^ja vsak dan in praznikov. i—uejl poverili študijo vseh problemov Ta naj bi tudi določila pogoje z garancijami trajnega miru Hoover je naglasll, da trajni mir mora biti ljudski mir. Iz tega razloga morajo ljudstva imeti besedo pri sestavljanju mirovnih pogodb On j« dalje rekel, da sedanja vojna ne bi bila izbruhnila. če bi bili zavezniki po končanju prve svetovne vojne •prejeli sugestije predsednika Wilsona. Wüaon ui njegovi pod- vloga ameriških konzulov v invaziji afrike Glaeilo dridv nega de• partmenta orisalo pri-prave zä sunek ZVEZA S FRANCO SKIMI URADNIKI v t JI Washington. D. C.. 17. dec. — Vloga, ki so jo 'Igrali ameriški konzuli in člani sunanje službe pri gladitvi poti za okupacijo francoskege severne Afrike, je orisana v publikaciji American Foreign Service Jpurnal, organu državnega departmenta. Članek, vsebujoč detajle o ameriških pri* pravah za okupacijo severne A-frike, je spisal Henry S. VUlard, načelnik divizije za Bližnji vzhod v državnem departments Villard opisuje delo, ki so ga vršili Robert D. Murphy, pravni svetovalec ameriškega poslaništva v Vlchyju, in njegovi tovariši. To se je začelo 25. februarja preteklega leti, ko je Murphy sklenil dogovor z generalom Weygandom, ki je bil takrat vrhovni francoski komisar v severni Afriki. ' S tem dogovorom se j« Amerika obvezala, da bo pošiljala tivila in druge potrebščine prebivalcem Alže-rlje, Maroka in Tunizije pod po« gojem, da ameriški konzuli kontrolirajo razpečevanje. Vlada v Vlchyju je sprejeli ta pogoj, kar je omogočilo konzulom neovirano potovanje po francoski severni Afriki. Obiskovali so mesta ln sklepali zveze s patrlotlč-mmi francoskimi, uradniki ln protiosiščnimi elementi. Konzule ln druge osebe sts Izbrala vojni ln momarični department na podlagi poznanja Francije in francoskega jezika ter kvalifikacij za opazovanje. Ti so bili porazdeljeni v posamezne grupe in dodeljeni konzulatom v Cassblanci, Alžiru, Tunizu In Oranu, da so lahko študirali položaj. Ko je Amerika stopila v vojno, je delo, ki so ga vršili, dobilo še bolj važen značaj. Nacijske avtoritete so sumljivo gledale na aktivnosti konzulatov in nekaj tednov pred invazijo Afrike po ameriških Četah so začele pritisksti ns vlado v Vichyju, naj prekliče dogovor. Ta se bi bila udals pritisku, če ne bi bili frsneoski ursdniki v Afriki protestirsll. V septembru Je Murphy dospel v Washington iz Alžerlje in se hestal z ameriškimi vojaškimi voditelji, katere Je Informiral o svojem delu. V oktobru se je vrnil v severno Afriko in nekaj tednov pozneje je bil dan signal za invazijo. Poljaki premier hvali Darlanovo vlogo New York. 17. dec. — General Vladislav Sikorski, predsednik poljske ubežne vlade v I»ndo-nu, Je pohvalil vlogo admirals Jeana Darlana, katero igra prilog zaveznikom v francoski severni Afriki, Dejsl Je, dr 'pra tanje, nanašajoče se ns politi* no situacijo v Afriki, se lahko odloži, dokler Dsrlan kooperira z zavezniki in jim potrga rs v bor' bi proti oslšču. Domače vesti Volnohranllne snamke niso sa poštnino I Chicago. — Poštna uprava nam sporoča, da nekateri ljudje lepijo vojnohranllne znamke (war saving stamps) na zavoje z božičnimi darili in na drugo božično pošto kot poštnino. To je napačno! Te znamke niso veljavne za poštnino in pošta mora zadržati (»ošiljatve s temi znamkami zarudi pomanjkanja poštnine. Dobro je, če kdo pošlje vojnohranllne znamke NOTRI v pismu kot darilo, ne pa zunaj za poštnino. Nov grob, v North Chlcagu North Chicago. — Dne 13. decembra je tukaj umrla Frances Mesec, stara 53 let ln rojena v Zaplani., Zapušča mola, dve si nova, dve hčeri, brata in sestro. Bila je članica društva 14 SNPJ. la Mlnneeote Ely, Minn. — Dne 8. decembra so bile tukaj lokalne volitve ln ponovno je bil Izvoljen aedenji slovenski župan John Kapé. Za aldermane ao bili Izvoljeni Joa. Klun mlajši, William Harrl ln Edward Porthan; prvi je Slovenec, druga dva sta pa olenjena s Slovenkama. Clevelandake vesti Cleveland. — Dne 14. t. tr\. je v bolnišnici umrla Frances Ha-bijan, roj. Slapšak, stara 29 let in hči znanega cvetličarja Slap-šaka. Zapušča moža, starše, tri brate ln strica. — Istega dne je avto povozil 62-letnega Johna Grebence, ko je šel zjutraj np delo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu umrl za poškodbami. Doma Je bil od Grosuplja na Dolenjskem in v Ameriki je živel 42 let. Tukaj zapušča ženo, tri sinove ln hčer ga pri vojakih, v Minnesoti pa dva brata in sestro. Bil je Člen društvs 5 SNPJ. Nesreča v Jolletu Jollet. — Pred dnevi je Blaš Hudolln, star 00 let, spodrsnil na ledu na ulici in se prekotalll pod avtobus, ki gs je povodi. Starčka so odpeljali v bolnišnico, kjer Je čea tri ure umrl. Doma je bil Iz Ravne gore ln zapušča ženo in več sinov ter hčers. Chicago bo dobilo več olja Chicago, 17. dec. — Leon llen derson, načelnik administracije za kontrolo cen, Je zagotovil žu p s na Kellyja ln Michaela F Mulcahvja. ds bo Chicsgo dobilo več kurllnegs olja po novem le tu. To je bil Hendersonov od govor na Mulcshyjev spel večje odmerke olje. Field priporoča pomol Rusiji Združeni narodi imajo v Rusiji mogočno zaveznico Chicago. 17. dee. — "Ljudje, ki se tako junsško bore kot Rti-si, so ljudje, kateri so upravičeni do vsestranske pomoči," Je de* jal Marshall Field, ustsnovitelj čikaikega lista fiun, v svojem govoru na banketu, ki ga Je priredil čikaški odbor za rusko voj* no pomoč v dvorani hotela \m Sulla Rev. Ver Lynn Hprsgue Je spellrsl na udeležence za prispevke, nskar so ti zbrsll vsoto $10,00(1 Field, ki Je bil glavni govornik ns buketu, je dejal, da bi mo rsls Amerika pomagati Rusiji V večjem obsegu ln se Iznebiti bojazni pred sovjetl. "Ne glede na to, koliko front oječimo, v kolikih bitkah se borimo. ne bomo zmsgsll, če se ne iznebimo bojsznl pred sovjetski Rusijo," je rekel Field. "Mi smo dolga leta verjeli, da narod, ki šteje 165,000,000 prebivalcev, živi v peklu pod boljševlško diktaturo, v deželi. Iz katere ne mo- Leon Henderson Ti» resi g ni r al Senator Brown morda prevzame Hender-sonovo pozicijo Washington. D. Cm 18. dec.— Leon Henderson, direktor urada za kontrolo cen, je sinoči resig-nlral. Naznanilo o roaignuciji je objavil predsednik Roosevelt. Kdo bo imenovan na Henderso-novo mesto, še ni znano. Poroča se, da bo senator Pren-tisH M. Brown, demokrat iz Mi-chigana, ki je bil poražen pri novembrskih volitvah, imenovan na Hendersonovo mesto. Slednji je izjavil, da bo sodeloval z naslednikom. Henderson pravi v pismu, ki ga je naslovil Rooseveltu, da se je umaknil zaradi bolezni, ki je o vi r u I u izvrševanje njegovih funkcij. Mnogi menijo, du ni to vzrdk resignacije. Henderson se Je najbrže umaknil zaradi opozicije in kritik s strani Senatorjev in kongresnikov. Senator zagovarja kupčijo z Darlanom Vandenberg okrcal Willkieja in drug« "•trate««" , i. Washington. D. C.. 17. doc.