/ i številka 40, cena 70 tolarjev velenje, 8. oktobra 1992 Mm €08 MOJ PRVI KEKEC — prireditev v okviru Pikinega festivala, s katero danes zvečer vabijo v Dom kulture. Po predstavitvi prvega Kekca iz leta 1951 bo Miša Molk vodila zanimiv razgovor z ustvarjalci in igralci prvega Kekca. Stran 5 Ob prazniku občine Velenje Spreminjanje do včeraj veljavnih družbenih vrednot je ena od najvidnejših značilnosti časa, ki ga živimo. Tako padajo tudi nesporne vrednote, ki bodo v nadaljnem razvoju naše družbe, po umiritvi razmer, prav gotovo našle zopet pot nazaj v življenje ljudi. Posebej vesel sem, da smo v tem dogajanju ohranili datum našega občinskega praznika. Potem ko ga ob spreminjanju občinskega statuta nismo vključili v novo besedilo, so namreč mnogi mislili, da bomo datum občinskega praznovanja spremenili. Delegati naše SO pa so na zadnji skupni seji soglasno odločili, da 8. oktober ostaja naš praznik še vnaprej, da ostaja, ker je to spomin na eno največjih narodnoosvobodilnih dejanj ljudi s tega področja Slovenije, spomin na tisti zgodnji čas 2. svetovne vojne, ki je združeval vse narodno zavedne Slovence z enim samim ciljem: pregnati okupatorja in osvoboditi domovino. Že prislovično polemični delegati naše SO so s takim sklepom vnovič dokazali, da so se o pravi stvari ob pravem času sposobni odmakniti od svojih posebnih interesov, s tem pa so pokazali tisto stopnjo zrelosti, ki jo volilci od njih pričakujemo. Poleg težke gospodarske situacije in prizadevanj za očiščenje našega okolja so prav gotovo vojni begunci tisto, kar času, v katerem praznujemo, daje svoj poseben ton. Srečujemo se s temi nesrečnimi, drugačnimi ljudmi vsak dan — na ulici, po domovih, v zbirnih centrih. Med njimi je največ otrok s pričakujočimi, široko razprtimi očmi. Nudimo jim v naši občini, kar jim moremo, pri čemer nam izdatno pomagajo naša evropska partnerska mesta Esslingen, Schiedam, Vie-ne, Neth. Še dolgo bodo begunci med nami, v vsej svoji drugačnosti in živeti bo treba z njim ter skrbeti zanje. In še dolgo bodo ti ljudje za nas preiskus veljavnosti moralnih vrednot kot so: ljubezen do bljižnjega, pravičnost, poštenost, spoštovanje drugačnosti, sožitje, mir, svoboda... Kakor smo znali z dostojanstvom ohraniti 8. oktober kot občinski praznik, ohranjajmo in negujmo v spremenjenih družbenih razmerah tudi te vrednote. Življenje bo z njim lažje in lepše. Prisrčne čestitke vsem našim občanom za praznik! PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE PANKRA C SEMEČNIK Vztrajnost, medsebojno zaupanje ter vera v prihodnost naj bodo vodila, s katerimi premagujem težave in izgrajujemo svoj prostor ter podobo svoje prihodnosti Otrprazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem občanom! Vodstvo SO Veleitf« Itvrini svat SO Val«qfa OBČINA VELENJE PRAZNUJE Kolektivi vam čestitajo Stran 7 DOBRI NASTOPI VELENJSKIH EKIP - Razen košarkarjev se vsi dobro držijo. Stran 19 ———^—___i mmmmmmm tmmmmm , '.V...-:. . JSi | Mednarodni teden prometne varnosti Leta 1990 se je Slovenija vključila v mednarodni teden prometne varnosti, ki sta ga razglasili Organizacija združenih narodov in mednarodna organizacija za preventivo v cestnem prometu PRI. Zato je prvi teden v oktobru posvečen »tednu prometne varnosti«. Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo tudi letos izvedli več aktivnosti, s katerimi bodo opozorili na varnost otrok in mladoletnikov v prometu. Že dosedanje akcije posvečene tej problematiki so bile uspešne. Spodbudno je, da se je število žrtev med otroci in mladoletniki zmanjšalo od 58 v letu 1990 na 43 v lanskem letu. Tudi v letošnjem letu se to število v primerjavi z lani zmanjšuje. Seveda se s temi podatki ne smemo zadovoljiti in moramo v letošnjem letu prometne varnosti narediti še več, da bi se stanje še izboljšalo. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je občinskim svetom in šolam po vsej Sloveniji poslal poseben program. „ V šolah morajo izvesti šolske ure posvečene prometni varnosti, opraviti manifestativno akcijo risanja po raznih površinah, delegacije šolarjev in mentorjev pa naj bi obiskale predsednike občinskih skupščin in tam prikazale svoje predloge o varni poti v šolo. Seveda je tu še nekaj rednih akcij, ki jih sveti izvajajo skozi vse leto. Člani sveta se zavzemajo za uvedbo otroških sedežev in varnostnih pasov v avtomobilih, za vožnjo z lučjo ves dan, za varnost starejših v prometu, uveljavljanje grbin in drugih ovir na nevarnejših cestah ter za dosledno uporabo varnostnih čelad za voznike koles z motorjem in za mlade kolesarje. Z uveljavljanjem vsega predlaganega bi pri nas zagotovo zmanjšali število smrtnih žrtev na cestah, udeležencem v prometu pa zagotovili večjo varnost. B. M. (sKaam. ■^jj^^Nstemi VAŠ PARTNER ZA OMREŽJA NOVELL Pomoč iz Velike Britanije Pred 14 dnevi je lady Milo-ška Nott iz Velike Britanije pripeljala veliko obleke, obu- tve, predvsem pa volne za pletenje za begunce iz Bosne in Hercegovine. Pretekli četrtek je begunce in vse, ki sodelujejo pri organiziranju pomoči zanje, spet razveselila. Tokrat s kar 19 paletami ali 32 tisoč konzervami hrane. Del te pomoči so bili deležni tudi begunci iz občine Mozirje. PRAZNIK 8. oktober je praznik občine Velenje. V počastitev praznika se bo zvrstilo niz prireditev, osrednja posvečena prazniku pa bo v petek, 9. oktobra v Domu kulture v Velenju koncert rudarske godbe. V soboto, 10. oktobra se bo ob 9. uri na lovski koči na Lube- li začelo strelsko tekmovanje za pokal občine Velenje, od 9. do 17. ure bo v Velenju Pikin dan (Pikin festival pa je potekal ves teden, pričel se je že 5. oktobra, zaključil pa se bo 10. oktobra), ob 10. uri se bo ob velenjskem jezeru pričelo tekmovanje v ribolovu za najtežjo ribo in prehodni pokal 8. oktober. V nedeljo, II. oktobra se bo ob 13. uri na Starem trgu v Velenju pričela spominska gasilska vaja Stari trg '92, ob 14. uri pa v Šaleku tekmovanje veterank in veteranov gasilskega društva. V soboto, 17. oktobra, se bo ob 11. uri na mestnem stadionu pričel kros občinskih reprezentanc za pokale časopisa Delo, popoldan ob 15. uri pa bo v dvorani doma krajevne skupnosti Šentilj koncert Šentiljska dolina poje in igra, ki bo obenem osrednja prireditev v počastitev krajevnega praznika, ob 15. uri pa se bo v Topolšici izpred hotela Vesna začel tretji mali maraton Topolšica 1992. 8. oktobra praznuje krajevni praznik tudi Šoštanj. Včeraj se je že sestal na svečani seji svet krajevne skupnosti, kjer so podelili tudi plakete Šoštanja. V nedeljo, 11. oktobra, bodo ob 10. uri otvorili razstavo šaleških likovnikov v obnovljeni Mayerjevi vili, nato se bodo Šo štanjčani, ustavljali ob novih dosežkih, na Trgu svobode bodo zasadili lipo, spremljali pa jih bosta godba Zarja in godba iz avstrijskega Strassa, ob 11. uri bo koncert obeh godb na Trgu svobode v Šoštanju. 6. oktobra pa so praznovali tudi v krajevni skupnosti Šmartno v Velenju. Prazniku so namenili svečano sejo skupščine krajevne skupnosti. £\[ovice ^_ >© Pomoč družinam serviserjev V velenjski Gorenje Servis so prišle nove prošnje za pomoč družinam Gorenjevih serviserjev iz Bosne in Hercegovine. Iz Zenice, na primer, so sporočili, da so zaloge hrane pošle in prosijo za čimprejšnjo pomoč. Podobno je z družinami Gornejevih serviserjev tudi v Mostarju. V Gorenju Servis bodo v okviru možnosti tudi v prihodnje pomagali družinam njihovih serviserjev v Bosni in Hercegovini, (vš) Celjski upokojenci: Milan Kučan naj bo ponovno predsednik Ob sejmu Senior 92, ki so ga včeraj odprli na celjskem Golovcu, odprt pa bo do nedelje, je celjska zveza društev upokojencev pripravila tudi srečanje upokojencev celjske občine. To bo jutri s pričetkom ob 15JO uri v glavni dvorani Golovec. Za to srečanje so pripravili pester spored, na tej prireditvi, ki so jo poimenovali "Vse za tretje življenjsko obdobje", pa pričakujejo tudi predsednika slovenskega predsedstva Milana Kučana. Na tej jutrišnji prireditvi naj bi celjski upokojenci tudi podali pobudo oziroma podporo za ponovno kandidiranje Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Dodatno in podaljšano delo Povpraševanje po Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatih spet narašča. V programu "hladilno zamrzovalni aparati" so doslej delali že dve dodatni soboti, nazadnje 26.septembra, v prihodnje pa bodo takrat, ko bo to potrebno zaradi pravočasne izpolnitve izvoznih naročil, ob koncu tedna podaljšali delovnik. Sicer so v tem programu v obratu Zamrzovalne skrinje uvedli delo tudi v drugi, popoldanski izmeni, saj so tja prenesli proizvodnjo vertikalnega programa hladilno zamrzovalnih aparatov. V soboto, 26.septembra, pa so delali tudi v programu Kuhalni aparati, da bi lahko pravočasno poslali tujim kupcem naročene izdelke, (vš RK velenje - konec tedna že v novih prostorih? Vse kaže, da bo stiskanja na 16 kvadratnih metrih na Stantetovi v Velenju za občinsko organizacijo Rdečega križa naposled konec. Normalne pogoje za delo naj bi ji omogočila dodelitev in preureditev spodnjih prostorov pri Domu za varstvo odraslih v Velenju. Potrebna preureditvena dela opravljajo v teh dneh, in če bo vse po sreči, bo konec tega tedna uradovala že na Kidričevi cesti v Velenju ( tam, kjer je nekoč že imela svoje delovne prostore). Toplota iz globin Medtem ko so poskusi v nekaterih krajih, da bi z vrtanjem prišli do tople vode iz globin, propadli (najbolj so se opekli Zalčani, Celjani pa so morda prav zaradi tega od take namere odstopili), so v Rogaški Slatini prepričani v uspeh. Tam so pač sestave tal drugačne in tudi večje izkušnje že imajo. Ze prva vrtanja so pakazala, da se lahko nadejajo uspeha. Vendar pa naj bi imela voda, ki naj bi jo dobili iz globine okoli 1700 metrov, drugačno sestavo. V njej naj ne bi bilo toliko mineralov, kar pomeni, da je ne bi toliko uporabljali za zdravilstvo, zato pa naj bi bila izredno dobrodošla za ogrevanje zdraviliških objektov, morda tudi vrtov z zelenjavo in tudi stanovanjskih hiš.Ogrevanje s tako toplo vodo je seveda veliko cenejše in se kmalu povrnejo tudi stroški za sicer draga vrtanja. Obnova gimnazije se lahko prične! S prejemom odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za neketare predle mesta Velenje so poslanci dali zeleno luč za začetek del pri štirih objektih v središču mesta: obnovi Gimnazije z nadzidavo, prizida- vi glasbene šole, ureditvi športnega parka in prizidavi Zavoda za zaposlovanje. Ureditveni načrt mesta Velenje pa nsy bi po zagotovilu predstavnikov skupščine občine le prišel tudi pred poslance. Najverjetneje, kot je bilo obljubljeno, v decembru.(mkp) Veplas na Centru srednjih šol Velenje Minulo sredo in četrtek je velenjski Veplas pripravil v prostorih Centra srednjih šol v velenju priložnostno predstavitev izdelkov iz programa motorističnih čelad. Zakaj prav tam, najbrž ni treba posebej pripovedovati. Prometne nesreče z motornimi vozili so prav med mladoletniki pogoste in nakup motoristične čelade ( ponudili so jih za 25 odstotkov ceneje) najbrž ne sodi med zgrešene "naložbe". Odziv med dijaki centra je bil velik, kar kaže na to, da mladi razmišljajo in tudi hočejo prispevati k večji prometni varnosti in k ohranitvi svojega življenja. Drjože Korber novi direktor Glina Upravni odbor Gorenja Glin je za novega direktorja imenoval Jožeta Korberja, doktorja lesarstva. Sprejeta je bila, upoštevaje izhodišča iz sanacijskega programa, tudi nova organiziranost podjetja, ki se bo preoblikovalo v krovno podjetje Gorenje Glin Holding, ustanovljenih pa bo tudi šest sestrskih podjetij. Za ustanovitev teh so sprejeti vsi potrebni sklepi, skupščine podjetij pa bodo imenovale direktorje, (ek) Celjsko območje Zaradi cest se (še) zatika Volili bomo 6. decembra Predsedstvo Republike Slovenije je sredi prejšnjega tedna sprejelo odlok o razpisu splošnih volitev poslancev v državni zbor. Volitve bodo v nedeljo, 6. decembra 1992, roki za volilna opravila pa so začeli teči včersg, 7. oktobra. Najpomembnejši zakoni za splošne volitve v državni zbor, državni svet in za predsednika države so že objavljeni in veljajo. "V občini Velenje smo se v ta proces vključili že pri snovanju osnutkov zakonov, aktivni smo bili pri oblikovanju volilnih enot", je povedal Franc Ojsteršek, tajnik občinske voline komi- sije. V občini Velenje imamo dva okraja, kar pomeni, da imamo tudi teoretične možnosti, da izvolimo dva poslanca v državni zbor. V Velenju je tudi sedež voline enote za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet. "V predpripravah smo se v soglasju s političnimi strankami, ki so zastopane v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, dogovorili tudi o sestavi dveh okrajnih volilnih komisij za volitve v državni zbor," je povedal Franc Ojsteršek. (mkp) Zgornjesavinjsko ■ šaleška turistična regija Ponudba, korak, cilj Proučevanju možnosti sodelovanja in povezovanja Šaleške doline z mozirsko občino oziroma Zgornjo Savinjsko je pokazalo na marsikatere stične točke. Še največ in najhitreje izvedljive na področju turizma. Na območni Savinjsko - šaleški gospodarski zbornici torej niso po naključju prisluhnili pobudam gostinskih in turističnih delavcev obeh omenjenih občin. Rezultat tega pa je osnutek delovnega programa in način organizacijske povezave. Gradivo so že obravnavali člani mozirskega izvršnega sveta, v bljižnji prihodnosti pa naj bi se do tega opredelila še velenjska vlada. V njem med drugim piše, da nastopajo gostinske, turistične in trgovske firme kot samostojni tržni subjekti, družno pa bi nastopile tam. kjer bi bila lahko predstavitev ponudbe močnejša, cenejša in s tem tudi uspešnejša (pri povezovanju z ostalimi turističnimi dejavnostmi v širšem prostoru,...). Ze prvi informativni sestanek je pokazal na velik odziv, zanimanje med tistimi, ki na področju turistične ponudbe v velenjski in mozirski občini kaj pomenijo.V slednji so korak dlje od prve. saj imajo že izdelan razvojni program. ki ga počasi tudi uresničujejo. V velenjski pa naj bi podoben projekt šele naročili. Pobuda je tu. nadaljnji koraki začrtani. Skupen nastop na vseh pomembnejših turističnih prireditvah, komercialno - propagandne akcije, turistično informacijski center, pridobivanje dodatnega denarja za te namene iz republike naj bi služili za osnovo doseganja kasnejših aktivnosti. Te med drugim predvidevajo vključitev še celjskega, kozjanskega in zasavskega območja v tako imenovano Spodnještajersko turistično regijo. Gostinsko podjetje Turist Družba in nove možnosti Ob sicer vsesplošnem tarnanju zaradi slabih in neprimerno urejenih cest sta se te dni na celjskem območju zgodili v zvezi s cestami dve pomembni zadevi. Ena sorazmerno dobra in druga, ki kaže nemoč posameznih manjših krajev, da bi primerno uredili sicer pomembno cesto. Tokrat je namreč resno zavrelo v Jurkloštru. Ker menijo, da nikakor ne morejo priti do primerne povezave svojega kraja z ostalimi predeli države, so se odločili za skrajen ukrep: popolno zaporo vseh cest, ki povezujejo Jurklošter z okolico za en dan. Pravijo namreč, da so že predolgo opozarjali in poslušali obljube, zgodilo pa se ni nič. Najbolj jih moti, da iz programa obnove (asfaltiranje) stalno izpade odsek med Mišjim dolom in Jurkloštrom; če bi asfaltirali vsaj ta odsek, bi imeli vsaj eno "normalno" povezavo Jurkloštra proti Rimskim Toplicam. Tako pa jih v vse smeri vodijo makadamski odseki. Na pogovoru pred skrajno odločitvijo o zapori ceste so jim predstavniki ministrstva za promet republike Slovenije sicer zagotovili, da bo ta odsek prišel na vrsto prihodnje leto, vendar pa - kot rečeno -prebivalci Jurkloštra obljubam ne verjamejo več. Zato so kljub temu zagotovilu vstrajali pri zapori. Pa ne le to - če se ne bo res začelo premikati, predvidevajo še nekatere druge ukrepe. Se nove zapore cest, neplačevanje davkov in tudi bojkot volitev; mislijo pa tudi na pohod v Ljubljano. Stvari pa naj bi se vendarle začele premikati na drugem koncu laške občine - pa čeprav že na območju celjskega. Po zamudi naj bi namreč vendarle začeli s prvimi deli pri gradnji odseka nove trase magistralne ceste med Celjem in Laškim, in sicer na območju Tremarij. Kot smo že poročali, naj bi zgradili nov del ceste in se s tem izognili strnjenega naselja Tremarij, kjer zdaj poteka magistralka dobesedno skozi dvorišča hiš, prav tako bodo odstranili izredno ozko grlo na tej magistralki, to je podvoz Tremarje. Ta je namreč ob že malo večjem deževju pod vodo, s tem pa je tudi prekinjen cestni promet med Celjem in jugom države. To najbolj prizadene krajane, ki se denevno vozijo na delo med Celjem in Laškim - pa seveda tudi ostale. Po novem naj bi cesta ne potekala več pod železnico, ampak nad njo. Zato bodo zgradili nadvoz in prav teh delnaj bi se lotili najprej. Zgraditi bodo namreč morali velik nasip, da bodo cesto dvignili. Obsežna dela jih čakajo tudi pri utrditvi obrežja Savinje pri dosedanjem podvozu, saj bo tam nova cesta (pred priključitvijo na že obstoječo) dejansko potekala deloma po dosedanji strugi. Za Celjane je gradnja tega odseka pomembna še zaradi nečesa drugega: dela bodo namreč izvajali delavci domačih podjetij: Ingrada in Cestnega podjetja. Ob vseh teh cestnih zadevah pa je še vedno tudi veliko krajanov našega (in širšega) območja, ki sprašujejo, kako trdna so zagotovila, da bodo 1. julija prihodnje leto res zasadili lopate ob začetku gradnje nadaljevanja Slovenike. (k) Gostinskega podjetja Turist Nazarje ni več. Pravzaprav je, vendar so ga pred nedavnim z ustanovno skupščino in ustrezno pogodbo iz družbenega podjetja preoblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo. Spremenili so torej oblilo v trdnem prepričanju, da bodo na novih temeljih spremenili tudi vsebino. Pravijo, da je to nedvomno prelomnica v poslovanju in če smo iskreni, je do določene prelomnice moralo priti. Direktor Turista Stane Podsedenšek o tem med drugim pravi: "Ta sprememba pogojuje večji obseg poslovanja, drugače so zasnovani odnosi v firmi, kar med drugim pomeni tudi bolj kakovostno in strokovno delo. Pomeni vključevanje v sodobne, tudi mednarodne finančne tokove in pridobivati sredstva iz naslovov, doa katerih kot družbeno podjetje nismo mogli. To pa je bistveno, saj je Turist v razvoju strašno zaostal. Tehnološka opremljenost lokalov in njihova zunanja podoba sta na ničli. Zasebna konkurenca je (bila) premočna in če ne bi ukrepali, bi bil obstoj Turista več kot vprašljiv." Ta korak jim že omogoča, da podpišejo pogodbo za projektno dokumentacijo in razpišejo dela za temeljito obnovo Planinke na Ljubnem. V nekoč slovitem pen-zionu nameravajo povečati zmogljivosti za polovico, predvsem pa se programsko vključiti v sodobno turistično ponudbo. Pri tem bo potrebna precejšnja mera smelosti, saj bodo prav na primeru Planinke skušali uveljavili pravi turistični utrip in program, ki bi ga siccr dolina morala ponuditi v stacionarnem turizmu. Enako bo kasneje veljalo za lokala v Nazarjah in na Rečici ob Savinji. "V tem trenutku že v-dimo potrebna sredstva in menimo, da Turist bo odigral svojo vlogo." 0» Pred smučarsko sezono Konec prejšnjega tedna so se v Ljubljani sestali člani republiškega odbora za žičnice. Med ostalimi in nenehno prisotnimi težavami so obravnavali tudi priprave na bližnjo zimo, oblikovali so cene smučarskih kart, popuste in tako naprej. Povedati velja, da so se po dolgem Času končno dogovorili o približno enakih popustih pri nakupu smučarskih kart. Tako so se denimo dogovorili za enake popuste za smučarje nad 69 in za smučarke nad 55 let starosti, za mladino, za podjetja, ustanove m za družinske karte. Tako je recimo skupni popust za mladino in za člane smučarske zveze Slovenije 10 odstotkov, ostali popusti so določeni okvirno in jih oblikujejo centri sami. Vsekakor je popustov dovolj, da vsak smučar zase lahko najde najboljšo možnost. Vndar popusti veljajo le za smučanje med tednom, s čemer med drugim želijo omiliti gnečo na smučiščih ob koncu tedna. Kako je na Golteh? Za dijake in študente znaša popust 3o odstotkov, posebnost so družinske karte, saj ima četrti družinski član prosto karto in podobno, o ugodnostih pri nakupu pa se še pogovarjajo. Pri tem je posebej pomembno, da se popusti izključujejo, torej lahko vsak koristi le enega od možnih. Za obveznice, kupljene lani in predlani, še vedno velja zamenjava za dnevne karte brez doplačila. Da ne bi ovinkarili - dnevna karta za sobote, nfdelje, praznike in počitnice bo letos veljala 1.300 tolarjev, za dneve med tednom 1.100, od te vsote pa boste seveda odšteli enega od možnih popustov. Kot že rečeno, o ugodnostih nakupa se še pogovarjajo.ijp) V pričakovanju - nečesa Pred dnevi me je pretresla vest iz nekega slovenskega dnevnika: Brez dovoljenja ne bo dela. Ob velikem naslovu sem že začel premišljevati, kje bom moral poprositi za dovoljenje, da bom še lahko naprej delal, ob tem sem tudi pomislin na že nekajkrat izrečene pripombe, da smo se Slovenci zadnji čas polenili in nismo več tako pridni, kot naj bi izhajalo iz nekaterih že skorajda "pregovorov" - pa sem se vendarle hitro zbral in za razliko od nekaterih, ki izrekajo sodbe o nekaterih časnikarskih zapisih že ob tem, ko so slišali, da naj bi nekje tako in tako pisalo, napadajo časnik in avtorje. Jaz sem torej takoj prebral še vsaj podnaslov in ugotovil, da hvala bogu, to ne velja zame, saj sem domov že prejel na pravem papirju napisano in nič počečkano Bavčarjevo sporočilo, da sem državljan te naše mlade države. Kar priznajte, da se je strah za delo kar dodobra zavlekel v naše podkožje. Minili so namreč časi, ko si ob vstopu v službo dejansko dobil tudi poroštvo, da si delovno preskrbljen do upokojitve. Danes to morda velja še za kakšne družbene dejavnosti ali kako drugo podobno monopolno ali ujčkano podjetje, ki mu še niso prišle do živega nobene naše spremembe. Sicer pa mnogi kar precej trepetajo za svoj delovni vsakdan. Seveda ne toliko zaradi tega, ker bi radi delali, ampak ker bi radi prejemali plače. Čeprav pa je tudi res, da je veliko tudi nesrečnežev, ki sicer dobivajo nadomestilo z zavodov za zaposlovanje, pa bi vendarle veliko raje delali. Vsaj za mnoge od tistih, ki prejemajo le dober desettisočak nadomestila, to velja; za tiste, kit udi za nedelo dobivajo skoraj petdeset tisočakov tega res ne bi mogel trditi. Še posebno, če imajo ob tem še dobro postransko delo. In prav zaradi takega strahu za delo. za delovna mesta lahko ob razpravah o ekološki sanaciji termoelektrarne oziroma Šaleške doline poslušamo razprave, kakršne poslušamo. Lepo je sicer zagroziti Ljubljani: če ne boste uredili vsega za postavitev čistilnih naprav, bomo nekaj tisoč ljudi postavili na cesto. Tako lahko grozimo, pametno pa ni. Kot seveda ni bilo pametno, da so nekateri spali do tik pred dvanajsto, pa čeprav so jih drugi večkrat prebujali. Ampak vseeno so prespali čas, ko bi še lahko kaj storili, da ne bi bilo ogroženih nekaj tisoč delovnih mest - in ko bi ti lahko ob delu in preživljanju prostega časa tudi dihali človeku normalen zrak. Ampak nekateri so očitno spali v pričakovanju - nečesa. Česa - tega verjetno še sami ne vedo. Ampak pustimo to že tako prevlečeno in tudi spolitizirano temo. To je tema. ki bi jo lahko pravočasno razrešila morda res le tema. Strah za delo je tudi spravil skupaj svobodne sindikalce in najvišje v Gorenju. Bilo je to neke vrste gašenja vretja, da ne bi kaj prekipelo. Prekipela voda binamreč lahko tudi pogasila sedanja prizadevanja -vse skupaj pa bi lahko tudi odplaknilo kar precej delovnih mest. Pa so se znašli v podobnem zosu kot njihovine tako beli prijatelji. Za delo torej gre v tem našem sedanjem času: razen morda pri republiških poslancih, kjer, ko slišimo, kakšne "plače" in "privilegije" naj bi imeli, resno sklepamo, da jim gre bolj za plačilo. Da jim ne gre za delo, smo lahko že dodobra spoznali. (Kr) SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA 8. oktobra 1992 DOGODKI nas cas 3 Rekreacijsko turistični center Golte Begunci, izguba, načrti, krediti... p ■ I Pečat letošnjemu poslovanju RTC Golte so vsekakor dali begunci, saj je bil (in je trenutno še) hotel z depandansa-mi begunski center. Tako so izgubili leto dni uveljavljanja in dograjevanja centra. Sicer pa za njih velja bolj kisla tolažba, da letošnje leto ne glede na to turistično ni bilo uspešno in bi manjšo izgubo vseeno zabeležili. Slovenski žičničarji so so se letos soočili le s tretjino prometa iz prejšnjih let in toliko smučarskih središč je tudi v izgubi. Kaže, da jih bo ob koncu leta še več, ki ne bodo ustvarili dovolj za preživetje. Podobno je na Golteh, vendar računajo, da bodo z ustreznimi ukrepi in napori do začetka decembra izgubo uspeli odpraviti. Temeljni problem je vsekakor premajhna akumulacija, ki ne omogoča posodabljanja, brez tega pa ne gre. Na Golteh se v tem obdobju še posebej trudijo, da bi pridobili kredite tujih dobaviteljev opreme in s tem dejansko izločili slabe zime. Gre seveda za sistem zasne-ževanja in v zvezi s tem za naložbo za zagotovitev tehnološke vode. Drugi sklop načrtov in naložb je vezan na večjo povezanost naprav in zamenjavo nekaterih. Tako bo prva na vrszti postavitev trosedežnice iz Ročke planine do Starih stanov. Tretji sklop je izpolnitev stacionarnih zmogljivosti do meje, ki jo določa ureditveni načrt za to področje. Za vse to pridobivajo dokumentacijo in skušajo zagotoviti sredstva, stvari pa se močno zapletajo pri zagotavljanju tujih kreditov, ki jih je težko pripeljati v državo. Vseeno računajo, da bodo dobili kredit preko konzorcija bank. Financiranje bi trajalo tri leta, vendar dogovori šeniso zaključeni. "Gre za celovito rešitev prob- lema, delne rešitve ne pomenijo skoraj nič, saj bo le celovito urejen center dal pogoje za trženje in za dovolj dobre poslovne rezultate, ki bi omogočili vračanje kredita," pravi direktor centra Marjan Prelog. Ob dejstvu, da so (bili) begunski center, so večinoma le "ličili" center, urejali smučišča in pač postorili kolikor so s pičlimi sredstvi mogli. Manjša naložba je bila uredtev osnov za alpinetum s sprehajalno potjo, kar naj bi dopolnilo ponudbo Savinjskega gaja in seveda centra samega. Seveda imajo za letno sezono v načrtu še več investicij. Veliko pozornosti bodo namenili promociji centra doma in v tujini. Prva predstavitev na tujem bo kaj kmalu na Madžarskem, ki je z 270.000 smučarji in prav toliko turisti, ki so se letos podali na tuje, dovolj zanimiva. (jp) moja diagonala Drugačne pesmi o Evropi 92 Gorenje Gospodinjski aparati Vse bolj prisotni v Grčiji Gorenjeva podjetja si prizadevajo, da bi izgubo trga nekdanje Jugoslavije kar najhitreje nadomestila z novimi oziroma s povečano prodajo na že osvojenih novih trgih. Ta prizadevanja že kažejo prve uspehe. Od marca 1993 naprej bo tako Gorenje v Grčiji še bolj prisotno. Prejšnji teden sta generalna direktorja največjega grškega proizvajalca bele tehnike Pitsos Rainer von Ra-benau in Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič v Velenju podpisala pismo o nameri sodelovanja. S podjetjem Pitsos iz skupine Bosch Siemens Haus-geraette, ki ima v grčiji več kot 2o odstoten delež pri prodaji velikih gospodinjskih aparatov, je začelo Gorenje Gospodinjski aparati sodelovati pred dvema letoma. Najprej so iz Velenja pošiljali v Grčijo vgradne pečice, zanesljivost dobav in kakovost izdelkov pa sta vplivala na razširitev sodelovanja tudi na vgradne hladilnike in zamrzovalnike. Ko pa so se v firmi Pitsos, ki deluje v okviru BSHG od leta 1976 naprej odločili, da bodo opustili lastno proizvodnjo pralnih strojev, so iskali dobavitelje zanje po vsej Evropi. Med več ponudniki, med katerimi so bile tudi tovarne iz skupine Bosch Siemens Haus- geraette, so za dolgoročnega dobavitelja pralnih strojev izbrali prav Gorenje Gospodinjski aparati. Prve pralne stroje naj bi, kot je za zdaj predvideno, poslali iz Velenja grški firmi Pitsos marca 1993. Vrednost dobav v letih 1993-1995 naj bi znašala okrog 30 milijonov DEM. - (vš) Hrvaško časopisje je v minulih dneh objavilo imena nekaterih pilotov bivše JLA, ki da so bili med vojno v Sloveniji stacioni-rani na puljskem letališču, od koder so leteli nad našo državo in veselo streljali nanjo. Pri tem naj bi se še posebej izkazal poveljnik eskadrilje G4 polkovnik Milan Rankovič, srboritih klativitezov neba pa je bilo še več. Kapetan Hasan Bra-darič se je menda tedne in mesece valjal v bolniškem staležu, ko pa je zavohal, da se mu ponuja priložnost biti "pravi" vojak, je bil naenkrat zdrav kot ptica s krvosesim kljunom, ki ga je