S r - ^ - / trot. V Trstu, v sredo 31. januvarja 1883. Tećaj VI! Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. iT »O«—M )t M««. ■ EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako trti« in labot« o poludne. Gena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. SO kr. — Posamezne Itevilke ae dobivajo pri opravniStvu in v trafikah t Trst« po K kr., v Gorici in v AJdavičinl po G kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravniitva »via Zonta 5«. Vsi dopin ae pošiljajo Uredništvu »via Tarrente« Nuova tipografija;vsak mora biti frankiran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se ne vruciijo. — Instruti (razne vrste naznanila in poslanice) ae zara£nnijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami se plačuje za vsako beaedo 2 kr. Nove davkovske postave. 1L Zadnjič smo pisali o personalnem dohodkninskem davku in odobravali v principu ta način obdačevanja. Denes narn ^e govoriti o drugej novej davkov-skej postavi, to je o pridobninskem davku (Gewerbe-steuer). Nova postava deli to davščino v dva razreda, prvi razred se nanaša na dohodke, ki izvirajo od samostalnih podjetij in obrtov, dru«i razred pa se nanaša na dohodke služabnikov. V prvem razredu bi se plačevalo od dohodka 500 gld. na leto davka 3*/a 8V„7» = gld. 830, od 50.000 gld. 91/, = gld. 4830; nad 50.000 dohodkov raste davek po vsakin 5000, za 10*/# = gld. 500. - V drugem razredu bi se plačevalo od dohodkov gld. 500 7,7, = gld. 1, od gld. 1000 17,— gld. 10, od gld. 2000 17,. = gld. 38, od gld. 4000 47, = 160, od gld. 1000 77//, = gld. 740, od 20.000 87„7, = gld. 740, od 20.000 gld. 87.0 = yld. 1740, nad 20.000 gld. raste davek po vsakih gld. 2000 za 107, = gML 200. Kakor smo razvideli iz poprejšnjega članka ob osobnem dohodninskem davku, tako je tam progresija veliko počasnejša, nego pa pri dohodninskem davku; kajti tam piača dotičnik od 10.000 gld. dohodka le IV//., tukaj pa od enacega dohodka 8V,,7. oziroma 77197.- Pri tem davku torej enote prehitro rastejo. Potem je pa še pomisliti, da je pridobnlskl davek podvržen tudi deželnim in občinskim dokla-dam, kar pa dohodninski ni. Recimo toraj, da ima rokodelec 1. vrste, kakor velik mizar, čevljar, kamnosek itd. letnega dohodka gld. 1500; torej plača tukaj pri-dobninskega davka z dokladami vred najmanj 150 gld., potem plača osobnega dohodninskega davka gld. 8.10, toraj skupaj gld. 158.90. Koliko more tak mojster delati, da zasluži tako svoto in ako računiino, da plača na indirektnih davkih zopet toliko, gotovo mora skrbno gospodariti, da more v Trstu prirediti svojo družino količkaj pošteno. — In to so mojstri prve vrste. — Koliko teŽavnejše breme pa je ta davek člo« veku. ki zasluži le 600 gld., katerega družini je treba tu in tam celo trpeti pomanjkanja na živežu. Vzemimo potem uradnika, kateri ima v Trstu gld. 1500 plače; tudi tacega zadene po 2. razredu davek od najmanj gld. 70; tudi uradniku je v Trstu teško živeti z rodbino z gld. 1500, kako pa še le onemu, ki ima le 700 do 800 gld. A zasebnik, ki državi prav malo koristi in živi le od kuponov in drugih obresti, mora imeti na leto 11000 gld. dohodka, da plača toliko, Podlistek. 0 Slovencih na Koroškem. (Konec). Če hočemo biti odkritosrčni in pravični, moramo reči, da je tudi v drugih slovenskih razrečjih mnogo ptujizmov in da vedno premalo pazimo na čistost in lepoto domaČega jeziku. Pri tej priliki bi posebno uči-teljstvu in duhovenstvu, kakor sploh vsacemu, ki občuje z narodom, povdarjali, naj v oliko slovenskega jezika z vrlim izgledom krepko sodeluje, spominjaje se našega starega, nekdaj na Koroškem delajočega Blovničarja Ožbalt Gutsmanna, ki piše leta 1777: »Celo učenjaki, ki so se do se.iaj bavili z našim ljudstvom, menili so, da se imajo posluževati v prostih in javnih govorili popačenega razrečja. Verujte mi, učeni in navdušeni ^orojaki, če tudi se je prosto ljudstvo sem ter tja poprijelo okornejšega razrečja in si prisvojilo vedno več in več ptujizmov, vendar le umeje in ve čislati lepo tekoči naš materini jezik. Ono je in postane ponosno, če zapazi, da se učenjak in izobraženec poslužujeta lep« in pravilne slovenščine«. To so besede starega slovničarja. ki nam ukazuje, naj se vedno brigamo za učenje jezikovo, v narodno zavednost in omiko. S tem se krepi narodni ponos in duševni napredek ter si priborimo spoštovanje soseduili narodov. Kraj, v kojem slovenski Korošci prebivajo, je sem ter tja čaroban. Kakor ima sploh Slovenska veliko lepili krajev in dolin, tako imamo tudi na Ko-roikem po večje m izborno krasne kraje. Omenimo naj le preromantično kanalsko dolino, po svojih Šegah in navadah slavljeno zilsko dolino, krasno rožno dolino; na dalje Doberloves z okolico in španskemu dvoru nekdaj priljubljenim »žitarcem«, vinom koro-Bko-slovenskim. Na slovenskih tleh je svetoznano kolikor oni mojstr rokodelec, ki si s krvavim trudom prisluži 1500 gld. n:i leto. — Tak zasebnik je torej za 7l/, krat na boljšem, nego oni obrtnik, in vendar je vreden obrtnik večjega varstva od drŽave, nego pa človek, ki Živi ob svojih rentah. — Še v lepšem svitu se pokaže nam ta razloček v tem 1« primerjanju: 100 obrtnikov, katerih vsak ima dohodka gld. 1500 plača na leto pridobninskega in dohodninskega davka brez doklad 60.000 gld., a bogatin, ki ima sam 150,000 gld. letnega dohodka, torej toliko, kskor vseh 100 obrtnikov skupaj, pa pl iča donod-ninskega davka le gld. 2150, torej plača onih 100 obrtnikov s tistim skupnim dohodkom 28 krat več, nego mož, ki le kupona striže in pobotnice dela. Če pa vzamemo Še doklade, katere zopet plačuje le obrtnik, še podvoji se ta razloček. Velik gospod pa zopet ne plačuje toliko indirektnega davka od vina, mesa in druge hrane, kakor obrtnik. Stvar je taka, da je po tem davku obrtnik preobložen, mej tem ko je veliki kapitalist po osohnem dohodninskem davku veliko premalo obložen, torej ni prave razmere in država bi morala jemati za svoje potrebe le tam, kder to more brez škodovanja občnega blagostanja. Tudi ni prav, da se obrtnija v obče preveč obdači, knjti ako je sedanja vlada sprevidela, da je treba našo domačo obrtnijo varovati s tem, da se na tuje izdelke nalaga visoka carina, mora dosledno tudi sprevideli, daje treba obrtnijo kolikor mogoče malo obdaČiti; a po novej postavi bi bila tako mala, kakor tudi velika obrtnija preobčutljivo zadeta. Iz prav tega uzroka bi bilo želeti, da se, ako uže ne gre brez tega davka, vsaj odstotki pri dohodkih zdatno znižajo skoz in skoz in da se ta pridobninRki davek tudi oprosti raznih doklad, kakor to predlaga vlada pri dohodninskem davku; rajši naj se te doklade navali na bolj krepke rame. Prav tako se nam ne zdi primerno, da bi se uradnik, ki ima pod 2000gld. plače, osobito v mestih, obdačil; saj tak znesek silno potrebuje za najpotrebnejše reči, in če se uŽe hočejo obdačiti tudi služniki oziroma uradniki, naj se precej poskoči na više kategorije s plačo nad 2000 gld. Mi se v obče s tein načrtom postave ne moremo prav ujemati in bi želeli. da bi naši poslanci stvar dobro premislili predno začnejo sklepati o njej. Politični pregled. Notranje dežele. V drzavnozborskej seji dne 26. t. m. se je dalje razpravljalo o Lhlumeckyjevik socijalno-političnih