— Senator Arthur II. Vandenberg, republikanec iz Michigana, je izjavil, da odobrava kupčijo, katero Je sklenil ameriški general Dwlght D. Riaenhower z admiralom Darlanom po invaziji francoske severne Afrike po ameriških četeh. Dejal je, de ....... diUMl zapušča zeno, tri sinove in ncer, w ^,, L wmkle ln drug enega slns v New Yorku ln éHîP ÏJJ^m Ogrela Jo EUenKotfor jevo mllitaristične operacije Afriki s streljanjem na generala iz varnega ozadja. Vandenberg, član senatnegs odseka zs zunanje zadeve, Je bil član grupe senatorjev, s katerimi Je general George C. Mar-shall, šef armadnega generalne-gs štabs, razpravljal o vojaški in politični situaciji v Afriki po sklenitvi dogovora med Elsen-howerjem ln Darlanom. Mar-shall Je takrat naglasil, da ao «a-vtzniki dobih na podlagi lega dogovora kontrolo nad severno ln zapadno francosko Afriko brez prelivanja krvi. Odbor borbenih Francozov, kateremu načeluje general Char les de Gaulle, Je tudi obsodil kupčijo z Darlsnom. Ts Je že izjavil, ds ne verjame Darlanovi obljubi, da bo šel v pokoj, ko bodo zavezniki porazili osiščne sile v tej vojni. Dalje Je izjavil, ds Je kupčija t admiralom vznemirila voditelje |>odlalnege giba-nja v Franciji in da franeMko ljudstvo izgublja zaupanj« Zaveznike. Senator Vandenberg J« priznal, da Je kupčije * Darlanom povzročila komplikacije, "Mi hočemo pravičen in trajen mir," Je dejal. "Situacija bi se razčistila, ¿e bi zavezniki zdaj pojasnili vojne cilje. Popolnoma razu meni razburjenje borbenih Fren cozov zaradi razvoje v severni in sepadni Afriki In sklertitv«? kupčije z Darlanom, njihovim sovrstnikom. Uverjen sem tu dl, da Je general F.lserihower postopal pravilno in s svojo ku|rfi Jo rešil življenja mnogim eme rlškim vojakom Jaz ne pledi ram za Darlana, temveč za ge nerala Flsenhowerja. Ce je g< neral storil zločin, se Je to zgo dllo z «idobrsvanjem predsednl ka lt"o«evella in šefa armadnega generalnega štaba Mar shalla zs porniki zaslužijo priznanje boj, ki ao ge vodili pred In na mirovni konferenci v Verseil le- su. re priti nilesar dobrega. Am rika je šestnajst let zanikala]Sinator §e izrekel priznanje sovjetski ^^ M ušianoviUi, kati Je morala na predsednik* ~ Roosevelte, da je dal prijateljsko roko Rusiji In prlznsl njeno vlado To Je bile imenitna poteza Ljudstvo, ki ae bori proti našemu skupnemu sovražniku tako junaško luH Rusi, za iidovške armade Chicago, IT. det* — Senator Alexander Wiley, republikam* Iz Wiaconaina. ae Je izrekel za ustanovitev židovske armade, ki naj bi ae borile ns etreni zavez rekordno zasedanje kongresa zaključeno .•t Predsednik Rooeevelt pohvalil kongresni• ke in senator je NOVI KONGRES SE SESTANE V JANUARJU Waahlngton. D. C« 17. dec. — Rekordno zasedanje 77, kongresa, ki Je trajalo 715 dni, je bilo včeraj popoldne zaključeno. To Je bilo najvažnejše zaaadanje kongres« v ameriški zgodovini. Hrupa In ceremonij, ki ao spremljale zaključenje prejšnjih kongresov, nI bilo. Senat je zaključil svoje zaaedanje ob 1:19 popoldne, nlija zbornica pa tri ure pozneje. V teku svojega zasedanja je kongres dovolil 315 milijard dolarjev ln od te vsote trkom dvesto milijard za ojača-nje oborožene alle na kopnem, morju in v zraku In financiranje vojnih operacij. Ta kongres je dosegel rekord tudi v vojnih ne-povedih. Napovedal Jih je več nt go katerikoli preJAnjj kongres Napovedal Je vojn* Japonski, Nemčiji, Italiji, Rumunljl, Bolgariji ln Ogrski. Predsednik Roosevelt je, ko ga Je skupni odsek obeh ibornlfc informiral, da je kongres livrill avoje delo, poalal poslanico pod* predaednlku Wallaceju ln kon-greaniku Samu Rayburnu, predaednlku nižje xbornice, v kateri Je pohvalil senatorje ln kongres-nlke in se jim zihvalll za ptorje-nft delo ' MOb zakl j učenju 77. kongrela ae iskreno zahvaljujem senatorjem ln kongresnlkom za vse delo, ki so ga izvršili," se gleal poslanica. "Vsem želim vesele božične prsznlke." Senstor Alben W. Berkley Is Kentuckyja, vodja demokratske večine v višji kongresnlcl zbornici, Je dejal pred zaključenjem, da je kongres Izvršil ogromno delo, kar bo priznala tudi zgodovina. Kongresnik Rayburn je v svojem govoru^ pohvalil svoje kolege in se jim zahvalil za kooperacijo. Med senatorji, ki s« niso udeležili zaključne seje, je bil George W. Norrls, neodvisne! Is Nebrsske, ki Je star 81 let ln Je bil poražen pri novembrakih volitvah, On Je bil člen kongreaa kot kongresnlk in senator 40 let. Norris je dejal, da ne mara biti navzoč pri smrti 77. kongresa. Novi kongres, v katerem bodo imel* demokratje neznatno večino, se sestane v svojem zasedanju 6 januarja. Naalednjl dan bo. predsednik Roosevelt osebno nastopil pred kongresom In pre-čltal svojo |Xj*lanlco o stanju Unije, ~ H oi and »ki uradnik za invazijo Japonske Wellington, Nova Zelandija, 17 dec. — Or. Charletf Ven Det Pias, načelnik holandske komisije, je dejsl, da morsjo zavezniki |»oraziti Japonce na Jspon-skerti In s tem razbliniti bajko o riepremagljivimti japonake o-boro>ene sile. Zavezniki naj In-vadlrajo Jafionskn in uničijo njeno armado na lastnih tleh. On je dalje rekel, da mora biti Japonake agrarna strukture drastično revidirana, preden ae iz-preobrne rnentallteta Japonake» Ka ljudstva. Ja|smska zemlja Je zdaj v rokah male skupine veleposestnikov. Dokler ne bo razdeljene med ljudstvo, nI nobenega upanja, da se bo mišljenje jsponsklh mas upremenilo. služi priznanje in občudovanje." ¡ nikov proti oeišču S' tem je podprl načrt židovskih organizacij, ki so za formiranje Iidovške armade. PROSVETA THE ENUOHTEWMENT GLASILO III LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE bj SIotmm National Naročnin« aa Zdroieno driav« (teven Chic«««) te M teto. SMS sa pol teta. SI M m êetrt teta; as Chicago la f74C aa cote lato. »TI aa ool lato; aa inoaematvo M.00. __aloes tor tho Uni tod Stoto« (axeopt Chicago) «ad UM por roar. Chicago and Cicero 17JO por yoor. PgOSVITA w lasovi iz dogovoru.