TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za v* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 28. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 8. junija 1933.
štev. 66.
Hcvz$ted p# i/eUseffnu
V	znaku optimizma je bil otvorjen letošnji velesejem in že bežen pregled velesejma dokazuje, da je bil ta optimizem vseskozi upravičen. Ne samo zaradi tega, ker pomeni že silno mnogo, da Je bilo v času težke gospodarske krize sPloh mogoče prirediti velesejem v ne-^anjšanem obsegu, temveč v prvi vrsti Baradi pozitivnih vrednot, ki jih kaže fcaš velesejem pri vsakem koraku.
Predvsem pa kaže dvoje nad vse razveseljivih dejstev, da so namreč naši Mudje zelo delavni in da ljubijo svojo domovino. e© gledate po velesejmu, kako Ostajajo pri nas vedno nove industrije, kako se te v kratkem času razvijejo do stopnje, da so popolnoma konkurenčne, P°tem vas pač mora navdati zadovoljstvo. Pred dobrimi desetimi leti! Kje je 'rtla naša tekstilna industrija? Par Uh tvornic, a večinoma se je vse
Jago uvažalo iz tujine. A danes? Svoj P^iljon ima tekstilna industrija in kar vidimo, kako se bo v nekaj letih še silno povečal ta paviljon. Ne bo več dolgo in
amosvojeni bomo v tekstilnem blagu čisto od tujine.
In takoj v zvezi s tekstilno je treba omeniti pletilno industrijo. Tudi ona je v par letih napravila neverjeten razvoj in kar je glavno, pri tem razvoju je v odlični meri sodeloval naš mali človek in cele vasi po deželi že žive od domačega dela, ki jim ga daje pletilna industrija.
Ni* manjši napredek ne kaže naša Usnjarska industrija. Stara je ta industrija v naši deželi in je bila od nekdaj na glasu. A danes ne znamo izdelovati samo usnja, znamo ga tudi prodajati in znamo iz njega izdelovati vse potrebne Predmete. Na velesejmu vidimo domače tvrdke, ki so v živih poslovnih stikih z Indijo in Afriko, vidimo, kako se naši delavni in sposobni ljudje trudijo, da Se bolj razvijejo to našo lepo domačo Produkcijo.
Mnogo se je že govorilo o silnem napredku, ki ga je dosegla naša pohištve-na industrija. Toda na letošnjem sejmu P azuje še ta razveseljiv napredek, da Je razstavljeno tudi ceno blago iz mehkega lesa. in prav je tako! Tudi manj premožnim slojem mora nuditi velesejem to, kar potrebujejo in samo želeti le, da bi v tem pogledu pokazal bodoči Velesejem še več napredka. Mali človek, to je naj večji konzument, in produkcija Jttora upoštevati tudi njegove potrebe. Tudi za malega človeka treba izdelovati vedno bolj praktične in vedno bolj cene Predmete, ki pa morajo biti vseeno tako ^usni, da jih mora biti vesel vsak clovek.
Mogočen vtis napravita kovinska in "^žka industrija. V naših železarnah se dela, pametno in pridno dela in tudi tu hapreduje naša osamosvojitev. Seveda je ta napredek v prvi vrsti v podrob-
SSnosSr;^^ J« važe". sa3 ^ v st^aVe^nJ1sk1?^ko<T;
razstavi, da se človeku	v,	1
od dobre volje, ko gleda vse te l^SSe naše zanemarjene Dolenjske. Na^ spodarsko zanemarjene Dolenjske! Kajti ne le z očmi umetnika je treba pogledati našo Dolenjsko, temveč tudi z očmi narodnega gospodarja. Kar težko je, ko človek vidi, da Je prav za prav edini lztielek Dolenjske suha roba. In še ta se J11 skoraj nič prilagodila modernim pozebam. Kaj- vse bi se moglo še izdelo-vati iz lesa, kaj vse bi še znale napra-vifci iz lesa pridne in spretne dolenjske r°ke! v tej smeri naj se prične udejstvovati prizadevanje idealnih ljubite-Dolenjske,	<
'Manjka na tej razstavi Dolenjske sta-
tistika njenega izseljevanja in statistika njene industrije in pregled njenih prometnih poti. Zdi se nam, da bi se vse zlivalo v eno težko pesem. Ni industrije, zato je pol Dolenjske v Ameriki, ni stalnih prometnih zvez in zato ni Dolenjska navzlic vsej svoji lepoti turistična dežela. Ves industrijsko-obrtni odsek velesejma bi se moral polagoma pojavljati tudi v dolenjskem oddelku, kajti ni drugače mogoč njen gospodarski napredek.
Takšna in podobna opozorila daje ljubljanski velesejem in v tem je njegova velika vrednost in njegov veliki pomen. Prikazuje nam bilanco našega gospodarskega napredka, ki se tudi v krizi vrši še neprestano, ker je naš človek delaven in vztrajen. In vsled teh dveh lastnosti našega človeka je optimizem upravičen in zato je prav, da je bil velesejem otvorjen v znaku optimizma.
SftoUaUte uzMijd&e hoHU UvUniciev
V	Beogradu se je vršil v binkoštnih praznikih I. kongres jugoslovanskih inženirjev. Kongres je dokazal, da ustvarjajo naši inženirji trdne temelje za napredek nažega gospodarstva. Tako bo zlasti zasluga naših inženirjev, če se bo posrečila popolna osamosvojitev našega gospodarstva. S celo vrsto iznajdb, zlasti na kemičnem ipoilju, pripravljajo naši vrli inženirji emancipacijo našega gospodarstva ter odpirajo s tem nove možnosti zaslužka za naše ljudi. Pa tudi za našo narodno obrambo skrbe naši inženirji, ki pripravljajo vse potrebno, da bo prebivalstvo obvarovano pred strupenimi plini.
Poleg mnogih drugih iznajdb naiih inženirjev sta vzbudile posebno pozornost dve iznajdbi. Inž. Maks Samec je na kongresu poročal o svojih dolgoletnih poizkusih, kako oplemenititi premog naše banovine, da bo popolnoma uporaben tudi za industrijske namene. Njegovi poizkusi so se popolnoma posrečili in mogel je proizvesti iz našega premoga prvovrsten koks, ki bi nas čisto osvobodil od potrebe uvažanja visokokaloričnega tujega premoga.
Inž. Popovič iz Beograda pa je poročal
o	svojih dolgoletnih raziskovanjih, kako bi se mogla iz bitumoznih škrilcev pridobivati nafta. Tudi njemu so se njegovi poizkusi docela posrečili. Iz bitumoznih škrilcev bi mogli pridobivati toliko nafte in bencina, kolikor ga sploh potrebujemo.
Ti veliki uspehi naših inženirjev znova potrjujejo staro resnico, da je najboljši delavec oni, ki je z ljubeznijo pri delu. Naši inženirji ljubijo našo domovino, zato ji služijo z vsem srcem in z vso ljubeznijo in zato mislijo in delajo noč in dan, da dvignejo blagostanje naše zemlje. Zato pa je tem bolj nepojmljivo, če naša javnost ne upošteva dovolj dela naših inženirjev in če dopušča; da še vedno toliko tujih inženirjev odjeda našim inženirjem kruh in delo. Naravnost sebi izpodkopujemo temelje, 60 dopuščamo, da so brez posla inženirji, ki hočejo z vsem srcem služiti domovini, mesto njih pa drago plačujemo tuje inženirje, katerim je naša lepa domovina samo eksploatacijski objekt.
