu so, kakor se čuje, vsi govorniki grmeli nad carinsko politiko, zaganjali se v agrarce in militarizem in sploh pregrevali fraze rdečega časopisja zadnjih dni. Gromenja je bilo na tem shodu veliko, toda o kakšnem pametnem nasvetu, kako draginji v okom priti, tega se ni čulo. Rdečkarji sami dobro vedo, da draginje ne bo mogoče čez noč odpraviti. Njim se gre sedaj za to, da premotijo ono delavstvo, kateremu so za časa državnozborskih volitev obetali zlate čase. Ker so pa nastopili namesto onih obetanih zlatih časov časi največje draginje, kar jo je še sploh kdaj bilo, skušajo vse to navaliti na druge rame. Iz obiska tega malopomembnega shoda se tla sklepati, da je že tudi delavstvo sito vednega zabavljanja in večnih rdečih obljub, katerim še niso nikdar sledila dejanja. Mir se ni kalil, ker je najbrže slabo vreme zadrževalo mularijo doma.
—	Monte Carlo v Opatiji. Ni treba več potovati v Nizzo, da se gre lahko igrat v Monte Carlo. Stvar je postala cenejša, treba se je peljati samo v Reko in od tam v Opatijo. Treba je imeti samo nekoliko protekcije, da se more priti v novi igralni paradiž, kjer se lahko svoj denar pomnoži ali pa izgubi do zadnjega, vinarja. Od 1. julija koncesi-onirani igralni klub v Opatiji velja oficielno kot strogo zaključena družba. Po strani pa se tudi izve, da se more vanjo »upeljati« tudi veleposestnike, tovarnarje in znane osebe. Mlado pod-
jetje, kot se poroča, zna lepo vzcveteti. Sedaj tiči še v »otroških povojih« ter sc ga varuje strogo pred javnostjo, da n« pride vanj kak nepoklicani. Opatija stremi torej po višku modernosti. Čudno je le, da more v današnjih časih dobiti kak igralni klub še koncesijo!
—	O groznem umoru v Ribniku se poroča, da je sodnijska preiskava dognala, da je zažgal slamo, na katero so vrgli kmetje Ceha Tuhaneka, kmet Mihael črnič, ki je tudi nanj streljal, ko je gorel. Kmet Bosiljeval pa je zvezal Tuhaneku roke, ko so ga ujeli, z originalnimi ključavnicami. Kot krivci tega groznega zločina so bili aretovani Miko in Tomo črnič, Mato Bosiljevac, Izidor in Miko Količ, Janko Koj ar, Franjo Jakljevič, Valent Falina, Josip in Mato Gojmerac, Miko i Stjepan Sopčič, Mato in Juro Belavič, Ivan Bučar, Ivo Kohanič, Josip Draškovič, Josip in Do-ra Dehlič, Mijo Mlinarič, Marko Var-dian in Ignjo Srbelj. Sedem aretovan-cev so prepeljali V zapore sodišča v Karlovcu, a 10 v zapore zagrebškega sodišča. Tekom včerajšnjega dne pa so prepeljali v Zagreb vse aretovance, ki so bili zaprti v občinski hiši v Ribniku in v karlovškem sodišču. Kot poročajo iz Karlovca, je razburjenje med prebivalstvom v celem tamošnjem okraju zaradi pogostih požarov želo veliko, ter straži j o ponoči po vseh vaseh straže, da jim kdo ne zažge hiš.
—	Od Sv. Katarine. Nedavno so slovenski dnevniki poročali, da je pri Sv. Katarini razširjena griža, ki je zahtevala več žrtev, čudimo se, kako je dotični dopisnik v našem zdravem kraju našel grižo, ki bi bila žrtve zahtevala, ko že od meseca junija ni bilo nobenega mrliča in še oni mrliČek, ki je za popolnoma drugo boleznijo umrl, je bil dosedaj edini v tem letu.
—	Z Viča se nam piše: Včeraj je neki bedasti dopisnik z Viča (?) napadal v »Jutru« neko našo učiteljico in nadučitelja. Temu lažnjivcu in obreko-valcu bodi povedano, da se je od konca do kraja zlagal prav debelo! Resnici na ljubo povemo, da je učiteljica iz I. a razreda obdržala radi upornosti dečka Peternela po končanem uku v šoli. Ker se je dotični paglavec uprl in s silo hotel uiti, poslala je po šolskega vodjo, da jej je pomagal dečka ukrotiti; dotaknil pa se ga nihče ni! Nato je fante obljubil, da se bo poboljšal — in učiteljica ga je poslala domov. V kolikor se pa tiče koritarstva nadučitelja Ravnikar^ 'avl jamo radevolje javno, da on kot zvest pristaš S. L. S. ni še nikdar tega bil deležen, kajti od svoje stranke ni prejel niti beliča, ker on ne dela za denar, ampak samo za korist svoje stranke. — Toliko v javno vednost liberalnim učiteljskim koritarjem pri Učiteljski tiskarni.
