161. številka.
soboto 18. julija.
XVIII. leto, 1885.
leluja vsak ii:m sveter, izimši ,.<••■< Ije in praznike, kt "<;lja pu poŠti prejeman za a v atrijako-o^erske deiole za vse loto 15 tfld, za pol letu 8 g\d., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racu ti a se po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina zuaAa. Za oznanila plaću je se od četiriatopne pfitit vrste po 6 kr., će se označio jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., (e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi ua) ae izvolft fraokovatt.    Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnišivo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolna". U pravu« št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Avstro-ogerska carinska zveza.
x. Moj prijatelj g. V. je hud nasprotnik vseh carin. On trži na debelo z vsakojakim galanterijskim blagom, domačim in inozemskim, ima tedaj dosti .opraviti s carinskimi določbami in prilike dovolj, da primerja kvaliteto domačega blaga e inozemskim. Ko se te dni pri njem oglasim, potožil mi je, da je spet carica poskočila za nekatere iz •delke, katere dobiva iz Bavarskega, ker se sploh v Avstriji ne izdelujejo. „Carina, pravi, je največja krivica za konsiunenta, ker je prisiljen slabeje domače blago tako drago plačevati, kakor bi ga stalo lino tuje, ko bi se ne zahtevalo do 100 "/„ vrednosti in več carine na aneji. Poglejte te glavnike, — in ipokazal mi je razne glavnike različne velikosti, izdelane iz rogovine, — to je domače blago, pJod hi&ie industrije okeflu Škofje Loke in primerjajte jih s temi — in postavil je pred mene cele pakete iz druge omare, — te dobivam iz Švice >in s Francoskega. Na prvi pogled vidite velikanski razloček. Rogovina izbrana, zobje gladki, jednako izrezani in skrbno izpiljeni pri francoskih, a pri domačih ostri, resasti, neopiljeni zobje, da Vam lase in kožo .edkrknejo, ako se t njimi češete. Le poskusite!" In res sem poskusil in moral pritrditi, da, kakor je dejal moj prijatelj, nobena mati, kateri se smili otrok, mu ne bo glave česala s tako ostrino.
„Pa zakaj se ne izdeluje boljše blago?" nadaljuje g. Y. „Ker je izključena konkurencija boljšega po canni. Jaz kažem tistim, ki se pečajo s tem hišnim obrtom, francoske in švicarske izdelke in je nagovarjam, da naj bi tudi tako blago delali, naj bi je potem toliko dražje prodavali. Pa ■Rt ar a navada je železna srajca in če prav sami priznavajo, da bi znali napraviti ravno tako blago, vender rajši ostajajo pri starem ftlendrijanu. Kakor sta delala ded in praded, tako sin in unuk. Zakaj bi se trudil izdelovati boljše blago, dokler more prodati tako robo? In isto tako je s krtačami, katerih se na kmetih mnogo izdeluje, z otroškimi igračami, s pletenimi jerbusi itd.   Carina torej ne
le, da draži konsumentom njihove potrebe ali da jih sili, toliko novcev izdati za slabo blago, za kolikor bi dobili fino, še po vrhu ovira obrtni napredek, ker se producentu ni treba truditi v boji proti konkurenciji, katero mu odpravi država s svojo carino."
Jaz ugovarjam, da ima carina pač dvojni namen: 1. braniti domačo industrijo, da je tuja ne zaduši in ne uniči, in 2. pomnoževati državne dohodke. „Dobro, mi odvrne, pa s tem, da se z nenaravnimi sredstvi brani domača industrija proti konkurenciji, se jej ne stori nobena dobrota. Vi veste, da se jaz že dolgo trudim pridobivati izdelkom kranjske hišne industrije kupcev v sosednjih deželah, da bi miši ljudje imeli dobrih in gotovih zaslužkov- Pa kaj čem s takim nejednakim, surovo izdelanim blagom?" — Jaz menim, da manjka potrebnega pouka, obrtnih šol, izložeb, kjer bi ljudje videli vzglede itd. G, V. sicer to prizna, pa kot prepričan privrženec manšesterskega uka o prosti trgovini, pričakuje povzdigo obrta in trgovine le, če se odpravi carina in če je konkurenca neomejena. Sklicuje se na John Stuart Rfilla, na Careva, na Lista in druge sloveče nacijonal-ekonome, kateri so že zdavnej dokazali, da carine so le na občno škodo dežel, katere je nalagajo. Pravi, da mu ti od vsega sveta priznani učenjaki več veljajo, kakor tisti od fabrikantov podmiteni časniki, kateri upijejo po varstvenih carinah.
„Vem, mu jaz pritrdim, da so Skene in tovariši pred nekoliko leti zložili 60.000 gold. za „Deutsche Zeitung", da zagovarja visoke carine. Nasproti pa tudi manšesterska stranka ni rok križem držala in znano je, da so tačas, ko se je obravnavala nova trgovinska nagodba mej Avstrijo in Anglijo, angleški fabrikantje zložili pol milijona goldinarjev, s katerimi so plačevali avstrijske časnike; največ je nagrabila „N. Fr. Pr>", zato pa je ostala dosledna in še dandanes zagovarja načela svobodne trgovine. Pa faktum je tudi, da se vse velike države čim dalje tem bolj ob mejah branijo pred uvažanjem tujega blaga. Zdaj že celo na prirodne pridelke, žito, živino nakladajo carino."
Ta pogovor napotil me je, da izpregovorim nekoliko besed o ponovljenji avstro-ogerske carinske in trgovinske zveze. Jeden del nagodbe je namreč urejenje carinskih razmer mej našim in ogerskim delom cesarstva. Ogersko je v prvi vrsti kmetijska dežela in glavni produkt izva* zevanja so prirodnine: žito, vino in živina. Pri nas na Avstrijskem pa je že tudi industrija močuo razvita in naši industrijalni proizvodi izvažajo se v veliko večji meri, nego ogerske prirodnine. Ako seje v dobrih letinah ogerskega žita izvažalo za 100 milijonov goldinarjev, prodali so naši fubrikantje za 400 milijonov in več goldinarjev svojih izdelkov v tuje dežele. Ogrom je tedaj na tem, da druge dežele puste prosto uvažati žito, in da bi si pridobili tako predpravico, pripravljeni so privoliti drugim deželam nižje carine za fabrikate pri uvažanji na Avstro-Ogersko. Iiavno nasproti zahtevajo na naši strani indnstrijnlno napredujoče pokrajiue, vzlasti Nižja Avstrija, Češko, Moravsko in za železnino tudi planinske dežele, da se po visokih carinah na meji zapreti uvažanji; tujih fabrikatov.
Za ogersko polovico je tedaj bil hud udarec, ko sta glavna žitna kupca: Nemčija in Francoska letos meje zaprla [»roti prostemu uvažanju žita in zahtevata carine po 3 marke oziroma 3 franke za kv. (kvintul) pšenico in razmerno za druga žita in za moko Bisniarck storil je to agrarni stranki na ljubo ne oziraje se na konsumente, katerim je s tem podražil najpotrebnejšo hrano: kruh. Francozi pa so tudi vsled vpitja poljedelcev in da bi pomnožili si državne dohodke, upeljali carino na žito.