predlogih. FUrnkram je rekel, da on spada k stranki, ki vrbsko jezero (NVorthersee), na katerega obalih so slovenska «Krivavrba», aPorečje», »Vrba», kraji, ki imajo ob času junija do septembra na tisoče odličnih ptujcev. Tu ti na južnej strani za majhnim hribovjem nasproti gledajo naši slovenski Gorotani, ponosni vriiovi karnskih planin, kojim so dika strmi vrhovi: Stol, Košuta, Kočna, Rožica, Koren, Jepa. — Jednako strmi proti zahodu 6SOO visoki svedok tu nekdaj povsod živečih Slovencev, stari «Dobrač», kateremu bi sosed celo ime rad odvzel in ga spremenil v »Villacher Alpe« — ali izbrisati se ne da iz spomina nekdanja doba! Krasota se ti kaže nad krasoto in povsod se je še — vsaj v bornej hišici — ohranil jezik premile naše matere I Koga ne bi dalje navduševali spominski slovensko-gorotanske minolosti? Tako »vojvodski stol«, »krnski grad«l Koga ne bi navduševali spomini na naše mej nami nekdaj in tudi še sedaj delajoče duševne sile? Znano je vsakemu Slovencu, ki se le količkaj peča /. zgo lovino našega slovenskega slovstva, da imamo Slovenci prav v slovenskem o idelku Koroške krepke reprezentante naše duševne delalnosti. Koroška nam je v letih, odkar je slavni redovnik Jeronim Megisser v 16. stoletji avoj »Dictionariuin qua-tuor linguarum« priobčil, marsikiko izvrstno moć rodila. I hvaležnostjo se spominjamo vrlin gorotanskih sodelalcev na slovstvenem polji. Naj se nam dovoli, da tu njih imena imenujemo. V drugej dobi novoslovenskega pisemstva je na slovensko-Koroškem znamenit Ožbalt Gutsmann, rodom iz Grobstanja na Koroškem; zamrl leta 1790, v Celovcu. Mirno ali vstrajno je delal v osamelosti ter Slovencem podal »slovnico« in »slovar«. Srce mu je plamtelo v povzdigo, razvoj in lilco našega jezika. Vrstnik Vodnikov je bil učeni župnik Urban Jarnii. rodom Zilan. Bil je unet, delaven in jezikoslovno izobražen mož, ki se je posebno pečal z jezi - ima v zbornici le dva zastopnika ter je potem govoril o pritožbah obrtnikov, delalcev in kmetov, predlagal, naj se skrči mandatna doba državnih poslancev in osemletna Šolska dolžnost, naj se vojaška dolžnost zniža na dve leti, skrbi za eena posojila, naj se oprosti eksekucije premoženje do gotovega zneska in odpravi dolžnost legaliziranja. — Cblumecky je bil osem let minister, pa takrat o vseh teh lepih rečeh nič ni vedel! Z laj pa je tak hinavec! Giovanelli pravi, da ni umestno, da bi se izročili vsi preilogi glede obrtnikov, ubožnih in kmetiških zadev enemu in istemu odseku, ter nasvetuje, naj se ubožne in kmetiŠke zadeve izročo posebnemu odseku Šestintridesetih poslancev, obrtne zadeve pa obrtnemu odseku. — Zallinger ta predlog podpira, Chlumecky pa je zoper njega. Pri glasovanji se sprejme Giova-nellijev predlog. Prvo branje Matuievega predloga glede osnovanja samostojnih obrtnih zbornic se postavi na dnevni red prve prihodnje seje. Trgovinski minister je vsled najvišjega dovoljenja družbi Fogerty dovolil, da napravi železnico na Du-naji. Delala se bo ta železnico pod vladnim nadzorstvom in so troški zanjo proračunjeni na 60 milijonov gold. Vnanje dežele. Ruski minister Giers je bil na Dunaji posebno odlikovan, -am cesar je večkrat i dalj časa z njim» občeval; obiskala sta ga tudi nadvojvoda Albreht in Karol Ludovik. — Občeval je posebno z ministrom zunanjih zadev Kalnokyjem in grofom Taa1fejem\ iz tega sklepajo nekateri časniki, da ste se Rusija in Avstrija dogovorile zastran politike na vshodu m delitve turškega cesarstva, a to je le ugibanje, ker tudi tedaj, ako bi se res bilo kaj ukrenolo, ne obesi se to na veliki zvon. Odpotoval je Giers v Petroburg Še le v nedeljo. Kronanje ruskega carja v Moskvi bode koncem meseca aprila ali vsaj prve dni meseca maja t. 1. Na Ruskem so se z novim letom povišale plač® vsem uradnikom in častnikom za 507«, temu nasprot' Ea je car ukazal, da se mora zoper spridenost uradni-ov in častnikov začeti boj na smrt in živenje. — V Petroburgu je našla policija novo nihilistično tiskar-nico. Stanovnika in študenta Popova so zaprli. V Moskvi se je osnovalo društvo za pospeševanje trgovinskih zvez z balkanskim poluotokom ter se pripravlja slovansko parniŠko društvo na Donavi. „Miriditi so se uprli. Albanski governer je poslal iz Skodre vojsko zoper upornike. koznanstvom in nam podal znanstvena dela, kojih dvojici: »Sammlung altslaviseher Worter» in »Etljy-mologikon« še ni svoje veljave zgubila. ^ Kdo dalj" ne pozna profesor Ahacelj-na, rodom Rožami, umrlega leta 1845, ki je s takrat na koroškim poslujočim Slomškom vzajemno deloval in se trudil za povzdigo slovenskega naroda? On je bil ustanovitelj prvega »slovenskega slovstvenega društva« v Celovcu in je po izgledu svojega prijatelja primorskoga Slovenca Staniča priobčil lepo zbirko »Koroških in štajerskih pesnl» in prav v tej zbirki imamo zopet dela koroškega Slovenca, slovenskega Hans Sachsa, Mihajel Andreala. Ovi Rožan ni znal le dobro tkati, temuč tudi čedne pesnice skladati, katere so šle od ust do ust, od vasi do vasi po vsej dolini. Na dalje naj omenimo Še sedaj Živečega staroste koroških Slovencev: vrlega Zilana in znanega sta-rinoslovca in jezikoznanca Matija Majarja, ki nam je podal uilirsko slovnico«, «uzajemno slovnico« in rusko slovnico« — in ljudskega pisatelja, osivelega ali čestitljivega starčka, Rožana profesorja Andreja Eiti-spieler-ja. Di popolnimo vrsto vrlih delalcev s Koroške, naj tu navedemo imena: Rud/naš, dr. Štejan, dr. Valentin Janežič, FerČnik, Lambert Einspieler, prof. Scheinigg. Rup in drugi. Največjo hvalo pa smo vsi Slovenci dolžni lepej Koroški, di nam je podarila nepozabljivega Antona Janežiča. Rodom Rožan, bilje mož neskončno marljiv, delalen in plodovit. Iz njegovih rok smo dobili leto za letom l^po vrsto dičnih knjig. Glavno mu delo bi pa imenovali njegovo »slovensko slovnico«, o k a te rej trdi učeni profesor Jože Marn, »da take, razen Čehov še niso imeli dru^i Slovani«. — Narod slovenski po vseh pokrajinah čisla zasluge prerano umrlega Rožana Janežiča. Bilje vešč pisatelj, buditelj slovenske beletristike, zveden slovenski jezikoznanec in neutrudljiv tajnik «družbe sv. Mohora«. V Bolgariji je ojstopilo ministarstvo ter se sestavilo novo, kateremu je načelnik general Sokoltv. V Italiji neće nehati irredenta rogoviliti. 