fiev. m
O Ljubljani, g ponedeljek, dne J. avgusta 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
xa telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13*— za Četrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2*20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ 1-70
Za poSUJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
LOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat
....
za ve? ko trikrat
13 h
■ III H /f
a ■ a a 9 t,
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust.
c
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J* * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
____ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne Vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_JL_ Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
Kenguru in Ruzuur.
Avstralija se giblje. Že doslej je imela svoj parlament in je bila le po imenu odvisna od Anglije. A zdaj je avstralska narodna zveza nastopila z radikalnim programom, ki hode iz Avstralije narediti samostojno republiko, ravno sedaj, ko nameravajo Angleži katoliškim Ircem vzeti veliko mandatov v parlamentu.
Angleški imperalizem gre res čudna pota. Da bi ogromno angleško kolonialno oblast ohranili v angleških rokah, so si izmislili najrazličnejše formule za odvisnost posameznih dežela od angleške države. Chamberlain si izmišljuje velike carinske načrte, po katerih bi gospodarsko zvezal to ogromno telo s tako različnimi udi v trden »imperij". Za ta namen je povzročil rajni Cecil Rhodes vojsko z Buri. Vendar se v kolonijah neprestano sliši glas: »Proč od imperija!" Dolgo se dajo vladati iz Londona z njegovimi veleindustrijskimi oblastniki in dednimi postavodajalci, a pride čas, ko odpadejo od maternega drevesa kakor dozorel sad. Tako je bilo z Združenimi državami, ki so se odcepile enkrat za vselej in so postale nevaren konkurent Angliji. Kanada je le po imenu angleška in Avstralija in Južna Afrika tudi vedno bolj razvezujeta spone, ki ju še vežejo na Anglijo.
Avstralska narodna zveza je proglasila svoj program, ki obsega v 33 točkah njene zahteve. Važnejše od njih so: Avstralija po stane popolnoma neodvisna ljudovlada, ima pravo samostojnega zastopstva v vseh mednarodnih zadevah, imenuje svoje lastne zastopnike, sklepa sama dogovore z drugimi državami in določa carino. Vse javne naprave (železnice, monopoli itd) postanejo narodna last. Avstralija si zgradi lastno vojno brodovje in oboroži svojo armado in izdaja svoj denar. Dosedanje konstitucije posameznih držav prenehajo in vsa Avstralija se združi pod enim parlamentom. Vse poda-niške zveze z Veliko Britanijo ponehajo, in Ysi častni naslovi odpadejo. Smrtna kazen se odpravi; zločinci se porabijo za javna dela na korist svobodnih državljanov. Ustanovi se avstralsko vseučilišče; namesto angleške mere se vpelje metričja. Izda se družinski zakon, ki zagotavlja obstanek posameznim rodbinam na njihovi posesti Časniki se smejo izdajati le z dovoljenjem ljudovlade; list mora prenehati, če je bil trikrat kaznovan zaradi obrekovanja ljudovlade, veleiz-daje ali nenravnosti. Ljudovlada se poteguje za mednarodno razsodišče. Predsednik ljudovlade, prvi minister in vojni načelnik morajo biti rodni Avstralci. Parlament obstoji iz senata in pcslanske zbornice.
Tudi grb za novo ljudovlado so že iznašli. Mesto angleškega leva in enoroga sta zasedli dve domači avstralski živali: kenguru in kazuar, ki se prav lično obnašata na širokem traku z napisom: Advance Au-stralia! V sredi je grb s širokim križem, ki deli polje v štiri oddelke z znamenji poljedelstva, obrti in trgovine. Zastava kaže križ z zvezdami.
Oklic je naslovljen na sinove in hčere Astralije in je jako neprijeten za evropska ušesa. V njem stoji: Bodite zvesti sami sebi in domovini! Pomnite, da ste Avstralci. Vi imate vse, da izvršite sami največja dela. Vaša sila premaga lahko najhujša nasprot-stva. Zavedajte se, da ste otroci domovine
kengurua in kazuarja — Avstralije, najkras-nejše dežele na svetu! Naprej, Avstralija!
Kaj pravi k temu lord Chamberlain?
Petdesetletnico
»Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani.
Znamenit dan je včeraj praznovala Ljubljana 501etnico enega pivih svojih društev. »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov", ki je tekom te za društveno življenje dolge dobe dalo našemu mestu na stotine poštenih rokodelcev in ki je v tej dobi zbiralo okolu sebe može, ki niso samo društvu na čast, ampak na katerih dela je lahko ponosna tudi bela Ljubljana. Nismo opazovali včeraj v Ljubljani tistega hrupa, s katerim se spremlja v Ljubljani vsak najna-vadnejši in najbrezpomembnejši društveni pojav, tudi »slavnostnega lica", katero časih ob čisto nepotrebnih prilikah kaže naše mesto, si to pot ni nadelo — pa za to ni bil včerajšnji praznik poštenih žuljavih rok nič manj pomemben. Društvo se proslavlja samo v svojem delu in pred tem delom, delom prave krščanske lju-i bežni in vzgoje, se mora odkriti marsikdo, j ki sicer katoliški organizaciji ni naklonjen. S to zavestjo so lahko včeraj ponosno stopale rokodelske čete po našem mestu, sprem-j Ijane od neštetih simpatij prebivalstva. — V i lepo soglasje je strinjalo društvo pri vče-j rajšnji svoji slavnosti svoje krasno geslo: »Vera in čednost, delavnost in pridnost, edinost in ljubezen, dobrovoljnost in veselje."
Pozdravni večer.
V svojem prijaznem domu ob Komen skega cesti je v soboto zvečer pozdravljalo društvo od vseh krajev prihitele deputacije, svoje slovenske brate, pa tudi rokodelce tovariše z Dunaja in Gradca ter iz nekaterih drugih avstrijskih krajev. — Prav zelo smo pogrešali naznanjeno odposlanstvo rokodelskega društva iz Zagreba. Pročelje društvene hiše je bilo slovesno okrašeno, kip sv. Jožefa na hiši je žarel v svitu električuih lučij. Pri vhodu na vrt pozdravljal je goste napis »Slava očetu Kolpingu". Tudi vrt je bil z električnimi žarnicami bajno razsvetljen in okrašen. — Svirala je društvena godba pod priznano spretnim vodstvom gosp. P o u 1 e. Med odličnimi gosti smo opazili zastopnika predsednika cent. avst. društva kardinala Grusche mnsg. M i c h e 1 e z Dunaja, svetnika trgovske in obrtne zbornice g. Ga s s n e r j a , podpredsednika graškega društva rokodelskih pomočnikov g. L j u b š a , ured nika dr. Korošca iz Maribora in druge.
Ko so došli zadnji gostje, vstal je društveni predsednik č g. A 1. S t r o j in slo venski pozdravljal goste.
G. predsednik je opisal zgodovino društva od njegovega prvega početka. Spominjal se je dni, ko je ustanovil društvo oče Kolping sam in slavnostnih dni. ko ga je pozdravljal kardinal Gruscha. Društvo, ki je tekom 50 let zbralo okolu sebe 2000 rokode.-cev, pomenja velik korak v boju, ki i2kuša streti premoč kapitalizma in povzdigniti rokodel stvo do one časti in veljave, ki ga je imelo v davni dobi. Pozdravil je gg. H i n t e r -1 e c h n e r j a in R u s a , ki sta že 50 let člana društva, pozdravljal vse navzoče goste in vse pošteno rokodelstvo. G. pred sednik preide na reke očeta Kolpinga in povdarja, kako je rokodelsko društvo tem rekom vedno sledilo, kako so mu bili ti reki vedno za podlago in goji o vednost s tem, da je rokodelcem preskrbovalo izob razbe, skrbelo za čednostno življenje, pred vsem pa gledalo, da je rokodelstvo delalo in gradilo na podlagi, ki je edina vir moči in veličine, na veri. Pozdravlja vse člane, ki bodo nastopili drugo polstoletje društve-
nega obstoja, posebno pa pozdravlja gosp. monsignora M i c h e 1 e , goste z Dunaja, Celovca, Gradca in Gross St. Florijana. Preide na blagoslovljanje nove društvene zastave, ki se bo vršilo nedeljo. Kakor je cesar Konštantin, ko je z vojsko šel nad Maksencija, na nebu zagledal križ z napisom : V tem znamenju boš zmagal, ravno-tako bodo rokodelci, z od Boga blagoslovljeno novo zastavo, vredno vrstnico stare častitljive zastave, ki jo je blagoslavljal oče Kolping, šli zmagujoči naprej. Zato : Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!
Društveni podpredsednik č. g. d r. A 1. L e v i č n i k pozdravljal je goste nemške narodnosti iz Gorenje Štajerske, Nižjeav-strije in Koroške nemški. Pozdravljal je v prvi vrsti Dunajčane, ki so tako odlično pokazali svoje zlato srce povodom potresne katastrofe, ki je zadela Ljubljano in ki so bili tudi letos prvi, ki so se odzvali društvenemu povabilu. Pozdravljal je zastopnike graškega društva, ki so prišli popolnoma nepričakovani, dalje goste iz Gross St. Florijana in Celovca. Povdarjal je, da stene med temi društvi nikdar ni bilo. »Omnes unum", to je bilo in je njihovo geslo. Eao so tu, eno povsod na delu za nravnost, vero in v vzgoji poštenega in sposobnega rokodelskega stanu. V to ime je klical gostom »Živeli!"
Preč. g. monsignor M i c h e l e z Dunaja se je zahvaljeval rekoč: Ne znam slovenščine, vender upam, da se bomo ra-«z„umli, ako govorimo s srcem. Prinašam pozdrave z Dunaja, od kardinala Grusche, ki je tudi v škrlatu ostal zvest rokodelskim pomočnikom in ki je danes na svojem letovišču pri Dunaju v duhu z nami. Govornik je zatrjeval, da so Dunajčanje radi prišli v Ljubljano ter se je z iskrenimi besedami spominjal prerano umrlega društvenega predsednika č. g. pref. G n j e z d e. Želel je, naj bi društvo tako čvrsto, kakor doslej delovalo še nadaljnih 50 let, kajti tudi najboljša stvar prične bolehati na bolezni, ki se ji pravi »marasmus senilis", če se ne dela, če se ne giblje! Društvo zahteva od nas. da vsi prav pridno delamo. Čule so se danes besede, da je društvu podlaga geslo Kolpingovo »Vera in krepost", a »podlaga" ne pomaga nič, če se ne zida. Mi moramo dalje zidali! Tako želi, da se v prihodnjih 50 letih še krepkejše dela in društvo bo slavno slavilo tudi lOOletnico !
Nato je pozdravljal v slovenščini goste vrli društvenik zlati jubilant g. R u s, pov-darjajoč, da drevo, ki je tako uspevalo 50 let, je vsajeno v dobro zemljo: v vero. To drevo je rodilo dober sad, kar znači tudi to, da ga rade ose pikajo. Govornik je kazal na številne navzoče mojstre in klical: Poglejte jih. To je sad Kolpingov! B.ig poživi vse, Bog živi pošteno rokodelstvo! G Rusa je občinstvo živahno pozdravljalo ter tako izkazovalo čast njegovi zvestobi in požrtvovalnosti do društva.
Ko je odpel izborno izvežbani društ veni pevski zbor pod vodstvom svojega pevovodje g. G o r j u p a »Društveno pesem", dvignil se je društveni jubilant črev-ljarski mojster g KarolHinterlech-n e r , ki je z izredno živahnostjo in či-lostjo ves čas dolgih 50 let stal s svojim delom in svetom neumorno društvu ob strani. G H nterlechner je povdarjal da je imel čast pred 50 leti osebno poznati »očeta" Kolpinga in iz njegovih ust čuti zlate nauke, po katerih naj se vzgajajo rokodelski pomočniki, da bodo dobri društveniki, dobri pumočniki in delavci, dobri mojstri, dobri družinski očetje, dobri meščanje in dobri državljani. Tako lepo je učil govornikov »kolega", „oče" Kolping, ki je bil prvotno tudi čevljar. Govornik je v nemščini napijal vsem gostom in vsem tovarišem.
Č. g. L j u b š a iz Gradca je izročal pozdrave v nemščini in slovenščini, povdar-jajoč, da spaja rokodelsko društvo v Gradcu, kakor rok. društva povsod drugod, v sebi roko delce raznih narolnosti, ter je želel obilo božjega blagoslova društvenemu delovanju.
G. phil. Rožič je izročal pozdrave
»Slovenske dijaške zveze", kličoč »Mi smo Vaši !"
Se dolgo so ostali udeležniki slavnosti skupaj ob zvokih slovenskih pesmi in v prijateljskih pogovorih.
Včerajšnja dopoldanska slavnost. — Izprevod v cerkev.