Nemčij a použije na leto do 24 milijonov kv. pšenice, prideluje pa le 15 do 18 milijonov. Uvažalo se je v Nemčijo I. 1884 5G milijonov kv. pšenice, 3'8 milijonov kv. ječmena, fi-8 milijonov kv. rži in 2-8 milijonov kv. ovsa. Iz Avstro-Oger-skega se je na Nemško uvažalo žita 1. 1881 za 93 2 milijonov mark vrednosti, leta 1882 za 135-9 milijonov, 1. 1883 za 114G milijonov mark. Carina na žito bo storila, da bodo poljedelci na Nemškem več žita pridelali v tem, ko so dozdaj na mnogih krajih opuščali njive, ker se jim ni »plačevala žitna
LISTEK.
Potopisne arabeske.
IX.
Gospod urednik! Kakor ste razvideli iz mojega poslednjega pisma, ne godi se mi tu doli v Sremu baš preslabo. Toda, če se je kaka „krasno-slovna" trcijalka tresla za moje izveličanje, češ, da sem se pregloboko ugreznil v kulinarske misterije „nečistih", razkošnih Srbov, prosim Vas, da njo potolažite in jej povejte, da sem že davno zopet ostavil tisti zapeljivi pravoslavni Surduk in ko jej pridejo te profane vrste pred prebrumne oči, hladil si bodem jaz svoje ob ljubeznivosti sremskih krasotic razgreto srce" v idilskem zatišji - • Sodnega izvora. ..
Zakaj da sem naglasil pravoslavnost goraj omenjenega sela? Za to, da vidite, kako se tu doli v Sremu vera spreminja od sela do sela, dal v jedni ter isti vasi imate izpovedovalce različnih ver, kakor ste se nedavno prepričali v Beški. Da se boste pa vedeli orijentovati, ako Vas danes ali jutri pot zavede sem doli v ravni Srem, ovaditi Vam hočem nekatera znamenja, po katerih boste takoj že z daljave spoznali, kakšne vere da so prebivalci
dotičnega sela, in sicer na — zvonikovi strehi kakor tudi in posebno na njegovem križi. Cerkveni zvonik, ta pomenljivi „kažipot" iz pozemske bedo v nadzvezdno kraljestvo nesmrtnih duhov, visoki, šilasti zvonik, kateri Vam tu doli na brezmejni ravnini, smelo in ponosno po konci stoječ, oznanja, posamična, po širnem polji raztresena sela, ta zvonik namreč Vam je vidno znamenje, da-li se okrog njega zbirajoči verniki križajo od desne na levo ali naopak, s celo „šako" ali Bamo s tremi prsti. Zvo-nikova streha pravoslavne cerkve vzgrajena Vam je ponajveč, da ne rečem izključljivo, v bizantskom zlogu: visoko in vitkostasno. Zdolaj ob zidu zvezana je streha v debelo v razne ogle ubrano oblo, na kateri se kvišku vspenjajo tenki stebri, noseči na svojih kapitelih iz raznovrstnih ornamentov in peres sestavljeno krono, iz katere se dviga v sinji vzduh visok pozlačen križ. Po vsej strehi, zlasti dolaj po obli in ob stebrih navzgor, kakor tudi na kapitelskem pokrovu vijejo se pozlačene arabeske lesketajoče se ob solnčnem svitu daleč na okrog znad temno bojane strehe. Ali kakor sem rekel: križ, na vrhunci zvonika je pravi znak verskega Izpovedanja, kajti tudi katoliške cerkve imajo nekatere pravoslavnim slične zvonike in narobe. Ako ima zvonikov križ na svojih (treh) koncih okroglo zavite obroče ali oble, znajti.', da jo to rimsko-ka-
toliška cerkev; če pa vidite, da so križevi konci obiti Še s posebnimi poprek in navpik stoječimi trščicami, dospeli ste pred cerkev tako imenovanih „razkolnikov", ali grško-nezjedinjenih pravoslavnih, dočim Vam podolgast, gladek jednostaven križ brez vsakeršne okrašbo oznanja „unijatsku" katoliško-grško cerkev. . .
Tukaj bi Vam zdaj prav rad opisal posamične versko-cerkvene obrede različnih pravoslavnih cerkva, ali glejte! v tistem z bagremi obsenčenem Surdukii dospel sem bil nevedonia na strmi rob Dunavskoga obrežja in bilo je meni: neutešno hrepenenje v tuje, doslej nepoznano kraje se me je polotilo, zlasti, ko sem zagledal po Dunavu sem gori plavajoči parobrod — nemudoma sem dal napreci ter sem se odpeljal na parobrodniško postajo v — Stari Slanka-men, ne da bi bil pohodil znamenito v obližji Sur-duka „ležečo" slovaško naselbino Staro Pazovo. No, preloženo ni zavrženo: imela bodeva še dosti prilike za ogledovanje, ne samo tega selišča, temveč raznih drugih sremskih mest in vasij. Za zdaj pa: z Bogom ravni žitorodni Srem!
V Starem Slunkamnu, ne velikem selu ob Dunavu, nasproti izlivu Tise v Dunav, ujel sem, — do pa-robrodovega prihoda - Se jedva toliko trenutkov, da sem pogledal gori na sive razvaline nekedanjega starega gradii dvigajoČega sena zapadni strani sela nu /'i^jKlkl
m
setev. Ogersjio žito se je že, poprej moralo boriti s konkurencijo) malega* in; amoričanskega žita, vsled carine pa se bo it manj žita uvažavalo, torej bode. cena še slabša., V severni Ameriki so*je sicej-jletos po poročilu poljedelskega ,departemenka za..3jmili-jone acres zemlje menj naaejalo s punico nego lani, ter se bode za 100 milijonov bushejov menj pridelalo, ker je vsled .preobilne produkcije cena že tako pala, da se ni več splavalo sejatj pšenice. Pa še je leži toliko v zalogah in letos zopet dobro obeta, da ni upati visokih žitnih cen.
Ogerskenm se tedaj zapira glavni trg za žito na zahod, od vzhoda pa tišče preko naše meje ru-munska in ruska žita. Torej se ne moremo čuditi našim zaveznikom na Ogerskem, ako bi radi dosegli pri Nemcih in Francozih odprte meje za svoje žito, makari če se nasproti žrtvuje kaka avstrijska industrija po znižanji carin za nemške in francoske fabrikate. Ta dualizem v interesu delal je velike težave pri sklepanji carinske zveze I. 1878, ta dualizem je storil, da se letos državnemu zboru predloženi novi carinski tarif ni upeljal, če prav je bil v odseku dodelan in že se sliši, da Madjari žele raznih sprememb v določbah carinske in trgovinske zveze.