23. t. m. po noči o» 11. uri so trije vrgli irredentovci ▼ Bo-lonji pred paličo Albergati, v katerej stanuje avstrijski konzul, dve petardi, katerih ena je počila. Stražnik, ki je stal ti a straži, povedal je, da so malo poprej mimo šli trije v dolge plašče zaviti možje, katere je policija zasačila. Netnlki cesar je odgovoril papežu na pismo od 3. decembra lanskega let:«. V svojem odgovoru izreka cesar upanje, litejja slovenske naro i nosti, prijatelja mladine in ljudstva in vsestranskega dobrotnika, Matija Anacelj-na, kosti slavnega slovenskega pisatelja in škofa Jurija Ja-pelj-na, kosti Slovencem na Primorskem in na Koroškem nepoza djivega šolskega nadzornika in literarnega delalca Simona Rudmaša, in znanega pesnika Antona Umek — OkiSkega. Konečno naj še omenimo, da ima odbor «druibš »t. Mohora», ki o i leta do leta za narod naš vspešnejše dela, svoj sedež v Celovcu. Tam je tudi v dtužbenej krasnej hiši družnena tiskarna in družbena bukvo-veznica. V tiskarni se mimo drugih del in družbenih knjig tiskajo slovenski listi: «Kres», «Mir» in »Slovenski prijateljn. Družna, katere preroditev pripisujemo koroškim Slovencem iti katerej je naloga buditi ljubezen do domovine, po dobrih knjigah širiti pouk in omiko in kazati Slovencem pot do višjega duševnega in časnega blagostanja — ima v letu 1882/3 ogromno število 24.474 in med temi na slovenskem Koroškem 2.H93 udov. Na leto razpošilja mej slovenski svet blizo 150.00U knjig in tedaj je razposlala v zadnjih dvajset letih najmenj 1,800.000 knjigi To vse s4 pa vrši brez hrupa, brez ropota in vendar v najlepšem redu — v kar skrbi majhen de-vetosoitni družbeni odbor, v kojem je veČina koroških Slovencev. Hv.ila takim rodoljubom! Tebi pa rod slovenskega debla na slovensko-Ko-roŠkej kličemo /. besedami prerano umrlega dr. Lovro Romana, ki te je mnogokrat obiskal in s teboj občeval: • KviSko bratje, duše mile! Z slovom, z djanjem vsi za dom; Kličejo nas slavne Vile V kolo k bratom Slavjanom* I prišel k nam v službo sedanji častiti duhovnik J. Jug v 7. dan dec.; vse staro in mlado mu je naproti hitelo, da bi ga tako vredno sprejelo, in marsikatero oko se je od veselja solzi'o, kakor bi hotelo naznanjati: Gospoda sem videlo. Gosp. učiMj A. Kosovelj je bil uredil slovesen sprejem, naše deklice vse belo oblečene, nabrale so mil toliko svežih cvetic, da je vsa okna kaplanije ž njimi odiČil in ena mu je pri sprejemu na cerkvenej blazini podala svitle ključe oi stanovanja. Po naredbi vrlega našega županstva sta se bila napravila dva slavoloka z narodnimi zastavami in napisom: -Zeljno Vas pričakujemo, mili dušni pastir«, »Dobro došli, mili dušni pastir«. To se v£, zvonili in streljali so tudi. Tukaj je vse prebivalstvo narodno zbujeno, dobre volje ne manjka, ali da bi z latno majko Slavo čestilo, temu brani uboštvo. Siromašni Iju t)« si kak krajcar prislužijo z gruščem na cesti, ker p» ti nemajo denarja, da bi vložili 10•/„ kedar je dražba, zato je vredni naš po Ižupan J. Vrabec, ki je tudi ud cestnega odbora, vzel na dražbi nekaj kupov po 1 gld. 35 kr. in jih potem oddal potrebnim delalcem po 1 gld. 25 kr. rekši: »kar bom imel pri tem dobička, bomo skupaj zapili«. To so menda oni strašanski vrabci, ki so omenjeni v ftt. 4 »Edinosti«. Iz gorenje Istre, dne 23. t. m. Začudenjem smo brali v poročilu o občnem zboru »Edinosti«, političnega društva za Primorje, daje bil stavljen predlog, da bi se društvo preustrojilo tako, da postane društvo samo za Trst in njeno okolico in to zato, ker je na Goriškem zopet oživelo društvo »Sloga«. — O tužna Mra! kie pa je ona, ali ste bili na njo pozabili, saj vendar ti i še vsa v italijanskem »črevlji«, da si jo iredentarjl k njemu prištevajo ter jo v podstavi pri klobukih na glavi nosijo. Marsikoji lahon si bode moral nov klobuk kupiti, ptedno se to zgodi, če prav nas je hotelo društvo »Edinost« tako prezirati! Zdaj, ko je Istran mej vsemi ostalimi brati na najslabšem stanju, zdaj mu hočejo najbližnji bratji odreči pomoč! Vendar nas navdaja 9e upanje, kajti predlog ni bil sprejet, marveč v pretresovanje odboru izročen. Upamo, da se odbor ne spozabi tako, da bi nam odvzel toliko potrebne pomoči, marveč, da bo predlagal spremembo le v toliko, da bode društvu mogoče delati ne za vse Primorje, tem bolj pa za Trst z okolico in za tužno Istro. Gotovo občni zbor ne bode proti temu I — Ne puščati in zanemarjati ubogih istrskih Slovet.cev, ampak pomagati jim je treba, da se rešijo iz žalostnega stanja, da tudi počasi zadobe trohico narodnih pravic, brez katerih jim ni gotovega obstanka. Dokler ne bode Istra imela toliko svojih narodnjakov, da bodo mogli sami si ustanoviti lastno politično društvo, do tedaj naj društvu »Edinost« bode sveta dolžnost, podpirati bližnje brate; nabirati je treba za društvo več udov tudi po Istri, da se bo lo v družbi s Tržačani pripravljali za samostojno politično društvo, — ako bode treba, kar pa ni merodajno, kajti čemu cepiti moči, Čemu zapustiti peščico istrskih rodoljubov, ker sami gotovo ničesa ne dosego. »V edinosti je moč«, — tedaj »Edinost«, krepiti si je treba moči, raztegnoti svoje delovanje, svojo moč tudi na Istro, in »združenimi močmi« tirjati ter se poganjati za narodne pravice! Istrski zavedni Slovenci pa, ako nam društvo »Edinost« ne odreče pomoči, ako nas ne odpaline od svojega varstva, ampak, ako nas še bolj objame, — potein pa le pridno pristopajte v obilnem številu v društvo, da z veseljem stori kaj tudi za nas, kar gotovo — mislim — rado. voljno stori, ako bode videlo, da se tudi mi za nje zanimamo ter je z udi podpiramo. Istrski narodnjaki, ako se sami ne bodemo brigali za-se, za lastne zadeve, lahko se na nas pozabi in tako ostanemo brez pomoči*) »Pomagaj si sam in pomore ti Boa« — in tudi bližnji braijel Skalnikov. Iz Kopra, dne 25 januvarija. Zadnja leta se bojujemo osobito mi Slovenci proti našim narodnim sovražnikom; bojujemo se za narodno Šolstvo, za narodne pravice našega milega materinega jezika. Kedo ne v6, da bo le naša mladina le na podlagi narodnega Šolstva srkala neovirano razne znanosti in vdde v s6, da bode le na njega podlagi dobro napredovala, razbistrovala si um ter blažil i si srce ? A ne le na ljudskih, marveč i na srednjih šolah biti mora k malu slovenščina popolno učni jezik, ako nam hoče biti vlada pravična, ako natn hoče dati ono, kar nam uže po naravnik zakonih pripada. Vvsakom oziru mora biti našim državnim poslancem in vsem narodnim društvom prva in velika briga: pridobiti naŠej inilej materinščini popolno samo stalnost ter priboriti jej popolne pravice do vseh krogov, kder je potrebna, da se i naš mili slovenski narodič povzdigne do više omike in blagostanja, kajti le na njeua podlagi se more ona evrha doseči in ne na podlagi kakega druzega. n. pr, švabskega. V drugej št. »Soče« smo čitali, daje pol. društvo »Sloga« poslalo na Dunaj interpelacijo, v katerej zahteva: slovenske paralelke na tamoŠnjej gimnaziji in realki, slov. šolske vrte, slovensko ljudsko šolo v Gorici in slednjič slov. učni jezik na tamoŠnjej pri- Eravnici za učiteljice. Jzvrstno J Samo da ni se kaj malu uresničilo I Prosilo se je toraj, naj bi bil slov, učni jezik na onem zavoda, kateri preskrbuje Primorje z učiielji v žen8kej obleki, a pozabilo seje popolnoma one^a zavoda, katerega oskrbujejo 3 pravi učitelji, t. j. pozabilo se je popolnoma tukajšnjih učiteljskih pripravnikov. Hes je, da se na tukajšnej pripravnici poučuje primerom še največ v materinščini, a radi tega ni treba nanje popolnoma pozabiti! V poslednjem tečaji je ves pouk, razen slovenščine in *) Predlog ne namerava druzega, nego, da bi »Edinost« omejila svoj delokrog, kadar bodo Istrani uže imeli svoje polit, društvo; za letos pa namerava »fidinost* v Istri celo napraviti tabor. Ured. verskega nauka, v nemščini in to še celo pri ponavljanji vseh onih predmetov, kateri so bili skozi cela tri leta predavani v materinščini. Kedo ve, kako težavno je slovensko predavane in naučene predmete ponavljati v nemščini, osobito onim, kateri niso popolnoma zmožni nemškega jezika? In tacih je večina 1 Uboga nemščina, kako trpiš pod zobmi Slovanov, a veliko bolj pa Vlahov 