Cel gozd društvenih zastav je bil zbran včeraj ob 8. uri zjutraj pred »Rokodelskim Domom" v Komen skega ulicah. Z društveno godbo na čelu so odkorakala društva po Sodnijskih ulicah, Dunajski cesti, Selenbur-govih ulicah v nunsko cerkev, ki je od nekdaj bila draga »Katol. rokodelskemu društvu", saj se je v njej pred 50 leti zbralo ob priliki ustanovitve in je leto pozneje v isti cerkvi »oče" Kolping osebno izročil dru-šteno zastavo društvenemu zastavonoši. V lepem redu so korakala društva v cerkev. Dolga vrsta je bila udeležencev in pogled na številne plapolajoče krasne zastave je bil veličasten. Redkokdaj je bilo v Ljubljani skupaj toliko društvenih zastav. V sprevodu so korakala rokodelska društva: iz Škofje Loke z zastavo, iz Novega Mesta z zastavo, iz St. Vida pri Ljubljani z zastavo z Vrhnike z zastavo, iz Gross St. Floriana z zastavo, z Gradca z banderom, iz Celovca z zastavo, z Dunaja z zastavo, deputacije »Slovenske krščansko-soculne zveze z zastavami in sicer so se od društev, ki so v »Slov. krščanski soc. zvezi" udelež'la poleg društev iz Skrf,e Loke, Vrhnike in Novega Mesta: še iz Liubljane z zastavo, društvo »Kamnik" iz Kamnika z zastavo, »Bralni društvi" iz Gorij (v narodni noši) in Sent Vida pri Ljubljani z zastavama, zastopniki izobraževalnih društev in delavskih organizacij iz Preske in od Djv. Marije v Polju z zastavama. Sprevod je zaključilo .Katoliško društvo rokodelskih ponočmkov" s svojo staro, čestitljivo zastavo. Dasi je nekoliko rosilo z neba, vendar to razvoja sprevoda ni oviralo. Občinstvo se je prav laskavo izražalo o sprevodu in o redu, za kar bodi vsa čast pridnim in spretnim rediteljem!
V nunski cerkvi.
V nunski cerkvi je pri vhodu v cerkev sprejelo društva 15 dražestnih družic (JČ. uršu-linke so nas presenetile s tem, da so cerkev prekrasno ozaljšile z zelenjem Visoko v zraku je visela obdana od električnih žarnic podoba sv. Jožefa in napis: ,B >g blagoslovi pošteno rokodelstvo". Pred altarjem so se zbrale zastave, nato je pa stopil na lečo č. g kanonik Andrej Kalan.
Cerkveni govor.
Slavnostni cerkveni govornik kanonik A Kalan, je v svojem govoru omenil povoda slavnosti petdesetletnice ter govoril o pomenu kat. društev rokodelskih pomočnikov. Po Kolpingovi želji naj taka društva rokodelskemu pomočniku nadomeste njegov dom, njegovo domače ogjišče, katero mora ostaviti, ko se gre učit rokodelstva. Tako društvo je krščanski dom za rokodelske pomočnike, kjer naj najde vse, kar bi našel v domači krščanski hiši. Na podlagi gesla rokodelskih društev, ki se izraža v društvu z besedami: »Vera in krepost, delavnost in marljivost, edinost in ljubezen, dobrovoljnost in veselje", je nato govornik pojasnjeval pomen katol. rok. društev v versko nravnem in socialnem oziru ter vspodbujal navzoče, naj tudi v bodoče ostanejo zvesti katol. rokodelskemu društvu ter naj izvršujejo velevažne društvene namene,
Blagoslovljenje nove zastave.
Po tem lepem cerkvenem govoru, ki bo vsem društvenikom in navzočim gotovo ostal v neizbrisnem spominu, je ob številni asistenci in ob prekrasnem petju redovnic daroval slovesno sv. mašo prevzv. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je zapel tudi slovesno zahvalnico. Po sv. maši je prevzvišeni knezoškof blagoslovil novo zastavo »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov", Kumica, vele-dušna društvena podpornica gospa Ana Cešnovar je pripela na zastavo dra-
gocen trak, družice so pa okrasile zastave navzočih društev s spominskimi trakovi in venci.
Za novo zastavo je napravil jako duho viti načrt društveni starosta g. T e r p i n. Na eni strani je podoba sv. Jožefa na drugi strani pa grb rokodelcev. Zastava je jako dragocena, umetniško delo gdč. Suha-d o 1 e c. Velja zastava 1200 kron.
Izprevod po mestu.
Po izvršeni pobratimiji društvenih zastav spremljala so društva novo društveno zastavo v slovesnem sprevodu na njeni prvi poti po beli Ljubljani, kateri na čast in v prospeh njenega obrtništva naj vedno vihra V sprevodu je vihralo 17 društvenih zastav. Sprevod, katerega je gledalo na tisoče občinstva, se je pomikal po Kongresnem trgu, Gospodskih ulicah, Turjaškem trgu, Bregu, čez St. Jakobski most, po Mestnem trgu, pred škofijo, Vodnikovem trgu z zastavami okrašen pred .Mestni dom", kjer se je vršila
slovesna otvoritev obrtniške razstave.
Lepše, kakor s to razstavo, društvo ni moglo proslaviti sveje 501etnice. Pokazalo je s tem, kako veleodličen vpliv je imelo na obrtniškem polju in da vzgaja tako vrle mojstre in pomočnike, da je nanje naša domovina lahko ponosna. Smelo trdimo, da tako lepe obrtniške razstave, s tako dovršenimi deli, ki se nestrašijo nobene tuje konkurence, še nismo videli v Ljubljani. Na razstavi je z najimenitnejšimi deli zastopanih nad 100 obrtnikov in rokodelskih pomočnikov vseh strok. Zastopana so poleg Ljubljane, vsa večja kranjska mesta, kjer imajo rokodelska društva. Dvorana je natlačeno polna zanimivih razstavnih predmetov. Postavljenih je tudi nekaj motorjev za malo obrt.
Otvoritve razstave so se udeležili mojstri in pomočniki, deželni glavar pl. Detel a, deželni predsednik baron Hein, zastopnik parlamentarne „Slovanske zveze" in nje zastopnik v obrtnem odseku državni poslanec dr. Ig. Žitnik in več druzega odličnega občinstva. Navzoče je pozdravil društveni predsednik g. Al. Stroj. Omenil je, da se je ob 50-lttnici društva sprožila misel prirediti razstavo mojstrov in pomočnikov in je ne omejiti samo na člane, ampak razširiti na druge mojstre, zlasti ondi, kjer so že ustanovljena pri nas rokodelska društva. S to razstavo kaže rokodelsko društvo smer, ki je začrtana vsem rokodelskim društvom: skrbeti za vedno večje izpopolnjevanje obrtništva, kajti ker naše obrtništvolzdeluje dobro in solidno delo, je upati, da pridejo za rokodelstvo boljši časi. V namen, da se razstava oživotvori, je deloval poseben odbor, kateremu se govornik zahvaljuje, dalje se zahvaljuje govornik vladi in trg. ministrstvu za obljubljeno podporo, dež. glavarju, da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo razstave, g. županu Ivanu Hribarju, ki je prepustil v namen razstave dvorano „Mestnega Doma" brezplačno, slavni trgovski in obrtni zbornici, drž. posl. dr. Žitniku za pomoč ter zaključuje s trikratnimi „Slava" klici najvišjemu pokrovitelju obrtništva presvetlemu cesarju. Navdušeni „Živio" klici so za-doneli po dvorani.
Deželni glavar Oton pl. Detela nato otvarja razstavo izrazajoč svojo zahvalo, da ga je društvo počastilo s pokroviteljstvom. On ceni to čast, ker pozna in uvažuje pomen tega društva, ki ni politično in vživa vseh simpatije. Naj na tej poti tudi naprej hodi in Bog bo delo tega društva blagoslovil Misel o razstavi je jako srečna, kajti take lokalne razstave so izvrstno sredstvo za vzbujo in uspeh obrtnega stanu, ob enem pa take razstave kažejo občinstvu, kaj znajo in vzmorejo domači obrtniki in da ni treba občinstv i naročati v tujih krajih, ker dobi občinstvo doma veliko boljše blago. Otvarjam to razstavo s klicem .Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!"
Gostje so si nato ogledali razstavo ter jo niso mogli prehvaliti.
O razstavi bomo priobčili posebno poročilo, za danes se na tem mestu v imenu javnosti zahvaljujemo odboru, ki je priredil tako častno razstavo, posebno njegovemu predsedniku g. Alojziju Stroju, ki je bil duša gibanja za to razstavo in na katerega ramah je ležalo največ pripravljalnega dela. Občinstvo opozarjamo, naj si ogleda to velezani-mivo, za razvoj naše obrti velevažno razstavo. Razstava je odprta v „Mestnem Domu" proti vstopnini 40 v za osebo.
Na obisk vabijo tudi lepaki po mestnih voglih. Že včeraj popoldne je bila razstava jako številno obiskana.
Slavnostno zborovanje.
Ob 12. uri opoldne se je vršilo v dvorani „Starega strelišča" slavnostno zborovanje. Nebo. ki je doslej sem-tertje nekoliko rosilo, se je med tem stemnilo, nastala je nevihta in zborovanje se je
vršilo ob divjanju razljučenih elementov. Slavnostnega razpoloženja to ni niti najmanj motilo. Predsednik g. Al. S t r o j je po zdravi navzoče, omenjal razvoja društva ter se zahvaljeval za udeležbo prevzvišenemu g. knezoškofu, mestnemu županu, podpredsedniku trg zbornice gosp. Kol-m a n u, tovarnarju g. Gassnerju, ki je poklonil znaten znesek v društvene namene, kranjski hranilnici, blag. gospej Hočevarjevi za velikodušni dar. Omenjal je plemenitih namenov rokodelskih društev: zbirati duševne in telesne moči rok. pomočnikov, vzgajati jih strokovno, navajati jih k štedljivosti, da bodo dobri pomočniki in dobri mojstri. Prebral je udanostne izjave sv. očetu papežu Piju X, Nj. Veličanstvu cesarju in „avstrijskemu Kolpingu" kardinalu G r u š i.
Knezoškof dr. Ant. Bon. Jeglič, ki je znan prijatelj društva in ki vedno prihaja na vse društvene prireditve, omenja, da smo pred Bogom vsi enaki. Bog ne bo sodil po tem, ako j j bil kdo velik na svetu, ampak po tem, kako je v svojem stanu redno in pošteno živel. Pozdravlja društvo, ki dela za pravo omiko, za omiko srca. Posebno ga veseli, da je vrhu zastave znamenje velevažno v času sedanjih borb: presveto Srce Jezusovo. Naj bi vsi rokodelski pomočniki zvesti ostali kraljestvu Jezusovemu! Današnji dan naj bi pomenjal za društvo dan novega življenja. Naj bi se tudi drugod po naši deželi ustanovile rokodelske družbe in vse bolj združile pod enim glavnim predsedstvom. Zvesti bodite zastavi našega Izveličarja!
Ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar pravi: Redkokedaj praznujejo sedaj društva 50 letnico, ki je bila časih prvi povod za jubileje. S toliko večj.m spoštovanjem gledamo na ona, ki so dosegla zlato jubilejno dobo. Tak društveni zlati jubilej nam dokazuje, da se društvo ni ustanovilo iz hipnega razpoloženja, ampak iz potrebe. Društvo ne slavi svoje 50 letnice hrupno, bučno, praznuje jo s krasno odgojevalno razstavo, ki nam kaže, kako je vzgajalo in kako dosega smoter, katerega si je postavilo. Mehanično urjenje roke je spojeno z urje njem duha in to služi v povzdigo omike. Za to je društvo vedno skrbelo in zato se mu on zahvaljuje. Ko danes praznuje društvo 50-letnico, čestitam društvu tudi jaz, ker je to nalogo tako vzorno spolnjevalo, čestitam k lepi in redki slavi ter želim, da bi tako skromno in olikovalno, vzgojevalno dalje delovala družba, ki ni bojna družba ter dosegala tako lepih uspehov kot do-sedaj. V to ime Bog pomagaj!
Č. g. monsignor M i c h e 1 e pozdravlja zborovanje imenom centralnega avstrijskega društva in kardinala Gruše ter centrale v Kolinu ter pravi: Vsi smo združeni v eni želji, nad 1300 j e po širnem svetu rokodelskih društev in vsi se čutimo kot bratje, združeni v istem namenu: obrtništvu zopet pridobiti nekdanje zlato stališče. Na stališču katoliške vere in delavnega rokodelstva na tem stališču se lahko dobe vsi ljudje. Delujmo za obrtniško samopomoč, ne za to, da se človeštvo, kakor hočejo izvestni ljudje, razdeli v dva dela v premožne in berače, ampak da se ohrani zlati srednji stan!
Podpredsednik č. g. dr. Levičnik j; prečital došle brzojavne čestitke od centralnega predsednika iz Kolina Schweit-z e r j a kardinala Gruše, trg. ministra C a 11 a, nakar je bilo slavnostno zborovanje sklenjeno z vzneseno Ferjančičevo Slavnostno kantato", katero je društveni zbor s svojimi izbranimi glasovi uspešno proiz vajal. —
Banket.
Odlična družba se je zbrala ob pol dveh popoldne k banketu, katerega je prav okusno priredila domača vsega priporočila vredna društvena gostilna g Ložarja. Pri banketu je svirala društvena godba. Banket sta otvo-rila govora gg. monsignora Michele na sv. očeta in dr. Marinka na cesarja. Društveni predsednik g. Al. Stroj je nazdravljal kumici nove društvene zastave, blagi gospej Ani Cešnovarjevi, goreči društveni pokroviteljici, ki se je spomnila društva z velikim doneskom. Gospej kumici je bila prirejena srčna, zaslužena viharna ovacija, godba pa je zasvirala njej na čast „Naprej zastava slave!"