Ko bi ne zahteval vsedržavni interes, da ostane še zanaprej Avstro Ogerska v trgovinskem in carinskem oziru jedna celota, bi vsaj nam Slovencem le moralo po godu biti, ako se zruši ta zveza in se zopet postavijo carinske straže na meji mej Kranjsko-Štajerskem in Ogersko-Hrvatskem, kakeršneso bile pred 1. 1848. Kajti, odkar bo pale te carinske zavore, pala je tudi cena našemu vinu in žitu, ker se oboje na Ogerskem ceneje prideluje in ker celo železnice z najnižjimi tarifi pospešuje uvažanje vina z Ogerskega na našo stran.
Ker se nam bo pa še večkrat pečati s tem vprašanjem, ne spuščamo se danes v podrobnosti in si pridržujemo o priliki govoriti o nameravani carinski zvezi mej našim cesarstvom in Nemčijo.
Politični razgled.
Notranja dežele.
V Lj ubij ani 18. julija.
Pražka nPolitiku obrača se proti onim nemškim konservativcem, kateri se hočejo odločiti od desnice. Ta list skuša dokazati, da je najprej treba, da se zadovoljijo nenemški narodi. Najbrž ta list le propoveduje gluhim ušesom, kajti ljudem Lienbaclierjeve vrste ni nič za sporazumljenje mej narodi, ampak le za nekatera konservativna načela. Lichtensteinov organ pravi, da konfesijonalna šola mora biti merilo nemškim konservativcem. Ta list sicer pravi, da nemški konservativci ne žele, pritiskati drug h narodnosti, a morajo se vender najprej ozirati na lastni narod. S tem izgovorom se bodo povsod izogibali Slovanom dovoliti jednako-pravnost, kajti rekli bodo, to škoduje nemškej narodnosti. Kako sodi o narodnoj jednakopravnosti Lienbacher, je že večkrat javno pokazal, drugi njegovi somišljeniki v tem oziru še vedno nekoliko prikrivajo svoje mnenje, četudi se strinjajo ž njim. Slovanski poslanci bodo morali v državnem zboru biti jako oprezni, ako hočejo doseči, da jih nemški konservativci ne bodo rabili le za svoje namene.
Da pri volitvah v Oalioiji ni bilo^ vse v redu, smt.že večkrat omeiili- Uradniki eo agjtovali
za poljske kandidate. Le s takim pritiskom )jb bilo mogoče, da so Rusini dobili le 5 mandatov," Četudi je polovica prebivalstva .rusinska. Lp predobro po> jasnuje sledeči slufcaj, kako se jo delalo pri vo-^ litvaki Državno pravdništvo v Zloczovvu. je proti 1 vsem-uradnikom tamošnjega okrajnega • glavarstva, od okrajnega glavarja do najmlajšega praktikanta začelo preiskavo zaradi zlorabe uradne oblasti.
Kakor ohcijozni listi pišejo, opustila* se je misel, da bi se sklenila.carinska unija zNemčyo;'<. Ogri bi to bili sicer želeli, a ker m upanja,' da^bin avstrijski državni zbor.potrdil avi»tro«og:eraikon nagodbo, ko bi se z Nemčijo sklenila) carinska unija, so tudi v Pošti popnstil*"to misel Nem.skT liberalni listi bodo še nekaj časa javkali, da se ne bode spolnila ta njih presrčna želja, potem bodo pa tudi utihnili.   Kak nemšk poslanec bode to stvar sproHl tudi v državnem zboru, a njegove želje ne bodo našle odmeva pri večini.
V nanje države.
Kakor časopisi poročajo, snideta se tudi letos proti koncu poletja nemški kancelar in grof Kal-noky. Ta shod bode imel potrditi, da avatromanska zveza že vedno trdno obstaja. Ministra se bodeta letos neki tudi dogovorila o raznih narodnogospodarskih razmerah mej Avstro-Ogersko in Nemčijo. Najbrž se bodeta razgovarjala o carinskej politiki, kajti baš nemška carinska politika najbolj tlači naše narodno gospodarstvo. Ta stvar je pa sedaj Se zato pos bne važnosti, ker se sklepa nova avstro-ogerska nagodba.
Vest, da se da nisi*i car kronati za sred-, njeazijskega carja je neki jako potrla kiviškega in. boharskega kana. Bojeta se že za svoji državi, mislita namreč, da Rusija hoče si prisvojiti bkratu vso zemljo mej Kitajem in Afganistanom.
Razmere mej Itiisijo in Anglijo neki nošo tako napete, kakor se je nedavno poročalo. Rusi ne žele Zulfikarskega prelaza posesti, ampak le nekatere pašnike na severu od tega prelaza hočejo zase obdržati. To zemljo je ruska vlado že odločno zahtevala, ko je še vladal Gladstonc. Ta kraj pa ni toliko vreden, da bi Anglija zaradi  njega začela vojno, nek angleški list celo pravi, da je bilo neumno od Granvilla, da ga je zahteval za Afganistan. Nekateri mislijo, da Rusija le zato sedaj misli malo bolj strune napeti, da Angleže straši z vojno, v katero je utegne zavleči novo konservativno mini-stersvo.  To bi utegnilo neugodno uplivati za kon-\ servativce pri volitvah v jeseni.   Tako bi zopet li-I beralci prišli na krmilu v Angliji in ž njimi bi se ; pa Rusija že mirno pobotala. Grajenje trauska<piške I železnice Rusija energično nadaljuje. Komunikacijsko ministerstvo je poslalo tja 40 inženerjev. Vsa parniška društva ne Hvalinskem morji morajo pre-I važati materijal za to železnico.
Turški sultan potrdil je trasovanje železnic Bellova-Vakarel in Us kub- Vranja. Dela se že začno koncem tega meseca. Dolgo se je Turčija obotavljala začeti graditi železnice, ki bodo vezale dosedanje turške železnice z bolgarskimi in srbskimi železnicami, sedaj vendar misli odpreti tako svojo deželo evropskej trgovini.
Angleška spodnja zbornica vsprejela je v drugem branji budget, zgornja zbornica je pa vsprejela v tretjem branji zakon o indijskem posojilu in v drugem branji zakon o zboljšanji delavskih stanovanj.
