298 ttevllko.
V UflMimi.«ponedeljek. 31. decembra 1906.
XXXIX. leto.
O
"3Ž3tj* 0*B   «V«C«r,  taUBfl      ««aij«   • m«     «M»   »O   pottl  |W>m   *J»  Mitru 0|r»l«    l«t«i»   «•  rH   «U   tO A,
%$, a% t*        ata iS K, u Satrl ata 8 A. aa ■» I K    Kaar aaai taja h>J, «•       teto đ I, u aal leto 11 K,
fenaaaaus »aatUjacva taracatoa m it *****      Zm osnanlla m iia«m)a b4 pataraitaan« aatit vrata m II b, &« u Mutanti« ft «9 vraJSaj«       Uradnfitvo ta y»n»vMl*tve >• ■ Kaadavia altaaa It i, Id eiaar araantitv« v I. aa4atr., aaravalir**
aaa tata *i A, aa «a«rt tata 8 I tO h,   aa aa aiaaaa 1 K 10 k   Za LJubljano • aaiUJanjaai na «a» aa vaa late aatrt lata I K 60 a, aa aa aiaaaa 1 K tO h.      Za tuj« dažela tallka Tafi, kaiikar nafta aaltntna. — Na oaraSaa takrat, p« 10 k, S«      dvakrat hi pa 8 h, 3a •• tlaka trikrat ali »aAkrat. — Dapiai naj ia tsvole Yaakoratt. —j v autlifija. —   Upravailtva naj ta alagavalt)« »aiUJatt aaradaiaa, raakuaaajja, aananila, t j. administrativna itvat
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik"
*»*4m*Atva teleta« it S4.
f»Oa*att«*A6 ItSVllkS  PO 1§ aV
UprsTnlshra telefon it Sft«
Oclslio na naroilio.
Slavne p, n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da io o pravem časm ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vs leto .. E 24-— I Četrt leta .. K 6-— Pol leta... n 12-— f En mesec .. „ 2- -¥ npravništvn prejeman na mesec K 1-90, S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja,: Vse leto .. K 25-— j Četrt leta .. K 6*50 Pol leta ...» 13-— I En mesec.. „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in drage deiele vse leto 30 K. nT Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. WUT List se nstavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vposlje o pravem času.
UpiMiiišivo ..Slovenska^ larotfa".
Ob koncu leta.
Zopet je zatonilo v večnosti leto in sicer lete, ki spada po važnosti pripetivših se dogodkov med ona, katerim je ▼ zgodovini posvečena posebna pozornost.
V jat in o lem letu so se zgodile stvari, ki segajo globoko v življenje narodov in držav. Večkrat se je zgodilo v iem letu, da so črni oblaki prevlekli obzorje in da so se na neba kazala krvava znamenja. Odkar je pravoverna Rudija na Dalnjem vzhodu podlegla v gigantskem boju z hrezver-sko Japonsko, so se premaknila vsa razmerja sil v Evropi in opetovano se je bilo bati krvavih vojen. Temelji evropske politike zadnjih petnajst let so se porušili. Vsled  cslabljenja Ru-
sijo je izgubila rusko-frauooska zveza največji del svojega pomena in kon-sekvenca tega je bila, da se je začela podirati skoro trideset let stara tro-zveza. Na mednarodni konferenci v Algecirasu so se pojavili obrisi nove konstelaciju: Nemčija je izolirana in ima le enega prijatelja, našo vedno nesrečno Avstrijo; Francija se sicer drži zveze z Rusijo, ali ker jej ta ne daje več zadostne moralne in materijalne moči, se je zvezala tudi z Angleško in pritegnila poleg Italije tudi Špansko na svojo stran. Italija stoji sicer se vedno v tro^vezi ali ta je le še formalna alijanca. Na konferenci v Algecirasu je Italija konsekventno glasovala zoper svojo zaveznico Nemčijo in za Francijo.
Z občnega stališča je ta nova konstelacija evropskih držav le dobro znamenje za ohranitev najdražjega zaklada, namreč evropskega miru. Seveda z ožjega avstrijskega stališča je obžalovati ne da so se združile zgoraj omenjene države, nego da je iz te skupine izključena habsburška monarhija. Po njeni lastni krivdi Avstro-Ogrska igra v koncertu evropskih velesil le sekundarno vlogo. Postala je nekak privesek Nemčije. Ko je Avstrija na konferenci v Algecirasu rešila Nemčijo iz veliuanske nevarnosti, se je cesar Viljem za to zahvalil takratnem ministru zunanjih del, grofu Goluchowskemu, z brzojavko, v kateri je proglasil Avstrijo za svojega sekundanta v boju s Francijo. Sekundant — s tem je pove-I dano vse.
Posledica te tesne zveze med Dunajem in Berolinom je, da tudi Avstrija danes nima nikjer prijateljev, da je Nemčija edina država, na katero sme računati v slučajih nevarnosti. Ali je pa ta prijatelj tudi zanesljiv? Ali ni morda to prijateljstvo podobno tistemu, kije vezalo Varšavo in Berolin tik — pred razdelitvijo Poljske?   Načrti, ki so jih napravili
Treitsehke, Sybel in cesar Friderik III. niso izvede i, a da bi se jim Ho-henzoliernei odpovedali, tega ni mogoče verjeti.
A tudi drugače je Avstrija v jako neprijetnem položaju. Nasprotje med Avstrijo in Italijo se neprestano poostruje, ne zaradi tega, ker se hoče Italija polastiti Tridenta in Trsta, marveč zaradi tega, ker dela Avstrija na to, da se svoj čas polasti zapad-nega dela Balkana. Iz tega so nastali že ostri konflikti. Odpor proti avstro-ogrskidi aspiracijam je postal tudi na Balkanu jako odločen in je v minulem letu prišlo do ostre carinske vojne med Avstro Ogrsko in Srbijo, ki še ni končana in se bo najbrže končala s popolno huancijalno in trgovinsko emancipacijo Srbije od naše monarhije.
Povrh ima Avstro-Ogrska tudi svoje notranje težave. Prav v minulem letu je konflikt med krono in med Madjari posral silno oster in se je le začasno poravnal s tem, da je krona izročila oblast na Ogrskem Kossu-thovi stranki. V Cislifvanski je to leto stopil narodnostni prepir v ozadje, ker je bilo vse delo in vsa po-zornost posvečena volilni reformi, ki je ustvarila nove temelje vsemu javnemu življenju.
Najvažnejši dogodki v notranjem življenju evropskih narodov so: ruska revolucija, boj francoske republike proti katoliški cerkvi in razpust nemškega državnega zbora.
Ruska revolucija je podlegla. Prva duma je bila v minolem letu razpuščena in razgnana, ustaje v posamičnih krajih so bile zadušene. Rusija je preveč raztezna, da bi bila mogoča enotno organizirana u staj a. Zato deluje revolucija z bombami, ki pa ne morejo porušiti vladajočega sistema.
Francija je v minolem letu srečno in uspešno dognala veliko delo emancipacije države od cerkve. Samo ka-
toliška cerkev se ni pokorila in vsled tega je prišlo do boja. Če je papež mislil, da s svojo taktiko provzroči revolucijo katoličanov, se je krvavo zmotil. Cerkev je bi!a poiažena in država je zmagala.
Tisto nasprotje, kakor na Francoskem med državo in med katoliško cerkvijo, se je začelo tudi na Nemškem in je provzročilo razpust drž. zbora. Nove volitve sicer ne bodo premenile razmer v državnem zboru, a gotovo je, da bo vlada vsaj v svojem delokrogu začela boj proti klerikalizmu.
Popisani dogodki dajejo značaj in pomen minolemu letu in segajo tudi v prihodnjost. Konsekvonce se deloma že pokažejo v novem letu.
V oittambo resnice.
Iz Železnikov, koncem decembra 1906.
Zadnje občinske volitve v našem trgu so dale gotovim krogom povod, da* so začeli z veliko strastjo napadati v javnosti naše fužinarje, češ, da so oni prvi, če ne edini krivci na gospodarskem propadanju Železnikov; poleg tega se jim je tudi očitalo, da so si na nepravilen način, ali pa celo na nepošten način prilastili nekaj občinskega imetja.
Dokler smo te napade, katere je otvori! „Nas List", smatrali le za navaden volilni manever, se nam ni zdelo vredno, da bi se spuščali v javno polemiko z ljudmi, katerim je dobro vsako orožje — izvaemŠi resnice! A ker ti napadi tudi po volitvah niso ponehali, temveč so se preselili tudi še v „Slovenca4*, je pač potrebno, da se izve na tem mestu resnica.
Predvsem je torej velika krivica, ako se trdi, da so delo daj alci-fuži-narji krivi žalostnega propada železne industrije. Nasprotno, oni so držali obrt v najtežavnejših Časih samo zaradi tega, da so imeli ljudje zaslužka;
celih 20 let se jim je vsled tega mno žila v skladiščih mrtva zaloga žeblje v in le srečen slučaj je nanesel, da se jim je po okupaciji Bosne posrečilo odriniti staro zalogo v to deželo. Uvi-devši, da staro blago ne gre več, poskusili so potem upeljati izdelovanje raznovrstnih žeblje v, kakor se rabijo pri železnicah in izdelujejo v Kropi in Kamni gorici; omislili so si potrebno orodje, a naleteli so na odločen odpor — pri žebljarjih-delavoih, ki o kaki novotariji niso hoteli ničesar vedeti, temveč so se hoteli držati le izdelovanja žebljev, kakor so jih delali še njihovi pradedje. Kdor pozna to naše ljudstvo, nam bo verjel! Ravno taka je z nočnim delom, katerega so se delavci krčevito držali vzlic vsemu nasprotnemu prizadevanju fužinarjev in oblasti. In končno so potem žebljarji sami zapustili delo, zlasti za časa gradnje ceste v Podbrdo in pa železnice; trditev, da so fuži-narji brez usmiljenja odslovili delavce, je torej tudi grda neresnica. Očita se naposled fužinarjem tudi, da so pred leti preprečili zgradbo predilnice v Železnikih, dočim je resnica, da so se zanjo potegovali; odposlali so namreč svojega družabnika v družbi s tedanjim državnim poslancem Koblarjem k lastniku tržiške predilnice s prošnjo, naj bi ustanovil fili-jalko v Železnikih, kar je pa mož odločno odklonil, Češ, da je oddaljenost od železnice prevelika itd.
Iz vsega tega naj blagovoli izpre-videti razsodno občiustvo, da je bilo napadalcem fužinarjev na mari le brezvestno hujskanje nerazsodnega ljudstva zoper one sotržane, katerim se marsikakih zaslug za naš kraj ne more odrekati. Žrtev tafcih hujskačev je bil svoj čas tudi pokojni kaplan Klun, na katerega se „S o vencevu dopisnik sklicuje in kateri je pred svojim odhodom iz Železnikov odkritosrčno priznal, da je bil slabo informiran in zapeljan.
LISTEK.
Ha Silvestrov večer.
V družinski sobi je dišalo po ka-dilu, in na veliki, beli mizi je stal visok hlab, poprtnjak. V kotu je gorela luč pred jaslicami, in vČasi je zamigljal plamen, in spreletele so se sence, kakor bi oživeli pastirci na zelenem mahu, da pohite v hlevec. Star hlapec je klečal na klopi in molil tik pred Betlehemom, ki se je, naslikan na P*pir> razprostiral po zidu.
Ostala družina kar je je bilo d-ma, tri dekle, stara postrežnica in hišna, mlado dekle polnih lic in razvlečenih nedri, so stale okoli škafa vode poleg štedilne peči in ulivale svinec. Hišna Tončka, je vprav vzela iz vode uliti kos, ki se je svetil z belim leskom in ga kazala okoli stoječim ženskam.
„Hi, hi," se je hipoma glasno zasmejala srednja dekla, Marijana, ki
se je rada šalila in poslusaza fantovske do v tipe. w Tončka, ali vidiš, zibala boš, hi, hi!"
Hrupno so vse zavriščale in se zasmejale, da je stari hlapec, ki je Liolil   na  klopi,   nejevoljno obrnil
glavo ia ^ a mrmral v molitvi. Tončka
se je prvi trenotek v zadregi nasmehnila in še enkrat prav natančno pogledala na uliti kos svinca v roki, potem pa nedolžno vprašala:
„Ali je to res zibka ?u
„Res, res, in še kako čedna zibka je to!"
Ženske so se smejale, da so jim solze tekle iz oči po napetih bcih; naenkrat je se Tončka udarila v smeh, tako buren in glasan, da jo je zraven stoječa Marijana začela s pestjo nabijati po hrbtu.
„Zibka, zibka!" Stara postrežnica je potegnila svinec Tončki iz roke, se še glasneje zakrohotala in se začela z obema rokama prijemati za okrogel, precej polen trebuh.
„Zibka, zibka!" Najmlajša dekla, ki jo imela prijeten obraz, pa vedno mežikala z očmi, je zgrabila postrež-nico za roko in ji vzela zibko. Gledala jo je dolgo, potem pa se zopet zasimejala in ponavljala:
„TonČka, zibala boš, zibala boš!" Vzdignila je roko in vihtela z vlitim svincem nad glavo, a tretja dekla, zelo debela in v velikega hlapca zaljubljena, jo je prijela za roko in potegnila k sebi.
„Ali je res to zibka?"
„Glej jo, kot bi ne vedela!"
„Ali je res to zibka V" je ponovila Tončka vprašanje in se smejala dekli.
„Ha, ha, zibala bo!   Aja tutu, kje pa imaš fanta? Ha, ha?" „Zibka, zibka!"
Stari hlapec je vstal s klopi, odložil lesen molek in godrnjajo šel skozi vrata. Na pragu pa je zadel ob hišno gospodinjo, ki je stala pred vratmi in poslušala kričavo govo-vico.
rKaj pa imate, da tako vpi-jete?u
Stopila je v izbo in šla k deklam, ki so solznih oči in nabuhlih lic stale okrog Škafa, in se še vedno niso mogle vzdržati smeha.
„Zibka, zibka!" je odgovorila Marijana, a takoj jo je zopet posilil smeh, in vse druge so ji pritegnile. Gospodinja je stala sredi dekel, ki so se smejalo na vse pretege, in iskala vzroka. Stara postrežnica je vzela Tončki zibelko iz rok, ki jo je ta krčevito držala in jo pomolila gospodinji pod nos.
„Zibka, zibka!u
„Zibka, gospa! Tončka je vlila zibko," je ponovila Marijana. Gospa
je razumela, in njo je spreletelo neprijetno čuvstvo. Sram jo je bilo pred deklami, vendar je ostala vseeno pri njih in rekla:
„Dajte, jaz bi tudi poskusila. Kje imate svinec?"
Dekle so ga ji prinesle in gospa je stopila pred škaf in vlila. Potegnila je iz vode okroglo stvar.
„Ej, kaj bo to? Kot svetinja je, ali pa kot škapulir."
Gospe je bilo še bolj neprijetno in vsa zardela po obrazu je hitro odšla iz izbe.
„Zibka, zibka!" Dekle so se iznova režale v kuhinji in šalile med seboj.
Gospa se je vrnila po stopnjicah v svojo sobo in pričakovala svojega soproga, ki se je zamudil na lovu. Bila je sama v visoki in veliki sobi, pogrnjeni z debelimi preprogami. Sedla je na dragocen, baržunast divan in še vedno ji je odmeval vesel, razposajen klic :
„Zibka, zibka!"
Počutila se je slabo in bilo ji je dolgčas. Bolj kakor kdaj si je zaželela nocoj, na Silvestrov večer, da bi ji dal Bog otroke, občutila je veliko in tesno samoto, ki jo je obdajala.
„Zibka, zibka!"
Njen soprog je ne ljubi več, ker mu ne more izpolniti srčne želje, ne more mu poviti krepkega, lepega dečka, ki bi bil njegov naslednik, ki bi ohranil njegov rod. Oh, kako bi ga ona ljubila, zdravega, Čvrstega dojenčka, kako bi bila srečna, ako bi ga imela v naročju, ako bi vsako leto
rastlo število rdečelične, lepe dece.
„Zibka, zibka . . .**
Sedela je na kanapeju in mislila. Mož se še vedno ni bil povrnil, in začelo jo je biti strah. Vstala je in šla iz sobe. Spodaj v družinski izbi so dekle utihnile. Sedele so okoli mize in dremale. Na njeno vprašanje po gospodu je stara postrežnica začudeno odgovorila, da se je gra>čak že vrnil in mu je šla Tončka posvetit po stopnjicah.
Gospa nato ni odgovorila besede, temveč je tiho odšla. „Zibka, zibka!"
V prvem nadstropju je zaslišala šepet v soprogovem kabinetu, kjer je imel shranjeno lovsko opravo. Stopila je bližje k vratom, zaslišala je samo pritajen smeh in se takoj napotila v svojo sobo.
Pogledala se je v ogledalo in skoro jo je bilo groza lastnega obličja, tako je bilo bledo in upalo, take debele solze so tekle iz njenih globokih, žalostnih oči. Sedla je zopet na kanape, se naslonila na okroglo mizico pred seboj in zajokala.
Vedela je, da se v sosednji sobi zabava njen soprog z njeno deklo, ali ni si upala, da bi šla in ga poklicala, da bi mu očitala to nizko početje. Ah, kako naj ga priveze nase! V njej noče vzklili mlado življenje, in nove
Trnuuec nepoštenega hujskanja pa je končno očitanje, da so si fužinarji na nepravilen način prilastili občinski svet. Gre se tukaj za „ Kovaški vrhu, „Njivioo" in „Mlako". Kar se prvega tiče, je poklicana  gosposka  že pred 66 leti priznala, da je last fužinarjev, in od tedaj so ga le-1; mirno in izključno uživali ter so bili vedno tudi v zemljiški  knjigi vpisani kot lastniki; dovoljevan' so pa svojim delavcem  in   žebljarjem   čisto prostovoljno, da so smeli dobivati v gotovi izmeri iz t*ga gozda les za kurjavo. To dovoljujejo tudi še dandanes, akoravno v to, kakor rečeno niso obvezani.   In v zahvalo se jim sedaj očita, da so nepošteni posestniki tega gozda.  To je vendar preveč!  Saj se je vendar še-le pred par meseci po zapriseženih izpovedbah popolnoma verodostojnih prič dokazalo,   da je bil „ Kovaški vrh"   le   zgolj   po pomoti nekaj let vpisan v občinskem inventarja, da si pa občina nikdar ni svo-jila in ni mogla svojiti kakršnihkoli pravic do tega gozda.   Sedaj imamo nov občinski zastop,  ki  ni prijatelj fužinarjev.   Čemu ne toži, ako misli, da imenovani svet ni prosta last fužinarjev?   Potem  se bo že izkazala jasna resnica  na   edino pristojnem mesta.   Kdor pa uboge reveže zapeljuje v brezupne pravde  in s tem v občutne stroške, ali pa celo v nevarnost zapora, kakor se je to uedavno zgodilo, tisti gotovo ni prij^ elj ljudstva! —■ Kar se tiče „Njivice", je ta svet g. Anton Globočnik prostovoljno podaril  občini, akoravno ga je bil njegov oče  pošteno  kupil in plačal. In celo tak čin se zlorablja  v hujskanje revežev. Zares žalostno. Isto-tako izmišljena je trditev, da je skušal pokojni g. J. Globočnik prepisati občinski svet „Mlaka" na svoje ime. Res je namreč le, da je o priliki postopanja za agrarno   razdelitev tega zemljišča potezal se  za  pravice gosteče v do sorazmernega užitka, da pa za svojo osebo ni zahteval nika-kih pravie.
In s tem smo povedali v kratkih potezah golo resnico. Po našem prepričanju je bodočnost Železnikov odvisna od složnega delovanja vseh slojev prebivalstva; najslabše sredstvo za zboljšanje razmer pa je hujskanje nevednega ljudstva zoper imo-vitejše sotržane, ki sami tudi trpe pod splošnim gospodarskim propadanjem. In če se potem poslužuje hujskač za orožje še očitne neresnice, potem bi se morali združiti zoper tako nepošteno početje vsi pošteni možje brez razlike stranke. — To naj pomislijo tisti, katerim mora biti blagor Železnikov ne le na jeziku, ampak tudi na srcu.
Balkanska pisma.
Položaj v Srbiji. — Srbsko-bolgarski odno-šaji. — V Kragujevcu.
Bel grad, 29. decembra. — nt.   O posojilu je začela razpravljati   sedaj,   ko   ga je narodna
radosti ne more podati možu. In zopet je odmevalo v njeni glavi:
„Zibka, zibka!"
* *
V novem letu je graščak bil ves drug gospod kakor druga leta. Bilje vesel in priljuden, s posli je rad občeval in zahajal v družinsko izbo. Kjer je videl Tončko, jo je zgrabil za predpasnik.
„Tončka, Tončka, v moji sobi zakuri zvečer!" Tako je bilo pozimi.
^Tončka, Tončka, v moji sobi odpri okna, nesi medveda na zrak!" Tako je bilo spomladi.
„Tončka, Tončka, danes sem v lovski hišici! Pridi za menoj!" Tako je bilo poleti.
In na Silvestrovo, čez leto dni so bile zbrane grajske dekle v družinski izbi. Šivale so plenice, a Tončka je zibala:
„Tik-tak, tik-tak!" je tekla zibel.
„Aja, tutaja," je pela Tončka. Njena lica so malo pobledela, a njena nedrija so bila razvaljena pod rdečim robcem, ki ji je padal izpod vrata.
A v gosposki sobi je sedela gospa na kanapeju, podpirala obraz s tenko, belo roko in vzdihovala:
„Zibka, zibka!"
Adam Zima.
skupština že votirala, — ulica. Že nekaj dni se ponavljajo v Belgradu demonstracije proti posojila in četudi so te demonstracije neresne, otročje, vendar so značajne, ker jih vse inspirira nacionalistična stranka, ki je sicer slaba in neznatna, ali vendar politična stranka. O teh demonstracijah nisem mogel poročati takoj v začetku, ker sem se nahajal na potovanju, pa tudi danes nočem demonstracij opisovati, nego se hočem pečati z njimi samo kot z abnormalno pojavo,  ki   zasluži, da   se obsodi.
Predvsem moram pripomniti, da pri demonstracijah ne sodeluje nikdar več od petdeset pravih demonstrantov — informacije sem dobil na najkom-petentnejsem mestu,  a eno demonstracijo sem tudi sam motril — od katerih je 15 —20 visokošolcev nacionalistov,   a drugo  so  otroci,   ki bi bolje  storili,   da  se  doma  pri peči grejejo, kakor da na tej zimi zmrzu-jejo. Okolu teh „demonstrantovu proti vladi in proti posojilu se kmalu zbere na stotine radovednežev, katere vse priŠtejejo dopisniki dunajskih listov k  demonstrantom  in   „Slov. Narod" je  dobro  storil,  ko je brzojavkam, došlim preko Dunaja, pristavil svojo pripombo, da je te vesti težko kontrolirati, kar pomeni, da se jim ne more   popolnoma    verovati. „Slov. Narod" je s tem vnovič dokazal, da je resen list, ki ne teži za senzacijami, nego hoče svoje čitatelje objektivno in istinito obveščati o dogodkih dneva.
