ISSN0350-SS61
ZA	t^dne
Večinoma sončno in toplo bo.
številka 87
četrtek, 18. junija 2002
2S0SIT
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
E-meStO	stran 0
Nagrajenci	O
tresejo koalicijo
Pogovor z Bojanom Prašnikarjem stran Q
Hura, razprodaje!
NabhopojiK trgovine In parkirii^Ca pred njimi soznam^njc lega tedna, /ačclc so se očiino ie?ko pričakovane razprodaje. Sieer pa so irgovci. podobntî kol njihovi zalK)dni kolegi, leltw res krepko znižali cene. Nh veliko zadovoljslvo kupcev, swj bo lo mar^^ikomu tudi najlepša popotnica skozi dopustnlški Cas. Trgovci pa bodo poOasi pripravili police /a nove kolckcijc, poieljc ho namrcC tako hilro zdrsnilo mimo.
Zrelostni Izpit opravilo 159 velenjskih gimnazijcev
»Uživajte v olajšanju: samo da je konec te tečne in smotane šole«
Tako je med drugim v lepem, za mnoge ganljivem slavnostnem govoru napodelilvi matu-ritctnlh spričeval velenjskim gimnazijecm nagovoril svoje dijake in njihove siarSe ravnatelj velenjske Splošne in strok^wne gimnazije proť. Andrej Ku/man. Tokrat so slovcsno.'il pripravili vvciiki dvorani I lolcla Paka, saj slaba vremenska napoved ni obetala, da bi se na lanskem, prei^udovitem prizorÍS^Íu vile I Icrberstein, prireditev iztekla brez dçfjii. S tem dejanjem seje za 15^ na spomladanskem delu mature uspešnih gimnazijcev konCalo Se eno pomembno (ob-
dobje v davljenju.
Andrej Kuzman je v svojem govoru preletel lei(^i>nji izredno dober aspeh na maturi (o njem piSemo na notranjih straneh) in k temu dodal: »Uspeh seveda diwoljuje trditev, da je bila tudi pot, ki smo jo v leh štirih leuh družno ubirali, pravilno izbrana. Na poti je bilo marsikaj; bili so prijetni in veseli irenulki, pa tudi uenutki nezadovoljstva m razočaranj. ludi naše medsebojne besede so se vCasih postavile malo pťjvprck- Toda po srcu m du.Ši biti mlad pomeni pozabljali vse, kar ni bilo prijetno in ^o-boko v spomin shranili vse lepo,
(renulke veselja in trenutke sreće. To so lisic drobne, svcilc lučke, ki nam vCasih v mraku življenja pravilno usmerijo ko-raL«
Večer so s svojim nastopom f)i>lepSaLi pevci pevskega /bora Šolskega centra Velenje pod vodisvom Danice Pirečnik. ki so včeraj odpolovali na feslival v Španijo.
■ bš, foto: mz
Jolanda hitra, a le tretja
,fohiil4l;i Cť|ihlk jť v lurrk iM Mihiiiiiu /a vvhko naurH' du > St<H khitlniii. v (l'kii na XI KI inHni> /iisťflb frrljfMh^ s h» 11.58,6.*!.	k'klii
k' sťkiiiidii p<HaMH'jť<Mt jf^a «Ir/avn^ua rťkonía m drii^t i;:! Iftnsf^jt'Ua rv/illt:»la
Stran
o
Pohvalno
Igrišča ob šolah odklenjena
NrtWîi^', íaheležen (ludi) «<i $lmřii,'h Našega Číu^a, da bi hilo morda urndfio šp</rt}iii igriŠČd ob (tsnou-17ih šolah pok'ti iez d^n odklenili IH omogočili tisi im mladici, h hodo počitnice prežiV' I ja! i dnma^ da jih preživijo z iogo v rokah ali oh Jiogah, je pa-del na plodna tla.
if>or£iia i^išČa ob velenjskih osnovnih Šolah so tned počitnicami odprla ves (Liu, varovanje i^išČ oTganiziTajo Šole satne, raztm na tislejn pri osnovni Šoli Antona Aškerca, kjer redarje zagctavl/a Mestna ol^Čtnci Velenfe. [\)hi>alno! Pa čeprav je na začetku kazalo Mj slabo. Tisii namreč, ki so zadolženi za vzdrževanje šfM>rl' nih iff'iŠč, kersrj jih prevzeli v upravljan je^ lo pa so šole same, velikokrat opažajo, da se na leh if^riščih do^^aja marsikaj. Ponekki najl^ ludi iz kljubovanja. Kah> pa si drugače razla-
Tako mislim
^ali lo, kar (>paža ravnatelj ene od íiílenfskih Šol, da so na njihovem šp(/rlfieTn i^išcu ključavnice, rige in heton.^ki stefjri sproli uničeni. Morda bi bilo pa dni' gače, Če bi bilo igrišče odprlof io domnevam zato, ker poznani tudi dn^gaĆejj jrrimer. Ravnalelf neke druge velenjske Šole, kjer imajo ludi ograjeno šjtorlno igrišče, a je lo mloiiim vedno dostopno, namreč ugotavlja, da pri njih večjih Šk(Kl sploh ne zaznavajo, beležijo le zhi' ran je mladfjslnikov na njem. /Jutranje }nlado' slnikov pa ni niČ takega, kar hi Že samo po se-hi pomenih kaj slabega. .Sole, ^ohčinarji" in vsi, ki so pomagali, da se la enostavna reč ni zaprla, ampak odprla, si tokrat zaslužijo pohvalo. /íe zato, ker so se íKlzt^ali hitro.
■ Milena Krstić • Planine
9770350556014
n ONOVitEC e
Noč ob jezeru
VELENJE - /flbavno-glasbeno prireditev Noč ob je>:eru bo Icu« Irajala dva večera. V peiek, 19. julija, sc bodo na večernem rock konccriu, ki sc bo zaicl oh 20. uri in .10 minul, predstavile skupine Šank rock, Alya in Lunapark.
V	sobole 20. julija pa sc bo ob 16. uri .se /aCcia olroika zabava s Spidijcni in Gogijcm ter drugimi gosli, ob 20. uri pa bodo nasiopili Danijela» Replay, Roben Golcržurband icr skupina Sclcct. Pripravili bodo tudi ognjcmcl.
Praznik žetve in l^ruha
(VABERKE - Pod okriljem prostovoljnega gasilskega druítva (ialvrkc se bo zgodil to nedeljo, 21. julija ob 15. uri že osmi tradicionalni praznik želve in kruha.
Obiskovalcem bodo prikazali ic\cv po starih običajih (?,etcv s srpi, ve/anje poreslov in snopov, pt'ïsiavljanje kopic, klepanje in brušenje srp<Wj stari način miačvesccpd,gcpk>min vel-je žita). Da bo ie bolj zanimivo bo vse skupaj potekalo v obliki tckmwanja-pomeriIe.sc bodo ekipe okoliških krajev. Vse skupaj bodo pt^sirili z bogato kulinarično raz-stavo različnih vn^i domačega kruha in drugih kmečkih dobrot, predvsem ti-siih, ki so jih pripravljale kmečke gospodinje t^bifetvi in mlačvi.
Seveda bo p"«krbIjcno ludi za zabavo, /anjo bo poskrbel ansambel Ptujskih 5.
■	mz
Potrdili višje cene
NA2ARJE - Na zadnji seji pred dopusli so .svclniki občine Nazarje med drugim obravnavali več predlogov za povišanja ccn in jih tudi sprejeli.
V	skladu z ncwo odredbo so polrdili vu 2,5 odsiolk<TV viSjo ceno vodarinc ter za 2,6 odstotkov višjo ceno kanalščine. Na predlog vek njskcgii Podjeijaza urejimje prostora, ki v občini na osnovi koncesije izvaja zbiranje in odvo/(xipadkov,pa so nameslo predlaganega 9,6 sprejel i 6- odsiolno povt^ nje cene te storitve.
Nove ccnc bodo stopile v veljavo predvidoma septembra IcUw.
■	tp
Zadovoljni z obiskom
N.AZAR,|E-Muzej iesarslva in gozdarstva v gradu Vrbovec v Nazarjah so odprli sredi lanskega septembra. Do konca leta si je zbirko o delu in življenju lesarjev in gozdarjev ter njihovih delovnih pripomočkih ogledalo približno 1000 obiskovalcev, od letošnjega marca do konca prejšnjega tedna pa 2300. Največ je bilo skupin Šolskih oirok (1300) in raznih druAlev, precej pozornosti pa je zbirka pritegnila v strokovni javnosti - pri lesarjih in gozdarjih. Kol so povedali, so z obiskom v prvem letu delovanja zadovoljni.
Naložba v uredilev muzeja je veljala 56 milijonov lolaijev. Večino denarja zanjo je zagotovila občina Nazarje, nekaj tudi dtjnaiorjl, ministrstvo za kulturo pa je primaknilo le 2 milijona SIT.
■ tp
Pilca na spletu
VELEN.IE - Tudi leioSnjiže 13. tradicionalni Pikin lesiival bo bogal. Organizatorji že pripravljajo številne prirediivc, ki se bodo vrstile od 22. do 28. seplembra, Osrednja tema letošnjega festivala je »Na potepu po svetu«, častna pokroviteljica pa bo gledališka in filmska igralka i^tefka Drolc.
Vse o Piki in lct{"^njih prireditvah laliko preberete na Plki-nj spletni strani: www.pikinťcstival.org.
izjava za javnost
VELENJE • Občiaska organizacija 2Wružcnc liste socialnih demokratov Velenje bo v naslednjih dneh pripravila novinarsko konlerenco, na kateri bo predstavila in pojasnila svoje polletno delovanje, vključno s slališči, ki se nanašajo na odločitev glede občinskili priznanj in nagrad.
2^10 tokrat ne želimo navajali vsebinskih razlcigov naših odločitev. Pojasnil bi rad le naslednje: Amandma LDS-a na seji Sveta Mestne občine Velenje, kije potekala v lorek, 2. julija 2U02, je podprlo 12 svetnic in svetnikov. LDS Šteje 7 svet-tiikov, vendar niso vsi glasovali za s"voj predlog. Proli je gla.so-valo ITsvetnic in svetnikov, où tega II prisotnih izvrši ZLSD in 3 i? DcSUS-a. To po skromnem matematičnem znanju znese natanko 14. Iz tega je razvidno, da do skupnega Števila vseh, ki so glasovali, manjkajo trije glasovi. Naj dtidam le še ta podaiek,da Svet MO Velenje šteje 33 svetnic in svetnikov in da torej /LSD in De.SUS skupaj nimata absolutne večine in ne moreta izglasovati nekaj, čemur hi složno nasprotovale ostalestranke v Svetu MO velcnjc. Komisijaza priznanja, ki je oblikovala predlog sklepa, je sestavljena iz 7 članic in članov. Od tega sta dva izvrši ZLSD in ena svetnica iz De-SUS-a. Torej tudi v tej komisiji ZLSD in DeSUS nimata absolutne večine,
■ Bojan Konti G. vodja svetniške skupine ZLSD
Iz občine Šmartno ob Pakl
Kmalu razpis za Izvajalca
Delovna skupina za izgradnjo čistilne naprave v Smart nem ob Pa-ki (v njej sodelujejo kot predstavniki občine pod:?upan Franc Fužir, tajnik Janko Kopušar in Damjan Lt>čičnik, predsednik vaške .skupnosti Podgora, v kateri bodo čistilno napravo zgradili) paspeseno pripravlja dokumentacijo za razpis za izvajalca del. Zadnji rok za podpis pt>godbc bo 20. oktober.
Izgradnja prve laze čislilne naprave bo (po investicijskem programu) stala več kot 150 milijonov tolarjev. Denar zanjo bo d^čina zagotovila iz letošnjega in prihodnjega proračuna iz sredstev za razširjeno reprodukciji^ in taks za obremenjevanje voda, več kol 50 milijoni.w SIT pa bo prispevalo ministrstvo za okolje in prostor. Najeli bodoskuŠiili tudi kredit CKO sklada. Prvo ťazočLslilne naprave naj bi /gradili predvidoma do sredine prihodnjega leta.
»Razsvetijene« Roje
V	delu vaške skupnosti Rečica ob Paki, v na.selju Roje, so pred časom pristopili k ureditvi javne razsvetljave. Kable zanjo so pol(ižil) že ob iz iz^adnji omreiya KRS, svetilke so postavili v teh dneh, tehnični prevzem pa naj bi opravili v naslednjih dneh. Za naložbo je občina Šmartno ob Paki namenila približno 800 tisoč tolarjev.
Prenova l(uiturnega doma v Gorenju
V	kulturnem domu v Gorenju tečejo nekatera obnovitvena in vzdrževalna dela. izvajalcem pri obnovi stavbnega pohištva, lal, urejanju centralnega ogrevanja pomagajo tudi krajani in člaJii tamkajšnjega kulturnega društva. Dela bodo stala približno 3 milijone tolarjev, od lega bo občina prispevala 2,5 milijona SIT in sicer od prodaje dela doma za potrcl>e tamkajšnje radijske postaje, 300 tisoč pa bo primaknilo ministrstvo za kuhuro.
Občani za spremembe
Na zadnji seji sveta so šmarški svetniki med drugim obravnavali tri zadeve s področja urejanja prostora. Sprejem osnutka Odloka o.spremembah in diipolnitvaii odloka oprostorskih ureditvenih piv gojihza ureditev območja naselij 1er območje odprtega prostora v oWini je posledica odločbe minisiRtvaza okolje in prasior,ki jc na osnovi pritožbe lastnika lokala razveljavilo zazidalni načrt občine, program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih scsiavin dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986 -2lX)0, dopolnjen 1988 in 2000 ter družbenega plana oléine Velenje za obdobje iy86 -1990 za območje občine Šmartno ob Paki - dopolnjen 2t)03 pa potrebe tukajšnjih občanov. Z obema dokumentoma hodo za-di")stiU občanom, ki so na občino naslovili več kot 50 vlog za pt^g v prostor, hkrati pa ludi velenjski Cri, ki namerava letos pristopiti k preureditvi marketa. Posprejciem prograjTiu priprav naj bi konec letošnjega avgusta slekla 30 dnevna javna razgrnitev odloka, svclniki naj bi podane prip'jmbe obravnavali na septembrski sej i, na novembrski pa odlok tudi sprejeli.
■ tp
Brez pripomb na zaključni račun
Vaške skupnosti niso pravne osebe
Míslíryskí svetniki v teh <lneii uživajo v poietnili počitni* caii. Še prej |>a so na eni naj* kmjšjh sej doslej - hihi je38. po vrsti • sprejeli ksir nekaj po» inenibnih odlokov iii sklepov.
Revizijska in nadzorna komisija sta pregledali zaključni račun občine Mislinja za leto 2001 in nanj nista imeli bistvenih pripomb- Po .seznanitvi z njim so ga tudi svetniki sprejeli hitro in brez pripomb. V lanskem letu se jc v drinski blagajni nabralo preko 475 milijonov tolarjev, porabili pa so jih 39 milijonov več in toliko je znašal proračunski primanjkljaj. Taje bil zaradi Številnih naložb pričakovan, pokrili pa ga bodo vleto^jem letu.
Svetniki so sprejeli tudi odlok o ustanoviivi .splošne knjižnice Ksaverja MeŠka Slovenj Ora-dec. Pri tem bo slovenjgraška občina prispevala 19% za delovanje, občina Mislinja pa 21%. Odlok so uskladih tudi z novim zakonom o knjižničarstvu, ki je začel veljati novembra lani.
Brez pripomb so polrdili tudi
nekaj sprememb v statutu občine Mislinja, ki med drugim določa, da vaške skupnosli niso pravne osebe. To je bil tudi najbolj sp(^rcn dei starega statuta.
Mislinjska občina bo v letošnjem letu sofinancirala program Društva vame hiše Celje, ki ima svojo enolo ludivSk)venj(irad-cu. Za lelo 2002 bodo prispevali 110 tisoč tolajjev, prihodnje leto pa nekaj manj kot 200 tisoč tolarjev. Stroške za delovanje si bodo namreč razdelile vse koroške občine, ključza višino prispevka pa je Število prebivalcev. Letos bodo skupaj zbrale nekaj več kiH 1.7 milijona tolarjev.
Svetniki so sprejeli tudi 15% povišanje ccn pogrebnih storitev, ki jih v občini i/vaja zasebnik Jernej Ziiversnik. brez pripomb pa so sprejeli Še sklep, da bo obči na .sodeloval a pri razvojnem programu podeželja, ki .sc bo ukvarjal z ekološkim kmetovanjem v Savinjski in Šaleški regiji, vanj pa bo vključenih 29 občin iz tega ptjdročja, ki sega tudi na kon^ko slran.
■ bš
Zakaj parkirišča za pošto ne bodo le začasna?
»Mesto parkirišča v centru potrebuje«
Ko so vVelervju začdi govoriti o firadt\|j garažne hiše na priču sredi mestne Četrti Kardeljev trg, soodgovorni nu občini ves čas piv vorill, da IxkIo v ča.su ^Jdnje |><)skrï)tU m jurkinšča za tamkiijšnje stanovalce na /učasno urejenem parkirišču na velikem imvniku /i^ velet\)sko pošto. Tik pred začetkom dei, ki sosed^ij že dol>ro vid« n:i, pn nam je Tone Krodnik. predstojnik uni(ia za javne gospodar* ske /iidevepri MO Velenje povedal, <hi IhkIu parkiiišai tu tudi osta* la in da jih l)odo uredili v dokončno (^)liko. Zanimalo nas je. zakaj takšna odločitev, /.ato smo odpovor poiskali pri Istem sopt>vor-niku.
Tone Brodnik nam je odločitev MO Velenje, ki fmancira izgradnjo j 10 parkirišč, obrazložil takole: »Novo parkirišče je nujno potrebno za MG Velenje. Delamo ga iz dveh razlogov; prvi je ta, da se bo prihodnje leto pričela izgradnja garažne hiSe na Kardeljevi ploščadi in bt) to nadomestno parkirišče za lamkaj.lnjc stanovalce. V centralncm predelu mesia tudi močno primanjkuje parkiriÀÎ, zalo jih potrebujemo ludi zaradi uvedbe modrih con. Po veljavnem ureditvenem načrtuje sicer na tem travniku predvidena izgradnja hotela ali tižnice. V vsakem primeru, kdor koli bo v prihodn<*ilÍ gradil Uikaj,boia parkirišča še kako potreboval, zato bodo ludi ostala. O začasnih parkiriščih smo govorili predvsem zato, ker nismo imeli le las zagotovljenih dovolj sredstev v proračunu, da bi jih lahko uredili v dokončni obliko, saj imamo zaenkrat dovolj sredstev, da jih r/vajalcc pripravi v makedarnski različici. Za izgradnjo namenjamo letos 14 mio SIT /a to, da bi parkiri.«adokončali,bi mtv rali zagotoviti še 6 milijonov tolarjev. Sedaj iščemo rešitve, da bi parkirišča čim prej končali, če bomo našli sredstav znotraj proračuna bo loše letos, sicer pa prihodnje leto. V primeru, da bi sc pt>ka/al dober interesent za izgradnjo objekta ob parkirišču, je takšno parkirišče zelo malii pomembno pri celotni investiciji.«
■ bš
9
Občina Šmartno ob Paki na podlagi Odloka o priznanjih in nagradah občine Šmartno ob Paki (Uradni veslnlk Mestne občine Velenje il 8/96 objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE ŠMARTNO OB PAKI v letu 2002
1.	Pobudo za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi. drušNa, organizacije In oslate fizične in pravne osebe.
2.	Priznanja In nagrade Občine Šmarino ob Paki so: ' ČASTNI OBČAN OBČIKE Šmartno ob Paki.
•	GRB OBČINE Šmarino ob Paki.
•	PLAKETA OBČINE Šmartno ob PaKi.
3.	Kriteriji za podelitev:
•	ZA ČASTNEGA OBČANA se proglasi občan, ki je izjemno zaslužen za napredek in razvoj na enem ali več področjih, kot so: gospodarstvo, znanosl, umelnost, kultura, šport, humanitarna dejavnost druga dejavnost, ki Ima trajen pomen za razvoj, ugled In poromocijo občine.
Predlog za podelitev naslova ČASTNI OBČAN se lahko vloži za življenjsko delo, vsestransko aktivnosl in Izjemne rezultate. O proglasitvi častnega občana odloči svet občine. Proglasitev častnega občana se opravi v časovnih razdobjih, pri čemer mora od ene do druge proglasitve preteči najmanj 3 leta.
•	GRB OBČINE Šmartno ob Paki se podeli posameznikom, društvu ali ustanovi za življenjsko delo in izjemne rezultate na katerem koli področju.
V	posameznem koledarskem letu se lahko praviloma podeif samo en grb.
' PLAKETA OBČINE Šmartno ob Pakl se podeljuje posameffiikom, gospodarskim In drugim organizacijam, društvom in ustanovam, lahko pa ludi tujim državljanom, za vidne rezultate na področiu organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno združuje občane ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda občine.
V	posameznem koledarskem letu se lahko podeli največ dve plaketi.
4.	Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev.
5.	Pobudo je poirebno poslati na naslov: Občina Šmartno ob Pakt. Šmartno ob Paki Si. 72, do vključno 30.8.2002.
rrr^dn!^ MAN	In RTV
■ÉikíL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz ob ćeiitklli. Cena posamerne^s pTvoda SÍT, iT>dseina naroCnira 940 srr. tnmeseCra naročnina 2750 SfT, pđietre nsočnina 5.340 SIT. IMna naroCnifia 9.900 SIT.
Uredni$rvo: SonsZakc^ek (clfrektorin glavni urednik), ^ns Vovk (odgovomi urednik), M lieras XrstiC-Plai^nc (pcrnočnica urednika}. Janez Plesntk, Tatjana Podgofâek, Bojana Špeg^ (novinar])). Mir^Zakoiek (urednica radija). Janja KoSuia-âjiegel {telinii^na urednlcai, Damr Šmíd (oblikovatec) PrapageiKla: Nina Jug (vod|a propagande), Saâo
KoneCrvk, Jure Senčnik (propagandista);
Sedet uredniltva !n uprave: 3320 Velenje. Ktdriceve 2a. p. p. 202,
leleton {03) 89817 50. telefax (03} 897 46 43.
TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854 E*majl: press ®na»9S .si
Oblikovanje In graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk TIsterra SET d.d, Nahbda: 5.40C Svodw NenaroCenih fotografij In rokopisov ne vraiamo!
Po zakanu a DOV je 'ftíž čas' uvr^n med proizvode itrfonnalivnega znaCala za kaiers se pfaCu|e davek po znižam stopnji
18. julija 20G2