Razmere v \ cliodiiji Aziji se za Francoze obračajo na bolje. Kakor poroča Courcv, se je anamska kraljeva rodbina zopet vrnila v Ilue in je izbrala Tocnana, strijca Tuduc-ovega, prvim regen-
tom. Regentstveni sovet se je reformoval, sedaj sestoji iz prejšnjih, Francozom priiaitolh_ ministrov in več drugih velikašev. Vojno minrstemVo izročilo se je Ctiampeairx-tt. Novi regent bode tztiar oktic, kateri bode veleval vsem funkcijonarjem v Tonkingu »vAnaimi, zopet napraviti mir, roparje kaznovati ih^ticoskej vojaki iti ni roko. — — —
I* Celovca 17. jiilja. [Izv. dop.] Preteči ima le> Že malo dni in otvorila se bode koroška deželna razstava, v Celovci. — Prihodnja sobota, 25. <lan t. m., biti ima slavnostni dan nje otvorjenja in ker se:'jO s potrebnimi pripravami in vredbami raznih za razstavo potrebnih prostorov počelo stoprav še le pred dobrimi 14. dnevi, potreba bode v vsem silami razstavinemu odboru poprijeti se dela, ako hoče, da reši svojo čast. — Z delom preje početi pa ni bilo mogoče zaradi šol, ker naučno ministerstvo ni hotelo dovoliti, da bi se smela mestna ljudska šola, katere razni prostori se bodo v to svrho porabili, zatvoriti pred 1. julijem. — Si. julijem tedaj počelo se je delo in danes je že mnogo dogo-tovljenega; saj pa tudi vse mrgoli delavcev raznih obrtov in stanov na prostorih. — Za restavracijo zagradil se je ves prostrani Benediktinski drevored in na vseh prostorih postavili so se kandelabri za električno razsvetljavo. — Pred razstavinem poslopjem nasadil se je umeten krasen park, v katerega sredini se nahaja velikanski kip „Karintiae". Oglasilo se je 914 razstavljavcev in kolikor se sme soditi, razstavljene bodo nekatere prav lepo in umetno izdelane stvari. — To bila bi površno naslikana dobra stran tukajšnje razstave, slaba nje stran pa se ima iskati v politiških demonstracijah, ki se bodo pri tej priliki na široko izvajale in v katero svrho iiporabljevale se bodo vse slavnosti, da se tako pokaže nekdanje slovensko mesto Celovec došlim tujcem in obiskovateljem razstave v pravem nemškem svetu. — Da bode tako, to značijo nam že sedaj veliki drogi, ki se vzpostavljajo ob ulici, ki pelje v razstavo, in mej katerimi se odlikujejo posebno oni, ki so pobarvani s črno-rudeče-žoltimi barvami, ia imajo nositi v znak blažene avstrijske spravljivosti velikononiško zastavo   In razstave odbor je za po-' trebno spoznal, da se jedna taka zastava posadi kot prva in ravno pred hišo tiskarne družbe sv. Mohora. Zakaj, to nam sedaj še ni znano, a mi si že mislimo svoje in ne motimo se. — Preverjeni pa smo, da take izzivajoče zastave tudi pri nas v Celovci neso na pravem mestu, ker teli barv ne more in ne sme odobravati nobeden avstrijsk podložnik, bodisi, Slovenec ali Nemec, Italijan ali Madjar. — Avstrijci ostanimo pri svojih državnih in deželnih barvah, imamo jih lepih, in ne brigajmo se za tuje prusko zastave.      V zvestih Avstrijancev srcih danes še ni zamrl žalostni spomin na 1. 1866. in radi tega nemajo pravice avstrijski pruski Nemci prave in mir-nomisleče avstrijske podanike žaliti s takimi zastavami. — Da pa bodo mimo tega tudi tukajšni nem* ški pevci potrudili se z vsemi svojimi močmi, da se bode pridno prepevalo pesni „das deutscbe Lied" in „Wacht ani lihem", to se umeva že samo ob
strmem in visokem bregu. Daje v istem gradu 1. 1407. umrl Zmaj despot Vuk, kakor tudi, da je za časa Rimljanov tukaj stalo mesto Rittium, o tem naj Vas pouče preveleučeni Vaši zgodovinarji, kateri bodo Vam tudi vedeli povedati, da je v obližji de-našnjega Starega Slankanma, na Mihaljevaškem polji, Ljudevit Badenski 1. 1697. ali ka-li, potolkel vezirja Mustafo Cuprilića z vso njegovo turško vojsko vred. Samo toliko še utegnem in to že stoječ na ozki brvi s kopnega na parnikovo palubo, da Vas opozorim, da so nekdanji Slankamničanje to svoje selo krstili s tisto slano vodo, ki še dandanes ondu izvira.
Da je plovba po Dunavu jako prijetna, povedal sem Vam že ondaj, ko sem se peljal prvikrat po njem doli v Zemun; vender vse njene slasti užil sem še le zdaj, vozeč se pol dneva po širni reki navzgor. Na podunavskem parobrodu imate na iz-bero vsakovrstnih ugodnostij in zabav. Ako Bte utrujeni ali blazirani in s svetom ali človeštvom skregani, skrijete se lahko v mračne podpalubne kajite ter ondu prežvekujete svoj moderni, ob pre-sladnih jedilih in pijačah pridobljeni „spleen"; nasprotno pa, če Vam je oko še odprto za prirodine lepote, morete se sprehajati gori po palubi, s katere se Vam razgrinjajo dražestni razgledi po obe-stranBkih dunavskih obalib. Čutite li ušesen glad, eto Vam po vsej ladiji mnogojezične druščine, do-
čim Vam se na oni le klopi ob krmilu ponuja za-veten prostorček za presladko sanjarjenje o vsem in ničemer. Da Vam mej sopotniki, nagromadenimi iz vseh svetovnib krajev in narodov, ne stradajo večno nenasitne, zvedave oči, je isto tako umevno, kakor če bi rekel: kjer je dosti farizejev ne pogrešate niti tercijalk. In kadar Vam bistra, porečna sapa preveje grlo in želodec, zvabijo Vas bujne dišave v kulinarično področje, kjer Vam uslužni par-niški postrešček priveze dušo z vsakovrstnim, po določenih predpisih cenjenim jelom in pilom. Obide li Vas po kosilu običajno popoludansko dolce far niente, zatečete se doli v salon ter se udaste v mehkih naslonjačih slastnej „siesti". Ako se Vam pa toži po burnih politiških prepirih, posežete v grmado na mizi ležečih časnikov, kakor tudi, — če se Vam večnega pisarenja navajeni prsti začnejo krčiti — Vam je ob mirnem ladijinim toku kaj ugodna prilika, za pisanje kakega „vodenega" podlistka, kratko rečeno, na takem podunavskem parobrodu imate vse mogoče, telesne in duševne prijetnosti in moderne zabavice za ubijanje zlatega časa . . .
Toda Vi, ki ste se napotili v zeleni svet, da „štogod vidite i čujete", izvestno ne boste premetavali tistih zastarelih, v duši Vam trohnečih neprijetnih spominov na bedasti svet in njegove „ludorije", zlasti, ker ste se jim jedva umaknili iz
pretesnih mestnih kotičkov v širno prirodino naročje; temveč oči Vam strmijo vpisani kalejdoskop čarobnih, pred Vami se razvijajočih prizorov. Dovolite mi, da se Vam v duhu pridružim:
Pri plovbi po Dunavu navzgor, zlasti s početka od Starega Slankamna, ne boste zagledali Bog ve kaj zanimljivega! Na desni strani, to je na levem Dunavskera obrežji, širi se ploščnata samotna ravan, tu in tam zagrnena z zelenimi kulisami bujno obraščonih otokov, mej katerimi se zvija široka reka po raznih postranskih panogah: če Vam pogled zdrsne zdaj pa zdaj nad kakšno konjsko ali govejo čredo, ali Vam obvisi na tej ali onej sa-motnej kolibi, videli ste vse, kar je zanimivega na istej plati! Nasprotno pa, na južni strani Dunava je obalo strmo, visoko navpik po konci kipeče, na raznih krajih divje raztrgano in po vodi podmeljeno, kjer druzega ne vidite, kakor posamične, daleč od obrežja na lancih v reko spuščene mline s svojimi počasno se vrtečimi in z mahom obraščenimi kolesi.
