IZDAJA ZA GORIŠKO Iltf BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE lf °_VlII- - Štev. 185 (2181) Lita jte v jutrišnji številki zanimiv članek: »Kremelj, Italija in Vatikan v skupni akciji proti FLRJ46 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. četrtek 31. julija 1952 Cena 20 lir ■talija onemogoča izvršitev TRGOVSKIH POGODB S FLRJ ni; e^ac“*a belgijskih socialistov pri maršalu Titu na Bledu - Jtomu-niJk!_IIa.<*a*iu^e z utrjevanjem meje proti FLRJ in z izseljevanjem iz obmejnih vasi, namesto katerega naseljuje Ruse Prebivalstva (Od našega dopisnika) 3°’ ~ Italijanski v 2adm«f >vladni organi so i2v°snih ^ °3SU blokirali del dala ifaJ°V°ljenj. ki j* jetia , “Janska izvozna pod-J5»«vo, blaga v inozm-*ila ta nažm onemogo-soflb v: .v, trS°vinskih p0- 3etia' skl -i3 ltali-ianska pod-mitvMv Z ^Soslovanski-voljeni !■ Vrednost teh do-^elirZBaS,a Okoli po1 mili' °rgani ' ^,eg-te.ga itali5ansii »ovih izdajanje "'“■ogn?! " dovolienj in o-I>jtBih nf,lJ'ZVrŽiteV že skle-da italfi! v ' Zvedelo se je, ^»anio T5 ministrstvo za PreP^dalgn°VIn° grozi’ da ^o Ie*a ki uvoz celuloznega pod’ugodnga ltahjanske firme ^uSoslavijjlim kuPile v ®-0gradi?)OClarsicih krogih v " Srepi Hal da imaio iamsr> PrismHU?nskih oblasti Upi od JuS°slavijo, da sen* ')answ tovarne ^uloze v,* 5°l0-$eno k°ličino t6vl4 smlUkrepi Uali^an- ’ krogi’ v b 30 jugoslovan- ■ r,jo samo n^f°igradU' ne ovi' 'rgovinsv:, aIJnjega razvoja ma državam° "osov med obe. Spratiu z ^ ' temve6 so v na-^^arodne sn°vni»i principi ko Se z g°Vlne- Medtem strani s ta- ItledsehnVlr^ usPešen raz- d« TV> P™da*Jrg0™skih * statut;* • JaJ° v Beogra. ^°jletie ie+1.1-1 ?0c*atki za prvo Veri0’ 114 ieSTJeSa leta P°ka" ai*6 tlaPot0 'slaviia vršila er0ave vi. 2a Povečanje iz- Ve V ga z Italijo. Na __ Sfaviji IT IHlItcivaniu p° Ju‘ tir'] ,• f ieeacija belgij- d po Prispel« a e83cii= ! Bleda se je ,Ja. beležila svečanost «*t ki ga je njej na pr*odnledl1 maršal Tito. Pred balist; na Bled so belgijski dve "5 v Ljubljani 0kro; Uri J iJQU1 o^rog razpravljali s članoma CK KPJ Borisom Kidričem in Milovanom Djilasom. Sinoči pa so bili gostje pri predsedniku vlade Mihu Marinku. Danes je prispel na Bled v spremstvu dr. Smodlake novi norveški poslanik v Jugoslaviji Erik Brodland. Jutri ga bo sprejel maršal Tito. Vlada FLRJ je dala agreman izrednemu poslaniku in opol-nomočenemu ministru Costari-ke v Jugoslaviji Teodoru Castru s sedežem v Rimu. Iz New Delhija poročajo, da je predsednik vlade Nehru’ obvestil parlament, da njegova vlada proučuje možnost* da odpre v Beogradu ambasado; kateri bo načeloval odpravnik poslov. Zaradi finančnih težav in varčevanja bo sedež ambasade do nadaljnjega v Rimu. Romunske oblasti nadaljujejo z utrjevanjem meje proti Jugoslaviji. Na donavskem o-toku Mare gradi romunska vojska štiri metre visok zid v dolžini pet km. S tem zidom želijo romunske oblasti skriti graditev vojnih objektov, ki jih gradijo tik ob meji Na sektorju Vršac se nadaljuje postavljanje žičnih ovir. Istočasno s temi deli, oblasti nadaljujejo z izseljevanjem prebivalstva. V teku meseca julija je iz vasi Severin bilo izseljeno 38 družin. Iz Oršave 5 družin. Iz vasi Lupovka so oblasti odvedle v taborišče kot sumljive vse vaščane in namesto njih se je naselilo okoli 300 ruskih družin. Ponoči med 19. in 20. julijem je padel jugoslovanskim organom v roke romunski agent Mojsije Sudar, ki ga je v Jugoslavijo poslala generalna direkcija romunske državne varnosti. Romunski a-gent je imel pri sebi revolver z 22 naboji, 2 bombi in večjo količino propagandnega mate. riala. Izjavil je, da je v Bukarešti, kjer je sedež Informbi-roja, polno sovjetskih strokovnjakov in svetovalcev in da se vzdolž jugoslovanske meje na vsakih 50 do 100 metrov gradijo bunkerji B, B. Stevensonovi načrti za volilno kampanjo SPRINDFIELD (Illinois.), 30. Demokratični kandidat za predsedniške volitve, guverner Adlai Stevenson, je imel danes svojo prvo tiskovno konferenco po imenovanju za kandidata. Prikazal je načrt za svojo volilno kampanjo in dejal, da se ne bo začela pred septembrom. Kampanjo bo vodil sebno in zunanja politika bo v njej imela glavni delež. Naj. večja težava, je dejal Stevenson, je zanj ta, da je premalo znan. Na vprašanje novinarjev je Stevenson omenil, da njegova nedavna ločitev od žena ne bo škodovala volilni kampanji. Stevensonova žena je dosegla1 ločitev leta 1949, po 21 letih zakonskega življenja, z utemeljitvijo, da jo mož zanemarja, ker se preveč ukvarja s svojo službo guvernerja države Illinois Mosadek umaknil predlog o razsodništvu LONDON, 30. — Predstavnik Foreign Officea je danes sporočil, da je iranski ministrski predsednik Mosadek prejšnji teden predlagal, naj angleško - iranski petrolejski spor predložijo posebnemu razsodišču. Vendar je Mosadek kasneje ta predlog umaknil. Predstavnik je pojasnil, da ie Mosadek dal svoj predlog med razgovorom z britanskim odpravnikom poslov v Teheranu, Georgeom Middletonom, vendar ga je tako hitro umaknil, da Middleton ni imel niti časa, da bi izjavil, ali predlog sprejema ali ne. Mosadekov predlog je bil splošen in ni vseboval nobenih podrobnosti. Medtem pa je «Anglo-Ira-nian Oil Company» prosila predsednika mednarodnega sodišča v Haagu, naj določi razsodnika za angloiranski petro. lejski spor. Prošnja temelji na sporazumu med «AIOC» in perzijsko vlado iz leta 1933, ki predvideva razsodništvo v primeru sporov. V Londonu nočejo povedati, ali je ta sklep v zvezi z Mosadekovim umikom lastnega predloga o razsodništvu Naval beguncev iz Vzhodne Nemčije Iz vzhodnega Berlina pribeži v zahodni seklor povprečno tisoč beguncev na dan Smrt bivšega ministra španske republike MEXICO CITY, 3Q. — Po dolgi bolezni je umrl preteklo noč v tem mestu Ra moti Gon. zales Pena, bivši minister španske republike in ed“T\ najvidnejših predstavnikov španskega delavskega gibanja. Nadaljevanje pogajanj Nagibom in vafdisti ic um ^poslanik 1» odpravila naslove «paša» in «bej». Začetek reorganizacije državne uprave. Angleški " *“L ponovno pri predsedniku vlade. Zaenkrat nobenih predlogov za rešitev spora z Anglijo vla’ri„ 3°' *~ Razgovori s Ristič,,,, In Predstavniki iej0. V tp; ranke se nadalju. »° PredvJ razS°vorih še ved-8nia, ki Proučujejo vpra-kralj, °nastaIa z abdika-* »e >: uka. V prvi vr- 'e8a , “Stanoyitev namest, ,r*>* ;Vsk0 hr," kralj” AKlast v Egiptu, do-23aj ,Ahmed Fuad II., ki klej •v* tUj komaj ne sedem mese- Menijo Poinoleten. ^'Poročji 'la ''e kralj Faruk * teSentsk^aSlet ^n’ lin‘ji druiji pre- %'l,na Prestol, svojega h',1’5trskf,1 * Pa^° ’n sedanjega fažoT' Predsedn.k, Ma. t 0tleiBcvo—e ugovarjal M, u imenovanju, je tw0vHika t3®3’ 3v°5ega svaka * Ismail; Strs ^ririecse F uiSK* ’n m-irnsrice a Serin b^ja, av^ije in rimi-?.a zadnji Hilalijevi 3io l'r° obveščenih !tl^ra'a Nagiba tako Mo- kro g ih glavni nasprotuje 'Karala Sr!*' v'°.1 ^ei'inu, da bi pa rad hj!: gentskem svetu biv- d, ».Vnega podtajnika Ba- C,akat paš0 in Saje' tr, 1 Pašo. Barakat in tj , vaftjj ^°dno zapisana tudi h h- ki vedno bolj pri-vSk" vlado, naj do pri-,£?«. ? torka skliče Kil l°rka skliče parla-nj.^U j bi ta 'imenoval v 5Ustavo člane namest-«oh'j fafVeta- Parlament je k vafriuit marca razpustil, ii ž°rn, ična Stranka ki je 5 sSa v dve tret' '•a s*v,- nagovarja mne-C?n>to? lahko kljub temu V« n6stane in sklepa, ker C°'itve,80.-b^ razpisane no- ;n'ški Ko ,9fj.'“«Ki . ^i Pa k*' na >at sUčn^ sestavljen, se v llQVim !tr,anka ne bi upi-•v sP!°5nim volitvam. O1*1 Vrstil VaJdisti začeli v ! S Senjem, ki % )8k0 J! taium z vlado in >>o ’ se Pripravlja na V.ž«li lwfanian3e korupcije Prijaj1^0- da bo t0 6i' Va{disti<5:3E 'VSPOfiie gfie t.0 iM.iTJ pffljAfttTf t Kratke vesti NASLEDNJI, PROSIM I Karikatura: F. Behrandt, Amsterdam NEW YORK, 30. — Arabsko azijska skupina delegacij pri OZN je danes sestavila pismo glavnemu tajniku, ki zahteva vpis tuniškega vprašanja na dnevni red prihodnjega rednega zasedanja glavne skupščine, ki se bo začelo 14. oktobra v New Yorku. * * * PRAGA, 30. — Češkoslovaška vlada je odobrila zakon, po katerem bodo morali delavci v CSR dobiti posebno dovoljenje, če bodo hoteli menjati delo. Zaradi tega bo v osebnih izkaznicah vpisano podjetje, kjer delavec dela. * * PARIZ, 30. — General Ridg-way je postal poveljnik vseh ameriških čet v Evropi. Njegovo področje sega od Anglije do Turčije Ridgway bo prevzel to funkcijo s 1. avgustom. Njegov namestnik bo general Handy, ki je že bil poveljnik ameriške vojske v Evrope. * * * LONDON, 30. — Mlada Ja majčanka. ki biva v Londonu, je prišla pred sodnike, ker je svojemu ljubemu odgriznila 7 centimetrov jezika. Med razpravo je tožilec pokazal sodniku corpus delicti, ki ga hra ni v steklenici alkohola. # * * BUENOS AIRES, 30. — Ge. neral Peron je odredil, naj bo truplo njegove žene izpostavljeno obiskovalcem pii potrebi tudi makaj mesecev. Za meščani bodo prišli np vrsto ljudje s podeželja, ki se žele pošlo, viti od pokojnice. Ogromna množica ljudi pred palačo ministrstva za delo je bila seda1) urejena v nepregledno vrsto, ki »» pomika skozi dvoTaoo mrtvaškim odrom. Promet v prestolnici je še vedno paraliziran. Vozijo le avtobusi in tramvaji. Računajo, da se bo življenje v mestu normaliziralo šele čez dober mesec. ijt sjc NOCERA INFERIORE, 30. — V občini Cava dei Tirreni bi morala bi’ti na dan »v. Ane procesija, toda verniki so "®sli cerkev zaprto. Rekli so jim. w se je to zgodilo po viš- jih cerkvenih oblasti. Ker pč* je bilo občanom žal procesije, so vdrli v cerkev, odnesli svet. nico In uprizorili ?ami si jo po vaških ulicah Tam-kajinji orožniki so zaradi tega uvedli preiskavo in nekatere zaprli. *** WA9HINGTON. 