Zastopnik „Slovanske zveze" državni poslanec g. dr. žitnik, pravi: Petdeset let malo je let v življenju narodov in držav. Dolga pa je pot, ki jo hodi posameznik 50 let. Mnogo veselih in britkih dogodkov se spominja človek ob svoji petdesetletnici. Ti dogodki so mejniki in spomeniki, ko se je izpraševal: Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot? S 50 leti pa dospe izve-čine vsakateri, ako mu je sreča mila, do počivališča, na katerem si ogleda svoja učna izpričevala, ki jih je dobil morda od raznih mojstrov in delodajavcev. Bil je vajenec, pomočnik in konečno samostojen mojster. Naravno torej, da je 50 letnica za človeka praznik. ki se ea veseli sam in veselč ž njim njegovi znanci in prijatelji. Tako danes tudi vrlo „Katoliško društvo rokodelskih pomoč-
nikov" v Ljubljani ob svoji 50letnici praznuje praznik, ki ga proslavljajo ž njim bratska društva in prijatelji Kolpingove ideje. Ca je ta ideja zdrava in koristna za razvoj rokodelskega stanu, izpričujejo razna enaka društva v Avstriji in drugod, izpričuje dolga doba obstanka tudi ljubljanskega društva, katero se razvijaj in razširjaj strokovni pouk in izobrazbo med rokodelstvom. Bolj nego kdaj je rokodelstvu potrebna poleg krščanske vzgoje mladega naraščaja tudi strokovna izobrazba. Rokodelstvo je imelo svoje dni zlato dno, ko je proizvajalo bogastvo za cele dežele, ko je sad človeške roke se pretakal po žilah človeške družbe, ko sta oratar in rokodelec ustvarjala vrtove za razne stanove. Prišli so drugi časi in ž njimi nove ideje, dobre in slabe. Tako je ideja gospodarske in produkcijske svobode ter neomejene konkurence zatrla s pomočjo veleobrta in industrije marsikateri domači obrt, rokodelstvu pa omejila meje razvoja in postavila v nevarnost obstanek stotisočerih rokodelskih družin. Obveljalo je načelo : Plavaj v široki reki ali utoni. Da, mn0R0 jih je bilo in so še, ki rokodelstvu napovedujejo popoln propad, gotovo smrt pod pritiskom mednarodnega kapitala. Toda rokodelstvo je staro kakor človeški rod in bode živelo, dokler živi človeštvo. Zakon narave je tak, da izumira le to, kar nima pogoja za obstanek. Rokodelstvo pa je živo zvezano s potrebami ljud stva. Dolžnost države pa je, da rokodelstvu olajša boj za obstanek, da ga s primernimi zakoni brani proti mogočni konkurenci od raznih strani.
Država mnogo časa ni prav nič storila za rokodelstvo. Sele od 1. 1883, imamo državni zakon, ki je pričel organizacijo obrtniškega stanu, a je ni izvršil in izpopolnil. *avno sedaj zboruje na Dunaju obrtni odsek, ki kuje nov obrtni red, kateri naj bi dal obrtniški organizaciji trdna zakonita tla in kolikor mogoče omejil divjo in umazano conkurenco. Upajmo torej, da se ne izpolnijo želje ljudskih neprijateljev, da ne postanejo cvetoči vrtovi človeških rok divje juščave ali razsežna močvirja. Obveljati mora zopet staro krščansko načelo, da je vsak delavec vreden svojega plačila. V to morajo obrtniki sami tudi storiti svojo dolžnost, da se grehi očetov ne maščujejo nad otroci. Kdor ne napreduje, ta nazaduje, idor v vojski ostane za armado, tega vol lovi sned6. Stroj mora iz gorenjega nadstropja denarnih mogotcev v rokodelsko delavnico v pritličju. Potem se bodo izpol nile in se morajo izpolniti besede našega dr. Kreka, ki poje ob današnji 501etnici : Dokler kaj žarkov zlato bo solnce žemljici hčerki v krilo trosilo, roki človeški in rokodelcem v čast bo svetilo.
Gosp. dr. Evgen Lampe: Povsod, kjer so rokodelska društva, se razvija krepko življenje in iz žarke ljubezni rastejo novi organizmi, ki ogrevajo našo družbo, družijo atome v krepka telesa, dajejo moč, ustvarjajo novo bogastvo in nam kažejo boljšo bodočnost. Kjer delujejo rokodelska društva, tam je obrtni naraščaj prošinjen koristnih idej, na katerih temelji moralni in gmotni napredek. Sedanja ogromna gospodarska sila Nemčije temelji na taki vzgoji obrtnega naraščaja. Ta društva -skrbe povsod tudi za strokovno izobrazbo. Posebno pa odlikuje rokodelska društva medsebojna ljubezen članov, medsebojno zaupanje, ki se kaže tako lepo pri njihovih veselih prireditvah. Tako je prav! Mi ne maramo ljudi, ki se jokajo, mi hočemo veselih ljudi. Pri nas je bilo rokodelsko društvo dolgo časa edini vzgled socialne vzgoje: 40 let je bilo skoro čisto samo ter je gojilo ideje, iz katerih so začela potem povsod rasti druga podobna društva. (Klici: Tako je!) Zato so pa danes druge naše zastave hodile za Vašo, ki je prva po časovnem redu in po vrsti idej. Ne bojte se teh zastav, ki niso sovražnice Vaši, ampak sestrice in hčerke! Kakor so bile zastave v krasni harmoniji, tako nas vse druži lepa harmonija krščanske zavesti in skupnih smotrov. Govornik pozdravlja slavlje v imen'i v „Slov. kršč. soc. zvezi" organiziranih 12.000 mož in mladeničev, ki podajajo ob slavlju rokodelskim pomočnikom ljubljanskim svojo prijateljsko roko, svojo ljubezen in svoje zaupanje. Delujmo složno za izobrazbo in skupni blagor slovenskega naroda!
G. R e b e k iz Celja povdarja, koliko vrlih obrtnikov je vzgojilo društvo, obrtnikov, ki so v ponos slov. narodu in svojemu poklicu. Svojo zavest so črpali v tem dru štvu, tu so vživali nauke, ki bodo vedno pravi. V Ljubljani sonajinteli-gentnejši mojstri oni, ki so izšli iz tega društva. Član, ki je zvest temu društvu, ne bo izgubljen ne veri, ne narodu! Veliko je še praznih mest po naši domovini, posebno na Štajerskem, katere bi lahko zasedli naši obrtniki. Mnogokrat se je v tem oziru govornik že z uspehom obrnil na društvo, zato priporoča, naj bi društvo tudi na to stran obračalo svojo posebno pozornost, da vzgoji za ta mesta izobražene obrtnike. Katoliška rokodelska
društva naj se krepko med seboj organizi-zirajo. Držite se Kolpingovih idej in blagoslov božji Vas bo spremljal!
Zaključila sta vrsto napitnic g Hinter-lechner, ki je napil društvenemu predsedniku in podpredsedniku ter Dunajčanom. in g. Er -j a v e c, ki je napil tovarišem gg. R e b e k u in Kaplji, ki sta prihitela na slavnost iz Celja ter g. K o ž e 1 j u , ki je prihitel na slavlje celo iz dalnjega Djakova. Vsem smo krepko zaklicali: Slava!
Ljudska veselica.
Ob številni udeležbi članov in društvenih prijateljev se je vršila po banketu ljudska veselica na sijajno okrašenem vrtu ,,Rokodelskega Doma". Dež je opetovano motil udeležence, a razpršiti ni mogel ljudij zbranih v medsebojnem prijateljstvu in navdušenih za iste ideje in smotre. Vse se je radovalo ob tem zaključku slavnosti, da se je ves program slavnosti tako izborno in v redu vršil. Splošna hvala je donela rokodelskim pomočnikom, ki so pokazali toliko resnost in tako odličen nastop. Veselo so doneli glasovi .Društvene godbe", krepke pesmi društvenega zbora in odličnih solistov so dvigala srca. Posebno pozornost je vzbudil mogočen spev : „Kdo je mar" s spremljevanjem orkestra. Ljubke gospodične so zgovorno pridobivale z raznimi predmeti društvu nekaj novih sredstev, za živahnost je skrbel »koriandeli* in več dru gih zabav. Vse se je strinjalo v isti želji, da bi rokodelsko društvo na svojem lepem vrtu opetovano priredilo kaj takih zabav. Izbornih močij zato ima v obilici !
Prav zanimiv je bil govor g. dr. Ev. L a m p e t a. Govornik je naglašal zvestobo članov do društva, ki jo bo jubilej 501et-letnice gotovo še bolj utrdil, in razvije v treh slikah zgodovino rokodelskega stanu na Kranjskem V prvi dobi je bil rokodelski stan po mestih imovit in mogočen. Rokodelske zadruge so imele veliko moč, da so branile mojstre pred kvarno konkurenco, da so varovale vrednost in ceno izdelkov. To je bila zlata doba rokodelstva. Kot dokaz, v kakem blagostanju so živeli ljubljanski obrtniki v 16. stoletju, navaja govornik pritožbo kranjskega plemstva iz 1. 1585., ki pravi, da so ljubljanski meščani .tako prevzetni v obleki, banketih in stanovanjih, da se noben plemenitaš ne more ž njimi kosati." To je bilo v onih časih, ko je imelo rokodelstvo še „zlato dno" in je bilo največji vir dohodkov. Prišla je druga doba, v kateri so se razbile rokodelske organizacije in je zavladala svobodna konkurenca. Močnejši je zatiral slabejšega in tisočeri so propadli v proletariat, da se je dvignilo nekaj milionarjev. Začelo st je tovarniško proizvajanje v veliki meri. Slabotni človek ni mogel konkurirati z železnim strojem; velika produkcija je izpodrinila malega obrtnika ali ga potisnila tako na stran, da komaj životari ob pičlem zaslužku, kolikor mu ga še prepuščajo tovarne in konfekcije. To je žalostna doba propadujočega malega obrtništva. Slavnost katoliškega društva rokodelskih pomočnikov nam pa kaže, da stojimo v začetku nove dobe, v kateri se izkuša javnopravno stališče malega obrta zakonito urediti, da se mu reši obstanek. S svojo razstavo kaže naš domači obrtnik, da si tudi on prisvaja tehnični napredek nove dobe in da napreduje s časom. Samo v tem je mogoča rešitev rokodelstva. In med onimi, ki so dali povod tej novi dobi, stoje v prvi vrsti katoliška društva rokodelskih pomočnikov, ki vzgajajo svoje mlade člane v duhu delovnega napredka, ustvarjajo moralne značaje ki so zmožni, da delajo v skupni blagor svojega stanu. - Mi vidimo, da povsod tam, kjer delujejo ta društva po ideji svojega ustanovitelja, se dviga obrt in vstajajo vneti zagovorniki obrtnega stanu. Kolping je bil prvi, ki je razkropljene in raztresene atome obrtnega stanu zbiral in jih navajal k skupnim smotrom Gonilna moč je bila krščanska ljubezen do bližnjega, in iz te so izrastla ta društva, po katerih najde katoliški rokodelski pomočnik zavetišče in ljubezniv sprejem v vseh delih sveta, kamor ga zanese borba za obstanek. Posamezniki umirajo. Društva pa žive dalje. Pomlajajo jih neprenehoma novi krepki člani in koristne ideje, ki jih podaja časovni razvoj. Zato pa kliče društvu: Vedno naprej! Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! (Odobravanje.)
Ginljiv je bil prizor, ko je proti koncu ljudske veselice stopil na oder č g. mnsg. Michele in izročil v imenu centralnega predsednika avstrijskih rokodelskih društev kardinala Grusche odlikovanja n a j s t a r e j š i m d r u š t v e n i m članom v spomin na njihovo dolgoletno članstvo in delo. Gospoda Karol Hi n t e r I e c h n er in Rus, 501etna društvena člana, sta dobila srebrni umetniško izvršeni medaliji; bronaste za 25letno članstvo pa so dobili: tukajšnji ključavničarski mojster g. R e b e k , šče-tarski mojster g. M i h e 1 č i č , stavbeni ključarski mojster g. M a r t i n č i č , po-zlatarski mojster g Tratnik, črevljar-ski mojster g. Ivan Mesec, črevljarski
mojster g. Erjavec, dalje gg : Vesel ■Widmayer,Ahčin, P i 1 k o , Z a taka r , Jakob Sterle. Ti spomini so vliti v cesarski livarni denarja na Dunaju. •Godba je svirala na čast počaščencem, občinstvo pa jim je burno klicalo: .Živili še mnogo let!" Slavnost je zaključil č. g. mon-signor Michele spominjajoč se ljubljanskega meščanstva, s katerim naj bi društvo vedno složno delovalo in ljube ter lepe Ljubljane, kateri je klical krepak slovenski >Zivio!"
Končujoč svoje poročilo odkritosrčno želimo, da bi se izpolnile vse želje, ki so bile društvu v prospeh izražene tekom včerajšnjega dne in da bi bi čestito „ Kato-toliško društvo rokodelskih pomočnikov" vedno bolj napredovalo! Naj vsak član stori svojo dolžnost, da privabi društvu novih moči, novih prijateljev in novih podpornikov. Rokodelsko društvo naj Bog živi, pridne roke, pošteno sreč naj Bog blagoslovi!
Rusko-jnponsKo vojsko.
Mirovno vprašanje.
Oysterbay, 6. avgusta. Najprej so dospeli semkaj japonski mirovni pooblaščenci in so se podali na krov l»dje „Mayftower", kjer so ustrelili v pozdrav 19krat. V obed-nici jih je državni podtajnik Peirce predstavil predsedniku Rooseveltu, ki jih je kratko v imenu Zveznih držav pozdravil. Potem so se podali na krov ruski odposlanci Witte in baron Rosen pozdravljeni od strelov ter so bili predsedniku predstavljeni z istimi običajnostmi kot Japonci. Potem se je vršilo predstavljanje mirovnih pooblaščencev. Pri zajtrku je Roosevelt imel napitnico. Potem je predsednik zapustil „Mayflower", japonski pooblaščenci pa so se podali na krov Delohina" in so odpluli v Portsmouth " Pariz, 6. avgusta. „Echo de Pariš" javlja iz Peterburga: Tu so zopet za mir Witte je bajč od Roosevelta izvedel, da se bo mogoče z Japonci ugodno pogajati.