—	»Radovedneži na Glincah«. »Radovedneže na Glincah« imenuje »Zarja« dne 28. septembra v št. 96. svoje rdeče bratce. V vsej svoji prekanjenosti jih ni mogla bolj označiti, kakor s tem otrokom lastnim pridevkom. Če bi bila šc pristavila brezvestni radovedneži, bi podala popolno sliko demokrata. Mi nismo nikdar vprašali, kaj je z vašim društvom »Vzajemnost« na Glincah, nismo se brigali, za kaj se je porabil denar, ki ste ga nabirali za to društvo, nismo vprašali, kakšni uspehi so se dosegli. Če nam vse to odkrijete; potem tudi mi vam natančno povemo, če-gava last je »Katoliški dom«, dasiravno tega nikomur nismo dolžni pojasnjevati, najman pa vam »radovedneži«, ki za »Dom« niste prispevali beliča. Da pa vsaj nekoliko potolažimo vašo radovednost, vam povemo, da je vsestransko preskrbljeno, da »Katoliški dom« nikdar ne bo postal nekatoliški in da marsikateri, ki v začetku v »Dom« niso prihajali, sedaj pridejo vsak večer.
—	Ustanove za železničarje. Kakor vsako leto, razdelili se bodo tudi letos dohodki sledečih ustanov med uboge, vpokojene. železničarje: Oesterreichi-scher Eisenbahn - Unterstiitzungsfond. Mathias Ritter von Schonerersche Stiftung. Moritz Freiherr . von Konigs-wartersche Stiftung. Stiftung fur oster-reichische Eiscnbahninvaliden. Ferdinand Linder Stiftung. S. Hahn Stiftung. Friedrich August Birksche Wit-wen- und Waisen Stiftung. Josef Dor-reksehe Witwenstiftung. Franz Riesner Stiftung. Tozadevne prošnje vlagati je najkasneje do 31. oktobra 1. 1. pri tajništvu južnega kolodvora v Ljubljani, kjer se radovoljno dajejo tudi vsa druga pojasnila.
—	Umrl je v Gradišču na Primorskem zidarski mojster Avgust Kerše-van, star 29 let.
—	Prvi avstrijski letalni teden se je začel v Trstu v nedeljo z viharnim vremenom, ki ni bilo ugodno letanju. Vendar so se vršili lepi poleti leialcev Bier, Warchalo\vskyi Blaschke, Sablat-
i nik, Miller in Umlauff. Pripetile so sc
pa tudi dve nesreče. Sablatnigu se je vžgal pri poletu z nekim pasažirjem del aeroplana, vsled česar je bil prisiljen pristajati z velikansko hitrostjo. Ker je bil sunek letala z zemljo močan, sta se oba letalca poškodovala. Kmalu potem je močan sunek vetra spravil aeroplan letalca Umlauffa iz ravnotežja, da je padel. Letalo še je razbilo, letalec je pa le lahko poškodovan. Tržaški letalec Widmer še ne more letati, ker njegov Blčriot še ni dospel. Wid* mer bo krmaril edini Blčriotov eno-* krovnik pri teh letalnih prireditvah. Letalec Lettis iz Pulja, ki je imel tudi Blšriotov monoplan, je pri vajah v pe-. tek ponesrečil; ranil se je težko in razbil popolnoma aeroplan; ne bo mogel torej sodelovati.
Dr. u. m. Stanko Fulnecky, rodom Čeh, je imenovan za občinskega zdravnika v Komnu. Nastopil je svojo služ-* bo dne 1. oktobra. Znani dr. Reja se sedaj tudi pogaja za zdravniško mesto v Komnu, kjer je služboval pred enim letom. Prostovoljno je odšel v Istro, vznevoljen, ker mu ni hotelo starešinstvo (po večini napredno) akordirati plače, kakor je sam zahteval. Sedaj se pa sili zopet v Komen s pretvezo, da ima ravico do tega mesta. Dr. Reja ni niti kompetiral za razpisano službo; % privatnih pismih je skušal kompetenta dr. Fulneckyja odvrniti, po drugi stra* ni pa zahteva dr. Reja, da ga mora ob-* čina Komen naprositi, ida prevzame mesto zdravnika. Mi pa pravimo: Ob« činsko starešinstvo jc imenovalo dr* Fulneckyja občinskim zdravnikom iK pri tem ostane!
—	Požar. Dne 3. oktobra ob pol 8* uri popoldne je začelo goreti skladišče lesa tržaške tvrdke G. Orlando v ulici San Francesco v Trstu. K sreči ni bilo vetra, sicer bi bila nevarnost za v bli* žini se nahajajoča skladišča slovenske tvrdke Mankoč. Gasiti so pomagali tu-* di vojaki.
—	Stavka krojačevin krojačie *! Pulju. Iz Pulja se nam piše: Tukajšnji krojači so začeli stavkati. Pridružile so se jim tudi šivilje. Vsi zahtevajo za 20 odstotkov višjo plačo.
—	Goriškega župana Bombfga so * torek slovesno zaprisegli. Pri zaprisegi je bil navzoč podpredsednik tržaškega namestništva grof Attems.
—	Vlom v posojilnico. Iz Sežane poročajo: V noči na 18. t. m. so udrll neznani tatovi v prostore sežanske pw sojilnice. Prevrtali so železno blagajno, v kateri je bilo denarja okoli 430 K, po* leg vrednostnih papirjev; odnesli pa so le 10 K. S pomočjo vetrihov so odprli štiri vrata, da so prišli v prostor, kjer je blagajna. Na podu so pustili svedre, olje, vetrihe in vazelino ter jo odkurili* Morda so čutili, da je pod njimi redar-« stvena uradna soba.
