244. številka. Ljubljana, v četrtek 23 oktobra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti preieman za avstro-ogrske dežele za vse letu 26 K za po eta 13 K za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poSdjenie na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pla<*me se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračalo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnlštvu naj se^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. ne premotijo vse imfamije, kar jih je na-gomilil sinoćnji »Slovenec«. t < i j «a*» VI 23. oktobra. Državni zbor. Včerajšnja seja je bila zopet pristna avstri|ska, v kateri se je kar pretakala nemška kultura ter so letele iz nemških vrst besede, kakor ušive i, komedijanti, banda itd Obravnaval se je nujni predlog posl. Hrubega o jezikovnih razmerah v šleziji. Proti je govoril posl. Lindner, za pa posl. D a s z y n 9 k i. Glavno besedo so vendar imeli znani nemški kričači Albrecht, Schonerer, Berger, Iro, Kasper, Pommer i. dr. Podpredsednik Kaiser se je skazai onemoglega proti škandalom. Nujnost se je končno odklonila. Posl. KlofaČ je zahteval zaradi nedostojnih psovk grajalni odsek zoper posl. Bergerja, kar se je tud) dovolilo. Izmed podanih interpelacij je omeniti ono posl. Berksa in tovarišev na justičnega ministra o jezikovnih odnošajih pri celjskem državnem pravdništvu. — Danes je zoptt seja. Moderni jeziki na gimnazijah. Vsled opetovanih predlogov odličnih pedagogov in profesorskih konferenc, ki so naučnemu ministrstvu priporočale, naj se pouk iz grščine in latinščine še bolj omeji ali docela opusti, ker nima nobene praktične vrednosti za življenje, nego le muči dijaštvo, vsled tega je naučno ministrstvo poskusilo vpeljati na dveh du-najskuh gimnazijah francoščino kot obligatan predmet. Ti poskusi so se posrečili docela, uspehi so prav lepi. Zato je uvedlo francoščino kot obligaten predmet še na drugih dunajskih gimnazijah, pa na nekaterih drugih izven Nižje Avstrijske. Povsod se dijaki uče francoščine z veseljem in uspešno. Tudi angleščine in italijančine se dijaki radi uče. Naučno ministrstvo išče profesorjev za moderne jezike ter je izdalo naredbo, da morejo mladi gimnazijski učitelji imeti moderne jezike kot glavni predmet, klasične jezike pa kot postranski. Dotični profesosorji dobe drinvne ustanove, da se bodo mogli na Francoskem in Angleškem oziroma v Italiji v svojem znanju izpopolniti. Moderni jeziki se bodo kot obligatni predmeti izpraševali pri zrelostni izkušnji, vendar pa radi nezadostnih redov dijaku izkušnje ne bo treba ponavljati. Prve zrelostne izkušnje iz francoščine so se vršile v minolem šolskem letu z docela zadovoljivim uspehom. Za naše gimnazije se ta reforma še in uveljavila, a želeti bi bilo, da bi se poleg imenovanih modernih jezikov učila ruščina vsaj kot prost predmet. Combes in francoski škofje. Papež in škofje so izprevideli, da vse kričanje klerikalnih listov in razgrajanje ter puntanje klerikalcev ne pomaga nič, da Combes vztraja na zakonu glede kongregacijskih šol ter da ima tudi v parlamentu za seboj močno večino. Zato so papež in škofje začeli ubirati druge strune. Ce ne gre s silo in z revoltami, mislijo, da pojde bolje s prošnjami. Nekaj škofov in kardinalov je torej poslalo Combesu peticijo, naj bi vlada ne postopala toli ostro in natančno proti puntar-! skim redom, in papež je sam pisal pismo j Combesu, v katerem ga prosi isto. Toda j tudi te prošnje ne izdajo ničesar. Ako se j kongregacije ne dajo avtorizirati, ako se j nočejo ukloniti državnim zakonom, Com-■ bes ne more odnehati. Klerikalci pa se nočejo pokoriti ustavi, zato je vlada v J izvajanju zakonov neizprosna. Škofje in kardinali nimajo pravice, vtikati se v ! ustavne določbe, njihov postop proti vladi pomeni rušenje konkordata. Zato je vlada pretrgala vsako direktno zvezo s škofi in j vladne stranke hočejo v parlamentu pred-! lagati, da se konkordat odpravi, da se država in cerkev ločita ter da se proračun za verstvo sploh odpravi. Za svoje cerkve in svoje zavode naj plačujejo klerikalci, zlasti bogataški škofje in kardinali, sami, država ima drugih potreb dovolj. Ministrski svet je sklenil, pozvati kardinala Perrauda, da prekliče svoje besede v pridigi na shodu v Orleansu, ki je s prižnice nazval ministrstvo »pokvarjeno«. Sicer napne drusje strune. Klerikalna blamaža v Kostanjevici. Klerikalci kar ne morejo preboleti, da v Kostanjevici sploh zborovati niso mogli in »Slovenec« laže kar se da in kolikor se da, da bi to blamažo prikril. V tem hrepenenju, zatajiti resnico, mu uidejo tudi največje budalosti, kakor je bila ona, da je 300 klerikalnih kmetov pustilo 30 liberalcem, da so shod preprečili. Povdarjati moramo pri tem, da so liberalci zasedli celo dvorišče, klerikalci pa so se skrivali v kotičke in gledali v tla. Klerikalci tudi nikakor niso bili razburjeni; kakor ovce so mirno čakali, da se shod zaključi. Klerikalni voditelji nikakor niso svojih mirili, kakor trdi »Slovenec«, 1. ker tega ni bilo treba, saj so klerikalci bili tako ponižni in tihi, da jih ni bilo treba miriti in 2. ker to sploh ni bilo mogoče, kajti razen Schweigerja in Pfeiferja se sploh nobeden ni upal na dvorišče. Čepeli so v farovžu in strahoma gledali na dvorišče. »Možem« so se hlačice tresle. Schwei-ger je pač naše prosil, naj mu puste govoriti, a vse je bilo zaman. Shod se je moral zaključiti. Popolnoma neresnično je torej, da se je v Kostanjevici vršil shod »Katoliškega političnega društva za krški in kostanjeviški okraj«. Shod je bil zaključen in se postavno ni moorel več otvoriti, tudi na župniškem hodniku ne. Ostalo je kakih 30 duhovnikov v župnišču, ki so prej pri oknih zijala prodajali in spustili so še nekoliko svojih kimovcev notri. O kakem shodu se torej ne more govoriti. »Slovenec« imenuje kostanjeviške liberalce tumpaste in neotesane, ker so delali obstrukcijo. Kako naj se pa potem imenuje nastop dr. Žlindre in drugih klerikalnih poslancev v deželnem zboru? Kostanjevčani so le kmetom pokazali, kaj je obstrukcija, kako so škofovi poslanci delali v deželnem zboru. LISTEK. Rhododendron. Arabeska. ČeSki spisal Fr. Herites. V salonu grofice de St. Jules se je zbrala precejšnja družba, izbrana iz najvišjih aristokratskih krogov p . . . skih. Lepa hišna gospodinja je pozdravila vsakega z ljubeznivim nasmehom. — »Camille de Sage«. S temi besedami ji je pokazal stari plemič d' Artois mladega postavnega moža. Camille de Sage se čudi neizmerni sreči, ki se je nasmehnila revežu, ko so ga privedli v salon tako krasne gospe, ter poljubi vroče njeno roko. Grofica mu odgovori z zelo ljubeznivim nasmehom: »Samo nobene skromnosti, gospod de Sage.--Vaš pesniški genij .. .