Polagoma se začne obrežje gori na vrhu od-mikati in se razploščati v razne, sem ter tja razdeljene robe in jarke ter se naposled razteka v širne dolinice in ravnice. Rastlinstvo postaje čim dalje bujnejše, nazadnje se Vam predočijo plodovite, lepo obdelane njive in s podolgastimi vrstami prekrižane gorice, razgrebajoče v dražestni spremembi po vsem obrežji navzgor. Izza sprednje obdunavske
sebi in iz vsega tega in iz še več druzega, kar pa za sedaj raje zamolčira, je mogoče že danes soditi, da se bode tukajšnja razstava mimogrede uporabljela v politiško demonstracijo. ...........
— (Gosp. Jurij Šubic,) slikar ,v Parizu, pride še ta mesec v Ljubljano slikat pogojene slike v novem muzeji „Rudolnnum". Najbrž pride v isti namen tudi njegov brat g. Janez Šubic domov.
— (Preiskava) zaradi žvižganja in kričanja pred kazinskim vrtom bila je danes končana. Gospod, katerega je, vitez G a r i b o 1 d i s palico po glavi udaril, obsojen je na 5 gld., par obrtniških pomočnikov in vajencev pa po 1 gld., eventuvalno na 6 ur zapora. Vsi obsojeni so pa samo zaradi tega, ker so nživiow kričali. Dijaki so vsi oproščeni. Radovedni smo, koliko se bode prisodilo vitezu Gariboldiju za njegov elegantni „Rit'terschlag" s palico.
— (O nedeljski veselici v Čitalnici) priobčila je Lajbaherica z dne 14. t. m. kritiko, ki je zlasti glede pevskih zborov jako zlovoljna. Gosp. Fr. Gerbic, ki je bil pri veselici prisoten in ki je gotovo kompetentna avtoriteta, poslal nam je I protikritiko, katero pa bodemo še le v prihodnji | številki priobčili, ker nam danes nedostaje prostora. j
— (Prememba posestva.) Gosp. Janez j P i mat, pekovski mojster v Ljubljani, kupil je od g, Elije Predoviča, posestuika več hiš na Polja- i nah in na Klavniški cesti, hišo št. 47 na Poljanski cesti za 8000 gld.
— (Na učiteliišči v Kopru) udeležilo se je zrelostnih izpitov 15 kandidatov in jeden priva- j tist. Mej temi bilo je 10 Slovencev: Martin Cenčič, Miha Debeljak, Rajko Justin,  Ferdo Lavrenčak, ; Adolf pl. Pahar, Milko Pakiž, Eduard Prinčič, Ivan i Sivec, Albin Štrekelj, Ivan Trošt.  Hrvatov bilo je j troje: Ante  Dukić, Ante Rajčič, Avgust  Rajčič. ! Martin Cenčič in Ante Dukić napravila sta izpit z i odliko, Cenčič s slovenskim in nemškim učnim jezi- I kom, drugi, razen dveh, ko morata delati popravno I skušnjo po 2 mesecih, in privatista, ki je pal iz več predmetov, pa z dobrim vspehom.
— (Ubežna dijaka.) 15. dan t. m. bilje j pravi sodnji dan za tiste nesrečne dijake, katerim jI vest očitala, da se jim ni nadejati ugodnega ! spričevala. Vender je marsikateri šo gojil nado, da ne bode tako hudo, kakor je mislil. Dvema dijakoma pa je šlo menda vse upanje po vodi in ube-žala sta, ne da bi bila prinesla spričevali domov. Fran Ažman, sin tesarjev, ubežal je že 14. t. m., Alojzij Jug, prvošolec, sin Magdalene Jugove v Kravji dolini, popihal jo je tudi, da nihče ne ve kam. Oba dijaka iščejo.
— (V vojašnici) pri sv. Petru ukrali so neznani tatovi iz zaloge domačega pešpolka raznega usnja za 15 gld.
— (Popravek.) V včerajšnjem uvodnem članku se je v 15. vrsto urinila zelo kazeča tiskarska pomota: mesto „in z nepostavnimi žrtvami" brati je „in z neprestanimi žrtvami."
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Petorburgt 18- julija* Nasproti vznemir-jujočim poročilom v inozemskem časopisji zadnje i dni izjavlja »Journal de St. Peterbourg", da so bila premikanja ruskih Čet neznatna in da ima ruska vlada odločno voljo, da ničesar ne stori, kai bi I utegnilo 'motiti vtfpeh 1 vtftečiVse pogajanj. Javno mnenje naj se po neosnovanih vestih ne- vznemirja. |l
London 18. julija. V gorenjej zbornici izjavil je Harrowby, da vlada upa, da bode z-* boljšim utrjenjem obali, trgovinskih pristanišč in z zboljšanjem vojnega brodovja mir najbolj zagotovila. Načrt zakona, da se prodaja zakupnih zemljišč zakupnikom na Irskem olajša s državnim predujmom za vso kupnino na 4% obresti, vsprejme se v prvem branji.
Poslano.
Koncem meseca junija prinašal je „Ljubljanski List" v svojih predalih brezkončne članke in dopise iz Rudolfovega,,ki so bili polni neutemeljenih in ne-opravičenih napadov proti meni in mojim političnim prijateljem. Ker oni list neki za uradnega velja, prisiljen sem, na vse to odgovarjati in po resnici dokazati dosledni razvitek volilnega gibanja.
Gotovo b? se rad 'Ogibal polemike v novinah s svojimi nasprotniki, pa čast in dostojnost mojih političnih slednikov odločno zahtevata od mene, 'da zoper Obrekovanja in grdenja, vč^si najpoilli.fe bire, razglašene v uradnem listu, javno protestujem' in je zavračam.
Slehernemu je znan postanek moje letošnje kandidature, stoječe' na nedvomnem zaupanii, ka tero sem si pridobil po svojem šestletnem delovanji v državnem zboru, in sklicujem se v tem oziru na avtoriteto moža, čegar izjava bi utegnila prepričevalna biti za vsacega, ki pozna njegovo visoko stopinjo in kako se je vedel ta dostojanstvenik moji kandidaturi nasproti. Mož te avtoritete je deželni kranjski predsednik gosp. baron Wmkler sam.