Bolj treba zato upoštevati domače inženirje in izvesti vse njih zahteve!
tCotofecenta cup&cHiU dežav v BukacešU
V	binkoštih se je začela v Bukarešti konferenca agrarnih držav srednje in vzhodne Evrope, ki jo je otvoril rumunski notranji minister Mironescu. V svojem pozdravnem govoru je minister Mironescu govoril o pomenu agrarnega bloka, ki je danes eden glavnih činiteljev pri izdelavi evropske gospodarske politike.
Zatem je bil izvoljen za predsednika konference rumunski finančni minister Madgearu, ki je navedel naloge, ki jih mora izvesti agrarni blok na bližnji svetovni gospodarski konferenci v Londonu.
Za njim so govorili delegati posameznih držav in med drugimi tudi jugoslovanski poljedelski minister dr. Tomašič. Jugoslavija želi, da se vsaj omilijo ovire, ki so povzročile popoln zastoj zunanje trgovine. Na drugi strani pa želi Jugoslavija, da se dvignejo cene kmetskih pridelkov in živine. Pri sedanji nerentabilnosti kmetijstva se rapidno bližamo popolnemu obubožanju prebivalstva, kar mora še bolj znižati kupno moč prebivalstva. To pa bo kvarno vplivalo tudi na položaj gospodarstva v industrijskih državah. Najboljše sredstvo za dvig cen je še vedno preferencialni sistem. Koncem svojega govora je izrazil minister dr. Tomašič upanje, da bo akcija agrarnega bloka vedno bolj uspešna.
Na konferenci so bili nato izvoljeni trije odbori in sicer:
1. finančni odbor, za čegar predsednika je bil izvoljen poljski finančni minister Zavacki.
2. odibor za trgovinska in politična vprašanja, za katerega predsednika je bil izvoljen jugoslovanski kmetijski minister dr. Tomašič in
3- odbor za organizacijo prodaje kmetij-fkih pridelkov. Za predsednika tega odra je bil izvoljen bolgarski kmetijski minister Muravjev.
Ko so ti odbori končali svoje delo, se je zopet sestal plenum konference, ki je sprejel te resolucije:
Blok agrarnih držav srednje in vzhodne Evrope zahteva redukcijo mednarodnih dolgov in sicer po načelu, da se dolgovi
prilagode plačilni sposobnosti posameznih držav.
Konferenca zahteva stabilizacijo valute v vseh državah, ker brez tega ne morejo obstojati zdravi odnošaji med posameznimi državami.
Uredi naj se vprašanje dolgoročnih in kratkoročnih dolgov na ta način, da morejo del teh dolgov poravnati države dolžnice v pridelkih svoje zemlje.
Zahteva se popolna svoboda devizne trgovine in prost promet kapitala.
Agrarne države zahtevajo, da se takoj likvidira fond za normalizacijo valut, ki je bil ustanovljen v Stresi.
Društvo narodov naj že enkrat prične z realizacijo tako dolgo obljubovanega programa velikih javnih del, pri katerih izvedbi bodo sodelovale tudi agrarne države srednje in vzhodme Evrope.
Konferenca zahteva popolno odpravo vseh ovir v mednarodni trgovini za agrarne proizvode.
Carinske tarife se morajo znižati na normalno višino, da ne bi več ovirale trgovine z deželnimi pridelki.
Agrarne države zahtevajo definitivno priznanje načela preferencialnega režima za žito in pri tem naglašajo, da naj bi bil ta režim samo začasen in da z njim ne bi bila odpravljena klavzula največje ugodnosti.
Kar se tiče posejane površine, izjavljajo agrarne države srednje in vzhodne Evrope, da so izvenevropske države povečale posejane površine in da zato ni Evropa dolžna, da zmanjša svojo agrarno produkcijo. To je nemogoče tudi zato, ker je v vseh.« evropskih državah agrarna produkcija v rokah kmeta, ki bi bil brez zaslužka, če bi se omejila agrarna produkcija. Konferenca zahteva končno, da se zviša cena pšenice na mednarodnem trgu.
Predsednik Madgearu bo predložil te zahteve agrarnih držav srednje in vzhodne Evrope gospodarski konferenci v Londonu. Istočasno bodo povabljene vse agrarne države k skupnemu sodelovanju in ustanovitvi skupnega tajništva, da bi bili tako najbolje zaščiteni njih interesi.
IUu/CUh napad m tc$wca
Lepo in hvalevredno je, da se »Pohod« dosledno in z vnemo bori proti namestitvi nepotrebnih tujcev na naši zemlji, zlasti v strokah, kjer j© dovolj kvalificiranih domačih ljudi na razpolago. Ne srne se pa ta boj voditi na ta način, da se po nepotrebnem in po krivici napadajo ljudje, ki so v tem pogledu brez krivde, kajti vsak napačen napad samo škoduje sicer dobri stvari. V svoji preveliki gorečnosti pa je »Pohod« zagrešil to napako in napadel uglednega in zaslužnega ljubljanskega trgovca. Ta »Pohodov« napad je tem bolj obžalovanja vreden, ker bi že ugledno trgovčevo ime moralo opozoriti »Pohode, da zbere najprej potrebne informacije in šeJe potem objavi pismo tuje tvrdke.
Dunajski atelje za angleško prikrojevanje oblek za gospode »Bata« je nam/reS poslalo več uglednim ljubljanskim gospodom pismo, v katerih jih vabi, da si puste pori njem delati obleke. Obenem naznanja, da se bo »drznil« pnikrojevalec podjetja v prihodnjih dneh oglasiti pri teh ljubljanskih gospodih; katerim bo tudi, pokazal, posebne modne novosti podjetja. Da bi to vabilo bolj' učinkovalo, si je dunajsko podjetje na res predrzen način dovolilo uporabiti ime odličnega ljubljanskega trgovca kot vabo. Piše namreč uvodoma v svojem pismu to-le:
1	»Na povabilo številnih ljubljanskih odjemalcev in na priporočilo g. ing. Kneza, ki je moj dolgoletni odjemalec dovoljujem staviti se Vašemu blagorodju na uslugo...«
Mesto, da bi se »Pohod« informiral pri g. inž. Knezu, kaj je resnice na tem, pa je vzel reklamno vabilo dunajske tvrdke kot suho zlato in s tem napravil g, inž. Kneciu težko krivico. Kajti če bi se informiral ,pri g. inž. Knezu, bi zvedel, da je dunajska tvrdka prav grdo zlorabila ime g. inž. Kneza, kakor je to razvidno tiz izjave, ki jo je podal g. inž. Knez in ki se glasa:
»... Ker se zadržujem poslovno večkrat na Dunaju in so okoliščine, to zahtevale, sem si dal za časa tega bivanja napraviti dve obleki pri tvrdki :>Bata«. Kakor rečeno je bil to izjemen primer in si sicer vedno že leta in leta pustim, delati vse obleke pri domačih tvrdkah, predvsem pri tvrdki Elegance na Aleksandrovi cesti, kjer se o resničnosti moje navedbe morete direktno informirati.
Vse drugo, kaT navaja od Vas poslana mu okrožnica imenovane tvrdke;, je nesramna laž. Laž je, da sejn pri tyrdiki Bata dolgoletni odjemalec,, ker sem pri njej prviič naročil šele pred nekaj meseci,. in nesramna laž je predvsem, da bi bil jaz povabil tvrdko, da posije svojega krojača, oz. svojega zastopnika v Ljubljano in da naj tu obiskuje razne ugledne osebnosti. Zdi se, da je posegla po tej laži, ker brea te trditve po naših predpisih tu ne bi smela nikogar obiskati. Meni sploh ,o eksistenci teh okrožnic ni bilo ničesar znano in sem izvedel o njih šele včeraj iz Vašega dopisa. Prosim Vas, da o tem sigurno obvestite predvsem one gospode,, o katerih Vam je znano, da so dobili take okrožnice, ki se v njih imenuje moje inie, ker mi je na tem ležeče, da ne bi na podlagi neresničnih informacij imeli o meni napačnega mnenja.