ZANIMIVO
Gneča pred okenci upravne enote počasi pojenja
Nove potne liste (že) ima tretjina
VELENJE - Z mursikiilere uprsivn« enote v Sloveniji so v /^Unjvm lednu poročali o vrstah pred okenci /.-a pridobitev novih potnih listov In osebnih i/ki)/niv. hmekod Je to ćuknje tako Xďmiidno, da v .ste, proti plačilu seved», postil* vyo celo studente. K»ku pa Je na upravni enoti Velenje, kjer Hit pr\'o skokovito rast zanimanja ii\ pridobitev novih osebnih dokumenrc»\; opa/ili k<inec ma-jaV
Doslej so prejeli nekaj vei kol 13.{)l)0 vlog za pridobitev novih polnih lisiov, kar pomeni, daje podalo vlogo ali pa žc pridobilo novo polno lisiino, ircljina prebivalcev upravne enoie: novih iwcbnih izkaznic, i^dkarso le v veljavi, pa so izdali skupaj
6.570. »Oneča jc bila prcccji^nja, zadnje dneve pa Že pcčusi pojenja,« ugotavlja naćclnica Upravne cjiotc Velenje Milena Peč-oMiikTo, da b<3do vrste in čakanje so predvideli (slari polni lisí i veljajo samt^ 5c do 5. avgusia), zalo so se na lo obdobje dobro pripravili. »Prakli(ino smo na lem prťíjektu delali vse leio. Povećali smo ^levilo delovnih mest. kjer sprejemamo viogc za polne lisle in osebne izkaznice, iz obii^ajnih dveh smo jih za določen čas povečah na sedem, Delamo tudi v pisarni ŠoSianju, poleg lega pa smo za en dim podaljšali delovni Cas. Jlc ves junij in ludi Se cel julij delamo tudi ob sobota L«
Čakalna doba za pome listine seje že malti skrajšala, približno
tri ledne pa je na i?delavo Se vedno treba počakali. »Obslaja tudi prioritetna izdelava, če gre za primere, ko je to res nujno. Ljudem smo doslej v lakih primerih šli vedno na roko. Cc jc bila zadeva res nujna in neod-loi^ljiva, smo tudi sami sedli v avto in se peljali v C elje po potni list, pa čeprav na račun p(î-večanih materialnih str<iSkov,« pravi Pecovnikova.
Še vedno pa velja listo, da dobro razmislile, ali potni lisi res potrebujete. Konec koncev ni poceni, stane okoli tolarjev, in če ga ne potrebujete Jc bolje, da »>vzameic« cisebno iz-kazniccx / njo je mogt>Ce potovali na HrvaJko, v Avstrijo, lia-lijo.
■ Milena KrstiČ - Planine
Ob sobotah hitreje
Sc ves julij, čc se bo izkazala poireba, pa tudi prvi teden v avgustu, bodo vrata Upravne enote Velenje (tudi pisarne Šo^ianj) odprla ob sobotah, med S. in 12. uro. lil dan seje dobro prijel! ludi ljudje so ob sobotah bolj potrpežljivi, si vzamejo čas in brez slabe volje p()čakajo pel ali dcsel minut, če je ireba. Dt^-danja praksa kaže, da jih ob sobotah običajno obii^e 1211 do 1511 ljudi.
Odgovori na vprašanja In pobude svetnikov MO Velenje
Preskopi in nenatančni odgovori jezijo svetnike
Na 7:M\nji prediMKitmški seji sveta MC) Velenje .so svetniki dohili tudi nekaj pisnih o<luov4h rov nu vpras^anja in pobude, ki so jih podali na prejsi\jih sejah. Ob tem so nekateri poudanali, dn z ttd^ovori niso zadovoljni -da so ti preskopi ali premalo natančni, na neksitere pa čaka* J<i predol{^i. Ouuiiju se tudi, da Jih zalo ponavljajo na kar nekaj zaporednih sejah. Povzemamo najAinimiveJve tid^oviire, kl so Jih svetniki dobifi i gradivom za /adnj<» predpočitnisko sejo.
Kadil Krupič iZLSI» je vprašal, kaj jc z muzejem no-vejiU; zgodovine. Vodja Muzeja Velenje Damijan Kljajič pt^jas-njuje, da so v letu 1^90 na gradu zaradi prtwiorske stiske urejali delovne proslore zaposlenih. Zato so takrat v so^a.sju z občino razdrli stalno razstavo NOD, ki jc bila na obi^irnem prostoru, z relativnem malo eksponati, dotrajana, strokovno že davno zasUirela in za večino ob-iskovidcev nezanimiva. Vse eksponate so varno shranili in se obvezali, da bo zgodovina NOD naišla primerno mesto v stalni razsiavi NovejSe zgodovine Šaleške doline, ko bo ta p^istav-Ijcna. V zadnjem ćasu tečejo intenzivni dogovori o postavitvi vsaj manjše razstavv v Muzeju Velenje, zato računajo, da bo muzej urejen v lelu dni.
Aktivno vključeni v oblikovanje stanovanjskega zakona?
Franc Sever (SDS) je postavil vprašanje, zakaj se stanovanjska komisija občine Velenje od nakupa Samskegii doma na Vt^j-kovi 12 ni več sestala. Zanimalo ga jc lorej, zakaj ni več se-slankov komisije, saj je bilo sprejetih vec sklepov. V odgovoru, ki so ga pripravili v Uradu za go-sp(^da^skc Javne službe, je Ziipi-sano, da se komisija za stano-
vanjsko problematiko sestajapo polrebi. »Sklepi, ki so bili sprejeti na d( usedanji h sejah komisije so bili realizirani v okvirih mcržnosti in potreb. Sever je postavil še enov^irašanje. »Razpis /a dodelitev stanovanj Je že zdavnaj končan, s premem i>e in dopolnitve Pravilnika o diKJe-litvi st^inovanj |>a .^e vedno niso pripravljene. Če sprememb pravilnik;) ne bodo sprejeli. razpis neveljaven,«je zatrdil, V od-gov<iru izvemo, da razpis za dodelitev fuicialnih in neprofitnih slan(wanj v najem še ni k(5nčan, saj je do sedaj končano le zbiranje potrebnih dokumentov in delo komisij na terenu. Sedaj poieka razvr.^čanje posameznih prosilcev glede na doseženo šie-vilo točk in priprava gradiva za komisijo za stanovanjske zadeve. Popiiweiuz Ministrstvom za okolje in prostor so na MC) Velenje izvedeli, da se pravilnik o dodeljevanju stanovanj ne sme spreminjali, ker je bil stari objav-Ijen skupaj z razpisom, zalo bi spremembe med razpisom lahko povzročile neveljavntwl razpisa- Na lovpraj>anjescJe navezal tudi svetnik Bojan Skaqa (ZLSD), ki ga je zanimaio, koliko prosila-v je vložilo vloge za slanovanja, kolIkojes<x:ialnih in koliko neprofitnih stanovanj in kako se bo reševala stamwanjska politika v občini Velenje v prihodnje. Tudi la odgovor ao pripravili v Uradu za gosp(xlarskc zadeve MO Velenje. Do roka so prejeli ?22 vlog prosilcev za socialna in neprolilna stanovanja. Po prcverbi iji pregledu prispele dokumenuicije seje pokazalo. daje popolnih 32(J vlog, dve pa sta bili nepopolni. Od lega je prosilcev za si'icialna slanovanja 172, za neprofitna pa KW. Poleg tega so prejeli 27 vK^ za zamenjavo socialnih stanovanj in 19 za zamenjavo neprofitnih stanovanj. »Crlede na509ř povečanje števila vlog za di^dc-litcv socialnih in neprolltnih sia-
ncivanj glede na mzpis, objavljen v letu 21100, bo potrebno intenzivno pristopiti k reševanju stanovanjske problematike v MOV. Potrebno bo poiskali načine za financiranje in izgrad-njtwečjega števila sianwanjskih enot. V MOV imamo v lu name že predvidenih več lokacij in projektnih rešitev. Nameravamo pa ludi aktivno sodelovati pri nastajanju niwegastanovanjskega zakona, pri katerem bo potrebno doseči tudi tretjo k'va-iil'ikiicijo sianwanj Zîi ljudi z dna družbene lestvice in celo vrsio popravkov predlogov, ki jih predvideva nov Ziikon,« je zapisano v odgovoru.
Raverji brez mrzle vode?
Ivan Blazinšek {SLS) je vprašal, zakaj v Rdeči dvorani na rave prireditvi Design Of Love zapirajo hladno vodo. Direktor j avncgii zavoda SRZ Rdeča dvtv rana Matjan Klepec to kategorično zanika, saj vode na nobeni od omenjenih prireditev ni.so zaprh. Obstaja namreč (med drugim tudi) banalni razlog, zakaj 10 ni mogoče sioriti. vsa napeljava za hladno vodo je namreč v dvorani vezana na en sam ventil. Će bi ga zaprli bi vsa stranišča v dvorani ostala brez spiakovanja, kaj bi na množični prireditvi sledilo temu. pa si lahko samo predstavljamo. Izvemo Še, da direktorju niti slučajno ne pade napamet, da bi ob vsem dolgu, ki ga imajo do komunale, straiúšča spirals toplo vodoî
Križišče Velenje -Šoštanj še »na čakanju«
Bojan Voh (ZI^D) je vprašal kdaj sebozačelti urejali križišče v Novih Prelogah, saj je ob Špi-cah promet zelogtsl. V odgovoru je zapisano: »Po več letnih prizadevanjih ol>čine St)štanj in MO Velenje Je Direkcija KS za
ceste končno le pristopila k iz* delavl prometne študije in idejne zasnove preureditve kriŽiš6i dveh državnih cest Velenje -Šoštanj R^25 in l\sJe-Gore« nje K -<26. V mesecu aprilu 2im smo |>odpisaIi projektno nalogo.« 'lak je odgovor. Nič veti in nič manj. Zato se lahko še naprej sprašujemo, kdaj bodo začeli urejali lo res nevarno križišče.
Prepovedano krmljenje golobov?
Marko Jeraj (SLS) je na eni od prejšnjih sej podal pobudo, da se prebivalce Velenja opozori. da ni dovoljeno krmljenje golobov na njihovih balkonih. Odgovor, ki gaje dobil na pobudo pa pra^i, da na oblini konkretnih ukrepov v zvezi s krmljenjem gol(5bov dcftlej niso izvajali. Dodali so le še: »Glede na vse pogtwtejše pobude za omejitve števila golobov bomo problematiko proučili in ukrepali v okviru pristojnosti.«
Pomečkana trava
Stane Planine (ZLSD) je predlagal. da se travniki na območju mesta Velenje pogosteje kosijo. Zanimalo gaje Še» če se lahko uredi košnja na drugačen način, ker na sedanjega travo le po mečkajo.
V Uradu za gospodarske javne službe so pripravili lakie odgovor. »Košnja v mestu se izvaja na podlagi koncesijske po-^odbe, katere i/vajalecje PUP Slevilo košenj je odvisno od območja, v katerem se določena zelenica nahaja, tehnologija košnje je stvar iz^'ajalca, seveda pa je kvaliieta košnje pogojena ludi sšievilom košenj, lo pa pomeni, da so večkrat pokošene zelenice lepše.«
Se ob vsem lem čudite, da svetniki niso zadovoljni z odgovori, ki jih dobivajo? Komentar prepuščam vam.
■ Bojana Špegel
Počitnice
izberete vi, za denarne zadeve posicrbimo mi
Največja Izbira plačilnih in posojilnih kartic v Sloveniji:
•	kartici Eupocdrd in Visa, s kdterin^ lahko pfdčujete bla^ in stontve ter dvigate gotovino tudi v tujini
•	zlata kartica Eurocard, ki van*i poleg ugodnosti kla^e kartice Eurocard zâgotavi|â z^i.'arovdnje zd čas potc^^aojd, dodsUio zavarovanje ob zlorabi kartice In nadorrtestno kartico v primeru Izgube aii kraje v AS urah« kjerkoli posvetu
•	pladina kartica Ksranta. za plačevanje doma
•	posojilni kartici Karanta rn Eurocard, ki vam omogočata, da vsak mesec odplačate le del porsbijenega zneska
•	kartica BA/Maestro, ki vam omogoča uporabo bar>Čnih avtomatov in plačevanje na prodajnih mestih ? nsiepko Maestns. tudi v tujini.
Kot nad^estilo za gotovino so vam na voljo:
•	potovaini čeki American Express in 'Promas Cook.
Western Union
(!e pa se vam vseeno zgodi, da v tojlnf ostanete brez denarja« vam ga v nekaj minutah posredujemo prek sistema Western Union, tel.+38&-1-477-20-01
Posojila
v primeru« da se vam račun ne izide« lahko najamete osebno posc^ik), za katero ne potrjujete dodatnih pa^r^ev, s katerimi bi dokazovali, kako ga nameravate porabiti.
Če prejemate piačo aii pokojnino na tekoči račun ph Novi Ljubijanski banki« poslujete z vsaj eno plačilno kartico MB in boste posojilo odpldèevaii preko trajniks, vam bomo triletno posojiio v vrednosti do 1.000.000 tolarjev odc^rili brez zavarovanja.
Vabimo vas, da se ogiasrte v kateri od nasib poslovalnic, kjer vam bomozveseliem svetovala
m
ljubljanska banka
Nov9 Ljubljanska banka Ljubljana
Divizija Velenje
Prednostne liste so oblikovane
Stanovanja vseljiva septembra
VELENJE - Postopek razpisaza dodelitev st>cuilnih in neprofitnih stanovanj v najem je v MO Velenje iik pred zadnjim dejanjem -javno objavo prednostnih lisi za dodelilcv .stanovanj. Kol smo izvedeli, K^do liste v sredstvih javnegii obwš&mja (in na mierneiu) olv javili še pred iztektra mcscea julija, v teh dneh pa .5e preverjajo vc-r(3dostojniwt pi^daikw nekaterih prosileev, da hodo liste oblikovane po predpisih. Lsloíaíín<i hxlo objavili tudi, koliko stanovanj ho MC)
Stanovanja že éakajo, pros//c/ tudi
Velenje leit>s lahko nizdelila med prosilce in upraviiîence. Najve<í jih bov lameli D na Ulici îiimona Blatnika (v nekdanjih Vegradovih samskih domovih)» kjer so stantivanja, ki jih je p>!eg obline únanciral republiški stantwanjski sklad, že končana. Ibkrat bo v novem bkv ku vec scxrialnih kol neprolitnih slanwanj, kar je prej izjema k(3l pravilo, Teh namrei vzadnjih letih, odkar podjetja ne rešujejo veC stanovanjskih problemov svojih zapt>slcnih, najbolj primanjkuje.
Mbš
GOSPODARSTVO
»»'^CilS
18. julija 2002
Proizvodnjo v premogovniku prilagajajo remontu 4. bloka termoelektrarne
•••••«•••••«••••••••••v■■■■■■
v Prelogah ustavili dei odkopa
V	ELEN J E - Na 74ićelek remonta Cetrlefia l>l4>ka Termoelektrarne ^uštanj, /ačel seje 8. Julija In bo trajal du 9. septembra« so se v Premouovniku Velenje dobro pripravili. V lem času Ixkío namreč v term«»elektrarni polrelH>vali bistveno manj premoj^a kot ^a sicer premo)»(>vnik pa se temu dejstvu pri-laf^a 7, ni^.jo |M)letiio pn>i/vodi^a. Zap4»sle* ni lxKÍovav{)MStu koristili kolektivni dopust obi»Je pa Je bilo načrtovano ^.e prej.
V	tem čňna bo yaa^tíivljcn lîdkopv delu jame Prclogc. V obralovanjc ga bodo rnnva vključili v začetku septembra o/.iroma is-toCasmisponovnim zagonom Četrtega hio-ka. »Na dnigih dveh (xlkapîh pa bo proiz-vt>dnja nižja. Ali drugaCe: če se je dc^slej poprečna dnevrta proizv^xinja gibala med 20 in 23 lisíK lonami, bo v Času remonta bistveno nižja, zna.^ala bo med 15 do 18 lisoč Ion dnevno,« pravi pomoćnik ichnićncga direktorja Premogcwnîka Velenje mag. Marjan Hudej. Cc proizvodnje ne bi prilagodili, bi morali premog odložili na deponijo, s čimer bi se la zntwa mtxno povečala in pre-m<îgovniku nakopala te dodatne stroške.
«ludi ^ato i^mo v avgustu jïicdvidcli kolek-livni dopust med 5. in 16. avgustom, tako da v tem času deponija zaradi bistveno nii^je proizvodnje ne bo tako narasla.«
Siecr pa so deponije »problem« vseh pre-mogwnikov in (ermoeleklrarn po svetu.
Mag. Marjan HudeJ: "Do konca remonta bo naša proizvodnja precej nižja. "
Najdražji premog je listi» ki ga je tri^ba na
poli iz premogovnika v termoelektrarno nekje odložili, od tam pa potem prepeljali do kuriî^a. Ta trenutek jc na deponiji naloženega nekaj več kot 200.IK)0 ion premo-
ga, jasno pa je, da se bo v teh dneh. ko elektrarna obratuje z manjSo močjo, ta.^ nekoliko povečala.
■ Mfiena Krstič • Planine
Skupščina Premogovnika Velenje
Načrt presegli za 14 odstotkov
Prej večy zdaj manj
Prej večji in zdaj manj.íi odkop premoga obenem dokazuje, da je lehnološki proees v premogovniku tako dobro zastavljen in tako Zitnesljiv, da lahko v relalivno kratkem času prilagodijo proizvodnjo polrebam.
VELENJE, 10. julija -
Skupščina premogovnika Velenje je v siedo, prejšnji leden, na svoji šesti seji, na predlog uprave in nadzornega svela sprejela spremembe in dopolnitve poslovnika o svojem delu. O-srednja Uička ;e bila sezna-rtiiev zlelnim poročilomza lelo 20(U in mnenjem revi-z<vja. SkufKČina je letno poročilo potrdila, za pooblaščenih revizijsko družbo za
leto 2002 pa imencwala revizijsko družbo KPMC} Slovenija.
V Premogovniku Velenje so v prvem polletju odkopali 2-119.8{)0 ton premoga, kar je dobrih 14 odstotkov več kot so načrtovali. Junijski mesečni načrt so presegli karza 24 odstotko%'. Na-k<')pali so 368.900 ion premoga aJi dobrih 20.000 ton dnevno. Čeprav konkretnih podatkov o poslovanju pre-
mogovnika v prvem pollet-jti Še ni, pa se iz podatkov o rizičnem obsegu proizvodnje že da sklepali, da bo premogovnik prvo polletje zaključil z dobičkom.
V juliju in avgu-siu pa bo proizvodnja nižja zaradi začetka remonta 4. bloka §oŠ lanjske lermoeleklrarne, ko bo manjša ludi poraba premoga.
■ ml<p
Največja slovenska banka meri rezultate
Uspešno leto NLB
Na nedavni skupščini NLB so bili delničarji s posl(»anJern v preteklem letu 7adov(»IJni. Ta ban-kji ohrar^ja vodilno vli^o na področju poslovanja 5 prebivalstvom, gospodarskimi drtinami in z^-sebniki, vodilna pa Je tudi na področju investicij* ske^a bančništva.
V SKweiiiji pixslujejo s pxeko 50.000 podjetji in 900.000 občani. Ob koneu lanskega leta so si rezali 38-odsiolni bančni kolač. Največji laslnikje bila ob koncu laaskega leta še vedno driava (74,71 delež), druga dva večja lastnika pa sta Kapitalska družba in .skwenski odškodniitski .sklad
NLB sodi med najbolje ocenjene banka vsred-nji in vzhodni Evropi in med 10 največjih bank lega dela Evrope.
Za laasko leio so naredili prvi korak k konso-hdaciji z zaključkom združevanja irch kapitalsko
povezanih bank, nied drugim tudi velenjske. S lem procesom nadaljujejo tudi v leiasnjem letu in sicer bodo v regionalne divizije preoblikovali ludi druge dosedanje >»hčere«. V njiluwi večinski lasti je tudi LD Maksima, oblikovali so Skupno pokojninsko družbo, v stoodstotni njihovi lasli pa sla tudi diužt*»« LB Leasing d.o.o. in LB HijKJ,d.o.o.
Svoje enole pa imajo ludi na tujem, med drugim v New Yorku, Zuricku in Frankl'urlu.
Lansko poslíTvno leto je zaključila skupina NLB z nekaj vec kol 17 milijardami dobička, S tem je povjwčcn kapital dosegel 14,9 odstolno donosnost. Pimiembno so povečali obseg poslovanja, njihova skupna bilančna vsota pa je ob koncu lela znašala	milijonov tolarjev.
■ mz
REKLI so...
Janko Lukner, direktor 7.a kadrovsko -spk)šmt področje v Prem < K govniku Velenje: »Pri mis je polilika zap<ï>lovanja znana v naprej. /je nekaj časa letno zaposlimo 40 pripravnikov, Leios smo jih 20. februarja, 20 jih bomo septembra. Med njimi bo 5 dijakov oziroma učencev, ki so šolanje končali letos, pri lem pa se najbolj izkazali.«
■ mkp
mala
m

L\
Poletna razprodaja
ť'as dopustov izkoristijo tudi prodajalci, ki ponudijo svoje blago po občul no nižjih cenah in lako privabijo številne kupee, ki si želijo osvežili svojo omaro z novimi, a cenejšimi počitniškimi oblačili. Mi smo obiskaii nekaj dobro založenih prodajaln in jih ptwprašali o ponudbi, kupec pa o v/rokih za nakup in njihovim (ne)za-dovoljsivom s ponujenim.
Alenka Koren, prodajalka {Fori): »V lrg<A'Íni Fori Fashion imamo letos prvo poletno sezonsko razprodajo oblačil, saj irgovina lani poleti Se ni poslovala. Imamo že izkušnje Z jesenske in zimsko razprodajo, s poletno pa se srečujemo
prvič. Imamo priznane blagovne znamke za mlade in malo starejše» cene pa so dostopne prav vsem. Sicer obsujaia dve blagovni znamki, za poslovne mi>ške in ženske, ici sta malo višjega cenovnega razreda, a sla vseeno doslopni našim kupcem. Razprodaja bo trajala do 3.8., oblačila pa bodo cencjša od 20 do 40 odstotkov. Odzivi jesenske in zimske razprodaje so bili prese-
noiljivi in rnako prič^ikuii'mo
od poletne,« Marya Čas, prod^alka (Alpina): ^Pri nas se odvija pole-Ina razprodaja sandal, natikače v in š|íorl-nega programa, popusii segajo tja do 40
odstotkov, z razliko od modela do modela. Kot vidite, je irgovina polna, torej .so odzivi kupcev zelo dobri. Od razprodaje pričakujemo kar največ, kajti kupci ,so zadnjih 10 dni povpraševali po razprodaji, saj je leti« 14 dni kasneje koi pretekla leta.«
Iranc Petek, kupec: »V tem časti me pri razprodaji zanima predvsem oprema za prosti čas, ženo pa čevlji za rekreacij Ci in ,'\pr< volitev. Pre-pričan .sem, da bova oba našla, kar iSčeva, če ne danes, pa v naslednjih dneh. Pimudba Čevljev Se mi zdi zelo dobra in kva-liletna.«
Stanka ,|eraj, kupec: »Pri razprodajah me moti predvsem gneča, vendar so cene občulno nižje, lako da se splača. Iščem čevlje oz. poletne
nali kače, ker Še nismo bili na dopustu in bodo prišli prav. Ćevljev ne iščem samo zase, ampak tudi za hčer, ki je zraven. C'evlje sva kupili ludi za moža, upava samo, da mu bodo prav,« Mojca Kunier, kupec: »Iščem predvsem stvari za morje, kratke hlače in kakšne kopalke. Ponudba se mi zdi pestra, moli me samo gneča. Na prvi pogled izgleda, da je ponudba dobra, vendar bom Sole na koneu dneva presodila, kaj bom kupila, kajli šele lakral bom zagotovo vedela, kaj vse ponujajo velenjske irgovinc.«
■ Maja Krivec In Katja Koželj
n ONOVrcEC e
Lastniki Vegrada zadovoljni
Delničarji Vegrada so na peti seji skupščine uskladili statut z zakonskimi dokučili. /^d(Woljni so bili s poslovanjem Vegrada v prelekJem letu, .saj jim je uspek), kljub mnogim ležavam nakopičenim v preteklosti, skleniti poslovno leto z dobičkom. Bilančni dobiček družbe je znašal ob koncu lartskega lela nekaj več kol milijonov tc^larjev, ki ga delničaiji niso delili, ampak ga prenesli v letašnje píwlano lelo.
Za pooblaščeno revizijsko družbo za letos so in\enovali Boniteto, d.0.0. iz Velenja. Skupščina je ludi potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega.sveiaza preieklo poslovno lelo in jim kol izraz zaupanja (tako kot to določa zakon o gospodarskih driižbah) podelila razrešnieo z<i lelo 2001. Iz vrst kapitalske družbe se za novega Člana nadzornega sveta imenovali Franca Ježovcika. Pa.šezanimivosi, vse .sklepe so na seji skup.ščine potrdili soglasno.
■	mz
Gorenje prodalo delnice Uniona
Velenje - (îorenje Je v ti»rek preko bor/no po.sredni.ške hi.še Coj^ito v svežnju prcKJulo 30.000 delnic oz. 6,7o(>dstotni delež v Pivovarni Union, in sicer po ceni 91.000 tolarjev za delnico, Kupnina vviš i ni 2,73 milijarde tolarjev Je bila vceloti nakazana na račun (iorerija.
Po nmenju borznikov naj bi Unionove delnice poleg Gorenja prodal tudi pid Inlond ZlaL
Laška pivovarna že ponuja prevzem Pivovarne Union.
■
Do uspehov tudi s pomočjo »20 ključev«
Med ukrepi, ki so si jih za povečanje konkurenčnosti zastavili v zadnjem obdobju v velenskem Vegradu je tudi sislem 20 ključev, ki so ga že začeli izvajali. Ze na prvem predavanju, vodila gaje Maja Nosan, ki so ga pripravili za vodstvene in vodilne delavce so naleteli na dober odmev in uspeli zaposlene prepričati, da bodo leseeloviiim prisiopom in dobro zasiav-
Ijenimi načrti kos vse zahlevnejŠim pogojem gospodarjenja.
Projekt sofinancira drŽava.
■	mz
HSE tehta notranje odnose
V teh dneh mineva leto dni od ustanovitve družbe Holding Slovenske elekirarne (I ISE), ki združuje Dravske elektrarne Maribor, .Savske elekirarne Ljubljana, Soške elekirarne Nova Gorica. Termoelektrarno Bresianica, Te r m oe le ki ramo Šoštanj in Premogovnik Velenje.
HSE je v prvem leiu svojega delovanja dosegel ugodne finančne rezultate, fe zlasti z izvozom elekirične energije v Italijo. Prevzel je tudi že upravljanje proizvodnje, vzpostavil UKlrezno notranjo organiziranosl ler v prejšnjem tednu prevzel enega največjih inveslieijskihprojekiiwv Sloveniji - milijard slovenskih lolarjev vredno izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi.
Očiino pa se nekoliko zapleta pri notranji komunikaciji, saj je prejšnji |>elek generalni direktor I ISE, mag, Drago Fabijan skupaj s poslovodji HSE spregovoril o noiranjih odnosih direktorjem vseh sedlih družb, ki I ISC seslavjjajo. V uradnem sporočilu so zapisali, da so direktorji ugolovili, da je predlagana slrategija nolranje organiziranosti, kol jo zastavlja HSE, aslrezna in da med drugim ludi ne predvideva izrazite ccntra-lizacije lunkeij in ukinjanja delovnih mest.
■
Tovorni promet ni donosen
z mnogimi ukrepi, predvsem ukinitvami nerentabilnih dejavnosti,.se je uspelo p<îdjelju APS v Umskem letu izognili zakonskim sanacijskim ukrepom, vseh težav, zlasd likvidnostnih, pa še vedno niso premagali. Predvsem rešitve niso našli za tovorni promet, tako da bodo postopno odprodaji okoli 30 kamionov. To bodo naredili pozagolovilu dlrekiorja Jakoba I loleška tako, da vozniki ne bodo ostali brez dela.
■	mz
Prva konvencija slovenskih študentov po svetu
VELENJE - Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija Slovenije, javni sklad, bo v soboio, 20. julija, v Velenju pripravila prvo srečanje slovenskih študentov, ki v svetu študirajo na vrhun.skih univerzah. Srečanje bo delovne in družabne narave. Udeleženci bodo lahko v delavnicah navezali nove oblike sodelovanja z domačimi gospodarstveniki. Poseben poudarek pa bo namenjen omejevanju »bega možganov« in vprašanjem o vlogi države in pt^sameznikov pri preprečevanju lega pojava 1er vprašanjem, kaj lahko ponudi gospodarsl-vo, da bi zagotovilo vračanje kadrov v Slovenijo,
18. julija 20G2
w^JlÍÍ
POGOVOR
Pogovor z gospodarstvenikom in državnim svetnikom Borutom Mehom
Pred novim izzivom
VVknjčan Biirut Meh wxli m*n\ vodilne sloveaske uospodurstvv nike. Se/elt> mlademu ekimomi-Mu Stí v Eli z;tu|mli (xi^ovorno n^lo^o. hil Je pomoćnik ^ene-nilneua direklorjii. Knsnejeseje prídru/íl ekipi, ki seje sp(»padhi s texdvamí v Ciorenju (odgovoren je bil za flnunce jfi ekonomiko poslovanja}, ko pa se je začela (îorenjeva pot /.nova .strmo v/penjati. seje odl<»Cil /.a novo pot. Nekaj Ca.sa je bil v upravi Nov« ljubljanske banke, do nedavna v upravi Petrola dnji delovni danje opravil pred tednom dni), sredi prihodnje-ua meseca pa prev/ema taktirko Mure. Ka/e, da si vedno znova /eii novih i/xivov. Pole}> tega ima Borut Meh pomembno vlogo tudi na politicno-gospodar-skem področju. Je namreč državni svetnik (tam vodi tudi komisyo /a gospodarstvo), aktivno je deloval v organih Go-spiKiarske i:hornice in soot)likova! tudi mno^a driit>a področja, ^e /lasti pa je pustil pomemben pečat pri razvoju smučarskthskakalneua sp<»rta. Primeren sogovornik torej za aktualen klepet. # Začniva kar tam. kjer naj hi tt^mdjita /ro.fa oprana x&MÍha o itsptihu. Kakšne so z va.ířga zor-fieffa kiHa iremt^no sUn'e/tsk^gO' spotiarske ravnere?
IJorut Meh: »( íjViptxJarskc razmere so na pogled šc vedno dohře. Kljub {írelrCsSťim smo relativno dobro prešli dolgo obdi^bje iranTicije in gospoJarekc družice, ki S(5 to obdobje preživele izkazujejo ugcxîne poslovne rc^uila-le. S icm smo lahko /adi^voljni. Drugače pa jc. Če occnjujemo makri)ckonomsku dogajanja v državi. Ta niso ugodna, Se posebej moli slalni primanjkljaj v drfavni blagajni in relativno visoka Rlopnja inflaeije, ki je nikakor ne uspemo obr/daii. Ib pripomore ludi k prerazporejanju dohodkov od nelo i/voznikov k li-.stim, ki imajo gospodarske iikiiv-nosii usmerjene predvsem na domači trg. Dolgoročno taksna politika nc more bili stimulaiiv-na za na^c gospodarsivo.« # (ioxpodarstveniki tarnajo, da jim politika ni nakionjena. lionit Meh: »Tej trditvi bi pritegnil. Tudi sam se v celoli ne morem vedno strinjali z izredno libera lisi i čno poliiiko, ki jo vodi na^a vlada. Rtizumem priložbc gaspodarstvenikw, ker so lo ludi moje priložbe. V primeru, da bi imeli v Slwcniji sprejelo strategijo gospodarskega raTvcija, ki bi usmerjala razvoj, hi bilo vzajemnega delovanja in nastopanja gosp^xiarstva in polil ikc veliko več, tako pa vsi skupaj samo analÍ7Íramo in spremljamo, kaj
se dogaja vgospodarstvu. Se en-kraU ne analiziramo s eiljem izboljšanja, ukrepanja, lemveč zaradi polreb dnevne polilike.« # Vodiifii slovenske ^s'po<íarst)'e' /liki radi rečejo, da se njihov f^s premalo sliši.
Borut Meh: »Strinjam sc z occ-nami, da je glas gospodarstva prešibak, sc premalo sliSi in upoSîcva. Še posebej lakrat, ko se oblikuje ekonomska poliUka in državni proračun. Ravno go-sp(^darf>k<i zbornica je tisla, ki nenehno opozarja na preveliko državno neproduktivno in^nje in probleme, ki jih s sabo nosi in-llacija. Ziilo se aklivno vključuje v obravnitve ob sprejemu državnega proračuna, bkrali pa igra zelo pomembno vlogo v ekonomsko sociálnem svetu, kjer partnerji usklajujejo ekonomsko, Se posebej pa plačno palid-ko. Gosp<^danika zbornica upravičeno pričakuje bolj smotrno strukturo porabe in več varčevanja na dri?avnem nivoju. Državni svet je ena od pomembnih institucionalnih poti za uveljavljanje interesov gť>sp<xlarslva in kljub za nekatere marginalni vlogi Državnega sveta menim, da snitî predstavniki delodajalcev v Državnem svciu aktivni in uspcvam<3 vplivali na lo, da so predlagane y<ikon5kc reiitvevsaj sprejemljive, če že ne dobre.«
#	Kako uspesiii pa ste kot pr&heti' nik komisije za fiospotiarsivo v Državnem sveia?
Uorut Meh: »Komisija za gospodarstvo pri Državnem svetu pokriva vsebine najmanj dveh odborov Državnega zbora Ibrej je problematika, ki jo obravnavamo izredno-široka, pri tem pa dr/avni svetniki nismo profesionalci. Vedno poskušamo dobili mnenja in stali}»Ča svoje volilne baze, hkrati pa v svoje delo močno vključujemo tudi organizacije civilne družbe. Paleta tako pridobljenih mnenj in staliSč je zelo raznolika in težko pridemo do sklepov. Ravno v lem, pa je velika prednost Državnega sveta, ki ni toliko odvisen od strankarske strukture, ampaksc v njem odraža vsa pestrost naše družbe. V komisiji za gospodarstvo, ki jo vodim veliko vsebinsko razpravljamo in tudi obli-kujemt^po mojem mnenju kvalitetna .stališča, drugo pa je. koliko so to upošteva pri oblikovanju zakonodaje oziroma ekonomske polilike. S tem pa nisem zadovoljen.«
#	Ko sie pred Štirimi leti ne» pričakovano odšli iz Oorenja, so Mi presenečeni. Zakaj ste se tah» odločili?
Borut Meh: »Ibje bila moja osebna odk)čitev.«
#	Zdaj odhajate (udi iz Petrola,
Borut Meh: ^Ponudba, da sprejmem mesto predsednika l/prave Mure mi je pomenila priznanje in velik izziv.»
enefia vtidilnih .slovenskih podie-lljf pa/uffío, ki je »' največjih težavah.
H<»rut Meh: »Povabilo, da prevzamem mesto predsednika uprave v Muri mi je pomenilo priznanje, seveda pa tudi velik izziv. Podobno delo kot me čaka, .sem že t^pravljal v Ciorenju, vem, da bo naporno, a verjamem v uîspeh.«
# Vem, da vam tudi družina veli-ko pomeni, a nova delovna dolž' nost ho dodatna obremenitev. Ze sedaj ste se vozili v Jjuhljano, zdaj se boste r še bolj otldalje/u) Mtirsko Soboto. Borut Meh: »V poslovnem svetu je danc.< tako, da sc dela cele dneve in niti ni pomembno, kje je delovno mesto, lako pač je. Seveda pa si skušam delo
organizirati tako, da vsaj vikende preživim z družino.« # M? zadnji .'nnučarsko skakalni prireditvi v Velenju .ste prejeli najvišje priznanje Smučarske zveze Slovenije plaketo bloškega smučarja za voš prispevek k raZ' voju ief*a športa. Borut Meh: »V veliko veselje mi je bilo voditi odbor za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo. Zal pa mi čas ne dopušča, da bi bil sprejel še en mandat. Vsekakor pa bom po svojih močeh pomagal pri organizaciji tovrstnih prireditev, vsaj vdomačem okolju.« 0 Se .še počiiJite Vtdenjčana'i Borut Meh: »To pa vsekakor!«
■ Mira ZakoŠek
Ali podjetij Iz Velenja In Mozirja črpanje sredstev Iz socialnih skladov EU ne zanima?
čas je denar, denar pa razvoj
Evrtkpskđ komisija že vrstu let namenja ra/lične vrste pomoči držjivam v Evropi, s čimer želi /iigotoviti večji g4»sp(KÍarski potencial Evrope kot celote. Oblika. cilji in visina finančne pomoči pa se ra/.likujejo. Slovenija prejema pomoč Evropske unije predvsem v okviru Phaire programov. Ti so hili v /iičetku, vdvaindevetdesetih letih name* 1X1 eni predvsem prestrukturiranju gospodarstva, v letu 2(HkO pa so se 7^Čeli usmeqati tudi v ni/>'uj človeških virov in regionalni razvoj.
»Projekti Phare so realnost. CvTopajc tu in nebo tu šele takrat, ko bomo mi stopili vanjo tudi formalno, po predvidevanjih Ida 2004. Namenjeni so pomoči državam kandidatkam na različnih področjih, tudi usposabljanju zaposlenih in ba-zpo-selnih, SirSe rečeno človeškim virom,« pravi direktor Območne službe Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velenje, Sr-dan ArzenSek. Na tem pi^droi^u potrebuje pomoč ludi Slovenija, ki ževRto let na področju brez-paselnosti ugotavlja strukturne razlike, raziike med tistim, kar potrebujejo podjetja in tistim, kar »je« na zavodu.
»Strukturne brezpcseinosii ne generirajo ne .^ole, nc podjetja s svojo kadrovsko strukturo, ampak jo generira pomanjkanje povezave med icina dvema. Poudarek je na povezavi. O tem že dolgo govorimo in razmišljamo, pa smo vseeno daslej zelo malo naredili m to, da bi bilo drugače. Prav Pharc projekti pa dajejo odlično prik)žnost, da se ta povezava vzp(5stavi«.
Srd an Arzenšek: »Človeški potenciali so alfa In omega uspeha vsakega podjetja.**
Prvi razpis že skoraj mimo
Zavod za zaposlovanje se v projekte Pharc aklivno vključuje že nekaj časa, letos pa piwe-bc}. Ministrstvoza delo» družino in socialne zadeve je skupaj z ministrstvom za šolstvo in Špori ter agencijo za regionalni razvoj vzadnjih dveh mcsecih ol>javilo dva javna razpisa, ki ju sofinancira Evrcjpska komisija.
Prvi je že skoraj mimo. Razpis Pharc 20()(}- donacijska shema v Savinjski regiji - je namenjen aktiviranju zapt^slitvenih potencialov na lokalni ravni (objavljenje bil 31, maja, zaključen bo 31. julija), predvsem povečanju učinkovitosti pri ustvarjanju novih delovnih mest za posebne ciljne skupine ter razvoju projektov zaposlovanja. »Projekti, ki bodo izbrani, bodo morali prispevati k dvigu kakovosti Človeških vin)v na področju turiz-
ma, orodja rs I va in komične in-du-strije oziroma prestrukturiranju sektorjev v zatonu, tekstilne in kovinsko predelovane industrije, gradbeništva in kmetijstva,« pravi Jelka Sever- Časi, ki je v Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje zadolženaza mednarodne projekte.
Čeprav ministrstvo za delo, ki je pristojno za dajanje informacij z zvezi s tem razpisom, skladno s pravili Evropske komisije že od 11. julija ne sme več dajali uradnih informacij o projektu, zainteresirani Še vedno lahko zaprosijo za pomoč pri pripravi razpisa na Regionalni razvojni agenciji Celje in seveda na zavtxlu za zaposlova-nje> če je vsebina vezana na brezposelne osebe.
Bo mimo tudi drugi?
Drugi je razpis za .sofinanciranje projektov v (^kviru donacij-skc sheme Krepitev Slovenije na lokalni ravni -sklopA-so-cial na vključenost. Objavljenje bil 28. junija, zaključi se 23. septembra. »Razpis ponuja možnost sofinanciranja projektov usmerjenih v razvoj človeških virov na območjih, ker so prisotni posebni razvojni problemi kot posledica neuravnoteženega ra/voja znotraj in med regijami. Prednost bodo imeli projekti z območij, kjer beležijo nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, območja s sektorji v prestrukturiranju in obm^xja z nadopoprečtiim deležem posameznih ciljnih skupin,« razlaga Jelka Sever-Ć'asl.
Sredstva razpisa so namenjena izvedbi Ireh aktivnosti. Poleg
'f r
T
Jelka Sever - Časi. »Pre* pričana sem, da bomo kJjub dopustom uspeli ptipravlti nekaj razvojno naravnanih projektov, ki jih to območje resnično potrebuje.«
usposabljanja zaposlenih, ki se ukvarjajo z razvojem človeških virtw v regijah, podjetjih in izobraževalnih institucijah tudi za izvajanje kratkih, rednih in drugih programov u,spt»abljanja, ki omogočajo zaposlenim in brezposelnim pridobitev veljavne poklicne oziroma stríík<wne izobrazbe in izvajanju programov usposabljanja tako zaposlenih kot brezpi^lnih za pridt>biicv certifikatov o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah.
Pomagata agencija in zavod
»Zavod jc seveda zainteresiran. da se s pomočjo programa Phare vključi v različne projekte čim več brezposelnih in tudi drugih ciljnih skupin, zalo zainteresirane vabimo, da svoje projektne ideje preverijo skupaj z
Bo Čez leto ali dve kaj bolje?
Vzvezisprvim razpisom (Phare 20(10) sta ministrstvi in Regionalna razvojna agencija Celje, kije mwilec p roj claa, pripravili dve informativni delavnici, namenjeni potencialnim prijav-Ijitcljem pri>jckîov. V informiranje se je na naSem podrtičju vključila tudi gmpodarska zbornica in pripravila predstavitev projekta. Celjski in vclcnj,ski zavod za zaposlovanje sta bila zadolžena za vsebinsko svetovanje pri pripravi projektov in oblikovanju idej. Kaže pa, da ivhiv ne v Velenju in ne v Zgornji Savinjski dolini kljub naporom ne bo skladen ne s potrebami in Še manj .s pričakovanji. Kje drugje se, grobo rečeno, za take priložnosti dolx.'sedno »grebejo«. Pri nas pa ne.
/jc podatek o prijavah na projekte iz Velenja in Mozirja, ki spadata v,Savinjsko statistično regijo v primcrjaviz drugimi, je osupljiv, 1: .'^O! To kaže na izjemno nezainteresiranost na eni in na izjemno odzivnost na drugi stani.
Kjcjc raziog? Srdan Afzeasck pravi: »Cnoje lahko neizkušenost pri delu na teh projektih. Pridobivanje dokumentacije in v.si postopki.st>z.ahlevni,vendar lo ne bi smel biti razlog. Obstaja regionalna Razvojna agencija v Celju, kjer so-svctovalci in kjer lahko na začetku razpisa vsi, ki se zanj zanimajo, dobijo veliko koristnih informacij. Drugi razlog najbrž tiči v iden-lifikaciji problemovv podjetjih, ki bi jili te zadeve lahkozani-mole: najbrž se se premalo zavedamo, da so člweški potenciali alfa in omega uspeha vsakega podjetja«.
nami. Pomagamo jim lahko ludi pri določanju podrc^čij, kjer bi kazalo nadgradili obstoječe in razvijali nove programe,« pravi Jťlka SťVťr-Časl. Poudarja pa, da je U'eba vedeti, da bodo pri izboru projektov imeli prednost listi, ki se bodo vanj partnersko povezali. Pri tem se vam ni treba bati, da bi vaše projektne Ideje uporabili v kakine druge namene, služijo izključno uspeSni izvedbi razpisa. »Eden od ciljev projekta je namreč ustvarjanje partnerstev, ki bodo obstajala in delovala Sc po končanem projektu«.
■ Milena Krstič - Planine
Julija dve
informativni
srečanji
čeprav se zavedajo, daje v Času dopu-stovz.elo lc?ko organizirati dcîdatnc aktivnosti, bodo še ta mesec pripravili dve informativni srečanji. Drugi razpis se namreč zapre žc 23. septembra. V Velenju bo ta 25. julija c^ I3.hvprostorih Območne službe zavoda za za-p(xslovanje Velenje; v Ravnali na Korálkem pa 24. julija ob l3.hvpr(3storih Urada za delo. C!e vas zanima, pridite!
Velenje
Priloga
Informacije
Zanimivosti
Predstavitve
Predstavitvene WWW sirani v Mestni obćlnl Velenje obsegajo naslednja področja:
•	spletne strani občanov,
•	spletne strani gûspoda^s^a.
•	spletne strani s področja kulture In narave,
•	spletne strani s področla izobraževanja,
•	spletne stani s področja zdravstva,
•	spletne strani s področja ^orla tn rckreaclle,
•	spletns strani različnih združenj.
•	spletne strani s področja storiiev.
•	spletne strani s področja turizma,
•	spletne strani s področja medijev In dopisništev
Povezave
Dogodili
VsdN dan
Ki be meti eno kffvoma Kvni^vndo
Brezplačna uporaba inteniííla. pomoč pri uporab) računalnika Inlormaolje: Mladinski center Velenje
Priprava priloge: IPAK Veíenje Uredniški odbor: Jana Pahovnik, Míheía Hladin, Aíojz Hudahn
Velenje e-mesto