—	Slovenec umrl v Ameriki. Vi Clevelandu ie v mestni bolnici umrl Slovenec Maierle, star 22 let. Bolehal je štiri mesece za. sušico. Pokojni je bil doma iz Černomlja na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred tremi leti.
—	Denar v torti. V Mostaru je nek pek v prodajalnici hotel razrezati torto, pa je pri tem zadel na nekaj trdega; ko je natančneje pogledal, je našel v torti za 300 K bankovcev. V drugi torti je pa našel ovratnik .in nekaj drugih drobnarij. Čuden nadev je spravil v torte pekov vajenec, čegar last je bil denar in drugo; fant je malo slaboumen.
—	Strašno hudourje v Krapinskih Toplicah in okolici. Pretekli petek popoldne je nad Krapinskimi Toplicami in okolico razsajal strašen vihar. Okoli 5. ure popoldne se je utrgal oblak, voda je drla pri vratih in oknih v sobe in hodnike, ki so bili mahoma polni vode, Med dežjem je padala debela toča. VI nekaterih kočah je bilo vse polno vode. Vihar je ruval drevesa ter poškodoval zlasti koruzna polja, ki so vsa uničena. Toča pa je zlasti škodovala vinogradom. Upostošenje je zelo veliko. Naj« starejši ljudje ne pomnijo takega viharja. Sreča v nesreči je bila, da nI trajalo dolgo časa.
—	Trije razgrajači. V gostilno Marij e Smola v Zeleni jami so prišli oko^ lu 10. ure zvečer Viktor Jančigaj, bratci Jožef in Martin Pavšič, fantje iz Novega Vodmata ter so začeli brez povoda razgrajati. Lotili so se strugarja za železo Jožefa Kordina. Jančigaj je pri tej priliki potegnil dolg nož in ž njim grozil z besedami: »Kordin ali ga vidiš, ta je moj oče, ali češ, da ti ga v srce porinem?« Jože Pavšič ga je pri tem udaril z roko po licu. Baje je Kordin napadalcu ta udarec vrnil. Martin Pavšič je takoj pograbil stol ter hotel Kordina udariti, a ta je skočil v sosedno sobo ter se obvaroval s tem težke poškodbe. Pavšič je zadel le vrata, Jančigaj je nato naiašč poškodoval dve steklenici in ni hotel plačati z&pitka. Vse tri nemirneže so navzoči gosti pod kap postavili in vežna vrata zapah-
iskala in prišla nato, da je storilec steklarski pomočnik Jožef Žlogar, rodom iz Gorice. Navedenec je dejanje priznal in tudi povedal, da ima verižico skrilo v kolesni balanci, kjer so jo tudi resnično dobili. Po izvršeni predpre iskavi so Žlogar j a oddali sodišču od koder bode moral po prestani kazni k vojakom.
lj Umrli so v Ljubljani: Ciril La-movšek, čevljarjev sin, 4 mesece. Jera Verhunec, delavčeva žena, 55 let.
Ivan Ainole, posestnik, 60 let. — M. Kranj c, občinski ubožec, 78 let. — Marija Arh, delavka, 57 let. — Karolina Hess, mestna uboga, 72 let. — Ivan Mu-šiČ, hlapec, 78 let. -- Ivana Košenina, bivša delavka, 79 let. — Ivana Podkraj-šck, žena nadsprevodnika južne železnice, 77 let.
lj Snežilo je v nedeljo v noč in v ponedeljek dopoldne po hribih in planinah.
lj Vsled deževja so reke in potoki povsod narastli. Ljubljanica kaže od nedelje večera 150 m nad normalom. V Gruberjevem kanalu so morali včeraj zjutraj zaradi narastle vode zatvor-nice na Prulah odpreti, da se voda od-lega po Gruberjevem kanalu.
lj Jesenski mraz. Od petka do danes je padla pri nas temperatura od 14 na 7 stopinj R.
lj Od stopnje do stopnje. Kari Ne-kerman, 48 let star, iz Ljubljane, bivši trgovski sotrudnik, je zašel na kriva pota. Nič manj kot 25 predkazni ima zaznamovanih, največ med njimi zaradi vlačugarstva. Ker vse to ni nič pomagalo, oddal se je leta 1910. v tukajšnjo prisilno delavnico. Zaposlen je bil do julija t. 1. v tamošnji pisarni, ker mu pa to delo ni dopadlo, se ga je rešil s tem, da je simuliral očesno bolezen. 2 zdravnika sta ga preiskala in konsta-tirala, da ima zdrave oči. Obdolženec se je pa jezil nad zdravnikoma, češ da nič ne razumeta. Nakazalo se mu je druga dela, in tako bi bil moral dne 15. julija t. 1. pomagati pri razkladanju premoga. A tudi to delo mu ni dišalo in se je izgovarjal, da je bolan. Na pripombo nadpaznika, da mu nič ni, jel se je ž njim prepirati, nakar se mu je prisodila hišna kazen štiri tedne zapora. V svoji jezi je vpričo navzočih razžalil cesarja, to pa le zato, da bi se rešil prisilne delavnice in prišel pred sodišče. Ta želja se mu je izpolnila, kajti obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe in tako mu bo možno zamenjati prisilno delavnico z Gradiško.
lj Kravo je ukradel dosedaj še neznan tat posestniku Martinu Berlanu iz Žalne. Krava je štiri leta stara, rme-nobelc barve bolj majhna ter ima bele navzgor obrnjene roge. Sled vodi v smeri proti Višnjigori. Pozor pred nakupom!
lj Mošt z Vipavskega se toči v Ljubljani po 88 vinarjev liter. Trgatev se je tudi naštajerskem in Dolenjskem že pričela. Novino prodajajo na Goriškem in v Istri po 50 do 60 K hektoliter. Vino je dobro in sladko.
ljfle v smeri proti Prevezi.
