Mengsan Glasilo Občine Mengeš, julij 2018, letnik XXV, številka 7 \ tU \ IWSP »Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi dobil takšno priznanje. Predlagal me je župan Franc Jerič. Bil sem zelo presenečen in počaščen. Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem stal na odru ter prejemal plaketo in znak častnega občana.« Matej Blejec Čebela je moja najboljša prijateljica i <— Jm Državo soustvarjamo vsi državljani, kot posamezniki in kot neločljivi del celote r á Jem 70 let PGD Topole smo počastili s slavnostnim prevzemom gasilskega vozila GVM-1 5. tradicionalni nogometni turnir za otroke Kraljev memorial 1M> Pestro in uspešno obdobje Mladins folklore OBČINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš: od JULIJA 2018 * MLADINC bo odprt od 17.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. in ned. pa glede na dogodke Več info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com. T: 070-732-070 KAJ SE DOGAJA * AKTIVNO POČITNIŠKO VARSTVO, od 23. 7. do 27. 7., od 13. 8. do 17. 8. in od 27. 8. do 31. 8., od 7.30 do 15.30, v Mladincu (Sanja Tomšič) * BREZPLAČNI INTENZIVNI TEČAJ ANGLEŠČINE, od 6. 8. do 10. 8..VESELE URICE ANGLEŠČINE za otroke od 8 do 11 let od 13.00 do 13.45, URE KONVERZACIJE za mlade od 12 do 19 let, v Mladincu, obvezne prijave (Vanja Vojvodič) * ZABAVNO PLESNI TABOR, od ponedeljka, 30. 7., do nedelje, 5. 8., pri Toplicah Sv. Martin na Muri (Sanja Tomšič) * Predstavitev projekta BRAIN O BRAIN, v sredo, 12. 9., ob 18.00, v Mladincu (Tanja Logar) * POVEZAVA MED ČUSTVI IN ZDRAVJEM, v sredo, 26. 9., ob 18.00, v Mladincu (Andrej Pešec) * DEPRESIJA IN DUŠEVNO ZDRAVJE, v sredo, 10. 10., ob 18.00, v Mladincu (Andrej Pešec) UČENJE IN SVETOVANJE _ *BREZPLAČNA UČNA POMOČ, ob ponedeljkih, od 16.00-21.00 (ali termin po dogovoru), za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu (Rok Resnik) * BREZPLAČNA SVETOVALNICA ZA MLADE, anonimno, info in prijave na aia.svetovalnica@gmail.com, enkratni razgovor ali cikel 12 srečanj, v Mladincu (Urška Vahtar, praktikantka transakcijske analize pri dr. Milivojeviču, trenerka (sport mental) ANIMACIJE *ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, 10.00-13.00 ali 13.30-16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič) Kazalo 4 Občina 10 Intervju 14 Reportaža 16 Mengeški utrip 24 Intervju 26 Zanimivo 28 Šport 32 Kultura 36 Politika 38 Pisma bralcev 39 Nekrolog - Zahvale SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 31. avgusta 2018 MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-po-šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Štefan Markovič, Blanka Tomšič; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline. design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena. kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: častni občan Matej Blejec, na podelitvi, foto: Edvard Vrtačnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 14. septembra 2018 Rekreacija, ki postaja vse bolj popularna Balinanje je igra s kroglami, ki jo lahko igrate posamezniki ali ekipe z dvema ali tremi igralci. Kot tekmovalna disciplina po svetu ni najbolj razširjena, zato pa je zelo priljubljena oblika zabave. Igra se začne z metom balina, ki je manjši od preostalih krogel, cilj igre pa je, da ekipa oziroma posameznik majhnemu balinu čim bolj približa vse svoje krogle. Zmaga tisti, čigar krogla je najbližje balinu, vsaka dodatna krogla blizu balinu pa pomeni dodatne točke. Balinanje je primerno za vse starosti in oba spola. Pri balinanju razgibate skoraj vsako telesno mišico, po aktivnosti pa se počutite lahkotno in sproščeno. Balinanje je še posebej pisano na kožo ljudem v zlatih letih. Marsikdo, ki je prvič poskusil z balinanjem, se je na koncu zaobljubil, da ni igral zadnjič, kajti biti na svežem zraku in v družbi prijateljev so stvari, ki privabijo marsikoga tudi v mengeški športni park, na naše lepo urejeno balinišče, kjer pa imamo tudi igrišče za metanje podkev. Metanje podkev je star šport, ki je v zadnjem času tudi zelo razširjena družabna igra. Janez Burnik Politika je delovanje za skupno dobro, zakaj lasten interes ni sankcioniran? V času delovanja kot svetnik v občinskem svetu in kasneje kot župan Občine Mengeš sem si prizadeval za izvedbo projektov, ki so pomembni za občino, za članice in člane naše skupnosti. Prav gotovo sta že dalj časa to obvoznica Mengeš in večnamenska športna dvorana Mengeš. Po referendumu za gradnjo večnamenske športne dvorane Mengeš smo pripravili nov projekt, ki je bil izbran na javnem natečaju in ga je potrdil tudi občinski svet kot najvišji demokratični organ v občini. Pa vendar se je ob vlogi gradbenega dovoljenja zapletlo. Civilna iniciativa Mengeš je z vlogo, da bi postala stranka v postopku, želela vplivati na lokacijo in velikost. Torej je leta 2009 potrjen sklep na občinskem svetu, ki ga je predlagal prav Tomaž Štebe, nosilec omenjene iniciative, ničen. Sprašujem se, kako lahko nekdo tako hitro pozabi na tako pomemben sklep in v letu 2017 na seji občinskega sveta celo omenja referendum. V izogib vsem neresničnim govoricam, ki se širijo v občini, naj jasno povem naslednje. Prizadevam si, da bi se gradnja Športne dvorane Mengeš začela v letu 2018, v ta namen že prestavljamo vodni vod na Šolski ulici. Prav tako se bom ostro odzval na vse poskuse razpisa referenduma glede Športne dvorane Mengeš. Vloga za gradbeno dovoljenje je popolna, čakamo še na razrešitev ugovora na zavrnitev vloge Civilne iniciative in nato bomo začeli gradnjo. Ja, zapisal sem začeli gradnjo, zato ker verjamemo, da je projekt tako pomemben, da ga tudi Tomaž Štebe, ki se skriva za Civilno iniciativo Mengeš, ne more zadržati. Strniti politične vrste za oviranje tako pomembnega projekta za občino in Osnovno šolo Mengeš je neresno in neodgovorno ter zato nevredno političnega delovanja vseh, ki so ali še bodo uporabili dvorano za politično obračunavanje. Zato odgovarjam še na druge očitke, sredstva v proračunu so rezervirana v letu 2018, glavnina pa v letih 2019 in 2020. Želimo si čim prej pridobili gradbeno dovoljenje, saj bomo tako lahko pridobili tudi že odobrena nepovratna sredstva EKO sklada v višini 900.000 evrov (pogoj za črpanje je prav gradbeno dovoljenje). Spoštovani politiki v občini Mengeš, nabirajte politične točke na svojih idejah, predlogih za napredek v občini, za boljše bivanje starostnikov, za nove razvojne priložnosti mladih in na drugih predlogih, ne pa na projektih, ki so po večletnem delovanju pripravljeni za realizacijo. Z oviranjem realizacije projektov in zavajanjem glede »sistemskih ovir« vam ne dviguje vrednosti, političnih točk, ampak vas postavlja na rep vseh, ki v občinski politiki delujemo za skupno dobro. Vsem osnovnošolcem želim prijetne počitnice, občankam in občanom pa prijetno dopustovanje. Franc Jerič, župan Župan napovedal cestne zapore - zaplet v postopku izgradnje manjkajočega dela obvoznice se mora rešiti v najkrajšem možnem času V torek, 3. julija, je na Občini Mengeš potekala novinarska konferenca zaradi prekinitve aktivnosti pri izgradnji manjkajočega dela obvoznice v občini Mengeš. V začetku junija je Nadzorni svet družbe DARS zadržal začetek postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice Mengeš in s tem ustavil vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo omenjenega dela obvoznice. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je za razrešitev nastale situacije na novinarsko konferenco povabil vse vpletene, dr. Petra Gašperšiča, ministra RS za infrastrukturo, dr. Tomaža Vidi-ca, predsednika uprave DARS, Marjana Mačkoška, predsednika Nadzornega sveta DARS, Aleša Hojsa, direktorja za področje cest in razvojnih projektov pri DRI - upravljanje investicij in Lidijo Glavino, predsednico uprave SDH. Povabilu so se odzvali predstavniki ministrstva, DARS in DRI, župani sosednjih občin Peter Ložar, župan Občine Trzin, Stanislav Poglajen, župan Občine Komenda in Aco Franc Šuštar, župan Občine Vodice ter predstavniki civilne iniciative, tako iz občine Mengeš kot občine Vodice. Vsi navzoči so izrazili ogorčenje nad odločitvijo Nadzornega sveta DARS in pričakujejo, da bo Nadzorni svet znova pretehtal svojo odločitev, pri kateri so predstavniki ministrstva in uprave DARS pripravljeni tvorno sodelovati. Sedaj so oči vseh, tudi občank in občanov ter druge zainteresirane javnosti, uprte v člane Nadzornega sveta družbe DARS, ki bodo imeli naslednjo sejo v ponedeljek, 9. julija 2018. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, zagotavlja: »V ponedeljek pričakujemo pozitivno mnenje Nadzornega sveta družbe DARS, pa vendar smo pripravljeni tudi na drugačen razplet. Skupaj z župani sosednjih občin, Komende, Trzina in Vodic, smo se že dogovorili za cestne zapore v omenjenih občinah, isti dan in ob isti uri.« V uvodnem delu novinarske konference je Franc Jerič, župan Občine Mengeš, predstavil kronologijo aktivnosti za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice: »V letu 2016 smo dobili sogovornika na Ministrstvu za infrastrukturo. Vse udeležence je sprejel dr. Peter Gašperšič in na zelo zahtevnem sestanku smo se dogovorili glede postopkov in pristojnosti prisotnih institucij, tudi s predstavniki družbe DARS. Postopke za pridobitev potrebnih zemljišč, gradbenega dovoljenja in sedaj tudi pripravo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice Mengeš so vodili predstavniki družbe DRI-Upravljanje investicij. O rednih srečanjih z njimi sem obveščal občanke in občane ter drugo zainteresirano javnost. Vsi postopki do sedaj so tekli skladno z zastavljenim terminskim planom, nato pa smo v začetku meseca junija 2018 izvedeli, da so bili postopki na družbi DARS prekinjeni zaradi odločitve Nadzornega sveta oziroma zaradi »sistemske ureditev problematike evidentiranja nepremičnin Na tiskovni konferenci so bili poleg župana na njegovo povabilo prisotni tudi Darja Kocjan, direktorica Direktorata za kopenski promet, dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, Vili Žavrlan član uprave DARS in Aleš Hojs, direktor za področje cest in razvojne projekte na DRI drugih upravljavcev«. Ne samo kot župan, ampak tudi kot občan, sem bil ogorčen, zgrožen, predvsem pa razočaran.« Na občini so takoj začeli z iskanjem rešitev, se srečali s predstavniki Uprave družbe DARS in opravili več telefonskih razgovorov tako s predstavniki ministrstva kot družbe DARS in DRI. Med iskanjem ustrezne rešitve je bilo potrebne kar nekaj potrpežljivosti, pa vendar hkrati tudi odločnosti. Župan je vsem vpletenim večkrat jasno in nedvoumno zagotovil, da bo vsakršna nadaljnja prekinitev postopka izgradnje manjkajočega dela obvoznice vodila v cestne zapore in protestne shode. Tokrat v skupni organizaciji vpletenih občin, kjer je predvidena gradnja glavne ceste Želodnik-Mengeš-Vodice. Sledila je predstavitev stališča Ministrstva za infrastrukturo, ki jo je naprej podal dr. Peter Gašperšič, minister RS za infrastrukturo: »Takšne odločitve Nadzornega sveta družbe DARS nisem pričakoval, saj smo na ministrstvu pripravili vse potrebne pravne podlage, strategijo, operativni načrt in letne načrte dela, v katere je vključena tudi izgradnja manjkajočega dela obvoznice Mengeš. Omenjena obvoznica je vključena tudi v letne načrte družbe DARS za leta 2016, 2017 in 2018. Prav zato smo bili presenečeni nad odločitvijo Nadzornega sveta družbe DARS. Upravo družbe DARS smo sedaj ponudili vsa potrebna orodja, da bo pridobila pozitivno mnenje Nadzornega sveta družbe DARS.« Na novinarski konferenci je kot predstavnica ministrstva sodelovala tudi mag. Darja Kocjan, direktorica Direktorata za kopenski promet: »Vse naše želje in delo poteka v smeri, da se bo projekt zaključil v najkrajšem možnem času. Tudi v prihodnje bomo družbi DARS nudili vso potrebno podporo in na rednih mesečnih srečanjih še posebej skrbno spremljali napredek na projektu.« Nato je nastalo situacijo v družbi DARS pojasnil še Vili Žavrlan, član Uprave družbe DARS: »V Upravi družbe DARS se zavedamo, da je gradnja manjkajočega dela obvoznice za občino pomemben projekt, saj pomeni razbremenitev centra naselja Mengeš. Naj pojasnim, da Nadzorni svet družbe DARS ni zavrnil objave začetka postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice Mengeš, ampak jo je zadržal. Pričakujemo, da bo Nadzorni svet DARS na naslednji seji, ki bo v ponedeljek, 9. julija 2018, dal zeleno luč za objavo javnega naročila in nadaljevanje vseh nadaljnjih aktivnosti. Problem »sistemske ureditve problematike evidentiranja nepremičnin drugih upravljavcev« je notranji problem DARS, ki ga bomo v naslednjem obdobju tudi rešili v sodelovanju z vsemi vpletenimi institucijami.« Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je nato k besedi povabil navzoče župane sosednjih občin. Peter Ložar, župan Občine Trzin, je pojasnil, da je nastalo situacijo potrebno nujno rešiti in urediti tranzitni promet tudi v drugih občinah: »V Trzinu se skozi občino vsak delovni dan pelje 22.000 avtomobilov iz smeri Mengša in 20.000 iz smeri Domžal. To je izjemna obremenitev in glede na to, da se druge oblike prevoza (npr. železniški je enak še iz časa mojega šolanja) ne izboljšujejo ali spreminjajo, je nujno potrebno urediti cestni promet, tako prometno varnost kot samo pretočnosti prometa.« Stanislav Poglajen, župan Občine Komenda, je predstavil stališče Občine Komenda: »V Občini Komenda se zavzemamo, da se glavna cesta Želodnik-Mengeš-Vodice najprej, kot je bilo dogovorjeno, zgradi v občini Mengeš, nato v občini Vodice in občini Komenda. Vsekakor so vsi deli povezani in jih je potrebno rešiti postopoma in hkrati kot celoto. Če bo prišlo do cestnih zapor, jih bomo podprli, ker je nujno urediti promet v vseh ob-ljubljanskih občinah, ki so vsak dan zasičene s tranzitnim prometom proti glavnemu mestu.« Aco Franc Šuštar, župan Občine Vodice, pa je bil do nastale situacije izredno kritičen: »Zgrožen sem nad odločitvijo Nadzornega sveta družbe DARS, in nad informacijo, da je bil prekinjen postopek za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice v občini Mengeš, saj se bo s tem časovno zamaknila tudi gradnja obvoznice v Vodicah. Po dosedanjih napovedih naj bi se začela, ko bo zaključen projekt v Mengšu. Trenutno smo rešili problem prometne varnosti, vendar pa ne tudi bivalnih razmer.« Na koncu je misli vseh povzel Franc Jerič, župan Občine Mengeš: »Pričakujemo pozitivno mnenje Nadzornega sveta družbe DARS oziroma nadaljevanje postopkov z objavo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice Mengeš. V primeru, da do objave ne bo prišlo, naj še enkrat spomnim, da smo se v občinah Vodice, Komenda, Mengeš in Trzin dogovorili za izvedbo cestnih zapor na isti dan in ob isti uri.« Besedilo in foto: Občinska uprava Nadzorni svet družbe DARS podal soglasje za nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice v občini Mengeš V ponedeljek, 9. julija 2018, je Nadzorni svet družbe DARS podal soglasje k javnemu razpisu za izbor izvajalca za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice Mengeš. S tem se je uspešno zaključil niz aktivnosti, ki jih je v juniju in juliju intenzivno vodil Franc Jerič, župan Občine Mengeš, za nadaljevanje postopkov za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice. Tudi v prihodnje bo župan spremljal vse aktivnosti in postopke v zvezi z izgradnjo manjkajočega dela obvoznice v občini ter se v primeru zapletov ustrezno odzval. Občinska uprava 5 Mengšan - junij 2018 OBČINA Gradnja Športne dvorane Mengeš, nerazumno zadrževanje postopkov s strani Civilne iniciative Mengeš Po oddaji vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za Športno dvorano Mengeš so nas z Upravne enote Domžale, ki vodi postopek, obvestili, da je Civilna iniciativa Mengeš oddala vlogo za priznanje lastnosti stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Vlogo Civilne iniciative Mengeš so na Upravni enoti Domžale zavrnili v maju in o tem obvestiti tudi nosilca Civilne iniciative Mengeš, Tomaža Štebeta. Zaradi prevzema pošte in oddaje ugovora v zadnjem trenutku, je bil ugovor na sklep o zavrnitvi vloge s strani Tomaža Štebe podan na Upravni enoti Domžale šele konec junija. O pritožbi bo sedaj kot drugostopenjski organ odločalo pristojno ministrstvo. Zaradi navedenih aktivnosti Civilne iniciative Mengeš, nosilca Tomaža Štebeta, Občina Mengeš kot investitorka, kljub popolni vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja za Športno dvorano Mengeš, še vedno ne more pridobiti gradbenega dovoljenja. Pritožbo g. Štebeta javno objavljamo. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je o zapletu v upravnem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo športne dvorane Mengeš povedal: »Vsi smo bili že večkrat enotni, tudi na Občinskem svetu Občine Mengeš, da je potrebno čim prej, po možnosti v poletnih mesecih začeti z gradnjo prepotrebne športne dvorane Mengeš. Iskanje novih razlogov, da z gradnjo nismo mogli začeti v poletnih mesecih, je po moji oceni neodgovorno, ne samo do predlaganih in sprejetih sklepov na Občinskem svetu, temveč predvsem do vseh, ki so vključeni v pedagoški proces v Osnovni šoli Mengeš. Torej ne samo šolark in šolarjev ali učiteljic in učiteljev, ampak tudi drugih zaposlenih, ki svoje delo opravljajo v neprimernih razmerah.« V okviru različnih informacij je bilo že večkrat izpostavljeno, da je bila I. faza reševanja prostorske problematike Osnovne šole Mengeš, izgradnja vzhodnega prizidka, uspešno zaključena v letu 2017. Pri tem se je ponovno pokazalo, da sodelovanje in pogovor lahko prineseta plodne rezultate, saj je bila celotna investicija, kljub arheološkim izkopavanjem, izvedena skladno s terminskim planom. Plodno sodelovanje z arheologom smo celo nadgradili s stalno razstavo najdenih eksponatov v Osnovni šoli Mengeš in izdelavo arheološkega spomina, posebej za potrebe Osnovne šole Mengeš. Tudi II. fazo reševanja prostorske problematike Osnovne šole Mengeš, v kateri je predvidena gradnja športne dvorane Mengeš, smo želeli realizirati v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki. Športno dvorano Mengeš je potrebno zgraditi, ker jo za nemoten pedagoški proces športa potrebujejo osnovnošolci, na lokaciji v neposredni bližini šole, z materiali in na način, ki bo prijazen do uporabnikov in se bo objekt vpel v Športni park Mengeš. Že večkrat smo pri različnih investicijah pokazali, da spoštujemo kon- struktivne predloge vključenih občank in občanov ter jih, po potrebi, tudi finančno podpremo. Polemiziranje o lokaciji, velikosti in namembnosti v fazi pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pa je popolnoma neustrezno in neprimerno. Ocenjujemo ga kot časovno zavlačevanje, ki ogroža tudi že rezervirana nepovratna sredstva EKO sklada. Ne smemo pozabiti, da izgradnji Športne dvorane Mengeš sledi še III. faza reševanja prostorske problematike Osnovne šole Mengeš, to je preureditev obstoječe telovadnice v šolsko kuhinjo in jedilnico, dodatne kabinete in knjižnico. Projekt faznega reševanja prostorske stiske Osnovne šole Mengeš pa bo s končano III. fazo na območju Športnega parka Mengeš zaključen. Besedilo in foto: Občinska uprava tt REPUBLIKA SLOVENIJA W UP&AVN A EN OTA 00 M Ž A LE L|LJ .arsH3 ctste 69, F P '13 1235 Dcnžate .j,. 