Vse te ulične debate o posojilu je rodila brezprimerna demagogija nacionalistične stranke, ki bi se na vsak način rada rehabilitirala in prišla zopet v gospodujoč položaj, katerega je nekdaj morala zapustiti, ker je vladala tako, da narod nikdar ne pozabi Časov, ko je bil Stojan Ribarac minister notranjih zadev. Ta stranka, ki je — izvzemši konservativno stranko — v narodu in v parlamentu najslabejša, upa, da si z demagogijo in z uličnimi demonstracijami pridobi že zdavnaj izgubljeno popularnost in zato je poslala svojo „jeunesse doree" na ulico, da inscenira nemire in škandale. Ali, „up je šel po vodi . . .", ker belgrajsko meščanstvo ni tako neumno, kakor so mislili nacionalistični voditelji, in se ni dalo zapeljati. In zato so demonstracije doživele popolen fiasko. ker so bile tako mizerne, tako komične, tako . . . no, otročje, da se jim smeje danes že ves Belgrad in zato jih najbrže ne bo več!
Dunajsko časopisje izkorišča te belgrajske ulične prizore v znani smeri in „Die Zeit" trdi popolnoma resno, da je v Srbiji vse nezadovoljno, da je kralj v nevarnosti in da se je bati izgredov. Bolje bi storila „Die Zeit", ko bi se pečala z nezadovoljstvom avstro-ogrskih narodov, od katerih v istini ni nobeden zadovoljen, a Srbijo naj pusti na miru! Dobro je, da vsakdo pomete najprej pred svojim pragom in potem šele more pogledati — ako ga to ravno v toliki meri interesira — tuje prage!
Berolinska „Vossische Zeitung" laže še bolj : V tem listu sodeluje neki Leopold Mandi, uradnik literarnega oddelka v avstro-ogrskem ministrstvu zunanjih zadev, ki piše na Dunaju dopise „iz Bel-grada" in iznaša tak«^ izmišljotine, da se človek mora čuditi, odkod temu časnikarju toliko fantazije in toliko — zlobe. V poslednjem svojem dopisu v „Vos8. Ztg." trdi ta cvetek židovskega „rumenega" tiska, da hoče srbski ministrski predsednik PaŠič odstaviti kralja Petra! Nepotrebno je pobijati take neumnosti in dotaknil sem se jih samo zato, ker so karakteristične za način s katerim se bori podonavska monarhija z majhno Srbijo.
*   * *
Ko je postal Stančev bolgarski minister zunanjih zadev, zapazilo se je takoj, da se začenja Bolgarska oddaljevati od Srbije in se približevati Avstro-Ogrski in takrat sem poslal o tem „Slov. Narodu" dopis, na koncu katerega sem rekel, da upajo mero-dajni krogi v Belgradu, da je hladen veter izpod Vitoš-planine prelazen in da se ni bati, da bi bilo avstrofilstvo
program novega bolgarskega ministra zunanjih zadev. Ako so mer o daj ni krogi v Belgradu v resnici tako mi slili, potem so se varali in da jih danes vprašam o tem, gotovo ne bi govorili s tolikim optimizmom o novem kursu bolgarske zunanje politike, ker danes je že vsakemu, kdor pazno zasleduje dogodke na Balkanu in na gornjem toku Donave, jasno, da bo pihal izpod Vitoš-planine mrzel veter vsaj toliko Časa, dokler bo Stančev minister zunanjih zadev!
Bolgarska je danes ono, kar je bila Srbija 1. 1885: igrača v rokah Avstro-Ogrske. Srbija je od tega svojega položaja trpela škodo — in tudi Bolgarska ne bo imela nobenih koristi od „prijateljstva" Avstro-Ogrske.
Stančev želi škodovati Srbiji. To je žalostno, a sramotno je, da ga v njegovi protisrbski politiki podpira vse bolgarsko javno mnenje — tudi „Den", ki je bil do sedaj vnet zagovornik srbsko-bolgarske sloge. Bolgarsko časopisje zahteva, da srbska vlada odp kliče srbske čete iz Stare Srbije in Makedonije, četudi je to nemogoče, ker so srbski vstaši — razen malih izjem — turški podaniki, nad katerimi srbska vlada nima nobene moči! Pa tudi ko bi srbska vlada mogla vplivati na srbske vstaŠe v Stari Srbiji in Makedoniji, bilo bi smešno zahtevati od nje, da odpokliče te čete iz njihovih ravonov, dokler bolgarske čete razvijajo n a j ži v ah n e j š o akcijo! Bolgari ne zahtevajo od Srbije nič manj kot to, da se ona enostavno odpove svojim aspiracijam na Staro Srbijo in na del Makedonije! Res, „malo" zahtevajo Bolgari!
Pride Čas, ko Bolgari ozdravijo od težke bolezni, kateri pravimo megalomanija. Ali tako kmalu do tega ne pride, ker Bolgari, zaslepljeni od šovinizma, ne vidijo ničesar, nego tavajo po nevarnih potah, a pri tem sanjajo o „Veliki Bolgarski", ki jo ustvari — Avstro-Ogrska . . . . !
* *
Za Belgradom se oglaša v Srbiji mesto za mestom s protestnimi shodi radi avstro-ogrske uprave v Bosni in Hercegovini. Naravno je, da niti Kragujevac, eno najlepših in največjih mest v Srbiji ni moge! izostati, nego je tudi on, metropola rodovitne, bogate Šumadije, povzdignil svoj glas za zatirane brate.
Želel sem prisostvovati kakemu protestnemu shodu v notranjosti Srbije in izbral sem si za to Kragujevac, kjer do sedaj še nisem bil. Ta shod me je iznenadil v veliki meri. Mrzlo je bilo tako, da take zime ne pomnim, odkar sem v Srbiji in vendar se je zbralo nad Šest tisoč ljudi iz najodda-IjenejŠih občin kragujevačkega okrožja in vsi ti ljudje so stali skoraj dve uri na oni ostri zimi, ker seje shod moral vrsti pod milim'' nebom radi pomanjkanja tako velikega lokala, da bi vsa ta velika masa ljudi mogla stati v njem. Veselje je bilo gledati te čvrste, ponosne in zavedne šuma-dince, s kakim zanimanjem so poslušali govornike, ki so opisovali beden pol- žaj bosansko-hercegovaČkega naroda! Pohvalno je bilo tudi to, da so se tega dne vse politične stranke ze-dinile in je od vsake stranke nastopil po en govornik.
Zvečer istega dne (23. deo.) so priredili v dvorani hotela „Takovo" maturanti kragujevačke gimnazije bo-sansko-hercegovački večer, na katerem je bil prikazovan tudi glasoviti Ko-čićev „Jazbec pred sodiščem". V tej kratki dramski sliki je toliko in tako silne satire na bosansko upravo, da je publika, ki je napolnila dvorano, pri odprti sceni takorekoč neprestano živahno aplavdirala. — Tudi predavanje prof. Nešića o položaju v Bosni in Hercegovini je občinstvo pazno poslušalo, ker je bilo v istini informativno in interesantno.
Razgledal sem ves Kragujevac in videl sem vse znamenitosti tega prijaznega mesta. Voditelj po mestu mi je bil g. Jovan Jovanović, inteligenten in posebno simpatičen učitelj, ki me je vodil v krasno in veliko poslopje okrožnega načelniŠtva, v lepo moderno gimnazijsko poslopje, v tovarno orožja itd. V njegovem stanovanju sem se iznenadil, ko sem videl ilustrovano izdajo Prešerna, lepo izdajo Gregor-
čiča in mnogo drugih slovenskih knjig in slik slovenskih mest in planinskih krajev.
Zapustil sem Kragujevac z gotovim sklepom v sebi, da ga kmalu zopet posetim — tam spomladi, ko ne bo več snega in bo metropola Šu-madije Še prijaznejša in lepša.
Deželni zbori.
Dunaj 30. decembra. Nižje-avstrijski deželni zbor je po daljši debati v včerajšnji seji sprejel volilno obveznost. Krščanski socija'ist Jedek je predlagal, naj se šolski obisk na deželi zniža od H na 7 let. — Ustavo-ve .ni veleposestniki so zahtevali zase drugega namestnika deželnega maršala. Za to dostojanstvo je določen načelnik te stranke baron Freude ntha 1.
Praga 30. decembra. Vsi govorniki v včerajšnji seji češkega deželnega zbora so se bavili s saniranjem deželnih financ. Posl. Herold (Čeh) je poudarjal, da je vzrok slabim financam v odvisnosti dežele od države. Zato je edino sredstvo za saniranje deželnih financ, ako se da deželi v tem oziru samostojnost, da bo mogla b^lje skrbeti za svoje potrebe. To pa je mogoče doseči le s spremembo deželnega volilnega reda.
V seji mladočeškega kluba je izjavil minister dr. Paca k, da bo vlada upoštevala želje češke večine deželnega zbora ter skliče dež. zbor takoj po razpustu državnega zbora v februarju k več tedenskem u zasedanju.
Line 30. decembra. Tudi v gornj ea vs tri j ske m deželnem zboruje bil vložen nujni predlog za volilno obveznost. Predlog je stavil posl. dr. Schlegel. Sprejel se je predlog, da se izvoli poseben odsek, ki naj izdela reformo dežel nozbors keg a volilnega reda.
Solidarnost med Poljaki.
Lvov 30. decembra. Vse poljske stranke so se zedinile za skupno postopanje pri predstoječih državno-zborskih volitvah in za solidarnost v bodočem poljskem klubu. Izvolil se je odsek 15 Članov, ki naj pripravi narodni svet, v katerem bodo imele zastopnike vse stranke in frakcije. Za predsednika je bil izvoljen posl. vitez Gienski, za njegovega namestnika pa lvovski župan d r. Machalo vski.
Splošna volilna pravioa na Ogrskem.
Budapešta, 30. decembra. Ministrski predsednik Wekerle je izjavil, da načrt za ogrsko volilno reformo ne bo mogel biti dokončan pred prihodnjo jesenjo. Iz tega je razvidno, da hoče ogrska vlada nekaj popolnejšega, kakor je avstrijska volilna reforma, ki se je skovala s tako naglico.
Število rekrutov v Avstro-Ogrski se ne zviša.
Dunaj, 30. decembra. Neki me-rodajni vojaški dostojanstvenik iz vojnega ministrstva je izjavil, da bo vojna uprava za bodoče leto zahtevala le normalno število vojakov.
Budapešta, 30. decembra. Minister Ros8uth je povedal v ministrskem svetu, da bo minister J e-k e 1 f a 1 u s s y zahteval le dosedanj e število vojaških novincev.
Avstrija in Italija na Balkanu.
Rim, 30. decembra. Minister Tittoni je izjavil v senatu, da zasleduje Italija na Balkanu sporazumno z Avstro-Ogr8ko nesebično politiko, ki brani nedotakljivost turške državeter je pripravljena za vse eventualnosti.
Dunaj, 30. decembra. M onako vski „Allgem Zeitung" poroča dobro poučen informat r z Dunaja glede razlik, ki so se pojavile med govori Aehrenthala in Titto-nija o bodočnosti Balkana. Glasom teh informacij je med Avstro-Ogrsko in Italijo pogodba le glede Albanije;  ta pogodba skrbi,
da v slučaju nepremagljivih zmešnjav dobi Albanija avtonomijo. Oiede M a-oedonije pa *e je sklenil dogovor le
med Dunajem in Petrogradom, doČim se je Italija pritegnila le toliko, kakor ostale velesile. Zaradi tega je Tittoni jeva izjava, ki je govorila o skupnih akcijah Avstrije in Italije v Macedoniji, zelo presenetila v Carigradu.
Bolgarija in Srbija.
Belgrad, 30. decembra. „Srpska zastava" poroča, da zahteva Bolgarija pri regulaciji mej pet srbskih obmejnih vasi. List pravi, da ja ta bolgarska zahteva enaka vojni napovedi.
Sofija, 30. decembra. Knez Ferdinand se na povratku iz inozemstva ni ustavil v Belgradu, zato pa sta se v Bukareštu s kraljem pozdravila najpresrčneje. Dogovorila sta se baje zaradi raznih skupnih zadev.
Belgrad, 30. dec. T akupščini je vprašal posl. Marinkavie ministrskega predsednika, ali stoji ras Srbija pred javnim konfliktom z Bolgarijo. Vse bolgarsko časopisje piše proti Srbiji, in v tem kritičnem času ni srbskega diplomatičnega zastopnika v Sofiji. — Ministrski predsednik Pašič je odgovoril, da jo diploma-tični agent Svetislav S i mir ostavil Sofijo zaradi bolezni; ako bi kmaln ne ozdravel, bo vlada imenovala drugega diplomatičnega zastopnika za Bolgarijo. Sicer pa razmerje med Srbijo in Bolgarijo ni takšne, kakor ga je slikal Marinko vic.
Dogodki na Ruskem
Varšava 30. decembra. V L u-kovu so oboroženi možje udrli v grad polkovnika Obručeva ter po-strelili njega in vse služabnike. Umor je bil političnega značaja, ker je bil Obručev sodeloval pri zatiranju nemirov v Lodzu.
Petrograd, 30. deoembra. K u-ropatkin je dovršil svoje spomine, ki obsegajo štiri knjige z 2000 stranmi. Prve tri knjige so že do tiskane v 1500 izvodih, četrta knjiga je zaplenjena, ker obsega razkritja, hujša kakor v Hohenlohejevih spominih.
Saratov 30. decembra. Policija je zaprla mnogo šolskih otrok, ker so bili baje zapleteni v zaroto (?).
Petrograd 30. deoembra. General Grodukov je imenovan za vrhovnega gnbernatorja v Turke-s tanu.
Moskva 30. decembra. V Om-sku sta dva neznana človeka na ulici umorila gubernatorja Lit vinova. Umor je politično maščevanje sibirskih prognancev, s katerimi je postopal LitvinOV zelo kruto.
Varšava 30. decembra. Med Kiziteremko in NaČičevanom so roparji napadli poštni vlak ter odnesli 21.557 rubljev.
V Miedzvrzecu so oboroženi roparji napadli kolodvor, razstrelili blagajno z dinamitom ter odnesli 2000 rubljev.
V Lodzu je bil neki delavec na ulioi ustreljen. Policija je preiskala delavske hiše družbe Heinzel in Ku-nitzer ter zaprla 50 oseb, med njimi ravnatelja in hišnega oskrbnika.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 30. decembra. Senat je razpravljal o zakonskem načrtu glede izvrševanja verskih obredov. Poročevalec Leoomte je priporočal zakon, ki jamči za svobodo vesti. Izjavil je, da francoska republika ne sme postati vazal papežev« stolice. Senat bo dovolil vladi potrebna sredstva, da zatre upor proti zakonu. — Naučni minister B r i a n d je izjavil, da vlada, ki ima skoraj vso deželo za seboj, ne bo spremenila svojega hladnokrvnega vedenja. Cerkvena hierarhija se z zakonom ne krši. Minister je povedal, da je prišlo k njemu več nadškofov in škofov, |ki so povedali, da se ne uklonijo zakonu edinole vsled papeževega ukaza. Vlada je cerkvi dovolila vse mogoče, a oer-kev odklanja vse svoboščine od sebe kot najhujšega sovražnika ter bi za vsako ceno rada izzvala preganjanje, katere usluge pa ji vlada noče napraviti. Cerkev hoče, da bi ji vlada
WW Dali« v prUoflt
1. PriJop*  stpvppg^eno Hsrndn" 81 298 dna 31 decembra 1908.
žrtvovala svoj ngled. To se nikoli ne ggodi. Vlada se ne bo več podala v pogajanja z Rimom, ker monarbi-jttiČno papeŠtvo in demokratična republika sta dva povsem nezdružljiva pojma. Senat naj odobri zakon, ki bo postavil cerkev na zakonita tla ter papeža prisilil, da v slučaju nadalj-nega odpora organizira privatno bogoslužje, česar ne bodo francoski katoliki nikoli pripustili. — Senat je sklenil, da objavi ministrov govor po tseh občinah.
Dnevne vesti.
V Ljubljani  31 decembra
— „Rdeči prapor" je hud, ker if Slovenci zanimajo  za prisilno zavarovalnico tržaško. Iz kakih vzrokov ti rdeči rodoljubi  žele, da naj bi na omenjenem zavodu vse v laških rokah ostalo, nam ni znano. Značilno pa je Tsekako,  da so se sodrugi tako silno razkaČili, opazivši, da bi volilna akcija Slovencev lahko  uspešna postala. Ti ljudje   imajo  rajši  Lahe,  nego Slovence — in zategadelj ropotajo sedaj proti Slovencem! Nam pa očitajo, da uro se pri ti priliki s „fajmoštri" idružili, in  da smo  s tem osmešili rvoje napredno ime.  Naj nas „Rdeči prapor"   s   takimi  napadi   pri miru pušča! V teh časih, ko se na Dunaju bratijo najhujši  klerikalsi z naj kriče-Čejšimi socialci — naj nam rdeči bratci ne očitajo fajmoštrov. Bodite hvaležni tem fajaioštrom, ker ti so vam rešili ▼olilno reformo,  katera vam nebesa pomenja! Na drugo stran ste pa zopet ri pokopali „kauzelparagraf" ter sto-Irili s tem fajmoštrom veliko uslugo. iLjubeaen je bila torej na obeh stra-lieh in  nehvaležno je od „Rlečega lp"*"P rja", Če sp je pričel sramovati svo-Ijih „fajmoštrov"!
— Čuden konflikt Z 31. de-
Icembrom 1906 je potekla funkcijska ■doba tistih članov, katere je poklical Ideželni odbor v okrajne Šolske svete. IDosedaj je bila navada, da je deželni kolski svet s kratkim dopisom pozval Ideželni odbor, da naj imenuje nove funkcionar i e. Letos se je pa vsemo-fcoeni vitez Kaltenegger v glavo vte-Ipel. da ne bo sestavil dotičnega kratkega dopisa na deželni odbor, češ, da Laj leta iz lastne volje imenuje člane L okrajne šolske odbore. S stvarjo bi le končno še izhajalo, da nima deželni fcdbor šolskega poročevalca, ki doti-fcnega imenovanja na noben način fcrej sprožiti noče, dokler ni dobil poliva od deželnega šolskega sveta! tako tiČimo sedaj sredi ostrega konflikta: pri deželni vladi noče Kalten-Igger, pri deželnem odboru pa Povše le! Kako pridemo iz te zagate? Kontno ne bo drugega ostalo, da se od-košlje v deželni Šolski svet škofova ili pa Krekova sestra. Ti dve teti Imaie svoja brata pod težkim škornjem, pričakovati je torej, da bodete f*A'.   Kalteneggre.  ukrotili!   So pač
iadne razmere pri ti naši slavni de-
fclni vladi!
— Volitve v delavsko zavaro-alnico zoper nezgode v Trsta so
e izvršile v soboto   dne  29. decem-ra ob 4. popoldan. Voliti je bilo de-iTcem treh kategorij po enega člana IL namestnika  v  predstojništvo ter e dajalcem treh kategorij po enega l&na in namestnika v predstojništvo; idalje delavcem vseh šest kategorij D onega  prisednika ter tri namest->ke v razsodišče, istotako delodajalca  vseh  šest  kategorij   po enega risednika in tri namestnike v razso-Be.   V delavskih kategorijah nam vencem,   razen  v  III. kategoriji, -«r volijo med drugimi delavci to-tfae tovarne, ni bilo upati, da pro-^no, ker je število naših delavcev toram onemu delavstva v Trstu, ki »ji pod socijalističnim terorizmom, -majhno.   V kategorijah delavcev prodrli povsod socijalisti  s svojo K v kateri sta kot slepilna dekorja figurirali tudi dve imeni slo-^kih delavcev  med namestniki na tajem in  predzadnjem   mestu. V ^gorijah delodajalcev smo Slovenci Hrvatje prodrli v IV. kategoriji *vbni   obrti), kjer sta voljena go-6d Prane Pust, tesarski mojster kot 111 in  gospod Alojzij  Lenček kot letnik   predstojništva. Zmagali « nadalje pri volit vi v razsodišče.
V razsodišče je izvoljen kot prisednik g. Dragotin Hribar v Ljubljani ter kot namestniki gg. Josip Turk, Ivan Ogrin ter Josip Weibl. Za našo deželo posebno pomembna je izvolitev v razsodišče, ki ima poleg od vlade imenovanega predsednika še štiri pri-sednike, od kateri eden pripada socijalistom; dva prisednika pa imenuje vlada, če prevdarimo, da se pri nas leta in leta nihče ni brigal za volitve v ta važen zavod, in so vsled tega postali prizadeti krogi povsem brezbrižni ter zametavali glasovnice; če nadalje vpoštevamo, da smo delali brez volilnih imenikov ter da so laški kamoristi celo pri nas na Gorenjskem po svojih zaupnikih lovili slovenske glasovnice, moremo biti s tem nastopom za enkrat zadovoljni. Navzlic vsem težavam smo zbrali na Kranjskem do 40'/0 glasovnic. Težave je delal tudi skrajno neugoden čas ter dejstvo, da ljudje niso bili poučeni o važnosti volitev. Mnogo glasovnic, in to celo od takih strani, ki imajo vedno posla s temi zadevami, je došlo zadnji dan v Ljubljano tako, da jih ni bilo moč več dirigirati na volilno komisijo, kamoli izvršiti potrebne rek ti fi k a c i je. Poleg razmerno ugodnega dejanskega uspeha morajo imeti zadnje volitve tudi to dobro posledico, da se je v širših krogih obudilo zanimanje in razumevanje za volitve v zavod, ki ne sme biti več zakladnica za laško iredento.
— „Slovenski Narod" stopa v novo leto s ponosno zavestjo, da je in ostane dnevnik, kateremu se noben drugi slovenski list ne more primerjati. „Slovenski Narod" se je boril in se bo tudi v prihodnje za vse slovenske narodne interese. Zlasti v letošnjem letu je imel priliko za to. Kdo se je zavzemal za koroške, za štajerske in za primorske Slovence tako, kakor „Slov. Narod" ?
V najvažnejših momentih je stal „Slov. Narod" zvesto in neustrašeno na strani izvenkranjskih rojakov in je branil in zastopal njihove pravice proti nemškim in italijanskim sovražnikom kakor tudi proti slovenskim izdajalcem. Ob sebi se razume, da ostane „Slov. Narod" tudi v novem letu na tem stališču in da bo izpolnjeval vse dolžnosti vseslovenskega lista.
— „Narodna založba". Ustanovitev „Narodne založbe" je klerikalce silno neprijetno iznenadila. Napravili so si krasen načrt, kako bodo vse duševno življenje v Slovencih zastrupili s klerikalizmom in počasi korumpirali vse pisatelje ter zadušili in ubili vso svooodno slovensko literaturo. V duhu so že videli tiste čase, ko je ne bo slovenske knjige in ko ne bo slovenskega časopisa, ki bi ne vcepljal bralcem klerikalnih idej. Sedaj pa so se združili zastopniki različnih političnih struj na skupno delo za skupno kulturno povzdigo slovenskega naroda in ustanoviti hočejo trdnjavo svobodni književnosti. To je seveda nudo in „Slovenca" je to tako zabolelo, da ni mogel zatajiti svoje bolesti. „SlovenČevo" zabavljanje kaže, daje misel, iz katere se je porodila „Narodnazaložba", dobra in koristna in vredna podpore vseh tistih rodoljubov, katerim je pri srcu izomika slov. naroda.
— Ta{en shod je bil včeraj v hotelu „Ilirija". Sklicali so ga dr. VI. Ravni h ar, dr. J. Robida, dr. Schiffrer in dr. Stoje. Namen tega shoda je bil, da se organizuje nova stranka takozvanih „mladih". Sestanek ni bil baš sijajen, po zanesljivih informacijah se je ga udeležilo v celem le 30 do 35 oseb, med temi tudi par kmetov, na čelu jim Pak i ž iz Sodražice. Na sestanku se je sklenilo, da stopi strančica „mladih" že letos v volilno borbo in da skuša pred vsem škodovati narodno-napredni stranki. Kakor se govori, nameravajo „mladi" pri volitvah kooperirati s — klerikalci! To so svobo-domiselci!