Ko sem imel čast, ravno pred nžjo volitvijo (5 jun.) razgovarjati se z g. deželnim predsednikom, izrekel je naravnost, da nema nič proti mojemu delovanju v državnem zboru, nasproti voljan bi bil, mojo kandidaturo z vsem svojim uplivom podpirati v vsakem drugem volilnem okraji, le mandat za d o 1 e n j s k a in es t a h o č e n a k 1 o-niti prof. Šu kije ju, kot plačilo za izvrstne zasluge, katere si je ta zanj stekel v redakciji „Lj ubljanskega Lista".
Če je tedaj moj najhujši in jedin odločilni na-sprotnik izjavil, da nesem izgubil njegovega zaupanja, sme se pač po pravici soditi, da so mi ono ohranili moji politični prijatelji, in to je tudi uzrok moje nove kandidature: zatorej mi pa tudi ni bilo potrebno, svoje privržence priboriti si z nenavadnimi ali celo nevrednimi sredstvi'.
Očitanje, da so se na moji strani glasovi kupovali, ovrže se samo po sebi, ako se pomisli, da jaz kot zasebnik ne zaukazujem z nobenim dispozi-cijskim —, ali drugim zalogom, tako malo, kakor nemam „roga obilnosti", iz kojega bi sipal obljube mastnih služeb in višjih stopinj, da bi vabil k sebi volilce. Jasno je torej in neovrgljivo, da so vse take in jednake obdolžitve meni in mojim privržencem nasproti gola neopravičena domišljevanja in sumničenja Drugače je našel moj nasprotni kandidat politični stan: njegova kandidatura imela jo le tedaj nekako verjetnost vspeha, ako se čast in populari-
brežine kipe zeleni, z gozdi obsenčeni holmi, tu nekoliko višje, tam zopet malo nižje v dolgi, nepretrgani vrsti ob Dunavu, rekel bi, paralelno tekoči. In ti holmci, gospod urednik, so posamični, na široko razčelenjeni odrastki znamenite — Fruške Gore, katera se vleče v vsej svojej valovito obrisanoj potezi polagoma počenši od Zemuna navzgor do Vukovara, kjer se zopet razteče v širno, ravno polje . . .
Po teh brežinah raste ono sloveče Karlovičan-flko vino, o katerem se pri Vas sanja marsikateremu pivcu Sternovega cvička; ali piti ga je treba tukaj na izvoru, dokler je še nekrščeno, kajti ko pride Vam Ljubljančanom na mizo, navdihnjeno je že s krepostmi vseh sedmerih vinotvorniških sveto-tajstev . . .
A glejte — tam le pod hribom, blestijo se nama že naproti izmej zelenih goric — svetli Karlovci z belimi svojimi cerkvami, kupolami in zvoniki.
Karlovci, kakor Vam je znano, je svobodno mesto, sedež pravoslavnega, grško-nezjedinenega patrijarha. Mesto se prostira pol v nižini, pol pa na bregu, v prijaznem vznožji Fruške Gore. Okolica mu je vrlo divna, vsa prepletena z bujnimi vinogradi. Prebivalcev ima nekoliko črez pet tisoč, izmej katerih so tri petine pravoslavni, ostali dve petini pa katoličani. Tukaj je razven omenjenega pa-trijarhovega sedeža, njegov duhovni stol, pravoslavno
bogoslovje in velika gimnazija. V Karlovcih se shaja tudi kongres grško-iztočne cerkve ali srbsko-narodni sabor: baš letos je — post tot diserimina rerum — sklican zopet ta zbor in se bodejo volitve dotičnih poslancev vršile od 20. do 26. avgusta meseca — kako in kaj se pripravlja za ta srbsko-narodni sabor — o tem bodeva slišala — v Novem Sadu.
Na sredi Karlovcev, na holmu, s katerega se vidi večji del mesta in njegove okolice, dvigajo se izza mestne hiše, razvaline starega grada; o njem pravijo, da ga je dal sezidati proti konci 15. stoletja neki Karlo in da se mesto po njem tako imenuje. Na drugem griču stoji cerkvica, posvečena „Mariji od mira", vzgrajena v spomin Karloviškega mira, ki se je tukaj sklenil 1. 1699. Ta cerkvica je postavljena v obliki zbornice, v kateri so se zastopniki raznih vlastij takrat posvetovali. Razven te cerkvice nahaja so v Karlovcih še četvorica cerkva: jedna katoliška, tri pravoslavne, izmej katerih je najlepša metropoliška cerkev sv. Nikole.
Kaj je bilo v starodavnih časih na mestu zda-njih Karlovcev, da-li res mesto Acimincum — to Vam naj povedo drugi, v to poklicani ljudje, kajti meni se mudi naprej!
Nedaleko od Karlovcev jo selo Stražilovo, kamer so Srbi nedavno z Beča prenesli kosti srbskega pesnika Branka Radicevića. Ta genijalni pesnik, porojen dne 15. marcija 1824. leta v avstrijskem
teta dosedanjega poslanca spodkopuje. To pot je bilo neobhodno potrebno nastopiti in bila je tudi v tako široki in dolgi meri ustopana, da sem prepričan, ko bi bil vedel početnik nasprotne kandidature, bai'on VVinkler, da se morajo v dognanje volitve njegovega ljubljenca prof. Sukljeja uporabljati sredstva, koja so že skoraj prekoračila meje postavno dopustnega, — da bi se bil on gotovo z gnusom obrnil od svojih sodelalcev, ih ko bi bil on vedel, da' se mora v dosego bornega uspeha dvomljivih pet glasov vzeti vsem od deželne vlade zavisnim uradnikom jedna najdražjih političnih pravic, aktivna volilna pravica, (kajti jednako je, ako uradnike silim, ker bi sicer trpeli gmotne škode in vsakovrstne neugodnosti, ki so v oblasti kakega zlo vol j nega predstojnika, — da oddajo svoje glase priporočanemu kandidatu, ali ako rečem, da je uradnik se odpovedal svoje volilne pravice na ljubo deželnemu predsedniku) iu konečno da so se morali kakor ne-avstrijski državljani upisati v volilni zapisnik, tako volilci iz kmetskih občin ušteti mej meščane, verjetno je, da bi bil gospod .baron VVinkler, skušal, g. Šukljeja za njegove nenavadne zasluge za ožjo domovine in narod na drug način podariti kot z mandatom dolenjskih mest za državni zbor.
Resnica je, da zatoženci pred sodiščem kazenskega sodnika ali pred javno sodbo občinstva menijo, da s tem opravičijo svoje ravnanje, ako tudi druge taiste krivnje dolžijo, in tako je tudi v tem slučaji: naši nasprotniki ne morejo utajiti pre-greškov proti njim navedenih, torej jim ne ostaja druzega, kakor tudi našo stranko dolžiti taistega čina. Oni pa ne pomislijo, da so bile okoliščine in razmere volilnega gibanja takošne, da mora priprost in nepristransk presojevalec takoj razvideti neverjetnost proti nam navajauih obdolžitev. Pač pa mislim, da bo imel „Ljublj. List" v prihodnje toliko spoštovanja do zdrave pameti svojih čitateljev, da jih ne bo več nadlegoval z objavami nepoštenih sredstev agitacije od naše strani. Pričakujem celo, da bo uradni list toliko dostojnosti varoval, da ne odpre več svojih predalov poslanim mu naznanilom in dopisom, ki jasno na sebi nosijo pečat neresnico niti navajajo z imenom osebnosti, katere bi se mogle proti napadom braniti, — da bom oproščen daljše polemike z osebami, s katerimi občevati mi moja čast ne dopušča.