www.velenje.si
18. julija 2002
V preteki i h dneh je àez 8500 velenjèanov prejeh obvestita, v katerih jih župan v imenu MO Vetenje obvešča o možnosti odprtja elektronskega na-stova za vsakega občana, ki ima stalno prebiva/išče v MO Velenje in ki želi /meti elektronski naslov na strežniku MOV Storitev je brezplačna in vabljeni ste, da obiščete spletno stran www.vele-nje.si ter izpolnjen obrazec odpošlje te. Na strežniku MO Vetenje lahko brezplačno gostujejo tudi neprofitna društva s svojimi web stranmi.
Novice
26. in 27. septembra v MO Velenje pnrejamo v sod^ovanju z MO Nova Gorica konferenco na temo £-občtn. Na konlerenci želimo dab poudarek predvsem trendom v EU, mehkim vidikom vodenja in spreminjanja organizacijske kulture v lokalnih skupnostih. uporabniškim vidikom in tehnološki izzivom na tem področju.
Posebno pozomosi bomo namenili primerom iz prakse, za katere želimo, da bi udeležencem ponudili širok vpogled v dogajanje tako v državni upravi, kot v gospodarstvu m v lokalnih skupnostih, V Konferenco bomo vključili tudi tule predavaieije, ki v večini prl-ha|ajo iz Evropske Unije In so povezani z nastankom In razvojem e-mest.
Vsi, Id imate dobre In konstruktivne ideje ste vabljeni, da nam pišete na el.naslov e-mesio@velen)e.sl. Podrobne intomiaci|e sledijo v naslednji številki Našega Časa.
Podatki o prostoru MO Velenje na dlani
... <)z. čc smo nalančticj.^i, na svetovnem splclu. Mestna ohćina Velenje je v 7aćelka junija 20i)2 ob sodelovanju različnih podaiko-dajalcev preko ,wojih spletnih strani za^icla z brczpla(ino predstavitvijo zbirk mijraz-tiCnejj^ih uporabnih kari, ki bodo koristile lako obCanom in podjetnikom kol različnim ustanovam pri njihovem vsakdanjem delu. Marsikdo med vami občasno potrebuje podatek o komunalni opremljemwti določene parcele, najbližjih priključkih na ccsio, o statusu parcele v Dolgoročnem prostorskem planu, morda vas/anima lokacija ločno določene hišne Številke ali ulice, podjetja, gostišča aH ^lep<xlalek o tem, kateri prostorski akt ureja določeno območje, meje med ftmkcionalnimi zemljií^i. naselji in KS v mestu in občini... Vse le informacije in ^ marsikaj drugega lahko déines pridobile preko računalnika, priključenega v svetovni splet, hitro in brezplačno. Po enostavni registraciji, kalere namen je /golj prcprt^la evidenca o lipu uporabnikov sistema, na vas eleklroaski nasltw že v nekaj minutah dobile svoje trajno geslo, ki vam omogoča prost vstop. S lem geslom in pripadaj ("jČ i m elek-tri>nskim naslovom lahko vsislem vstopale od koderkoli - v Sloveniji ali v tujini. Osnovni sistem, ki ga je ra/vilo podjetje RHALIS d.o.o., je namenjen predstavitvi prostorskih
podalkov vseh slovenskih občin, prvi pn-drui^eni občini pa sta Nova (iorica in Velenje. Slednji imamo, zaradi močno razviiega in z računalniki pi^dpriega urejanja prosUv ra na MOV, podatkov precej več in kot laki Irenutno sluj^imo kol predstavitvena občina, na kar smo seveda ponosni.
Podatki v PtSO so prenešeni neposredno iz občinskih cvidcnc, zaradi nu^ličnih razlogov pa niso uradni. Taki, informativni podatki so zato namenjeni predvsem evidentiranju: pii uradne izpiske, ki jih pri svojem delu potrebujejo različne institucije, pase bo do nadaljnjega še naprej potrebno napotili na ustrezne inSlitueije - na Geodetsko upravo RS, Zemljiško knjigo, Mesino občino Velenje.
Prostorsko informacijski sistem ol)čln (PISO) lahko raziskuj C le na dva načina-s poljubnim sprehajanjem oz. povečevanjem in pomiinjf^vanjem pasamcznih detovzcmljc-vida, lahko pa vanj vpišete ?eljcno ulico, hl^no i^tevilko, parccino Stevalkii ali poslovni subjekt, ki vam ga bo PJSO samodejno označil na kani. S poljubnim povečevanjem oznake bo karta ptwtajala v.sehotj natančna, pri določenem merilu pa se bo spremenila v pravi letalski posnelek. V nadaljevanju prilagamo kraika navodila za uporabo, ki naj kar se da skrajiiajo vaSo učno krivuljo.
Skraišano navodilo zo uporabo PISO
3	• "^IOHA triori»«: íntHanr
/a podmbna navodila, ^lej PISO -mťnii '*Nuvodib /a uixiralH)'*
NAČIN UPORABE PISO MoV
Prijavo V PISO - zgolj pri prvem obisku
V	PlvSO lahko doslopate preko \s'ww-velenje-si - mala modra ikona ob desnem n^bu strani. Po kliku na ikono boste preusmerjeni na mťídro vsi opno stran, kjer kliknile na napis "regislracija". Tu vpišite svoje osnovne p(idatke, po c-mailu pa boste v roku nekaj minul prejeli geslo, ki vam irajno odpira vrata v sistem,
Orientoaja
Pt> uspci>nem vstcjpu v PISO vas bo pričakal ekran, kot ga vidite zgornji slikovni prilogi. Po v,sch kartah ot^Čine se lahko sprehajamo na dva načina:
1.)	Inteniklivno, kar pomeni s poljubnim povečevanjem v željeni del kane, pomikanje levo in desno.,, (gumbi s povečevalnimi lupami in pu.^icami) ali
2.)	Namtmhno. kjer iščemo točno določen podatek (parcelo» hiSnošic-vitko, poslovni subjekt ipd.)
V	prvem, interakthiteni primeru najprej izberemo (kliknemo) gumb za piwečavo, ki ga simbc^lizira mala lupa z znakom -I- v sredini. Naio na karlo s pritisnjenim levim miSjim gumbom zarišemo s (+) lupo področje/kvadratek, ki nas zanima. Takoj za tem sc l>o ta kvadratek povečal na velikost ekrana, kar lahko ponavljamo večkral zapored. ManjSi kvadaiek kot narišemo, vcCja bo povečava. ilc je povečava 7:adovoljiva, sc lahko levo ali desno po karti premikamo na dva načina:
a.)	z malimi pui^Čicami, narisanimi v rob kane, ali pa
b.)	najprej kliknemo na gumb križa s puSčicami v orodjarni, nato pa na tťičko v karti, ki naj se postavi na sredino ekrana in s tem prikaže še sosednje povrSine.
Iz karte ,se oddaljujemo s klikom na (-) lupo in nato s klikom v ekran, lahkopaenaslflvno kliknemo na povsem zgornjo ikono v desni orodjarni in dobimo v okence začetni po^ed na celotno ol^čino.
Ce iščemo ločno določeno parcelo.
gostišče, osnovno 5olo ali htóno številko, le-to vpiSemo v ustrezno ru-l>riko, ki pripravljene čakajo v levem sp<idnjem kolu PISO. Po vpisu podatka. za kaierega belimo, da ga PISO najde, kliknemo ie Šc na gu mb '^išči", ki leži lik ob iskalni rubriki. PISO nas bo približal v :^cljcno lokacijo, od koder sc lahko poljubno premikamo spa^icami naprej, poiščemo nw podaiek ipd.. Iskalne načine laitko poljubno kombiniramo, zalo brez strahu pri preizku.^inju -NIĆESAR NEMORCTE POKVARITI.saj bo pri naslednjem zagonu PiSO vse lako kol prej.
Kořte podatkov - temot^ sklo|N
Karle podalkov so v glavnem pripravljene vnaprej in jih izberele s klikom na zgornji levi menu "Izberi te-maLski skli'ip". Izl>erile poljubni .sklop - komunalno infrasirukluro, DP plan, poslovne subjekte ... in v iskalne rubrike vpišite željene podalke oz se brskanja po prosioru MoV lolite interaktivnem z orodji za orientacijo (po-večeviiine lupe, puíčiee ipd.). V kolikor L^te podatek namembno, vas bo PLSO .samodejno približal na ustrezno povečavo Iskanega podatka, nato pa lahko s premikanjem po kiiriah interaklivno brskale naprej oz. z vpisom novega iskanega podaika nada-Ijujle s prikazom. Ko sle enkrat v u.slre;^ni povečavi in na ustrezni lokaciji, lahko z izborom drugega tematskega skJopa zamenjamo tematski sklop in ostanemo na isti lokaciji. Na (a način lahko prvverimo npr. status parcele v pr<»storskcm planu, njeno komunalno opremljenost, lego v sotskeni okolišu ali KS ipd. kar z nekaj mišjimi kiiki!
Pomembfiol
Legendo k ptxsameznîm kartam si vklopite s klikom na zgoraj desno le'^eči menu "sloji/legende". V prikazanem okencu si lalikovključiteali izključite podiUke, ki vas zanimajo, nato pa NE POZABITE kliknili na mali zgornji menujček''uporabi spremembe*', ki bo obnovil ekran z niwi-mi nastavitvami oz. podatki. Ko legende ne potrebujeievcč. jo ugasnite s klikom na mali črni kri?ec.
■ Goran S6mecm/( Višji svetovalec na Uradu za okolje in prostor MOV
Majhen korak za udeležence in velik korak za dolino
Vsredo. 10.7jc IPAK. Inštitut za simbolno analizo In razvoj informacijskih tehnologij v Síxk-lovanju z DruSivom za razvoj človekovih sposobnost i v Motelu Paka organiziral okroglo mizo 7 naslovom "Naslednje S ale Ska dolina".
V uvodnem deluje dr. .Stanko Blatnik predstavil dokument T\\c Next vSilieon Valley, ki ga je pripravila Silicon Valley Joint Venture Group ( www.j oint ven-lure.íug), ncpr(3lîina organizćici-ja, ki od leta 1993 skrbi za.strateški razvoj Siliejeve doline.
/goraj omenjeni dokument analizira Irenulnc^ situacijo v Silicijevi dolini (po moćni krizi, ki se je začela s propadom inier-neinih podjetij) in predlaga nova področja, ki jih je potrebno razvijali v Silicijevi dolini. Ta področja so; nanotehnologjja, biotehnologija in bio informatika.
i«:,» r .'t i



Ji
gl<^boka uporaba informacijskih in komunikacijskih lehnologij na vseh segmentih, dru'Žbene inovacijo zaupanje med skupnostjo in gospodaistvom, zaupanje med podjetniki, razvojni-kl in nosilci rizičnega kapitala.
Namen okrogle mize ni bil ugotovili področja, ampak sc
I
seznanili z metodologijo regijskega razvoja, ki jo uspeino uporabljajo v Silicijevi dolini.
V razpravi so udeleženci prišli do naslednjih zaključk(w:
-	daje potrebno d<wcči sincr-gijske učinke v Dolini,
-	daje potrebno organizirati neformalna sproščena srečanja
pomembnih predstavnikov gO' spodarstva» lokalne skupmisli, izobrai^evanja in Šolstva,
- daje polrebno razvijati mednarodne odnose z najboljšimi na določenih podri">čjih, ki so zanimiva,
-ptîtrebnoje aktivirali potenciale, ki jih Dolina ima med mlado
Dr. Stanko Biatnik
in starejšo izkušeno generacijo, -polrebno je razvijali nove olv like izobraževanja, ki bo pomagalo hitrejšem razvoju gospodarstva.
Na koncu je bil sprejet predlog, da IPAK nadaljuje zdejavnastmi na lem področju. Okroglo mizo je spt)nzoriral Moiel Paka, ki se vse bolj uveljavlja kot pomembno središče dogajanj v Velenju.
■ Stanico Blatnik

Podjetje FORI sistemi obnavlja mestne ceste
Dva meseca obvozov za »nove« ceste
VťlenJ« - l^loi^nje poletje Ik) /a uradbinc« v mestu Veknje r«.s (IťtHvno. Zanididoluih razpisnih	st večina investi« cij. ki jiii 1)0 pokril letošnji občinski proračun, pričenja v najbolj vničem obdobju lef». Nekutere večje obnove cest so že stekle, druge bodo kmulu. Vse Pil lHKii>pov/n>Caleteitavev mestnem prometu, saj gre za obnov» prometno precej obre«
meni, d<i bo ludi promet manj ovlfim. Prva invcslicija, kije stekla v Icm polclju, jc izgradnja parkirii^ na iravniku za pa^lo. Pogodbena vrednau del je 14,8 mio SIT za uredilov parkirišč bre/ asfail ne prevleke. Ce bomo znotraj proračuna lete» našli šc 6 mio dodatnih sredstev, bcwo letos poskusili položili tudi asfalt.«
Druge M\ri investicije so ob-
den If) mio SIT. Obvoz je urejen po Ccsli lalcev, IbmŠičcvi in Jenkovi cesli.
Obnova Stanetove razdeljena na pol
Veljala bo 36 mio Sfť. .«iaj bodo na celotni iritsi od začetka Stanetove (pod cerkvijo Svetega Mariina) do kri^iSča z Jerihtv vo cesto (nad vrtcem v »Rakovi goSi«), menjali ludi dotrajan
De/a na kratkem odseku Prešernove, ki se začne na križišču s cesto tatcev in konča v križišču z Jenkovo, potekajo hitro, saj gre za zeio obremenjen in pomemtyen odsek mestne
ceste.
menjenih odsekov. Obvozi IkkIo seveda urejeni, nič pa nebo narobe. če bomo /nali biti udeleženci v prometu v času obnov -večina naj bi tmjahi okt>lidva meseca - strpni in razumevajoči.
Več o poteku in vrednosti obnov mest ni It ccst nam je povedal predstojnik urada za gospodarske javne službe pri MO Velenje Ione Brodnik: »Investicije smo načrtovali poleti, vjuliju, avgustu in tudi septembru ludi zato, ker pričakujemo, da bo zaradi dopusiniákega časH mesto bolj prazno kol je sicer, To pa po-
nove štirih cc.^1 - Prešernove. Stanetove lerJenkovevsrediŠču Velenja ter UIrihove ceste v Pcsju. oKo smo ra/pLsali te investicije smo vedeli, da obnova ne more steči naenkrat, ker bi bil promet preveč obremenjen. Najugodnejši ponudnik za vse le invcsiicije je bil Poslovni sistem Fori, ki bo dela opravljal tudi s pomočjo pod izvajalcev. Med njimi bo ludi podjetje Ve-grad.«
In koliko bodo stale te obnove? Kratek odsek Prešerniwe, od pekarne Prešla do križišča z Jenkovo, je po predračunu vre-
v<xJovod in del kanalizacije. Obnova ceste bo po predračunu R) mio SIT, 20 pa obnova komunalnih vodov.
Ker gre za ozko enosmerno cesto, ki vodi do Številnih zasebnih htó,bo obnova precej molila dostope do njih. a se bodo izvajalci posku.šali prilagajati, kolikor se bo dalo. Dela so stekla že prejšnji teden, ko so začeli količiii traso. Obnova pa bo po-tekalav dveh fa/iih. Najprej bodo obnovili odsek od cerkve do hiše pri Urtlu, ki jo Velenjčani poznajo po tem, daje bil tam včasih urar. Od tu do krii^išča z
Jerihtjvobo promet f)oiekal normalno. »Upam, da bodo stanovalci strpni, saj bo nekaj dni težko priti do hi5, vsaj, dokler se ne polo^izgornji ustroj cestišča.«
Po pt)godbi bi morala biti celotna Stanetíwa končana do 8. .septembra Pogodba je podpisana tako, da predvideva za vsak neupravičen dan zamude \% vrednosti odbitka od pogcjdbe-ne vrednosti.
Visoki »ležeči policaji«« preteklost?
Velenjčani smo se sicer teî^ko navadili na visoke Ic?eče policaje na Jenktwi cesti, ki jo »krasijo« že nekaj lei.kot tudi granitne kocke na zgornjem, hribovitem delu cestišča. Vse to bo kmalu preteklost. Strokovnjaki so ugotovili, daje treba »ležeče policaje« znižati in popraviti, hkrati pa bodo granitne kocke, ki se sicer dolgoročno odlično obnesejovvsch vremenskih razmerah, pre kriliz asfaltno prevleko. Jenkovo bodo začeli obnavljali vzačeticu avgusta, končana pa naj bi bila do konca septembra. Zato tu pričakujejo nekaj več prometnih težav, saj ,se septembra začne tudi .šola, življenje pa se vrne v ustaljene tirnice, kar pomeni, da se bo tudi promet po mestu povečal. Investicija bo vredna 22 mio SIT, ludi tukaj bo izvajalee Poslovni sistem Pori.
UIrihovo bo obnavljal PUP
Kot najugodnejši ponudnik za obnovo ene glavnih cest v Pesju - Ulrihove ceste -je dela dobilo Wíknjsko podjetje PUP Vredna bodo 33 mio SIT Čeprav so računali, da bi z deli začeli v začetku avgusta in jih končali konec septembra, kćiže, da bo obnova stekla že okoli 15. julija. Ib bo mogtxie predvsem zalo, ker ni vezana na mestni promet.
■ Bojana Špeget
Tako ali tako: Slovenija mora naprej
pa fia spet imamo. Hojan Pmšniketr, »tia-^ Jani«, je zfiova .ve-dei ZÛ knniio sUniifiske rut^funtim reprezentance. A, tojejasno, pri iem nt ho wwí lahkega deia. Nje^tv predhodnik je Slovence nii i' nof*imie/ni narod, za/o ljudje pričakujejo, da ho sla Slovenija še naprej, napnj. Sicer... Mi smo čuden narod; če nekdo ne helezi uspehov, kol jih od nje^a pričakujemo, mu utamo hifn> f^hrnifi Ar-hel. Pogttsio Se tedaj, če je iudi uspešen, pa tti raviw po na.U meri. Taki smo in hojim se, da homo fakt osíali. Bojanu pa seveda oxra-ne, da preizJcuša znanje in srečo. Brez le iudi v času Srečka ni šlo.
Razen razprav o imenovanju novega setekiorja in zaČdku novega nogometnena prvenstva (Saiečani so kar dohro opravili z I juh' Ijanćatii, tam in doma!) je hilo pri lujs v ospredju še nekaj vročih tem. iWam imjhiifje vroče dovijanje, ali vsaj /ako, kije kazûUf, da bo vroče, je hilo nad SolČ-avo; iu je moral veletijski sodni izyršit^j s poniftčjo policije zastaviti izvajanje sprejtíih odredh. ki so dolttčale. da nuf' rajo začeti z deli pri sa/uiciji Macesnikovega plaTjt. íe večkrat smo pisali, da se vsi lastniki ne strinjajo z načinom sanacije, kot so jo Zffčriali strokovfyaki in pofíígtuila državna kotnisija za '»anacije. t/-pajmo, da hodo Zilaj dela stekla /w> predvidenem načrtu. Po ru/črtu, ki naj hi postopimta privedel do pifpolne sanacije in hi hileohvaro' vane domačije pod plazom in tmli sama Solčava. Saj plaz visi tudi tiad njo. In to ne le nad njenim zjipanom, ki je hd v preteklosti tarča prave)ia plazfl obtožb.
V dneh. ko so eni že na zasluženem (ali pa rudi ne) doptislu, pred-vsem pnxlajaki po trnovimi h ne.'^l?]?no pričakujejo, kako se ÍX)do
konCaii pogovori o njiitovem dehn^nihi. Trgovci se vedno vzin/jajc, naj lx>do travině odpne vse dni v tednu, sindikat po se zavzema, dubilňleendon v tednu zaprte; eni ol) tem f)ohihlijsko ugotavljajo, da je tudi ho^šesi dni delal. vnedeljopaje/yoCind. Mnogi kupci hi sewda še naprej rudi imeli tako u^dje, da luxe lahko vsvk dan, najnf je kar oh vsakem času. fwdali v irgox'ino. Predvsem prodajalke pa si seveda želijo, da hi lahko hile vsaj en dan tedensko z dnižino. Kiikosebo ta zgodl'HJ razpletla, homo Se videli Vsehi-korpa lake n/:^rave sodijo med tiste, ki dvigujejo lempenunro v že tako vročih dneh. lèmpemluro Je dv igni/ tudi miS premier, kije odložil čas, ko se 1^0 iimahii/s tega mesta. Stem je povzročil različna mnenja, nerazffmtn^ajoči so predvsem v ^^nasproinem^ taboni, Če-pra\' ludi v koaliciji vsi taki njego\i odločitvi ne ploskajo. Temperaturo dvigujejo tudi kmetje, ki se oh siicer obilni letini pšenice .^e vedno lx>riJo za viSjo ceno zlatih zrn. hizaplačihškodeposuši. Pane letašnje, ampak lanske. Burijo jih tudi kvote in cena mhka,pa...
ie tisti, ki so že odp<no\ aH na morje, niso povsem brez skrbi. Najprej se srečujejo s kolonami na cestah, saj morajo pred cestninskimi postajami pohlevno čakati, dn lahko plačajo cestnino. R)tem Jih pozdravijo vLsoke cene, predv.'^em tiste pri na.^th Južnih sa^edih, ki so se očitno odločili da l)odo pa^hiSalé tu;isfe člmlxtlj ožeti Nato pa JiJi pozdravi še sluzasto morje. Pa uzh'uj, turist, če moreš.
Je {m že bolje doma, kjer te pozdravljajo le višje cene vrtce^i komunalnih odpadkom vode...
m k
pmrspekfiva
Boj na
Kurilniški
Morda je dog^xiek prey 'eč oddaljen ali pa preresen za lapočtíniški Čas. umjHik vendarle misHm, da je dovolj pomemben, da zaide ludi \ -julijsko žabu, saj kJjub iimzi-to lokalnim in hkrati tiuii marginalnim znaCHnœtim gla\7iiJi akterjev na ves glas go\H}ri zgodbo, ki Je ^tovo pomembnejšo od lahkotnega prebiranja kidinaričnih ali ezoteričnih na.'n-et<n; čepni\' Insez njim tudi Jaz z veseljem opral glavo. Zakaj gre? 7.0 AC Mohtov, lJ}tbljanskiskvoi, ki Je nastal pred kakšnitni Šestimi meseci Skvotiso normalna nenomialnost Zahodne Evrope, kakor se je dtdiovtii izrazd Matjaž Hanžek. VvelikiJi me-.\tih obstajajo .starepmzne stif\'l)e. \ twmenjene nišenju, dm-gič spet pozabi, v katerih rw biva nihCe. /Popadajo in same^'a-jo. Na mbu ali v cen t m mesta. Shot nastane, h} si skupina ljudi zaradi stanovanjskih, hdtumdi, političnih alihtkrSndi koli drugih potreb protipravno prilasti prazen objekt, se v njega na-.seli, tam žni, dela, prireja koncerte, ustvarja ali zgolj lenari in čaka na morebrlen dogovor z lastnikom. Sh'oti imajo .samo dve možnosti, ali izginejo, prelûvaici zasedeno siavbo zapustijo sami ali s pomočjo f>olicije, ali pa se trr/nsjomtimjo neko legalno oNiko. S subvencijami in pogodbami Spravili in vsaj delnim n adzorom. 'Id se Je recimo v I.Ji doljani zgodilo z Metelkovo, deloma pa tudi v Mariboni s Pekarno. Pym-.skvotov Je seveda rezultat mrwgih dmžJ^enih deJa\i}ikov, pri čimerprrjvica do lastrune igra manjšo vlogo. OK. v i juNJani Je skupina pan-skov zasedla stavbo na Kiiriini.^ki, kije v lasti Slwenski železnic. Stavba Je bila že kakšno desetletje o/niščena, v nekaj sobah je bi! umikitjoči se depo Ž^.elezniškcga muzeja, v nekaterih drugih f)a so občasno spali hreztJomci Panksi so .si na Kurilnih ki ureddisobe, koncertno dvorano, jediinico, čiialnico, celo računalniško sol)o in lo^Čno Uidiprastorza vaje nekaterih ^amžnih shiptn. 'Železnice na zučethi niso protestin/le, so pa zalo pred tednom naročile bager, da bi zasedeno stavijo}X)nišiL Zgodba je znana iz mcdijtn', .sh vterjiso se zaprli, varnostna služl>e je blokirala vhode. V torek, ko nastaja tale žalta, kakšne komunikacije med skvoierji in lastniki .^e ni
Poskus čmobele obsodbe Jeprepro.st, krivi.so se\'eda ii.sti, ki so zasedli objekt, tujo lastnino, kine upošte\uijo pra\'nega reda in ki so kot takliz\'en zakona, torej nujno slabi Venda de stvar ni tako eno.^tavna. Slovenske íclezrúce sopmkušale .skvoterje odstranili brez konvtnikacije. Se huje brez pntvdi pra\'ndi sredstev Ljudje imajo v zasedenem objeklu .svojo lastnino, podolmo, kot imajo železnice prm ico do upnn ljanja s svojim objektom, imajo shi'oterjipmvico do lastrúh st\wi, knjig, kitar, miz, pačpred-metov, ktsojdi prinesli na KurilnKko. fn Slovenske železnice so, namesto da bi se obrnile na policijo in sodišče, fx) klica le var-no.Uru) službe, prifieljale tovornjak, pne\'maisko kladn o in že 0-menjeni bager Nai^ad na kitare! levico so .Ù vzele ť s\'oJe roke. samovoljno soposhi'^ule izseliti skvoterje. Kurje sei'eda ta-kLsta prolipravnost, ki jo lahko očitamo sh'oterjem. Da nečh-veŠkiJ naročila wimosíni shižbi ki v objekt u/u dno ne pustijo do-važali hrane in pijače, niti ne omenjam.
In kaj je v pnwzaprm-čisto običajnem .sh'oirsh^m .spop<idu tako pomembno, da se je tudi i' "mainstreamov.sk7Ji " medijih prebil iz stnmij )wmertjenim kroniki in dntgim obskumim za-dex'om človekovega bivanja, na naslovnice in v termine prvih minut tele\'iziJskiJx ix)ročil i odgovor o kisHh kumaricah, medijski poslastici o nastipi, varnostnikih, pohan anihjmurah in it-jetih ptičih pustimo ob str(/ni). Vsa zadeva diši po političnem načrtu, nekje zadaj daleč zapohan'onimi stenami AC Molo-to\'a, se v meglipravne argumentacije skrt'a tudi sum o morebitni politični motivaciji napovedane deložacije. Del skvotarJe\' se Je namreč ahivrto in ustvarjalno vključilo v protinatovsko kampftnjo, vidno na plakatih, rjuhah, grajttih in /X)dobnih urbanih medijih. VsakshvH ježe v samem tzhodiščupoliiičru) motiviran, upira .se družbenim nomiam ali pa je politično in socialno ar\gažiran, vendar je politično delovanje AC Molotova obsežnejše. In če držijo določeni namigi da se za napovedano deložacgo shi\-a tudi inpredw^em nezadovoljna oblast, ki v m-niČno majhni .skupini aktivnih mladih ljudi vidi državnega so\'-ražnika. je boj.skvoia za legitimnost in prežc\-etje tudi lx>J nje-govii\ političnih nasprvtnik<A\ Možnost izmžanja altemath-je namreč bi.st\'0 demokraiičnega procesa, pomembno tako za počitniško razfioložene bralce koi za zaprte in že malo zlovoljne f)o-sameznike znotraj KurilniŠke, najbolj seveda za vrle j ante iz I liiče) n. In zato Je treba Í)oj na Kjiriln i,ški razi mieti tudi na i>o-liiičen način, v nasprotnem primem lahko hitro pride do izmuz-IJi\'e apolitičnosti or^velskd\ držu\'ljanov. Recimo do ti.steprozorne brezbrižnosti ki mi jo Je prejšnji leden razlagal eden izmed od sonca omamljenih in na Molotovce prežečUi varnostnikov. "Na živce migre, ko ti fantje \pletajo politiko. Mene ta ne zanima, prisegam pa na lastnino, moje hiše, mojega a\'iu. moje žene in otrok". AU imajo bolj prav Slovenske železnice ali Mo-lotovci na tem nivoju .^ploh ni pomembno.
■ Jure TrampuŠ
8
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