« — Skromen talent, madame. — Ah, vi pesniki ste hinavci! Zunaj ste ponižni, ako vas spoštujejo, toda v srcu se jezite, če vam ne pada ves svet pred noge. — Apropos! Gospod de Sage — danes vas čaka veliko iznenađenje. Uberite, prosim vas, strune svoje lire, da zamorete Silno smešno ulogo je igral stari Pfeifer. Ta mož je res otročji. Med tem, ko je divjala obstrukcija, je nosil hruško po dvorišču in vsakemu, ki ga je hotel poslušati, je pravil: »Poglejte to lepo hruško! Gospod župnik so mi jo dali! Ta bi bila za razstavo«! Pfeifer je tudi že za razstavo! Schweiger je moral tudi marsikatero požreti. Kmetje so se še spominjali volilnega shoda v Krškem, ki ga je hotel ta Schweiger razgnati. Njegov namen se mu tedaj ni posrečil, kajti bil je tedaj s svojimi privrženci ne posebno rahlo na cesto postavljen. »Gospod župnik, to je za Krško, da boste vedeli«, so mu klicali ljudje, ko je moledoval, naj ga puste govoriti. Klerikalci so naskočili Kostanjevico in bili so sijajno poraženi! Večjega poraza kaka stranka sploh ne more doživeti, kakor če kje sploh ne more zbo rovati. Klerikalci bi radi stvar zasukali tako, da so liberalci preprečili shod v Kosta njevici radi tega, ker so se bali, da bi se govorilo o prodaji kostanjeviške graščine. V tem oziru uganja škofov list infamije prvo vrste. Klerikalci so ugrabili kmetom Pleter je, kjer so se naselili francoski menihi, in sedaj se jim skomina po k o stanjeviški graščini, da bi tudi tje spravili kake menihe, ki bi ljudstvo drli s svedrom. Veliko so se že trudili, da bi dobili kostanjeviško graščino v pest, a to se jim ni posrečilo, zdaj pa se boje, da splavajo njih načrti popolnoma po vodi ker hoče konsorcij naprednih mož kupiti graščino tako, da bodo kmetje imeli vse dobrote te graščine — ne kakor v Pleterjih — in povrh se še ustanovi obrtno podjetje, pri ka terem bodo imeli zaslužka. Nameravana transakcija bi bila v največjo korist kmetom, klerikalci pa bi se preprečili, da bi graščino dobili menihi in zato lažejo sedaj na najinfamnejši na čin. Kmetje krškega in kostanjeviškega okraja pa vedo dobro, koliko so vredna ta klerikalna obrekovanja in znto iih »udi dostojno pozdraviti krasoto, kakršne še niste nikdar videli. General Leontjev se vrača s potovanja ter počasti s svojo ne čakinjo Olgo moj salon. Grofica de St. Jules je odšla z dostojanstvenim poklonom od čudečega se de Sage-a, ki je, gledajoč za njo, šepetal: »Grofica de St. Jules govori brez izraza mržnje, brez ironije o krasoti nečakinje starega Leontjeva; gotovo je, da Olga ni lepša od nje — ali pa je dosegla grofičina ko-keterija toliko stopinjo--« — Ah, de Sage! Moj de Sage! — Stari d' Artois je pristopil k mladeniču ter mu prijateljski stisnil roko. Ali te je grofica očarala? Škoda, da si prišel danes. To je neugodno, v resnici neugodno! De St. Jules te je očarala, kakor vsakega druzega; no, ta utis ne bo trajal dolgo, — kmalu pride general Leontjev. — Danes je vsakemu na jeziku samo ta Leontjev — in samo Leontjev. — Samo zaradi njegove nečakinje, — je razjasnjeval d' Artois. — In veruj mi, prijatelj, najbujnejša fantazija, ki more naslikati ženo, pri pogiba koleno pred naravno prikaznijo Olge Leontjevne. — Ti jo poznaš? je vprašal mimo- grede de. S*ge ter iskal z očmi grofico de St. Jules. — Iz Rima, tam sem imel srečo, videti jo! A ta sreča je bila posebna, — ves rimski svet je želel videti krasoto »sibirske rože«. Da! tako so jo imenovali: »La rose de Sibćrie«. — Ah Olga Leontjevna, nadaljuje d' Artois, se ni nikdar in nikjer prikazala brez rudečega rhododendronovega cveta v laseh. — Rhododendron chrisanthum, — sibirska roža, — je pristavil resno in važno, kakor da ga hoče opozoriti na svoje botanično znanje, — njena obleka je bila vedno nasičena z vonjem, kakršnega ne dobiš niti v najglasovitejši pariški parfu-meriji, — vonjala je po nekem posebnem, omamljivem duhu, ki te je zopet spominjal sibirskega rhododendrona . . . — čudna naklonjenost! — Tedaj so se obrnile oči vseh k salonskim vratom, kjer je pozdravljala gro-finja de St. Jules starega in sivega Leont jeva, čegar roke se je držala njegova nečakinja. — Prekrasna je! se je Oglasil ves moški zbor; gospe so molčale, ali na njih čelu so se prikazale gube — dobroznano znamenje. — Rhododendron v laseh, — kaj meniš? Ali sem lagal? — Ali si že videl kdaj tako krasnega angelja, tako krasno vilo? — Poglej, prijatelj! — te temne oči — ali se ti ne vrti v glavi? — sedaj so v te obrnjene . . . De Sage je gledal v tla ter se nemirno igral z rokavico. Samo za nekoliko trenutkov je vzdignil oči, katere so se srečale z modrimi očmi gospe de st. Jules, toda kot blisk obrne svoj pogled od nje, preleti ves salon ter se ustavi na lepem stasu O'ge Leontjevne . . . Grofica predstavi z lahnim priklonom generala in njegovo nečakinjo. — D' Artois. — De Sage — mlad pesnik v službi Njegovega Veličanstva. — Zelo neznaten človek, — sliši se nekaj glasov obenem; seveda so šepetali, ali vendar tako glasno, da jO moral vsaj bližnji sosed slišati. Družba se je razdelila v manjše skupine. Predmet razgovora je bil vsem »sibirska roža« . . . starega generala Leontjeva, ki je imel polne prsi raznih redov in odlikovanj in čegar ime se je slavilo po vsej Evropi, se ni nihče niti spomnil. Godba je zadonela po salonu. Kakor na dan znak je poletel ves mladi moški svet Najnovejše politične vesti. Sploini shod avstrijskih žur-nali s to v se bo vršil prihodnjo soboto in nedeljo v Gradou. — Nemški carin ski tarif je propadel, ker je državni zbor zavrgel vladno predlogo s tem, da je sprejel minimalno carino na žito, kakršno je predlagala carinska komisija. — Grajalni odsek, ki ga je zahteval posl. Klofač v državnem zboru zaradi Bergerjevih psovk, da bo češki poslanci ušivci, se je sestavil takole: Ploj, Ofner, Roszkovski, Gnievvosz, Starzvn-ski, Fiedler, Pantuček in Weiser. — Svobodna obrtna zveza je sklicana za prihodnji teden k seji, da reši nekatere želje gostilničarjev in čevljarjev ter se izreče glede spremembe § 38. obrtnega reda. — Vojaške konference pod predsedstvom cesarja so se včeraj vršile na Dunaju. Razpravljalo se je o nasprotovanju ogrskega parlamenta zoper povišanje armade na ta način, da se pokličejo rezerviste pod orožje. — Odškodnina zagrebškim Srbom vsled opustošenja pri zadnjih izgredih je proračunjena na 70 000 K. V vladnih krogih se deluje na to, da se ta odškodnina ne plača iz deželnih sredstev, temuč jo naj poravna mestna občina zagrebška. — Srbski kralj je na konferenci politikov zagrozil vsem onim, ki tajno podko-pavajo njegov in kraljičin ugled pri ljudstvu. Kralj da ne bo dopustil, da bi se ponovili dogodki iz leta 1842. in 1858. — Ogrski državni proračun izkazuje za leto 1903 izdatkov 1,051.555.204 kron. Redno poslovanje vendar izkazuje plus 50,890.706 K. Investicijskega kredita bo zahtevala vlada 200 milijonov K, da se bodo prihodnja leta izvršile zgradbe novih železnic in regulacije rek. — V budim-beštanskem municipiju je prišlo včeraj do zelo burnih prizorov, ko je zahteval Vaszonvi, naj mestni svet zaprosi drž. zbor, naj se ne razpravlja