krmaril. Kapetana Nikola Majstoroviča pa so nadrejeni v Puli navdušeno trepljali po junaških plečih, ko se je kar sam odločil napasti repetitor na Nanosu. Zaradi iznajdljivosti in hero-jstva, kakršnemu težko najdeš par, se ga je gotovo prijel ljubkovalni vzdevek Majstore. Kdo ve, ali bo ta sveže objavljeni spisek kakorkoli v pomoč pristojnim slovenskim organom, ki skrbijo za ustrezne postopke zoper vojne hudodelce. Bržčas pa se ve, da so tistim, ki so najbolj trpeli zaradi njih, lahko kvečjemu slaba tolažba. Najverjetneje! Upati, da jih bo pri odojku in kozarčku "ljute" kje v dovčerajšnji bratski Sumadiji dosegla roka pravice, je namreč tako utopično, kot pred slovenskim parlamentom čakati na Grosa in Ribičiča, ki bosta objeta in s podpisano koalicijsko pogodbo vsak v svojem žepu prišla skozi posvečene duri. S tem kajpak še zdaleč nočem reči, da je preganjanje vojnih zločincev v našem primeru jalovo početje in da bi zato kazalo kar pozabiti nanj. Jasno je, da se teh postopkov moramo lotiti resno in civilizirano kratkomalo zato, ker je to dolžnost vsake resne države, kar brez dvoma želimo biti. Ali smo že ali še ne, je za to rabo povsem nebistveno vprašanje, zagotovo pa nadvse zanimivo za marsikatero drugo. Tudi nočem reči, da niso hvalevredni vse pogostejši glasovi iz Evrope, ki namerava postaviti pred mednarodni tri-bunal vojne jugozločince, čeravno si je ta čas še težko predstavljati (stroka si o možnih načinih še ni povsem enotna), kako na klopi novega Niirn-berga posaditi Mladiče, Karadžiče, Miloševiče in kar je še podobnih našopirjencev podivjanih peruti in okrvavljenega perja. Zdi pa se mi, da mnogi v trpeči BIH te evropske odmeve upravičeno občutijo kot pesek v že zdavnaj izjokane oči. Kako nekoga, ki ga tukaj, zdaj in ta trenutek skrbi, če bodoživel in preživel naslednjega, ki je izgubil nekaj svojih najbližjih ali pa že mesece o njih ne ve ničesar in nemara nikoli več ne bo izvedel, ki je ostal brez vsega na tem svetu in se krvčevito bori le še za golo življenje, ki s strahom čaka zimo, za katero morda ne bo več pomladi, kako naj torej takega človeka potolaži misel, da bo nekoč nekje morda sedel na zatožno klop krivec za vse njegovo gorje? Ne more ga, ta čas že ne, ker ga preveč skrbi, da tistega dne ne bo dočakal. Kaj tistega, že današnji je lahko zadnji. Skrajni čas je, že že ni prepozno, da se Evropa prebudi iz samovšečne zamaknjenosti. Le kako bi sicer pred sabo in pred svetom opravičila smrt desetine tisočev na svojem pragu zaradi "ene same zime," kot bi temu bizarnemu razlogu rekel lord Owen. In dodal, da je pač treba tudi tvegati, ko se nekomu nameniš pomagati. Če kajpak misliš iskreno. Da bi hiteli v takšno Evropo? Ne, hvala! O Evropi 92 smo poslušali vse drugačne pesmi... T I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Center za socialno delo Velenje Pomoč starim na domu Pismo o nameri sta podpisala generalna direktorja Stanič in Rainer von Rabenau (Joto: hj) ČLOVEK IN OKOLJE Jože Zbiranje ločenih odpadkov - september 1992 Akcija "ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov" v mesecu septembru je potekala nemoteno. Zbrali smo 25.660 kg ločenih odpadkov, od tega 42,1 % odbranih odpadkov (papir 1.960 kg, steklo 1.000 kg, biološki odpdaki 7.880 kg) ter 57,9 % neodbranih odpadkov -ostali odpadki (14.820 kg). Ločevanje odpadkov pri individualnih hišah ni problematično, drugače je pri blokih. Blokovna enota Veljka Vlahoviča 39-43 ločevanja ne upošteva, delno tudi Veljka Vlahoviča 45-47; pri ostalih blokih Veljka Vlahoviča 49-65 je ločevanje boljše, izstopa pa blokovna enota Veljka Vlahoviča 63-65, kjer G.Emrič zelo vzorno skrbi tako za okolico bloka, kot za oskrbo zabojnikov in pripravi teh ob izpraznjevanju. Mesečne količine, ki jih zberemo pri blokih (364 gospodinjstev) so naslednje: biološki (10,8 m3 ali cca 1,8 t), ostali (64,2 m3 ali 9,6 t), papir (12 m3 ali cca 1,2 t), steklo (2,16 m3 ali cca 0,6 t); skupno je bilo zbranih 89,16 m3 ali cca 13,2 t vseh odpadkov.Na gospodinjstvo odpade cca 36 kg na mesec ali 1,2 kg vseh odpadkov na dan (podatki za mesec september). Se naprej pozivamo občane stanovanjskih blokov, da se bolj zavzeto lotijo ločevanja odpadkov, saj bomo le s skupnimi močmi izpeljali zastavljeni projekt in s tem postavili temelje celovitemu reševanju odpadkov v občini Velenje. Komunalno podjetje Velenje, Janja Divjak Pred tednom dni je v okviru Centra za socialno delo Velenje zaživela dejavnost, ki naj bi pripomogla k večji kakovosti življenja starejših občanov. Omenjeni center postaja vse bolj ustanova, kjer prihajajo v zadnjem času mnogo bolj v ospredje preventivni razvojni programi. Ti počasi "senčijo" center kot ustanovo, ki poskuša reševati socialne tegobe posameznikov in skupine prebivalstva. Dejavnost pomoč starim na domu( izvajajo jo preko naslova javna dela,gre pa za pogodbeni odnos med glavnim financerjem Zavodom za zaposlovanje, občinskim proračunom ter izvajalcem centrom) pomeni torej nekakšno preobrazbo centra. Odločitev za izvajanje te dejavnosti je bila lahko, saj so imele delavke pred očmi dejstvo, da se z večanjem števila starejših povečuje delež tistih, ki zaradi socialnih ali zdravstvenih težav potrebujejo pomoč drugega. Morda le za najrazličnejša opravila, za krajšanje dolgega časa ali pa le za stik s svetom iz metalno - higienskih razlogov. Tega jim zaradi naraščanja potreb njihove družine preprosto ne morejo več zagotavljati. V dvo-generacijskih družinah (starši in otroci) - v večini sta zaposlena oba starša - pač ni mesta za še eno generacijo (starih staršev). Zaradi procesa odtujevanja ljudi pa se tudi ni več mogoče spontano zanašati na pomoč sosedov. Roko na srce - sedanje strokovne službe in ustanove nikoli ne morejo prevzeti skrbi ter odgovornosti za vse pomembnejše potrebe starejših, kajšele za drobce iz njihovega življenja, ki znajo biti zanje pomembe. Pomoč starim na domu tako vključuje tri aktivnosti: nu-denje uslug- pomoč v gospodinjstvu, pri nakupih, pri pripravljanju in prenašanju hrane, nujnih opravilih, prevozu, obdelovanju vrta,...Med posebne pomoči sodi predvsem opora staremu človeku pri najrazličnejših osebnih stiskah (najpogosteje ob boleznih, izgubi partnerja, osamljenosti). Tretja vrsta pomoči pa je tako imenovano družabništvo (čita-nje tistim, ki jim je opešal vid, spremljanje na sprehodu, k zdravniku, na kulturne prireditve,...). Trenutno je vključenih v to obliko nudenja pomoči starim na domu 10 iskalk zaposlitve. Vse so opravile enodnevni seminar. Program opravljajo pri 12 posameznikih, nobena med njimi pa nima nižje izobrazbe kot je končana osnovna šola.Na Centru za socialno delo v Velenju so prepričani, da bodo potrebe večje kot na začetku. Zato vabijo sorodnike in iskalke zapolitve (z najmanj končano osnovno šolo) k sodelovanju. Prve morebiti zaradi potreb, druge pa morda tovrstno delo zanima." Tu ne gre za nego na domu. Ta je v občini utečena že več let, opravlja jo strokovna delavka Doma za varstvo odraslih pri tistih, ki so potrebni zdravstvene pomoči," pravi direktorica centra Jelka Fužir. Zelja približati pomoč starim na domu čimširšemu krogu ljudi ima svoje "posledice" v zanemarljivi ceni za to storitev. Le 50 tolarjev za uro opravljenega dela bodo plačali naročniki ali uporabniki. Pa še to le tisti, ki imajo pravico do dodatka za tujo nego in pomoč iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja."Ni namen ekonomsko pokritje te aktivnosti.Družba pač želi pomagati starim ljudem, času iskalcev zaposlitve na redno zaposlitev pa dati vsebino.In zakaj torej ne bi te priložnosti izkoristili eni in drugi." je sklenila pogovor Jelka Fužir. Društvo upokojencev Pesje Program po željah vseh tekmovanj ter TUristično društvo Velenje Največ dela jeseni in pozimi Turistične delavce Velenja čaka v jesenskih in zimskih mesecih precej dela, saj se bo v tem času zvrstilo kar nekaj prireditev. Vse načrtovane naloge, ki si jih je začrtalo velenjsko turistično društvo, so v glavnem uresničili. V Mariboru je bilo v soboto, 3.oktobra, srečanje turističnih društev Slovenije, ki so se ga udeležili tudi turistični delavci iz Velenja. Ob tej priložnosti so si med drugim ogledali tudi mednarodno razstavo z imenom "cvetje, sadje in vino". Sicer pa se turistično društvo Velenje vneto pripravlja na lO.jubilejni turistični ples, ki bo 17.oktobra v restavraciji Jezero. Na njem bodo podelili tudi turistična priznanja ter bronaste, srebrne in zlate vrtnice. Na seji turističnega društva so se tudi dogovorili, da bodo sodelovali na Pikinem dnevu in sicer z vozom s konjsko vprego, okrašenim s cvetjem. V mesecu oktobru bo še srečanje med turističnimi delavci Dobrne in Velenja. Še ena odgovorna naloga čaka velenjsko turistično društvo. To bo organizacija novoletnega sejma, ki zahteva veliko dela in prizadevanj. Sejem bo od 14.do 27.decembra na Titovem trgu v Velenju. Seveda tudi turistični delavci niso brez težav, kot bi si morda kdo mislil. Največja je ta, da še vedno nimajo primernih prostorov za delo. Vztrajno jih iščejo. B.M. Društvo upokojencev Pesje, ki šteje 240 članov, si na vso moč prizadeva, da bi bili člani društva z njegovim delom zadovoljni in s tem srečni. Prav zato so društvene aktivnosti zasnovali tako, da so raznolike in prilagojene potrebam in željam upokojencev v tem kraju. Društvo je v letošnjem letu organiziralo več srečanj, izletov, športnih in Franc Borovnik: "Prizadevamo si za srečo in zadovoljstvo upokojencev" rekreativnih piknikov. Predsednik društva Franc Borovnik je takole opisal delo društva in njegovih članov: "Vsako leto redno sodelujemo na vseh regijskih tekmovanjih v kegljanju, streljanju z zračno puško, v šahu in balinanju. V poletnih mesecih smo aktivno tekmovali v raznih športnih in rekreativnih tekmovanjih v tednu upokojencev. Preko dvajset članov je sodelovalo v različnih športnih panogah. Organizirali smo izlet v Kočevsko Reko, ki se ga je udeležilo 90 članov; na pikniku v Pesju je bilo denimo preko 130 članov. V oktobru bomo organizirali izlet na vzhodno Štajersko in si ob trgatvi ogledali še kakšno znamenito vinsko klet. V društvu ugotavljamo, da so takšna srečanja upokojencev nujna, saj prav ti ljudje živijo večinoma vsak zase in pogrešajo družbo, ki so jo imeli, ko so še hodili v službo. Takšna sprostitev je tudi najlepša priložnost, da se starejši ljudje razvedrijo in vsaj za kašen dan pozabijo na vsakdanje tegobe. B.M. naš čas OD VSEPOVSOD 8. oktobra 1992 Zgodilo se je... 8. Oktobra Leta 1965 Praznična številka Šaleškega rudarja je bila skoraj v celoti posvečena predstavitvi dosežkov gospodarstva v Šaleški dolini v letih po koncu druge svetovne vojne in praznovanju občinskega praznika občine Velenje. Kot veste, je občinski praznik posvečen spominu na partizanski napad na mesto Šoštanj, 8. oktobra leta 1941. V uvodniku so zapisali sledeče: "Štiriindvajset let je že od tega 8. oktobra 1941. Za mnoge je to že legenda, mnogi pa še živijo v tistem času s svojimi spomini, ki jih nikakor ni moč izbrisati, kajti v zgodovini našega naroda je ta dan in vsi podobni dogodki zapisan z velikim črkami - s krvjo. 8. oktober 1941. Partizani so napadli prvo mesto v Sloveniji. In to je bil Šoštanj - takrat gnezdo številnih okupatorjevih privržencev in obenem kraj, v katerem je Komunistična partija imela močno razpredeno mrežo. Nekaj dni pred tem so se zbrale tri čete na Grmadi nad Plešivcem. Bila je to Pohorska, Savinjska in Revirska četa. Snidenje treh partizanskih čet na takratnem Spodnje Štajerskem je pomenilo ustanovitev 1. Štajerskega bataljona pod vodstvom komandanta Jožeta Lctonjc. In v noči od 7. na 8. oktober je ta enota izvedla svojo drzno vojaško akcijo. Zavzeli so mesto Šoštanj, odrezali možne dohode okrepitve sovražnika in mesto držali dve uri v svojih rokah. Ta akcija je imela močan odmev in je vsem številnim omahljivcem v času, ko so Nemci zmagovali širom Evrope, dokazala, da je tudi nemški škorenj ranljiv. Okupatorjevo maščevanje je bilo kruto. Deset mladih talcev so pripeljali v Šoštanj ter jih zverinsko pobili pred domačini. Njihova "vzgojna kazen" pa je rodila nasprotni učinek. Ne strah, temveč odpor v vseh tistih, ki jih je šele ta kazen predramila ter jim pokazala, da so sami, kot njihov narod, obsojeni na izkoreninjenje. Vsem bralcem Našega časa iskreno čestitamo ob občinskem prazniku občine Velenje! Med številnimi članki, ki so predstavljali različna podjetja v naši dolini, sem za današnjo rubriko izbral članek z naslovom "Več propagande ne bi škodovalo": "Hotel Kajuhov dom v Šoštanju je žal dolga leta čakal, da je znova postal to, za kar so ga ob sami gradnji namenili. Dobrih petnajst let po vojni se je vendarle našel investitor prepotrebne adaptacije. Tako je takratni občinski ljudski odbor v Šoštanju vložil 45 milijonov za obnovo hotela. Tako je Šoštanj pridobil soliden gostinski obrat s sodobno urejeno kuhinjo z zmogljivostjo 1.000 obrokov dnevno, z restavracijo ter kavarniškim delom in klubsko sobo. Posebna pridobitev pa je bilo 15 tujskih sob s 26 ležišči. Tako kot večini gostinskih obratov se je prvi dve leti godilo tudi Kajuhovemu domu, da so ob zaključni bilanci izkazovali izgubo, ki pa je bila sicer minimalna. Zadnja tri leta pa hotel ustvarja promet, ki mu zagotavlja likvidnost. Tako bo osemnajst članski kolektiv Kajuhovega doma v letošnjem letu poizkušal doseči okrog 74 milijonov prometa, kar spričo lanskoletne 45 milijonske realizacije in kljub povišanju cen vendarle pomeni uspeh. Hotel sam vsekakor pomeni mnogo za razvoj turizma v Šaleški dolini, saj se število gostov z nočitvami v zadnjih dveh letih vrti okrog 1.300. Pri tem je jasno, da bi z večjo propagando lahko pritegnili še večje število gostov, saj je okolica Šoštanja z lepimi izlet-nimi točkami naravnost vabljiva." Ce se je s turizmom v Šaleški dolini dogajalo isto kot s Kajuhovim domom, se našemu turizmu slabo piše! Morda pa se bo vendarle zopet našel nekdo, ki bo pred propadanjem rešil eno najlepših stavb v Šoštanju. Damijan Kljajič žalski utrinek Amerika in Krištof Kolumb Dvanajstega oktobra tega leta bo minilo natanko pol tisočletja odkar je španski pomorščak Cristobal Colon pristal na otokih, ki ležijo pred vrati do takrat nepoznanega in na nobenem takratnem zemljevidu označenega kontinenta. Danes mu pravimo Amerika. In od tistega nesrečnega dvanajstega oktobra leta 1492 naprej pravimo, da je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Resnica je drugačna. Tisti neznani kontinent ni bil prazen kot Antarktika, ampak je na njem živelo nekaj milijonov ljudi, ki so pripadali nepregledni množici ljudstev, ki so govorila na stotine različnih jezikov, izumila nekaj pisav, matematiko in v njej število nič, koledar, ki je bil natančnejši kot takratni evropski koledar, vzgojila je nekaj rastlin, ki še sedaj hranijo vse človeštvo in gradila templje in piramide ter kamnita mesta nad pobočji južnoameriških Andov. Vse to in pa še marsikaj drugega pa očitno ni dovolj, da bi vse te ljudi imeli za sebi podoben, če že ne enakovreden del človeštva. Ne zaslužijo si niti lastnih imen. Pravimo jim indijanci in to zato, ker je Kolumb najprej mislil, da je pristal v Indiji. In do današnjih dni pride le maloštevilnim na misel, da Kolumb ni mogel odkriti nekaj, kar so že desettisoče let pred njim odkrili drugi ljudje. Petsto let po tem nesrečnem dogodku bi nam že lahko bilo jasno, da Amerike ni odkril Kolumb, ampak da so jo že davno pred tem odkrili Indijanci. Pa še po eni plati ni prav nobenega razloga za veselje in praznovanje. Zavojevanje Amerike je povzročilo morje gorja in potoke solza in krvi. Španski vojaki so pobijali, posiljevali in zasužnjevali. Kar je ušlo mečem in puškam je pomrlo na plantažnih poljih in rudnikih, preostanek pa so pobrale nalezljive bolezni iz evrope proti katerim Indijanci niso premogli nobenih protiteles. Le najsrečnejši so se uspeli umakniti v pragozdove in nepristopne gore, ampak tudi tem je sledila in še sledi vsiljiva evropska civilizacija. V nekaj sto letih sta oba dela novega kontinenta zamenjala svoje prebivalstvo, izginili so nešteti jeziki, izumrli so narodi in za večno so bile uničene mnoge civilizacije. Za človeštvo pač nenadomestljiva izguba! Tragedija Amerike ni primerljiva z ničemer iz zgodovine človeštva, ne po svojem poteku, ne po svoji razsežnosti. To, kar se dogaja danes v Bosni, je le malenkost v primerjavi s tem, kar se je dogajalo v deželah med Aljasko in Ognjeno zemljo. Še najmanj razlogov za slavljenje tega usodnega "odkritja" pa imamo mi Slovenci. Mali evropski narodi, ki smo se šele sedaj osvobodili, nimamo nobenega razloga za navdušenje Ata, daj, ukvarjaj se z mano! Pred nekaj dnevi sem bil na obisku pri svojem prijatelju, ki je neke vrste domači izumitelj. Ob popoldnevih konstruira razno razne aparature in nič se ne bi čudil, če bo nekoč izumil časovni stroj, ki nam ga sloviti Wells tako dobro opiše v svoji knjigi. Prijatelj mi je z veseljem pokazal elektromagnetni detektor za dešifriranje miselnih energij, na katerem jc delal zadnjih nekaj mesecev. To bi naj bil stroj, ki bi mu uspel dešifrirati misli, ki jih proizvajajo človeški možgani. Seveda bi to morali biti ljudje, ki oddajajo dovolj močno, kajti detektor bi lahko le lovil valovanja na določenih frekvencah. Ravno tisti dan, kos em ga obiskal, je prijatelj preizkušal aparaturo, če deluje. Prijatelj je začel obračata frekvenčni iskalec. Najprej nisva slišala nič, nobene prave resonance, sami nekakšni neujeti šumi in prasketanja. No končno se je na računalniškem ekranu prižgala kontrolka frekvenčnega stabilizatorja, kar je pomenilo, da sva ujela nekakšen možganski zapis. Na ekran so začele prihajati prve misli: "...preklete krste klerikalne... zdaj bodo pa otroc' moral' v take nore vrtce hodit'... mater, crknila bom od besa... jest pa tu garam in garam... in kaj imam od tega prekletega življenja... zdej bo itak Lojze vsak hip nazaj,, zvalil se bo na kavč in daj kosilo, daj pivo, kje je časopis..." Pogruntala sva, da gre za sosedo Albino, ki ima moža Lojzeta in je vneta SDP-jevka in ki venomer nekaj gode. Ker se nama ni zdelo bog ve kaj zanimivo, sva vrtala naprej in iskala novega proizvajalca misli. Po nekaj poskusih sva dobila nekaj prvih neartiku-liranih glasovih, ki so po prvem vtisu izgledali kot javljanja astronavta Pojznika iz planeta Gujznika. "...krrrr...prrrr...ta..ta..ta.." in podobni neartikulirani glasovi. Končno:"...kva pa počenjata ta dva osla... spet nekaj onegavita, namesto, da bi mene kdo previl... jest pa revež ves posran in poscan..." Ozrla sva se naokoli in ugledala malega Jakca, ki se je na tleh igral s kockami in nebogljeno gledal v naju. Nisva mogla verjeti, da je to res. Ujela sva miselno frekvenco prijateljevega sina Jakca, ki je znal morda spregovoriti pet ali deset besed. Radovedna sva se znova obrnila v ekran: ..."ta moj tati je res en osel..pa politika...pa izumiteljstvo...namesto, da bi bil več doma in gledal, da jaz ne bom dobil bratca po sosedovi strani..ti salamen-ski velikani..buljita v tale ekra..tu pred mano mi nekakšen Golja laže in naklada, jest posran, onadva usranca pa se ukvarjata pri takšni življenjski košarici z izumiteljstvom..." Prijatelj je zakuhal, kot sveže kuhan jastog in se hotel fizično lotiti ubogega miničlovečka, ki se je usidral na toplini in kakovosti v svojih hlačah. "Smrkavec, baraba posra-na, ti boš meni govoril, ko ti vse k riti prinesem, ti dla-konemanič, ti driskač, ki v življenju nisi ustvaril še nič drugega kot kupčke v svinjsko dragih pampers plenicah.." Poživinjenega prijatelja sem odvlekel proč, v drugo sobo in mu skušal dopovedati, da je to otrok in da pač razmišlja brez upoštevanja družbenih vrednot, da ne ve kaj lahko rečeš in kaj ne smeš. "Saj otrok sploh ni ničesar naredil. Šamo svobodno je razmišljal. Tako kot vsi razmišljamo, hvala bogu, da vsaj to lahko. Saj tudi jaz razmišljam o tem, kakšen usranec je tale politik in težka svinja oni predsednik in največji lubadar moj slaboumni in smrdljivovege-tarijanski šef. Prav tako razmišljam, ko mi pogled zaide na kakšno brhko dekletce, kakšne neumnosti vse bi lahko počenjal, če ne bi imel pogled starikavega konja in design potopljenega močvirnika. "No in nekako mi je uspelo pomiriti prijatelja. Ugotovila sva, da ni dobro, da bi takšno aparaturo dali v obtok. Vsekakor bi nas lahko marsikdo iztožil, da smo bili vzrok za družinske tragedije, ko bi se zakonci med sabo poklali in potolkli. Politiki bi hitro dosegli nekaj amandmajev, da bi v ustavi omejili takšno grdo razmišljanje in že bi bili v Onvelovem norem letu 1984. Tako pa dokler tega aparata ne poznajo, nam milostno dodelijo svobodo mišljenja, ke so si pač pogruntali, da pravico v mislih poslati v maloro kogarkoli v vsakem primeru ljudje imajo.Verjemite mi, da sva aparat skupaj komisijsko uničila. Iz Žalca: Gregor Vovk nad Kolumbom. V procesih širjenja agresivnih delov človeštva na račun manj uspešnih ali manj napadalnih, v procesu, ki je sicer prav toliko naraven kot je neesimpatičen, so pač rablji in so žrtve, so "Evropejci" in so "Indijanci". V tej delitvi pa Slovenci nikakor ne sodimo h Kolumbu in njegovim rabljem. Naše mesto je na drugi strani tega razdeljenega sveta, ne med rablji, ampak med žrtvami zgodovinskih procesov, ne med evropsko soldatesko, ampak med "Indijanci". Borut Korun Kulturniki, spoznajmo se! Na Konovem pripravljajo kostanjev piknik, na njega pa so povabili amaterska kulturna društva iz primestnih krajevnih skupnosti iz velenjske občine. Da pa bi to srečanje primerno kulturno-umetnisko dopolnili, se bo vsako kulturno društvo predstavilo s krajšim programom. Pričakujejo predvsem nastop pevskih zborov in oktetov, ki bodo predstavili nekaj pesmi iz svojega repertoarja. Kostanjev piknik pod naslovom: "Kulturniki, spoznajmo se!" bo v soboto, 10. oktobra, pričel pa se naj bi ob 15. uri. Kanovskim kulturnikom gre predvsem za spozanvanje z drugimi kulturnimi društvi, odveč pa je seveda dodati, da pričakujejo od gostov predvsem dobro voljo in veselo srce. Zato, vabljeni v soboto pred Dom krajanov na Konovem. Prireditev bo povezoval Drago Seme, za plesa željne pa bodo poskrbeli domači muzikanti. Piknik bo pod vedrim nebom, zato v primeru dežja odpade. Ko sva odhajala iz Slovenije, je prihajalo vse več poročil o katastrofalni suši, škoda bo velika, ker nimamo namakalnih sistemov. To bo nekaj za naše kmete iz Slovenije, si misliva, noge pa naju kar same odnesejo do bližnje restavracije. Tu v miru popijeva kavo in opazujeva gluhonemega moža, ki oponaša voščeno lutko. Kakšni dve uri vztraja in si tako služi kruh. V Portu so razprodaje in tudi naju zamikajo trgovine. Gradbeni material je poceni, tekstil tudi, trg je podoben našim. Portugalci so vesel narod, še posebej, ko jim uspe, radovedne turiste otrebiti deviz. Ko pojeva kosilo, Andrej nekakšno ribjo mešanico, jaz dobro poznani hamburger s krompirjem, nama račun sploh ni všeč, Andreju pa na obrazu piše, da bi rajši jedel kaj drugega, čeprav na glas pove, da je jedel dobro. Sonce se nagne precej nad Atlantik, ko prispeva v sobo, ki se je nihče ni dotaknil. Ponosnemu lastniku hotela sporočima željo po hitri čistilni akciji, a tip se odzove tako, kot se je verjetno pri podajah soigralcev, počasi, in ko sobarica potrka na vrata, sva midva že nared za odhod v bližnjo restavracijo, na večerjo. Natakar, ki nama je že prejšnji dan postregel s kavo, nama da kar roko, kot bi bili stari znanci, odpre steklenico belega vina, midva pa naročima po nasvetih Ana Marie. Porcije so ogromne, hrana dobra in poceni in po drugi stcklenici vina Andrej pozabi na ribjo polomijo v Portu. Se več, po močni portugalski kavi je tako navdušen, da časti, kar meni, ki imam precej bolj plitve žepe, kar prav pride. Jutro je prvič kar sva na Portugalskem megleno. Pojeva zajtrk, pospravima stvari v potovalke, Ana Maria pa nama izroči račun. Ko se poslavljama, mi da roko in mi zaželi lepo potovanje. Njene črne, žalostne oči me spremljajo vse do izhoda. Zunaj me čaka Andrej in me draži, če ima še sploh še smisel, da grem v Španijo. Tveganje je preveliko, če bi jo ubrala po nepoznanih cestah portugalskega podeželja proti Španiji, zato jo mahneva nazaj do Lizbone. Clio pridrvi že skoraj do mesta (300 km), ko naju zaustavi nesreča. Policaji mečkajo in si prislužijonekaj mojih sočnih kletvic, andrej me samo postrani pogleda in vklopi kamero. Do Setubala potem ni problemov, čeprav Lizbona nima obvoznice, na katero bi lahko bili ponosni. Tisti dan so bile proti nama vse zvezde, če ne zvezde, pa vsaj kolesarji, ki so si prav tisti dan izmislili dirko okoli Grandole. V treh urah se pomaknemo za 10 km. Srajco imam prilepljeno na hrbet, usta so suha in jeza je neizmerna. Tolažim se s tem, da bo kmalu bolje, pa ni, ker me začne boleti še glava. Jebcn si svakako, jer je klima takva. Ko še v Grandoli ne najdem prave ulice, Andrej pa mi prav nič ne pomaga, pohodim pedal za plin in avto s tulečim motorjem in cvilečimi gumami podim po mestu. Kasneje se spomnim, da je tudi Andrej utrujen, da je precej starejši od mene, žal mi je, rečem pa nič, kajti v ustih žvečim sendvič in ga zalivam s požirki pomarančnega soka. Pot nadaljujeva proti Bcji in malce kasneje sva v Serpi. Pokrajina tod okoli močno spominja na scene kavbojskih filmov, kjer so haci- ende, majhne cerkvice in ožgana trava. Toda tu so na boljšem, imajo namakalne sisteme, pšenico so že poželi, koruza pa je lepo visoka. Dobima sobo s klimo in ko se po več kot desetih urah zlek-nem po postelji, me boli prav vsaka mišica. Mavri so v Serpi zapustili akvadukt, imajo park, ki se ga ne bi sramovala niti Ljubljana, meščanov v glavnem ni videti, le izza oken je slišati pritajeno govorjenje. Zvečer po tuširanju, kar padem v posteljo, počakam le še toliko, da vidim kako Sao Paolo namaže Barcelono, v nogometu seveda. Predzadnji dan najinega potovanja se začne tako, da se preko meje zapeljeva v Španijo. Spanci se takoj izkažejo kot veliki graditelji cest. Kakšnih 20 km požirava prah, nekje srečava cisterno, ki makedam poliva z vodo, za vroče špansko sonce pa to zaleže enako, kot moje pljuvanje čez okno, ko se mi v grlu le nabere preveč prahu. Ko se cesta normalizira, naletiva na zasedo policije. Žična ovira, kakšnih 5 avtomobilov, do zob oboroženi policaji, naju pregledajo le s pogledi. K temu morda pomaga tudi portugalska tablica, zato hitro odpeljeva naprej in policaje prepustima teroristom in obratno. V Sevilli je živahno, parkirišče pred EXPO 92 je ogromno. Skoraj tako veliko, kot neumnost organizatorjev, ki vse menjalnice postavijo v razstavni prostor, zatonaju hostesa spusti noter brez karte, počaka, da men-jama in naju spet pospremi do izhoda. Za karto potem odštejema 80 DEM na osebo, kar je podobno ropu. S tem si plačam le postavanje okoli paviljonov, vlak, gondolo, kosilo je treba plačati posebej. Razstava je postavljena ob reki Quadalquivir, zaobsega grozno veliko prostora, predstavljeno je ogromno držav. Slovenijo zaman iščeva med sodelujočimi. Po nekaj urah ogledovanja nama je neznosne vročine zadosti, plačava še 1000 peset parkirnine in poiščeva pot proti Huelvi. Na avtocesti ni vroče samo nama, pač pa tudi policajem, ki se skrivajo pod mostovi, zato mi še na misel ne pride, da bi se pustil ujeti na radar. Mimogrede, omejitev je 120 km/h. Za Protugalsko nimam podatka, kolikor gre, pa je. Huelva je pusta, midva pa žejna, naročiva pivo za ohladitev, potem pa naju zamika kopanje v Atlantiku. Zapeljeva torej v Isla Cristino, turistično mestece blizu meje s Portugalsko. Morje je mirno, kopanje užitek, le v vodo ne greva oba hkrati, saj bi bilo neumno tik pred koncem potovanja ostati brez dokumentov, denarja nama je ostalo bolj malo. Časa imava dovolj, še celo noč, Avamonte pa je mesto, kjer nočejo narediti pejole za enega, zadosti pa imajo piva in kave. To požirava do polnoči in ko imava vsega dovolj, se vsedeva v avto, nakar sva ob dveh že v Faru. Na letališču pospremima angleške turiste na avtobus, beli so kot mleko, le obrazi so rdeči, verjetno od piva ali česa drugega, saj je vseeno. Potem pa ni več kaj početi, jaz poskušam na zadnjem sedežu zadremati, to mi tudi uspe, andrej tega ne zmore in se sprehaja naokoli. Zbudim se ves opikan od komarjev, ura je taka, da lahko greva vrniti avto. Zaspana uslužbenka prevzame avto in ko ji izročim ključe, kaže števec 1802 prevožena kilometra. Renault Clio je krasen avto, na vsej poti ni niti enkrat zatajil. Ura je 7.30 po lokalnem času, ko stevardi in