18. julija 2002
Med 16 najboljšimi slovenskimi maturanti tudi Velenjèan Jernej MazeJ
Nad slovenskim povprečjem
V |Xirw<MJek<]opi»ldnc' S4) maturami v«knjskť spli<i>ne in u-melniške uímna/íje dobili te/ku pričakovane re/iill»te spomb-(liinskť)2d deta nialiire. NJiliav ml/iv je i^e/.uodaj dopoldne p<H kď/iiK (hl s« / njimi /Hdovutjni, topa nam je potrdil tudi ravnatelj velenjske Splošne in strokovne glmna/ije Andrej Kuz-man.
»7. rczult:ííi naí^ili dijakov na leio^njj maluri smo /alo zadovoljni. Od skupaj 167 dijakov, ki sojo opravljali, je maiuro u-Rpeino opravilo 159, kar je 95,2%. Republiško povprečje u-spcSnv*ili zna.^a nekaj več kot Še posebej uspcSni so bili dijaki spU)snc gimnazije, saj le ena maiurantka ni opravila ma-lure v celoii. Od 29 díjakw tehniške y:imnazije mature niso o-pravili .^lirje. Lcuya sí) pA'iC o-pravljali maturo dijaki umetniške gimnazije. Od 14 jih je maturo aspeSno opravilo II,« niim jc pijved al Andrej Kuzman.
Na velenjski gimnaziji so ponosni. ker bodo med »zlatimi maiuranli«, ki dosegi veČ kol 30 icičk. imeli kar dva svoja dijaka. Klemen Sleblc»vnikje dose-gen^toêk, med iĎslovenskimi dijaki, ki so dosegli prav vse možne locke na maturi, lo jc 34 točk. pa jc Uidj Jernej Ma/.ej. V Skweniji je letos kar 251 ma-turuniw, ki bodo prejeli spričevalo s pohv-alo in se uvrstili med »zkite maturante«. Med njimi je 162 deklet in 80 fantov.
Poleglega so kar Iri matunint-ke velenjske (iimnazije dasegle I0Í3 možnih ločk pri preizkusu iz matematike. Na osnovnem nivcv ju sta ta uspeli do.segli Neea Stropnik in Nina Steleker, na viSjem nivoju pa Nika Sturm.
Letos jc k maturi pristopilo tudi 32 dijakov, ki so na velenjski gimnaziji opravljali maiuri-tetni teiaj. Tu pa rezultat ni tako odlićen. Mai uro jih je opra-vik) II.
■ bi
izjemen uspeh velenjskih maturantov je seveda navdušif direktorja Šolskega centra Ivča Hotni* ka (desnog in ravnateija gimnazije Andreja Kuzmana (drvgi z ieve). Še ziasti pa sta bita vesela uspehov obeh zJatíh maturantov Klemna Stebtovnika (levo) In Jerneja Mazeja (sredina).
Grajski večer z VIKTORIJO
Drevi ob 2 l.t)() bo na Velenjskem gradu Četrti "grajski večer". Tokral bo gostja mlada pop pevka VlKfORIJA. Gost ve(^era bo Marijan
Z(K)N{\ Vstopnine ne bo!
Prihodnji Četrtek ob 21.00 v okviru letošnjih grajskih večerov, najbolj zanimiva predstava, JAMSKI ĆLOVEK v režiji Nala4c Barbare OraCner. Igra: UroS Fuerst.
.VOŽNJE
Navdušeni maturantje in njihovi starsi
V Skweniji je letos maluro v prvem n'^ku (îpravijab 7707 di-jaktw sloveiiskíh gimnazij. UspcSno jih je maturo (Opravilo kar 6986» kar je 9(5,67%. Povprečno Slevilo toCk kandidaltw, ki so v spomladanskem roku prviC opravljali maturoje Vsi tisti, ki želijo maturo opravljati jeseni, morajo prijavo oddati do 3t). julija. Pisne izpile bodo opravljali med 29. avgastom in 3. sep-iembrom,do fi .septembra pa bodo potekali ustni izpiti. Rezultati bodo znani 2M. septembra.
Zlati maturantje
PciSebne pohvale bodo 21. septembra v Cankarjevem domu prejeli listi, ki so bili o-cenjeni s 30 do 34 loCkami. Leiosje takSnih maturantov 251 (lani 201), med njimi jc 162 deklet in «9 fantov. Najvišji spkvsni uspeh, 34 toćk, je letos diîseglo Ifi kandidatov (lani II),
7. evropski mladinski glasbeni festival privabil preko 5000 mladih glasbenikov
Švica je bila glasbeno srce Evrope
V maju 2<H>2 je Švica za leden dni poslala ulushenu srce Evrope, saj je gostila preko 5<HK) mladih ^}asl>enikov {starih ikJ 13 do 25 let) i/ 27 evropskih držav, Ekvnd<»rja in Japonske ter 25011 mladih Švicarjev, ki so se udeie/Jli 7. evTopskef(a mladi nskeua glasl>ene^a festivala.
Evropsko združenje glasbenih Sol (EMU) je idejo o usiamwii-vi Evropskega mladinskega glas-benegii festivala prviC uresničilo v 1. 1985. ko se je na olimpijskem sladionu v Miinchnu srečalo okrog 10.000 mladih glasbenikov. Naslednji festivali so bili v Franciji ( 1988). na Nizo-zcm.skcm (1991), na Madžnr-.skem (1995).vSpaniji (1998) in na Norve^^kem (2000).
Leta 201)4 ho potekal 8. evropski mladmski glasbeni festival na Daaskem in Švedskem.
Festival naj bi pomagal premagovati kulturne in geografske meje, saj je glasba nekaj, kar lahko vsakdo razume, ki povezuje posameznike v skupmist in v/podbuja timsko delo. Olasba naj bi mlado ljudi iz različnih o-k(5lij združevala, jih vypodbuja-la k izmenjavi mnenj in obojestranskemu bogatenju. Duha festivala naj ne bi ob(iuLiJi le udeležene!, ampak tudi poslušalci, saj raznolikost .^lirijezične male državice Švice že sama po se}>i simbolizira idejo festivala.
Iz Slovenije se je festivala udeležilo okrog 170 instru men tali-stov (i/ Kržkega, Ljubljane, Logatca, Velenja, Vrhnike, Žalca)
inpreko 100 pevcev (Adoram as. Cantemus. De profundis. Vj-VA).
Predstavnik SIcwenijev Evrt^-skcm združenju glasbenih g. l)ra)*o (iorišek je pri.spcval levji dele/ v organizacijskih prizadevanjih. saj jc Slovenija sodelovala v največjem projektu festivala. To jc bila krstna izvedba cnourne monumentalne skladbe »A SongofEarlh« z geslom »This world is built on love«. Napisal jo je sodobni Švicarski skladatelj Mano Be ret ta za največji inožni simfonični orkester in zbor. Na otvoritvenih koncertih JO je izvajalo okrog 300 glasbenikov in okrog 600 pcv'ccv. /a dirigenisko palico je prijel kar skladatelj sam.
Ostali udeleženci festivala st^i sc zvTstili na mLstopih v različnih švicarskih mcsiih in v različnih glasbenih zvrsteh od klasike do jazza, rix:ka in folklore.
Festival v Švici je tokral potekal pixl paU'onaTom razstave EXPO 02, ki je postavljena v deželi I reh jezer v krajih Neuchalel, BicI, Murten in Yverdon. Otvoritveno slovesnost 15- maja, na kateri sta orkester in zbor izvedla dva stavka skladlxi »A Song of Earth«, je prenašala .svicarska televizija tudi preko .satelita.
Razstava EXPO 02, ki je slehernega od 7..^ milijonov Švi-caijev .stala celih 118 frankov, bo odprta vse do 20, oktobra, leme so usmerjene v prihodnost: ekt^logija, u ove tehnok>gí-jc, uporaba energije, narašča-
nje prebivalstva, globalizacija, prosti cas, medćloveSki odnosi, ob%'ladwanje siresa.. Postavitve so izvirne in nenavadne in vsekakor izjemno zanimive. Prizorima so zgrajena ob jezerih, na vodi, celo pod vodo in v zraku: vsekakor vredno ogleda.
Udeleženci fesiivalasoimelis svojimi identillkacijskimi karticami prost vstop na vsa prizo-ň^tí EXPA 02, vendar Olani orkestra in zbora niso imeli veliko prostega časa. Številni nastopi so zahtevali naporne celodnevne vaje. Poleg nastopa na olvoritve-ni slovesnosti EXPO 02 so izve-
dli dva otvoritvena koncerta za preko 700(1 udeieiencev festivala. Sledil je koncert v švicarskem glasbenem središču Lu-zernu. Nastop v dvorani K.KL Total je pomenil posebno doživetje za v.sc glasbenike, saj jc prelepa moderna dvorana ena najbolj akustičnih dvorau v Evropi. Zaključni koncert pa je bil ponovno v Ncuchatelu.
Švica, poznana, a vendar neznana, je zapusiila na nas meSane vtise: urejeno okolje, majhni kraji, veliko zelenja, v o-zadju pa prečudoviti gorski vrSaci. PlačujeS lahko le s fran-
ki. Vse je zelo drago in kljub šleviinim zgradbam bank skoraj ne najdcii t^kenca, kjer bi lahko zamenjal eure. V nemškem delu Švice je bolje, da ne govori.^ nemško, ker je njihovo narečje zelo težko razumljivo, v Irancoskem delu pa mora^ govorili francosko, ker nemško nihče ne razume... Tudi karse org^mi-zacije I ičc, ne icce vse iak<'> brezhibno kot ^vicarskc ure...
Imajo pa odlično čokolado, sploh, če je zastonj in če jo ima< vse dni na zalogi po mili volji. Kar je res, je res!
■ JožeHoiar

Î'
ff f
lAfl

fi

i 0/ ^^
VJ. T
i v .i
^ ' !
s.
r
i /
\ tt mi
'ni . #

J£17
Naši mtadi glasbeniki v družbi skladatelja Maria Berette
i
i

Maturanti slavijo
ležko pričakovane ti^čke st> danes svinjo pvidoho postavile na ogled .številnim maturantom, ki so opravili t.i, za'kî&t-ni izpit bolj ali manj u^pei^no. Vprašali smo jih. kala'> so zadovoljni in kako tH>do preživeli pocitn ice.
Tja^a Zu-iwnûifc «/ rezultati sem zadovoljna, lahko bi bilo boljše, \endar jc vseeno super. Nameravam Studirati pravov Mariboru in mislim,da že imam zadtwti ttîêk za .sprejem. Med počitnicami grem najprej v Španijck s pevskim zbtv n^m, potcmpii Se mak^ na morje in v hribe. Ca.s počitnic bom sku.Šala čim bolj zapolniti. Da-ne.s zvečer pa bomo najbr/ proslavili rezultate.«
Meta Kojc: »7, rezultati sem zelo zadoviiljna Praktično sem že sprejeta na Likovno akademijo, saj sem uspeSno opravila tudi sprejemne izpite. Že la teplen odhajam na morje, naprej lx»m pa fe vitleia.«
Lev Mijočj »Rezultati mature nad mojimi pričakovanji, zato jih b<^m sigurno proslavil. Vsekakor pa bom n a jd aljSe počitnice svojega življenja dodobra i zk( čistil. V mislih imam neko daljSe potovanje, kam, pa Se ne vem. Študirati nameravam gospodarsko inženirslvo v Mariboru, smer strojnistvo. Tja sem že sprejel, saj ni bilo omejitev pri vpisu.«
Materi Ć,is: »Sem dokaj zadovoljen z rezultati, celo malo nad pričakovanji. Študij bom nadaljeval na Akaikmiji za likovno umetnost, če bodo sprejemni izpiti pozitivni, /a počitnice ie nimam nekih velikih načrtov, nameravam pa jih v celoti izkoristiti.'«
Eva Klepec: »/ dosetlanjimi rezultati sem zelo Ziidovoljna, vendar moram opravili še en izpit, to je glasb^.^ ker zaradi zdravstvenih r a z ) o g C» v {zlomljene roke) Se nisem uspela opravili praktičnega dela. Dobila sem 16 točk iz Stirth predmetov, kar je mojem mnenju zelo dol>ro. Sedaj se bom se mak) jiriprav-Ijala na praktični del izpila, si-eerpa zdaj sledi žur in Iskanje stanovanja v Ljubljani, kjer bom študirala oblikovanje tekstila in oblačil. 'lam sem sprejemne izpite Že opravila, tako da pričakujem brezskrbne počitnice.«
■ Maja Krivec in Hatja Koželj

tmSKI IK O^OPISMIMOm'iÂDimi IK tŘSOPm MOZAIK
Urednik Našega casa Stane Vovk je po listem, koje napol pospremil prvo lekjDO Rudarja v novi sc7oni, na počitnice. V leh dneh uživa na Malem Lošinju. Oblikovalka Janja Spe^el • Košuta pa jc takoj po prihodu z dopusta, ko je načrtovala in bila naročena na manjši operacijski poseg, na svoji koži Čutila,
kaj vsc sc dancslahkozgodjv zdravstvu. Po listem, koje dva dni čakala na jxKeg v bol-nli^nici, ^0 jo, red In pu»i, prcnaročili. In lo na november?! Da njen dopásl nI bil čislo sproščen, saj je bila, če ic ne za-vesîno pa v pod/avesti, vedno pri li-slem, kar jo čaka, pa takiî nikogar ne zanima. Oblikovanje video sirani v času, ko jc Mitja Cretnik odsoten, »nadomešča« Dragan Berkeryacevjc. Tako je dvojno na tekočem. Cc nc sliši na radiu, kje se da kaj dobro in ugodno kupiti, lahko zdaj bere lo še na TV Tretji radijski tehnik Marjan Slapnikpa je la čas v pričakovanju. /Ce leia pri-sega na do pust v avgustu.
Kiiljt Kii^dj, ki ^c drugo Jcto zapored del počitnic preživlja v naí i h dveh redakcijah, se je v ponedeljek prikJjučiia Še ena nova moč. Maj« Krivec je pri nas prvič, zanima pa jo, kol pravi, predvsem dcio na radiu.
Ni jih malo» ki v programu Radia Velenje spremljajo v.sakodncvna poročila Policijske uprave Celje o aktualnem dogajanju, m pa malo ludi tislih, ki vsak
četrtek, ločno ob osmih, prisluhnejo poročilu Rilicijskc ptisiaje Velenje. Pog<wl četrtkov gost je Vili Bezjak, pomočnik komandirja, ki na radio pride vcdn(^ skrbno pripravljen. No, morda bo pa kdaj na nažem radiu nastopil še v kakšni drugi vlogi, saj jc, kot sli.šimc tudi glasbenik, kj premore celo .svoj aasambel.
■ mkp
No, kaj se Je zgodilo ta teden in bi poslušalce zanimalo? Vili Bezjak.

NAHMATHO
Tabu
Prejšnji tečen je izšel dolgo pričakovani album "Malé nore Ideje' skupine Tabu, kar pa gotovo že veste, saj fantje In d^e svoj novi Izdelek Intenzivno propagirajo né radijskih postajah po vsej SIcvenijI. Po prvih podatkih Iz trgovin, se plolča zelo dobro prodaja, kar kaže, kako nestrpno so njihovi oboževalci čakali nove skladbe Tabujev. Singl "Oceán" je 2e postal prava koncertna uspešnica in koncertov skupini Tabu v letošnjem poletju prav gotovo ne bo manjkalo. V petakJ9. julija lihtako lahko vidite tn slišite na koncertu Rock In Izola.
Californija
Zelo dolgo smo čakali na novo skladbo enega naših najboljših slovenskih pop rock bendov vseh časov. Splačalo se je - saj je na pomolu že novi hit Californie z naslovom "Če kdo mi bo povedal', katerega avlu; jejje-veda hlperprodukttvnl vokallsl, skladateli, aranžer tekstopisec, producent In še kaj bi se našlo... Matjaž Zupan. Skladba že napoveduje izid novega albuma skupine.
Goran Karan
Goranova nova plošča z naslovom "Ahoj!" je ik pred izidom. Na plošči, za katero je sam oblikoval ovitek, se naha|a trinajst skladb, Izša pa bo v naslednjih dneh.
Poslušaj kaj pravi mama!
Izšel je debitantski album Edina Osmica Iz Brčkega, bolj znanega pod Imenom Edo Maajka, Plošča, ki bo navdušila vse ljubitelje hip hoDa. se imenuje "Slušaj mater ". Tega In še mnogo drugih koristnih nasvetov boste našli na pn/encu, na katerem se kofspeclal guest star" pojavlja tUdI Branko Djurk^ - ojuro.
Šank Rock snema in koncertira
Fantje v Ljubljani pripravljajo žc svoj dvanajsti album, pod budnim očcs<ím priznanega pro-duccnto Žaretn Pnka. Nojno vejSi single s pripadajočim video-spoiom naj bi nekje konec septembra, do takrat pa si lahko ročke rje ogledale na Številnih koncertih po Sloveniji: 19.julij-Velenje, Noč ob jezeru, 20. julij - Godovih - Noč na B^jerju, lU. avgust - Izola, Simonov yalîv, 15. avgust - Piran, Piranska noč, 23. avgust - Tolmin, Sotc^čje» 24. avgust - Círiže pri Žalcu, 30. avgust Sežana, rt. september -Kranj, 20. septeml>er - Prevaljc, 28. september- Koper. informacij o konccrtih in o fantih nasploh dobite na njihovi spletni strani www.sankrock.com.
Peppersi spet zažigajo
Legende lun k-rock-rap hi h rida, The Red I lol Chili Peppers, so 8.7.2002 i/dali svoj te/ko pričakovani album z naslovom By The Way. Na albumu je tň pesmi, ki so že požele zelo dobre recenzije pri kritikih in pri
oboževalcOi. Fantje se držijosvo-jega stalnega kalifornijskega me-kwa, čeprav album zveni zelo pisano in svc^c, s številnimi netipičnimi elementi RHCP Pod svojo laktirkoje konlrolo prevzel produce nI RickRulmkije
producirnl juírníknIÍfornijske
harmonije ze leta 1991 pri albumu Blood.SugarScxMagik. Glava skupine Anthony Kicdis je v svojem zadnjem intervjuju za ameriški časopis Rolling Stones dejal, da so vedno bili in bodo ostali punk band, zvesti svojim prepričanjem. Album vsebuje pesmi, pogojene z razpadlim Kiedisevim razmerjem, Flea pa Se vedno basira kot samo on zna. Skupina verjame v vzajcmnosi in medsebojno dolgoletno podporo, ki jih je »)bdr^ala nad površjem razburkanih glasbenih voda, saj so preživeli smrt zaradi prevelikega odmerka heroina, odhod kitarista Johnu Fruscianteja, pridružitev Davca Navarra in ponoven priliod Johna. Besedila pesmi ao na posameznih mestih trivialno zastavljena, Čeprav so se fantje začeli poglabljati celo v eksistencialna vprai5anja in nanje ludi odgovarjati. Zrelost in dodcianost zvokov jim zelo pristoji, uspeli st^ združili nepovezane zvoke m ideje v nekaj kohezivnega in hrabrega ter tako ustvarili melodije, ki so z.nane, a ne bi mogle izvirali od nikjer drugod, kol pa od RHCP.
Miran Rudan v Kopru
Miran Rudan bov soboto, 27. julija» nasiopil na Koprski noči.
SMn sĚmM SM Mtey io ĚĚÍB
Tom Wait.s je morda najbolj bizaren avtor, kar jih jc kdajko-li bilo v glasbeni industriji. V skoraj ireh deseileijih, kolikor usivarja, je prepotoval pol, ki je ne bi naložili tudi najhujšemu grešniku. Vse samo zato, da bi njegovi nadvse umeUiiški vzgibi ostali pristni, iskreni in do obisti prvinski. Začel je kot odlomljeni in nadvse prefinjeni west-coast kan-lavtor, da bi ob ncsictih steklenicah burbona in še česa vse bolj spoznaval usodo zatolč-enih cool jazzarjev in predvsem blueserjev, ki so za najžlahtnejSi navdih prodali svojo dušo hudiču. Z leli je ustvarjalno postajal vse hujši, razgaljal je tiste najbolj temačne, moraste, zapite in pogubne plati malih, ncpomemb-nih in txl boga piwabljenih ljudi, ki pa imajo veliko srce, gromozansko dušo in pogubna hotenja, Njegova glasba je zven Ustih najhujših t>cinic ui-iianih velemest, v katere se turist niti po teoriji ne izgubi. S ča^om jc Waits postajal vse bolj prefinjen in slogovno neulovljiv. Hrapavi, z alkoholom uglašeni glas je spremljala vse bolj nenavadna in vse bolj samosvoja glasba. Wails jc rolal avtorski intimni blues, ki pretrese, bolj kot bi polagal žerja-
vico na srce: dark jazz supcr-tcžkc kategorije, ki sc lahko kaj Itilro pickivi v najbolj bizarne recitale ali celo v nekakšen pop, kol bi ga dali peli kroniku sredi najhujšega delirija. Wails pa ni sam^) k<Taslruirai le silovite in pogubne navdihe.
drugačna. Wails in njegova žena, ki mu že leta pomaga pri pisanju besedil, sta maja hkrati predstavila kar dva albuma. Vsak od njiju je šokzase. Waits je na njih ohranil vso podzemno obskurnost in marginalno drugačnost, veliko bolj
Šarm ali kruti^sl, odvisno s ka-lerc strani pedale, njegovega početja jc, daje vsak ton dejanskih tudiživel Kronisli pravijo, da je bil enkrat na rol)u telesnega in duševnega prc^pada. Resnica je verjetno povsem
pa se je posvetil klasičnim, starim glasbenim formam in Č-asom, ko so lakšnc zabavne vsebine še veljale za umctn(»l.
Za vse ljubitelje Wailsovc glasbe sta zgoščenki že na prodajnih policah.
drle dva najslarejšii dr/avna rekorda. stara kar 25 in 26 let! Daija in Tinci Nta bili lako navdušeni, da odslej tudi Darja nekajkrat tedensko obiskuje plavalne treninge z Evi) (medtem ko pripravlja nova besedila za jesensko snemanje noviJi iiesmi, je treba poskrbeti Judi za sprasli-tev, pravi), novopečena moto-ristka Trna pa jc uspešno opravljen izpit z Evo proslavila tako.
da jo jc zapeljala žen krog' in se namesto z avtom na koncert v Maribor pripeljala kat z nu>-lorjcm. Punce pravijo, da se jim "dogaja 100 na uro" in da komaj čakajo novih dogodivščin na počitnicah, kamor se bodo le-los prvič odpravile vsaka posebej: Darja na hrvaške plaže, Eva v Bolgarijo, Tina pa v Maroko.
in sicer na velikem odru no glavnem pomolu v Kopru. Na tem konccrtu bo Rudan snemal za album v živo, na katerega bo uvrstil svoje najbolj zjiane in|'>ri-Ijubljcne pesmi. Sam koncert bodo obeležile tudi kamere, saj Miran za jesen napoveduje n<'«-vi video spot za skladbo, ki naj zaenkrat o.stane Še presenećcn-
Poletje je žur!
Tako pravijo Make Up 2v ki si) pretekli teden na veliko žuri rale. Nc .samo zaradi uspešne pro-mcxije projekta Ne dam, ki sicer še poteka, ampak tudi zaradi novih šport JI ih zmag. Evine plavalke (poleg novih slovenskih plavalnih upov Spele Sibérie in Ajde Radi^vič sta v zmagovalni štířeti tudi potomki legendarnih bratov Daijana in Boruta Peiriča-Nika in Maruša) so namreč na enem izmed tekmovanj prejšnji ledcn v štaleiah po-
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
[zbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Padia Velenle dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 1S.30.
ISHAKIRA-Objection
2.	SOPHIE aUS BEXTER - Get Over You
3.	ATOMIC KinEN-lť$ O.K.
■ LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas,
Takole ste glasovali v nedeljo, 14.07.2002:
1.	MODRIJANI: Mojapepelka
2.	BRAJKO; Ma oštja, Kakšen kapitan
3.	DVOJČICI V+V: Kuharica
4.	KUNC' Dober nasvet
5.	RUPAR: Na llčkanju koruze
Predlogi za nedeljo. 21.07.2602:
1.	BENEŠKI: Zvezde žanjo
2.	CUKI: Šmentano dekle
3.	DOVŽAN: Ujemi me
4.	J.+F PIRŠ: Poljčanski utrinki
5.	ŠENTJURSKI; Marička Iz Šentruperta
10 glasov 9 giasov 8 glasov 6 glasov 4 glasovi
Vili Orabner
irabner ■
■ ^J
10
VRTILJAK

18. julija 2002
I

Novembra bodo v Sloveniji lokalne volitve. Marsikdo od aktualnih županov bo na njih znova poskušal. Bosta med niimi tudi šošlanjski župan Milan Kopuáar in smarski Ivan Rakun? »Ti bos, ne? Tebi je lahko. Meni pa zadnje čase kar naprej kaj očitajo. Celo to, da se na seje slabo pripravim,«« se je potoiii šinarski župan. A ga je šoštanjski potolažil: »Vseeno pa ti je uspelo volitve Izostaviti v čas, ko praznujeè občinski praznik.«
Tinca Kovač (levo) je velika prijateljica mladine. Veliko otrok jo pozna po številnih aktivnostih, ki jih pripravlja zanje in tudi vestno izpelje. Že leta je zvesta tudi otroškim kolonijam, z eno od njih gre konec meseca v Savudrijo« potem pa bodo njene misli že us-merjene v Pikioe delavnice. Bo v njih letos tudi ekologija? Najbrž je srečanje z dr. Cvetko Lastnik -Ribarič iz ERJCa izkoristila ludi za kak pogovor na to temo.
Verena in Drago Šulek Marsikdo ju pozna iz časov, ko sta uspešno nastopala in tekmovala kot plesni par, nje-ga, mag. Šuleka, pa še iz drugih okolij, nazadnje se ga marskido najbrž spominja tudi iz časov, ko je vodil Elektroniko. Zdaj so tam drugi, sam pa se je podal na Koroško. Slikati je, da je menda kupil Stroj Radlje. Vere* na je danes že upokojenka, ki pa še vedno ne miruje. Oba sla kot sodnika še veitno aktivna v plesnem športu.
ZANIMIVO
Ljubimec v kovčku
RIM - IVIclna Bcl^jka CLndv O. je v kovček skrila svojega kurdskega ljubimca in ga poskušala pretihotapili iz Grčije v Italijo. Kost>ji cariniki v prisla-tiiáOu Brindt^i pregledali prtljago» so v kovčku začudeni zagledali **spakirancga*' 26-lelncga Ismaela Kilico. 7. naslednjim irajekîom so ga vrnili v Circijo, Bclj;ijko pa priprli. C*aka jo sojenje zaradi organizacije ilegalnega priseljevanja,
Peking In kobilice
PEKING - Roj ko)>ilic jo napadel Peking, prekrile so nairpnne plivJniko In izTivajo gurmane, ki
so lakoj začeli pripravljali voke. Olnîciso lekiUizvreCkarai in jih poinili z žuželkami- Osrednji Časnik v ju/^ni provinci (îuangdong. kjer ljudje jedo vse, karsc prcmi-kiu je vesi o kobilicah objavil na pivi stran. V Pekingu ^^ivim >c 21) iel. pa še nikoli nisejii videl toliko kobilic, jc dejal nek profesor na agronomski ťakulícli. Po njegovih Ixscdah jc za invazijo krivo loplo vreme in smerveira.
Črv Frethem.K
LIUBUANA - p» Sloveniji !se z vt-liko hitroslj» i^iri no> êrv z i men o m W3 2. Vrv tlie m. ki s« pošilja v «;p(inK'ilih / zacie« vo Your pûsswiïrdl".
Vims SrO odkrili v ponedeljek. Í5- julija, prepoznala pa ga bo samo antivirusna zaščita z zadnjim vzorcem prepoznavanja, zato je nujno da imate prolivi-rasno zaSčiio vedno nadgrajeno na najnovejši vz-orec.
'^Samomor'' rakastih celic
WASHINGTON - Ameriški znanstveniki so dokazali, da začasno deakliviranje doloOene-ga gena laliko pripomore vboju proti malignim tumorjem in da se po tej onesposobitvi rakaste celice ne pc^javljajo več, lemveč •'storijo samt)mor". ProJi n»ka-vim obolenjem hi se lalik«*) borili prcccj bolj učinkovito, če bi lahko prizadete gene. ti. onko-
gene, enostavno izključili. V priiksi 10 sicer ni lako enost^jvno, saj .se obsloječih zdravil ne sme upt)rHbl jaii dalj časa. ker bi lahko poškodovali zdravo ikivo.
Tehtanj» na preprogi nI priporočljivo
LONDON - Irdilev.da lehlni-ca pokaže več kilogramov, če jo postavite na preprogi, ni popolnoma iz trle zvila. Fizik z univerze C*Ambridge David MacKay jc napravil preizkas. Več ol)ičaj-nih lehlnic je postavil na različne površine in pri tem ugotovil, da (ehinica.ki jojeptxMa-vil na preprogo, pokaže za desel (xLsiolkw večjo kol če bi jo pt,^siavil na trdno pixilogo.
FRKANJE
MANUALNA MeOiCÊNA:
zdravljenje boledin v vseh predelih hrbtenice, zdravljenje sklepov in drugih simptomov, ki so povezani z bolečinami v hrbtenici, kot so: glavobol, vrtoglavica, bolečine v sklepih, rokah, nogah, - .«^"''^ravljinčavost, itd...
agTBM PttSVBNTiííNB DiACNOSTIKS:
računalniški sistem, ki nam pove če/ in koliko smo zdravi» postopek traja le^kaj minut Inje popolnoma neékodijí za zdravje
SOLA -POMACAJ Si SAM:
vaje, refleksna ti^rapija, óíěčenja
^'WÍedří
\sTUDIO KOMPLEMENTARNE MEDICINE
Mislinjska Dobrava 85/b, 2383Šmartno pri Sfov, Gradcu	/ii
Telefon: 02/885-63-32 GSM: 031/742-672 ^
Nečastno
Kar se je dogajalo v zvezi s imenovanjem časinih občanov, Velenju ravjio ne more bitivCasil
Priznanje
Ora sije v prvi lekmi z "»novo« Olinipijo prlsiuzDa svoje-vrsino Vegovo priznanja. KljuJ^ minus dva sc ji je rezultat na koncu izSel.
Policijska
Doslej je hilo v glavnem znano, da polieisti ustavljajo voznike. Nad SolCavo so v peJek policisti pomagali ustavljati (udi plaz.
Zasitrbijeni
Ena. d>'e in tri zaskrbljuje nekatere ljudi. Gre za tri najmanjše bloke .Wtanjske elektrarne. Ce ne bo dovolj padavin, bodo namreć morali delati s (x>]no paio. Da bo po žicah sieklodov4>lj elektrike. V zrak pa (pre)veC nesnage.
I^ovori
y.a res, da se nekaterim zdaj, ko naj bi bilo dovolj vode, ni ireba već izijovarjaiiv zakaj namesto le tekočine pijejo različne druge. Ampak zdaj je voda vse dražja !
Zrelost
v p^wdeljek so maturanti dobili rezulîale mature. Nekateri to§e vedno imenujejo Uidi /reioslni izpit. Drugi ugcwarjajo, naj vendarle raje dogt)vorimo le o maturi.
Skladovnica Slovencev
Zupan predlaga, da letni dopust preživimo na dumaOi ol>ali. Potem bi SUwcnce bilo treba zložili v skladovnice in jih prsili z morsko vodo.
Ljudska
Ljudje z Vinske (»ore na najrazličnejše naćine pomagajo pri ol>novi osmwne áole. Dof^ili torej pravo ljudsko SoIo.
Navajanje
Mnoge mlade fc med pt>ćilnicami navajamo na Cas. ko bodo končali šolanje. Najpogostejši odgovor. ki ga dobijo, ko pov-prai5ajo za pt>CitnL^ko dejo je: žal nimamo dela!

Ribiči že 23*f/ć tefcmova// za prehodni poka/ rudarsiie svetiil<e
v Škalskem jezeru je veliko rib
VELIÎMIÙ 7. julija- Ribiška <lru/.ina Vdenjc je v	ol)
Skiilskein je/eni pripravila /e 23. tekmovanje m prehodni pi»-kul rudarske svetilke. Kur 25 e-kip s po tremi člani h vse Slove-nue- n^il)ol[i oddaljeni so hili tekmovalci Ptiija • je toCno ol) 10. uri. |>o7J)oni in preverjanju ekip, vrulo vje/ero trnke in
/u^el» se je/ares. Katera ekipa i)o tokrat osv ojila prehodni p<»-in kateri posameznik bi» u-jel n^jve^ rib? Bilo je napeto.
lokniovali so po rcpul>llškciTi pravilniku za ribolov $ pk^vcem, ki ga ribiči dobro poynajo. »Ib pomeni uporabo fiksnega plov-ca, v zadnjem času lahko ludi »vaglcrja«, iovi sc lahko na dnu - s pl(wccm seveda - ali pa na viiiini, ki jo ribič določi. Po končanem lovu se ribe slehiajo in vrnejo nazaj vjc/cro»« nam je razložil predsednik RD Velenje Jože ^umah.
Na dtwcdanjih iriindvajseiih
tekmovanjih ^ nobeni ekipi ni uspelo, da bi prchixlni pokal - po treh 7aporednih zmagah-dobila v trajno last. lokralga je jilaekij'ïa Premoyovnikii Velenje II (I Iranjcc, f ludournik, Kokol), ki ga bo imela v lasti do naslednjega tekmovanja: 2. je biia ekipa Ri) Vektue 13. lU) Velei^ie IL 4. RD Celje in 5. RI) Šempeter. Rudarsko svetilko in priynajij« ter diplome posameznika je tekmwalcem podelil Drauo Po-tdčnik. vodja jamomerskc.^ui be v Premogovniku Velenje.
Ribiči so lekmovali v ireh sektorjih, prvi irije v pmameznih sekl<')rjih.sobili; sektor A: J. Ivan Hranjec - Premogovnik 11 (laiUOg), 2- Rudi Bi/jak-RD Velenje 11 (3.375 g), 3. Tone Bačič - ZRD Celje (3.31)0 g); sektor B: 1. Branko Vrečar -RD Sempeler (8.400 g), 2. Lud-vík Kignih - RD Kon^a ;5.9lJt) g), 3, Stojan Klen - R T Siijdikai (4.iH)ng);scklorC: 1. Zvone Vin-
Prehodni pokal rudarske svetifke efdpi Premogovnik Velenje //.
cek-Prcmog<wnik I (3.200g),Z Karel Hudournik - Premogovnik II (1900 g) in 3. Srečko Lah - RD Celje (2.900 g).
Kristjan Viltužnik, predsednik tekmovalne komisije, Član RD Velenje, pu je čisio ob koncu, ko so bili opiôvijcni vsi izračuni, povedal en zanimiv
podaîtk: »Skupni i/Jw vseh ekip je bil 147.300 g rib. Doslej lakšncga i/lova .4e ni bilo, kar polfjuje, daje v tkalskem jezeru res zelo veliko rih.«
■ Miiena Krstič - Planine
Ho so ribe stehtali, se je začeio ^točkovanje«.
Večerni lov na soma
Posebej ;^ivahno je ob Skaiskem jezeru ob večerih. opaža Ji»že Krk. ko se začenja večerni lov na soma. V soboto Rc je z njim spopadlo 38 ribičev, Naj-ležji letos ulovljeni som je imel 37 kilograma, iz Skal-skega jezera pa ga je ribič poiegnil že pred 1. majem, Siccr pa jeob ribiškem domu nad vse živahno. Ijaza-radi prijetne okolice ne prihajajo samo ribiči, kot bi kdo mislil, ampak ludi sprehaja Ici, rckreal i vci in drugi.
DPM Šmartno ob Pak/
Zabava, ki je samo veselje
Clanicc dru.^lva prijateljev mladine iz .^marinega ob Pakiso letos že organizirale nekaj aklivnosii za najmlaj.^ občane. PrejSnji teden so znova poskrbele za vedrejše razpoloženje tamkajšnje mladei^i.
Na rok<^melnem igrl^Coi pri smarški osntwni .iolí pripravile disco na prasicm. Približno 50 turokse je zabavalo pod vodstvom an-imalork, ki so z riiznimi igricami poskrbele za prijetno zabavo. »Olroei so se res razživelL Uživali sm ob zabavnih igricali» naučili so se tudi novega plesa, se sladkciU ? lizikitmi in osvežilno pijačo. Pričakovali smo več oirok iz vrtca. Načrtujemo, da bomo »zabavo, da .sc reče« pri^Tavili ludi pred začetkom novega ikilskega le-la,« je povedala predseclnica dru.stva Marjanca Per^lč, Kot smo izvedeli, med paHtnieami katóníh delavnic ne načrtujejo. Razlog? Predvsem preskromen obisk na minulih.
■ tp
ZI -.	L. Xfl -.^	i.
		
