j 6 -04-1885
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13	Ljubljana, petek 12. aprila 1985
616.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78, 33/80 in 16/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o vrednosti znamkic solidarnosti
1.	člen
Vrednost znamkic solidarnosti, ki se po 15. členu zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 3/73, 33/80 in 16 84) plačujejo med tednom solidarnosti za poštne pošiljke, za vstopnice za kulturne, zabavne, športne in druge prireditve ter za vOzovnke v notranjem prometu, razen v mestnem prometu, znaša 50 “/e od nominalne vrednosti poštne znamke za poštno pošiljko do 20 gramov v notranjem prometu.
Vrednost znamkic solidarnosti po prejšnjem odstavku ugotovi Republiški komite za promet in zveze.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o vrednosti znamkic solidarnosti (Uradni list SRS, št. 12/78 in .11/80).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-09,35-5/1
Ljubljana, dne 4. aprila 1935.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
617.
Na podlagi 5. odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter na podlagi drugega in tretjega odstavka 3. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za financiranje graditve novih termoelektrarn, toplarn, energetskih objektov in kotlovnic na tekoča goriva v letu •1985 (Uradni list SFRJ, št. 70/84) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 59. seji dne 4. aprila 1985 sprejel
SKLEP
o določitvi organa, ki izdaja s zlasie za nadomestitev obstoječih kotlov s kotli enake ali večje zmogljivosti za nadaljnjo uporabo tekočih goriv v letu 1985
I
Pristojni organ v republiki po drugem in tretjem odstavku 3. člena zakona o začasni prepovedi razpo-
Cena 100 dinarjev________Leto XLII
laganja z delom družbenih sredstev za financiranje
graditve novih termoelektrarn, toplarn, energetskih objektov in kotlovnic na tekoča goriva v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 70/84) je v SR Sloveniji v letu 1985 Republiški komite za energetiko.
Republiški komite za energetiko daje na zahtevo organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev soglasje, da se obstoječi kotel nadomesti s kotlom enake ali večje zmogljivosti za nadaljnjo uporabo tekočih goriv, če ugotovi, da ni tehničnih, tehnoloških, ekoloških in ekonomskih pogojev za prehod na premog.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 311-18/82-6/3
Ljubljana, dne 4. aprila 1985.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj L r.
618.
Na podlagi 396. člena ustave SR Slovenije je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 21. marca 1985 sprejel
UGOTOVITVE, PRIPOROČILA IN SKLEPE za izvajanje varstva pred požarom
I.	UGOTOVITVE
Število požarov in gmotna škoda je v letu 1984 ponovno v porastu tako, da to v določeni meri že vpliva na nemoten razvoj in delo v gospodarstvu. Večina teh požarov je nastala zaradi neizpolnjevanja in neupoštevanja varnostnih in tehničnih navodil ter malomarnega in neresnega dela.
Vzroki za omenjeno stanje požarne varnosti so v nezadostni požarnovarnostni kulturi delovnih ljudi in občanov, premajhni delovni disciplini, neodgovornemu odnosu do družbene lastnine, pomanjkanju strokovnih kadrov, pomanjkljivem nadzoru, in pomanjkljivi pravni in samoupravni urejenosti nekaterih vprašanj s tega področja.
II.	PRIPOROČILA
1.	Delovni ljudje in občani organizirani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, skupnostih stanovalcev, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter društvih naj še naprej načrtno in kontinuirano navijajo in krepijo preventivno dejavnost na področju požarne varnosti kot sestavino obrambne in samozaščitne pripravljenosti, skrbijo za odpravo okoliščin in stanja, ki ogroža požarno varnost in se usposabljajo
za naloge varstva pred požarom. Zavzemajo naj se za dvig požarnovarnostne kulture še zlasti z organiziranjem in izvajanjem požarnovarnostne vzgoje v osnovnem in usmerjenem izobraževanju ter za izobraževanje kadrov za neposredno delo na področju požarnega varstva. Prav tako naj še naprej skrbijo za stalno propagandno aktivnost z organiziranjem protipožarnih vaj in akcij, predavanj in seminarjev, izdelavo filmskega in drugega propagandnega gradiva in podobno.