o zakonskem načrtu glede sklicanja rezervistov v stalno službovanje. — Deželnozborske volitve na Nižje Avstrijskem so se pričele danes. Veleposestniki so sklenili med seboj kompromis, vsled katerega se voli 17 ustavovernih, 7 konservativnih in 6 poslancev srednje stranke. — Glede prodaje danskih otokov v zahodnji Indiji na Severno Ameriko je zavrgel danski drž. zbor vladno predlogo z 32 glasovi. — Burski generali so prišli včeraj v London ter bili od prebivalstva prijazno sprejeti. Dopisi. Iz Vipave. V nedeljo, dne 19.t.m, zvečer so se zbrali narodno-napredni možje iz cele vipavske doline v hotelu »Adria«, da se poslove od preblagoga in velespoštovanega gospoda deželnega po slanca Ivana Božiča. Kako priljubljen je bil gosp. Božič v vipavski dolini, je dokaz ta, da se je zbralo, akoravno je bilo slabo vreme, nad 60 gospodov in 4 dame k banketu, in sicer tudi iz najbolj odda- k Olgi — de Sage je tudi prihitel ter — odnesel zmago. Valoviti zvoki valčka so ga nosili ... v naročju je držal prekrasno »sibirsko rožo« — in pozabil je nase, na ves svet . . . morebiti ga je omamil duh rhododendronovega cveta, do katerega je moral skloniti svojo glavo. — Kako drzen je de Sage, je dejal knez S. s prezirnim pogledom. — Njegov plemiški grb se maje zelo, in njegov položaj? neznaten uradnik v ministrstvu... Nesramnost! Ali de Sage je letel po salonu kot brez zavesti ... O polnoči je odšel general s svojo nečakinjo. K de Sagu je stopila grofica de St. Jules s čarobnim smehom. Aj! našega pesnika so že obletavala nadzemeljska bitja! Zapomnite si, gospod de Sage, da imajo vsi podobo Olge Leontjevne. — — »Sibirske rože« — je odvrnil nagovorjeni in odšel, ne da bi se priklonil. Bil je tako zaslepljen od čarobnega pogleda, tako omamljen od vonja rhododendrona, da je pozabil, zahvaliti se. — Gospod de Sage! — kliče za njim grofica, — veselim se vašega poseta. — A nato pristavi z nasmehom: »General Leontjev mi je obljubil, da zopet počasti moj salon s svojo nečakinjo. (Konec priii.) ljenih krajev vipavske doline. — Takoj v začetku je izrodila gosp. deželnemu poslancu podkrajska deputacija, na čelu ji stoječ gosp. župan Trk man, krasno diplomo častnega občanstva in na to se je pričela večerja. Po prvi jedi so se začeli govori. V imenu vipavskega ljudstva je govoril prejšnji vipavski župan gosp. Ant. Hrovatin, ki je posebno povdarjal požrtvovalnost in zasluge gosp. Ivana Božiča, na kar mu je gosp. dež. poslanec odgovoril in se mu zahvalil. V imenu učiteljstva, katero je bilo v obilnem številu zastopano, je govoril tukajšnji šolski voditelj, gosp. A. Skala. Na to se oglasi k besedi gosp. Fr. P unč u h, načelnik »Slapenske posojilnice«. Dalje je govoril v slovenskem jeziku gosp. grot Lan-thieri, kije gosp. dež poslanca opozoril, da naj ne pozabi Vipavcev, ampak naj ostane vsaj v duhu pri njih, obžaluje pa, da ni v dolini več takih mož, da bi po stala Vipava zopet raj kot je bila nekdaj, V imenu okrajnega cestnega odbora in zdravstvenega zastopa se ga je spominjal gosp. K. Maver in v imenu uradništva pa gosp. sodni svetnik Nosan. Dalje je bilo še mnogo napitnic in nagovorov posameznih županov, ki so prihiteli iz raznih krajev, da zadnjikrat pozdravijo svojega ljubljenca, kateri je vžival toliko simpatij pri njih. Z odhodom gosp. dež. poslanca Ivana Božiča smo Vipavci izgubili moč, katere ne bo mogel nikdo v tej dolini nadomestiti in katere bi bilo treba, da bi se narodno napredna stranka v vipavski dolini vedno bolj razširjala in se krepko vzdržala. Dalje sta napila v hrvatskem jeziku milostivi gospej Boži-čevi gg. dr. Lučič in lekarnar Hus ter se v imenu vseh najsrčneje poslovila od nje. Ta večer ostane gotovo vsem udeležencem v dobrem spominu, kajti le prehitro prišel je čas resne ločitve. Pirčeva knjiga. (Dalje.) V našem slovenskem ozemlju so bili dani vsi pogoji za fabrično industrijo, za veliko trgovino. Imamo rude, premog. Morje je ob naših tleh, naš človek je bil od začetka trgovine v srednjem veku dober trgovski talent; imel je kot prebivalec hostnih krajev sposobnosti za mehanična dela, rokodelstvo, fabrike, talent za tehnične študije. Katoliški duhovnik je ostal našemu narodu in ž njim vsa utragljivost, nebrižnost kat. ljudstev, latinščina v nekaterih, analfabetnost v masi. Delavske zmožnosti, gospodarska tehnika so stvar šole in dolgotrajne vaje. Slovencem se je vzela ta šola po zatrenju lute-ranstva. Odslej naprej se pri nas ne razvija veliki kmet-grajščak Času primerno, ki je dangubno, utragljivo, tlakarsko delo uničeval, pridne ljudi stvarja, ki pravijo: vsak zase — in zlodej naj vzame tistega, ki poslednji pride. Našemu graščaku še mar ni, da bi si pridobil več zemlje. Za kmete je bilo to dobro. Takozvano skop-ljenje kmetov (Bauernlegen) ne poznamo dosti. A ne poznamo kake večje bogatije v naših gradovih in meščansko gospodarstvo ni mogio dosti dobiti iz premoženja voditeljev prejšnjega gospodarstva gra-ščakov, prelatov, cerkve. Nič se ne zgubi v naravi in bogastvo fevdalitete prevzelo je drugod meščanstvo. Bogastva naših graščin so bila majhna; protireformacija je dosti prejšnjega požrla. Konfiskovale so vlade, škofi, papež premoženje izgnan cev. Kar je še ostalo, so novi naseljenci katoliki prav neumno zapravljali. Bogastva naših samostanov pa je nase potegnil Rim. Saj so naši prelati pred reformacijo svoje velike prihodke po večjem zapravljali v Rimu. V protestantskih deželah so vsa ta bogastva ostala v deželi sami, prišla v roke meščanstva, ki so ž njimi v stan prišli, da so večja dela podvzemali, stavljali fabrike, ustvarjali svetovno trgovino in tako mogli potegniti tudi kmeta v delokrog kapitalističnega gospodarstva, da tudi kmet začne za trg proizvajati in tako iz potratnega ekstenzivnega kmetovanja prejšnje dobe zamore preiti v intenzivno kmetovanje. Reveži gmotno in duševno smo živeli Slovenci od 17. stoletja naprej do novejšega časa. Tu nas zgrabi moderno gospodarstvo. Kaj mu zamoremo dati? Roke, kulije! Boljši delavci za težavna dela premogokopov, fabrik, so naši ljudje, nego Kitajci, Zamorci. Stotisoč ji jemlje in najboljše iz malega naroda. In vsako leto doraslo kmetsko mladino. Naše velika kmetije ustavljajo gospodarjenje. Niso se navadile na mašinelno delo in ne na proizvajanje na trg, niso na veliki kmetiji stvarjale industrije za predelanje produktov kmetije; izropale so se v hostah, v kakovosti zemlje; poslopja so začela razpadati; razpareeliranje je na dnevnem redu. In ker večji kmet ni učil manjših kmetov dobro, ni dajal zaslombe malemu, potem ta kat. revež ni mogel sam priti na zeleno vejo. Brati, pisati, računiti ni znal, kmetoval je sioer boljše, kakor v tlakarski dobi, ker je zdaj delal za se, a delal je z istimi sredstvi, z isto omiko. Plačati je moral — pred 50 leti — dragi odkup tlake in desetine; v dolžnem pismu zavit se je leta 1848. rodil in to dolžno pismo je ostalo v rodbini. Kmet v rokah kat. duhovnika in še v vsej ostali vzgoji tiskarske dobe bi moral imeti vodnika v gospodarstvu. Brez njega se ne gane naprej. GrašČak bi mu to biti moral. Ta pri nas to ni bil. Katoliški duhovnik sam ne kmetuje, marveč kuharioa in hlapec. Malo je bilo izjem in ti še zdaj žive v hvalež nem spominu kmetov. Po večini pa je kat. duhovnik ves čas od reformacije naprej živel dobro, rekli bi, brez duševnega življenja. Šele čas Jožefa II. ga malo zbudi in od tam naprej pa skrbi voditelj stvo istih za to, da si ohrani tlakarje in bogastva iz srednjega veka in na tem stališču še danes stoji, dasi včasih socialistično nastopa. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 23 oktobra. — Repertoire slovenskega gledališča. Danes se ponavlja opera »P rodana nevest a«, ki je dosegla pri prvi predstavi vsestransko tako lep vapeh. V soboto, 25. t. m. je premijera Bjornsonove drame »Bankerot«. V kratkem bo gostovala na slovenskem odru tudi gospa Borštnik - Zvonarjeva v neki moderni drami. — „Slovenčeva" poročila o naši operi. »Slovenec« se je spravil sedaj na našo opero z očividnim namenom, škodovati slovenskemu gledališču. Včerajšnje poročilo o zadnji predstavi »Prodane neveste« je ne le hudobno, temveč naravnost neumno. Ljudje, katerih duševni nivo se giblje v okviru klasičnih katoliških dram »Lurška pastarica« in »Mlini pod zemljo«, se drznejo o vsekakor prav dostojno uspeli predstavi pisati tako zaničljivo, kakor da ima opraviti s pevci, ki so ušli naravnost iz kake konsumne beznice. Da se tem Terzitom ne posreči njih grdi namen, jamči nam razsodnost našega občinstva, ki zna dobro in brez »SlovenČevega« kritika ceniti umetniško usposobljenost engažiranih pevcev in ki tudi ve, kakšne zahteve se morejo staviti v provincijalnih mestih, kjer stane najboljši sedež v parterju 2 K 40 v. Pevcem, kateri so delovali dolgo vrsto let z največjim uspehom na zagrebški, plzenski in brnski operi, in to v prvih ulogah, »Slovenec« ne bode mogel škodovati. Naj jih smeši in žali, kakor hoče, to je gotovo, da je »Slovenec« pač najmanj poklican, tako zabavljati. Vodstvo gledališča posluje s priznanja vredno požrtvovalnostjo in se resno trudi ustreči upravičenim zahtevam svojega občinstva. Resna in stvarna kritika je koristna. Z golim in krivičnim zabavljanjem se pa ne opravi ničesar. Ako je še kaj nepopol nega pri operi, se bode gotovo še popravilo, to pa tudi brez vseh napadov od strani nepoklicanega »SlovenČevega« poročevalca. »Slovenec« je že enkrat očital dramatičnemu društvu, da ni bilo letos pri angaževanju pevcev in pevk nič kaj izbirčno. A prav letos je društvo angaže-valo najboljše moči, ki jih je bilo sploh dobiti v Zagrebu, v Brnu, Plznu in v Pragi. Gospa S v o b o d o va- Hanusova je bila pet let primadona brnske opere. Vse časniške kritike o njeni pevski umetnosti so najlaskavejše. Pela je vse prve uloge cikla Smetanovih oper ter gostovala opetovano na prvem češkem odru, v »Narodnem divadlu« v Pragi z najlepšimi uspehi. Gdč. Prochazkova je bila več let prva mladostna pevka v Plzni: vse kritike čeških listov govore, da ima kra sen, svež, neobrabljen, izborno izšolan glas ter lepo igro. G. K ral je baritonist, ki bi bil prav letos angaževan v »Narod nem divadlu«, če bi ne bil že prej pod pisal pogodbe s slovenskim gledališčem. Kot pevec ima renome po vsem Češkem. Gdč. Glivarčeva je bila osem let alti stinja v Zagrebu ter je kreirala največje altovske uloge. Kritika jo je vedno hvalila kot umetnico najfinejšega petja in izvrstne igre. G. režiser Aschenbrenner pa je bil član »Narodnega divadla« ter celo vrsto let prvi basist zagrebške opere največjega ugleda. V Zagrebu je imel dvakrat večjo gazo kot v Ljubljani, in če se opera v Zagrebu obnovi, je že danes go- tovo, da ga takoj izgubimo. Tako »neizbirčno« je bilo torej letos »Dram. društvo« pri svojih članih opere! Zdi se, da »Slovencev« kritik razume o opernem petju kolikor zajec na boben, še verjetnejše pa je, da pri zadnji operni predstavi sploh ni bil v gledališču, saj sicer bi take laži in neumnosti vendar ne bil mogel pregrešiti. Boga hvalimo, da imamo letos tak operni ensemble, kakršnega še nikdar nismo imeli! »Slovenec« tudi dosledno tendenčno dela razloček med takozva-nimi »domačimi« in »tujimi« člani gledališča. A tega razločka ni. Vsi člani imajo enake dolžnosti ter se cenijo le po svoji kvalifikaciji in marljivosti, ne pa po narodnosti. »Slovenec« pa brez intrige ne more živeti in če ne laže, se ne počuti v svojem elementu. Naše gledališko občinstvo — med katerimi ni niti 2% «Slo-venčevceva! — pa je, hvala Bogu, že toliko razsodno, da razume »Slovenčevo« rovanje in hujskanje, saj pravi klerikalec mora biti proti naprednim kulturnim zavodom, sicer bi grešil proti svojemu programu. — „Slovenčeva" kritika. Piše se nam: SinoČnja »Slovenčeva« kritika o zadnji operni predstavi mora ogorčiti vsakogar, ki je slišal »Prodano nevesto« dne 21. t. m. Predstava je bila za naše raz mere naravno3t izvrstna in take »Prodane neveste« v celoti že več let nismo imeli, takega ensembla pa sploh še nikoli. »Slovencev« recenzent je bil bržkone na kakem volilnem shodu ter je napisal svojo kritiko šele naslednjega dne po sufliranju Štefeta. Vsekakor ima »Slovencev« kritik vsak dan druga ušesa ali pa si »SlovenČevi« recezentje kon-kontrerno nasprotujejo. O priliki Ondfič-kovega koncerta je pisal »Slovencev« kritik dne 21. t. m. o g. K ralu: Izvrsten baritonist gosp. Karol K ral je pel a) Leoncovallo: Prolog iz opere »Glu-mači« in b) Novakove: Slovaške narodne pesmi po vseh pevskih pravilih." Včeraj, dne 22. t. m. — torej samo en dan pozneje! — pa, da poje g. Kral skozi nos!! O gdč. Glivarčevi je pisal »Slovenec« dne 21. t. m.: »Operna , evka gdč. Marija Glivarec ima prav nežen alt, pela je prav lepo!!... »Občinstvo je bilo s petjem obeh zelo zadovoljno«. Dno 22. t. m., dan kasneje, pa piše isti »Slovenec«, da njen glas — »kiksa«! Kako se to strinja? Danes je pevec izvrsten in poje prav lepo, da je občinstvo zelo zadovoljno, naslednjega dne je pa že čisto za nič . . . Meni se zdi, g. urednik, da ima »Slovenčeva kritik svoje možgane v nosu mesto v glavi in da njegova pamet zategadelj prav grdo »kiksa«! Prijatelj naše opere. — Vohun okrog kislega zelja. Piše se nam : Uslužbenec od vlada podpirane »Gospodarske zveze«, neki Bolta, stika vedno v skladišču južne železnice in nadleguje nas zeljarje, ki dovažamo zelje na kolodvor, da izvoha, komu in kam pošiljamo zelje. »Gospodarska zveza« vsiljuje potem dotičnim našim odjemalcem svoje, v šmarskem konsumu fabricirano blago, ki je dokaj slabše od našega in nam je na ta nepošteni način odjedla že več odjemalcev. In tako društvo podpira vlada z denarjem davkoplačevalcev! Prosimo slavno načelstvo južnega kolodvora, naj da klerikalnim vohunom zasluženo brco. — Oklic „Slovenije" — zaplenjen. Piše se nam: Kakor vsako leto, hotelo je