(Če je to res — in Reutcrjev urad je jako verodostojen, presega nesramnost Italije že vso meje. Kalija je na vprašanje našega zunanjega urada odgovorila, da nc bo več v Albaniji operirala in oficiozna »Westminstei- Gazzette« je imenom angleške vlade Lahe opomnila, naj s tem ne dražijo Avstrije. Kljub temu abruški vojvoda nadaljuje svoje za evropski mir skrajno nevarne manevre. Upamo, da grof Aehrenthal na-stoip s skrajno odločnostjo!)
Rim, 4. oktobra. Križarke vojvoda Abruškega sta vjeli dve turški jadrnici pri otoku Leucas in jih pognali v Briri-disi. Laško ljudstvo je to vest z velikim navdušenjem .sprejelo.
TRIPOLIS ZAVZET.
Rim, 4. oktobra. Glasom angleškega poročila veje od včeraj pol 6. ure zvečer nad tripoliškim fortom laška zastava.
Rim, 4. oktobra. Viceadmiral Fara-velli je svoji vladi brzojavil, da se je laško brodovje pri svojem bombardiranju oziralo na to, da se mestu kolikor mogoče malo škocle prizadene. Laški topovi so uničili le en svetilnik. (To je zopet junaški čin!)
GIasgow, 4. oktobra. Neka glas-goWiSka tvrdka je prejela radiotele-gram, da so laške ladje pred zavzetjem Tripolisa nekaj, sicer od vojakov' zapuščenih točk, ki jih nobeden ni branil, bombardirali. (»Evviva Italia!«)
CESAR VILJEM TURŠKEMU SULTANU.
Berolin, 4. oktobra. Cesar Viljem je turškemu sultana brzojavil sledeče: »Jaz sem velik pzljatelj Vašega Veličanstva in Vašega cesarstva. Živahno obžalujoč sedanje velike težave, v katerih se nahajate, sem pozval svojo vlado, naj stori korake, ki so pa dozdaj ostali brezuspešni. Vendar ne bom odnehal in z božjo pomočjo upam, da se bo začela vnovič intervencija in se bo v pravem času našla pravična rešitev. Viljem, cesar.«
MIR?
Carigrad, 4. oktobra. Vsled brzo-java nemškega cesarja in prizadevanj velevlasti se sodi, da se v najkrajšem Času sklene med Italijo in Turčijo mir. Tnrčija je Čeprav težkega srca sklenila Tripolis žrtvovati.
TURKI SE PRIPRAVLJAJO NA ODPOR V NOTRANJOSTI DEŽELE.
London, 4. oktobra. Iz Malte poročajo, da se je turška garnizija v Tripolisu, zapustivši trdnjave, ki so nezmožne za brambo, umaknila 80 km stran od obrežja in se naslanja na 80.000 Arabcev, ki so oboroženi z mavzercami. Avantgarda Arabcev pa stoji 30 km za Tripolisom in sestoja iz 1200 mož. Tudi v Sfaxu v Tunisu se Arabci gibljejo.
LASKI EKSPEDICIJSKI ZBOR.
Rim, i. oktobra. Priprave za eks-pedicijski zbor v Tripolis se čisto pravilno nadaljujejo.
nili. Razgrajači so pred gostilno zahtevali od krčmarice še pijače, ker pa ni ustregla njihovi volji, so ji gostilni-čarsko znamenje pred vrati odtrgali. ■Sedaj bo gotovo imelo zadnjo besedo v tej Zadevi sodišče. V • Nočni vlom v župnlšče. Neznani tatovi so vlomili v noči od sobote do nedelje v kronberško župnišče pri Gorici in ukradli č. g. vikarju Vodopivcu 300 K denarja, hranilno knjižico za 2000 K in več drugih reči. Hoteli so tudi v klet, a se jim ni posrečilo. Ker jc bil zunaj velik veter tisto noč, se ropot ni slišal.
— Kdor je pri občnem zboru Straže zamenjal v gostilni visečo pelerino in klobuk, se prosi, da isto pošlje, nakar dobi svoje stvari. — A. Fritz, Celovec, hotel Trabesinger.
Kavarnarji v Pragi nameravajo z ozirom na podraženje mleka in sladkorja zvišati cene svojim kavarniškim produktom.