30. — Zu. nanji minister Dean. Acheson bo konec tedna odpotoval na Honolulu, kjer se bo udeležil sej pacifiškega svet«. venega načrta trajati tudi štiri leta Sli pet let ih da bo izvoz izdelkov strojne industrije imel prednost pred potrebami državne obrambe. Vendar tudi tem pojasnilom ni dodal po. drobnosti, kar je spet povzročilo hrup v dvorani, zlasti še, ko je nato začel napadati laburistične voditelje. Ko je Churchill napadel bivšega laburističnega obrambnega mini. stra Schinwella, ker je predlagal skrajšanje vojaškega roka od dveh let na 18 mesecev «v istem času — kot je dejal Churchill — ko pozivamo Francijo in druge dežele NATO. naj podaljšajo vojaški rok na dve leti«, je bilo v dvorani slišati klice «Heil Hitler!« Za Ohurchillom je govoril voditelj opozicije Attlee, ki je dejal, da je Churchillova uso. da dokaj žalostna; «Napravil je v svojem življenju velike stvari in tudi velike napake, toda vse, kar je storil, je storil z neko veličino; kar pa zdaj opravlja vlada, je malenkostno. «At. tlee je obtožil vlado, da ((devet mesecev samo zapravlja čas« in napadel Churchilla, da so bile njegove izjave meglene in da je molčal o številnih vprašanjih, o katerih bi moral govoriti. Opozoril je tudi, da bi se vlada o znižanju oborožitvenega programa morala po. svetovati z NATO. Po Attleeju, ki so mu laburi. sti živahno ploskali, je govoril voditelj laburistične levice Aneurin Bevan, ki je poudarjal, da bi moralo ameriško gospodarstvo prevzeti mnogo večji delež pri oboroževanju zahodnih držav. Bevan je dejal, da sta množični izvoz premoga in zvišanje proizvodnje jekla edino sredstvo za rešitev sedanje gospodarske krize v Angliji, in končno pozval Churchilla, naj «iz patriotizma« raz. pusti parlament, razpiše nove volitve in vrne svoj mandat. Tudi liberalni voditelj Cie. ment Davies je kritiziral pič-lost konkretnih podatkov v Churchillovih in Butlerjevih izjavah. Končno so glasovali o laburistični resoluciji, ki kritizira vladno gospodarsko politiko. Resolucija je bila zavrnjena s 302 glasovoma proti 277, Z 299 glasovi proti 277 je nato konservativna večina odobrila resolucijo, ki odobrava nove vladne ukrepe v gospodarstvu borožitvene napore v Evropi. Nato je Acheson izrazil upanje, da bo ameriška vlada morda kasneje lahko povečaia svoja naročila v Franciji, vendar pa ne do tiste mere, kot želijo v Parizu. Nato je dejal, da so vsa vprašanja precej pretira vali. V Parizu pa je guverner francoske narodne banke v svojem poročilu za leto 1951 opozoril Francoze, da živijo bolje, kot bi si smeli privoščiti, in da premalo delajo. Francoski državni dohodki so se leta 1951 zvišali za 25%. Vendar znaša realno zvišanje samo 5%, ostanek .pa odpade na inflacijo. Acheson o znižanju naročil Franciji WASHINGTON, 30. — Na da našnji tiskovni konferenci se je ameriški zunanji minister Ache son obširno ukvarjal z znižanjem vojaških naročil francoski industriji. Izjavil je, da je AT^ENE, 3Q. — Predsednik albanske vlade general Hodža je ukazal državnemu predsedniku Omeru Nišaoiju, naj se loči od žene. Istočasno je izdal ukaz, r^aj žensko konifinarajo v predmestju prestolnic;, ker je ((protidemokratična in vzdržuje prijateljska zveze z reakcio, narnimi družinami«. Vinko Vodopivec do zadnjega diha ostal zaveden Slovenec, saj se v mnogih njegovih skladbah zrcali protest zoper tujčev pohlep po naši zemlji. Pri srcu so mu bile tudi vedno pesmi socialne vsebine. Fra. ščen v ožjo vipavsko domovino je znal prisluhniti utripom svojega ljudstva in zapel ter izpel vso njihovo dušo kot pravi ljudski genij. Zaradi vseh zaslug, ki jih ima Vinko Vodopivec v slovenskem kulturnem življenju, je Glasbena Matica v Trstu namenila, da izda jeseni v svoji zborovski zbirki predvsem nekaj Vodopivčevih skladb, kar naj bi pokojnika še bolj približalo našemu novemu rodu in še bolj populariziralo njegovo skladateljsko umetnost. Smrt Vinka Vodopivca pomeni veliko izgubo za slovenski narod, posebno pa za go-riške Slovence. KIPAR \m ZAJEC V Ljubljani je v torek zvečer umrl nestor slovenskih kiparjev Ivan Zajec, Rodil se je v Ljubljani leta 1869. Prve vaje v kiparstvu je pričel v očetovi kiparski delavnici, pravi kiparski študij pa je nadaljeval na dunajski akademiji, kjer je ostal sedem let. Po dokončanem študiju sc je nastanil v Ljubljani, nato je bil tri leta v Parizu, se vrnil v domovino, odšel med prvo vojno t> Italijo in po povratku živel zopet v Ljubljani. Ivan Zajec prične delovati proti koncu 19. stoletja, v času, ko se je slovensko kiparstvo šele dvigalo iz skromnega raz. voja, še povsem obrtnega značaja. Zajec je poleg Repiča, Gangla in Rernekerja med prvimi našimi kiparji, ki so dali naši domovini, zlasti Ljubljani poteg potretov figur, reliefov in nagrobnikov prve vidnejše spomenike. Tako je Ivan Zajec do leta 1904 dokoiu čal Prešernov spomenik v Ljubljani. Z n c. n je tudi njegov kip «Preplašeni satin, dalje «Pastir» in «Konjar». Njegovo zadnje pomembno delo je kip junakinje Resavkinje, izdelan za spomenik v Svilajncu v Srbiji. Domovina mu je izkazala za celotno življenjsko u-metniško delo priznanje s tem, da mu je leta 1950 podelila drugo jubilejno Prešernovo nagrado. Pokojni umetnik mojster ianrske plastike je označil svo. lo umetnost takole: nMoja u-metnost ni moderna, in modernosti tudi nikoli iskal nisem. Delam kakor čutim in ka. kor mi ugaja. Po mojem mnenju mora umetnina vsebovati poezijo, harmonijo linij in zvezo s prirodo» m teh načel se je Zajec tudi držal. Ivan Zajec bo v zgodovini slovenske umetnosti veljal za kiparja, ki je mnogo prispeval k ustvaritvi pogojev za razvoj slovenske kiparske umetnosti. MNENJE POVELJNIKA 8. ARMADE MA KOREJI Ni izgledov za premirje Razredčenje severnokorejskih sil - Aretirane južnokorejske poslance izpuščajo na svobodo TOKIO, 30, — Severnokorejski častniki so na včerajišnj'?m zasedanju predlagali spremem. bo besedila 52. člena v osnutku za premirje. Clen 52. se nanaša n*a vojne ujetnike in Severnokorejci so zahtevali, naj se besede «zajete osebe« nadomestijo z besedami «vojnd ujetni, ki«, im sicer na mestu, kjer o menja besedilo člena zaprisego izpuščenih ujetnikov, da na Koreji ne bodo prijeli več za orožje. Zavezniški častniki bodo na to severnokorejsko zahtevo odgovorili, ko bodo pre. jeli primemo pojasnilo o vzrokih spremembe. Častniki so na današnji seji poleg tega razpravljali še o podrobnosti dru-g ih členov osnutka. Medtem p^ radio Peking še nadalje nap>ada zavezniško delegacijo v Pan Mun Jomu in pravi, da uničuje vsako upanje na premirje. Izjavo gene. rala Harrisona, da se želi vrniti samo 83.000 severnokorejskih ujetnikov, je radio Peking o-r-načil kot ((fantastično laž«. Poleg tega se pekinška oddaja še nadalje pritožuje nad ameriškimi letali, češ da vedno pogosteje kršijo kitajski zračni prostor Radio Piongjang javlja, dA ie severnokorejsko protiletalsko topništvo včeraj sestrelilo edini razlog za to znižanje (dV(j letali. Operaci zmanjšanje kreditov za vojaške izdatke, ki ga je sklenil kongres. Zaradi tega sklepa kongresa ZDA niso mogle dati francoski industriji toliko naračll, kot je želela francoska vlada. Acheson je dodal, da bo znižanje ameriškega načrta s pomoči tujini nedvomno vplivalo na o- re na bojiščih ovira slabo vreme in ni bilo včeraj na kop. nem nobenih spopadov. Poveljnik osme ameriške armade general Van Fleet je imel včeraj v Seulu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je trenutno upanje za premirje manjše, nego je bilo kdajkoli. Kljub temu, je dejal Van Fleet, so zavezniške sile dovolj močne, da bi lahko na katerem koli področju premagale nasprotnika. Po mnenju generala so se severnokorejske sile v zadnjem času razredčile, delno zaradi stalnega topniškega ognja z zavezniške stra. ni, ki je prisilil naspiotnika, da je v strahu pred izgubami zmanjšal število moštva na bojiščih; delno pa zaradi pomanjkljive preskrb;, poplav in slalrie bojazni pred zavezniškim izkrcanjem. Van Fleet je dn- m IM % , Danes, četrtek, 31. juWa Ignacij, Jelonica . Sonce vzide ob 4.46 iilz>tont 19.35. Dolžina dneva 14.49. Lun vzide ob 14.53 in zatone ob Jutri, petek, 1. avgusta Mak. bratje, Detomir PEREČI PROBLEMI KMETIJSTVA NA GORIŠKEM svila in toča mm netili inf Le vsako peto leto dobra letina - Zavlačevanje melioracije krminsko - gradiščanskega polja - Potrebna pomoč oblasti za boljšo obrambo proti toči GORICA. 