slovensko akademično društvo »Slovenija« tudi letos nabiti v avli dunajske univerze oklic k vstopu v društvo. Še nikoli doslej niso preslavna akade-mična oblastva v oklicih tega društva našla nič takega, kar bi moglo razburjati duhove. Letos pa je bistro oko akademično svobodo čuvajočih oblastij iztaknilo v oklicu »Slovenije« tako vznemirljiva mesta, da po mnenju istih ne sodijo v javnost. In zakaj? — Ker pribijejo nekaj kričečih dejstev, ki osvetljujejo nam Slovencem tako »prijetno« bivanje na Dunajski univerzi: »Slovenija« protestuje v oklicu proti sistematičnemu zapostavljanju in že vsakdanjemu izpodrivanju slovenskih dijakov iz seminarjev; protestuje proti sramotenju Slovenstva in Slovan-stva s profesorskih stolic, protestuje proti temu, da smatrajo nemški kolegi Slovence le za goste na vseučilišču. Z ogorčenjem prosveduje tudi proti nečuvenomu posto panju kranjske hranilnice, katero vodi le nemško-nacijonalni Šovinizem pri podeljevanju podpor kranjskim dijakom. — Resnica v oči kolje! Zbali so se je tudi cenzorji dunajske univerze, pa mesto, da bi se potrudili priti krivici, ki se godi Slovencem dan za dnem, v okom, zaplenili so kratkomalo slovenijanski oklic in tako zopet jedenkrat križali akademično svobodo, seveda le ono — Slovencev. — Gospodična Jaromila Ger-bićeva je bila povabljena, da sodeluje pri dobrodelnem koncertu, katerega je priredilo »Podporno društvo za siromašno šolsko mladino« z društvom gospej in go-spodičen 4. t. m. v P 1 z n i. O njenem sodelovanju pišejo »Plzenske- listy« naslednje. »Da je sedaj, ko je čas koncertnim podjetjem tako malo ugoden, sobotna produkcija vzlic temu vzbudila toliko zanimanja in imela tako velik umetniški vspeh, to velja pripisati umetniški poten ciji sodelujočih. To so bili gospa Helena Nebeska-Kličkova, virtuozinja na harfi in pa naše pevsko društvo »Smetanao, — torej sile, katere so pri nas kar najbolje priznane — in kot nov pojav gdč. Jaromila Gerbićeva, pevka iz Ljubljane. Gospodična je vzbudila zanimanje že s tem, da je hči moža za slovansko glasbeno umetnost izredno zaslužnega Slovenca, ki je našemu narodu navdušeno privržen. V Lvovu, v Zagrebu, v Ljubljani, kjerkoli je Gerbić deloval, povsod je s svojim priznanim imenom živo pospeševal glasbeni razvoj in imaje češko umetnico za soprogo, je tudi neprestano š ril simpatije za naš narod. Zasluženo spoštovanje h g. Gerbiću, kateri je tudi pevcem našega zbora »Smetana« izkazal v Ljubljani nenavadno pozornost, se je prenesla pri nas v obliki iskrenih simpatij na njegovo hčer, mlado umetnico, katera je dovršila letos praški konservatorij. Gospodična Gerbićeva, — katera je takorekoč mali Mezzofanti, govoreč razun tujih jezikov, češko, slovensko, hrvatsko, polako in rusko, — je pela pri nas Libušino arijo s prvega dejanja Smetanove slavnostne opere (Bogovi večni tam nad oblaki) in pa pesmi Oskar Nedbalovega »Dudaka« in »Milotinke« svojega očeta, poslednje s slovenskim tekstom. Lepi glas gospodične, — visok, jasen sopran, — se že sedaj glasi prosto in krepko, ter se očividno dokumentuje v njenem muzikalnem pred-našanju in pravilni deklamaciji besedila izborna in vestna šola. V obojem oziru javlja se v umetnici, katera šele začenja svojo umetniško karijero, mnogoobetajoča stopnja dovršenosti, na katero kaže tudi spretnost, s katero obvlada gospodična spodnjo lego svojega glasu. Vspeh gospodične je bil posebno pri pesmih Gerbiće-vih buren in trajajoč. — Pozornost občinstva, prirediteljev koncerta in zbora »Smetana« je gotovo jako razveselila simpatičnega gosta. Prirediteljstvo koncerta in zbor »Smetana« so odlikovali umetnico še tudi z dvema krasnima šopkama, ona pa je morala pridati na burno odobravanje še eno pesem iz Gerbićevih »Mi-lotinka. — V pojasnilo paragrafov 59. in 60 obrtnega reda naznanja »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko« svojim članom in si. občinstvu sledeče važne vrste: Dne 15. septembra t. 1. je uveljavljena od drž. zbora sklenjena in sankcijonirana prememba §§ 59. in 60. obrtnega reda. S to premembo se postavno strogo prepoveduje potujočim agentom iskati naročil od kraja do kraja in od hiše do hiše pri zasebnih strankah. Taki agenti v zasebnih stanovanjih ne smejo več nadlegovat občinstva in imajo pravico samo pri trgovcih in obrtnikih blago, ponujatii in tudi samo tako blago katero dotični obrt niki, pri izvrševanju svojega obrta rabi. S saboj nositi smejo le uzorce s cenami, ter je prodaja blaga samega kažnjiva. Ravno tako je prodajanje kolonijalnoga, špecerijskega in materijalnega blaga vseh vrst po krošnjarjih in drugih agentih povsod brzpogojno prepovedano. Ta določba se je uvedla v varstvo poštenih, visoko obdačenih domačih trgovcev, kateri naj pazijo na njih strogo izvršitev, da se vsak dokazljiv prestopek strogo kaznuje. V lastnem interesu si. občinstva pa je, da vsako kupčijsko zvezo s takimi prekanjenimi židovskimi potovaloi opusti, da se obvaruje rasnih sit jih potov, kadar bi morala v slučaji prekoračenja te postave c. kr. oblast kazensko nastopiti. Ker se občinstvo na ta način usiljivih agentov najlažje iznebi, se priporoča, sploh vsako kupčijske občevanje i njimi opustiti. — Nov samostan. Ljubljanske uršulinke, ki vedno tarnajo, kako so revne, so kupile graščino vMekinah pri Kamniku in napravijo tam nov samostan. — Dijaški in ljudski kuhinji je tukajšnji restavrater g. Ludovik F a n -t i n i podaril večjo kvantiteto jelenovega mesa, ki je zadostovala za dvakratno kosilo dijakom in navadnim gostom. Naj bi našel darovalec obilo posnemalcev! — Napaden orožnik. Dne 19 t. m. je šel postajevodja Filip Puschl iz Zatičine v družbi dveh deklet in nekega fanta po zatiški cesti proti Grižam. Pri nekem gozdiču so družbo napadli trije fantje. Orožnikov spremljevalec je bil pobit na tla in tudi orožnik je bil udarjen, na kar je vzel sabljo in česnil napadalca Eržena iz Griž po glavi. Eržen je bil težko ranjen, njegova spremljevalca sta pobegnila. — Živinski sejm v Preserji bode 29. t. m. S tem se kupci opozarjajo, da pridejo na sejm, ker bode dosti živine. Posebno trpežnih volov se bode mnogo prignalo. Kraj za živinsko kupčijo je tu posebno pripraven. — Mlatilni stroj je hlapcu Francu Brezniku v Krčevini pri Ptuju desno nogo raztrgal, ko so ajdo mlatili, hlapca so prepeljali v deželno bolnišnico v Ptuju. — Zaradi kokoši. M. J. v Vod-matu ima navado, da spušča svoje kokoši na njive in vrte svojih sosedov, kar seveda tem ne more biti všeč. Včeraj je zopet pasla kokoši na tujem svetu, vsled česar jo je policaj ustavil in vprašal za ime, katerega pa ni hotela na noben način povedati, češ, da takemu smrkavcu, kakor je stražnik, ne pove imena. Stražnik ji je nato napovedal aretovanje, a žena se je vrgla na tla in kričala, da ne gre nikamor. Ker je stražnik potem od ljudi, ki so se nabrali okoli nje, poizvedel ime, je odstopil od aretovanja. — Sleparija. Postopač A. P. je