1 Da bi Nemci vedeli, kaj se godi nemškemu jeziku po naših šolah, gotovo bi to zabranili, če imajo kaj razuma in srca za svoj mili jezik! To se mora odpraviti! Slovenščina mora biti skozi in skozi učni jezik ! — Ker se je slavno pol. društvo »Sloga« domislilo ženske uč. pripravnice, bilo bi dobro, da bi se enako spomnilo koprških »učiteljkih pripravnikov,« katerih je Še največ iz Goriške. Zdi se mi, da mora biti njemu to bolj briga, nego pa kateremu koli drugemu društvu. Ako bi se to uresničilo, izpolnila bi se morda slov. kandidatom (in ž njimi vred morda tudi Hrvatom) vendar enkrat srčna Želja, da bodo premeščeni iz Kopra v kako pripravniše mesto, katero goje ule od prve ure, kar so v tem iredent-kem gnezdu. In zakaj? Zat6, ker je Koper nepripravno mesto za učiteljske pripravnike : 1. Radi neznanske draginje zivenja. Dijak pUČa 18 go 1. na mesec, a je slabše poslužen, nego n. pr. v Gorici za 12 gold. 2. Ker se tukaj naš mili slov. jezik zaničuje, ker se vsak hip žali naroden čut slov. dijakov, ker so vsaki hip zaničevani z nesramnim imenom »schiavo« (sčiavo). Iu tukaj naj bi mirno Živeli? 3. Koper je moralno popolnoma propalo mesto. Ne vidi in ne sliši se niti trohice dobrega, pač pa v obilici nasprotnega. V takovem mestu naj se toraj kandidatje dobro odgoje, da postanejo potem goji-telji naroda? V takein mestu naj se nauč^ moralnoga in pravega socijalnoga Živenja, kar bi imeli oni gotem pod uče vati ? Gospoda moja ! to je teško. — labi izgledi mičejo ter dosti upljivajo na odgojO mladenieevl 4. Ker je Koper pravo iredentsko gnezdo! Učitelj mora se svojim dobrim izgledom druge k dobremu napeljevali. Od njega je dosti odvisna dobra ali pa slaba narodova odgoja in to tembolj tamk, der je (razen duhovnega gospoda) edina inteligentna oseba. Nanj so obrnene oči vseh meščanov. Ali da ne zaj-dem predaleč, izrekam odločno, da Koper tii pripravno mesto za oigojo ljudskih učiteljev, kajti ne morejo se naučiti tukaj lepega socijalnoga živenja, kar jako dosti potrebujejo mej narodom, kder Živč. V 5. št. »Edinosti« zadevlje se nek g. dopisnik iz sežanskega okraja nekam »sarkastično« ob tukaj-šne uč. kandidate. Čemu to? Čemu besedi učiteljski pripravniki vedno mej ušešca uklepati in še celo z drugačnim tiskom? In pa vsa ona imena? Gospod dopisnik I Li ne veste, da ste razžalili s tem ves zavod? Ako ste to vede storili, takd Vam svetujemo, da vaš »zdravi« humor kde drugje uporabljate 1 Prav na voljo Vam je počel izhajati v Ljubljani »Škrat«, če se« Brenceljna »niste hoteli poprijeti! Sicer poznamo mi one nevredneže, še ko so bili v Kopru, a ni treba radi tega spravljati v dotiko vsega zavoda. — Če pa niste hoteli nas žaliti ali osmešiti, tako Vam radi odpuščamo, kajti vajeni smo uže tadh komplimentov. Ravnateljstvo tukajšne pripravnice vendar le n! odvrnolo onega lahonskega napada v »L* Istria« na slov. kanditate ! No ! »aj vemo, kam pes taco moli. Civodoran. Gorica, 30. jan. Druga titalnižna veselica, dne 27. t. m., se je ▼ lepo odičenej društvenej dvorani na občno zadovo-Ijnost prav dobro obnesla. Petje je bilo izborno; moški zbor in tudi mešani zbor sta uže v drugič pokazala, da je »dogma« nemogočnosti ustanovitve novega pevskega zbora le gola ničla, prazna domišljija onih, koji pri najmanjšej zapreki takoj zgub6 po«um in ljubezen do sicer težavnega ali hvalevrednega in čestipolnega dela. Vso čast in hvalo tedaj našim blagim gospodičinam pevkam In krepkim pevcm, hvalo ob enem neotrudljivej marnosti g. g. pevovo Ijev in obče pripoznanje g. odborniku in voditelju pevskega oddelka, vrlemu učitelju M. Posebno nas je očaral mešani zbor »Triglav«; milina, združena z vzvišenostjo se nam je prikupila. Igra za glasovir se je strani naših domačih moči, nježnih gospo iičin J. in F. kaj dobro obnesla. Moj-stersko roko vrioznane gospe Podgornikove pa smo tudi tu opazovali ozirom na poučevanje v tej umetnosti, kajti omenjeni gospodični ste učenki naše umetnic*. Večkrat kaj jednacega! Ples je bil silno animiran, živahen ter je trajal do ranega jutra. Četvorke je plesalo blizo 45 parov; voditelj jim je bil dr. T. Sobana je bila prav polna in na obrazu vsacega si lehko b-al zadovoljnost in veselje. Tako je bilo vse v najboljšem redu. Mej počitkom pa smo se tu in tam pomenkovali in smijali radi malicijoznih in hudomušnih notic vaše »Triester Zeitung-e«. Vse, kar je zadnjič donesla, bila je gola laž in ne za pičlco ni poročala resnice; vse le domišljija s hu lobnim namenom — a brez upliva, brez svrne. O ibor naše Čitalnice je uže po pismenej poti, opiraje se na dotične §. §. tiskovnega zakona, od vredmštva onega zlobnega ča-opisa zahteval, da iste laži prekliče. Jednako je učinol odbor »Sloge«. Zanimivo in pouč-Ijivo pa je, da je ono izmišljeno notico pouatisnol mladi sinek »Corriere«. Stara, slabozobna »tetka« je tedaj dobila hebrejskega »sinka«. Kumovale, so tu dobro znane osobe, možje, kojim bi moralo biti geslo • mir mej naro li« in ne »hujskanje, prepir«. x. Iz Belfrada, dne 2./14. januvarja. Uže je zopet nekoliko dolgih zimskih tednov mi-nolo, od kar se vam nisem oglasil. V tem dragocenem času se je marsikaj spremenilo — največ pa v licu same narave, tako n. pr. se je prejšnja mirna tiba Dunava razlila sedaj po širokih rodovitnih banatskih planjavah, in z ledenim svojim plaščem pokriva mirno počivajoča prirodo. Naša iz mile slovenske zemlje liho romajoča mati Sava. prekoračila je svoje staro korito, ter se globoko vrinolav dolinice, ležeče blizo nizkin bregov. Silne ledene plošče plavajo po širokej Dunavi, s treskom in Šumom — drve na Vstok. Naš Belgrad na krasnem in vzvišenem položaji izgleda, kakor prijetna oaza v neizmernej vodnoj Euščavi. Krasen, veličasten prizor, katerega nam kaže og&ta narava v svojih promeinbah. Zdaj pa, ko sem vam v kratkih potezah pred-stavil lepo zimsko naravno pozorje, katero nas okro-žava, vrnimo se v sobo in poglejmo malo v naše domače razmere in predale. Kaj pa vidimo tam? Stvar splošno napreduje, državno telo raste, Ž njim tudi državni dohodki in troški, vse hiti civilizaciji in kulturi v naročje, šije, kapi, striže se, da je veselje, Eolitizira se pa nad potrebo, a tudi partizanstva moglo i biti manj. V kratko rečeno: »Uže gre«, saj se ne praŠa, kako? in kaj? Da, gospodo draga, vse to je firav lepo. no bojim se, premalo, premalo je domo-n narodoljubja. Pravega ponosa, kakor ga veleza-sluini narod zaslužuje — ni —, pi sam krog narodne ideje je preveč skrčen. Srnija, kraljevina na juŽnoslovanskem svetu, morala bi biti predvoditeljka balkanskih Slovanov, potem bode bodočnost njena. Vsega tega pa ni. Uže sama beseda južno Slovan-stvo je pri nas bela vrana, o pravem poznavanju južnoslovanskib narodov pa še ne govorim. Žal mi je, ker je to gola resnica, in lahko si zamišljam, da bode kaj dobro godila drznim neprijateljem Slovencev, ali — na svitlo! na dan! 110, še ni zamujeno, naše notranje razmere, če tudi nekolike važnosti, vendar so le senca proti velikemu prašanju, katero se v kratkem času oglasi, — približamo se, vpoznajmo se, poljubimo se, kakor sinovi ene majke. Letos je skupština vrlo važne predloge, šolske, cerkvene, vojaške, iu druge manj važne rešila. Ker ni svojega dela še popolnoma