30. — Suša in toča pehata goriške poljedelce v propast. Na krminsko-gradi-ščanskem polju pobere suša v desetih letih osemkrat dobršen del pridelka. Komaj dvakrat v desetih letih, to se pravi povprečno vsako 5. leto je kmet v tem predelu lahko zadovoljen z letino in je njegov trud povrnjen z obilico pridelka. V takih letinah, ki so tako redke, si kmetje na prostrani nižini med Krminom in Gradiško nekoliko opomorejo po dolgih letih stiske in prave bede. Zemlja na tem predelu je zelo ro. dovitna, kajti kadar je leto deževno obrodi bogato. Toda deževna leta so redka. Ce bi peščena zemlja imela toliko vo. de, Kolikor jo zahteva in bi bili kmetovalci gotovi, da ne bo Žela suša njihovega truda, bi delali z veseljem in v nekaj letih bi poljedelstvo v tem kra. ju zelo napredovalo. Kmečki sinovi ne bi zapuščali svojih domov in se potikali za drugim delom, ki ga je čedalje težje najti, tudi borne kmetije bi si ob polni skledi privoščile pomočnikov, V zadnjih letih živi kmet v tem predelu v stalnem upanju, da se bodo uresničile sanje o namakalnih pripravah, ki bi ob potrebi obilno zalile njegov posevek. Za uresničitev takih sanj se je v zadnjih letih odrekel že marsičemu še tako potrebnemu, da je lahko plačal prispevek konzor. ciju, katerega naloga je. da odpravi za vselej sušo iz teh krajev Toda zgleda, da človek na vrhuncu civilizacije še vedno podreja miroljubne in človečanske cilje vojnim grozotam in se bo. kakor pravijo, zaradi dogodkov na Vzhodu, gradiščanski kmet baje še dolgo leta žalostno oziral v neizprosno jasno nebo Poleg suše je naj večji sovražnik našega kmeta toča, ki na Goriškem pobere letno za 20 milijonov lir pridelkov. Naj bolj izpostavljena nevihtam in toči, ki se vsako leto najmanj dvakrat usuje na polja in vinograde, sta krminska okolica in Brda' Na briških gričih, ki se stekajo v furlansko nižino, uniči toča vsako leto nad polovico koruze, sadja in vinskega pridelka. Ena sama nevfita s točo je lansko leto napravila v Dolenjah in Skrljevem za 8 milijonov jikode. Na pobudo Pokrajinskega inšpektorata za poljedelstvo so letos uredili naprave za spuščanje raket proti toči na površini 500 ha v krminski okolici Kjer so imeli aparate, ki zaznamujejo prihod nevihte in toče ter so ob pravem času nastopili z raketami v bran pridelkov, so se poskusi dobro obnesli. Toda takih naprav imamo na Gori. Škem, kjer je 20 tisoč ha obdelane zemlje izpostavljene toči. premalo. Ce so rakete proti toči, tam kjer so jih uporabljali res preprečile milijonsko škodo, potem je nujno, da oblasti ukre. nejo vse potrebno, da se s široko akcijo m podporo države ojači obramba proti toči. Premestitve učiteljstva v videmski pokrajini Od 1. oktobra t. 1. so na lastno prošnjo premeščeni sledeči učitelji: Laura Barberi iz Fli-pana (obč. Gorjani) v Podbrdo (Brdo); Vittoria Catella Picchio iz Njivic (Brdo), v Ce. sena (Azzano Decimo); Giusep-pina Corredig Flaibani iz Trč-muna (Sovodnje) v Gorenji Barnas (St. Peter Slovenov); Domenico De Leo iz Kravarja (St. Lenart) v Kozico (St. Lenart); Tranquilla Di Fonzo Parmesan iz Možača v Molinis (Tarčent); Caterina Ferigo Ta-cus iz Dolnjega Studenega (Ponteba) v Ukve (Naborjet); Maria Giavitto iz Molinisa (Tarčent) v Tarčent; Mario Mattelig iz Barnasa (St. Peter Slovenov) v St Peter Slovenov; Emilia Podgosgnach v Podbonesec (Alta Rodda); Giu-lio Rocco iz Trbilja (Srednje) v Mažerole (Torjan); Luciana Rosini Lussig iz Jeronišča (So. vodnje); Bianca Sergi Rossetti iz Oblice (Srednje) v Kravar (St. Lenart); Giovanna Vidussi iz Ravinisa v Pers (Gorjani); Cesira Zorzenoni Praprotnich iz Podbonesca. Iz drugih pokrajin bodo prišli: Edda Ria iz Benetk v Mašere (Sovodnje); Errrianno Scar-fagna iz Terama v Podbrdo (Brdo). Danes zapade rok za naročnino za radio Obveščamo lastnike radio-sprejemnikov, da zapade danes zadnji rok za poravnavo naročnine za radio aparate za drugo šestmesečje 1952. Vsi zamudniki bodo po preteku tega roka kaznovani kot predvideva zakon. Nabor letnika 1931 Vojaški urad v Vidmu je napovedal nabor prve skupine mladeničev letnika 1931 za voj. sko in druge skupine za letalstvo. Naboru se morajo odzvati vsi mladeniči letnika 1931, rojeni v januarju, februarju, marcu in aprilu 1931, ki so bili priznani za sposobne in so visoki najmanj 1.54 m ter so na dopustu za nedoločen čas. Naboru letnika 1931 se morajo odzvati tudi mladeniči prejšnjih letnikov, ki niso iz kakršnega koli vzroka odslužili vojaškega roka. Vsi potrjeni mladeniči bedo prejeli sivo pozivnieo, v kateri bo naveden kraj in urad, na odposlani koder bodo nato vojsko. Na vojaški urad v Vidmu se bodo ponovno javili samo tisti, ki bodo do 15. avgusta zaprosili za ponovni zdravniški pregled zaradi bolezni ali telesnih hib nastalih po prvem pregledu. Ko se bodo javili na vojaškem uraciu bodo morali naborniki predložiti potrdilo 0 nedoločenem dopustu, list o isto. vetnosti (ki ga izda občina- ter osebni dokument. Naberniki, ki še niso bili potrjeni, morajo poleg tega predložiti tudi potrdilo q poklicu, ki ga morajo podpisati orožniki kraja nabornikove pristojnosti. Vse prošnjt za odložitev, podaljšanje nedoločenega dopusta in oprostitve vojaške službe marajo prispeti vojaškemu u-rgdu v Vidmu, najkasneje do 15 avgusta 1952. SIS1EMAHČN0 ZAH RAN J E IN PREGANJANJE BENEŠKIH 5X0 Mj! Zvesto po Mussolinijevem zgledu Kdor odklanja šovinistični tisk je ..sovversivo" in ne dobi niti potnega dovoljenja za emigme«1 Zaman vse pritožbe - Vse pod dobrohotnim okriljem rimskih demokrščonskih obiaslMj^ Motiv iz Ovčje vasi. V Vidmu, v tiskarni, kjer se tiska italijanski dnevnik «Mes-saggero Veneto», se tiska tudi list «Paesi tuoi», ki izhaja enkrat na mesec Ta list je začel izhajati lansico leto in njegov urednik je Luciano Paolini, ki je obenem tudi urednik lista «Mcssaggero Veneto». Vsakdo si torej lahko predstavlja, kakšna je vsebina tega mesečnika in kakšni so njegovi nameni, kajti na videz se zdi, da izhaja v St. Petru Slovenov in da je glasilo beneških Slovencev Za širitev tega lista se poslužujejo učiteljev in šol in v ta namen je didaktično ravnateljstvo poslalo vsem učiteljem okrožnico, naj se čim bolj trudijo za širitev tega ((lokalnega« lista, da bi odtrgali bene- IZ SODNIH DVORAN N a Kor zu je povozil iinancarja GORICA, 30. — Danes se je moral zagovarjati na okrajnem sedišču 46-letni Bremec Franc iz Trbiža, ki je lanskega septembra z avtomobilom povozil v našem ir.es*u financarja FUti-paldija Jakoba, Dne 11. novembra lani se je financar Fittipaldi Jakob vračal zvečer s kolesom po Korzu proti vojašnici v Standrežu. Pred kavarno {(Bologna«, v bližini bolnice «3v. Just«, je Bro. mec, ki je z avtomobilom «Fiat 500 C« z evidenčno tablico UD 20480 privozil za njim, iz neznanih vzrokov zadel ob zad. nje kolo Fittipaldijevegj, kolesa Financar je v trenutku obležal v mlrki krvi. Bremec sam je ranjencu nudil prvo pomoč in ga odnesel v bližnjo bolnico. Pri nesreči si je financar zioir.il zgornjo 'n spodnjo čeljust, prebil lobanjo in izgubil šest zob. Prometna policija, ki je ne-mudonig pričela s preiskavo, je po znakih na avtomobilu in kolesu ugotovila, da se je Bremec baje zaradi raztresenosti zaletel v Fittipaldija. Bremec se je pri zasliševanju opravičil, da je financar zavil s prostora mid pločnikom in gredami na Korzo tik pred njegovim avtomobilom. Toda očividci so njegova opravičila demantirali. Obsodili so ga na plačilo 18.000 lir globe, plačilo Fittipaldijevega zastopnika v znesku 20.000 lir in povračilo prizadete škode v znesku, ki ga bodo sodne oblasti naknadno določile. Begi v Jugoslavijo GOiilCA, 30. — Zaradi nameravanega prestopa državne meje so na kazenski sodniji da nes obsodili 30-letntga Mezz;-nijg Nina iz Mcnterenzia pri Bologni na 3 mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe pogojno. Mezzinija so finančne straže dne 7. t. m. zasačile, ko je ponoči korakal po nekem klancu pri Bonetih proti državni meji. Ko so ga ustavile se je Mez-zini vidno zbegal in na vpraša. nje, kam namerava ob tako pozni uri, je mož priznal da je hotel v Jugoslavijo iskat zaposlitve. Zaradi obtožbe, da se ni po