— Ustanovni občni zbor „Slov. kmetskoga ln gospodarskega društva"  na  Jesenicah se je vršil
včeraj popoldne v restavraciji gosp. Guština na Jesenicah. Prostori restavracije  so   bili   nabito   polni in
zborovanje se je izvršilo nad vse sijajno. Lahko rečemo, da je bil zbran — cvet gorenjske doline. Navzočih ni bilo samo veliko število kmetov iz občine Jesenice, nego tudi posestnikov iz Koroške Bele in Dovjega, kakor tudi jako Številni gostje iz Leseo in Radovljice. Nad vse pričakovanje obilno so posetili to zborovanje Blejci. Med navzočimi so bili tudi jeseniški župan g. dr. Kogoj, radovljiški župan gosp. dr. Vilfan, župan z Leseo g. Ž a r k ter župan z Bleda g. Pretnar. Občni zbor seje pričel ob 3. popoldne. Otvoril ga je g. Vouk, posestnik z Jesenic ter je bil enoglasno z vzklikom imenovan predsednikom g. dr. Vilfan. O pomenu zborovanja za gorenjsko dolino ter namenu društva je poročal gosp. Cham. Ko so o tej točki govorili še g. Oop iz Most, g. dr. Vilfan ter g. Schrev, se je razvila veleza-nimiva debata, pri kateri je dosegel g. Peternel z Bleda s svojim navdušenim in sarkastičnim govorom popoln uspeh. Potem ko so stavili Še gg. Luka Bizjak, Žumerin Repe predloge glede izpremembe pravil, so se sprejela spremenjena pravila po več ko triurnem zborovanju navdušeno in soglasno. V odbor, oziroma namestništvo tega političnega društva so se volili gg. Gregor Zima, posestnik z Dovjega, J. Zupan, posestnik iz Mojstrane, M. Kobentar, posestnik s Hrušice, Pavel Klinar, posestnik s Plav-škega, Razinger, posestnik s Planine, Legat, posestnik z Jesenic, gospod Vouk, posestnik z Jesenic I. M a rkeš, posestnik s Save, Hkav, posestnik z Javornika, Potočnik, župan s Koroške Bele, Luka Bizjak, posestnik z Jesenic, Lipove, posestnik s Planine, Noč in Soklič z Dovjega, M. Noč, posestnik z Bele ter A. N o Č, posestnik s Hrušice. Na predlog g. I. čopa z Most so sklenili gostje z Bleda in Lesec, da v najkrajšem času ustanovijo isto-taka kmetska društva za Bled in okolico ter Lesce in levi breg Save. Jeseniškemu županu g. dr. Kogoju kakor tudi predsedniku zborovanja g. dr. Vilfanu, županu iz Radovljice je izrazil odbor navdušeno svoje simpatije ter zahvalo za njihovo delovanje, nakar se je to za Gorenjsko velepomembno zborovanje zaključilo, Mi želimo tej prvi organizaciji, ki se je ustanovila z namenom iztrgati slovenskega kmeta iz stoletnih verig robstva, obilo uspeha.
— Kako znajo farbati. V Mariboru izhajajoči „Slovenski Gospodar" po „Slovencevo" zavija in uta-juje dejstvo, da je vlada darovala ljubljanskemu škofu 150 000 kron davka, ki se drugače od vsakega davkoplačevalca iztirjava z brezobzirno natančnostjo, če ga ne plača o pravem času. „Gospodar" pravi, da se duhodki ljubljanskega škofa manjšajo in piše potem doslovno tako-le: „Vzrok temu je, ker izda ('jubljanski škof) velikanske vsote za dobrodelne zavode. Predlanskim je sezidal zavode pri Šent Vidu nad Ljubljano, ki bodo v blagor celemu narodu, ker se v njem deloma zastonj šolajo in od« gajajo ubogi kmetski sinovi. Skrbeti mora mnogo za Alojzije-višče, kjer se je okoli 700 dijakov izšolalo. Kje pa so drugiizdatki za Človekoljubne umetniške in znanstvene namene!" Prebito morajo biti „Gospodarjevi" bralci omejeni, da si jim upa njihovo glasilo čvekati take hinavske laži. Vsak človek na slovenskem ve — seveda če zna misliti z lastnimi možgani — da so Škofovi zavodi v Šent Vidu kuga za slovenski narod vsled en o s tr an o sti , v kateri se poučujejo vsi predmeti. Koliko revnih kmetskih sinov se odgaja v njih, pa le molčite, ker govore številke, da jih je le par tako zaradi lepšega zastonj, zato pa druge pritiskajo po 400 do 500 K na leto! Kar se pa tiče vzdrževanja Alojzije-višča, pa „Gospodar" vedama ali ne-vedoma prav grdo laže. Škof samo upravlja velikansko glavni co škofa "NVoIfa. Da tega ne dela zastonj, je pač umevno samo ob sebi. Naravnost smešna pa je trditev, koliko izda škof za človekoljubne, umetniške in znanstvene namene.   L'aj- i
Ijanski škof pa umetnost! Kdo se ne smeje ? Pojdite, pojdite z vašim brez-primernim farbanjem! Ljudem se bodo naposled odprle oči in najver-nejŠi pristaši vam pokažejo zobe, Če jih boste tako  silno imeli za norca!
— Na|bol|o informiran slovenski Ust je „Slovenec41. To trdi sam vedno in potem mora biti že res. Do tega spoznanja smo pa prišli zdaj tudi mi. „Slovenec" je priobčil vest, da je deželni odbor tržaški v sredo predložil tržaškemu deželnemu zboru volilno reformo. „Edinost" pravi, da to ni res in tudi nam ni nič znano o tem. Kljub temu so pri „Slovencu" zvohali to novico. Da je resnična, o tem ni dvoma, ker „Slovenec" prinaša same izvirne in same resnične stvari. Mi smo pač reveži, ki se ne moremo s ponosom pobahati z izvirnostmi, kakor se „Slovenec" lahko vsak čas! Sicer pa tudi ne more biti mogoče, da bi bil poleg enega najbolje informiranega slovenskega lista še kak drug tako dobro informiran!
— Schweitzerjeve laži. Na shodu v Sent Rupertu na Dolenjskem je pred kratkim prodajal suhoparni dr. Schweitzer svojo dolgočasnost. Mož je pa tudi debelo lagal. Med drugim je dejal, da mora kmet plačevati največ davkov, dočim uradnik ne plača prav nobenega davka. Kakor se vidi, je laž našim klerikalcem ušla že za kožo in da se je torej ne morejo ubraniti, je čisto naravno. Kmet plačuje davke, to je res in temu ne oporekamo, dasi ni res, da jih plača največ. Uradnik, kateremu ni usojeno, da bi imel lastno hišo in lastno posest, pa plača nebroj indirektnih davkov, ki mu jih diktirajo tisti, ki niso uradniki in med katere spada tudi kmet. Mi še nismo zaradi tega nikdar ščuvali uradnikov na kmeta, dočim imajo Schweitzerjeve trditve odločen namen vzpodbuditi mržnjo kmetskoga stanu proti uradniškemu. Star manever klerikalcev, samo to je satan, da se noče uresničiti !
— „V obrambo verske za«
vesti". „Domoljub" piše: „Možato so nastopili gospodje odborniki društva „Kamnik" v Kamniku v obrambo verske zavesti s tem, da so v polnem številu zbrani v svoji seji 16. i. m. odpovedali soglasno g. Slat-narju, lastniku in tiskarju „Našega lista" prostore v „KamniŠkem domu". S tem odločnim nastopom so pokazali gg. odborniki društva „Kamnik", da napredujejo in vrlo umevajo duh časa." Uboga verska zavest, koliko trpiš! Glej, glej, da te ne umori duh časa!
— Slovenske zmage na Koroškem. Poročalo se je zadnjič, da je Rožek pal, v resnici pa še nikdar razmerje glasov ni bilo tako ugodno za Slovence kakor pri zadnji občinski volitvi. V tretjem razredu so zmagali Slovenci z velikansko večino, v drugem pa propadli le za en glas in še to radi očitne goijirije. Vložila se je pritožba, ki bo imela uspeh, ako je le še kaj pravice na svetu. Sicer pa so zmagali — kakor že po-ročano — Slovenci prvič v Dravogradu, ki je zdaj prvi slovenski trg na Koroškem, — in v naj zadnjem Času v Št. Petru pri Velikovou ter v S t. Vidu v Podj unski dolini z lepo veČino. Torej same vesele vesti iz „tužnega" Korotana. Kako lepo bi napredovala slovenska stvar na Koroškem, da je ni izdal Šusteršič — Efijalt!
— Dr. 06 S ti prevzame provizorno vodstvo blaznice na Studencu.
— V radovljiški cestni odbor je poklical deželni odbor brezniškega župana Antona Kržišnikain župana v Lescah I. Žarka.
— Zaupni shod narodno-napredne stranke na Goriškem se vrši januarja meseca.
— Časnikarska vest. „Soča" začne z novim letom izhajati po trikrat na teden. Celoletna naročnina 15 kron.
— Izredno odlikovanje Slovenca. Šef tvrdke A. Juroa in sinovi, gospod Anton Juroa v Ptuju je bil imenovan po trgovskem ministrstvu komercijalnim svetnikom ter Članom trgovske permanentne komisije.
— Iz politične sinite. Deže novladna tajnika za Kranjsko sta imenovana gg. dr. Avgust pl. Banica, okr. komisar pri naučnem ministrstvu in Silvester D o mi cel j, okrajni komisar v Logatcu. Za zdaj ostaneta na dosedanjih mestih.
— Pomaknitev v višji plačilni razred. Učitelji X. čin. razreda na tukajšnji umetno-obrtni strokovni šoli gg. Ernest Cigo j, Oton Grebene in Henrik Podkrajšek so pomaknjeni s 1. januarjem 1907 v IX. čin. razre i.
— Imenovanje na južni železnici. Železniški asis eun gospod Pran Lavrič v Gorici je imenovan za oficijala
— Avanzma pri južni železnici na Spodnjem Štajerskem. S
1. januarjem 1907 so bili pomakneni v plačilni razred s plačo 3600 kron: nadoficijal Anton Omahna; 2400 K arij. A. Petek, Iv. Kej žar, oba v Mariboru; 1600 K asis^nt Fr. Bla-žon v Spielfeldu; 2400 K adjunkt Ivan Končan v Račjem; 2000 K adjunkt Maks Mihelčič na Pra-garskem ; 1400 K asi.^tenta Fr. Mah in Fr. Verhovnik, oba v Mariboru. Za adjunkta s 1800 K je imenovan asistent Iv. Lepej v Mariboru; za asistenta pa aspirant Fr. Prelc v Poljčanah.
— Poštna vest. Poštni oficijal g. Anton Pezdič v Gorici je imenovan za poštnega kontrolorja. — Poštna ekspedientinja v Dolenji vasi pri Ribnici je postala poštna oficijan-tinja gdč. Frančiška Razinger v Ribnici.
— Iz rudarske službe. Rudarski eleve g. Karel Hajduk v Idriji je imenovan za pristava.
— Gozdarska vest. Višji gozdarski komisar Gašper MiroŠevid je imenovan za gozdarskega sv« tnika.
— Veterinarska vest. Gospod Viktor Saje je imenovan za c. kr. veterinarskega asistenta pri c. kr. namestništvu v Gradcu.
— Fran Ks. Pf eiler t Po dolgi mučni bolezni je v soboto umrl vladni računski svetnik v p. gosp. Fran Ks. Pfeifer. Pokojnik je bil vedno odločno naroden in svojega mišljenja tudi v dobah persekucije ni prikrival. Bodi občespoštovanemu možu Časten spomin!
— Is pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek, popoldne (par) se uprizori veliki Shakespearov igrokaz „Beneški trgovec" v Zupančičevem prevodu. Zvečer (nepar) se igra prvič na slovenskem odru Mo-lierova enodejanjska komedija „Giz-davki" (Les Precieuses ridioules"). Poleg Shakespeara zavzema Moliere v gledališki književnosti prvo mesto in je brezdvomno prvi komediograf svetovne literature. Živel je na dvoru Ludovika XIV. Po dovršenih pravnih študijah in odvetniškem izpitu se je posvetil dramatski umetnosti ter je postal vodja gledališke družb«, za katero je večiuoma sam pisal. Prva igra, s katero je dosegel popoln uspeh, je bila komedija „Gizdavki". Takrat so bili v Parizu v navadi takozvani „saloni", v katerih se je zbirala vsa tedanja duševna elita, kjer so imele pa prvo besedo afektirane dame, ki so v svoji namišljeni duhovitosti šle tako daleč, da so iznašle za občevanje v omenjenih salonih celo vrsto posebnih izrazov in nenavadnih manir, radi katerih so dobile ime „precijoze". Tako so na pr. sprejemale svoje goste navadno v spalnicah, in veljalo je za posebno elegantno, ako je „precijoza" ostala ves čas velikega sprejema v postelji. Dasi so imele te dame velik vpliv na kraljevem dvoru, si resnično duhoviti Moliere ni mogel kaj, da bi ne spisal nanje satire. Toda „precijoze" so hotele pokazati, da imajo to, kar imenuje Francoz „esprit large": prišle so in so ploskale, in igra se je morala ponavljati 44krat zaporedoma, za sedemnajsto stoletje gotovo lepo število. Mascarilla je igral Moliere sam, in to vlogo šteje starejši Cequelin, prvi svetovni igralec, tudi danes med svoje najboljše. Moli. rove igre so na repertoarju vseh večjih gledališč. — Za „Gizdavkami" se poje „Caval-leria rustioana".
— Slovensko gledališče. V soboto dne 29. dec. prvič na slov. odru „Potopljeni zvon", dramska bajka v petih dejanjih. Nemški spisal Ger-h a r t 11 a u p t m a n n, preložil A. F u n-tek. — Kje naj začnem, kaj naj povem na tem omejenem prostoru? O Hauptmannu je cela literatura in njegov „Potopljeni zvon" je njegov umetniški kouiiteor! — Hrepenenje, to je beseda vseh besed. „Kam naj pristanemo, kam plovemo V. . Mi malici, v grozotnem vesoljstvu zapuščeni ? . .. Nebesa farju to niso! Posvetne naslade   še   manj !   To  ni, ono ni . • •
Kaj neki . . . kaj neki bo na koncu . . . ?u (Milka Kramer.) Kam hrepenimo / Tje gor, v sinje, jasne višave proč, proč iz gnjusobe sveta — „Mi, pol doma na zemlji in pol — kje ?" — Hrepenenje, blagoslov in prokletstvo za človeka, hrepenenje, edina uteha in naj krutejši dokument našega ničevstva. Hrepenimo, proč od tod, kam? V svitlo, bogvedi kam, željni lepote, ženji brezmejne ljubezni. Tu doli je tema, tu doli je gorj»' in zlo; proč, kvišku, na solnce. v svobodo. . Kam? Kje je dežela naših sanj V Henrik, mojster zvonarjev, je ustanovil zvon, kakor ga ni čulo človeško uho peti. Ali njegova duša ga je čula peti vse popolneje: drgetati mora duša tistemu, ki ga čuje v radosti, v bridkosti. Mojster ni dosegel tistega, kar je bil hotel, njegov tvor je daleč zaostal za idealom, ki ga je slutila le njegova blagoslovljena duša. To ve in čuti samo on. Pa vlečejo njegov zvon visoko na goro, da bi z njih doli pel črez hrib in plan svoja radostna in zla oznanila. Ali že blizu cilja ga upropastijo zli gorski duhovi, boječi se njegovega blagoslov nosečega zvonenja, da zdrkne z voza in se strmoglavi Črez breg tjedoli v brezdno jezersko. Uničen je zvon, uničen je njegov stvarnik, mojster Henrik: nikdar več v svojem življenju ne bo mogel ustvariti zvona, ki bi bil tako blizu ideala, ki ga je videla njegova duša: izčrpal je svoje sile, kaj bi mu še življenje, njemu, ki mu je umetnost življenje. Vse je končano, da bi mogel umreti! Ali u-oda še neče njegovega konca. Tavajoč po gori zajele v kočo vile Rutice, ki ga vzljubi z vso brezmejno silo prve ljubezni. Rutica (Rautendelein) ima nadnaravne moči: poljub njenih usten vzbudi onemoglega Henrika v novo življenje, njen poljub mu odpre oči, da vidi svet in vso njegovo neskončno lepoto tako jasno, kakor jo vidijo le vile in kakor jo je mogel človek Henrik doslej le slutiti. Nova, toplejša kri zapolje po njegovih žilah, zdaj čuti v sebi silo resnično ustvariti tisto, česar preje ni zmogel. Ves njen. ostane Henrik pri Rutici in plamteč edinole za svojo umetnost in Rutico, ki ga ji je dala, pozabi na svojo dobr pa preveč Človeško, premalo hrepenečo ženo Magdo in svojih dvoje otrok in vstvarja. Hrepenenje po lepoti, po solncu, je bilo večje od njegove ljubezni. Toda Henrik je človek, in človeku ni usojeno, dvigniti se nad' svet v jasne višave Samo hrepeneti sme, mora po njih. Magdi je skoprnelo srce, v brezkonČneio obupu varane ljubezni se je strmogU vila v jezero — baš v tisto, ki je pogoltnilo zvon in 2 njim ji vropalo moža. Umirajoči na njegovem dnu ji je roka zgrabila za vrv potopljenega zvona in njegovo sroe pretresujoče zvonenje se je raz-leglo Črez plan in tje v višave, do mojstra. On pozna njegov glas, njemu govori določno, on ve, kaj mu oznanjajo ti tužni zvoki. Pretresejo ga v dno duše: umrla mu je Magda, ona, ki mu je bila dala svojo ljubezen, ljubezen, ki se je iz nje rodilo njegovo mojstrstvo. Kajti le iz ljubezni do ženske more vzkliti tista nepoznana sila, ki stvarja. Zdaj je Magda mrtva, umrla je njena ljubezen — in ž njo je umrla ona nepoznana sila: Henrik je svojo umetniško pot skončal, Mag-dina smrt ga je strmoglavila s tistih višav, na katere ga je bilo povzdignilo hrepenenje, por« jeno iz ljubezni. Zato se okrene od Rutice, kolne jo. njo, ki mu je bila ntešila hrepenenje in ga ravno s tem upropastila. Hrepenenje je blagoslov, spolnjeno hrepenenje prokletstvo. Henrik se vrne nazaj v svet
— pa ljudje, ne umevajoči globine njegove usode, ga zapode nazaj v gore, nazaj v višave: Henrik je doigral. Nikjer doma, ne med ljudmi ne v solnčnih višavah umre in Rutica sama mu poda čašo, ki mu donaša smrt: njegovo srce je nehalo hrepeneti, zato mora strohneti. — Nek8J v karakteristiko si že moram prihraniti za reprizo. Danes naj spregovorim o vprizoritvi. Predvsem treba omeniti mojstrski prevod prof. Funtka, znanega pesnika-prelagatelja. Ves tisti bajni čar, ki je razlit črez to bajno dramo hrepenenja, ki ji je občutenje prvo in vse, je prelagatelj ohranil tako popolno, da je skoro težko reči, kaj je krasnejše, original ali prevod. Zakaj se sploh prevod ni že natisnil? Ne da bi povdarjal njegovo književno vrednost, se mi vidi to že z gledališkega stališča potrebno. Kajti dram tako programatiČne (sit venia) vsebine, posebno še, Če so zložene v stihih, ni mogoče prav umeti, če se jih ne pozna temeljito, če hočemo resnično dramo, ne samo teater, potem moramo poskrbeti tudi za to plat! Ta nedostatek se je prav intenzivno občutil baš pri vprizoritvi nPot. zvona." Dikcija sama po sebi je vzvišena, nenavadna, nje vsebina po sebi meglena, ker je simbolična — in če pristopi k temu še temperament, ki zahteva, da se tu in tam ob ekstazi besede in stavki pode v divjem diru kje bi bilo mogoče, da poslušalec prav, ali pa sploh u-meje, kaj govori igralec na odru? In tako
— a/>knfn mnriiln zfiroditi. da so bili
nekateri deli drame povsem neumljivi, špe cijel no tista, za pravo pojmovanje pač najvažnejša ru^ta, kjer preide Henrik v emfazo (III. dej.). Temn treba priti v okom, če za sedaj ni druge proti pa s tem, da se tempo reducira in da se uveljavi tisto predavanje, ki je norma za pravilno petje: med vsako jasno izgovorjeno besedo kratek premor. Kajti v tem slučaju velja pravilo: si deficit pars, totum deficit — in zato sicer uzorno vpri-zorjena sobotno premiera ni mogla priti do zaslužene veljave, reote, do umevanja. G. Taborsk y, Čigar mojstrska režija nam je letos ustvarila že toliko resnično dovršenih večerov, nas je z vprizoritvi j o „Pot. zvona" iznoviČ uveril o svojih izrednih zmožnostih. Res sicer šteje „Pot. zvon" med takozvane „Kassastucke", ali nehotična razlika je v načinu vprizo-ritev. oe se je loti režiser, ki mu je duša umetniško dojimljiva in ki ve, kaj je umetnost, potem se je loti s takšno ljubeznijo, kakor se je je lotil gospod T. in vprizoritev mora na višek, na katerem je stala sobotna. Presoditi treba težave, zunanje (izšo-lanje) in notranje (ogromnost dela, pa v stihih!) in potem treba brez okolišev izreči g. režiserju naj topleje priznanje. Primeren delež seveda tudi si. intendanci. Zvonarja Henrika je oži-votvoril g. Taborsk y. Nabralo se mi j6 grad va, zato moram biti kratek. G. T. je bil akutno bolan in vendar je rešil svojo ogromno vlogo s tisto umetniško dovršenostjo, ki jo poznamo iz njegovih dosedanjih obilih kreacij. Kadar na odru ne vidiš igralca, ampak osebo — to je umetnost, in g. T. je umetnik. Rutica, vi-linsko bitje, poezija v poeziji, otroški demon, zdaj gozdna ptičica zdaj škratelj, zdaj naivno zdaj ljubezni drhteče in bridkosti veneče — to je bila gospa Taborska nepreko-sljiva. Glas — cele orgle, obvladanje jezika in pri tako velikanski vlogi, ameibična gibčnost — vila, kakor živi in dehti v razkošni bajki — kje so tej umetnici meje ? G. Danilova se nam je v sobot > letos prvič pokazala v večji vlogi in sicer kot stara Jagababa. Skoda, da se ob sicer ne prav potrebni temi ni dovolj razločila njena krasna maska. Njena Jagababa je bilo nekaj izvanrednega. Ra-skavost, odurnost, satanizem čarovnice — to je zvenelo iz njenega organa, da smo bili prav presenečeni. Vzorna figura, gotovo najdovršenejsa, kar jih ima g. D. na repertoarju. Menim, da se sploh ne da boljše narediti. G. Danilov Po vodnjak pa ni prav nič zaostajal za Nickelmannom Lewin-skega. Krasno, kako je hreščal svoj koaks, koaks To treba slišati, tisti posebni timbre njegovih a-jev v nižini. Tudi maska izborna. G N u č i č pa je to pot kot Čatež daleko prekosil samega sebe. — Kozel, divji, strasten, grd, vskočen, zloben kakor da gaje živega satira z gora zaneslo na oder. Tej krasni, dovršeni petorici so se vredno pridružili epizodisti Magda — gdč. N o s k o v a, župnik g. Barjaktarovič (zlasti dober v III. dej ), kantor — g. K i n s k y in brivec g. M o 1 e k. Ostale osebe (štiri rusalke in nekaj škratov) so enotni okvir lepo izpopolnile. Prav pohvalno omeniti je še krasno scene-rijo. Gledališče je bilo Čisto razprodano, aplavz nenavadno bogat. Vzlic mnogim črtam traje predstava skoro do enajst«. Fr. K.