dovršila, pri tem pa so mandati koncem decembra sedajuim poslancem ugasnoli, poklicana je bila stara skupština »za izvanredno«. Vojni predlog, uže sprejet, dosti se je promenil, in vojništvo sploh je dosti svoje lice pro-menilo. Stoječa vojska se povekŠa za 5 pešnih bataljonov, — vsak srbski sin, izvzemši same krajne okolnosti, mora odslužiti v stoječej vojski, dijaki stopajo za časa počitnic v stoječo vojsko, tudi so vojaške vaje prenesene na vse razreda visoke šole, gimnazije, realne in preparandije. Nobeden srbski sin ne more postati državni uradnik, kateri ni služil v stoječej vojski itd. Kakor slišim, uže smo vdobili 50.000 najboljših pušk, iz prve nemške puškarniške fabrike, a naročeno jih je 100.000. Tedaj vidite, saj »uže gre« — ali zopet pravim, inalo, malo več dotno- in narodoljubja, menj politiziranja, še mej strankarstva. Naša znana, vrla Slovenka, gospodičina Nigri-nova, prej na pozornici »bele Ljubljane«, postala je vrla omiljena ličnost našega gledališča. Čestitamo iz vsega srca. Tudi je tukaj naš vrli Slovenec, inženir Rož, s prijetno gospo Ljubljančanko, s katerimi v društvu po nekatero veselo uro po domače prevedemo. — Lep spomin modrega narodoljubimca knjaza Mihajla, slavno je bil odkrit 6. decembra (po starem) — najkrasneja dika našega mesta, — postavljen je na trgu pred gledališčem. Delo je umetnosti polno, — vsa hvala tistim, katerih se tiče. — Žalostni dogodek, atentat od 1. oktobra na kralja, nema nikake politične sence, izvršen je, kolikor so sliši, iz ličnega maščevanja, sodba se bliža kraju. Domače in razne vesti. Udom delalskega poddornega društva! Vsied v Prago brzojavije ie ovacije visokemu protektorju društva doŠel je po tuk. c. k. namest-ništvu ta le odgovor: Nj. c. k. Visokost cesarjevič Rudolf blagovolil je ukazati, da predsedništvu spoštovanega društva javim najtoplejšo zahvalo za izjavo lojalnosti. Qrof Bombelles. Cesarjev dar. Cesar je daroval v svojem in v imenu nje ces. visokosti cesarjevne občini Gradac 300 gld. za zidanje nove cerkve. ateja tržaškega mestnega sveta 98. t* m« Predno se prične duevni red, naznanilo se je svetovalcem, da je kuratorij trgovinske visoke šole »Revoltella« imenoval barona Scrinzija zarad velicih zaslug za to šolo za dosmrtnega načelnika kuratorija; iz enacega vzroka je bil baron Scrinzi imenovan za dosmrtnega načelnika muzeja »Revoltella«, baron Rittmayer pa za njegovega namestnika. — Upravništvo podpornega društva za ranjene vojake je predložilo račun, katero pride v obravnavo v eng prvih prihodnjih sej. — Potem je župan predstavil novo izovljena svetovalca Atrtellja in Rascovicha, Na galerijah natlačeni poslušalci so ju demonstrativno pozdravljali ter ploskali in kričali »Evviva Ruscovich!« da se je dvorana tresla. Ta demonstracija je zopet jasno znamenje, kako politično gibanje je v Trstu. Ni treba nobene dal|še opombe, ker le slepec ne vidi, kaj se godi. In župan in desnica mestnega zbora, kako sta se vedla pri tej ostentativnej iredentovskej demonstraciji. Zupan je molčal i mirno čakal, da se je hrup polegel, še za zvonec ni prijel; desnica je tudi mirno poslušala, le štirji svetovalci, in sicer gg. baron Ritt-mayer, dr. vitez Tommasini, inženir Peter Palete in okolišni poslanec Štefan Nadliiek, zapustili so dvorano, ker se jim je studilo, da se proslavlja Človek, ki je b»l zoper to, da se cesar spodobno sprejme. — Prestopilo se je potem na dnevni red ter se izvolila komisija za verifikacijo noviti volitev. — Na to se j« obravnaval proračun za delalnico zapuščene mladosti; dohodki so v njem proračunjeni na 9500 gld. troški pa na 23.450 gld. in dovoli se. da mesto pokrije 14.000 gld. primanjkljaja. To je gotovo draga delalnica, ki nese toliko — zgubička! — Ker konci eta 1883 mine doba z državo aklenene pogodbe, po katerej plačuje mesto letnih 860.000 gld. za to, da se mu je dovolilo pobirati nžitninski davek, naročilo se je mestnemu starešinstvu, naj se z vlado pogodi, da se te ta pogodba podaljša, in sicer če le mogoče, za nižjo poprečno odškodnino, nego je dozdanja. ker so časi hudi in je mesto v stiskah. — Na prošnjo mestnih vrtnaric za otroke se dovoli, da se smejo jesenske počitnice pričeti 16. avgusta in končati 15. septembra vsacega leta. Imenovanje. Koncipist v trgovinskem mi-nisterstvu baron Aleksander Koller je imenovan za tajnika pi i pumorskej oblastniji v Trstu. — Anton Zamarin je bil imenovan za začasnega okrajnega živinskega zdravnika v Poreču. Tržaške novosti, »Cittadinov« dopisnik iz okolice je bil zopet dobre volje in se je spravil na našega Nabergoja, češ da je imel enkrat gostilno, a da je postal tak imeniten mož. Da iz gostilničarja ne more postati pameten mož, to morda verujejo babe na Reni, za katere menda piše »Cittadino«, in list, ki kaj tacega piše v 19. stoletju, pač se ne more jemati .sul seri*«. — Mladi Grk Epaminonda je pretepel svojo mater, da je bila črna. vsled česar ga je policija zaprla. Tacega Človeka bi bilo treba ostro kaznovati. — Neka javna ženska, iz Gorice doma, je na velikem trgu take grde reči vganjala, da je gnjus le praviti, pijana je bila in policija jo je morala nesti, kakor poln žakelj v zapor. Nij gršegu, nego pijana ženska. — Mlad trgovski pomočnik seje hotel obesti, pa oče je prišel še v času domu, da ga je snel iz zanjke; potem pa ga je izročil policiji. Tudi prav! a očetje naj bi uže na otroke pazili, da ne čitajo slabih romanov in ne zahajajo v slaba diuštva. — Eno žensko iz Doline je burja pri Žavljab vrgla in padla je tako nesrečno, da je precej ostala mrtva. Pravijo, da je ležala 3 dni mrtva, predno je došla komisija iz Kopra. Skoraj neverjetno I Domače veselice. Denes zvečer bo veliki ples v Tržalkf.) Čitalnici, ki obeča biti posebno sijajen, ker se je naznanilo uže dosti tudi zunanjih gostov; jutre zvečer pa bo veliki ples delalskega društva v gledišču * Fenice*. — Naj se naši rodoljubi človečanPski ° Zad,,jei:a' ker Je njeKa namen tako Ples »Tri. Sokola« bode, kakor uže znano saboto dne d februvarja v gorenjej dvorani »Monte Verd«, začetek točno ob 9 uri. Vstopnina za gospode 1 gld.; za družino 2 gld. (Vljudno se prosijo p. n. obiskovalci, naj pi idejo v črnej oblek s črno kravato). T. .ta P'p;8 dela veselični odsek »Sokola« na vse knplje in pričakovati je jako lepega večera: naročil je tudi odsek kakor čujemo, kotilijonske rede iz Beča, s katerimi bodo gospodičine dičile marljive i pridne plesalce. Svirala bole znana izvrstna godba Piccoli tiidi nekai narodnih komadov i naj novejše komade. Cisti dohodek je namenjen društvenej denarnici, zatorej se tudi obilne vdeležbe pričakuje od strani narodnjakov. Novačenje. Žrebanje v letu 1863 rojenih vojaštvu poivrženih mladeničev bo v čerlrtek 8. februarja zjutraj ob 10. uri v kosami c. k. mornarice. K temu žrebanju morajo priti vsi omenjenega leta rojeni, stavi podvrženi mladeniči osobno, ali pa zastopnike poslati. Stavi podvrženi druzega in tretjega razreda (rojeni v letu 1862 iu 1861) pridrže v letu 1881, oziroma 1882 potegnene številke. Natečaj. Razpisani sti službi sodnika v Sežani in pristava pri dež. sodniji v Gorici. Poficgsko. V gledišču Politeama so v nedeljo na kavalkmi šeme več reči poklale, mej temi tudi mla 'emu