koril izgonskemu listu, ki mu ga je že leta 1949. izdala gori-ška kvestura in je leta 1948. pobegnil v Jugoslavijo, je sodnik nato obsodil 25-letnega Ca-stellanija Bruna iz Brcne pri Pavi ji na' 3 mesece in 10 dni zapora ter plačilo 11.000 lir globe. Zaradi vina... Zaradi vina sm0 včeraj zopet srečali na sodniji 42.1etm-ga Humberta Franca iz Ul, Co. rcnini 2. Franca so agenti javne varnost] zasačili preteklega maja vinjenega v baru pri pošli. Pred sedmkom se je Franco tokrat opravičil, da mu je kozarec na prazen želodec napravil tak nezaželen učinek. Obsodili so ga na plačilo 3000 lir globe. r- « Na plačilo 16.000 lir globe *o obsodili trgovca Saponellija Alojza, ker je izdal nekrito bančno nakano Za 10.000 lir. S SEJE OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA V soboto bo občinski svet prouči] načrt za sanacijo Ul. Ascoli GORICA, 30. — V torek zvečer je občinski upravni odbor pod predsedstvom župana imel redno tedensko sejo. Sejo je otvoril župan s poročilom, da je prejel obvestilo od predsednika izvršilnega od bora prve državne umetnostne razstave v Trstu, da je nagrada «Citta di Gorizia# oziroma srebrna kolajna s pečatom iz tretjega stoletja bila podeljena umetniku Pieru Foniu iz Ghiarija pri Torinu. Nato so odborniki pregledali in sprejeli nekatere sklepe navadnega upiavnega značaja, med katerimi tudi sklep za po pravilo in opremo deš&e osnovne šole v Ul. Cappella. Pristali so tudi na zvišanje prispevka za ureditev avtomatičnega telefona v Ločniku Na tej seji so tudi Zaključili proučevanje načrta za sanacijo Ul. Ascoli. ki ga bodo predložili v odobritev občinskemu svetu na njegovi prihodnji se- ji, ki bo v soboto 2. avgusta ob 18. uri na gradu. Predujem kmetovalcem Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo sporoča, da so podružnice Pokrajinskega kmečkega konzorcij^, v Gorici, Kr-minu. Gradiški, Romanju in Pierisu začele izdajati bančna nakazila, s katerimi bodo kme. tovalci lahko dvignili pri mestni hranilnici v Gorici predujem v znesku 1000 lir za vsak oddan stot pšenice. Poravnajte naročnino za radio Obveščamo lastnike radio-sprejemnikov, da zapade konec julija zadnji rok za poravnavo naročnine za radio aparate, za drugo šestmesečje 1952. Vsi zamudniki bodo kaznovani z globo. „ mmk I* » oi. *****7'^SmCŠ- tudi letos tržaški otroci. Ob sotočju obeh Sav med tržaško mladino Obisk pri tržaških otrocih v koloniji v Radovljici - Uspešen nastop ob Dnevu vstaje - Številni zabavni in poučni izleti Tam kjer se zlivata Sava Bo- j naši mladinci stopili, če bi do. in fiotra nolinka v nri-I nuščal čas sai iih dan za dnem San 1Q SI ed narasl e Soče Zaman sta čakala do večera, da bi se voda znižala GORICA, 30. — Včeraj zjutraj sta šla brata Ignacij in Franc Interbartolo iz Ul. Pola S k Soči, da bi si tam pripravila nekaj peska. Zbrala sta si majhen otoček sredi Soče v bližini gostilne Puja. Zaradi obilnega dežja je reka močno narasla in moža sta se v kratkem času znašla na peščenem otoku ogroženem od vode. Do večera sta čakala da bi se voda znižala, toda zaman. V pozni uri pa je žena enega izmed bratov, ki je že več časa čakaia na moža, stekla v kasarno fi-nancarjev in jim razložila zadevo. Ti so najprej telefonsko obvestili mestne gasilce, ki so kmalu prišli s čolnom na Sočo in pripeljali brata Interbartolo na varno. Zidar padel z odra GORICA, 30. — Danes zjutraj j(. jel 33-letni Gan Aldo in Ravnega polja na delo v Gradiško, kjer je uslužben pri nekem gradbenem podjetju. Ko je Gan splezal na zidarski oder se mu je nenadoma stemnilo pred očmi in je padel na tla. K sreči je bil pod odrom kup peska, zaradi česar je odnesel le lažje poškodbe. Ostali delavci so telefonsko obvestili rešilni avto Zelenega križa, ki je odpeljal ponesrečenca v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so zdravniki po pregledu ugotovili, da se je mož pri padcu globoko ranil nad desnim očesom in brado ter popraskal po kolenih. Ozdravel bo v 10 dneh. Padec s stolice GORICA, 30. — Včeraj zvečer po 20. uri je 3-letni Silvij Nicoletti, iz Ul. Cardueci 21, splezal na neko stolico, da bi lahko zlezel na mizo, toda zaradi nerodnega koraka je padel na tla. Pri padcu si je mali Silvij ranil levo koleno. Domači so razkužili rano in nato telefonsko obvestili rešilni avto Zelenega križa, ki je dečka pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so mu zdravniki obvezali rano. Ozdravel bo v nekaj dneh. Gasilci porušili nevaren zid GORICA, 30. — Danes zjutraj so prišli mestni gasilci v Ul. Foscolo, da bi porušili neki zid, ki je zaradi vojnih zračnih napadov postal nevaren za tamkajšnje prebivalstvo. Vinjen se je potepal GORICA, 30. — Agenti policije so včeraj v zgodnjih urah naleteli v Ul. Morelli na 55-letnega Jožefa Mazzorana, stanujočega v isti ulici na št. 16, ki se je vinjen potepal po ulici. Rešilni avto Zelenega križa je pijanega moža pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia kjer so ga pridržali na pregledu Zopet razstrelivo GORICA, 30. — Ne mine skoraj dan, ne da bi prišli nad svetlo ostanki kakšnega razstreliva iz prve svetovne vojne. Pred dnevi so orožniki iz Pod-gore našli na Grojni avstrijsko razstrelivo. Takoj so poskrbeli, da so ga odstranili in uničili. \fhiio in IhimoMki dnevniki jejo m -------------- Težko bi jim moglo tržaško Podporno društvo izbrati lepši kraj, saj je v neposredni bližini Vrbe, katere lepoto je ovekovečil pesnik Prešeren. Pa tudi drugi so spoznali lepote te. ga kraja, saj je v dolini ob Savi Bohinjki, tik pod njim, kar cela armada šotorov številnih taborniških rodov, kot so «Kraški hiharniki« iz Postojne, «Kovinarji» z Jesenic, »Pionirji« iz same Radovljice itd. Naš tržaški drobiž smo dobili ravno pri zajtrku, V zračnih učilnicah radovljiške gimnazi-zije so sedeli za dolgimi mizami in slastno pospravljali velike posode kave in težke kose belega kruha. Marsikateri boljši jedec si je posodo še enkrat napolnil s Kavo, čeprav jo je potem z muko izpraznil. Pa ker smo že ravno pri tem važ. nem jutranjem opravilu, poglejmo kako je njihovo življenje že od ranega jutra. Prvo opravilo, ko se skobacajo s toplih postelj, je telovadba. Da si temeljito razgib-ljejo svoje še ohlapne ude, vam lahko jamči tov Miloš, ki ga tako vsi poznate. Potem je u-mivanje, pospravljanje in končno zajtrki. 97 dijakov, med katerimi je 43 dijakinj, je nastanjenih v šestih spalnicah, obedujejo v dveh jedilnicah, za vsak primer pa imajo tudi bolniško sobo, ki pa je običajno prazna. V teku dopoldneva prirejajo krajše in daljše izlete. Kamor koli se usmerijo, povsod je za mlade koloniste nekaj novega, kar jim spopolnjuje poznavanje lepot in zgodovine slovenske zemlje. Bili so že v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, v Begunjah in Dragi kjer je pokopanih na tisoče slovenskih talcev. ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo svojega naroda izpod krempljev pohlepnih fašističnih in nacističnih tujcev. Ogledali so si gradnjo elektrocentrale v Mostah pri Žirovnici, ki predstavlja le eno izmed velikih del, ki jih o-pravljajo širom vse Jugoslavije da zboljšajo življenjski standard jugoslovanskih delovnih ljudi Posebno fantje so se za tega industrijskega giganta zelo zanimali. Bili so tudi že na številnih izletniških točkah, kot na Brdu, v Bohinjski Bi strici, pri slapu Savice. V na Črtu pa imajo še Gozd Mar tuljek, Peričnik, Aljažev dom Vršič Planico, Tamar, Golico in Begunjščico. Se marsikam bi- puščal čas saj jih dan za dnem vabijo naši gorski velikani s Triglavom na čelu, na katere je z njihovega doma krasen razgled. Odveč pa je tudi povedati, da so bili že večkrat na Bledu, na blejskem gradu, da so se vozili s čolni po jezeru. da so se v njih kopali itd. Pogosto stopijo tudi na obisk k svojim sosedom, ki taborijo v dolini Save, Bili so gostje pri Postojnčanih in se z njimi zadržali pri tabornem ognju, ki je bil za marsikaterega mla. dega Tržačana prvo doživetje. Ne bomo vam govorili o hrani, o kosilu in večerji saj že njihova okrogla in zadovoljna lica dovolj povedo. Toda še drugače s. se posta, vili naši Tržačani pred prebivalci Radovljice, Na dan vstaje so nastopili na skupnem na. stopu z domačini s petjem in recitacijami. Zeli so burno odobr&vanje. Navdušeno ploskanje so spremljali klici tržaškim Slovencem, naj bodo trdni v svoji borbi in naj jih bodri zavest, da je z njimi vse slovensko ljudstvo. Kar smo vam opisali, je v glavnem spored njihovih dni. Toda pozabili smo na še en važen dogodek, ki se ponavlja vsak dan ob določeni uri, ko pismonoša prinaša pošto. V tistem hipu so vsi spet doma pri svojih starših, bratih in se. strah. Toda le v tistem hipu. kajti komaj utegnejo prebrati pozdravne vrstice in novice z doma, že