LjoDljanske mm.
lj Predavanje S. K. S. Z. v »Ljudskem doma«. Včeraj zvečer so se začela običajna predavanja S. K. S. Z. Predaval je g. dr. J. E. Krek. Obravnaval je zelo zanimivo vprašanje, kako so nastale sedanje gospodarske razmere. Predavatelj nam je podal gospodarski razvoj drŽav v zadnjih tridesetih letih in nas opozarjal na sedanje gospodarske posledice, v katerih naš svet živi. Predavanje je bilo izborao obiskano; na predmet, katerega je predavatelj obravnaval, se pa še povrnemo.
lj Izredno zanimivo skioptično predavanje v »Ljudskem Doma«: Vojska med Turčijo ln ItaUjo. S. K. S. Z. se je posrečilo za en večer pridobiti najnovejše skioptične slike o Tripolisu in ob Sredoz. morju. Nad 100 prekrasnih skioptičnih slik nas popelje na pozorišče turško - laške vojske. Predavanje se vrši v veliki dvorani »Ljudskega Doma« prihodnji petek 6. oktobra točno ob 8. ari zvečer. Ker je z ozirom na res aktualen predmet, pričakovati najštevilnejše udeležbe so sedeži v predprodaji že v trafiki g. Soukala, v petek zvečer se bodo pa prodajali pri blagajni. Vstopnina je določena: Sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrste 40 v, stojišča 10 v. V petek zvečer vsi v »Ljudski D o m« !
lj »Krivoprisežnika« igra »Ljudski oder« to nedeljo, 8. t. m., ob pol 8. uri. Igra je narodna in za slovenske razmere prirejena. Sodeluje mešani zbor »Ljubljane«. Igra je prav dobro naštu-dirana. Njena uprizoritev je silno težka, ker stavi na tehnično stran scene-rije in celega oderskega aparata velike zahteve, ki jih bo »Ljudski oder« vsled modemih pripomočkov, ki jih ima na razpolago, rešil prav dobro. Prvič se predstavi občinstvu v vlogi Frana gospod Potrato, krivoprisežnika igra gospod Kalar in Veroniko gdč. Erjavec. Tudi gdč. Zakrajškova kot Zidarka bo prvič debitovala in kot kočarica nastopi gdč. Čatarjeva. Ostale večje vloge so v rokah g. Gorskega, Svetličiča in Novaka. Obeta biti prav lep in zanimiv večer. Vstopnice se dobe v Katoliški bukvarni od osmih zjutraj do sedmih zvečer.
lj Telovadba starejših bratov telovadnih odsekov Orla v Ljubljani se prične v petek, 6. oktobra 1911, v Ljudskem domoi ob 8. uri zvečer.
lj VII. umetniška razstava v paviljona R. Jakopiča se otvori v četrtek, 5. oktobra ob pol 12. uri dopoldne za splošni obisk. Vstopnina 1 K, ob nedeljah in praznikih 60 v, za dijake in delavske organizacije 40 v. Posebna vabila k otvoritvi se ne bodo razpošiljala. Od petka naprej je razstava otvorjena vsak dan od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne.
lj Zahvala. Poveljstvo c. in kr. pehotnega polka vitez Milde št. 17 je naprosilo mestni magistrat, da izreče vsemu civilnemu prebivalstvu deželnega stolnega mesta Ljubljane zahvalo za prijazno nastanjevanje tega polka v Ljubljani za čas letošnjih manevrov.
lj Adolfa Ribnikar j a so liberalni zaupniki postavili za kandidata za ljubljanskega deželnega poslanca in se bo Adolf Ribnikar 7. t. m. v »Mestnem domu« »predstavil« ljubljanskim volil-cem.
lj Bnrlanov koncert. Koncert tega slovitega opernega pevca pomeni za naše mesto pravi umetniški dogodek. Predno se Burian na umetniško potovanje v London in Ne\v York poda, hoče prirediti nekaj koncertov. Na programu, ki ga bo izvajal v Ljubljani in ki bo v kratkem priobčen, je več točk iz VVagnerjevih in slovanskih oper.
lj Zlato v kolesu. Ko so pred nekaj dnevi pri steklarju Juliju Kleinu sna-žili stanovanje, jn izginila iz neke ška-' ulje zlata ovratna verižica. Po ovadbi jc pOliciia zadevo takoj temeljito ure-
Telefonsko in brzojavna poročilo.
HRVATSKO - SLOVENSKI KLUB PRI BARONU GAUTSCHU.
Danaj, 4. oktobra. Ministrski predsednik je povabil načelnika Hrvatsko-slovenskega kluba dr. Š u s t e r š i č a na razpravo jutri, takoj po zbornični seji. Prva seja Hrvatsko - slovenskega kluba se bo vršila skoraj gotovo v petek zjutraj. Pričakuje se, da se prične v klubu politična debata, v koje posledici utegne klub stopiti iz re-serve, katero je varoval v poletnem zasedanju.
LASKE NESRAMNOSTI SE NADALJUJEJO.
London, 4. oktobra. Reuterjev biro poroča:Vojvoda Abruški je poslal turški oblasti v Prevezi ultimatum, da bo laška flota Prevezo bom-bardirila, ako Turki ne predajo svojih bojnih ladij, ki se v pristanišču nahajajo.
Dunaj, 4. oktobra. »Neue Freie Press e« poroča iz Aten: Vojvoda Abruški je zahteval, da se turške torpedovke, ki se nahajajo v pristanišču Arta udajo, Če ne, bo po 2 4. urah bombardiral preveški fort in s silo udri v pristanišče.
Dunaj, 1. oktobra. »Zeit« poroča: Komunikacije s Prevezo so pretrgane. Prebivalstvo in oblasti so zbežale. Lahi mesto bombardirajo.
Janina, 4. oktobra. Vali v Janini poroča, da so se včeraj ponoči laške bojne ladje prikazale v pristanišču Re-šadiie, a so se nato> odda-
TURŠKI KABINET.