—Rokopisi dopisov te nenaročenlh __o Rokopisi lltor srn« vsebine (értteew poveeti. Ud.) m vrnejo pošiljatelju te v slučaju, «o Jo prtioftU groemenL Manuscripts of will not be returned. Other mm. etc« will be returned to br seli-oddreoeed and stomped Naalov na vae. kar Ina stik s PROSVETA 2I17 M So. Lawndate Ave« Chicago only MEMBER Of THE FEDERATED PRESS 13S Datum v oklepaju na primer (December 31, 1842), poleg vaiega Imena na naslovu pomeni, da vam Jo s tem datumom potekla naročnina Ponovilo Jo pravočasno, da so vam list ne ustavi Drugi časi in drugačni sovražniki Angležem v Egiptu so prišla v roke tajna navodila Himmlerja, ftefa nacijskega Gestapa, za organiziranje posebne in tajne armade Waffen-SS," katera bo sestavljena iz samih prostovoljcev, mladih fantov "najčistejše nemške krvi" od šestnajstega leta dalje in takšnih, ki brezpogojno verujejo v nacizem. Navodila za ustanovitev te MWaffen-SS" je dal Hitler sam. V navodilih je rečeno, da bo to tajna vojaška policija, dobro pla čana in dobro oborožena ne samo s strojnicami, marveč tudi s topovi in letali, njena naloga pa bo—da bliskovito in brezobzirno /stre vsak pojav revolucije proti nacizmu, bodisi v Nemčiji ali kjer koli pod okupacijo Tretjega rajha. Ta posebna kontrarevo-lucionarna armada mora šteti najmanj milijon mož., To pomeni, da se Hitler ne zanese več na svojo redno armado, niti na st#ro gestapovsko policijo, največjo današnjo krvološko sodrgo na svetu, pač pa hoče imeti posebno armado mladeniških fanatikov, ki so bili izšolani v zadnjih desetih letih v nacijski šoli in kateri morsjo biti trenirani le za zatiranje uporov in eventualnih revolucij v Nemčiji sami ali kjer koli pod njegovo diktaturo. Krvolok Hitler dobro ve, kaj se je zgodilo v Nemčiji ob koncu zadnje vojne, ko so socislisti z drugimi demokratičnimi elementi vred strmoglavili cesarjs Viljema in ustanovili demokratično republiko. To se mora zdaj preprečiti!— e ¿in Proces preprečevanja prav za prav traja že vseh deset let, odkar jt Hitler na krmilu, višek je pa dosegel v zadnjih treh letih vojne Socialni demokratje, radikalni socialisti, komunisti in sploh vsi, ki so se nekoč udejstvovali v kakšnem delavskem gibanju in kateri niso ušli iz Nemčije, so sistematično likvidirani. Poročila, ki zadnje čase prihajajo podtalno iz Nemčije, govore o neprestanih ekse-kucljah bivših članov levičarskih strank pod raznimi pretvezami in ne glede na to, da so danes pasivni in popolnoma neškodljivi; nekateri oziroma večinoma so ti ljudje že v letih, starci, kljub temu so ustreljeni zarsdi svoje preteklosti. v.. ' ■ • • 1 " To dokazuje, kako naivni so danes nekateri angleški in ameriški socialisti, ki dogmatično verujejo v prihod revolucije v Nemčiji čim bo Hitlerjeva armada premagana. Ker se je zgodilo ob zadnji vojni—se mora zgoditi tudi zdaj! Pozabljajo pa, da za vsako uspešno revolucijo mora biti v deželi močna revolucionarna organizacija z dobrimi voditelji. Tako je bilo v Nemčiji leta 1918. Cesarska vlada je sicer socialiste zapirala, toda ni jih masno masaktirala in ob zlomu nemške armade je organizacija stopila na površje nedotaknjena. Kje je takšna organizacija danes? Ubežni voditelji bi se lahko vrnili iz tujezemstva, a kaj bodo voditelji sami, ko pa ne bo organizacije—ko ne bo v Nemčiji nikogar, ki bi imel vsaj smisel za upor. Približno enaka situacija je v Italiji, zato pa se čudimo vsem onim. ki polsgajo važnost na neki manifest, ki so ga izdali italijanski socialisti s pozivom na revolucijo Italijanov. Kje je izšel ta manifest, ni znano, vsekakor j>a prihaja is severne Afrike, kamor so ubežni italijanski socialisti pobegnili iz Francije, kolikor jih je moglo pobegniti. Italija sama je zdaj pod kontrolo nemških gestapovcev, katerim pride kmalu na pomoč—ako ni že tam—tajna ' Waffen-SS." Danes so popolnoma drugi časi in današnji scvražnik je popolnoma drugačen kot pa Je bila kajzerska Nemčija. Jasno je, da nobena notranja sila ne bo zlomila današnjega sovražnika. Edin* sila, ki mu bo kos, mora priti od zunaj—in edino ta sila bo v stanju streti ne le Hitlerjeve redne armade, marveč tudi krvološko gesta-povsko armado »n novo *Walfen-SS." Oborožena aila Amerike, Anglije In Rusije bo imela to pot opraviti z milijonsko masti fanatikov, ki bodo gricli kot stekli pel, dokler ne oblete mrtvi. Vse ka*<\ da ne bo boj vršil za vsako nemško mosto in morda za vsako hišo |tosebej—in nacijski fanatiki se bodo v skrajni sili branili t vaetni sredstvi, tudi s strupenim plinom in kužnimi bacili S tem Je treha računati, no im s kakšnimi revolucijami nemške srmsde in nemškega ljudstvu Današnja vojna ima na naaprotni strani karakter verskih vojn iz srednjega veka. takrat ao tudi bile totalne vojne, ki so uničile prebivalstvo celih pokrajin, kakor na primer v teku tridesetletne vojne. Besni fanatizem, ki je spremljal bojevnike v teh vojnah, oa ni prekašal fanatizma današnjih totalitarcev. kar pomeni, da je današnja vojna veliko bolj nevarna kot ao bile vse verske vojne, kai jih pozna zgodovina. Naš driavm department in drugi, ki pobotno upajo, da na primer Italija prihrani Ameriki ofenzivo / revolucijo napram fašistični diktaturi in s separatnim mirom, bodo storili Ameriki in vsem Združenim narodom boljšo uslugo, če bodo itleherni dan gromk< dramili iz spanja one Američane, ki aanjajo, da gre vojna že h kon-tu In nadaljnjega požrtvt>vanta t njihove strani ne bo več treba. Kdor se le danes sprijazni s tem. da se je vojna komaj pričela za Amerik»» ln da bo treba še vet*ko, veliko trtvovatl. predno bodo nacifašistični ur juponaki fanatiki premagani in docela strti, si bo prihranil precejšnje razočaran le. Levji delet vojne bo bolj In bolj pedal na Ameriko, ko se boiio Rusi in Angle»! itčrpavali. Mi bi želeli, da bi bilo dru {*<*, a vse ka*c, da ne bo. Kaaimir Zakrajšek uredniku Ameriške Domovino Waahinglon. D. C~ 15. dec. 1942. — Ameriška Domovina je priobčila uvodnik, v katerem se izraža proti izvolitvi Mr. Kristana za predsednika Ameriškega slovenskega sveta, češ, da je bil vedno socijalist in da je prestar. Kot tajnik tega Amer. slov. sveta se čutim dolžnega dati slovenski javnosti tole pojaanilo: Za Slovenski narodni kongres in na njem smo se vsi ameriški Slovenci brez razlike kakoršne-ga koli prepričanja zedinili mo na programu: REŠ1ŠTEV SLOVENSKEGA NARODA DOMA, ki je Združena Slovenija kot državna sestavna edinica federativno urejene Jugoslavije. Ta program je privabil na kongres 521 delegatov, med njimi zelo lepo število duhovnikov, to-raj od skrajne levice do skrajne desnice. Kongres je imel svoj nominacij ski odbor, v katerem je bil tudi kanonik Rt. Rev. J. J. Oman, sodeloval je tudi Rev. Vodušek; ker nimam zapisnika še v rokah ne vem, ali je bil v odboru ali ne. — (Da, bil je. — Op. ur. Pro-svete.) Ta odbor je predložil kongresu listo kandidatov, v kateri je bil predlagan Mr. Kristan za predsednika. Zbornica 521 delegatov in de-legatinj, med