markerju uro iz žepa. — V pondelek se je vkral tat v stanovanje enega od.tajalca postelj, je tam pokral za 150 gld zlatenine, ko je prišel v drugo sobo in tam odpiral drugo skrinjo, ga je hišni gospodar zasačil, zvezal in poslal po policijo, katera ga je deniia v luknjo. — V Via San Maurizio pokral je en tat v eni hišo kuhinjske oprave za 14 gld. v Via Ghega pa je en tat iz odprte sobe pokral prtenine za 20 gld. Zapirajte sobe I Avstr4Jsko-o*erskl Lloyd namerjava napraviti nove vožnje iz Splita po lukan južne Dalmacije In Albanije .10 Karfa. Te vožnje je doslej oskrbovalo društo »Navigazione Generale ltaliana«, a ni imelo vspetia. Pojasnilo voznikom, kateri so za časa oku- Eacije v Bosni vozili na račun Abendrotha. Gosp. lutter je prinesel v naše upravništvo uže znano naznani o. — Akoprem pa mi nismo odgovorni za naznanila, pri vsem tem smo omenjenega gospoda inter-pelira 1, kako on misli o tej stvari. On nam je odgovoril, da je gotov, da vozniki niso dobili vsega denarja, kateri je bil njim namenjen. Rekel je nadalje, da mu je znano, da so se nekateri poslanci za koristi voznikov gorko in hvalevredno potezali; da pa poslanci ne naorejo znati za privatne zadeve Abend-rothove. Ko smo ga mi nadalje vprašali, ali bode treba voznikom njemu kaj antecipirati za njegov trud, odgovoril nam je, da on noče nobenega solila od ljudi samo ta pogoj stavi, da dobi 15 do 20°/, od tega, kar bo on za-nje rešil. Enak predlog je stavil tudi pooblaščencu z Notranjskega, g. Hinku Kavčiču iz Razdrtega. Nam se je ta stvar zbog pogoja zdela reelna; a na praŠanja smo vedno odgovarjali, da je treba previdno postopati, ker še denes se nam dozdeva stvar mistična in ne sodimo o njej preoptimistično; a zavreči je tudi nismo mogli, ko smo se prepričali, da je predlog g. Hutteija reelen. G. Hntter za zdaj ne zahteva dru/.ega, nego da mu vozniki pošljejo račune. koliko imajo Še terjati za vožnjo v Bosni. Veselice na deželi. Nabreiinski rodoljubje napravijo velik ples v Grudnovi dvorani, dne 4. t. m. in Tolminsko rokodelsko društvo napravi veselico na svečuico. Dolinska čitalnica priredi pustno nedeljo, v dan 4. febr. t. i. ob 6. uri zvečer »domačo zabavo« z govori deklamacijo petjem ni tombolo. V dan <|. fehr. t* I. ob 3. uri popoludne bo v Dolini odborova seja »slov. učit. društva za kopr. okraj« s uže objavljenim dnevn-m redom. Ilirsko bistriška čitalnica priredi na Svečnico maškarado. Program je: Petje, loterija in ples. Začetek ob 7 uri z v. K tej maškaradi najuliud-neji vabi = Odbor. J Goriška Čitalnica napravi 4. februarja plesno zabavo, pri katerej bo svirala vojaška godba. Mej počitkom bo »loterija«. Ker je to prav na pustno nedeljo, pričakujemo tudi več odličnjakov iz dežele. Kako je s TeržaČani? »Slovensko bralno ln podporno dru* Stvo v Gorici« v napravi soboto, 3. februarja, ob 7l/, uri zvečer v lepo okinčanem salonu Stabileve restavracije na Travniku pustno veselico, to je besedo z lepim obzirnem programom, potem pa ples. €•£• Nadzornike delal, podpornega društva vabi podpisani v nedeljo popoludne ob 4. uri v društveno dvorano k skupnej seji. Odbor. Odbor »Sokola» naznanja svojim gg. članom i prijateljem, da so dnevi za telovadbo sedaj tako le odločeni: četrtek zvečer od 8—10 ure, v nedeljo od 5—7 ure popoludne i to pod vodstvom učitelja p. Milose-viča. Ako bi pa želeli gg. članovi še kake druge ure, naj to naznanijo odboru, i ako on sprevidi, da bi to ugodno bilo, hoče ure tudi pomnožiti. Gg. pa, kateri žele k društvu pristopiti pa naznanjamo, da naj se oglasijo pri tajniku (via Torrente št. 2), ali pa pri kateiem koli odborniku. Vsak rodoljub moral bi postati ud tega društva. Nesreča, Na državnej železnici mej Oravico in Majdo je vstal 26. 1. m, tak vihar, da je Šest železniških vozov od pihal in prevrnol, zato se je morala vožnja ustaviti. V Oravici je provzročil veliko škode, mnogo hiš je odkril in strehe odnesel. — Po noči od 25. na 26. t. m. je divjal na Angleikem strašansk vihar. Ob obrežji se je razbilo mnogo ladij iu veliko utonilo. V Oldhamu se je zavalila sto centov teška skala na streho neke predilnice, tri delalke usmrtila in petdeset hudo ranila. Veliko sosesk je poplavljenih vsled vednih ploh. Potopila se je ladija, na katerej je bilo blaga v vrednosti nad dva milijona. V Dublinu še po dnevi ni mogel nobeden na ulice. Mnogo hiš je vihar odkril in šip udri; neko veliko hišo je popolnoma porušil in usmrtil vse prebivalce, okoli 40 osob. Vihar še tu li v poznejih dneh ni ponehal. Blizu Swanseje seje potopila ladija ter je20 mornarjev utonilo. V Londonu, v predmestji Battersen, razrušil je dve hiši popolnoma, prebivalci so bili ubiti, pa hudo pošKodovani. Na morji je nad 200 osob uto nilo. Občni zbor itte Uwm društva. (28 t. m.) Bilo je navzočih nad 400 udov in kakih 30 dru-žabnic. — Vlado je zastopal g. c. k. višji komisar vitez Vidic — Predsednik V. Dolenc je odprl občni zbor s primernim daljšim govorom, v katerem se je pred vsem spominjal visocega protektorja društva, cesar-jeviča Rudolfa ter pozval skupščino, naj mu zakliče trikratni »živio«! Ohčni zbor navdušeno zakliče »Živio« cesarjevič Rudolfi kar se je tudi na Željo zbora precej telegrafično objavilo visokemu protektorju. Potem se spominja predsednik umrlih udov, mej temi usta-novnika. rujncega očeta Slovenije, dr. J. Bltimeisa, kateremu v hvaležni spomin zakliče zbor gromoviti »SlavaI« Spominja se Še treh drugih umrlih rednih udov in poroča potem zaporedoma o odborovem delovanju v prošlem letu, o slavnosti, o hitrem rastenju društva, ženski spol spominja k večjej delalnosti, naznanja, da odbor kesneje nasvetuje tudi nekatere važne osnove za društvo in konečno opominja družabnike k neumornemu delovanju, da društvo v tem letu naraste vsaj na 1000 družabnikov in 300 dru-žabnic, kar je po sedanjih skušnjah prav lehko mogoče in svari družabnike pred nevarno neslogo, ker v društvenem geslu: »v slogi je moč« je navod, kako more društvo mogočno in na vse strani dobrodelno postati; društvo naj torej v lepej slogi raste in se razvija. — Ta nagovor je bil sprejet s6 živim odobravanjem in z občno zatrditvijo udov, da hočejo z veseljem delati v korist društvu in živeti mej seboj v bratskej slogi. Predsednik na to povabi tajnika, naj prečita letno poročilo. Tajnik g. Dolinar, prečita blizo tako poročilo, kakoršno smo uže objavili v zadnjej Številki. Občni zbor vzame poročilo na znanje, izražajoč pohvalo odboru. Potem prečita g. denarničar, Karol Schmidt, račune. (Tudi ti so bili uže objavilijeni v dveh poprejšnjih listih,) On z veseljem konštatuje tudi lepi gmotni napredek društva, na kar mu zbor navdušeno zakliče: »živio«, vrli naš denarničariu Občni zbor polem sprejme soglasno proračun moškega oddelka za leto lS&i 1 dohodki SI41S gld. 20 kr. In troški 6n60 gld. tedaj preostanka 2858 gld. 20 kr. in proračun ženskega oddelka z dohodki 1275 gld. 17 kr., troški 450 gld., preostal kom K07 gld. 17 kr. Predsednik konštatuje, da bi torej utegnolo društvo koncem tega leta imeti premoženja najmanj 1101"» gld. 12 kr.., ako bi v tem letu pristopilo le še 100 moških in 50 ženskih udov. česar se je skoro gotovo nadejati. G. odbornik Gulin stavi k proračunu resolucijo, da bi se uŽe