— Telovadno društvo „Sokol" V Ljubljani priredi danes, 31. dec. v društveni telovadnici „Narodnega doma Silvestrov večer. Spored: 1. Godba: a) koračnica, b) Onvnbach: „Orfeus", ouvertura, c) "VValdteufel: „Nebeske oči", valček. 2. Ipavic: „Ilirja oživljena", zbor. 3. Vilhar: ..Nezakonska mati", samospev (g. Fr. Rus). 4. Mubvič: „Od Triglava do Balkana", potpourri. 5. ,,Pavlina", komičen prizor, prednaša g. Anton Verovšek. 6. Zaje: „Afrodita", ouvertura. 7. Vinska pokušnja", komičen prizor. 8. Stiaus-: ,,Cigan baron", potpourri. 9. „ Pevec — imitator", prednaša g. Brinšek. 10. Lebar : Pesem iz operete Vesela vdova" za krilovko. 11. Nedved: Ljubezen in pomlad", zbor. 12. Dvoi-ak: „Slovan-ski plesi". O polnoči ,, Alegorij a". Ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— Odbor „Narodne čitalnice"
v Ljubljani se je konstituiral za leto 1907. sledeče: Dr. Karel vitez Bleiweis Trs teniški, predsednik; dr. Makso Pire, podpredsednik; Janko Kersnik, tajnik; Milan P a tem oster, blagajnik in gospodar; IvanKavšek, knjižničar; Alojzij Ciuha, Milan Ivančjč, dr. Vladimir Serneo, dr Hubert Souvan, dr. Fran Tekavčič in Anton Verhunc, odborniki; Anton Dečman, Ivan Kruleo in Hugon Turk, pregledovaloi računov. Novi odbor je sestavil za zabave, ki jih priredi „Narodna čitalnica" v nastopni predpustni d o b i, sledeči program : a) dne 12. januarja „plesni v en ček" v mali dvorani „Narodnega doma" ob sviranju si. ljubljanskega seksteta na lok; b) dne 6. februarja .Kostumni venček41 v veliki dvo-
rani „Narodnega doma" ob sviranju slav. „Ljubljanske mestne društvene godbe". Začetek vsakrat točno ob 9. uri zvečer. V postni dobi sledi več „družbinskih večerov" sprijaznim sodelovanjem priznanih domačih pevcev in virtuozov. V sporedu teh večerov bo tudi mnogo šaljivih točk. Vobče se poskrbi, da se bodo tu zabavali poleg plesalcev tudi neplesaloi. Tozadevni programi, kakor obširnejša obvestila o sleherni zabavi „Narodne Čitalnice", se objavijo ob svojem času. Bodi vnovič poudarjeno, da se k vsem tem zabavam vljudno vabijo gospodje visokošoloi in enoletni prostovoljci.
— Izvaireden občni zbor ,,Glasbene Matice" vrši se, kakor že objavljeno, v sredo, dne 2. januarja 1907 ob pol 7. uri zvečer v pevski dvorani „Giasb. Matice". Ker je nadaljnje postopanje odbora glede znane tožbe docela odvisno od sklepa tega občnega zbora, želeti je, da se ga udeleže člani prav mnogoštevilno, da se ne bo zunaj občnega zbora kritiko val ukrep po nepotrebnem.
— Odbor akade mičnega ferijalnoga društva „Sava" naznanja, da se vrši I izvanredni občni zbor v soboto, dne 5. januarja 1907. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu. Ker prridejo važne zadeve na razgovor, je želeti, da se čim več Članov udeleži tega zborovanja. P. n. gg. starejšine dobro došli!
— Shod odposlancev vseh podružnic „Slovenskega planinskega
dmŠtva" t>o v nedeljo, dne 3 februarja 1907 v „Narodnem domu" v Ljubljani. Odposlanci se bodo posvetovali, kako bi se dalo zagotoviti uspešnejše delovanje „Slovenskega planinskega društva".
— Pevsko društvo .Ljubljana1
nam naznanja, daje določen za slav-nost društvene loletnice naslednji spored: Dopoldne ob 10 uri v mali dvorani „Narodnega doma" slavnostno zborovanje, ob 1. uri popoldne banket v rNarodnem domu" in na večer ob V,8. uri v veliki dvorani hotela „Union" slavnostni koncert. Kuvert k banketu za osebo 3 K. Kdor bi se želel banketa udeležiti, naj to javi najkasneje do četrtka t. j. dne 3 januarja prihodnjega leta društvenemu odboru.
— »Merkurjev" družinski večer. Kakor smo že poročali, priredi slovensko trgovsko društvo „Merkur" na sv. Treh kraljev dan zvečer v Sokolovi dvorani družinski večer. Na sporedu je 7 pevskih točk, ki jih bodo proizvajali pevci našega društva, dalje vinska pokušnja in ples. Sodelovala bode si. Društvena godba. Ta prireditev bode nudila, kakor kaže spored, obilo zabave. Veselični o isek se za njo pridno pripravlja in bo vse potrebno ukrenil, da zadovolji obiskovalce. Na tem večeru se bodo točila izborna vina ob zmernih cenah, ki jih bo preskrbelo društvo, za dobro kuhinjo pa bo skrbel restavrater „Narodnega doma". Za prireditev je v krogih članov in prijatel.ev društva obilo zanimanja ter je upati, da tudi ta prireditev našega društva tako lepo uspe, kot vse dosedanje. Začetek je ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo.
— , Fantovski ples". Ker je treba sestaviti imenik vabljencev, prosijo se vsi udeleženi gospodje, da se zanesljivo udeleže sestanka v sredo dne 2. januarja ob 6. uri zvečer v kavarni „Union".
— Plesni venček pevskega zbora Glasbene Matice" se vrši v soboto, dne 19. januarja 190 7 v zgornji veliki dvorani „Narodnega doma".
— Društvo delovodij za Ljubljano in Okolico je v svoji zaduji seji sklenilo, da priredi v soboto, dne 5. januarja ob 8. uri zvečer v prostorih meščanske pivnice na Sv. Petra cesti, poprej Hafnerjeva pivarna svojo društveno veselico, čisti dobiček je namenjen društveni podporni blagajni. Prijatelji in znanci, kakor tudi vsi člani društva z njihovimi rodbinami se k tej veselici vljudno vabijo. Obenem se tudi vsem članom društva naznanja, da je drugi dan, t. j. (i. ja nuarja ob 5. uri zvečer v društveni sobi občni zbor. Ker mora biti pri tem zborovanju dve tretjini Članov navzočih, so vsi gospodje tovariši na-prošeni, da gotovo pridejo. Odbor.
— Žrebanje ljubljanskih srečk. Prihodnjo sr do ob desetih dopoldne se vrši v prostorih mestne blagajnioe 42 javno žrebanje ljubljanskih srečk. Izžrebalo se bode 600 srečk. Za promet s strankami bo blagajna ta dan zaprta.
— Deželna vlada in krošnja-renje z žganjema Mnogo pritožb se
je že poslalo od trgovskega stanu na deželno vlado in na okrajna glavarstva zoper postavno prepovedano krošnjarenje z žganjem. Ali vse zastonj ! Nobena oblast se ne gane. Ako pa ima gostilničar, ki plačuje ogromni davek za svoj obrt, pol ure dalje gostilno odprto, vse je na nogah, županstvo, žandarmerija in glavarstvo, in premišljuje  se, po katerem para-
grafa se ga bode kaznovalo? Kroš-njarji z žganjem nimajo nobene obrti (ker se taka sploh ne podeli), ne plačajo niti vinarja davka, a izvršujejo svoj posel' od hiše do hiše, brez skrbi na škodo z davki preobloženega trgovca, kateri je brez varstva. V oeli državi ne cvete le ena obrt tako kot kontrobant z žganjem na Kranjskem in o. kr. deželna vlada — spi spanje pravičnega.
— Novo šolsko poslopje tvorijo 3. januarja v Višujigori.
— Z Mirne* Občinski odbor na Mirni je sklenil v svoji seji dne 17. decembra t. 1. kolekovati vsa uradna pisma z narodnim kolekom. Občinski odbori, posnemajte to!
—- Nos so mu odrezali. Na
sv. Štefana dan je bila v neki gostilni ob Ločenski cesti v Novem mestu plesna veselica, pri kateri je prišlo do pretepa. V tem je bil Seidlovemu hlapcu nos skoraj docela odrezan. Hlapec pa ni čutil posebnih bolečin in je na poti v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji ukal, vsled česar mu je še bolj tekla kri iz rane. V bolnici mu je zašil g. dr. Defran-cesohi nos in hlapec bo v predpustu še vedno lahko plesal in se pretepal.
— Pasja Steklina razsaja v Ribnici. Stekel pes je ugriznil tri osebe, ki so jih poslali takoj na Dunaj V Ribnici so ubili prvi dan 14 psov, pa tudi v okolici jih pobijajo.
— Narodna čitalnica v Metliki
je imela svoj redni občni zbor. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: za predsednika Daniel Mlakar, za tajnika Rado Predalič, za blagajnika Franjo Saj o vic, za odbornike Ivan G j uriČi 6, Josip Fleisohman, Otmar S tur m, Anton Mucha, za namestnika Josip Hrehovič in Jakob Berne.
— Kapelnik mestne godbe kamniške je postal g Josip No-votni, dirigent ljubljanske društvene godbe.
— Iz Rateč na Gorenjskem se
uam naznanja, da ostanejo vsi vlaki na progi Jesenice Trbiž, tako kakor so vozili. Tudi vlaka, katera so namerava i opustiti, ostaneta. Postaje so bile brzojavnim potom o tem obveščene.
— Razmere na državni železnici. Piše se nam: Malone v vsaki številki „Slov. Naroda" je čitati po-povsem opravičene pritožbe o kričečih razmerah na novi progi državne železnice Trst-Ceioveo, a vse to je kakor glas vpijočega v puščavi. Nedavno tega sem se peljal po trgovskih opravkih iz Trsta v Celovec. Na tržaškem kolodvoru seua zahteval vozni listek v slovenskem jeziku, toda glej, neka stara devica blagaj-niČarka me zavrne: niente ščavo! Šele, ko sem potem kot miren Človek zahteval v blaženi nemščini vozni list, sem ga dobil. V Gorici sem hotel pretrgati vožnjo ter sem šel, da se mi to potrdi na voznem listku, k uradniku, ki me pošlje k blagajni, a tu me zopet neka stara črna lašfca devica zavrne; „niente kapišo !" O ti blažena laška ^oska! Sel bi se bil rad pritožit k načelniku, toda znani nemški nacijonalec Wieser bi me bil — kakor druge — kot „fanatika" ozmerjal ter me še spodil čez p*ag. Zahtevamo glasno in nujno, proč s tem nesramnim nemškim nacijonalcem TVieser-jem! Da tak Človek zmerja mirne potnike s „fanatiki", je javni škandal. Svojim vratarjem, ki so Nemci, daje ta človek potuho. Tako se mi je godilo v Gorici. Kondukter je lomil slovenščino le za silo, slišal si besede kakor „hitro ajnštajgen", „borno abfaral" itd. Ko sem se pripeljal na Jesenice, grem v restavracijo, ki je podobna zakajeni vaški beznici. Na mojo zahtevo piva, mi odvrne natakar: „A birra?* Ni znal slovenski! Sele drugi natakar me je razumel slovensko. Ko sem se pa vračal iz Celovca, so izklicavali samo nemški vsa imena od Celovca do Jesenic. Gorje ti potnik, Če ne razumeš na slovenski zemlji blažene nemščine! Zasramovan boš, še peljati te ne bodo pustili, ti nemški razgrajači. Naši poslanci bi se pač morali nekoliko pobrigati za to stvar!
— Obisk slovenskih planinskih koč v pretekli s č zoni. Orož-novo kočo na Čini prsti je letos obiskalo 295 planincev, in sicer 216 Slovencev in Čehov, 51 Nemcev, 25 Lahov, 2 Bolgara in 1 Oger. Triglavska koča na Kredarici je imela letos 361 obiskovalcev, in sicer 240 Slovencev, 18 Čehov, 5 Hrvatov, 88 Nemcev in 10 Italijanov. Aljažev dom v Vratih je letos posetilo 824 izletnikov in turistov. Po narodnosti je bilo med temi 505 Slovencev, 46 Čehov, 13 Hrvatov. 250 Nemcev, 5 Italijanov. 4 Madžari in l Japonec.
— Erarno cesto k Mrzlemu studencu, na Rudno polje in planoto Pokljuke grade od vile konzula Vettra, ležeče ob poti z Bleda proti Triglavu. Cesta bo dolga 9 kilometrov in gotova leta 1907.
— V Ilirski Bistrici štrajkajo delavci parne žage. Zahtevajo deset-
urni delavni čas in izboljšanja plače vsakemu 50 vinarjev.
— Nesreča« Na božični večer je več fantov iz II. Bistrice streljalo s puško. Ker se jim je puška nekaj pokvarila, so jo šli popravljat k H Koprivi. Medtem, ko je Kopriva nekaj popravljal pri petelinu, je sprožil po nesreči A. Hodnik petelina in strel j je Koprivi težko ranil uogo.
— Oorečnost tercijalk. V Trno-vem so tercijalke tako tolerantne, da je Čutil tamošnji dekan potrebo, da je na prižnioi opomnil, naj znižaj« svojo versko nestrpnost in naj nehajo tako strastno poljubovati Matere božje kip, ker je nevarno, da ga slednjič vsled tega prebrnejo in poškodujejo.
— Občinski odbor v Rajhen-burgu je sklenil v svoji seji dne 17. t. m., naj županstvo u raduj J izključno v slovenskem jeziku in naj ne s .rejema ;1 odslej no-| benih nemških dopisov več. Tako j«l prav! Naj bi vse občine na 8loven-| skem v narodnem ozira tako odločno! postopale, kakor nekatere zavedi > občine na Spodnjem Štajerskem, bil bilo pač kmalu konec nemŠkutarjenjJ v naših uradih!
— Nasi izebraievaleL Iz Oeljai dne 28 dec:  H da!  Mariborski ge-| neralisimus dr. Hohnjeo je bil tu!f Vikar GoriŠek  pa hodi v okolioii od hiše  do  hiše ter raznaša listke Kaj pomeni vse to?  — Na novegij leta dan bode ustanovni shod „K atj izobraževalnega   društva* vj veliki   dvorani oelj.   „Nar. doma" „Kat. socijalna zveza mariborska" jifl započela svoje „delo". Le izobražujte,  a gledali bodemo s paznia očesom, kako   to  delate... Prif zaprtih vratih bodete snovali izobr* > ževalno   drušvo.   Zakaj pa bi ne biil pristop — splošen?   Seve. vi hočeta! posebne  vrste  izobrazbo in v to pil je   treba    tudi   le   posebne vrat«! ljudi!
— Slovanska čitalnica v Mariboru  priredi  Silvestrov   večer f| veliki dvorani   „Narodnega doma" tjl Mariboru.
— , FrischauiJovo kočo" na-| merava zgraditi Savinska podružnica] „Slov. ptanioskeg* društva" na saJ verni strani Ojstrice nad Logarsko! dolino. Kučo bodo imenovali Frisch-I aufovo, na čast dr. Johanneau Ftisch-I aufu, ki je takorekoč odkril Savinsk«! planine in si s ekel neptecenlj zaslug za slovensko turistiko. Odbori Savinske podružn-ce priobeuje rl „Planinskem Vestniku" na slovenske! turiste in prijatelje planinstva okli I v katerem jih poživlja, da bi prispel vali za zgradbo Frisehaufove ko5e| Blagohotn« prispevki aa naj poŠdjajil na naslov: „Savinska podrual niča Slov. planinskega drul štva" v Gornjem gradu.
— Vranski okrajni zastop. ll Vranskega okraja se nam piše: 7a*J zadnja notica, zadevajoča naš okrajni zastop, odnosno njega načelnika, župl nika ZdolŠeka, je vendar nekoga -j seveda pristaša Šentjurskega mogool neža — spekla ter je tisti dal duškJ svoji jezici v „Slovencu", Češ, dJ napredujaki otrobe vežemo, za pozil tivno delo pa nismo. Najboljši dokazi da je župnik Zdolsek na svojem mel stu, je baje to, da se mu je že petol krat poverilo častno mesto predsedl nika okrajnemu zastopu. B r u m na duša. to ravno smo hoteli pribiti! — Mi namreč nikakor hI moremo umeti, da bi ravno Šentjurski fajmoŠter, kakor „kunšten" je tudi sicer, moral pri nas zvoneo nositi. -1 Ona not ca je imela vsekakor nameni vzdramiti naše veljake. Vsaj jil imamo vendar še kaj, a dremljejol Vzdramijo naj se ter naj ne pripusti komande v okraju reakcijonarnemn in brezobzirnemu klerikalcu! Kam pl pridemo, ako nam bodo vedno velel vali možje a la Zdolšek & Opg.!? Napredek si vsepovsod pridobiva vel tal; tudi v Vranskem okraju naj il to kaže. A dokler bodo imeli možjJ katere ima na svoji vrvici sladkobJ sedui ZdolŠek izpod Tabra, prvo bel sedo v našem okrajnem zastopl in šolskem svetu: toliko časa o prdi vem napredku ni govora. Zato pl proč z letargijo ter z možato energiji na dan! Ljudje, ki rujejo proti I I stvu in zatirajo uČiteljstvo, niso p "I jatelji ljudstva. Zato pa: proČ ž njiuia
— Ženska — čudak.  V (I
reku je umrla 861etna Terezija K 1*1 g as t, ki je opravljala nad pol s^l let j a delo krojača. Merila je moškij sama obleko, jo sama urezavala I izgotavljala. Šele pred 6 leti je pnj nehala s svojo ob'tjo. Omožena ni bilj
— Ljutomer ima se vedsi samonemski postni pečati —
Štajersko - ogi ske meje se nam p'^1 Slavni naš vinorodui Ljutomer, sre* zavednega slovenskega bivalat-vOJ pa ima Še vedno poštni pečat z pisom „Luttenberg" ! — Zavedni rodnjaki tam med Muro in ob MuB odpravite vendar ta sramoteči inadt« Skrajni čas je že v to! —
Huda časnikarska poli mika se je razvila radi nemške hm „Deutsches Heim"  v Celju med 1
SttT Dalje v prilogi, ~*MI I
2. PHloos ..Slovenskemu Narodu" St 298. dne 31
stoma ,Deuteche Wachtu in „Mar-burger Zeitung". „Marburger Zeitung"   priobČuje   namreč   v zadnjem
Časa „Celjska pisma41, v katerih ostr*> kri ti k nje delovanje celjskih nemških prvakov, jim očita malomarnost in korupcijo ter jih zlasti napada radi tega, ker Še vedno niso iz nerazumljivih vzrokov otvorili novo zgrajeni „Deutsehes Heim". „Deutsche Wacht" je radi teh očitanj vsa iz sebe, obklada dopisnika „Marburger Zeitung" z naigršimi psovkami, pravi, da je njegova pisava enaka zastrupljenemu bodalu italijanskega bandita, in se bridko pritožuje, da bodo ti napadi neizrečo«- škodovali nemilemu Celju, ker ne bodo več nemški bratci zaupali celjskim matadorjem, ko bodo le-ti klicali na poinoč, kadar bo t V) je zopet obkrožila četa „požrešnih slovenskih volkov". Da bi napadeni Celjani z dokazi ovrgli očitanja dopisnika mariborskega lista, tako visoko se še niso povzpeli, pač pa je zagrozila „Deutsche Wachtu, da se skliče v Celju velik shod, ki bo protestiral proti sumničenjem „Marburger Zei-tungeu in njenega celjskega dopisnika. Na to grožnjo s protestnim shodom odgovarja „Marburger Zeitung", da bi bil javen shod v Celju pač potreben, toda ne da bi protestiral proti „Celjskim pismom", marveč da bi zahteval, naj se položi račun o delovanju in gospodarstvu z denarjem odbora za zgradbo poslop j a „D eutsches H e i m", ter očita odboru za zgradbo te hiše, dani za 1. 1 90(J pobiral nobene članarine in si vsled tega tudi ne upa sklicati občnega zbora. Iz te polemike nemških celjskih in mariborskih listov, ki so dosedaj skrbno prikrivali vse, tudi najhujše s k au dale v nemškem taboru, je razvidno, da mora biti v nemškem Celju mnogo gnilega in da zlasti smrdi pri zgradbi takozvane hiše „Deutsches Heim", za katero so Celjani beračili prispevke po vsi Nemčiji. Zdi se nam, da bodo Nemci s svojim „heimom" kmalu doživeli polom — gospodarski in politični, kar bo samo v interesu slovenske stvari v Celju.
— Železniška nesreča. Na Dobravi, postaji bohinjske železnice se je na sv. Štefana dan zgodila velika nesreča. Delavec Ivan Potočnik se je vračal z dela domov in šel skozi predor. Tu pa ga je dohitel brzovlak, ki ga je vrgel v stran in mu polomil rebra. Prepeljali so ga v goriško bolnico.
Prijet vojaški begun. Policija v Gorici je aretirala Eg. Svol-soaka iz Stare Loke. Potegnil jo je od polka v Celovcu.
— Sneg ▼ Gorici. Navadno pade v Gorici vsako zimo malce redkega snega, ki ga pa solnce vzame v par urah Letos pa imajo v Gorici obilno snega, ki je zmrznil, tako da se Golicanom ne godi dosti boljše nego nam v Ljubljani.
— Opatijske novice. Božični prazniki so prinesli s seboj tudi letos za Opatijo nepoznanega gosta, sneg, kateremu je pa brzo postalo prevroče, da je izginil takoj zopet. — Čuden božični dar so dobili letos šolarji hrvatskih šol v Opatiji. Razdelila se je med otroke neka od Tierschutzvereina v Opatiji izdana knjižica z naslovom „Weinachtsbuch, Božična knjižica, Libretto di natale". Kaj so pravzaprav mislili s to knjižico, v kateri je natisnjen tudi koledar za leto 1907 v čisto nemškem jeziku in so opisane nekatere ptice poleg nemškega in italijanskega tudi v nekem jeziku, ki je vse drugo samo ne hrvatskemu podoben. Ne vemo, ali čudno se nam pa vendar zdi, kako so mogli naši učitelji kaj takega sprejeti in razdeliti med Čisto hrvatsko-slo-venske otroke. Priporočljive bi bilo, da se te knjižice zopet pobero in se pošljejo vsenemškemu „Tierschutz-vereinu* nazaj z opombo, da, Če že misli med otroke razdeliti knjižice, v katerih naj bi bile opisane poedine ptice in kako se mora postopati s temi nežnimi živalcami, naj to napiše v jeziku, katerega otroci razumejo, in to za hrvatske šole v čisto hrvatskem jeziku. Ce se ne bo to dogodilo, bomo pač primorani drugič bolj ožigosati ravnanje gospode, ki nosijo glavno krivdo. — Letni občni zbor je imela hrvatska Čitalnica „Zora" v Opatiji dne 22. decembra. Na njem je bil enoglasno izbran zopet stari odbor. — Zabavo z i g r °» petjem in plesom priredi na Silvestrov večer hrvatsko pevsko drnštvo „L o v o r" v prostorih čitalnice „Zora". Vabila za njo se bodo pravočasno razposlala.