Istočasno sem poslal tvrdki Bata pismo, v katerem odločno protestiram, da se v okrožnici brez mojega dovoljenja imenuje moje ime in se v njej navajajo neresnične trditve z edinim namenom, da bi imenovana tvrdka pri nas lažje delala kupčije. Tvrdki Bati pa sem v svojem pismu tudi sporočil, da pri njej prav gotovo ne bom ničesar več kupil...«
Upamo, da bo to pismo objavil: tudi »Pohod« in s tem popravil krivico, ki jo je storil v svoji preveliki gorečnosti.
OBČNI ZBORI .
»Korotan«, lesna ind. d. d., n» Prevaljah ima 11. redni letni občni zbor dne 24. junija ob 16. v družbeni pisarni y Farad vasi.
frgr^vi
*7' inJ8, ~mv
arodne člta
združenj
1. se bo vršila ice v Kamniku
mmm
—
—
——
XIII. redna letna slppščinfi
Zveze trgovskih združenj.
V soboto, 17. t. m. ob 15. uri se bo vršila v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku predkoatforeaea zveznih delegatov, ki bo razpravljala o predlogih združenj in delegatov.
V	nedeljo, 18. t. m. ob pol ». uri bo
Zvezna skupščina
s sledečim Dnevnim redom:
1.
2.
,^,-r prednika. *O0ilo tajnika.
3. Rpčun#ki zaključek za leto 1932.
4. Ppopgčua leto 1933.
5. V<>lj(:ev' zve/pega (predsedstva in nad-zorstvenftto odbora.
6. Predlogi, strokovne razprave in resolucij.	;
iV prijpepu geek jpčnosti ob napovedani uri s<a. v$i po čjenu 10 zveznih pravil eno urq ipoztieje ravnotam z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklopa veljav po megleče pa število navzočih delegatov.
Q4bof.
tlako- dvignili va/o& v Češkoslovaška
Na ditoVhep redu so pritožbe, da uvaža tfeMtoaiovaška mnogo premalo iz naše države, dočirti je izvoz iz Češkoslovaške nad vse velik. Te pritožbe so bile do zadnjega časi, ko je tudi Češkoslovaški uvoz močno nazadovat,. zelo upravičene, a pritožbe same ne pomagajo. Zato je nad vse pozdraviti konferenco, ki jo je sklicala naša agilna Jjborhiča. za TOI v torek popoldne in na kateri ati poročala zastopnika brnske zadruge »Komppnsa« o možnostih večjega izvoza v Češkoslovaško.
Pod pokroviteljstvom brnske zbornice je bilk namreč ustanovljena v Brnu uvozna in izvozni družba za mednarodno trgovino iKompenša«, ki ima tudi zlasti ta namen, da poveča izvoz jugoslovanskega blaga na ČeŠkosikVviško. p* bi mogla nova zadruga temu svdjetau oilju čim bolje ustreči, je odposlala v Jugoslavijo dva svoja zastopnika, da Stopita v direkten stik z našimi ravtozttimi tvrdkami. Vtanamon je sklicala ljubljanska zbornica že omenjeno konferenco, ki jo je otvoril in vodil zbornični tajnik dr. Ivah Ples« in katere so se udeležili številni naši trgovci in interesenti ža trgOvihO s Češkoslovaško.
Najprej je razložil na konferenci cilje in namene zadruge »Kompanse« njen zastopnik dr. Jiridf iob Mayer. »Kompensa* mi nikakršno dobičkonosno podjetje, tettnveč služi samo poslovanju zunanje trgovine. Zato vrši »Koittpensa« za tuje uvoznike svojo posredovalno službo brezplačno ter zahteva za kritje režije provizi jo samo od češkoslovaškega interesenta.
Ravnatelj zadruge inž. Lowit je nato poročal, katere produkte bi mogli uvažati na Češkoslovaško. Predvsem pride v poštev bavksit, železne in bakrene rude, stroiilhi ekstrakti in vse vrste južnega sadja. Veliki je tudi možnost uvoza svežih rib ter sardin in drugih morskih rib v konzervah. Povečati bi twdi bilo mogoče izvoz žit in živine. Nadalje bi mogli izvažati čebuto, česen, lipov cvet, razna zdravilna zelišča, beli fižol, grah, lečo, posušeno sadje, zlasti marelice, jabolka in hruške, kožuhovino vseh vrst, posušena Čreva, perutnino, jajca, perje in puh, sir, salame, vino, hrastoviho in orehovino, doge in sode, usnje, žimo, ježice, itd. Možnosti za izVoz so torej velike in tudi Slovenija bj mogla znatno povečati svoj izvoz na Češkbstovaško.
K bese&i so se nato oglasili zastopniki naših izvoznih tvrdk in gospodarskih korporacij, tatto gg. Besednjak, F. Pogačnik, dr. Golja, ptof. Pestdtnik, inž. Šuklje, Smrkolj, Lajovic in drugi. Predlagali so razne predloge, kitki* povečati izvoz na Ceško-slovaško. Nk razna vprašanja je potem odgovarjal dr. L«wit, ki je pozval vse, da se v v&akl stvari ž zaupanjem obrnejo na novo zadrugb >Kbmfpenso«.
Ro končani debati se je zahvalil zbornični tajbik dr. Pless vsem govornikom in udeležencein konference, da so se odzvali povabilu Zbornice, zlasti pa Obema odposlancema »Komppnse«, g. inž. L5witu in dr. Mayerju ter čšl. kobzulu g. inž. Ševčiku. Saib^ žčtetl je, dk bi bil rezultat te konference ptfh bblj uspešen.
Naslk^v zadruge >Kompense< je Brno, Mozartova 1.
Ooreitjfiko trgovstvo ®<>pet strnjeiio in solidarno v svoji , stano®*ki organizaciji. — Uspesen občni zbor Zruzenja trgovcev v Kranju. — Za predsednika izvoljen z veliko
V	težkih Sasih gospodarske krize je bolj ko kdajkoli potrebna popolna solidarnost stanov, a posebej še trgovidtoga stanu, saj je kriza ravno trgovca pritisnila v največji meri. Ta složnost vseh trgovcev bi se zlasti morala pokazati v trgovskih združenjih, jti so bojne organizacije trgovstva in po delu katerih se meri ugled rin veljava trgovskega stanu. Jasno je, da združenje, ki boleha od notranjih spotov, me more imeti pravih uspehov, ker se me more nasloniti na moč vsega članstva. Samo združenje, za katerim vedno strnjeno stojii vse njegovo Članstvo, more tudi s polnim uspehom braniti težko ogrožene interese trgovstva.
Te globoke resnice se je gorenjsko tr-g<jvstyp tudi vedno zavedalo in se moglo ponašati s svojimi organizacijami, ki so bile vedno primer dobro vodenih in od članstva požrtvovalno podpiranih organi za-oij, vsled česar je bito tudi stališče go renpkega trgovstva v javnem življenju vedno uvaževano in cenjepo. V zadnjem času pa so se pojavile govorice, ko da bi bila ta lepa tradicija gorenjskega trgovstva pozabljena im da se je pojavilo v združenju trgovcev kranjskega okraja nesoglasje, ki bi mogli razbiti enotnost trgovstva
večino zopet Fran Sire.
in preprečiti plpdonosmo delovanje združenja.
. $ pf^či ,pa so se izkazale te govorice kot napačne, ker na občnem zboru združenja je na vsej črti zmagala stanovska solidarnost trgovcev in občni zbor se je zaključil v soglasju, ki docela odgovarja lepii tradiciji gorenjskega trgovstva.
Samo čestitati je trgovstvu k temu uspehu.