precej začelo misliti na penzijski zalog in da se naloži prihodnjemu odboru, naj izdela na-tanjčna pravila za to ustanovo, v katero naj pridejo vse obresti od kapitalov in pa dohodki veselic. Gosp. podpredsednik Polič pravi, da se to denes ne da pre-cizovati, kateri dohodki naj pridejo v penzijski zalog, da je v to treba daljših ozbiljnih študij in nasvetuje le občno resolucijo na nov odbor, da on pretre- suje to praSanje in kadar izvrši dotična pravila, skliče občni zbor. Predlog g. Gulina s popravkom g. Poliča, bil je sprejet sč živim odobravanjem. Predsednik odda na to predsedniŠtvo g. podpredsedniku Poliču, sam pa poroča o 5. točki unevnega reda. On razloži na kratko, kako važnost ima založna za delalca in rokodelci in koncem govora prečita kateri se imajo dodati pravilom v zadevi te založne. (O tej zadevi bomo še posebe govorili.) Unela se je potem debata, v katerej poročevalec stvar še bolj razjasni in koneČno je bil sprejet predlog odbora, da se ustanovi nov oddelek društva, to je založna za družabnike in družabnice. Predsednik prevzame zopet predsedniŠtvo in prečita prošnjo 26 udov, da bi sedanji uradnik tudi dalje Še ostal. — Velika veČina kliče: mi hočemo da ostane, na kar predsednik zavrne dotične z opazko, da imenovanje uradnika ni stvar zbora, daje le odbor občnemu zboru odgovoren in da uradnik mora biti odboru pokoren, kar pa ne bode, ako ga imenuje občni zbor; on saj bi v slučaju, ko bi zbor imenoval uradnika, ne prevzel nobenega mesta v odboru in tega mnenja so tudi drugi gospodje, katere zbor na-merjava voliti v odbor. ^ Gosp. Polič pravi, da nov odbor morda Še pridrži sedanjega uradnika, ako bode vestno izpolnjeval svoje dolžnosti; a kder gre za društveno korist, tam nehajo vsi obziri. — G. Baša popravi stvar in reče, da društvo noče priholnjega odnora vezati, ampak da samo izrazuje željo v obliki resolucije, da novi odbor še pridrži starega uradnika. Ta resolucija je bila sprejeta z večino. Konečno se je vršila volitev. Oddanih je bilo nad 301) listkov, od katerih pa je komisija odobrila le 288. Nekateri udje pa so uže pred volitvijo odšli. Moški oddelek je volil takol*: Predsednik V. Dolenc, tajnik 1. Dolinar, denarničar D. Schmidt. Odborniki: M. Polič, Fr. dr.Mandič, M. Zivic, M. Pregarec. I. Tosti, D. Stare, St. Prelec, L. Hajn, Fr. Žitko, M. Katalan, I. Olifčič A. Kljun. Namestniki: Fr. Jovanovid, F. Dolenc, J. Stebel, V. Ster. I. Krapel, A. BazariČ. Pregledovale!: Fr. Stupica.^ Fr. Terpin, J, DraUek. Nadzorniki: A. Majdič, J. Celan, Fr. Nadahick, Fr. Gomizelj, J. Bitne, A. Lalek, A Rusiji, J. Skerjanec, N. Nolijo, Fr. Svoboda, J. Jajčič, J. Role, J. Macarol. A. Mavrič, Fr. Role. A. Muha, V. Herodek, M. Bregant, J. SoUak, Fr. Cigo j. Ženski oldel^k pa: Odbornice: Zoriut M., Hajn V., Jager A., Kobal A., Cargi M., Tosti M., Šribar A., Kovač P. Namestnice: KovaČiČ R.% Kraiijc J., Ipavec F., Jager M. Pregledovalki: Soigel H., Žavršnik M. Zopet izvoljeni predsednik Dolenc se zalivali v gorkih besedah za veliko zaupanje ne samo v svojem, temuč tudi v imenu izvoljenih odbornikov, prosi vse družabnike, naj nov o Ibor na vso moč podpirajo ter složno delajo v korist društvu, nov odbor se bo gotovo trudil, da opraviči zaupanje, katero stavijo" v njega družabniki. S tem zaključi občni zbor ob 9l/. uri zvečer. — Po občnem zboru so nekateri udje g. denarničarju javno izročili krasno zaponko v znamenje priznanja njegovega truda. G. Schmidt se ganjen zahvaljuje v gorkih besedah. — Mnogo se je govoril©, da bo pri občnem zboru boj; namesto boja pa se je pokazala najlepša sloga, vsi'udje so se vedli dostojno in pametno, kar je zopet prelep dokaz zrelosti in izobraženja našega ljudstva. Dražbe. V Sežani posestvo Josipa Lukovee iz Rodika, cena 750 gld. to. f-ibr., 10. mar*, IG. aprd. - V Sežani posestvo Lukeza Jankovič iz Mistič, cena 235 gld febr., 6 nurc., 5 april. — V Sežani posestvo Antona Čebohin (coro) iz Rodikii, cena 410 gld. 9, febr., 9. marc, 10. apriJ" — V Sežani posestvo Antona (J-ibohin (Matežak) iz Rodilca cena 230 gld. 7. febr., 7 mare., 9. april. V Sežani posestvo Josipu sue (Ovčar) iz Ponikve, cena 575 gld., 5 febr 5 marc,, 9 udril. - V Labinu hiša in zemljišča Jakoba Barisič, cena 2493 gld., 2. marc, 3. april. — V Komnu posestvo Josipa Stepančič iz Ivanigrada, cena 350 gld. 9. febr., 10 marc., 18 april. V Kopru posestvo Janeza Sig-noretto iz Pobegov, cena 1408 gld. 20. jan. 20. febr. 28. mare. V Koranu posestvo Andreja Bandel iz Mašine, cena 580 gld. 8. febr. 9. marc. 16. april. — V Komnu posestvo Augustina Uumar iz Štanjela, cena 810 gld. 7. f.-br. 8. marc. 10 april. = V Komnu posestvo Franca ŠkofizVol-čigrada, cena 571 gld., 7. febr. g. marc. 14. adril. — V Komnu Antonu Kantu iz Ternoviee, cena 721 gld. 7. fdbr 8 m rc. 9. april. V Komnu zemljišča Marjane Cj.ik iz liruše-vice, cena 213 gld., 5. murc., 11. april. V Komnu zemljišča Andreju Gulič iz Koprive, cena 180 gld 5 febr. 5 marc. 7. april. — V Labinu posestvo Antona Vojk iz šumberka cena 750 gld. 9. febr. 9. marc 14 april. V Tominu zemljišča Andreja Volerig iz Iderske, cona 2045 pij. 12. febr. 12. marc. 12. april. — V Komnu posestvo Josipu Degan iz Koprive, Cena 29 » gld. IU. febr. 12. marc. 24. april. — V Komnu posestvo Antona Krajninger iz Preserja, cena 255 gld. 10. febr. 12. marc. 21' april. — V Tolminu posestvo Janeza Presl št. 125. cena 5000 Cld 1. febr. 1. marc. 2. april. — V Ajdovščini posestvo Andreja In Frančiška Mikuš iz Kamnja, 2ena 181 gld. 8. febr. 8. marc. 7. april V Komnu posestvo Antona Ultmar iz Koprive, cena 002 gld. 12 febr. 12. marc., 25. april. — V Komnu zemljišča Valentina Gul iz Štanjela, cena 75 gld- 10. febr 12. marc. 23. april. V Komnu posestvo Franca Pipan iz Sute, cena OSO eld., 8. febr. 9. marc. 17. april. V Voloski posestvo Feliksa Rubesa iz Kastve, cena 198 gld., 14. febr. 4. april. 5. maj. — Listnica uprav, i ured. Gosp Jernej Margon v Senožečah Prejeli za vas račun po g. J gld. 4. 40. Gosp. A. O v Beču. Vaša poslanica nam je došla za to Številko prekesno; — priobčimo jo v sabotnej številki. Mi Vas smatramo in smo vselej smatrali za pooblaščenca voznikov, nikoli pa za posrednika Abendrotiia ali bankirja Russo, katera sta imela v Trstu dva posrednika. — Pozdravite g. kolega, ki nas je obrekoval in recite mu, da smo mu tudi to zapisali na imetek. Tržno porodilo. Kara. — prodalo seje zadnje dni Rio 5oo vreč po gld. 38'/, do gld. 5o. — Sladkor — v slabem obrajtu, cene ne-premenjene. — Olje, riž, sadje - vse po nespremenjenih cenah pri neznatni kupčiji. — Petrolje tukaj vedno v dobrem obrajtu, cena nespremenjena. — Domači pridelki Še vedno zanemarjeni; prav tako les — Le žito se dobro drži; seno pase prodaja po ceni do gld j.40. — Kupčija v obče mlahova. Bor«no poročilo. Kurzi trdni, tendenca dobra. — Tendenca valut in deviz mlahova. Dunajska t>or*a dne 30. januvarja. iSnotni drž. dolg v bankovcih . 77 Rld. 70 kr Enotni drž. dolg v srebru . . . 77 n !)fi • Zlata renta ......... . 96 ■ <15 • 5V, avst. renta....... . 92 • 50 • Delnice narodne banke . . . . «34 ■ — ■ Kreditne delnice...... . 2S7 > 75 • London 10 lir sterlin..... . 119 » 65 » Napoleon......... . 9 » 58 » C. kr. cekini....... . 