Carigrad, 4. oktobra. Turki še zdaj niso sestavili novega kabineta. Mornariški minister je svojo demisijo preklical. Kiamil-paša in Hilmi-paša sta včeraj konferirala g Said-pašo.
TURKI ŽE POSTOPAJO PROTI LAHOM.
London, 4. oktobra. Bojkot proti laškemu blagu se je kljub odsvetovanju turške vlade 'že v celi Turčiji začel. Vlada je odpustila vse laške delavce.
Policija V Carigradu je ukazala agenciji laške paroplovne družbe, da zapre svoj urad. V Solunu sc bo laška šola zaprla.
CF-RAR SPREJEL AVSTRIJSKEGA
POSLANIKA PRI KVIRINALU.
Dunaj, 4. oktobra. Cesar je razun grofa Aehrenthala sprejel v avdijenci tudi poslanika Avstro - Ogrske pri Kvi-rinalu, dc Merey-a.
MOBILIZACIJA BOLGARSKE.
Belgrad, 4. oktobra. »Mali Journal« poroča iz zanesljivega vira, da Bolgarska popolnoma na tihem mobilizira ter da namerava zbrati 101.000 vojakov, popolnoma pripravljenih za vojsko.
KOLERA PRI REKI PRENEHALA.
Reka, i. oktobra. Kolera v Dragi je popolnoma prenehala. Iz barake na Tr-satu so bila včeraj izpuščene zadnje tri osebe. Na koleri je v Dragi umrlo trinajst oseb.
KOLERA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 4. oktobra. Danes jc preteklo devet dni, odkar se ni pojavil tu noben novi slučaj kolere.
ARETOVANA VOJAŠKA VOHUNA.
Krakov, 4. oktobra. Včeraj so tukaj aretovali v nekem hotelu kletnega bivšega ruskega železniškega urad-
nika Žigo Wagnerja v trenutku, ko jc izdeloval neko poročilo za ruski generalni štab v .Varšavi. SPri aretovancu so našli veliko število kompromitujočih papirjev. Wagner je kot miški vohun ob jesenskih vojavških vajah na Zgor. Ogrskem vohunil, kakor tudi pri utrdbah v Krakovu in Przemyslu. Z ozirom na konfiscirane papirje so aretovali tudi nekega knjigovodjo ter ga izročili sodišču.
UVOZ ŽIVINE IZ SRBIJE.
Belgrad, 4. oktobra. Kakor znano, jc pred nekaj dnevi dovolila ogrska vlatla dvema srbskima tvrdkama 15.000 zaklanih prašičev no avtonomnem carinskim tarif u uvozili v Avstrijo. Srbska vlada pa tvrdkama ni hotela dati potrebnih listin ter je tako preprečila izvoz v Avstrijo. O vzrokih lc odredbe od strani srbske vlade poroča »Stam-pa«: Srbska vlada sc je po izčrpanju v trgovinski pogodbi dolčenega kontingenta obrnila na Avstrijo s prošnjo, na. dovoli uvoz srbske živine po avtonomnem carinskem tarifo, ker je lako dovoljenje v avstrijsko - srbski trgovinski pogodbi izrečno določen kol poprej. Ker za časa posredovanja srbske vlade mesno vprašanje v Avstriji še ni bil« aktuelno, je celo zadevo ogrska vlada zavlačevala in Srbija je ostala brez od-odgovora. Pred nekaj tedni sta se pa oba eksporterja živine Nikolajevič in Markovič osebno peljala v Budimpešto intervenirat ter sta tudi dobila dovlje-nje za uvoz. Nato pa je srbski ministrski predsednik Milovanoviču izvoz prepovedal.
NESREČA V LOMU.
Toulon, 4. oktobra. Pri pogrebu žrtev ponesrečene ladje »Liberte« je prišlo do velikih spopadov med socialističnimi delavci arsenala in policijo. Pri polomu neke tribune jc bilo ranjenih 232 oseb in med temi težko 30 oseb.
štajerske novice.
š Slovenska zmaga. Od slovenskega volivnega odbora priporočeni kandi-datje so zmagali tudi pri volitvi članov pridobninske komisije za lil. razred okrajnega glavarstva Maribor. Izvoljeni so: gg. Glaser Viktor, lcsotržec" na Smolniku, .los. Mule, gostilničar v Rušah, M. Lesjak, gostilničar v Slivnici pri Mariboru in Alojzij Pintcr, trgovec v Slovenski Bistrici. V tej skupini so .(.loscdaj zmagali vednole Nemci. Zmaga Slovencev v tej skupini pomeni, da smo glede obrtništva in davčne moči tudi v višjih kategorijah močnejši kol Nemci. Prazno je lorej nemško livali-sanjc o nemški davčni moči.
š V Žetalah pri Rogatcu je priredilo Katol. bralno in izobraževalno društvo v nedeljo, dne 24. l. ni. po večernicah poučni shod vinogradnikov. O ravnanju s sodi in z moštom ob času trgatve je govoril jako stvarno gosp. ravnatelj Ivan Bele. Bralno društvo sc mu tem potom še posebno zahvaljuje za njegov trud. Poslušalcev je bilo čez sto samih vinogradnikov in njihovih sinov. Isto nedeljo po rani maši so priredili liberalci tudi svoj shod; pa, nesrečni nadučitelj Sotošck iu njegov- predsednik, Simon Potočnik, sta imela samo deset poslušalcev. Z liberalci pri nas pač nc gre naprej, in ne gre.