katerimi je bilo veliko duhovnikov in večina katoliških delegatov, je listo soglasno sprejela in predlagane kandidate izvolila, med njimi Mr. Kristana za predsednika. Volitve so se vršile popolnoma zakonito veljavno. Zato nosijo vso odgovornost za izvolitev vseh kandidatov, t. j. Članov Ameriškega slovenskega sveta samo nominacljskl odbor, ki jih je izbral in predlagal, in zbornica, ki jih je soglasno Izvolila. Iz tega je jasno, da je vse člane, tudi Mr. Krlitana, Izvolil NAROD. Kar je pa narod izvolil, mora biti veljavno in pravilno za vso našo javnost do prihodnjega kongresa. Zato prosim vse urednike vseh listov v imenu umirajočega naroda doma, da ne prinašajo v javnost ničesar, kar bi moglo kazitl našo tako potrebno edinost in slogo. Ameriškim Slovencem ni treba, da bi sledili kakim osebam tukaj, temveč je njih dolžnost, da slede samo — umirajočemu narodu doma, njegovi obupni prošnji v njegovem strai-nem trpljenju: Rešite nas! V VVashlngtonu, D. C., 15. dec. 1942 K. Zakrajšek OFM, tajnik A-merlškega slovenskega sveta. Vtisi s kongresa Hermlnle. Pa.—Ker sem dospel že v petek zvečer v Cleve-land na Slovenski narodni kongres, sem imel priliko slišati, da ne bo šlo vse tako gladko kot žele iskreni ljudje, toda se moramo udstl V "božjo voljo", ako nfcčemo kongresa razdvojiti ali ga celo pokopati. To svarilo je vplivalo na našo razsodnost. Če bi se bilo kaj takega zgodilo. hi nastala še večja propa gandu proti liberalcem, socialistom in komunistom, ksr bi do- bro koristilo skritim ameriškim fašistom, češ, vidite, da narodi 1 bojevali za pravico še niso zreli za demokracijo in zato potrebujemo tukaj fašizem po ameriškem kopitu. Seveda bi prteolili tudi Žide, oziroma so jih že kot vZTok vsega hudega ln zraven njih ieveda še inozemce in zamorce. Da, U nevarnost je v zraku in za njeno propagando so na razpolago milijoni dolarjev. Na tem kongresu sem globoko premišljeval, ali je prav ali ne, ker je nominacijsko odbor pripomogel, da je duhovščina dobila v roko najvažnejšo pozicijo v eksekutivi. Pater Zakrajšek je sicer potočil nekaj solz med svojim govorom na kongresu za žrtve, ki jih doprinašajo naši nesrečni ljudje v stari domovini. On je seveda videl veliko teh žrtev na svoje lastne oči, zato mu tudi pridejo solze v oči, kadar nastopi pred večjo skupino svobodoljubnih ljudi. Morda so bile njegove solze res iskrene— tudi m^ni ao pritekle, toda ne ob času Zskrajškovega govora marveč takrat, ko sem poslušal deklamacijo Anice Čebulove ln videl živo sliko križane Sloveni je na odru. Jaz bi ne ugovarjal, ako bi se izvolil kakšen duhovnik v ekse-kutivo, ker z demokratičnega stališča je to potrebno. Ampak dati jim najbolj važno službo v eksekutivi, Je po mojem mišljenju vredno kritiziranja, ker podpisani dvomi, da je Zakrajšek res sposoben za taka važno pozicijo kot je tajnišm> in da jo bo iskreno pa nepristransko vodil. Ako hočete, lahko pljunete na podpisanega, ker se upa izraziti svoje misli javno, ampak vest m ne da, da bi jih zatajil. Pred očmi imam namreč taktiko Vatikana in klerofašizma, ki je veli ko odgovoren, da je prišla Evropa v kremplje črnega in barbarskega nacifašizma. In to posebno v Avstriji, Španiji in tudi na Nemškem, kjer je sodelova tudi z naciji. Vsega tega človek ne more in ne sme prezreti, če neče biti s slepoto udarjen in končno pogubljen. m Apeliram na vse svobodoljubne rojake in rojakinje, ki imate res sočutje do pozabljenega človeka, da pošljete na bodoči kon gres, pa naj'bo Že samo sloven ski, jugoslovanski ali pa vseslovenski, ljudi, ki nimajo zastarelih nazorov, samopašnosti in ne-zaupnoati v svojih grešnih srcih, marveč zaupanje v svojega bližnjega. Ljudi, ki želijo drugim kakor samemu sebi; ljudi, ki se strinjajo z ameriškim sistemom izobrazbe iz uma svit-llm mečem. Rojaki; streznimo se v tem momentu groznega klanja, ki ga je povzročila srednjeveška tema. AH naj je bilo zaman 200,000 žrtev, sežgsnih pri živem telesu, ki so padle za odpravo teme?! Prijatelji moji, časi so resni. V tem svetovnem prevratu se bo zgodilo eno ali drugo: ali bomo dosegli resnično vstajenje, ali ps nas zopet vklenejo v verige suž-nosti, v katerih so se krčevito zvijale žrtve naših prednikov. Prijatelji! Človek bo postal pravičen edino takrat, kadar mu boš tudi sam pripovedal resnico, v nasprotnem slučaju pa postane hinavec ln lainik. Res je Še veliko ljudi, ki so mlšljenjs, da je življenje prekratko, da bi se In to je ti- sto, kar povzroča vojno in klanje. Toda naj se vrnem h kongresu. Vse drugo na kongresu se mi je dopadlo. Vse sprejete resolucije, ako bodo upoštevane, so sploštovanja vredne, še sploh pa one našega narodnega in delavskega bojevnika Etbina Kristana. Se eden naših duhovnikov se je Izrazil, da mu je bilo toplo pri srcu, ko je opatova 1 splošno aplavdiranje, ko je bil Etbin Kristan izvoljen za predsednika eksekutive. Ovacija je bila res prisrčna. In kako tuc^ ne» ko vidiš, da je 75-letni starček še pri pravljen delati za pohabljenega Človeka. Zakaj bi potem ne mogli zainteresirati onih, ki imajo e vse ali pol življenja pred seboj? Čudno se mi je zdelo, kako je mogel ta ¿tarček govoriti Jcake poldruge ure, in to brez mikrobna; med tem ko so se ga morali posluževati mlajši odbornik in govorniki. Sodriig Kristan je zbral vse svoje moči, da je opravil svoje zgodovinsko delo. V njega ima podpisahi več zaupa nja kot v vso ostalo eksekutivo samo ako mu bo naklonjeno zdravje in moč, ko se bo kovalo :lelezo za nov človeški red. Ce ostanemo tam, kjer smo pričeli, bo to pomenilo novo klanje, tretjo svetovno vojria, ki bo prišla med belimi, zamorskimi in rumenimi narodi. Torej prijatelji iskrenih src, pojdimo na delo za resnično vstajenje in enakopravnost vseh narodov brez razlike na polt, veno ali politično mišljenje. Se ni prepozno. Dopadli so se mi tudi referati našega pisatelja Louisa Adamiča, kot tudi našega glavnega predsednika Vincenta Cainkarja in vodstvo sej. Ne bom opisoval vseh, ker jih bodo itak drugi. Moram pa omeniti besede Leona Krzyckija, ako nastopi skupaj vseh 15 milijonov ameriških Slovanov, ki producirajo 50% vsega vojnega materiala, ki se rabi v tej vojni za demokracijo, bomo dosegli tudi svoje težnje. Pri tem ne smemo pozabiti, da nam je najbližja Rusija, ki je že doprinesla velikanske žrtve v tej vojni. Da, oni so že izgubili več mrtvih na bojnih poljanah kot ima danes Amerika vojakov pod orožjem. Tudi Krzycki je bil deležen ovacije, katero je tudi zaslužil On je spreten govornik, razsoden mož in neupogljiv bojevnik za pravice zatiranih. Podpisan