Ob  mrtvaškem  odru je
umrl v Trstu baletni mizar Jakob Gregorusti. Zadela ga je kap.
— Mrtvoud je zadel slugo Antona Glaviča v Trstu. Bil je takoj mrtev.
— Lahi naj nam bodo v zgled!
V Trstu so italijanskega narodnega kolka, ki ga je založila „Lega Nazi-onale", v dveh dneh prodali 100 000 komadov. Take požrtvovalnosti med nami ni!
— Avstrijski Uoyd je imel predvčerajšnjim v Trstu občni zbor, na katerem se je sklenilo zvišati akcijski kapithl na 28 8 milijonov kron Izpremembe v parobrodni in poštni pogodbi, ki jih je zahtevala vlada, so se sprejele.
— Poštni parnib „Kroonlaud" parobrodne družbe „Red Star Line" v Antverpnu je 25. dec. srečno dospel v Newyork.
— Izobraževalno zabavno in podporno društvo „Zvezda" na
Dunaju   priredi  dne   6. januarja ob
6. uri zvečer svoj osmi občni zbor, ter zabavni večer s petjem in tam-huramem v restavraciji E. Šchwarz I. Auerspergstrasse št. 6.
— Panorama - kosmorama na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno nam kaže ta teden glavno mesto Ogrske, Budimpešto. Vidimo tukaj med drugim kraljevsko palačo, justično palačo, narodni muzej, pre-stolniški orfej, gledišče za veseloigre, kraljevsko opero, narodno gledališče, poljedelski muzej, umetniški dom, razne spomenike itd. Ker je serija prav izbrana in vidimo v njej najlepše znamenitosti budimpeštanske, si jih pač vsak ogleda, kdor se zanima za velikomestne prekrasne stavbe.
~ Za nOVO leto beračijo po hišah ljudje, ki pravijo, da so mestni delavci. To pač ni verjetno, ker so mestni delavci dobili kakor lani tako tudi letos od občine božično darilo. Beračit hodijo pač taki, ki nič ne de-lsjo. Zdaj dobi lahko delo kdor hoče in sicer z lepim zaslužkom in ni nikomur treba beračiti po hišah.
— Mestno drsališče pod Ti-
volijem   bo jutri   v  zgornjem delu
odprto.
—- Nezgoda na južnem kolodvoru Osobni vlak št. 30, ki prihaja o polnoči z Dunaja, je bil iz prometnih ozirov nekaj minut pridržan pri distančni plošči pred postajo. Ko mu je bila pot zopet odprta, se vlak ni mogel več premakniki, ker so mu pri-mrznila kolesa k tiru. Na pomoč sta mu šli iz postaje rezervni lokomotivi. Gosta megla je zakrivila, da sta zadela stroja na vlak s tako močjo, da so bili lahko poškodovani 3 potniki in več uslužbencev. Na vlaku in vo-zeh ni nikake škode in tudi glede prometa ni bilo nikakih zaprek. Kakor se nam poroča, so bile poškodovane nastopne osebe: Pij Fesito-vič, neka gospa Tichy in Henrik Leskovar, dalje od osobja poštne ambulance višji oficijal Novak, asistent Steindl, poštni kondukter S al bo in pomožni sluga Kaube; od železniškega osobja so bili poškodovani: vlakovodja Henrik Sig-m u n d, strojevod Rud. Kiirschner, kurjač N. Abozd(?), sprevodnik Pa-pernjak(?), in pa spenjač Karel Patt. Tega zadnjega so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
— Metulji v snegu Ljubezniva Sipček in Darinka pl. Trnko-czvjeva sta nam poslala predvčerajšnjim lepega živega metulja, ki sta ga našla na bezgu na domačem vrtu. Na Slapu na Tolminskem so pa isto-tako našli lepega metulja, ko je snežilo. Pač prav izredni slučaji v tem času!
— Navihani ciganki Pred nekaj dnevi se je v BobenČkovi gostilni na Glincah utaborila tolpa ciganov, ki je osrečevala tamošnje prebivalstvo s petjem in drugimi ciganskimi umetnostmi. V soboto popoldne sta se napotili dve babnici te družbe v mesto. Na Sv. Petra cesti sta šle kupit v trgovino gospe Marije Zorčeve a 20 vin. kave. Ko sta bile postrežene, sta ZorČevo naprosile, da jima je dovolila brskati po denarju in izbirati kovane novce s kronami. Ko je bilo vse preiskano, sta se lepo zahvalile in odšle. Zorčeva se je pa kmalu po odhodu teh uverila, da cigankama ni bilo toliko za kovan denar s kronami, kakor pa za papirnat, četudi ni imel kron, kajti z njima je izginil na neviden način tudi bankovec za 20 K. No, pa ni bilo od njega posebnega haska. Trgovka je namreč o ti nevidni moči obvestila policijo in orož-ništvo na Viču, ki je „umetnici" še isti dan prijelo in izročilo sodišču, kjer bode ta prišle do zaključka, da umetnost dandanes ni posebno plodonosna.
— Tepež- Snoči je nastal tepež med Josipom Verhovcem, delavcem in hlapcema Jakobom černetom in Ivanom Pavšičem na Dunajski cesti ter sta zadnje dva Verhovca udarila z gnojnimi vilami dvakrat po glavi, ga ranila tudi na desni roki in levi nogi. Verhovc je bil prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Policija je aretovala Jakoba Černeta, Pavšič je pa u tekel.
— Izgubljeno in najdene reči. Narednik gosp. Jožef Manilovič je izgubil srebrno anker remontoar-uro s kratko verižico, vredno 30 K. — Neka gospa je izgubila svilnat pas z zlato zapono, vreden 10 K. — Šolski učenec Alojzij Hudales je našel kratko, srebrno verižico. — Tomaž Iglic, ma-gistratni sluga, je izgubil zlat prstan z rdečim kamnom, vreden 16 K. — Gdč. Erika Kostrevčeva je izgubila črno, usnjato denarnico z vsoto 16 K.
decembra 1906.
— Ljubljanski tramel kvartet
konoertuje danes zvečer v ^Meščanski pivarni". — Jutri, na novega leta dan zajtrbovalni koncert v hotelu pri „Maliču". — Dne 2. januarja v „Naro dni kavarni". — Dne 8. januarja v Aurovi pivnici.
— VojOSki koncert priredi danes zvečer ob 8 uri restavracija na „Južnom kolodvoru".
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16 do 22. decembra 1906. Število novorojencev 8, umrlih 23 (= 30 86 med njimi sta umrla za ošpicami 2, za jettko 3, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 16. Med njimi so bili tujci 4 (=rl7 30/o), iz zavodov 8 (=34 7%). Za infekcij oznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otroČico 1, za ošpicami 15, za tilu-zom 4, za vratico 3, za ušenom 2 osebi.
— Izkaz društveno posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur4. V službo se
sprejmejo: 1 poslovodja manufakturne stroke, 2 potnika, 8 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika Špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke (boljša moč), 2 pomočnika že-lezninske stroke, 1 pomožnik modne in galanterijske stroke, 2 kontoristinji, vešči laŠČine, 1 blagajničarka vešča laŠčine, 2 prodajalki, 7 učencev. — Službe iščejo: 2 poslovodja, 2 knjigovodja in korespodent, 15 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železnin-ske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke,  12 kontoristinj,
4 blagajničarke, 5 prodaja k.
— Jngo&lovanake vesti. Razkol v Čisti stranki prava — poravnan. „Hrvatsko Pravo" je priobčilo v petek na prvem mestu ta-le komunike: „Na razne časnikarske vesti o nesoglasju in o razkolu v naši stranki so se sesestali danes najuglednejši člani St rčevičeve stranke prava iz Zagreba in od zunaj in so se posvetovali o raznih važnih vprašanjih, tiČoČih se stranke, in so razpravljali o njih docela mirno in dostojanstveno. Ne bodo se uresničile želje protivnikov hrvatske ideje in Starčevičeve hrvatske stranke prava glede od njih tolikokrat napovedanega in zaželjenega razkola. Nasprotno naša stranka ostane tudi v bodoče složna in solidarna, kakor je bila dosedaj. To naznanjamo našim somišljenikom vsled soglasnega sklepa današnjega sestanka". Ta komunike sta podpisala dr. Frank kot predsednik stranke, dr. Mile Starce vic pa kot saborski podpredsednik. S tem je vsaj za sedaj razkol poravnan, ako se bo pa trajno mogla ohraniti v stranki sloga, to je pa drugo vprašanje. Zdi se, kakor da bi na trajno slogo v stranki ne verovali niti Star-čevićanci sami. Sam dr. Mile Starce v i ć se je izrazil na vprašanje, ako se lahko smatra sloga v Starče-vičevi stranki kot trajna, tako-le: „Da, — ako se z gotove strani ne bodo ponavljali stari grehi!"
— Hrvatski dijaški list. V Zagrebu je jel izhajati list „H r-vatski D j a k" kot glasilo hrvatskega naprednega dijaštva. List bo izhajal vsak mesec in bo stal na leto
5 kron. Urejuje ga J u r i s 1 a v J a-n u š i č v Zagrebu, Nova Ves 29. Naročnina se pošilja na Martina D u i ć a, Zagreb, Kukovičeva ulioa br. 8/9. V prvi številki je priobčen tudi Članek „Slovensko dijaštvo".
— Naknadna volitev v mestni obč. svet v Zagrebu. Pretekli teden je bila v Zagrebu naknadna volitev enega občinskega svetnika. Ker ni dobil nobeden izmed kandidatov absolutne večine, se je odredila med pristašem „Hrv. stranke prava" Ilijaševičem in Starče-vičancem H a g e n a u^e r j e m ožja volitev, ki se je vršila pretekli petek. Volitve se je udeležilo 540 volilcev. Izvoljen je bil Ilijaševič, kije dobil 292 glasov, proti H a g e n a u-erj u, ki je združil na-se 253 glasov.
— Statistika o bolgar ski književnosti. Bolgari so ta mesec, slavili stoletnico svoje književnosti. V t6m oziru je zanimiv Članek v sofijskem „Denu", v katerem se v Številkah kaže razvoj književnih razmer in bolgarske književnosti. Prva bolgarska tiskarna je bila ustanovljena L 1806, ta tiskarna je tudi natisnila prvo bolgarsko knjigo v narodnem jeziku. V prvi polovici preteklega stoletja se je slabo razvijala književnost na Bolgarskem. Vsled neprestanih ustaj in borb se bolgarski narod ni mogel mnogo baviti s književnostjo. Sele po osvobojenju Bolgarske pa do današnjih dni so se lepo razvile knjižarske in literarne razmere. Od 1. 1850. do 1860. se je natisnilo 210 knjig razne vsebine, 1. 1870. že 380, od 1. 1870 do vojne za osvobojenje 550, torej v 27 letih skupno 1140 knjig to je povrečno 42 knjig na leto. V sto letih t. j. od 1. 1806 do danes se je v bolgarskem jeziku natisnilo 13.(\)0 knjig razne vsebine.
* Najnovejše novico- Sodnik — morilec. V Veliki Kaniži so zaprli sodnika Boczogoja, ki je umoril nekega kmeta, s kojega ženo je imel ljubavno razmerje. Izdal je morilca majhen deček, ki je gledal, kako je sodnik kmetovo truplo pokopaval na svojem vrtu.
— Mafija V Novem Orleanu je bilo Šest Italijanov v spanju umorjenih. Morilci so trupla razsekali, polili s petrolejem in zažgali. Zločin je izvršila brezdvomno „mafija11.
— Madžarska nestrpnost. Občinski svet v Temešvaru je sklenil, odstraniti z mestne hiše dvoglavega orla, kakor tudi spomenik v bitki pri Temešvaru padlim avstrijskim vojakom.
— Zaroka v nemški cesarski rodbini. Šele 19letni četrti sin nemškega cesarja, princ Avgust Viljem, se je zaročil vsled — Ijubim-ske afere.
— Dva vlaka sta trč ila skupaj pri Dundeeju na Angleškem. Ubitih je 16 oseb, ranjenih pa 30. Poslancu B1 a c k u sta bili odtrgani obe nogi.
* Prvo vprašanje pri sestanku.
Ako se srečata dva Slovenca, je prvo vprašanje: „Kako je?" ali: „Kako so imate ?" Hrvatje se sprašujejo s „Kako ste?" Ćehi: „Kako se imate?" Nemci: „Kako vam gre?" Holandci: „Kako se vozite?" Angleži: „Kako delate, kaj delate ?" Spanj o l ec: „Kako stojite?" Francozje: „Kako se nosite?" Kitajci se sprašujejo: „Ali ste pojedli svoj riž?" Egipčani pa: „Kako se potite?" (V Egiptu je suha koža gotov znak smrtonosne mrzlice).
* Nenavaden časopis. V Curinu v Švici izhaja vsak teden list, ki se imenuje „List zaročencev". Ta list ima agente po vsej Švici. Agenti nabirajo imena vseh deklic, ki se nameravajo poročiti in imena njihovih bodočih mož. Ta imena se objavljajo v listu, istotako pa tuci naslovi zaročenk in zaročencev z njihovim značajem. Zaročenka dobi potem najraznovrstnejše vzorce od vseh mogočih firm, ki ponujajo svoje blago.
* 104 dni pokopana. Neki zamorec na otoku Jamajka je svojo belo ženo z njenim pri volj enem hipnotiziral, zabil v krsto ter jo pokopal. Da je prihajalo v krsto dovolj svežega zraka, izpeljani sta bili dve cevi skozi pokrov na površje. Takoj se je našlo dovolj radovednežev, ki so noč in dan stražili na grobu, da bi pokopana ne dobila živeža. Cez 104 dni so jo izkopali in oživeli iz hipnoze. Zgubila je 8 kg telesne teže, sicer pa je bila popolnoma zdrava.
* Beraška smola. Zakonski parček, ki se je preživljal v velikem mestu z beračenjem, si pripoveduje zvečer o doživljajih. On: Potrkam na vrata, prikaže se gospod, jaz začnem: „Ein armer Reisender" prosi... in nato me nahruii. Ako ste ubogi, potem pa ne potujte, temuč ostanite lepo doma. Kadar jaz potujem, me vedno stane ogromno denarja. In s tem sem bil odslovljen. — Nato je pripovedovala „ona": Jaz pa sem srečala gospoda, ki se mi je zdel prav zaupljiv. PriČnem: Oh, milostljivi gospod, usmilite se me. Uboga vdova sem . . . Toda gospod me ni pustil dalje govoriti, temuČ me je nahmlil: „Vdova ste! Ali vas naj morda vzamem?" In cdšel je.
* Koliko veljajo volitve na Angleškem. Angleška vlada je izdala modro knjigo, v kateri so navedeni stroški zadnjih volitev. Skupni stroški kandidatov so veljali 23,377.160 mark; v podrobnostih se je izdalo: za tiskovine 8.365 920 mark, za javne shode 603.140 mark, osebni izdatki 1,281.080 mark, za agitatorje in raznašalce 2,583 040 mark, za volilne uradnike 4, 126,480 mark itd. Stroški na vsak glas so bili 4 marke na Irskem, 4 25 na Angleškem in 4 50 na Škotskem.
* Nadina Slavjanska, ki smo jo tudi na Slovenskem poznali, je umrla v Monakovem vsled operacije. Bila je šele nekaj nad 30 let stara. Ko je prišel oče Slavjanski pred 16 leti prvič v naše dežele s svojo pevsko družbo, je očarala občinstvo nenavadna lepota njegove hčerke Nadine. Iz Zagreba je lepo Nadino odpeljal prvi tenorist družbe, Ivanov. Bežala sta skoraj po celi Evropi, zasledovana po obupanih starših. Nadina je ustanovila pozneje lastno kapelo ter tekmovala z očetovo družbo. Pozneje se je z očetom zopet spopri-jaznila in obe družbi sta se zedinili. Po očetovi smrti je prevzela Nadina vodstvo cele pevske družbe.
* Hrvaški zaslužek v Ameriki. „Narodni list" v New Yorku poroča, da so v Ameriki živeči Hrvatje za božič, t. j. od 19. novembra do 3. decembra samo s posredovanjem hrvaške banke Frank Zotti poslali v domovino 2,167.035 K.
* Dalmacija ima največjo električno centralo v Evropi. Sedaj je dovršeno kolosalno vodno-električno podjetje na Manojlovci pri Kninu, kjer je „Rimsko društvo" investiralo osem milijonov kron kapitala. Ta uzorna električna centrala je najmoč-
nejša v Evropi. Dolga je 55 metrov s štirimi skupinami po 6000 konjskih Bil, skupno 24.000 Hp. Vodo dajejo štirje vodopadi: Brljan, Mmiojiovae, Rošnjak in MiljaČka. Najmočnejši je Manojlovac, ki tvori skupni pad 112 m. Cevi so speljane skozi mogočni predor 1800 m.
* Sedaj se je rodil Kristus?
Poleti, pozimi, spomladi ali jeseni. Stvar ni tako enostavna kakor bi mislili. „Civiti Catolica" piše, da se je začel božič obhajati šele v četrtem stoletju. Klement aleksandrijaki, ki je živel v drugi polovici drugega in v prvi polovici tretjega što'etja, \ i$e, da je zelo težavna stvar, določiti letno dobo, v ka'eri se je rodil Jezus in ironično zafrkuje tiste, ki hočejo vedeti celo dan in uro rojstva. Neki egiptovski teologi so trdili, da ee je Jezus rodil 26. maja, dočim so grški teologi trdili, da se je rodil med 19. in 20. aprilom. Leta 243. je pisal neki teolog, da se je Kristus rodil 28. sušca. V 13. stoletju je jezuvit Lupi izbral vse, kar se je pisalo o tem vprašanju v starih časih, ter prišel do zaključka, da ga ni meseca v letu, da bi ne bil kak pisatelj o njem trdil, da je Jezusov rojstni mesec. Resnica je. le ta, da se je v Carigradu že leta 379. obhajal ,Kristusov rojstni dan 25. decembra, kakor svedočijo spisi so Gregorja Nazijanzina.
* Bdeči nos. Marsikatera dama, posebno pa deklica je zelo nesrečna, ker dobi pozimi rdeč nos. Vzrok je lahka zmr lina, ki se prime najlaglje nosu slabokrvnih ljudi, posebno pri ženskah tedaj, ako nosijo v hudi zimi pajčolan. Dobro sredstvo je baje umivanje nosu zaredoma z mrzlo in vročo vodo, a zanesljivo to sredstvo ni. Najboljše uspehe je dosedaj dosegel dr. Kapp v Berolinu z galvanizacijo. Njegovo zdravljenje je brez bolečin in ne zapušča nikakih posledic. Izmed 37 rdečih nosov je na ta način popolnoma ozdravil 24, ostalih 13 pa znatno zboljsal. Ozdravljenje se je izvršilo po 10 do 12 ordinacijah.
* Žaboreja. Žabe so začeli prvi jesti Francozi kot posebno delikateso. Za Francozi so seveda takoj prišli Američaui, in posledica je, da so ameriški ribniki, reke in jezera brez žab. Zato pa so uredili cele farme za žabarejo. V teh „žabnikih" redijo razne plemenite pasme vsakovrstnih žab za mize bogatašev. Najlepše eksemplarje redi neki Rihard Steeg. „Plemenite" žabe je prinesel iz Kolorado in Floride. Žabe hranijo z malimi ribicami in kačami. Steegova žaboreja donaša na leto čistega dobička do 600 000 mark.
* Koparski poglavar Musolino, ki se pokori za svoje grehe dosmrtno v ječi v Portolongonu, je pisal višjemu državnemu pravdniku pri pri-zivnem sodišču v Florenci pismo, v katerem se pritožuje, da dobiva premalo in slabe hrane ter se boji, da ga hočejo izstradati. Koncem pisma je prosil državnega nadpravnika, naj pozdravi njegovega „ dobrega Sanzona najprisrčneje". Sanzone je bil državni pravduik, ki je Muso-lina obtoževal pri obravnavi, in sicer neizprosno hudo.
* Bol z ruskimi beguni. V rusko vas Novosielce ob buko vinski meji so prišli trije bolje oblečeni moški. Občinska redarja sta jih vstavila ter hotela odvesti k uradu. Tajci so pro~ sili, naj jih pustita iti svojo pot. Ker vse prošnje niso nič pomagale, potegnil je eden tujcev revolver ter vstrelil v zrak. Nastala je velika zmešnjava, med katero se je tujcem posrečilo zbežati v bližnji gozd. Toda strel je bil privabil nad 200 kmetov, ki so takoj pričeli pravo gonjo za tujci. Ti so se utaborili za grmovjem ter začeli streljati na preganjalce*. Že je ležalo sedem kmetov mrtvih, a tudi izmed tujcev sta bila dva hudo ranjena. Ko je tedaj tretji u videl, da ne uteče, prerezal je tovaršema vratova ter ju razrezal po obrazu, da ju ni bilo mogoče spoznati. Potem je pobral obema vse spise ter jih zažgal. Končno pa seje razstrelil glavo. Nihče ne ve, kdo so bili zagonetni beguni.
* Ljudje z opičjimi nogami. Profesor antropologije v Heidelbergu, dr. Klaatsch, proučuje divja plemena v Novi Gvineji in v Avstraliji, kjer so Še neznane pokrajine. Med rekama Baly in Victorija je našel pleme, ki ima opičje noge, to je, z nogami opravljajo vse posle ravno tako kakor z rokami, kakor je to videti le pri opicah.
* Grozovito maš Sevanje vsled ljubosumno stL V Lipskem je 21-letni bolgarski vseuČiliŠčnik Krištof MianČov, sin veleindustrijca iz Ga-brovega, imel ljubimsko razmerje s 17letno hčerko svojega gospodarja, Ano Ulrich. Zvečer 23. t. m. sta se mlada zaljubljenca prepirala. Najbrže je bil MianČov ljubosumen ter je svoji ljubici s kladivom razbil glavo. Potem se je hudo ranil s škarjami, vendar še živi v bolnišnioi.
* Nenavadna sreča. Neki sluga
bruseljske poslanske zbornice je kupil nedavno pri starinarju za 15 frankov Sliko, ki je predstavljala pri luči sveče   dva  kvartopiroa. Poznavalci
starim pa so takoj spoznali, da je sluga kupil pristno Rembrandtovo sliko. Ponujali so mu že 880000 frankov sa sliko, a je vse ponudbe odklonil.
* HajslavnejSl Francoz. „LVt.it ParisienV najbolj čitani pariški dnevnik, je bil priredil enketo, da se do-žene, kateri Franooz je bil najslavnejši t preteklem stoletju. Prišlo je poldrugi milijon odgovorov. Največ glasov je dobil Pasteur, za njim Tiktor Hugo, Gambetta in Napoleon I. Karakteristično je, da se v republiki slava znanstvenega delavca bolj ceni, kakor lavorike prvega vojskovodje.
* Btoseja v Petrogradu. Car je dovolil emirju iz Buhare, da je kupil sredi mesta stavbišče za mošejo, ki jo podari v Petrogradu živečim mohamedanom. Dosedaj so morali petrograjski mohamedani opravljati bogoslužje v svojih stanovanjih.
* Kakšna bodočnost čaka ne-madiarskih narodnosti. Košutoveo Sziklos je izjavil v budimpeštanskom saboru: „Skrajni Čas je, da se učitelji in duhovniki, ki delujejo na korist narodnosti, odpuste iz službe. Kazenski zakon se mora poostriti tako, da narodnostni agitatorji ne bodo več sojeni na zapor, temuč v ječo.