2.	Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in krajevne skupnosti naj izdelajo oceno požarne ogroženosti, ki bo podlaga za načrtovanje in izvajanje preventivnih ukrepov, izdelavo požarnovarnostnih načrtov in protipožarnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov.
3.	Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti naj dopolnijo svoje samoupravne splošne akte za varstvo pred požarom v skladu z določili zakona o varstvu pred požarom in skrbijo za brezhibnost gasilskih tehničnih sredstev ter sproti odpravljajo pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na varstvo pred požarom. Prav tako naj zagotovijo ustrezno strokovno nadzorstvo nad vzdrževanjem in uporabo strojev in naprav še zlasti kurilnih naprav na trda, tekoča in plinasta goriva, električnih napeljav in aparatov ter nad hranjenjem, rokovanjem in skladiščenjem vnetljivih in eksplozivnih snovi. Sistematično naj izobražujejo delavce, odgovorne za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov. Predvsem pa naj organizirajo in trajno opravljajo kontrolo nad izvajanjem ukrepov in izpolnjevanjem pogojev, določenih z zakonom o varstvu pred požarom, zaostrijo odgovornost za neizvajanje ukrepov za varstvo pred požari, zagotovijo ustrezno delovno disciplino in v zvezi s tem krepijo redno sodelovanje samoupravnih organov z organi, odgovornimi za nadzor. Se zlasti naj poostrijo nadzor nad izvajanjem rekonstrukcijskih in vzdrževalnih del, kjer se uporabljajo naprave za avtogeno varjenje. Nadalje naj za zagotovitev dviga požarne varnosti dajejo pobude za ustanavljanje gasilskih društev v svojih sredinah ter zagotavljajo pogoje za njihovo operativno delo.
4.	Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred' požarom kot nosilci izdelave ocen požarne ogroženosti naj v sodelovanju z gasilskimi organizacijami, požarnimi inšpekcijami in štabi civilne zaščite izdelajo oceno požarne ogroženosti za območje občin, ki naj bodo osnova za usmerjanje nadaljnjega razvoja požarnega varstva, še zlasti za načrtovanje opreme in usposabljanja kadrov. Te skupnosti naj skrbijo tudi za usklajeno založniško dejavnost pri izdaji strokovne in propagandne literature na področju požarnega varstva.
5.	Gasilska zveza Slovenije, ki s svojim številnim članstvom predstavlja najširšo obliko samozaščitne organiziranosti na področju požarnega varstva, naj nadaljuje z aktivnostmi, na področju preventivnega dela in na področju izboljšanja požarnovarnostne kulture svojih članov, delovnih ljudi in občanov, še. zlasti pa pionirjev in mladine. Za dosego teh ciljev naj med drugim izdela program preventivnih aktivnosti protipožarnega usposabljanja in izobraževanja delovnih ljudi in občanov v SR Sloveniji v letih 1985—1989; nadaljujejo z akcijo »100.000 preventivnih pregledov organizacij združenega dela, stanovanjskih in kmetijskih objektov« ter z akcijo »600 gasilskih društev v organizacijah združenega dela v SR Sloveniji«.
6.	Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije kot so Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije naj za doseganje večje preventivne varnosti pred požari intenzivneje usmerjajo svoje znanstveno, raziskovalno in razvojno delo na področju priprave in dopolnjevanja tehnične regulative, na napredek spremljajoče laboratorijske dejavnosti, na izobraževanje strokovnih kadrov in na kvalitetni nadzor in svetovanje.
7.	Občinske skupščine naj zagotovijo pogoje za kadrovsko in materialno krepitev inšpekcijskih služb v občinah oziroma regijah z namenom večje učinkovitosti njihovega dela.
8.	Občinske skupščine oziroma njihovi izvršni sveti naj skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za varstvo pred požari, komiteji za SLO in družbeno samozaščito ter štabi za civilno zaščito analizirajo razmere na svojem območju ter sprejmejo ustrezne ukrepe za sanacijo razmer na področju varstva pred požari ter če je to potrebno z odloki predpišejo posebne ukrepe za varstvo človekovega naravnega in bivalnega okolja pred požarom.