01 722 01 00 01 72A 21 04 ■0?, w.upnrw*note,flO¥, si/comzate' Številka: 351- 197/2018/16 {25461) Datum: 29.6.2016 ZADEVA; Civilna iniciativa Mengeš - pritožba zoper sklep it. 351-197/2018/11 (25461) z dne 28, 6,2018; odgovor na pritožbo V skladu z 241, Ctenom Zakona o sptošnem upravnem postopku (Ur, hst RS, št 24/06 * uradne preči4Ceiw besedilo, 105/06-ZUS-1. 126/07» 65/08, 6/10 ir» 82/13) vam v pritog- pobijamo kopijo pritožbe Tomaža Štebeta, Hribarjeva ulica 35, MengeS, ki jo je dne 27, 6. 2016 pri upravnem organu podal na zapisnik, zoper sklep it, 351-197/2018/11 {25461} z dne 18. 5. 2018, s katerim upravni orgar Civilni iniciativi Mengeš ni priznal lastnosti stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo večnamenske športne dvorane v Mengšu. Pczfvamo vas, da se v roku 8 dni od vročitve tega dopisa «.'eCete o navedeni pritožbi ter morebitnih novih dejstvih In dokazih. Postopek vodi: . OJga Vrankar, dipl. ekon svetovalka ti Anton Kosec, d'pl opr org., inž. grad. vodja Oddelka za prostor Priloga: 1 x kopija pritožbe 6 Mengšan - junij 2018 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMŽALE ljubljanska ccstB £3. i? 30 üwriíaie T: 01 7ZZ 01 00 F. 01 72d 2i Q4 E ue domzakiSjov ti 'jpravnflcnote.gov g iKtonMli/ Številna: 351-197/201Bfl5 {25461} Datum: 27. 6. 20'8 ZAPISNIK o podari ustni pritožbi zoper sklep UE Domžale it. 351-1S7/2018/11 (25461). da ae Civilni inicialivíMengeS. Hribarjeva ulica 35,1234 MengeS. ne pozna lastnosti stranskega udeleženca v upravnem postopkj izdaje gradbenega dovojenja ¡nvestiloricj Občini táengeS. Slovenska cesta 30. Mangel, za gradnjo večnamenska Športne dvorane MengeS, Zapisnik je b I sestavljen drie 27. 6. 201 B. v prostorih Oddelka za prostor, UE Corréale. V predmetni zadevi je sestavljen ta zapisnik o usini .zjavl s pričetkom ob B,30 uri. Navzoči 1. stranka. Tomaž Štabe 2. Uradna oseba1 OlgaVrankar Pristopi Tomaž étebe. ki p o da naslednjo ustno pritožbo na zapisnik »Iz skiepa St, 351-197/2018/11 z dne ?ft 5 2018 izvira stali fiče prvostopnega upravnega wgana v zadevi izdaje gracbenega dovoljenja Investilonci Obi'ni MengeS, Slovenska cesta 30, MengeS, za gradnjo večnamenske Spönne d varane MengeS (določila QPN pare it in status zemljišč ni cpredeijen v sklepu) da naj bi zahtevek Civilne iniciatve MengeS nejasen in nepopoln in da na) bi bil ta dvom podlaga za poziv predlagateljev, da v roku 3 dni od prejela tega poziva pomanjkljivosti odpravi in vlogo razjasni. Civilna iniciativa MengeS stoji na staliSču, da iako raztegovanje ni skladno z Ustavo RS. po kateri imajo namensko organizirane cm me Iniciative pravico do socelovarja v upravnih zadevah na področjih, ki so temelj njihovega delovanja, Temelj tega delovanja izvira tako iz akta Civilne iniciative MengeS. po katerem se navedena iniciativa udeležuje vseh postopkov, ko gre za varstvo naravne in kulturne dediščine, okotjskega varstva, zakonitosti postopkov pri delu lokalne samouprave, Se posebej ko gre za proračunsko pofaOo javnih sredstev oz. javno finančno poslovanje Civilna iniciativa MengeS je vse to v dopolnitvi navedla pri čemer je instruktivni rok. ki je bil poden in določen za 3 dni* nima nobene podlage v nobenem predpisu in je v tem deJu dolcC'tev takega roka niCna po 6, točki 1. in 2. odstavka 279-člena 2UP. Z dofočitvijo takega roka je upravni organ posegel v določbo 44. člena Uslave RS in pravic ter dolžnosti, ki izhajajo iz 2. točke dodatka h Konvenciji o človekovih pravicah ESČP, ki Evropski predpis in ki ga ;e država RS sprejeta Se p^ed zahtevkom .okafne skupnosti Občine Mengeš v predmetni zadevi. Prav tafeo vlagatelj zahtevka v svoji vlogi za pridobitev statusa stranke v postopku oz. stranskega intervienenta obrazloži! svoj status, na podlagi Lizbonske pceodbe Aarhuške konvencije in ustavne pravice do peticije. Torej iz tega izhaja, da ni mogoče uporabil samo 42. člena ZU P, saj je ta procesni predpis izdan in nastal Se pred ustavnimi in evropskimi določbami. Ne glede na domneve odvelmka Andreja Ooiesa. da posameznik ali druitvo ali civilna iniciativa srne m more sodelovali v postopkih, za katere je ero od resornih ministrstev oblikovalo evidenco. Ta evidenca MOP namreC ne sega v področ.e Ministrslva za javno upravo. Ministrstva za kulturo, ki pokriva kulturno dediičmo in Ministrstva za notranje zadeve, ki pokriva področje druStev in iniciativ. Ker so razlogi pooblaščencev hudo nejasni in hudo nepopolni in jih upravni organ ni pretehtal in kol take zavrgel kot neevropske, neustavne In v nasprotju s predpisi Zakona o Vladi RS, ki določa, da primem skupnih zadev ki pokrivajo področja več ministrstev, ne more biti odločujoča neobjavljena cvidenca Ministrstva za okolje in prostor, nn katerega ima odvetnik Andrej Dotes m Katarina Doies močan vpliv, saj je tak izrek v direktnem nasprotju s 1,, 2. in 5. točko 2. odslavka 279. člena ZUP, kar je podlaga za ničnost tudi po 6. točki 1. odstavka 279. člena ZUP. Zato vlagateli le pritožbe predlaga upravnemu organu, da si pridobi pred izdajo odločbe Se mnenje zakonodajnih in sistemskih služb Ministrstva za javno upravo. Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za kulturo. V zadevi ustavne opredelitve pa je potrebno pridooiji mnenje Ustavnega sod iS ta RS. Predlog za ugotovitev ničnosti nima 'Oka, teče po uradni dolžnosti In K-Kot t¡ po ZUT pritožnik in predlagatelj plača na osnovi posebnega sklepa«. t prost Takso Zapisnik je napisan v dveh izvodih, od katerih prejme en izvod stranka. Zapisnik je bil preoran in na zapisnik nI bilo podanih nobenih pripomb. Zapisnik je bil zaključen ob 9.40 uri. Posvet na temo »Pomoč starejšim v občini Mengeš« V ponedeljek, 18. junija, je v prostorih Občine Mengeš na pobudo Franca Jeriča, župana Občine Mengeš, potekal posvet na temo Pomoč starejšim v občini Mengeš. Posveta so se udeležili predstavniki organizacij in društev z območja občine Mengeš, ki se srečujejo in rešujejo probleme starejših, Društva upokojencev Mengeš, Občinske organizacije Rdečega križa Mengeš, Župnijske karitas Mengeš, Mladinskega centra Mengeš, Doma počitka Mengeš, Centra za socialno delo Domžale in Zavoda Medgeneracijsko središče Komenda. Na posvetu so se zbrani dotaknili različnih tem, ki zadevajo problematiko pomoči starejšemu prebivalstvu v občini. Strinjali so se, da potreba po pomoči starejšim obstaja in da bo potrebno v prihodnosti več pozornosti nameniti reševanju te problematike. Dejstvo je, da se delež starejšega prebivalstva v občini nenehno povečuje. Starejši pa niti ne poznajo oziroma niso seznanjeni z vsemi oblikami pomoči, ki so mu na voljo, npr. pomoč na domu, institucionalno varstvo, dnevno varstvo, nega na domu in drugo. Sodelujoči na posvetu so bili enotnega mnenja glede največjega problema področja - da lokalna skupnost in društva niti ne poznajo oziroma niso seznanjena s starejšimi, ki bi bili pomoči potrebni, saj se starejši najpogosteje ne želijo izpostavljati. Tako pogosto ostajajo sami s svojimi problemi, brez potrebne pomoči. Na koncu posveta na temo »Pomoč starejšim v občini Mengeš« so udeleženci sprejeli različne sklepe/zaveze. Med najpomembnejšimi je prav gotovo pogovor občine z Inštitutom Antona Trstenjaka iz Ljubljane o izdelavi analize oziroma raziskave stanja na temo pomoči starejšim v občini Mengeš. S pomočjo strokovne analize bodo deležniki s tega področja lažje oblikovali potrebe in usmeritve za reševanje problemov starejših in jim lahko ponudili obliko pomoči, ki jo bodo pripravljeni sprejeti. Na koncu se je Franc Jerič, župan Občine Mengeš, vsem udeležencem posveta na temo »Pomoč starejšim v občini Mengeš« zahvalil za udeležbo in konstruktivno razpravo o pomoči starejšim in zagotovil, da se bodo aktivnosti v občini na tem področju nadaljevale septembra. Besedilo in foto: Občinska uprava 7 Mengšan - junij 2018 Trak sta ob spremljavi Veteranske godbe skupaj s Francem Jeričem, županom Občine Mengeš, prerezala Peter Kosec in Antonija Osolin V naseljih Mengeš, Topole in Loka polna pokritost s komunalnimi vodi Z zgrajeno Ropretovo cesto se je zaključila gradnja komunalnega omrežja v naseljih Mengeš, Topole in Loka. Na otvoritvi je Franc Jerič, župan Občine Mengeš, povedal: »Danes smo zaključili časovno zahteven projekt, obnovo Ropretove ceste. Zahvaljujem se vsem za pobude in sodelovanje, ponosni smo na obnovljeno znamenje ter predvsem, da ste z obnovo zadovoljni vsi, ki vam je cestišče in druga oprema namenjena, prebivalke in prebivalci območja.« Navzoče je nagovoril tudi Aleksander Schara, direktor izvajalca, podjetja Gratel: »Hvala vsem za sodelovanje, najprej za izkazano zaupanje na javnem natečaju in dobro pripravljen projekt. Naše delo je potekalo tekoče tudi zaradi sodelovanja stanovalcev ob cesti, posebna zahvala vsem za razumevanje in spoštovanje našega dela.« Slavnostna otvoritev, ki je zaradi muhastega vremena potekala na dvorišču Pr'Bognarju, se je začela z glasbo Veteranske godbe Mengeš. Po uvodni pesmi so sledili kratki nagovori. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je povedal: »Z izgradnjo Ropretove ceste smo zaključili projekt komunalnega opremljanja v naseljih Mengeš, Topole in Loka, ki smo ga začrtali leta 2008. Uspešno smo zgradili manjkajočih 40 odstotkov komunalnih vodov in sedaj so vsa gospodinjstva priključena na komunalno omrežje. Sledilo bo urejanje območja Dobena, kjer bomo komunalno opremljanje skladno z odlokom in priporočilom ministrstva zagotovili z malimi čistilnimi napravami.« V nadaljevanju je župan predstavil še opravljena dela na skoraj 400 m dolgem odseku Ropretove ceste: »V celoti je bila zgrajena fekalna kanalizacija v dolžini 357 m s 13 odcepi za fekalne priključke, meteorna kanalizacija v dolžini 215 m, vodovod v dolžini 502 m z 18 hišnimi priključki, elektrokabelska kanalizacija za javno razsvetljavo v dolžini 390 m, postavljene nove luči javne razsvetljave, elektrokabelska kanalizacija v dolžini 467 m, PTT kanalizacija v dolžini 627 m, izdelan spodnji ustroj ceste v dolžini 375 m, položeni granitni robniki v dolžini 778 m, granitne kocke v dolžini 187 m, betonski lamelni robniki v dolžini 351 m ter pločnik s tamponom v dolžini 410 m.« V nadaljevanju je navzoče je nagovoril tudi Aleksander Schara, direktor izvajalca, podjetja Gratel: »Hvala vsem za sodelovanje, najprej za izkazano zaupanje na javnem natečaju in dobro pripravljen projekt. Naše delo je potekalo tekoče tudi zaradi sodelovanja stanovalcev ob cesti, posebna zahvala vsem za razumevanje in spoštovanje našega dela.« Sledila je otvoritev ceste, trak sta ob spremljavi Veteranske godbe skupaj z županom prerezala Peter Kosec in Antonija Osolin. Po koncertu Veteranske godbe je bila za udeležence slavnostne otvoritve na dvorišču Pr'Bognarju pripravljena pogostitev. Besedilo in foto: Občinska uprava Rekonstrukcija vodov in cestišč v občini Mengeš se nadaljuje na Šolski, Šubljevi in Janševi ulici V poletnih mesecih bo Občina Mengeš v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik nadaljevala z obnovo vodovodnega in kanalizacijskega sistema. Najprej so začeli z obnovitveni deli na Šubljevi in Šolski ulici, nato pa bodo nadaljevali na Janševi ulici. Skupna vrednost investicij v vodovodno in kanalizacijsko omrežje v letu 2018 bo znašala 370.000 evrov, ki bodo zagotovljena z omrežnin. Redna, sistematična investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju so zagotovilo za dolgoročno varno in kakovostno oskrbo s pitno vodo. Šubljeva ulica Konec junija so se začela dela na Šubljevi ulici, kjer bo poleg obnovljenega glavnega vodovoda v dolžini 270 m urejenih 29 hišnih priključkov. Istočasno bo izvedena tudi točkovna sanacija kanalizacije. Dela bodo predvidoma zaključena do 28. avgusta 2018. Ifiir HHU*- H i rj Sn ; Na Šubljevi ulici bo do konca avgusta obnovljen glavni vodovod v dolžini 270 m in 29 hišnih priključkov Šolska ulica V času poletnih počitnic se je začela tudi rekonstrukcija Šolske ulice, kjer bo obnovljen glavni vodovodov v dolžini 273 m. Vzroka za obnovo vodovoda sta dotrajanost in prilagoditev trase vodovoda načrtovani gradnji Večnamenske športne dvorane Mengeš. Dela bodo predvidoma zaključena do 28. avgusta 2018, tako da bo cestišče »pripravljeno za novo šolsko leto«. Vzroka za obnovo vodovoda na Šolski ulici sta dotrajanost in prilagoditev trase vodovoda načrtovani gradnji Večnamenske športne dvorane Mengeš Janševa ulica V letu 2018 se načrtuje tudi obnova vodovoda na Janševi ulici, poleg obnovljenega glavnega voda v dolžini 280 m bo urejenih 25 hišnih priključkov. Sočasno pa bo izvedena tudi točkovna sanacija kanalizacije. Besedilo in foto: Občinska uprava 8 Mengšan - junij 2018 Na pobudo Franca Jeriča, župana občine, skupen ogled stanja na območju nekdanje opekarne pri Cegvenškem bajerju V petek, 29. junija, si je Franc Jerič, župan Občine Mengeš, skupaj s predstavniki podjetja Petrol, d. d., in njihovimi najemniki ogledal stanje na območju nekdanje opekarne pri Cegvenškem bajerju. V zadnjem obdobju je namreč Občina Mengeš prejela kar nekaj pritožb občanov glede stanja v nekdanji opekarni, saj naj bi se kljub prepovedi in zaščitenemu območju z Naturo 2000 na območje še vedno dovažale smeti in drug odpadni material. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je zaradi pritožb občank in občanov sklical skupni ogled območja, ki so se ga udeležili tako predstavniki lastnika zemljišča kot predstavnik najemnika. Na ogledu je bilo ugotovljeno, da se kljub prepovedi na območje še vedno dovažajo smeti in drugi odpadki. Župan je od lastnika zemljišča zahteval, da se območje čim hitreje sanira, drugače bodo s strani Uprave občine podane prijave na ustrezne institucije. Predstavniki Petrola, d. d., lastnika zemljišča, so zagotovili, da so najemniku že nekajkrat odredili sanacijo območja. Tudi ob tem zadnjem ogledu so ponovili zahtevo po sanaciji in določili rok za izvedbo. V primeru, da najemnik ne bo spoštoval dogovorjenih obveznosti, bodo sprožili postopke za prekinitev najemne pogodbe. Besedilo in foto: Občinska uprava Kuh'na v Mengšu v poletnih okusih, med glasbenimi gosti tudi Jadranski maestrali V soboto, 16. junija, je na že znani lokaciji, na tržnem prostoru ob Gasilskem domu Mengeš potekala druga letošnja Kuh'na v Mengšu. Vabilu organizatorjev so se odzvali Dobenski hram, Oš-terija pr' Mojc, Falafel Okusi Orienta, Mangoop Burgers 'n' stuff in ekipa Toma prireditve. S ponudbo in organizacijo programa so se jim pridružili tudi organizatorji Turistično društvo Mengeš, Toma prireditve, Kulturno društvo Mihaelov sejem in Občina Mengeš. Tokrat so jo ob osebnem jubileju posebej »zagodli« Zorki Požar, predsednici Turističnega društva Mengeš. Predstavitev Kuh'ne v Mengšu so bile do sedaj zapisane skozi oči obiskovalcev, ki so tudi tokrat nasmejani zapuščali gasilske mize. Dodatna morska ponudba, ne samo na strani gostinskih ponudnikov, temveč tudi v programu, je z Jadranskimi maestrali prinesla košček Jadrana in poletja tudi na mengeško tržnico. Odziv na Kuh'no v Mengšu smo tokrat preverili tudi med gostinci. Mojca iz Ošterije pr' Mojc, ki je znana po ponudbi domače kuhinje, tako mesne in vegetarijanske, je povedala: »Z veseljem smo se odzvali povabilu. Kuh'na v Mengšu je posebna, ker ima konstanten spremljevalni program. Pohvalila bi organizatorje, ki se zelo trudijo.« Odzvali so se tudi z Mangoop Burgers 'n' stuff, ki so izpostavil povsem drugi element: »Kuh'na v Mengšu je drugačna zaradi prostora, prireditveni prostor je bolj povezan, zato gostje lažje pregledajo ponudbo. Hkrati pa je ob cesti, kar privabi tudi mimoidoče.« Franc Zabret iz Turističnega društva Mengeš je pojasnil, da je zanje poleg kulinarične predstavitve pomembna tudi promocija turistične ponudbe: »Na naši stojnici je poleg mengeškega flancata, šmorna in palačink, v zimskem času smo ponujali tudi mengeškega biz-geca, veliko zanimanja tudi za promocijski material.« Kuh'no v Mengšu so s kulturnim programom popestrili pevski zbor Kalina iz Vrtca Mengeš, Jadranski maestrali, Marjan Urbanija na orglice, Sejmarji - KD Mihaelov sejem in Ansambel Odziv. Med programom so pripravili posebno presenečenje za Zorko Požar, predsednico Turističnega društva Mengeš. Ob njenem osebnem jubileju, 70-letnici ji je Bogo Ropotar, podžupan Občine Mengeš, predal košaro in ji zaželel še veliko zdravja. Na tržnici so svoje izdelke že tradicionalno ponujali Kmetija pri Vazarju, Sadjarstvo Kimovec, Robert Zamljen, Lali, d. o. o., Kmetija Mis, Mesnine Mrčun in Čebelarstvo Pavrič. Obiskovalci Kuhane v Mengšu - melodije okusov in glasbe so si z zanimanjem ogledali njihove izdelke in obljubili, da jih obiščejo tudi v prihodnjih sobotah. Naslednja Kuh'na v Mengšu bo jeseni, prav tako v soboto, 13. oktobra. Besedilo in foto: Tina Drolc Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je zaradi pritožb občank in občanov sklical skupni ogled območja, ki so se ga udeležili predstavniki lastnika zemljišča in predstavnik najemnika 9 Mengšan - junij 2018 Čebela je moja najboljša prijateljica Najvišje priznanje za življenjsko delo in prispevek v Mengšu je zagotovo naziv častni občan. Letos ga je na slovesnosti ob praznovanju občinskega praznika prejel priznani mengeški čebelar Matej Blejec, ki je svoje življenje in dušo posvetil prav čebelam. Pri tem pa ni zanemaril svoje družine, prijateljev in sokrajanov. Čebele vas spremljajo že vse življenje. Kdaj ste se prvič srečali z njimi? Otroštvo sem preživel v Kočevju, kjer sem hodil v italijansko šolo. Moj oče je bil čebelar. Tudi po mamini strani so bili vsi čebelarji. Vedno sem bil z očetom, ko se je ukvarjal s čebelami in povzel njegovo znanje čebelarjenja. Ko sem imel devet let, sem ogrebel prvi roj. Moje prvo ogrebanje je takrat opazoval italijanski vojak in me zelo pohvalil. V vaših otroških letih ste se veliko selili. So z vami potovale tudi čebele? Čebele smo vedno nosili s sabo. Ker je bil oče žandar, so bile selitve pogoste. Na koncu smo se skupaj s čebelami preselili v Mengeš. Bilo je konec maja leta 1945, takoj po svobodi. 