jih kliče vesela druš. č-~a k zabavi in že jih vidiš, ko se pode za žogo po dvorišču itd. «No vidiš taki so na*i ((mulci« — se posmejeta Miloš in dobrodušni Furlani — Življenja je v enem za sto». Pa je Var prav da so taki saj so miadi in uživajo to, kar je njihovim staršem mnogokrat manjkalo v mladosti. Danes imajo domovino, ki široko odpira roke svoji mladini in ji nudi vsega, kar jma zdravja^ razvedrila in poštene vzgoje. j. k. Ocenjevanje škode zaradi neurja KOPER, 30, — Po nalogu o-krajnega oddelka za kmetijstvo, bodo občinski ljudski odbori prizadetim i-rretom na podlagi poročil komisij zmanjšali davke. V glavnem pa je zadnji dež napravil več koristi kot škode, ker je bila zemlja zelo suha. Zlasti je dež koristil vinogradom. Prispevajte za KULTURNI DOM IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA Sposoditi si je laHKo toda vračati je hudo Spet dva begunca pred sodiščem zaradi denarnega spora, pretepa in groženj s smrtjo Zopet sta se znašla pred Za. • mu je, po izjavah Karolikova vezniškim vojaškim sodiščem | kar naravnost izjavil, naj g* dva begunca in sicer ivan Ka- j s svojim stalnim moledova. rolikov in Leonardo De Ghyzi 1 Leonardo De Ghyzi, madžarski begunec je tožil Karolikova, da mu je ta grozil s smrtjo ter da ga je konšno tudi močno pretepel ter vrgel po stopnicah. Ro pričanju toženca in to. Žitelja, je prišla na dan vsa zgodba. Leonardo De Ghyzi se je, za Časa svojega bivanja v Trstu precej vživel v tukajšnje raz. mere ter se lotil celo trgovskih poslov. Kot je sam pripovedoval, trguje tudi z avstrijskim lesom ter ima svoj urad v Ul della Borsa 1, kjer pro. dajajo pisalne stroje. Karoli, kov in Ghyzi sta bila dobra znanca, zato se je Ghyzi nekega dne obrnil do svojega prijatelja s prošnjo, da mu poso. di 70.000 lir, češ da jih potrebuje za neko večjo kupčijo. Karolikov je denar brez večjega oklevanja posodil, Ghyzi pa mu je v jamstvo nakazal menico za vsoto 90.000 lir ter mu dal celo pisalni stroj, ki naj bi ga poslednji, po poravnavi dol. ga zopet vrnil. Vrednost menice je medtem zapadla, a Ghyzi se je vedno ni odločil plačati svojega dolga. Karolikov, ki je denar rabil, je seveda svojega prijatelja opozoril, da bi bil že čas, da mu posojeni denar vrne. Ghy-zi ga je v začetku tolažil z vsemogočimi izgovori, končno pa njem nikar več ne nadleguje Karolikova je minila potrpežljivost ter je Ghyziju zagrozil, da ga bo pretepel in celo ubil 18 junija je Karolikov zopet prišel v urad Ghyzija ter za hteval svoj denar rekoč, da se zadovolji tudi z manjšo vsoto samo. da bo to vprašanje konč. no rešeno. Ghyzi pa ga je ho. tel postaviti kar pred vrata; to je užaljenega prijatelja tako razkačilo, da je prijel Ghyzija ga pretepel ter vrgel po stop nicah. Ghyzi je Karolikova prijavil policiji, ki je predala vso za devo Zavezniškemu vojaikemu sodišču, čeprav je bilo do neke mere Karolikovo vedenje pravičeno, ga je sodnik major Grabb obsodil vendarle na pla. čilo globe v znesku 30.000 jih bo moral Karolikov plačati do 31. avgusta; če bi tega ne storil, bo moral odsedeti v je' či dva meseca. šike Slovence jidairinfluenza che esercita su di essi la stam-pa slava» Ko so ljudje videli, da jim pismonoša stalno prinaša list. ki nosi naslov «Paesi tuoi» so se vpraševali, kaj pravzaprav pomeni «Paesi tuoi», ter ti dve niestka. besedi nista v rabi in sta jim zaradi tega popolnoma tuji. O politični vsebini, ljudje niso razpravljali, ker je niso razumeli, saj je vsem znano, da ljudje Beneške Slovenije, čeprav so obiskovali le italijanske šole, ne znajo italijanski ne govoriti, še manj pa citati razprave o politiki. Posledica vsiljevanja tega lističa je, da so ljudje začeli kratkomalo zavračati list ali pa ga prejemajo in uporabljajo za ovojni papir. Mnogi ga prejemajo., ker se boje biti zapisani v seznam, da zavračajo «la stampa pa-triotica«, kar bi imelo za marsikaterega beneškega Slovenca eprijetne posledice, ker bi ga imeli za protidržavnega elementa. Ce bi človek, ki je odvrnil «Paesi tuoi» zaprosil za potni list. da bi mogel iti v inozemstvo si služit kruh, ker ga na domačih tleh ne more dobiti, bi mu prav gotovo zavrnili prošnjo, ker bi informacije. ki jih izdajajo lokalni karabinjerji med drugim povedale «elemento sovversivo. filosla-vo, antiitaliano«. O tem smo se na lastne oči že večkrat prepričali in ugotovili več prime, rov, da takim ljudem niso dali potnega dovoljenja za inozemstvo. Tudi ljudem, ki prejemajo slovensko časopisje se godi enako in jim ne dajo niti drugih dovoljenj, kot na primer trgovska. NaSi ljudje so boječi, boje se karabinjerjev in vseh oblasti sploh. Rajši molčijo in trpijo, kot da bi napravili prizive, ker' vedo. da bi bilo končno vse zaman. V takih razmerah so začeli širiti list «Paesi tuoi». Zanimivo je, da ga pošiljajo ravno tistim, ki prejemajo slo. vensko časopisje, zlasti glasilo beneških Slovencev «Matajur» «Paesi tuoi» posveča največ pažnje domačim problemom, se bori proti avtonomiji, žali in obrekuje domačo slovensko duhovščino, ker rabi v cerkvi slovenski jezik, smatra za «emissari stranieri« vse tiste, ki trdijo, da so Slovenci. Tudi list «Matajur», je zanje «foglio straniero«, čeprav je tiskan z dovoljenjem videmskega sodišča. Kakor smo že rekli, naši ljudje razen učiteljstva, duhovnikov in nekaj intelektualcev, ki so^se izobraževali v italijanskih šolah, ne čitajo tega listi, ča, ker ga ne razumejo. Italijanski tisk ne zanima naših ljudi in to hdjn potrjuje dejstvo, da prodajo v Beneški Sloveniji zelo malo italijanskih časopisov V nekaterih občinah ni niti enega človeka, da bi bil naročen na «Gazzettino» ali ((Messaggero venetos. Povedali bi katere so te občine, a je bo. lje da molčimo, ker vemo, da bi se oblasti hitro začele zani. mati, kateri pismonoša nam je dal te podatke in če bi mu prišli na sled. bi ga prav gotovo odpustili z dela. Take so razmere, -v katerih mora živeti ljudstvo Beneške Slovenije. Postati mora «italia-nissimoo primorano je prejemati fašistični tisk, čeprav ga ne zna Čitati. in odpovedati se svoji narodnosti sicer ga čaka grob. Vojmir Tedoldi SINDIKALNA K^OPIKA sporazum med Italijo m riko; zmanjšanje izvoza Kosia- stralijo; povpraševanja in^ nudbe za zastopstvo iz ^ je. določila ministrstva z® dustrijo in trgovino za Pr ' Čokolade in čokoladnega Zvišana družinsko doklada obrtnikom Zveza obrtnikov šport-«8? jim članom, da je te Fj iv.ed Generalno konfe meščerici s pelnajstdnevn° čo pa od 16. junija dalie' ,, Romeo in 'lrstii V -------- Slovensko narodno M Trstu, priredi dne 1 avgusta zvečer na Pr05""’^ stadionu Prvi maj Sha^i^ vo dramo ((Romeo in ^ V soboto 2. avgusta f’ 0-prosv^1 \i\^ av.ob^uini- gamzira zveza štev v Gorici v Trst k drugi predsta'1-^ lir. n j in vstopnina stane .jpie^ | Odhod v soboto ob 18 ^8(i)e'''' kavarne Bratuž v Ul- pe^1 Vpisovanje do vkliuč®0 1. avgusta. K I N 0 je? VERDI, 17: ((Pristanih® i ska», S. Winters in Nally. CENTRALE. 17: I dežni konj#, G. Mayet 1 Rogers. ^ MODERNO. 17: «Jim iz gle», J. Weismuller. ^ ESTIVO. 21: ((MaracaM^I R. Rascel. VITTORIA. Zaprt. Stari in novi bankovci po 100 lir GORICA, 30. — Z ministrskim odlokom z dne 4. julija 1952, ki bo v kratkem objavljen v Uradnem listu, so stopili v veljavo novi bankovci po 100 lir, z istim dnem bo Banca d’Italia prenehala z izdajo starih bankovcev po 100 lir, veljavnost katerih bo zapadla 30. junija 1953. 5-DNEVMI \l$ V DALMACIJO Od 4. do 8. septfrf#* priredi »Adria - VPjp 5-dnevni izlet v cijo z naslednjim*^ ' dom: Odhod iz parnikom aDalmaciPopJ 4. uri zjutraj. ObisK Hitije. Raba., Zadra, s\jfr ka, Splita, Dubro^u Kotora in zopet , Prekinitev vožnje %tov bu, v Splitu in O., jo- Izboljšanje mezd tiskarjev v tiskarnah trgovskega značaja Na sedežu Industrijskega združenja so podpisali spora, zum, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje veljavnost pogodbe, podpisane v Italiji nied delodajalci in predstavniki ti Škarjev dne 21. julija 1952. fa sporazum velja za vse tiskarje, razen za one, ki delajo pri dnevnikih, za katere je bil sklenjen že prej ločen spora zum. S to pogodbo so se zvišale o. snovne plače in mezde uradnikov in delavcev tiskarske stroke. Sporazum, podpisan v Trstu, predvideva, da bodo tržaški tiskarji ohranili prednosti, ki so jih imeli ze pred podpisom pogodbe v primeri s tiskarji v Italiji. Sporazum ve. lja za vse osebje tiskarskih podjetij, razen seveda za tiskarne dnevnikov, V Tržaški konopljarni je začela končno delovati tehnična Komisija, ki se mora izreči o znanem Siporu, ki je nastal tedaj, ko je vodstvo tovarne za. Iitevalo, da morajo delati tkal. ke na 4 statvah in so delavke takrat delo zapustile. Seveda ho morala komisija upoštevati tedanje delovne pogoje in surovine, ki so jih tedaj uporabljali. Te surovine pa so bile mnogo slabše od sedanjih Predložite prošnje za pokojnino do 31, avgusta Pokrajinski odsek vojnih žrtev v Vidmu obvešča vse interesente, da 31. avgusta t. 1. nepreklicno zapade rok za predložitev prošenj za pokojnino v smislu zakona 10. avgusta 1950 št. 648. Za morebitne nasvete se je treba obrniti med uradnimi uramj na sedež uSezione pro-vinciale vittime civHi di guer-ra», v Vidmu, Ul. Belloni 12. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdikam, da si na njenem sedežu na Korzu Italija št. 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: Izvoz cunj preko carine; uvoz gojenih biserov iz Japonske: izvoz pbvrtnine v obmejnem predelu; določila medministrskega odbora v prid italijanskim proizvodom; nove koncesije za začasen uvoz; tabela «Import»; izvoz 2500 ton amonijevega sulfata na Holandsko; razdeljevanje predujma na kontingente; trgovinska izmenjavanja med Francijo; globalni kompenzacijski niku in na povrat^# pet v Splitu, kjer s' je izletniki ogledali jr* prenočili. PrvovrslO* irf na na ladji. Z vpisov' jjtf prično takoj. Cena v pi*1 (vključena hrana •S. pl* nočišče) je lir 14.3‘"’(ji> vpisu plača vsak 'z‘ (P1 polovico vsote, dv'a # pred odhodom P3 ostanek. ^ Ker je število J** t». kov omejeno, se zainteresirani c* rf* vpišejo. Vpisovanje p «Adria-Express», v1 bio Severo 5-b. . =________ lO-dneviii ^ v ttalmac^ uAdria - Express» od 24. avgusta d° tembra 1952 IZLET PO DAL M**, 21. 7- 0 Vpisovanje od Ker je število pr0*Z{«<*' omejeno, naj se 1,0 senti čimprej W Dr. N. Gl odsoten € A D E X da*«5. DO . IZLET V Ljubljano Celje Maribor Ptui Vpisovanje do d!1 jjjl Ib. IN 17. AVliUSlA IZLET V Ajdovščino Vipavo in Bled ,4 Vpisovanje do ^ ^ 1052 pri «Aflrid~\ Francoski novinar GUSTAV ROBERT o francoskem kominformizmu jnonujnosH,da si Jugoslavija ,n Francija pomagata v borbi ProH fašizmu in stalinizmu 'ovanski prijatelji so ! V.,raznih razgovorih, ki so tr. .?** zadnjih dogodkov ncije, pogosto prosili naj bi Povedal o njih, svoje mnenje. s' vseh obveznosti, ki , ”na tujec do države, ki ga .^Prejela kot gosta, bom sku-;.i._ Povedati svoje mnenje eno ter z vso umerjenostjo. Ze v samem začetku se opra-čelZa nekatera svoja na- nepriieLb°d0 kakemu bralcu J ma, vendar sem prepri. bo.tak bralec milostno tkih ’ r v svoiifl dveh obide n ®os^at>iji, sem opazil, traven prejemajo Jugoslovani io - ZOv 2 navadno simpati-hit °k ZareS prijateljsko, j p j. prijateljstvo ima svo- sloBn»e?lnev Z9°dovini. Jugo-ioioljuhl l^dstvo, ki je sver lid niknl °/i dStvo' ne P°zab-la rev i ■ :e Francija dežela et,oluclle leta 1879., deželo Z??e iz leta 1871. in da bri lm- k0 se je hra- Vrišu „„ 1 narod uprl tujcu, vi f * P°m°č najboljši sino. 7 anc°skega naroda ^ZTTe^n1- P(lrtiji vati v ’ • cem imeno- t0 skvZUnUtiČn°’ zat0 ker je dežZ2 T *° partipa oma’ rala * .en1, da ?e špekuli-ki je željo po miru, coztt ir, ■ 3 vsakemu Fran- na Tei vreden tega i me-dituj usnpf^1 36 po °svobo-. mobilizirati del Ur 122 Z 9esl°m o miru ne smeli?™}, da-Se' Nemčija Pien je oborožiti. V ta na-lestanke °Vstda vsa sredstva; ■ zborovanja, manife- staciie JUTovanja, manije- ^a nejcaj°xiSe po zidovih itd 5ti_ mkiii ^a nekai -* po zidovih, itd Stt misliliCaJa so kominformi-ClI3, toda’ I0™ dosegli svoj naPovedni aLln°v aukazn je ^ogat;n *« novo, nacionalno Pepiskn - ----> "“(-‘ununt-j oojsfco s svojim vrhov. ter vojno «ukazi> se indu- mora P°le„ °žinslcj 3e Stalin obljubil l°m, ^ nacističnim genera-ie Poloj °d° sPet zavzeli svo-jini .a,e- svoja mesta ter tecijo popolno rehabili- iip-d in ® Udarec je bil zelo SP°Sobvr,*t-Ub ,vsei akrobatski delam , allnskega tiska, so ,fi tr, ■ ° °StT0 odgovorili. rilo le V nekai dneh pokva-tadnZe propaPandističn0 delo Ph dvaindvajsetih let. topsl.S” le ztntisel skupne ev-je ambe začclu močne- 5e Sovi \ f.er i°iV' In ddavci so opa-nicd ruskimi kon-?aUirni lmi taborišči in hu-tbe zapori civilizirane dr- fipu n“Cl se niso odzvali itr so stavko in to niti . se doslei čutili ud ^jšeS°i„Se. doslej čutili „UJ =ačri„,Cetudi so izbrali *ier . stavke ravno ^arjj dvodnevnega dara ■ ^"cvnega prazn i SeUer„12 rev'rje« Calais« fci so se navadno potoni, najmoč-dan predpražnika. ter u- Seteže Se‘iniiU Markiovics je podvojil naskok, v 12. minuti pa je Szivos zabil še tretji gol. Pri stanju 3-0 Nizozemci niso obupali in Van Veggelen je v 19. minuti zmanjša! razliko. Takoj po odmoru je Karpati dal četrti gol, a Van Veggelen je v 9. minuti ob navdušenem Sesti jugoslovanski gol na tekmi proti Švedski. poskakovanju obeh princes znižal na 4-2. Sest minut kasneje je Smol s tretjim golom vnesel v tekmo surovost in nervozo. Madžari so si že skoraj oddahnili, ko je iz gneče eno minuto pred koncem Van Feggelen izenačil. Organizatorji so povabili Madžare, naj se pomirijo in potem šele protestirajo proti sodniku. «Toda če se bodo pritožili -— je dejal neki funkcionar vaterpolo zveze — najbrž ne bodo uslišani. Njihova krivda je, če so doživeli neuspeh. Pri stanju 4-1 bi morali obdržati pritisk. Točko jim je vzela taktična napaka«, * * * ZDA - BELGIJA Ameriško vaterpolo moštvo je nastopilo na olimpijskem turnirju brez pretez. Ni se borilo za medalje, vsaj v začetku ne. Taki načrti so se porodili v glavah ameriških igralcev šele po zmagi nad Belgijo. Ta zmaga je rezultat boljšega pla vanja, točnejše skupne igre in pomanjkanja nervoze. Belgijci so bili podrejeni od začetka do konca. V prvih minutah so ZDA prišle v vodstvo s Hughesom, takoj nato je Burns zabil drugi gol. V 16. minuti so Aroerikanci po krajšem belgijskem obdobju nadmoči, ki je prinesla gol, dali še tretji gol. S topovskim strelom iz razdalje šestih metrov je Hughes odprl vrata v mrežo in nekaj sekund zatem ponovil podvig. V drugem polčasu so se Belgijci pametno zavedli, a so dosegli prvi gol šele v 14. minuti, ko so nasprotniki bili številčno slabši. Hughes in Jarworski sta morala zapustiti bojišče. V zadnjih šestih minutah je pred ameriškimi vrati bilo do- DANASNJI PROGRAM: Jahanje, kolesarstvo, boksanje. Košarka: Bolgarija-Cile, Francija-Brazilija, Urugvaj-SZ, Argemtina-ZDA. Plava« nje: izločilne tekme na 1500 m prosto, izločilne tekme na 400 m prosto ženske, 100 m hrbtno ženske, polfinale 100 m hrbtno, moški skoki s stolpa. Vaterpolo, med drugim tudi Madžarska-Jugoslavija. kazalo, da nobeno teh moštev ne bo doseglo več gola, dokler ni minuto pred koncem Polito iz razdalje osmih metrov pre-varil Ribero. ERNESTO BARCELLA * « * HELSINKI, 30. — List Hel-singin Sanomat piše v svoji današnji številki, da so letošnje olimpijske igre boljše od tistih iz Los Angelesa, Berlina in Londona. Devet svetovnih rekordov so dosegli v Los Angelesu, osem v Berlinu, enega v Londonu, medtem ko so letos dosegli kar dvanajst rekordov. * * * HELSINKI, 30. — Nemec Schade je zmagal v teku na 5000 m na poolimpijskem tekmovanju v Turku s časom 14:19.2. Nastopili so tekmovalci ZDA, Romunije, Madžarske, Italije, Izraela in Finske. Ostali vidnejši rezultati: 100 M: 1. BAKER (ZDA) 10.7, 2. Matson (ZDA) 10.8, 3. Tabak (Izrael) 10.8. 1000 M: 1. VAHARANTA (Finska) 2:24.4, DISK: 1. CONSOLINI (Ital.) 53.34, 2. Tosi (Ital.) 50.04, 3. Fuchs (ZDA) 46.77. SKOK V VkSINO: I. SISTER (Romun.) 2.00, 2. Betiton (ZDA) 1.90, 3. Palme (Finska) 1.85 Edini preostali jugoslovanski boksar: Križmanič v tretjem kolu HELSINKI, 30. — Jugoslo-vanski boksarji danes nisp imeli dobrega dne. Edino Križma. nič se je plasiral v nadaljnje tekmovanje. Porazil je na točke Belgijca Marsilla. Jugoslovan, je bil mnogo boljši v vseh treh krogih. Sovljanski je izgubil proti Francozu Weismannu vsled; diskvalifikacije v tretjem krogu. Tudi Redlija je premagal Južnoafričan Leisching. Danes so vzbudili razburjenje sodniki satelitskih-dežel, ki proglasijo vedno zg zmagovalca boksarja SZ, tudi če je očitno slabši nasprotnik. Sporočajo, da ne bodo dode. lili v posameznih kategorijah četrtega, petega in šestega mesta. Zmagovalec posamezne kategorije bo dobil zlato, drugo-plasirani srebrno medaljQi oba premagana polfinalista pa bosta uvrščena skupaj na tretje mesto. To so določili, ker se je opazilo, da imajo tekmovalci zelo malo volje, da bi se enkrat poraženi še v drugič borili za manj važne plasmaje. Velika borba Boiteux-Konno Skanata na 100 m hrbtno 1:07.5 (Naše poročilo) HELSINKI, 30. — V. sredi-šču današnjega plavalnega programa je bila finalna tekma v plavanju na 400 m prosto. Po epski borbi je zmagal Framcoz Jean Boiteux z metrom naskoka pred Američanom Fordom Komnom. 