5 ■ 63 • 100 državnih mark...... . 58 > 55 » Zahvala. Blagorodni g. Anton črne velecenjeni Župan To-majski oskrbnik in izvrševatelj zapuščine č. g. Pavla Zlobca, blagovolil je podariti 3i zvezkov različnih knjig družbe «sv. Mohorja« v prid učečej se mladini. Knjige ostanejo v šolskej knjižnici, za kar se blagemu g. darovalcu v imenu mladine najtoplejše zahvaljuje — vodstvo ljudske šole v Skopem. Tomlič voditelj. Poslano. Iz Zagorja na Notranjskem so nam poslali piošnjo naj objavimo to le: Zapisnik seje občinskega odbora zagorske občine, dne 31. januvarja i883. Gosp. Jakob Križnar, podžupan stavi občinskemu odboru ta le predlog: Ali je slavnemu odboru znano, da se slavni mestni magistrat mesta Trsta z nekaterimi mlinarji v Bistrici pogaja za to, da kupi vodo Bistrico, in isto napelje v mesto Trst? 1. Ali slavnemu magistratu ni znano, da je voda Bistrica vlastnina treh (3) političnih okrajev, 'ki so: Postojna, Voloska, in Sežana. 2. Naj slavni magistrat ne misli, da zadoSčujejo pogodbe za odpeljavo te vode v Trat samo z Bisterškimi mlinarji, ker voda ni samo njihova vlastnina, temuč dotična voda je vlastnina prebivalcev treh (3) političnih okrajev, kar se lahko doka/ati da, toraj bi se morala pogodba sklenoti z vsemi dotičnimi prebivalci, kar se pa nikdar ne zgodi in se zgoditi ne more. 3. Nai se Slavnemu magistratu mesta Trsta po iž-pisu (prepisu) zapisnika denašnje seje občinskega odbora zagorske občine objavi, da ta odbor naravnost protestira zoper prodajo in odpeljavo vode Bistrice v Trst. Podpisani podžupan predlaga, naj slavni občinski odbor predlog odobri. Predlog se je v dotiČnei seji soglasno odobril, in prepis zapisnika imenovane seje slav. magistratu takoj v Trst odposlal. Matija Fatur, župan, Jakob Križnar, podžupan, Lois Fatur, Josip Prime, Jakob Marinčič, Anton Šabeč, Josip Česnik, Dam. Pavljič, And. Šabec, odborniki. MUltlUMMMIllHiHMHHHIIIHi Naznanilo. Okoli 3 orale fjohe) cerkvenega zemljišča, njive i senožeti. ki se skup drže, i se lahko v skupen travu k premene v.ilje se t najem (na fit.) da, ali tudi proia. I>že pa v l*>pej ravnini pod občino Ric-manje blizo Zavelj — za i Domio-tom. Več se zve pri cerkvenem oskrbništvu v BorSttl- (3—2) v Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. T- priprosto in naravno idrarilo i« prava doli rodej na p mcMn ni tr*ba besedi da an doka«« njihova Čudovita m fi. fle s. le rabijo nekoliko dni, oUjlaj ■ in t>re«enejo pr v kmalu najtrdo-.. „ vrfctnilo !«lod#n« boUsti. Prar Uvra-.no Tstreiajo •'Mr bemorojde, prrtt boletn.m na j.trth in na vr.nlol, proti e^anim bolMn.m in proti „1,stara pn tenskih mleCnih nsdl-inostih "»oper beli to£ boljast, lop.r srcopok ter BibUjo pokvarjene kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolpzni, ai, pak nas obvarujejo tudi pred VHako boleznijo. Prodajejo ae t raen plavnin lek..rnioah na avetu ; i < »arofiuo in poli-Ijatva pa edino v l.kiirnioi CritU.foUtli « (itrici, v Tr.ru v lekarni C, Zmttu 11«. B.Rovi. in O. B. Forabo$chi. Ena steklenica »tane 30 novcev. Varovati se Je pokvarjenih po.n.fkor, s katerimi se zavolj leljepo dobiCku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobei.« moti In vrednortl. The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo P1 eden goldinar' dobi se Originalni Singer-jot šivalni stroj, in to brez povišanja cene. PoroSlvo me dajo za pet let, poduk oa domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modelio Šivanke ta Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-7) ^^^^ D.t.novljeno 17«7. ' fc^dl^ * Albert $jSama$$al TRST IN OKOLICA. Zgodovinska slika. Spisal Matija Sila (M. Skalovič.) Ta iz pori listka »Edinosti« ponatisnenn knjiga je prav z<1iij dovršena in se dobiva pri upravništvu za 45, s poštnino vred za 50 sol-dov. Obsega blizu 10 pol. — Vredna je, da si jo omisli vsak rodoljub v Trstu in okolici, pa tudi drugod po Slovenskem. — Koristna in zanimljiva bo posebno učeSej se mladini, katerej dela č.ist, če pozna zgodovino mile očetnjave. liiHimnininniiinunifuniil c. kr. dvorni zvonar fabrikant stroev in gasilnega oroda v I_jj\ifc>ljan.i. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetib. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo oro i je in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadij, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železu s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na _obroke. (12—1) ^ _a» "Minj. I u m Občin •Ml | Sž€> premij | j Untanovljena Diplom za zasluge mejnarodne zdravstvene razstave v Londonu 1881 za zdravstvene tv^rine in aparate za pospeševanje zdravja. —■ 1» O II P I W 11- Nje veličanstvo, angleška kraljica Viktorija. — Njegova kr. visokost vojvoda Edinburgki Spencer, razstavi načelnik. — Joh Erie Ericbsen, odseka načelnik. — Mark H. .ludgc tajnik Ozdravljanje kaaara, kašlja, liripavosli, prsnih in želodčnih' bolefcni, pomanjkanja krvi pri slabotnem životu in probavljanju, kakor krepilo pri vseh okrevajočih po vsakej bolezni vedno z gotovim uspehom rabljen. Ivana llorra sladnl izločku zdravstvenega piva, Ivana Hoffa koncentrirani sladni izlečsk, Ivana Hofta sladna čokolada. Ivana IlolTa prsni sladni izlečni lionbonl Vsakdanja pohvalna pisma priznavajo njih zdravilno moč. Javna pohvalna plama! Prosim Viši l)la!?oroijfl, pošljite mi zopet 26 atekle iii; vašega izvntnega Ivana Hoffovesra siaiinega zlečka-ziravstvenega piva in 5 moŠenj Iv. Holfa prsnih sladnih bonbonov v plavem papirju proti povzetju. — Ob enem Vam poročam, da sem uže 5 let trpel vsled plučnega katara In pozneje skoraj eno leto vsled bljuvanja krvi na zgagi in zgagkanju v sapniku; kar pa rabim pivo Iz sladnega izlečka, čutim zdatno boljšanje in upam. da se pri daljiej rabi popolnoma ozdravim Sicer če bom le tako zdrav, kakor se čutim zda], uže sem popolnoma iadovoljln t Vašim Ivana Hoffa pivom iz sladnega izlečka. Z največjim spoštovanjem Vam vedno udani. Edvard Kollman, merski nadzornik. V Mariboru, 27. novembra 1882. F Gorici, 2 aprila 1882. Vašo blagorodje 1 Vaš Ivana Hoja koncentrirani sladni i:ltčeh me je jako okrepil in moram Vam hcalo izreči ta lo izvrstno in dobrodelno zdravilo. Prosim pošljite mi še G steklenic koncentriranega sladnega Izlečka. Konat. vitez Dabrowaky, c. k. stotnik. Ho fova sladna čokolada je tadostila vŽe davno Su-teltj potrebi kakor rejilo in zdravilo pri pomanjkanja krvi (Chlorose) in slabem mešanju krri, kakor tudi premnogim iz tega izviraj očim boleznim. Dr. med in phil. Feliks Paul Ritterfeld . -------, pr. zdravnik v Frankfurtu tm M. Blavne zaloge: v Trstu: Fran Prlnz. via Acquedotto, Jakob Seravallo lekarničar vin Cavana- v Borici- 6 Crl- • tnfnlpfti ,« lr A Ijlro K.ilit.i „ . Dull. U«a>.> ui i..un..t. n i____>■ ■ ..f ... .. » .. _ . . l l l l •tofoletti c. k. dvorni lekarni3ar; Pul|: Monay Oelicaters. VLjubljani: P Lassnik H. L Wenzel V.Mariboru' P Holasek »varilo pred ponarejanjem. Naj se ?ahtevajo le pristni Hoffovi sladni preparati. (Varstvena marka' doprwna podoba iznajdenlka,__12—H I jHofTovi prlmnl bonboni W. Hladnega izločka le v i»lavili zavojih.I Lastnik, društvo • EDINOST« — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIH. Nova tiskarna pod vodstvom F. HLJALA v Trstu.