* Umor pred 22 leti. Leta 1884 je bil pri Dubici v Bosni umorjen in oropan neki kmet. Izsledovanje morilca je ostalo brezuspešno. Nedavno pa je dobilo orožništvo v Dubici anonimno ovadbo, da sta morilca posestnika Mitar Misljenovio in Vaso Gru-jica. Preiskava je dognala, da sta ta dva res umorila omeujpuega kmeta.
* Samomor za reklamo. Na
vrh vulkana RaDgitoto na Novi Zelandiji so našli umorjenega irskega pisatelja Pollarda. Najprej je postavil dva metra visok križ, v katerega je ureza! izreke iz sv. pisma. Na križ se je hotel privezati za roke in noge, kar se pa mu ni posrečilo. Zato si je z britvijo prerezal vrat. Pri njem so našli pismo, v katerem je povedal, da je izvršil samomor, da bi opozoril javnost na svoj spis o človeštvu Sicer pa sta se že lani zgodila dva samomora iz istih vzrokov.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Udarec s steklenico. Dne 12. listopada zvečer so igrali cigani v Žvabovi gostilni na Javorniku. Pri plačanju zapitka je zahtevala natarica Helena F a j far še 88 vin. Zaradi tega doplačila se je vnel prepir. Cigan Albin Reichart je pograbil steklenico ter ž njo udaril natakarico s tako silo po glavi, da se je nezavestna zgrudila. Obsojen je bil na šest tednov ječe.
S cepinom je udaril Janez Lah, drvar v Mojstrani, svojega očeta Andreja in ga lahko poškodoval. Lah je jezen na očeta, ker mu noče posestva izročiti. Obsojen je bil na mesec dni zapora
Dogovorjeni napad. V nedeljo zvečer, dne 2. kimavca, je popivalo več fantov v Ovnovi gostilni v Sadinji vasi. Med štirimi fanti se je vnel prepir, prišlo je tudi do spopada, ne da bi bil kdo poškodovan. Okoli polnoči so se pa domenili fantje Anton Šuštar in Janez Kočar iz Ćešnjic, Janez Subelj iz St. Pavla, Valentin Šuštar iz Sostrega ter Jožei Piškur iz Sadinje vasi, da bodo sadinjske smrkavce napodili. Nič dobrega sluteča Jernej Kle-menčič in France Tabernik sta jo odkurila proti domu, obdolženci pa za njima, vendar se jima je posrečilo vteči na Pečarjev hlev, kjer sta ležala tudi delavca Andrej Lampe lj in Jožef Lampi č. Ne vedoč za celi dogodek, je zlezel Lampelj po lestvi, da bi šel spredaj k potrebi, a že je dobil udarec z neko dolgo stvarjo po levi roki. Ko udarjeni pripomni, če ne poznajo domačega člo-\eka, je dobil še veo udarcev, tako da mu je bila zlomljena desna pod-lehtnica. Vseh pet obdolžencev je bilo krivim spoznanih. AntouŠustar je bil obsojen na eno leto, Subelj na šest mesecev, drugi trije tovariši pa vsak na štiri mesece težke ječe.
Tatinski ciganki. Dne 8 ki-movca t. 1. opoldne sta prišli v Kuš-Ijanovo trgovino ciganki Ana in Alojzija Reihart, kjer sta nekaj malega kupili ter nato odš'e. Kmalu sta se vrnili nazaj in Ana Raihart je izrazila željo, da bi se ji zmenjai goldinar v ogrskih kronoah. Res ji je pomolil navzoči trgovski vajenec skle-dico z drobižem, ta pa je začela po skledici brskati ter je pri tem izmaknila zlat za 20 K, mlajša ciganka je pa med tem drugega vajenca z govoričenjem motila. Obsojeni sta bili vsaka naiest tednov težkeječe.
Tatvine. Ivan Turna, stavbni risar pri tovarnarju Ivanu Derniču V Radovljici, je svojemu gospodarju izmaknil bakreno kladivo, vredqo 8 K, katero je zastavil v neki gostilni, de-
nar pa zapravil. Delovodji Mihi Megli š ar j u je pa vzel iz pisalne mize znesek 19 K 20 vin. Tatvina na Škodo domače dekle se mu ni mogla dokazati. Ponoven! je tudi 3 K, katere je dobil za nakup kolov za dva plačilna povelja. Ker je bil obdolženec zaradi goljufije, poneverjenj in tatvin že 6krat kaznovan, obsojen je bil na eno leto težkeječe.
Jožef Vindišar, delavec na Glinoah, se je 10. decembra vtihotapil v stanovanje Ivana S tem a na Emonski cesti ter izmaknil tam raznih reči v vrednosti 4 K 80 vin. Ker se mu je mudilo, je pozabil pri tatvini svoj suknjič, ki ga je izdal. Obdolženec je bil zaradi enakega delikta že petkrat kaznovan, zato je bil obsojen na šest mesecev težke ječe.
Telefonsku m umumtt poročilu
Trst 31 decembra. Pri volit vah v delavsko zavarovalne 3 zoper nezgode je bd iz 'oljen v razso-d šče za delodajalce D rago ti n Hribar kot ČUn, za namestnike Jos Turk, Iv. Ognn in Jos. Weibl s 798 g'asovi. ItaJijaaa&i kandidati so os:ah v manišini s 468 glasovi Za delojemalca so bili izvoljeni italiiansko-S3c kaa-di iati Hadžič Barba, Ivan Kocmur in Josip Zupan z 18.577 glasovi Slovanski kand dat Maček je cstil v nunjš ni s 5391 glasovi Pri volitvi v pred stojn'štvo so Slovenci zmagah v IV kategoriji Izvoljen je bi F r. Pust za člana in Al Le oče k za njegovega namestnika s 328 glas d<{m je src alist J Vidmar dobil Sam) 303 glasove V skupini za delojemalce so zmagali seciab >t\; izvoljena sta bila S i gon in k* t rjjegov namesto k C a ta lan. Slovenska kandidata Kotnik in Vero v še k sta propadla. V III kategrji ('elodajalc) je zmagal kalijan Henrik vitez Zahonv proti slovenskemu kandida'u V. Majdiču, v isti kategoriji (*a delojemalci pa Italijan Fegetv s 3861 glasovi preti Slovencu Pliberšku, ki je debd 2933 glasov V V kategoriji so bdi izvoljeni L Brunner in Helm-berger za delodajalce, Corrier n štrukelj za delojema'ce.
Dunaj 31. decembra. Prihodnja seja poslanske zbornice bo .9 januarja ob 3. pop. Na dnevnem redu sta zakon zoper pijančevanje in zakon o inženerskem naslovu.
Dunaj 31. decembra Poročilo Exnerjevo o obrtnem zakonu je izšlo in obsega vse polno prememb v poslanski zbornici sklenjenega načrta. Najbrž se ne bo poslanska zbornica nič več mogla pečati z načrtom, Če pritrdi gosposka zbornica tem pre-membam.
Dunaj 31. decembra Novi zakon o lekarnah je že sank -joniran.
Dunaj 31. decembra. Danes ob treh se je sestal ministrski svet, da sklepa o dispozicijah za zadnje seje drž. zbora.
Dunaj 31. decembra. Ministrski predsednik Beck je bil danes poldrugo uro v avdijenci pri cesarju.
Dunaj 31. decembra. Seja železniškega sveta, ki je bila določena na dan 4. prosinca, se je odgodila do 9. prosinca.
Ounaj. 31. decembra. Iz zanesljivega vira se poroča, da bo avstro-ogrski poslanik v Belgradu baron Ezikan v najkrajšem Času odpoklican. Na njegovo mesto pride Forgach.
Budimpešta 31. decembra. Koroo poveljstvo je dalo mestni upravi 2000 vojakov na razpjlago, da pomagajo odstranjevati sneg z mestnih ulic
Sarajevo 31. decembra. Vsled neprestanih nalivov je nastala v Bosni velika povoden. V Travniku stoji voda 2 m visoko po mestu. Ponesrečil se dosedaj le ni nihče.
Petrograd 31. decembra. Nunski samostan Mam i a nov k a v gu-berniji Nižni Novgorod je včeraj ponoči napadlo 50 roparjev, ki so zahtevali od iedovnic, da jim
morajo izročiti ves denar. Redovnice ao v stiski jele zvoniti plat zvona. Na to so jim prihiteli kmetje na pomoč. Med kmeti in roparji se je vnela krvava bitka. V boju je bilo ubitih 9 roparjev, 5 pa ranjenih.
Petrograd 29 decembra. Vlada je konfiscirala knj'go generala Kuropatkina o rusko-japonski vojni
Teheran 31 decembra Šahu se je zdravje zopet poslabšalo. Včeraj sta šah in prestolonas'el-nik podpisala ustavo. Pre-stolonafeledn k je razen t°ga pod pisal tudi listino, da ne bo pred dvema letoma razpustil sedaj iz voljenega parlamenta
Hamburg 31. decembra. Brzo-vlak, ki odhaja ob enajstih zvečer iz Hamburga, je v bližini Odersberga pri Bremnu skočil s tira. Ubite so bilo 4 osebe, 10 težko, 6 pa lahko ranjenih.
London 31. decembra. Cbam berlainovo  zdravje  se je zopet močno poslabšalo.
London 31. decembra Poroča se iz zanesljivega vira, da je bilo pri železniški nesre i pri Elliotu ubitih 220 oseb. Član angleškega parlamenta Black, ki sta mu bili pri katastrofi odtrgani obe nogi, je umrl.
New York 31. decembra. Vzklicno sodišče je potrdilo obsodbo tenorista Carussa.
Uredništvo in upravništvo „Slovenskoga /faroda"
p. /.
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 3 i. decembra iy0s.
Naložbeni papir*.
i2\ majska renta. .
l*2u/0 srebrna renta
* o
* '0
*/• i
*L ♦S ♦v.
4»/..
avstr. kronska renta. .
„ zlata » . -ogrska kronska renta .
„    ziata „ posojilo dež. Kranjske 0 posojilo mesta Spljet
0.
Zadar
_ l bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 1% češka dež. banka k. o.
••/o        - - ■        Ž- O.
4S „• 0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . .r 0 pešt. kom. k. o. z 10' pr......
4= „• # zast. pisma Innerst hranilnice.....
4«,° 0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . .
4        z. pis. ogr. hip. ban.
41 _i 0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . .
lVt*/« obl. češke ind. banke
4», 0 prior. lok. želez. Trst-PoreČ......
4% prior, dolenjskih žel. .
3% prior. juž. žel. kup. •///,
; ,    avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od l. 1860«-,  .  . . od L 1864 .   .   . .
. tizske......
zem. kred. 1. emisije
m      m m
ogrske hip. banke .
I    srbske a frs. 100—
turske......
Basilika        srečka . . .
Kreditne            • .  . .
Inomoške           ■ .   . .
Krakovske         m .  . .
Ljubljanske       „ . . .
i\vstr. rdeč. križa , ...
Ogr.       ,        m     m      •   • •
Rudolfove m     - • •
Salcburške . . • • Dunajske kom.  ,    • » «
Delnic«.
južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delu.. Avstr. kreditne banke . . pgrske m m • • /Civnostenske » . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr.   . . .
Rima-M'iranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valut*.
C. kr. cekii ......
JO franki .......
30 marke...... .
ftovereigaa.......
Marke.......•
Laški bankara......
Rublji ...•••.» Dolarji ...*•••»
Denar  i Blago
99 1 n| 99 30
10« 20 10^40
99 l >| cg 3^
117 16] 117 3&
9b 8Sl 96 Oh
114 6b! 114-85
98 601 99 «0
100 f>0! 101 60
99 30
99 80 99 tO 99 eo
100-4&
104-66
100 —
100 — 100—
100-100 -
99 90 99«W> 313 60 10« 65
21^ 50 26o-60 162 -
287 5-«f4 — 100 }*2 75
n 5u
78
*5
68 -
46 76
27*60
66
74
tOl -
176
«91 -178-1 — tf9! f.0 P43* 243 762 630 60 680 673 10 283 6*2 — 146 —
11-34 19 11
33 601 «4-117-67 96 60
4-84
100 30
100 75 99 70 99 70
101-45
106 55
101-
100 26 100 16
100 20 101-
100
316-60
10165
217 -2 850 1.^3
2H6 20 297*50
2rW) — 110-163 75
24 50 4f>4' -
P6*
6 » —
48 75 29 50 60-82-611 —
177 — 692 — 790 892 60 8<4 — 244* 755 — 631.60 695 6<4 10 287 666 — 148 20
1199 1913
23 68
24 08 117 77
9670 263 o-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 31 decembra 1906. Termin.
Plenica aa april  . . . za 60 ** K
R!        . april    .... 50 . .
Koran .  aaaj 1907 . .  . 60 m „
Orea     »april   .  .  .   „ 60 9 ,
7-46 668 514 7 47
Z4ria«.
Meteonlositno poročilo.
fmm mmš. mofm                        amtel ftUk f t«.o mm					
•CJ	Ča» •pazo-vanja	ataajo barometra	h	Votrovl	Mobo
19	9. a*.	7*66	-69	al. ivzn.	megla
60. •	7. aj. t. pop	726 2 7273	- 73 -6 6|	brotvetrno at jrsbod	megla oblačno
m	9. zr.	731 7	- 11*8	bresretrno	megla
31. p	7. a| 2. pop.	736 8 737 I	-14 8 — 166 ' I	bresvetrao bresvetrno	megla jaano
Srednja pred včeraj inja iu včerajdoja temperatura:  »9*  in 8 6«; norm.:   2 6    in —2'6°.
Mokri na v 24 nrab  ! 1   mm   iu   0 0 mm
Duo učenca
iz boljše hiše se sprejmeta takoj.
Kje,   pove   npra^ništvo „Slov. Naroda- "V 4731—1
Zastopnik
(Platza^eot)   za  Liuhljann,   za večjo vinsko trgovino se išče proti proviziji. Ponndhe blagovolijo se vpofliljati
pol Poštni predal AL 76. 4707—2
jo
dobe takoj stalno delo pri
Matiju Baver
4649-3
mizar! Bribir, Hrvaško Primorje.
Lena Uro im
aefcenj a fl 7*80 se proHajo na leiišču tvrdke Schnppler & Fale s oni ni v KoDju&nih ulicah št. 6 pri Alojziju Pittero. 4729
V hiži Gradišće dte^. 4 se odd&
m i
skladišče.
Več se izve pri hišniku.   *4730—1
Hlod pisar
tiHi začetnik, s čedno pisavnt se sprejme  v notarsko pisarno v
Brežicah. Ponodoe p.smcuu na pi naruo. 4719—1
za stanovanja in kupčijo v Ljubljani
posebno za industrhce ia obrtnike« z vel kim dvoriščem ia delavnicami, z vzidanimi sušilnicami se za 6>.0 0 K (dolga pri hranilnici 26.000 K) takOJ proda pod ugodimi plačilnimi pogoji r»-.iasniia d»je dr. Fran Taober v Gradcu, Frauengasse 4. 47-7 i
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 960, boljšega K 12- -, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24-—, snežno beega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel,   Lobes 35.
poftta Plzen na Češkem. 4~:w i
Izšla je knjiga
ko mm.
Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem easu.
(Ponatis iz „S1oy. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke   neke  koristke izza Časa Moadheimovega gledališkega rav nateljrttva.
Cena broširano 8O v., po polti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHUENTNER V LJubljani
Prešernove ulice.
Organizatorja
proti   gotovi  piaći   iu  dijetam ter po vračiln voznih troAkov jA£e generalni zastop banke „Slavlje" v Ljubljani.
4.1 J
Tepl
z 2 svetlima sobama   kukajo in priti klicami t r r, uporabo"* vrt-i ae odda za
februar 1907.
Povpraša se na Đoleujski cesti ŠtOV. H. 4728 1
Dva dimnikarska poranila
in 4875—3
v a jen ec
aa sprejmeta takoj pri
Ljud Striclju v Ljubljani.
Lokal
lep, 8v*tel, 16 X 8 metrov, pnpr<tveD za   drn6t>erjo   <lv(»ran<>,   akladi^če ali
delavnico se takoj odda.
Kje   —  pove   npravaištvft nSIa7. Naroda**. 4757- t
Za   pletenje   nogavic na stroje sprejme proti dobri plači
več delavk
ki so v tem že izurjene tvrdka
M. Franzl, Privoz 10.
472JO—t
4704-2
mizarski vajenec
se takoj sprejmejo.
Poondhe na Vekoslav Šešek, Zg. Gameljni nad Ljubljano.
%nr -
/ U _Ustanovljeno leta 1842.
W <RK05LIK4RJ4V 5LIKr1RJ/J
BRATA EBEKLl
- Telefon st 154. -
Zimske konisbe odeje
xara4i opu«titvo (  tvoretc^ •ddMJHJo . ni a o 30« KI
konlsUih ođfj. toplih vojn h im a ehkih Z barvartiiut UKraiki, priurarne t«di '-t p -steljne r»dtv'-, 2 ni dolgosti, 1 *>'t m Sirokoiti. Vrsta A siv*' po K 4"—, Trsta B rjave po K     u vrHta G rniiHnkaMff, aaifm. kakovost
K 6*M0.  Cenovnik   t>t. 9 *  lamU^vih dru ih vr^Tah zant'>nj.   Po povs^tia ponil i
A. Weissberg na Dunaju II.,
Untere l).m>.usT, a(*<«♦» 4 6
4622-3
Zahtevajte le
Tala* Ceylon CeJ
Marka prve vrste.
Ugaja vsakemu posoavateij«. Dobi ne v zavojih a 20 h ia K 2*—
U LJubljani, So. Petra cesta 41
Ha JilvesTrou večer
,2)ttnajski šramljt*.
Ha novega leta dan
„£jublj. sekstet«.
Začetak vedno 8. uri zveč. Vda; prost.
K obilni udeležbi vljudno vabi
4733
reaUvratt*.
7520
Vsem p. n Častiti m sorodnikom, prijateljem ia znancem
veselo in srečno
novo leto!
S spoštovanjem
4b26
Ivan in Antonija
jterjuic
posestni* In trgovec
v Begu jah nad Cerknico.
Mlad, aoli de a
®te>l®l®l©l®l®
Oe'n. družba šivalnih strojev
S1NGER Co.
podru trii ca v Ljubljani, Postojni. Kranju, Novem mestu
izreka vgeai svojim častitini naročnikom iu odjemalcem v Ljabljaui in Da deielli kakor   tudi   vsem   ceuj obiskovalkam raznih kurzov za vezenje
srečno in veselo
TOI
ter se vljodno priporoča tndi za nadalje
45 >Q
in prodajalka.
oba v trgovini z mešanim blagom dobro izurjena io spretna prndaja'ca, sprejme takoj tvrd s a M. Elsner, Liti (a. 4705— 1
□
! 1
H
L
Vsem častitim gostom, prijateljem in znancem želiva
srečno
r
L
J
ter se zahvaljujeva za dosedanjo naklonjenost ter se priporočava tadi v nadalje.
Z vsem spoštovanjem
Fani in Maks Nessmann
gostilničar 4743 j v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Zenitna ponudba.
Trgovec, star 29 let 3 dobro vpeljano trgovino v večjem mestu, se j£eli taf^oj poročiti 3 gospodično 3 8—tO.000 kron p temo-jenja. Priložiti je sliko, ki 5« v slučaju neugodnosti takoj vrne-Ž)opisi Pod »Zvestoba 300'' na upravn. „Slov. /faroda".
4738 -1
D
0
0
HHHKHHHK*K*HMH
^ Srečno in veselo g
§ novo leto!*
rX Selim vsem svojim cenjenim od- g W jemalcem in se iskreno zahva- J JC Ijajem za izkazano mi naklo- )C )f njenost, ter se pripoiočam tadi J( za nadalje. 4527
Z velespostovanjem
J    Ivan Marchotti ^
S trgovina z usnjem v Ljubljani. ~
u
©l©l©l©l©l©l®
jpacoocooooooo^
S Srečno 5 S novo leto S
§[ žel»m vsem znancem^ 3jC prijateljem in svojim na-
roćnikom
g Avgust SUpič x
X sodarskl mojster j£ 5}v LJUBLJANL V
Trgovina
s papirjem in pisarniškimi potrebščinami
Jernej 3ahovec
želi vwm svojim častitim odjemalcem, osobito šolskim oblaatvom, da'je slav občinstva ▼ Ljubljani in  na deželi ter prijateljem in zoaucem 4529
srečna in veselo
novo leto
zahvaljujoč se za dosedanje  2aopanje ter se priporoča udi za bodočnost Z odličnim spoštovanjem
Jernej Bahovec
v Ljubljani, poleg Prešernovega spomenika.
H. A. Smejal I
podružnica tvom ce p| ognjegasnih stojev J|
v Zagrebu.
Vat ni ćastitim obiskovalcem uajiue kavarne,  kakor tadi vsem znancem in prijateljem   v  Ljnhljani  in  na deželi Želiva 4516
srečno m feselo
10¥0
proseč jih nadaljne naklonjenosti tadi v novem leta.
Fran In Marila Kropef.
Vsem Čaatitim naročnikom, L knpovalcem, prijateljem, zuaucem r>
prosit   4693 1
novo teto!I
Svojim častitim naročnikom, prijateljem m  znancem,   ki  so  me poćaščali do sedaj s svojim zaupanjem, Želim
Srečno in veselo
novo leto
želim vsem svojim Častitim go &tom,   prijateljem  in znancem, zahvaljujoč j h obenem za dosedanje zaupanje ter se pripo ročaro v nadalino naklonjenost.
Z odličo'm spoštovanjem
H Biz\ KOS
^( restavracija „Pri levu 2t*8 "v L| u b 1 i a n i Marije Terezije cesta
srečno
novo leto
proseč jih, da mi tadi nadalje ohranijo svojo naklonjenost. S »poštovanjem 4517
P. Cassermann z rodbino
krojaški mojster
v L ubij ni, Š lenbirgove ul ce št. 3.
Odi kovan z  diplomo  in zlato kolajno na 111. dunajski modni razstavi,
1Jl
2
i
4 o
V        Zohvaljnjoč jih na dosedanji ?j? ]   naklou jeunsti  ter se   priporoča : tudi nadalje za zaupauje
II
le
fl
. Avstro-amerikanska J  tovarna čevljev
Jji     "v* i^.]no:jH»i» fl Prešernove ulce §i 50. If*
ILj
Josip Pogačnik
krojaški mojster
v Radovljici, Gorenjsko
želi  vsem   cenjenim naroč nikom in odjemalcem
veselo in srečno
nouo leto!
ter se obenem v nadaljno naročbo in priporoČbo vljudno priporoča. 4671
m i
1 m
i f
m
Srečno in veselo
novo leto!
želiva vsem prijateljem, znancem  in   vsem   čestit m odjemalcem ter se nadalje p r poročava 4636
Josipina in Fran čuden
trgovec fn urar v LJUBLJANI.
Presrčno vošilo
k
novemu letu
(&} želita vsem velecenjenim gost m, fcf posebno pa priljubljenim g"Sp. 0x pip carje m 4$ m
v gostilni
pri „BURU F. in J. Vodisek.
Zaloga čevljev
moedlingške tovarne
Ljubljana Špltalske ulica štev. 9.