London, 5. avgusta. Mirovna pogajanja se prično v torek
Rusija ne išče posojila.
New-York, 4. avgusta. Ruski finančni agent Wiilenkin d e m e n t u j e vest, razširjeno po vseh listih, da je Witte iskal pri ameriških firančnikih posojila. Japonske vojaške železnice v Mandžuriji.
Berolin, 6. avgusta. Iz Niučvana poročajo, da Japonci niso samo popravili ruskih železnic v Mandžuriji, ampak tudi zgradili mnogo ozkotirnih železnic, ki prevažajo japonske vojoške potrebščine. Naročili so 150 dvojnih lokomotiv pri tvrdki Artur Koppel v Berolinu, ki sicer dela tudi za Ruse. Lokomotive bodo že v jeseni gotove in odposlane. Napitnica Rooseveltova mirovnim pooblaščencem.
Oysterbay, 5. avgusta. Napitnica, ki jo je govoril Roosevelt pri zajutrku na „Mayflower" zbranim mirovnim pooblaščencem, se glasi: »Napijam blagostanju obeh cesarjev in obeh velikih narodov, katerega zastopniki so se na tej ladiji sestali. Odkritosrčno upam in moja molitev je to, da se sklene v kratkemčasup r a-vičen in trajen mir, ne samo v interesu obeh velevlasti, ampakv inte r e s u celega človeštva.
Izgube ruske mornarice.
Uradno se poroča, da je doslej izgubila ruska mornarica 9754 mrtvih in 17 382 vje tih ; med temi so všteti tudi ranjenci. Med mrtvimi je 1467 častnikov in 27 duhov mikov.
Koreja brani samostalnost.
New York, 5. avgusta. Poroča se, da prosijo korejski zastopniki za pomoč Ameriko, da bi bila ohranjena korejska samostalnost na podlagi dogovora iz 1 1882. Kitajska.
Washington, 6. avgusta. Ameriški generalni konzul v Sangaju je brzojavil vojnemu oddelku, da se je kitajska trgovinska zbornica v Šangaju izrekla proti bojkotu ameriškega blaga. Nadalje so sporočili državnemu oddelku, da je ameriški poslanik v Pekinu dobil pomoč od kitajske vlade, da ustavi protiameriško gibanje, ki se je pojavilo po celi Kitajski in do malaške ceste.
Notranji politični položaj.
V „Lidovih novinah" napada poslanec Stransky poslanca Htubega, češ, da ni bil pooblaščen izjaviti, da je zadeva češkega učiteljišča v Sleziji za češki kljub rešena. Stransky izjavlja, da se češki klub razbije že letos, ker namerava več čeških morav-skih poslancev nastopiti samostojno.
Kriza na Ogrskem.
O posvetovanjih med Banffyjem in An-drassyjem izve javnost malo. Znano je le, da sta se razgovarjala o združitvi pristašev na-godbe iz leta 1867. in sta določila podrobnosti.
Z zadovoljstvom sta vzela tudi na znanje, da je znatno število liberalnih poslancev odpadlo od Tisze. Podpredsednik ogrskega državnega zbora Barabas je rekel delavskemu odposlaništvu, da je navdušen pristaš splošnega volivnega prava. Ljudstvo mora biti v gospodarskem oziru zadovoljno, nakar bo šele mogoče staviti vojaške zahteve.
Nadalje je rekel Barabas, da združena koalicija nima nikakega programa. Manifest na kralja je obsegal izvleček iz programov raznih politikov. Iz liberalne stranke je izstopil poslanec baron Podmaniczky. Dozdaj se je izjavilo 52 liberalnih poslanc«v, da izstopijo iz liberalne stranke, če ne bodo prodrli na strankini konferenci s svojimi načeli Konferenca se vrši dne 23 avgusta v Budimpešti, ker prej voditelj liberalcev, grof Tisza, nima časa.
Predsednik liberalne stranke, Podma-niczky, je naznanil, da namerava odstopiti in popolnoma opustiti politično delovanje. — Socialna demokracija je sklenila, da izda 200 000 letakov in en milijon malih lepakov za splošno volivno pravico. Meseca avgusta priredi 250 shodo/. — Včeraj je priredila 25 shodov.
„Magyar Hirlap" priobčuje razgovor svojega sotrudnika z Andrassyjem in Ban-ffyjem. — Izjavila sta, da hočeta postopati skupno s koalicijo. Izjavila sta, da želita razpada liberalne stranke, ki naj se približa koaliciji.
O izjavi ministra Kristoffyja glede splošne volivne pravice je izjavil Andrassy, da je bila izjava taktična, a minister ne bo mogel izpolniti svoje obljube Dne 15. septembra dobi vlada v zbornici zopet nezaupnico. Sploh je značilno za vlado, da se je izrekla o vprašanju splošne volivne pravice, dasi je ni kralj pooblastil. Banffy je izjavil, da je laž, če se trdi o njem, da nastopa proti koaliciji. Krizo je mogoče rešiti le po načelih opozicije. Ce razpade liberalna stranka, upa da se pojači njegova stranka. Glavno je, da preneha liberalna stranka, ker dokler obstoji, mislijo na Dunaju, da se lahko vlada na Ogrskem tudi brez koalicije, ker niso v narodnostnih zahtevah vsi Mažari popolnoma edini.
Rusija.
P o m i 1 o s t i t i nameravajo, kakor poroča „Rusj", dne 12. t. m. mnogo zaradi verskih in političnih prestopkov kaznovanih oseb.
Maksim Gorki se namerava
naseliti v Luganu.
Shod zemstev nameravajo zopet prirediti v Moskvi 24. t. m. Posvetovali se bodo o predelanem Bulyginovem ustavnem načrtu. Razpošiljajo vabila zastopnikom mest in gubernij. Boje se, da v Peterburgu prepovejo shod.
Upormed vojaki. Generalu Re-niču v Lublinu ki je hotel z 14. armadnim zborom oditi na mandžursko bojišče, so se uprli vojaki. Kričali so, da je general lopov in bojazljivec. General je ustreli nekega desetnika in še nekega stotnika. V o -jaki so naskočili generala in ga v pravem pomenu besede raztrgali v kose. A pehota je sprejela došle k a -zake s salvami. Obležalo je mrtvih 130 kazakov. Polkovnik 71. polka je bil ustreljen vprsa. Šele drugi dan se je posrečilo divizijskemu poveljniku pomiriti vojake.
Na »Vladikavkaški železnici" so vpoklicani pod orožje rezervisti, da se zagotovi promet.
Napad na sultana.
Prvi sultanov tajnik, Fasin paša, je pi sal policijskemu ministru, da sultan obžaluje, ker policija še ni izsledila napadalca. O pismu so bili obveščeni vsi policijski pododdelki. Zaprli so več policijskih agentov, ker so prijateljsko občevali z nekim Aristidom, o katerem je znano, da je pobegnil in je pri carinskem uradu plačal ca rino za voz, na katerem se je razpočila bomba. V Yildicu trdijo, da j i 1 d i š k a komisija, ki vodi preiskavo, poznavse osebe, kisoizvršile napad. Zdaj preiskuje, kdo ga je povzročil in je v zvezi z inozemsko policijo.
Angleški kralj in nemški cesar.
„Berliner Lokalanzeiger" poroča, da so bili merodajni za sestanek angleškega kralja z nemškim cesarjem politični vzroki. Kralj Edvard želi poizvedeti, kakšno je splošno politično stanje v Evropi; predvsem hoče biti na jasnem o norveškem prestolnem vprašanju in pa o mirovnih pogajanjih.
Agleško brodovje v baltiškem morju.
Angleški poslanik v Peterburgu je obvestil grofa Lambsdorfa, da obišče angleško brodovje tudi Kronstadt.
Vstaja v nemški Vzhodni Afriki.
gorovju severno od Kilve. V Oremingi so vstaši požgali več hiš. Nemški listi se pritožujejo, da Angleži na Kapu podpirajo vstajo, ker ne izročajo Nemčiji vstašev, ki pobegnejo na angleško ozemlje.
Skandinavski polotok.
Iz Kodanja poročajo, da obišče nenadoma švedski prestolonaslednik danski dvor. Najbrže se sporazumeta Švedska in Danska e zadevi norveškega vladarja.
Štajerske noulce.
š Kaj pomeni to? Iz Ptuja poroča »Siidsteierische Presse" da se je hotel Or-nig iznebiti svojega uradnega načelnika Eberhartingerja. Ko je Ornig to razodel nekemu prijatelju (?), je ta povedal Eberhartingerju. Ta pa je odgovoril na to približno sledeče : ,.No, tega naj se Ornig varuje; kajti, ako grem jaz, gre tudi on !" Kaj pomenijo te skrivnostne besede ?
š Prestavljen je iz Ptuja župnik minoritskega reda č g. Svet.
š Novo pijonirsko vojašnico blagoslove v Ptuju. Vojašnica se imenuje Cesarja Franca Jožefa pijonirska vojašnica.
š Ogenj v Hočah. Dne 2. t. m
okrog 8. ure zjutraj ie gorelo v Dolenjih Hočah pri Mariboru novo poslopje posest nika Kučere. Ogenj so kmalu omejili.
š Samoumor. Pretečeni četrtek se je ustrelila v Liubnem Klara Loser, posestnica v Celju. Prepeljali jo bodo v Celje. Bila je vedno otožna
š Bismarckov stolp menijo postaviti celjski Nemci na razgledu ki ga zove »Deutsche Wacht« »Annensitz". Pravijo, da je to izborna misel, ki jo morajo Nemci pozdravljati iz narodnih, estetičnih (?) in praktičnih (») vzrokov.
š Javna zahvala. Odbor za prireditev velike narodne svečanosti v mariborskem »Narodnem domu" dne 2 julija 1.1. v prid »Družbe sv. Cirila in Metoda* se najiskreneje zahvali vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je slavnost tako nenavadno sijajno in s tolikim gmotnim in narodnopomenljivim uspehom izvršila. Posebno zahvalo izreči pa je odbor primoran: slavni mariborski »Posojilnici" za veledušne darove in brez plačno prepustitev vseh prostorov »Narod nega doma" za slavnost, slavnemu k o n -z o r c i j u v „N a r. d o m u" za velike in mnogostranske podpore, slavni ruški podružnici »Slov. plan. društva", posebej še preblag. g o s p e j dr. Gorišekovi in velečast. gosp. A n t. Pintariču za neumorno sodelovanje, slavnemu trgovskemu klubu v Mariboru in slavnemu bralnemu in pevskemu društvu .Maribor« za požrtvovalno prireditev lastnih šotorov, slav nemu češkemu klubu v Mariboru in slavni češki pivovarni v Budjeje-vicah, slavnemu »športnemu društvu", slavnim pevskim zborom: mariborskemu, graških v i s o košolcev, jareninskemu in šentlenartskemu in izrecno še vrlemu velečast. gosp. pevovodju ! Z največjim priznanjem zahvaljuje se odbor vsem preblagorodnim, velecenjenim gospem, gospodičnam in gospodom, ki so bodisi s tru dapolnim nabiranjem daril, bodisi z vse hvale vrednim sodelovanjem v raznovrstnih šotorih pridobili si neomejene zasluge; vsi skupno in vsakdo posebej naj prejme najsrčnejšo zahvalo za ogromen trud in res ganljivo požrtvovalnost! Slava slovenskemu občinstvu iz Maribora in bližnje ter daljne okolice, ki je v tako velikanskem številu posetilo nepozabljivo svečanosti V slogi je naša moč, v skupnem delovanju gotovo poroštvo za srečno bodočnost! Na zdar !
Odbor.
»Nordd Aiig. Ztg." poroča, da so se ' uprli domačini, ki stanujejo v Matumskem
Dnevne novice.
Umrl je včeraj ob dveh popoldne č. g. Jakob Strupi, župnik v Smartnem pod Šmarno goro. Pokojnik je bil rojen 28. aprila 1850. v Čirčičah pri Kranju in posvečen v mašnika 21. julija 1874. Kot kapelan je služil v Poljanah nad Loko, v St. Lovrencu, v Trnovem pri II. Bistrici, v Radečah pri Zidanem mostu in v Sla-vini. kot kuratni beneficiat na Goričici od L 1889. do 1903., ko je postal župnik v Smartnem pod Šmarno goro. Pogreb bo v sredo dopoldne. V domači farni cerkvi v Smartnem pod Šmarno goro se bo izvršilo ob 8. duhovno opravilo, potem se bo pa truplo prepeljalo v rojstni kraj v Kranj, kjer se bo položilo k večnemu počitku. N. v m. p.!