7. avgusta pa se je ata ponesrečil in sva z mamo nekaj let čebelarila sama. Mengeš je bil rojstni kraj vašega očeta in je na koncu postal tudi vaš dom. Kakšni so vaši prvi spomini na Mengeš? Ob prihodu v Mengeš smo bili tujci. Bili smo brez denarja in smo prodali čebele. Kupil jih je eden od Mengša-nov. Prosil sem ga, da mi pusti vsaj en panj, pa je rekel: »Vse ali nič.« Leta 1958 sem se poročil. Ženin oče je bil tesar in sem ga prosil, da mi pusti postaviti čebelnjak. Dovolil je in mi rekel, da mi bo sam stesal takšen čebelnjak, da ga bodo vsi gledali. A se je žal še istega leta ponesrečil. Nato sem čebelnjak naredil sam. Najprej priročnega, manjšega. Potem sem postavil lesenega in nato zidanega. Od takrat že 60 let skrbim za čebele. Imeli smo že čez 200 panjev, danes pa jih je ostalo dobrih 130. Od teh jih 72 vozim s tovornjakom na različne paše po Sloveniji. Čebelje družine voziva že 55 let. Preostale imava z ženo doma. Bilo je vloženega veliko truda in na to sem ponosen. Toda v Mengšu ste bili zelo aktivni tudi na drugih področjih ... Poleg dela s čebelami sem bil aktiven v krajevni skupnosti, v različnih komisijah, bil sem predsednik telovadnega društva Partizan, sodeloval sem v gradbenem odboru pri gradnji šole, bil predstavnik v šolskem svetu. Povsod, kjer se je kaj dogajalo v Mengšu, sem bil zraven. Bil sem tudi sodnik porotnik, kjer sem se naučil, kaj je dobro in kaj slabo. Kot direktor sem vodil Opekarno Mengeš.. Ob nedeljah sem šel zjutraj k maši in potem spet nazaj k čebelam. »Odkar sem v Mengšu, že 60 let skrbim za čebele. Imeli smo že čez 200 panjev, danes pa jih je ostalo dobrih 130.« Delovali pa ste tudi v različnih čebelarskih organizacijah in društvih. Deloval sem v kamniškem, domžalskem in mengeškem čebelarskem društvu. Bil sem predsednik domžalskega društva. Prav tako tudi družine in kasneje čebelarskega društva v Mengšu, ki je društvo postalo po osamosvojitvi Slovenije. Veliko sem bil aktiven tudi v Čebelarski zvezi. Več kot trideset let sem sodeloval v raznih komisijah, odborih, sodeloval pri gradnji čebelarskega centra na Lukovici. Bil sem več let pomočnik veterinarjev na področju čebel. V Mengšu vas poznajo kot čebelarja tudi otroci v osnovni šoli. Leta 1975 sem začel delati s šolskimi otroki in sem imel otroški čebelarski krožek. Na začetku so se učiteljice bale, da bodo otroci popikani, a so kmalu uvidele, da je strah odveč. Otroke počasi uvedem v svet čebel, so navdušeni in se jih ne bojijo. Krožek že nekaj let vodi predsednik Čebelarskega društva Mengeš, Jože Boštjančič. Že dvaindvajset let sodelujem tudi z mengeškim vrtcem. Vsak mesec od mene odkupujejo med za otroško malico. Na zaključni slovesnosti občinskega praznika ste dobili najvišje priznanje v Mengšu in postali častni občan Mengša. Kdo vas je predlagal? Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi dobil takšno priznanje. Predlagal me je župan Franc Jerič. Bil sem zelo presenečen in počaščen. Nikoli ne bom pozabil, ko sem stal na odru in sem prejemal plaketo in znak častnega občana, so vsi ploskali, meni pa je bilo nerodno. Kaj vam pomeni to priznanje? Zelo veliko mi veliko pomeni in cenim to pozornost. Sem ponosen, da so se spomnili name. Je bila tudi vaša žena navdušena nad čebelami? Vsa ta leta mi je žena vedno stala ob strani, mi pomagala pri čebelah in sva skupaj čebelarila. Danes pa zaradi zdravja, žal, ne more več. »Jaz brez čebel ne morem biti in bom z njimi, dokler bom lahko,« pravi gospod Blejec Oče je bil Mengšan, mati pa iz Vasi pri Kočevju. Ali ste svojo ljubezen do čebel prenesli tudi na svoje otroke? Imam dva sinova in eno hčerko. Starejši Matej že več kot deset let sam čebelari. Ko se ozrem po stenah vaše sobe, vidim veliko priznanj in plaket. Imam čez 120 priznanj s področja čebelarjenja. Večinoma so zlata. Veste, za čebelarjenje moraš imeti veselje in to se pozna pri rezultatih. Kot čebelar imate zagotovo veliko anekdot in zanimivosti v rokavu. Zaupajte mi kakšno. Inšpektorji so me včasih obiskovali vsako leto vsaj dvakrat. Vzeli so vzorce in delali analizo kakovosti mojega medu. In nikoli ničesar našli. Ko smo nekoč imeli sestanek z ministrom in direktorico Veterinarske uprave, sem to tudi omenil. Vprašal sem ju, ali redne analize delajo tudi z medom, ki prihaja iz tujine. In mi je direktorica odgovorila, da ne, ker verjamejo njihovim certifikatom in analizam. In sem ji odvrnil: »Jaz pa svoj med redno ocenjujem na mednarodnih ocenjevanjih in ste vseeno skoz pri meni.« Na to nisem dobil jasnega odgovora. Ampak od takrat se je število njihovih obiskov zelo zmanjšalo. Kakšen odnos imamo Slovenci do medu? Včasih smo prodali veliko manj medu. Po med je sem ter tja prišel kdo le takrat, ko je bil pozimi prehlajen, sicer pa bolj poredko. Bil sem deset let kooperant tovarne Medex. Danes pa ves med prodam sam. Ljudje pojedo vse več medu, več se govori o njem, o čebelah, ljudje se zavedajo, kakšen pomen ima čebela za naravno okolje. Včasih so tudi kmetje imeli do čebel slab odnos. Danes je to drugače. Čeprav imam občutek, da je odnos do čebel tudi danes bolj mačehovski, saj se je prav na mengeškem polju pred leti zgodil pomor čebel. Še vedno prihaja do pomorov, a ne v takšnem obsegu kot včasih. Tudi na tem področju odgovornosti in zavedanja gremo v pravo smer. Kaj vam osebno pomeni čebela? Je moja najboljša prijateljica. Že od otroških let obožujem čebelarstvo. Jaz brez čebel ne morem biti in bom z njimi, dokler bom lahko. Nekoč me je nekdo vprašal: »Ata, ali tebe čebele kdaj pičijo?« In sem mu odgovoril: »Mene nikoli, čebela me samo poljubi, potem pa me malce peče.« Sicer me zelo malokrat pičijo. Čebele menjajo razpoloženje tako kot ljudje. Včasih je kakšna družina zelo huda, drugič pa je zelo mirna. Ali imate takšen strpen odnos tudi do ljudi? Imam. Toda velikokrat sem bil razočaran. Zelo rad pomagam ljudem, ki si želijo pomoči. Podaril sem čez 500 družin ljudem, ki so želeli čebelariti. Še danes me sprašujejo za nasvete. V Mengšu so bile karmeličanke, ki sem jih naučil čebelariti. Vsakomur pomagam in svetujem. Vsakemu od srca povem, kaj je prav. Ali se imate za Mengšana? Sem Mengšan od majhnih nog. Tu sem hodil v šolo in tu sem delal in živel. Če sem ponosen častni občan in imam občutek, da me sokrajani priznajo kot Mengšana. Vedno sem bil in se počutil Mengšan. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Vsakomur rad pomaga in svetuje, kako skrbeti za čebele TRETJE OBDOBJE Starajmo se varno in odgovorno Kako se dejavno in aktivno starati? Človek naj bi bil dejaven v okviru svojih zmožnosti in sposobnosti od rojstva do smrti. Aktivno staranje je proces, v katerem človek smiselno uresničuje svoje zmožnosti, ohranja in krepi zdravje, dobro telesno, socialno in duševno počutje, je varen in dejavno vključen v skupnost. Nanaša se na posameznike, skupine in skupnosti. Ključni cilj tega procesa pa je, da človek v starosti ohrani čim več samostojnosti in neodvisnosti. Za to pa so v obdobju staranja potrebne dobre navade zdravega življenja. Vsakdo ima številne dobre in slabe navade, zato je enim in drugim treba posvečati dovolj pozornosti v smislu varnega bivanja in sobivanja doma in v lokalnem okolju. V sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka izvajamo različne projekte za ohranjanje varne starosti. V okviru medgeneracijskega druženja je priljubljen projekt Preprečevanje padcev v starosti, ki nudi dobre rešitve za preprečevanje tovrstnih nezgod. Padci v domačem okolju pri starejših lahko povzročijo nemalo nevšečnosti. Lastno stanovanje vsi zelo dobro poznamo, zato smo lahko hitro neprevidni in nevarnost hitro spregledamo. Zaradi večanja števila ljudi, starih več kot osemdeset let in njihove osamljenosti, se veča tudi število padcev. Posledice so strah zbujajoče. Število različnih zlomov, poškodb hrbtenice, pretresov možganov ipd. se je v zadnjih desetletjih povečalo za več kot sto odstotkov. Padce v stanovanju oz. hiši se s primerno (pre)ureditvijo deloma lahko prepreči in zmanjša njihovo število. Večina jih namreč nastane v notranjih prostorih. Starejši ljudje se morajo spet in spet zavedati nevarnosti v lastnem stanovanju, kar zahteva le malo pozornosti, ki so se je odvadili, pa čeprav se vseh nevarnosti dobro zavedajo. V nadaljevanju bom opozoril le na nekaj nevarnosti, o drugih pa bomo spregovorili prihodnjič. Prostori, v katere vstopamo, morajo biti dovolj osvetljeni, pragovi morajo biti vidni, še bolje pa je, da jih sploh ni. Vrata naj bodo dovolj široka, ključavnice naj se odklepajo nad kljuko, da se ni treba sklanjati. Na stopniščih naj bodo narejena oprijemala oz. varnostne ograje, stopnice pa varne in nedrseče. Predmeti, ki so pogosteje v uporabi, naj bodo na nižjih policah, da se ni treba vzpenjati na stol ali lestev. Za padec so včasih krive tudi preproge, razmetani predmeti po tleh, lužice itd. Dobro je tudi upoštevati, naj bo v stanovanju le tisto, kar je potrebno, razporeditev pohištva pa smotrna in stalna. Besedilo in foto: Borut Trček, prostovoljec Borut Trček dela kot prostovoljec s starejšimi že več kot deset let. Usposabljal se je na Inštitutu Antona Trstenjaka. Če imate kako vprašanje ali nasvet v zvezi s tematiko članka, ga lahko povprašate. Njegovo številko hranimo v pisarni Društva upokojencev Mengeš. Preprečevanje padcev v starosti Priročnik zo člane skupin Državo soustvarjamo vsi državljani, kot posamezniki in kot neločljivi del celote Pohodniki so se že sedmo leto zapovrstjo ob počastitvi dneva državnosti zbrali v Športnem parku Topole. Pot jih je vodila po nabrežju Pšate, mimo spomenika talcev na Zalokah. Pri spomeniku državnosti in samostojnosti pred Gasilsko-godbenem domom Mengeš so se jim pridružili pohodniki iz Mengša. Pohodniki so nato nadaljevali pot do Kamnitega mosta v Loki, kjer so se jim pridružili še pohodniki iz Loke. Skupaj so odšli mimo spomenika žrtvam NOB, na Dobeno, kjer je bila pred Doben- V petek, 22. junija, je v občini Mengeš potekal že 7. tradicionalni pohod ob dnevu državnosti. Slavnostni govornik na zaključni slovesnosti ob dnevu državnosti je bil Franc Jerič, župan Občine Mengeš, ki je pohodnike in druge navzoče nagovoril: »Dan državnosti nas povezuje in opozarja, da državo sestavljamo vse državljanke in vsi državljani. Ne samo politiki in ne samo posamezniki izpostavljeni v medijih, ampak prav vsi.« 7. tradicionalnega pohoda se je udeležilo največje število pohodnikov doslej, ki so na poti ugotavljali, kakšno državo si želijo v prihodnje. skim hramom zaključna slovesnost ob dnevu državnosti. Zaključna slovesnost se je začela po prihodu pohodnikov s slovensko himno, ki so jo zapeli člani in članice mešanega pevskega zbora Svoboda iz Mengša. Katja Ručigaj je nato pozdravila vse prisotne in spomnila na aktivnosti, ki so potekale 25. junija 1991: »Na ta dan je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Republike Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.« Nato je k mikrofonu povabila slavnostnega govornika zaključne slovesnosti ob dnevu državnosti, Franca Jeriča, župana Občine Mengeš: »Dan državnosti nas povezuje in opozarja, da državo sestavljamo vse državljanke in državljani. Ne samo politiki in ne samo posamezniki izpostavljeni v medijih. Včasih se zdi, da pozabljamo, kako močno smo bili povezani leta 1991. Takrat smo dokazali, kaj lahko dosežemo skupaj, s sodelovanjem. Prav tako močna prizadevanja po povezovanju in predanosti si želimo tudi pri doseganju naše skupne prihodnosti, tako na lokalni kot nacionalni ravni.« Prireditev se je zaključila s kulturnim programom mešanega pevskega zbora Svoboda iz Mengša in recitalom Katje Ručigaj. Pohodniki in drugi prisotni so se poveselili še na družabnem delu druženja in skupaj varno odšli v dolino. Pohodniki so se že sedmo leto zapovrstjo ob počastitvi dneva državnosti zbrali v Športnem parku Topole Besedilo: Tina Drolc Foto: Bogdan Urankar in Miha Požar Na zaključni slovesnosti ob dnevu državnosti so bili prisotni tudi praporščaki Zbor pohodnikov v Loki je bil ob Kamnitem mostu v Loki Pri spomeniku državnosti in samostojnosti pred Gasilsko-godbenem domu Mengeš so se pohodnikom iz Topol pridružili pohodniki iz Mengša 70 let PGD Topole smo počastili s slavnostnim prevzemom gasilskega vozila GVM-1 V soboto, 9. junija, je bil za vaščane Topol poseben praznik. Na ta dan smo namreč obeležili 70 let delovanja Gasilskega društva Topole in to podkrepili s prevzemom novega gasilskega vozila GVM-1. Slavnostni dogodek je gostila jasa pri kapelici svete Lucije. Pred proslavo je na jasi potekalo slikanje in postroj prostovoljnih gasilcev iz Topol. po zahvali predal vozniku Žanu Bergantu, ki je obljubil, da bo vozilo uporabljal varno in v skladu z vizijo društva. Po ceremoniji je gospod župnik Marko Košir vozilo še blagoslovil in tako omogočil, da bo njegov namen in služenje podpirala tudi pomoč iz neba. Slednje so potrdile tudi dežne kaplje, ki so slovesnost spremljale do konca, se pravi še skozi podelitev priznanj in zahval zaslužnim članom društva. Slovesnost smo zaključili s pogostitvijo v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Topole. Besedilo: Mateja Kržin Foto: Bogdan Urankar Slovesnost sta ob 17. uri začeli gasilka Mateja Jemec Tomažin ter Mengeška godba z zvoki slovenske himne. Govorniški podest ob kapelici svete Lucije je ta dan dobil posebno dimenzijo, ker so se na njem zvrstili številni zaslužni posamezniki, ki so lojalno služili ciljem, izhajajočim iz prostovoljnega dela ter srčno gradili na dobro postavljenih temeljih še lepšo in še večjo zgodbo gasilcev v Topolah. Uvodni govor je pripadal Francu Hribarju, aktualnemu predsedniku PGD Topole. Na oder je povabil župana občine Mengeš Franca Jeriča, predsednika Gasilske zveze Mengeš Janeza Kon-ciljo in poveljnika Gasilske zveze Mengeš, Miho Verbiča. Vsak govor povabljenih je soustvaril mozaik zgodbe, ki je bila podarjena vaščanom in gasilcem Topol ter gostom iz okoliških gasilskih društev - PGD Komenda, PGD Križ, PGD Moste, PGD Trzin, PGD Jarše Rodica, PGD Homec, PGD Šinkov Turn, PGD Mengeš, PGD Loka pri Mengšu in PIGD Lek. Poleg sosednjih društev so nas s svojo navzočnostjo počastili tudi predstavniki drugih organizacij - Občine Mengeš, GZ Mengeš, Štaba CZ občine Mengeš, Turističnega društva Mengeš in Godbe Mengeš, ki je celotni dogodek ovila v glasbeno tančico navdiha. V osrednjem delu je Mateja Jemec Tomažin predstavila nastanek in delovanje društva. Povzetek predstavljamo v nadaljevanju. Slovesnost je šla naprej s predajo novega gasilskega vozila, katerega ključe je boter vozila, župan Franc Jerič, predal poveljniku Gasilskega društva Topole, Mihi Špruku, Miha pa jih je Zgodovina PGD Topole V Topolah se je potreba po ustanovitvi samostojne gasilske enote zaradi pogostih požarov kazala že konec 19. stoletja. Leta 1893 je namreč pogorela skoraj tretjina vasi. Prostovoljna gasilska četa Topole je bila zaradi vojne končno ustanov- ljena šele leta 1948. Ustanovni zbor je pri Petru Jeriču - Anžetu vodil poveljnik mengeškega sektorja Makarij Kralj, kjer se jih je od 50 navzočih vaščanov takoj včlanilo 26. Denarna sredstva za opremo so člani zbirali s članarino ter z uprizoritvijo ljudskih iger. V prvi sezoni so uprizarjali igro Vrnitev, v naslednjih letih pa še igri Veriga in Srenja. Režiral je Ivan Sinček, igrali pa so na Anžetovem dvorišču ter gostovali na odrih v Mengšu, Komendi in Radomljah. Leta 1951 je bil sprejet nov zakon o gasilstvu, ki je omogočil, da se je gasilska četa preimenovala v Prostovoljno gasilsko društvo Topole. V naslednjih letih si je društvo nadgradilo opremo, in sicer leta 1952 z novo motorno črpalko, tlačnimi in sesalnimi cevmi. Istega leta so gasilci začeli s prezidavo Kmetijsko-strojne zadruge Topole, kjer so dobili brezplačni prostor za hrambo orodja. Leta 1954 so prevzeli nov gasilski voz in kupili 100 metrov tlačnih cevi, naslednje leto so razvili nov prapor in leta 1958 pridobili še novo prikolico za prevoz brizgalne in orodja. Leta 1960 so opremi dodali še novo gasilsko sireno. Med leti 1962 in 1966 se je postavljal stolp za sušenje cevi, v istem obdobju pa je bilo v Topolah dograjeno vodovodno omrežje in postavljeni štirje hidranti, kar je precej izboljšalo požarno varnost. Tekmovalna dejavnost se je vzplamtela ob 20-le-tnici društva in članska ekipa je zasedla četrto mesto na občinskem tekmovanju. V tem letu so gasilci kupili tudi prve slovesne uniforme. Leta 1970 so topolski gasilci kupili rabljen VW 16 Mengšan - junij 2018 kombi in ga preuredili za gasilske potrebe, leta 1973 pa je bila urejena zunanjost okolice gasilskega doma. Ob 30-letnici društva, leta 1978, so prevzeli novo motorno črpalko Rosenbauer z zmogljivostjo pretoka 800 litrov na minuto, kupljen pa je bil tudi karamboliran VW-kombi in preurejen v gasilske namene, pri čemer so starega prodali. V jubilejnem letu je na občinskem tekmovanju nastopilo kar pet tekmovalnih desetin, kjer so zmago slavile članice. V letu 1984 sta bila obnovljen gasilski dom in pročelje, kupljeno novo vozilo TAM T 75 in izvedena velika medsektorska vaja. V drugi polovici 80. letih se je znova povečala tekmovalna dejavnost, zaradi katere so se police s pokali hitro zapolnile. Ti uspehi so leta 1989 botrovali odločitvi o gradnji novega gasilskega doma, v katerem je bilo leta 1995 napeljano centralno ogrevanje. Tega leta je članska B-ekipa na državnem prvenstvu za člane in veterane, ki je potekalo v Celju, postala državni prvak in se uvrstila na gasilsko olimpijado v Herningu na Danskem. Leta 1996 je bil razvit nov društveni gasilski prapor, kupljeno je bilo novo gasilsko vozilo z manjšo količino vode, ob praznovanju 50-letnice je izšel tudi zbornik PGD TOPOLE 1948-1998. Ustanovitev GZ Mengeš je bistveno pripomogla k boljšemu in hitrejšemu opremljanju prostovoljnih gasilskih društev v občini, leta 1999 so gasilci kupili rabljen citroenov kombi in ga predelali v gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM, leta 2001 je bila postavljena spletna stran društva, leta 2002 pa kupljeno novo orodno vozilo Mercedes Atego 815 z nadgradnjo v GVV-2. Leta 2006 je bilo v Topolah prvič organizirano tekmovanje dvojic v vlečenju B-tlačnih cevi. Ideja se