3500 gledalcev je na nogah sledilo razvoju tekme. Do 200 m pred ciljem je večina finalistov plavala skupaj. Končno je dobil neznaten naskok Boiteuz, ki se je z izred• nim finišem prvi dotaknil cilja. Gledalcem se je tedaj nudil še popolnoma nešportni užitek, Za katerega niso plačali. Boi. teux sen. je bil med najbolj vnetimi gledalci in ko je videl, da je njegov rodni sin zavzel prvo mesto, ni več vzdržal. Solze so mu tekle po licu, ko je brez pomišljanja skočil v vodo. Cez čas se je videla iz mokrega elementa samo črna čepica. Med dobrodušnim navijanjem občinstva je Bo iteux jun. privlekel na površje ožeta, nato sta se skupaj potopila, se objemala in poljubljala. Francozov čas je 4:30.7, kar predstavlja novi olimpijski re- Bozon je v izločanih tekmah plaval samo 1:07.8. On lahko doseže skoraj štiri sekunde boljši čas. KOŠARKA kaj živahno. Vsi Belgijci so se pognali v napad, vendar Arne-rikanci niso dopustili gola. * * * ITALIJA - ŠPANIJA Tudi v tekmi Italija-Spanija je rezultat bil znan šele v zadnji minuti, ko so Italijani dosegli drugi gol in s tem zmago. Spanci napadajo, toda gol doseže v tretji minuti Italija. Levo krilo Arena izkoristi luknjo v španski obrambi in se znajde sam pred vratarjem Ribero, ki mu plava naproti. Arena poda žogo bližnjemu srednjemu napadalcu De Sanzuanu, ki strelja v prazni gol 1-0. Ko je izvrstni jugoslovanski sodnik Polič izključil zaradi grobe igre Italijana Ognia, so Spanci lcmalu izenačili. Minuto pred kancem polčasa sodnik ni priznal Mestresovega gola. V drugem delu so Italijani nekoliko boljši, vendar dobra španska obramba prepreči nevarnejše situacije. Tempo je bil oster; vendar je (Naše poročilo) HELSINKI, 30. — Sovjetska zveza je v -košarski porazila Cile z rezultatom 78:60 (41:29). Rusi so se s tem plasirali v polfinale in bodo jutri igrali proti Urugvaju. V drugem polfinalnem srečanju bosta nasto. pili moštvi ZDA in Argentine. Igralci v rdeči majici niso imeli hudega dela. Skoraj celo tekmo so vodili z dvajsetimi točkami naskoka. Kot običajno je tudi danes igral glav. no vlogo brkati študent Kor-kila. Samo eden mu je bil dorasel nasprotnik: Ciko Ber-nado. Meri 163 cm, a je brez strahu krotil 195 cm visokega sovjetskega centra. URUGVAJ-ARGENTINA 66-65 (39-31) Čeprav so Urugvajci imeli dva svoja igralca diskvalificirana zaradi napada na sodnika, so vendar porazili favorita za končno zmago, Argentino, z eno samo točko naskoka. Po koncu tekme na eni strani objemanje, na drugi potoki solz. Obe moštvi se plasirata v polfinale. Argentina bi hotela poraziti ZDA, kot se ji je to posrečilo na svetovnem prven. stvu meseca marca, toda tokrat je naloga mnogo težja. Tekma med latinskimi sosedi, ki poznajo igro partnerja in imajo enako vroč karakter. Kot smo že rekli, solz in jokanja na pretek. V tem je prednjačil Enrique Balino, član u rugvajske petorice, ki v zadnjih sekundah tekme pri stanju 61-61 ni realiziral osebne napake. Nadaljevanje je bilo čudno. Nobeno moštvo ni hotelo izgubiti žoge, zato so jo enostavno blokirali. Minuto pred koncem nadaljevanja je Martin Acosta streljal v koš, toda sodnik ga ni priznal, marveč' se je izrekel za osebno napako. Policija je bila v alarmu, toda vse se je zaključilo mirno. Urugvaj je zmagal. ZDA-BRAZILIJA 57-53 (24-26) Brazilci so ujeli Američane v zelo slabi formi in bi lahko celo zmagali. Angleo Bonfiettu je v prvem polčasu vodil vse akcije in jih zaključil s strelom z velike razdalje, ne da bi Skušal preiti obrambo Na ta Tl prekleti trockist! način je dosegel 16 točk, nje. go v pomočnik Alfredo Rodri-gues pa enajst. Ameriški trener Warren Womble je neprenehoma menjaval igralce, dokler ni našel zadovoljivo postavo v moštvu univerze iz Kansasa, pod vodstvom nebotičnega Clyda Lovelletta. V drugem delu so Američani počasi našli same sebe. Rusi in novi Kitajci so ves čas tekme bistro opazovali igro in si neprestano beležili opazke. Omenimo lahko dva incidenta: Dan Pippan je zasledoval žogo, ko se je spotaknil in se znašel skoraj v naročju finske, ga ministrskega predsednika. Drugi: ta pravzaprav niti ni bil incident, ker egipčanski sodnik ne razume portugalščine. Bilo je tako: Brazilski igralec je moral zapustiti igrišče zaradi štirih osebnih napak. Sodnik se mu prikloni, igralec se pokloni še globlje, obenem pa reče: «Pes, sin psa«. Sodnik misli, da je bil izrečen na njegov račun kompliment, se sladkp nasmeji in se pokloni skoraj do tal. BOLGARIJA-FRANCIJA 67-58 (39-23) Francosko moštvo se še ni potolažilo za visok poraz proti Argentini in je nudilo nepriča. kovano slab odpor Bolgariji. Današnji zmagovalci so bili nižji, počasnejši in celo tehnično manj izgrajeni od nasprotnikov. V sedmi minuti so Bolgari prišli v vodstvo in so takoj nabrali zalogo desetjh točk. Francoska ravnodušnost jim je dala krila. Bolgarov, nismo več spoznali. Obe moštvi se bosta borili za peto in šesto mesto. ROBERT MUSEL kord. Starega je Roitevzc dtose. gel včeraj s časom 4:33-1. Za Francozom in Havajcem je izbojeval bronasto medaljo švedski as Olaf Ostrand, ki je bil na cilju pred Angležem Vfarrdrokom, Američanom Moorom in Mc Larieom, herojem včerajšnje štafete 4x200 m. «Leteča riba ie dežele vzhaja, jočega spncas. ali pa domače povedano Euruhaši zavestno ni forsiral. Varčuje svoje sile za plavalni maraton: 1500 m. Po prvih 50 m je vodil O-strand, pri 100 m pa sta se vodstvu pridružila Konn in Boiteux. Cas 1:02.6. Kcmno in Boiteux sta prešla 200 m v 2:11.8, po 300 m je vodil Boi. teux s 3:21.4. Francoz je z izvrstnim obratom dobil 2 m na. skoka pred Američanom. Do konca se potem m mnogo spremenilo. Pri zadnjem obratu je Konno imel samo meter zamude, katere pa ni mogel nadok. nadiiti. Danes so nastopili tudi Plavalci na 100 m hrbtno. V izločilnih tekmah se dosegli najboljše čase. Oykawa (1:06.0), Tayl)or (1:7.2) in Skanata (1:7.05). Ti rezultati seveda še ne pomenijo mnogo, saj je jasno, da bo za uspeh v finalu po. treben boljši čas. Madžarska in ZDA sta osvojili prvo mesto v ženski štafeti 4x100 m. Iz Stockholma je danes prispel z letalom svetoimi rekor. der v plavanju Nemec Herbert Klein, Z njim je dopotoval tudi njegov trener Jugoslovan Darko Prvan. Klein brani proti nasprotnikom iz celega sveta svoj rekord na 200 m prsno: 2:27.3. DANIEL F. GILMORE REZULTATI: 400 M PROSTO finale: 1. BOITEUX (Franc.) 4:30.7, Konno (ZDA) 4:31.3, 3. Ostrand’(Sved.) 4:35.2, 4. Dun-can (Juž. Afr.) 4:37.9, 5. War-drop (Angl.) 4:39.9, 6. Moore (ZDA) 4:40.1, 7. McLane (ZDA) 4:40.3, 8 Furuhaši (Jap.) 4:42.1. ŠTAFETA 4x100 (ženske) 1. skupina: 1; MADŽARSKA 4:32.5, 2. Anglija 4:36.0, 3. Danska 4:36.4, Nemčija 4:42.7, 5. Italija 4:52.6, 6. Japonska 4:54.0. 2. skupina.: 1. ZDA 4:28.1 (novi olimpijski rekord), 2. Holandska 4:30.6, 3. Švedska 4:38.1, 4. Francija 4:42.0, 5. Kanada 4:54.8, 6. Belgija 4:54.8, 7. Finska 4:56.0. V finale se plasirajo: ZDA, Holandska, Madžarska, Anglija, Danska, Nemčija, Švedska Francija. 100 M HRBTNO 1. skupina: 1. BOZON (Franc.) 1:07.8, 2. Stack (ZDA) 1:08.9, 3. Wardrop (Angl.) 1:09.9, 4. Furuhaši (Jap.) 1:10.7, 5. Lopatin (SZ) 1:10.8, 6. Beaumont (Kanada). 2. skupina: 1. GALVAO (Argent.) 1:08.1, 2. Nišino (Jap.) 1:10.1, 3. Mejia (Meh.) 1:10.7, 4. Koppelstatter (Avstrija) 1:11.9, 5. Gericke (Švica) 1:12.6, 6. Boniecki (Poljska) 1:13.4. 3. skupina: 1. TAYLOR (ZDA) 1:07.2, 2. Skanata (Jugosl.) 1:07.5", 3. Gonzales (Braz.) 1:09.7, 4. Bacik (CSR) 1:10.2, 5. Nyeki (Madž.) 1:10.6, 6, Salmon (Kanada) 1:13.8. 4. skupina: I. Oyokawa (ZDA) 1:06.0, 2. Meiring (Juž, Afr.) 1:08.5, 3. Pavan (Braz.) 1:09.1, 4. Van der Veen (Hol.) 1:19.0, 5. Barman (Indija) 1:27.3. 5. skupina: 1. BROCKWAY (Angl.) 1:08.8, 2. Zins (Franc.) 1:09.7, 3. Monteiro da Fonseca (Braz.) 1:09.9, 4. Jagajduk (SZ) 1:11.4, 5. Huan-Yu (Kitaj.) 1:12.3, 6. Barbeiro (Portug.) 1:13.0. 6. skupina: 1. MASSARIA (Ital.) 1:08.8, 2 Solojev (SZ) 1:09.5, 3. Hur-ring (Nova Zel.) 1:09.6, 4. Gyongyosi (Madž.) 1:10.0, 5. O’Nei'11 (Avstral.) 1:10.5, 6. Marttinen (Finska) 1:15.2. Polfinale: Oyokawa (ZDA), Taylor (ZDA), Skanata (Jug.) Bozon (Franc.), Calvao (Arg.), Meiring (Juž. Afr.), Brockway (Angl.), Massaria (Ital.), Stack (ZDA), Pavan (Braz.), Solojev (SZ), Hurring (N. Zel.), Con-cales (Braz.), Zins (Franc.), Wardrop (Angl.), Monteiro da Fonseca (Braz.). ZENSKI SKOKI finale: 1. MCOORMiCK (ZDA) 147.30, 2. Moreau (Franc.) 139.34, 3. Jensen Oisen (ZDA) 127.57, 4. Krutova (SZ) 116.86, 5. We4sh (Angl.) 116.38, 6. Ziga-lova (SZ) 113.83, 7. Pellissard (Franc.) 111.98, 8. Long (Anglija) 108.82. * ir- * HELSINKI, 30. — Madžarsko moštvo v sabljanju je osvojilo zlato medaljo v sablji za moštva. Drugo mesto so zavzeli Italijani pred Francijo, ZDA, Belgijo in Avstrijo. KINO V TESTI ExceIsior. 16.30: «Nihče mi ne bo verjel«, S. Hayward R, Young. Nazionale. 16.30: »Njegovo veličanstvo se poroči«, J. Powell. Filodrammatico. 16.30: «Bikobor-ka», Ester VVilliams. Arcobaleno. 