Gorostasna nesramnost. »Učiteljski Tovariš", humoristični list za pokvarjeno mladino, se vedno pritožuje, da je učitelj nreziran od .klerikalcev". Zadnja številka pa priobčuje sledečo nesramnost:
Navzoče učiteljstvo je pozdravil v novomeškem okraju gospod prošt dr. Elbert in v kranjskem okraju v Tržiču gosp. župnik Spendal. Kakor sem zaznal iz poročil, sta oba pozdravljala navzoče učitelje in jim pela hvalo za njih delovanje. To je sicer laskavo za učiteljstvo, vendar pa obstoječega položaja ne izpremeni prav nič. Mi imamo svoje mnenje in osebno spoštujemo dotična duhovnika, vendar bi prav lahko pogrešali take špecijalne pozdrave, ker vidimo, da katoliška hierarhija na skrivnem izpodkopuje ugled šoli in učiteljstvu. Položaj je tak, da je učiteljstvu sovražna večinoma vsa duhovščina s škofom na čelu. Zato prosimo tiste redke duhovnike, ki še upajo nas priti pozdravljat, da o p u s t e to, za sedanje razmere težavno nalogo, ker učiteljstvo je v boju s klerikalizmom prišlo v položaj, da ne sme in ne more zahvaliti se za oficijalne pozdrave. Tudi ne vemo kako soglaša pozdravljanje odločno naprednega učiteljstva po kandidatu dr. Susterši-čeve stranke. Kakor se ve vsak spominjati, je bil pred 4. leti g. Spendal iz Tržiča kandidat dr. Šusteršičeve stranke za deželni zbor. To ne soglaša, ako pozdravlja kandidat dr. Susteršiča (to ime je vsemu učiteljstvu v mrzkem spominu in slabi veljavi) napredne učitelje.
Treba je pač pribiti tako nesramnost. Ugled šoli izpodkopujejo edino le taki po-balini v učiteljskem stanu, kakršen je pisatelj take skrajno neumne notice. V isti številki, v kateri berači »Učit. Tov." za zvišanje plač, pa priobčuje tako budalost. Liberalna »inteligenca" učiteljstvo itak prezira in zaničuje; edino le duhovnik je še, ki zna res ceniti učiteljsko delovanje, in zdaj pridejo ti prifrknjenci in sirovo insul-tirajo v svojem glasilu duhovnika, ki jih pride pozdravit in jim .slavo pevat". Učiteljstvo naj vendar enkrat samo izpregovori, koliko mu koristijo nesramnosti takih po-balinov, ki bi morali najprej sami iti še v šolo, da se nauče najpotrebnejše omike, preden jim starši prisiljeni izroče svoje otroke, da jih — omikajo!
Tržaški škof dr. Nagel je potoval v soboto skozi Ljubljano. Na ljubljanskem kolodvoru je čakal vlaka.
Šolske vesti. Imenovani so za nadučitelje gg. Janez Kocijančič za Bučečo vas, Štefan Primožič, doslej v gluhonemnici v Ljubljani, za Dobre-polje, J. Štrukelj v Robu za Bučko, V. Engelmann v Trnovem in Valentin M i k u ž v Prečni. — Za def. učitelja na Vrhniko pride g Emil Schiffrer iz Ljubljane, dalje so imenovane za defini-tivne učiteljice gospodične: Ljudmila M a z g o n v Mengšu za Mirno, E m a T i r 1 i k v St. Jerneju, Marija Požene 1 v Črnem vrhu. — Prestavljeni so: Apolonija Dolinšek v Preserje, Anton Pegan v Matenjo vas, Klementin Piki v Mirno Peč, Anton G e r m e k iz Bukovice v Soro, Marija Kratner v Kamnik, Darinka Franke na Vrniko, Marija Carli v Nadanje selo, Ana M a 11 y v Primskovo. — Vpo-kojen je učitelj Edmund Lachainer v Kranju.
Občinske volitve v dalmatinskih mestih. Pri občinskih volitvah v Dubrovniku je zmagala katoliška hrvaška stranka nad liberalci. Tudi v Spljetu je zmagala »Hrvatska stranka" proti liberalcem in realistom.
—	Nagrada onemu, ki prime ponarejalce denarja. Finančno ministrstvo je obljubilo 1 0 00 kron nagrade onemu, ki bi povzročil, da bi se prišlo na sled ponarejalcem kovanega denarja, ki kroži že od leta 1897. po Avstriji, posebno pa po Dunaju.
—	Novomeške novice. Orkan in hudourje. Po včerajšnji krasni zvezdnati noči kdo bi se bil mislil danes ta nepričakovani vremenski prevrat ? Že zjutraj na vse zgodaj je jelo grometi, palo je le malo dežja, videlo se je pa, da mora v zapadnih krajih hudo liti. Popoldne pa nas je presenetil krog 1. ure silovit orkan, došel od juga. Vsa okolica novomeška je bila le en — prah, ki ga je silovit vihar nesel z veliko hitrostjo visoko čez hrib in plan. Bali smo se toče, no pa nam je vendar prizanesla. K sreči je tudi vihar kmalu pojenjal. Palo je veliko dežja in hvala Bogu, kljub viharju je bil še precej pohleven. Ali gromelo in treskalo je grozno. Kmalu po 1. uri je treščilo vrhu Drske nad na samem stoječo Kobetovo hišo, strel pa je šel le mimo in izbruhnil v bližnjem gozdu. Nek očividec pripoveduje, da je baš takrat stal na pragu," kar se grozno zabliska, nato stra-
šanski pok, njega je puh porinil nazaj, isto-tako tudi njegovo ravno prt ognjišču se na-hajajočo nevesto. Razven prestanega strahu se ni zgodilo nobene večje nesreče. Strela je švignila iznad strehe mimo in — kakor rečeno — se nato izstrelila najbrže ob kakem drevesu v bližini hiše stoječega gozda. Pripomniti je, da je ravno pri tej samotni hiši predzadnji orkan tako hudo razsajal, da je podrl tam stoječi kozolec. Z današnjim dežjem nas je Bog obvaroval pred pretečo nevarnostjo velike suše. Polje je sicer močno trpelo, zlasti koruza, vendar pa posebne škode ni. Po zatrjevanju nekega časnikarskega poročevalca, ki tam v bližini stanuje, je dotični hrib za meteorologično opazovanje jako prikladen, ker je popolnoma odprt in se raz njega tudi ob hudo-urju lahko opazuje. Priporočati bi bilo, da se tozadevni zavodi zanimajo zanj, ker pri nas, kolikor znano, še nimamo nobenega ombrometričnega postajališča. — zopet ž r t e v K r k e. K tej naši sobotni notici naj služi v pojasnilo, da se je ponesrečeni deček kopal raz čoln, kjer sta bila še druga dva tovariša notri. Najbrže mu je roka, s katero se je držal čolna, izpolznila, nakar je padel v vodo, ia ker ni znal plavati, kmalu utonil.
—	Laški pomorščak Pozzi, ki je ušel na Dunaj, je bil te dni sojen pred beneškim vojnim sodiščem. Izkazalo se je, da ni izdal nobenih listin in je bil le obsojen zaradi ubežništva na 2 leti težke ječe. Upajo, da ga kralj ob priliki splošne amnestije, pomilosti.
—	Silovit vihar — ciklon —
je vzrojil včeraj, v nedeljo popoldne o pol eni uri na Dolenjskem. Popotnik, ki se je vozil z železnico proti Ljubljaai, je opazil, da je grozni vrtinec v par minutah naredil ogromno škodo na poslopjih, na drevju in polju. Mnogo kozolcev leži na tleh, strehe so razkrite, drevje zlomljeno, turšica in proso potlačeno. Skoda je zelo velika. Vihar je pustošil daleč na okrog in segel od Toplic do Trebnjega. — Vihar je včeraj v okolici Zidanega mosta več dreves polomil. Nekatera drevesa so padla na železniško progo. Vlak, ki vozi ob pol 2. popoldne proti Zagrebu je zavozil v ta podrta drevesa. Na dotični strani vlaka je večina šip bila razbita. Vlak je obstal. Ko so odstranili drevesa je s četrturno zamudo vozil dalje. Tudi brzojavno zvezo so drevesa poškodovala. — Od druge strani nam poročajo: Včerajšna strela je zelo hudo razbijala. Treskalo je, da je bilo groza. Na Skofeljci je strela udarila v Ogorelčev hlev, ki je po gorel. V Gaštajnu je udarila v Smidov hlev, ki je pogorel. — Ubila je popoldne v S t. Vidu nad Ljubljano de vetletno deklico Smole, njeno 61etno sestrico Ivano Smole je pa tako omamila, da so jo pripeljali v deželno bolnišnico. Na G 1 i n-c a h je strela udarila v Cukovo hišo. Sla je skozi dimnik v stanovanje delavca Zu-pauca, kjer ga je nekoliko omamila, potem pa šla skozi pod v Stanovanje Franceta Fur-lana in tam okrušila zid. — I z D o 1 a pri Hrastniku se nam piše: Dne 6 t. mes. je bila v našem kraju strahovita nevihta. Veterje izruval največja drevesa, odlamljal drevesne'vrhove ter jihodnašal dalečod debel. Odnesel je iz več kozolcev strehe ter raztresal ubogemu kmetu snope in seno, ki je bilo shranjeno na njih. Podrl je tudi pri neki novi stavbi močen zid in sesul strešne tramove. Koliko oken je porušil in opek odnesel raz streh, se d A teško določiti Tudi na poljih je škoda velika, ker je vse poleglo. — Toče k sreči ni bilo, vender je splošna škoda precej znatna. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod!
—	Velik ogenj. Otrok zgorel. Na Hudem pri Radomljah je bil v soboto, 5. t. m. popoldne strašen požar. Štirim gospodarjem uničil je požar v nekaj minutah vsa gospodarska poslopja, Jakob Šarcu zgorel je otrok star 1 leto, ki je bil poleg poda v vozičku. Našli so le otrokove male koščice; poleg tega zgorela mu je jedna kobila in štiri prašiči, štiri govedi pa so morali vsled oteklin zaklati; Šare sam je nevarno opečen in je bil še v soboto prepeljan v ljubljansko bolnice. Pravijo, da bo težko okreval. Zgorela sta potem še 2 pra-šičiča in jeden bik, jednemu posestniku pa tudi vsa hišna oprava in obleka tako d& razun jedne krave nima druzega kot obleko na sebi. Zažgali so bajč otroci. — Tudi v Dobu je iz istega vzroka pogorela 1 hiša par dni pred tem požarom. Nikar ne hranite žveplenk za pečjo, ne imejte jih na ognjišču ali raztresenih v žepu, devljite jih otrokom nedosežno visoko, najbolje pod ključ, kakor zekine!
—	Ovsiše pri Podnartu. Dne 8.
t. m. bodo imeli tukaj prijateljski sestanek sošolci, ki so 1.1868 maturi-rali. G. župnik Križaj že delj časa dela obširne priprave, da bo svoje sobrate duhov- j skega in svetnega stanu gostoljubno sprejel in po „miklavževo" obdaril. Med temi so-
šolci vlada taka kolegijalnost, da se vsako leto za en dan snidejo na veseli oddihljaj in razgovor, in sicer se vrstijo po alfabetičnem redu. Letos zadene gospoda Križaja. Vrlim 68 nikom želimo še mnogo sestankov, ne da bi kdo odleteli
—	Umrl je v Bovcu zdravnik gosp. dr. B a r a n i e c k i.
—	Ustrelil se je v Celovcu vinski trgovec r. Aleks. Genser.
—	Neznano kam je izginil na Kočevskem posestnik žage in mlina gosp Sumperer.
Ljubljanske novice.
lj Strela v Ljubljani. V Ljub Ijani je strela včeraj popoldne udarila v policijsko stražnico, kjer je puh vrgel stražnika Vrečarja inGrloviča ob z i d. Poškodovalo je telefon in električno luč. Trikrat je treščilo v cestno električno železnico, ki se ji pa ni nič zgodilo. Ko je treščilo v voz pred sv. Petra cerkvijo, je strela odletela v cekvena vrata in jih nekoliko poškodovala. Tudi na Karlovski cesti je strela udarila v voz električne cestne železnice. V drevoredu in v Zvezdi je treščilo v neki kostanj Na zgornji poti na Rožnik nad Treovo vilo je treščilo v neko smreko, ki jo je razklalo, poleg stoječo klop pa popolnoma razbilo. Tudi telefonsko omrežje je marsikje poškodovano Treščilo je tudi v stolp sv Jakoba cerkve in na grad.
lj Občni zbor ,,Hranilnega in posojilnega konzorcija I. splošnega uradniškega društva Avstro - Ogrske v Ljubljani" se je vršil preteklo soboto v prostorih »I ljubljanskega gospodarskega društva" ob 9. uri zvečer pri obilni udeležbi članov gg. uradnikov. Zbor je otvoril predsednik g. Lukesch, ki je imenoval za zapisnikarja gg. Goričnika in Bradaško, za overovatelja pa gg. Paternostra in Sedlaka. Razpravljalo se je o zgradbi uradniškega doma v Ljubljani O zadevi je poročal v imenu odbora g. R o š t a n. Naglašal je potrebo takega doma s socialnega in družabnega stališča. V njem bi se zbiralo uradništvo ljubljansko. Odbnr konzorcija Si je obrnil na centralo ^Splošnega uradniškega društva na Dunaju", katere član je konzorcij. A »Splošno uradniško društvo ni hotelo posoditi konzorciju potrebnih 200 000 kron proti 4%, dasi ima denarja veliko, ki ga razposojuje c lo po 3inpol%. Poročevalec odUčao zavrača na pade „Grazer Tagblatta" z ozirom na zadnji občni zbor. Poročevalec nsglaša, da se bo moral konzorcij nasloniti na kako drugo zavarovalnico, ker ga prezira »Splošno uradniško društvo na Dunaju", Končno predlaga, naj se za zdaj odstavi z dnevnega reda vprašanje o ustanovitvi .Urad niškega doma" v Ljubljani. Gospod Ve-s e 1 stavi v imenu manjšine odbora nasprotni predlog. Splošno uradniško društvo na Dunaju je zgradilo velike uradniške domove v Pragi, Budimpešti, Gradcu in na Dunaju. Samo za Ljubljano se ne briga, dasi je ravno Ljubljana važna, da se raz širjajo tendence društva na jugu. Centrala bi lahko posodila za zgradbo polrebnih 200000 kron, saj ima v ta namen na razpolago ogromne svote v višini 4,372 000 K. Predlaga, naj občni zbor še enkrat zahteva od centrale, da da potrebno posojilo 200.000 kron za zgradbo »Uradniškega doma" v Ljubljani. G. Kejžar govori o poročilu, ki ga je priobčil „Grazer Tagblatt" 4. maj-nika o občnem zboru konzorcija. Članek je neresničen. Perfidno zlagano je. da bi vla dal v društvu slovenski partikularizem. Žalostno je, da med našimi kolegi ni toliko kolegialnosti, da bi ne blatili svojih kolegov. Našim kolegom ni za drugo, kakor da ostane društvo nemškonacionalno. Končno predlaga: Čez taka perfidna poročila se preide na dnevni red. G. Zaje predlaga, naj se naroči odboru misliti na samostojno društvo, če centrala ne da konzorciju posojila. Pri glasovanju sta bila sprejeta predloga gg. Vesela in Zajca kakor tudi predlog g. K e j ž a r j a.
lj Pogreb f dr. Greg. Kreka.