želi vsem naročnikom in slav. ob Čio8tvn  sploh  ter  prijateljem in
znancem srečno
4c3i
•a
Restavracija
na r Južnem koJodvoru"
•MUu^đaar
Vsem častiti m gostom, prijateljem in znancem se zahvaljujem za dosedat ji obisk želtč jim 4514
srečno novo leto
ter jih prosim obenem, da mi obranijo svojo naklonjeoost tudi nadalje Z odličnim spoštovanjem
Jos. in Ivanka Schrey.
Srečno
vsem   svojim odjemalcem Želi
trgovec s papirjem L t. d. lastnik knjigoveznice in kartonažne tovarne.
& ir + it it it it
JL
ter se  zahvaljuje  za dosedanja naročila in pnporoČa bogato itbef ^ damsk'b, mo^kib in otroških Čev-U ijev po stalnih cenah
^     Z odličnim spoštovanjem
Josipina ^terrisch
zastopnica.
Restavracija
Tgem   svoj m častitim naroČaikom,   prijateljem in H@ znancem želim «^}-
3—srečno z |:
POVO LETO I
~*<p ter se jim priporočam lađi za nadaljno naklonjenost.
:m JAKOB ACCETTO
zidarski stavbenik LJUBLJANA, Trg pred vojašnico 2.
4740
S-
ITTT T T TT T7
Oton Fettich-Frunkhelm
4629-s      gosposki in damski frizer Kongresni trg 19. Kongresni trg 19.
Damski salon z« pranje las z najnovejšim „zralsosu&ilntm" aparatom*
n osmih minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalie friziranje po najnovejših dunajskih ia francoskih modah; za plese, gledališče koncerte in svatbe.
5>5teričnc frizure. Postrežba tudi u b'lo.
Velikaizber damskih kakortudi gosposkih toaletnih potrebščin. Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakršn hko:i lasnih del.
i
!
.Narodni dom4 w
Vsem spoStovaoim gostom, ^K'^f slavnim dmitvom, prijatelj m in znancem želim 4515
veselo
novo leto 9
ter se priporočam za blag. mno- ^ ^ gobrojen obink oziroma prireditev ^5 veselic in plesa. •^5? Z odličnim spofitovanjem V?
A. BOGOVIĆ * ^
reatavrater. M^^f
'OTO)
+—*-
Vsem svojim častitim go atom, prijateljem in znancem v   Ljubljani   in na deželi želim
srečno
0 HIB!
zahvaljuj i č jih na dosedanji naklonjenosti ter prosim, da mi obranijo svoje zaupanje tudi nadalje.
Anton Znfiukouec
gostilničar 45*1 Ljubljana, TnrjaSki trg 8.
^*m*imaaaaa*^^■■^■^■B ur ir n ff-miir n—s isa>iJBasawaMBjnMMam^^_,^^^M,,,1^
Promese za najbližja žrebanja:
Žrebanje:       Glavni dobitek:
Promeee na kreditne srečke k K \T- 2. januarja K 300 000   Promese na srečke reg. Donave k K 10 - 2 ialumrJa K^iao-OOO _ zem. kred. .     _  _   5V, 5.       „      „  IOOOOO   ==   Vse tri promese skupaj le 30'/, krone.
n
X-3-u."bl!an.elca Icred. tcia. -ba.za.3sa, 4r £-3^tol3azxr,°strita.r3eTre lallc© št. 2.^
fcrtef. mmlmš M> Tlof — taltM— Si tafcoM ražan ter obratu« po iutik -»•/,•/. od dne vlaga do te vsdlga. _
W w
S Vsem   svojim cenjenim
^ odjemalcem,    prijateljem in znaneem Želim tem potom
veselo
ao¥o
Z odlioa m spoStova^jem
JJKilko Krapcš
^ urar 4633
J  Jurčiče/ trg št. 3 v Ljubljani.
*, Ml
*
*
* *
1
**************
J Veselo, srečno J novo leto J
^ Želim    vsem   svojim Častitim ^ gostom, prijateljem in znancem, jk^ i/ zahvaljujem se jim za do*, danji T3 obisk svoje kavarne ter se jim ^      priporočam tudi nadalje.
"Kavarna PUa|
* LJubljana, Preine ulice. *
iV^tfm svojim p- n. čislanim učencem in učenkam breka
najpresrčnejjfe čestitke '
«3*      Vsem svoinn cenjenim go-atom in odjemalcem, prijatelj* m *K»
srečno
£ novemu letu W07
j velespostovanjem
Giulio J^orterra, p
§ 45U        plesni učitelj. O
in znancem Že ita
S
#
4550
, novo leto!
S Anton in Harf ja Zupan S
gostilna in mesarija
Ljubljani, Stari trg št. 18
Vsem častitim gostom z Viča, i Gline in  iz  Ljuoljane, kakor 0) tndi vsem  prijateljem m zuan g! cem Že im 4657
veselo In srečno
i. * i
Vsem  svojim p. n. gostom, prija-jateljem in znancem 4686
ppaspĆBB prosit k
zahvaljujoč se za dosedanji obisk ter se pripor« Čam  prijazni na klonjen<>sti tndi nadalje.
Z ofll/ćnim spoštovanjem
Janko Traun s soprogo,
trgovec in gostilničar
proseč nadaljne naklonjenosti
gostilna ,,pri £ipi
ti
Marija Umbeig
t; i
Cenjenim naročnikom, gostom, prijateljem in znancem želim prav
veselo ia srečno
ffffflllff
mi
i
ter jih prosim, da mi svojo do sedanjo naklonjenost ohranijo tudi zanaprej. 4737 S spoštovanjem
Ivan Zrimec
g-nstilničar in mesar na B!edn.
Vsem strankam, katere so me 1
toliko let z zaupanjem počaščale, kličem
J. Ban
izdelovalnica vozov
rr IjIh^dl sna.! 463C
Dunajska cesta štev. 31. V zalogi imam tudi več novih Is in .že izvoženih eiogantaih kočij.
želim vsem svojim cenjenem gostom, prijateljem in sosedom.
S spoštovanjem
p Fr. Debelak
£S gostilničar. 4642
P       Srečno ||
■ HOUO LETO lig prosit nova leto §11 Fr. Kukman t
m -----
■TJ p. n. častitim naročnikom in odjemaU-ein | ter se obeuem tudi toplo zahvaljujem J za dosedaj mi izkazano naklonjenost £' S E ir. prosim, da mi tudi nadaje ohranijo * S J*m svoje zaupanje zagotavljajoč, da tiodem j/T tudi v naprej skrbel, ustreči vsem že- *jjr mm J j. ni in naročilom kar na bolje.   Moj £ S cem* za leto '9 »7  je izšel in ga Je J\ ■<j>* dobiti brezplačno.       4i43 j^*
Z odličnim spoštovanjem M+m
p
v
v S
f
a ♦
v
» ♦
t
čevljarski mojster 4548 t
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 11 ♦
I. dvovišče, levo *
želi  vsem . svojim častitim naroe- ♦ nikom, prijateljem in znancem
veselo in srečno
f
©V
1 -^^fc^fc^^^^S^^
.Vsem Častitim obiskovalcem ^
Kavarne Prešeren f
kakor tudi prijateljem in znancem ^
l^xiix««ik.|i NOVO LETO i
TS       umetni in trgovale* vrtnar *     ISWVW      t- W  l   W ^
žetim
4724
umetni In trgovale* vrtnar
s*s v Ljubljani.
m Z*  mm um^mm.^mm m^^m^.m* mm. m*m.m"^mmM^
X V
sfi        Vsem svojim ^astitini ^ S gostom, prijateljem in znan-S eem želi 4s36
srečno in veselo
■
v
Vsem cenjenim gg : s trgovcem, prijateljem s*; in znancem želi
veselo j:j novo leto s
O
ter se vljudno pripo- V roča v nadaljno na- V klonjenost 1 :
A. Butsc erja vdova $
agentura. 4531
*N0V0 LET0I1
:1 rodbina Beličem 1
w gostilna ..številka 6 '. |
j|   Dunajska cesta.
Vsem sv jim cenjenim gostom
,.KA VARNE EVROPA"
kakor tndi vsem prijateljem in znancem
srečno
NOVO LETO!
proseč jih nadaljne naklonjenosti.
Z odličnim spoštovanjem 4516
Anton in Josipa KraDš.
!
Ž
I
m
veselo
i T-
»K
2
S
1*1
'•V
m
zahva'jnjoč jih na naklonjenosti ^ in se  priporočam tadi nadalje
s sp< štovanjem
3[argl Polajnar
>: avarnar.
ter priporoča  elegantno, trpežno, J moderno delo in solidne cene. <f
m*m**}>4*4>4)^^^^^^^/*->4^*
2
r. -
I
!
Q Delikatesna  trgovina ^
I franjo Golob J
w želi vsem svojim čast. odjemal ^ eem ter ostaleiLii ohčinstvn sploh w Q2 kak«»r tndi vsem cenjenim pri- ® ^ jateijem in znancem 4572 *
^ srečno in veseto ^
S novo leto! I
^        Zahvaljuje se na dosedanji
naklonjenosti ter se priporoča * ^ nadalie     s spoštovanjem ^
I FRANJO GOLOB I
mesar in prem valeč ^ v Spodnji Šiški> ^
Vsem prijateljem in znan cemt posebno pa svojim stalnim gostom želita 4684
srečno In veselo
novo leto!
Anton in Julka Albert
Sostllna „Pri roži"
LJUBLJANA
Vsem Častitim g«-*tomf f prijateljem io zoaueem 4552 kliČeta
mm kii) 3iS?1
ter prosita tndi v bodoče mm* njih naklonjenosti, mm
Peter in Josipina Kolok
gostilna „Cuzak"
Vsem svojim čast naročnikom, prijateljem in znancem želim
srečno in veselo
novo leto!
Zahvaljujem »e ia dosedasjo naklonjenost ter se priporočam Tudi nadalje v izvršbo vseh
Knjigci>C5ltfb
Postrežb; skrbna in solidni.   Cene zmerne.
Z odličnim spoštovanjem
Fran Breskvar
Ljubljana, Francovo nabrežje št. 1.
na
MJ------- mm
Poljanska cesta št 48. s
h
^iiidJiaiUiiiiiiiiiiiiii;
i
3
-ti
<^Viitf srečna
novo leto /
—----
-ti vsem svojim velecenjenim odje malccm in prijateljem s prošnjo, da  me tadi zanaprej počaste |j_
-g s svojim  zanpanjem  ki  si ga S-prizadevam vedno opravičiti.
^♦J      S posebnim spoštovanjem se j-*-
—H; priporočam        4560 wT
Oroslav Bernatović.1
1
Vsem p. n. naročnikom, odjemalcem in gostom ter prijateljem in znancem žel i va m 9
srečno in veselo
nouo leto!
Alojzi] In Ano zalet,
vinotriec
v Spodnji Šiški.
Prosit
novo leto!
kličem vsem čast. naročn'kom, % -jš* prijateljem in znancem, zahva-
ljujoč se za dosedanjo naklo |? 4 njenost ter se priporočajoč tudi ^ 4j za nadalje. 4524 (4*
'-t
i^agg@gžg^@ggag^i
Spoštovanemu Ijnbljanskemu občinstvu, osobito cenjenim go- Qij stom sv-.je kavarne, dalje vsem svoj<m rojakom, prijateljem in znancem kličem
Z odličnim spoštovanjem
Julija Štor
zaloga čreuljeu u LJubljani
Prešernove ulice 6t. 5.
I
_____G^c^#
3C* & Ježek
tovarna in livarna kmetijskih in poljedelskih strojev v Blanskem na Moravskem
zaloga i Ljubi j a »i
na dvorišču dunajske mitnice
i. komatič
2e1e vsem svojim cenjenim odjemalcem
veselo novo Isto
in se de nadalje najtopleje priporočajo z zagotovilom najtočnejfie in najknlant-nejSe po«treibe. 4521
7*
Restavracija de Schlaoa
Pilata   nunniitkfl CAfttA&t. 32.     W V. .X W VtS* W X •>* W W V
J5 Vsem Častitim goltom, pri S ISr jateijem in znancem ieiiva IV
i veselo in srečno |
LJubljana, Dunajska cesta št. 32
(Kotel Grajzer)
Oželi vsem častitim gostom, /"\ odjemalcem,   prijateljem in
!
znancem
Zahvaljujoč se za d ose danji   obisk   se priporoča tndi    za   nadalje prijazni naklonjenosti.
Z odličnim spoštovanjem
Anton de Schiava
restavrater. 4571
•t*
ovo leto!
3 i>
i
Zahvaljujeva se jim ia do «§i ^ sedanjo naklonjenost ter se jim priporočava tudi zanaprej
priporočava iuai zanaprej.
I Tomaž in M tka Bizilj |
gcstilna ,,pri kolovratu4 t$
*    v Ljubljani, Pred ŠKofijo, S
ftt; •p *>
;*        Vsem svojim častitim naroč 99 nikom, prijateljem in znancem želiva iz srca 4712
1 veselo in sretno S
Zahvaljnjem se vsem za do sedanjo naklonjenost ter prosim, da me obilno počaste tudi v prihodnjem letu. 4534 S spoštovanjem
i FRAN KRVAKIĆ,
kavarna „AUSTRIA"
v LJubljani
[c vogal talim in Sv. Petra ceste.....
Vsem svojim častitim naročnikom in odjemalcem želim
veselo in srečno
novo leto
ter se najtnp?eje priporočam tudi za nadalje. 4540
Josip Stupica
sedlar in jermenar i
v Ljubljani, Kolodvorske ulice St. 6
93
novo leto!
3"-: Zahvaljujeva se iskreno za H^* dosedaj izkazano zaupanje ter •Jr? se priporočava tudi za nadalje
Ivana in Viktor Kranc
čevljarski mojster
Ljubljana, Rož^a dolina.
»^■»^i*Af       :A*'A''A'*A,»"JJV^.»»a—^*1A"*^*
Vsem častitim obiiko-valcem moje kavarne, S S      dalje vsem prijateljem ^^«5     ^n znaDcem ielira
*M srečno in veselo
J
m jih prosim tadi v bodoče ceajeae naklo-lijenosti 4M4
novo leto
IS
1 Kavarna Leon
I Ljubljana, Stari trg SO.
Q Veselo in srečno
novo leto
Selim vsem svojim cenje- |*j |*1 nim naročnikom, kolegom ■
O in
'i*
prijateljem   svojini v Ljubljani 4561
Franc Jeločnik. |*|
'i  če r k zadruge kroj čsv i. t d. n
Vsem p. n. obiskoval- j cem?   prijateljem in znancem želim
srečno in veselo novo leto!
Štefan Ščrbačič
brivec 4570 v Spodnji Šiški.
Veselo in srečno
:> --7
XSI W >rf >#
ieli vsem častitim naročnikom, prijateljem in znancem ter se priporoča za nadaljno tiaklo-Djenost in znogrobrojen obisk
Engelb. Franchetti
brivec 47ii
Scdnljske ulice štev. Z.
Vsem p. n. cenjenim na roČnikom, prijateljem in znancem tudi častnikom se pri poročam ter jim želim 4629
uejdc in $recnc
novo leto!
Z »h va,\juiem   se   jim za dosedaj mi izkazano naklonjenost, ter se priporočam za za npanje tadi v norem leta.
Z najodiicnejŠira spoštovanjem
Ivan in Iva ka Zamljen,
čevljarski mojater
Ljubljana, Ko grssni trg št 12.
Vsem svojim cenjenim na ročaikom želim
srečno in veselo |
NOVO LETO
ter se jim priporočam tudi za nadalje. 4639
Z odličnim spoštovanjem
IVAH TERDAH j
slikar ia pleskar.
^    Vsem p. n. cenjenim S * odjemalcem ogljenčeve © kisline i. t. d. želi ^
w u«s«le     4664 i|
fnotf© letel
% Tovarna sodavice i
del. zadruga v CJubljani. :%
J. Wlder
nmetni in trgovski vrtnar
Ljubljani, SeienburgovB ulice
Želi svojim spoštovanim naroče-valcem, prijateljem in znancem
srečno in veselo
nowo leto
ter se priporoča za napravo vencev, šopkov itd., z zagotovilom  vedno točne, skrbne in solidne postrežbe. 46*3
SmA
o«
Fr. Szantner
zaloga in tovarna čc ljev
v Ubijani, Šalanbur^ovi ul C3
■• ■
Sej želi vsem svojim Častit>m naro «ggy čuikom   kakor tudi prijateljem '". 1 in znaneem
*f veselo in srečno
novo loto
rV< ter se priporoča tudi v nadaljno naročevanje. 4714
M-
Al        V^em svojim častitim na-S ročnikom, kakor tudi prijateljem :
5 in znancem želim 55 m (f*
$   srečno in veselo *
I novo leiof
6 zahvaljujoč   jih  na   dosedanji FR naklonjenosti ter se jim pripo- nr
-2- ročam tudi nadalje v blagovoljno ^ ^ nvaževanje. 4621
Fran K>eč J
krojaški mojster
1
v LJubljani, Z dovske ul ce.
Vsem svo<im cenjenim Častitim gontom, odjemalcem, pri p t iieui m znancem se srčno Cl zan v a'lQ)em za izkazano zaupanje gi v starem letu ter si usojam pri poročati se tndi nadalje in želim vsem 4716
Prešernove ulice štev. 16. Rimska cesta št. 19.
BRATA
ER
tovarna olfnatili ■»»■•ar pleskarstvo in črkoslikarstvo v Liubllani
Ktikl š 6eva cesta (za frančiškansko cerkvijo) ž 1 ta vsem *v..jim naročevalcem v Ljubljani in na deželi, kakor tudi vsem prijateljem in zaaocem 45.2
veselo in srečno novo leto
ter se priporočata si. občinstvu za vsa pleskarska in čr kosiikarska dela, osobito pa priporočata svojo
tovarno oljnatih barv.
Srečno in veselo
novo leto
Želim vsem  svojim   čast tim gostom prijateljem in znancem, zahvaljujoč jib obenem za dosedanie zfcnpanje ter se priporočam v nadaljno naklonjenost. Z najodliČnejšim spoštovanjem
Valentin In Antonija Nrak
restavracija  „Pri novem svetu"
_M Marne Tatezlja c-sti.
• • e •
Vsem Častitim gosti m, prijateljem in znancem
¥8SBlO
LETO.
Zahvaljujem se za dogedaoj« naklonjenost in priporočam tudi nadalje
kavarno „Egia".
Z odličnim spoštovanjem
Iv» H borle
kavarn ar.
mm
Srečno in ussclo
110 LETO
1907
želi   vsem   cenjenim gospodom  goHtom  in prija tel j em
m rn-
o
Josip umu
hotel „ILIRIJA" v JUrski 3istricS.
m
I MATEJ OBLAK
iS*
:** Čresljarski mojster
& Vegove ulice 12 «
kliče vsem Častit m naročnikom, ^
m
j« prUDllliUJUlCLli &
♦& ter se priporoča prijazni na-
klonjenosti tudi nadalje. £££
Z odličnim spoštovanjem *S»
«        Matej Oblak si
pnjate'jem m znancem
presit novo leto
Si
4656
črevljarski mojster.
* •*>
|i  Modna trgovina
I Crnest Sarli
LJUBLJANA Dvorski trg Stev. 3
želi vsem častitim naročnikom, osobito   V8('koRpoštovanim da mam kakor tndi  prijateljem in
znancem
4G98
novo leto
ter se priporoča daljni naklonjenosti.
S spoštovanjem
ERNEST SARK
Dvorski trg št. 3.
Mt^^rfle^t^e4le^e4>lHe4lAetiy
^ Vsem Častitim obiskovalcem ^ J| rooie gostdne kakor tndi cenj. ^ Hi odjemalcem kisa Želim W
ter se zahval njem za dosedanjo - uakloujeu"8t in se priporočam •K tadi nadalje. 472B
Z odličnim spoštovanjem
Jernej Jelenić g
gostilne „pri Majarončku". ^
+1*%^ y ^ v yj
WWWWW M-/ ^/
1
Vsem svojim častitim odjemalcem, prijateljem in znancem
veselo
ovo leto!
J. Pretnar J
)K   trgovec na Bledu. &
JfK /TV
ffo^-.»s-----<P
Gostilna „Mantua
na "Vrh.r ilcl
K
Vsem Častitim in dragim gostom, prijateljem in znancem
srečno novo leto
in naj mi izkažejo prijazno naklonjenost tudi nadalje. Z odi čnim spoštovanjem
4557 Fran Dolenc
gostilničar
IS
fi i
■Mi
Špecerijska trgovina
Jos. Povše
želi vsem svojim čast. odjemalcem kakor tudi vsem cenjenim pil a teljem in znancem
srečno in veselo
i
r
5 Zahvah^al uie  se  za   dose 5
3 danjo naklonjenost ter se pripo 2 g roča nadalje. 4573 g
I Jos. povSe
S trgovec I v Spodnji Šiški št 205.
Vsem svojim častitim naročnikom, prijateljem in znancem želiva 4645
srečno in veselo
novo leto!
ter se priporočava tadi nadalje.
Z odi enim spoštovanjem
Rezlko In Fran LouSe
mesar
na Jurčičevem trga in Tržaški cesti.
4559
Veselo
novo leto
Želi vsem  svojim odjemalcem, prijateljem in znancem
Jr. ?. Zajce
urar In optični zavod
Ljubljano, Stari trs 26
ter se priporoča za nadaljno blagohotno naklonjenost.
^ Srečno in veselo j9
i novo leto |
želita vsem cenjenim gostom ^ in prijateljem 4658
Ela in Josip Carl j?
kavarna In gostilna
■U pri Mm slonu"
^       v Vodmatu.
srečno in veselo
I Vsem   p. n. Ijabim gostom,
prija' el jem   in   znancem Želijo t podpisani
t f
T I K \
Y ter se priporočajo za radaljni ^  obisk hotela in restavrac je ,L nyd*.
J   Drožotin Počluounik {
}      lastnik hotela „Lloyd"
{Drngotln in Marija Tauses, f
j restavrater. 4f45l<^
$ Fran in Franjo Kham >;
želita vsem svojim častitim od-
jemalcem ter ONtalemn t'bčiostvn CJ
S 3 sploh, kfcknr tndi vsem cenjenim 1 I
»*■       prijateljem in znancem **j
>! srečno in veselo £|
$ novo leto! 3
S 5        Zahvaljujeta se na dose- s g •*j danji nakloi j^nosti ter se pri- «*| ■*j poročata v nadalje z odličnim J* "*   spoštovanjem *#"
*J
■ » Fran Kham    Franja Kham «#.
• a>
! S    zastopnik trgovka. ga
Si
^ Pekarija, slaščičarna in ^ kavarna ij|
V L]abl]aBl, Stari trg ŠL 21. *JW a=i-- -1
I  Srečno in veselo |
10V0 LETO s
3t
želita
Si S
Si
i Jakob Zalaznik |
St in 4689 Si
!| njegova soproga. ^
g Hdtel ,BalkaiiS Trst |
^ (Narodni dom)
želi vsem p. n. gostom
Hveselo novo leto^
^ Počkaj $c Kogl. -
RK
Restavracija A. Celarc
v Spodnji Š ški.
Vsem častitim in dragim gostom, prijateljem in znan- ^ cem želiva
srečno novo leto!
Anton in Marija Celarc
Spodnja Šiška. 4598
gg sag 9 ? s SBSggs
£j Castitemu Ijubljan-skemu občinstvu, spo-štovanim svojim gostom, prijateljem in znancem želim
srečno in veselo
Veselo in srečno
novo leto
Želi vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
Roz lija in Jjsip Cotič
gostilničar „pri Karaoiiam-V   I ,|<lt>| j<Llli 4fi38
Karlovska cesta št. 4.
i
ti 0
to
novo leto
proseč jih daljne naklonjenosti. ^53
Marija Milavec
gost Iničarica
§ pri »zlatem sodčku".