stevardese prenehajo s prikazom reševalnih pripomočkov, kapetan pa dvigne letalo v zrak. S pogledom še sledim cesti, po kateri sva prejšnji dan prispela v Faro, ko preletimo mejno reko Guadiano, se obrnem stran. Spomnim se žalostnih oči Ana Marie, ko sva zapuščala hotel Nova Cruz pri Portu. Ana Maria je del Portugalske in ta je lepa dežela. Peter Pušnik 8. oktobra 1992 TO IN ONO nas cas J T OVEN od 21.marca do 21. aprila Lahko se še tako trudite in razlagate, kaj vse se vam je zgodilo čisto po krivici - če se ne boste vzeli v roke, še nekaj časa ne bo bolje, ker ste veliko krivi sami. Predvsem nehajte čakati na čudež, ki vas bo rešil vseh problemov in to kar čez noč. Denarja bo premalo, da bi prehiteli nekoga, ki ga imate močno v želodcu, tudi to vam bo žrlo živce. V družbi prijateljev, tistih resničnih, boste preživeli nekaj sproščenih trenutkov, ki vam bodo pomagali do volje do življenja. BIK od 22. aprila do 20. maja Tu in tam se boste počutili v naslednjih dneh malo zgubljene, ujete med želje in dogodke, vendar boste večino časa kar srečni in zadovoljni. Vse to po zaslugi starega, na novo odkritega prijatelja. V njegovi družbi vam bo tako lepo, da si jo boste želeli kar ves čas. Zatrjevali si boste, da gre le za prijateljstvo, pa ne več dolgo. Prav presenečeni boste, ko boste ugotovili, da to ne bo odgovarjalo le vam, ampak tudi tistim, ki jih cenite. H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija Skrivali se boste pred samim seboj, se prepričevali, da je vsemu kriv nizek pritisk, jesenski žalostni dnevi in mraz. Od tega lahko še zbolite! Poglejte raje resnici v oči in priznajte, da spet močno škripa. Partner se odkritega pogovora sicer izogiba, vi pa se ga tudi bojite načeti. Ne mislite na maščevanje, ker niste tip človeka, ki bi mu to lahko uspelo. Raje poskušajte rešiti, če se še kaj da, naredite se, kot da nič ne opazite in ukrepajte! Enodnevna dieta s sadjem, zelenjavo in žitaricami dipl. kozm. Metka Mujadiič - Kaligaro Tel.: 856-837 V organizem boste vnesli polno vitaminov, mineralov, a malo kalorij, če boste jedli veliko sadja, zelenjave in žitaric. Priporočljivo je, da bi imeli pet obrokov dveno in sicer tri glavne in dva medobroka (malice). Poleg tega spijte čimveč tekočine dnevno (od dva do tri litre). Pijete lahko samo nekalorične pijače (mineralno vodo do 11 dnevno, navadno vodo in nesladkan kamilični ali metin čaj). Tako boste zaužili precej mineralov, ki so potrebni za normalno delovanje organizma. Zajtrk (potrebujete): 2 rezini toasta '(80 kcal) ali crispy kruhka, 30 gramov skute (25 kal.) 1 žlico medu (15 kcal). Skuto zmešajte z medom, dodajte zmiksano banano, ki ste jo predhodno pokapljali z limoninim sokom. S to zmesjo namažite kruhke. Pred obrokom seveda popijte kozarec mineralne ali navadne vode. Ravno tako pa si lahko po obroku privoščite skodelico kave ali čaja, ki ste ga sladkali z Natrenom. Malica:Za malico si na-ribajte srednje veliko jabolko (80 kcal) in ji primešajte 2 žlici stepene sladke smetane (25 kcal). Kosilo: Tik pred kosilom si pripravite osvežilni napitek iz jabolčnega ali pomarančnega soka in mu primešajte še kozarec hladne navadne ali mineralne vode. Popijte pred kosilom. Nekaj cvetov cvetače kuhajte v vreli vodi približno 7 minut. Nato jo ohladite. Sedaj stepite jajčko, jo poso-lite in dodajte še malo nari-banega muškatnega oreščka. Cvetačo v tej zmesi spanira-jte, na koncu pa jo lahko namočite tudi v drobtine. Specite jo na sončničnem olju. Zraven si lahko privoščite še hladno omako, ki jo pripravite takole: 40 gramov skute zmešajte z malo mineralne vode. dodajte peteršilj, drob-njak, koper ali zeleno in malo posolite. Na takšen način lahko pripravite tudi kolerabo... Malica: Iz rdeče pese. paradižnika ali korenčka izcedite 100 mililitrov soka in mu primešajte 3 žlice stepene smetane. Zmes dajte v multi-praktik, zmiksajte in takoj popijte. Večerja: 40 gramov leče, 1 sesekljano čebulo, 1 zrno česna in malo soli kuhajte v 80 mililitrov mineralne vode. Po želji lahko dodate še malo zelenjave in vode. Zraven si lahko naredite tudi kruhove cmoke (iz črnega kruha). No, pa dober tek! Utrip vrtca v oktobru s RAK od 22. junija do 22. julija Prve težave novosprejetih otrok so odpravljene; najbolj boleče solze so se osušile, sklenila so se prva prijateljstva in začeli smo stopati novim znanjem nasproti. Do znanja lahko pridemo na več načinov. Splošno znana je ugotovitev, da je najuspešnejši način pridobivanja znanj, človekova lastna dejavnost. Za otroke je to še posebno pomembno. Največja pridobitev za naše vrtce je prav gotovo vpis vseh malih šolarjev v redne oddelke dnevnega varstva. Njihova osnovna dejavnost je še vedno igra. Preko nje si otroci pridobivajo znanje, izkušnje in delovne navade. Omogočiti jim moramo, da spoznanja, do katerih pridejo sami, ob strokovnem vodstvu vzgojitelji- Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Ostali ste skoraj sami, na pomoč vam bo v naslednjih precej napornih dneh priskočil le resnično dober prijatelj, ki ste ga zadnje čase kar malo zapostavljali. Krivico boste znali popraviti, za uslugo se mu boste že kmalu krepko oddolžili. Dela boste imeli preveč, kar vrh glave, zapletalo pa se bo pri financah. Te bodo kopnele hitreje, kot dotekale, kar vas bo močno jezilo, saj tudi skrite rezerve kopnijo. SI LEV od 23. julija do 23. avgusta Dnevi bodo sicer žalostni, a le vremensko. Vam osebno bo to čisto odgovarjalo, saj ste razpoloženi le še za "mucanje" v dvoje. K temu spada tudi veliko spanja, ki vam bo prav tako pasalo, saj boste na račun tega žrtvovali vsako možno minuto. Vse probleme boste kopičili in jih pustili ob strani, kar se vam zna maščevati, sploh, če se ne boste pričeli lotevati vsaj najbolj perečih. Denarja bo naenkrat dovolj, kaj več pa tudi ne! nj) DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Razdajali se boste na vse konce in kraje in za to pričakovali vsaj malo hvaležnosti. Na žalost vas bodo tisti, ki naj bi jo pokazali, imeli predvsem za naivneža in to velikega. Kako napačno je tako ravnanje boste ugotovili že kmalu, ko boste tudi vi potrebovali sicer ne majhno uslugo, a boste ostali sami in praznih rok. Tudi na ljubezenskem področju ne bo prave sreče, krivi pa ne boste sami. Vmešal se bo tretji in to precej nasilno. ^ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Prepričljivo boste hoteli prepričati vplivno osebo, a vam žal ne bo najbolje uspevalo. Vedno se vse ne da rešiti z povabilom na večerjo. Verjeli vam sicer bodo, vendar bodo pokazali le malo volje in razumevanja za pomoč. Partner vam bo kot vedno dal polno podporo, vi pa je ne boste hoteli čisto opaziti. Večkrat kot ne boste okolici kazali kisel obraz, tisti redki nasmehi pa tudi ne bodo najbolj odkritosrčni. rrt ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Pravo lakoto po kulturnih prireditvah boste začutili. Ker niste eden od tistih, ki bi bil zadovoljen čisto z vsem, vam bo to predstavljalo kar velik problem. Ni kaj, usesti se boste morali v avto in skočiti kam drugam, pa naj vaš spanec še tako trpi. To boste vsekakor izvedli in se domov vračali veliko bolj polni samih sebe. nekako potešene se boste počutili. Na ljubezenskem področju še vedno zija velika luknja, ki je vedno bolj prazna. Zimski meseci bodo kot kaže še precej osamljeni. x* STRELEC od 23. novembra do 22. decembra " ~ V letošnjem letu ste doživeli toliko pozitivnih sprememb, da VpIJku PlUtlfl niiruHil se vam včasih zazdi, da ste pravi "srečko". Da je to res, se Vel,Kd rlR1Ila P^dlM bo izkazalo še v preostalih mesecih in tednih tega leta, saj vam bo šlo vse tako gladko od rok, da kar verjeti ne boste mogli. Res, da brez pomoči partnerja vse skupaj ne bi šlo, kar veste, a mu zaradi svoje narave le stežka pokažete. Ni problema, saj razume. Je pa v tem nevarnost, da boste vsaj poskusili še kje drugje. ce, utrdijo tudi z večkratnim ponavljanjem. Ker otroci v "mali šoli" ne pišejo in ne prinašajo domov nalog, morajo za utrjevanje in ponavljanje poskrbeti vzgojiteljice. Težava v skrajšanih programih ("popoldanska mala šola") ni bila v posredovanju znanj, temveč PREKRATKA PRISOTNOST OTROK, ki bi omogočila utrjevanje pridobljenih znanj. Ne smemo pozabiti tudi na SOCIALIZACIJSKI MOMENT. Otroci, ki do šestega leta niso bili vključeni v vrtec, se v "mali šoli" prvič srečajo z življenjem v skupini. Na zakonitosti takšnega načina življenja se prav gotovo ni lahko privaditi, socializacija pa je dolgotrajen proces. Poleg obeh, doslej naštetih pomanjkljivosti, pa je bila v skrajšani "mali šoli" največja pomanjkljivost izvajanje v POPOLDANSKEM ČASU. Vemo, da naše sposobnosti v popoldanskem času niso takšne kot dopoldne, pri otrocih pa je ta moment še bolj prisoten. Veseli smo torej, da smo vsej populaciji otrok omogočili enakovredne pogoje za pripravo na šolo. Naši vrtci bodo v mesecu oktobru popestrili vsakdanjik s pripravo in izvedbo "odprtih vrat", ki je lansko leto doživela izredno ugoden odziv pri starših. Tudi letos bomo s to prireditvijo prispevali k praznovanju tedna otroka. Opozorila bi rada še na to, da bomo v letošnjem letu povabili v skrajšane programe ("CICI-BANOVE URICE") tudi otroke, ki sicer ne potrebujejo varstva, potrebujejo pa družbo vrstnikov in vspodbude strokovnih delavcev za predšolsko vzgojo. V enotah: "Vrtiljak", "Lučka", "Ciciban" in "Tinkara" se je tovrstna vzgojna dejavnost že pričela v mesecu septembru. V enotah: "Najdiho-jca". "Mojca" in "Jakec" - Pesje pa bomo s "CICIBANOV1M1 URICAMI" pričeli v mesecu decembru. Tudi interesne dejavnosti, pri katerih otroci poglabljajo znanja in izkušnje na specifičnih vzgojnih področjih, se bodo kmalu začele v vseh enotah našega zavoda. Z vsemi navedenimi dejanos-tmi smo se skušali približati tako staršem kot vsem predšolskim otrokom v Velenju ter zadostiti njihovim potrebam in željam. Ravnateljica WZ Velenje: Metka Cas Pikin dan Letos tudi Pike iz zamejstva Sobota bo spet tisti dan, ko bodo naše mesto preplavile Pike, Pikice in Pikoti, saj se na ta dan, ki mineva v znamenju najmočnejše deklice na svetu, v njo našemijo skoraj vsi velenjski otroci. Dovolj sta že dve pisani, različni nogavici, ki bosta tudi letos veljali kot vstopnica na Pikin trg, za pegice in kitke pa bodo poskrbeli v Pikini olepševalnici. To je le ena izmed Pikinih delavnic, ki bodo razveseljevale in kratkočasile otroke na ta dan. Tu bo še sejem, kjer boste lahko kupili vse. kar pritiče otroškemu svetu, da bi bili žejni ali lačni pa sploh ne pride v poštev. Organizatorji so mislili prav na vse, tako, da vam v času kosila sploh ne bo potrebno zapuščati prizorišča. Če bo Pika uspela urediti vreme, se bo pestro dogajanje pričelo to soboto ob 9. uri. Program bo tudi letos vodil Sten Viler, da bo Pikin oder zanimiv in živ pa bodo poskrbeli še številni nastopajoči iz velenjske občine, prišli pa bodo tudi zamejski Slovenci iz Štaverjana in Celovca. Mateja koležnik bo prinesla dobro voljo in kitaro, otroci pa bodo prav gotovo zelo veseli Svetlane Makarovič, Andreja Šifrerja, Ljerke Belak... Tu bodo tudi živali, Pikin vlak, Pikin balon, Pikin slon. Pikin velikan, Pikine palačinke, Pikina torta...In vrhunec - Velika Pikina parada ob 15.uri. v kateri se bodo zvrstili mnogi otroški junaki. Po vseh rekordnih veselicah v tem letu je prav, da tudi otrokom privoščimo njihov Pikin dan, ki je samo enkrat na leto. Na prejšnjih Pikinih dnevih smo uživali vsi, tako otroci, kot njihovi starši. Prepričana sem, da bo tako tudi letos, zato ne zamudite tega dne, ker vam vaš otrok_ tega ne bo zlahka odpustil! Se to, Pikin dan letos bo; če bi v soboto deževalo, se bo zgodil naslednji dan, v nedeljo, 11. oktobra, če pa še takrat ne bo sijalo sonce pa v soboto, 17. oktobra. Bojana Špegel ^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Z ramen boste zvalili en težak kamen, pa se vam bo nanj že pričel ovešati drug. Niti začudeni ne boste kaj preveč, saj se rahlo igrate z ognjem in tu in tam kaj takega kar pričakujete. V znamenju dela bo potekal ves ta teden, tega vam tako nikoli ne zmanjka. Zmanjkuje pa vam časa za družino in tiste, s katerimi bi morali preživeti več časa. Novico boste prestregli še zelo vročo, zato boste tudi znali ukrepati. ~ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Situacija se umirja, tudi vaše razpoloženje skladno s tem raste. Dobra volja bo še večja nekje ob koncu tedna, ko boste prejeli že dolgo pričakovano ne majno količino denarja. Ta vam v teh dneh ne bo veliko pomenil, saj ste predolgo čakali nanj. Trenutno stavite več na srečo v dvoje od katere vas kar razganja. Ne sramujete se tega tudi pokazati, kar nekoga močno jezi. Zato največje srčne skrivnosti zadržite zase, ker se vam lahko glasno razlaganje močno maščuje! K RIBI od 20. februarja do 20. marca Ves teden se vam bo zdel siv in nezanimiv. Verjetno zato, ker boste ob kopici dela povsem pozabili na lepše dogodke in stvari v vašem življenju. Obstaja nevarnost, da bo partner vašo utrujenost in brezvoljnost razumel kot zavračanje, kar morate preprečiti. Saj veste, kako občutljiv in zamerljiv zna biti. Sanjali boste in sanjarili, si želeli marsikaj, kar se vam trenutno zdi nedosegljivo, potem se pa sploh ne boste mogli načuditi, ko se bodo stvari pričele uresničevati. V soboto 10. oktobra, na Pikin dan, bo ob 15.00 po ulicah Velenja krenila velika Pikina parada. Pričetek parade bo pod Vilo Herberstein, od koder bo krenila skozi križišče s Šaleško cesto in naprej po Kidričevi cesti, mimo pošte in lekarne do križišča Kidričeva -Efenkova - Tomšičeva cesta. Od tu bo zavila na Tomšičevo do križišča s Trgom mladosti. Nato bo nadaljevala pot po Trgu mladosti mimo sodišča in delavskega kluba na Pikin trg. Tu bo kratek kulturni program in slavnostni govor. Pikina nagradna Križanka Rešitve pošljite do 16. oktobra 1992 na naslov: Kulturni center Ivan Napotnik, Titov trg 4, 63320 Velenje, z oznako: Pikina križanka Prva nagrada: Teniški lopar, ki ga poklanja STUDIO R Druga nagrada: Otroška trenirka, ki jo poklanja ERA ZIBKA Velenje Tretja nagrada: Pikin abonma Četrta nagrada: Pikin abonma Peta nagrada : Pikin abonma Imena izžrebanih nagrajencev bodo objavljena v tedniku NAŠ ČAS. \f\ 1 UMR.TJ t KOPtJO SR£6I MC asm KI L0J2C KCiMAKi neki-P.CKS-prvai^ SUtEK" Z01CT s At>ez MSTfOa? eNA-KC-uRsrKJs^ OtflDR. KOVINA (WKTA~ Ok bel/ LjS OTEKLA PoŠKPtf^ PRA2W1K (ME>J A OtUt.NI -jJEtoec FRlOlKcM f KraliO VELENJSKA OTROŠKA PRIK- - DEL 6CS6;e HELlKT ZAfRAMB?! • VSPC^o že&A iz-ves) iGRjffiA S KWU A TREH aiASKiJ- ^UŠILCC ZA LASE T SAMO- (OSTi HA SVATBI 1- DEL : SALAMA ata, CCfc JAUE2 { Kra^ Z BUA M2' KONJ RJAVE BARVE' SLOV-„ AMfcL- 6- tit-^u ioL. ?RH.MET AVtotJ UOfr-reLvi ZN)A|( uici • PRAZNIČNI POGOVOR Praznični pogovor s predsednikom velenjske vlade Franjom Bartolcem Ekološka sariacija je edina alternativa Šaleške doline naš čas Med prelomnice ob katerih ocenjujemo opravljeno delo sodi tudi občinski praznik. Izkoristili smo ga za pogovor s predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjom Bartolcem. Občina Velenje je pred težko odločitvijo, v primežu med ekologijo in ekonomijo. Pričakoovaii ste, da delegati na torkovem zasedanju ne bodo rekli zadnje besede. Nekako pa so pristali na rešitev, ki jo ponuja vlada. FRANJO BARTOLAC: "Na izvršnem svetu smo v prvih dneh julija na podlagi republiških planskih izhodišč, zakonskih določil ter ob pregledu reajizacije ekološkega sanacijskega programa TEŠ sprejeli ugotovitve, da do konca leta ne bo zagotovljeno vsaj 90 % zmanjšanje emisij S02 glede na leto 1980 pri tehnološko in ekonomsko še sprejemljivi proizvodnji. Poudarjam, pri tehnološko in ekonomsko še sprejemljivi proizvodnji. To, da 90 % čiščenja pri normalni planski proizvodnji ne bo možno doseči do konca leta 1992, je bilo znano mogoče že ob sprejemanju republiškega emisijskega odloka in skupščinskega sklepa. Te ugotovitve, preden ni bilo zaključeno preizkusno obratovanje aditivnega odžvepljevanja v vseh blokih s povprečno stopnjo 30%, ni bilo možno definirati. Torej šele pričetek rednega obratovanja teh naprav konec aprila letos je omogočil računsko opredeljevanje možne proizvodnje v letu 1993 glede na zahtevo po 90 % zmanjšanju emisij S02. Ta izračun bi lahko bil povsem drugačen, če poskusno obratovanje ne bi dalo željenih rezultatov. Logično je pričakovati uspešen zaključek preizkusnega obratovanja, saj je to navsezadnje cilj in namen investicije, toda lahko se bi bili pojavili večji ali manjši problemi kar bi imelo za posledice časovni zamik. Termoelektrarna je takoj, ko je razpolagala z realnimi vhodnimi podatki, izračunala možno proizvodnjo po 1.1.1993 glede na zakonske emisijske omejitve S02. Upoštevajoč te omejitve je po novem letu možna proizvodnja 451 GWh električne in 430 GWh toplotne energije do pričetka obratovanja odžvepljevanja naprav za popolnejše čiščenje na blokih 4.in 5. Poraba premoga za takšen obseg proizvodnje bibila le okrog 700 tisoč ton letno. Po analizah, ki jih je izdelal RLV, pomeni tako majhna proizvodnja zapiranje rudnika. Enaka ugotovitev je bila tudi za Termoelektrarno, saj preusmeritve na katerokoli drugo gorivo v tako kratkem času niso mogoče. Lokalna skupnost tudi, če bi hotela realizirati svoj sklep o zmanjšanju proizvodnje, ki ima zakonsko podlago, ni neposredno izvršilno pristojna. Tisti, ki se zavzemajo za dosledno realizacijo tega sklepa imajo možnost ne glede na opredelitev lokalne skupnosti, da zahtevajo od republiške vlade, da posreduje državnemu parlamentu v obravnavo in sprejem Zakon o zapiranju rudnika. Izvršni svet se je zelo jasno in nedoumno opredelil proti takšni rešitvi in v obrazložitvi navedel številne argumente za to. Predstavil je tudi postopno zmanjšanje emisij S02 po stopnjah 55, 65 in več kot 90 % do konca leta 1996. To seveda le kot možne rešitve, ne pa tudi kot sprejemljive za Šaleško dolino. Zakaj ni sprejemljivo? Naj navedem le dva argumenta: prvi je ta, da se lahko, kljub projektno predvidenim posledicam, ki izhajajo iz zmanjšane proizvodnje, pojavijo številne druge, ki imajo v osnovi skupen imenovalec v nepredviljivosti predvsem na socialnem področju zaradi drastičnega posega v labilno stanje občinskega gospodarskega sistema in posega v vzpostavljen sistem medsebojnih odvisnosti posameznih podjetij. Drugi je ta, da bi se s sprejetjem te rešitve porušila struktura virov finančne konstrukcije investicije na četrtem bloku in to neposredno pred podpisom pogodb z izvajalci del za izgradnjo odžvepljevalnih naprav za popolnejše čiščenje. To je potem v nasprotju s temeljno opredelitvijo, da odžvepljevalne naprave, ki omogočajo 90 ri čiščenje, morajo biti zgrajene v čini krajšem času, ker je to edina racionalna in sprejemljiva rešitev, tako za Šaleško dolino kot tudi za državo. Kot veste je izvršni svet predlagal skupščini za sprejemljivo rešitev tekoče prilagajanje proizvodnje dopustnih imisijskih koncentracij S02. S takšnim tekočim prilagajanjem proizvodnje, se zmanjšuje tudi emisija S02, toda zaradi tekočega prilagajanja ni vnaprej količinsko določljiva. Včasih imam občutek, da ne znamo prav dobro ločevati emisij od imisij. Potem se seveda tudi ne razumemo, ko vrednotimo negativne posledice enega ali drugega pojava. Grobo rečeno škodljivo je eno in drugo, ker je drugo rezultat prvega. Toda, če ne moremo odpraviti obojega hkrati, potem zanesljivo in zadovoljivo odpravimo vsaj tistega, ki je bolj škodljiv. In nedvoumno kratkoročno gledano je to imisijska koncentracija, ki jo poznamo iz objav sredstva javnega obveščanja kot polurno, enourno, večurno... Tudi priporočila Mednarodne zdravstvene organizacije so izražene v maksimalno dopustnih imisijskih koncentracijah. Emisije se običajno obravnavajo globalno za državo, več držav skupaj in širše. Za lokalno skupnost je torej imeti pod kontrolo in obvladovati imisijske koncentracije najpomembnejša zadeva, in zato imamo tudi realne možnosti, pripravljenost vlade in Termoelektrarne, tudi potrebnih izkušenj za učinkovito preventivno ukrepanje na podlagi napovedi Hidrometeološkega zavoda. Zmeda, neodločenost in zavajanje samega sebe, da se za realno neuresničljivimi zahtevami da izsiljevati državo je zmotno in za nas nekoristno, da ne rečem škodljivo. Verjemite mi, če uspemo obvladati imisijske koncentracije , kljub temu, da so rezultati emisije . smo tudi na poti globalne rešitve problema. Poti nazaj v tem procesu potem ni več. » Ravno ekologija pa je izzvala pobudo začetka postopka o vaši razrešnici! FRANJO BARTOLAC: "Tako, kot sem povedal na seji skupščine sem to pričakoval. G. Gošnik in Zeleni za vsebinski razlog navajajo, da izvršni svet ni uresničil sklepa skupščine, ki se glasi, da v primeru, da TEŠ do konca leta 1992 ne bo uresničila zahtev iz Odločbe Republiškega sanitarnega inšpektorja in s tem zmanjšala skupno emisijo S02 90% glede na stanje iz leta 1980, bodo v TEŠ 1. januarja 1993 leta takoj nepreklicno do izgradnje čistilnih naprav, zmanjšali proizvodnjo do te mere, da bodo skupno emisijo S02 zmanjšali za 90 % glede na leto 1980. Ne vem koga g.Gošnik in nasploh Zeleni želijo prepričati, da je občinski izvršni svet odgovoren za izvajanje odločb Republiškega sanitarnega inšpektorja. Mogoče si gospodje želijo, da bi izvršni svet predlagal skupščini, naj z svojim vplivom sproži v republiškem parlamentu postopek za sprejem Zakona o zapiranju rudnika. Tega pa izvršni svet ni pripravljen storiti. Če si g.Gošnik tako želi zaprtja, ima za to učinkovitejšo rešitev, saj je poslanec republiškega parlamenta in lahko neposredno vloži Zakon. Smo v predvolilnem obdobju, Zeleni potrebujejo na tem področju negotovost, ekscesno situacijo občutek brezizhodnega položaja. To jim omogoča, da se potem pojavijo kot rešitelji vsega ekološkega zla v Šaleški dolini, za nagrado pa pričakuje verjetno glasove volilcev. Kakorkoli že, analize pravih razlogov se v izvršnem svetu pripravljajo in odločitev bo prišla kmalu." • Pogovor sva začela z ekologijo, trenutno najbolj vročo temo. Takšnih pa je bilo v vašem dveletnem mandatnem obdobju veliko, ko smo doživeli kar štiri velike nesreče: poplave, vojno, množico beguncev, sušo. Kako ste jih oziroma kako jih obvladujete? FRANJO BARTOLAC: "Vsaka taka nesreča zahteva od izvršnega sveta veliko dela in naporov. Ce se hoče zadovoljivo obvladati posledice. Ko bi bila vsaj regulativa za takšne primere bolj določljiva, bi bilo možno, celo z zmanjšanjem naporov doseči boljše rezultate. Vodna ujma novembra leta 1990 je povzročila veliko škodo na infrastrukturnih objektih in sprožila številne plazove. Ocenjena škoda je v absolutnem znesku bila velika, v primerjavi z ustvarjenim brutto proizvodom v občini pa nekoliko nižja. Prav zato sprva nismo bili upravičeni do pomoči. Potem smo si z prošnjami, dokazovanjem in sprotnim izdelovanjem investicijske dokumentacije za odpravo posledic izposlovali nekaj prepotrebnih sredstev. Menim, da so posledice zadovoljivo odpravljene, čeprav je verjetno še kaj za postoriti. Vojna je posebno poglavje in velika izkušnja za vse nas v izvršnem svetu. Spomnimo se , kako, da so se kar vrstile grožnje takoj po izvedbi neposrednih volitev pri nas, v času priprav na osamosvojitev in ustanovitev države s strani bivše JLA. Vse to se je neposredno odražalo tudi na občino. Priprave na obrambo, postavitev in krepitev obrambnega sistema, so nas veliko zaposlovale. S starimi obrambnimi načrti si nismo mogli kaj dosti pomagati. Uporabili smo neposredno Zakon o obrambi in zaščiti, programe in smernice republiške vlade in seveda veliko, veliko samoiniciativnosti in iznajdljivosti. Po analiziranju teh dogodkov s strani Ministrstva za obrambo , vlade in predsedstva države, nismo bili deležni nobene kritike, zato menim, da smo te naloge zadovoljivo opravili. Z reševanjem problematike v zvezi z begunci nisem povsem zadovoljen. Mi se sicer trudimo, kljub temu, da zato nimamo zakonskih pristojnosti. Samo politično delovanje pri tem še zdaleč ne zadostuje. Imam občutek, da se urad pri republiški vladi, ki ima za to vse zakonske pristojnosti ne uspe ustrezno organizirati. Ko bi vsaj izdal pooblastila državnim organom na območjih kjer so begunci, bi bilo možno reševati ta vprašanja in bi potem bili vsi mogoče nekoliko bolj zadovoljni. Izvršni svet je sicer z imenovanjem koordinacijskega telesa nekoliko zapolnil to praznino, zavedam se pa, da to ne more biti trajnejša rešitev. V odpravo posledic suše smo se aktivno vključili tako, da smo v proračunu iz sredstev rezerv namenili sredstva za pokrivanje stroškov prevoza vode na območja, ki niso oskrbovana z javnim distribucijskim sistemom. Komisiji za elementarne nesreče pa smo naložili, da izdela oceno škode, ki je podlaga za nadaljnje vključevanje izvršnega sveta in seveda osnova za morebitno pridobitev republiške pomoči. V okviru obstoječih proračunskih možnosti pa regresiramo tudi krmila, travno seme in gnojila." 