je dobro prijela, ker se vsako leto pomeri več kot dvajset dvojic. Rekord pa znaša več kot 255 m. Leta 2008 je bila ob praznovanju 60-letnice izdana knjiga Topole, nekdaj in danes, na državno prvenstvo na Ravnah pa so se udeležile kar tri ekipe, pri čemer se je ekipa članov B uvrstila na izbirno tekmovanje za olimpijado in nato na gasilsko olimpijado v Ostravi na Češkem, tak uspeh pa ponovila še leta 2016 z uvrstitvijo na gasilsko olimpijado v Avstriji. Na pomoč! Besedilo: povzeto po prispevku Mateje Jemec Tomažin DOBENO Četrto srečanje vaščanov in članov TD Dobeno Tudi letos smo člani turističnega društva in vaškega odbora, ob podpori občine, združili moči in sredstva ter pripravili že četrto zaporedno srečanje za krajane in člane TD Dobeno. Ker je lani Dobensko srečanje potekalo v soboto po zaključku šolskega leta in so nekateri sovaščani že odšli na dopust, smo se v pripravljalnem odboru dogovorili, da letošnje srečanje organiziramo prej, in sicer v soboto, 16. junija, da konec šolskega leta ne bi slabo vplival na udeležbo. Tudi letos sta nam Brigita in Damjan prijazno odstopila prostor za ta dogodek, poleg tega pa nudila vsestransko pomoč in sodelovanje. Prijetno okolje v naravi je še dodatno prispevalo k spontanemu in veselemu razpoloženju vseh udeležencev. Srečanja sta se udeležila tudi župan g. Jerič in podžupan g. Ropotar. Vsakodnevne obveznosti in skrbi nam ne puščajo veliko možnosti in priložnosti za taka druženja. Poleg tega je Dobeno raztegnjeno v tri zaselke: Spodnje, Srednje in Zgornje Dobe-no, kar še otežuje naša srečanja in druženje. Številna udeležba krajanov je pokazala, da si prebivalci tega želimo. Udeležba na naših srečanjih potrjuje, da je bila pred štirimi leti izražena ideja, da namesto izleta za vaščane in člane TD Dobeno raje organiziramo srečanje s piknikom, pravilna. Druženju smo tudi letos dodali predstavitev umetniških izdelkov naših krajanov in članov turističnega društva; Brigite Herjavec, Naceta Aleša in Ivanke Rou-di, kar so obiskovalci toplo pozdravili. Srečanje se je začelo ob 15. uri, vse obiskovalce je na stojnici TD pozdravila »sprejemna« ekipa in jih postregla s pijačo, ki so jo prispevali dobenski gostinci, in pecivom, prispevkom naših vrlih sokrajank. Prišleke je pričakala tudi prijetna glasba v izvedbi »našega« glasbenika Frenka. Lepo vreme, dobra hrana in hladna pijača, kar je bilo na razpolago obiskovalcem, so prispevali k veselemu in sproščenemu vzdušju. Ko so se obiskovalci posedli, si postregli s hrano in pijačo, je vse prisotne v imenu prirediteljev, VO in TD Do-beno, pozdravil in se vsem sodelujočim zahvalil za njihovo pomoč, predsednik TD Tone Vidrgar. Zbrane je nagovoril, tudi naš župan Franc Jerič, nam zaželel prijetno druženje, ter dodal nekaj obljub ... Sledil je glasbeni program, ki ga je s pesmimi obogatila naša sokrajanka in pevka Marjeta Aleš. Poleg plesnega nastopa, na rap glasbo, ki ga je pogumno izvedla mlada Zara Premk, je v kulturnih utrinkih sodelovala še Frančiška Hunjet s svojima pesmima in »dobenski« harmonikarji z venčkom narodnih. V program so bile vključene tudi športne aktivnosti za udeležence srečanja: tekmovanje v metanju podkev, vlečenje vrvi in »žaganje hloda«. Tekmovanje je bilo zanimivo z glasno spodbudo prisotnih. Zmagovalci v vseh disciplinah so prejeli praktične nagrade, vodja in sodnik tekmovanja je bil član našega TD in predsednik VO Loka, Dare Purnat, ki je vestno opravil svojo nalogo. Tudi otroci so prišli na svoj račun, tekmovali so v ilustriranju »kako jaz vidim srečanje«, nagrajeni pa so bili vsi sodelujoči, poleg tega jih je razveselila še Sandra s poslikavo obrazov in sadni sladoled, ki ga je postregel Termomix. Druženje obiskovalcev je potekalo v prijetnem in prijateljskem vzdušju do poznih večernih ur, prireditev je povsem uspela, bila je programsko nadgrajena, kulinarično obogatena in zato nagrajena z obilico pohval. Besedilo in foto: T. VidrgarBesedilo GVM-1 je gasilsko vozilo za prevoz moštva in opreme. Namenjeno je tudi prevozu gasilske mladine, ko se ta udeležuje tekmovanj, taborov ali drugih izobraževalno-družabnih dogodkov. « éM iT Šolska knjižnica Spletna učilnica za učence Mengša in Barcelosa, OŠ Mengeš na Portugalskem Učitelji in drugi strokovni delavci Osnovne šole Mengeš se ob svojem delu redno izobražujemo. Zelo nam pomagajo srečanja, kjer lahko primerjamo dobre prakse, še nikoli pa se nismo udeležili kakšnega projekta v tujini, kot to počne precej kolegov z drugih šol. Za začetek se nam je zdela najbolj primerna mobilna aktivnost učiteljev Job Shadowing, kar pomeni spremljanje dela zaposlenih na enakem delovnem mestu, vendar v drugi državi. Projekt smo prijavile v programu Erasmus+ in ga uresničile s pomočjo CMEPIUS-a. Za partnersko šolo smo zaprosili skupnost šol Agrupamento de Escolas de Barcelos na Portugalskem, v kateri so nas pozneje lepo sprejeli. Projekt Knjiga otrokom v pomoč in veselje smo pripravile pedagoginja Janja Gonza, učiteljica materinščine Doroteja Šporn in šolska knjižničarka Mojca Ulaga. Čeprav je glavni cilj mobilnosti Job Shadowing predvsem videti, kako stvari delujejo v tujini in morda poskušati prenesti primere dobre prakse v naše okolje, smo želele več kot samo opazovati. Razmišljale smo, kako bi povezale učence naše šole in šole na Portugalskem. Našle smo knjigo portugalske avtorice, primerno za najstnike in prevedeno v slovenščino ter prek šolske spletne strani ustvarile spletno učilnico, na kateri bi si lahko učenci v angleščini izmenjali mnenja o prebranem in o tematikah, ki jih je knjiga obravnavala. Portugalsko kulturo smo z izborom knjige približale našim učencem in hkrati ustvarile pogoje za kvaliteten klepet. Srečanja z našimi učenci so bila prav luštna. Učenci so zelo dobro razmišljali, pisali so samostojno in v angleščini, brez predhodnega prevajanja. Ko smo odpotovale na Portugalsko in tam izvedle uro za njihove učence, se je izkazalo, da so le-ti, čeprav nekaj let starejši, potrebovali precej več pomoči, predvsem zaradi (ne)znanja angleškega jezika. Kljub težavam, ki so jih imeli, pa so bili portugalski najstniki zelo motivirani in so se tako močno trudili, da smo bile kar nekako ganjene. Na Portugalskem smo preživele enajst dni v oktobru. V tem času smo videle res veliko: Center srednjih šol s približno 1600 učenci, več osnovnih šol, splošno knjižnico v kraju Barcelos, kjer smo bivale. Prisostvovale smo pri pouku različnih predmetov (angleščina, portugalščina, španščina, matematika, umetnost ...) in imele strokovne pogovore z učitelji, knjižničarji, ravnatelji. Sprejela nas je tudi po-džupanja mesta Barcelos. Poleg stroke smo spoznavale drugačno kulturo, obiskale nekaj znanih mest (Porto, Braga, Guimaresa, Viano de Castelo ...), utrjevale znanje angleščine in se spopadale s portugalščino. Ljudje so bili izredno prijazni, umirjeni in prilagodljivi, tako da smo se počutile zelo prijetno. In največje razlike, ki smo jih opazile v šolskem sistemu? Predvsem čas, ki ga učenci preživijo v šoli. Tudi najmlajši imajo redni pouk temeljnih predmetov še pozno popoldne. Srednješolski urniki se vlečejo do večera. Domače naloge delajo, ko pridejo iz šole, enako je z učenjem. Različni treningi, glasbene šole in podobne dejavnosti, ki jih poznajo naši otroci, torej odpadejo. Tudi bralna kultura je pri portugalskih otrocih slabše razvita kot pri nas, nekaj zaradi tega, ker se je pri njih mladinska književnost počasneje razvijala, verjetno pa vpliva na bralne navade tudi pomanjkanje prostega časa. Kljub temu so se nam zdeli tako učenci kot tudi učitelji zadovoljni (ves čas smo se spraševale, ali niso morda zadovoljnejši od nas). Počutile smo se res sprejete in domačno. Učitelji, s katerimi smo se največ družili in so že obiskali Slovenijo (takih sploh ni bilo malo), pa so poudarjali, kako smo si Slovenci in Portugalci podobni ... Mogoče pa spodbudimo še koga, da gre preverit to podobnost! Besedilo in foto: Mojca Ulaga, knjižničarka OŠ Mengeš 17. maj - dan veteranov vojne za Slovenijo Na ta dan, leta 1990, je Jugoslovanska armada izdala ukaz, da se zaradi varnostnih razlogov premesti vse orožje v lasti štabov TO v vojašnice. Večina teh skladišč je bila dobro varovana, oborožitev nekaterih štabov pa je bila že prej shranjena v skladiščih vojašnic. 17. maj 1990 je dan zavrnitve premeščanja orožja TO. Za ta korak se je v Sloveniji odločilo 16 ObmŠTO in tako je kar nekaj orožja (last občin in delovnih organizacij ostalo v njihovih rokah. Ta veteranski praznik po tradiciji praznujemo na Geossu. Na srečanju nas je nagovoril predsednik policijskega združenja SEVER, dr. Tomaž Čas. Poudaril je, da niso osamosvojitve izpeljali zgolj vodilni na položajih obrambe in takratne milice. Brez več desettisočglave množice mož in tudi žena, ki so v usodnem trenutku poprijeli za orožje, to nikomur ne bi uspelo. Tudi s preprodajo orožja se mi nismo ukvarjali, zato je že čas, da se tudi to razčisti in obelodani. Zato veterani ne dovolimo, da si posamezniki lastijo osamosvojitev. Vojni veterani smo sicer po knjižni razlagi odsluženi vojaki, ki smo zavarovali interese novo nastale države. Navzlic temu smo ponosni na to in kljub letom, ki se nam kopičijo po zakonu narave, bi prenekateri še vedno stopili v bran domovine. Besedilo in foto: Janez Gregorič Bralni večer V organizaciji Društva za študije kontemplativnih tradicij smo se, še zadnjič pred poletnimi počitnicami, srečali v ponedeljek, 18. junija, v Knjižnici Janeza Trdine v Mengšu. Brali in poglabljali smo 118. pismo iz Senekovega dela Pisma prijatelju Luci-liju, v katerem na nekoliko drugačen način kot doslej premišlja o dobrem in dobrinah. V uvodu nas Seneka nagovarja, da je bolje, če se ukvarjamo z lastnimi napakami kakor s tujimi, če preiskujemo sami sebe in vidimo, za kaj vse smo kandidati in se potem sami ne podpiramo s svojim glasovanjem. Nekaj odličnega je biti brez strahu in svoboden, se za ničemer poganjati in se ne meniti za glasovanje usode. Pravi, da to pomeni, ustvarjati si neodvisno življenje. Današnji način življenja je usmerjen v potrošništvo, v pridobivanje dobrin. Pravi, da je nepoznavanje resnice v pogubo in da ljudje, tako rekoč oslepljeni od govoric, iščejo navidezne dobrine, ko pa jih po mnogih težavah dosežejo, vidijo, da je to nekaj zlega ali brez vrednosti ali manjše, kot so upali. Zato, da še z nami ne bo tako, svetuje, da preiščemo, kaj je dobro, kaj je dobrina. Razlikuje med dobrim in nravno dobrim. Oboje je nekako pomešano med seboj in nerazdružljivo: dobro ne more biti nič, v čemer ni nekaj nravno dobrega in nravno dobro je že kot takšno resnično dobro. Nravno dobro je popolna dobrina, ki osrečuje življenje in ki postane po njej tudi vse drugo dobrina. Npr. opravljanje službe ni dobrina, če pa se nekdo, ki opravlja ta poklic, izkaže za nravno dobrega, postane ta poklic dobrina in preide iz navidezne v pravo dobrino. Z bralnimi večeri bomo zopet nadaljevali v jesenskem času. Vabimo vas v ponedeljek, 17. septembra, ob 19.30 v Knjižnico Mengeš. Besedilo: Viktorija Oblak "Kar je dobro, je zvezano z resnico, kajti če ni resnično, tudi dobro ni." Gasilska orientacija in kino na prostem V soboto, 9. junija, smo se v Pečah pri Moravčah udeležili regijskega tekmovanja v orientaciji gasilske mladine. Sodelovali smo z dvema ekipama pionirjev in eno ekipo pripravnikov. Tekmovanje so sestavljale štiri faze, in sicer vaja z vedrovko, hitrostno vezanje vozlov, teoretično znanje iz orientacije in pohod, kjer je pomembna hitrost in dobra orientacija. Ekipe se sicer niso uvrstile naprej, da pa je važno sodelovati in ne nujno zmagati, potrjuje sobota, prijetno preživeta na soncu, v naravi in med prijatelji. In v tem duhu smo otroke za trud nagradili s kinom na prostem. Pripravili smo ga na igrišču v Topolah, pred velikim platnom smo namesto stolov razgrnili odeje, ob platnu pa smo pekli kokice in druge dobrote, ki sodijo v pravi kino. Poleg zvezd na nebu so nas razveseljevali tudi junaki risanke. Besedilo: Mateja Kržin Foto: Miran Grilc Otroke so za trud nagradili s kinom na prostem 19 Mengšan - junij 2018 MENGEŠKI UTRIP Backove vezilje pripravile že 7. razstavo ročnih del Backove vezilje so 18. maja pripravile že sedmo razstavo ročnih del v preddverju župnijskega doma v Mengšu. 28 pridnih vezilj predstavljajo dediščino naših mam in babic v različnih tehnikah in tudi nekaj bolj modernih (orhideje, vijolice iz nogavic), mize pa nam je polepšala z rožami iz krep papirja tudi Dragica Vrhovnik. Z uvodom v teden kulture so s kratkim kulturnim programom popestrile večer mlada ci-trarka Ana Tavčar, mažoretke pod vodstvom Anite Omerzu in pevka Aleksandra Matan, ki je ob spremljavi kitarista Vida zapela uspešnici in po bučnem aplavzu sta morala na oder še enkrat in ob navdušenju številnega občinstva je zapela še tri pesmi. Vzpodbujat jo je prišla tudi njena mentorica Alenka Gotar. Povezoval-ka večera ga. Bojana je povedala nekaj zgodovine backovih vezilj, ki so skupaj že od leta 2012 in je to njihova že sedma razstava. Ob četrkovih večerih se družijo, izmenjujejo vzorce, pokažejo, kaj so novega naredile, se med seboj vzpodbujajo in veselijo lepih izdelkov. V tej sezoni so si nekatere vezilje obzorja še razširile in so šle na kmetijo k Perovim trgat koruzo, potem so še pripravile večer ličkanja, kamor spada dobra glasba in tudi dobre hrane in pijače ni manjkalo. Po odbranem lepem ličkanju je pet vezilj spletlo kite in iz njih so izdelale predpražnike, ki so tudi del te razstave. Ob kulturnem programu jih je pozdravil tudi župan občine Mengeš Franc Jerič, ki je pohvalil trud njihovih pridnih rok in seveda dober vid in potrpljenje, ki ga ob tem ustvarjanju potrebujejo. Zahvalile so se tudi župniku g. Marku Koširju za prostor, ki je svetel in topel, da lahko ustvarjajo vse te umetnine, ter mentorici Vidi Burnik, ki z vso potrpežljivostjo in dobro voljo posreduje znanje, ki ga ima. Ob koncu so obiskovalce postregle z domačimi dobrotami, ki jih znajo tudi dobro in lepo pripraviti, s "t'krat-kim", vinom in sokom. Ob ogledu razstavljenih del po mizah so obiskovalci poklepetali z ustvarjalkami, ki so jih pohvalili, da ohranjajo kulturno dediščino in te lepe umetnine pokažejo tudi drugim, ki jim ni vseeno, da bi šla taka ročna dela v pozabo. Ob koncu ste povabljene vse zainteresirane umetnice, da se jim pridružite v jeseni, začnejo prvi četrtek v oktobru, da boste skupaj ustvarile nove umetnine. Besedilo: Ivanka Roudi Foto: Metod Letnar Backove vezilje na izletu Backove vezilje so od oktobra do maja pridno ustvarjale svoje izdelke, ki so jih postavile na ogled od 18. do 20 20. maja v žu-pnjiskem domu Mengeš. Z razstavo, ki so jo pripravile pod vodstvom mentorice gospe Vide Burnik, so želele predstaviti dediščino njihovih mam in babic. Njihove izdelke so krasile rožice iz krep papirja, večinoma delo gospe Dragice Vrhovnik (nekatere pa so jih izdelale same) in orhideje iz najlonskih nogavic. Po celoletnem delu in zaključku razstave pa so se 7. junija, tako kot vsako leto, odpravile na izlet. Tokrat že tretjič na Dolenjsko, saj nam naša dežela nam nudi orgormno naravnih lepot. Na izlet so povabile tudi gospoda župana Franca Jeriča, ki je povabilo z veseljem sprejel. Najprej so se ustavili na etnološkem muzeju NOSE v Ivančni Gorici,ki so ga začeli ustvarjati leta 2002. Razstavljajo nepopisno lepo in negovano zbirko od kmetijskega in obrtniško-ro-kodelskega orodja do vseh gospodinjskih predmetov. Zbirka je dragocen spomin na življenje naših prednikov in predstavljajo izjemno kulturno dediščino. Tudi okolica je čudovito urejena. Lastnika sta jih na koncu postregla z domačimi dobrotami. Pot jih je potem vodila do Jurčičeve domačije na Muljavi. To je etnografski muzej na prostem, kjer vsako leto potekajo številne kulturne prireditve v neokrnjeni naravi. Sledil je ogled skritih zakladov Krke, ki je najdaljša slovenska kraška reka (94 km), ogledale so si tudi kraško jamo, kjer poleg netopirjev in drugih žuželk živi tudi človeška ribica. V Žužemberku so naredile kratek premor za malico, nato ša so se odplejali še do Metlike. Za zaključek izleta pa so imele čudovito presenečenje na vikendu gospe Vide Burnik, kjer sta jih pričakala dobro razpoložena specializirana kuharja na žaru gospod Bojan Burnik in gospod Stane Golob. Čakala jih je mizica pogrni se z dobrotami z žara in nato še s pecivom, ki so ga članice backovih vezilj same ustvarile, seveda pa ni manjkal tudi čviček kot glavni na Dolenjskem. Tako so zvečer uspešno zaključile izlet in se z lepimi občutkii in doživetji odpeljale domov. Besedilo: Majda Golob Foto: Tanja Letnar Vsi na trim 2018 Turistično društvo Mengeš je ob občinskem prazniku Občine Mengeš v nedeljo, 3. junija, med 8. In 12. uro organiziralo akcijo z naslovom »VSI NA TRIM«, ki poteka že 36 let. Članice in člani UO in NO našega društva, ki je zadolženo tudi za vzdrževanje vadbenih orodij in urejenost trimske steze, smo pred vstopom na stezo postavili informacijsko postajo z namenom, da ugotovimo, kako obiskana je naše trimska steza na Gobavici in kako so z njeno ureditvijo zadovoljni uporabniki. Povedati moram, da smo bili z obiskom zelo zadovoljni, saj je v tem kratkem času trimsko stezo prehodilo ali preteklo in obiskalo še Mengeško kočo ali lokal Pr' Fartku 553 obiskovalcev. Nekateri so trimsko stezo pretekli kar dvakrat ali celo trikrat in na posameznih postajah opravili telovadne vaje. Z urejenostjo trimske steze so bili obiskovalci zadovoljni Obiskovalci so prišli iz 30 različnih krajev bližnje in daljne okolice Mengša. Nekateri obiščejo trimsko stezo vsak dan, drugi dvakrat ali trikrat tedensko, drugi nekajkrat mesečno, po navadi konec tedna. Prihajajo posamezniki, zakonski pari, zelo veliko je mladih družin in mlajši otroci si zelo radi ogledajo tudi živali pri Mengeški koči in se poigrajo na igralih. V gostišču se je možno odžejati in okrepčati in v tem času tudi posladkati s sladoledom. Zelo pestra ponudba je tudi Pr' Fartku, imajo tudi igrala za otroke. Ob zaključku pohoda so se udeleženci pri nas lahko tudi odžejali ter posladkali. Razdelili smo tudi prospekte, razglednice, zemljevide, ki jih je izdalo naše društvo in še nekaj gradiva »Srca Slovenije«. Prospekte imamo natisnjene tudi v nemškem in angleškem jeziku, da se lahko predstavimo na prireditvah v tujini oz. tujcem v naši informacijski pisarni. Organiziramo tudi celodnevne ali poldnevne vodene izlete, na katerih si je možno ogledati znamenitosti Mengša in okolice. Besedilo: Francka Trobec