izvedel, da je F. M., delavec v predilnici dolžan Josipu Stariču v Bohoričevih ulicah št. 13 par kronic in ga je šel tirjat. M. je dal postopaču denar, pozneje pa je izvedel, da Starič ni nikogar pooblastil, da gre M. a tirjat in da mu postopač A. P. tudi izročil ni nobenega denarja. — Nezgoda. Cecilija Jančar, delavka v Umajnarjih v litijskem okraju, je včeraj popoludne padla z voza in prišla pod voz, da ji je šlo kolo čez desno nogo in jo pod kolenom zlomilo. Ponesrečenko so pripeljali v deželno bolnico. — Božjast je vrgla danes dopo-ludne v stolni cerkvi nek- a neznanega človeka. Spravili so ga na magistrat in poklicali zdravnika, ki je odredil, da se ga odpelje v bolnico, ker ga ni bilo moči spraviti k zavesti. — Koncert društvene godbe bo danes 23 t. m. »pri Hafnerju« sv. Petra cesta, vstopnina 15 kr., častiti podporni člani so vstopnine prosti. Začete ob 8. uri zvečer. * Najnovejše novice. Milijonar umorjen. V Smvrni je bil umorjen milijonar Jozeglin. Morilec je obstal, da je umor izvršil na povelje revolucijske armenske zveze. — Umorjen misijonar. V Tangerju je bil umorjen angleški misijonar Cooper. Morilec, ki je zbežal v mošejo, je bil na sultanovo povelje pred mošejo ustreljen. — Poskusen napad na francoskega predsednika? Pariška policija je prijela nekega anarhista, ki je oborožen z bodalom in revolverjem hotel splezati v predsednikov vrt. Pozneje se je dognalo, da ima opraviti z duševno bolnim človekom. — Dvoboj zaradi učiteljice sta imela v Kalnoku na Ogrskem učitelj Bielek in notar Havran. Notar je učitelja ustrelil. — Zopet de-fravdacija. V veliki trgovini Israel Berolinu sta brata Besas poneverila 5—600.000 mark. — Grof in grofica L o n y a y sta najela blizu Merana vilo, kjer bodeta preživela zimo in pomlad. — Top se je razletel pri streljanju na čast rojstnega dne nemške cesarice. Eden mornar je ubit — Umrl je sloveči italijanski slikarVinea v Florenei. — Emajlska tovarna »Avstria« v Št. Mihelu pri Ljubnem se opusti, s čemur bo kraj hudo prizadet. * Milijonska dsfravdacija v Pragi. Rešilni poskusi, sanirati sveto vsclavsko hranilnico, nekam šepajo. V obče, piše »čas«, slišimo samo nasvete, predloge in obljube, a nič pozitivne akcije. Le v tem se strinja vse češko du-hovništvo ter to kar očito razodeva, da brez denarnega zavoda ni možna klerikalna propaganda. Ostala poročila iz okrožja duhovnikov so le mamljiva pretveza, proračunjena na prevaro ter hipno pomiritev nesrečnih vlagateljev in dolž nikov. Vsaj odkritosrčnosti niso si klerikalci vzeli za geslo. Izjavili so sicer, da se vloge morajo nekaj časa po prej odpovedati, sami pa so si ob pravem Času vzdignili svoje vloge iz hranilnice. Najbolj osvetljuje klerikalno »poštenost« neovrgljivo dejstvo, da je svetovaclavska posojilnica pred razkritjem škandalov prodala veliko množino menic drugim denarnim zavodom, kateri zdaj nevsmiljeno zahtevajo, da se iste morajo takoj plačati. V svetovaclavski posojilnici so iskali denarja ravno nižji sloji — in ti so zdaj s pritiskom na pla-čanje menic v najhujših zadregah. Naj lepše pri celi tej žalostni komediji pa je, da hočejo tako češki, kakor slovenski klerikalci odvreči od sebe vso odgovornost za te škandale. A 18. t. m. na shodu v gostilni »U Sedleru« je duhovnik D 1 o u h v sam dejal, da je tako zani kanje dejstva uprav smešno. Jasno je povedal, da je posojilnica bila klerikalna ter da je podpirala klerikalno gibanje. Tako so na primer prejemali »Katoličke listy« stalno letno podporo 2000 K, zato pa je imela svetovaclavska hranilnica svoj glas v upravnem odboru »Kat. Listov« — to pove dovolj, zakaj so isti tako žilavo branili klerikalnega poštenjakoviča Drozda. Posojilnica zahteva sedaj, naj se povrne onih 1000 K, ki jih je daroval Ort za Hu-sov fond, češ, da jih je dal iz ukradenega denarja. Ali bodo imeli sedaj »Kat Listy« toli časti, da vrnejo one dolgoletne letne prispevke bankrotirane posojilnice, da s tem vsaj nekoliko ublažijo pomilovanja vredni položaj nesrečnih zadružnikov? Najbrže tega ne učakamo. Na dotičnem shodu se je tudi sprejela resolucija: »Zahtevamo, da se nam pojasni, ali so resnična dosihmal neovržena poročila »Prava lidu«, da so člani predsedmštva in odbora pobankrotirane posojilnice vzdignili »ob pravem času« svoj vloženi denar?« — Res, kadar se gre za denar, takrat so klerikalci »pametni«. V torkovi številki pišejo že omenjeni »Kat. Listy« takole genl|ivo, nastavljajoč, rekel bi, samokres na prsi klerikalcev: »Naznanja se nam, da se po preprečeni krizi v posebni brošuri nazna nijo imena tistih, ki so nam v stiskah pomogli, toda naznanila se bodo imena tudi onih, ki so nam odpovedali svojo pomoč«. Teh zadnjih bo bržkone več, kajti, kjer se izterjava požrtvovalnost s takimi grožnjami, ondi še one ne pomagajo. — Dne 21. t. m. je pravni za-stopnik hranilnice dr. Raši n naznanil, da bo hranilnica likvido-vala. —V odličnem češkem listu čitamo sledeče: »Odprto pismo visokemu kleru na Češkem in Moravskem! Resnično, resnično vam povem: Lažje bo šla kamela skozi šivankino ušesce, kakor bogataš v božje kraljestvo«. Kristus. * Princ Tuan, glasoviti bokserski vodja, živi, kakor poroča neki angleški list, odkar je v pregnanstvu, v taki bedi, da je bil prisiljen, sprejeti službo v neki trgovini v pokrajini Kuanfu. »Indep. belge« potrjuje to vest ter dostavlja, da princ prodaja čaj. * To je moje bodalo. Gledališčni igralec Suett je rad pil, celo na odru, če je le mogel. Ko je nekoč igral v »Juliju Cesarju«, se je v prostem trenotku skril za napravljenim grmom, potegnil iz toge steklenico ter parkrat slastno potegnil iz nje. Neki njegov tovariš je to zapazil ter ga vprašal, kaj da ima v obleki skritega. »Samo svoje bodalo«, je ta dejal. V ne-opaženem trenotku je Suettu izmuznil tovariš steklenico in izpivši jo, jo vrnil z besedami: »Tu imate nazaj nožnico od svojega bodala«. Društva. — Splošno slovensko žensko društvo začne torej z običajnimi svojimi predavanji v nedeljo, 26. t. m. Naslov predavanja »O današnji ženi« obljublja mnogo ter bo predavanje gotovo jako zanimivo, zlasti za naše ženstvo vseh slojev. Predavateljica, gdč Zofka K v e -d e r si je pridobila tekom zadnjih let lep renome kot velenadarjena in plodovita slovenska pisateljica, ki pa je poleg tega tudi marljiva sotrudnioa hrvatskih in čeških listov. Predavanje bo ob pol osmih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«, katero je velecenjeni gosp. župan Hribar v svoji znani naklonjenosti društvu, kakor preteklo leto, tudi letos zopet blagovolil brezplačno prepustiti. Vstop je prost ter vsakemu dovoljen. — Zadruga krojačev, klobučarjev, krznarjev in rokovičar-jev v Ljubljani ima v nedeljo, dne 26. oktobra 11. cb polu 10. uri dopoludne v mali dvorani »Mestnega doma« izvanredni občni zbor. Dnevni red: 1.) Proči- tanje in odobrenje premenjanih pravil zadruge. 2.) Volitve 6 delegatov v deželno zvezo kranjskih obrtnih zadrug. 