Zabaveli so se udeleženci in animatorke
nikoli sami
107.8
PO PRAVI CENI
12
AKTUALNO
«»•«te
18. julija 2002
ODMEVI NA PREDLOG PODELITVE PRIZNANJ OBČINE VELENJE
Primarij dr. Alojz Fljavž bo vztrajal pri odločitvi:
»Občinskega priznanja ne morem sprejeti!«
Prejšnji leden, v sredo dopoldne, ko smo zakljuiicvali prejšnjo Številko Nagega časa, limo izvedeli, da naj bi na prim. dr. Alojz Fijavi:, eden od dobii-níkw letošnjega visokega t)bčinskega priznanja- /Jaiega grba - icmu pUmo cxlrckcl. Informacijosmopreverili na občini, kjer nam je predstavnica za slike 7. javnostmi lo potrdila. Uro kasneje smo govorili §e / vodjem kabineta župana Francom Ralom, ki nam je po-vedal.damujepiviianccvDZ inptxlž-upan Bojan KonliC po telefonu sporočil, da se bo Alojz Fijavž po pogovoru s predstavniki občine premislil in da ho nagrado sprejel. Zato prejšnji leden novice nismo objavili. Ko smo konec ledna preverjali, ali bo primarij Fi-javi^.'iprcjel nagrado ali ne, smo izvedeli, da se ni nič spremenilo. Potem pa smo se odločili, da ^)sebno obi^emo nagrajenca in ga povprašamo po njegovih razlogih za takSno odločitev. Kol tudi, če je Se možnost, da si premoli.
Primarij tir Alojz KU^vž nas je spre-
jel na svojem d<5mu. Najprej nam je pokazal kopijo pisma, ki ga je naslovil na MO Velenje in ?upana Srečka Meha.V njem je zapisal: »V zadnji Števil-ki Nďše^ii časa .sem zusledil ćlnnek -poročilo z julijske seje Sveta MO Velenje, Kjer je hl(o med ostalim tudi obm-vnavano imenovanje letošnjih jencev oh občinskem pra/nikti. Katje mzvidno iz članka, sem bil predlnyan m podelitev priznanja »Grl> MO Velenje«. Vsekakor sem pučaščen in tudi hvaležen tako predlagateljem, kol tu« di tistim, ki so izglasovali iHk predlog, vendar danega priznai^ju ne morem sprejeti, in to i/ključno iz razl(>j>a, ker moj dolgoletni prijatelj in na nek način >»sopotnik« Ivan Atelšek v svetu MO Velenje ni dohil zadostne podpore> da bi bil imenovan za častnega občana MO Velerye. Menim, daje nesprejem» Ijivo, da strankarske peri|)etUe vpliva« jo na ixiločitev ali bo Ivan Atelšek častni občan MG Velenje ali ne« glede na to, da je zanesljivo eden naj}M)IJ za«
Primarij dr. Aiojz Fijavž: »Odločam se hitro, a svojih odiočitev ne spreminjam.<i
služnih, da si je Velei^je oz. celotna Šale^kii dolina preko industnjskegagi« ganta (îorenje v preteklosti in tu<ll sedanjosti ustvarila mest4^ ki ga trenutno ima...«
Ob tem nam je prim. dr. Alojz Fijavž povedal: »Pri svoji odločitvi, ki sem jo ;!apisal in odposlal v petek, ditn po tem, ko je izSel Na^ čas, bom v/irajaJ. Smatram, da sem se ob dogodkih lahko le zahvalil za priznanje, čeprav sem bil počasen, da so me svetniki zanj izbrali in potrdili.« Navpra^njc, ali gaje kdo ivi predstavnikov MO Velenje prejšnji leden obiskal in se z njim pogovarjal o možnosti, da si premisli, nam je odgovoril :«Ne, nihče.« Dodal pa je, da gaje res po leleibnu poklical Zupančič, direktor Zdravstvenega donia Velenje, ki ga je poleg Zdravniške zbcjrnice Slovenije ludi predlagal za visoko priznanje. »Vendar sem mu povedal, da odločitve ne bom spremenil. V gotovih odločitvah sem hiter, vendar jih potem nc spreminjam. Mnogi se ne bodo vcč spomnili, da sem lete^ 1981 izstopil iz Zveze sindikatov Jugoslavije, pa raje ne bom govoril o vzrokih. Mnogi ne vedo, da sem istega leta na kongresu .slovenskih zdravnikov na Bledu predlagal
spremembo ustave in to ukinitev»ver-balnega delikta«, zaradi katerega so lahko ljudi zaradi izrečenih l>esed obsojali na visoke zaporne kazni. Štejem si v veliko časi, da je lakrai. slovensko zdravniško drui^tvo sprejelo sklep in ga poslalo vladi v Beograd, Mnogi ne vedo, da sem, ko je bil kita 1967 zamenjan iz svojega px^lo^aja gospod Nesil J^ganic. na sestanku direktorjev ustanov in vodilnih gi^podar^lvenikov Salei^ke doline predlagal, da vsi podamo kolektivno ostavko. Pri tem me je podprl le Ivan AteKek. Lahko bi povedal Se marsikaj, pa nima smisla.«
Primarij dr. Alojz Fijavj^, kije bil dolga lela uspeSen direktor velenjskega zdravstvenega doma, in med ljudmi či.slan in priljubljen zdravnik, jc prepričan, da si vs'voji odločitvi nc bo premislil. »Se enkrat se z^ihvaUujem za izksizano priznanje» ki pa fia iz iMxIiinih razk>gov ne morem sprejeti,« je končal.
■ Bojana Špegei
Neimenovanje gospoda Ivana Atelška za častnega občana MO Velenje
áá
Izjava LDS je podla in polna laži
99
V sredstvih javnega obveščanja je bila podana izjava l/vrSilnega odbora stranke LDS Velenje ob neimenovanju g. Ivana AtelSka za častnega občana MO Velenje.
Ker pa je v tej izjavi precej neresnic in zavajajočih se trditev menim, da sem kot član Sveta MO Velenje in stranke ZLSD dolžan nekatere navedbe razčistiti in demantirati. To sem doij^an tako občankam in občanom Velenja, kakor tudi delavkam In delavcem Gorenja,.saj so lahk<3 po branju in poslušanju le izjave zavedeni in nepopolno informirani.
Pri Svetu MO Velenje deluje več komisij in odborov, katere je ob nastopu svojega mandata imentwai ta Svet.
Ena od komisij je tudi Komisija za priznanj a, kalero vodi g«i. Ana-Roza Hribar izvnil DESUSA, la komisija Šteje 7čla-novin sicer je v njeni sestavi 5član(W iz vrst vladajoče pozicijc (2 člana iz vrst ZLSD In LDS ter I članica izvrši DE-SUS ter 2 člana tako Imcnwane opozicije v svetu MO Velenje. Ta komisija je na svoji 12 seji dne X 6.20i)2 obravnavala prispele pobude in predlogeza p^)dfi-liiev leiiîSnjih nagrad MO Velenje ob občinskem prazniku. Na njen nasUwje prišlo 24 pobud in pn;;dlogov. Na omenjeni seji je bilo prisotnili 5 članov komi-
sije, dva pa sla bila upravičeno odsotna (povzeto po zapisku komisije). Za častnega občana MO Velenje so bili pt>dani trije predlogi in sicer g. Ivan Aiel^k. g, dr. ^^an Zevart in g. prof. mag. Ivan Mjirin. Za gospoda Marina so bili 3 Člani kimistje. (t)ba člana iz vrs\ ZLSD in članica DESUS-a), za g. Alelška pa 2 glasa (oba člana LDS). Zato je komisija Svetu MO Velenje predlagala, da se naziv častnega občana MO Velenje podeli g. prof. mag. Ivanu Marinu.
Tukaj se torej postavi na laz prva neresnična trditev LDS v njihovi izjavi za javnost, da sc» vedno glasovali tudi za predlog o prof. Marinu.
Tako smo svetniki MO Velenje na svojo 27. .sejo, katera je bila 2. 7. 2002 dobili v obravnavo naslednji predlog Komisije za priznanja za leto 2()02:
• za častnega občana MO Velenje se predlaga g. prof. mag. Ivan Marin
-za grb MO Velenje so predlagani Jo-landa Ceplak, AJojz Fijavž in Hubert Mravljak
-za plaketo MO Velenje se predlagajo: Amatersko giedaliSče Velenje, ga. Anica Podlesnik in Pihalni orkester Premogovnika Velenje.
Za to sejo pa smo svetniki dobili v obravnavo in (^očanje amandma od
siranke LDS v katerem je ponovno predlagala za častnega občana gospoda Ivana AleKka. Pri obravnavi lega amandmaja na seji smo poslušali veliko argumentov, ki so govorili tako v prid, kakor tudi proti temu predlogu. Po5 minutni prekinitvi seje na pobudo svetnikov iz strani ZLSD, seje pričelo glasovanje o iimandmaju LDS in njihovem predlogu,
Ta predlog oziroma amandma pa ni dobil dovolj velike podpore pri svetnikih In svetnicah MO Velenje in s tem ludi g. AlelSekza imenovanje.
Tukaj pa nastopi druga velika in iz užaljen<")sil napisana laž ler neresnica v izjavi stranke LDS. v kateri tako nerazumevajoče in v duhu prihajaji^čih volitev napada stranki ZLSD in DESUS. Kajiigtjvorili samo o teh dveh strankah, da niso bile za njihw predlog in pri tem nc navesli, da tudi v svoji lastni stranki niso bili enotni (vsi niso bili za), da so proti predlogu bili tudi člani Sveta iz tako imenovane opozicije je najmanj nekorektno in zavajajoče.
Svet MO Velenje .Šteje 33 svetnikov in svetnic, ZLSD in DCSUS pa jih skupaj štejeta 15 In od lega je Se pri njih eden manjkal. Vsak lahko izračuna, da Če bi bilo tako, kot je v iz-
javi LDS zapisano, bi moral biti predlog amandmaja od strani LDS z veČino izglasovan. Tako pa...
Iz vsega tega je lahk<i razbrati kdo zavaja tako bralce, kakor tudi gledalce sredslev javnega obve.ščanja, katerega program je videnše na večjem območju kakor časopis in si na takšen način - podel in zahrbten želi pridobili volilne glasove. Iz vsega srca upam, da jim ljudje ne bodo nesedli in da se bodo pravilno odločili takrat, ko bo za to čas in potrebno. Svetnice in svetnike ZLSD in DESUS se poskaša prikazali kakor ljudi, katerim ni mar za Gorenje, za zelo dobro delo njihovih dclavcev itd. To pa seveda ni res. saj Gorenje ima svetlo mesto v zgodiwini in sedanjosti Velenja in le lokalne skupnosti, To je dokazal tudi la isti seslav svela, kateremu se sedaj oporeka njegova i^dlixíitev, saj je leta 2()()í) v popolnem soglasju namenil Gorenju d.d GRB MO VELENJE za zasluge tako na gospodarskem, kakor tudi v ostalem razvoju in delu, tako v lokalni skupnosti, kakor SirSe. Grb pa je tudi najvišje priznanje MO Velenje.
Po mojem mnenju se najviSja priznanja neke skupnasti ne morejo dobivati na način, kîikor si jelo zamislila LDS,
Čeprav je dajanje amandmajev popolnoma legalen in legitimen način delovanja. Je pa ob lem vprašljiva moralnost in vsiljevanje nekega predloga, ki že na matičnem odboru ne dobi zadostne podpiîre. in to na odboru (komisiji) za katero so glasovali in jo izvolili tudi svetniki LDS in v njej tudi delujejo.
Tako izjavo, užaljeno, podlo in polnem laži, kakršno je podala LDS pa nikakor nisem pričakoval in zatorej tudi moje reagiranje in razlaga glastwanja na seji Sveta, kjer je bilo, kol vidite popolmv ma drugače, kakor prikazuje LDS.
V njihovi izjavi ni le napad na delovanje svclnikov In svetnic iz vrst ZLSD in DESUS ampak tudi na župana g. Srečka Meha, katerega na tej seji niti ni bilo, saj je na zasluženem dopustu. To je Se en dokaz podiibmja in pt'ïskuSa-nja ruSilve dokaj uspešne koalicije med ZLSD, LDS In DESUS, ki ima po mojom mnenju v lem mandatu kaj pokazati in je lahko zadovoljna z di^sežki svojega dela Gonilna sila te koalicije pa je vsekakor močnejáa siranka izzadnjili lokalnih volitev - to pa je ZLSD-■ Bojan Voh, svetnik ZLSO v Svetu MO Velenje
Lastniki vile Herherstein do danes
(4)
PiSe: Spela Janeíič
Skupaj z grofico Marijo Ano I lerberstein jc prišel v Velenje Ivan Keller, grofičin družinski duhovnik. Rodil seje .^.januarja 1875 v Mali E3olcslavi na i'cškem. Ordiniran jc bil 28. marca \m, 1. je darwal zJato mašo. Bilje domači in ne Škofijski duhovnik. Stanoval je v majhni hiSi pod vilo.
Bil je droben in majhne rasli, vedno v črnem, zato so mu pravili «Švarcpeter«. Na zlati verižici je imel zlato uro, zatlačeno za telovnik. Kdor jc prišel k vili, je vedno kaj dobil. Pater Keller je že na daleč videl. kdo gre: če je bil .siromak.
je začel Sleti denar: »jedanae, dvanac, trinac, .„<»
Vila Herberstein ni imela svoje kapelice, zato je patervsako jutro maševai vcerkviv Šaleku ali v Velenju. Bilje vsestranski Človek, vzgojitelj in učitelj o-trok, računovodja, vodil je e-videnco dela in izplačil, bilje odličen kuliar, spoznal se je na zdravljenje, gojil rtvŽe in se u-kvarjal z vrtnarjenjem. Ustanovitev kokoSje farme naj bi bila njegova zamisel.
Dr. Žcvart pisc o njegovem dekwanju med drugo svetovno vojno, ko so nacisti, prepričani o veliki vlogi duhovništva pri
širjenju in utrjevanju slovenske narcîdne zavesti, duhovnike v Šaleški dolini bselili. Aprila 1941 sta v Šaleški dolini ("wta-la le dva: J. Rožman, župnik v Zavodnjah in Ivan KeKer, kije med in povojni upravljal poleg Šmar^ke Še .škalsko, šentiljsko, Sentjanško in župnijo Sv. Jo^ta na Kozjaku.
Med vojno je sodeloval s partizani. Koje hodil sp ove doval, jim je z nahrbtnikom nosil pošto in sanitetni material. Nemcem se jc zdel sumljiv, zato so nekoč, ko je v Bevčah bral mašo, postavili okoli njega stražo. Po vojni se je preseli! v
Salek, kjer je ostal do konca življenja - umrl je februarja I. 1955, Pokopan je na pokopališču cerkve Sv. Martina v Velenju. Med domačini je bil zelo priljubljen. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo kar 31)00 ljudi.
O priljubljenosti pri6i tudi poteza Zveze borcev, ki mu je na grob položila venec. Nekateri so ga sicer po vojni lu)teli zapreti, a so se ljudje zavzeli zanj. Na Kcllerjevem grobu na kamnitem spomeniku Jc bil menda prej železen križ, čez noč pa naj bi izginil in se na njegovem mcslu pojavil lesen.

a*
t

^^^. ■ -C?
Pater Keiter, družinski duhovnik grofice Herberstein.
18. julija 20G2
"»H^AS
ZANIMIVO
13
HOROSKOP
Oven od 11.3. do 21.4
Nek star prijatelj vas že dolgo priCal(U|e, saj se vse p^eveć adt^-leiedonia Tegailsii.kwasdobfopoznaio, nísovajeni Ressevás bo malce lotilo malodušje, pi3v nič vam ne bo iio od rok. Morda Do še n3|twlie. Ce se poskusite spel pridružili Ickšnt veseli družbi ve£jih rtalog ps ^ k nifcar ne nalagajte, sai sle trenutna precei brs: en@rgiieinjihagolovon$bibili$pQSobnil2peljau v torek se t» zgodilo nekaj lepega Ni lAIjučeno da bo to dan. ki bo ludi a vas pomenil r)ov začetek To velja predvsem a liste, ki irenulno niso na dopustu, ampak delajo
Bik od 22.4. do 20.S.
Če si boste Se tako želeli, se ne bo zgodilo. Žal se vam va§e same niso vceioii uresničile, abodo težavtce, s kaierimi se tienui-no ubadale prehodne nai^ve Spozreli bosle nekoga, ki bo več kot slïïipali^en, zâlo se boste vse pogosteje zalolili pri misil, kako vleč vam le. Ni^r pri tem ne razmišljajte o primernosti A^eze in o lem. kaj bOljorekli drugi. Kadarkoli šteto počeli, se te slabo konalo, zato končno posiušajies/ce, možgane pa uporabljajte za kaj drugega, naenkfai se boste mnogo bolj posvečalrsebi m svo;eniu videzu Odlično'
Dvo|čka od 21.5. do 21.6.
Še vedno se boste boli kot ssabo ukvaijali z dnjgimi, tem pa ^lohrrebosIdspfeQledali da vam to prej škodi kotkofisti Šele. ko se vam bo zdravie precei po^abšalo. bosie verieJi opozorilom Tq la se aia zgodili kar kmalu, će se r^ bosie vzeli v rahe in pričeli žr/eti kol Gd vas pričakujeta ludi va^i naibtižji Ti so se U precej naveličali vaših i^ljub, Vi jimni konta, uresničite pa bore katero Pazile, kaj boste obIjLËilr ob koncu ledna vam nebo spetial
Rak od 22.6. do 22.7.
S partnerjem bosia kovala načrie za priT^odnosi. ki se bodo sprva zdeli neuresničljivi, že ob^oncu prihodnjega ledna pa bosta spoznala. da so več kot uresničljivi. Zalo boste naenkrat zelo zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boslečutili Sploh, ker se vam bodo dobre poti odpirale ena za drugo Doletela vas bo neizmerna sreča ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da sevambo koai nasmeiinria Vaáežr/ljenjese bo precej spremenilo in loiia bolje Nekdo vam bo odkrito zavKbi v^šo srečo
Lov od 23.7. do 23.8
Letošnje poleije vam gre vse E»1j na živce Preveč shaii. ki \Qm trenutno zapolnjujejo misli, se je nabralo, zato težko načrtujete za dolgo vnaprej Dobro bi bilo, če bi zrali ob vsej sti^i s časom in kopici oChreznosli natti čas tudi zase Predvsem pa s« morale več u-kvaitali samisseboj In lo na način, ki vas umirja Sprehodi in ukvarjanje s športom, pa čeprav ne zeloakirvno bodo veliko doprinesli, če si v leh dneh, ko bo energija re psu. ne boste prrvolčiti poletnih počitnic Pri delu boste sicer opaâti naveiičanosl, doma pa v^s prav nič več na bo presenetilo.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Odlično $e p«^itô ludi zato. ker vam Je uspelo nehaj, v l^r so vsi dvof^iii tudivipomalemiSedai predvammebovečnepremag-ijivih ovir Se nei^j časa vam bodo ^^ezde tako nakionisne. da boste uspeli uresničitt prav vse. česar se boste lotili Nekdo bo sicer zavisten m bo poskusi nagajati, a mu ne bo uspelo. %loh. ker bodo vsi ra vaši strani saj boste sejali dobro voijo m nesebično ljubezen Tudi počulje se vam bomoCno izboljšalo lobodo o^Ezili v$[ okoli vas. saj boste odirčna družba, kierkoii se boste přikázali
Tehtnico od 24. 9. do 23. 10.
Ko boste ze mislili, da ste umirili strasti, ki so se razplamtele zaradi lirenčnihzadev. bodo te prerasle v pravo n^lo vojno Nič kaj prijetni dnsvl niso pred vami, poleg lega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščev^initi mislih. To ne bo prineslo čislo iifč dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot SI želite. Nekai prostih dni bi vam rtsrT/nosl godilo. Če le gre, si jih privolčilel
Skorplloii od 24.10 do 22.11.
Teden kijepredvami, bo tep.Cec^vvas bokakâiega koraka a katerega se boste odioâii zavestno strah, vas bo kmalu prepls^ito neizmerne zadovoijs^o, ki bo na va^ nestabilno čietveno počutje vpirvaio naravnost blag odej no Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljal; nekatere le začeti, druge ludi dokončali. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem rasT^išlJanju m početju, sai vam bo končno odprlo oči Denarnica bo še nelaj čas^ bolj tinka.
Slrele« od 23.11. do 22.12.
Vaše finančno slanje bo tisto, ki vam bo ^ce. saj sr boste na-enknil ^iell privolčiti zelo velik zalogaj, ki ga rrenulno niste sposobni izpeljati. Žal si ne bosie dali kaj vetrko reč^ in bosle ^etrl-z glavo skozi zid Partner vam bo povedal neisj kreplnh m pametnih, zato bi bilo dobro, če bi muvsaj rralce prisluhnili ôe boste še naprej vztr^ail pri svojem se ne čudite, če se bosie naenkrat počutili zelo osamljeno. Včasih [e bezanje v svoj svel i^pafino
Koxoro9 od 23.12. do 20.1.
Usoda se je v preieklih lednih malce poigrala z vami a sedai vam bo kar nekaj časa precej nakionjeia. Zato prisluhnile svojim h-ijam irt se jim prepustite, sa; sploh niso lako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Pazite ra cesti, saj boste v leh dneh zaredi sparine in polobla zvezd precej napeli in nervozni. V dnj^i. ki vas bo presenetila v sobolo, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v pnliodnosiiže veliko pomenil. Uhko da bo povezan zv^im hobijem, vsekakor bosta imela veliko skupnega
Vodnctr od 21.1. de 19.2.
Izkazalo se bo, da je biio lo. daste se odprli tudi navzven in svoje delo pokâzaii vsem. ki so ga leieii videti za zelo dobro. Naenkrat se vam bodo poskL^li približati tudi tisti, ki so vam do sedaj meiali le polena pod rvge Godilo vam bo, m boste te bolj u-stvarjalni Edir^ s^3r. ki vam ne boàia na roko, bo čas. Tega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si ^iite uresničili, će boste v nasiedr^jih lednili doma več kot sicer, ga najdite vsaj nekaj samo ase' Če boste na počitnicah, pa za dobro knjigo Kdaj ste |o nazadnie vzeli v roke?
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Neka novica vas je precej razburila, a ste se le pravočasno vzeli v roke m se umirili. Teden bo mineval brez večjih pretresov, takšen {^n bo lep. rsslednji pa morda matce agrenjen zaradi rahlih zdravstvenih te^v. Dr2ite se navodil zdravnika in se rzogibajle vsega, tar vam škodi. Da se splača, boste ugotovili 2e po neloj dneh Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več. zato ga bosie znali tudi negovatK Pante le, da pri tem ne bosteprevečvsiljrvi in áaparinerne bo vsega skupa] povsem napačno razumel.
Stari računalniki na Ve/en/skem gradu na ogled se do sredine septembra
Novo se že utaplja v starosti
V torvk. 9. Julija zvtier. so v mo^oî^ni ronciťli Velenjskej^u ^niclu odprli ra/stHvu starih računalnikov. Ra/stuvo različnih ekspitnalov; ki so plemenili /ačetťk rjćunalniske^a npiS' menjťvai\ja, jť prestavil Mumj
Muzeju Velenje, v veselje, díi je lahko gostitelj ra^'slavc. Kolje poudaril vodja Miizeja Velenje, pnif. Damijan Kljajič, sc v pros-torih gradustarostiiplja/ novim. Nekaj dciict ktij stari eksponati, ki so na ogled, pa imajo zaradi
lurnem programu jc nasinpil glasbenik domačin, ki se uspešno predstavlja v ra/lićnih glasbenih /vrsleh, pianisi Joži SaleJ.
Ray.«;lava bo na ogled do sredine septembra. Muzej Velenje
računalništva in informatike, pni tovrstni muzej v Sloveniji, ustanovljen pri racumtlnl^ki re-^^i Monitor.
Ker sodobna pojmoviuija vartv Vanja dediščine L^oveStva name-njajo vso \vč po/t>rnc*iii varovanju tehniške dediščine, jc Kul-lurnemu cenlru Ivan Napntnik,
hitrega iehnoi<')^cgarazvojařc zgodovinsko vrednost.
Razstavo sla odprla Samo Kušćer, glavni urednik revije Monitor in pobudnik ustanovitve muzeja, in Boja» Kontič. poslanec Dr/avncga zbora Republike Slovenije in p(idžupan Mestne občine Velenje. V kul-
pa jc odprl od torka do vključno nedelje, od 9. do 17. ure.
V zanimivem spa'hiidu skozi zgodovino računalniške opreme lahko siarejSi obiskovalci obujate opomine ob modelih (jsebnih in premsnih računalnikov različnih proiwajalcev, Videli boste ludi Iskra Delfin Tri-
glav. računalnik, ki sodi v ambiciozne projckie zgodovine slo-vea^ke inťomiatike, različne diske in píwnilnike, 8-palčne di-skele in tudi mehaaske računske strojčkc. /a mlade obiskovalce so ii računalniki lahki'i zanimiva, lîdmaknjcna pretekh^sL
Vabimo vas na sprehod po graj.skih stopnicah» naio pa na ogled rjizsiavc- C o si bosic za obi^k vzeli vvč ča^^i, si lahko na gradu ogledale Se retrospektivno razslavo Elde i^Sčanec, razstavo izdelkov kroi^kov Univerze za irelje i^ivljenjsko obdt^hje in stalne muzejske zbirke: zbirko Saleika dolina med romani-ko In barokom, zbirko íwiankov mastodonta, zbirko afriSkc umetnosti Franiii^ka Foiia,zbirko bari>čne umcinosii iz ccrkve sv.JurijavSkalah.zbirko »Ko je Velenje posiajaI<^ mesio«, rekonstrukcijo slarc trgovine z me,^anim blagc^m in rekoasiruk-cijo stare gostilne.
liidi v va^'m domačem kraju ali v bli/inisepoleli kaj dogaja!
■ Aca Poles
V župnišču Sv. Mihaela v Šoštanju pripravili oratorij
Ustvariti prijateljstvo
Vsako leto se dogaja, da otroci večino časa med počilnicami nimajo kaj počeli. Zato so sc letos v SoSlanju odločili, da naj-mlajj^im ponudijo vsaj nekaj. V župnišču Sv. Mihaela seje porodila ideja o oraloriju, ki so jo z veseljem sprejeli ludi nekateri sponzorji, predvsem pa slarii, Na oratorij se je prijavilo kar IS? otrok, udeležilo pa se ga jc le kakšnih 2lJ man}. Odzivi staršev, ki so svoje otroke vsak dan pripeljali pred ctsnov-noi>olo Karla Destovnika Kajuha, pa so zelo spodbudni, saj pravijo, da so mnogi otroci prav tukaj odkrili mnogo svojih talentov.
Ko smi^ o oraloriju povpra^ili glavnega o-rganiyatorja in pobudnika ideje, kaplana iankji Babiččwjc pojem oratorij razložil zl>e-sedami človeka, ki gaje prvi organiziral. Sv. don Bosko je zapi.ial: »Oe miadi nimajo nikogar, ki bi se ukvarjal z njimi, kaj hi-
dili knr se da veliko ustvarja i nasi i.
Oiroci $0 naprej skupaj zapeli oraiorijsko himno, malo molili in prisluhnili delčku zgodbe o Sv. .ložetu, kije leuw spremljala o-raiorije po vsej Sloveniji. Po lem uvodnem delu so oirt>ci odšli v svoje skupine, skupaj z njimi pa vsak dan v drugačno delavnico. Na oraloriju jc v.sak animator (bilo jih jc e-najsi) pripravil svojih delavnico in z njo omo-gi)čil, da iUrt>kv sebi odkriva talente. Do k(v sila so tako otrtx'i lahko uslvaijali v tiskarni. likovni in dopisovalni delavnici, zlatarni, glasbeni in cveiiičarski delavnici, pri mole-kih. origamih, novinarski delavnici, kreativni ideji ter delavnici pika, pika, pikica. Dvakrat je svojo delavnico vtxJil ludi g. L;m-gus, ki je otroke naučil umeuiosli akrilne tehnike (slikanja na opeko). Vsak dan po kíXsilu je sledilo drugačno prjpoldne. V po-
iro postanejo bič za družbo.« Kaplan pravi, da so letoi>nje leto podobno razmii^ljali ludi v župniji Sv. Mihaela v Šoštanju. Oratorij ni samo prastor, čas, program ali molitev, ampak ludi mladostna igrivost, plemenitost srca, astvarjalni^l in dobrodelnost. Dobrodelnost so doživeli I udi osebno, saj so k sreči naáli dosli dobrih ljudi, ki so hoteli pomagali. Tudi za pnwtorc so sc morali o-bmiti na najbližjo osnovno Solo, saj v ?up-nii^u česa takega ni bilo možno uredili.
Vsako julro ob devetih sose otroci zbrali in čislali skupaj vse do čeirie ali pol pete ure popoldne. Vseh 23 neposredno sodelujočih pri pripravi oratorija je zagotavljalo, da bodoza otroke di^bro poskrbeli in jim nu-
nedeljek popt)ldne so se razvedrili v športnem programu, v odbojki, nogometu, igri med dvemii ognjema, gimnastiki... Torek so namenili igram brez meja, sredo pa pohodu do cerkve v (iabcrkah. V četrtek .so mlajSc skupine ?c dopoldne obiskale bazen, ker pase je vreme popoldne ujezilo, so morali starejši kopanje prestavili na nasled' nji dan. V petek popoldne stí bili vsi zadovoljni in pripravljeni na sc^bolo, ko so se v kulturnem domu predstavili svojim starSem in drugiragc>stom. Slovesnost zadnjega dne je obiskalo kar nekaj gostov in vsem so se o-troci predstavili po skupinah skupaj z njihovo himno, kije v dvorani Se posebej mo-gí>íno zadonela. Na odru so sc predstavili lu-
di animatorji in njihovi pomcKniki, nato pa i>o poscK'j imenovali nekatere sponzi^r-je oratorija, ki bo vsem udeleženim ostal v lepem spominu. Po končani predstavi so si starši laiiko ogledali razstavo izdelkov, ki so jih lahko kasneje otroci odnesli domov.
Cilj oratorija je bil d(xsežen - mladi so preživeli počitnice malce drugače kol so navajeni, nekateri so odkrili svoje talente, predvsem pa so spoznali, kaj vse lahko u-.srvarjajo in kako porabijo čas na zanimiv in koristen način. Mnogo mladih, ki sicer živijo v istem kraju in prostoru, se jc zares spoznalo.wle sedaj. Tudi loje bil namen o-ratorija: ustvariti prijateljstvo.
■ Mojca Krajne
14
TV SPORED