za Turistično društvo Mengeš, foto: FZT Predstavitev Mengša na tržnici v Domžalah V soboto, 16. junija, je Turistično društvo Mengeš na domžalskem tržnem prostoru organiziralo predstavitev ponudnikov iz občine Mengeš. Svojo ponudbo so predstavili: Kmetija Per, Čebelarstvo Pavrič, trgovina z glasbili Melodija Mengeš, Backove vezilje in Turistično društvo Mengeš s sladkimi dobrotami, mengeškim bizgecem in prospektnim materialom. Za kulturni program so poskrbeli veterani Mengeške godbe in orgličar Marjan Urbanija s svojim ansamblom Sejmarji. Vsi nastopajoči so navdušili številne obiskovalce tržnice. Istočasno je na mengeški tržnici potekala Odprta kuh'na, na kateri je TD Mengeš sodelovalo s svojo stojnico, na kateri so ponudili sveže ocvrte mengeške hvancate, carski praženec in palačinke. Manjkalo pa ni tudi drugih sladkih dobrot. Besedilo: Miha Požar Foto: Miha Požar in FZT Jubilantka Zorka Požar Zorka Požar, predsednica TD Mengeš in častna članica KD Mengeška godba, je 11. junija praznovala okrogli jubilej - sedemdeset pomladi. Člani upravnega in nadzornega odbora Turističnega društva Mengeš, prijatelji ter mengeški godbeniki in godbenice smo jo presenetili že v nedeljo, 10. junija, popoldne, ko smo pri njej doma s prihodom »tete Pehte« s polnim košem najboljših zelišč, ob glasbi in plesu praznovali njen rojstni dan. Zorka je že dolga leta ena izmed najbolj društveno aktivnih Mengšank, s katero številni Mengšani, Ločani in Topolci zelo radi sodelujemo in jo iskreno spoštujemo. Je dolgoletna članica Mihaelovega sejma, predsednica NO Zveze kulturnih društev Občine Mengeš, predvsem pa članica Turističnega društva Mengeš, ki ga s požrtvovalnostjo in srčnostjo že skoraj deset let tudi vodi. Poleg pomembne in odgovorne funkcije predsednice rada poprime tudi za kuhalnico in druge pripomočke ter skuha in speče dobrote za potrebe društva - promocije na sejmih in različnih dogodkih ter za druge priložnosti v občini, razne prireditve in druge slovesnosti, na katerih se izkaže njen čut za estetiko. Je tudi častna članica in ena izmed najbolj gorečih podpornic KD Mengeška godba. Z možem Mihom že leta skrbita za okensko cvetje oz. zunanjo podobo godbenega doma, vedno pa tudi priskoči na pomoč z organizacijo in pripravo scenske postavitve pri nastopih, kjer prav tako poskrbi za cvetje in organizira ekipo turističnega društva za pomoč ter speče pecivo. Zorka, hvala za vse opravljeno delo in še na mnoga leta! Mengšan - MENGEŠKI UTRIP Zaključna prireditev projekta ŠIPK V sredo, 23. maja, smo študentje in študentke študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) z naslovom Podpora projektu Učenje za življenje (ki je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada) na Centru za socialno delo v Domžalah organizirali predstavitev opravljenega dela in ugotovitev, kot zaključek našega štirimesečnega projekta. Naš namen je bil zainteresirani javnosti predstaviti projekt, cilje in tudi rezultate. Dogodka, ki je bil organiziran predvsem za to, da bi predstavnikom petih občin, ki jih pokriva CSD Domžale, ter javnim zavodom in drugim organizacijam na tem območju predstavili ugotovitve, so se udeležili zaposleni na Centu za socialno delo Domžale, prostovoljki v projektu Učenje za življenje, dve svetovalni delavki iz šol ter svetovalna delavka vrtca v Domžalah. Med udeleženci so bile tudi tri predstavnice različnih strank, ki so kandidirale na državnozbor-skih volitvah na tem območju ter predstavnika spletnega in tiskanega medija z lokalnega območja. Študentje pripravljeni na predstavitev Prireditev, ki sta jo povezovala študenta Špela in Aleš, je otvorila Ana Zakšek, univ. dipl. soc. del., ki je nadomeščala direktorico CSD Domžale, sledila pa je predstavitev projekta Učenje za življenje s strani vodje projekta, Veronike Rajk, univ. dipl. soc. del., ki je bila tudi strokovna sodelavka v projektu ŠIPK. Povedala je nekaj o zgodovini projekta Učenje za življenje, ki na CSD Domžale uradno poteka že 20 let, ter tudi, kako poteka pomoč v projektu, ki je namenjen družinam s številnimi izzivi. Navzoče je pozdravila tudi doc. dr. Liljana Rihter predstojnica Katedre za raziskovanje in organizacijo na FSD UL ter pedagoška mentorica v projektu ŠIPK, ki je izpostavila tudi tri temeljne cilje, ki jih je zasledoval ŠIPK. Sledil je del, v katerem smo študentke in študentje predstavili naše delo. V okviru projekta smo kot prvi cilj - ugotavljanje potreb in zadovoljstva ključnih deležnikov projekta Učenje za življenje - izvedli pet intervjujev s svetovalnimi delavkami šol in vrtca ter anketo med otroki, starši in prostovoljci o zadovoljstvu in morebitnih dodatnih potrebah po podpori. Dobili smo 11 izpolnjenih vprašalnikov otrok, 9 s strani staršev in 11 izpolnjenih vprašalnikov prostovoljcev/k. Rezultati raziskave so pokazali, da bi na vsaki osnovni šoli pomoč projekta Učenje za življenje potrebovalo 10 do 20 otrok. Pomoč se nanaša na podporo pri učenju, pomoč pri drugih stvareh, socializaciji, vključevanju med sovrstnike, pomoč pri potrebah priseljenih družin. Raziskava je pokazala pozitivne rezultate projekta Učenje za življenje, v katerega pa je vključeno premajhno število prostovoljcev in zaradi tega ne morejo pokriti vseh potreb. Dodatno bi projekt potreboval več kot 50 dodatnih laičnih sodelavcev, ki bi lahko nudili pomoč v družinah. V okviru drugega cilja - promocijska in komunikacijska kampanja, pa smo za projekt Učenje za življenje oblikovali promocijski material (letake, plakate in vizitke) ter spletno stran projekta. Sodelovali smo s stojnico na eni izmed lokalnih prireditev v največji občini, ki jo pokriva CSD Domžale, pripravili in objavili več prispevkov v lokalnih časopisih in glasilih ter projekt Učenje za življenje predstavili tudi preko televizijskega programa Kanal A in lokalnega Radia Hit. Tako se je širila prepoznavnost projekta predvsem v lokalnem okolju, našel pa se je tudi nekdo, ki se je zaradi pridobljenih informacij na CSD-ju zanimal za sodelovanje (pomoč) v projektu, kar pa se že tudi navezuje na tretji cilj projekta ŠIPK - pridobivanje kadrovskih in finančnih sredstev. K sodelovanju nam je uspelo privabiti predvsem medije (Domžalec.si, Kanal A, Radio Hit, Slamnik, Modre novice, Mengšan, Rokovnjač, Moravčan in Odsev) ter nekaj sredstev, s katerimi smo se lahko uspešno predstavili na stojnici na dogodku Spoznajmo se, praznujmo skupaj (pri tem so nam pomagali fotokopirnica JOCopy, podjetje Prodnik, Energy escape room, podjetje Promina in Študentski servis). Uspešno smo pridobili tudi sredstva, s katerimi smo lahko maja izvedli tri aktivnosti za otroke vključene v projekt Učenje za življenje. Otroci so se tako lahko udeležili popoldanskega druženja s športnimi in družabnimi igrami ob pici v prostorih Društva Lipa, si ogledali nogometno tekmo NK Domžale, ter se udeležili lova na zaklad. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, da smo ot- rokom, ki so običajno izključeni iz takšnih aktivnosti ter s šibkimi socialnimi mrežami, lahko omogočili nepozabne izkušnje. Po predstavitvi dela smo z veseljem prisluhnili povratnim informacijam udeležencev, ki so nam študentkam in študentom, kot tudi projektu Učenje za življenje, skozi diskusije podali tako pohvale kot tudi predloge za nadaljevanje. Sodelujoči so se strinjali, da nam je uspelo dobro ugotoviti trenutno stanje ter identificirati kar nekaj izzivov za prihodnost. Iz šol, vrtcev in CSD-ja so izpostavili predvsem nujnost širitve projekta Učenje za življenje ter potrebe po nadgradnji ter dopolnitvi že obstoječih programov in oblik pomoči za otroke, mladostnike ter predvsem tudi njihove starše. Uvodni govor Ane Zakšek Predstavitev pridobivanja sredstev Diskusija 22 Mengšan - junij 2018 Otroška folklorna skupina zaključila šolsko leto z dvodnevnim izletom v Cerkno Za zaključek šolskega leta si je otroška folklorna skupina izbrala raziskovanje in spoznavanje kulturnih in naravnih znamenitosti idrijsko-cerkljanske regije. Sam dogodek je popestril mladostnik Matic Juvan iz Domžal, ki je podprl projekt Učenje za življenje tako, da nam je zapel in zaigral pesmi Lady Gaga - Applause, ter tudi svojo prvo avtorsko pesem All Night, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Seveda pa nismo pozabili tudi na posladke, ki smo jih študentke in študentje pripravili sami, ter vrečke s spominki za udeležence. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste se dogodka udeležili in nas podprli. Glasbeni nastop Matica Juvana Posladki in vrečke za udeležence, ki smo jih pripravili študentje Vse zainteresirane, ki bi lahko kakorkoli (s svojim časom in energijo, znanjem, materialnimi ali finančnimi sredstvi) podprli projekt socialnega učenja Učenje za življenje, lepo vabimo k sodelovanju. Prosimo kontaktirajte vodjo projekta preko elektronskega naslova veronika.rajk@gov.si Besedilo in foto: Maja Karničnik in ekipa študentov ŠIPK in CSD Domžale V soboto, 9. junija, smo si najprej ogledali idrijske klavže, visoke rečne pregrade, zgrajene na reki Idrijci in potokih Belci, Zali in Klavžarici, za zbiranje vode in občasno pla-vljenje lesa. Domačini jim pravijo tudi slovenske piramide zaradi svoje mogočne kamnite gradnje. Ustavili smo se tudi ob Divjem jezeru, enem najbolj skrivnostnih kraških pojavov v Sloveniji. Pot smo nadaljevali do mesta Cerkno, kjer smo si v mestnem muzeju ogledali zbirko Pripoved o cerkljanskih laufarjih. Cerkljanski laufarji sodijo med bolj znane pustne šem-ske like na Slovenskem. Njihova posebnost so naličja - lesene larfe, izrezljane iz lipove- ga lesa, ki jih v tako človeku podobni obliki ne poznajo nikjer drugod na Slovenskem. V CŠOD Cerkno smo popoldan in večer zaključili z različnimi animacijami, igrami, predstavitvami in seveda zabavo ob zvokih harmonike. V nedeljo smo se po zajtrku razdelili v skupine in se podali na zanimiv fotolov, s katerim smo se preko vprašanj seznanili z zanimivostmi mesta Cerkno. Nato pa smo z glasnim navijanjem spodbujali kolesarje na maratonu Franja. Na ta način smo zaključili zelo uspešno in vtisov polno folklorno sezono. Besedilo in foto: Boštjan Svete ^ 112 SOS OBVESTILA Požari v komunalnih in drugih zabojnikih 27. 6. 2018, ob 22:23 Ob 22.20 je na Slovenski cesti v Mengšu ob podjetju Izi mobil zagorel veeji zabojnik za industrijske odpadke, prostornine okoli 60 kubienih metrov. Gasilci PGD Mengeš, Topole in Loka pri Mengšu so zabojnik in bližnji objekt ohlajevali z vodo in požar na zabojniku pogasili ter preventivno pregledali okolico. Požari v objektih 19. 6. 2018, ob 17:55 Ob 17.55 je na Kopitarjevi ulici v Mengšu zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Mengeš, Loka pri Mengšu in Topole, ki so na kraju ugotovili, da je zagorel gorilec plinske peči, ki pa ga je pred njihovim prihodom že pogasil lastnik. Gasilci so prezračili prostore. Nesreče v cestnem prometu 31. 5. 2018, ob 6:29 Ob 6.29 je v krožišču v bližini podjetja Lek, d. d., v Mengšu voznik s kombiniranim vozilom zapeljal preko otoka krožišča. Posredovali so gasili PGD Mengeš in PGD kamnik, ki so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatro ter nudili pomoč pri nalaganju vozila na vozilo avtovleke. Poškodovanih ni bilo. Besedilo: Gasilci O postavitvi pomnika vojne za Slovenijo in spominske, veteranske sobe smo se pogovarjali s pobudnikom, predsednikom Občinskega odbora Zveze vojnih veteranov Slovenije, Markom Trampužem. Marko Trampuž, predsednik Občinskega odbora Zveze vojnih veteranov Slovenije o pomenu postavljenega pomnika vojne za Slovenijo v občini Mengeš Občina Mengeš je na pobudo Občinskega odbora Zveze vojnih veteranov Slovenije postavila pomnik vojne za Slovenijo v spominskem parku, parku nasproti Kulturnega doma Mengeš. Pomnik je v obliki tetraedra (piramide), ki je simbol osamosvojitvene vojne in je z napisom »Slovenskemu narodu za upor proti agresorju v l. 1990-1991« posvečen vsem, ki so takrat sodelovali v oboroženih in neoboroženih strukturah. Postavljen je bil konec leta 2017, odkrili pa so ga ob občinskem prazniku Borut Pahor, predsednik države, Franc Jerič, župan Občine Mengeš in Janez Gregorič, predsednik pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana okolica. O postavitvi pomnika vojne za Slovenijo in spominske, veteranske sobe smo se pogovarjali s pobudnikom, predsednikom Občinskega odbora Zveze vojnih veteranov Slovenije, Markom Trampužem. Zakaj ste dali pobudo za postavitev pomnika vojne za Slovenijo sedaj, več kot dve in pol desetletji po osamosvojitveni vojni? V času od osamosvojitve obiskujemo različne pomnike vojne za Slovenijo. Na območjih protitankovske obrambe smo obiskali več kot 150 pomnikov, ki so posvečeni posebnim skupinam, npr. teritorialni obrambi, manevrski strukturi, žrtvam in drugim. Pogrešali pa smo pomnik, ki bi bil posvečen vsem, lahko rečemo slovenskemu narodu, torej ne samo vojaškim, temveč tudi civilnim strukturam, Civilni zaščiti, gasilcem in drugim, ki so z moralno, simbolično ali materialno podporo veliko pripomogli. Kaj ste želeli s pobudo za postavitev pomnika sporočiti mimoidočim? Predvsem smo želeli sporočiti, da samo vojaške strukture ne morejo biti uspešne v boju proti agresorju in da je bila pomoč civilistov pomemben del zanosa, ki nas je vodil. Hkrati pa smo želeli izpostaviti strukture, ki so pomembno pripomogle k zmagi, a so bile pri postavitvi pomnikov vojne za Slovenijo bolj ali manj spregledane, npr. Civilna zaščita, gasilci in drugi. To idejo je podprl tudi Borut Pahor, predsednik države in osebno odkril pomnik ter kot pokrovitelj slovesnosti tudi nagovoril vse navzoče. Ali menite, da so postavljeni pomniki vojne za Slovenijo, ki imajo vsi enotno obliko tetraedra oziroma piramide, zadosten opomnik, da bomo bolj strpni in prijazni do sočloveka, da se bomo manj odločali za sovražni govor, oborožene spopade? Namen pomnikov vojne za Slovenije je prav gotovo poziv k strpnosti in dialogu. Upam, da bomo uspešni. Ob postavitvi pomnika je bil namen tudi doseči delček naboja, optimizma, energije, enotnosti, ki smo jo imeli leta 1991. Na pomnik vojne za Slovenijo, ki je postavljen v Mengšu, smo posebej ponosni, saj je bil del blokade. To se vidi tudi na nekaterih delih, ki so odkrušeni. Prav zaradi spomina in opomina ga nismo popravili. Pomniki vojne za Slovenijo se sicer postavljajo na območjih, kjer je potekala bitka. V občini Mengeš je bila na Gorenjski cesti postavljena blokada za oklepna vozila, z namenom oviranja v smeri Brnika. Blokado so sestavljali težki mehanizirani stroji podjetja SCT, ki je bil takrat še v mengeški jami. Na tem mestu smo tudi odkrili ploščo z napisom »BLOKADA 1991«. S postavitvijo plošče in seveda pomnika vojne za Slovenijo smo želeli pokazati, da smo tudi v Mengšu sodelovali, čeprav pri nas ni bilo bitke. Pogrešali smo pomnik vojne z Slovenijo, ki bi bil posvečen vsem, lahko rečemo slovenskemu narodu, ne samo vojaškim, ampak tudi civilnim strukturam - civilni zaščiti, gasilcem in drugim, ki so z moralno, simbolično ali materialno podporo veliko pripomogli Kako ste določili lokacijo pomnika vojne za Slovenijo? Lokacija je bila predmet razprav, posebej smo morali upoštevati mnenje Zavoda za kulturno dediščino, ki je zaradi zaščite habi-tata prepovedal poseg v sam park. Da bi ga lahko postavili v Spominski park pred Kulturnim domom Mengeš, smo sodelovali tudi s krajinskimi arhitekti. Na koncu je lokacijo potrdil Občinski svet Občine Mengeš. Že pred samo postavitvijo pomnika je bilo kar nekaj razprav o primernosti lokacije, vendar je težko ustreči vsem. Ob odkritju pomnika ste odprli tudi prenovljeno spominsko, veteransko sobo. Kaj si lahko obiskovalci pri vas ogledajo? V spominski, veteranski sobi imamo uniforme različnih rodov Slovenske vojske, od pehote, vojnega letalstva, logistične enote, vojaške pešadije do drugih. Slovenska vojska nam je podarila nekaj onesposobljenega orožja, ki je bilo uporabljeno v vojni. Obiskovalcem je na voljo tudi nekaj strokovne literature. Za posebno priložnost, odkritje pomnika vojne za Slovenijo in obisk predsednika države, smo pridobili tudi nekaj odlikovanj, ki so jih prinesi veterani in častniki. Koliko članov pa ima društvo in kaj so najpomembnejše aktivnosti? V Občinskem odboru Zveze vojnih veteranov Slovenije Občine Mengeš nas je aktivnih 56 članov, vseh skupaj pa nas je več kot 80. Najpomembnejše aktivnosti so poleg strokovne ekskurzije, spominska pot po petih občinah nekdanje občine Domžale, ko se ustavimo pri spomenikih v spomin in opomin oboroženim spopadov, tako v osamosvojitveni vojni kot v II. svetovni vojni, udeležba na proslavah, častna straža in drugo. Ali bi želeli izpostaviti še kaj? Vse Mengšanke in Mengšane vabim, da si ogledajo obnovljeno veteransko sobo in na pogovor, da jim predstavimo naše aktivnosti v letu 1991 ali kasneje. Zahvalil bi se predstavnikom PGD Mengeš, tabornikom Rodu upornega plemena, Osnovni šoli Mengeš ter seveda Občini Mengeš za vso podporo pri postavitvi in organizaciji dogodka. Besedilo in foto: Tina Drolc Zahvala Marku Trampužu ob slovesnosti odkritja spomenika ZANIMIVO Predavanje o zaupanju Zaupam ti, je še lepše slišati, kot rad te imam. Kajne? Danes je precej težko najti ljudi, ki jim lahko zares zaupamo, saj živimo v času, ko je zaupanje in pravi odnos redek luksuz. Vsak zaupa nekomu ali nečemu, nekdo zaupa svojim očem, drugi medijem, tretji zgodovini, četrti intuiciji, peti modrosti, šesti pa samo svojem umu ... Nikakor ni dobro biti niti preveč zaprt niti preveč brezglavo odprt, hkrati pa je treba biti vedno odprt za nove reči in obzorja, če želimo karkoli novega doživeti. Človeka dobro spoznaš tudi po tem, kako ravna s tistimi, ki mu navidezno ne morejo ničesar dati, pravi Andrej Pešec. Foto: Brane Tomšič Človeka ne prepoznaš po tem, kaj drugi govorijo o njem, ampak po tem, kaj sam govori o drugih. Prisluhnite ljudem, kaj govorijo in opazujte, kako se obnašajo ter kakšnim vrednotam sledijo in jasno boste vedeli, komu lahko zaupate in komu ne. Ni smiselno zaupati tudi ljudem, ki so tako ali drugače odvisni od česarkoli; bodisi od denarja, od razvad ali pa od potrditve drugih. Sam sem zelo previden pri ljudeh, ki se ne zavedajo zakona akcije in reakcije, saj je takšnim veliko težje zaupati kot nekomu, ki se zaveda, da kar seješ, tudi po-žanješ. Človeka dobro spoznaš tudi po tem, kako ravna s tistimi, ki mu navidezno ne morejo ničesar dati. Hemingway je rekel, da je »najboljši način, da ugotoviš, ali nekomu lahko zaupaš, preprosto ta, da mu/ji zaupaš. Vseeno