Včeraj dopoldne ob 11. uri so prepeljali iz Gradca zemeljske ostanke rajnega vseučili-škega pr< fesorja dvornega svetnika dr Gregorja Gregorja Kreka. Pred južnim kolodvorom je blagoslovil zemeljske ostanke frančiškanski župnik g. p. Hugolin Sattner, nakar je govoril ljubljanski župan gospod I v a n H r i b a r, ki je naglašal, da je bil rajni dr. Krek idealen narodnjak, kakršnih je še malo videla slovenska zemlja. V beli Ljubljani je hotel preživeti svojo starost, a ko je iskal zdravja, ga je zadela v nemškem Gradcu bleda smrt. Počitka mu bo dala slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil. — Ljubljanski »Sokol" je bil navzoč pri bla goslovljenju zemeljskih ostankov rajnega, a izprevoda se ni udeležil. Sploh je bil izprevod za slovenskega učenjaka preskromen Ooazili smo le
razne korporacije, a malo udeležencev. Poleg g. župana Hribarja smo še opazili g. K o 1 1 m a n n a , predsednika mestne hranilnice, predsednika „Družbe sv. Cirila in Metoda" msgr. g. Tomo Zupana, občinskega svetnika ravnatelja g. Dimnika, g dr. Papeža, primarija g. dr. Š 1 a j m e r j a , ravnatelja g. dr. Požara, koncertnega vodjo g. H u b a d a , župnika g. Vrhovnika, več gg. magistratnih uradnikov itd. Sorodniki rajnika so se peljali v kočijah. V cerkvi sv. Krištofa je za pel moški zbor „Glasbene Matice" „Blagor mu", ob odprtem grobu pa „Nad zvezdami".
lj V nezavest je padla danes okoli 11. ure Antonija Babnik, posestnika žena iz Krakevega, ko je proda jala na trgu zelenjavo. Odpeljali si jo na dom z rešilnim vozom. V vozu ji je podelil gospod stolni vikar J. Potokar zakrament sv poslednjega olja.
lj Žrtev požara. V ljubljanski bolnici je umrla deklica Ana Ustnik, ki je pri zadnjem požaru na Karolinški zem lji se nevarno optkla.
lj Oddaljeno potresno tresenje je danes ponoči zabeležila potresna opazovalnica.
lj Nesreča. V soboto popoldan je padla v Zvonarskih ulicah št. 9, 751etna Marija Jonželjeva, ki se je na glavi tako poškodovala, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno boln;šiico.
lj Zalomljeni nož v glavi. Včeraj zvečer je naletel 23letni delavec Franc Globovšek na Sv. Petra cesti svojo ljubico, ki je šla s hlapcem Francetom Kocmurjem. To je pa Globovška tako raztogotilo, da je poklic« 1 zaljubljeni par v neko vežo, nakar je priložil dekletu par gorkih zaušnic, Koc-murja je pa udaril z odprtim nožem zadej po glavi tako močno, da se je zalomil za centimeter v Kocmurjevi glavi. Policija je Globovška aretirala, Kocmur je pa moral daies v dež. bolnišnico.
lj Neznan samomorilec. Dne 30. julija se je v Trstu ustrelil v neki gostilni neki 171etni mladenič, katerega identiteta se do sedaj še ni megla dognati. Slika sameumorilca je izložena na .policijskih oglasih".
lj Seja ljubljanskega občinskega sveta preteklo soboto se ni vršila, ker ni došlo dovelj gg. občinskih svet nikov.
lj „Slovensko delavsko stavbeno društvo v Ljubljani'1. Ker
občni zbor v nedeljo, dne 13 julija ni bil sklepčen, se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne občni zbor v prostorih »Slovenske kršč. soc. zveze", Frančiškanske ulice.
li K SOletnici „Katoliškega društva rokodelskih pomočni. kov". Pomotoma je izostalo iz poročila ime tukajšnjega „Katoliškega dru š t v a za m 1 a d e n i č e", ki se je udeležilo slavnosti v lepem številu z zastavo.
Razne stvari.
Najnovejše.
Umrl je znani pisatelj Pavel p 1. Schonthan
Štiri milijone peset za nabožne ustanove je zapustil v Vitoriji umrli trgovec E s q u e r e c h e x. Svojima ubožnima sestrama ni nič zapustil. — Papež Pij X jima je te dni podaril 35.000 peset
Občinske prodajalnice mesa ustanove na Dunaju, ker so mesarji zopet meso podražili.
Velika železniška nesreča vlngolstadtu S tira je skočil brzovlak v Ingolstadtu. Stroj je razbit. Ubita sta strojevodja in kurjač. Več voz je zdrobljenih Potniki so se rešili skozi okna. Ranjenih je bilo dvanajst oseb, med njimi dva av-strijca: protestanški vikar dr. Schanaig iz Gradca in vrtnar Albert Fischer iz Pulja.
Nova ruska železnica. Ruska vlada je sklenila graditi novo železnico med Omskom in Semipalatinskem, da napravi zvezo z zapadno mejo Kitajske. Pričeli so že s pripravami.
Sestanek italijanskih veteranskih društev v Trentu. Iz Inomosta poročajo, da se dne 18. avg. povodom rojstnega dne cesarjevega sestane pod vodstvom grofa Sizze-Norisa 36 italijanskih veteranskih društev.
Kupujte
narodni
Telefonska In brzojavna porotna.
Jesenice, 7. avgusta. Včeraj je bilo tu navzočih vsega skupaj le 260 Sokolov. Zvečer so Sokoli gredoč z Jesenic na Savo vpili „Pereat Pongratz!" Pest debelo kamenje je priletelo v poslopje industrijske
družbe. Kamenje je zaueto ženo vratarjevo, ki je pestovala enoletnega otroka. Takim Sokolom vsa čast!
Novo Nlesto. Strela je poškodovala tudi aparat na tukajšnem kolodvoru. Potniki pripovedujejo, da je vdarilo v poslopja tudi v Radolu in Vel. Loki.
Trst, 7. avgusta. Laški dijaki so se zbrali v T i o n e, sklenili bojkotirati Rove-red in se ožigosali postopanje poslancev, ki naj v prihodnje delajo v smislu laške dijaške spomenice ali naj pa odstopijo.
Praga, 7. avgusta. Včeraj so bile tu velike demonstracije socialnih demokratov za splošno volivno pravico.
Budimpešta, 7. avgusta. Socialne demokraška stranka je imela v Solneku zborovanje. Navzočih je bilo več tisoč ljudi. Stranka je sklenila podpirati koalicijo, če se koalicija zaveže, da bo delovala za splošno in tajno volivno pravico.
Odesa, 7. avgusta. Policija je prišla na sled veliki zaroti, ki je nameravala umoriti mnogo odličnih oseb. Mnogo ugled, oseb je kompiomitiranih Tri tovarne bomb so odkrili. Policija je zaplenila 267 gotovih in 500 neizdelanih bom?) ter trdi, da je iz najdenih papirjev izvedela za sestavo organizacije revolucijske stranke po juž. Rusiji. 70 oseb, med njimi več uradnikov je sumljivih. Mnogo oseb je pobegnilo
Peterburg, 7. avgusta. »Ruske Vjedomosti" javljajo iz ruskega glavnega stana: V Poamurju so Japonci izkrcali osmi armadni zbor. Rusi imajo ondi le 9 pehotnih polkov in nobenega topništva. Vse ozemlje od Kastrieške luke pa do luke Peter Veliki je brez varstva izpostavljeno japonskemu zasedanju. Japonske topničarke. križarijo po ondotnih vodah.
Peterburg, 7. avgusta. Buli-ginov ustavni načrt je bil v ministrskem svetu z neznatno večino sprejet. Zanj so glasovali vsi veliki knezi in polovica ministrov. Polovica ministrov je bila za razredno ustavo. Pobjedonoscev in še dva člana pa proti vsaki ustavi.
Berolin, 7. avg. »Lokalanzeiger" poroča iz Ntw Yorka: Po več ameriških mestih so zasledili v upravi velika ponever-jenja. V Milvaukee so postavili 38 mestnih svetovalcev na zatožno klop.
Madrid, 7. avgusta. V prostorih Ma-laškega trgovskega kluba so se sprli štirje občinski svetniki, ki so pričeli streljati iz revolverjev. Težko ranjena sta bila dva občinska svetnika, eden pa smrtno.
Berolin, 7. avg. V nemški Atriki, kjer še niso ukročeni sedanji vstaši, s e širi splošna vstaja proti Nemcem. Uprli so se doslej mirni zamorci K i-1 e v e.
Rim, 7. avgusta. Včeraj so tu v cerkvi del Gesti slovesno praznovali dveletnico papeževega vladanja. Navzoča je bila nešteta množica.
Magdeburg, 7. avgusta. Sestanku angleškega kralja z nemškim cesarjem na-pravljajo angleški dvorni krogi velike zapreke.
Pariz, 7. avgusta. Iz Ntw Jorka je došla doslej še nepotrjena vest, da je baron Komura odklonil začeti s pogajanji, ker je izvedel, da mora Witte o vsaki točki poročati.
New York, 7. avgusta. Listi priob-čujejo japonske mirovne pogoje, ki bodo skoro gotovo stavljeni pri mirovnih pogajanjih. Ti so: 1. Ruske pravice na Port Artur, Daljni in druge kraje, ki jih je imela Rusija v zakupu, se odstopijo Japonski. 2. Trgovina ostane v japonskih rokah, dokler se ne napravi red. 3. V nevtralnih lukah internirane ruske ladje se oddajajo Japonski. 4 Vzhodno-kitajska železnica postane japonska državna last. 5. Sahalin dobi Japonska. V pekinški pogodbi Rus. odstopljeni del pokrajine Amur dobi Japonska. — 7. Amur in njegove stranske leke se proglase za nevtralne vode. Vojne ladje vseh držav imajo po njih voziti. 8. Določi se gotova pokrajina ob kitajsko-sibirski meji kot nevtralno ozemlje, na katerem ne smejo stati čete. 9. Termin plačanja vojne odškodnine se določi pri mirovnih pogajanjih s 4 do 6 milijoni mark.
Prilog i 179. žtev. »Slovenca" dne 7. avgusta 1905.
Obrtni red.
Dunaj, 3 avgusta VI
Letno poročilo.
V torek je obrtni odsek nadaljeval raz-oravo • novem obrtnem redu.
Novi § 116 e) v bistvu soglaša z veljavnim § 115 b) in določa: Vsako leto mora zadruga obrtnemu oblastvu predložiti poro-5,1« « letnem zboru in o mogoči volitvi novega načelnika ter računski zaključek.
Izpustila se je določba, da bi morala zadruga predložiti tudi dokazila ali potrdila
raznih računov.
Obrtna oblast ima itak pravico upogle-dati v vse račune. Ako pa bi se morali oblasti predložiti vsi računi, moglo bi se zgoditi, da jih oblastvo ali prepozno ali pa sploh ne vrne
Zadružno poslovanje.
§ 11 7 določa: Zadružne posle oskrbujejo: a) zadružni zbor, b) zadružno načelniš-tvo, c) zadružni zaupniki, d) zadružni načelniki.
Pravica glasovanja in izvo-Ijivost.
§ 1 1 8 določa, kdo sme v zadrugi gla sovati in izvoljen biti v načelništvo. Besedilo veljavnega zakona obvelja brez izpremembe z dostavkom: „Zadružna pravila morejo določiti, da t > sti člani nemorejo glasovati in izvoljeni biti, ki niso vplačali svojih prispevkov, za toliko časa, dokler ne store svoje dolžnosti."
Ta določba je potrebna. Ker dobe zadruge večjo veljavo, naj tudi vsak član vplača svoj prispevek v skupne namene. Večkrat se zgodi, da tisti na zborih največ kriči, ki redno ne plačuje.
Zadružni zbor.
§ 1 1 9 je večinoma nov ter določa: Zadružni zbor tvorijo člani, ki imajo pravico
glasovanja.
Vsakteri pa more le osebno izvrševati pravico glasovanja; pooblaščenci ne smejo priti na zadružni
zbor.	.
Glede pooblaščencev" so bili vsi člani edini, naj so izključeni. Zadružni član, kije slučajno zadržan ali ki hoče nagajati, mogel bi pooblastiti človeka, ki ima vse druge, nego obrtniške namene pred očmi. S krikom ali politično agitacijo bi mogel ovirati ali celo onemogočiti zadružne zbore.
Pesi. H u e b e r pa je nasvetoval do stavek: „Na zadružne zbore pa smejo priti povabljeni gostje, ako bi njih prisotnost bila na korist zadrugi."