16.30: «Charlotski festival«. Astra Rojan. 17.00: »Mehikanec«, R. MOntalban. Alabarda. 16.30: <:Indijanska grobnica«, K. Jantzen. Aurora. 16.00: «Karavana junakov«, E. Flynn. Anston. 16.00: «Vesela vdova«, J. Mc Donald. Garibaldi. 15.00: «Meb«ki zaliv«, J. Garfield, P. Neal. Ideale. 17.00: «Dva kaznjenca«, Richard Conte. Impero. Zaprto zaradi počitnic. Italia, 16.30: «Margie», J. Crain. ni«, S. Delair, B. Blier. Moderno. 17.00: «Anna Lucasta«, B. Cravvford, P. Goddari Savona. 16.00: «Napad na nebo*, H. Bogar, E. Parker. Vlale. Zaprto zaradi počitnic. Azzurro. 16.00: «Tropski bes«, n. Darnell, R. VVidmark. Belvedere. 16.30: «Kaspa, kralj džungle«, Buster Grabbe. Marconi. 16.30: «Vaški čude«. B. Hutton, E. Braoker. Masstmo. 16.0: »Sproščena neumnost«, L. Day, L. Ayres. Novo cine. 16.30: »Ceri greh«. Gino Cervi, Della Scala. Odeon. 16.00: «Nevihta na Indijskem oceanu«, C. Cravvford. Venezia. 16.00: «Ultimat Chicagu* Alan Ladd, Donna Reed. Poletni kino Rojan. 20.15: mantični avanturist«, G. P**- RADIO J IdObLOVAS SKL CON E TRSTA 254,6 m ali 1178 kc ČETRTEK, 31. Julija JS5J 6.45 Kaj je danes novega ”* pogovor z ženo. 7.00 Poročila. 7-!' Slovenske narodne. 13.30 por«1' la. 13.45 Od včeraj do dane*-13.50 Domači zvoki igra kopal*' ški orkester od Sv. Nikola)3, 14.20 Po svetu okrog. 18-15 rodne pesmi. 18,30 Iz naše narod’ ne revolucije. 18.40 Operetne peve igrajo razni orkestri. I9-’’ Poročila. 23.10 Glasba za ia^ noč. 23.30 Zadnja poročila. TRST II. 306,1 m ali 980 kc-sele 11.30 Lahki orkestri. 12.10 vsakega nekaj. 12.45 Porot111, 13.00 Domači motivi. 13.30 Pe*; ritmična glasba, 14.00 poroči11, 14.15 Lahka glasba. 17.30 Pl^ glasba. 18.15 Glasbeno predaj nje. 18.45 Zabavna glasba. Slovenščina za Slovence, l9’!. Slavni violinisti in pianisti. Poročila. 20.00 Olimpijska nika. 20.30 Okno v svet. Lahka glasba. 21.00 Som«^ Maugham: Viktorija, igra v dej. 23.00 Večerni ples. 23,15 ro ročila. trst i. 7.45 Jutranja glasba. 11.3® matiziran roman. 13.55 Koh^ jo glasba. 14.15 Tretja stran. *L, Spored BBC. 18.00 SimfO"?^. glasba. 18.45 Olimpijske igre- 1.25 Štirje klavirji. 19.35 niški nasveti. 1.50 Športne _ -ktual^ sti. 22.15 Sen poletne noči. Sergij Koussewitsky. 22.30 Or« Ster. 23.30 Nočna glasba. 23.50 limpijske igre. SLOVENIJA 327.1 m 202.1 m 212.4 » 12.00 PosluSaJte znan* ***’?% je. 12.30 Poročila. 13.15 P«*',, spored popularne slovenske stične in komorne glasbe. 1* Slovenske narodne pesmi- 19' Samospeve poje sopranistka “ nja Hočevarjeva. 19.30 Poroč^ 20.15 Slovenske narodne PeS1h 21.00 Iz del Edvarda Gri« (glasbena oddaja s komentarje®/ 22.00 Poročila. 22,20 Igra Stude” ski plesni sekstet. Kdor uporablja pihloos svetuje {HhlilBS KOMPLETNE INSTALACIJE od 12.000 lir dalje ~-------------- r" ::-laaiiBg^ PKODAJALCK NA VNEM TERITORIJ# Challeb Q)ichm& 46. Prevedel prof. dr. Pr. Bradač »Spočetka sem obračal svoje oči od njega proč, kajti jaz sem vedel, česar on ni felutil — in bil sem vesel in ponosen na svoje znanje — da blaznost gori v mojih očeh kakor peklenski ogenj. Sedela sva nekaj minut molč6. Slednjič je on povzel besedo In rekel, češ da je moje veselo življenje In moji čudni govori tako kmalu po smrti njegove sestre žalitev njenega spomina — če primerja razne okoliščine, ki so prej ušle njegovi pozornosti, mora misliti, da nisem lepo ravnal z njo — hoče vedeti, ali ima prav, če se mu dozdeva, kakor da hočem skruniti njen spomin in njeno lodbino — uniforma, ki jo nosi, zahteva, da hoče tako izjavo. «Ta človek si je svoj oficirski patent kupil z mojim denarjem in s srečo svoje sestre. Skovali so bili zaroto, da se polaste mojega premoženja, in njega so potisnili naprej. On je najbolj delal na to, da prisili sestro, da mi da svojo roko, dočim je predobro vedel, da je njeno srce pripadalo cmevkajočemu fantiču. Njegova uniforma je zahtevala? Njegova sramotna livreja! Pogledal sem ga — nisem mogel drugače — a nisem zinil besede. «Kako se je izpremenil pred mojimi pogledi! Bil je pogumen človek, toda tori je izginila iz njegovih lic in odmaknil je svoj stol od mene. Jaz pa sem se mu s svojim primeknil; In ko sem se smejal — kajti bil sem ravno dobre volje — sem videl, kako drgeče od groze. Čutil sem, kako kipi blaznost v meni. Siromak se me je baL» ««Vi ste bili izredno ljubeznivi s svojo sestro, dokler je živela, »» sem rekel, ««izred no ljubeznivi.«« Gledal je nemirno okrog sebe in videl sem, kako trdno je zgrabil naslonilo, odgovoril pa ni ničesar. ««0, vi lopov,»> sem nadaljeval, ««dobro sem vas pregledal; poznam vašo peklensko, zoper mene skovano zaroto; vem, da je bilo njeno srce pri drugem, ko ste jo vi prisilili, da se je poročila z menoj. Vem — vem.«« «Nenadno je skočil s stola, ga vzdignil ter mi zaklical, naj se mu ne bližam — zakaj medtem ko sem govoril, sem se pomikal zmerom bliže k njemu.« «Bolj sem kričal, kakor govoril, zakaj čutil sem, kako besne v mojih žilah kipeče, žareče strasti, in davno znani duhovi so mi šepetali in govorili, naj mu iztrgam srce iz prsi> ««Podlež, strela naj me ubije,«« sem vzkliknil in se vrgel nanj; ««Jaz sem jo umoril! Jaz sem blazen. Pogini! Kri, tvojo tori — hočem, hočem jo!»» «V svoji prepasti je vrgel stol proti mern, a jaz sem se mu z lahko kretnjo izognil; pograbil sem ga, padla sva in se valjala po tleh.« «Bil Je krasen boj, zakaj on je bil velik ta močan ter se je boril za svoje življenje, v meni pa je bila sila blaznosti in žejalo me je po njegovi krvi. Vedel sem, da je ni moči enake moji, in se nisem motil — spet sem imel prav, četudi sem bil blazen. Moči so ga zapuščale. Pokleknil sem mu na prsi in ga besno zagra- bil z obema rokama za vrat. Obraz mu je postal škrlatnordeč in meni je bilo, kakor da me zasmehuje z jezikom in očmi, ki so mu silile iz glave. Stiskal sem silneje, besneje. Zdajci so se odprla z veliko lomastjo vrata ln v sobo Je planila mnočlca ljudi ter so drug drugega izipodbujali, naj zgrabijo blaznika.« /(Moja skrivnost je bila odkrita in ni mi ostalo nič drugega, kakor boriti se za svojo prostost. Bil sem na nogah, še preden je kdo položil roko name; planil sem mednje ter si s krepkimi rokami napravil pot skozi množico, kakor da sem imel sekiro v roki in sekal okrog sebe. Prišel sem do vrat, skočil čez ograjo stopnic in bil v dveh trenutkih na temni cesti. «Tekel sem ln nihče se me ni upal zadržati. Slišal sem, da tečejo za menoj, ta sem podvojil svojo brzino. Slednjič jih nisem več slišal, vendar pa sem še zmerom bežal; skakal sem čez plotove in jarke z divjim krikom, ki so ga spremljala čudna bitja, brzeča okrog mene. Demoni so me vzeli v naročje in so leteli z menoj na vetru dalje, ki je vse pred seboj podiral, in ropot in divjanje in naglica — vse je bilo tako veliko, da se ml je vrtelo po glavi, dokler me niso slednjič z vso silo vrgli na zemljo. Ko sem se prebudil iz omotice, sem bil tu — tu v tej lepi celici, kamor le redkokdaj posije sonce, večkrat pa mesec z žarki, ki mi samo odkrivajo črne sence okrog mene in molčečo postavo v kotu. Kadar ležim in ne spim, slišim včasih lz oddaljenih celic čudno kričanje. Ne vem, kaj to pomeni, toda to ni kričanje blede postave in ni z njo v nobeni zvezi, zakaj od prvega jutranjega svita vse do večera stoji nepremično na istem mestu, posluša godbo mojih verig in gleda, kako rijem, se zvijam in valjam po svojem slamnatem ležišču.« Na zadnji strani je bila naslednja pripomba, ki jo je bila zapisala druga roka: «Nesrečnik je živ žalosten zgled usodnih posledic mladost- nih razuzdanosti, kt Jih je nadaljeval tudi v poznejših Način njegovega življenja je rodil mrzlico in delirij. V delif" ga je obhajala misel, da je blaznost v njegovi rodbini ded1/ Nato je zabredel v tiho, otožno melanholijo ln slednjič je V°y popolnoma blazen in besen. Zadostni razlogi pričajo, da je % gova povest v glavnih točkah osnovana na dejstvih — da JI res doživel, kar seveda slika z bolestno domlsllijo. Tisti, ki L* znajo njegovo prejšnje življenje, se samo čudijo, da ga nje^,, strasti, ko jih ni več brzdal razum, niso zapeljale še v stra^ ša dejanja.« * * * Brleča sveča gospoda Pickwicka Je ravno hotela uga^lL ko je cltad poslednje besede rokopisa starega duhovnika; svarečega plapolanja je nenadno dogorela in gospod Plck^* . se je razburjen zgrozil. Boječe se je ozrl okrog sebe, legel 'r steljo, potegnil odejo čez ušesa in kmalu nato trdno zaspal- Ko se je prebudil, je sonce že jasno sijalo v okno; \e ze precej pozno. Njegova sinočnja otožnost se Je s temo, k1 zagrinjala pokrajino, popolnoma razpršila. Po izdatnem &‘.e\ ku so vsi štirje gospodje odrinili v Gravesend; za njimi Je mož, ki Je nosil kamen v leseni skrinjici. V Gravesend so li okrog ene; tja so bili naročili tudi svojo prtljago iz ^