•
iLepo izpričevalo zavesti kranjskih in škofjeloških trgovcev je bila tudi velika udeležba trgovcev na občnem zboru združenja, katerega se je udeležilo kljub zelo slabemu vremenu 196 trgovcev.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Franjo Sire, ki je pred prehodom na dnevni ped prečiital notico v »Slovencu« qa preddan zbora. Da so bili zborovalci pravilno orientirani, je predsednik stvarno pojasnil ozadje in namen to notice. Njegova pojasnila so bila z odobravanjem sprejela
Nato jp pozdravil sreskega načelnika .(jr, Fran« Ogrina, podmačelnika Rafaela Mahniča ter zastopnika Zveze tigovskih združenj tajnika Igorja Kaiserja. Za overova-telja zapisnika skupščine je imenoval Josipa Deisingerja in Antona Križnarja.
Jtococite fteedsedtuka iiua
Predsednik Sire je nato podal obširno poročilo o gospodarskih razmerah v kranjskem okraju in še posebej o položaju trgovstva. Iz njegovega poročila posnemamo: Nad vse težaven položaj trgovstva v kranjskem okraju dokazuje najbolj jasno dejstvo, da je samo v letu 1981. prenehalo 99 trgovskih obratov ali 13 odstotkov vseh obratov.
Da se zboljša že obupno stanje trgovca bi bilo treba ukreniti: iV zvezi z rešitvijo denarne krize naj bi se izvršil« tudi revizija denarnih zavodov. Zakon o Zaščiti kmeta je treba popraviti, da bodo zaščitene terjatve trgovcev.
^brestna mera je previsoka in tret*a prisilit i Narodno banko lin vse depafne zavode, da jo znižajo. Ne gre, da se ščitijo samo delničarji, kadar propada gosppdaTstvp.
Uredba o posredovalnem postopanju je diskreditirala trgovstvo in navaja ljudi k zlorabljanju uredbe. Treba jo je zato v njeni sedanji obliki odpraviti.
Protidraginjski zakon iz 1. 1922 naj se odpravi, mesto njega pa izda protikorupcijski zakon, čegar načrt je bil senatu že predložen.
'Združenje je že ponovno nastopi to proti neprikladpemu in dragemu načinu prodaje monopolne soli. Šol naj s® oddaja na vsah železniških postajah in sicer po železniški upravi, kjer P® ti11 ItoMaj P° finančni kontroli. Za, mletje soli zahtevajo večje tvrdke od vagona do 2000 Din, dočim se je matoprodajalec preje zadovoljil s 500 dinarjev'. Staro stanje naj sp vpostavi. Cena solnih vrejC naj se zniža od 12 na 4 Din.
Monopolizacija šolskih zvezkov se je izkazala kot čisto napačna. Mesto 18 rimamo danes 42 vrst, zvezki pa SQ dražji in sla-bejši. Neuspeh torej na vsej črti. Tudi proti načlnju prodajanja šolskih zvezkov Bl9ra Združenje protestirati, ker se pri prodaji šušmari na škodo trgovstva.
Način plačevanja pavšalne trošarine je kfiviČeu, ker so manjši obrati razmetoma enako obdačeni ko večji. Posledica jega napačnega obdačenja je, da se prodaja vipa in žganja v zaprtih steklenicah Sploh opušča. Nova trošarina na električni tok se je po zaslugi posl. Krejčija in Petovarja znatno omilila. Trošarina na sladkor znaša, % 7-77 P in na kg lin je višja le Se v Ital;ijj. Posledica predragega, sladkorja je, da ^ pottoši le 5 kg letno na osebo. Uvedejo naj se zopet stari trošarihski pred-
rtrfif/iLMaSok/o Mffo
Nujno je, da se izvede tudi upravna decentralizacija. Banom naj se da večja prostost, da morejo1 uredbe prilagoditi razmeram svojih banovin.
Obrtni zakon je zlasti glede dokaza usposobljenosti zelo pomanjkljiv, štirje razredi meščanske šole ne morejo nadomestiti 1 leta zaposlitve.
Zakon o gospodarskem svetu je bil že izdan 18. marca 1932 in bi se moral gospodarski svet že tri mesece nato sestati. A še ni niti imenovan. Naj prične gospodarski svet delovati čiitt pireje.
Zgrad arina bi se morala za manjše trgovce odpraviti, ker presega višina zgra-‘ dani ne dostikrat višino ocenjenega čistega čtobifik«. Finančne oM^,.jhI upoštevati položaj naših pridobitnikov, ne
<A
bi im».. is m i--	■ •
ipa kmtkomalo določevati davčno kvote brez ozira na njeno dosegljivost. Zlasti !> lesno trgovino je prometni davek previsok Izterjavanje davkov je preostro, zlasti kel se je vzela trgovstvu z enostranskimi zaščitami drugih stanov možnost, da prid« do svojega denarja. Poslovanje davčni!) odborov ni bilo povsem na mestu in smo Rtojeli v tem pogledu konkretne dokaze. Pridobninska osnova naj se zniža in dovolijo obročna plačila. Izterjavanje davkov naj se vrši po vseh banovinah enako.
Proti privilegijem konzumov se bori trgovstvo že dolgo vrsto let. Konzumi naj se izločijo iz zadružnega zakona, ker se s privilegiji konzumov samo škoduje legalni trgovini. Znana nam je nabavljalna zadruga, Jci je imela lani skoraj 4 milijone čistega dobička, več kakor je dosegel Kranj z vsemi svojimi trgovinami in industrijami. Samo eno konzumno društvo je odvzelo trgovcem letno 25 strank. Govori se, da kon-zumi pomagajo revnejšim slojem. A med te spada dan^a tildi že trgovstvo, saj je moralo lani le v našem okraju zapreti svoje lokale 99 trgovin.
Karteli so gospodarsko zlo,, od katerih ima škodo država in vsa javnost. Zato naj ae odpravijo.
šušmarstvo se je silno razpaslo in ga j« treba odpraviti.
Železniške tarife so previsoke in zlasti za lesno trgovino.
Koncem svojega poročila je predsednik Sire apeliral na vse, da delajo složno z« napredek svoje stanovske organizacije, da bo ta mogla ščititi njih interese. Z odobravanjem je skupščina sprejela predsedniško poročilo.
Tajniško poročilo je nato podal tajnik Kolman, nakar je pozdravil skupščino sre-ski načelnik dr. Ogrin in obljubil združenju vso svojo pomoč.
Računski zaključek za leto 1932. izkazuje čistega premoženja 291.704 Din.
V	imenu nadzorstvenega odbora poroča Rudolf Hlebš, da so vše knjige v redu in predlaga razrešnico odboru, Čemur pritrdi občni žbor.
7» ccfecaia tnihidca tHoUte&a
pisi, da bo vsakdo obdmčen po prodani količini.
Bolniško zavarovanje je vsjed milijonskih deficitov na robu, propada, a ne le vsled padca števila zavarovancev, temveč tudi vsled slabe uprave. Kljub vsem protestom so se sedaj zavarovalni prispevki še povišali. Naša zahteva je decentralizacija soc. zavarovanja.
Vihamo pozdravljen od vseh zborovalcev je med tem prišel na občni zbor minister Ivan Mohorič, kateremu je takoj po iskrenem pozdravu podelil besedo predsednik Sire. Ob napeti pozornosti vseh zborovalcev je nato ipodal minister Mohorič kratek pregled o uašjb trgovskih odnošajih z drugimi državami ter o aktualnih gospodarskih problemih. Iz njegovega govora posnemamo nekaj dejstev:
Italija, ki je imela še pred nekaj leti v trgovinski bilanci 5 milijardni primanjkljaj, je ta primanjkljaj v zadnjih dveh letih znižala na IHi milijarde. Mi »mo bili v prejšnjih letih z Italijo visoko aktivni, vendar pa se je ta aktivnost, vedno zmanjševala, da smo bili lanske leto aktivni komaj še za 200 milijonov. Italijanske težnje gredo za tem, da se trgovinska bilanca z nami uravnovesi in zato se danes po kliringu izplačuje našim dobaviteljem samo 15% od računa.