Posl. Schneider govori proti temu
dostavku v	.	.
Foslanec Žitnik zagovarja Hueberjev predi«g, ker načelništvo zadruge pač ne bode vabilo gostov, ki bi le motili zborovanje. Tako n pr. po vladnem načrtu p o -s 1 a n c i ne smejo na občne zbore zadrug. In vendar more obrtnikom biti le v korist, ako povabijo na zadružne zbore poslance, katerim morejo pojasniti svoje želje in zahteve, če se jim to zdi potrebno. Ravno na občnih zborih more poslanec slišati različna mnenja in si tako ustvariti pravo, objektivno
sodbo.	„ . , .
Ta dostavek glede »gostov" je končno obveljal proti volji vladnih zastopnikov. Ker pa ni izključeno, da poslanska ali gosposka zbornica zopet črta ta dostavek, zato bode odsek v drugem branju sam črtal ta dostavek, ki naj ga zadruge sprejmo v svoja pravila, ako se jim zdi umesten. Dogodil se je namreč na Solno-graškem slučaj, da je vladni komisar razpustil zadružni zbor, ker je hotel povabljeni drž. poslanec poročati o obrtnem vprašanju. - Namen vlade je prozoren. — Vlada noče, da bi poslanci ali drugi „po-vabljeni gostje" na zadružnih zborih morda segali tudi v politiko.
Važna pa je v § 119. določba : Ako na dnevnem redu zadružnega zbora niso volitve, zavarovanje in podporne blagajne, morejo zadruge, ki štejejo nad 500 članov, poslati na zadružne zbore svoje delegate. Število delegatov naj določijo zadružna pravila. Vendar pa mora število delegatov znašati vsaj 20. del zadružnih članov in vsaj trikrat toliko, kolikor je članov v predstojništvu.
Posl. K i t s c h e 1 t je proti delegatom. Posl. Žitnik se izjavi za del :gite. a z določbo, da zadruga, ki šteje nad 500 članov, smejo, ne pa m o r a j o zastopati delegati. Zakaj bi se posameznim članom kratila pravica prihajati na zadružne zbore? Zadruge, ki štejejo nad 500 članov, so itak le v velikih mestih, kakor na Dunaju in v Pragi. Tukaj pač more vsakteri sam priti na zadružni zbor. Obveljalo je vladno besedilo, da morajo voliti delegate one zadruge, ki štejejo nad 500 članov.
§ 1 1 9 a obsega več novih določeb. Zadružne zbore sklicuje prvikrat obrtna oblast in tudi pozneje, ako bi načelnik ali namestnik tega ne mogla, in sicer pismenim potom. Zadružni zbor mora se vršiti vsaj enkrat na leto. Zadružni načelnik mora pravočasno naznaniti čas, kraj in dnevni red določenemu komisarju i n obrtnioblasti.
Nekateri člani odseka so zahtevali, naj se obvestilo pošlje le obrtni oblasti, ne pa tudi komisarju. Proti temu je govoril sek. načelnik dr. Hasenohrl.
Nova je tudi določba : Zadruga more v pravilih določiti, da ni treba sklicati novega zbora ako se ne snide dovolj članov. Navzoči člani morejo po preteku ene ure sklepati o točkah dnevnega reda, ako zakon in pravila ne zahtevajo določenega števila članov.
§ 1 1 9 b je nov in določa: Zadružni člani morejo voliti načelništvo le osebno z glasovnicami. Pravila pa morejo določiti za močne zadruge v e č v o 1 i š č , za katera se razdele člani po krajevnih razmerah ali abecednem redu.
Ugovori proti volitvam naj se vlagajo tekom 14 dni.
Posl. Pacher je predlagal dostavek : Ugovore proti volitvam mora obrtna oblast reševati tekom štirih tednov. Ako morajo zadružni člani vlagati pritožbe tekom 14 dni, naj tudi oblasti odgovarjajo vsaj v štirih tednih.
Temu pa sta se odločno uprla sek. svetnik dr. Miiller in " dr. vitez F r i e s , češ, da so pol. oblastva preobložena s posli in da torej ne morajo vedno pravočasno reševati raznih ugovorov in pritožeb.
Ta ugovor vladnih zastopnikov gotovo ni utemeljen. Ako more posamezen obrtnik ali zadruga v 14. dneh sostaviti in utemeljit' pritožbo, more jo tudi oblast rešiti vsaj v 4 tednih. Saj itak čujemo mnogo pritožb iz zadružnih krogov, da mnoge oblasti prve instance ali sploh ne odgovarjajo. Ali pa tako pozno, da tudi ugodno rešeno pritožba izgubi vso veljavo ali učinek. Področje zadružnega zbora. § 1 1 9 c določa, kaj spada v področje zadružnega zbora. Posl. H a u c k je nasvetoval dostavek: „Z družni zbor naj bi do ločal kazni za one člane, ki se ne udeležujejo zborov, in one slučaje, ki naj jih določijo zadružna pravila."
Ta predlog ne obvelja, pač pa je bil sprejet dostavek posl. B o h e i m a, da sklepa* 'zadružni zbor o sredstvih proti umazani konkurenci med obrtniki in umazanih ponudbah glede cen.
Zadružno načelništvo. Paragrafi 1 19d, e, f, g, h določajo dtlokrog načelništva. Nove določbe so:
Pomožno osobje (tajništvo) zadruge je podrejeno disciplinarni oblasti načelnika, ki je odgovoren za delovanje pomožnega osobja.
Pomožno osobje namešča m odpušča načelništvo v smislu dogovorov.
Posle pisarne in blagajne smejo opravljati le zaupanja vredne, primerno omikane in izvežbane osebe.
Zadružno načelništvo mora nadzorovati vse zadružne naprave v učne, delovne, podporne in gospodarske namene ter o razmerah poročati zadružnemu zboru.
Zadružni zbori morejo za posamezne okraje ali kraje določiti zadružne zaupnike, ki imajo vse pravice načelništva. Ti zaupniki pa so osebno odgovorni za svoje čine in ukrepe in morajo od časa do časa poročati načelništvu.
N. pr. strokovna ali mešana zadruga obsega člane v dveh ali morda celo treh okr. glavarstvih. Načelništvo zadruge je n. pr. v Rudolfovem. To načelništvo pa more imeti svoje zaupnike v Črnomlju in Krškem, kjer izvršujejo iste posle, kakor načelništvo v Rudolfovem. Isto bi moglo veljati za okr. glavarstva na Gorenjskem, oziroma na Notranjskem.
Končno določa zadnji odstavek, da se moreta e važnih vprašanjih skupno posve tovati zadružno načelništvo in pomočniški odbor.
da je on vso stvar drugače mislil, se je napolnila soba, hodniki in stopnjice z nešte vilno množico delavcev, ki so vsi prišli po denar za vozne listke na Norveško. Redak-ter je imel le dva izhoda iz tega položaja: plačati vsem ogromno vsoto ali pa vse pometati iz uredništva Seveda je storil zadnje. Iz sobe je vrgel vseh pet in se zaklenil, da so morali ostali oditi. Uredniki naj pa pazijo, da se jim ne prig«di kaj stičnega.	______
Naročajte se na »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov l Čim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Sloveneo" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Terezija Železnik naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok Franca in Minke žalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga in očeta	1578
Franca Železnika
čevljarskega mojstra
kateri je včeraj ob '/s 9 zvečer izdihnil svojo blago dušo, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 44. letu svoje starosti.	.
Pogreb dragega pokojnika se bode vršil jutri t. j. 8. t. m. ob 6 uri zvečer iz hiralnice.
Dragega pokojnega priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 7. avgusta 1905.
1579
Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega brata, prečastitega gospoda
Jakoba Strupi
župnika
kateri je včeraj ob 2. uri popoldne po dolgotrajni, mučni bolezni v 56. letu svoje starosti previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnega bode v sredo, 9. t. m., ob 8. uri dopoldne v Šmartnem pod Šmarno goro, kjer se bode izvršilo duhovno opravilo v farni . cerkvi, potem pa se bode prepeljalo truplo v rojstni kraj pokojnega, mesto Kranj, ondi se bode položilo na ondot-nem pokopališču k večnemu počitku.
Predragega rajnega priporočamo zlasti duhovnim sobratom v pobožno molitev in blag spomin.
Šmartno pod Šmarno goro,
6. avgusta 1905.
jera Strupi, Marija Gorjanec, Marjana Strupi, sestre. — Franc Strupi, Janez Strupi, posestnika, brata.
V Ihanu, naprodaj
pol ure od Domžal
■ v w
1568 3—2 se I S C e za takojšnji vstop proti dobri plači za c. kr. poštni urad „Polzela v Savinski dolini".
ipruuctj	^	■ • V
pritlična hiša PeSPOT
1576 3-2
(Uorstehhund)
z 800 m2 obsežnim vrtom in vodnjakom, s 3 večjimi sobami in drugimi pritiklinami. Lega krasna zraven cerkve, zadaj košat smrekov gozd z izprehodi, na mirnem kraju, zelo pripravna za kakega vpokojenega gospoda. — Cena okoli 6000 K.
Natančnejša pojasnila daje županstvo v Ihanu.	iS7i 3-i
popolnoma izvežban, ne nad 4 leta star, se želi kupiti.
Več pove upravništvo tega lista.
M
edina in najboljša za sa-mopouk na citrah. Popolna samo 5 K. I Jspeh siguren. Reflektantom sedajo svedočbe po dovršenih naukih. Album - _	krasnih in priljubljenih pesmi
za citre s pridejanim tekstom : a) 85 slovenskih 4 K. b) 100 nemških 3 50 K. S pošto 50 vin. več. Pregled dopošlje profesor Josip Sorg, Dunaj 111/4. Ilaupt-strasse 144.	156:5 1—1
| XX. letni tečaj | | XX. letni tečaj | Oblastveno priznano
dešKo odjolevtfflSče Kuilmnyr
v Gorici 1526 4
sprejema učence, kateri obiskujejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo.
Spretna blagajničarka
hi je vešča slovenskega in nemškega jezika
želi premeniti službo.
Ponuudbe poste restante, Ljubljana, pod šifro „P. P."	1569 l-i
Grozdje
»
kava
belo	I. vrste
Breskvi I.	»
II.	„
Santos I.	„
Perla I.	„
Java I.	„
Cul)» I.	„ Olje I.
5 kg
5 „ 5 „ 5 „ 5 „
5
K
5-T-5-12-— 14 — 14 — 16-— 5-50
HUEDILliE GOBE
(prima kakovost)
kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg.
A. Šmyra, 146020-15.: Dunaj XVII./1. Elterleinplatz 7.
Trgovski pomočnik
1546 5—4 mešane stroke
želi svojo službo premeniti kam na deželo.
Naslov pove upravništvo »Slovenca".
Po svetu.
Uradnik v hudi zadregi. Sef-redakter nekega švedskega lista, ki izhaja v Helsingforsu, je bil te dni v hudi zadregi, iz katere se je prav odločno izmotal. Več švedskih delavcev je namreč imelo shod in pozdravilo norveške brate, ki so se rešili švedskega jarma To je našega urednika tako raztogotilo, da je napisal dolg uvodni članek in ga končal s temi patetiškimi be sedami: .Pa pojte na Norveško, če se že tako potegujete za te upornike! Noben vas tu ne bo pogrešal in zadrževal, še vožnjo vam plačamo do norveške meje!" Drugo jutro pa pride k uredniku v pisarno pet delavcev ter zahteva od njega denar za vnž-njo do Norveške. Ko jim urednik dokazuje,
razpošilja poštnine prosto proti povzetju
Alois Leban
, Trst Via Conti 18.
1575
D" IDAH 0RAZEN
ne ordinira
8. do 31. avgusta
1576
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n.vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana
vipavskega.	1731 43
V zalogi je tudi tropinsko
žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča Kmetijske društvo v Vipavi.
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov
1562 3-2 ^a gld. 1'95.
1 prekrasno pozlačena prerijska ura 7. verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec lustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov,3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, t par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu po vzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpoiiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NU. Za neugajajoče se vrne denar.
Okolu 500 hI. vina
dobrega, domačega iz lastnih vinogradov ima naprodaj po ceni 16— 18 kr. liter VINKO VANIČ, Krapina. 1435 14—10
Vzorce pošljem na zahtevanje.
mmmtm
Ljubljana -Vrhnika.
Meianeo			Postaje	Meianeo		
zjtr.	l>op.	ZTee.		zjtr.	dop.	zveč.
7'29	110	814	o. LJubljana . . p.	6-34	11-00	7.22
7'46	1-27	12	M Brezovica . A	018	10 44	7 11
8-01	1-42	8 12	■ Log (post.) . . *	0 03	10-20	0■££
8-13	1-54	8-22	▼ Drenov g rl0 m	hkl	10'17	n-ii
8 23	204	9*22	p Vrhnika . . u.	5-12	lOOli	0 22
Ljubljana - Kamnik.
Osobnl vlaki					Postaje		Osobnl		vlaki	
								dop.	zvfi.	
zjtr.	pop.	zv6.	ZY.»				zjtr.			1T.+
7-28	2-05	7-12	10-12	».Ljubljana . .p.			6-49	10 59	6 12	9-22
7-41	2-18	7 22	10-21	^Tavčarjev dvor		>	«36	10-411	5-57	912
7--14	2'2l	7-22	11-22	•Črnuče .			C,-32	10 42	5 53	9-22
8 OS	2-42	712	11-22		Trzin ....		i!-12	10-22	5-33	9-11
8-13	2-50	722	11-22		Domžale . . .		(i "OS	10 15	5'2li	9-12
8-23	300	8-22	11-22		Jarše-Mengeš A		S'22	1005	5-15	9-22
8-28	3'OS	8-21	11-u	>	'Homoo . . H		5-12	9-59	S-08	8-22
8-42	319	8-22	11-21	P	Kamnik. . .o.		5-22	9-40	455	8-12
Vozi samo ob nedeljah in praznikih.