ga osebno pozna že dolgo let. Sedaj pa še nekoliko o programu, ki je bil podan v nedeljo popoldne na kongresu. Bile so razne pevske in druge točke, kvartetu so nastopili naši dobro znani pevci Louis Bele, Frank Plut, John Novlan in Frank Vencelj, v drugih nastopih Mil lie Mahne, Caroline Budan, Ann Zamik in Mally Plut, žena Fran ka Pluta. Da je bil njih nastop dober, so pokazale ovacije. Pev- Poljedelski tajnik Ciaudo R. Wickard. Takrai sen» nega klanja in uničevanja, ker molimo že generacija za generacijo, od davnega pamtiveka. Apeliram torej, da pojdimo odkritosrčno na delo za slovenski, jugoslovanski in vseslovan-ski kongres in končno zsi kongres za osvoboditev sužnjev vsega sveta. Zadnje besede so prišle iz ust Karla Marxa in so še vedno na mestu. • Anion Zornik. zastopnik "možganskih medicin". so mu O smrti svakinje in drugem Slovan, Pa. — Dolžnost me veže, da se iskreno zahvalim vsem prijateljem in znancem, posebno pa društvu 241 SNPJ, ki so se tako bratsko izkazali ob smrti moje drage svakinje, ki je umrla 16. nov. v Slovanu. Bolehala je par let. Meseca septembra se je podala v bolnišnico Mercy v Pittsburgh. Domači so storili vse, da ji ohranijo življenje, toda-vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Iz bolnišnice so jo poslali domov in po par mesecih težkega trpljenja je umrla Zapustila je moža, tri sinove od katerih je eden pri vojakih toda se je udeležil pogreba, in tri hčere, od katerih je naj mlaj ša stara 10 let. Za njo žalujejo vsi, ker jim je bila tako dobra mati. Hvala društvu 241 za krasni venec in predsedniku za nagrobni govor ter za ves trud pri pogrebu. Hvala tudi prijateljem iz bližnjega Burgettstowna in vsem ostalim za vence, brezplač no vožnjo pri pogrebu in za obisk pokoj nice, kateri naj bo lahka ameriška gruda. Družina in ožji sorodniki je ne bomo pozabili nikdar. Pri delu v jami pa se je pred par tedni težko poškodoval August Ferbežar, član društva 287 SNPJ v Burgettstownu. Par dni pozneje so mu morali odrezati „ . nogo. Nahaja se v bolnišnici ski zbor Baraga, ki je pod vod- v ^^ngtonu, Pa. Z nesrečnim stvom Ann Karlinger, je nastof Mladeničem pil dobro in patilotično. Tu kadetke SŽZ so se odlikoval kot tudi Irene Jazbec s sol Ampak najbolj v srce segaj je bila živa slika Slo klamacljo Anice Čebulove, ki je res umetnica v tem pogledu. V živi sliki je nastopila večja skupina fantov in deklet pod režijo Vinka Coffa. Pevski zbor je HI od Glasbene matice. , Toda motam končati, ker sem ravno prejel prvo poŠUjatev "možganske medicine"—Ameriških družinskih koledarjev, ki bodo res pomagali ljudem do razsvetljenja možgsnov. Ako bi molitev kaj pomagala, bi gotovo ne moglo priti 4k> tega svetov- sočustvujejo vsi znanci, ker je splošno priljubljen povsod. Delavske razmere so zdaj po-voljne. Dela se povsod s polno paro noč in dan. Najboljši delavci so skbro vsi v armadi, v industrijah pa delajo mlajši in starejši. Želim vsem znancem, posebno pa članom društva 241 srečen božič. Karollna Papeah, zapisnikarica št. 241. videla že deset let bila v Chicagu in pri AleiS prenočevala. Minko sem pa Z dela lansko leto na proslavi SN PJ v Chicagu, ne pa Franka Potem so pričeli prihajati de. legatje v grupah od vseh strani vseh barv in prepričanj. Sreči la sem mnogo znanih obrazov nekatere sem videla šele pred nekaj meseci v istem prostoru na slavnosti SNPJ. Imen ne bon navajala, ker jih je prevec w mogoče bi se kateremu tudi z*, merila; tega pa ne maram po-sebno kar se moških tiče To je bila manifestacija ene-ga najmanjših narodov po številu, ni pa najmanjši po duše v-nih zmožnostih in po inteligen ci. V tem se lahko prištevamo med velike narode. Vsaj to po-kazuje slovenski narod, ki se v Sloveniji tako pridno zatekal k literaturi, da je bilo tam pro-poročno prodanih veliko več Oijig kot pa na primer v Nem čiji ali Italiji. Naš mali narod željan znanja, v kolikor )ač razmere dopuščale. Včasih sem slišala tu ali tam da je kdo rekel, da neče biti Slo-venec ali še celo sramoval se priznati, da je Slovenec, in posebno v Aineriki rojena mla dina. Ampak to ni njih krivda marveč je krivda nezavednih staršev. Moji otroci so na pri mer ponosni, da so Slovenci Moja hčerka pravi, da si dosti krat želi, da bi bila rojena v Sloveniji. Danes smo seveda veseli, da smo v tej naši veliki novi domovini in del tega veli kega naroda. Sicer nam tudi tukaj ne gr vse po olju, toda imamo vendar mnogo boljše življenje kot bi imeli v rojstni domovini. Tukaj imamo tudi mnogo boljše prili ke za izobrazbo naše mladi kot je bilo to mogoče v starei kraju. In vendar je tudi tam izšlo mnogo intelektualcev drugih izobražencev iz tisteg poštenega delavskega in kmet skega naroda. Rekla bom tak kot je dejal elevelandski župa Frank Lausche, na katerega ponosen samo Cleveland, mar več vsi Slovenci. On je dejal da je ponosen, ker je poton slovenskih staršev in slovenske ga naroda. On se nič ne sramu je povedati, da je slovenski merikanec. Da smo Slovenci inteligentn ljudje, dokazuje program, ki ga priredili v počast kongresu nedeljo popoldne, 6. dec. Tist dve živi sliki, ki sta predstavlja 11 nesrečno Slovenijo, bi del čast vsakemu večjemu gledali šču po sestavi in lepoti. V pa je deklamirala Anica Čebu lova. Besede so se zlagale z dva krat obupano Slovenijo, tako so ?še meni prišle solze v oči tistem prizoru. Vsa čast in hvala, komur gre hvala za aranžiranje tistega programa. In sestavljen je bil v tako kratkem času. Kaj takega so zmožni le v Clevelandu. Videla sem tudi slovenske mamice v pečah, o katerih sem do sedaj samo slišals, videla jih pa nisem nikoli prej; menda so jih naše babice nosile še prej predno sem zagledala luč sveta. In pevski kvartet Glasbene matice, ki je tako lepo zapel "Kje je moj mili dom" in "Doberdob". Prvi je tako pomembna za one Slovence, katere je pregnal iz njih domovine roparski nacifaiizem. na zadnjo druga pa spominja svetovno vojno, na kraj, kjer je nesramni militarizem upihnil življenje mnogim slovenskim fantom. Torej ta naš mali narod je vedno žrtvovan na žrtve-niku današnjega militansticne-fDalJe na J. strani.) Sinov! radarjev v Waloen. Anglija, dobivajo ponk o dein M tell po kongreou Détroit. — Ko sem bila zadnjega septembra v Clevelandu na proslavi SNPJ, se mi ni niti sanjalo, da bom zopet v tako kratkem času v metropoli. Zdaj sem bila tam tretjič ln imam u panje, da ne zadnjič. Vem, da bo obširno poročano o kongresu od strani drugih in torej ne bom >-t----^ ! podrobneje opisovala poteka. (Iz Prosvete, 18. decembra Podala bo le nekaj svojih vtisov ! Domačo veeii. V Ladvim^ Ko smo se v soboto zjutraj ! B. C., Kansda, je umrl 4M* pričeli zbirati delegatje pred ! Jos. Jurkaš, član SPiPJ. » Slovenskim narodnim domom' Delavske vesti Stavka re na St. Clairju. je bilo še tema In1 niških delavcev še vedno t raj» dvorana zaklenjena. Zato smo j nekaterih mestih. ^J gledali, kam bi se stisnili, da bi Inoeemeivo. Antanta je bilo bolj gorko kot zunaj na tro-1 cala novo reparaeijsko k« toarju. Zatorej stopim v malo|co, ki pa se Je po slovensko trgovino v SND ln sledili so mi drugi. Kmalu nas je bilo potno. Za onimi, ki so prišli za menoj, se mi je eden znan zdel in ga vprašam, če je Altih iz Chicaga "Da, Katri-ca." dobim odgovor. Meni se je čudno zdelo, ker se me je tako dobro zapomnil, kajli se nisva razbila zaradi zahtev Frsng po okupiiMiJt nemškega ^ rU&joteko ft** mirovna konferenca m"T sosedov Rusije se je rs Poljaki nteo hoteli armade, edino Utvtnci so P ' rali Ruai jo. Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov HOVE OBSODBE ITALIJANSKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA Štirje talci umorjani Visoki komisar za Ljubljansko r <«i romna razglas 24 aprila U f Dne 26. septembra je v Ljubljani ustrelil neki komunist ¿enta javne varnosti Slovenca, Josipa Habjana. r 2 ozirom na razglas z dne 24. !,prila je bilo ugotovljeno, da je ¡potekel rok, predviden za areta-Icijo krivcev navedanega zločina. Zaradi tega je bila odrejena i ustrelite v štirih oseb, ki so za-| gotovo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Eksekucija je bila izvršena dne 29. septembra ob 9.30. Izpred vojaškega aodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva oboroženih sil [•Slovenija - Dalmacija," odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo ,odbo v zadevi proti: 1. Kogovšku Antonu, sinu Ivana in pok. Marjane Leskovac, roj. v Smrečju 22. I. 1898; 2. Marenčetu Leopoldu, pok. Janeza in Frančiška Štangar, ,j. v Mirni 28. V. 1902; 3. Skapinu Leonu, sinu Viktorja in Julijane Skapin, dijaku v Ljubljani 27. II. 1919; 4. Pezdirju Francu, pok. Ignacija in Ane Rapuan, roj. v Bre-avici 7. VIII. 1911; 5. Ferjančiču Josipu, sinu Leopolda in Uršule Letinske, čev-jarju, roj. 16. II. 1912; 6. Brajkoviču Bogdanu, sinu krtina in Marije Brajkovič, avljarju, roj. v Pisinu 5. VI. 113; 7. Blaciki Ludoviku, sinu Jo-Bpa, dijaku, roj. v Ljubljani 20. ¥1.1923. I deležniku Leopoldu, sinu Jsipa in Angele Železnik, roj. Ljubljani 21. X. 1919 in Um avajočemu; Siardu Maksu, neznanih toršev, roj. v Ljubljani 15. X. 1119, čevljarju; 10. Logarju Josipu, sinu An- na in Pepce Lukman, roj. v -jubljani 24. II. 1924, bivajoče-u v Rožni dolini; 11. Mihelčiču Josipu, pok. Aniona in Ane Gomzi, roj. v Rib-i»ci 14 XII. 1922, bivajočemu v 'jubljani. Vsi obdolženci se nahajajo v Hgstvu. 12 Okretič Zorki, hčeri Josipa I» Marije Doljak, roj. v Brestovi 17. VI. 1924, bivajoči v Ljubki Koroščeva ulica 30. in 13 Pratak Olgi, hčeri Ignacija i Sipine Simončič, roj. v Raj-enbur^u 17. V. 1924, bivajoči v jubljani, Bemekerjeva ulica 48, to'v zaporu. ^ '4 (¡orkiču Dušanu, sinu Ale->in Lipovec Albine, roj. 21. III. v Ljubljani in tamkaj biva-v Splitski ulici 11, na efcu. U-h razlogov je sodišče na ■"«vi zakonskih .členov spo- Mlo 1 i ve zločinov prevratne Jn oboroženega krdela F J"1 kot take obsodilo v do-ftn«» ječo. V . . . — PRI NAS "GOSPODA RIJO" NEMCI kvirn® rasti is podtalnih virov Poročilo U Spodaj« štajerske: L*'1" 'o, dne 27. junija 1942, je I • Spodnjem Štajerskem ' no obsedno stanje. To |>r«-stanih spopadov med »n Nemci. Boji se vršijo ni v gornji Savinjski doti v okolici Solčave in • Nemci sami izjavljajo imeli velike izgube. Za pad se maščujejo s tem ijajo talce. Vsak teden krst, trikrat objavljajo ustreljenih. V zadnjem n pr. v Celju naenkrat i 85 talcev. Med ustreza bila tudi Lekše Franc a-ar iz Moslrja in poveljnik XI. ar- L trge in vasi v Savinjski dolini dobesedno izpraznili. Iz trga Vojnika so Nemci odpeljali vse moške .in fante, prav tako iz Škofje vasi in Trnovelj. Iz Savinjske doline so polovili in zvozili v Celje okrog 6000 ljudi, med njimi tudi žene. V Vojniku so ustrelili dva bivša orožnika in tri kmečke fante. Dne 26. julija so v takozvanem "Starem piskru" v Celju ustrelili 65 ljudi. V Št, Juriju ob južni železnici in Rogaški Slatini (steklarna Straža), je bilo koncem julija ustreljenih okrog 120 ljudi. Strah in groza je, kadar pride kdo iz zapora. Iz Lipovca, občina Škofja vas, sta prišla domov brat in sestra. Brat je blazen, sestra pa je slepa. Vaati is drugih virov New York, 8. decembra (NYT). —Angleška agentura Reuter poroča, da je bilo v soboto ustreljenih 10 Srbov, takozvanih komunistov, ker je bil nekje v srednji Srbiji odveden v ujetništvo nem-iki vojak. V ... -RAZLIČNE VESTI O ODPORU f JUGOSLAVIJI IN DRUGIH BALKANSKIH DEŽELAH Jugoslavija Gerilska skupina od preko 000 mož se je zbrala v Kalniku (blizu Križevca). Tudi v Šuma-diji se je začelo gerilsko gibanje. Železniško ravnateljstvo v Zagrebu poroča, da je zopet prišlo do številnih sabotaž na progi, ki spaja Zagreb s srednjo Evropo. Na progah, preko katerih gredo dobave v Italijo, so našli zaboje z razstrelivom. * Angleški radio poroča, da je bila blizu italijanske meje od ge-rilcev pretrgana železniška proga, ki vodi v Zagreb. Nekatere »staje na tej progi so bile z di-namitom pognane v zrak. Ta železnica je zelo važna za tovorni promet z Italijo. • Graja Spopadi z zasedbenimi četami so se odigrali pri Ipati in Kar-penisi. V bližini Arte je zašel oddelek italijanske armade v zasedo. Grški patrioti so izvrstno organizirani. V nemškem čaaopisju se je po-avil članek z naslednjim naslovom: "Ali je nadzorstvo v okupiranih ozemljih pretežka naloga za Nemčijo." ' V tem članku razlagajo, da «je treba upravljati r : K ]> Savlnj.ka dolin« Gerilci so ' jem času posebno aktivni ' ">ah okrog Solčave ln Mo-ZmU» eo Nemci nekatere zasedene dežele mačih ljudi. s pomočjo do- Angleški radio poroča, da so grški gerilci ubili ali ranili najmanj 150 Italijanov. V enem samem spopadu je bilo iz zasede ubitih 25 Italijanov. Bolgarska Alžirski radio poroča lz neve, da popotniki, ki prihajajo iz Bolgarije, pripovedujejo o neprestanih nemirih. Delavske organizacije yenomer pošiljajo delegacije v Sofijo. Mnogo delavcev je bilo radi nemirov odvedenih v koncentracijska taborišča. A kljub temu sabotaže ni mogoče zadušiti. Hrana se pokvari v skladiščih, zaloge in mlini zapadejo požarom. Bolgarski patrioti često prekinejo železniške proge in vržejo iz tračnic vlake, ki odvajajo v Nemčijo živila in drugo