š Dekletom I Znana vrla prijateljica Pepca Senica v Šmarju pri Sevnici jc izdala knjižico »Slovensko dekle«. Priporočamo vsem našim mladenkam, da si to lepo knjigo lakoj naroče pri pisateljici, 1 komad stane 10 v, po pošti 50 vin.
š Pri igranju umrl. V nedeljo, dne 1. oktobra, ob 5. uri popoldne je nenadoma umrl pri kvartanju v svojem stanovanju v Gradcu delavec Janez Vi-vod. Naenkrat je zgubil" večjo igro, kar ga .je tako razburilo, da mu je otrpnilo srce.
š Orožnik odpeljal omoženo posest-nlco. Graški listi poročajo, da jc v Jur-kloštru pri Laškem orožniški straž-mojster tiho od vedel 48-lctno omoženo posestnico Frančiško Pregrad. Do sedaj šc niso mogli zaslediti »mladega« para.
š Kavalerijsko brigadno častniško šolo premeste v Maribor.
š Trgatev. V Ijutomcrskcm-ormo-škem vinorejskem okraju prične se splošna trgatev dne 9. oktobra. Vsi vinogradniki, naj si bode kmet ali gospod, tekmovali so v pokončevanju raznih škodljivcev, torej vsi vinogradi krasno izgledajo. Kar sc tiče blaga, bode trgatev izvrstno izpadla, manj za-dovol jiva bode ista kar se tiče množine. Več partij se je tudi že predprodalo po cenah 54 -68 h liter mošta. Kdor sc hoče z izvrstnim lulomerčauom preskrbeti. ima sedaj priložnost za to.
š Umrla jo v Gradcu gospa Amalija Hren, soproga višjega sodnega svetnika r. Jakoba Hrena v Gradcu.
š Napad na žnpnika. Radi volitev v Veliki Dolini je krčnmr Frane Doli-nar zavratno napadel župnika, ki se je pa rešil, ker je njegova krepka roka premagala na pa dalca.
š Letošnja vinska trgatev. Poroča se nam, da je letošnja vinska trgatev v sromeljskih, kakor sploh po vseh bi-zeljskih krajih zelo slabo izpadla. Nabralo se je bolj kot polovico manj, kot prejšnja leta. Ker so tudi vse zaloge prejšnjih letnikov pošle, bodo cene letošnji izborili kapljici zelo visoke, gotovo nad 50 h liter.
š Nepošten pismonoša. Iz Celja poročajo: Čevljar Flis je bil leta 190i. lEPlužben pri pošti v Laškem kot pismonoša. Opravljal je svojo službo zelo nemarno in površno ter zakrivil več goljufij Ln tatvin, tudi je ponarejal podpise na poštnih nakaznicah. Do leta 1905. je ostal v službi, potem je izginil. Prepotoval je Nemčijo in šele letos so ga izsledili ier izročili celjskemu okrožnemu •sodišču, ki ga je obsodilo na tri mesecc težke ječo.
V vsaki hiši lahk0 iZ0Sfane'0,ve-
VodlVl lllol like neprijetnosti pral' nega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma $	izloči vso nesnago.
Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko je ponarejen in težko je
_ ponaredbo dognati.
Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah Iz mila) sicer tudi dobl-o čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor
Schichtov
pralni ekstrakt »Ženska hvala".
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306*2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
D ta S	C«s opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
2	9. zveč.	731.7	6-4	sr. j vzh.	dež.	
	7. zjutr.	35-5	65	sl. jug.	v	5.9
	2. pop.	365	100	sr. jzvh.	oblačno	
a	9. zveč. |	37-9	51		jasno	
<\	7. zjutr.	33-4	45	brezvetr	megla	05
	2. pop.	37-7	10-5	■	sk. obl.	
Srednja včerajšnja temp . 6 7° norm. 12 b\ Srednja predvčerajšnja temp. 7'2<>, norm. 12'5°.
Kurzi efektov in menjic.
dne 4. oktobra 1911,
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........	91-40
Skupna 4"/<, konv. renta, januvar —julij 1.........	91-40
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust........	94-54
Skupna 4-2% srebrna renta, april	
—oktober .........	94-55
Avstrijska zlata renta .....	114-95
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	91-40
Avstrijska investic. renta 3'/;% .	80-05
Ogrska zlata renta 4o;0 ....	110-65
Ogrska kronska renta 4«/0 . . .	90-35
Ogrska investicijska renta 3 Va°/o	79-20
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-68
Kreditne delnice.......	639-50
London vista....... .	241-671/j
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-871/,
	23-57
20 frankov.........	19*21 '/j
Italijanski bankovci......	94-90
Roblji...........	2*543/,
Namesto vsacoga druzega obvestila.
Ivan Podkrajšek, žel. nadspre-voilnik v p. s potrtim srcem naznanja v imenu svojih otrok Line Domia-novič, Josipine in Matija Podkrajšek
ter vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, daje iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra in tašča gospa
Ivana Podkrajšek
včeraj ob 7. uri zvečer previdena s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi mučni bolezni v 79. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogrni) preblage ranjke bode v četrtek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Čretvljarska ulica 2.
Osti Črejvljarska Ljubljana, 4.
okt. 1911.