18. julija 2002
ČETRTEK, 18. julija
PETEK, 19. julija
SOBOTA, 20. julija
NEDEUA, 21. julija
PONEDEUEK, 22. juiija
TOREK, 23. juiija
SREDA, 24. juiija
SLOVENIJA 1
08.00 Návrtu 06.30 Petdhkédnaleví, 4/6 08,55 Quiimisek, 3/10 09,20 Pod klobukom 10.10 Zgodbe iz školjke 10 50 Slovenski magazin •
Goreniska 11.20 22. srečanietambura^ih in mandoijnskih skupin in orkestrov Sbve nije, 1. oddaia
11.55 Liubezen ne pozna barve, 3/3
13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Življenje slovenskega otoka, dokum. oddaja 1410 Mavrica 15.55 Moja V3S: Ma§ere 16.30 Poročila, iport. vreme 16.40 Váš tolar 16.50 Od Koteli do Belici vod.
dokum. odddia 17.05 40 let nacionalnega instituta za biogijo 17.25 Lisi in cvet zimsko cveiie 17.55 Na liniii: Rebeka Dremelj,
oddala za mlade 18.35 Dober (ek vam !eli Šejk Iz
Senegala 16.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš krai
19.30 TVdnevnfk, šport, vreme 20.00 Tednik
20.55 David Copperfield, 3/4 21.40 Minute za 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 OscarWflde, dokiim. oddaja
23.45 Brane flončel fzza odra 01,05 List in cvet: zimsko cvetie 01.35 Tednik
02.30 Nenadoma Susan, 13/23 02.55 Dr. Ouinnova, 4/28 03.40 Rosie, belg. franc, film
SLOVENIJA 2
Od.OO	Vremenska panorama
10,00	Tv prodaja
10.30	Vremenska parwrama
13.40	Tv prodaja
14.10	Vremenska panorama
14.40	Tvprodaja
14.55	Zgodovfnslu laboratorij. 6/6
15,45	Nerudoma Susan, 13/23
16.05	Dr. Ouinnova, 4/28
17.00	Romeoifí Juliia.ang. film
19.15	Videospotnice
20.00	Poletni koncert iz
Holmenkollna
21.00	Živeti v raju. franc, film
22.40	Praksa. 33. del
23.20	V senci katedrale, 1/14
00.55	Videospotnice
09,10	Newyorâkapoliciia. nan.
10.00	Močno me obiemi. nad.
10.55	Tri sestre, nad.
1150	Esmeralda, nad,
12.40	Tvprodaja
13.10	NikJta, nan
14,10	Odpadnik, n^.
15.00	Tvprodaja
15.30	NewyorŠka policiia, nan.
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sestre, nad.
18.15	Moćnome objemi, nad.
19.15	24 ur
20.00	Polni krog, amer, film
21.40	Lucy na svojem, nan.
22.30	Odpadnik, nan.
23.20	Mjatelii. nan.
23.50	24 ur, ponovitev

ar
oa
09,00 Nac^sku.. .priSlavku Slelku
10.00 Vabimo k ogledu 10,05 Družina poie - Andraž 2001,posnetek 2.dela 11.25 Naispotdneva 14.00 N^deostrani 19,00 Vabimo kogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Naispotdneva 19.15 Aerobika, 2. oddaja 19.35 Videosirani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Blondinci med seboj 21.00 Regionalne novice 21.05 Pevke stare vasi 21.30 Graška gora poje in igra, posnetek 2. dela pnredftve 22.45 Vabimo k ogledu 22.50 Naispotdneva 22.55 Videosirani
SLOVENIJA 1
08.00 Prisluhnimo tišini 08.30 Peta hiša na levi. 5/6 09.00 Vzr^menjudvc^čkov 09.15 Bodidodrugitikaltfšniso
oni do tebe. 7/10 09.40 Dober tek vam želi Šejk iz
Senegala 09.50 Na liniji
10.30 OdKotelidoeefihvod,
dokum. oddaja 10.45 40 let nacionalnega inštituta za biogi^o 11.05 Ust in cvet: zimsko cvetje 11.35 Oživalilitnijudefi 12.00 Sylvia, 7/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Krajinski park Zg. Idrijca 13.50 Vsakdanjik in praznik 15.05 Kristina Remškar 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 National geographic, 9/23 18.00 Marko. mavriCna ribica 18.10 Iz popotne torbe: sîr^ 18.30 Deteljca 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnIk, šport, vreme 20.00 VikarkaizDibleyia,3/4 20.40 Podoba v kamnu, 2/3 21.30 Nonnal, Of)io. 3. del 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Polnočni klub 00.10 Sedem dni, 7/22 00.55 National geographic, 9/23 01.50 Nenadoma Susan, 14/23 02.10 Dr. Ouinnova. 5/28 03.00 V gori raste zelen bor.
hrvaški film 04.20 Vsakdan|ik in praznik OS.SO Moder v obraz. amer, film
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 Tvprodaja 10.30 Vremenska panorsna 15.00 Tv prodna 15.30 Vojna stoletja, 2/4 16.20 Nenadoma Susan, 14/23 16.45 Dr. Ouinnova, 5/28 17.45 Ugrabitev, amer, film 19.15 Videospotnce 19.55 Atletika-ztata liga,
prenos iz Monte Ca/la 22.45 6mi advent, nemški film 00.10 Praksa. 34. del 00.55 Pa na| jedo pogačo, 3/6 01.25 Orkester mladih jazz glasbenikov Evrope 02.10 Videospotnee
09.10	NewyorŠka policija, r^n.
10.00	Močno me objemi, nad.
10.50	Tri sestre, nan.
11.40	Esmeralda, nad.
12.40	Tv prodna
13.10	Lucy na svojem, nad.
14.10	Odpadnfk. nan.
16.00	TV prodala
15.30	NewyorŠka policija, r>an.
16.25	Esmeralda, nan.
17.20	Tri sestre, nan.
18.15	Močno me objemi, nad.
19,15	24 ur
20.00	Zaklad pavjega očesa.
amer, film
21.45	Privki zločina, nan.
22.40	Odpadnik, nan,
23.30	Prijatelji, nan.
00.00	24 ur
©
Kanali aT
ea
09.CH) D0t>T0 jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo kogledu 10.05 Graška gora pqe in igra, posn. 2. dela prireditve 11.20 Naispotdneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Naispotdneva 19.15 £as za nas. ponovitev 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Reg lorraine novKe 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Znani obrazi: Karolina
Mavec 21.25 Naj spot dneva 21,30 Zelena bratovščina 22.30 Borza humorja • Rogaška 2002
23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Naispotdneva 23.50 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Zgodbe iz školike 08.30 Vesela hâica, 16/23 08.50 Radovedni Taček 09.05 Polževa snubitev, slov.
ljud. pesem 09.10 Male sive celice, kviz 10.00 Arćibald, 3/26 10.10 Dobertekvamžefiiejkiz
Senegala 10.25 Na liniji 11.00 Ranč pri Kraguljčkovi
sedmici, 3/14 11.35 Radio aktvnost, 15/26 12.00 Tednik
13.00 Poročna, šport, vreme 13.35 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele 14.05 Mostovi
14,40 Daniel na mesecu, am. f. 16.00 Pipsi,7/26 16.30 PoroČHa, šport, vreme 16.45 Alpe. Donava, Jadran 17.15 Ozare 17.20 Návrtu
17.45 Kuhinja do nazga, 11/15 18.15 Palček David, 1/13 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Doberjelemrtevmoški.
nemški film 21.30 Sprehod 2 zverinami. 22.00 Poročna, šport, vreme 22.30 Dodatne mestne zgodbe 00.15 Brezzadrzkov, amer, film 01.50 Kuhinja do nazga, 11/15 02.20 Alpe, Donava, Jadran 02.50 Sončni zaton v Siamu,
avstralski film 04.35 Tenis za pokal federacije: Sloveni|a • Ukraiina. posnetek Iz Portoroža
SLOVENIJA 2
06.50 Frasier, 24/24 09.10 Jean Christophe, 7/9 10.05 Medprijatelii, 11/13 10.50 Pomagajmo Kifki. kratki
igrani film za otroke 11.05 Horace in "Hna. 20/26 11.30 Tvprodaja 12.00 Atletika-zlata liga,
posnetek iz Monte Caria 14.55 Tenis za pokal lederac^e, SkDvenija • Ukrajina, prenos iz Portoroža 18.15 Kolesarska dirï(a po
Franciji, povzetek 19.15 Videospotnice 20.00 Festival Fluj 2002, rv Mat 21.30 Jean Christophe, 8/9 22.25 Praksa, 35. del 23.05 Koncerti sobotnih noći:
Dan Fogelberg 00.50 Videospotnice
08.30 Dragon Bali, ris.serija 09.00 Mafi helikopter, hs.seriia 09.10 Grof Monte Cristo, ris. f. 10.10 Sedma nebesa, nan. 11.00 PfDvkJence, nan. 11.50 Lepo je biti milijonar,
ponovitev sezone 13.00 Fomiulal,pren.treninga 14.05 Zaklad pavjega očesa,
amer, film 15.50 Družinsko pravo. nan. 16.40 Zahodno krito, nan.
17.30	Po^tniška romanca, am. f. 19.15 24 ur
20.00 Umri pokončno 2, am. f. 22.10 Za eno noč, amer, film 00.00 24 ur

kanali
ar
aa
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav
09.50 22. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in ofkestrov Sfoveniie, 2. oddala
10.25 Med valovi, tv Koper 10.55 Svet divjih živali, 10/10 11.25 Ozare 11.30 Obzorja dufia 12.00 Ljudje tn zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Akademski komorni orkester musica viva Moskva 13.50 Vikark3izDibley|a,3/4 14.30 Viharni časi, 3/5 16.00 O živalih in liudefi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdan|ik in praznik 18,05 Za naše goste iz tujine. 5/5 18.30 Žrebanlelota 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mavrica 21.45 Velika imena malega ekrana: Olga Rems 22.40 Pwočila, sport, vreme 23.15 Zlata mrzica v divjim. 3/9 23.50 Gluhi smodnik, bosan. f. 01.40 Zanašegosteiztu|ine.5/5 02.05 Zgodbe iz puščave, dok. 02.55 Panai jedo pogačo. 3^ 03.25 Pajek. 5/6 04.25 Vsakdanjik in praznik 06.00 Motociklizem za veliko nagrado Nemčije, posn.
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09.55 Tvprodaja 10.25 Rad imam Lucy, nan. 10.50 Komisar Rex, nan. 11.40 6. mednan^dno
tekmovanje Maribor 2002 12.20 Tvprodaja 12.55 Tenis za pokal federacije, Slovenija-Ukrajina, prenos iz Portoroža 17.00 Motociklizem za veliko nagrado Nemčije, posn. 18.15 Speedway za grand prix,
posnetek iz Prage 19.15 Videospotnice 20.00 Zgodbe (Z puščave, dok. f. 20.50 Murphy Brovi^n, 1/22 21.15 Homo luristicus 21.35 Paiek.5/6 22.35 Velika nagrada Lausanne 2002. posnetek finalnega večera, balet 00.45 Videospotnice
08.10	Tvprodaja
08.40	Dragon Bali, ris.serija
09.10	Mali helikopter, ris serija
09.20	Grof Monte Cristo, ris.film
10.20	Sedma nebesa, nan.
11.10	Providenc, nan.
12.00	Lepo je biti milijonar
13,30	Formula 1, prenos
16.00	Smola pa taka. nan.
16.30	Zahodno krilo. nan.
17.30	Policijska zgodba Žola gladiatorjev, amer, film
19.15	24 ur
20.00	Poslednji skavt, amer. f.
21.55	Mafijaši, amer, film
23.30	24 ur. ponovitev

Hmnmii a7
sa
09.00	Čas za nas, ponovitev	1 09.40
09.40	Vabimo k ogledu	i 10.30
09.45	Naj spot dneva	i 10.50
08.50	Borza humorja-Rogaška	
	2002. ponovitev	i 11.10
13.00	Videostrani	1 11.15
19.00	Vabimo k ogledu	
19.05	Znani obrazi: Karolina	
	Mavec	
19.30	Naj spot dneva	I 12.15
19.K	Videostrani	j 12.20
19.55	Vabimo k ogledu	
20.00	Venček narodnozabavnih	j 13.35
20.30	Vredno je stopfti noter:	i 14.25
	Obisk v Železniškem	i 19.00
	muzeju	1 19.05
21.00	Noč na plaži: Simonov	i 19.55
	zaliv	i 20.25
22.30	Popotniške razglednice:	
	Tajska-zlati trikotnik	I 21.10
23.15	Vabimo k ogledu	
23.20	Naj spot dneva	i 22.10
23.25	Videostrani	i 22.15
PONOVITEV ODDAJ
TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Čas za nas. pon. oddaje
informativna oddala
predsednik, gost: Jote Kozmus. predsednik Uprave Preventa
posn. 2. dela prireditve
SLOVENIJA 1
07.30	Ufrip
07.45	Zrcalo tedna
08.05	Alpe. Donava, Jadran
08.35	Peta hiša na levi, nan
09.00	Iz popotne torbe
09.15	Marki, mavrična ribica
09.30	Elilinesan|e,kratkiigrani
lilm za otn^ke
ÎO.OO	Svet divjih živali, 10/10
10.25	National geographic, 9/23
11.20	Návrtu, TV f^aribcr
11.45	Kuhin|a do nazga, 11/15
12.15	Zlata mrzlica v diviini, 3/9
13.00	PonDčila, šport, vreme
13.15	O živalih in ljudeh
13.50	Ljudle in zeml|a
14.40	Polnočni klub
15.55	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, iport, vreme
16.40	Vaš tolar
17.00	Mladina robu, dokum.
oddala
17.50	Telebalski
18.15	Radovedni Taček
18.30	Žrebanje3x3plus6
18.40	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaš kraj
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.00	Julija, nan.
20.50	Ta moja družina, 1/6
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	EcceHomo.4/13
23.40	Na morilčevi sledi,
dokum. oddaja
00.40	Nenadoma Susan. 15/23
01.00	Dr. Ouinnova, 6/28
01.45	Moški so kot čokolada,
nemštó film
03.10	Homo turisticus
03.30	Studk)city
04.45	KončnKa
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	TvE^aja
10.30	Vremenska panorama
14.05	Tvprodaja
14.35	Koncerti sdjotnih noči:
Dan Fogelberg, ponovitev
16.20	Nenadoma Susan, 15/23
16.45	Dr. Ouinnova. 6/23
17.40	Qospa Špageti, kratki
igrani film
17.55	Horace In Tina. 21/26
18.20	Jasno in glasno
19.15	Videospotnice
20.00	Studk)city
21.00	Končnica
21.45	Vojna stoletja. 3/4
22.35	Wica, dok,film
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Videospotnice
09.10	NewyorŠka policija, nan.
10.00	Močno me objemi, nan.
10.55	Tri sestre, nan.
11.50	Esmeralda, nan.
12.40	Tvprodaja
13.10	Zahodno krik), nan.
14.05	Odpadnik, nan.
15.00	Tvprodaja
15.30	NewyorŠka policija, nan.
16.25	Esmeralda, nan.
17.20	Tri sestre, nad.
18.15	Močno me objemi, nad.
19.15	24 ur
20.00	Peklenski val. amer, film
22.10	Nedolžne žrtve, nan.
23.00	Odpadnik, nad.
23,50	Priiatelji, nan,
00.20	24 ur, ponovitev
SLOVENIJA 1
07.20 Kultura 07.30 Odmew 08.00 fv^ostovi 08,30 fytodropoletle. 1/37 09.00 Pravljica o caiju Saltanu. 1/6
09.15 Radovedni Taček 09.30 Srebmogrivi konjič, 16/26 09,55 Pravlice iz mavrice 10,15 Sanjska dežela, 6. oddaja 10.40 fv1ladinarobu,dok. odd. 11.30 Obzorja duha 12.00 Juli|a, nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Festival Ptuj 2002 15,05 Zlata šestdeseta 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 PonDčila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.55 Rumena Kitaiska, modra
Kitalska, dokum. serija 17.50 Otroci Afrike, 6^10 18.05 Slover^ska ljudska pesem 18.10 Enciklopedija znanja 18.25 Knjiga mene bri^a 18,40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Ko potrka vojna, dokum.
oddaja 20.45 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22,50 Tibošmoialjut)ica,
katalonska drama 00.20 Kn|lga mene briga 00.40 Rumena Kitajska, modra
Kitajska, 01.35 Otroci Afrike, 6^10 01.50 Ko potrka volna. dok. odd. 02.30 Aktualno 03.30 NedadomaSuan, 16/23 03.55 Dr. Ouinnova. 7/28 04.40 TI boš mo|a ljubica.
katalonska drama 06.25 Šport
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama
10.00 TV prodaja
10,30 Vremenska panorama
13.55 TV prodna
14.25 Stud« city
15.35 Končnica
16.20 Nenadoma Susan, 16/23
16.50 Dr. Ouinnova, 7/28
17.40 Prave barve, amer, film
19.25 Vkieospotnice
20.00 Veliki Gatsby, amer, film
22.20 Dežela gluhih, ruski film
00.15 Praksa, nan.
01.00 Vktóospotnice
09.10	NewyorŠka policiia, nan.
10.00	Močno me objemi, nad.
10.55	Tri sestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12,40	TV prodna
13.10	Nedolžne žrtve, nad.
14.05	Odpadnik, nan.
15.00	TV prodna
15.30	NewyorŠka policija, nan.
16.25	Esmeralda
17.20	Trisestre,nad.
18.15	Močno me objemi, nad.
19.15	24 ur
20.00	Preverjeno
20,45	Ne pozabi me. amer.film
22.30	Odpadnik, nan.
23.30	Priiatelji. nan.
00,00	24 ur, ponovitev

aT

kanali
ar
M
sa
koncert:»
Siejku
		i 09.00	Nogomet, posn. tekme:
09.00	Dobro lutro. informativno		Era Šmartno : Korotan
	• razvedrilna oddaja	i 10.30	Vabimo k ogledu
10.00	Vabimo k ogledu	\ 10.35	Naj spot dneva
Î0.05	Naj spot dneva	I 10,40	6. mednarodna orgelska
10.10	Venče narodnozabavnih		šola vVelenlu, posnetek
10.40	Vredno je stopiti noter.		1. dela koncerta
	obisk v muzeju	j 14.00	Vkieoslranl
14.00	Videostrani	! 19.05	Vabimo k ogledu
19.00	Vabimo k ogledu	i 19.10	Ustvarjajamo skupaj.
19.05	Regionalne novice		mladinska oddaja
19.10	Naj spot dneva	i 1950	Na| ^t dneva
19.15	Urtarije	i 19.55	Vabimo k ogledu
19.45	Videostrani	i 20.00	IIOI.VTVmagazin
19.55	Vabimo k ogledu	j 20.20	športni torek, športna
20.00	12 oddaje Dobro jutro		infomiativna odda|a
20.50	Regionalne novice	i 20.35	Iz olimpijski!) krogov
20.55	Vabimo k ogledu	! 20.40	Vabimo k ogledu
21.00	Nogomet, posn. tekme;	i 20.45	Klepet na kvadrat: Ksenija
	Era Šmartno ' Konjtan		Benedetti, šefinja
22.30	6. mednarodna orgelska		protokola RS
	šola v Velenju, posnetek	j 21.45	Skupina Pentangle.
	1. dela koncerta		posnetek koncepta
23.15	Vabimo k ogledu	! 22.35	Vabimo k ogledu
23.20	Naj spot dneva	i 22.40	Nal ^t dneva
23.25	Videostrani	i 22 45	Videostrani
SLOVENIJA 1
07.30	Odmevi
08.00	Oober dan. Koroška
08.30	Modro poletje. 2/37
09.05	Babar, 1/13
09.30	Pipsi,7/26
09,55	Sk)venska ljudska pesem
10.00	Enciklopedija znanja
10.15	Knjiga mene briga
10.35	OlrDCtAfrike,6/10
10.50	Rumena Kitaiska. modra
Kitajska, 2/2
11.45	Nonrial, Ohio, nan.
12.10	Na sodišče, tv priredba
gled. predstave
13.00	Poročila, šp<fft, vreme
13.15	Viharni časi, 3/5
14.45	Ko potrt^a vojna, dokum.
oddala
15.25	AWualno
16.30	Poročila, špctft, vreme
16.40	Vaš tolar
17.00	Divla lužna Amerika. 3/8
17,55	Pod klobukom
18,40	Risanka
19,00	Danes
19.05	Vaš kraj
19,30	Dnevnik, šport, vreme
20,00	Sutch in Sundance, amer, film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22,50	Simfoniki rtv predstavljalo
00.25	D^v|aiužnaAmenka,3/6
01.15	Nenadoma Susan, 17/23
01.40	Dr. Ouinnova, 8/28
02.25	Oetektišnica. amer, film
04.10	Sport
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	Tv prodala
10.30	Vrernenska panorama
14.35	Tv prodala
15.05	6. mednarodno
tekmovanje Manbor 2002
15.40	Tv prodala
16.00	HomotufistKus
16.20	Nenadoma Suzan. 17/23
16.45	Dr, Ouinnova, 8/28
17.45	Rim ekspres, ang.čb film
19.15	Videospotnice
20,00	Koncert
22.00	Praksa, 37. del
22,45	Porok, 5/e
23.30	Videospotnice
" I
09.10 NewyorŠka policija, nan. 10.00 Močno me objemi, nan. 10.55 Tri sestre, nad n.SO Esmeralda, nad. 12.40 TV prodaja 13.15 Preverjeno 14.05 Odpadnik, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 NewyorŠka policija, nart. 16.25 Esmeralda, nad. 17.20 Tri sestre, nan. 18.15 Močno me objemi, nad. 19.15 24 ur 20.00 Ljubezen, umor In prevara, amer, film 21.40 Nikita, nan. 22.30 Odpadnik, nan. 23.30 Priiatelji. nan. 00.00 24 ur, ponovitev

tcmnmíí 97
sa
09.00 Dobro |u^o. informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vat»mokogledu 10.05 Klepet na kvadrat: Ksenija Benedetti, šefinja protokola RS 11.05 Naispotdneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Naj spot dneva 19.15 IIOI.VTVmagazin.
ponovitev 19.35 Športni torek, ponovitev 19.50 Iz olimpijskih kmigov 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Vat>imo k ogledu 21.00 s^krbimo za zdravje:
Chronova bolezen 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Koncert liričnega
šansona 23.10 Vabimo k ogledu 23.15 Naispotdneva 23.20 Videostrani
18. julija 20G2
«"áíilíí
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Ob dnevu šoferjev in avtomehanikov
Podelili plakete vzoren voznili
Veknjskičbini Združenjii Jev in HvtomehHmkov so minuli |>elek. 12. julij» ob stanovskem pm/níku pripnmh po Siilesld <k> lini slov«sno šofiirsko mittori/i-mno |K>v(>rko. Sodelov.ili so pred-Msivniki n)/:ličnih prevoznikov, čluni moto klubov Netopir in Veterani i/ Šoštanja ter dek»vno-teh-nol<Mkj vo/ila in «»preniii. Na ta način so skušali pričarati nekaj pr.i/nićneua ni/polo7.enjii in opo* 2oriti lui le^i^Hi šoferskega priklicu in shibo prometno varaost t»-kov Velenju kot celi Sk»veniji.
Ob pra/niku SoCerjcv in avlo-meiiarikov Slovenije »I3.juiiju«. so po paradi, ki so jo skicniJi v Šaieku podelili članom ZŠAM
13. JULIJ-DAN ŠOFERJEV ^ IN AVTOMEHANIIfflV
Prejemniki ptakete vzoren voznik (prvi štirje na desni)
Velenje plakete vzoren vcwnik SPV Republike Slovenije. Plakete vzoren v(5znik,so prejeli Silvestre Dren, Peler FYaprotnik, Sia-n<i Rok, Anton Gril, Branko PodjavorSek in Šitfťan Kranjc. ObjavDipa so tudi seznam novih članov /SAM Velenje. V šoler-sko združenje so sc vključili Bi>S-ijan PlcSnik, Boris CVikI, Joi^e KrajSek, Andrej GluSič, Vladek Pri^rotnik in Milan Vodončnik.
Jože Miklavc
Na Macesnikovem plazu s sodnim izvršiteljem
Delali bodo po obnovitvenem načrtu
Pred lednom dni so delavci celjskega podjetja za urejanje vcida v spremstvu policije in stidnoga izvršitelja Aleša PeČovnika končno začeli s prvo fazo sanacijskih del Macesni-kovega pla/u v Podla^^i nad Solčavo, vredno 52 milijonw tolarjev. Po številnili zapletih in nasprotwanjih domačincjv - ti so prepričani, da bo predvidena obn(^va ogrozila
obstoj nekaterih kmetij - je viSjc sodišče razsodilo v prid ministrstvu za okolje in prc^tor, kmetom pa zagrozilo z denarno kaznijo v višini 80(J tisoč tolarjev. Kot je znano, domačini nasprolujejo predvidenim sanacijskim načrtom, saj ne zaupajo stroki. Prepričani so. da želijo nekateri načrtovanem odvcKÍnjavanjc izkoristiti za lastne interese.
Po prihodu na Macesnikov plaz so delavci Puv-a odstranili zapornico in začeli delati. Ob morebitnih zapletih naj bi z deli takoj prekinili, zanimivo pa je. da tokrat prizadeli domačini začetku del júso nasprotovali. Po besedah sodnega izvršitelja Aleša Pcčovni-ka bodo dela dokončali predvidoma konec avgusta.
MODROSgLL^ KRONIKA
Vzel heroin in izgubil življenje
ŽALEC 10. juliji»-S policijske uprave Celje so sporočili, da so kriminalisti prejšnjo sredo, v večernih urah, odvzeli prcjs-tost 20-lctnemu Žalčanu I. L, ki jc osumljen, daje popoldne v svojem stanovanju za intravenozno uživanje pripravil odmerek heroina in ga polovico odstopi) 18-lctncmu znancu D. K., doitia prav takt^ v Žalcu.
Kmalu po zaužitju odmerka je 18-Icinik izgubil zavest. Kljub oživljanju ga niso mogli prebuditi, zato so poklicali nujno zdravniško pomoč. Nezavestnega mladeniča so prepeljali v ccljsko bolnišnico, kjer pa mu nis^) mogli rešili Življenja. V torek dopoldne je v bolnišnici umrl,
Već vlomov v noci na petek Vlom v steklarski center
ŽALEC, l2.jum-Vnoči na petek je ne/jianecvlomil v Steklarski center Leskovšek na Hausenbichictjevi ulici v Žalcu in odnesel 90.000 tolarjev.
Ljubitelji konjaništva, pozor!
organizira
TEKMOVANJE ZA POKAL SLOVENIJE V PRESKAKOVANJU OVIR VELENJE 2002
20.7.» sobota: od 9«h do 19.h, 21.7., nedelja: od11.hdo19.30h.
Vljudno vabljeni! VSTOPNINE NI!
Bo Imel teniško šolo?
VELENJE, 12. julija -Neznanec jc vlomil vbrunarico Tenis kluba A5> na i^aleški cesti v Velenju. Odnesel je 20 loparjev in športne copate, v.se skupaj vredno 320.1^00 tolarjev.
Prašek in salame
TOrOLSICA. 12. julija - Vlomilec je iz trgovine v Topolšici odnose! večjo količino različnih cigaret, več vrečk pralnega praška in nekaj salam. Kor("wka trgovina iz Radelj je aškodovana za okoli ISO.OOn tolarjev.
Blagajna v Savinji
MOZIRIE, 12.jullja-V noči na petek je neznani storilec vlomil vpisarnoccljskega Izletnika naPIothauerjcvi ulici v Mozirju. J? pros-loriw jc odnesel manj.lo prenosno blagajno, ki jo je zunaj pregledal in potem odvrgel v Savinjo. Omotna škoda, ki jo je pov7ročil z vlomom znaša 15.000 tolarjev,
Makedoncu odnesel 120 tisočakov
ŽALEC, 13. julija - V soboto med 6. in 13.30, je bila Í7. oblačil v stanovanjskem objektu v Prekopi, izvrSena tatvina denarja. Neznanec je lastnika D. M. iz Makedonijo oškodoval za 121).OtX) tolarjev.
Tatvina plinskega gorilca
ŠOŠTANJ, 9. julija - Na cesti Jožeta Lampreta v Šoštanju je neznani nepridiprav izpod kamiona ukradel plinski gorilec. Litst-nik A. S. jc 7. dejanjem a^kodovan za 150,000 tolarjev.
Kolo dobilo noge
VELENJE, 13. julija - Na Šaieskicesli v Velenju je neznanec, ki je vlomil v klet. odpeljal kolo znamke Douglas last M. B,. vreden vsaj 50.000 tolarjev.
Kje je baker?
DOBRNA, 10. julija - Neznanec .sije v noči na sredo vzel čas in z delovtóča hotela Dobrna spravil okoli 200 metrov bakrenih obrob, vrednih okoli 1.0(K).000 tolarjev, ki jih je pri sanaciji objekta upt>rabljalo podjetje Vcgrad iz Velenja.
Včasu vikenda je nekdo vlomil v staro stanovanjsko hiSo vGrižah, ki služi za skladtóče podjetju Remont. Odnesel jeza okoli 300.000 tolarjev električnega orodja. V Latkovi vasi pa je bilo v noči na po nede Ijek. 15. j u I ij a, vi (w Ijeno v o graje n skl adi^n i p rtîslor t rgovine
Torkovo neurje je bilo (le) glasno
Vťkiyt - V torek, v zgodnjih jutranjih urah, seje nad Slovenijo razdivjajo neurje, ki je ponekod povzročilo precej .nkode. K sreči jo je SaleAka dolina tokrat dobro odnesla. Glasne strele in gromi, ki so molile nočni spanec iic tako trdno spečih, so dvigale po vsej dolini. Ena jo udarila v blok na Stanctovi cesti, kamor so odhiteli tudi velenjski gasilci, a intervencija ni bila potrebna. Kol smo izvedeli na občinski izpo.stavl Civilne zaščite, voda nikjer ni poplavila stavb, v torek dopoldne pa jc vse icazalo, da tudi zemeljskih plazov in tei^av na cestah neurje ni povzročilo.
bš
Ekološka
osveščenost pa taka
Čcpravv občini Šmartno ol> Paki pravijo, da živijo v lepo urejenem okolju, to pov.sem ne dr/i. O ekološki osve^enosti nekaterih med drugim dovolj zgovorno priča posnctekenega od divjih odlagali^ ob cesti v Veliki Vrh. V njem je poleg odpisanih gospodinjskih aparatov in tudi drugih navlak, ki so jih že prerasle koprive, nekdo na novo odložil avtomobilske gume ter pločevino, Bo kdo ukrepal?
Smrt na lokalni cesti
V prometni nesreči, ki s« je /u^Hlila v torek na lokalni cesti Konjski vrli- Loka pod Radulio okoli 1530 ureje ena oseba umrla, ena pa Je utrpela lahko telesno po.^kodlM),
Voznik osebnega avtomobila je med vt>žnjopo lokalni cesti, na makadamskem cestišču, v blagem, desnem, preglednem ovinku zapeljal na desni rob vozišča in zdrsnil s ceste po strmini in obstal okoli 20 m gU)boko, zagozden med drevesi. Med prevračanjem je iz vozila padol 20 leioi J.B. iz Luč, ki jo na kraju nesreče umrl, medtem koje 21 letni A.U. iz Luč dobil lahko telesno poškodbo.
Sam. Neznanec je odtujil izolacijsko lepenko in sekundarno kritino v vrednosti okoli 3UO.OOO tolarjev.
Iz stanovanja odnesel računalnik
VELENJE, 13. jul^a - V času med 30. junijem in 13. julijem je neznanec vlomil v stanovanje last J. K na Koželjskega ulici. Iz stanovanja je odnesel računalnik vreden 50.000 tolarjev.
Policisti presenetili najstnike
VELENJE, 13. julija - Okoli 20.10 so trije najstniki vlomili v vrtec Ciciban na Koželjskega ulici v Velenju. Odnesli so fotoaparat, kalkulator in nekaj kaset, vse skupaj vredno 50.000 tolaijev. Policisti so jih prijeli na kraju in jim ukradene predmete zasegli.
Na območju Spodnje Savinjske doline dva večja požara
y IVIatkah strela
ŽALEC. 13. julija - Okoli 22.25 jc zaradi udara strele izbruhnil požar na gospodarskem poslopju velikem 22 x 14 metrov, last J. Z. v Matkali. Kljub hitri intervenciji gasilcev Iz dvanajstih okoliških gasilskili društev, je zgorel zgornji del z ostrešjem, 50 ion sena, 4 tone slame in nekaj kmetijskih strojev. Gmolna škoda, kije nastala s požarom, znaša kar I5.000.000 tolarjev.
V LIbojali vzrok še ni znan
ŽALEC, 11. ju(ya - Iz še nepojasnjenih razlogov jc v četrtek okoli 13. ure, prišlo do večjega požara na gospodarskem poslopju, last E V iz Celja, v Libojah. Gmotno škodo, ki je pri tem nastala, ocenjujejo na vsaj 5.000.000 tolarjev.