oskrbo. ... ,. a., > . Ij Čahoslovaška Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti) 25. novembra 1942. V svojem zadnjem članku sem vam piaala o bodoči Sloveniji. Bile so moje misli o Sloveniji v daljnji bodočnosti. Kaj bo v njeni neposredni bodočnosti po vojni? V mesecih, ki bodo sledili njeni osvoboditvi? Mogoče ti meseci niso več tako daleč pred nami. Nekateri Jih ie štejejo na prstih ene roka. Sprašujemo se: "Kako bo mogoče najhitreje priti v naše kraja, kako jim pomagati, kaj smo pripravili za te čase, da ne gremo praznih rok nazaj med nje?" Zdaj je še čas, da nabavimo kondenziranega mleka, žita, maati, aladkorja, toplih odej in oblačil. Zdaj je še čas, da prepeljemo in spravimo te zaloge v skladišča v Egiptu, kjer je varno pred sovražniki in kjer je blizu do naših krajev, da bo kolikor mogoče malo zamude pri razdeljevanju teh tako težko pričakovanih potrebščin. Povprašala aem svoje angleške prijatelje, o katerih vem, da imajo opravka s temi stvarmi, kako daleč so s pripravami za Angleški radio poroča, da je povojni Evropi. Po prvih bilo v dolini Celini aretiranih 12 mož, ki so bili oboroženi s puškami. V praških kavarnah je policijsko prepovedano izjaviti nemškim vojakom, "da so vse prazne mize rezervirane." ' V ... — LAKOTA NA HRVA&KEM Washington, 7. dec. (ONA).— OWI poroča, da je pretekli teden v Zagrebu, prestolnici takozvane neodvisne hrvaške države, poginilo od gladu 1000 ljudi. Siromaki so se bili hranili z listjem in drevesnim lubjem. Tudi belgrajsko Novo Vreme poroča o težavah s prehrano v Zagrebu. Nedičev list trdi, da vladajo težave povsod na Hrvaškem, a v Zagrebu so tako pogubne, da kar cele rodbine umirajo od gladu in da po mestu tava na tisoče otrok, sirot, ki nimajo več staršev niti strehe. Prosjačijo po ulicah za košček krüha. * Radio Moskva poroča, da je železniški obrat na progah severno od Zagreba vsled sabotaže popolnoma ustavljen. Henderson ne bo retigniral Washington, D. C., 16. dec.— Predsednik Roosevelt je dejal, da Leon Henderson, direktor federalnega urada za kontrolo cen, ni predložil resignacije in da bo obdržal to pozicijo. V Washing-tonu so krožile govorice, da bo Henderson, ki je tarča napadov s strani nekaterih kongresnikov ln senstorjev, resigniral. stavkih sem uvidela, da zadeva ni enostavna. "Danes morete nakupiti živila le Še v gotovih deželah: Amerika, Kanada, Južna Amerika, Juftna Afrika. In še tam ne toliko, kolikor bi hoteli. Danes tudi v zavezniških rokah in neomejenih zalog živil. Zato moramo paziti, da bo vsaka dežela dobila svoj pravični delež najvažnejših potrebščin. Mi imamo tukaj odbor, ki Ima nalogo, da je v sveži z vsemi vladami v Londonu radi povojne pomoči. Naprosili so te vlade, naj jim dajo podatke, koliko bo vsaka izmed njih potrebovala različnih stvari za prve tri mesece po vojni. Pod "različne stvari" menimo vse: živila, oblačila, zdravniško pomoč, surovine, vse, vse, kar bodo potrebovale, da se postavijo spet na svoje noge ln začno s poštenim delom po Vojni. V po-štev je treba jemati toliko različnih dejstev. Računati morajo s tem, kako bo, če se vojna konča sredi zime ali sredi poletja. Pozimi jim bo manjkalo bolj toplih odej, kakor žiU, ker žetev ni tako daleč za njimi. Poleti jim bo treba podati več žita, ali manj sadja ln mesa." "Kdo ja mod Jugoalovani, ki se bavi s temi vprašanji?" — "Dr. Bičanič, gospodarski »tro* kovnjak, dober mož!" — "In kdo bo skrbel za razdelitev živil, za zdravniško pomoč, da prida na pravi kraj ob pravem čaau, kdo bo skrbel za deco, da jo sprsvijo pod streho in okopljejo, nasitijo?" — "Za U posel so se prijavile naše angleške skavtinje, - BOŽIČNO DARILO AMERIKE OSI*ČU Girl Guides Association. Dobile so uradni blagoslov in začele so ae pripravljati za ta poklic. Seveda pod vodstvom in v sodelovanju z mednarodnim Rdečim križem." — "Ali to so vendar mlada dekleta, se zavedajo s kakšnimi razmerami bodo imele opravka?" Gledala in poslušala sem ga z ^elikim nezaupanjem. Ni pri stvari malo angleške sentimentalnosti, pomanjkanje razumevanja, kakšna bo Evropa po vojni? Nisem si upala tega reči, ali mislila sem tako. Ali moj prijatelj me je pogovarjal: "Kot vse k&e, bodo to prvi civilisti, ki jim bo dovoljeno, da stopijo v osvobojene dežele takoj za vojaštvom. ln če stopite z njimi v stike, boste videli, da se dobro zavedajo, kaj jih čaka. Vesele bodo, če vas spoznajo, hvaležne Vam bodo za vsako informacijo o vaši dsiali. Ker Jugoslavija ja še na njihovem programu; Poljaka, Jugoslavija, Grčija in Albanija. Naprošene so bila, naj pridejo pomagat v te dešele in sa to ae ie vežbajo." Govorila sem z nekaterimi skavtinjami. Dali bodo kos svoji misiji? Disciplins med njimi je dobro poznana. Trdo in požrtvovalno znajo delati. Ali niso premlade, premalo izkušene? Kako si zamišljajo povojno R vropo? "Skupine naših deklet učijo, kako ravnati s otroci, ki so do blasnoati prestrašeni ln preplašeni, da ne vaste, če ao zdravi ali nori... Učijo se, kako hraniti seatradane ljudi, kako razkužiti vodo, kako deainficira ti hiše, kako se znebiti uši in podobne golazni, Dobro vedo, da ne bo 'piknik' živeti V šotorih v povojni Evropi. Pripravljene so, da najdejo vaai in mesta brez kurjave in luči, brez priprav, da skuhajo toplo kosilo. Priprav Ijena ao, da pridejo med ljudi, ki so tako oslabeli, da niso v stanu delati nekaj ur na dan. Pripravljene ao, da bodo morale delati na poljih ali učiti otroke. Lekcije imajo o vseh mogočih boleznih, kužnih, spolnih in duševnih. Nekstere ae učijo najvažnejših besedi v tujih jezikih. Moje nezaupanje je bolj in bolj popuščalo "Kakšna dekleta ao ae prijavila za to trdo delo z odprtimi očmi?" Prijavile so se prostovoljno. Med njimi je 22 "blitz-kuharic", ki ao hranile na-še prebivalatvo po najhujših "blitzih" v naših mestih; 21 šoferjev, ki so vozile avtomobile, ko so padale bombe okoli njih; 22 deklet, ki delajo na kmetijah, 25 učiteljic itd. Potrebujem«? jih Še na stotina. Prvi pogoj je, da imeti morajo zdravniško spričevalo, da so izredno sdrave in odporne. Drugič , morajo biti stare nad 21 let. Tretjič sa morajo prijaviti vsaj za šest mesecev po vojni, ker prevoz in po to vanj a bodo prve časa velik probiem." God bleas them, Bog jih bla-goalovi, ta dekleta, sem si mislila, ko sem se vračala od njih. Še bom šla k njim nazaj, 4ter zdi ae ml, da bodo one prava dobrotnike našim krajem. Komu J sem izvedela vae te stvari, slišim, da tudi vi v Ameriki mislit« na pomoč povojni Evropi. Predsednik Roosevelt Je. imenoval guvernerja newyorške država Lehmana za predsednika odbora, ki se bavi na vaši strani s temi problemi. Predsednikov* odredba kaže, kako veliko važnost pripisuje evropski pomoti Guverner Lehman je jioznana Slovenska Narodna Podporna Jednota IU7 U So. Uwafele Are. iipssfs«™^™ GLAVNI ODBOR V D* CENT CA IKK A a. «1 r. A. VI DUH. gL «-'-frl, r WILLIAM HUS. pum«4 «tj___ MIRKO O KVHSL. $L blaaaJnlS Ml ao. Lawndate A v«* Chlosa* 111 s« uw okratja..... KD WARD TOMŠIČ, laato okratja_____ MATH PBTROVtCH. pre4aednlk VINCENT CAIN KAR f. A. VIDER ___________I MIRKO U K UHU. JACOB ZUPAN .......Jj DONAU) J. I.OTRU'H RUDOLPH LISCH Dlatrlktal p*dpr.