9 Veliko kritik je vaša vlada doživela na račun obnove Starega Velenja. To verjetno še zlasti, ker na področju ureditve centralnih predelov mesta ni bilo še nič narejeno. Ste center Velenja, ki je kot mesto prava praznina kar pozabili ? To je verjetno še zlasti, ker na področju ureditve centralnih predelov mesta ni bilo še nič narejeno. Ste na center Velenja, ki je kot mesto prava praznina, kar pozabili? FRANJO BARTOLAC: Mesto Velenje v bližnji preteklosti doživljalo močan ekstezivni razvoj in posledice takega razvoja so že vidne in jih občutimo. Treba je razumeti, da takega , še vedno lepega mesta Velenje, danes ne bi bilo, če ne bi bilo prav te ekstezivnosti. Ne glede na včasih zelo glasne in neprijetne kritike na račun mesta, jaz osebno izrekam vso priznanje ljudem, ki so za to Velenje naredili karkoli dobrega. Tako, kot trdim, da je za vse to, kar imamo, takrat bilo potrebno tako ravnati, tako tudi trdim, da bi nadaljevanje ekstenzivnosti pomenilo razkroj mesta, ker tega preprosto ne prenesemo več. Velenje nam ta trenutek ne funkcionira ne kot vas in ne kot mesto. Doseglo je kritično mejo, ko ali bo zmoglo samo sebi definirati indentiteto oz. sistem vrednot, ali pa bo šlo po poti notranjega razkroja in postalo plodna tla za najrazličnejše oblike kriminala. Naša dolžnost in obveznost je, da pomagamo mestu in samim sebi, da prebrodi to krizo indentitete in dobi dušo kot se temu reče. Pri tem ima Staro Velenje s svojim trgom izredno pomembno vlogo. Velenje ga sedaj potrebuje kot nikoli prej. Potrebuje starotrške vrednote za svojo dušo. Kakorkoli to izveni pesniško, toda mestnega vrednostnega sistema brez tradicionalnih komponent ni. Ce ta svoja razmišljanja strnem v dve programski točki, je prva izpostavljati kjerkoli je možno tradicionalne vrednote in druga povezati posamezne dele Velenja v integracijsko telo. Pri prvi morajo dati svoj prispevek humanistične vede, pri drugi so na potezi urbanisti." • Na vse tole se seveda navezuje razvoj komunalne infrastrukture. Tudi na tem področju ima vlada pomembno vlogo. FRANJO BARTOLAC: "Na temo komunalne infrastrukture in njenega pomena za lokalno skupnost bi se lahko pogovarjala več ur. Ker nimava toliko časa bom naštel samo nekaj bistvenih korakov, ki jih je naredil ali sprožil ta izvršni svet. Kot veste je sredi lanskega leta izvršni svet ustanovil Javno komunalno podjetje, in v skladu z veljavno državno in lokalno zakonodajo , kot izvajalca za gospodarjenje, razvoj in distribucijo javnih dobrin, komunalnega značaja. To je bila ena od težjih nalog , glede na razprtije v tedanjem Vekosu, ki so bile posledica splošne politizacije okrog zagotavljanja javnih dobrin. Izvršni svet je pri tem sledil temeljemu cilju, da so občinski organi pristojni za oblikovanje komunalne politike, podjetje kot strokovna organizacija pa za izvajanje v okviru danih pogojev. Z preoblikovanjem bivše organizacije združenega dela v podjetje z racionalno organiziranostjo, torej ni bilo zamenjano samo ime firme, ampak so dosežene bistvene vsebinske spremembe. V teh dveh letih je občina pridobila tudi nove infrastrukturne objekte. Dokončana je investicija nadomestnega vročevoda Šoštanj -Velenje. Prav ta objekt, ki se je gradil več let in po fazah, je bil deležen na samem zaključku del ponovnega elaboriranja ekonomske upravičenosti. To ne samo, da je neobičajno pri investicijah, ampak je i/ vidika že vloženih sredstev popolnoma neracionalno. Toplifikacija naselja Metleč pri Šoštanju, prenekateri kilometer vodovonega omrežja in kar nekaj kilometrov ekološko sprejemljivega dvocevnega kanalizacijskega omrežja ter pilotno obratovanje ločenega zbiranja odpadkov z reciklažo, so nedvoumno tudi velike pridobitve. Zdaj je naša pomembna naloga dokončno preoblikovanje tega podjetja v skladu s sprejeto ustrezno zakonodajo ter nadaljevati z razvojem ustreznega komunalnega standarda vseh območij občine/' ® Ce tudi ste na začetku mandata zatrjevali, da se v gospodarske tokove ne boste vmešavali, pa ste poudarjali, da je treba strukturo velenjskega gospodarstva spremeniti v korist podjetništva in malega gospodarstva, trgovine, turizma. Kako ocenjujete svoje rezultate? FRANJO BARTOLAC: "Čeprav še ni definiran pravni red tržnega gospodarskega sistema, so se podjetja na osnovi Markovičevega zakona bolj ali manj uspešno podjetniško organizirala. To pomeni, da so se organizirala, ne da bi vedela kakšna bo upravna regulativa tržišča. Če bodo hotela postati podjetja kompatibilna zahodnoevropskimi, bodo reorganizacije še potrebne. Eno je vmešavati se v gospodarske subjekte, drugo je vplivati na gospodarske tokove. Prvo mora biti prepovedano sadje za državo in politiko, drugo pa naloga in obveznost. Ugotovitev, da je velenjsko gospodarstvo neugodno strukturirano ni nobeno svetovno umno spoznanje. Cikli recesij oz. upadanje gospodarske rasti v posameznih gospodarskih panogah so v svetu realnost in dejstvo. Verjetno je to naravna nujna pavza za zajemanje sape za novo vojno razvojne naložbene dejavnosti. Eden kot najučinkovitejših obrambnih mehanizmov zoper negativne posledice, ki so nam vsem drobro znane, je pravilna strukturiranost. Na ožjem 8. oktobra 1992 področju in hkrati v širšem oz. državnem, ker združuje obseg posledic in s tem omogoča obvladljivost le teh. Namreč vse gospodarske panoge ali drugače rečeno gospodarstvo v celoti, se praviloma ne znajde v recesiji hkrati in ob istem času. Razen, če se z izsiljenimi in nestrokovnimi posegi za to ne primora. Za pravilno strukturiranost na ožjem področju, smo si vzeli za zgled uspešne regije čez mejo in na tej osnovi opredelili cilj. Rezultati so spodbudni in so že prepoznani v bruto proizvodnji." • Vlada naj bi bila strokovna čim manj politična torej neodvisna od strank. Velja to za vas ? FRANJO BARTOLAC: "Želje in interesi strank so, da bi izvršni svet neposredno izvajal njihove programe, uresničeval njihova stališča in uveljavljal njihovo politično voljo. To so sicer legitimne želje in interesi strank. Drugo pa je, če jim izvršilni organ skupščine to tudi omogoči. Ta izvršni svet se je na samem začetku mandata opredelil, da bo zadržal samostojnost v okviru zakonskih pooblastil in pooblastil Skupščine občine, nikakor pa ne v okviru želja in interesov strank. To je tudi največja "napaka" izvršnega sveta , čeprav ni bila nikoli javno izrečena. Ne znam si predstavljati, da bi izvršni svet moral čakati s svojimi operativnimi odločitvami na usklajenost strank. Če bi čakal, verjemite mi. da bi prepogosto prihajalo v neoperativnost ali celo zabredel v krizo odločanja." • Veliko govorimo v Sloveniji o novi krajevni upravi. Kje in kako vidite vi sedanjo občino Velenje? FRANJO BARTOLAC: "Oblikovanje lokalne samouprave je nadaljevanje projekta konstruiranja države. Zasnova lokalne samouprave pri nas bo verjetno imela osnovo v evropski deklaraciji v lokalni samoupravi in sledila ciljem, ki so v tej deklaraciji opredeljeni kot razvojne možnosti'. Pričakujem, da se bodo posamezne note oblikovale kot rezultat kompromisa med stroko in politiko, ki se potem izrazi z referendumskim rezultatom. Želim si, da bi Velenje v organizaciji državnih organov bilo deležno sedeža okraja za ohranjanje določenih državnih poslov." • Vse več ljudi, tudi Velenjčanov živi na robu eksistenčnega minimuma, pravih socialnih programov ni. Sociala je še vedno razdrobljena, tudi v delovnih okoljih. Kako vidite vi razrešitev tega problema? FRANJO BARTOLAC: "Proces selitve sociale iz podjetij pod okrilja javne sfere ali kratko države, poteka nepovsem kontrolirano. Država se ne uspe dovolj hitro in zadovoljivo pripraviti na ta proces, ki je zaradi prehoda v tržno gospodarstvo, neizbežen. Zaenkrat se še vedno ohranja sociala v podjetjih, kar je bistveno dražje kot pa, če bi oblikovali programe na nivoju države in si s tem omogočili zagotavljanje boljše socialne varnosti za svoje državljane. Negotovost za delovno mesto, dokler ni sprejemljivega in čvrstega socialnega programa ne povzroča več učinkovito zaposlenega ampak prav nasprotno stres in neke vrste degradacijo". • Pa se ozriva še malo širše. Pred nastopom mandata ste bili vodilni v stranki, ki je veliko naredila za samostojno Slovenijo. Kako ste zadovoljni s tem, kar smo v tem dobrem letu samostojnosti dosegli? FRANJO BARTOLAC: "Osebno sem več kot zadovoljen. To so bili veliki koraki in doseženi so tudi veliki rezultati. Motilo me je , ko se je to dejanje poskušalo prikazati v javnosti izključno kot narodnjaštvo ali celo nacionalizem in sem ga vedno razumel predvsem kot enega največjih razvojnih projektov slovenskega naroda. To. da je bil slovenski narod nosilec oblikovanja državne samostojnosti, ne pomeni nacionalizma, za božjo voljo kdo drug pa naj bi bil na teh prostorih državotvoren." • Ce dovolite šc nekaj osebnih vprašanj. V Velenju se je zadnje časie veliko govorilo o vaši selitvi. Ste si res pripravljali stanovanje v Starem Velenju? FRANJO BARTOLAC: "Mene določeni lokalni politiki kar naprej selijo. Enkra v blok v parku, drugič v Šalek pa \ Staro Velenje potem na Selo. Niti ne sledim več, kam vse so me že preselili. Jaz sem z družino e naprej v Šoštanju v skromnem enosobnem stanovanju in zaenkrat mi to zadostuje. Če pa bodo blok ob šoštanjskem jezeru kjer stanujem res \ kratkem podrli, zaradi nestabilnosti tal, je moja selitev skrb Termoelektrarne. To pomeni, da si nisem pripravljal nikakršnega stanovanja v Starem Velenju ali kjerkoli drugje." • Ste si res v tem letu pozidali hišo, gradil pa naj bi jo lastnik Plutona, ki naj bi za prousiugo dobil posel v Starem Velenju ? FRANJO BARTOLAC: "Hišo sem začel graditi leta 1984. Ne dolgo tega pa sem šele spoznal lastnika firme Pluton. Na moji hiši se na žalost več kot dve leti praktično ni nič delalo. Šele v teh dneh sem končno dočakal kamnoseka, ki mi s kamnom oblaga kletni del fasade." • Veliko očitkov je bilo tudi na račun stanovanja vaše mame. Ga je dobila res po vaši zaslugi? FRANJO BARTOLAC: "Moja mama ni nikoli zaprosila za stanovanje in ga tudi ni dobila. Če mislite, na sestro , ga ni dobila. Ampak je šlo le za zamenjavo enkrat v lanskem letu. Osnova za to je bila prioritetna lista oblikovana leta 1989 na Odboru za vzajemnost in solidarnost, potrjena tudi na skupščini bivšega SIS. Po zapisniku je na tej seji kot član prisostvoval tudi g.Gošnik, ki danes piše ovadbe na to in podobne teme kot politične manifeste. Občina je pravni naslednik bivšega SIS in je v celoti realizirala to prednostno listo. Prosim vas gospodje Zeleni nikar ne vpletajte v svoje politične igrice osebo, ki ic [tri 24-ietih zaradi bolezni in invalidnosti upokojena, in ki občasno celo potrebuje tujo pomoč. Za nenjavo so takrat predlagali profesorji Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani." • Vaše misli ob prazniku! FRANJO BARTOLAC: "Uspehov vsem! Pa čimprejšnjo ekološko sanacijo, ki je za Šaleško dolino edina alternativa." Mira Zakošek .V.V^V.V^.V.v^.VA^V.^V^V. B? i ii li i i! si Velikost Občina Velenje meri 182 kvadratnih kilometrov, kar pred- ^mm stavlja 0,9 odstotkov Slovenije. Več kot polovica njene površine je poraščena z gozdovi(56 odstotkov), kmetijske površine zavzamejo 34,7 odstotkov prostora, ostale površine pa 9,3 odstotke občine. m Število prebivalcev 31. decembra 1991 je imela občina Velenje 43.268 prebivalcev, v mestu Velenjejih živi 74 odstotkov, v Šoštanju 19 odstotkov, Šmartnem ob Paki 6 odstotkov in drugje 1 odstotek. Ob popisu prebivalcev (lani aprila) so popisovalci v občini zabeležili 13.207 gospodinjstev. ■ Starostna struktura Poprečna starost občanov je 32 let. Največ, 46,6 odstotkov njenih prebivalcev je mlajših od 30 let, 19,9 odstotkov je starih med 30. in 40. letom, 23,1 odstotek jih šteje od 40 do 60 let, starejših od 60 let pa je 4 odstotke prebivalcev občine Velenje. ■ Narodnostna pripadnost Ob popisu prebivalcev lanskega aprila je v Velenju živelo 28 pripadnikov različnih narodnosti: Slovencev 78,5 odstotkov, Muslimanov 5,7 odstotkov, Hrvatov 5,2 odstotka, Srbov 3,9 odstotkov, Črnogorcev 0,2 odstotka, Makedoncev 0,2 odstotka, Albancev 0,3 odstotke in prebivalcev drugih narodnosti 6 odstotkov. Zaposlenost Aktivno prebivalstvo (delež zaposlenih v številu prebivalcev občine) predstavlja 47,3 odstotke. To je občina Velenje V letu 1991 je bilo v občini Velenje zaposlenih 21.137 delavcev, od tega 9.173 žensk (43,4 odstotke vseh zaposlenih), v gospodarstvu 18.732 delavcev, v negospodarstvu pa 2.405 delavcev. m Infrastruktura Prometna infrastruktura: cestno omrežje 143 km , makedamskih cest 32 kilometrov, železniško omrežje meri 14,5 kilometrov. Število stanovanj: 13.297 Število prebivalcev na stanovanje: 3,22 Z vodo iz javnih omrežij je oskrbljeno 80 odstotkov prebivalcev, s kanalizacijo 91 odstotkov, s toplotno energijo 65 odstotkov, v mestnih krajevnih skupnostih pa preko 95 odstotkov prebivalcev občine Velenje, oskrbljenost z električno energijo je 100 odstotna, v Velenju pa je tudi 11.700 telefonskih priključkov. ■ Gospodarstvo Za družbeni proizvod je bil na voljo podatek iz leta 1990, ki pa danes ne pove veliko (3.028.405 tisoč din), zanimiva je porazdelitev: industrija in rudarstvo 78,7%, kmetijstvo in ribištvo 0,3%, gozdarstvo 0,1%, gradbeništvo 5,1%, promet in zveze 1,6%, gostinstvo in turizem 1,1%, trgovina 4,3%, komunala 2,5 %, obrt in osebne storitve 6,4% ter finančne in druge usluge 5,6%. Število pravnih oseb po vrsti lastnine konec leta 1991: 244, od tega družbene 40 (16,4%), zasebne 192 (78,7%) in mešane 12 (4,9%). Izvoz - uvoz, podatki za leto 1991: v izvoz je bilo vključenih 34 pravnih oseb, v strukturi izvoza pa predstavlja 98,5% na konvertibilna področja. Največji izvoznik je Gorenje z 98,4 odstotki celotnega občinskega izvoza, pokritost uvoza z izvozom pa je pozitivna, 125 %. Poprečni netto osebni dohodek na zaposlenega v letu 1991 je v velenjskem gospodarstvu znašal 10.358 tolaijev, v negospodarstvu pa 11.605 tolaijev. ■ Družbene dejavnosti V šolskem letu 1991/92 je imala občina Velenje 19 šol z 246 oddelki in z 5883 učenci. 12,4 odstotke vseh učencev je bilo vpisanih v 1. razred. Center srednjih šol izobražuje H., IV. in V. stopnjo zahtevnosti v petih usmeritvah: rudarska, strojna, elektrotehnična, računalniška in gimnazija. 2130 učencev je razporejenih v 73 oddelkov. ^ Glasbena šola ima oddelke v Šoštanju, Šmartnem ob Paki in oddelek v Škalah. Vključuje 650 učencev, 2 pevska zbora in 4 orkestre. Delavska univerza ima v poslovno finančni in trgovski usmeritvi okoli 90 slušateljev. Vzojno varstvene zavode v Velenju obiskuje 1526 otrok v 67. oddelkih, v Šoštanju pa je v 17 oddelkih vključenih 381 otrok. V občini Velenje so 3 zdravstveni domovi in 1 bolnišnica (Topolšica) Kultura, telesna kultura: 11 kulturnih domov, 3 knjižnice, muzej afriške umetnosti, etnografki muzej, galerijska zbirka, 25 igrišč, 13 telovadnic, letna in zimska kopališča, večnamenska hala, 2 stadiona, zdravilišče, rekreacijski center, športno letališče v Lajšah. To je občina Velenje. ■ ! >5:3; II mmmmmmmsmmmm ^mmmmmmmmmm^mm^m E R^A Erina osrednja dejavnost: ERA MALOPRODAJA ERA VELEPRODAJA Erine hčerinske firme: v ERA Vino Smarfno ERA DOM Celje ERA Koplas ERA VE-MA Zagreb ERA KIVI Ploče ERA Vojvodina Subotica Era in njene dejavnosti * tradicija trgovanja na veliko in malo ostaja * zastopanje blagovne znamke tuje firme Durlin * odpiranje prodajnih kotičkov za izdelke domačih in tujih proizvajalcev (lestenci Orion z Dunaja) Znanje, zaupanje, kvaliteta Poslovni sistem Era je kapitalska drufta in sicer delniška družba z osrednjima dejavnostima trgovanja na veliko in malo.Vsi njeni ostali deli so preoblikovani v hčerinske firme oziroma družbe z omejeno ogovornostjo. To so ERA Vino Šmartno, ERA DOM Celje, ERA Koplas Velenje, ERA VE-MA Zagreb, ERA KIVI Ploče in ERA Vojvodina Subotica. Ob tem je nadvse pomembna vloga ERA d.d., kjer se izvajajo vse pomembnejše funkcije, od marketinga, financ, računovodstva, ekonomike, kadrov, informatike, organiziranosti. Vse skupaj je torej povezano, vendar pa imajo hčerinske firme dokaj odprte roke pri samostojnosti, iniciativnosti, inovativnosti, odgovornosti. Nenehno smo v gibanju. Sledimo svetovnim trendom na vseh področjih. Sodobno trgovinsko poslovanje s pomočjo črtne kode omogoča enostavno in hitro zajemanje podatkov na prodajnem mestu ter sprotno informacijo o stanju zalog in pregledu prodaje. Tako smo začeli v poslovni enoti Šalek, nadaljevali bomo v ostalih večjih trgovinah. Ob tem nenehno skrbimo tudi za vizualno identiteto. Zgradili smo podjetje, ki je sposobno prebroditi nastale gospodarske spremembe. Vse bolj uspešno se zrcalijo notranje organizacijske spremembe, ki utrjujejo trdnost in zanesljivost lastne strukture. Ob občinskem prazniku, vam (enjeni potrošniki in občani, iskreno čestitamo in vas vabimo k nakupu v prenovljeno trgovino Nežka in v blagovnico Standard na oddelek svetil[ kjer lahko kupite lestence proizvajalca ORION z Dunaja. gorenje (Mteoip @$mfm9d.o.o. 63320 Velenje, Partizanska cesta 12 I z naših p ro i zvo ci n i hi p> ro g r ei m ov KUHINJE KERAMIKA KOPALNICE ponujamo veliko izbiro kuhinjskih in kopalniških ambientov in keramičnih ploščic z novimi dekoracijami. Vse naše izdelke si lahko ogledate v razstavno prodajnih prostorih, kjer jih lahko tudi kupite: GORENJE KUHINJE GORENJE KOPALNICE Partizanska 12, Velenje Primorska 6, Šoštanj tel. 063/856 893 tel. 063/882 123 GORENJE KERAMIKA Gorenje 1 b, Šmartno ob Paki tel. 063/885 030 ISKRENO ČESTITAMO K PRAZNIKU OBČINE VELENJE za vaše prijetno počutje v vročih ali hladnih dneh proizvodi GORENJA toplotne črpalke, d.o.o. v trgovini T6RM0 SHOP, d.o.o. no Partizanski 4 v Velenju oum občanom kititumo za praznik gorer\\eservisdoo 63320 Velenje, Partizanska 12 Telefon: 063/853 231 Telefax: 063/854 762 NAKUP IZ PR¥E ROKE ■ 24 MESEČNA GARANCIJA - za nakup BTV in velikih gospodinjskih aparatov blagovne znamke gorenje - pri zakupu izdelka na 25 aH 36 mesecev ■ 15% GOTOVINSKI POPUST za nakup BTV v mesecu oktobru M ŠIROK PRODAJNI ASORTIMAN - televizijski sprejemniki - gospodinjski aparati - rezervni deli - satelitski sprejemni sistemi - varnostni sistemi za varovanje objektov - klimatske naprave Vsem občanom Velenja čestitamo ob občinskem praznika! Vsak letni cas prinaša obilje različnih plodov. Nabiramo, zbiramo in kupujemo jih ob njihovem času, jih shranjujemo za takrat, ko so nam nedosegljivi. Njihovo svežino ohranjamo z nizkimi temperaturami, do -30 C, tudi v zamrzovalnih skrinjah. Zamrzovalne skrinje: 130,210,325 in 400 litrov. Zamrzovalne skrinje s 50% debelejšo izolacijo: 150,240 in 300 L Zamrzovalne skrinje s 50% debelejšo izolacijo porabijo za 35% manj električne energije, imajo za 20% večjo zamrzovalno zmogljivost, pri motnjah (okvara, izpad elektrike) pa je shranjevalni čas daljši za več kot 20 ur. V izolaciji zamrzovalnih skrinj smo - kot edini v Jugoslaviji -zmanjšali vsebnost freona za 50%. IZDELAVA TEKSTILNE DEKORACIJE Edo Cehner, Prešernova 7, Velenje % s* Oktobra se bo obrnilo polnih 25 let, odkar se je EDO CEHNER pogumno odločil, da bo postal obrtnik. Začel je 10. oktobra leta 1967 v skromnih prostorih stare velenjske šole, ki je bila kasneje porušena. Sprva se je največ posvečal oblazinjenemu pohištvu, polaganju plastičnih mas, avtotapetništvu in izdelovanju zaves. Medtem se je tudi preselil in si marca leta 1973 uredil svoj nov prostor na Prešernovi 7, ki ga poznete pod imenom DEKORATIVA. Leta zagnanega in trdega dela so prinesla nove izkušnje in nova znanja, zato se je Edo Cehner pred dobrimi tremi leti odločil, da se bo posvetil predvsem izdelovanju dekoracij za stanovanjske in poslovne prostore. Sedaj vam v DEKORATIVI po vaših željah in merah ter s svojimi strokovnimi nasveti izdelajo vse vrste zaves, rolojev, blazin prtov in drugih dekorativnih dodatkov, lahko pa vam naredijo tudi tende, avtoprevleke in avtopreproge. OB JUBILEJU SE VSEM SVOJIM KUPCEM ISKRENO ZAHVALJUJEM ZA ZAUPANJE - Z ŽELJO, DA BI NAŠI IZDELKI TUDI V BODOČE LEPŠALI VAŠE DOMOVE IN LOKALE. VSEM OBČANOM ČESTITAM OB 8. OKTOBRU! ANTON PEČOVNIK 63320 VELENJE • GORENJSKA 15 • OBRATOVALNICA KOROŠKA 31a • TEL.: 063 / 854-461 KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV IN ORODIJ ISKRENO ČESTITAMO 08 OBČINSKEM PRAZNIKU! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Splošna banka Velenje d.d. se vključuje v skupino bank Ljubljanske banke kot samostojna pravna oseba že od leta 1978, od začetka leta 1990 pa je oblikovana kot delniška družba. Banka opravlja vse vrste bančnih poslov, tako na področju varčevanja kot kreditiranja, pa tudi borznega posredništva in opravljanja plačilnega prometa s tujino. V banki skrbimo za obseg poslovanja, ki narašča, kar ponazarjajo tudi naslednji podatki: leto 1991 1. polletje 92 Bilančna vsota 3.592 mio SIT 5.034 mio SIT Stanje kapitala 887 mio SIT 1.494 mio SIT Delniški kapital je v banko vložilo 95 delničarjev. Zanimaje za nakup delnic banke, tudi med prebivalci, v zadnjih mesecih narašča. S svojo poslovno mrežo se želimo približati prebivalcem, ki imajo v banki okoli 160.000 različnih vlog. Komitenti iz vrst pravnih oseb, ki jih je že 1.400, so pretežno iz bližnje okolice banke, vendar prihajajo k nam tudi komitenti iz različnih krajev države. Ko boste razmišljali o svojih finančnih zadevah, se obrnite tudi na nas. Nudimo vam veliko možnosti. Ob prazniku občine Velenje - 8. oktobru -banka čestita vsem občanom in svojim komitentom. i i a r III I I Lil V lanskem letu, tretji dan v mesecu maju, smo prvič slišali za trgovino LIR, ki je takrat na borih 30m* prostora v Rdeči dvorani pričela svojo pot do uspeha« Poletni meseci so zaradi vojne minevali v zatišju, ko se je poletje prevesilo v jesen, pa je to trgovsko podjetje doživelo pravi razcvet in z njim velik razvoj« "Gremo v LIR, pol pa na en pir!" je postal eden najbolj znanih reklamnih sloganov« Danes ^ima trgovsko podjetje LIR, ki se ukvarja s prodajo gradbenega materiala, že 250 m2 pokritih površin v Rdeči dvorani, pred njo tudi zunanje skladišče, poleg tega pa imajo sedaj najeto tudi 3.000 m2 veliko skladišče v nekdanjih prostorih rudniške uprave Danes lahko LIR postavimo ob bok vsem največjim prodajalnam gradbenega materiala v Sloveniji. Dobra reklama, cenovno zelo ugodna ponudba - tudi blaga iz bivših jugoslovanskih republik - konkurenčnost, prijaznost, hitra dobava željenega - v vsem tem se skriva uspeh trgovskega podjetja LIR. Najnovejše je to, da odkupujejo žagan les in hlodovino, ki ju lahko zamenjate za gradbeni material, ali pa vam plačilo izvršijo v najkrajšem možnem času. Izredno ugodna je tudi ponudba cementa, apna, posipnega peska za grobove - ponujajo tudi beli pesek iz Makedonije, keramičnih ploščic, stavbnega pohištva Jelovica. Vse to dobite tudi na 4, panelni parket pa na 12 obrokov z minimalno obrestno mero. V letošnjem letu je LIR tudi glavni sponzor ženskega rokometnega kluba, ki se sedaj imenuje LIR Velenje. Doseči želijo naslov državnih prvakinj in s tem ime LIR še bolj predstaviti v slovenskem prostoru. Z LIR-om bo vaša pot do novega ali lepšega doma veliko lažja! Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova 11, 63320 Velenje tel.: 063/855-336 fax: 063/855-350 idm iutitim! Datum praznovanja našega občinskega praznika ni naključne izbran. Domeni hrabrost, odločnost, pripravljenost. ledini« taksni tudi ljudje v tej dolini. Čestitamo ob prazniku, delavci Termoelektrarn Šoštanj VELENJE Štrbenkova 1 Tel.: 063/856-611 Fax: 063/856-643 <0t> UumIMV wi&tniku vimv otiidhcnv in jjedmuttv mtiticijcfiv 1%mm asUtame! 8, oktobra 1992 tmmmmmammmmmM | | '-v> V bogato založeni delikatesi lahko izbirate med bogato ponudbo suhomesnih izdelkov in sirov priznanih domačih in tujih proizvajalcev. Tu boste našli tudi marsikaj kar boste lahko postavili na praznično mizo. In še pomembna novost, vse kar boste kupili vam bodo zavili v aiu-fix folijo, tako da bo vse takoj pripravljeno za serviranje. Ste v zadregi, ko izbirate darila, na oddelku posode v veleblagovnici Nama vas bodo rešili vseh skrbi. Tu boste lahko našli kakšno malenkost, ali pa kar veliko poročno darilo. Izbirate lahko med bogato ponudbo posode, porcelana, plastike... Najnovejše v Nami: motorji tori in vespa sf w Prijetno praznovanje in uspešen nakup v Nami vam želi kolektiv veleblagovnice Nama. Za vse tiste, ki ste radi lepo in sodobno oblečeni poskrbijo na oddelku konfekcije. LE - ONA vas bo rešila vseh skrbi in vam bo prihranila marsikakšno pot. Na tuje vam ni več treba. Ponudba je bogata in pestra. |fj| p Rji IISJI i i ? I l %M II IIII : slM m m .m is^rm Komunalno podjetje Velenje " Od človeka do človeka" je slogan, ki so ga delavci Komunalnega podjetja Velenje vzeli za svojega. Pa ne le zaradi vse večje ekološke zavesti v dolini, lanskega praznovanja 30-letnice organizirane komunalne dejavnosti v občini Velenje, ampak predvsem in samo zaradi želje po zdravi in čisti vodi, toploti brez onesnaževanja zraka, čistih rekah ter pritokih, urejenih odlagališčih,... vse v prid uporabnika in navsezadnje tudi izvajalca. Komunalno podjetje Velenje vstopa v novo obdobje preoblikovanja. Zakaj delavci firme to tako poudaijajo? "Zato," pravi direktor Jože Melanšek," ker preteklost je preteklost. Za nas in uporabnike naših storitev sta pomembnejši sedanjost in prihodnost. To pa želimo preoblikovati kadrovsko in finančno. Kajti, le tako bomo lahko sledili zastavljenim ciljem: boljši organizaciji dela, umnejšemu gospodarjenju, kakovostnejšim storitvam, med katere sodi ustvarjanje image firme v odnosu do uporabnikov in s tem hitrejše reševanje tekočih vprašanj. Zato, uporabniki! Vse napake in težave nam sporočite čimprej, da bomo zadeve lahko rešili v obojestransko zadovoljstvo." Toplovod, vodovod, kanalizacija, tržne dejavnosti in skupne službe so poslovne enote, zadolžene za uresničevanje razvojnih nalog velenjskega Komunalnega podjetja. Teh ni malo, skoraj vse so zahtevne, a vendar - poudarjajo zaposleni - ne neuresničljive. Le tesnejše sodelovanje, večji čut odgovornosti enih in drugih bo potreben, da bo slogan "od človeka za človeka" življenje občanov velenjske občine obogatil v pravem pomenu besede. Pri tem delež širše občinske skupščine, ki je dolžna zagotavljati pogoje, s katerimi bo moč zadostiti vsem zahtevam komunalne nadgradnje, ni majhen. Sedanji in prihodnji trenutek v razvoju posameznih enot pa je: toplovod - ob prizadevanjih za zmanjšanje toplotnih izgub je uvajanje avtomatizacije (daljinsko upravljanje toplotnih podpostaj) ena od prednostnih nalog zaposlenih v tej poslovni enoti; vodovod - v zadnjih petih letih ni bil zgrajen niti eden novi vodovodni vir, čeprav so bili načrtovani. Ob odpravi pomanjkljivosti, na katere je opozorila letošnja suša, bodo gotovo svoje zahtevale vse večje težnje okoliških krajevnih skupnosti po priključitvi njihovih sistemov na osrednji vodovodni sistem. Zelje krajanov, ki pa niso usklajene z občinskim programom; mešan sistem odpadnih in meteornih voda poraja vse več vprašanj v poslovni enoti kanalizacija. Nič manj jih ni pri izgradnji druge faze centralne čistilne naprave v Šoštanju; tržna dejavnost (ta opravlja del svoje dejavnosti za potrebe investicijskega vzdrževanja preostalih poslovnih enot) pa bo v prihodnje v celoti konkurirala na trgu. Jože Melanšek o vsem tem pravi: "Nesprejetje zakona o varstvu okolja in o javnih gospodarskih službah zavira hitrejše preoblikovanje našega podjetja. Oboje je v republiški skupščinski proceduri. Pa tudi po tem nam bo vsestranska pomoč porabnikov nadvse dobrodošla. Sedaj smo slabi gospodarji iz znanih razlogov (nizke cene, nad njimi pa bdi država). Ali bomo tudi v prihodnje lahko v celoti zadovoljili potrebam in pričakovanjem uporabnikov, pa bo odvisno predvsem od občinske skupnosti. Ta se bo morala dokončno odločiti, katere dejavnosti bo zaupala komunalnemu podjetju, v kakšnem obsegu se naj izvajajo in koliko je pripravljena za to plačati." Krajevna skupnost Šoštanj praznuje Ob "Nikoli se ! nismo ven metali" Danes _ praznuje krajevna skupnost Šoštanj. Dan praznovanja ni slučajno izbran, povezan je s pomembnim zgodovinskim dogodkom, 8. oktobrom leta 1941 in napadom na Šoštanj. Praznik je vedno priložnost, da se ozreš nazaj, pogledaš, kaj si naredil in oceniš, če je bilo to tudi dobro. Nekako lako bodo praznovali Šoštanjčani. Letos so bili uspešni, to je treba priznati! In tako bodo tudi praznovali. Na predvečer praznika, včeraj, se je že sestal svet krajevne skupnosti z gosti oziroma vsemi, ki so pomagali pri uresničevanju njihovega plana, podelili pa so tudi krajevne plakete. Prejeli so jih: Turistično društvo Šoštanj, ki letos praznuje devetdesetletnico. Stane Tinaver in Vojko Režen iz civilnc zaščite, ki sta uspešno in požrtvovalno de- lovala v času lanskoletne vojne. Plaketo Šoštanja bo prejel tudi Šaleški oktet, podelili pa mu jo bodo na njihovem slavnostnem koncertu, ki bo konec leta. Še posebaj slovesno pa bo v Šoštanju v nedeljo, 11. okto- Milojka Plamberger: "Pričakujem, da se bomo Šoštanjčani skupaj veselili naših uspehov." bra. Ob 10. uri bodo otvorili razstavo Šaleških likovnikov v prenovljeni vili Mayer. "Nato se bomo sprehodili skozi Šoštanj, se ustavljali ob novih objektih, novih dosžkih: avtobusnem postajališču, lepi fasadi Tovarne usnja Šoštanj, na obnovljenem delu Trga svobode bomo zasadili lipo," pravi Milojka Plamberger, tajnik krajevne skupnosti Šoštanj. Ves čas pa jih bosta ob ogledu, pričakujejo da se jim bo na tem sprehodu skozi kraj pridružilo veliko Šoštanjčanov, spremljali dve godbi, domača godba Zarja in gostujoča godba iz Avstrije, iz kraja Strass. Ob II. uri bo koncert obeh godb na Trgu svobode. "Želimo, da se bomo skupaj s krajani veselili uspehov in lepšega izgleda našega Šoštanja, ki je iz dneva v dan, iz leta v leto lepši." I (mkp) | I Krajevna skupnost Lokovica Brez samoprispevka bi bili nagi in bosi Tam doli za našo vasjo,... Ne tam doli, niti ne za našo vasjo, ampak lc 4 km iz središča Velenja sc vedno hitreje širi krajevna skupnost Lokovica. Navidez mirno življenje tamkajšnjih krajanov je res navidezno. Le košček tančice je treba odgrniti, da se človek o tem prepriča na lastne oči Le kdo bi verjel, da so krajani lani začeli ( pred nedavnim pa tudi končali) krepko čez 3 milijone tolarjev vredno naložbo.Pa so jo. Gre za vodovod Križnik - Pcnk v dolžini 4 km . Z njim so si oddahnili glede oskrbe z zdravo pitno vodo v 29 gospodinjst-vih."To vprašanje smo premlevali že več let , zapisali tudi v referendumski program. Posebne zasluge za to uresničeno nalogo ima gradbeni odbor, kije zadeve resnično "teral" in hkrati omogočil krajanom, da je bil njihov denarni prispevek lahko tako skromen",poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Lokovica Leopold Kušar.Okrog 180 udarniških ur je opravilo vsako gospodinjstvo, nekaj denarja sc jc nateklo iz samoprispevka ( po besedah sogovornika, bi bili danes brez tega nagi in bosi),iz občinskega proračuna, levji delež pa so primaknile šoštanjske termoelektrarne iz naslova "ekološki din ar". To ni bila edina akcija krajanov omenjene krajevne skupnosti v tem letu. Omenimo naj še posodobitev nekaterih krajevnih cest, dela pri izgradnji Irafo postaj Zapušek in Kcšpret. z izgradnjo večnamenskega igrišča pa so razširili rekreativno dejavnost v kraju. "Želja in potreb kolikor hočeš. Le možnosti za njihovo uresničitev malo," poudarja sogovornik. Šc 9 gospodinjstev na Sšovem vrhu ostaja namreč brez zdrave pitne vode, prav tako cela leva stran Šaleške magistrale.Velik zalogaj bo to, saj po današnjih cenah stane meter vodovoda približno 100 DEM. Akcijo vodooskrbe na Sšovnovem vrhu bodo začeli letos. Za preostale morebiti prihodnje leto, v katerem sc bodo lotili tudi posodobitve šc preostalih krajevnih cest ."Vse bolj in bolj nas žuli še nekaj - naš dom krajanov. Vsa ta leta smo ga sami vzdrževali, književno vrednost objekta pa vodijo na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Zahtevek za vrnitev smo že naslovili na ustrezen naslov. Od tega ali bomo pridobili lastništvo nad objektom , bo odvisno življenje in delo v kraju v prihodnje na vseh področjih, zato nam ne sme biti vseeno za njegovo usodo."v O Šaleški magistrali, ki povzroča krajanom sive lase, čivkajo že vrabci na strehi. Njihova opozorila, prošnje doslej niso naletele na razumevanje. Tako ostajajo še vodno brez prehoda za pešce, brez prometnih znakov, pa zato s kupico izgovorov in pričevanj o vse pogostejših prometnih nesrečah. Tudi s smrtnim izidom. Krajani upajo, da njihove zahteve po ureditvi prometne varnosti ne bodo podobne psom. ki lajajo, karavana pa gre dalje. (tap) Terezijo Vačovnik iz Raven nad Šoštanjem 199 smo obiskali natanko na dan pred njeno 70-letnico. Ker smo na klepet zamudili, kar je pri novinarjih že nekaj običajnega, smo se najprej vljudno opravičili, Terezija pa je le zamahnila z roko in nas povabila v stanovanje, namen našega obiska je bil malce poklepetati s Terezijo Vačovnik o njeni bogati pevski poti, že takoj smo zaslutili, kar se je kasneje tudi potrdilo, da se bomo pogovarjali s prijetno in veselo sogovornico. Terezija se je rodila v Smihelu nad Mozirjem v številni družini. Doma so imeli veliko kmetijo, zato je bilo dela več kot preveč. Kljub garanju pa so otroci našli toliko časa, da so ob večerih ob kntšni peči zapeli. Terezija seje že takoj po osnovni šoli vključila v cerk\eni zbor in r njem prepevala vse do lanske jeseni. Ko se je Terezija poročila, tudi mož je bil iz Smihela. sta si r Lujšah kupila malo kmetijo. Tereziji-na pevska pot se je nadaljevala, zdaj sta oba z možem hodila k petju. Mož Franc je bil tudi muzikant, igral jc na več instrumentov. "Med vojno sem veliko pretrpela, saj je bil mož pri vojakih", se še/janes živo spominja Terezija. "Živela sem r nenehnem strahu, tudi strica so mi ustrelili. Hudo je bilo. Po enem leni se je mož vrnil. I.eta 1956 smo se preselili v Šoštanj v hišo sedanje pizzerije Cigler." V Šoštanju so nekoč delovali trije zbori, dva cerkvena in mladinski. Organist Ivan Naraločnik je te zbore zdmžil v enega. Nekaj pevcev, tudi terezija, se je vključilo v nov zbor, ki se je kasneje poimenoval "Svoboda". V omenjenem zbont Je Terezija pela vse do leta 1988. "Veliko smo gostovali na vseh kulturnih in dnigih prirediti ah." pove Terezija. O njenem dolgoletnem in aktivnem prepevanju pričajo tudi številna priznanja, ki jih jc prejela. Med pomembnejšimi sta Napotnikovo priznanje in Gallusova značka, ki krasita stene Terezijinega stanovanja. Zakonca vačovnik imata pet otrok in ko so odrasli, je oče ustanovil svoj in družinski ansambel, ki ga je enostavno imenoval - ansambel Vačovnik. Terezija se ansambla spominja takole: "Z igranjem smo "Petje mi je pomenilo vse, sprostitev in veselje" pričeli leta 1965. najprej doma, kasneje pa na ohcetih, prireditvah in gostovanjih. V ansamblu smo nasto/iali mož, hčerka, dva sinova in seveda jaz. lma-li smo tudi trinajst samostojnih koncertov, največ z lastnimi skladbami, ki jih je pisal tudi starejši sin Franc, najlepši so spomini z nastopa na ptujskem festivalu narodno zabavne glasbe kjer smo igrali in peli trikrat, najprej na pni prireditvi tega festivala. Nikoli se nismo "ven metali", pa smo kljub temu v Ptuju prišli r jinale. Bilo je nepopisno veselje, še danes se lepo spominjam kako smo poskakovali od sreče." doživeto razlogu Terezija, zatem je vstala in prinesla fotografije z nastopa na ptujskem festivalu in izrezane časopisne članke o uspehu ansambla Vačovnik. Pohvalijo se lahko ntdi z lastno ploščo, ki so jo izdali leta 1971. Terezijo je zelo prizadela moževa smrt pred dvajsetimi leti. tedaj je z delpm prenehal tudi nasambel. Se en udarec je Terezija doživela leta 1983, ko je ob porodu tretjega otroka umrla žena starejšega sina. Ostal je sam z dvema otrokoma. 