Rudar - Ljubljana V&V3:0 (1:0)
Spodbuden začetek
Domaći no}:c»mtt;i^í su nav-clušili v uvodni pmlst^^vi novelu prvenstva. Novincu v líui Ljubljano SI) premaualí kiirs 3 : O, má pa hil lahko najmatij (Ivakrul večji, ťe bi bili n«i' tunčnejši.
Ljubljančani $0 niyt^čarali z i-gro in niso potrdili tradicije, da vRak novjncc v prvi sezoni navdušuje '/ Igro. Spomnimosc Erc Šmartno, ki je bila luni predvsem jeseni presenečenje prvenstva. LiubljanCani pa so pokaza-
v (ípravjéilo. 1 Ikrali pa ludi ne zmanjšuje zmage domaiih» ki so presenetili s sijajno igro, kar velja za vseh Štirinajst igralcev; kolikor jih je dobilo prilo^nosi. (rlede na njihovo premoć je do-sei^eni i/id nedvomno prenizek. C''c bil dvakrat vi§ji, ne hi bilo nezasluženo, /.al so imeli ludi precej smole» in eden od osm»)-Ijcncevbi lahko piwtal Mujano-viC, kajli ^ogo po njegovih udarcih kol zakleto ni in ni hotela v mrežo. V 50, minuti mu je lo
vendiir sc^ udarci Mernika. Ar-lića. Ribića, H lij ni ka ...) bili za kak.^n cm netočni oziroma je Pejkovic dobn> posredtwal in je tudi za.slu?en, da je prejel "samo** tri zadetke. Í^xí vsodniskem podaljšku so domaći le kronali svojo veliko premoć s še enim zadetkom. Arli<í je nczadr/no prodrl z leve sirani v kazenski prtwtor, Pejkovic se mu je vrgel pred noge in dobil žogo, a le kratko levo, kjer je edinisprem-ljal Ariiéevo akcijo SiSić, ki je

te ' p f 4 f i
3 i i » s r \ ^ i. » a' .. T. Î
ř » ,-,> t ř » è'" 9
LA
^ »I i
Mladi Igraici Rudarja so se tokrat res izkazali
li slab, cclo drugoligai^ki nogo-me(, kar je poudaril tudi njihov irener Mihael Kvl>e: "Moji Tant-je so razočarali. Očitno so pozabili, da nLsoveC v drugi ligi."
Ljubljančani s tako Igro, kol smojo%ideli vscibcUo, gotovo ne bodo plesali v prvi ligi več ki)t "eno samo p«.>letjc." V15. minuli so ostali brez branilca And^el-kcn^Ca, kije moral zaradi drugega rumenega kartona (prvega je dobil v 12. minuti) z igrišča, vendar jim ludi to ne more hiti
preprečila leva vratnica, tri minute zalem prečka. V 63. minuti pa je le zadel za vodstvo domaćih 7 2:0.
Prvi zadetek $0 gledalci videli v 31. minuti po prvem kotu sploh na tekmi. Spasojevič je poslal nevarno žogo pred go-stujtíčega vratarja, lam je prišla do Ribiča, ki jo je ustavil in na-los petih mclr<w pt^slal v mrežo. Proti koiKu so "rudarji" povsem zagospodarili na igriSču, zadetek je nenehno visel v zraku.
žogo nato brez težav po.slal v mrežo.
Zaradi visokezmago bodo gotovo na tekmo 2. kroga v Novo Gorico odpotovali zelo samozavestni. Trener Marjan Marja* novic, ki je izvrstno pripravil moštvo, pravi:*" Po gladki zmagi in tolikih priložnostih sem seveda zelo vesel. Igralci so pokazali, kako se je ireba boriti za tíxkc, vsi so izkoristili svojo pri-ložmist. flidi listi, ki so vstopili v igTiî v nadaljevanju. Skralka, Se
Rudars LfubljaiHi 3:0 (1:0)
Velenje, šiadion oh jezeru. ^1. s(Hlnik: Čefenn Darka (• Kranj) I3.07.«2 ob 20.^K>, gledalcev
Postava domad
1 Janko Sribar, 17 Izudin Kamberiwič, Í9 Damjan Je-seničnik,5 Peter Mernik, 18 Mirncs Ibrahimovié, 4 Rus-min Dedič, 11 Milja I lojnik, 8 /Celjko Spasojevič, 21 A-lem Mujaković, 7 J<>sip Ribić, 9 Alen Mujanović
Postava gostfe
12 Niliad Pcjkovič, 2 Cijerg-ji Dema. 18 Milan Andelko-vič, C) Damjan Ošlaj, 21 Cire-gor Zore, 7 Safet I ladžič, 14 Edo Vulić, 11 Dragoljub vadinovič, 8 Sclvad Kujovič, 20 Marko Kmeiec, 33 Dražen Žeželj
Strehi
1:0- Ribić(3r), 2:0-Mujanovič(ft4'). 3 : 11 • Šišić(93')
Opoiranjam
Jeseničnik{4l *), Mer-nik(5r), Zagcr{84') nadžič(IU'), Anđelko-vič(ir), Kmctec(4(r), De-ma(74^) likijgćeni Andelkovič( 15')
Menjave
Dedič/Zager(r^3'), Muja-nović/ArUč(74'), Ribić/.^ išić (88*)
Žeželj/Kiiič(46^), Kujo-vić/Selimović(60^)
enkrat poudarjam: verjamem v to mJadi"» moštvo in upam, da nas bo /c na naslednji domači lekmi bodrilo fc vel ljubiteljev nogometa. Proti (iorici bo .seveda igrali enako zav/cto, o porazu po imenitnem začetku ne razmišljamo."
■ vos
Ollmplja VegB : Era Šmartno 2:2 (0:0)
Šmarčani presenetili
Ko gre zares, Šmarčani pokažejo zobe
Sniarčani so kljub slabim tekmam v pripravljalnem <»bdol>ju nnvo nogomeřno sezono začeli iispesno. V premierni tekmi v LJiibljani so pripravili pravo prese i>ečenje.
lekma sicer v prvem polčasu gotovo m preveč zadovoljila gledalcev. Po kralkem priiisku nasprotnikov so prvi zapreiili Šmarčani, vendar je strel Smaj-loviča ubranil ljubljanski vratar MavriČ. V^sti minuli so s stre-
lom na gol prvič j-n-jskusili tudi domačini, vendar Žlogar žoge ni dobro zadel. Za tem se je igra umirila in obe ekipi sta poskušali le še z udarci iz daljave, vendar sta bila oba vratarja pri o-brambah uspešna. V 28. minuti so si Šmarčani priigrali najlepšo priložnost v prvem pcdčasu. Re-povž je posial předložek pred vrata, vendar je Smajlovjč žogo poslal Čez gol. Nekaj minut kasneje je Smajltwič spet zamudil in
ni uspel kazn(5vali napake domače obrambe.
V začeiku drugega polčasa igralci niso pifttregli z novostmi. V.^4. minuti pust>domači nogo metaái dali prvi gol. Po předložku z leve strani je Tiganj z glavo prvič premagal Srago. Zc Siiri minute kasneje so Ljubljančani zvL^li na 2:0, Zlogar je z diago nalnim strelom drugič zatresel mrežo vratarja Srage. Naioso se domačini malce umirili in do žo^ so prišli Šmarčani, ki so v 7U, minuli znižali na 2rL Sireljai je Siancar, vendar je Mavrič žogo odbil. Do nje je lako prii^l SI-mundža, nad katerim je bil storjen prekn5ek-/u 11 metrovko.Z bele t<.>Čkeje nalozadel Šlancar. Po tem zadetku je bila ickma prekinjena, kajli na i^išče so vdrli ljubljanski navijači Green Dragons, loje sicer zdramilo domačine, loda do spremembe rezultata ni prišlo. V 88. minuli pa je prišlo do izenačenja. Šlancar je izvedel protinapad, ostro streljal, Mavrič je Žogo t>dbii, Smaj-lovič pa jo je p(«lal v mrcŽo. V sodnikovem podaljšku so imeli domači priliko, vendar je Sraga reagiral bolj« od vseh domaČih napadalccv. Takoj zatem je Smaj-líívič ziidel enega .svojih soigralcev in s tem žogi preprečil pot v mrežo. Za začetek sezone je tudi ta točka uspeh in spodbuda za nadaljevanje prvenstva.
■ J. G., foto: vos
Vega Olimpija: Era Šmartno 2:2 (0:0)
Ljiibljjma; Cenintlni štadion, gl MKtnik: Skomina Da* mir (Koper • CapiKtistria)
12.07.02 oi> 20.00, j-te^liilcev J 000
Postavo domaii
1 Borui Mavrič. 2 igor La-zič, 3 Fausto Budičin. 4 Enes llandanagić, 5 Orcgor Mir-tič, 7 Marko Barun, K) Vladimir KokoL 11 Nedim Ju-sulViegovič, 16 Anton Zlogar, 24 Da-^an K<^sič, 26 Se-nad Tiganj
Postava gostje
28 Robert Sraga. 7 Ooran RLsiič,24Maljaž Šlancar. 19 Nedžad Alibabič, 5 Clregor Blatnik, 22 Edvard Doršinar» 13 Davor Rupnik, 10 Daniel Repi">vž. 3 Gregor Bunc, 9 Ramiz Smajlovič. 20 Ante ŠimundŽa
Strehi
1:0 Tiganj(54'),2:0 Žlo-
2:1 Štancar(68Mlm),2:2 Smajlovič(88') Opomin j ani
Mlriič(8^), Mavrič(íí8^), Kosič(74')
Blatnik(30^), Repovž(3r)'), Rupnlk(45')
Izkljeceni
Repovž(8r)
Menjave
Mirtič/Pokorn(35'), Jusuf-begov ić/Agič (54'), Tiganj/ Puc(88') Žimundža/PrcdnikiOT)
Naslednje kolo
petek H,07.
soboto 20.0/,
iwdelia2107.obl7.00
l lf)(>« K____
Defë^. It i«idnii	htnsr
\hiBi - V<xi« Dhni|ié|i DitiKMtifad - Triniiirje tntruA Kudar
^ dL.lkk Vd.ii^k l>.0'l|if. Xj^i.ilí
Dsh
m
p ihi^^v.M r*itk«
Prijateljska tekma ERA Šmartno - Crvena zvezda
V	pi^nedeljekje bila v Smartnem ob Paki zanimiva mednarodna prijateljska tekma. Domača Era je gostila beograjsko Crveno zvezdo. Gostje sozmagaliz 2:0 po zadetku Krivokiipiča in avtogolu Blatnika.
Letna skupščina smučarskega kiuba Velenje
Smučarski klub Velenje je pred nedavnim zaključil sezono 2001/2l)fi2 in na svoji letni skupi^ini i/volil nov Izvri>ni odbor, ki bti vsezoni 2Qi)2/2(lD3 vodil klub.
Za predsednika kluba je bil izvoljen Franjo llerlah, ostali člani v^xLscva pa so Se Jože SilovSck, Slane Oojznik. Andreja Osierr, Majda Korenič, Roman Vrabič, CVelo Cilinšek, Jankti Lesnik, Alek-sej Kuzmin, Jani Živki), Matjaž Meža in Malej I lofinger.
Vendar kljub zaključku sezone naši skakalci ne pt>čivajo. Starejši tekmwalci so po kondicijskih pripravah že začeli s snežnimi treningi na ledenikih v Avstriji, najmlajši pa bodo v n<wo sezono stopili septembra.
Lokostrelstvo
V	SunjI pri Sisku je bil prejšnji teden mednarodni turnir v disciplini 2x70 metrov? olimpijskim krogom. Turnirja so se udeležili ludi mozirski lokoslrelci, ki so tudi tokrat ^"«vojili kar^tiri prva me-sia in nov državni rekord Janje PerhaC. V dvobojih za absolutnega zmagovćdca je Dušan Perhač z enim zgrešenim strelom Zři^edel tretje mesto.
Prva mesta v posameznih kategorijah:
Primož Perhač s 541 krogi. Dušan Perhačs647 krogi, Janja Per-liflč s 592 krogi in Bernarda P Zemljak s 662 krogi
Ženski teniški vrli
Na ženski teniški lestvici WTAjevrh ostal nespremenjen. Návrhu so.^tin Američanke, sestri Serena in Venus William.s, sledita pa jima.lennitcrC apriati in Monica Selci Tina Pisnikje trenutno 43„ Velenjčanka Kalarina Srebotnik pa 44.
Poletna odbojka
Mivka, zabava in velik uspeh
<)<ll>oJkarske dvorane sr> zn nekaj č'asa zaprle svoja vrata, kar pa ne pomeni, da počivajo tudi odhojkarji.
S turniijem v Simonovem zalivu v Izoli so pred tremi tedni odprli prvenstvo najboljši slovenski igralci beachvoUeyja. Zelo uspešno se ga je udeležil ludi odbojkar ekipe Soštanj-Topolšica David Sevčnikar, v paru z Rcîkom Satlerjcm z Bleda. Prikazala sta t^dlično igro in izgubila z 2:1 šele v finalu, pro-li kraljema mivke v zadnjih sezonah - Miklavcu in Čuturiču.
Še stopničko višje sta stopila na naslednjem turnirju v Novem Meslu, kjer Sla izkoristila <MÍsolnosi primorskega zjtiagcA'alnega para, in v finalu gladko z 2:0 premagala dvojico Bačvič - Ško-rc, ki sta osvajala turnirje Že v lanski sezoni.
V zmagovitem tempu sla Sevčnikar in Sailer nadaljevala v Slovenski Bistrici prejšnji vikend, kjer sta z lahkoto premagala konkurente, vse do finala, ko sla se morala zelo potrudili in pokazali vse, kar znata, da sla ugnala svoja nasprotnika iz prejšnjega turnirja (Bačviča in .Škorca), tokrat z 2:1.
Trenutno sla z dvema zmagama in enim drugim mestom absolutno na vrhu lestvice in lako bo tudi ostalo po naslednjem turnirju, ki bo v Kamniku ta konec tedna. Sledi teden dni premora, natopa finalni turnir v [zoli,ki nam bodal nova prvaka v beachvolleyju,
■ /. Kugovnik

Pogovor z Bojanom Prašnikarjem
»Zame je najpomembneje, da verjamejo vame In v moje delo ljudje, s katerimi delam, sodelujem!«
Bojan PraSnikar iz Smartiiega ob Pakl v zadnjem Cusu poln: medije K>lj kcH običajno. Razumljivo. Po kvalifikacijskem uspehu Kalanćcvc čeíc in dogajanjih na svetovnem nogoniel' nem prvcnsivii jc Ickaiije za ii.snjcno žogo povsem razvnelo Slovence in Slovenke. Zalo želi o novem 49 • lel-nem selektorju slovenske nogometne reprczeniance (vodiiai]^ pc> horoskopu) in o njegovih načrtih v zvezi z njo liria javnost vedeti řini veC. Ib in Se nekaj drugih razlogov je spodbudilo ludi na.s. da smo obiskali Bojana in mu zaslavili nekaj vprašanj o njem, njegovem delu in novih obveznostih.
#	Ste pravi Smarcan. Va^a síaría -ma učiteljica, w e ustiiiÍMíntfc v graûbe' nent podjtíjit - si a prîMa v kraj pod i^ro Ofjko oddntfiod in ga Sfn-ojini ele-iom vsak tia svojem podrDĆju vidno zaviamovah.
»Resjc- Standa sta přišla v .^marino ob Paki leia 1951). <)Ce iz Gornjega CJrada, mali iz Pariželj pri Braslovčah. Tu sem rojen in ludi moja zgt^dba se \\i nadaljuje.«
#	Jùiko su zajadrali v mfiumtí. okoU ka-tere^ se vrti vase íivljtfuje in divljenje vase dmiitw te kar nekaj let ?
rtV Smarinem je skoraj ncinogoCe bili kaj drugega koi gasilce ali nogo-meiaS. Upam pa irdifi, Ja smo nogometaši na nek naCin veliko bolj za-znamtwali U^ okolje. Kajti, mnoge pcv li .^man^ke mladine vodijo na igrišCti. V lem lici tudi odgovor na vprašanje, zakaj je Šmajlno v nogometu lo. kar je in zakaj je nogomet v Šniartneni številka ena. Sto metrcA* od naše hl^e je igriSće, kjer sn\(.i se podili v najmlajših letih. Stvar Ji pride v kri in...,« 0 Tudi vo.f hrai Janez, doktor in redni profesor na (juhljanski /Ekonomski fa^ kutieti,je hit v mladosti nogometaš, a je kasfteje preui'ha/. »Po.skušalje pred mano inje morda (udi on zairial mojo pot. Bil je namreč med ustanovilclji mladinske nogometne ekipe v Šmartnem. Ze kot pionir .se m.sodeloval v tej ekipi in iakal na svojo prilo:^mxsi. Di>čakal.sem }o.« 0 Po poktivu ste profesor športne » s^?/»» je. Doiíía leia ste hili aktiven i^lec no-^omefa, d\'e desetletji nazaj (luli naju' spe^nej^i sirelec v takratni slovenski lifii. Je hil izziv za trenerja nogometne' ga klitha tako velik ali siese odločili zfi to pot iz drugačnih razfogov? »Približno 15 let sem bil igralec in sem lahko kar zadovoljen si islim, kar sem naredil »a igrlŠCu, Zelo kmalu pa sem ok'usii ludi delo trenerja. Praktično z. vpisom v prvi lesnik FakiJllete za ^port sem nakazal, kam me bo vodila življenjska pol. Poleg igranja nogometa sem žo takrat treniral pionirje. Minu^grede - moje prvo dekwno mesto jc bilo v osnovni šoli v domaČem kraju, kjer sem se veliko ukvarjal z
vzgojo mladih igralcev. V tisleni ohd^v bju me je začel zanimati ^ rokomet, zalo ne preseneča, da sodim med usia-novilelje žmarškega ženskega rokome l nega kluba.
Pri približno 26. lelih so mi kol igralcu dali možnost vv)dili 5mari>ko nc^go-metno ekipo v slovenski no-gon^etni ligi. Za mladega človeka jc bilo to zelo zahtevno delo, a velik izTiv, Približno 5 !ei sen) bil irener ter hkraii igralec. Leta 1981 smo osvojili nask>v slovenskega nogometnega prvakn in si s lem priigrali pravico nastopa v drugi zvezni ligi. Ta u.speh je moj prvi večji trenerski uspeh.« 0 liziko ste na poti, veliko ste odsotni od doma. Če se malo po.ialimo: ste ieni liernardi, sinu [jdai. ki ho prihodnje ^tl' sko leto dijak Športnej^ ttddeJ' ka cdjske gimnavje in híeri ÍMri pustili uokvirjeno sHko, da vas ne pozahiJoT »Ja, včasdi res tako zgleda. Vendar, kadarkoli imanî možnost. se hitn-^ vrnem v SmarUjo, kjer nabiram energijo za nove napore. Družina se je na lo navadila. Kjer lahko sodelujemo. lo tudi storimo, Družina je zelo pomemben del mojega f^porlnega življenja.« O Je prosíegq ćasa ,še m kajdrtt-gega, ali ^ v celoti zapolni no-gomet?
»Glede lega sem precej pri» krajšan za marsikaj, saj mi osta* ne za kaj drugega zelo malo časa. Nogomel zahteva danes celega človeka, pa je včasilt Že to premalo. Zamislim .s«, ko vidim, kako ZJtajo ljudje v .svojem življenju poskrbeti zase. Vendar,Če hi>češ uspevati, se moraš predati takšnemu poslu z du.^o in lelesom.«
# Prvd.^irimi leti ste se odloà'li Še za do-datno vlogo ~ za svetnika v domaČi ohčini. I^tos se vam izJeka mafuJat. Kako ocenjuje ^oje delo občinskem svetli 7 Ste tudi predsffdnik odbora za negospodarske javne sUiíhe. AU na-meravate na jesenskih volilvah zJtova poskusiti?
»Moram reči. da je bila svelnilka dolžnt^sl pkvd nekih slučajno,sii. Pt^ma-gal sen) prijatelju v tijcgovili interesih za župana in sem kandidiral na nestrankarski listi. Na koncu pa se je zgodik>, da sem bil izvoljen. Težko je bilo potem reči ne. Na prigovarjanje sem prevzel to dc>lžnosi. Včasiii se Čutim malo krivega, da sem premalo aktiven. Tudi kot predsednik odbora za drui:bene dejavnasti .se slabo pt^ču-tinj. Ni-scm zadovoljen s lem, kar sem naredil, ležkojc vse združili. Vendar, kjerkoli je bilo mc^goče. sem pt^skušal
pomagali po svc^jih najboljših močeh. Je pa ludi lal^ita nak^^a iz7iv. Če bom pt wkusil znova? /^od)>a se sicer ponavlja. vendar nimam pasebncga inlcr-esa zanjo. Je pa normalno, da če živU v nekem kraju, si nekako prisiljen pomagali pn njegovem razvoju.«
Bojan Prašnikar: »Zanastjivo ne bi bil tQ, kar sam M sa ne bi obdržal v nogometu na vrbu, če bi bile vmes kakšne negativnosti.«
9 Ker ste z^iani in Javna oseba, vas veda - razumljivo zelo različno ~ oce-njujejo tudi s-aši občani. V očeh neka-lerih ste poslovnež iti rnenedzer; dragi vas vidijo kot bogatega soobčana; řrtí-ji so vas ob uvrstitvi domače etiajsleri' ce v driavno ligo in ob njenih kas-nejših iispefah kovali v zvezde, danes pa nekateri menijo, da ste eden od 0avnih krivcev ZP krizf? v klubu, ker naj bi imeli glavne niti v svojih rokah ....'/ »V vsakejn primeru preilvsem po-sk'u^am ptmiagati kjerkoli se da. Lani sem imel več časa in sem se s temi zgodbami več ukvarjal. Lahko rečem, da smo bili kar uspešni. Po p(mov-nem prevzemu trenerske dolžnosti v Mariboru, pa je zmanjkalo časa za kaj lakega. Tudi po dogovoru nisem več vključen v nobene prave dejavniki i, akcije lukajSnjcga kluba. V tem trenut-km oe morem in ludi ne želim prevzemati kakšne odgouiniosti. Povedali me z njegovo krizo ni prinicmo in ludi odgovomosi ni na moji strani- Če lahkt^ Še kaj pomagam, pomagam, zanesljivem pa ne škodim. % .Sei vda se ne moremo izi>gniti zadnjim
dogodkom - izboru selektorja za slaven^ sko reprezentanco. Veljate za naj' bfdjšega klubskega trenerja v .Sloveni' ji. Je bil tokratni izziv za selektorja tO' ko velik, da bosSe poskusili že tretjič v tej vlo^, ki ni enostavno. »Moji glavni rezullaii segajo na klu)>-sko raven. V niinuhh JÍ) lelih sem nekaj časa že ;>pravljal selekiorske dolžnt>sii. vendar ne v tekmovalnem smislu. V prvem mandatu je biio bolj v ospredju uslvarjanje reprezentance. drugi je bil vmesna možnost, ko sem bil še klubski Irener, po vseh dogodkih v na.Ši reprezentanci pa se je znova pokazala želja zainteresiranih sirani po «"nlckwa-nju. Rczullat dogovora med Nogometno zvezo Slovenije, Mariborom ter mano je podpis p(>godheo 4 -leinem prevzemu reprezentance- Sam ocenjujem lo sixJek>vajije kot izziv. Nogt»mel je v Sloveniji zlobil sv(^je (Deslo. ki ga je ire-ba razvijali naprej. Naloga jc res zithievna. vendar se nikoli nisem bal odgovornosti Bomo videli, kaj lxv« % Ste se morda odločili zato, ker se ziH, da tu Še niste dokazali svojih sposobnosti. Oce^ njujele, da ho zgodbo o u.spehu Kalatičeve čtsie tttoč ponovili?
►>Nekaj izkušenj zwHÍenjem reprezentance imam in sem lahko na lisi<'> obdobje p<^no-sen. Zanesljivo ima za njene dosežke velike zjsluge ludi Srečko Kiilanec. Po vseh vrhuncih pridejo padci. Prepričan sem. da ljubilelji nogomela v Sloveniji to dobro razumejo. Poskušali bomo .s skupnimi močmi narediti čim več- .le pa rezullale težko predvideli, ponovi' li. i^lja vsekakor ostaja-« # Boste zadeve v reprczenlanci postavili na glavo ali ste predvideli le kozme^ tične popravke?
«Velikega postavljanja na glavii ne bo. a njdi samoo kozmetičnih popravkih ne morem govtuilt. Nekalere stvari bodo kar precej spremenjene. ÝAlw poslaviti pravila (»bnai^anja. doseči primernost reprezentance. Pri lem imam svoj način dela, ki se je do sedaj pi»ka-z^l zanimiv. Večina igralcev ga pozna in so ga pri sodelovanju z majio že upoštevali. Posebnih težav ne vidim.« 0 .SV /Jatko ZahoviČ vrača reprezentanco? (ia haste povabili vi ali priča» kujete, da ho prišel sam?
»V vsakem primeru mora biti v.sako sodelovanje obojestranskih Opravil bom pogíwore 2 vsemi kandidaii za izbrano vr^io. Na osnovi leh bora naredil zaključke in predvidel rešitve za ureditev razmer. Vemo. da so v re-
prezentanci prisotni določeni dvomi, ki jih je treba s pogovori ter dogovori rešiti.«
#	Kokhii so cilji reprezentance? »Pod^^bni dosedanjim. P<wkuŠali bomo Čim večkrat zmagati, se uvrsliti na evropsko prvenstvo, kar pomeni igrati za prvo mesto, ali vsaj za drugo In z dodatnimi kvalifikacijami priti naprej. Cilji si") vedno nad tistim, kar je real nasi. Njihova ure.sničitev pa je odvisna od veliko, veliko dejavnikov.«
#	Za Katanea pravijo, da je nepodkup-Ijiv trener. Ali višina pogodbe za mesto selektorja daje dovolj veliko jamsfvo. da ludi vi ne boste popustili pod vplivi raz/lih menedéerjev?
►>Jaz zanesljivo danes ne bi bil lo, kar sem in se v nogomclu ne bi obdržal na vrhu. če bi biie vmes kakšne negaiivnusli. V v.sch primerih me vodi nogomet. Navadil sem se že, da sii med nami ljudje, ki stalno ustvarjajo Zgodbo brc 7. vsaki h asnov, normalnih razmišljanj. Zame je najpomembneje, da vame in v moje delo verjamemo ljudje, ki z mano delajo, želijo stnJek^-vaii. Ne vidim nobenih zadržkov. Želim samo. da bi bilo tako tudi v prihodnje.«
0 Začelo se je domače luigomefiio prveu' sivo. Kje vidite mesto Maribora, Ere .Sntarfnoin velenjskega Hiularjavno' vetn prvenstvenem krogu? Gre za kltť be, v katerih .tíe hili ali sle Še Irerter. »NajpomembnejŠi jt zame Maribtir-Imeli smo kar precej težav v pripravah na priprave, pri sami izvedbi, saj je prišlo v ekipi do kar nekaj .sprememb. Kljub vsemu štejen) Maribor za íavo-rita prvenstva in lo vlog^i ntora sprejeli. Di'»gajanja v velenjskem Rudarju sem M] malo sprettiljal Vem, da je ekipa pomlajena, nekoliko spremenjena, a menim, da ki uvrMiievp(,>df)-bnaminuli-Za CroSmartnopa-za-radi pomanjkanja časa sem si v pripravljalnem obdobju ogledal le eno lekmo in še to v Celju, kjer me je bolj z.animal Publikum, s katerim igra Maribor v prvem krogu. Na asnovi te bi ležko kaj napovedal, Če bo ekipa ponovila uvrstitev minule sezone, bi bilo kar dobR>. Najbrž Ixï pa ležko. Ljudje imajii sicer malo več izkojšenj in jim želim, da bi u.speli rediti ixlpria vprašanja. Za kraj, kol je Šmartno, je vehk uspeh igrati v državni iigi in v njej primerno na.slopati. Znova moram poudariti. da se zadnjih lest mesecev nisem vključeval v aktivnosti kluba in 7^10 bj težko ocenil reahio slanje.«
Bojan, hvala, ker ste si vzeli čas za p<»^ov()r. V nai^m imenu in v imenu naših bralcev vam želimo obilo uspeha v prihiHinjc kol trenerju NK Mnri-bar in selektorju slovenske rcprc^^n-tancc.
■ tp
O akciji Pl) SoŠlanJ« Velenje in Vinska gora ob medn^rod-ncin [etu gora, smodokaj obširno f>on>Č3iN v predzadnji in zíí-dnji številki NČ. V obeh nníbilje-vanjih je bil predstavljen tudi natančnejši program m dve od treh predvidenih lur (Sirelovec • Mhka pot, OlŠcva • y^íbtcvna ]>ol). Danes vam pre<lstj)vljam<» opis tretje lurc, ki niKsi »^nko ZELO ZAH I liVNA POT. Kot -smo že na začetku pt>vedali,jez.a to niro obvezna čelada in oprema z^ samovarovanje. Pri t>pre-
mi si velja zapomniti na.siednjer če vam bo pri opremi manjkala na primer vrvica ali vponka, b<v do vodniki ^zamižali na eno oko«, nikakor pa vam ne lîodo dowlili v skale brez čelade. Naše gores».) tudi letos dokaj krušljive m en sam kamenček v velikost i cv reba, ki nas zadene na primer v glavo. Ud) ko povzri'iči poškodbe s smrinim izidc>m. V kolikor nimate prave alpinistične čelade, velja tudi rudarska ali gradbena.
In sedaj podrobnejši opis najzahtevnejše in obenem ludi naj-
lepše ture na Korcxško Krinko in Ilirsko goro. pripravil ga je Vinko Milielak,član PD Vinska Ciora.
Rinke sestavljajo trije vrhovi - najvišja je Krajnska Rinka (245-"^ m), nekoliko nižja je Ko-ro.ška Rinka ali Križ (2420 m) in najnižja Siaje rska Rinka (2289 m)- Turska gora pa Je znana predvsem po znamenitem lurskem žlebu, ki je vklesan med Rinke in Tursko goro.
Turo bomo pričeli v Logarskem Kotu (KI21) m), se mimo slapa Rinke in izvira Savinje ptwzpeli na Okrešelj (1385 m)» eno najlepših krnic, ki jo zagra-jujejovrhoviTurskegore. Rink in Mrzle gore ter nadaljevali
p)i proti Savinjskemu sedlu. V Mr/iem dolu (I7ňí) m) se K^mo obrnili proti Križu in vstopili v eno najbolj vrtoglavih nadela-nih ptui v lem gorstvu, z^to je tu obvezna čelada in oprema za samovarovanje. Ko se povzpnemo na Koroško Řinko (2429 m), smo dosegli najvišjo točko ture (dt) tu bomo porabiU približno 4 ure). Pot nas popelje naprej proti Malim Podom, pa mimo Turškega žleba (2114 m) na Tursko goro (2251 m). Od tu nadaljujemo pot čez Kotliče (1974 m) na Kamniški.) sedlo (1003 m). Od Rink boiîîo do sem pi'^trebova-li 3 ure hoda. Nato nas čaka le še spust na Okrešelj inv Logar-
ski Kt>i (2 uri).
Vodili nas bodo: Vinko Mihe» lak in Alojz Viher - PD Vinska Gora, flusein - Miha Djuherič - PD Velenje 1er -lure Drcv iz PD Š<^tanj.
SC PC XSEBNO OBVESTILO: ČE BO PROTI KONCU TEDNA PREVLADOVALO NESTANOVITNO VREME, POKLK' ITE V PISARNO PD VELENJE V ČETRTEK. 18.7-2002 MED 17.00 IN 191)0 URO NA TELEFON 588-11-34. KJER BODO NA VOLIO VSE INFORMACI.1E O SLUČAJNIH SPREMEMBAH.
■ M.H.