éMÉalk1 411 Woodland Ava . Johna*««. Pa. R. D Ne. 1. Oakdala. Pa. .VMI MMIdtepolntr. ttoaitiorn. Mtck -am Randau at. at Loua. mo. ---411 Pi*ira at. Evateth. Minn. f. Ith St . Wateanbur«. Cola. au s. lllat at* Ctevaland, Ohl« W ao. Lawndate Ava. Chicago. IK ». Lawndate Ave. Chiosfs. lit mi ao. Lawndate Ave, fhtoa«e. ill .1400 8o. Lombard Ave., Barwyn. Ill 1M1 Bo. Trumbull Ave.. Chtoafo, 111. TOO B Moth at. Ctevaland. O. ANTON BHULAB. predaednlk PRANK VRATAR ICH PRANK BARRIC ........ ANDREW VI DR I ('It JOSEPHINE MOČNIK ■ SV, Arno, Kanaaa II» Toner at. Luaerae Pa. -HM Meakuka Ave., ctevaland, Ohio ----------too roreat Ava.. Johna to «m, Pa. ... m B. INth Street. Ctevaland, Ohle PRANK ZAITZ. Wdaadnlk MILAN MEDVKfEK______ ANDKCW ORUM - J O BN OUT-------- rRU) MALQAI ... k Lawndate Ave., Chteogo. 111. Areada Ave., Cteveland. Ohio 11101 Snadan, ttetrall. Mfc-h Ml an. PitNpect Ave. Clarandon Hille. III. .........—------—M Wetteten Ave.. Peru, III. Glasovi iz naselbin (Nadaljovsajo s I, otranL) ga, krivičnega sistema tako opevane "civilizacije". Danes so ljudje menda bolj podivjani kot ao bili prlrrtitivnl dlvjskl. Ampak tistim ljutloše-rom ni toliko zameriti, ker se niao bahali a kakšno civilizacijo, kot se na prifoer ponaša z njo današnji svet. • Včasih so nam pridigali s pritnic, da Je bil človek po božji podobi ustvarjen, torej bi moral biti čisto ločen od drugih šivih bitij: biti bi moral boljši, popolnejši in plemenit po duši. Tukaj bodo zopet rekli, da ae je človek pregrešil in je bil zato kaznoval), Ampak to na drii, ker Je t)U potem po Kristusu odrešen. , Torej kje j« pamet, kje zdrav raztim? Kaj vse počne danes tako zvanl "civilizirani" človek! Vse, kar si v neksj letih ustva» rt, potem pa zopet uničuje nekaj let. In ko je vojne konec, se začne vae od kraja: zopet ustvarja in zopet uničuje. Kje je torej naša vzvišena pamet? Mi smo doati slabši od zveri. Ona na napada svoje vrste in le redkokdaj drugače kot le takrat, ko je lačna, torej iz potrebe. Naša tako svana civilizacija Je v resnici barbarska pod kolo in odprto. Kadar nam po zatrdilu imperialističnih driavnikov pri* manjkuje prostora, na katerem smo naseljeni, si enostavno hf»-čemo razširiti "šivljenjski prostor" na škodo drugih. Namesto da b| upeljali porodno kontrolo, kjer je narod prepogosto naseljen, pa še nagrade obetajo za večje druline; tudi Jih tako rekoč prisilijd, da imajo večje druiine. Takb Je bilo zadnje čase v Nemčiji in Italiji, kjer so jih z zakoni silili, dk so se *t*m)i m imeli čim vrt otrok, ker drugače ni mogt«l dela dobiti; le o-četje z veliko drulino so Imeli prednost Potom so pa naeijt In fašisti začeli govoriti, da Imajo premalo "tlvljcnjskegi prostora" za svoje ljudi. To (Rimenl toliko, kot če bi jsz rekls mojemu soaadu, ki Ima večjo hišo in manjšo družino: malo "Hej ti, jaz potrebujfii. in^pravzetl 'inoE"^ |pr-tor« lrJI boniipo. nove doUnosti tako, Tudi pri neka T^lto „ ' Z _ ... . i_-,J.u m» U v»U ki«, iwnl e ln lil»», v» M idl. d. Imate obfutek. d» Nli ,„ z'TiTJt^r^t brv'''r^'aite u ~ .ter,II v.. d. .......D» ^LWÄlÄS ' £ deii-li Dolenjka, Stavka lelezničarjev v Boliviii j venskemu kongreau Kot rm i* ! rekla, vem. da bo natančno opt-¡aano v zapisniku in drugih poročilih, mU> ga aploh ne bom o-i pisovaia fttojam ai pa v doli-i mart nekoliko poročati kot za« ■topmea dveh društev, št. 121 m Bogata, Bolivija, 17. dec Mg Car dva tia^ič ielezničarjav je î*4 8NPJ, ki obe štojata nad 700 zaetavkalo in s tom ustavilo pro- ' članov aa agodi dalaoca amariški volni iadualrilL darilo Hlrtarl«. Pra » mat vlakov, ki vmlj« v to mesto Stavka Ja bila oktteana v znak protesta, kar ja vladni te-leaniški svet 'idbil zahtevo lelezničarjev za MUHO nagra«! Vae fele/nlce v Boliviji MÈ in operira vlada pri taki stvari. Seveda, če bi vsi hotoll In se vsi zavedali doli-nosti napram našim bratom in aestram v tuftni stari domovini, bi na bilo tako teiko. Saj je bilo poročano na kongresu, da nas Je okrog 250,000 Slovencev v A-meriki. Torej če bi dal vsakdo le dolar v ta namen, bi dobili o-okroglo vsoto $250,000, kar bi bilo le nekaj. Po mojem mnenju bi lahko zbrali - milijon dolarjev brez tešave, ako bi se vsi zavedali svoje doUnosti.^ Narod v starem kraju ima nagobčnik in ne more govoriti. Za- to pa lašje mi govorimo, ki amo v svobodni delali; mi, ki smo toliko srečni, da smo ušli usodi, ki Je zadela naše rodne brate in aestre tam preko oceana, MoJe akromno mnenje je, da bi na bilo nič preveč, ako bi se savsele vse podporne organizacije in razpisale Izredni asesment vsaj 2Sc na mesec poleg prostovoljnih prispevkov, katera naj bi pobirali društveni tajniki poleg rednega asesmenta. Sploh Če bi bilo po mojem, bi razpisala dolar na vsakega člana. To bi aeveda povzročilo jezo in kritiko pri sebičnih članih in bi morda ne bilo priporočljivo kaj takega. Ampak ako tega ne bomo storili, ne bomo nikdar nabrali za to potrebno vsoto. Torej lias delegste čaka mnogo posla in agitacije; treba bo poftrett še marsikakšno zbadljivko saj so nekateri tako dareš-Ijlvi z njimi. Ampak jaz se ne strašim tega posla, dokler imam zavest, da delam dobro In pošteno. Ha j na prtisim zase, Zadnjega bi ne mogla nikdar storiti —-prositi zaae, za naarečni narod pa to Isbko storim. In če moram pri tem potreti kakšno pikro, grem enostavno preko. Nekdo mora delati, če hočemo, da gre svet naprej, Tukaj v Detroitu bomo dala-gatje imeli aejo v ta namen. Hku-šali bomo priti do zaključka, kaj In kako bi bilo najbolje ukreniti, da bi pričala čim bolj uapešno funkcionirati ta nova organizacija Hicer te vidim razne bav-bave v vseh kotih, ampak kaj drugega ne moierno pričakovati tam, kjer Ja tenta. To delo nam Je bilo podano ob zaključku kongreaa. Zato torej na delo, Čim prej tam bolje In ko bo naše tlelo končano, bomo lahko rekli, da smo storili svojo dolino»! za naš nesrečni narod v nesrečni stari domovini. Za narod, ki je k r lian, daai ni prl-zadjal nikomur mčeaar, marveč ja samo dt-UI, ti|*l in nv