3) Poročilo pripravljalnega odbora in sprejem članov za ustanovitev »Krojaškega siro-vinskega društva (Rohstoffverein!. 4) Raznoterosti. Književnost — ,,Popotnik" ima v svoji 10 št. sledečo vsebino: 1. H. Sohreiner: Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja. 2. Dr. Fran Ilešič: Statistična ocena dobrih in zlih vplivov učiteljev na učence. 3. M. Heric: Kako se naj izvršujejo naloge iz geometrijskega oblikoslovja na višji stopnji naših ljudskih šol. 4. A. Pesek: Darvinizem in vzgoja. 5. J. L.: Nekaj o zasebnem pouku aristokratske mladine. 6 Razgled. Listek 317. — Pedagogiški paberki 318. — Kronika. — Mittheilungen des Museal-vereines fiir Krain. Vsebina III. in IV. zvezka je ta le: 1. Tapferkeitszeug-nisse zweier Krainer, von Fr. Komatar. 2. Ueber die geographische Verbreitung von Daphne Blagayana Freyer, von Prof. Alfons Paulin. 3. Die Territorialeinteilung der Illyrischen Provinz Krain unter fran-zosischer Verwaltung, von Dr. Seraphine Puchleitner. Kleine Mittheilungen: Grab denkmale in der Kirche zu Poganitz bei Rudolfswert, von Konrad Črnologar. Ein Beitrag zur Geschichte der einstiaren ita-lienischen Oper in Laibach, von Konrad Črnologar. Aus der Bibliothek in Weissen stein. von Konrad Črnologar. Telefonska in brzojavna poročila. Godovič 23 oktobra. Vzlic silnemu pritisku črne stranke s 4 dušnimi pastirji je v Doleh zmagala narodna napredna stranka. Živeli zavedni volilci! Dunaj' 23. oktobra. Današnja seja poslanske zbornice je vzela kmalu konec. Cehi so danes vložili troje nujnih predlogov, med njimi tudi nujni predlog glede nesreče pri pijonirskih vajah v Klosterneuburgu, pri katerih je več Slovencev ponesrečilo.' Zbornica je potem najprej razpravljala o zadevi poslanca Lupu in soglasno izrekla, da je penzijoniranje tega poslanca nično. Po tej zadevi je prišlo na vrsto poročilo grajalnega odseka glede vsenemškega poslanca Bergerja. Ker je Berger v včerajšnji seji psoval Čehe z ušivci, je predlagal Klofač, naj se mu izreče graja. Pri zaslišanju v odseku je Berger izjavil, da ničesar ne prekliče, na kar je odsek soglasno sklenil, naj se mu izreče graja V zbornici je o tem predlogu poročal Roszkowski in tudi Berger sam je govoril. Ko bi se bilo moralo vršiti glasovanje, jevsa nemška levica s kršč. socialci vred demonstrativno odšla iz dvorane ter s tem pokazala svojo solidarnost z Bergerjem! Schalk je zahteval, naj se konstatira, če je zbornica sklepčna ali ne. Štetje je izkazalo, da zbornica ni sklepčna. Schonerer je to konstatiral s trikratnim češkim klicem: Slava. Podpredsednik Kaiser je na to pretrgal sejo, kar je popolnoma nepravilno. Vsenemci so radi tega razgrajali, na kar je Kaiser čez pol ure naznanil, da zopet otvarja sejo in jo ob jednem zaključuje, kar je zopet proti določbam opravilnika. Dunaj 23. oktobra. Politični položaj je nespremenjen. Listi trde, da je mej Poljaki nastalo nesoglasje glede nadaljnega postopanja. Jeden del poslancev je za to, naj se Poljaki tesno oklenejo Cehov, drugi del zopet hoče, naj se obnovi koalicija z Nemci. Dunaj 23. oktobra. Iz Opave se poroča, da je tam umrl bivši poljsko-šlezijski drž. poslanec pater Swiežy. Budimpešta 23. oktobra Odpor proti vladnemu načrtu glede pomno-ženju armade se je začel tudi v vladni stranki. Zadovoljen ni s tem načrtom nihče. Vsled tega je šel domobranski minister Fejervarv na Dunaj posredovat, naj bi se stalna armada pomnožila le za 7000 mož na leto in ne za 20000 mož, kakor seje prvotno predlagalo. Agitacija proti predlogi se je v tem začela tudi med prebivalstvom. Tukajšnji občinski svet se je izrekel proti predlogi, dijaki pa so sklenili uprizoriti poulične demonstracije. Borzna poročila. Dunajska borza dne 23. oktobra 1902. Sfcapni državni dolg v notah .... 1(070 Skupni državni dolg v srebra .... ICO 60 Avstrijska zlata renta ....... 12055 Avstrijska kronska renta 4% .... 10020 Ogrska zlata renta 4°/0....... 11980 Ogrska kronska renta 4°/4 ..... 97 50 Avstro-ograke bančne delnica .... 1682 — Kidditne delnice......... 67150 London vista.......... 25915 Nemški državni bankovci za 100 mark 116 90 80 mark . . -.......... 23-40 20 frankov........... 19*05 Italijanski bankovci ........ 95*75 C. kr. cekini........... 11*33 Žitne cene v Budimpešti dne 23. oktobra 1902. Termin. Pšenica za oktober .... za 50 kg K 731 „ „ april 1903 ... „ 50 „ „ 731 Rž „ oktober....., BO „ »6 41 Koruza „ maj 1903. . . . „ 50 , H 6*76 Oves „ april 1903 . . . „ 50 B n 6*23 Efekti*«*. 5 vinarjev ceneje. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev.13._Dr. pr. 1211. V četrtek. 23. oktobra 1902. Drugič v sezoni: Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina, Dglasbil B. Smetana. Kapelnik H. Benišek. Režiser E. Aschenbrenner, Bi»g«jni« n odpre ob 7. «ri. — Začetek ob * '»8. tri. — Konec po 10. vi. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peh. polka Leopold II. št. V- Prihodnja predstava bode v soboto, 25. oktobra. Pripravljata se opera „M a r i C o n" (Albini; in drama „Bankerot" (Bjomson). Najboljša hrana ^i-sv-^" L* za zdrave *^\rt/JfU*/ in na / ^ akinrl pomočnik želi vstopiti v Ljubljani v službo. Blagohotne ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro G. K. (2597—1) Edina zaloga na Kranjskem: lekarna Pieeoli „Pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta. v Zeleznato vino LEKARJA Pieeoli-ja v Ljubljani. Dobirasevlekarnah, krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe n... -«^ag' BaaaaaBaaBBBal Polllter»ka aieklenlea velja * 14. Zunanja naročila izvršuje lekarnar €>al»rljel Pieeoli v LJubljani točno, ako se mu pošlje (1507; znesek po postnem povzetju. 2 (9) želodčnem črevesu bolne otroke. Zahvala. Gosp. dr. ŠušterSič se je odpeljal dne 21. t. m. iz krške bolnice. Izročil je pri tej priliki krškemu županstvu 50 K za uboge, za kar se mu izreka prisrčna zahvala. V Krškem, dne 22. oktobra 1902. Dr. Tomaž Romih, župan. M^teoroiogično poročilo. Vttina uad n»cd«& *06*a m- n»tad tlak 736-0 euB. ^JCrasen slovenski skladni koledar* za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke ^2390—4) Ivana Bonača v Ljubljani. Cena je vzlic okusni izdelavi zelo nizka, Nanio 30 rln. s pošto 90 vin. več Prekupci dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot novoletno darilo in se brezplačno utisne njihova firma. fcST" Da ne bude, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim g. naročnike, da se čim preje oglase, ker se bode na take v prvi i vrsti pri razpošiljatvi oziralo. ~*SsJj Ekvipažne dobro ohranjene, za jednega konja, se iščejo. Ponudbe pod ,,A. 6." na upravni štvo »Slov. Naroda«. (2592-1) Ces. kr. avstrijske državne železnica C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda veljaven od dne I oktobra IV02. leti Odhod lf Ljaoljaua juž. kol. Proga 6«s Trci: Ob 18. ari '24 m po noči osobni vlak v Trbiž Beijat Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Aassee Solnograd, čez KleiD-Reiflinj v Steyr, v Line na Duuaj via Amstecten. — Ob 7. ar 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei. Beljak Celovec, Franzensfeste, Lmbno, Dnnaj, tez *telzrha v Solnograd, Inomost, 6e2 A.msr.etten na Dana) Ob 11. ari 51 m dopoldue osobni vlak v Trbiž, Por tabel, Beij»k, Celovec, Ljahuo, Selzthal, Dunaj — Or -3. nri f>6 m popoldne osobni vlak v Trbiž. Beljat, Celovec, Franzensfeste Monakovo, Ljubno ftez Selzthal i Solnograd, Lend-Gastein, Zel! h (c sera I nomost Bregenc, Curih, Gen. vo, Pariz, -Jez dem Reifling Steyr, Line, Bndcievice PIzen 11»ri me vare, Heb Franzove vare, Kirlove vare Pragn Lipsko na Dai.aj čez Ajnstrttiea. — Ob 10 nri ponoči osobni vlak v Tr l.ii. Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in 11. razreda.) — Pro^ T iievo meste In v Kočevje. Oaobm vlaki: Ob ^ ir i7 m zjntraj v Novomesto, Stroža, Toplice Kočevje ob 1 ari B m popolurt-ic it-toLako ui 7 t: 8 m sveder v Novomesto, Kočevje. Pnnod v Ljubljano juž kol. Frcgt i lrlilia Ob H. uri 25 m zjutraj jsobn: vlak s Do :aja čez Amstetten. Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line. Steyr If.l Aassee. l>jn-bto Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobn vlak iz Trbiža. — Ob I i. uri IH m dou-iludn«- osobn-vlak. r. Dunaja čez AmstettbU, Lipsko, Prago, Fr^ncove vare, Karlove va.-e. Keb Mariji e are Flzea. Bude jevite, Solnograd. Line Steyr 1'ariz Genevo, Canh Bregenc, tnemosi, ZelJ ob jesera, Leud-Oastem Ljubno Celovec, S*. Mohor Poutabel. Ob 4. an 44 m poiudui osobni vlak z Dunaja L •■■ ua Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Prans4dste»ta ^'cdtabla — Ob h. eri n m zvečer o>obu> vlat DooaiO, Ljvbna. Beiiaka Cstovoa, Pontaoia, črez Sel'.-thal iz Inomostd, Solnograda — -" ^ jg. 3r»6»ta in Kočevja. '*..>.... *r<*ki Oh o 44 *a Kjutraj iz Novega mesta in Kočevja »b "i ar ■ m popoiadne iz Straže Toplic, Nov« g mest. , Kočevja u of •- uri ho m ivecar istotako — Janofe Lj ."-ljane di*. koi s £.&mn\&. Mesaui -Jaki: Ob ari 2b rr. nntrej ob uri ;i tn popolnane, oi> - an 50 in r.večer in ob V) uri h m poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in nune • oktoai i Prihod t LJabijaao dr?, kol. ta ž.agplt Mešat-i vlak-: Ob '». uri **" o; sjutraj. ob ar» 6 dopoiu-ine ob i>. uri ?0 m »večer in ob 9 uri h zvečer, poslednji --*lak !c "S? nedeliah -n oraznfkih in samo v oktobri! ) * R. Ditmar ---- &f c. in kr. dvor. zalagatelj. L Razsvelljevalni predmeti Z8 (2537—3) električno luč Pljfl (kurilna priprava za kuhanje) npfrnloi (Oitmar-jevt Caloriferes in poli UICJ peči za kuhanja) cnirit (Oitmar-jev Ennos-palivec in opllll Ager-svettrke) e (varnostne svetilke in svetilke za silo). fSfft* TOVARNA: Dunaj, III., Erdbergstrasse 23. AbsoMrannižjegiionazijalee z dobrimi spričevali, lepo pisavo, popolnoma zmožen slovenskega, nemškega ter hrvatskega jezika, ž«»ll iMiophi v kak komptoar, notarsko alf udvetnltiko |ilMarno v Ljubljani ali na Gorenjskem. Vstop takoj. 2596—1) Cenjeno ponudbe naj se posipajo do dne" 30. oktobra pod A. B. poste restante Ljubljana. Trgovski prostor k2596—1) odda se s 1. novembrom v najem na Tržaški cesti št. 21. Okt. 1 Cas opazovanj?? Stanje baro-metra v mm. Bi? i-* s ?" 22. 9. zvečer 7404 60 23. 7. zjutraj 741 1 50 2. popol 740 9 11*6 I ' Vetrovi i Nebo 5 E 4s 6 0 ar. jvzhod; dež . oblač. Srednja vcerajenia temperatura 7*8°, nor-male: 9*3'- Originalni amerikanski (2533—3) „brzoplsalni stroj" in amerikanski „C-f-klostilapai-ati^ najbolji pomnoževalni aparat za korespodenco, cenike, risbe itd., kateri naj bi v nobenem podjetju in pisarni ne manjkal, je po ceni na prodaj pri Jos. Pauilnu v Ljubljani, Marijin trg 1. Proda se 5 sodov belega istrskega Izognite se nakupa manjvrednega in vmes še ponarejenega ruma! Esence so zdravje škodljive. Radi selitve proda takoj razno pohištvo med drugim zofo s foteli, šifoner-omaro, stensko uro itd. gospa Marija Gallš (2582-2) Bleiweissova cesta št. 22, I. nstr. Zmešane lase kupuje v vsaki množini in po naj-višj h cenah Jos. Slrra.tiu (2549~3) v Mokronogu na Dolenjskem. '0ATTLEV ""J™ i*"an"'r""Trie Nectar of Jamaica AXE Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke A. A. Baker & Co., London E. C. Ta marka jo v vseh kulturnih državah na svetu postavno varovana. V I.i- f>l|imi se dobiva pri Anton S»«culn (25r,5 po 8 goldinarjev hektoliter. Vpraša se v kleti štev. 54 v Logatcu. (2562- 5) p Ne skisanim filistrom ^ ampak prijateljem humorja priporočamo „Navihance" spisal Rado Murnik. Velika 8°. Str. 229. Vsebina: Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura- — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočlkar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. (1832-35) Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h. Založništvo L. Schvventner y Ljubljani, Dvorski trg 3.__ V2. Preselitev mesnice. i VVolfove ulice št. 12, I. nadstr. ordinira zopet. 259H) . , preseliti: **' ^ dne 2£ >- »fii*4t»S3B-»sa *t- 1- svojo mesnico v lastno hišo št. 16 v istih ulicah ter bode meenlca o fl prit« vnmk d»n ttudl po p »1 u tlite od .*». do 6. ure. Zahvaljujem se za dosedaj mi izsazano zaupanje ter prosim tudi za prijazni na-daljni obisk. z 0diicnim spoštovanjem 2593 1) Andrej IHarčan, mesar. Prosim, fg. kolesarji, blagovolite čitati! Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Styria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno Ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike. (114-77; PriporoCam se z velespostovanjem trgovec in urar na Mestnem trgu. Poskusite T " I f J.KIauer-j8v,mglaV naravni -rastlinski liker! Ogreva in oživlja želodec in telo. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. 1415-207) Edini založnik, in Imetnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. V življenju ne bo več! 400 kom. za samo Igld. 80 kr. 1 prekrasno pozlaCena, natančno idoCa an-ker-ura s sekundnim kazalcem, gre 36 ur, s triletnim jamstvom, 1 prima usnjat port-mone', 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 ff žepni nož, 1 prsna igla z imitiranim dragu'jom, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, 1 žepno toaletno zrcalce, 5 mičnih šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko smeha, 1 pat. niklasti tintnik, 25 elegantnih dopisnih predmetov, 1 elegantna pariška broža za dame, 1 par boutonov z imit. briljanti (srebrni kavlji), prav dobro ponarejenimi, 1 miCea album s 36 slikami, in k temu Se 300 raznih predmetov za domaČo in navadno rabo, gratis. Teh mičnih 400 predmetov z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja proti poštnemu povzetju le 1 ari d. SO kr. Le kratek čas se dobiva pri (2594> dunajski Grand-filijalki Alex. Jungerwirth v Krakovu št. L 2. Opomba: Za neugajajoče se vrne denar. Izdajatelj in odgovorni urednik : Dr. Ivan T m v i a r Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«