KINO VELENJE v hotelu paka
^ntKA 4¥»>àt,à
SESTRE
o(Jlrgana komedija Rezija: Wallace Wolodarsky Vloge; Barry Watson, Michael Ro-senbaum, Harald Williams Oolžína: 93 minut Četrtek, 18, l, ott 18.30 Peiek,19.7., ob 21.00 Sobota, 20.7., ob 18.80 Ir ob 21.00
Nedelld.21.7.,ob21.00 Ponedeljek. 22. 7.ob2í.00
Edini naćin, da Dave. Adam in Doo-fer spet pridejo v molko dru^o, je, da postanejo ženske. Ko jih zaradi suma kraie denarja ízHiučilo iz šUi-dentske bratovščine, se znajdejo na cesti, osovraženi in brez prebite pare. Če želijo preživeti !n dokazati nedolžnost, se morajo ti trije z^rf-seženi šovinist in loniiloi žensidh src pridružiti študentski sestršcini kot Daisy, Adina in Roberta. Biti ženska pa ni tako lahko, vendar gre vse po načrtu, dolder se Dave ne zaljubi v predsednico...
BAL SMRTI
drama
Režiia: Marc Forsîer
Vloge: Hídle Berry, Billy Bob Thom-
ton
Dolžinah 11 minut Četrtek, 18.7., ob 21.00 f^iek,19. 7., ob 23.00 Ponedeljek, 22. Zob 18.30 Musgrovea pripravljajo v zaporu na ameriškem jugu na usmrtitev. Hank je vodja čuvajev v zaporu, kjer obsojence pripravljajo na smrtno kazen, od svojega očeta je podedoval rasno sovraštvo vendar spoštuje proces ob zadnjih trenutkih obsojenca. Njegov sin pa očitno ni podedoval tega sovraštva in izgubi živce in Aeži stran od Musgrovega «zadnjega sprehoda«, Oče se zara-(fl tega znese nad sinom. Pred usmrtitvijo pa spremljamo Še zadnji (^Isk njegove družine. Žena Leticia In sin sta že kar utrujena od obiskov saj ga obiskujeta že enajst let. Zaživela sta novo življenje. Leticia je začela delati kol natakarica kamor Hank pogosto zahaja. Njun odnos je vse boli globlji kar pa ni všeč njegovemu očetu.
Halle Berry - OSKAR za glavno žensko vlogo!
ANJA IN VIKTOR
najstniška komedija
Režija. Tomas Vlllum Jensen
Vloge: Robert Hansen, Sofie Las-
sen-Kahlke
Dol£n3;d5 minut
Petek,19. 7., ob 18,30
Sobota. 20.7., ob 23.00
-------------------
Kino nagrajuje
Izrežite kuponček in ga pošljite eH prinesite ne uredništvo. Vsak te-den bomo Izžrebali t/i IJutiiteije filmov za brezpiacen ogled ene izmed filmskiti predstav.
Ime in priimek:, N oslov:
Izžrebali smo: Jože Uinđer, Turjaška 6. Kočevje; Aljaž VIdmajer, Partizanska 39, Velenje; Igor Janžovitik, Goriška 32, Vrenje.
Nedelja. 21. 7., ob 18.30 Začenjalo se gimnaziiska leta. Novo obdobie za negotovega Viktorja brez Izkušeni, ki se na prvi pogled nesmrtno zaljubi v leto dni stareišo Anjo. Na prvi pogled se to zdi brezupen primer Anja stj dobiva z važičem Petrom, pravim Casanovo s športnim avtom in kosmatimi prsmi, Viktor pa se obnaša kot cepec in klati same neumnosti. Toda Viktor je trdno odločen, da si bo pndobil naklonjenost svoje simpatije. Na srečo m na pomoč priskočijo orjaški pajek in dva mulca, ki snemata film v slogu Dogme o Viktorjevem katastrofalnem ljubezenskem življenju.
BANDITA
akoiiska romantična komediia Režiia: Barry Levinson Vloge: Bruce Willis, Biliy Bob ITiomton, Gate Blanchett Dolžina: 122 minul Torek, 23.7., ob 20.30 - premiera pred slovenskim startom Joe in Terry sta znana bančna roparja, vzameta bančnega direktorja in niegovo družino za talce. Čez noč pred velikim ropom večerjata in prespita pri njih in nastec^Je jutm z njim oddrvlta po denar Toda stvar se zakompllcira, ko se jima pridruži vsega naveličana gospodinja, ki želi malo akcije in jima ukrade srce. Oba se zaljubita van jo in obema vrača čustva kajti skupaj predstavljata idealnega moškega.
BLADE 2
grozljivka
Režija: GuillermoOei Toro Vloge: Wesley Snipes, Kris Kiistof-íerson
Dotžina:116minut Sreda 24.7. ob 20.30
V pol človeku, pol vampirju z ime-
nom Blade gori želja, da bi rešil človeštvo pred grozečo pošastjo, Pridruži se energični skupini vam-plfiev, ki |ih sovraži, da bi uničil krvavega Armageddona, ki skuša iztrebiti obe rasi. Film popelje občinstvo v osrčji mejnega sveta, ki se nahaja pod površjem vsakdana. V njem vladajo vampirji, ki se hranijo s človeštvom. Stripovski junak Blade je prvič leta 1998 zaživel na velikem platnu. Preden se je rodil, je njegovo mamo napadla skupina vampirjev, zato je njegova kri napol vampirja. Whistler, Biadov mentorje Iznašel serum in mu omogočil gibati se po dnevni svetlobi.

BAL SMRTI
drama
Petek. 19. 7., ob 19.00 Sobota, 20.7., ob 19.00 in ob 22.00
Nedelja, 21.7., ob 20.00
ANJA IN VIKTOR
najstniška komedija Petek, 19. 7., ob 21.30 Ponedeljek, 22.7., ob 19.00
E.T. VESOUČEK
dolžinski pustolovski film Otroška matineja Nedelja, 21. 7., ob 17.30
Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT otroške matineje 400 SIT informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo In dali«. Ni rezervaci i vstopnic!
Nagradna križanka podietia
Rešitev križanke, opremljene z Vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 29. iunija na naslov: Naš čas d.0.0., Kidričeva 2 a, 3320 Velen|e, s pripisom nagradna knžanka PODJETJA NOVI DOM.
Izžrebali bomo tri nagrade;
1.	nagrada: storitve v vrednost S.OOOSfT
2.	nagrada: storitve v vrednosti 4.000 SIT
3.	nagrada: storitve v vrednosti 3.000 SIT
t-
LADJA.
K LOW L£D
ALO) POOOBMA ■lASUJNA
PTICA P£VWS STOPNI •
Castm
REPOM
PROSTOR
2A âPOATNA TtKMCT/
rOVARNA V
CEUU
TDNl (NNAUER
I2ABËLA fKRAJde)
GORA V âUMAOlJi, SAfiliA («•m)

OĎUUALO, ČISTILO
V
KU&AN3K]
SORODEN RUMBI
oeo;^-
VAMIE «M-OA SEBE
nvt VOStLOO 2«CAJ
REKA V
D
A
B
R
SLADKOV. RJBA
KWUMA
Wi «•LU.)
N
M
NOST
4 IN 14. ĆAKA
«ESTAVIL PSPINO
BUQAJ-
MESTO V
NASPROT» JE
{ftmti.)
SUUNOV rttècji» UKU
NEGOVOCl PRALJtDJE
irmA HOASKA tML
»OUTK juuus
R
A
PRrSTAN. MESTO
NA OTOKU AKNAY
NMbb
fKoaifeiiC?
fftANCOB ORMUTK
NADALJ. OeSLA
N
R(J8KI
RE2lSEft'
ALHKSAM-OEft
NEM&KI nLOZOF< IMMANU> IL
KURATTV.
NA MEOJCN*
U
KRAJ PRI OPATUl
WTWiAQ KOtMIKUfr ŽMI
PtWtCOi 9UKAR-JACQUES
V
D
LANTAH
IIRI6NI PESNK
BM/TliJ. JEZK
zoazA tEKANJE. TT^OANJE HRANE
02KA rsCHA
OOUNA
OSEBNI ZAIMEK
N
SA6SK0
MOSKO
IWE
AISANSC. âiFTAH
Trs nJodosfi 6, 3320 Velenje, (biVSI lormiíH I« nadstropje desno)
TeU 03/ 897 33 20 OSM: 031/389 397 Del. <0$:
vsak dan od 9. do 17« ure. Vabljeni!
- Posredovanje pri nakupu, najemu in prodaji vseh vrst nepremičnin
•	Svetovanje
•	Seslava darilnih, izročilnih in kupoprodajnih pogodb
IE A III » V L E \ J
t

aTRT£XJ8.MiÍQ:
6.00 Dobro jLitro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročla; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja- športa za vse; 10,00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, l^e, kaj; 16.30 Poročila; 17-00 Zdravniški nasveti; 18,00 Music mix; 19.00 Na svidenje.
n
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.OOAktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti, 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
sobota, 20. iiiliia:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si so-bolno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila, Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročita; 16,00 Kdaj, kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Rock šok;18.0019.C0 Na svidenje,
mSIDS^^H 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, I, blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15,45 EPP; 17,00 Namine čestitke; 17,30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
EES3!B!SSSSK^Ě 6,00 Dobro j^ro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročite Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov š-port; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
toiiek.aa.iullia:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks: 8.30.9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 AMuaino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Naši kraji In (jud* je; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREÛA. 24. luhio:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije, 7.30: Poročila; 8.30 Poročila; 10 .00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, lqe, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Kopalnice in kuhinje Gorenje
5% popust
da 31.6.2002
Prodajni studio za	
kuhinje in kopalnice Gorenje	
|v tovarni Gorenje Kopalnic«)	
Primorska 6b	
ZZ75 Šc^tonj	
TeL:(031 898 33 40	
Keramične ploščice Gorenje
Vroče cene zg vroče poletne dni! Omejene količine keramičnih ploščic v akciji!
Prodojalna keramičnih ploi^ic (v Kivsmi Gorenje KsramDco)
Gorenje 1 b 3327 Šmartno ob Poki Tel.: (03) 896 61 27
18. julija 20G2
«"áíilíí
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
KOSILNICO ZA TRAKTOR
Tomo VInkovIč, prodan. 6SM 031/513-796.
OSTALO
ODDAJAM LEPO UREJEN apartma v mansardi, (Novigrad), 200 m od morja 232-4 osebe. 6SM 041/729-532.
POSESTI
GROBELNO-ŠENTJUR PRICE-LJUl Parcelo, 3300 m2, primerno za brunanco, sadovnjak In vinograd, sončna lega. asfalt, prodam za 1.300.000,00 Sli GSM 040/852-760.
STIKI-POZNANSTVA
DVE KOLEGiCIlščetadva prtlalelja za ples, sprehode in obiske topilo. Šříra "Dve vdovi". ANČKA> ko bo§ prišla Iz dopusta, pokliči na telefon 5861 -717, da se bova ponovno srečala pri Šparu, saj sem te zadnjič čakal zaman. MOSKL 46-LETEN Išče žensko za družbo, pozneje možna resna zveza. Ûîrok ni ovira. GSM 041/521-914.
RAZNO PRODAM
SUHA BRUNA. 32 m2, prodam. Telefon 5893-117all GSM 031/859-067.
DOMAČE ŽGANJE. 50%, oďično
d.d.
AVTO CELJIS
TRGOVSKO IN SERVISNO REf^ONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Ce1]u... Ipavčeva g. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-12*12
tin vn/ila	letnik	CFNAinnv
FnRDMnNDE01.aCLX4/v rBnjtil virîla		89B.OOOOO
řORDFOCUS 1.4jSV reo.marec03,.zel.m«.	w.nn	t.8<j5.000.n0
FORD ESCORT CLX1 6 karavan, »lena m«		mooo.oo
FORD KA 1.3 i reo. nov., mod met		t.!91.000.00
FORO FIESTA 1.25 FLAJR mod. met	97	897.000.00
RATMAREA 10Û SX 1.6 Weekend, rlavs met	mi	993.000.00
RAT UNO 1,0 IE 3V reo.novemt)er/02, bela		430.000.00
FIATWJnAII 4X4 SV ffinnwi/na THiftM	<i7	fl^sononn -
PFURFOT ;»ni> 1 4 iwrwfw S/v rm 9./0?	m	1 TM.onono 1
PFtlRF0Tmi.4XN SVrBfl avç . hfila		îMB.onn.no a
RDWtILT MFGANE WXifW 1 6 fMHt m mt r}3	nn	7 498.oni>no i
RfMtJlTCl in 1.? RN 3V rw.tebf./ni. Mla	M	1.188.000.00 «
RENAilLT T^VING01 2 TM. avG./02. bela		1.197.000.00 g
CITROEN XSARA 1.6 SV reo.oKt/02. zel met		1.528.000.00 f.
OPEL OMEGA 2.0 karav. reo. dac./D2- kfima. bela	96	1.498.000.00*®
OPEL ASTRA 2.0 Oleset Kanvan vsa oor. -hkllma		2.198.000.00
OPEL SINTRA 2.2 GLS 7 «d.+vsa oor. sreb.met.	97	1.996.000.00 1è
KftEOm - STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* V02IU IMAJO VEUAVEN TEHNIČNi PRE6IÍD * OGLEO VOZIL OD 6. D017. URE * NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZILAI *
Ponudba na Inteme&i httpy/www,avlo-celle.sl,


VELENJE. Prešernova 1a tel: 03 898 4724 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 tel: 02 881 25 00
KLiMATIZIRANE VROČE CENE !!!!!
*ribl|§nB vozita
BMW 31 Bi	3.350.000.00 SIT
(118KS, vsa oprema), let. 98, odličen
HONDA CIVIC1.4 iS	1.800.000,00 SIT
(veliko opreme), let 99. odličen
LAND ROVER FREELANDER 1.8 SV 3.200.000,00 SIT
(vsa oprema), let 99, odličen
UGODNE MOŽNOSTI FINANCIRANJA. STARO ZA NOVO. WWW.FORI.SI
CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
fireka ponudba aranžmalav, lončnic.^ -p»grabnâ storltrs f catoti MnŽBDit pbilli «I trt obrokov 24 ur M dan
T»f.: 03 / S8S M sa, «SM: 041 /112 - m
za konzerviranje sadja In zefišč. prodamo. GSM 041/344.883.
STANOVANJE
MLAJŠEMU OBČANU, Slovencu, oddam v centru mesta sobo z balkonom. SSM 041/969-210.
V	CENTRU VELENJA oddamo opremljeno 3 sobno stanovanje GSÍV! 041/825-820.
V	NAJEM ODDAM SOBO. 25 m2. Telefon 041/411-728.
ŽIVAU
NEMŠKO OVČARKO, staro 8 tednov. prodam. GSM 031/614-336 aJI 041/257-708.
BIKCA, okoli 250 kg težkega, prodih. GSM 041/289-252. PRODAJA NESNIC21.|u!ijaod8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon 02/8761-202.
TELICO SIMENTALKOJSOkg
težko, prodam. Telefon 5881-158.
TELIČKO, slvo-rjavo, te2(0 70 kg, prodam. Telefon 5893-578. TELICO SIVKO, visoko brejo. zAkontrojo, prodam. GSM 040/648-730,
PRAŠIČE, od 80-100 kg, prodam po 350 SU/kg. Novak, telefon 5722-396.
Kreativna delavnica na gradu
VELIí:n.íE - Galerija Kul-lumega centra Ivana napolnika in Univerza za Iretjc :^ivljcnskii obdolije sla se slcupaj odločili, Ja pripravila krcallvno delavnico rt)čnih del po zamisli slikarke IHldc PiSčanec. Namenjena jo otrokom, starejšim od dvanajst let, pa ludi odraslim. Potekala Vîoprihodjijo sredo ob 16, uri na Vclenj.skem gradu, kjer je žc nekiij časa na ogled ludi pregledna razsiava del slikarke El-de Pi.^anec. Dclavnico bosta vadili Marija Ku^man in Jožica OrobclniL
■ bš
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE SEBA, objavljene v tedniku Naš čas 4. Julija:
1.	nagrado: kombinezon prejme Ana Plrečnik, Šm^o 43 a. 3327 Šmartno ob Paki
2.	nagrado: dežnik prejme Horvat Peter, Cesta taioev 19,3325 Šoštanj
3.	nagrado: kapo prejme Taja Grošelj, Oskarjeva 2/a, 3320 Velenje Nagrajenci prejmejo nagrade na sedežu podjetja SEBA - SISTEMI MODERNE GRADNJE v Celju, na Lavi 9/a z osebno izkaznlcof Poklicne 03/ 425 7010.Česlrlamol
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE LUKOV DOM, objavljene v tedniku Nas čas 11. julija:
1. nagrado: vikend paket za družino s pol penzionom /od petka do nedelje/ prejme Brglez Stanko, Gražkogorska 31,3320 Velenje Z. nagrado: nočitev z zajtrkom za dve osebi prejme Gruden Jasna.
Slatina 13/a, 3327 Šmartno ob P^i
3. nagrado: nočitev z zajtrkom za eno osebo prejme Tatjana Petek,
Koroška 1/b, 3325 Šoštanj
Nagrajfflici prejmejo nagrade po predhodnem dogovoru na Uikovem Domu na Pungradu z osebno Izkaznicol Pokličite 02/60 29 310 ali 041/674 450. Čestitamo!
« CEUE Kosovelova 16 03/492 68 93
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zsvarovânke. spoštovani zavarovanci. obveSCamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne mec^cinske pomoči. Na to telefonsko števiiko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni aJi poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medloinsko pomoč. Pogovore na tej ářewW snemamo, 2d informacije v zvezi z resevdfrto službo kličite na telefonsko številko $995-478, dežurno služtjo pa ne 8995-445.
Čelrteli, 18. julija - dopoldan Špital, dr med,, popoldan Čoloič, dr. med., nočni Kozorog, dr. med. in Urbane, dr, med. Petek, 19. julija - dopoldan Čolič, dr med., popoldan Stu-par, dr. med., nočni Slavič, dr. med. in Rus. dr, med. Sobola, 20. julija - dežurni Vr3bič,drmed. In Urbano, dr med.
Nedelja. 21. julija - dežurni Vrabič, dr. med, in Urbano, dr. med.
Ponedeljek, 22. julija - dopoldan Slavfč. dr med., popoldan Spital, dr med., nočni Budnjo, dr. med. in Smonkar, dr. med. Torek, 23. julija * dopoldan Špital. dr, med., popoldan Frlško-vec.drmed., nočni Vrabič, dr. med. In Friškovec, dr. med. Sreda, 24. julija - dopoldan
Čolič, dr. med., popoldan Urbano, dr. med., nočni Vidovič, dr med in Stupar, dr med.
20. in 21. julija - Boris Žmavo, dr, stom., v zasebni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenie (od 8, do 12. ure).
BEElKBi
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdra-vil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od13.00 do 14,00, telefon 898-1880.
Emmmm^i
Od 19. julija do 26. julija - Ivo Zagožen, dr, vet. med,, gsm 041/633-677,
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednuodd,|uli|a 2002 do 14.juliia2002 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urn6 konoentraciie 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
10. iuliia2002
AMR Šoštanj 216 mikro-g S02/m3 zraka.
t^AKSir^ALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od SJulija 2002 do 14.julija 2002 (v mikro-g $02/m3 zraka)
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
H
ttfriM^ ToaciKA Zâveorii! 6WSK*	ÍM^ »CM
60M
la&jul o9.JU) BlOjul	f_B 12.JU3 U^
mejna vrednost. 350 rnlkro-9 SOSitnS zraka. kritiCna vrednost'700 nïTo^SO^mS zraka
Življenje jo kakor zvok na struni I'ioHne. v'/driUi, no strcfiQ in '?>e mino intali pa le	...
ZAHVALA
Mnogo prerano nas Je zapustil ljubi sin in bral
DEJAN UUBENKO
31. 7.1984 . 5. 7. 2002
ob bi")lcči izgubi sc Iskreno zahvaljujemo za številna so/:alja, podarjeno cvetje in sveče 1er spremstvo na /adnji poli vsem «brodnikom, prijateljem in znanccn^. Posebej se zahvaljujemo Dcjanovim sošc^lcem, razredničarki, ravnatelju in učileljem ŠCV, .soik)lccm iz osnovne šole Livada / razredničarkami, bivšim vzgojiteljicam» s<xsedom Šmarike in Ciraskogorskc ulice, kolektivu ()S MFF in ERE d.d. Velenje 1er gasdpodu Semetu. Vsem šc enkrat iskrena hvala.
Mama Mania, tiče Jtfífi in hrai Aiulnj
v SPOMIN
19. julija 2002 bo minilo eno leto odkar na^je v5L letu zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra, svakinja in tela
Mina čas. imnfívnj<3 juíixt, sf)omini živijo - živi dan za dnem.
MILENA POZEK
Vsem» ki obiskujete njen prerani grot), ob njem posiojite. ji prinašale cvetje in prižigale svečke se spoštljivo zahvaljujemo.
Mni yinkoj hčerki Mojca in Saša, mama Pepca, hrai J^nci z fimžino
ZAHVALA
Ob h<3leci izgubi
VLASTE - MARIJE DROLC
rojene Voušek ' babi B!BE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle kakorkoli pomagali njej in nam v teh lc;^kih trenuikih.
VS! NJENI
Velenjcani odlično Izpeljali mednarodni turnir v preskakovanju ovir CSI - B
Tekme spremljalo več tisoč gledalcev
VELENJL. 12.<lo 14 Julua-ViHtekscjc n» (ekmi»v2i]i.sôu Konjeniške^» kJubn Vele* nji* n\) Škiilskvm jc/cru prijel tridnevni mcdnstrndni turnir v ptLskakiivanju ovir. S<K]cl<>valr»,fť tckmoviilccv i/, šestih dr/xv: Avstrije, Slovaške. Hrvaške, Madžarske, in Slovenije, ki nastopili s 110 konji. Vremenski po}{oji so bili kol nalašč /ii to prireditev« ki si jo je v treh dneh o^kdji-lo već tisoć Ijuiiiteljev konjeni.^keí*a sport;), samo v nudeljo pi»pi»ldne Ncjíh Je/.l>nt-io l)ii/u dva (isoť. T)a je Itila prireditev od» (ièno orj^ani/irana, p» so potrdili tudi tekmovalci sami.
Vcicnjci ima ob Škalskcm jezeru j7jemcn prc^sior/a rawaj konjeniškega Aporta, golo-vo enega najlepših v Evropi. Icniu pioslo' m je Kanjoniiki kiuh Velenje ab desellelni-cl delovanja, z brc/lilbno Izvedbo mednarodnega turnirja C^l - B v pre.skakovaitju ovir, dodal samo fie piko na i. Dtugo bo, v ui smo prepričani, dodal še konccieg.i tedna, v sobol o in nedeljo, s tekmami za pokal
Rezultati:
Najboljši prvet»ji dne. V prvi lekmi. višine m je nastopilo 58 lekmiwalccv, Zmagal je Slovak .iuiaj 1 ianulay (konj Obra/J. 2. Avivirijec Mathias At/mul-ler (Lariss«!	Kolar. Slovenija (konj ('la?^
>siker). V drugi lekJiii. vl4ino 1- za mlade konje, je na.slopilo 20 lekntovalcev, Slavila je Iivna Drobnic. Slovenija (konj Calazary), 2. Slovakinja.lana Slavikiv va (Kim), Maks Riossa. Slovenija (Nakita). V tretji tekmi.vtóina 1.3.Vl.45je natopilo45 tekmovalcev, i. iiwsto je piipadlo Juraju Hanulayu. Slovaška (• konj Riiual), 2. Andiea Novak, Hrvaška (Ali nighi).
Franlišek Pal. Slovaška {ClaudioV
NaJI>olJši dru}ieji« dne. V prvi leknil višine 1.25 m za mlacie konje je zmagal domaćin Matjažť'ik (konj Chanel 0()1), 2-Avsirijcc Wolfgang C)Lschmaier(Pei-it Croix). X Matjaž Cik. mL Skwcnija (Caprilli). V dmgilckmi. višine U.^, nas!opilo.^2 jaha<^.'v. Zmagal je Skivcnee Sandi Smolnikar (konj CKarmani). 2.
Gašper Kolai (Gipsy Slovak Robert Pal (Isa). V tretji tekmi višine 1,45. je nastopilo ,3(> jahačev. Zmagal je Roland Engelbreebl. Avstrija (konj rUtura 2).
2.	je bil njegov rojak Wolfgang Olschniaier (Laslo), Matian Stangel. Slovaška (Borisdu Melnicre).
NajiMilJŠi tretjega dne. V prvi tekmi, finale za mlade konje.	metra. I. meslo Matjaž Slovenija (konj Chanel OlU), 2. Roland Cngelbrvcht. Avslrija(Kalinka Wesh). .Î an a Slav i kova, SJovaška (Kim): v drugi ickmi. za nagrado mc.sta Velenje. 1J3.S/1.45 metra je slavil CgipCan Mohammed Borai (konj Lezander), 2. Roland Engeihrechl. Avstrija (Lancaster 4V),3.Eglptian Mohammed Ragab (High Lander), V tretji tekmi za veliko nagrado Preiruv govnika Velenje, L^{VL^'^nicira.nasti»pilojc51 lek-niovaicev, pa je slavil Av»lrijec Roland Eng<řlbrecht (Futura II), 2. Renato Lcvaniê.IIrvaška (Impuls) in
3.	Sajîdi Smolnikar, SUweiiija (('barmani ).
Matjaž Čik se Je tokrat spet iikažal (foto: vos)
Slovenije v preskakovanju ovir. Obakrat se tekmovanja zaiJnoob 9. uii. Samo želeli pa si je, da bi Velcnjčanoni že prihodnje leto zaupali izvedl>o turnirja še višje kategorije.
(.'SI - (X Da so vošCi pcvila so minuli konec ledna ponovno potrdili.
Ob številnih polivalali. ki so jih bili tle-ležni, so upravičeru) žaivli: pretlsednik orga-
nizacijskega odbora Srečki» (Iračner. člani Matjaž Rojnik. Nntalija Sovie.lclenko, Bojan Stnipnik. Mir» iStcrk« Mnrjsm 'lanik* in vodja lurnirja tor predsedtiik konjeniškega kluba Dejan Radovjinovič. PohvaJiti pa gre ludi Celo tislih. ki so v%e dni dobesedno garali, da je tekmovanje potekalo brezhibno.
Na (5Î - B turnirju so sc izkazali tudi slovenski tekmovalci, zlasti Ma^aŽ Cik. član Konjeniškega klui^a Velenje, ki je zmagal dvakrat, pa Irena Drobnič in Sandi Smolnikar, kista slavila vsak po enkrat. Izvrslni so bili tudi drugi slovvnski nastopi: Mat-Ja/fl Cika mlajšega in Maks»« Rioss» (eno.l. in eno 4. mesto), GašperJ» Kolarja (enkiai 2..enkiat menkrat 6.),'Fine Pilih (5. bi 7.). Roka Poênika. Lovni Blatnika. Maje I^^au* fer, Primož» RiHa. Jurija Ciodea in,T»ne/^ Krumpnk».
■ rnkp
Delavkam Čistilnega servisa Jože Meh, s.p. VelenjOf prekipelo
22. julija začetek stavke?
VELEKÍR, 15, julija-Stavkovni iKlbor Območnega odbora Sindik^ita obrtnih delavcev Velenje, ki svstavlj;^|o delavke, članice sindikata v Čistil* nem sen isu ,Fože Meh s,p. \'cle-nje, Jc Ziiradi nevzdržnih raz» mer in kršenja kolektivne po-^•iKlbc, napovedal stavko, ki naj hi se /ačela 22. Julija, trajala pa di) vključno 36. Julija.
ležave. zaradi katerih so se delavke odh>čile za stavko, niso od vciaj. Pojavljati so se Tačclc že leta 199^, od lakjal naprej pa le še stopnjevale. Delavke zdaj edino rešitev nevzdržnih razmer vidijo v stavki. »Dol>c-sedno na robu obupa so, kar se kaže v njihovili poživili sindikatu. naj vendarle nekaj naredimo. naj kc^nčiio zaostrimo sindikalni boj. Delavke ne dobivajo plaC, regresa, nimajo ^ienarja niti za hrano, kaj .šele za kaj drugega. med njimi so matere samohranilke. Položaj jo več kol resen.« pravi AncInJ Kranjc, sekretar Obmi>čnega odbora sindikata obrtnih delavcev Sh)veni-jtí Velenje. Pri tem poudarja.da gre 7a delavka, razporejene v 1. tarifni razjed, ki zasIužJjo manj
Andréj Kranjc: »Od obtjub se ne da živeti.'*
kol znaša mininuilna plaCa. zato sov.se upravičene do razlike, do Q4.000 tolarjev bruto.
Z JoŽetom Mehom, direktorjem lega čistilnega servisa so i-meii več slikw. a v pogcworih 7 njinî. dijc od obljub prišli. »Obljube smo polem prenašali do delavk, vendar se od njih. žal, ne da Živeli« pravi Kranjc. Z njim smo želeli govoriti tudi mi. a nismo imeli le sreic. da bi nam uspelo navezali slik z njim. Njcgiw telefon je bil bodUi zaseden, bodisi brez odziva. V laj-
Mfllca Podpečan: »Ptačo za aprit mije zadtzaía banka, ker detodajalec nI nakazoval obrokov za kredit«
nlšivu. kamor smo tudi poklicali. so si zapisiiii našo telefonsko številko, se piv/animali o Čenj bi radi govorili z. direktorjem in obljubili, da mu lxx1o našt> željo prenesli. No, na klic z njegove strani smo čakali zaman.
Stavkovni odbor bo v řasu do stavke z delodajalcem in drugimi zainleresirnnimi sku.šal najli rešitve, kako <iiniprej in v največji možni meri izpolniti njihove zahteve. '>2CalUevaitio iz-
plačilo plač za leiašnji maj in junij, regres za letni dopust od leta lyyy naprej, nakazilo kicdi-tov delavcev bančnim ustanovam. izplačilo odškodnine delavkam. ki jim ni bilo omogočeno koriščenje letnega dopusta iz preteklih lel.« pravi predsednica stavkovnega i^dhcv ra Milica Po<lpcčnn.
V stavkovnem ixlboi-u so v obvestilu o Slavke dodali tudi seznam delovlšč, kjer naj bi ta po-lekala. V Velenju bo na pašii, lelekomu. Elcktro Velenje, v Moziiju v Cinkarni. poŠti. Telekomu in SKB banki, poleg tega pa tudi na dveh dcloviŠčih v Trebnjem. Šestih v Mariboru in šestnajstih v(?clju.
■ Milena Krstić - Planine
Delavke s€ obračajo na sindikat tudi s prošnjami za denarno pomoč. Najnujnejše primere obravnavjijo in delavkam pomiu^ajo vma-lerialni obliki ali obliki enkratne denarne pomoči-Vendar toni re.šitev. legase zavedajo ttidi delavke same.
Za lažje spremljanje...
/Ji v soboto in nedeljo se prireditvenemu prt'ttloni ob tkalskem jezeru obcla nova preizkušnja, pokal Sliwenije. Dogajanju jc seveda laže sledili če razumeš v.saj tale najasnovnejša pravila.
Prostor, kjer poteku lekjjuwanje .se imenuje parkur. Par ijez-dec-kt^nj) mora preskočiti vse ovire v točno določeneni vrstnem redu. Najbolje, če brez napak.
Napake se vrednotijo s kazenskimi točkami: .štirimi, če konj presktMÍi oviro, a pri tem podrv gornji drog in šiirimi. če konj preskoči ovii o. pri lem pa poruši prvi, zjidnji ali oba zgornja dnv gova: s tremi kazenskimi točkami, če se konj pred oviro zau» stavi, kar pomeni iiepi^slLiSnusL diuga neposlušnost prinese Še tri kazenske točke, tretja pa pomeni izključitev. nepc^idaš-nosi Se Šteje ludi. če gre konj mimo <ivire. ki bi jo moral pre* skočiti Sledijo iri kazenske UvTke prvič, drugič še tri, tretjič pa sledi izključitev.
Izključitev '•pririe.se<' ludi padec s konja ah padec konja in ja-halca.
Dvojni praznik v ŠentilJskI župniji
Blagoslov delno obnovliene šole
Šentilj pri Velenju —V nedeljo dopoldne Je bil v Šentilju dvojni praznik m vse župljane. Ob 10. uri seje pričela slavnostna sveta mašji, posvečen» dvvma >ioknijHnomH, bratu in svsiri Janezu in Vcv ni .felen. Oba sta svoje življenje /apisahi cerkvi že pred davnimi leti, v svoj kraj pa sczeio rada vračata. V druj^em delu dopoldne* va so blagoslovili tudi delno olmovljeno staro Šolo.
Janez Jelen je Že 30 let duhovnik- "li-enutno delo opravlja v Vojvodini. Njegova sestra Vesna je že 25 let redovnica. Dela v Ljubljana. kjer kot prores4>rica angleščine prevaja za Časopis Družina. Maša je bila zeio slovesna, še poiicbej ve.scii pa so bih. ker je bil pri-soien tudi naškof Stanislav Hočevar» ki službuje v Beogradu, laje ludi blagosUwil delno obnovljeno slaro s<îlo. ki jo je z lastnimi sredstvi in prispevki krajanov uredilo župnlšče. Kot nam je povedal Senliljski župnik Rafael Kuznik.je prva faza obnove stala 10 milijonov tolarjev. Obnovili st^ .streho, okna in fasado, noiranjiîst pa še čaka na preureditev. Kdaj bo šola. ki jo bodo uporabljali za verouk končana, ni UK>goče reči. Vse je odvisno od lega. kako hitro bodo lahko zbrali sredstva.
Nedeljsko dopoldiîes<^ larani v Šentilju resdoživeh kot praznik. Ob koncu so pred cerkvijo in obnovljeno Šolo pripravili Še pogostitev.
■ bš
Nedeljska slavljenca Janez in Vesna Jelen ter nadškof Stanislav Hočevar 5o v cerkev prisil v slavnostni procesiji