Na Otočići, dne 12. julija 1885.
Zararovalnc stvari.
Od „AZ1EX1>I«>% avstro-francoskega društva za zavarovanje proti ognju, toči in vsa koja k i m drugim nezgodam, nam je došlo o občnem zboru 10. junija še sledeče za objavo vsem dotičnim, ki so pri tem društvu zavarovani. Zavarovalno društvo „Azienda" deli se v dva glavna oddelka: a) za zavarovanje življenja in rent, b) oddelek za zavarovanje proti ognju, toči in vsako-jakim drugim nezgodam. Delnic je bilo zastopanih 3175 z 57 glasovi.
Premije z rezervo vred iz lanskega leta znašale so pri požarnem oddelku 3,444.342 gld. Tem nasproti izdalo se je na stroških za protizavarova-nje 498.490 gld., za povrnitev škode 1,133.358 gld., za plačano provizije 411.U57 gld., za stroške zastopništva in agencij 200.234 gld. Na leto 1*85 se je prenesla premijska rezerva ('73.718 gld. in rezerva za škode 339.019 gld. Dobička je čistega ostalo 127.859 gld.
Oddelek za točo imel je premij 581.900 gld.; izdajki za protizavarovanje, škode in agente znašajo pa 493.398 gld., ostaja dobička 88.508 gld. nasproti zgubi lanskega leta, ki je znašala 123.484 gld.
Brodu na Savi, bil je jako nadarjen mladenič ter je zložil mnogo prekrasnih pesnij v narodnem srbskem duhu, izmej katerih se marsikatera prepeva po vsej Srbiji, zlasti njegovo, po njem imenovano „Brankovo kolo", ki je pesem-vodnica pri plesanji kola. Žal, da je ta ljubljenec Fruškogorskih Vil umrl v najlepši svoji dobi, 29. letu. Njegove pesmi, izišle so še 1. 1881. v VII. izdanji in sliko njegovo, prekrasen lesores, najdete zlasti tu v Sremu v hiši vsakega zavednega Srba.
Jako ganljivo je, kako Itadičevič v divui pesmi „Djački razstanak" proslavlja umiljeno mu Stražilovo, kjer si želi biti pokopan, rekoč:.-„ . .. Kad mi se veuo smrti mora, Nek so smrkne izmedj ovi goni, k' Tu nek mi se ladna kopa raku, Tu če meno zemlja biti laka."
Uglobljeni v žalostne misli o preranem ginje-vanji vseh genijalnih ljudij, peljete se po Dunavu navzgor, mej rožnimi košato-gozdnimi otoki, da niti ne opazite, kako se obrežje vedno bolj razmiče ia razploščuje, dokler Vas iz otožnih sanj no predrami jami parnikov zvon, ki Vas opozori, da ste pripluli pred obdunavsko postajo, na kateri se Vam nasproti blišči madjarski napis: Ujvidek, kar po Brbsko zuači — Novi Sad.
Na Dunavu.
Prostoslav Kretanov.
Oddelek zaprevozninoje vsprejel na premijah 324.904 gld. in ima čistega dobička 68.077 gld. Skupni dobiček iz poslovanja in dohodki iz naložene glavnice znašajo za leto 406.271 gld. Od tega se morajo odbiti stroški za osrednjo upravništvo 2 166.123 gld., na kar ostane še 240 147 gld. dobička. Od tega se odloči 35.000 gld. za napravo davčne rezerve, 12.095 gld. pa za odpis. Glede 193.052 gld. predlagal je upravni odbor, da naj se po odbitku postavnih dotacij izplača 8°/0 dividenda v skupnem znesku 93.600 gld.; 40.000 gld. naložilo se je pa na poseben zaklad. Obračun in pa predlogi, kako naj se dobiček porabi, so se vsprejeli. Dividenda za leto 1884 izplačevala se bo po 16 frankov na delnico od 1. julija nadalje pri blagajnici na Dunaji.
Glavni zastop „Aziendeu za Kranjsko, Koroško in Primorsko ima g. Josip Prosenec v Ljubljani, Slonove ulice Št. 52. (423)
Listnic« u|irnvuisun. Gosp. M. H. v Slavini. Z danes poslanim je naročnina plačana do 19. sept. 1885.
MeteorologiČno poročilo.
9 Q	Ca« opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
17. julija	7. s jutra j 2. pop. 9. zvečer	73.V90ma. 734 57«. 735-2i) um.	18-3° C 28 0" C 20-4- C	hrezv. si. svz. si. hov.	jas. ja». obl.	OCOuin.
Srednja temperatura 222°, za 3'V nad normalom.
ID-CLnajslsa, "borza,
dne 18. julija t. 1.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta..........82 gld
Srebrna renta.........
Zlata renta...........109
5°/0 marčna renta........
Srebro.............
Napol.........
C. kr cekini .... Nemške marke .... 4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4°/0 avstr zlata rentH, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 4' „.....
„    papirna renta 5°/0 .....
59/0 Štajerske zemljišč odvez oblig Dnnava ree srečke 5u/n 100 gld
Zemlj obč avstr 4Vi°/0 zlati zast listi . Prior, obli* Elltahetine zapad železnice Prior eblig Ferdiuandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfov« srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .  120 „ Trammway-druSt velj 170 gld a. v . .
Javna zahvala.
Dne 8. junija t. 1. zadela je nesreča posestnike na Veseli gori in razun drugih poslopij pogorela je tudi prelepa corkev sv. Frančišku Ksav. ki jo bila pri vzajemni zavarovalnici „KONKORDIJI" zavarovana. „KON-KORDIJA" je škodo v nado popolno iftdmri ljnost takoj cenila in nam podpisanim tudi le popolnoma i /.plurala. V dolžnost si štejemo, da se „KONKORDIJI" za njeno vestno poatopiinjo in za tako naglo izplačanje, posebno pa tudi njen um glavnemu zastopniku gospodu Ignaciju Valentinoiču v Ljubijuni po javnem potu najtoplejše zahvaljujemo in „KONKORDIJO" vsacemu, kdor bo zavarovati želi, iz lastne skušnje po vsi pravici priporočamo.
82 gld. 35			kr.
83	r	20	n
109	r	—	r
99	n	80	r
8B8		—	n
283	r	40	r
124	n	85	»
9	n ■	si»/,	it *
5	n	88	r
61	*	30	I
128	t	—	r
167	r	50	
108	n	HO	r
98	n	10	f
92	n	—	■
104	n	—	r
115	r	75	r
123	r	75	
114	n	75	
106	n	-25	|
178	n	—	r
18		25	r
96	•	60	r
194	■	25	
Alojzij Košir,
župnik v št. Rupertu;
Janez Odlazek, Jera Lukek,
na Veseli gori, poSkodovani.