53355 ZE 3S55 Oc o S o
JO
[a
K)
Restavracija Perles
Prešernove ul ce
Vsem čast. gostom, keg ljaŠkim droinam, prijateljem m znancem želim
5rcčnc in ue^clc
neue lete!!
Zahvaljujem se za dose danji obisk ter se priporočam tndi v nadalje, zagotavljajoč pošteno in točno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
3 In Jft. JfoSak,
46^9
reata rater.
Vsem svojim Č89titim g»stom, j prijateljem in znancem kličem
prebit $fg*
ne-ue-Ieto!
Z vsem spoštovanjem
gostilna ,|ri raci"8
rodbina TOME.
Gostilna „P^Me^^^^;h^D^l,,
Ljubljana, Rožne ulice št. 29
—— ieli vsem častit m gostom, r-^—,
i odjemalcem, prijateljem in ' znancem 4661
srečno
LITI
Zahvaljujoč se za dosedanji obisk se priporoča tndi   za   nadalje prijazni
naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem
Anton Ravnikar
gostilna
„Prefernou hram"
■ Božae ulice 6t 29. I j **********
S Prav srečno Efj
novo leto1*
rti  vnem s^oj'm vele^enjenim odie malcem io prijateljem s prosu o, JH   da me tudi zanaprej podaste >^ s svojim zaupaniem, ki si ga H   prizadevam   vedno opravičiti ■^1 S   posebnim   spoštovanjem se 4618 priporočam
A. Lukić
tvrdka Netschek
pri .veliki tovarni'
Js Sv. Petra cesta štev. 27. fj     Resljeva cesta štev. 3.
"Veselo
novo leto
želi vsem svojim častitim naroČ mknm kakor  tndi  prijateljem in znancem ter priporoča svojo
* brivnico *
tadi v naprej v blagohotno naklonjenost   spoštovanega občinstva.
Z Telespostovanjem
ŠT. KOSTANJEC
brivec 4695
ZELij -a/bl3a.na, 3eienburgove ul ce 3
2
Vsem cenjenim naročnikom Želim
veselo
novo leto!
JLud. Cerne
zlatar in trgovec j urami WoIfove ulice št- 3. 4739
Vsem Častitim naročevalcem, prijateljem in snancem selim
veselo in srečno
f novo leto
I Valentin Accetto
zida raki stavbenik « Ljubijo il, TrnoKSii pibtan. t
*TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT^
'A' 'A' »A1 'AF 'A1 »Af 'A1 »A^ ■
3J£ Ča*i temn ljubljanskemu
^ občinstvu, aptištovauiui svojim 3fe
<fT gostom, prijateljem iu znancem ^
£ želiva 4 63 £
3ŠE srečno  in   veselo &
I novo leto I
s w
■J« proseč j h daljne naklonjenosti.
gIvan In Mirila Tostl f
jjj restavracija „Mlramar" 8
^ Ljub Jana, Stari trg štev. 19. Se
i
V*em častitim nan»ee^alcem, Ml prijateljem in znancem, posebno K pa virtoknspoštovaHim
gg. lovcem veselo
novo leto! I
Zahval njem se srčno za do QJ sedanje zaapanje in priporočam rV^» svojo zalego raznih revolver- JJ, jev, lovskih pušk rr unicije >j itd. tutli nadaljui naroČbi. Lk.
Z odi. Hpoštovaojem jj
Jran Ševčik &
puškar       4660 jj Ljuljam. ŽH©*nVe nl»ce. ^fj
Srečno in veselo |i
i /rove? /e/o 1
W Selim svojim P- n. častitim
sjl obiskovalcem, prijateljem t^J W ti snancem t ar priporočam »Sj W i nadalje svoj prvi najel*- W l"V gantnejši in s higijeničnim vSj £H femfortom urejeni Kj
brivski in j|j S    česalni salon. S
/ij hov i naklonjenes*i in W Podoori se prioortčajoč 3 Zagotovilom dobre in čedne W postrežbe se priporočam lSj
j odličnim sPoštovanjem
U Aleksander Gjud §
brivec 4541 f§l
^ Ljubljana, kongresni trg 3. ^
C
i
ii I
i
i i
i>: ►is
Vsem p. n. gostom, prijateljem in znancem želim 4686
srečno in veselo
~s
ter priporočam svojo
v I. nadstropju
Puntigamske pivnice p
:H1
( .KatoliSki dom").
\'&\ Z odličnim spoštovanjem
l^j  Jakob Vospernig
i^i kavarna nPuntigamske pivnice1 vHi        Turjaški trg št. 1.
i i
Vsem svojim cenjenim od jemalcem, priiateljem in zuan cem želim 465b
srečno in veselo
ovo leto
ter jih prosim, da mi tudi nadalje obranijo svoje zaupanje in naklonjenost.
S spoštovanjem
JUojzij Večaj
pečar
i
1 1
m
i
prečno in uc^clo
nouo leto 1907
ieli
Marijcnici Trnooec
cem kličem 461S
veselo ia srečno
novo leto
z vsem spoštovanjem
restavracija „fluer"
WolIove ulice 12 Jakob Trontelj, rBstavrater.
5«
Trgovina modnega blaga
i 1 S. Benedikt
— Ljubljana —
Prešernove ulice
Želi vsem s\ojim častitim naročnikc»m, osobito vele-spoštovaoim damam, kakor tudi  prijateljem in znancem
srečno ia veselo
NOUO LETO
ter se   priporoča   tudi za nadaljno zaupanje. Postrežba vsekdar reelna.
Vsem svoiim častitim go stom kakor tudi prijateljem in znaucem kličem 4538
prečno
novo leto
^eli vsem p. n. odjemalcem,, priporočujoč se 3& n?/clo~ njznost tudi v bodoče ter biljejim 464ji
5 velespojjtovanjem
J*. Jfostevc
manufakturna trgovina.
Mrk VJ MriL mVWk vmLM/it JM/i^. J Tir
h*._^*5&»___
j
1
T
i
\ 1
J
vrscija „pri Zvezdi", m
Vsem svojim častitim gostom jeliva 4786
veselo
novo leto
P. in JY[. Jfrisch.
i
-s7
ter se priporočam tudi v bodoče za prijazno naklonjenost.
^Ifred Seidei
restavracija in hotel
„lužni Kolodoor"
L|uulj na, M
HolodvorHke ulice mt. 41.
Hdtel Ilirija"
Kavarna in restavracija.
Usojava st vsem svojim častitim p. n. gostom, prijateljem in znancem v Ljubljani in na deželi vošiti
srečno novo leto
proseč nadaljne naklonjenosti.
Z veles poštovanjem
Fric in Marija Novak
kavarna in restavracija ..Hotel Ilirija" Ljubljana, Kolodvorske ulice.
4649
§ Srečno in veselo Cj
3 mm mm 3
želi 4614 I 8voj-im  stalnim   gostom  in ce njenim člauom omizja
z „Jednota" -
A1
rS
2 Minla Petič
a
gostilničarka
Ljubljana
Kt»i» jnšue ul c*' ftt. 2.
Vsem svojim Častitim gg. naročniki m, prijaiel|em in znancem ter gg.' uradnikom želim 4610 »
vesele in srečno
H0¥0 leto!!
mm
priporočajoč se tndi nadalje % lepim in solidnim delom.
Z odličnim spoštovnnjem
Anton Presker I
kr> jaftki mojster >^
Sv. Petra cesta št 14. ^
ZJ
M stanovanj*
različne velik-n*', se  odda   v novi hi*
Ilirske ulice 21 in Škofje ulice 11,
Sv. Petra predmestje takoj ali pa za tebraarjer termin. 4697 8
"   Od IO do IO.OOO komadov
i
kupi tvrdka
4595—5
D e g h e n g h i_y Ljubljani
proti gotovini  in | po najvišjih ceuab. Deb-l it plokov od 8"cm najrej, dolgost od 2'do 3 metre.
Vi« znižanje ceo.
4667—3
Zaradi inventure
se dobiva čudovito ceno moška9 damska, deška in dekliška konfekcija
t And. skladiščn oift
O. BERMATOVIČ
o Ljumrni. Mestni trs 5.
Releniko I Prirodna vina
vzamem na hrano in preskrbo. Plaža I MlnnifcenO pristna
po dogovora.   Naslov pove npravotStvo | bela in svetla rdeća po 36 kron. rizling;
f,8l»v  N-roda*. 466 —2
obeh dei   jezikov zmoten, dober ma mifak turist,  kot   samostojna   moč in nčenec s   primerno  šolsko izbrasbo se sprejmeta pri tvrdki
Ludo vik Srn le, Sevnica.
4718-2
W" Vsak dan sveže,
naflinejse
pustne krofe
4701 2
priporoča
Rud. Kirbisch
slaščičar Ljubljana, Kongresni trg.
Oznanilo.
P. n. gost lničarjem in trgovcem vljudno naznanjamo, da smo s i. prosincem 1907 izročili glavno zastopstvo za Kranjsko naše svetovno znane vinske kleti tvrdki 47ch 2
Deghenghi & Comp.
Ljubljana, Kolizej.
Ravnateljstvo Brionskih otokov
Brioni.
Privatni plesni pou/c
v dvorani hotela ,.pri J]/[aliču1\
S tem si usojam javljati svojim cenjenim jaJr<?'Unicom, da je moj plesni tečaj ja dame in gospode (13 boljših rodoomj vsak ponedeljek in petek ob osmih 3večer Poučujejo je novi in moderni plesovi po lahfei in hitro priučljivi metodi. J/ova* specialna metoda
$a boston   (amer valček).
Posebne  ure se dajo ob vsakem
a.
dnevnem   času ja privatne jn družbe v dvorani sami in v privatnih hišah. — Prijave in vpisovanja vsak dan od 3—5 pop. v hotelu ,pri S^nu", soba 72. 46*5—8 2 odi spoštovanjem G J l/UD ^DT^TEj^T}^  plesni učitelj.
Samo 6 dni
Jim-Nii Yort
Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, ?arix, JCavre v /imeriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine edino
•v
oblastveno potrjena potovalna pisarna
£|tibljana      Dunajska cesla 19 £jtib!jana
t novi hiHi rKidcoke posn.ilniče*, nanproti gostilue pri »Figo ven". 4o26 t
Naznanilo o »reuzetju restavracije.
Sla v nem u  p. n. občinstva   si  aaojam  najvljudneje neznaoiti, da sest prevzel
pitiiiub pivnice
v Ljubljani, Turjaški trg št. I,
katero bom vodil z naivečjo pozornostjo ter vselej poskrbel za D8JS0-\ duej&o postrežbo, ker že nad 25 let izvršujem gostilniški ubrt. PogebDO se priporočam cenjenim društvom, katerim je na razpolago lepa na novo urejena dvorana za prireditev venelic in domačih zabavnih večerov. Ob enem ee priporočam tadi svojim starim stalnim gostom.
Nazoaoiam tndi,  da sprejemam vedno naročila na kosilo in večerje v abnne meotu. Uborna kubiuja in solidne cene.
Točila te bodo vedno raznovrstna vina ter vedno sveže pun-tigamsko marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Za  obilni   obisk in   naklonjenost   se  že  v  naprej najsrčnejše zahvaljujem
4638-1
Fr. Remic
zajamčeno pristna
bela in svetla rdeča po 36 kron, rizling po 48 kron, priatna 50% slivo*ka in tropinovec po  1<2 kn*n za 100 litrov
prodaja L Eravagna v Ftaln.
4166—4
I. druStvo hiftnih posestnikov v Ljubljani
naznanja, da bode imelo
svojo pisarno
od 1. januarja 1907 naprej v
Gospodskih ulicah il 20
(v Maurerjevi his).     4665—3
Redko usodno naložila slaonice.
Šestero svojih rudotfk'b delnic (knksov) premogovniške zdrnžbe Wordi, z razvidom na lep donos, ki jih konzorcij oddaja samo v prav omejenem števila po 2500 K za kos, prodam zaradi hipne zadrege po 22 0 K.
Inženir Teodor Doctor
v Podgorl pri Goici.
aC6» 3
Rnjpls službe.
Pri   podpisanem   g-ne^alnem za
stopBtvn {e popolniti službo
111 ti
z letao plačo K 800 Prosilci im»io vložiti proAnje do 8. januvarja 1907.
Prošnji mora bita priložen r«istui list in rtpričtval<» o sedanjem službovanja. Vstop po dogovora ; Hamci imajo prednost. 4690—2
Generalni zastop u LJubljani
ces.   kr. priv. zavarovalne družbe    Avstrijski Feniks" na Dunaju.
i
Vljudno se priporoča
trgovina
linlim
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtarl tr$ steu. 10.
Velika zaloga! solidno blago. 3612      Cene zmerne. 28

Nil
Če bi radi prodali zemljišče ali obrt vsake vrste
tvornico, biso, vilo, penzionat, graščino, mlin, opekaroico, botel,  gostilno, kme tiftko domačijo bi tro in skrivaj ali če iščete posojilo na posestjo, obrnite
se zaupno na si o vit o strokovno in na|večle podjetje
JitHl knpčijski kurir"
(Jntern. Geschfifts-Courlr")
centrala na Dunaju
glavno zastopstvo
o Gradcu, Jukoinlnisasse 12.
Zastopstva po vseh deielab Avstro Ogrske in v sosednih dritavsh. Zastop nik je stalno ta in je brezplačen njegov  obisk  zaradi ogledan|a id domenitve. «08-u
z lepo pisavo in s popolnim znanjem slovenske in nemške korespondence, stenografije in dragih pisarniških del Sprejme takO| tukajšnja trgovina.
Ponudbe pod „Spretna 1907" na
uprava. „Slov. Naroda-. 4662-2
Družba so. Cirila In Metoda
v Ljubljani razplsulo celodnevno službo
podtajnika.
Ponudbe s spričevali naj se po liljajo na drnžbenega prvomestuika g. mon^ignora Zupana do koncem tega meseca. 46*2-3
Destilacija žganja
v zvezi z izdelovanjem nealkoholnib osvežilnih pijač se Ithko izvršuje tako) z najboljSim uspehom Za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in prodaio se jamči m Vam uredi prav na mesta izveden strokovnjak brezplačno teme Ijito manipulacijo. Primeren ponk v dosego brze prodaje. Brezkonknreučne vrste in reklame na razpolago Rrsoi ponudniki naj pišejo pod „Goldgrube 2500" "S anonČno ek*oediei|- Eduard Braun na Dunaju, I., Botenturm-strasse 9. 4420 iu
Uče se
gospica
iz boljše rodbine, ki bi imela veselje do fotografovaoja. Priliko ima izobraziti se v tej Btroki.
Vpraša naj se p*i umetnem fnto praf^kem   zavoda    Avg.   Bertbold, Ljubljana. 4673 3
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tndi
hlev za dva konja.
Naslov  pove upravniitve »Slov Naroda14. *M5 66
Kavarna
„LE0N"
o Ljubljani, na Starem trsu 30
vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo
vso noč odprto.
Z odličnim spoštovanjem
345515       Leo in Fani Pogačntt.
Naznanilo.
Na zemljišča „Frištovec" palec: nove pel vojašnice
SO
zemljišča G. Auerjei dedičev
parcelirana in na prodaj.
Poizvedbe v piv ova miški pisarni VVoJIove uliee št 12 in pri J. N. Plautzu, Rimska cesta st. 24. 4156-3
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Odhod iz Ljubljane jut. zaL:
7*IO ilutaj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
?9i7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
H-30 t>re p do*.. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. dr2. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
i'OS popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Strnžn-Toplice, Kočevje.
*oo pop • a «. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga,
Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 ive6"r   Osebni vlak v smeri: Novo
mesto, Kočevje. 73a iveoer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. 10-23 ponoei Osebni vlak v smeri: Jesenice,
Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,
Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v L i ubijano |ni. ieL:
7*09 zjutraj  Osebni vlak iz Trbiža. 8-44 zlutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
M10 predaoidne.   Osebni vlak Iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca , Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2a32 popolne    Osebni vlak iz Stra*e-
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-3o popoldne. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž ž., Trsta c. kr. drž. ž 8*35 i*i čer. Osebni vlak iz Straže-Toplic. Novega mesta, Kočevja.
8 48 i-eče^. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel , Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel.. Gorice c. kr. dri. žel.
11*34 ponoći.   Osebni vlak i/ Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr d. ž., Gorice c. kr. d. 1 Odnod tz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-os popoldne. Mešani vlak v Kamnik 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 49 aonofti Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: e 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 99 predpoidne   Mešani vlak iz Kamnika. 610 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9 93 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu  Idrije in Okolice vljudno naznanjam,
da sem sv. jo nanovo otvorjerto
# ornom u Idriji, m t m, poprej tordka Potočnik #
Potrudil se bodem si. obč ostvo z finim blagom, ceno in točno pa-strefci, kakor tudi izvršujem ? to stroko spadajoča dtla.      473«— 1
Z odličnim spoštovanjem
VI, t gum i zlamlflo i.i sr^braino
NaroSano blag> se poSilja][tudiJpo
pusti proti povzetju.
4/+3
D/+C
98
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih de
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 4012 2f4
marčno pivo v sodcjh in steklenicah
Ustanovljena leta 1854.
icev
Številka telefona 210.
pn?«r#ea slavnemu obžinstu, in spoštovanim gostilničarjem iv«-ie £p4r izborno
Varat, zuamka . Sidro.
Liminent. Catssici comn.
Jurist išče mesto
nadomestilo a*
3606-16
Pain-Expeller s sidrom
" rij-
pri^ra^   ts^orno , boiecln* imatečs In odvajalno mazilo ob prehlejenju Itd.;
I* RO b., K l'*0 in K 8*— ae dobi** v vseh io&amah   Pri   nakupa L«ga apiofino pmjubjje    s domačega stravi a naj se jemljejo le originalne steklemu* 9 &kaUi»LAb • naftu varstveno anamfco „sidro" potem je vsakdi i-'-, rT:ir  tis je dobi ona> is^eles Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. EiiSčmn c. b dov«.
orlško vlnsk
4642 3
v Ljubljani, na Starem trgu 13 C"
priporoča svcj
aanam VI HOtO O ansami
kjer se točijo različna samo pristna vina.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 8. zjut. do 9. zvečer.
Cene brez konkurence L
Ljubljana
Mestni t« it, 11
priporoča največjo
.   I ZalOgO 9668-18
lili!!
Gene brez Konkurence!
Mm piisi
Žttn&aja naročila se izvr-Snjelolhltro In to no.
Dne 31. decembra 1906 tej
v veliki dvorani
SILVESTROV VEČER
®
&
m
©
©
©|©|®l©l©l©0@l@l©l©l®l®l®
c. in kr. mornariške godbe iz Puljs.
3= o polžjo 61 plesna zaVbsversu Začetek ob osmih zvtč.r.     £     $      Vstopnina i krono.
Novega leta dan 1907
v veliki dvorani
4Gf>» 2
velik KONCERT j
c. in kr. mornariške godbe iz Pulja. i z četek ob osnih zvečer.     ~& -5£    Vstopnina 30 kr jcarjav. |
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoilemlek.
rof
o
I l[metni plesni učni zavod v Ljubljani.
i
Ponudbe   na   Bovmvmttvn   rt81ov. j Narod a - pod „stenograf11.      46tr» 3 ]
a
»«8
Globoko znižane tene
pri
si ■ 1 U 19
.Veliki tovar*.
LJUBLJANA
Resljeva cesla 3 Sv. Petra cesta 31.
Priporoča
ssofo veliko in svežo zalogo konfekcije za gospode in ==   riežkg. _
Velikanska Izbira konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine  za gospode.
A LUR1Ć,
Jt 1D
poslov.
V zalogi imam letos
izusnret.no lepe
ft Afirt?
lUllfli U«
J I
s krasnim ozadjem. 8
Koler»arji bo popolnoma brez na- ^ pake. Firma iu reklama vtisne se S brezplačno. !■
a
I»w  Ma*****'*. ^
pa
t«* R©v©iet**ife razglednic.
v LJubljani.    <sn ia
I     Naznanilo otvoritve plesne šole.
Podpisani oblastveno potrjeni lastnik plesnega savod* na-% jnanjam slav. občinstvu, da se plesne vaje vrše na JeZ/o vsak dan SSL doma ali v zavodu.
H JaCna plesna vaja je  vsako nedeljo  in prajnik  v hoteiu
„Jlirija" popoldne od treh do sedmih. iT Upisuje se 3a vse te tečaje  v trgovini  Otona Fischerja ~
jy 7onhalle. l(čnina stane mesečno 3a nedeljsk* pouk 3a gospode 4 Jf, 3: 3a dame 2 Jf.
JSi JS" spoštovanjem
i Bdclf f ročcH,
4
4«85~ 3
plesni učite fi.
i
H i
>
pod navadno ceno prodajamo blago pripravno tu i
za novoletna darila
;ak(>r
C zastore, zagrinjala, preprogo, namizno prte, ^ stenske slike, deHora:ijo i. t. d.
—   ===== čudovito ceno ========
q3 otomane, šivane, garniture, pohištvo in drugo q sobno opravo ter tapetniško blago.
TT Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za
tapet izdelke in dekoracije. Postrežba točna, blago solidno.
PUC ^ drug
- - - ¥ £]uMjan$, Sodntjske ulice.---
N
o
m
so
nakupom
oglejte s- vellicansko 62
sukneno zalogo
L M
Samo
5 O
vinarjev
stane I kilo
olja proti prahu
v Ljubljani, ^pltaiske t2 ulic* ittv. 6
m* ni l< i pod ceno I
priznano najbol.se vrste pri
ilfu Hauptmann
točama oljnatih bara, nrnežeo In stekl. klela
Izšel Je težko pričakovani
4566 -9
za
I
i
Uredil dež. nadzornik J. Legvart
H. zelo popolnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje
živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka.
Vinoreja,  priprava  dobrega vina. Kmet zakoni. Hmeljarstvo.
Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
Vezan "je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1*80, in se naroča pri Iv. Bonacu v Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.
I
[
Nekaj o isranju s klaelisklm igralnim aparatom!
Ni vseeno, kakšen hodi klavirski igralni aparat, ki ga aasse-ravamo nabaviti. Tuje tudi ni vselej najboljše, najpopoluejse. Prav nasprotno! Poizkusite *;;n«i. Doslej znao; aparati, z aine-r.^kimi vred, imajo samo ptl o"5 «i:>k giabovaega obsega. To pa $c ne zadošča, da bi mogli izvirno -grati vae skladbe vsek mojstrov. Posebno gltsbeca dela na&th modernih skladateljev morajo za take aparate z omejenim glasovnim obsegom prirediti ali prenesti. Phonola, prvi nemški klavirski igralni inutrsmeut ima za 72 tipk gUtiovneg.i on sega m lahko zatorej zad ^ža €;lcde na izvirno igranje vsem shladbam. Pbonola je tudi edini klavirski igralni aparat, pri katerem je moći porabljati epohalue iznajdbo, aamreS umetniške notne Zvitke, ki natančno ia izvirno posnrmajo i^ro pr>ih piani« tu v aveta. Za Phonolo igrali:  Godowsky,  d} Albert,  Harold  Bauer,  Basi.^1, Tercsa
Carreno, GiUufeld, Sauer.
Phonola
se v&akčas radovoljno razkazuje
v zalogi za Prionole In klavirskem salonu
Mik HiipEžlđ dem. dr. na Duncju,
Mariahillerstrasse VI., 5 7.
3783 3
Lastnina in tiak rNarodne tiskarne1