Trgovina z Avstrija, je zadnji čas v nazadovanju, ker je Avstrija kljub pogodbi, po kateri s*mo imeli pravico, da izvažamo tedensko 2000 prašičev, to kvoto v zaščito lastne živinoreje in protipogodbeno znižala na 600 komadov. Naša vlada je, ko je spoznala, da se samo izrablja naša potr-ipežljivost, ravno na današnji dan zaprla uvoz avstrijskih izdelkov. Mera je polna in dolžnost nam veleva, da zaščitimo končno lastne interese in zato je korak vlade vreden vse pohvale.
S Češkoslovaško imamo sicer trgovinsko pogodbo, vedar pa Cehi od nas kupujejo komaj 15% svojih potrebščine, t. j. Za 140 milijonov, dasi potrebujejo Idtno za 80 milijonov samo krompirja. Tozadevno se bode razpravljalo v kratkem v Pragi, kjer se bode skušalo doseči za nas ugodnejše pogoje-
7j Neihčijo smo v b rezpogbdftonem stanju, kar škoduje našemu izvozil, ker je Nemčija povišala carino na naš glavhi izvoz, t. j. jajca. Tigoviriška bliančai z Nemčijo je bito vedno ža naš pasivna in le zad-
nji mesec beležimo aktivno, ker je znašal uvoz 15; milijonov, a izvoz 16 milijonov.
Trgovinske zveze s Francijo za nas niso najugodnejše rn bi s pravico mogli pričakovati večjih ugodnosti. Francija nam j® dovolila samo nekaj olajšav za izvoz lesa v Alžir.
Proračuni državnih in samoupravnih ustanov so. deficitni, banovinska podjetji* pasivna. Naš nacionalni dohodek to V zadnjih dveh letih samo v Dravski banovi®* nazadoval za pol milijarde, kar bi moral0 priti tudi do izraza v proračunu.
Treba nujno urediti poslovanje denarnih zavodov, pri katerih so se v zadnjih dveh letih vloge zmanjšale od 14 na 10 milijard Govornik omenja poslovanje posebnega gospodarskega sosveta in povdarjai, da naj bi se izvedla tudi ureditev davčnih zaostankov, ki znašajo Din 2.700 milijonov. Ti zaostanki naj bi se odplačevali v obtokih 5 do 10 let ter uporabili za kritje deficita te; kocih državnih obvez pri Poštni hranillnj^ in Hipotekami banki.
Izdaja zakona o zaščiti kmeta je bito nujno potrebnai, ker so se kmetje, posebno v južnejših pokrajinah izrabljali in se jim dajala posojila samo na menice proti honendno visokim obrestim.
Obrestna mera je danes mnogo previsoka in b® se morala ta prilagoditi današnji®1 gospodarskim razmeram. Trgovinsko aktivnost treba vsekakor povzdigniti, da bodemo v položaju gospodarstvo dvigniti iz sedanjih težkoč. Industrija, ki je bila v cas° Avstrije pri nas še nerazvita, pomeni z® nas danes: velik korak naprej, ker baš industrija povzdigne aktivnost in gospodarsko življertto in jo iz tega razloga tudi ščitim.
Apeliram Pa navzoče, da se oklenej0 svoje stanovske organizacije in da so sob darmi, edini ih složni, ker baš organizacij jim najbolj more varovati stanovske iflto' rese.	1
Govoru ministra g. Ivan Mohoriča so ^ rovalci sledeli z velikim zanimanjem tdr
burnim ploskanjem potrdili, kako visoko ga cenijo in ds uživa njih popolno zaupanje.
Proračun
Tajnik Kožman prečita nato proračun za 1- 1933, ki izkazuje te izdatke:
Din
t Upravni stroški	73.400—
II. Zvezna doklada	11.000'—
III. Podpore in prispevki: Din
1. Trg. nad. šolam	6.000—
2. Brezposelnim trg. pomočnikom,	4.000P-—
3. Tujsko-promet no-	,
mu društvu	2.000—
4. Prometnemu odseku Šk. Loka	1.000—
IV. Najemnine
V. Razno
Skupaj
Din
40.000—
13.000—
3.310—
3.290-
104.000—
3.200—
400'—	Dtin
3.000— 46.800— 104.000—
Kritje proračuna:
1. Vpisnina
2. Vajeniške pristojbine
3. Kazni
4. Razni dohodki Celokupni izdatki
iprimanjkljaj torej 57.400'— kateri se krije s članarino, ki se pobira na Podlagi lestvice, k.i je bila sprejeta na občnem zboru 15. septembra 1932 od davčnega čistega dobička in rezervnega fonda, t. j. °d viška dohodkov proračuna iz leta 1932 v iznosu Din 26.540'19.
tfbčni zboor je nato določil vpisnino, pristojbino za nove člane, članarino in vaje-niške pristojbine. ,	,...
Nato j© piodal tajnik Kožman obširen referat
o obligatornem socialnem zavarovanju.
!Potreba po socialnem zavarovanju je med trgovci splošna in njegova izvedba je ena prvih dolžnosti, ki jih ima trgovstvo do se-
oe jn do svojcev. Možj
jožnost obveznega socialnega zavarovanja, trgovstva je dana po čl. 3Š4 obrtnega zakona, če ®e izjavi za uvedbo obveznega za^rovamja višaj polovica članov. Uprava bo to glasovanje izvedla s pismenim glasovanjem.	N
Bolniško zavarovanje bi obsegalo te pra vice članov: 1. prosta izbira zdravnika in Povrnitev zdravniških stroškov, plačilo od 74*fcvnika predpisanih zdravil, oskrbo v bolnišnici ali zdravilišču v smislu pravil in prispevek za stroške operacije. Tudi zobno zdravljenje bi spadalo v bolniško zavarovalno panogo. Čakalna doba je 6 tednov. Zenskim članicam se povrnejo porodni stroški. Uvede se tudi posmrtno zavarovanje. Člani soc. zavarovanja morejo biti tudi žene in otroci zavarovancev.
.Soc. zavarovanje bi se izvedlo na načelu 'popolne avtonomije ,iii zqto bili režijski stjpoški nizki. Po kratki debati se je skupščina soglasno izrekla za izvedbo soc. zavarovanja.
Sklenilo se je nadalje, da se odpravi delitev novoletnijh in dr.iigili, jiagrad tako v blagu ko v popustih, še naprej pa je dovoljena delitev. koledarjev.
Sledilo je še porodM^člnna uprave Antona Adamiča o krošnjarstvu in prodaji blaga po tujih trg. potnikih zasebnim strankam. Krošnjarstvo, konzumi in karielt so ona tri $a, ki tarejo trgovca. Obširno navaja referent vse zakonske pomanjkljivosti in nejasnosti, ki so krive, da se krošnjarstvo kar še Haprej razvija. Nejasnost je takp velika, da krošnjarji niti sami ne vedo, kdgj smejo in kdaj ne smejo prodajati. G. Adamič stavi *iato vrsto predlogov, ki so bili vsi sprejeti ter vneseni v resolucijo.
Trgovstvo kranjskega okraja, zbrano na občnem zboru Združenja trgovcev z dne 26. maja je sprejelo soglasno
U molucifa:
1. Skliče naj se čimpreje gospodarski svet. Zakoni, kakor uredbe naj se izdajajo le po predhodnem zaslišanju gospodarskega sveta.