4 in 6 let. zato se je preselila iz Šoštanja k njemu v Ravne kjer mu pomaga j>n gospodinjstvu, ko smo jo povprašali po zdar\ju je odvrnila, da jo muči sklepna rev-ma, zato tudi/ ne more več na pevske nastope. Sicer ji je lepo. o tem smo se tudi sami prepričali. Na kraju pogovora je še dejala: "Tudi vnuki že kažejo zanimanje za glasbeno pot. tega sem zelo vesela, saj se bo tako pevska in glasbena tradi' tja naših staršev in nas samih nadaljevala." Tudi naše čestitke za Terez-ijinih 70 let.' R.Mugerle Domače zdravilstvo in v Dom krajanov, Šaleška magistrata in vodooskrba jim še lep čas ne bodo "dali miru" Staro Velenje Čim prej Krajani zaselkov Podkraj, za gradom in Kavč, ki so z novo prometno ureditvijo na Starem trgu v Starem Velenju v določenih časovnih terminih izgubili dovoz do svojih domov po tej cesti, se sedaj vozijo po obvozni enosmerni cesti pod župniščem. S tem je bila precej ogrožena varnost otrok, ki obiskujejo verouk, pa tudi vernikov, ki stalno prihajajo k verskim obredom. Zato so se pred dnevi zbrali predstavniki občinskega izvršnega sveta (Franjo Bartolac in Vik- urediti obvoznico tor Robnik). KS Staro Velenje (Franc Sever) in tamkajšnji župnik, Mirko Horvat. Niso ostali le pri besedah, saj so že postavili zaščitno ograjo pod stopnicami, ki vodijo do župnišča. Sklenili so tudi, da je potrebno cesto čim prej utrdit in uredit, da bo normalno prevozna. Izbirajo med dvema možnima variantama: ali cenejši zaščitni prašni premazi ali pa enopiastna asfaltna prevleka. Če se bodo odločili za slednjo, jo bodo delno financirali iz preostanka sredstev, ki so bila namenjena pogodbenim delom pri prenovi Starega Velenja, zaradi pomoči krajanov pa niso bila vsa porabljena. Delno pa bodo prispevali krajani sami. Franc Sever pravi:" Upamo, da bodo pristopili k temu tudi tisti, ki to cesto najbolj potrebujejo in postavljajo delegatska vprašanja v zvezi z njo." Ze v kratkem se bodo spet sestali in razpravljali o dokončni inačici rešitve te obvozne ceste, ki je sicer začasna, saj je trasa za "ta pravo" že znana. (bš) Mislinja Z tsv S iW: i' 2? t Q f 51F -J % il f I S;' h Jp S s« Kar enajst novih ulic se je v Mislinji in njeni oklici preimenovalo ter spet dobilo svoja stara imena, ki smo jih bili vajeni v preteklosti in so bila v rabi nekoč. V ušesih krajanov, še zalsti starejših, spet zvenijo Straže pri Mislinji, pa Movže, del Gornjega Doliča se je preimenoval Na vasi. Center Mislin-je je ponovno Šentlenart, pa Sejmišče. Spet se je pojavilo ime za Gozdarsko cesto, ki vodi v Mislinjski jarek in je hkrati največja, pa Šolska cesta, Ob gozdu in Prisoje. Pot, ki vodi proti Pirševem domu je Pohorska cesta, naprej pa Velika Mislinja. Kot je povedal tajnik KS Mislinja Oto Vončina, je bilo s preimenovanjem v začetku nekaj težav glede orientiranosti, sedaj pa je tudi to minilo, kajti imena so se kaj hitro udomačila Silvo Jaš Piše: Aleksander Videčnik Najprej bi želeli poudariti, da so podatki, ki jih navajamo zgolj ZAPIS starih pričevanj, pričevanj vzetih iz rokopisov, ki so jih zapustili nekdanji domači zdravilci ali pa jih imajo še v spominu sodobniki. Torej ne gre za nikakršne "recepte", temveč le za narodopisni prikaz nekdanjih načinov zdravljenja pri nas. To je potrebno zapisati, ker se številni bralci obračajo na pisca nadaljevanj za nasvete v zvezi z raznimi zelišči in podobnim. Pisec pa seveda ni zeliščar in ne more dajati pojasnil. Hvaležen pa bo, če bodo spoštovani bralci sodelovali in mu pomagali iskati vire oziroma izkušnje ali spomine na domače zdravilstvo. V predhodnem nadaljevanju smo omenili nekatere zelo znane obliže in mazila. Seveda je govor o ugotovitvah na območju Gornje Savinjske doline. Bralce pa očitno zanima še kaj več o tem, zato bomo tokrat nadaljevali z nekaterimi pripomočki, ki so jih uporabljali domači zdravilci. V preteklem času so si ljudje na vse načine prizadevali za "pomlajevanje", no, temu smo priča tudi v današnjem času. Ni torej čudno, če je frančiškan Lipold, o katerem smo že pisali, izdeloval "Življenjski eliksir". Po navedbah Frana Minrika je bil sestav eliksirja takle: aloja, macesno-va goba, koren zedoarije (sorodna ingverju). koren encijana in rabarbare, žefran, muškatni oreh in terjak. Kot je torej razvidno, je Lipold uporabljal tudi rastline, ki jih pri nas ni, saj je nazarska apoteka lahko prišla do uvoženih zelišč. Kot piše dr. Milan Dolenc, pa so predvsem samostani kaj radi uporabljali eksote za pripravo zdravil in drugih pripomočkov, kot so denimo, lepotilni. Sicer pa so v glavnem posnemali tedanje lekarnarje. Ljudski zdravilci so se pa posluževali le rastlin in sestavin zdravil, ki so bile pri roki. Zato je prav zanimiva ugotovitev, da je že iz sestave raznih čajnih mešanic in mazil razvidno, v katerem okolju so nastale. Pa si nekaj teh oglejmo. V okolici Rečice ob Savinji so priporočali človeku, ki si je hudo poškodoval hrbtenico obkladek še tople, pravkar odrte ovčje kože, namazane s špiritom. Ta je morala ostati na zdravilci (XVII) Se o obkladkih in mazilih telesu dokler ni hudo zau-darjala. Trgovec na Rečici (Kosmač) je za podobne primere zvaril mazilo. Njegove sestavine pa so bile: salmi-jak, jelenov rog in kafra. To je pomešal s staro mastjo. . V Šmihelu je bil znan obliž za gnojne rane, sestavljen iz posušenega lisičjeka jezika, namočenega v domačem kisu. V Solčavi so cenili mazilo za celjenje ran v sestavu: vosek, žajfa (milo), hojeva smola, magnezij. Za poškodovane ude pa so rabili mazilo iz gabeza, lužkega korena, jelenovega loja in stare masti. V Spodnjih Krašah so radi zdravili otekle in boleče dele telesa z zmesjo kušarce zagrete v domačem kisu. V Lepi njivi so rabili kot obkladek za rane zmes stare masti, česna in smrekove smole. Tod so proti hudi vročini polagali nastrgano bezgovo skorjo na podplate in jo pogosto menjavali. Domač kis je bil cenjen za vse vrste vročinskih obkladkov! V Novi Štifti so rane čistili z mazilom iz taužentrože pomešane z medom. Poklicni šoferji odlični na državnem prvenstvu V Tednu prometne varnosti v občini Velenje, akcija pa teče v vsej Sloveniji in v mnogih deželah Evrope, zelo prav pride dobra vest iz Ljubljane, kjer so pred tednom dni proslavljali 70 letnico ustanovitve in delovanja Zveze ZŠAM Slovenije, ob tem pa priredili XI. delovno tekmovanje poklicnih voznikov RS. Tekmovanja se je udeležila tudi skupina članov ZSAM Velenje ter šc posebej elitna iz kolektiva APS in dosegla odlične uvrstitve. Ker je dogodek vreden nekaj več besed, zapišimo po vrsti celoten potek dogajanja. Prvega državnega tekmovanja poklicnih voznikov Slovenije se je udeležilo preko sto tekmovalcev, med njimi šest velenjčanov in ena Velenjčanka. S kolegi iz vseh krajev Slovenije so se pomerili v posamezni in ekipni konkurenci, v poznavanju prometnih predpisov ter varstva pri delu, nato pa še v spretnostni vožnji med ovirami. Kot običajno, so bili šoferji z našo poklicno voznico Alenko Koprivnik boljši v praktičnem preizkusu, poznavanje "kozmetike ccstno prometnih predpisov" pa je bilo že od nekdaj malo ob strani. V skupini A, tovornjaki do 5 t sta bila Jože Pavič in Alenka Koprivnik na petem, oz. šestem mestu, Janko Reh-berger pa je dosegel odlično tretje mesto in osvojil pokal v posamezni konkurenci. Pokal za prvo mesto v tej kategoriji je pripadel s tem Velenjčanom brez konkurence. V skupini B, tovornjaki nad 5 t je triumfiral Jože Jelen (APS) iz Šmartnega ob Paki, ki je deklasiral dolgo vrsto sotekmovalcev. Prvo mesto in pokal je osvojil z izjemno malo kazenskimi točkami (39, v primerjavi z zadnjim, 306!). Ker se dva kolega iz Velenja nista udeležila tekmovanja, je morebitna ekip- * 'Mr JI m i y ^ Zmagovita ekipa ZSAM in APS Velenje: Jože Pavič, Jože Prosenjak, Alenka Koprivnik, Janko Rehberger, Jože Jelen, Štefan Orter in Jože Podjavoršek Hitimo počasneje Sle že slišali za prispodobo o Damoklejevem meču? O tistem Damokleju, dvorjanu na dvoru sirakuškega tirana Di-onizija, ko mu je med razkošnim kosilom nad glavo na tanki vrvici visel oster meč in grozil, da se zdaj, zdaj utrga. Tako Damoklej zaradi strahu pred mečem od bogatega kosila ni imel nič. Ta prispodoba je šc vedno aktualna, celo čedalje bolj. Tudi nad našimi glavami visi podoben meč. Ne verjamete? Pred časom smo v tej rubriki prišli do ugotovitve, da ljudje danes ne znamo, pa tudi, če bi znali - ne moremo biti več prav zdravi. Danes se bomo dotaknili enega najbolj razširjenih sindromov sodobne bolne družbe, čeprav je o njem že tekla beseda, to je stres. V nepretgani živčni napetosti, v nenehnem strahu, da mu ne spodleti, si človek sodobne družbe dviga lestvico svoje sreče in višje se po njej vzpenja, bolj je majava, tem huje se čuti ogrožen v svojem okolju. Zato se skuša zavarovati. Pred kratkim je ena slovenskih zavarovalnic bombardirala javnost z reklamo o zavarovanju v primeru bolezni, saj naj bi se zdravstvene usluge v prihodnjem letu drastično podražile in revnejši sploh ne bodo "smeli" biti bolni, ker bo to pač predrago. Sodobni človek je človek različnih zavarovanj. Zavaruje praktično vse: premoženje, avto, hišo, požar, nezgodo, potovanje, zdravje in življenje. Zanimiva ironija: več je zavarovalnic in zavarovanj, manj je varnosti. Večja kot je previdnost, hujši je strah. Eksistenčne grozavosti, te moderne bolezni, stari niso poznali. Danes je ne poznajo le še nekateri odmaknjeni avstralski domorodci. Stres je danes v medicinskih leksikonih že natančno opisan posebni sindrom bolezni. Samo zaradi stresa lahko ljudje zbolijo za rakom ali hipertenzijo, sklerozo ožilja ali sladkorno boleznijo, jim odpovedo oči ali umrejo za kapjo, možgansko ali srčno, vseeno. Tako smo vrženi - hoteli ali ne - v večstransko prepleten sistem odvisnosti, dominutne točnosti, pravnih, policijskih, moralnih in družbenih, medčloveških pritiskov in prisil, da se ne moremo nikoli več prav izmuzniti iz nenehnih stresov, ki nam pijejo kri in jemljejo življenske moči. Tu se vsi mogoči treningi, "uvoženi" iz vzhoda, kakor je joga in podobne tehnike izkazujejo za neuspešne. Iluzorno brez učinka so vse dotlej, dokler imamo na roki elektronske ure, na katere skrbno pazimo, da ne prekoračimo časa, ko moremo z vajo prenehati in odhiteti v službo ali po opravkih, na že vnaprej predpisano in do minute zakoličeno dolžnost. Zanimiva je primerjava med poprečnim Zahodnjakom in Vzhodnjakom. Medtem ko slednjega pomilujemo zaradi lahkote in nizkega standarda, ki ga ima, nas on še bolj pomiluje zaradi naše eksistenčne zastrašenosti in živčne zlom-ljenosti zaradi divjanja za nenehnim dvigom standarda. Ne zavedamo se, da je Vzhodnjak lačen, toda bolj srečen, Zahodnjak pa s polnim želodcem živi nesrečno in mu vse njegovo prizadevanje za zdravstveno in socialno varstvo nič ne pomaga. Niti zavarovalnice ne. Hitimo počasneje, sem zapisal v naslovu. Bolje se je s počasnim potniškim vlakom peljati našemu cilju nasproti, kot s pospešenim vlakom zdrveti v prepad. "Dolgost življenja našega je kratka", pravi pesnik. Čemu potem površno divjanje in nora dirka za stvarmi, ki so že vnaprej obsojene na propad, saj vemo, da nam ne morejo prinesti trajnejše sreče? Jaz ne vem, veste morda vi? na zmaga šla po vodi. Avto-busarjem ni šlo tako gladko, saj so dosegli mesta od 14 do 16. ekipno pa četrto mesto (Orter, Podjavoršek, Prosenjak), vendar pa jc tudi to bilo dovolj za soliden nastop naših šoferjev na elitnem tekmovanju. In kaj so počeli naši vozniki na poligonu ? Zapeljati je bilo potrebno v "nemogoče" majhen parkirni prostor, kjer so odločali centimetri natančnosti. Nato vožnja v slalomu med ovirami naprej in nazaj, dotik žoge na drogu z milimetrsko natančnostjo, slepa vožnja v kroge na cestišču, vožnja pod oviro ( višinska ovira - presoja višine in gabarita vozila) ter še zadenjska vožnja v "garažo". Brez izjeme so bili na delu odlično usposobljeni vozniki, česar pa Najboljši "ta hip"j Jože Jelen pa je za Naš Čas izjavil: "Tekmoval sem že v Celju, Šempetru in v Ljubljani, tokrat pa so se kolesa zares prav vrtela. V teoriji tako ali tako nisem "vidia", zato sem z uspehom zadovoljen. Všeč mi je, da si točke lahko delim z ostalimi kolegi ter s firmo, ki me je poslala. V podjetju APS vozim podoben kamion, TAM 130, ki je dober, okreten in vzdržljiv. Oba skupaj (s kamionom, op. avtorja), sva za enega. Naš uspeh je pomemben tudi za ZŠAM Velenje, ki bo mogoče spet dobilo nekaj optimizma in delovne vneme. Fantje si to zaslužijo. Podjetju APS pa gre zahvala, saj nam je pomagala, da smo vedno na naših cestah ni opaziti. Kar srečni so bili tudi Velenjčani, člani ZŠAM , ki so se popoldne pripeljali na slavje ob 7o letnici Zveze ZŠAM Slovenije. Sodelovali so v paradi in kulturnem programu, počaščeni pa še posebej ob nagovoru člana predsedstva RS dr. matjaža Kmecla, ki je poklicnim voznikom in članom ZŠAM priznal pomen in težavnost dela, ki ga opravljajo v naši družbi. Stanetu ČASU, dolgoletnemu članu in predsedniku ZŠAM Velenje pa je pripadlo odličje ob tem prazniku, spomnil pa se ga jc tudi g. Kmecl, ki mu je mimogrede krepko stisnil roko. Velenjčani so tako spet ponosno odpeljali iz prestolnice v naš prometni "Eldorado". Jože Miklavc Jože Jelen, prvo mesto in pokal za tovornjakarje nad St bili v Ljubljani kot pravi "prometni piloti". Kar sijali smo od rumene barve in od pokalov." Oktober ni le vinotoč Zaželimo si srečno pot To, kar sc dogaja na naših cestah zadnja leta, natančneje, zadnje leto, ni več ne šala ne splošna ugotovitev, da smo prometno malomarni. Gre za najhujšo stopnjo malomarnosti do svojega ter življenja drugega. Kaj pa si naj mislimo ob dejstvu, da poznamo slabe ceste, da je hitrost omejena, da si policisti vihajo rokave in da so nas polna usta izjav, komentarjev in priporočil. Da o zapozneli vzgoji ne bi tarnali. Teden prometne varnosti bo v Velenju postal vsaj mesec prometne varnosti, kar zadeva aktivnosti Sveta za preventivo in vzgojo r cestnem prometu. Upajmo, da se bo v tem obdobju vključilo poleg več sto ali kar tisoč učencev ter najmlajših v vrtcih tudi vsaj nekaj sto občanov, staršev, šoferjev, organizatorjev prevoza, učiteljev, inštruktorjev avto šol ter politikov, ki odločajo o konkretnih ukrepih. Investicijah za boljše pogoje cestnega prometa. Upajmo torej, da bo na cestah poleg reklam, takšnih in drugačnih, poleg radarjev in "policistboyev" še nekaj kulturnih voznikov, normalnih pešcev in vse manj prenapetih motoristov. Oktober ni le Vinotoč, je vse prepogosto tudi "kritoč", pogojen s trgatvijo, pokušanjem mošta in veselicami, ki marsikoga hudo razžalostijo. Pa ne bi bilo potrebno prav veliko, da bi se stanje izboljšalo. Le kulturnega voznika povabimo za volan in takšnega, ki ne pije alkohola "tja v en dan". Naj nas vozi od veselice do police, od mošta do vina in za vse bo lepa jesen. Vozniki, pa na luči ne pozabite in nekoliko manj plina bi se prileglo, ko boste drseli skozi lepo, slovensko pokrajino. Doživite jo! Jože Miklavc Pa so rekli, da bo šlo vse po gobe... Letošnja suša je povsem uničila gobarje, saj gob nikjer ni bilo. In kazalo je že, da se jih to sezono sploh ne bo mogoče najesti. Gobe pa so očitno čakale na prve kapljice in takoj "prihitele" na plan. Spretna in hitra pa sta bila tudi mlada gobarja Stanka in Boštjan Kovač iz Hrastovca. Na svojo bero sta lahko več kot ponosna. (foto:vos) Gasilci reševali sebe Na veliki gasilski vaji v Gorenju, kjer je "zagorelo" v upravni zgradbi Koncema Gorenje, so zaposleni kljub dimu. alarmu in veliki gneči, ki je nastala z obkolitvijo zgradbe, odhajali iz " goreče stavbe", kot da ne gori. Pač kot vsak dan iz službe. Edini, ki ga je bilo kaj v hlačah, se je "reševal" podvižni, 37 metrski lestvi g. LOJZE BAT1Č. Potem, ko je bil "rešen", ni nič izjavil, njegov komentar pa pričakujemo za naslednji OPTOMETER. No. so pa zato gasilci reševali sebe. Pokazali so gospem m gospodom, za kaj je lestev in kako se skače na blazino, ko se ti vžge "rit". Svetovni izum! Po našem pisanju o novi prometni ureditvi v Starem Velenju, ki je res nekaj cisto posebnega, je avtorica zapisa dobila lekcijo iz veljavnih pravil za označevanje cestišča. Šele po tem se je zavedla, kako neobjektivno je o stvari poročala. Bistvo tega je namreč v tem, da ni nikjer na svetu možno postavljati znakov na cestišče, kar pa se na Starem trgu počne. Saj veste, takrat, ko je Stari lig zaprt, tu na obeh koncih na sredo cestišča postavijo znak "Prepovedan promet za vsa vozila", po možnosti tega pritrdijo še s ključavnico, ki jo zjutraj pozabijo odstranit. Ni kaj. morila bo Prane Sever prišel še v knjigo izumov.' Mir hočemo! Prejšnji petek so se velenjski srednješolci odločili, da bodo sami poskrbeli, da jim ta večer ne bo dolgčas. 1 alnju KŠC so pripravili kantavtorski večer, na katerem se je lahko predstavil vsak. ki je kaj znal in bil to pripravljen pokazali polnemu atriju. Očimu pa to sosedom spet ni bilo všeč, saj so kljub temu, daje po natakarjevih besedah bila prireditev prijavljena, vmes posegli policisti, ker da se sosedje pritožujejo nad silnim hrupom. To se je zgodilo okoli 21. ure, zato se sedaj velenjska mladina sprašuje, ali hodijo velenjčani s kurami spal, velenjčanke pa s petelini'.' So otroci še naše največje bogastvo? Ob tednu otroka, ki poteku ravno v teh dneh. se bo morda komu postavilo tudi to dvoumno vprašanje. Dvoumno zato. ker za starše otroci to prav gotovo so! A kaj, ko jim v današnji krizi marsikdaj ne moremo nuditi vsega, kar bi jim želeli. Skoraj v vsaki trgovini smo lahko priča prizorom, ko otrok žalostno prosi mamico, da mu kupi kakšno sladkarijo, priboljšek. njen odgovor pa je:" Saj veš, da ne morem. Nimam dinarčkov." Pa ni vse samo v tem. Divji tempo življenja, zaposlene mame. veliko odsotni očetje, pomanjkanje časa za igro : njimi, vse to je vsakdanjik naših otrok. Vsaj r tem tednu otrokom v Velenju ne bi smelo biti dolg čas. Cel kup njim namenjenih prireditev se bo zvrstilo. Si boste vzeli čas, pregnali utmjenost in na njih vsaj v tem tednu uživali z njimi? 4. oktober Dan živali Tudi živali imajo svoj Dan, tak zapisan z veliko začetnico. Pa jim ni dano, da bi vsaj na ta dan lahko pred ljudi razgrnili svoje mnenje o tem, kaj si recimo mislijo o svoji veliki "nadvrsti", človeku. Mi jim posvečamo dve ljubki fotografiji Aljoše Videtiča, ki smo ju opremili s človeško zlobnimi podnapisi. "Sem Piko, sem I)almatinec in tudi ne od tu..." "Kaj, a volitve, da bojo? Na mene ne računajte, nisem od tu..." mm. KOLEKTIV IN SODELAVCI DELAVSKE UNIVERZE VELENJE Mreno čestitamo mm občanom, še posebej pa prejšnjim in sedanjim uporabnikom naš storitev za 63320 VEKNJE KOROŠKA C. 64 TELEFON: 063 853-312 TELEX: 36 217 RLV YU FAX: 855 - 557 MAPS »VTOPKEVOZMSTVO IN SERVISI p.o.VELENJE DEJAVNOSTI APS p.o: * AVTOBUSNI PREVOZI • KRMIONSKI PREVOZI * • MCDNRRODNR ŠPEDICIJA * • TEŽKA MEHANIZACIJA * SERVIS * AVTOPRALNICA * * TEHNIČNI PREGLEDI * TURISTIČNR AGENCIJA • FOSEBNE PONUDBE: čas In datum prevoza po želji naročnika, organizacija In prevoz Izletov, piknikov, strokovnih ekskurzij, Šolskih In študijskih Izletov z vsemi kategorijami avtobusov po vsej Evropi, ob večjih naročilih, daljšem poslovnem sodelovanju nudimo tudi do 20 % komercialne popuste, popravila In žigosanje tahografov v najkrajšem možnem času, pranje v avto pralnici po želji naročnika (ročno, strojno, notranje čiščenje, pranje motorja ...), antikorozljsko zaščito s priznano zaščitno maso tektyl In enoletno garancijo, nabava In montaža naprave prof! rjavenju znanega ameriškega proizvajalca, ureditev tehničnih pregledov s takojšnjo odpravo možnih pomanjkljivosti, transport blaga v tujino z najmodernejšimi vlačilci In prlkollčarjl po konkurenčni ceni, rušenje objektov s saniranjem In rekultlvlranjem zemljišča v celoviti ponudbi. OBIŠČITE NAS ALI NAS POKLIČITE - REŠIU BOMO PROBLf M V OBOJESTRANSKO ZADOVOLJSTVO. Naie geslo je: "S kvaliteto usluge in v zadovoljstvo partnerjev smo v Evropil" OB PRAZNIKU NAŠE OBČINE, 8. OKTOBRU, ŽEUMO VSEM OBČANOM OBILO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE ! Irr* velenjska Kooperacija p. o. velenje, stari trg 36 KOOPERACIJA tel: 063/856-672, 856-417 ZAVAROVALNICA tel: 063/852-990 TRGOVINA tel: 063/852-890 , fax: 063/856 - 957 PODROČJA DEJAVNOSTI: A) STORITVE__ i GRADBENA IN GRADBENO ZAKLJUČNA DELA: ZIDARSTVO, FASADERSTVO, PLESKARSTVO, KERAMIČARSTVO, TERASERSTVO, TAPETNIŠTVO, TESARSTVO, KLEPARSTVO, INSTALACIJE (strojne, elektro), STEKLARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO i NIZKE GRADNJE i PREDELAVA LESA.KOVIN IN PLASTIKE i IZDELAVA TOPLOTNE IN HIDRO IZOLACIJE i TISKARSKE STORITVE IN PAPIRNA GALANTERIJA i SEJEMSKE DEJAVNOSTI,ARANŽERSTVO,PROPAGANDA i BETONI IN BETONSKA GALANTERIJA B) TRGOVINA ■ PROGRAM GOSTINSTVA - gostinska steklovina in oprema ■ ŠIROKA POTROŠNJA - pralni praški in čistila C) ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. AGENCIJA VEKO - vse vrste zavarovanj (ugodnost - 4 čeki brez obresti) Ob prazniku občine iskreno čestitamo ! O dinos eejlilfutta ob ob/dn^hem pjtuzMiJzul TRGOVSKO PODJETJE DOLINA: IZ TRADICIJE V KVALITETO! • Na Gorici se je razvil že pravi prodajni center: Market, Diskont in prodaja na veliko - Degro. Vabimo vas, da obiščete vsaj Market, kije po svoji ureditvi in pestri ponudbi gotovo eden najlepših v tej okolici. • V Starem Velenju je obnovljena v skladu s celotno podobo trgovina Stari trg, kjer vas pričakujejo prijazne trgovke. • Market v Šmartnem ob Paki skupaj z Oljko zaokrožuje celotno ponudbo blaga. • V Šoštanju pa imate možnost izbire modne konfekcije v Blagovnici in Maji. Špecerija, Delikatesa in Živila vam ponujajo vrsto živilskih izdelkov po konkurenčnih cenah. Kadar pa greste po večjih nakupih, se oglasite v Diskontu Šoštanj, da prihranite čas in denar. • Tudi pri preureditvi stano vanja vam lahko pomagamo. Pohitite v Pohištvo Šoštanj! • Zaključimo sprehod po naših poslovalnicah v Gaberkah, kjer naša samopostrežba skrajšuje pot ljudem, kadar gredo po nakupih. Za vas se trudi trgovina Dolina! Ob H. oktobru, prazniku občine Velenje, iskrene čestitke! r TOPLOTNA TEHNIKA TONE d.o.o. OB 8. OKTOBRU* O o o « o o o MO MOTO DRUŠTVO 'Šaleška dolina" Prešernova 9, Velenje tel.: 063/853-348 AVTO ŠOLA AVTOBUSNI PREVOZI VLEČNA SLUŽBA SAMOPOSTREŽNA AVTO PRALNICA RC TREBELIŠKO TURISTIČNA POTOVANJA IN IZIITNIŠKA SLUŽBA OSTALE USLUGE V PISARNI DRUŠTVA ms. mm, občinskem mm, m našim č m, voiNim in otfm mm temm GIP VEGRAD, VELENJE Prešernova 9a, p.o. VSEM CBČANCM. PODJETJEM IN USTANOVAM V OBČINI VELENJE ISKRENO ČESTITAMO OB PRALNIMI OBČINE IN JIM 1EUMO SREČNO llVIJENJE IN USPEŠNO GOSPODARJENJE V PRIHODNOSTI ri.o o AKCIJSKA PRODflJfl PREMOGA po najugodnejših cenah -na obročno odplačevanje o Informacije: Tel.: 063/ 893-884 Tel/Fax: 063/ 893-715 HRASTO VEC 24 SUO . > ». % O. A X 't >j ■*> PETRO L z vami na poti a avtoličarstvo /AVA\/ av,okleParstvo lakirnica vlečna služba PETER V0D1ŠEK Škale 36 a 63320 Velenje ® 063 / 893-600 Oh obrnem iskreno čestitam! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in se priporočamo za nadaljnji obisk. Avtokleparstvo in ličarstvo Muršič Muršič Jože, Žarova 7, Velenje _tel, in fax: 856-852_ Pred dnevi, 28. septembra, je bil za družino Muršič velik dan. Kar 25 let let je minilo, odkar so odprli svojo obratovalnico, ki je bila dolga leta edina tovrstna v širši okolici Velenja. V teh letih so ves čas skrbeli za izboljšave, sledili svetovnim trendom in tako vedno dosegali, da so njihove usluge opravljene kvalitetno, stranke pa so zadovoljne. Opravijo vam vsa avtoličarska in avtokleparska dela, avtovleko, mešajo barve znanega nemškega proizvajalca Standox, kijih lahko poleg rezervnih karoserijskih delov kupite v njihovi prodajalni. Ob visokem jubileju nudijo svojim strankam brezplačno avtovleko do 30 km oddaljenosti! Ob prazniku občine Velenje sporočajo: "Čestitamo vsem stalnim strankam in šoferjem!" KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o. 63320 Velenje, Koroška 37/b, tel.: (063)854-321, fax: (063)855-796, žiro račun: 52800-601-46145 DEJAVNOSTI: m Mfizim m9$ S. O^OBiU ČISTIMO VSEM OKREPČEVALNICA TRGOVINA PREVIŠIČ Sd°n S Ali veste, da lahko v trgovini Salon S nakup opravite kar po telefonu? Pokličite 857-837, sporočite svoje želje in naročeno vam bomo dostavili na dom! Če pa pridete k nam, ste dobrodošli vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Vašega obiska bomo veseli tudi v okrepčevalnici Salon S! OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO OB 8. OKTOBRU! lesarstvo o o.o. cesta talcev 11, titovo velenje TRGOVINA LESOTEHNA -ŽELEZNINA INFORMACIJE: tel.: 853 - 982 Cen/enim strankam se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in se priporočamo za obisk. ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU! mladinska knjiga trgovina d.d. Na oddelku PAPIRNICE že lahko naročite marsikaj iz najnovejše novoletne ponudbe: rokovnike, koledarje, komplete pisal... V BIROOPREMI na Kidričevi 5 je - med drugim - na zalogi tudi računalnik 286 -16/40, ki ga lahko odplačate v treh obrokih. Cena: 69.900,00 SIT. Oddelek KNJIGARNE prijazno vabi k nakupu knjig, s katerimi si boste popestrili dolge zimske večere. VSEM NAŠIM KUPCEM IN OBČANOM OB 8. OKTORBRU ISKRENO ČESTITAMO! .........fe- ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d., 31 P— iS OBMOČNA ENOTA CELJE CELJE, Mariborska 1, telefon: 441-321 PREDSTAVLJA SVOJO MREŽO ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ NA PODROČJU OBČINE VELENJE: Ime in priimek ter naslov zastopnika Zastopa Potočnik Srečko, Šoštanj, Ravne 9, tel.893-169 vodja organizac. enote Ahtik Miran, Velenje, Škalska 17, tel: 693-802 Škale - Konovo Brunšek Branko, Velenje, Ložnica 17/b, tel: 850-932 Šentilj Falant Ivanka, Žalec, Železno 13, tel: 779-263 Bevče - Ponikva Jošt Zdravko, Velenje, V. Vlahoviča 40, tel: 850-552 Velenje - Center Kitek Marjan, Velenje, Šmarska 23, tel: 851-608 Velenje - Center Mevc Milan, Velenje, Splitska 46, tel: 857-934 Šoštanj - Lokovica Mlinšek Danijel, Velenje, Šalek 90, tel: 858-959 Šalek-Gorica Paški Kozjak Polesniklvan, Polzela, Podvin 1/b, tel: 721-086 Šmartno ob Paki Andraž Tajnik Peter, Šoštanj, Ravne 180, tel: 893-009 Ravne - Gaberke Plešivec - Pesje Tori Roman, Velenje, Vrnjačke Banje 1, tel: 855-048 Šmartno pri Velenju Konovo Turinek Franc, Šoštanj, Skorno 1, tel: 882-432 Topolšica Zavodnje - Bele vode PREDSTAVNIŠTVO: Velenje, Prešernova 9/b, tel: 856-456 VSEM OBČANOM OB PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO! MESNICA SUŠEČ STARI TR(q 23 STARO VLLcJNJL UGODNA PONUDBA PREDNJA GOVEJA ČETRT 270 SIT/kg GOVEJA ZAREBERNICA 330 SIT/kg GOVEJA REBRA 250 SITAg POSEBNA UGODNOST: TELEČJE MESO PO NAJNIŽJI CENI ISKRIM) ČESTITAMO 03 OBČINSKEM PRAZNIM m Mastnak Partizanska 7, Velenje Telefon 855-380 VCH-JOl JV#2FI7i Izkoristite ugodno priložnost v trgovini AVTO Mastnak, kjer vam po izredno ugodnih cenah ponujajo: ■ nihalke za program Zastava, Fiat-za samo ■ končniki dolgi-program Zastava ■ disk ploščice za Zastavo 101 ■ manšeto zgloba ■ manšeto polosi ■ končniki za R4 GTL- TL ■ obnovljene gume Michelin profil že od 2200,00 SIT OLJE CASIOL GIX SAMO 380 SIT/I Po izredno ugodnih cenah vam opravimo vsa vulkanizerska dela, optično nastavitev preme - optiko na sodobnem računalniškem aparatu, pripravo vozila na tehnični pregled... In m mlmpt pta$& m f §f? J mM 1300,00 SIT 950,00 SIT 990,00 SIT 220,00 SIT 630,00 SIT 1200,00 SIT OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO! ftidite, gotovo se bo našlo tudi kaj za vas! Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CIELJIE 63001 CELJE. LJUBLJANSKA C 11 Partizanska 3, Velenje p.o. Obiščite naš avto salon, ki vam ponuja bogato izbiro vozil iz uvoza ter prodajalno rezervnih delov, kjer vam za zimski čas nudimo zimsko opremo: * zimske gume * snežne verige * zaščita vozil * hladilna tekočina.... Kupujete lahko tudi na dva ali tri čeke brez obresti. INFORMACIJE: AVTO SALON 851 060 PRODAJALNA 855 828 ISK^EO^L ČZSTIT^E O: 33526 GF.ACEL Telelan (063) 25-7 11 GRADIMO IN PRODAJAMO: LOKALE, POSLOVNE PROSTORE, STANOVANJA, STANOVANJSKE HIŠE IN GARAŽE POD UGODNIMI POGOJI. PRODAJAMO TUDI VSE VRSTE BETONA,"PESKA IN GRAMOZA. VSE INFORMACIJE NA TEL . : 063 26-63V POCAJT proizvodnja »trgovina »gostinstvo Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, ter se priporočamo za nadaljni obisk. ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! ................ ■■Ilir Občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov vabi člane in simpatizerje na ustanovitev krajevnega odbora v Šmartnem ob Paki, ki bo 9. oktobra ob 18. uri v Kulturnem domu v Šmartnem ob Paki. Gostje večera bodo dr. Tone Kunstelj in domači kulturni izvajalci. Vljudno vabljeni! VEMONT COMMERCE d.d. Podjetje za inženiring, trgovino proizvodnjo in izgradnjo objektov VEMONT COMMERCE d.d. VELENJE -SELO vam v mesecu oktobru nudi ugodne nakupe oz. gotovinske popuste za naslednje izdelke proizvajalca GIP VEGRAD, Velenje: vse vrste betonskih tlakovcev za betonske zidake vse granulacije peska stebri za brajdo 15% 20% 20% 20% Za vse gornje izdelke pa nudimo tudi OBROČNO ODPLAČEVANJE. Poleg tega vam nudimo po najugodnejših cenah prodajo betonskih cevi, robnikov, travnih plošč in ostalega gradbenega materiala. Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi nov proizvod~»KOMPOSTNIK«, ki je s svojim estetskim videzom, predvsem pa s svojo uporabnostjo primeren za vsak vrt, tokrat po reklamni ceni samo 5.500,00 SIT. Vse informacije na tel. 063/853-014 063/856-381 ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 28. 9. do 4. 10. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije S02 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 Mikrogramov/mJ za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 28. 9. AMP GRAŠKA GORA j29. 9. AMP ŠOŠTANJ AMP GRAŠKA GORA 3. !0. AMP ZAVODNJE 4. 10. AMP VELIKI VRH 200 mikro-g/m3 180 260 110 120 Priloga: L dnevne koncentracije SO, - grafični prikaz 2. maksimalne polurne koncentracije SO, - grafični prikaz DNEVNE KONCENTRACIJE od 28. 9. do 4. 10. 1992 300 Konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. H 28. 9 dO 2.10. 29. 9. 3.10. dl 30. 9 center srednjih sol Razpis tečajev tujih jezikov Razpisujemo 30- in 50-urne tečaje tujih jezikov za odrasle v jesensko-zimskem obdobju šolskega leta 1992/93: 1. Tečaji angleškega in nemškega jezika I., II., III. stopnja in za zaključene skupine — vsebine po dogovoru. 2. Tečaje francoskega in italijanskega jezika I. in II. stopnje. Vsi tečaji bodo potekali v popoldanskem času ali po dogovoru s skupino tudi v dopoldanskem času. Minimalno število udeležencev je deset. V primeru premale-ga števila prijav si pridržujemo pravico do odpovedi tečajev. Vaše prijave pričakujemo v tajništvu gimnazije tel. št. 853-181, int. 22. MIZARSTVO VELENJE, d.o.o. Koroška 54 TEL: (063) 853 - 312, int. 1563 /z našega proizvodnega programa vam nudimo: • izdelava in montaža zahtevnejšega stavbnega pohištva standardnih in nestandardnih dimenzij ter oblik • pohištvene elemente za pisarniške, stanovanjske ter bivalne prostore • izdelavo in montažo opreme za razne lokale in poslovne prostore • izdelavo in montažo lesenih stopnic, ograj, podestov ter predelnih sten po naročilu • izdelavo vrtnih klopi in miz • zaključna gradbena mizarska dela • izdelava zaključnih letev, stenskih oblog, podov in brun • serijsko izdelavo lepljenih elementov za stavbno pohištvo • in drugo uporabo • izdelavo nekaterih elementov za strešne konstrukcije izdelavo toporišč v večjih in manjših serijah • popravilo raznega pohištva in druga sanacijska dela • Našo ponudbo lahko po potrebi razširimo po uskladitvi z željami naročnika in naših kapacitet. CENJENE STRANKE OB VEŠČAMO, DA SI LAHKO NAŠE IZDELKE OGLEDAJO IN KUPIJO V PRODAJALNI NEKURANTNE OPREME IN MATERIJALA NA STAREM JAŠKU. SE PRIPOROČAMO! _ USNJENA GALANTERIJA -T ^Joberl Pungartnik Topolšica 192 tel. 063 892-340 UGODNI KREDITI NA HIPOTEKO 2,5% LETNE OBRESTI Vse informacije ob delavnikih od 16. ure do 18. ure po telefonu: 063/856-432 GOSTINSTVO PAKA, P o 63320 VELENJE Rudarska 1 Pri razpisu JAVNE DRAŽBE v Našem času št. 39 z dne 1. 10. 1992 je prišlo do napake v datumu. Javna dražba bo v prostorih Gostinstva Paka, Rudarska 1, Velenje dne 19. 10. 1992 ob 10. uri in ne 9. 10. 1992, kot je bilo pomotoma objavljeno. BISTRO DON JUAN iz Smartnega ob Paki je eden tistih redkih gostinskih lokalov, ki si zasluži vsaj tri zvezdice. Prejšnji mesec je praznoval prvi rojstni dan. Seveda tako kot se spodobi. Njegov lastnik Jože Krajnc je ob tej priložnosti povabil v goste znane slovenske pevce, pevke in ansamble in se tako zahvalil vsem gostom za obisk. Že doslej so se ti lahko prepričali o pestri ponudbi in dobri postrežbi. V prihodnje se bodo lahko še bolj, saj so jedilnik še popestrili. Poleg svinjskih suhih krač, ocvrtega sira, pizz (te lahko naročite tudi po telefonu), vam nudijo še ocvrte šampinjone, razne vrste zrezkov, po predhodnem naročilu mesni foundie, za poobedek pa lahko izbirate med različnimi sladicami. MAKS. POLURNE KONCENTR. od 28. 9. do 4. 10. 1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. WM 28. 9. Hi 2.10. 29. 9 UZD 3.10. □ 30. 9. m 4.10. zdrava hrana in zelišča d.o.o. V HOTELU PAKA del. čas: od 9,—12. in od 16. do 19. ure, sobota: od 9.—13. ure Sekretariat za občo upravo — Inšpektorat občine Velenje razpisuje prosta delovna mesta: 1. KOMUNALNI INŠPEKTOR III Zahtevani pogoji: — višja šola gradbene ali druge tehnične smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — strokovni izpit, ZUP, — vozniški izpit »B« kategorije, — državljan Republike Slovenije in — ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. 2. INŠPEKTOR ZA CESTNO GOSPODARSTVO IN CESTNI PROMET II ALI III Zahtevani pogoji: — visoka ali višja šola prometne, tehnične ali druge ustrezne smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, — strokovni izpit, ZUP, — vozniški izpit »B« kategorije, — državljan Republike Slovenije in — ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo — kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok prijave je 10 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu. 8. oktobra 1992 ŠPORT naš čas Kaj je s košarkarji? Tudi dekleta na vso moč Med velenjskimi ligaši so gotovo največje razočaranje ESO Elektre. Z veliko podjetnostjo so začeli novo košarkarsko prvenstvo inb ljubitelji košarke so pričakovali, da bodo igrali vidno vlogo. Za sedaj nič ne diši po dobri uvrstitvi. Nasprotno, po prvih štirih kolih so velenjski košarkarji največje razočaranje te prvenstvene sezone. Doživeli so kar tri poraze, danes zvečer pa bodo odigrali v Kopru še zaostalo tekmo 3.kola z Micom Marcusom. Glede na to, da bodo tudi v soboto gostovali in to pri za njih neugodnem nasprotniku Rogaški Donat Mg, se ljubitelji košarke že nestrpno sprašujejo, kdaj bodo dočakali prvo njihovo zmago. Se lahko zgodi to že na nocojšnjem in sobotnem gostovanju? Košarkarji ESA Elektre na igrišču za sedaj dajejo vtis kot da jim je košarka peta briga. V njih ni prave prvenstvene zagrizenosti - takšne kot smo jo videli v uvodni tekmi rokometnega prvenstva med RK Gorenje in Omnikum Rudarjem v soboto v Rdeči dvorani. Nerazumljuivo slab pa je met košarkarjev. Ta je bil tudi glavni razlog novega sobotnega poraza, samo 28-odstoten je bil. Spodbudno pa je, da gledalci verjamejo v njih, saj so sc tudi v velikem številu zbrali v telovadnici OŠ Šalek in prepričani so, da bodo prebrodili sedanjo krizo. Tudi vodstvo kluba in novi trener verjamejo v to, saj so prepričani, da so igralci v krizi prav zaradi drugačnih -napornejših priprav na novo prvenstvo. Vzdriite še... Briljantna igra rokometašev Pravo nasprotje od velenjskih košarkarjev so, sodimo seveda po uvodni tekmi novega državnega prvenstva, so rokometaši Gorenja Velenje. Čeprav so mnogi pred derbijem s Trboveljčani ocenjevali, da je tehtnica močno na strani gostov, so domači z igro dokazali, da ne priznavajo papirnatih favoritov. Z zelo zavzeto in požrtvovalno ter disciplinirano igro so si priigrali sijajno zmago. Gostom ni pomagala niti skupina nekoliko preveč veselih navijačev, ki so zanje bučno navijali. Nase so opozorili že pred začetkom tekme, ko so dobesedno vdrli v dvorano mimo prodajalcev vstopnic. Domači so jih hitro ohladili z dobesednim stresom v prvih desetih minutah. Tedaj je bil rezultat 5:0. Velenjčani so igrali izredno v obrambi, ki je bila kot trden zid, ko pa je ta popustil, je pred njimi bila nova nepremagljiva ovira - domači vratar in kapetan Ivo Vajdl. Znova je, kot že ničkolikokrat potrdil, da leta niso važna, če človek hrani s srcem in z ljubeznijo do kluba. Njegove imenitne obrambe so "ponesle" soigralcc, šc zlasti Boruta Plaskana, da so neusmiljeno polnili mrežo gostov. Skoraj vso tekmo so odigrali v visokem ritmu. Ko so približno deset minut pred koncem vodili že z 20:12, so dodatno s svojimi znanimi vložki poskrbeli za gledalce, ki so konec tekme dočakali na nogah. Resnično vsi so igrali odlično. V 2.kolu se bodo v Litiji srečali s Presadom. (vos) Vajdl povedel V vodstvu rokometnega kluba so se odločili, da bodo na dodaten način spodbujali igralce k čim boljši igri in rezultatu. Po vsakem srečanju bo posebna komisija izbrala najboljšega igralca. Tisti, ki bo na koncu oprvenstva zbral največ točk, bo prejel tudi lepo nagrado. Na koncu bodo nagradii tudi najboljšega strelca in mladega igralca, ki bo v tej sezoni najbolj napredoval. Po 1. kolu je povedel kapetan Vajdl. V ekipi gostov je igral tudi še lani velenjski krožni napadalec Voglar. Je morda ob čestitki za zmago gostujoči trener Slavko Ivezič Miru Požunu dejal: "Potreboval bi še Vajdla, Plaskana..." Edini doma še niso izgubili točke Gotovo tudi največji optimisti niso pričakovali, da bodo Velenjčani po 8.kolu letošnjega državnega prvenstva med vodilnimi. Res so "samo" na 6.mestu, vendar za trenutno vodilnim lanskim državnim prvakom SCT Olimpijo zaostajajo le za dve točki, za drugouvrščenim pa le za eno. Po sedanjih kolih so Velenjčani gotovo največje presenečenje novega prvenstva, saj so med najmlajšimi ekipami v ligi. So tudi edina ekipa, ki doma ni izgubila še nobene točke. Tudi nedeljsko tekmo s Steklarjem so "rudarji" odigrali enako kot rokometaši, čeprav so bile razmere za igro izredno težke. Vseh 90 minut je močno deževalo, prav zato so jih gledalci na koncu še posebej nagradili za izredno požrtvovalno in seveda učinkovito igro. Dosegli so kar štiri lepe zadetke. Prvič je gostujoči vratar moral pobirati žogo iz mreže v 12.minuti (strelec Karič), drugič v 27.minuti (Doler) in tretjič v 47.minuti (Spasojevič). Sredi drugega polčasa, med 7().in SO.minuto so zaigrali mirneje, se pomaknili pred svoja vrata, tedaj so se prebudili gostje in njihov igralec Marguč je vendarle premagal domačega vratarja Caniča. Nekajminutni predah je bil za Velenjčane zadosten, znova so zaigrali zavzeto in nekaj minut pred koncem je Karič z izredno lepim zadetkom dosegel končni rezultat. Že v sredo so se nogometaši Rudarja v derbiju v Murski Soboti srečali z Muro, v nedeljo pa jih čaka novo težko gostovanje pri Nafti v Lendavi. Sijajno so novo prvenstvo pričele tudi rokometašice LIR Velenja. V kakovostnejši, modri skupini, so gostovale v Ljubljani in visoko premagale ekipo Polja s 24:16. To je bila tudi edina tekma 1. kola v tej skupini, saj sta bili preostali srečanji zaradj nastopov Ljubljančank in Kranjčank v evropskih pokalih preloženi. Že v 2. kolu bo v Rdeči dvorani derbi. Nasprotnice Velcnjčank bodo igralke Kranja, tekma se bo pričela ob 19.uri. ESO Elektra:Unicom 60:63 (29:29) ESO ELEKTRA: Sevšek, Mrzel 2, Bogataj, Rizman 20, Saw 2, Dumbuya 6, Lipnik 8, Mackovšek 2, Brešar 3, Plešej 4, Tomic 13. Gorenje Velenje:Omnikum Rudar 21:16 (11:8) GORENJE: Stropnik, Kašnik, German, Ojsteršek 2, Plaskan 8, Radšel, Lisac 2, Rozman 2, Tome 4, Cvetko 2, Ocvirk 1, Vajdl. RudanSteklar 4:1 (2:0) RUDAR: Čanič, Javornik, Oblak. Grajfoner, Golač, Doler, Omer-ovič, Karič, Spasojevič, Polovšak (Arlič), Vidovič. Jesenski krosi Danes za občinske naslove Letošnje občinsko prvenstvo v krosu se bo na progah ob mestnem stadionu pričelo danes, v četrtek, ob 11.uri. Tekači in tekačice bodo nastopili v 14 kategorijah, od mlajših dečkov in deklic do članov in članic. Prvenstvo bo štelo tudi za sestavo občinske reprezentance, ki bo nastopila na republiškem krosu za pokale "Dela". To tekmovanje bo 17.oktobra, bo 27.po vrsti, organizatorji pa bodo že petič velenjski atletski delavci. Spomnimo se, da je reprezentanca občine Velenje na tem tekmovanju zmagala že petkrat. Teniški razgledi Dovšaku turnir v Ptuju Na mladinskem teniškem turnirju za pokal Cockta v Ptuju je zmagal Matej Dovšak (ŠTK). Ta zmaga pri mladincih je bila glede na zadnje rezultate pričakovana, veliko presenečenje pa je pri "mladinkah pripravila Vukasovičeva (Branik), ki je v polfinalu izločila prvo nosilko Radanovičevo (ŠTK). Očitno je Urška že utrujena po številnih turnirjih doma in na tujem. Lep uspeh je pri mladincih z uvrstitvijo v polfinale dosegle tudi Tomaž Camloh. Upi zmagali v Bologni V italijanski Bologni je bil četveroboj igralcev in igralk v kategoriji 12 in 14 let, na katerem so nastopile reprezentance Italija I in II, Hrvaška in Slovenija. V obeh kategorijah je slavila Slovenija, ki je premagala vse nasprotnike. Za slovenske barve je nastopil tudi Velenjčan Matej Črešnik, ki jc zmagal v vseh srečanjih in tako veliko prispeval k skupni zmagi Slovenije. Dekleta druga, fantje tretji V zadnjem kolu klubskega prvenstva mladih do 14 let je oslabljena ekipa ŠTK „(brez Črešnika) z 1:4 izgubila z ŽTK iz Maribora in v končni razvrstitvi osvojila tretje mesto. Bolj uspešna so bila dekleta, ki so v zadnjem kolu premagala vrstnice iz Novega mesta s 3:0 in na koncu osvojila drugo mesto. Za fante so v ligi nastopali Črešnik, Pavič, Napotnik, Lisac in Kaiser, pri dekletih pa Srebotnikova, Glušičeva in Memičeva. (A.B.) Trgovina ŠPORT AS ELEKTRONSKO NAPENJANJE LOPARJEV TENIS, SQUASH, BADMINTON Luliku zatajila sklopka V soboto je bil v Velenju in širši okolici rally za prvenstvo Sleovenije, ki je hkrati štel tudi za prvenstvo Hrvaške. Vzorno so ga izvedli člani AMTK Velenje, nastopilo pa je 50 posadk iz Slovenije. Hrvaške in Avstrije. Ob odsotnosti dolga leta najboljšega slovenskega voznika Braneta Kuzmiča in letošnjega trikratnega hrvaškega prvaka Žarka Šepetavca je bil glavni obračun med Silvanom Lulikom ter Goranom Popovičem (Hrvaška). Žal slovenskemu asu ni bila naklonjena sreča, zatajila je sklopka in s sovoznikom Matjažem Mihelčičem sta se morala zadovoljiti z drugim mestom. Tretja je bila posadka Pcljhan - Kacin iz Idrije, ki je po štirih preizkušnjah prevzela vodstvo v razvrstitvi slovenskega prvenstva, o prvaku bo odločala zadnja, peta.(vos) Lokostrelstvo Slovenski teritorialci na Golteh V soboto je 8.pokrajinski štab za teritorialno obrambo Celje na Golteh pripravil 2.lokostrelsko tekmovanje pripadnikov TO Slovenije. Prvo takšno tekmovanje je bilo lani v Logarski dolini in ga je zmotil prvi sneg, tokrat pa je tekmovalcem nagajal hladen dež na meji sneženja. Teritorialci so sicer vedno in na vse pripravljeni, vseeno pa razmišljajo, da bodo prihodnje tekmovanje vendarle pripravili v zgodnejšem času. Tudi tretje tekmovanje bo pripravil 8.pokrajinski štab, sicer pa njegov poveljnik Viktor Krajnc o pomenu lokostrelstva v TO in o tekmovanjih samih meni takole: "Lokostrelstvo je pri nas vse bolj priljubljena športna panoga in ima veliko privržencev tudi med pripadniki teritorialne obrambe. Zato smo se odločili, da s tem lepim športom nadaljujemo tudi v naših vrstah. Na letošnjem tekmovanje jc nastopilo veliko manj lokostrelcev kot lani v Logarski dolini. Razlog je v tem, da so lahko lani nastopili vsi pripadniki TO, letos pa to velja samo za stalno zaposlene v TO Slovenije. Sicer se teritorialci ukvarjamo z različnimi športi, lokostrelstvo pa je za nas še posebej pomembno. Vsak teritorialec se lahko znajde v različnih okoliščinah in pogojih delovanja, izurjenost v lokostrelstvu pa mu lahko pride v naravi ali v stvarni situaciji še kako prav. Upam, da bomo imeli prihodnje leto več sreče z vremenom." Rezultati - compound: l.Marušič (6.PŠTO), 23.Einfalt (8.PŠTO), 3.Rotar (51. ObmŠTO); prosto: l.Desnica (530.UC), 2.Brezovnik (410 UC), 3.Colja (4.PŠTO), instiktivno: l.Kotnik (4.PŠTO), 2.Jeglič (210.UC). 3.Strmčnik (51,ObmŠTO); ekipno: 1.530.UC, 2.410 UC, 3.4.PSTO. (jp) Namiznoteniške novice Odličen prvenec Novo sezono v slovenski namiznoteniški ligi so igralci ERE Tempa pričeli sijajno. Z rezultatom 4:3 so premagali odlično ekipo Scripta iz Škofij. Tekmo so odigrali na takoimenovani evropski način, ki zajema tudi igro dvojic. Blestel je Tadej Vodušek, ki je premagal oba nasprotnika, tretjo zmago pa prispeval z Urošem Slatinškom v igri dvojic. Četrto točko je prispeval Jure Slatinšek. (S.G.) -9---- ERA Šmartno : Primorje 1:2 (1:0) Ob točki v treh minutah Nogometašem ERE Šmartnega je v srečanju z enim od favoritov, Primorjem iz Ajdovščine, spodletelo v zadnjih minutah srečanja - v pičlih treh minutah. Pričeli so zelo podjetno in že v 3.minuti se je Žurej znašel sam pred gostujočim vratarjem, ki pa je njegov strel ubranil. Po nekaj napadih z obeh strani so domačini po strelu s kota povedli. strelec pa je bil Novak. Do odmora je bila tekma enakovredno, vendar brez pravih priložnosti. V drugem polčasu jc bilo bolj razburljivo. Že v 55.minuti jc slab sodnik Barlič iz Blagovice izključil Jcklina, osem minut zatem pa še gostujočega igralca. Ko je že vse kazalo, da bosta točki ostali doma, so gostje v 7,S.minuti najprej izenačili in tri minute kasneje dosegli še zmagoviti zadetek. Vsi napori domačinov v zadnjih minutah niso obrodili sadov, čeprav so v 90.minuti še zadeli vratnico, sta točki vendarle odšli v Ajdovščino. V nedeljo bodo Šmarčani gostovali v Sežani pri Tabor Jadranu. (J.G.) Ljubno : Odred 2:2 (1.0) S točko oboji (ne)zadovoljni V 4.kolu prvenstva na področju MNZ Celje so se Ljubenci doma srečali z Odredom iz Kozja in osvojili točko. Povedli so domačini v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so gostje najprej izenačili in z enajstmetrovko povedli, vendar je domačinom uspelo izenačiti. Sicer sta imeli obe moštvi še precej lepih priložnosti za zadetek, ki pa so vse ostale neizkoriščene. Tako so bili na koncu oboji s točko (ne)zadovoljni. V 5.kolu bo ekipa Ljubnega gostovala v Hrastniku. Liga "Škale 92" V zadnjem kolu bo še vroče V ligi malega nogometa "Škale 92" so odigrali predzadnje ligaško kolo, sklepni del z osmimi najboljšimi ekipami bo na vrsti od petka do nedelje, od 16.do 18.oktobra. Iz skupine A so se v sklepni del že uvrstile ekipe Wild boys, Kava bar Čuk in Mušketirji, četrtega udeleženca bo dalo prav zadnje kolo, kandidata pa sta ekipi Old Rabit's (21 točk) in Madlv(2o). Enak je položaj v skupini B. V sklepnem delu so že KMN Škale, Sportklub in Texas, zadnje kolo pa bo odločalo med ekipama Konovo Šalamon I (19) in Lipov list (18). Kegljanje - Pričetek nove sezone . Šoštanjski kegljači so se udeležili jesenskega turnirja, ki ga je v --- Žalcu organizirala celjska ekipa Metka. Prepričljivo so zmagali prvoligaši, Vabilo 113 lrtfFO kegljači Hmezada, drugi so bili Šoštanjčani, precej za njimi pa sta se J b uvrstili ekipi Metke in Rogaške. Prvenstvo se bo pričelo 24. oktobra, tekmovali pa bodo po novem sistemu, ki bo kegljanje še bolj popestril in na kegljišča privabil več gledalcev, prav tega pa si v šoštanjskem klubu najbolj želijo. Ustanovili squash klub Ze pred časom so ljubitelji squasha iz Velenja in drugih krajev pričeli izkoriščati svoj prosti čas za igranje te vse bolj priljubljene igre. l isti, najbolj zagnani, imajo na igrišču v Bevčah rezervirane celoletne termine, vse več pa je klubov iz raznih športnih panog, ki v svoj vadbeni program vključujejo tudi to igro. Vse to je najbolj zagnane pripeljalo do spoznanja, da so pričeli resno razmišljati o ustanovitvi kluba. To idejo so pred nedavnim tudi uresničili in ustanovili squash klub Velenje. Predsednik in podpredsednik kluba sta Sandi Vihar in Igor Pečovnik, med ostanovitelji pa so tudi mnogi znani Velenjčani. Zadali so si tudi prve naloge. Organizirali bodo redno vadbo vsem tekmovalcem in omogočili vadbo vsem rekreativcem; sodelovali bodo na vseh državnih in drugih prvenstvih in tekmovanjih in začeli z delom z mladinskimi sevvlekcijami. Squash je prav gotovo igra za vse generacije, ne glede na starost in spol, zato se velja prepričati. Za opremo ni treba skrbeti, saj jo priskrbi ali posodi klub v Bevčah 8 d, kjer se lahko vsak dan rekreirate in tudi včlanite, saj si s tem pridobite dodatne ugodnosti. Topolšica 3. mali maraton za praznik Letošnji 3.mali maraton, ki bo 17.oktobra v Topolšici, bo posvečen prazniku občine Velenje, sicer pa bo ta tradicionalna tekaška preizkušnja štela tudi za lovoriki "kaveljc in korenina" in za pokal Gorenja za leto 1992. Organizator tekmovanja je Gorenje Naravno zdravilišče, ki je izvedbo zaupalo Gorenjevemu športnemu društvu in tekaški sekciji. Pričakujejo okrog 3oo udeležencev iz vse Slovenije, Hrvaške in Avstrije, prijave sprejema tekaška sekcija Gorenje, Partizanska 12, 63320 Velenje, do 15.oktobra. Še to: start bo ob 15.uri pred hotelom Vesna, proga pa kot vedno poteka do Lajš, prerko Raven ter mimo Gaberk in Šoštanja nazaj v Topolšico. (TK) V mali dvorani Doma kulture v Velenju so pričeli z novim ciklusom trimesečnih začetnih in nadaljevalnih tečajev joge. Vadba poteka vsak torek od 18.do 2o.ure. Prvo uvodno predavanje z vpisom je bilo 6.oktobra, drugo in prav tako z vpisom, pa bo 13.oktobra. To pa je prva borbena vrsta ZA RAZVEDRILO 8. oktobra 1992 PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA Skupščine občine Velenje NAGRADE: 1. 5.000,00 SIT, 2. 4.000,00 SIT, 3. 3.000,00 SIT, 4. 2.000,00 SIT, 5. 1.000,00 SIT Rešeno križanko, izrezano iz Našega časa, pošljite vključno do ponedeljka, 12. oktobra 1992, na naslov: NAŠ ČAS, Foitova 10, Velenje (za nagradno k^žanko) ali pa jo prinesite kar v naše uredništvo. Imena nagrajencev bomo objavili v Našem času dne 15. 10. 1992. ČCTftTCI 8. oktobra ( Pot skozi pekel, amer. vojni film. 0.25 Čas v sliki. 0.30 Sestanek, franc. film. 1.50 Poročila. 1.55 Tisoč mojstrovin. 10.25 Batujina škatlica. 10.50 Jakec in čarobna lučka. 11.0 Analitična mehanika; Angleščina; Muzzy, angleščina za najmlajše. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 15.30 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Eba in Didrik, švedska nadaljevanka. 17.35 Živ žav. 18.28 Že veste..... svetovalno izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Žarišče. 20.36 Tva-riete. 21.40 Tednik. 22.30 Dnevnik 3, vreme, šport. 23.10 Sova: Dragi John; Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka. 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Otroški šov. 9.30 Hotel. 10.20 Sreča je kot ptič, ponovitev igre. 11.55 Kolo sreče. 12.45 Borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo srče. 20.15 VVolffov revir, serija. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.50 Poročila. 23.00 Križarjenje, kriminalka, 1979 (Al Pacino, Paul Sorvino). 0.55 MacGyver. 1.45 Akutno, ponovitev. mmmmmmmrn rtl plus 16.45 Sova, pon 18.00 Regionalni pro-grami-Koper. 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica. 20.30 Po sledeh napredka. 21.30 Umet. večer: Lojze Lebič, portret. 22.10 Koncert Simfonikov RTV: I Lebič: Oueensland mu-sic, posnetek. 7.00Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 11.15 Angleščina. 11.30 Smogovci. 12.00 Točno opoldne, poročila, Beverly Hills Buntz. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Ford, nanizanka. 15.45 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Učimo hrvaško: Ivan Ran-ger. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Znanstveni pogovori. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.05 Poslovni klub. 20.45 Izbor iz Top cup. 21.30 Ekran brez okvirja: 750 let Zlate bule 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. TV fiVSTRI J fil 9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstrija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Številna družina, serija. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Kjer stari gozdovi šumijo, film. 12.00 Rastlina proti lakoti. 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Sinha Moča. 14.00 Dom za živali, serija. 14.45 Papagajski potapljač. 14.55 Močvirja. 15.00 Otroški spored. 15.30 Am dam des. 15.50 Črni blisk. 16.15 Otroški kulturni klub. 16.30 Nasveti. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Macgyver, serija. 19.30 Čas v sliki 20 15 Malo znana Avstrija. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva. v živo 11.30 Družinski dvoboj 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara (881). 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Angel za Felixa 21.15 Klic v sili. 22.15 Kako prosim? 23.15 Gottschalk. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Baretta. 1.30 Quincy. pro 7 5.40 Vegas, Fliper, Trick 7. 10.15 Gor in dol, komedija, 1959 (Michael Craig). 12.00 Ceste San Francisca. 12.55 Bili Cosby. 13.30 Perry Mason. 14.25 Dirty Tiger, ponovitev filma. 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Požar v 37. nadstropju, akcijski, 1991 (Lisa Hartman, Peter Scolari). 22.20 Special Squad. 