Ljubljana=Novomesto=Straža=Toplice.
O.obni vlaki				Postaje			O.obnl vlaki		
zjutr.							zjutr.		
	pop.	zvec,						pop.	zvoc.
7-17	105	7-22	0	Ljubljana i. k.	-P-		8-44	2-32	8-as
7-28	1-16	7-12	MLJubljana dol. kol,.			K	8-34	2-22	8-22
7-39	1-27	7-22	•Larrica (post.) .				822	210	8-12
746 801	1-34 1-49	722 7-22	1 §kollJIc. TSmarJo-Sap		1	k	810 802	2-04 1-50	8-22 722
8-09 8-17	1-57 205	8-22 8.22	J- [ Grosuplje				7-52 7-30	1-40 1-28	7-12 7-21
8-30	2-18	8-21	MŽalna (post.) ■ Višnja cora		- A		723	1-15	7-12
8-41	2-29	8-22					713	1-05	7-22
8-55	243	8-12		/atlelna . . . St. Vid p. Z. (pos			C-59	12-51	6-21
904	2-52	8-22					0-49	12-41	ftli
9-09	8-57	9-22		Itudoliova ran .			6-44	12*36	6-22
9-22	310	9-12		St. I.OTrenc			6-31	12-23	6-22
9-30	318	9 21		Velika Loka .			624	1216	6-12
9-44	3-32	9-22		Trebnje . . .			li-12	12 04	6-22
9-50	338	9-11		1'onikTC (post.)		i	603	11-55	558
10-03	351	9-21	>	'Mirna peč . .	•	J	5-21	1143	5-46
1023 10-31	411 4-25	10-11	J' J- Noto mesto		{p.		5 20	11-22 11-14	5-25 511
10-49	443		p. Straža-Toplice		0.			10-56	4-53
Vozni red državne železnice.
Oaobni vlaki
O.obnl vlaki
zjtr.	zjtr.	opld.	pop,-ilne	POP" dne	zreč.	po noči	postaje				zjtr.	Z j T.	dopoldne	popoldne	zveč.	zveč.	po noči
t) 5-92	705	11-44	3-58	315	10-22	1 12-21	o. Ljubljana j. k.		1 P.		3-22	712	1110	4-29	9*22	t) 10 12	8*22
5*1-	7-08	11-47	4-01	318	10-22	12-22	P		0.		3-22	7-09	11-07	4-26	9 22	10-22	8*22
5*11	7-13	11-51	4 05	3-20	10-21	12 22	0		P.		3-12	7-04	11-05	4-21	9-22	10 22	7*22
5-12	7-22	11-69	414	3-29	10.12	12-22	U Vlimarja . . . ■ Medvode . . .		A		3-22	6-57	10-58	414	8.22	10-22	7-21
S-22	7-33	12-08	4-24	3-40	10-21	12-12					3-22	6-49	10-50	406	8-12	10 21	7-12
5-22	7 47	12-22	4-38	3 57	10-22	12-22		Loka ....			2 12	638	10-39	3-54	8-21	10 22	7-22
514	8-04	12-38	4-54	414	1011	111		Kranj . . . . Sv. Jošt . . .			2-22	6-26	10-27	3-40	8-22	922	7-12
_	809	12-43	4-59	4-20	—	1-12					2-21	6-19	10-21	3-30	8.12	9-r.n	7-22
607	8-26	12-58	514	4-31	11-22	1-21		Podnart- Kropa			2-12	6-09	10-11	3-20	8*22	912	6-22
_	8-31	103	5-19		—	122		Otoče ....			2-11	522	10-06	3-14	8-22	922	622
6-22	8-43	116	5 32	e	11 12	1-12		Radovljica . .			2-22	522	957	3-05	7 21	9-22	6-12
«■29	8-54	1-27	5-44		11-22	1-22		Lesoe-Bled . .			1-22	5-11	9-51	2-59	7*12	9-22	6-22
«■38	904	1-36	5-58	rt "C	11-22	2-22		Žirovnica . .			1-12	5 22	9-39	241		9-22	6'22
«-46	913	1-44	6 21	<y C	11-12	2-u.		Javornlk . . .			1-22	5'22	9-33	2-35	o-c	9*21	612
6-55	9-25	1-54	6 11		11-22	221		Jesenice . . .			1-22	5-22	9-27	229	.12	8-22	622
7 00	9-30	1-59	6 12		11-U	2 22		Hrušlca postaj.			1-12	512	9-19	2-20	= = 3 N — rt	8-12	552
7-11	9-43	2-13	«■21	o °	1212	2-12		Dovje . . . .			1*22	2 21	910	212		8 22	5-44
7-31	10-05	2-35	6-22		12-22	3-21		Kranjska gora .	1		12-22	4-42	853	1-53	** O.	8 22	5-27
743	1017	2-47	7'22		1212	3 12	Y Radeče-llulapeč				12-12	4 21	8-43	»1-43	•T3 C	8-12	517
7-56	10-30	300	7-12	s S	12-22	3 22	P	. Trbiž . . . .			12-21	4-22	8-26	1-26		7*22	5 00
	11 45	4-28	8-22		1-22	5-22	U Beljak . . . 9 Celovec . . .			*	11*22		634	11-56	"13.		301
	1-47	6-22	11 21	-j «	_	7-40				I	7-12		—	1014	■J		_
	+912	♦4*22	11-26	n a	6-22	6-22		Amstetten . .		K	10*27		3-46	—			3-22
	900	6-30	3-54	e	10-22 | 10-22		Y Dunaj. . . .				5*22		| 11-35	1 —	1 Uc		1012
| Vozi ob nedeljah in praznikih od 1. junija do 10. septembra.
* Od Beljaka do sv. Mihaela je brzovlak.
Vozni red južne železnice Trsf-Dunaj.
Brzovlak			o «	Poštni vlak			o ftl C rt		Postaje	Brzovlak			Poštni vlak			u i"	■s«	
																c 5	0 —	
Čas	odhoda		> O	Čas odhoda			v E			Čas odhoda			Čas odhoda			C. (8 M/1	«1 > 0	l*
8-2oj	7-osl	8-4o!	9.201	1-16	10-30			1	od. Dunaj prih.	8-50	6-45	9.15	5-40	1-20			7.16	
11-03 1-06	9-s« 11-44	11-35 1-26|	1*50 5-15	5-11 9-05	2-2« 5-~				'Gradec . . .	fi.22 4-20	4-13 2 m	6-39 4-31	2.05 10-30	9.44 7'07			3-27 12-33	
2-24	12-2»	2-47	7-is:	H-34	8-7b		2-40	5-40	Maribor , . ,	2-55 1-27	iž-48	3-10	7-45	5-06		12-37	9-40	10*24
3-52	2'12	4'14	9-391	1-50	10-15		5-49	7-32	Celje.....		11-32	1-3?	5-26	2-53		9-46	7-24	8-4^
4-05		»4-žtii	9-1	2-03	10-29		ti-os	7-45	Laški trg , .	1-13	—	» 1-19	5-10	2-3-2		9-22	7-09	
4-14	_	*4-:u	10-o:.	2-13	10-38			7-54	Rim topi. . .	1-04	—	«i-7o	5-00	2-2?		9-07	7-00	8-~
4-29	2-«	4-4K!	lo-g	2-56	11-08		6-59	8-08	Zidani most.	12-54	11-03	l-oo	4-49	2-08		8 52	6-50	8-08
—	_	_	lO-šij	3-07	11-18		7-if,	8-18	Hrastnik . , .		—	—	4-23	1-30		8-14	6-34	7"
4-45	_	_	lO-3-.f	3-15	11-25		7*2»;	8-25	Trbovlje . . .	12-20	—	—	4-14	,.«3		8-03	6-27	7-43
4-52	_	—	10-17	3-23	11-32		7-3Š	8-32	Zagorje. . . .	1213	—	—	4-06	J.16		7-53	6-20	7 35
_	_	_.	ll-oo.	3-53	11-43		7-57	8-43	Sava.....	—	—	—	3-54	1*115		7-36	6.08	7-23
5-10	_	_	11-n	3-45	11-52		8-2	8-52	Litija.....	11-56	—	—	3-44	12-M		7-22	5.59	7-14
_	_	—	11-23	3-56	12-02		8-28	9-02	Kresnice. . .	—	—		3-32	12-46		7-08	5-tb	7-03
—	—	—	H-37 11-48	4-oii 4-19	12-14 12-23		8-5« 9~	9-14 9-24	. ,Laze..... Zalog.....P	—	—	—	3-19 3-09	12-35 12-26		6-51 H-30	5-35 5-z,i	6-5? 6-4_l
5-42 5-47	3-51 3-59	5-54 5-Š9	12-oI 12-35	4-31 4-55	12-34 12-58	7-40	9-|	9-35	P'} Ljubljana	11-25 11-19	9-53 9-4S	11*50 Jl-42	2-57 2-37	12-15 U-20	9-15	6 14	5-15 5-03	6-30
—	—	—	—	—	1-08	7.35			MBrezovlca . . Preserje . , .'		—	—	2-25	—	9-03		—	
—	—	—	j-01	5-16	117	8-02					—	—	2-15	10-59	8-54		4-43	
—	—	—	1-19	5-32	1-32	8-17			Borovnica , .	—	—	—	2-06	10-49	8-44		4-33	
6-41	4-52	6-53	2-03	6-13	2-14	8-st			Logatec , , ,	10 30	—	—	1-43	10-23	8-20		4-05	
—	_	—	2-2*	6-30	2-31	9MŠ			Planina . . .	—	—	—	1-30	10">	8-08		3.49	
7-02	_	—	2-3!	fi-43	2-43	Q-"			Rakek ....	10-19	—	—	1-21	9-™	7-59		3-|u,	
7*73	-	7-28	3-07	7-04	3-04	9f			Postojna . . .	10-05	—	10-30	1-03	9-39	7-42			
—	_	—	3-S3	7-15	3-15	10-»			Prestranek .	—	—	—	12-50	9-24	7-29		2-sa	
7-13	5-43	7-54	3*44	8-05	3-36 I0*i-'				Št. Peter . . .	9-47	8-22	10-12	12-40	9-il	7-20			
8-n 8-4 7	C,-08 (J.46	8-22 9-03	4-27 5-36	8-59 9-56	4-14 5-06	5 (U			..Divača . . . . Nabrežina . .1	9-13 | 8-27	7-ši 7-07	9'" ! 8*"	11-56 10*51	8-ša 7-1«	<D U		1-11 12-29	
9-io	7-io	9-2r	6"	10-25	5-35	1 >			prih. Trst od.	7-55	6-3T	8-~	9-55	6*5?	K .2		11 "M	
*) .Se ustavi samo od 1. junija do 31. avgusta.
ilostiva gospa!
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav	1194 i04_i4
Ir*r ve ljubljanske
velike pratarne za kavo?
Še 13 dni vam je mogoče
ceno kupiti!
pri tvrdki A. PRIMOŽIČ, Ljubljana, Mestni trg
in sicer od 8. avgusta naprej "*
SB3T ne več v prodajalni
ampak v skladišču z vhodom zraven prodajalne skozi vežo.
Svila, volneno in perilno blago, bluze, posteljne garniture, preproge za vsako sprejemno ceno!
Odevala iz klota imt. svila, kos gld 3 40. 400 104—3fi
Štev. 9953.
1674 3—1
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
v Grosupljem z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
■P" do 30. septembra 1905 "^B
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 4. avgusta 1905.
Trgovski šolski in odgojevalni zavod
v Ljubljani. -
Ustanovljen v letu 1834.
Pričetek šole dne I. oktobra 1905.
Za zunapje učence se vrši vpisovanje od 26. septembra 1905.
Program in pojasnila pri
Arturju Mahr
ravnatelj in imejitelj.
1565 1-1
Razglas.
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1905/6 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vložč tu sem svoje prošnje, podprte z na-cionalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predlože slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dnč 5. avgusta 1905.
Ravnateljstvo trgovske šole.
1564 1-1	Artur Mahr
imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono.

R°g
aška

platina j
Štajersko
falnznitka po*ti\)n, potta in brzojavni urad.
Krasna lega, zrak poln kl-sllka, brez prahu. Moderna uredba, živahno družabno življenje.
Nova hydro elektr. mehan. tliorape ut. zdr&vllnloa v velikem modernem ■logu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj.kopeli, lnhalatorlj, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, solnfino kopeli, zdrav, gimnastika, — Prelzkuiena zdravllntoa za bolezni v želodca, drevlh, na jetrih, ledvioah, kron. zaprtju, hamorrholdah, kamnu, debelosti, alad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu In krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovih
in Karljlnlh varlh.	1572 a 2—1

		
		
Nakup ln prodaja «• vsakovrstnih državnih papirjev, «refik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlb pri izžrebanju najma^j- ipoa dobitka Promnu »a vmVo 5ri>V,n»,l«.	Menjarična delniška družba „MEMCUR"	■V Pojasnila v vseh goipodariklh in flnandnlh ■tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljakih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogočo visocega obrestovala pi i pupulai varnosti naloiauiu glavnio. 18 150—84
Kulantna zvršitev naroČil na borzi.	1., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strebelgasse 2,