2. Revidira naj se zakon o neposrednih davkih, pridobninska osnova naj se zniža, odpravi dopolnilni davek ter črta zgrada-rina pri imetnikih trgovskih obrtnih dovoljenj, ki ne napravijo letno nad 24.000 dinarjev prometa.
3. Davčni odbori naj se sestavljajo po stanovskih organizacijah.
4. Določi naj se davčni minimum, ki ne bi bdi obdavčljiv.
5. Določilo čl. 76., toč. 7., zakona o ue-pos rednih davkih naj se spremeni, da so zadruge ih fconzutni, ki vrše prodajo blaga v kakršnikoli obliki, podvržene družbenemu davku.
6. Davčne uprave naj za plačilo davkov, dokler se kreditno stanje ne izboljša, sprejemajo tudi hranilne knjižice.
7. Pri izterjavanju davkov na se postopa po vseh pokrajinah enako rigorozno, ker ne gre, da bi točen davkoplačevalec moral nositi večja davčna bremena, ker se od slabega davkoplačevalca ne izterjajo davki.
8. Vsi privilegiji konzumov in nabav-ljalnih zadrug naj se ukinejo.
9. Vsa konzumna društva naj se izločijo iz zadružnega zakona.
10. Čimpreje naj se izdajo pravilniki k členOm 177, 180 in 183 o. z., s katerimi naj bi se krošnjarstvo popolnoma odpravilo.
11. Ustavi naj se izdajanje dovolil krošnjarjem po čl. 176 o. z., dokler ne izidejo zadevni pravilniki, ki bodo določili, s kakšnim blagom In v katerih krajih je krošnjarjenje prepovedano.
12. Zakon o zaščiti kmetov naj se popravi, da so od zaščite izvzete terjatve trgovcev.
13. Izvede naj se revizija zakona o delavskem zavarovanju v smislu decentralizacije, t. j. vpostavijo naj se avtonomne banovinske socijalnc ustanove, ki naj bi bile kot nosilci tega zavarovanja. Izvesti
se mora ločeno ^varovanje . trgovskih [n
privatnih nameščencev po samostojnih nosilcih v okvirju ene ali, več banovin.
14. Znižajo naj se bolniško-zavarovalne premije za bolezen in nezgodo.
15. Ukinejo naj se vsi karteli.
16. Znižajo naj se prevozne tarife za les za polovico, ker sicer grozi pojjolna pro past lesno-gospodarske panoge.
17. Zniža naj se najemnina ležarinskih prostorov na kolodvorih za najmanj 40%.
18. Čimpreje naj se izvede enotna orga nizacija jugoslovanske lesne trgovine in industrije
19. Protidraginjski zakon iz leta 1922 naj se ukine in mesto njega izda zakon proti korupciji.
20. Y pogledu dodeljevanja kreditov pri
Volitve
Volitve so se vršile v vzklikom’.
Zg. predsednika združenja je bil izvoljen dosedanji predsednik Pranjo Sire in sicer je od 196 navzočih glasovalo proti samo 17 lin dobil je s tem 91% no večino. Za podpredsednike so bili izvoljeni Franc Berjak, Anton Savnik ih Franc Globočnik.
Za člane uprave: Ahačič Franc, Deisinger Josip, Gašperlin Janko, Gorjanc Franc, Hlebš Rudolf, Koželj Karel, Savnik Ivan in Heinrihar Stanko. Kot namestniki: Karel Dolenc, Jelovčan Fr. Ks., Kern Adolf, Kokalj Ferdinand, Rozman Ivan in Špilar Jernej.
V nadzorstveni odbor: dr. Crobath Fre-do, Kern Ivan, Kušlan Jernej, Potočnik Janko, in dr. Šemrov Franc. Kot namestniki: Potočgig Avgust, Jazbec Albin in Zaplotnik Frgnc.
V častni odbor: Kngelsberger Ivan, Križnar Anton, Majdič Joško, Pecher Konrad, Pirc Ciril, dr. Sabothy Beno in Demšar Franc, Zalilog.
Kot delegati za zvezni občni zbor: An-drašič Ignac, Berjak Franc, Deisinger Jos., Globočnik Franc, Gorjanc Franc, Koželj Karel, Slavnik Anton in Sire Franjo. Kot namestniki: Adamič Anton, Gašperlin Janko, Hlebš Rudolf in Kokalj Ferdinand.
ibacovcu*fc UiftiU tegovtev
Obenem z občnim zboroirj Združenja trgovcev kranjskega okraja se je dopoldne, dh.e 26. maja vršil sestanek lesnih trgovcev, ki tvorijo v okviru združenja lastno sekcijo. Sestanek je otvoril in vodil predsednik lesne sekcije Gorjanec. Podal je kratek pregled o stanju lesne trgovine in navedel vse ovire, ki preprečujejo njen razvoj. Omenil je razne devizne omejitve
Že v Ž4 arih
<	.	,	klobuke	itd.	Skr
ke-obleke, Škrabi
vratnike Jjn manšete. Uka depuče perilo
Poljanski	™
Telefon *.
in sv Pero, A
uuumcc per
REICH
Belebnrgova ni.
3.
Narodni banki naj se jsnakopravno postopa
in kredit podeljuje vsem pokrajinam naše države sorazmerno. Isto velja za Hipotekarno, agrarno banko in poštno hranilnico.
21. Obrestna mera pri Narodni banki, kakor pri vseh drugih denarnih zavodih naj se zniža in prilagodi današnjim raz-meranj;
22. Poskrbi, paj se, da postanejo denarni zavodi zopet likvidni.
23. Ck 19- toč. 4 o. z. naj se popravi, da imetniki rokodelskih obrtov, ki so sappo-stojno delovali v svoji stroki 3 leta, dobe obrt trgovine samo v oni stroki, v kateri so obratovali kot obrtniki.
24. Sedanja umjba o posredovalnem postopku naj ge odpravi, ker trgovstvo diskreditira, tor izda naredba, ki bo trgovstvu v korist in vsake zlorabe izločila.
25. Cena monopolnih solnih vreč se naj zniža od 12 na 4 dinarje.
odbor in sicer gg. Franc Gorjanc, Joško Veber, Ivan Rozman, Anton ..Verbič* Franc Benedik, Jožef Wei*6eisen, Jofip Hafnar, Josip Perne in Zaplotnik Karel.
Članom združenja trgovcev za kranjski okraj
Vsi člani Združenja trgovcev za kranjski okraj dobe to številko »Trgovskega lista« brezplačno.
V bodoče bomo vse glavne sklepe sej uprave stalno priobčevali v »Trgovskem listu« lin zato porivamo vse, da se na list na-roče, da bodo tako vedno točno informirani o delovanju naše organizacije.
•
V nedeljo, dne 18. t. m. dopoldan se vrši v Kamniku skupščina Zveze trgovskih združenj. Ker ima na to skupščino pristop tudi članstvo, ga pozivamo k polnoštevilni udeležbi.
*
Članstvo opozarjamo, da so uradni dnevi našega združenja vsak mesec pri pododborih iin sioer:
v Škofji Loki vsako prvo soboto v mesecu dopoldne v Sokolskem domu;
v Tržiču pa vsak drugi četrtak dopoldne v restavraciji »Lubeljc.
Uradne dneve vrši naš tajnik Zmago Kocman in je članstvu v navedenem, času za vsako informacijo na razpolago.
V Kranju, dne 1. juhija 1983.
Združenje trgovcev za srez Kranj
v Kranju.
l »	' * ™ r Tj	i f ’ (ifJ ''1	)' i 1 '
s katerim je zlasti obdarjena lesna trgovina.