(430)
v Ljubljani.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap;"^s
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.        (112—25)
DTre lopi, d.o"bro o li ran j eni
kv  • • • OCljla
jedna na pol odprta, druga zaprta, skoro novi, — isto tako na pol odprt (411-5)
eleganten koleselj
ima na prodaj po ugodnih cenah Josip Iiavrcnčić v Postojini.
»bi----W-----M*£t
! Kdor se hoče smijati I
naroči naj se na
šaljivi Jurjev koledar"
II. letnik:, za leto 1886,
kateri bode prinašal obilo smešnoga gradiva, pripovedk in humoresk z ličnimi podobami. »Jurij" bode v svojem koledarji bril burke s prerokovanjem ra/nih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi. Ugank, izrekov in smešnih pesni inu ne bode manjkalo. — Izšel bode že oktobra meseca. — Cena mu je 55 kr.
— rimnu in naročnino (399—2)
upravništvu „Jurja s pušo", Trst.
in Bock-p
iz pivovarne
C bratov Hoslerjev
% (6—29) priporoča
I   v zabojih po 25 in 50 steklenic J      A. MAYER-jeva
I trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
(419-3)
iccoli-eva esenca" za.zelfl|lec,
u. kaierc pripravlja, r' ^w\^j^PJ-
G. PICCOLI.toAjubljaiii.
) dravlja kakor je razvidno h zahvalnih pisem
lin zdravniških spričeval bolezni v lelodcu in I trebuhu, h uitenje, krč, ielodečno In p remenja vno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, I migreno Itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. [Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. I Pri večein številu dobi se primeren odpust.
(348—13) Cena steklenioi 10 novo.
Hrvatsko pjevačko družtvo „Kolo" iznajmljuje počenši 1. liatopada 1885
prostorije opredeljene za gostiono
u ulastitoj novosagradjenoj kući na Sajmištu u Zagrebu, u koju svrhu pozivlje gg. gostioničare, koji bi te prostorije v najam uzeti htieli, da svoje po nudbe do 1. kolovozu ove godine podnesu uruče g. DPranji .A.rd.old.'u, javnomu bi lježniku u Zagrebu, Gajeva ulica.  Pobližji uvjeti mogu se uviditi svaki dan kod g. Fr. Ardolda.
Odbor hrv. pjevač, družtva „Kolo".
I>r. Sprao tfer-Je ve
kapljice m želodec.
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski s« vet ni k dr. Cohn, dr. M im n ing in mnoge druge zdraviliške avtoritete ho je preskusile in je za izvrstno domače (ne taino) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču t želodci, oineillevici, glavobolja, trebuhoboljn, jaslizenjn, želodčnej kislini, vzdigovanju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slasi dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospodu lekarjl Svobodi, pri Zlatem orla, mi FreAlrnovein trgu. (716—56)
M. ROSSMANNA
V Ljubljani
priporoča svojo izbrano in bogato zalogo namiznega posodja, kakor tudi posode za kavo in čaj ter vse v to stroko spadajoča stvari
bele in pisane.
ZALOGA ogledal s pozlačenim okvirjem in brez okvirja, pozlačenega lesa za okvirje, petrolejskih lamp, I bronastih svečnikov, otlega stekla in stekle-i nih plošč (391—3)
L U0T~ P° najnižjih cenah. '^K
Burpndsko vino.!!
To fino in dobro Burgund-Hko vino Ogerske(francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojstev pri želod-ćevlh boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenji, diarr-hoe in rekonvalescent z izrednim vspehom. — Zdravilnica v Lindewiese (Sle-zija) uporablja to vino že več kakor 15 let. in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenci.
Jedino zalogo /a Kraoj s h o
ima (407—1)
J?
LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovia v Ljubljani.
j Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. g Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic. £
8
GOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOO
§
8
o o
Spodaj navedene specijalitete, ki so po vefletnej izkušnji za icvrHlno iiNpesu«* pripoznane, ima vedno viate v zalogi in razpošilja takoj po
„LEKARNA TRNKOCZV
zraven rolo v žit v TJiililjani.
]VT'l7lliV 7J1 1fl«JP  JeđUO najboljših sredstev, da se prostor, i? I d A11 u ha lil^l , kj«^r rasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se nporuhlja z gotovim vspvhom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo 60 kr. FfAltCOSkO 7gflHJP ,mi,>0'iSo vr8te' Uudstvu prdjubljeni
lok: mala steklenica 20 kr. steklenica 40 kr. l obširnim navodom ga uporabo.
velika
P mi-i'/i; i >ti"l<oL A uma najfinejle vrste, bel in rožast, v fika-Tili I/.KI JUdMJV LQ Udllir, toljcali po 30 kr., s pravo rozino vo-
njavo, zelo nežen po 40 kr.
dene mej perilo, nemili iti razširja pri-
O
8
O O
8 8
oc oooooooocooooocoooooooooo
Orijeiitalski dišeči prašek $t!tTdun £
jetuu vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Ozelilinski balzam po ihK^&^SKftffiS
in zastarele ozeblinske bule. Steklenica z navodom vred 30 kr. \loi'/'ncni  ni'MW<il' Pre','n,!: bolhe, stenice, muhe, mole; dobiva se v llltl tcolll JllOOtIV poljiibiuli cennli in v steklenicah po 20 kr. u  '11 ji,. ||J° prijeten, razstapljaven in kri čistilen pripomoček in rMlulll A"|H «11 znamenit zoper zapretje tulesa in krvne navale. I skatu-
lja z navodom vred bo kr,
Mtlljl^fl najfinejša v botelijah po 60 kr. (406-2)
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji.
Rogačka kislina.
Štajerski deželni zdravilni zavod.
Južno žele/nična postaja:
Poljčane,
I Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene I kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje T z mlekom in siratko. - Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra.
Prospekti ln narodbe za stanovanja na ravnateljstvo. (126-10)
BUDIMSKA
6czy
GRENCICA, J
katero bo anali/ovali in označili deželna akademija v Pudim-pešti, profesor ur. Stolzel v Monakovem, profesor dr. Hurdy v Parizu in iirofe^or dr. Tichkorne v Londonu, priporočajo profesor dr. liebliardl v Budimpešti in nedavno profesor dr. Rokitansky v Iiiomostu, profesor dr. Zeissel na Duna,)! in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithionn; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavi Inih organov in zupretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčienmi posebno izredno piiporoča. — Dobiva so po vseh špecerijskih pioduj.ilnicnh in prodalnlhioflh mineralnih voda, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in droguerrjfth, vedno na novo natočena. — Prosi ne, da ie zahteva izrecno Budimska Rak6ozy. (213—13)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
Izdatelj in odgovorni uredniki Ivan Žel oz ni U ar.
Lastnina in tisk „Narodne TiBkarne"
855662