23.20 Krvavi Valentin, grozljivka, 1981 (Paul Kelman. Lori Hailier). 1.10 Polnoči klici. 2.10 Poslednji tango v Parizu, ponovitev. super channel 6.00 Super shop. 7.00 Finance, mix. 11.30 Denar in politika 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 1.30 Evropski film. 22.00 Novice. 22.30 Financial Times 23.00 Death Race 2000, znanstveno fantastični, 1975 (David Carra-dine) PCT6K 9. oktobra mmmm 10.00 Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka. 10.30 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 10.50 Po sledeh napredka, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 15.25 Umet. večer: Lojze Lebič, portret, ponovitev. 16.20 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Tok tok, oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angl. nadalj. 21.25 Oči kritike. 22.15 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Roseanne, amer. naniz.; Poštenjaka in lumpa, amer. naniz.; Alberto ex-pres, franc. film. umra™« 16.45 Sova, pon. 18.00 Regionalni program—Maribor. 1.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Besede, besede. besede, tv igrica. 20.30 Slovenski magazin. 21.00 Studio city 22.00 Slavnostni koncert Ljubljanskega okteta, posnetek. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 7.05 HM, humor, nanizanka. 10.00 Poročila. Tv šola. 12.00 Poročila Beverly Hills Buntz. nanizanka. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko. 14.50 Ford, nanizanka. 15.45 Unprofor 16.00 Poročila. 16.05 Nemščina 16.35 Malavizija, Beverly Hills, za otroke. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Morje. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.05 Filmski večer: Vila orhideja, hrvaški film. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. ,TV fi VSTRI Jfi 9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstrija. 9.30 Ruščina. 10.00 Pustolovci, nova serija. 10.25 Čas v sliki da capo 10.30 Enakost ne pozna barve, 2. in zadnji del ameriškega filma 12.15 Predsednik, pon. dokumentarca 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča (20). 14.00 Dom za živali, serija 14.45 Mladi glasbeniki v stiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Črni blisk. 16.15 Zoom, približevanje slike. 16.30 Vif-Zack. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 1805 Mi 1830 MacGyver, serija 19.30 Čas v sliki 20 00 Šport 20 15 Nerešeni akti XY, kriminalna policija prosi za pomoč. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi po strani. 21.35 Clevelandski Indijanci, komedija. 23.20 Čas v sliki. 23.25 Večerni šport. 23.45 Nerešeni akti, odmevi. 23.55 Skrivnost rumenega groba, film 1 30. Poročila. SOBOTI! 10. oktobra Mož, ki je premagal strah, kriminalni film. 1.20 Poročila (teletekst). 1.25 Ex libris. 1.30 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV [SATELITSKA TV sat 1 8 30 Sosedje. 9.05 Pozor, kamera 9.30 Hotel 10.15 VVolffov revir, ponovitev. 11.05 U Meyer: Ugovarjam! 11 55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Policijska akademija 2, policijska komedija, 1985 (Steve Guttenberg, Bubba Smithj 22 00 Ekspres v pekel, akcijski, 1985 (Jon Voight, Eric Roberts) 23.55 Novice. 0.00 Dekleta, ki pridejo v Muenchen, erotični 1972. 7.35 Radovedni Taček: Sonce. 7.50 Lonček kuhaj: Izdatne musli. 8.00 Modro poletje, serija, pon. 9.00 Klub Klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 14.30 Tednik, pon. 15.20 The Actrees, amer. film. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Vi-zionarji, serija, pon. 18.00 Prisluhnimo tišini. 18.30 Dober tek!, kuharski nasveti Paula Bocuseja. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Križkraž. 21.35 P. Yeldham: Zasebna vojna za Lucindo Smith, avstral. nadaljevanka. 22.25 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Murphy Brown amer. nanizanka; Poštenjaka in lumpa, amer. naniz.; Ants, ameriški film. sat 1 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum 13.05 Sanjsko potovanje: Ča-škoslovaška. 13.35 Dr. Kulani. sin z otoka, serija (Richard Chamberlain). 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Domišljavi doktor, komedija, 1963 (Fritz Remond) 16 30 Svet živali. 17.00 Srce je adut. 17.30 Besedna igra (Mike Krueger) 18.00 Nogomet 18.25 Opice. dokumentarec. 19.20 Novice. 19 30 Kolo sreče 20 15 Goljat, senzacija pred 40 leti. drugi del filma (Mark Harmon) 22.00 Jux in Dallerei 23.00 Vroče poželenje, erotični, 1985. rtl plus rtl plus 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Večne težave s »prfok-som», komedija, ob prvi obletnici smrti Roya Blacka. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Ko moja draga tolče po bobnu, komedija, 1971 (Roy Black, Uschi Glas). 21.45 Roy Black special. 22.15 Rdeča luč, gostilniški šov. 23.15 Gottschalk. pro 7 10.10 Črna Lorelei, kriminalka, 1959 (O. W. Fisher). 11.55 Ceste San Francisca. 12.50 Mr. Belvedere. 13.20 Per-ry Mason. 14.15 Ogenj na 37. nadstropju, ponovitev. 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.35 Bili Cosby. 18.05 Max Monroe. serija. 20.00 Dnevnik. 20.15 Rešitev Jessice McClure, po resničnem dogodku, 1989 (Patty Duke, Beau Bridges) 22.10 Mike Hammer. 23.15 Umreti in pustiti umreti, kriminalka, 1990 (VVings Hauser). 1.00 Jake in McCabe. H'1-JM-liM.'l.'N 13.30 Novice. 14.00 Tabloidne novice, črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby) 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Znanost. 22.00 Novice. 22.30 Financial Times. 23 00 Priporočilno pismo, klasični, 1938 (Adolphe Menjou). 14.35 Tok, tok. pon. 16.30 Sova, pon 17.45 Poglej in zadeni. 18.30 Domači ansambli: Gorenjci. 19.00 Gozdarska hiša Falkenau, serija. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Resna glasba 20.30 Adieu Poulet, franc. film. 21.55 Tračarije v živo. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Šolski program. 12.00 Vesti. 12.05 Bever-ly Hills. otroška nanizanka. 12.50 Alo, alo, hum. nanizanka. 13.15 Slika na sliko. 14.00 Vesti. 14,05 Pozdravi iz domovine. 14.30 Izbrali ste, poglejte. 16.00 Vesti. 16.10 Iz stare skrinje. 16.55 Slikica. 17.05 Risanka. 17.30 Oddaja o TV. 18.00 Vesti. 18.20 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.20 Legenda o črncu Charlieju, amer. film 22.00 Dokumentarna oddaja. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstrija. 9.30 Malo znana Avstrija 10.30 Kako ukrademo milijon, komedija. 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Kaj se dogaja z VVillijem?, komedija. 15.00 Zaščitene kmetije (Koroška). 15.30 Risanke. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Knjiga o džungli. 17.30 Risanka 17.35 Knjižna polica. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Podoba Avstrije. 18.30 McGyver, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Mednarodni cirkuški festival v Veroni. 22.05 Zlata dekleta, serija 22 30 Bilbao Blues, kriminalka 23.55 Čas v sliki. 0 00 6.00 Otroški spored. 10.00 Peter Pan, Captain Planet. Robocop. 12.35 Michel Vailant. 13.00 Želve. 13.30 Win-spector ali prenos tenisa, če bo igrala. Grafova. 14.00 Ameriški gladiatorji. 15.00 Knight Rider. 15.55 A-team. 16.50 21, Jump Street. 17.45 Cena je vroča 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Beverly Hils, 90-210. 20.15 Ljubezenska spoved, kmečka burka. 22.00 Planšarka, zabavni spored. 23.00 Erotični filmi po želji: Zapeljevanje. 1979; Raport, 1973, in Ema-nuela. 1976. 0.30 Pohlep in strast, erotična kriminalka, 1989. pro 7 5.55 Mr, Belvedere, Milje prahu. 9.00 Črna Lorelei, ponovitev filma. 10.45 Rešitev Jessicer McClure, ponovitev filma. 12.25 Mini Max. 12.55 Povsem normalno. 13.25 Max Monroe. 14.15 Bili Cosby. 14.45 Loterija, serija. 15.35 Nismo angeli, komedija, 1955 (H. Bo-gart, Peter Ustinov). 17.30 Blagoslovljeni par. 18.35 Robur, gospodar sveta, pustolovski, 1960 (Vincent Priče, Charles Bronson). 20.00 Dnevnik. 20.15 Afriški lev, pustolovski, 1987 (Brooke Adams, Brian Dennehy). 22.30 Komanda št. 5, akcijski, 1985 (Stephen Parr). 0.30 Simon Templar. 1.40 Krvavi Valentin, ponovitev grozljivke. EEUBEma 14.00 Najstniški magazin. 14.30 Eco rekord. 15.00 Potovalni magazin. 16.00 Divja Amerika 16.30 Fokus. 18.30 Video moda. 19.00 Detour, melodrama, 1945. 21.30 Evropski film. 22.00 Novice. 23.00 Tednik. 0.00 Hiša groze, grozljivka, 1965 (C Lee) iywvvyywvwwiw»wiAJUuuuuuuui^^ VVagner za začetnike. 21.55 Vizije. 22.00 Hladne roke, drama. 23.20 Razprava o drami Hladne roke. 0.30 Zvočna slika filmske legende. 1.05 Poročila. PON€D€U€K 12. oktobra 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 21.08 Mojstrsko khanje. 21.15 Miami Vice. kriminalka. 22.10 Zbogom, Rosen-heim, film. 23.55 Čas v sliki. 0.00 V roki močnejšega, film 1.20 Poročila (teletekst). 1.25 Tisoč mojstrovin. TOACK 13. oktobra Pogledi po strani. 21.15 Zore, mož brez meja, uvod vnovo serijo. 22.45 Bleda ženska pisava, tv film. 0.45 Čas v sliki. 0.50 Nočni sokol, kriminalka. 1.35 Poročila SATELITSKA TV 9.25 Eba in Didrik, Šved. nadalj. 9.50 Živ žav. 10.35 Naša pesem '92. 11.05 Kronika, serija, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 12.55 Begunci, tu z nami. 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Domači ansambli: Gorenjci pon. 15.40 Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, rus. serija. 17.00 Dnevnik 1.17.10 The Rose and Jackal, amer. film. 18.50 Tv mernik. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Zdravo. 21.35 Čudoviti svet mineralov, serija. 22.05 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Ameriške video smešni-ce; Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka. 14.40 Sova, pon. 16.00 Športna nedelja. 19 30 Dnevnik BiH 20.00 Video-godba. 20.35 Brazilska trilogija: Pernate puščice. dok.~s5tf|37 21.25 Mladen Kerstner: Dirigenti in muzikanti 22.20 Mali koncert: Oto Vrhovnik 22.30 Športni pregled. 8.45 Slika na sliko. 9.30 Narodna glasba. 10.00 Vesti. 10.05 Dogodivščine Toma Sawerya in Hucklebberya Finna. 10.30 Nedeljski živec. 11.30 Hišni ljubljenci. 12.00 Vesti. 12.05 Plodovi zemlje. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Simon Lesh Nuages, film, 15.00 Opera Box. 15.30 Rudi Carell. 17.05 Risanka 17.15 The Charlet Pimpernel, film. 18.50 Risanka. 19.15 Tv fortuna. 19.30 Dnevnik. 20.05 Duka Begovič, domača dramska serija. 20.55 Kronika varaž-dinskih baročnih večerov. 21.40 Zaljubljeni v Lidijo, nanizanka. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. TV fiVSTRI Jfi, 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura. 9.30 Katoliško bogoslužje (Modling). 10.15 Nova Gvineja, otok za oblaki, 2. del. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik in vreme za teden dni. 12.20 Delavnik: Poseben dan, pon. 13.00 Čas v sliki. 13.20 Pustolovci, serija. 13.35 Vedno te presnete ženske, komedija. 15.10 Magija in akrobatika. 15.30 Otroški spored. 15.35 Octopus, kviz. 16.15 Ena, dve ali tri, uganke. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Parada uspešnic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. sat 1 6.25 Otroški spored. 10.40 Goljat, ponovitev 2. dela. 12.25 Kino. 12.45 Poročila. 12.50 Zdravje. 13.20 Moško gospodinjstvo. 13.50 Enterprise. 14.50 Črni blisk, serija. 15.20 Povsem nora višja sestra, komedija, 1972 (Sidney James). 17.00 Tarzan (Wolf Larson). 17.30 Kopališki mojster, serija. 18.30 Nogomet pred srečanjem Nemčija— Mehika. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Heino, zakaj je na Renu tako lepo. 22.00 Pogovor v stolpu. rtl plus. 6 00 Otroški spored. 8.30 Yogi. 9.45 Mini zvezde 1992. 10.05 Mož iz Atlanti-sa. 11.00 Boragora, serija. 12.00 Tropi-cal heat. 13.00 Moj oče Zunajzemljan. 13.30 Musterjevi ali tenis, če bo igrala Grafova. 14.00 Dvojni agent, pustolovski 1987 (Michael McKean). 16.00 A-team. 17.00 North Shore, film o de-skarjih, 1987 (Matt Adler). 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Podelitev krone za narodno glasbo. 21.55 Spiegel TV. 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night. 0.00 Kanal 4. 0.55 Zunajzemljan, pon. 9.10 J Malik: Žogica Marogica. 10.10 J. Mortimer: Odloženi raj, pon. 11.00 Tv mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 15.50 Slovenski magazin, pon. 16.20 Dober dan, Koroška, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Noč. 17.20 Bratovščina Sinjega galeba. 18.00 Oscar Junior. 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Werner Fend: Moja knjiga o džungli, serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.35 Dosje. 21.20 Mala nočna glasba, drama MTV. 22.15 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Brooklynski most, naniz.; Poštenjaka in lumpa, amer. naniz.; Ameriška kronika, dok. serija. SATELITSI^A TV SATELITSKA TV sat 1 6 00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Svet živali 9.30 Enterprise. 10.20 Heino, ponovitev. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje, Hotel. 16.00 Mac-Gyver 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Moj dragi, pridi z menoj na morje, domovinski, 1959 (Renate Evvert, Monika Dahlberg). 23.00 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 V spomin Vilemu Flusserju, 2. del. 0.10 Filmski ustvarjalci. 0.25 MacGyver. :gyve lota. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Krompir v omaki, serija. 21.10 Vodnik po operi: pro 7 5.20 Povsem normalno, Kraljestvo divjih živali. 8.20 Prva zmaga, vojni, 1965 (John Wayne, Kirk Douglas). 9.55 Prva zmaga, drugi del filma. 11.20 Mini Max. 11.50 Bili Cosby. 12.20 Blagoslovljeni par. 13.20 Zvezde in živali. 13.30 Kraljestvo divjih živali. 14.30 Zadnji prijatelj, komedija, 1969 (Fernandel). 16.10 Pri sedmem sončnem vzhodu, vojni, 1964 (VVilliam Holden, Capucine). 18.30 Hardcastle in McCormick. 19.30 Reporter, raziskovalna poročila. 20.00 Dnevnik. 20.15 Ljubezen je več kot beseda, drama, 1988 (Don Johnson, Susan Saradon). 22.20 Zasledovanje, drama, 1965 (Marlon Brando, Jane Fonda, Robert Redford). 0.40 Simon Templar. super channel 7.00 Super shop, mix. 11.00 Religija. 13.30 Jutrišnji svet. 14.00 George Van-derman. 15.30 Turistični magazin. 16.00 Evropski žurnal. 16.30 Prosuper-bikes 1992. 17.30 Športni šov. 18.00 Video moda. 19.00 Financial Times. 19.30 Evropski magazin. 20.00 Zmagovalci 2, drama, 1974 (Joe Stevardson). 15.25 Oči kritike, pon. 16.15 Sova, pon. 17.30 Športni dogodek, pon. 18.00 Regionalni programi Ljubljana. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik. 20.00 Pari, tv igrica. 20.30 Gospodarska oddaja: 10000 obratov. 21.00 Sedma steza. 21.30 Ljubezen popoldne, film. 23.05 Skate TV. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, FM, hum. nanizanka. 10.00 Vesti. 10.05 Tv šola. 11.30 Jaz, lutkar: Branko Stojakovič. 11.45 Mala kinoteka. 12.00 Vesti, be-verly Hills Buntz, nanizanka. 13.30 Monofon. 14.00 Vesti. 14.05 Slika na sliko. 14.50 Poletel bom, nanizanka 15.40 Unprofor. 16.00 Vesti. 16.05 Učimo se hrvaško. 16.35 Malavizija: Dogodivščine Toma Sawerya in Huckle-berja Finna. 17.30 Hrvaška in ljudje. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.05 Zunanjepolitična oddaja. 20.50 Beyond the Reasonable Doubt, film. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. TV fiVSTRI Jfi 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstrija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 Pustolovec (3). 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Kaj se dogaja z VVillijem?, komedija. 11.50 Po stranskih poteh po Švici. 12.00 Nočni studio. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Dom za živali, konec serije. 14.45 Cestne železnice: Mallorca. 15.06 Risanka. 15.30 Am dam des. 15.00 Črni blisk. 16.15 Strelovod. 16.30 Ding Dong. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Mi. 18.30 MacGyver, serija rtl plus- 8.50 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep (556). 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren (133). 13.20 Santa Barbara (883). 14.15 Springfieldova zgodba (1560). 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv. 19.45 Dobri časi. slabi časi. 20.15 Columbo: Dvojni udarec, kriminalka, 1973. 21.45 Na življenje in smrt. 22.45 Kulturni magazin. 23.15 Gottshalk šov. 0.00 Tropical heat, pon. pro 7 5.20 Planet velikanov, Trick 7, Loterija. 10.00 Robur, ponovitev filma. 11.35 Hardcastle in MicComick. 12.30 Reporter, ponovitev. 13.00 Shortlist 13.15 Agentka s srcem. 14.10 Afriški lev, ponovitev filma. 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20 00 Dnevnik 20.15 Kot v starih časih, komedija, 1980 (Goldie Hawn, Chevy Chase), 22.20 Televizijsko nasilje, kriminalka, 1981 (Morgan Fairchild, Michael Sar-razin). 0.15 Vojna svetov. HlUj-HIM.TIJ« 9.00 Channel E 11.00 Fokus. 12.30 Financial Times 13.30 Japonsko gospodarstvo. 14.30 Črna serija. 16.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Eco rekord. 22.00 Novice. 22.30 Financial Times. 23.00 Obtožen umora, melodrama, 1957 (Vera Ralston). 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Analitična mehanika, Sedma steza, Prisluhnimo tišini, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 15.10 Ljubezen popoldne, film, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Lonček kuha: Hamburger. 17.20 Zvernice iz Rezije. 17.40 I dekleva: Po belih in črnih tipkah. 18.10 Den-ver, poslednji dinozaver, nanizanka. 18.40 Alpe—Donava—Jadran. 19.30 Dnevnik 2. 20.35 Osmi dan. 21.25 Novosti založb. 21.40 Skupna dežela, ameriška nadalj. 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Poslovna borza. 23.00 Sprehodi po stari Ljubljani. 23.30 Sova: Svež veter v starem gradu, Poštenjaka in lumpa. IV \rrvj/Si«f§ 14.35 Dosje, pon. 15.15 Sova. pon. 16.50 Svet poroča. 17.30 Slovenci v zamejstvu 18.00 Regionalni programi Koper. 19.00 V službi rock'n'rolla 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Pari, tv igrica. 20.30 Glasba, shovv in cirkus. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, pon. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, FM, humo-ristična nanizanka. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Mali svet. 12.00 Poročila. Beverly Hills Funtz, nanizanka. 13.30 Monofon. 14 00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Poročnik in njegov sodnik, nanizanka, 15.50 Unprofor. 16 00 Poročila. 16.05 Učimo se o Hrvaški. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 In tega leta. . 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Kokain, evropska zveza, avstrijski dokumentarec. 21.00 V ospredju. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. TV fiVSTRI Jfi T 9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Austri-ja. 9.30 Angleščina za naprednejše 10.00 Pustolovec (4). 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Vedno te presnete ženske, komedija. 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča (22). 14.00 Kobra, prevzemite, serija. 14.45 Mladi glasbeniki pred študijem. 15.00 Otroški spored. 15.05 Živalski magazin. 15 30 Am dam des. 15.50 športna abeceda: Košarka 16.15 Detektivi za okolje 16.30 Ga-meshovv. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 V ledu in snegu pred sto leti. 21.00 Naredi sam. 21.07 sat 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Sreče je adut. 9.30 Narodna glasba, ponovitev. 10.20 Moj dragi, pridi z menoj na morje, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Karate Kid 3, akcijski, 1089 (Ralph Macchio). 22.20 Oddaljeno grmenje (Distant Thunder), vojno akcijski. 1988 (John Lithgovv, Ralph Macchio). 0.25 MacGyver. 1.20 Na begu. rtl plus 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kolegi kolegi, Linda de Mol 21.15 Zore, serija. 22.15 Explosiv, vroči stol (Olaf Kracht). 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Red in zakon. 1.00 Grozno prijazna družina. pro 7 5.15 Planet velikanov, Trick 7, Max-vvell. 9.55 Nismo angeli, ponovitev komedije. 11.55 Ceste San Francisca. 12.50 Bili Cosby. 13.20 Harry Fox, serija. 14.10 Ljubezen je več kot beseda, ponovitev filma. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Prišli so do Cordure, vestem, 1959 (Gary Cooper, Rita Hayworth). 22.25 Polnočni klici 23.20 Noč pošasti, kriminalka, 1989 (Erik Estrada, Kathrin Lautner). 1.00 Simon Templar. 2.15 Pri sedmi zori, ponovitev filma. super channel 6.00 Super shop. Financial Times. 11.00 Potovalni magazin. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Media Europe 22.00 Novice. 22.30 Financial Times. 23.00 Celovečerni film. Kdor išče, ^ ta najde! l%f0 SftCDH 7/5. oktobra 10.00 Bratovščina Sinjega galeba, ponovitev. 10.30 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev. 11.00 J. A. Lukas: Skupna dežela, ameriška nadaljevanka, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 14.50 Omizje, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub Klobuk, oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.35 Film tedna: Moje ime je Bili W„ ameriški film. 22.20 Dnevnik 3, vreme, šport. 22.50 Sova: Radio FM, ameriška nanizanka; Poštenjaka in lumpa. 15.50 Osmi dan, pon. 16.40 Sova, pon. 18 00 Ragionalni programi — Maribor 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Športna sreda. 21 00 Koncert kvarteta trombonov Slokar I M .... I II .. .. .I I . rt' 7.00 Dobro |utro. Hrvaška. FM. humoristična nanizanka. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Lokviči, risanka 12.00 Poročila, Beverly Hills Buntz 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko 14.50 Poročnik in njegov sodnik, nanizanka 15.50 Unpro-for. 16.00 Poročila. 16.05 Učimo se o Hrvaški. 16.35 Malavizi|a. 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila. 18.05 Moja knjiga o džungli 18.25 Risanka. 18 35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 2005 Švedski film. 22.35 Dnevnik. 22.30 Slika na sliko. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstrija 9.30 Francoščina 10 00 Pustolovci (5). 10.25 Čas v sliki da capo. 10 30 Ljubosumnost po italijansko, italijanski film. 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13 35 Sinha Moča (23). 14.00 Kobra, prevzemite kriminalka. 14 45 Družina Meier, pričetek nove serije v desetih delih. 15.00 Otroški spored 15 05 Niklaas. fantič iz Flandriie, risanka 15.30 Rožnati dežnik. lutke. 15 50 Črni blisk, zgodbe o dirkalnem kon|U. 16 15 Dobro glej! 16.20 Znane osebe pripovedujejo pravljice. 16.30 Mini kviz. 17 00 Mini Čas v sliki 17 10 Spored po željah. 18 00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Macgyver. serija. 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport. 20.15 Zabloda srca, angleški film. 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Zore, mož brez meja. kriminalna serija. 22.40 Bleda ženska pisava, 2. in zadnji del tv filma 0 45 Čas v sliki 0 50 Žarišče Alžirija, ameriški č/b film. 1953. 2 05 Poročila (teletekst). 2.10 Tisoč mojstrovin. I SATELITSKA TV sat 1 600 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Hotel. 10 00 Karate Kid 3. ponovitev filma 11.55 Kolo sreče 12 45 rv-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, sosedje, Hotel 16 00 MacGyver. 17 05 Pojdi na vse 18 15 Bingo 18 45 Poročila 19 00 Nogomet 19.20 Kolo sreče 20 15 Poročna vročica ljudska igra 2200 Akutno, afere, analize. 22 30 Schreinemakers v živo. 23.35 Poročila 23 40 Vaba za 300 milijonov, kriminalka, 1970 (Ottavia Piccolo, Mario Adorf Senta Berger) 1.20 MacGyver ponovitev rtl plus 7 00 Dobro jutro. Nemčija. 8.50 Ovven Marshall 945 Bogat in lep (558) 10 10 Dr Welby 11 00 Viva 11.30 Družinski dvobo| 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 1320 Santa Barbara 14 15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18 45 Poročila. 19.15 Explosiv 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Umor je njen hobby, serija, 1984 (Angela Lansbury). 22.15 Stern TV 23.15 Gotschalk šov. 0 00 Ninja policisti. 5.20 Maxwell. Trick 7. 9.55 Zgodba o McConellu, vojni. 1955 (Alan Ladd). 11.50 Ceste San Francisca. 12 45 Bili Cosby. 13.15 Colt za vse primere (Lee Majors) 14.10 Kot v starih časih, ponovitev komedije. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca (Michael Douglas) 20.15 Matlock, dnevnik popolnega umora kriminalka, 1986 (Andy Griffith Kene Holliday). 22 05 Jake in McCabe 23.05 Cash. kriminalka. 1967 (Guen-ther Stoli, Leon Askin). 0.55 Vojna svetov. 1.55 Noč pošasti, ponovitev filma. TT TI J HIH.TN« 6.00 Super shop, mix. 9.00 Channel E. 12.00 Poslovnost. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13 30 Novice 14 30 Črna serija. 17.00 V živo 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija 2000 vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice 21 30 Fokus 22.00 Novice 22.30 Financial Times. 23.00 Film o Elvisu, drugi del. A., Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 8. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. PETEK, 9. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 15.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 10. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 11. OKTOBRA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50, 16.50 epp sporočila), 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.30 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 12. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 13. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 14. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje. kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 18.30 Živ žav. 20.00 24.00 Program Alfa Radia Velenje. Vpis otrok v prvi razred osnovne šole Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1986 do 28. februarja 1987. Na vseh osnovnih šolah v občini Velenje pričakujemo vas in vašega otroka v torek, 13. 10. 1992 in sredo, 14. 10. 1992. Otroke bomo vpisovali v času od 9.00 do 11.00 in od 14.00 do 17.00 ure. Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o pripravi otroka na šolo in o njegovi vključitvi v šolo. S seboj prinesite: otrokov »Izpisek iz rojstne matične knjige«, potrdilo o državljanstvu, svojo osebno izkaznico, da bomo izpisali uradne podatke o prebivališču otroka. Prosimo vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelavcem in znancem, ki imajo šoloobvezne otroke. Z vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli! OSNOVNE ŠOLE OBVESTILO V zdravstvenem zavodu Velenje — OE Splošno zdravstvo bomo tudi letos organizirali CEPLJENJE PROTI GRIPI in prvič tudi proti KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU. Da bomo cepi\o lahko pravočasno nabavili (uvoz iz Avstrije), prosimo vse zainteresirane, da se prijavijo pri lečečih zdravnikih, kjer bodo dobili tudi podrobnejše strokovne informacije in zvedeli tudi za ceno cepljenja. Zdravstveni zavod Velenje organizira v četrtek ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma v sklopu aktivnosti »SLOVENIJA 2000 IN RAK« predavanje in razgovor na temo »RAK ali kaj vse je potrebno vedeti in upoštevati za uspešno preprečevanje ter zgodnje odkrivanje rakavih obolenj«. Razgovor bo vodila dr. Žuber Aleksandra. Vljudno vabljeni. [ 1 l« M 1-1 1 ° I 1 1 DOM KliLTL'RE VELENJE Četrtek, 8. 10. ob 19. uri KEKEC - slovenski, mladinski film s predstavitvijo ustvarjalcev filma. Nedelja, II. 10. ob 10. uri v OTROŠKI MATINEJI KEKEC slovenski, mladinski film. Otroci, vragolije navihanega fantiča. ki ga vsi poznate, so še večje in lepše na velikem filmskem platnu' Ponedeljek, 12. 10. ob 20. uri v FILMSKEM GLEDALIŠČU OCE MOJE NEVESTE (Father of the bride) — amer. komedija. Režija: Charles Shyer. Vloge: Steve Martin (oče), Diane Keaton (mama), Kimberly Willi-ams (hči), Martin Short (bodoči zet). Izredno uspešna družinska komedija. ki pripoveduje o nezgodah očeta oh pripravah na poroko s vole hčerke edinke' ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA »LL« Stanetova 62, Velenje (za kinom) Tel.: 857-608 Trgovina z mešanim blagom Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-098 Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure. flVTO ŠKOUJANtC O avtostekla O rezervni deli O odkup poškodovani h vozil SCNTJUR, UL: 063/ 741 - 008 CCUC-TRGOVINA Mariborska 115, teL: 38 - 811 1 TOPLOTNA TEHNIKA TONK d„. Ljubljanska 15/b 63320 Velenje Telefon: (063) 851-210 (063) 853-495 Fax: (063) 853-674 ZAUPAJTE NAM Il\ PREŽIVELI BOSTE TOPLO ZIMO! (fl 8 s C »Naš čas« izdaja Casopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ CAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik). Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc. Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje. Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v četrtek. GOSTINCI, TRGOVCI, ZOR! OBRTNIKI. PODJETNIKI, PO- Potrebujete knjigovodske, računovodske, finančne storitve? POKLlClTE KNJIGOVODSKI SERVIS VELENJE 851-491' GROZDJE ZA PREŠANJE (RDEČE, BELO) po ugodni ceni v K K Ptuj, Tržnica Velenje NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV O BOUTIGUE GOSPODIČNA OD I. OKTOBRA ODPRT VES DAN: od 9. do 18. ure. Za malčka in mladostnika pestra ponudba hlač, kavbojk, college majic, toplih bund . .za ženske velika izbira tunik. Novo: nakup daril, ki jih po žel ji pri-kupno aranžirajo._ TRGOVINA ČEBELICA, Šoštanj, Aškerčeva 8 UGODNE CENE NASLEDNJIH ARTIKLOV: sladkor (50/1): 61.90 SIT. riž Splendor: 99.90 SIT/kg, bučno olje 398,50 SIT/I, VVeiser Riese: 618.60 SIT/3 kg. Lind 419,90 SIT/3 kg. laški rizling (zaščiten); 151,80 SIT/1 grajski rizling: 86.40 SIT/1. U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o. 63320 Velenje, KoroSka 37lb, tel (063) 854-321 tax: (063) 855-796 Dolžnikom ne moremo zagotavljati zanesljive ogrevalne sezone Nastopil je prvi teden meseca oktobra, obdobje, ko se vse pogosteje razpravlja o ozimnici in ogrevanju bivalnih prostorov. Porabniki toplotne energije in tople sanitarne vode na območju občine Velenje, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, skorajda ne poznajo prave problematike zagotavljanja ogrevne sezone, v primerjavi z gospodinjstvi, ki si morajo zagotavljati ogrevno sezono z individualnimi kurišči. Vsem odjemalcem toplotne energije iz sistema daljinskega ogrevanja je že vrsto let znan kriterij, da pričenjamo ogrevno sezono po 1. oktobru, ko pade srednja dnevna temperatura zraka, trikrat zaporedoma na ali pod vrednost (+ 12.0' C). Navedeni kriterij velja za vse odjemalce, ki še nimajo vgrajenih toplotnih števcev, kar je prisotno večinoma pri več-stanovanjskih objektih. Pri odjemalcih, ki imajo vgrajene, pregledane in prijavljene toplotne števce pa se prične ogrevna sezona po potrebi posameznega odjemalca. Poleg temperaturnega kriterija za pričetek ogrevne sezone pa želimo s tem člankom opozoriti vse naše odjemalce še na kriterij plačilne discipline, ki po zadnjih podatkih predstavlja izredno resno problematiko. Kljub najnižji ceni toplotne energije v Sloveniji, izredno visokem odstotku zanesljivosti oskrbe, ca. 7 % manjšemu številu reklamacij, kot v enakem obdobju leta 1991 in že drugič v tem letu zamrznjeni rasti cene toplotne energije, nam odjemalci toplotne energije dolgujejo ca. 35,000.000 SIT. Verjetno je vsem odjemalcem znano, da se morajo prevzete količine toplotne energije, podobno kot premog, drva, El-kurilno olje, zemeljski plin ali električna energija redno plačevati proizvajalcu oziroma dobavitelju tovrstnih energentov. V primeru nezmožnosti rednega plačevanja dobavljenih količin energije ni možno nabaviti vseh zgoraj navedenih energentov, razen po dosedanjih navadah, toplotne energije iz sistema daljinskega ogrevanja občine Velenje. Nenormalno nizka cena toplotne energije in neporavnane finančne obveznosti naših odjemalcev že močno ogrožajo redno in investicijsko vzdrževanje 258 MVV velikega energetskega sistema. iz programa novih naložb pa smo morali izločiti tudi izredno pomembne rekonstrukcije, ki bi že v kratkoročnem obdobju lahko zagotavljale racionalnejšo energetsko oskrbo. Aklivnosti izterjav po domovih in sodne izterjave so se izkazale kot neučinkovito sankcioniranje naših dolžnikov. Preostaja nam še zadnji možni ukrep, ki pomeni prekinitev dobave toplotne energije. Vsem odjemalcem-dolžnikom, bomo sporočili datum in uro prekinitve dobave toplotne energije, z normalno oskrbo pa bomo pričeli takoj, ko bodo dostavljena dokazila o poravnanih dolgovih! Posebnost dolžniške problematike predstavljajo porabniki v blokovni gradnji, kjer toplotne energije in tople sanitarne vode ne plačuje manjšina gospodinjstev. Zaradi manjšine dolžnikov bomo primorani prekiniti dobavo za celotni večstanovanjski objekt, kjer bodo nedvomno oškodovana vsa tista gospodinjstva, ki redno poravnavajo račune za komunalne storitve. Plačilno disciplino v večstanovanjskih objektih bodo morali odslej dalje zagotavljati stanovalci sami v sodelovanju s pooblaščenimi upravljalci po novem stanovanjskem zakonu. Upamo, da se vsi naši odjemalci toplotne energije zavedajo, da zaradi neporavnanih finančnih obveznosti močno ogrožajo obratovalno zanesljivost ogrevnega sistema in celo redno dobavo v zimskem času prepotrebne toplotne energije. Vsem rednim plačnikom komunalnih storitev se zahvaljujemo za sodelovanje. tel. 883 481,888 480 faz 881990 usfi&UtL ogUai., ocjHaa ir nal aai. martin c»ntnlno og^-unim ahktro mamnel d.o.o. BARVNI TV SPREJEMNIK ORBI-TER, star 3 leta, prodam. © 856-116. DVE BREJI KOZI in enega plemenskega kozla, prodam. Informacije na naslovu Frančiška Zaje, Slatine 38, Šmartno ob Paki. PREKLICU JEM MESEČNO VOZOVNICO Korotur Prevalje, številka 421, last. številka 14160 na relaciji Mislinja Gorenje. Gregor Krebl, Mislinja 231. PAR MLADIH PAVOV, PRODAM. © 850-607. HIŠO, GOSPODARSKO POSLOPJE, GARAŽO, 16 arov zemlje in vrt oh glavni cesti, z možnostjo preureditve za obrt. prodam. Joža Klančnik, Podgora 17, Šmartno ob Paki. TELICO S1MENTALKO, 6 mesecev brejo, prodam in kupim visoko brejo kravo simentalko. © 885-652. MANJŠE POSESTVO NA LEPI LEGI. v okolici Nazarij, prodam. ■3? 841-104. MANJŠO OPREMLJENO SOBICO Z VELIKIM BALKONOM, možnostjo kuhanja in telefonom oddam, samski zaposleni ženski. © 853-432 zvečer. PREKLICLJEM VELJAVNOST VOZOVNICE številka 4666/876, na relaciji Andraž--Gorenje, na ime Marija Šumljak, Andraž 5, Polzela. OŠKODOVANCI IGRE »CATCH THE CASH«, združimo se! Informacije po telefonu 855-537. UGODNO PRODAM POMIVALNI STROJ, hladilno skrinjo in štedilnik, 2 plin, 4 elektrika. Informacije od 8. do 14. ure, po ©0602/42-349. STAREJŠA UPOKOJENKA, je v ne del jo 4. 10. 92 med 9.15 in 9.30 uro ob župnijski cerkvi Šoštanj Florjan izgubila denarnico s svojimi prihranki. Poštenega najditelja prosi, da jo odda na postaji milice ali v župnišče Šoštanj. Poštenje bo nagrajeno. HRASTOV VINSKI SOD, 210-litrski in nerjavečo dvojno desno korito, ugodno prodam. © 850-159. ZANESLJIVA IN POŠTENA ŽENSKA, z lastnim prevozom, sprejme kakršno koli delo na domu ali na terenu. Cenjene ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Pridna in točna«. ZEMLJO 1330 m , z bungalovom, elektriko, sadovnjakom, !2 km iz Velenja, prodam. © 857-244. NEMŠKEGA OVČARJA, DRESI-RANEGA in mladiča starega 3,5 mesecev, prodam. Lojze Gorše. Gmajna 19 a. Slovenj Gradec. POMOČ PRI UČENJU in zanesljive inštrukcije iz matematike, fizike, mehanike za osnovne in srednje šole. ® 857-116 (Peter), OPREMLJENO TRGOVINO oddam v najem, v Velenju. © 851-295 od 19. do 18. ure. M.: 854 - 524, 854 - 745 ŽELEZNINA MARTIN Prešernov trg 5, Šoštanj, tel.: 881 ■ 307 IZJEMNO UGODNE CENE! BUTIK KAJA Mislinja 152 Šivanje po meri Tel: (0602) - 55-068 hu PRODAJALNA Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a TiL: 0602! 55-237 Občina Velenje Branko Blagotinšek, Velenje, Jerihova c. št. 9 in Tatjana Godec, Velenje, Šalek št. 93, Branko Novak, Velenje, Kersnikova c. št. I in Dragica Črep, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 43. TAKOJ ZAPOSLIMO DELAVCA, za strojno izdelovanje gumbov, — specialista na strojih Giusi. Plača po dogovoru. DOLEJŠI - MODNI GUMBI VELENJE, Žarova 24, © 858-540. MARIJA ŠPEGEL IZ MITE SPOROČA, da ho v nedeljo dne II. 10. 1992 prodajala kokoši nes-nice. ki že nesejo in so krmljene s koruznim šrotom, ob 9. uri pri Kolovtarju v Šaleku. Informacije dobite po © 0602-61-202. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE ORGANIZIRAMO 30 URNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA ZA OTROKE IN MLADINO • OSNOVE IN DOS • \VORDSTAR 7.0 • IZDELAVA KRIŽANK, : VIZITK . KOLEDARJEV, PLAKATOV • ZABAVNI PROGRAMI, RAČUNALNIŠKE IGRE TEČAJ BO TRAJAL OD OKTOBRA DO DECEMBRA, PO 3 URE TEDENSKO: INFORMACIJE IN PRIJAVE: 063 854- 539 PRIHAJA * ^ »RIBOMATERIJAL«EDINI ZASTOPNIK Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec Ludvik Škrabl rojen 2. 10. 1942 Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV ESO VELENJE Nehale so z delom pridne le roke, nehalo je hiti to zlato srce, nam pa spomin je ostal na dni. ko skupaj smo srečni bili. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta Ludvika Veternika 9. 9. 1915-27. 9. 1992 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem LESNE ŠOŠTANJ, GORENJE GA - Trženje, GORENJE NO - Pohištvo, ZUV, RLV - DO Mehanizacija. Hvala za izražena sožalja, za darovano cvetje, vence, sveče in darovane maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu dekanu Pribožiču in duhovnikoma Marjanu Veterni- ku in Mihu Hermanu za lepo opravljen pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo Ravenskim pevcem za odpete žalostinke, gospodu Hudo-malu za poslovilne besede ter RK Ravne. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Žena Marija, sinova Silvo in Milan ter hčerki Marina in Ivica z družinami ter zet Ante s Tonkom in Marijo. OBRTNIKI! računovodski sevis in vodenje vseh vaših poslovnih dogodkov po jodnejžih cenah! geslo: HITRO, NATANČNO in POCENII laforaocg«: 063/851-883 (•d 13. d« 16. vre) naju: gc N pooo«y*yrawvw>vwwxxxxxxxxxx»ooQ Dežurstva Občina Velenje: Zdravstveni dom — zdravniki: Četrtek, 8. oktobra — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Bola, nočni dr. Seher in dr. Zupančič Petek, 9. oktobra dopoldan di. Slavič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Janežič in dr. Kozorog Soboto. 10. oktobra in nedeljo, 11. oktobra - dr. Friškovec, dr. Žuber in dr. Lazar Ponedeljek. 12. oktobra dopoldan dr. Janežič. popoldan dr. Renko, nočni dr. Slavič in dr. Bola Zobozdravstvo: V nedeljo, 11. oktobra — dr. Danica Bakulič, od 8. do 12 ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. & NIKAR TAKO! Ml VAS NAUČIMO DRUGAČE. v torek dne 20 '0 orireiamo INTENZIVNI TEČAJ za UPORABO RAČUNALNIKA, namonjer računovodji, vodstvenemu delavcu, komercialistu, referentu, tajnici, učitelju ' .'Sakemu k s že : računalnikom povečati svoj uspeh v službi. : prijetno opremljen joinic c e n i r , ,'eier j ,as bomo nauči KAJ JE RAČUNALNIK IN KAKO SE UPORABLJA (DOS), KAKO IZDELATI USPEŠEN POSLOVNI DOPIS (WORDSTAR), KAKO NAREDITI SLIKE S TEKSTOM ZA PREZENTACIJO, PROSPEKT, DOKUMENTACIJO, NASLOVNICO. OGLAS ... (HARVARD GRAPHICS) Teoa d se jr*o udeležite doooidar 5 - 12 r 'o - 20 f o ne n 20 2', 22 m 25 '0'.—i :: da" Cena tečaja: 5.900 sit Pt.ia.-e BREZA Trg miaaost t ve'er e Si IZOBRAŽEVALNI CENTER BREZA L-*Lh~wkibitJki S^islc-mi DELAVSKA UNIVERZA VELENJE ORGANIZIRAMO TRIDNEVNI SEMINAR ZA SNEMALCE Z VIDEOKAMERO *V1DE0DELAVNIC0* OD 20. DO 22. 10. 92 OD 17. DO 20. URE. INFORMACIJE IN PRIJA VE: 063 854-53!» Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 9. oktobra do 16. oktobra — Franc Blatnik, dr. vet. med., Staneto-va 47, tel.: 857-875. Občina Mozirje Veterinarska postaja: Do II. oktobra Ciril Kralj, dr. vet. med.. Ljubno, tel.: 841-410. Od 12. oktobra do KS. oktobra -Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-769. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Vse tiste zainteresirane občane, ki so morda spregledali naše dosedanje razpise, obveščamo, da do 16. 16. 1992 sprejemamo prijave še za naslednje izobraževalne oblike: TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA TEČAJ AVTOGENEGA TRENINGA TEČAJ KUHANJA in za OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE Za tečaje .ŠIVANJA IN KROJENJA ter tečaje RAČUNALNIŠTVA pa sprejemamo prijave brez časovne omejitve. Naš naslov je: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, Velenje, Titov trg 2. Prijave sprejemamo tudi po telefonu na št. 853-576. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE ZAHVALA ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Blagotinška 25. 2. 1915-26. 9. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Rusu, govornikoma gospodu Gorograncu in gospe Zaleznikovi, duhovniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter častni straži upokojenih obrtnikov. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ela, hčerka Tilka, vnuka Boris in Vanda s Stanetom, brat Tone z družino in ostali sorodniki. ZAHVALA ob boleči in tragični izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica Jožeta Reberšaka iz Lepe njive pri Mozirju 9. 9. 1940-26. 9. 1992 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga prišli pokropit, nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in za druge namene. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi govornikoma, pevcem in gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Ana, hči Anica, sinova Gregor in Janez z družino ter sestre Marija, Lenka in Lojzka z družinami. Zeleni Velenja in Slovenije o možnih rešitvah problemov po zmanjšanju proizvodnje v rudniku in termoelektrarnah Za 1 -•■; IVI i* d -c IkS- Jiilul L V Velenjčanov Slovenija očitno ne jemlje dovolj resno in jim ne verjame, da mislijo z začetkom prihodnjega leta zapreti šoštanjske termoelektrarne in velenjski rudnik, je bila ena poglavitnih ugotovitev pogovora, ki so ga organizirali Zeleni Velenja , nanj pa povabili najvišje republiške predstavnike. Pogovor so pripravili že pred zadnjim zasedanjem skupščine, v četrtek, 24. septembra. Za Zelene alternative ni. Vztrajajo pri pred dvema letoma sprejetih zahtevah, da bo treba v šoštanjskih termoelektrarnah v kolikor do konca letošnjega leta čistilnih naprav ne bo, močno znižati proizvodnjo. Proizvesti bi smeli le 451 GWh elektrike, to pa bi pomenilo za velenjski rudnik le 700 tisoč ton premoga. Oba kolektiva bi postala nerentabilna in bi ju bilo treba zapreti. "Odgovornosti za to ne nosimo mi, ki nas skušajo sedaj nekateri prikazati kot pogrebce podjetij, kot zatiralce delovnih mest," je med drugim dejal predsednik Zelenih Velenja Vane Gošnik in dodal, da so Zeleni že aprila letos odločno zahtevali, da Pk fp jil 1 i,, jrj- V ^ pripravita velenjska in republiška vlada rešitve problemov, še zlisti kadrovskih, ki bodo nastali ob tolikšnem zmanjšanju proizvodnje v rudniku in šoštanjskih termoelektrarnah. že takrat je bilo namreč jasno, da čistilne naprave pravočasno ne morejo biti več zgrajene. Teh zahtev pa očitno nihče ni jemal dovolj resno. Tako je še vedno, kar dokazuje tudi slab odziv vabljenih na ta sestanek. Prišla ni niti ministrica za delo Jožica Pu-har, ki jo je opravičila vodja velenjskega zavoda za zaposlovanje Velenj čtefka Kordeš, ki je prisotnim tudi pojasnila, da skrbi za more-bitve presežke delavcev velenjskega rudnika in šoštanjskih termoelektrarn z novim letom ministrstvo za delo ne bo moglo prevzeti, saj bi morali biti programi o tem že zdavnaj izdelani. Programov torej ni in o možnih rešitvah problemov, ki bodo nastali zaradi velikega zmanjšanja proizvodnje električne energije s pričetkom prihodnjega leta, se skoraj ni bilo mogoče pogovarjati. Prisotni so znova ugotavljali, da za Zelene alternative ni, saj je zakone treba spoštovati. Predsednik sveta Zelenih Slovenije dr. Peter Tancig jc k temu pridal, da so roki izgradnje čistilnih naprav že dolgo znani in da Zeleni resnično niso tisti, ki bi zapirali tovarne. Predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut je menil, da bi naredili največjo napako, če bi zdaj popuščali in dopuščali, da bi nosila čaleška dolina še naprej posledice neracionalne poštrošnje električne energije. To trditev je podkrepil nekdanji elektroenergetski minister dr. Miha Tomšič, ki je menil, da bo slovenska družba težko prenesla subvencioniranje energije Kidričevemu. Precej kritik je letelo na elektroenergetskega ministra Franca Avberška, ki naj bi menda pristal na bo elektrogospodarstvo subvencioniralo elektriko Kidričevemu in pa velenjsko vlado, ki predlaga kompromisno rešitev ekološkega probleme in ki naloženih nalog s tega poročja ni uresničila. Če povzamemo: Zeleni vztrajajo pri sprejetih odločitvah in terjajo tudi odgovornost tistih, ki niso pravočasno ukrepali. Mira Zakošek V petek je zagorelo v Gorenju IV« pomoč oh na/gostejšem prometu V petek, petnajst minut pred štirinajsto uro, je v poslovnih prostorih Koncema Gorenje izbruhnil požar; prav v času-ko je bilo na delovnih mestih precej delavcev. Požar se je razširil še na druge objekte in grozil, da se bo vnela tudi hitro vnetljiva tekočina. Takoj po izbruhu požara je na kraj dogodka prihitela gasilska enota Gorenja in se najprej lotila reševanja ljudi iz poslovodnih prostorov Koncema. Ker se je požar hitro širil, dim pa zajel večino prostorov, so gasilci Gorenja poklicali na pomoč še druga gasilska društva. Kljub prometni konici so na kraj požara kmalu po znaku s sireno pripeljali gasilci z opremljenimi vozili iz osmih gasilskih društev in reševalno vozilo Zdravstvenega centra. Eni so s plinskimi aparati, lestvami in zračno blazino pričeli reševati ljudi iz objekta, drugi pa so z vodnimi curki in peno krotili ognjene zublje. Poškodovanih ni bilo inpo prvih ocenah tudi materialna škoda ni bila velika, kar gre pripisati hitremu posredovanju. Najpomembnejša naloga je bila rešiti ljudi iz objekta Martin Pečečnik: "Vaja, kot bi šlo zares" To je opis petkove gasilske vaje na prostorih Gorenja, ki je sopdila v sklop prireditev v mesecu oktobru, mesecu varstva pred požarom v Velenju. Podobnih vaj bo še več, pripravila pa jih bodo gasilska društva občinske gasilske zveze Velenje. In kako petkovo vajo v Gorenju ocenjuje vodja vaje Martin Pečečnik? "Na vaji so poleg gasilske enote Gorenja sodelovala še društva Velenje, Šoštanj mestov Pesje, Bevče, Šentilj, Škale, Salek in RLV s 24 vozili in 120 gasilci. Namen vaje je bil prikazati reševanje ljudi iz objekta s pomočjo avto lestve, zračne blazine in zasilnih lestev. Končno smo želeli preveriti kako hitro se lahko gasilci pripeljejo na kraj požara v času največjega prometa. Po moji oceni je vaja uspela, seveda pa bo podrobni pregled vaje pokazal kje smo delali napake." B.Mugerle Pomoč beguncev iz partnerskih mest V nesreči spoznaš prijatelja Že ničkolikokrat je zgoraj zapisano staro življensko pravilo potrdilo svoje sporočilo. Od letošnjega aprila dalje pa vedno znova in znova tudi pri reševanju begunskih vprašanj v občini Velenje. Kajti.njeni klici na pomoč niso ostali nemi, ampak so se nanje odzvali marsikje. Zelo dobro tudi občani partnerskih mest. Prejšnji teden sta med drugim iz nizozemskega Schi-dama prispela dva tovornjaka z oblačili, hrano, igračami za otroke, šolskimi potrebščinami. K vsebini prispele pošiljke pa sodi tudi 20 tisoč nizozemskih guldnov, s katerimi bodo organizatorji pomoči za begunce kupili hrano za otroke. Ob tej priložnosti je župana mesta Schidam Mr. Scheere- sa ter vodjo županovega kabineta omenjenega mesta Mr. Brouwerja - prejšnji peteke popoldne - sprejel predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik. V priložnostnem nagovoru se je zahvalil za prejeto pomoč in izrazil obžalovanje, da je prav nesrečna okoliščina kot je vojna v BiH spodbudila tesnejše ohranjanje vezi med partnerskima mestoma. Vsa so dokazala, da niso le partnerska, ampak tudi prijateljska. In ne samo to. Prav tako velika je bila njihova pomoč pri osamosvajanju mlade države Slovenije. Kot sta povedala oba gosta, občani drugega največjega holandskega mesta Schidam sočustvujejo z občani velenjske občine, zato so se v akcijo zbiranja pomoči za begunce vključili v tolikšnem številu. Še posebej pa jih radosti to, da se je občina Velenje obrnila na omenjeno partnersko mesto, saj je to lahko tako na najlepši način pokazalo svoje prijateljstvo do nje. "Kadarkoli boste potrebovali človekoljubno pomoč, se na nas lahko vedno obrnete," so besede, ki vlivajo optimizem pri reševanju begunskih vprašanj v občini Velenje v naslednjih mesecih. Po predstavitvi obeh partnerskim mest je velenjski župan Pankrac Semečnik s sodelavci popeljal gosta iz Schidama na ogled enega od begunskih zbirnih centrov, naslednji dan (v soboto) pa še na ogled nekaterih firm in znamenitosti velenjske občine. Inkubator za razvoj podjetništva INVEL iz Šoštanja Spodbujanje podjetništva in samozaposlovanja s pomočjo podjetniškega inkubatorja je v razvitem svetu že uveljavljena in preizkušena metoda. Zaradi naraščanja brezposelnosti in pomanjkanja delovnih mest se pojavljajo tovrstni inkubatorji tudi po Sloveniji, med njimi jih je večina "spletenih" v mrežo mednarodnega podjetja ININ. Prav iz teh razlogov je pred približno pol leta nastal tudi Invel, inkubator za razvoj podjetništva v Šoštanju. Je hčerka firme ESO Velenje in članica prej omenjene mreže. O ciljih delovanja pravi njen direktor Alojz Filipančič tole: "Osnovna dejavnost je pomagati posamezniku pri razvijanju njegove podjetniške pobude,vizije,(samo)testiranje, ocena uresničljivosti in končno izdelava poslovnega načrta. Od tod torej Invelove prednostne naloge: pospeševanje gospodarskega razvoja okolja, uresničevanje poslovne priložnosti in nu-denje (poleg prostora) svetovalnih storitev za obrt in podjetništvo. V pol leta delovanja je v prostorih, s katerimi gospodari Invel, že stekla proizvodna dejavnost dveh podjetij in treh obrtnikov." Da dober glas seže v deveto vas. potrjuje sklenjena pogodba z ministrstvom za malo gospodarstvo. Med drugim pa tudi vključitev v projekt prepoznavanja podjetniških idej v občinah Šentjur. Šmarje in Sloven-jske Konjice. To je šele začetek, ki že da slutiti njegovo prihodnost. Na Celjskem Stanje na področju javnega reda in miru bi se gotovo izboljšalo, če bi tudi drugi, ne le policisti, opravili bolj dosledno svoj del nalog; tako menijo na upravi za notranje zadeve Celje, ko opozarjajo na kar 28 odstotno zvečanje tovrstnih prekrškov glede na lansko enako obdobje. Kot smo na kratko že poročali, se je v letošnjih prvih osmih mesecih število prekrškov zvečalo v vseh občinah celjske UNZ, razen v celjski občini. Tu so zabeležili modro bela kronika Ključavnica ni pomagala J.H. iz Velenja je v noči iz 28. na 29. september pustila svoje kolo ob stanovanjski hiši na Efenkovi 56 v Velenju. Čeprav ga je zavarovala pred nepridipravi s ključavnico, ji ta, žal, ni pomagala. Ostala je namreč brez kolesa. S tem pa tudi za okrog 15 tisoč tolarjev. Tatvina osebnega avtomobila Za milijon tolarjev škode je povzročil neznani storilec A.K. iz Reke. V noči iz 29. na 30. september mu je ukradel njegovega golfa, parkiranega na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom na Šercerjevi 5 v Velenju. Pridržan do istreznitve 29. septembra ob 22.30 uri je poklical na velenjsko policijsko postajo S.K. iz Velenja in zahteval posredovanje policije v lokalu Osmica. Pritoževal se je nad motenjem pri pitju. Policijska patrulja je na kraju ugotovila, da je vinjeni S.K. pred lokalom svojo družbo opil, razbijal po vratih in zahteval, da mu lokal odprejo. Ker se ni zmenil za opozorila mož post-ave( tudi ni kazalo, da bi se umiril), so ga pripeljali na policijsko postajo. Tu je dočal trezen jutro naslednjega dne.Sodnik za prekrške pa bo dobil prijavo zoper kršilca javnega reda in miru v teh dneh. Odpeljal dalje Prejšnjo sredo, nekaj minut čez 7. uro zjutraj, je 44 - letni Jožef Kolar iz Raven pri Šoštanju peljal s svojim osebnim avtomobilom iz Šoštanja proti Gorenju. V Skornem, pri hiši št. 20, mu je v ostrem levem ovinku pripeljal nasproti neznani voznik bele stoen-ke. Kolar se je umikal, vendar sta vozili kljub temu z ogledali zadeli. Pri tem je Kolarjevo vozilo obrnilo za 180 stopinj in je z zadnjim delom trčilo v zaščitno ograjo. Neznani voznik bele zastave 101 je odpeljal dalje in ga še iščejo. Kolar pa ima na svojem vozilu za približno 20 tisoč tolarjev škode. "Huda"partnerica Pred tednom dni, malo po 23. uri, je prišel na velenjsko policijsko postajo A.K. iz Šaleka. Potožil je, da živi v izvenzakonski skupnosti z Z.B. Hkrati pa povedal, kako nemočen je v "boju" s svojo družico. Ta je omenjenega dne vinjena spala doma. Ko je prišel domov, se je zbudila in sledilo je pravo razdejanje: razbijala je praktično vse, kar ji je prišlo pod roke. Lotila pa se je tudi A.K. Patrulja, ki je odšla na kraj dogajanja, je kršiteljico javnega reda in miru opozorila na to. Ta se je takrat pomirila, vendar pa je po odhodu patrulje s svojim "zglednim" početjem (kričanjem in razbijanjem) nadaljevala. Tako policistom ni ostalo drugega, kot da so Z.B. pripeljali na policijsko postajo in ji do istreznitve "rezervirali" poseben prostor (enakopravnost je enakopravnost). Tako jo sedaj čaka še sodnik za prekrške. Ukradel hondo CRX Minuli petek, od polnoči do 7. ure zjutraj, je neznanec z dvorišča na Splitski 27 v Velenju odtujil osebni avtomobil hondo CRX KP - F4 - 751. S tem je oškodoval njenega lastnika N.B. iz Velenja za milijon 400 tisoč tolarjev. Vlom skozi vrata 4. oktobra, okoli 3. ure zjutraj, je neznanec prišel do trgovine z gradbenim materialom Vaš dom v Ravnah pri Šoštanju. Poskušal je vlomiti, vendar pa se je pri tem sprožila alarmna naprava. Storilca je pregnala. Lastniku S.K. iz Raven pri Šoštanju najbrž ni žal denarja, ki ga je za nakup alarmne naprave odštel. Vlom v Emona shop Prejšnjo soboto, ob 2.30 uri, je občan obvestil policijsko patruljo, da je vlomljeno v proda-jalno Emona shop na Cankarjevi v Velenju. Skupaj s celjskimi kriminalisti so policisti opravili ogled kraja dogodka in ugotovili, da je dolgoprstnež ukradel dva vide-orekorderja, glasbeni center, avtoradio kasetofon in precejšnjo količino cigaret. Vrednost odtujenega blaga so izračunali na okrog 600 tisoč tolarjev. Pri zbiranju obvestil in ogledu okolice prodajalne so na treh konci skoraj vse nakradene predmete tudi našli. Prav tako so že na sledi storil- osemdesetodstoten padec -največje zvečanje pa so zabeležili v občinah Slovenske Konjice, Velenje in Šmarje. Še vedno pa velja podatek, da je največ tovrstnih prekrškov v velenjski občini. Tu se je namreč zgodilo kar 31 odstotkov vseh tovrstnih prekrškov. Podatki še kažejo, da je bilo med skupaj 2034 kršitelji 1543 Slovencev, ostali storilci pa so bili tujci, v veliki večini seveda iz republik nekdanje Jugoslavije. Med prekrški so se letos pojavili tudi "novi"; mislimo seveda na tiste, ki izhajajo iz Zakona o nadzoru državne meje (delavci UNZ Celje namreč kontrolirajo dobršen del meje z državo Hrvaško) in Zakona o tujcih. Glavnino še vedno predstavljajo prekrški iz zakona o javnem redu in miru, največji porast pa so zabeležili pri nepravilnostih iz Zakona o orožju, kar je posledica vojne pri nas in v naši soseščini. Zaskrbljujoče je, da so med prekrški v močnem porastu elementi nasilja. Znano je namreč, da so na taka dejanja ljudje še posebno občutljivi in Čeprav cene na velenjski tržnici najbolje poznajo tisti, ki tam vsak dan kupujejo, smo se za vas po njej sprehodili tudi ta teden. Prvi vtis - stojnice niso več polne, če pa so, je na njih še manjše število različnih artiklov kot prejšnji teden. Za nakup ozimnice je sedaj res skrajni čas, saj mi je prijazen prodajalec povedal, da verjetno paprike ne bodo več dobili, veliko pa je še krompirja in čebule, pa tudi zelja za kisanje. Sezona grozdja za stiskanje se prav tako že jih še močneje vznemirjajo. Ker se veliko takega dogajanja dogaja v lokalih, ali pa na javnih mestih, ko so vinjeni ljudje zapustili gostinske lokale, je upravičena pripomba policistov, da bi veliko tovrstnih prekrškov preprečili, če bi gostinsko osebje ne gledalo le po zasiužku, ampak bi bolj spoštovalo zakonodajo, predvsem kar zadeva odpiralnega časa in točenja alkohola že vinjenim osebam. Občana jezijo predvsem gostinski lokali, ki so v strnjenih naseljih, pa ne upoštevajo časa, do kdaj naj bi imeli odprto in se tako razgrajanja često zavlečejo v noč ali celo v jutro. Pri prijavah, ki jih podajajo prizadetih občanov, pa tudi inšpekcijske službe ne opravijo vedno svojega dela, kot bi morale. Poseben problem pa so tudi usode predlogov, ki jih zapišejo sodnikom za prekrške; postopki pri sodnikih za prekrške so namreč predolgi, da bi bili "vzgojni". Velik del pa zaradi zavlačevanja celo zastara. Opozorila o tem pa tudi le malo zaležejo. (k) pričenja, prvi ga ponujajo po 50 SIT za kilogram. Tudi danes najprej poglejmo cene zelenjave. Vse veljajo za 1 kilogram. Krompir od 20-25, paradižnik (precej slab) 100 SIT, čebula 35-40 SIT, paprika 120 SIT, karfiola 150-200 SIT, česen 220-300 SIT, zelje 35-40 SIT.Sadja je na izbiro le malo. Prevladujejo jabolka po 50-100 SIT, banane po 70-100 SIT, grozdje po 100 SIT, limone po 100-200 SIT, pomaranče 120 SIT, ananas po 250 SIT. (bš)