Tajnik Zmago. Kožman je v svojem poročilu povdaril, da je lesna trgovina -zlasti nazadovala zaradi padanja konzuma, nezadostne podpore države ih pa zaradi neorganiziranosti lesnih trgovčev samih. Ta pomanjkljivost organizacije se je zlasti pokazala na raznih mednarodnih konferencah, za katere nismo bili dovolj pripravljeni. Še težje žlo je, da se še ni posrečila ustanovitev enotne organizacije lesnih interesentov, trgovcev in industrijalcev v državi. Nato je poročal g (j^ovgnju lesne sekcije, ki je bilo zelo intenzivno.
Žalostno propadanje lesne trgovine se kaže najbolj dejstvo, da je celih 30% vseh lesnih obratov ustavilo v letu 1981 svoje obratovanje.
0 splošnem položaju lesne trgovine je podal daljši referat tgor Kaiser, tajnik Osrednje lesne sekcije v Ljubljani. Poročal je o konferencah, ki so se vršile v Ženevi in na Dunaju, kjer se je ustanovil mednarodni lesni odbor, na katerem imamo svoje delegate, ki, pa ne morejo doseči pravega uspeha, ker še ni izvedena v državi organizacija lesnih producentov in trgovcev. Detajlne,je se je pečal s trgovskimi pogodbami, katere imamo s tujimi državami. Osrednja sekcija v Ljubljani dela . z vso vnemo na tem, da se čimpreje izvede enotna organizacija jugoslovanske lesne trgovine in Industrije, za kar pa smo naleteli na ‘[»polno nerazumevanje pri nekaterih večjih hrvatskih in bosanskih podjetjih.
Nato je podal zelo zanimivo poročilo o današnjih kreditnih prilikah predsednik združenja Franjo Sire. Ožigosal je nepravilno postopanje Narodne banke, ki kredite neenakomerno razdeljuje po posameznih pokrajinah.
Pri volitvah j?, bil izvoljen dosedanji
lMištvo za zaščito vlagateljev
V tofek se je ustanovilo v Ljubljani Društvo za zaščito vlagateljev Draške banovine. PrCdsCdnik prilpravljatae^a bdbora primarij dr. V. Gregorič je poročal o potrebi društva, saj eo vlagatelji že davno potrebovali takšno društvo. Po preobratu so za svoje prihranjene krone dobili le papirnate dinarje, pri polomu bank eo zopet mnogo izgubili, sedaj pa ne. morejo dvigniti svojih prihrankov. Koliko škode so Imeli vlagatelji nadalje s kupčevanjem s hranilnimi knjižicami. Ker pa vlagatelj kot posameznik ne more zadostno varovati svojih interesov, je potrebno, da se vsi vlagatelji združijo. Namen nove organizacije naj bi bil, da bi na zakonit način ščitila vlhgatOlje. Nato je govoril dr. Gregorič o potrebi revizije denarnih zavodov in o reformi deriamiih zavodov, kar naj bi se izvedlo s posebnim zakonom. Pri sestavi tega zakona morajo dobiti besedo tudii že vlagatelji tin zato morajo biti organizirani. Zato je tudi nad vse nujna ustanovitev Društva za zaščito vlagateljev.
Po referatu dr. Gregoriča je bil izvoljen odbor društva, in sicer so bili izvoljeni za predsednika dr. Gregorič, za .podpredsednika induistrijalec Zadravec iz Središča, za tajnika nač. drž. žel. v p. Vargazon, za odbornike pa: veletrgovec Avgust Volk, restavrator Ciril Majcen, veletrgovec Franc Hrehorič, vsi iz Ljubljane ter Božidar Malešič iz Jesenic. Za namestnik# 8ta,bija izvojjena industrijalec Joškp Vfbejfcjz Škofje Loke ter uradnik Fran Kobentar iz Ljubljane. V nadzorni odbor paoeo bili izvaljeni induistrijalec Hieronim Demšar iz Ljubljane, inž. Mihael. Mihor iz .Ljubljane in inž. Jernej Zupanc iz Langovega pri Radovljici. Letna članarina se je določila na 20 Din.
»SLUŽBENI LIST«
kr. bhrtske uprave Dravske banovine z .dne ,7. junija objavlja med drugim: Dopolnilno konvencij? o uredbi trg. terjatev s pobotanjem mej Jugoslavijo in belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo. — Razne mednarodne konvencije. — Odredbo o potnem pavšalu banovinskih tehničnih organov pri sreskih cestnih odborih. — 0 občinskih trošarinah. — Razne razglase sodišč in uradov ter druge objave.
Dr. P
irceva
je prvovrsten domač izlete^ s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in VaSe
r*irčeva sladna kava je a okuša in jo pij o o kot otroci ž užitkom.
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Tovarna motvoza in trtama d- cL
Grosuplje pri Ljubljani
9o4vetu
Odločno proti vsaki inflaciji se je izjavil predsednik vlade dr. Srškič na velikem shodu JRKD v Sarajevu in naglasil, da ne bo vlada dopustila nobene izdaje nov-čanic, ki ne bi bile krite, kakor predpisuje zakon.
Velika javna dela pripravlja naša vlada, da se na ta način zniža brezposelnost in poživi vse gospodarstvo.
Novi češkoslovaški poslanik na našem dvoru Pavel Welner je prevzel svoje novo službeno mesto.
Večja skupina naših poslancev in senatorjev obišče Poljsko, da se še bolj utrde poljsko-jugoslovanski odnošaji. Obisk naj bo obenem manifestacija slovanske solidarnosti.
Kongres slovanskih inženirjev se je začel v Beogradu. Na kongresu so zastopani vsi slovanski narodi, razen Lužiških Srbov.
Pakt štirih velesil je čisto spremenjen v smislu francoskih zahtev. Priznanje o nemški enakopravnosti v oboroževanju je izpuščeno, določbe pakta o Društvu narodov pridejo tudi v novi pakt in je s tem pokopana vsaka nevarnost revizije mirovnih pogodb brez soglasnega pristanka vseh prizadetih. Vsledi te spremembe četvorne-ga pakta je bilo dvomljivo, če ga bo Nemčija podpisala. Na Mussolinijev pritisk pa se je Nemčija udala in pakt je bil parafiran.
Svet Društva narodov je z vsemi glasovi odobril poročilo irskega deleg. Lestra, da je Nemčija prekršila poljsko-nemško konvencijo o Gornji Šleziji, ker je preganjala žide Nemški in italijanski delegat sta se vzdržala glasovanja.
Novinarski kongres v Budimpešti je izključil iz novinarske organizacije nemške novinarje, ker je v Nemčiji udušena vsaka svoboda tiska,
Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, s katerim se razveljavljajo vse zlate klavzule v vseh pogodbah.
Republikanski senatorji groze Rooseveltu z obstrukcijo, če bi predlagal brisanje ali tudi samo znižanje vojnih dolgov.
Veliki italijanski dirigent Toscanini je poslal Hitlerju brzojavko, v kateri je protestiral proti preganjanju židov.
Hitler hoče ustvariti veliko pangerman-sko državo, ki bi obsegala vso Skandinavijo in srednjo Evropo. V ta namen organizira v vseh državah srednje Evrope in Skandinavije narodno- socialistične celice, ki naj pripravijo prevratne akcije. Te namere Hitlerja odkriva v »Sunday Times« znani angleški novinar Wickham Steed.
Vse nemške liste iz Češkoslovaške je Hitlerjeva vlada v Nemčiji prepovedala.
Avstrijsko ustavo namerava spremeniti avstrijska vlada v tem smislu, da bodo dovoljene samo stranke, ki so brezpogojno in absolutno na avstrijskem stališču. Hitlerjeva stranka bi bila s tem v Avstriji nemogoča.