Mnenje gospoda dr. W. Polednicek,
zdravnika civilne bolnišnice »lloch-und Dcutschmeistcr«.
Braunseifen. Gospod J. Serravallo!
Trst.
Zahvaljujem Vas za poslano Serra vollovo Kina vino z železom. Rabim ga že več let v bolnišnici in v praksi z dobrim uspehom.
Braunseifen, 9. septembra 1909.
Dr. W. Polednicek.
V dobi okrevanja.
Vselej, kadar se - želi pridobiti moči, torej prav posebno v dobi okrevanja po prestani bolezni, se je že večkrat in sijajno izkazala
SC0TT -ova emulzija
Scottova emulzija, sama na sebi zelo bogata na re-dilnib snoveh, vzbudi obenem tek, s čimur je rešena glavna zadača. Obenem je pa Scottova emulzija popolnoma lahko prebavna in tako dobro dišeča, da jo odrasli in otroci zelo radi zavživajo in dobro prenesejo.
Tri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2-50. 2693	Dobi se v vseh lekarnah.
Pristno samo s to znamko ribičem kot garancijskim znakom Scott-ovega ravnanja.
Prodajalka
popolnoma vešča trgovine z mešanim blagom, z dobrimi spričevali, želi
ctalno ellltrha nn deželi, proti mali plači. aidlUt; bllllUti vstop takoj. Cenjene ponudbe pod „PRIDNTOST" Frančiškanska ulica R I. nadstropje, LJUBLJANA.	2935
S
ZO delavcev
za gradnjo vodovoda se sprejme. Plača od metra K 1-20 ali pa K 3-60 na dan. Lud. Lovšin, akordant, Trbovlje, kol.
v Lahovčah p. Komenda
pripravna za kakšno obrt, s hlevom, vodnjakom, dvema podoma, lepim sadnim vrtom, dalje na željo tudi nekaj zemljišča ter kakih 200 korakov oddaljen mlin se proda iz proste roke. — Več pove Franc Ambrož, posestnik, Lahovčc p. Komenda. 2953 2
Kam pa prijatelj?
V Vižmarje št. 61. Tam prodaja G. PODREKAR prav prijazno 2701
hišo z vrtom
Dama
ki boeo pospeševati kožno nego, ki lioCe izgubiti pege, .er doseči nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z
Steckenpferd lilijno mlečno milo
(znamka Steckenpfcrd) tvrdke Bergmann & Co„ Te-Sm ob Labi. Komad po80v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d. 608
Proda
■sa
trgovsko izobražena, z večletno prakso, vajena knjigovodstva, išče primerne službe takoj. Gre le
na deželo, Štajersko ali Koroško. Cenj. ponudbe: »Zanesljivost«, post. rest. št. 1000, 2977	Ljubljana.
Spreten
se išče za večji
tovarniški obrat.
Kristjan, 22—28 let star, nc-oženjen, popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru 111 pisavi. Splošna in trgovska izobrazba. Ponudbe pod: »002—W. A. 7288« na Rudolfa Mosse, Bunai I., Seilerstatte 2.	2JJ89
Anton Polanc
posestnik valjčnega mlina
Fani Polanc roj. Simončič
poročena
Radeče, dne 4. oktobra 1911.
Proda se iz proste roke srednje veliko
na Prevolji pri Lukovici z vsem gospodarskim orodjem, vse v najlepšem stanju. Več se poizve pri lastniku M. Ravnikar, Domžale.	2921
Enonadstropna hiša
z gostilno in mesarijo, sobami za tujce in hlevom, se proda
z gostilniško in mesarsko opravo vred v nekem mestu na Kranjskem za 12.000 K. Samo polovico se takoj plača. Več pove gosp. Iv. Kernc v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 12.	2945
03 tva
W »N tU
več sto komadov, prav močne in zdrave, iz hrastovega lest, od 430 do 800 litrov, se dobijo po prav nizkih cenah pri 2257	tvrdki
a HflMBHESBSiaau
K*
M
9*r
n =?
n
o <
n
«3
2996
Raiilas.
_ w mariborn (Harodni donsf podeli za šolsko leto 1911/12 Visokošolcem iz ustanove Franca Rapoc devet podpor po K 300 ter
se posebef tri podpore po K 300.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti (za podpore iz Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja).
Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o izpitih in z indeksi, je vložiti pri posofilnici O IYlariborSl (Narodni dom! do 20. vinotoka t.1.
V prošnjah je tudi omeniti, uživa li prošnjik že drugod kako podporo in v katerem znesku ter se naj tudi navede študijski semester. II mariboru, dne 29. septembra 1911.
Ravnateljstvo.
Modna in konfekcijska trgovina
M. Krištofič-Bučar
se je preselila v lastno hišo na Stari trg št. 9.
Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo, po znano najnižji ceni, tudi po meri
Posebno krasne: kostume, plašče, pelerine, razne jopice, krila, domače halje in
bluze in otročje oblekice.
Velika izbera perila in higijeničnih potrebščin za novorojenčke.
Pošilja na Izbero tudi po pošti.	2993
Feliks Te<nan
LJubljana, Resljeva cesta 30
nasproti skladišč južne železnice.
Največja zaloga vsakovrstnih
iz črnega švedskega granita, la-bradorja, belega in sivega marmorja i. t. d.	2937
Nizke konkurenčne cene, solidni proizvodi. Načrii in proračuni brezplačno.