pa je treba vedno ravnati primerno glede na vsako situacijo. Kako pa povrniti izgubljeno zaupanje? Težko. Zelo težko, zato je treba delati na tem, da zaupanja, potem ko ga pridobimo, ne zlorabimo. Zgodba: Zgrabi krožnik in ga vrzi na tla. Velja, urejeno. Se je razbil? Ja. Povej mu, da ti je žal. Žal mi je. Ali je spet takšen, kot je bil? Ne. Razumeš? Bodi dober! Komu pa lahko zaupamo? Sam imam najbolj intimne in zaupne odnose z ljudmi, ki so globoko predani višjim ciljem in modrosti. Prav tako lahko v celoti zaupamo življenju, naravi ali bogu, saj vedno delujejo tako, da sami postanemo bolj zavestni sebe in drugih. Najlepše pri vsem tem pa je praktična izkušnja, da bolj kot se damo na razpolago življenju in tem bolj kot ga spoznamo ter mu zaupamo, bolj nas vodi tako, kot je za nas najbolje. Ne želim, da karkoli verjamete, prosim vas le, da poskusite! Besedilo: Andrej Pešec Predstavitev Laponske - dežele ekstremnih doživetij Laponska geografsko obsega severna območja Norveške, Švedske, Finske in Rusije. Je dežela severnih jelenov z Božičkom, losov, polarnega sija, mraza in snega, predvsem pa norih doživetij. Laponska, dežela ekstremnih doživetij. Foto Brane Tomšič Švedsko glavno mesto Stockholm, imenujejo ga tudi severne Benetke, se razprostira na 14 otokih jezera Malaren. S čudovitimi stavbami na jezerskih gladinah očara, pokrit z belino snega, z nočnimi lučmi in živimi barvami stavb. Še višje na severu, na letališču v Kiruni, nas pričaka sneg in minus 22 stopinj. Kiruna je po površini drugo največje mesto na svetu, tretjina stavb se pogreza, ker je celotna Laponska z rudami bogata dežela. Ledeni gradovi s sobami domačih umetnikov žarijo v osvetljeni ledeni svetlobi in dihajo umetnost iz izklesanega ledu. V njih je mogoče pre-spati v nočnem mrazu za do 300 evrov. Losi so živali, ki v svoji polni velikosti tehtajo do 800 kg in so visoki do 2 metra, sprehajajo se po suhem snegu v jasnini dneva in noči kot pri nas srnjad. Losi so last Švedov, družina ima na leto pravico ujeti enega losa. Za meso je tako poskrbljeno. Črede severnih jelenov so last Laponcev, mi turisti pa smo uživali v njihovi pojoči govorici in njihovem grlenem petju. Pokrajina zaledenelih jezer z malimi brezami, obdana v lesketajočo belino snega, prepleteno z modrim nebom je pravljična. Rojeva se polarni sij, kot plapolajoče vijolično-rdeče-zeleni odtenki mavrice na nebu z iskrenjem zvezdic, ki padajo po človeku. Čudovit čar brezmejnosti, in če bi bila ledena kraljica, bi bil tu moj dom. Lajež in nemir vlečnih psov, vpreženih v sani, ki brzijo skozi negibno pokrajino, umiri misli, srce in zamrzne dele telesa. O, kako toplo je v savni zvečer! Motorne sani, naši skupinici se svetijo oči, vozimo se skozi nočno pokrajino pri minus 35 stopinjah, 80 km/uro. Brrr ..., mraz tudi od znotraj, ampak v savni so se odtajali udi in noski. In na koncu zahvala v barviti leseni cerkvici za vse izzive, doživetja in preživetja. Dežela me znov vabi v svoj objem. Besedilo: Agi 26 Mengšan - junij 2018 Predavanje z naslovom Umetnost odnosov in paket ljubezni V MC AIA Mengeš smo 13. junija prvič gostili predavatelja Blaža Miheliča z Inštituta Veda o življenju. Na zanimiv način nam je s pomočjo projekcije in zgodb odprl nov pogled na odnose in ljubezen. V nadaljevanju preberite nekaj njegovih misli. Vsa živa bitja hrepenimo po sreči in zadovoljstvu, po užitku. To je naš naravni položaj, brez katerega ne moremo živeti. Zato je vsako naše dejanje, zavestno ali podzavestno, usmerjeno k temu cilju. Vendar imamo ljudje veliko različnih, celo nasprotujočih si predstav o tem, kaj nas osrečuje. En posameznik hoče prevladati nad drugim, ena skupina nad drugo, ljudje se sovražijo, se prepirajo, izkoriščajo, spletkarijo, vsak ima svoj ločen interes ... Toda pravo lepoto prinaša enotnost. Čar glasbe je v harmoniji. Če bi violina igrala v nasprotju s flavto in bi tolkli po bobnih tja v tri dni, orgle, kitaro in kontrabas pa bi vsak igral po svoje, bi nastal neznosen trušč. Ko pa se vsi glasbeniki trudijo igrati ubrano in enotno, ustvarijo sozvočje, ki poživlja duha in osrečuje. Tako deluje tudi glasba življenja. Dokler si vsak prizadeva za svoj sebični cilj in se pri tem ne ozira na druge, živimo v peklu - tako kot v zgodbi z dolgimi žlicami. V peklu so imeli trpini poln lonec hrane, vendar samo žlice z dolgim ročajem, tako si hrane nikakor niso mogli nesti v usta. Pri svojih prizadevanjih so se poparili in umazali, nič pa niso mogli pojesti. V nebesih je bil prizor enak, le da so z dolgimi žlicami nebeščani iz kotla nosili drug drugemu v usta in niso zaman poskušali hraniti sebe. V Inštitutu Veda o življenju vsakomur pomagamo najti življenjsko harmonijo s svojimi bližnjimi. V ta namen pripravljamo različna predavanja o osebnostni in duhovni rasti in imamo osebno svetovanje. Naš stik lahko najdete na: vedaozivljenju.com. Besedilo: Blaž Mihelič Z obnovami vodovodnega omrežja zagotavljamo dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo Občina Mengeš v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik tudi letos nadaljuje z obnovami vodovodnega in kanalizacijskega sistema. Konec junija so se začela dela na Šolski in Šubljevi ulici. V okviru del na Šubljevi ulici bo obnovljen glavni vod v dolžini 270 m, 29 hišnih priključkov, sočasno pa bo izvedena tudi točkovna sanacija kanalizacije. V okviru del na Šolski ulici pa bo obnovljen glavni vod v dolžini 273 m. Dela bodo predvidoma zaključena do 28. avgusta 2018. Poleg območij, kjer dela že potekajo, bo letos obnova vodovoda in hišnih priključkov potekala še na Janševi ulici. V okviru del bo obnovljen glavni vod v dolžini 280 m, 25 hišnih priključkov, sočasno pa bo izvedena tudi sanacija kanalizacije. Skupna vrednost investicij v vodovodno in kanalizacijsko omrežje v letu 2018 bo znašala približno 370.000 EUR. Čeprav se nam čista pitna voda iz pipe zdi nekaj samoumevnega, se je treba zavedati, da so za zagotavljanje dolgoročne varne in kakovostne oskrbe s pitno vodo potrebna redna, sistematična investicijsko vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju. Sredstva za obnove vodovodnega in kanalizacijskega omrežja so zagotovljena iz naslova omrežnin, ki omogočajo, da z obnovami obeh omrežij zagotavljamo varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo in dobro vodo iz pipe - tako za nas kot za prihodnje generacije. Besedilo: Tadeja Jenčič, univ. dipl. kom., Prodnik, d. o. o. 27 Mengšan - junij 2018 ŠPORT Ekipa BK Mengeš osvojila 10. jubilejno ligo v metanju podkev Od septembra 2017 do junija 2018 je potekala liga v metanju podkev, ki ga organizira ŠD Loka že od vsega začetka. Letos je sodelovalo 11 ekip po dvokrožnem sistemu. Odigranih je bilo 110 tekem oziroma 770 dvobojev na 11 prizoriščih. Največ uspeha je imela ekipa mengeških balinarjev v postavi (Miran Blejc, Aleš Janežič, Matjaž Bratovž, Miran Kosirnik, Mitja Lukan, Zvone Mihelčič, Dušan Prijatelj, Stane Vehovec in Drago Beber), pred ekipo Cona - B iz Most in ekipo Juhant bara iz Mengeške Loke. V Športnem parku Loka je bil 15. junija organiziran zaključni turnir s podelitvijo pokalov in medalj najboljšim ekipam v ligi. Ekipa BK Mengeš je prejela tudi prehodni pokal, ki ga bo imela v lasti do prihodnjega leta. Na zaključnem turnirju so lahko sodelovali vsi igralci, ki tekmujejo v ligi metanja podkev. Prijavilo se je 53 igralcev (od 90), tekmovanje je potekalo po sistemu na izpadanje na šestih igriščih. Tudi tu je bil najboljši Dominik Tominec, drugi Aleš Janežič in tretji Marjan Vrhovnik. Vsi navzoči so prejeli brezplačno malico in pijačo, najboljši pa pokale, medalje in praktične nagrade. V imenu tekmovalnega odbora se zahvaljujem vsem ekipam za fer plej skozi vso sezono, posebej pa kapeta-nom ekip in seveda vsem gostincem, ki poskrbite za pogostitev igralcev po tekmi. Razpis za 11. izvedbo lige bo predvidoma do 15. avgusta, začetek pa v začetku septembra. Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar, vodja tekmovanja Razvrstitev: BK Mengeš 36 točk Cona - B 28 točk Bife Juhant 28 točk Najboljši posamezniki lige: Dominik Tominec Matjaž Bratovž Igor Žinič Miran Kosirnik Cona - B BK Mengeš Cona - B BK Mengeš 84,21 % 81,57 % 81,08 % 78,94 % Celo trojne zmage za SSK Mengeš Obetavni smučarski skakalci iz SSK Mengeš, ki jih vodita trenerja Aleš Selak in Luka Brnot, so dali že ob začetku poolimpijske sezone 2018/19 vetra konkurenci. Tako je Taj Ekart (do 15 let) prejšnji mesec po zmagoslavju na pokalu Občine Velenje z vsemi tekmeci opravil tudi na tradicionalni mednarodni reviji skokov v Mostecu, kjer je s tretjim mestom na oder za najboljše stopil tudi Tit Voranc Božič (do 12 let). Skakalci iz SSK Mengeš s kopico kolajn in pokalov v Celovcu Barve mengeškega kluba so obetavni orli(či) nato zelo dostojno zastopali tudi na drugi strani Alp - v Celovcu, kjer so na uvodni prireditvi za pokal Alpe-Jadran, v katerem sicer branijo ekipno lovoriko. Kot po tekočem traku nizali uvrstitve na zmagovalni oder. V kategoriji do 11 let so Nik Bergant Smerajc, Tit Voranc Božič in Timo Šimnovec slavili celo trojno zmago! Na prvo mesto je skočil tudi Gal Sedmak (do 8 let), tik pod vrhom sta pristala Živa Andric (do 11 let) in Jaka Perne (do 9 let), tretji pa je bil Alen Pestotnik (do 10 let). Na mednarodnem tednu v Kranju je bil spet prepričljivo najboljši Taj Ekart, v kategoriji do 12 let pa so upi iz SSK Mengeš vnovič zasedli vse tri stopnice na zmagovalnem odru, le da v nekoliko drugačnem vrstnem redu; prvi je bil tokrat Tit Voranc Božič, drugi Timo Šimnovec in tretji Nik Bergant Smerajc. Z zmagami so se na Gorenji Savi izkazali še Živa Andric, Alen Pestotnik (oba do 11 let) in Jaka Perne (do 10 let), ki mu je družbo na slovesni razglasitvi delal drugouvrščeni Erik Tomažič, na drugem mestu pa je pristal tudi Gal Sedmak (do 9 let). Selakovi in Brnotovi izbranci so zatem blesteli tudi na pokalu Tržiča v Sebenjah, kjer so zmage poželi Živa Andric (do 11 let), Alen Pestotnik (do 11 let) in Jaka Perne (do 10 let), druga mesta so osvojili Taj Ekart (do 15 let), Timo Šimnovec (do 12 let), David Vrhovnik (do 11 let) in Erik Tomažič (do 10 let), Benjamin Bedrač (do 13 let) in Nik Bergant Smerajc pa sta bila tretja. A to še ni bilo vse; izjemno uspešnemu juniju za SSK Mengeš sta piko na i pritisnila Nik Bergant Smerajc in Timo Šimnovec, ki sta se na državnih kvalifikacijah v Planici prebila med najboljšo trojico in bosta tako med 20. in 22. julijem zastopala Slovenijo na tekmovanju za veliko nagrado pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Ruhpoldingu. Besedilo: Miha Šimnovec Foto: Goran Andric 28 Mengšan - junij 2018 TEHriOT Ml/ff* 41 ftCHSIŠ f 12. teniško srečanje med Mengšani in (Ne)mengšani Srečanje med člani kluba TK Mengeš, ki imajo stalno prebivališče v Mengšu in člani, ki prebivajo zunaj našega mesta, ima že kar lepo tradicijo. Dogodek velja za klubski derbi spomladanskega dela sezone, tako kot velja jeseni za srečanje med Malim in Velikim Mengšem. Srečanje ima od samega začetka tudi simbolno noto, saj vsakoletno poteka ob koncu meseca maja oziroma v začetku meseca junija, in sicer z namenom počastitve občinskega praznika. V letošnji sezoni je selektorsko mesto (Ne)mengšanov, od trenutno odsotnega Ivana Juretiča, prevzel njegov sokrajan iz Trzina Ljubo Mirič. Mengšane pa sta v boj popeljala Uroš Bregar in Tim Janežič. Zaradi številčne premoči mengeške ekipe, bilo nas je namreč kar 35 (od tega štiri dekleta), so morali (Ne)mengšani nekaj svojih igralcev poslati v boj po dvakrat. (Ne)mengeška ekipa je štela 29 igralcev, od tega 6 deklet, in je tekmovanje začela odlično, še preden se je turnir dobro začel, so že povedli s 3:0, vendar se je rezultat že v drugem kolu izravnal na 4:4. V tretjem krogu je sledil nekoliko močnejši pritisk domačinov, ki so z zmagami Faletiča, Kruljca, Stro-jana in dvojice Novoselec/Sršen pobegnili na razliko treh točk (8:5). Mengšani so to razliko skozi popoldan vztrajno zadrževali in odbijali nevarne napade. V popoldanskih urah pa jim je uspelo omenjeno prednost celo podvojiti in povesti z rezultatom 14:8, kar je v praksi pomenilo, da od osmih prihajajočih tekem potrebujejo zgolj eno zmago za remi oziroma dve za zmago. Remi sta že v naslednjem kolu zagotovili Liza Mušič in Nina Mulej, zatem pa se je začelo tehtanje, kdo od domačinov lahko še zmaga. Zaskrbljenost Mengšanov je zaradi težav glavnih adutov na osrednjih igriščih, kjer so pod loparji Lobode, Hrena in Jakopina klonili Hribar, Skok in Janežič, naraščala obratno sorazmerno z vedno bolj gorečim (ne)mengeškim plamenom upanja na remi. Kot strela z jasnega pa je odjeknila vest, da sta dvojica Majcen/Vuga na igrišču številka 1 priborila zmagovito točko za Mengeš. Minimalno zmago je nekoliko popravil še Tomaž Magerl (Štajerc), ki je postavil končni rezultat 17:13 v korist Mengšanov. Mengšani smo tako po lanskem porazu spet prejeli prehodni pokal in nasprotnikom zatrdili, da ga bodo sedaj lahko spet nekaj časa opazovali bolj od daleč. Skupni rezultat je sedaj že 9:3 v korist domačinov, treba pa je upoštevati tudi dejstvo, da so vrste (ne)Men-gšanov vsako leto močnejše, saj se vedno več igralcev iz sosednjih občin navdušuje nad prijetnim teniškim vzdušjem v našem klubu. Na koncu se zahvaljujem še vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako kvalitetni izvedbi srečanja. Besedilo in foto: Tim Janežič Zaključek namiznohokejske sezone V Mengšu sta bila junija odigrana dva turnirja v namiznem hokeju, turnir ob občinskem prazniku ter Slo-Cup Masters 2018. S tem je sezona formalno zaključena. Klubsko prvenstvo NHK Mengeš se vsako leto konča s turnirjem ob občinskem prazniku. Tokrat se ga je udeležilo osem tekmovalcev, prva tri mesta pa so zasedli najvišje rangirani tekmovalci; Bernard, Matej in Miha Škrlep. Teden dni kasneje je bil v Mengšu odigran še t. i. Slo-Cup Master 2018, na katerem nastopi najboljših osem tekmovalcev iz Slovenskega pokala. Nanj sta se kvalificirala Bernard kot četrti in Miha kot sedmouvrščeni, naknadno pa je pravico do nastopa dobila še Mojca (vsi Škrlep) kot prva rezerva. Na turnirju je slavil Tim Weisseisen, ki je v finalu s 3:0 ugnal Bernarda Rjavca (oba NHK Kranj), domači tekmovalci pa so zasedli mesta od 6. do 8. Besedilo in foto: Bernard Škrlep 29 Mengšan - junij 2018 ŠPORT Drugo mesto za mengeške balinarje Ob občinskem prazniku smo organizirali meddruštveni turnir starejših balinarjev. Udeležilo se ga je 14 ekip iz naše okolice in Bleda ter Topolšice, ki se naših turnirjev udeležujejo že več let. Ob lepem vremenu so se vsi trudili, da bi zmagali, a v zaključek so se uvrstile najboljše ekipe. Prvo mesto so osvojili člani BS Tehnik iz Lukovice, drugo BK Mengeš 1, tretje Komenda in četrto ŠD Loka pri Mengšu. Vsi udeleženci so pohvalili organizacijo in obljubili, da se vidimo prihodnje leto. Končalo se je tudi ligaško tekmovanje v 1. SLO - vzhod, kjer je naša ekipa osvojila četrto mesto in s tem potrdila svojo kakovost, ki jo dokazujejo v zadnjih letih. Tudi starejše balinarke in balinarji tekmujejo v ligah, kjer so na pol sezone in uspešno zastopajo klubske barve, kakor tudi na turnirjih, kamor jih povabijo. Velik uspeh pa so dosegli tudi naši metalci podkev, ki so v ligaškem tekmovanju premočno zmagali. Najboljši pa so bili tudi v pokalnem tekmovanju, kjer so premagali vse nasprotnike in prinesli še drugi pokal v naš klub, za kar si zaslužijo vse čestitke. Besedilo in foto: Janez Burnik 10. jubilejni vzpon na Mengeško kočo V soboto, 26. maja, je Kolesarsko društvo Mengeš organiziralo jubilejni, že deseti kolesarski vzpon na Mengeško kočo. Kolesarji so se zbrali v Športnem parku Loka in od tam v zaprti vožnji vozili do osnovne šole, kjer se je začel leteči start. Organizatorji so zelo zadovoljni z udeležbo, želijo pa si, da bi se prihodnje leto zadnjo soboto v maju za kolesarski vzpon odločilo še več kolesarjev, saj tako športno obeležujejo občinski praznik Občine Mengeš. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli medalje in nagrade, podelili pa so tudi pokala za najboljšo žensko in najboljšega moškega tekmovalca v absolutni kategoriji. Letos je bila med ženskami kolesarkami to znova Saša Jeretina, med moškimi pa je pokal najboljšega prejel Tomaž Kališnik. Ob koncu prireditve se je Primož Jeretina, predsednik KD Mengeš, ob desetletnem sodelovanju na dirki zahvalil AMD Mengeš za vsakoletno spremstvo na trasi in Juretu Repanšku za gostoljubje na Mengeški koči. Besedilo: Nataša Vrhovnik Jerič Foto: Peter Tome, Nataša Vrhovnik Jerič Franc in Maja Jerič med zahtevnim vzponom Klara in Anže Sirc; Klara je prejela posebno priznanje za najmlajšo udeleženko vzpona 5. tradicionalni nogometni turnir za otroke Kraljev memorial V NK Laby's Mengo 28 smo 9. in 10. junija organizirali zdaj že tradicionalni dvodnevni nogometni turnir Kraljev memorial. Turnir je bil namenjen najmlajšim nogometašem med 6. in 11. letom starosti. Razdeljeni so bili v štiri starostne kategorije, in sicer U8, U9, U10 in U11. Turnir je postregel z zanimivim nogometom in všečno igro. Kljub vročemu in soparnemu vremenu so se otroci odlično izkazali Prvi dan turnirja (sobota) so se pomerile ekipe v selekcijah U9 in U11. V selekcij U9 je nastopilo osem ekip, v selekciji U10 pa sedem ekip, skupaj več kot 200 otrok. Turnir je postregel z zanimivim nogometom in všečno igro. Kljub vročemu in soparnemu vremenu so se otroci odlično izkazali. Ker je na našem turnirju v ospredju druženje otrok z vrstniki iz drugih klubov, naj tukaj omenimo samo zmagovalni ekipi, in sicer je bila to pri selekciji U9 ekipa NK Interblock in pri selekciji U11 pa NK Arne Tabor 69. V nedeljo so bile na sporedu tekme selekcij U8 in U10. Že zjutraj nam je sonce nakazalo, da nas čaka še en vroč poletni dan. V nedeljo je nastopilo 17 ekip, kar pomeni več kot 230 otrok. Številno občinstvo je ob spremljanju zanimivih in napetih dvobojev ustvarilo fantastično športno vzdušje. Kljub omenjenim številkam, ki govorijo same zase, pa je morda še bolj pomembno dejstvo, da je bil v celoti dosežen namen turnirja v smislu vzgoje otrok v športnem duhu, druženja, zabave, nabiranja novih izkušenj in sklepanja prijateljstev. Glede na prijateljsko druženje otrok bomo tudi na tem mestu omenili samo zmagovalce, in sicer je v selekciji U8 bila to ekipa NK Črnuče, v selekciji U10 pa ekipa NK Virtus. Kot je v navadi na našem turnirju, so tudi tokrat prav vsi nastopajoči prejeli spominske medalje, najboljše tri ekipe pa tudi pokale. Ker smo čestitke in priznanja za samo organizacijo turnirja prejemali iz vseh strani, naj se še enkrat zahvalimo vsem našim sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili turnir: Laby's zavarovalno zastopa- nje, E.Leclerc, Voda Costella, Ethor, d. o. o., Signa, d. o. o., JKP Prodnik, ter vsem manjšim podjetjem, ki so prispevala svoje izdelke za bogat srečelov. Še enkrat se na tem mestu zahvaljujem tudi vsem staršem in prostovoljcem, ki so žrtvovali svoj prosti čas ter pomagali, da je turnir potekal nemoteno in dobro organizirano. Besedilo: Boštjan Pivec Foto: Neža Tominc Zagrizen boj za zmago ■■■■ l-i m.. jI™ ' I Tr. Ai 31 Mengšan - junij 2018 KULTURA Ekipa Likovnega društva Mengeš na vrtu ob končani »mavrici« "Sonce, mavrica in zvezde" v medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah V Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah je 1. junija šest članic Likovnega društva Mengeš na vrtu ustvarjalo »mavrico« in »zvezde«. Vsak motiv je sestavljen iz štirih platen dimenzije 50 x 70 cm. Zaključek tega projekta je bil 7. junija, ko je posvetilo tudi »sonce«. Ob zaključku smo postavili v avlo centra razstavo vitražev članov društva in vse tri mozaike, ki jih bodo kasneje oskrbovanci občudovali v nadstropjih ob dvigalih, SONCE v prvem, MAVRICO v drugem in ZVEZDE v tretjem nadstropju. V tem projektu so sodelovale članice Leonida Goro-pevšek, Ina Malus, Milica Tomšič, Binca Lomšek, Dari Korošec, Martina Kozamernik, Helena Testen, Irena Gorenc in Diana Korelc. Seveda brez našega tehničnega strokovnjaka Alojza Burje ni šlo, saj nam vedno pomaga postaviti razstave, za kar smo mu vsi člani zelo hvaležni. Besedilo in foto: Binca Lomšek Mengeški likovniki sodelujejo na razstavi fotografij in kipov v Kočevju Zveza likovnih društev Slovenije, Zavod ARS VIVA in Fotografsko slikarska sekcija Foto Slik Kočevje so pripravili letošnjo zadnjo tematsko razstavo v projektu ZLDS Zlata paleta, in sicer »fotografija in kiparstvo«. Odprtje razstave je bilo na prvi poletni dan v Domu starejših občanov Kočevje. Strokovna komisija je posredovala svoje mnenje ob pregledovanju in ocenjevanju prejetih fotografij in kipov, zapisala je naslednje: »Sodobna tehnologija omogoča sleherniku, da se na visoki tehnični ravni ukvarja s prin- cipom Podobe, pa vendar je treba nujno ločiti zrnje od plev. Vsi naključni motivi, ki jih najdemo na potovanjih, še niso nujno umetniške upodobitve. Na Zlato paleto spadajo fotografije, ki izhajajo iz tega likovnega postulata, torej umetniške fotografije. Prispela dela zadovoljujejo vse visoke kriterije strokovne komisije. Fotografija kot medij ni le zapis trenutka, temveč je premišljeno kompozicijsko, likovno-teoretično, formalistično likovno delo.« Med le 13 kiparskimi deli, uvrščenimi na razstavo, je tudi kip članice Likovnega društva Mengeš, Špele Magister z naslovom »Svetla pot«. V kategoriji fotografija je uvrščenih 34 del, med njimi je sedem fotografij, katerih avtorji so člani našega društva. Priznanja za uvrstitev na razstavo iz našega društva so prejeli: Lojze Burja in njegovi dve fotografiji »Noč na barki« ter »Čakamo na goste«, Binca Lomšek s fotografijama »Crazy world« in »Odslužil je«, Helena Testen s fotografijama »Prepusti se« in »Izbira« ter Milica Tomšič s fotografijo »Na banketu«. Predsednica ZLDS Klavdija Sitar je podelila zahvale, priznanja in certifikate, prireditev so popestrili otroški pevski zborček, plesna skupina Društva upokojencev Kočevje in ansambel družine Jurjevič. Besedilo in foto: Binca Lomšek Odprtje razstave je bilo na prvi poletni dan v Domu starejših občanov v Kočevju Primožev večer 2018 V soboto, 9. junija, smo se ljubitelji ubranega petja znova zbrali v cerkvi svetega Primoža in Felicijana v Loki, kjer zadnja leta večer pevsko obarvajo člani domače Pevske skupine Rž. Duša in srce Primoževih večerov do lanskega junija je bil pokojni Ločan Jože Brojan, njegovi nasledniki pa smo se odločili, da s tradicionalnimi pevskimi večeri nadaljujemo pod vodstvom njegove hčere Barbare Justin. Skupaj z umetniškim vodjem Andrejem Ropasom je Pevska skupina Rž v novih oblačilih, s katerimi so se prvič predstavili ravno ob tej priložnosti, povezala koncert v večer, sestavljen iz dveh delov, poslušali pa smo lahko ljudske in umetne pesmi: Pohojena travica, Luna sije, Oj, ta mlinar, Ljub'ca povej, povej, Sem se rajtov ženiti in druge. Letos so večer glasbeno dopolnili člani seksteta Sonček iz Pivke, ki pravijo, da na izbiro njihovega imena ni vplivalo sončno vreme, pač pa rima z besedo Zvonček. Lanskega septembra so začeli prepevati kot sestav Sekstet Sonček, nastopajo pa na lokalnih prireditvah in se radi odzovejo povabilu od drugod. Niso jim tuja niti gostovanja v daljnih deželah, saj so leta 1996 in 2015 obiskali rojake v Argentini in Urugvaju. Pevci Pevske skupine Rž so večer zaključili pesmijo Oj, Loka, ti moja, s katero so se Jožetu Brojanu, organizatorju Primoževih večerov več kot dvajset let, poklonili tudi v njemu ljubi domači cerkvi. Besedilo in foto: Nataša Vrhovnik Jerič 32 Mengšan - junij 2018 MePZ Svoboda Mengeš je nastopil v Poreču V začetku junija smo se z zborovodkinjo Nano Weber udeležili 46. srečanja pevskih zborov »Naš kanat je lip« v Poreču (prev. Naša pesem je lepa). To je pomembna kulturna manifestacija za hrvaško Istro, saj v dveh dneh združi veliko število pevskih zborov, zborovodij, glasbenih pedagogov, skladateljev in ljubiteljev petja po »istrski lestvici« v istrsko-primorskem narečju. Istrska lestvica je uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nastop je bil tekmovalnega značaja, saj so ocenjevali najbolje izvedeno skladbo v istrski lestvici. tržaški ribiški napev iz okolice Trsta, je pobožal ušesa poslušalcev. Na večernem nastopu v prelepi dvorani Istrske Sabornice smo se z zborovodkinjo Nano Weber predstavili številnemu občinstvu s programom: istrsko ljudsko pesem Tri sestrice je uglasbil istrski skladatelj Slavko Zlatic, Magdalenca je ljudska pesem iz Tolmina, priredil jo je Aldo Kumar, in z dvema ljudskima pesmima iz Slovenske Istre, prav tako v priredbi Alda Kumarja, Moja mati čuha kafe in Kantaj Nine-ta. Lepo smo zveneli in si zaslužili bučen aplavz polne dvorane Istrske Sabornice. Na skupni večerji vseh nastopajočih so nas pevci drugih zborov prosili, naj pojemo slovenske narodne pesmi, saj je marsikdo od njih po poreklu iz Slovenije ali pa imajo v Sloveniji sorodnike in prijatelje. Skupaj smo peli pozno v noč ... Drugi dan gostovanja v Poreču je bil namenjen sprostitvi in spoznavanju mesta. Po dopoldanskem kopanju v toplem morju nas je vodnik Viljem popeljal po kamnitih ulicah starega dela Poreča in nam z zanimivimi zgodovinskimi dejstvi predstavil arhitekturne in zgodovinske spomenike mesta. V Evfrazijevi baziliki, ki je uvrščena na Unescov seznam kulturne dediščine, smo zapeli nekaj pesmi in uživali v akustiki kupole z zlatim bizantinskim mozaikom nad glavnim oltarjem. Polni prijetnih in nepozabnih občutkov smo se vračali proti domu. Besedilo in foto: Olga Pavlin MePZ Svoboda Mengeš v Poreču V dveh dneh se je na odru Istrske Sabornice in na različnih lokacijah mesta Poreč zvrstilo 24 pevskih zborov in pevskih skupin predvsem iz istrskih obalnih mest in zaledja, akademski zbor iz Trsta ter iz Slovenije: moški zbor iz Izole in MePZ Svoboda Mengeš. Zelo glasno in daleč je zazvenela skupna pesem - istrska himna »Krasna zemljo, Istro mila«, ki smo jo zapeli na stopnišču pred gledališčem. Pozno popoldne smo imeli predstavitveni nastop na odru na Trgu Svobode v središču Poreča za domačine, naključne sprehajalce in številne turiste. Ponosno je zvenel Oj, Triglav moj dom, nežno smo zapeli Nocoj se mi je sanjalo, šaljivo je odzvanjal Debeli kum in Marinaresca, star Pestro in uspešno obdobje Mladinske folklore V nedeljo, 13. maja, je v Mengšu potekalo Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Gorenjske z naslovom »Le plesat me pelji!«. Tja so se uvrstile najboljše skupine z območnih srečanj, med njimi tudi obe mengeški, mladinska in članska folklorna skupina, na kar smo lahko izredno ponosni. folklorna skupina Mengeš ponovila izjemen lanski uspeh in se znova uvrstila na državno srečanje folklornih skupin, ki bo potekalo 20. oktobra 2018 v Žalcu, kamor vas že sedaj lepo vabijo. Nastopili so tudi na občinskem prazniku Občine Mengeš, kjer so se predstavili z venčkom mazurk in plesov več slovenskih pokrajin. Po nastopu je sledilo presenečenje nastopajočih plesalcev, saj je Mladinska folklorna skupina Mengeš prejela Znak občine Mengeš za dosežke na področju ljubiteljske kulture in se tako pridružila predsedniku mengeške folklore Zoranu Jagodiču, ki je prejel srebrno priznanje Občine Mengeš. Mladi folklorniki so se odzvali tudi povabilu prijateljev s sosednje Hrvaške in 16. junija s spletom Frižekson nastopili na festivalu »Dan folklora - Januševec 2018« v kraju Javorje, kjer so jih domačini toplo sprejeli ter med drugim organizirali tudi ogled sosednjega kraja Zaprešič, v katerem je rezidenca in grobnica bana Josipa Jelačica. Uspešne nastope je skupina sklenila 28. junija v Trzinu, kjer se je prvič udeležila Mednarodnega folklornega festivala, ki je bil organiziran v sodelovanju z ND Maribor v času festivala Lent Folkart (CIOFF). Predstavili so se z lanskim, izjemno poskočnim spletom plesov iz Razkrižja ter znova navdušili gledalce. Besedilo: Petra in Urša Kapš Foto: Neža Jankovič, Boštjan Svete Mladinska folklorna skupina na Regijskem srečanju folklornih skupin Mengšani so se odlično predstavili, še posebej veliko pohval so bili deležni mladinci, ki so s svojo izvedbo prepričali tudi ocenjevalca Tanjo Drašler in Klemna Bojanoviča. Že po območni reviji je ocenjevalec Anže Kerč o njih zapisal: »Gre za mlado in zelo obetavno skupino, ki na odru deluje sproščeno in naravno. Vidi se, da so v koreografiji zares uživali in to so znali prenesti tudi na publiko.« Na podlagi odličnih ocen je Mladinska 33 Mengšan - junij 2018 KULTURA Zaključek uspešne sezone v Balah Za zaključek uspešne igralne sezone je Mengeška godba v četrtek, 28. junija, gostovala v Balah, čudovitem obmorskem mestecu v Istri. Mengeška godba je imela tudi v Balah veliko poslušalcev, ki so bili navdušeni nad godbo. Foto: A. P. Že zjutraj smo se natrpali v avtobus z vsemi inštrumenti, nošami in notami ter se odpeljali proti Balam, kjer nas je že čakala kolesarska odprava, in sicer naš kapelnik Dimitrij Lederer, župan Franc Jerič in predsednik Kolesarskega društva Mengeš Primož Jeretina, ki so na cilj okrog 200 km dolge poti prikolesarili že dan prej. Ker je bil koncert šele zvečer, smo imeli še celo popoldne prosto. Odšli smo v kamp blizu Bal, kjer sta nas gostoljubno sprejela Vanda in Matjaž Repnik iz KD Mi- haelov sejem, ki je skupaj s predsednikom Turistične zveze Bale tudi organiziral naše gostovanje in koncert v Balah. Popoldne smo preživeli v prijetnem druženju in kopanju v sicer ne preveč toplem morju. Po večerji je bil čas, da se odpravimo na prireditveni prostor na trg sredi Bal. Na koncertu smo zaigrali zelo pester program, za vsak okus nekaj. V program smo vključili Avsenikove skladbe, zaigrali smo nekaj skladb z naših rock koncertov, poleg tega pa še kakšno skladbo, ki smo jo igrali pred leti in nam je bila posebej všeč, kot na primer A klezmer karnival in Soul Bossa Nova. Na koncu je seveda prišla na vrsto tudi obvezna Mengeška. Koncert je potekal v zelo prijetnem vzdušju in je navdušil obiskovalce, ki so se zbrali na trgu. Poslušat nas je prišla tudi nekdanja učiteljica flavte v Mengšu Ljerka Boljunčic, ki je učila večino flavtistk in flavtistov v godbi ter nas prijetno presenetila. Po uspešnem koncertu smo godbeniki prespali v Balah in naslednji dan izkoristili še za skok v morje. Vsi smo pomagali tudi pri pripravi školjk, ki so bile odlično kosilo. V popoldanskih urah smo se polni lepih vtisov in morskih doživetij odpravili nazaj proti Mengšu. Še enkrat najlepša hvala za gostoljubje, še posebej Vandi in Matjažu Repniku. Se že veselimo novih morskih doživetij. Besedilo: Zala Potočnik Dejanovih 50, Zorkinih 70 in drugi junijski nastopi Junij je zadnji mesec pred počitnicami, ko se poleg zaključnih testov in izpitov zaključujejo tudi redne vaje Mengeške godbe, obenem pa ima godba takrat lepo število nastopov. Tudi letos ni bilo nič drugače, le da smo obeležili tudi dva okrogla jubileja, in sicer 50 let našega godbenika Dejana Kovača in 70 let častne članice Zorke Požar. Godbeniki in godbenice smo tudi letos, v nedejo, 3. junija, zjutraj z igranjem obogatili Telovsko procesijo v Mengšu. Nato smo v soboto, 9. junija, zaigrali v Topolah, in sicer na slovesnosti ob 70. obletnici Gasilskega društva Topole. Gasilci so pripravili lep program, ki ga ni zmotilo niti deževno vreme. Že naslednji dan, v nedeljo, 10. junija, pa smo na domu presenetili našo častno članico Zorko Požar ob njenem 70. rojstnem dnevu. Slavljenka in drugi povabljenci so se zavrteli ob naših melodijah in z nami zapeli Mengeško. Veselo vzdušje pri naši veliki oboževalki in podpornici je trajalo do poznih večernih ur. Nato je sledilo še nekaj vaj korakanja, ki jih je v naslednjih dveh tednih vodil predvodnik in predsednik godbe Žan Avbelj. V soboto, 23. junija, pa smo v Domžalah nazdravili našemu nekdanjemu predsedniku godbe, klarinetistu in saksofonistu Dejanu Kovaču, ki je postal abrahamovec. Pri Dejanu je zaigral tudi god-beni Orkester klarinetov, torej godbeniki klarinetisti, učenci Karla Leskovca. Ob godbenih melodijah smo mu postavili tudi mlaj, ki ga bo še naslednjih 50 dni spominjal na naše druženje ali pa proti koncu začel opominjati, da se bodo kmalu spet začele godbene vaje. Naš zadnji koncert in hkrati kratko dvodnevno gostovanje v tujini pa je bilo v četrtek, 28. junija, v Balah na Hrvaškem. Letošnje poletje bomo imeli godbeniki in godbenice veliko prostega časa in malo nastopov (za zdaj), tako da se bomo lahko dobro spočili in pripravili na novo, jubilejno, že 135. igralno sezono. Besedilo: Maja Keržič Obilo dogodkov in aktivnosti likovnega društva v juniju Konec maja je v Trdinovem hramu v Mengšu stene zapolnila s slikami dolgoletna članica društva Dari Korošec. Devet likovnih del različnih motivov bo na ogled gostom najmanj mesec dni. Tudi letos so v začetku junija »Paletke«, članice društva sodelovale na tradicionalni Golažijadi, ki jo organizira RUP Mengeš. Druženje je bilo zelo prijetno, golaži pa dišeči in okusni. Športno društvo Sela pri Kamniku je 2. junija organiziralo mednarodni ex tempore, enodnevno slikarsko druženje, ki sta se ga udeležila člana Špela Magister in Aleš Koman. Tradicionalne delavnice v gradu Jable Turističnega društva Kanja iz Trzina se je 3. junija tudi letos udeležilo osem članic društva, ki so ustvarjale v senci grajskega paviljona v zavetju dreves. V počastitev 1. svetovnega dneva čebel je član društva Lojze Burja postavil v mestni kavarni Mesing bar razstavo likovnih del in fotografij. V prvem prostoru so na ogled tri likovna dela cvetja v mešani tehniki, drugi prostor pa krasi sedem fotografij čebel. 10. Srečanje na vasi - Na vrtu Jurčkove kmetije, kot se reče po domače na kmetiji Bernarde in Antona Skoka, se je v soboto, 9. junija, od 10. ure dalje dogajalo ... Desetič smo se že srečali likovniki Likovnega društva Mengeš na njuni kmetiji. Ob tej priložnosti so bila razstavljena tudi dela, ki smo jih člani Likovnega društva Mengeš ustvarili na prejšnjih srečanjih in podarili družini Skok. V zavetju sadnih dreves v sadovnjaku so nastajala nova likovna dela, nekateri so vadili tehniko pastela, drugi akrilno tehniko. Sodelovalo je 13 članov. Deseto jubilejno srečanje smo primerno proslavili, gostiteljema podarili kar nekaj ustvarjenih del, razveselila sta se podarjenih starih okenskih kril z motivi iz kmečkega življenja. V ponedeljek, 11. junija, smo začeli s performansom ob zaprtju razstave Stol v Galeriji Bala v Kranju. V starem mestnem jedru smo na ulici postavili konstrukcijo stola z našimi likovnimi deli, poleg pa stole in simbolično prikazali njihov pomen. Zanimiva izkušnja tako za nas kakor tudi za mimoidoče. To je bila že druga uspešna razstava v tej galeriji, kamor nas povabi JSKD IO Kranj. KUD likovna sekcija Polzela je 2. junija organizirala 2. Ex tempore »Kulturna dediščina in Ivan Cankar« in hkrati praznovala tudi 30-letnico delovanja. Sodelovala je le Leonida Goropevšek, saj je bilo prav ta dan povsod polno dogodkov, ki so se jih udeležili člani društva. Odprtje razstave v arkadah dvorca Novi Klošter je bilo 15. junija, prireditve se je udeležilo šest članic društva. V čakalnici zobozdravstva Mojce Koželj in zobne ordinacije Jake Je-lačina, Zadobrovška cesta 18a, Ljubljana, razstavlja sedem likovnih del Irena Gorenc. To je njena deseta samostojna likovna razstava z naslovom »Utrinki od tu in tam«, postavljena bo do sredine septembra. Sprehod ob Pšati - galerije na prostem v Staretovem drevoredu v Športnem parku Mengeš so se poleg članov društva udeležili gostje iz Cerkelj na Gorenjskem, Kisovca, Polzele in iz Trbovelj. 18 likovnikov je razstavilo na 22 stojalih 95 slik in 3 kipe. Prireditev je bila dobro obiskana, vreme je bilo lepo, spodbudno pa je, da si je galerijo ogledalo kar veliko mladih in otrok. Besedilo in foto: Binca Lomšek 35 Mengšan - junij 2018 Muzikal Levji kralj -produkcija plesalcev AIA McM Tokrat so se plesne skupine McM AIA pod mentorstvom Sanje Tomšič odločile za prvi skupni projekt in za zaključek leta pripravile muzikal Levji kralj. Ker muzikal poleg plesa zajema tudi petje in govorjenje, so bile naše plesalke deležne raznolikih vaj in gledaliških priprav, da so bile popolnoma pripravljene za nastop. Pomoč smo poiskali tudi pri priznani režiserki Saši Hudnik, ki nam je z veseljem priskočila na pomoč in prispevala h končni, kakovostni izvedbi muzikala Levji kralj po priredbi znane animirane pravljice Walta Disneyja. , 1 t Mladi Simba. Foto: Anže Lustek Premierna predstava je bila 20. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Mengeš, to pa je bil hkrati tudi zaključni nastop vseh plesnih skupin, od malčkov do članic društva AIA. Plesalke in plesalci so nam pričarali pravi plesno-pevski spektakel in občinstvo navdušili z igro, plesom in petjem. To je čudovita zgodba o levčku Simbi, ki spoznava smisel in krog življenja, doživlja spletke, smrt očeta, izgnanstvo, prijateljstvo, zvestobo, nas na koncu popelje v poletne brezskrbne dni - Hakuna matata. Zgodba pričara čudovit konec, Simba odraste in se vrne iz izgnanstva ter postane kralj živali. Plesalci so letošnje uspehe proslavili s pravim »after partyjem«, in v poletje vstopili s prvim »Pižama partyjem« v Mladinskem centru. Po kratkem oddihu pa bomo nadaljevali s plesno in ustvarjalno zabavo in nabiranjem novih plesnih korakov na »Zabavno-plesnem taboru«, ki bo potekal od 30. julija do 5. avgusta pri Toplicah Sv. Martin na Muri. Besedilo: Sanja Tomšič POLITIKA Prijave in ovadbe župana g. Franca Jeriča Gre za nezakonita dejanja, ki imajo elemente kazenske in odškodninske odgovornosti, med drugim po 51. členu Zakona o lokalni samoupravi: »Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.« Občinski svet noče ukrepati. Skupine, ki zagovarjajo za/skupaj za Občino Mengeš, pa tudi druge so (za zdaj) pasivne. Tudi ob kršenju in nespoštova-nju sklepov njihovega Sveta Občine Mengeš! In najnovejših določil Ustave RS (70.a člen, ki podrobneje določa pravice do pitne vode, ki je s temi nezakonitimi in kaznivimi dejanji kršena). Pozivam vse, ki jim ni vseeno za interese občank in občanov občine Mengeš, ki zagovarjajo zakonitost in poštenost delovanja, v tem primeru Občine Mengeš in njenih odgovornih, da se odzovejo in ukrepajo tudi sami - npr. s prijavami ali ovadbami ali pa le s protesti. Za vsa pojasnila smo vam na voljo. Dejanja pred postopkom in v postopku prenehanja vodnega dovoljenja Občini Mengeš kažejo na načrtovano postopno pripravljanje razlogov oz. podlag za odvzem vodnih pravic iz leta 1959 oz. 2010 oz. 2013. Skrajšano povzemam dogajanje (vse je objavljeno na FB strani CIM): • Leta 2004 nepooblaščeno in samovoljno prenehanje upravljanja Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec - odgovoren direktor JKP Prodnik g. Marko Fatur; • Leta 2007 (na hitro sklicani izredni seji - s petka na torek) Občina Mengeš ne pristopi k projektu obnove in povečanja kapacitet Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec; • Leta 2008 ljudskega odločanja Svet Občine Mengeš ne razpiše, sprejme pa leta 2009 sklepe, ki jih župan g. Jerič ne izvaja: da se še oskrbujemo z alpsko vodo izpod Krvavca in da sodelujemo pri obnovi; • Leta 2009 si druge občine Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec, razen Občine Komenda, že kar samovoljno v dokumentih projektov, razdelijo vodne pravice Občine Mengeš. Opozorila o tem župan g. Jerič ignorira oz. celo pisno odgovori, da se Občina Mengeš ni nikoli odpovedala vodnim pravicam! Ali pa celo izjavi, da pač Občina Cerklje potrebuje vodo za letališče in industrijsko cono (pitno vodo namreč); • 31. marca 2010 pride do množične zastrupitve, onesnaženja pitne vode v Mengšu. Pravega vzroka vdora fekalij niso odkrili, niti resno raziskovali. Sta pa kazen na sodišču plačala JKP Prodnik in Komunalno podjetje Kamnik; • Projektiranje in ustrezno sestavljanje vloge za EU-kohezijo projekta povečanja kapacitet in izboljšanja oskrbe Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec ni bilo uspešno, kljub poskusom potvarjanja, da se občina Mengeš ne oskrbuje več iz Izvirov izpod Krvavca zaradi tega, ker morajo h kandidiranju pristopiti vse občine, ki se oskrbujejo z alpsko vodo izpod Krvavca. Zato naslednja zavržna in očitno usklajevana dejanja; • JKP Prodnik, direktor g. Marko Fatur zapre dovod alpske vode izpod Krvavca, povezava Komenda (Mlaka)-Topole zastara, odmontira števec in telemetrijo ter na koncu javno podjetje celo fizično poruši povezavo!! Vse nepooblaščeno, nezakonito in nenazadnje v nasprotju s sklepi Sveta Občine Mengeš. Župan g. Jerič kot odgovorna oseba z molkom in ne-ukrepanjem omogoči nepooblaščeno in kaznivo delovanje direktorju JKP Prodnik. Na zahteve za odgovore in dokazila o morebitnih pooblastilih župan ne odgovarja; • Komunala Kranj sproži postopek prenehanja vodnih pravic Občini Mengeš (30 odstotkov) na MOP, Direkciji RS za vode z zadevo (KPS-SK, z dne 28. 7. 2017) 'pozivom za ugotovitev dejstev' glede vodne pravice Občine Mengeš; • Občina Mengeš se odzove z dopisom (ni podpisan župan g. Jerič!), da se po zaprtju novembra 2015 ne oskrbuje več iz Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec in se kasneje na 'obvestilo o ugotovljenih dejstvih', z dne 30. 11. 2017, ne odzove, niti se ne pritoži (na MOP) na odločbo, z dne 14. 12. 2017, o prenehanju vodne pravice! Besedilo: mag. Tomaž Štebe, civilnainiciativamenges@gmail.com, tomaz.stebe@gmail.com 36 Mengšan - junij 2018 (SMO) UMI»] ii ■«•ffUfi Ath'lb'1 Ureditev okolice Cegvenškega bajerja V aprilski številki Mengšana smo objavili predlog za ureditev okolice Cegvenškega bajerja. Odziv naših občank in občanov je bil pozitiven, saj tudi oni menijo, da bi se morala lokalna skupnost bolj organizirano lotiti urejanja omenjenega dela naše občine. V junijski številki Mengšana je bil objavljen tudi komentar Ribiške družine Bistrica iz Domžal, ki pojasnjuje status bajerja ter njihove odgovornosti in skrb za habitat v bajerju v skladu z naravovarstvenimi predpisi. Glede na navedeni dopis pojasnjujemo, da smo v našem prispevku zelo jasno zapisali, da kakršenkoli poseg v okolico bajerja zahteva sodelovanje z ribiči in usklajevanje z naravovarstveno zakonodajo, zato je njihova skrb, da bi pri urejanju območja prekoračili pooblastila, povsem odveč. Po našem mnenju ureditev tega prostora prinaša pozitivne rešitve tudi za njihovo dejavnost. Če bomo imeli v prihodnosti možnost sodelovanja pri urejanju omenjenega območja, se bomo v najkrajšem možnem času lotili te problematike in bomo naše načrte prilagodili stvarnim pogojem, vendar moramo izhajati iz dobrega predloga in imeti dober namen, kar pa v SMO imamo. Posebej nas skrbi zapuščeno industrijsko območje, ki posega tudi v sam bajer. Ne vemo, kaj se tam dogaja in kaj se trenutno tam skladišči in bi lahko imelo tudi negativne posledice za habitat v bajerju in ob njem. V primeru nadaljevanja takega stanja bi to lahko povzročalo bistveno večje ogrožanje bajerja, kot pa ureditev tega prostora v rekreativne namene. Pri tem je treba poudariti, da ureditev rekreacijskih površin na tem območju predvideva občinski prostorski načrt (24. člen), ki daje tudi usmeritve za varstvo narave (40. člen). Glede na vse večjo poseljenost naše občine in širjenje bližnjega naselja bo na tem območju vse več sprehajalcev, rekreativcev in drugih ljudi, ki želijo svoj prosti čas preživeti v naravi, zato je potrebno že vnaprej predvideti, kako bomo uredili ta prostor, in sicer na način, ki bo sprejemljiv za vse, tako uporabnike kot upravitelje tega območja. In prav lokalna skupnost je edina, ki lahko združi in uskladi vse interese oz. zahteve organizacij, ki skrbijo za varstvo narave ter potrebe in želje ljudi, ki živimo v občini Mengeš. Besedilo in foto: Peter Gubanc, predsednik SMO OGLASI VABILO Vljudno vas vabimo na kulturno-etnološko prireditev MENGEŠ IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST IN ZA PRIHODNOST, ki bo v soboto, 25. avgusta 2018, ob 17. uri v prijetnem okolju Lovske koče Mengeš. Letošnja tema pogovora bo MENGEŠKI PRISPEVEK K SLOVENSKI NARODNO-ZABAVNI GLASBI, v katerem bomo obudili spomin na mengeškega glasbenika Pavla Kosca, ki se ga bodo spominjali poznavalci njegovega življenja in dela Milka Živulovič, Metod in Ciril Jerman ter Robert Stopar; Simon Golobič pa nam bo ob interaktivni predstavitvi opisal prihodnji mengeški Glasbeni muzej. Vljudno vabljeni! SERVIS LCD TV APARATOV KENWOOD TELEFUNKEN % BLAUPUNKT FIN LUX JVC TOSHIBA HITACHI mm avm audio ^ video servis SERVISNI PARTNER ZA SLOVENIJO Telefon: 01 729 13 03 Telefon: 01 729 13 04 E-pošta: avs.menges@siol.net Internet: www.sharp-servls.sl Hribarjeva ulica 38, 1234 MENGEŠ Delovni čas: od 9.-12. in od 15.-18. ure PISMA BRALCEV Popravek prispevka »Posebna obrazložitev glede sredstev za gradnjo športne dvorane Mengeš« Prosim, da v skladu s pravico po objektivnem poročanju na istem mestu in takoj objavite popravek na prispevek 'avtorja' »Občinska uprava Mengeš«, objavljen v Mengšanu 2018, junij, stran 6, zaradi razjasnitve dejstev v 'avtorjevem' zapisu v nadaljevanju. »V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo Športne dvorane Mengeš je prišlo do časovnega zamika zaradi vloge, vključitve civilne iniciative s prvopodpisanim Tomažem Štebetom, ki nasprotuje izgradnji objekta. Spremenjena dinamika gradnje športne dvorane bo bistveno vplivala na načrtovano in s strani Občinskega sveta Občine Mengeš potrjeno financiranje gradnje dvorane v Proračunu Občine Mengeš za leto 2018 in v Načrtu razvojnih programov 2018-2021.« 'Vloga, vključitev' Civilne iniciative Mengeš in 'nasprotovanje izgradnji objekta' naj bi bila vzroka za 'časovni zamik'. Zelo popreproščeno in všečno populistično določanje krivca za 10-le-tno sago velike večnamenske prireditveno-športne dvorane ob Pšati, na lokaciji in z rušenjem zunanjih igrišč. Časovni zamik po pretečenem gradbenem dovoljenju leta 2014 in 3 (tri) leta za ponovno vlogo za gradbeno dovoljenje je popolnoma jasno krivda »Občinske uprave Mengeš«. Torej župana g. Jeriča, ki med drugim ne ravna v skladu s pravili (navajam dvoje): • (1) Nikoli ni, niti po opozorilih, predlagal ustreznega dokumenta v potrditev Svetu Občine Mengeš (DIIP), ki je predpogoj za uvrstitev investicije v proračun (jasno navedeno tudi v pojasnilu Ministrstva za finance); • (2) Sporen je poseg v odprt prostor Mestnega parka Mengeš kot vrednote, rušenje zunanjih igrišč, cele vrste dreves in tudi zaradi kršenja določil Občinskega prostorskega načrta - zahteva se OPPN, za podenoto ME35CDi Šola pa so dovoljene '12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno-izobraže-valnih dejavnosti)' - ne pa velika večnamenska prireditve-no-športna dvorana za 1100 gledalcev na tudi prometno že sedaj težko obvladljivi lokaciji! Civilna iniciativa Mengeš in prvopodpisani Tomaž Štebe podpirata reševanje prostorskih problemov Osnovne šole Mengeš - tako športne vzgoje kot drugih -, ki se kopičijo z vedno večjim številom učencev - pol več v zadnjih 20 letih. Poleg dveh starejših zunanjih igriščih v Mengšu in novejših v Loki in Topolah, so za šport in rekreacijo potrebni ustrezni pokriti prostori. Telovadnico TVD Partizan je potrebno modernizirati. In zgraditi tudi športno-pri-reditveno dvorano, toda ne v odprtem prostoru Mestnega parka Mengeš in na obstoječih zunanjih igriščih ter prometno, logistično in s poslovnega vidika na neustrezni lokaciji! Kar nekaj rešitev sem predlagal. Tudi lokacijo nove šole, vrtca in telovadnice/dvorane med Malim Mengšem in Loko. Podpiramo izvedbo povečanja obstoječe telovadnice v športno dvorano (glejte zapis v istem glasilu Mengšan). Ne nazadnje je bila o tem že sprejeta odločitev na osnovi strokovno-tehnično-fi-nančne študije variant in potrjena s sklepom Sveta Občine Mengeš: »Prostorski pogoji športne vzgoje Osnovne šole Mengeš se zagotovijo z razširitvijo telovadnice v športno dvorano za dolgoročne potrebe OŠ Mengeš ter za druge uporabnike do izgradnje velike športno-prireditvene dvorane.«. Ko smo zahtevali seznanitev s PGD-dokumentacijo, nam je bilo to zavrnjeno z dolgo - na desetih straneh (in zagotovo drago!) - pravniško argumentacijo. To je bil tudi neposredni razlog, da smo zahtevali status stranke v postopku pri obravnavi gradbenega dovoljenja, ker se pri preprečevanju seznanjanja in odklanjanju odkritega in strokovnega pogovora zaznava določena interesna nejevolja, celo prepričevanja posameznikov. Smo se pa lahko na Upravni enoti v Domžalah brez kakršnihkoli zadržkov in zavlačevanja seznanili s celotno PGD-dokumentacijo od leta 2009! Sramotno, g. župan Jerič! 'Krivda' Civilne iniciative Mengeš in mene kot člana Sveta Občine Mengeš je zgolj v tem, da delujem(o) v skladu s 44. členom Ustave Republike Slovenije (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev): »Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.«. Neosnovano poimensko določanje krivca za lastne 'časovne zamike' v javnem glasilu Mengšan, spletni strani Občine Mengeš in na izredni novinarski konferenci je sprevrženo in kaznivo dejanje, ki zahteva najmanj opravičilo. Pa to ni edini primer. Žal! Berite naše objave na FB-strani 'facebook.com/CivilnaIniciativa-Menges'. Besedilo: mag. Tomaž Štebe, civilnainiciativamenges@gmail. com, tomaz.stebe@gmail.com »Razlogi za 'časovne zamike' do 29. junija 2018 so izključno po krivdi naslednjih dejanj župana g. Jeriča, ki je po gradbenem dovoljenju (GD) leta 2011, ki je prenehalo leta 2014, po treh letih, dne 13. 10. 2017 znova vložil zahtevo za GD, jo dne 22. 11. 2017 umaknil, pa ponovno vložil dne 22. 12. 2017 in ponovno umaknil dne 18. 1. 2018, jo še tretjič vložil maja 2018 ter jo dopolnil s celotno novo vodilno mapo dne 18. 6. 2018. Torej na šest let podlage še celih 8 (osem) mesecev vlaganj in dopolnitev - z nejasnim stanjem o popolnosti vloge za gradbeno dovoljenje!« [00 OptikaGolavšek Vida Golavšek s. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš T: 01/7237-968 M: 040-284-081 5: www.optika-golav5ek.5i NEKROLOG: Dora Blejec OGLASI - ZAHVALE Ljubi Dori v slovo V dvainosemdesetem letu življenja nas je zapustila Dora Blejec. Tako nenadoma. Brez opozorila. Srce ji je prenehalo biti in odšla je v večnost. Nas, ki smo jo poznali, je zabolelo v prsih ... Radi smo jo imeli. Zelo. Bila je Učiteljica z veliko začetnico in plemenit človek. Težko jo bomo pozabili. Jaz je ne bom. Rodila se je v Mengšu pri Rojnikovih, po domače pri Šetravovih. V družini, ki je štela deset otrok, se je že v otroštvu naučila potrpežljivosti, pomagati in se razdajati. Po končani šoli in zaključenem učiteljišču je trinajst let poučevala v majhnih hribovitih skritih krajih na Goriškem (Zavrh, Ravne, Grgar). Leta 1969 se je zaposlila kot učiteljica 4. razreda pri nas, v Trzinu. Bili smo podružnica OŠ Mengeš. Postala je tudi ravnateljica. V letu, ko je začela s poučevanjem v Trzinu, sem bila tudi jaz v njenem razredu. Bila je čudovita učiteljica. Stroga, zahtevna, vendar pravična, zanesljiva in razumevajoča. Vedno je bila tudi urejena, skodrana in našminkana. Občudovali smo jo in jo zelo cenili. Veliko nas je naučila. Name je naredila velik vtis. Tudi zaradi nje sem kasneje postala učiteljica. Potem je bila moja nadrejena - ravnateljica in tudi kolegica. Vedno je bila pripravljena pomagati, svetovati. Bila nam je zgled. Nikoli ni zamujala pouka. Točno po zvonjenju je vstala in vse me - mlajše učiteljice, tudi. Brez besed smo šle v razrede. Nič nam ni bilo treba reči. Res smo se zelo lepo razumele, in vse je teklo tako, kot je treba. Učencem je znala postaviti meje. Točno so vedeli, kaj smejo in česa ne. Niti največji »razgrajači« se ji niso upali nagajati. Bila nam je vzor. Takih učiteljev tudi danes manjka. Ob njeni smrti mi je še ena kolegica rekla, da je bila Dora njen vzor, druga pa je pripomnila, da na trzinski šoli nikoli ni bilo in tudi ne bo učiteljice, kot je bila ona. Zgovorni izjavi. Dora je imela nešteto talentov. Lepo je pela in tudi vodila otroški pevski zbor. Znala je igrati na harmoniko. Veliko veselje je imela s telesno vzgojo. Bila je članica telovadnega društva v Mengšu in celo voditeljica mladink. Čudovito je risala in slikala. V minuti, dveh je pred njo z neko posebno lahkoto nastala občudovanja vredna slika ali risba ... Odlično je obvladala slovenski jezik. Če česa nisi znal, ti je vedno znala svetovati. Obvladala je leporečje in prepričljivo deklamirala in recitirala. Bila je tudi članica dramske sekcije v Mengšu. Pripravila je številne folklorne točke. Bila je tudi odlična matematičarka ... Vsa področja so ji nekako »ležala«. Res, občudovanja vredna. Kolegice smo jo zelo spoštovale in cenile ter imele rade. V Trzinu je vzgojila in veliko naučila kar 22 generacij četrtošolcev. S svojim pozitivnim značajem je zelo vplivala nanje, lahko tudi rečem, na nas vse. Poučevanje ni bil le njen poklic. To je bilo njeno poslanstvo! Po upokojitvi (april 1991) je bila še vedno dejavna v Mengšu. Bila je tudi predsednica društva upokojencev (2002-2006) in tudi v nadaljnjih letih zelo aktivna. Vedno je znala prisluhniti drugim. Vsi so jo imeli za mamo, potrpežljivo in polno modrih nasvetov. Dobro voljo je širila na vse, ki so prišli v njeno bližino. Ob njej si čutil prijetno energijo. Bila je delovna, vestna, natančna, predana. Bila je tudi ena od ustanovnih članic likovnega društva v Mengšu. V njem je dolga leta ustvarjala prave likovne mojstrovine, ki jih je delila med prijatelje. Smisel za likovno ustvarjanje je prišel na plano. Bila je tudi skrbna, požrtvovalna žena in ljubeča mati dveh sinov. Žal moram zapisati, da ji življenje ni prizanašalo. Ni bila ravno rojena pod srečno zvezdo. Veliko je pretrpela. Najtežji udarec pa jo je zadel, ko ji je umrl starejši sin. Od takrat dalje ni več videla pravega smisla življenja. Draga Dora! Ne smemo tarnati nad našo izgubo. Biti moramo hvaležni, da smo Vas imeli v svoji sredi. Toliko ste nam dali! So ljudje, ki širijo svetlobo . Ostali nam boste v najlepšem spominu. Pogrešali Vas bomo. Počivajte v zasluženem miru! Besedilo in foto: Mimi Zupanc Cotman, OŠ Trzin Kam bi s tabo, drobna pesem, pesem vetra, polj in hoj? Pesem drobna, kam bi s tabo? Grenko srcu je nocoj. (I. Minatti) Ti ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer sedaj si doma. ZAHVALA V 86. letu starosti je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, tašča in babica EDICA OCEPEK iz Loke pri Mengšu, po domače Kralova Edica Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej. Hvala sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala Domu počitka Mengeš za lepo oskrbo. Hvala župniku g. Koširju za lepo sveto mašo. Hvala pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: sin Marjan z ženo Fani, vnuki Marjan, Tina in Jan ter ostalo sorodstvo Bolečino se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 82. letu starosti sklenila naša draga žena, mama, babica, prababica, teta in sestrična KRISTINA VRHOVNIK rojena Zun iz Mengša, Slovenska cesta 72 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ob njenem slovesu ter g. župniku Marku Koširju za lep pogrebni obred. Vsi njeni 39 Mengšan - junij 2018 Čebelarsko društvo Mengeš je bilo ustanovljeno 28. 12. 1995 na pobudo takratnega predsednika Čebelarske družine Mengeš Mateja Blejca. Matej Blejec je bil tudi izvoljen za prvega predsednika društva in je uspešno vodil društvo do januarja 2008, ko je vodenje društva prevzel Jože Boštjančič. Danes ima društvo 62 članov iz Mengša in širše okolice. Člani uspešno čebelarijo s 1250 čebeljimi družinami.