Novi avstrijski zvezni svet, ki so ga do-sedaj tvorili le zastopniki zveznih dežel, bi bil po novi ustavi sestavljen tako-le: Tretjino članov bi izvolili deželni zbori, tretjino stanovske zbornice, tretjino pa bi imenoval predsednik republike na predlog vlade.
Dunajski listi poročajo, da se je Mussoliniju posrečilo doseči sporazum med dr. Dollfussom in Hitlerjem. Vest dunajskih listov pa še ni potrjena.
Ob priliki namestitve princa Hessenskega za državnega namestnika obišče Nemčijo tudi italijanski prestolonaslednik. Kakor znano je princ Hessenski poročen z italijansko princezo Mafaldo.
Rusija je naročila v Italiji štiri križarke po 7000 ton in podmornico, ki bo imela
3800 ton. S plačevanjem teh ladij bi začela sovjetska Rusija šele rpo šestih letih.
Na Venizelosa je bil izvršen atentat, ko se je v spremstvu svoje žene vračal v Atene. Neznani atentatorja so oddali nanj več strelov, ki so pa Venizelosa zgrešili, zato pa zadeli njegovo ženo in šoferja. Venize-losova žena je bila zadeta štirikrat in sicer precej nevamo# Atentatorji so pobegnila.
Afganskega poslanika v Berlinu je ustrelil neki Afganec v Berlinu.
Proračun Holandske izkazuje 260 milijonov goldinarjev deficita; 200 milijonov deficita naj bi pokrili prihranki, 60 milijonov pa naj bi dalo povečanje davka na poslovni promet.
V japonski vojski so preizkusili novo strojno puško, ki more izstreliti 1500 stre-
lov v minuti. Poizkusi so se popolnoma posrečili.
Letonski iidi so sklenili, da bodo bojkotirali nemško blago.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Četrtek, dne 8. junija: TartuHe. Red A-Petek, dne 9. junija: Produkcija operne šole. Izven. Globoko znižane cene. Sobota, dne 10. junija: Okence. Red D.
Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 8. junija: Marta Red B. Petek, dne 9. junija: Zaprto.
Sobota, dne 10. junija: Jim-Jill. Operetna premiera Red C.
Nedelja, dne 11. junija: Jim-Jill. Izven.
Vpisale so se Upremembe ln dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Celje.
Besedilo: Diehl & Omp. javna trgovska družba.
Izbriše se prokura Oswatitscha Maksa sen in jun., obeh trgovcev v Celju.
Okrožno sodišče ▼ Celju, odd. I., dne 16. maja 1933.
Reg. A III 70/5.
$
Sedež: Celje.
Besedilo: Hotelska družba, družba z omejeno zavezo.
Izbriše se umrli poslovodja Marinc Ernest in vpiše kot nov poslovodja Do-bovičnik Franc, trgovec v Celju.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 23. maja 1933.
Rg C I 32/41.
*
Sedež: Celje.
Besedilo: >Motor Import Cie«, agentura in trgovina i motornimi vosili, družba i omejeno caveio v Celju.
Družba se je po sklepu družabnikov z dne 28. aprila 1933. razdražila in prešla v likvidacijo.
Družbena tvrdka se odslei glasi:
»Motor Import C>e« agentura in trgovina i motornimi vosili, družba i omejeno zaveio v Celju v likvidaciji.
Dosedanji poslovodja Plavšak Ludvik st. je imenovan Likvidatorjem.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. maja 1933.
Rg C II 58-8.
*
Sedež: Cmurek.
Besedilo: Cmureška trgovska družba z o. z. v Zg. Cmureku.
Izbriše se dosedanji poslovodja Baum-gartner Egon, vpjše pa novoizvoljeni poslovodja Posch Hubert, veletrgovec v Cmureku.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. maja 1933.
Fi 146/33 - Rg C II 85/6,
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: G. Giulini družba i o. z.
Z notarskim zapisom z dne 28. januarja 1933. se je iapremenil § 1. družabne pogodbe. Besedilo firme odslej: Kemična tovarna Moste, družba i o. z. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. maja 1933.
Fi 152/33 — Rg C I 33/131.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Milko Ivan Hribar in drug, Ljubljana, agentura in komisijska družbi i o. s.
Po sklepu občnega zbora z dne 10. maja 1933; se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Ivan Hribar, minister in senator v Ljubljani, Ceeta na Rožnik štev. 41.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. maja 1933.
Fi 153/33 - Rg C II 177/6
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kartonažna tovarna in industrija kovinsko-galanterijskih izdelkov Jakša & Co., družba z o. z.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 9 maja 1933. so se izpremenili 88 6., 7. in 10- družabne pogodbe z dne 24. julija 1928.
Izbriše se poslovodja dr. Jakša Jože.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. maja 1933.
, Fi 139/33 — Rg C III 234/6.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ivan Jax in sin.
'Vstopil je kot javni družabnik inž. Jax Karl iz Ljubljane, Pod rožnik 1/9. Radi tega javna trgovska družba od dne
1.	maja 1933.
Vsak javni družabnik zastopa in podpisuje tvrdko samostojno.
Izbriše se prokura inž. Jaxa Karola. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. maja 1933.
Fi 160/33 - Rg A VI 69/12.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Kobi & Meden« lesna industrijska in trgovska družba z o. z.
Besedilo odslej: A. V. Meden, lesna industrijska in trgovska družba z o. z.
»Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih imenujejo družabniki. — Dražbo zastopata na zunaj, nap ra m sodišču in oblastem po dva poslovodji kolektivno, če ima družba več ko enega poslovodjo; samo eden poslovodja zastopa družbo seveda samostojno.
Dodala se je točka »Enajstič« k družabni pogodbi.
Izbriše se poslovodja Kobi Joško, lesni trgovec v Ljubljani, preje Ižanska cesta št. 22, sedaj Gosposvetska cesta št. 4. — Vpiše pa s© mesto njega kot poslovodja Meden Viktor, veletrgovec v Ljubljani, Celovška cesta št. 10.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. maja 1933.
Fi 164/33 — Rg C III 182/6.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Slovenska banka.
Vpišejo se kot člani upravnega sveta na občnem zboru dne 12. aprila 1933. izvoljeni, še ne vpisani:
1. Jankole Miro. bankar v Ljubljani;
2. dr. Daneu Anton, zdravnik na Opčinah pri Trstu štv. 377;
3. dr. Kralj Angelo, zdravnik v Framu;
4. ing. Ulrych Miro, inšpektor Trboveljske premogokopne družbe ju ob Savi;
5. ing. Škerlavaj Karl v Gestrinova ul. št. 8.
Izbrišejo se pa sledeči upravni svetniki, ker niso bili ponovno izvoljeni: Fran Ramovš, uradnik Slovenske banke v Ljubljani, Držič Ivan. višji železniški nadzornik v Ljubljani, dr. Lapajne Stanko, odvetnik v Ljubljani, Hribernik Mihael, industrialec v Ljubljani, ih sicer Ramovš Franc.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. maja 1933.
Fi 89/33 - Rg B I 161/48.
CUi/tfapta56A,&
KASTELIC in PttllGI
ALEKSANDROVA CESTA 9
PRITLIČJE LEVO
GLAVNO ZASTOPSIVO ZA SLOVE Nl|0:
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh Zastopstvo „Kuverie“ konfekcijske tovarn« J.* o.*, v Ljubljani
Ali ste že naročeni na „Trgovski list“ ?
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
£jubljanu
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23
se priporoča za naročila vseb trgovskih in aradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike. Statute, tabele i.t.d,
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
KulovSka c. 2 Volarski pot 1
TVORNICA KUVERT EN KONFEKCIJA PAPIRJA
Motfvoz urosupije
sUvMikf Izdelek <■ Svoji k svojimi
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induetrijeko d. d. >MERKURc kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.