9.	Organi požarne inšpekcije naj kontinuirano izvršujejo preventivne preglede in strokovni nadzor nad vitalnimi objekti ter objekti posebnega družbenega pomena, oziroma nad izvajanjem ukrepov za preprečevanje požarov na družbenem in zasebnem premoženju in krepijo osveščenost delovnih ljudi in občanov v zvezi z varnostjo pred požari. Se zlasti je potrebno poostriti nadzor nad izvajanjem rekonstrukcijskih in vzdrževalnih del, kjer se uporabljajo naprave za varjenje in rezanje s prenosno električno ali plinsko opremo.
10.	Vsakoletne akcije NNNP naj tako kot akcija v letu 1984 vsebujejo tudi aktivnosti, ki imajo namen varovati družbeno premoženje pred požari.
III.	SKLEPI
1.	Republiški sekretariat za notranje zadeve mora vložiti več naporov v odkrivanje in raziskovanje vzrokov posameznih požarov; še zlasti je pri tem potrebno več pozornosti posvetiti ugotavljanju krivde odgovornih oseb. Zavzemati se mora za to, da bodo pristojni zvezni upravni organi izdelali oziroma ustrezno dopolnili požarnovarnostne normative in standarde s področja požarnega varstva in enotno metodologolijo obdelave podatkov o požarih, eksplozijah in požarnih škodah in sodelovati pri pripravi teh aktov. Zagotoviti mora strokovno izpopolnjevanje oseb, ki opravljajo oglede krajev požarov in eksplozij.
2.	Republiški sekretariat za ljudsko obrambo mora v oblike usposabljanja prebivalstva za obrambo in zaščito vključiti tudi zaščito pred požari. Pri tem je potrebno izhajati iz požarne ogroženosti okolja, kjer se usposabljanje izvaja. Zagotoviti mora organizacijske in druge pogoje za načrtno in organizirano delovanje sistema opazovanja in obveščanja na področju požarnega varstva ter izpolniti sistem zvez za vodenje požarnih akcij.
3.	Republiški štab za civilno zaščito mora organizirati posvetovanje s predstavniki občinskih in mestnih štabov za civilno zaščito o izvajanju preventivnih ukrepov in drugih aktivnosti, v zvezi z varstvom pred požari.
4.	Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo naj prouči možnost vključitve po-
žarnovarnostne vzgoje v vzgojnoizobraževalne programe osnovnih šol, šol srednjega usmerjenega izobraževanja ter višjih in visokih šol v SR Sloveniji.
5.	Hidrometeorološki zavod SR Slovenije mora organizirati in voditi enoten sistem spremljanja in obveščanja o nevarnostih gozdnih požarov v SR Sloveniji.
IV.
Te ugotovitve, priporočila in sklepi za izvajanje varstva pred požari se objavijo v Uradnem listu SRS.
Št. 220-03/83-5/8
Ljubljana, dne 21. marca 1985.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Janez Bohorič 1. r.
619.
Na podlagi 103. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) sklepamo Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
DRUŽBENI DOGOVOR o ukrepih in aktivnostih pri uveljavljanju in izvajanju štetja zavarovalne dobe s povečanjem
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) ugotavljamo, da so temeljni pogoji za določanje del oziroma nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, določeni z zakonom, stopnje povečanja, postopek in način določanja pa s samoupravnimi splošnimi akti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
S tem družbenim dogovorom opredeljujemo:
—	ukrepe in aktivnosti za opravljanje težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer z namenom zagotovitve varnih in humanih delovnih razmer in delovnega okolja, tako, da do uporabe instituta zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, ne bi prišlo;
—	priznavanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem kot izjemni in skrajni varstveni ukrep v primerih, ko ugotavljamo, da z vsemi predhodnimi varstvenimi ukrepi in normativi ni mogoče v celoti odpraviti ali zmanjšati težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer in delovnega okolja;
—	obveznost stalnega preverjanja delovnih razmer, delovnega okolja in aktivnosti organizacij združenega dela pri opravljanju težkih in zdravju škodljivih vplivov.
II. UKREPI ZA ODPRAVLJANJE TEŽKIH IN ZDRAVJU ŠKODLJIVIH DELOVNIH RAZMER
3.	člen
Ukrepi za odpravljanje težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer in delovnega okolja so zlasti:
—	uvajanje varnejših in bolj zdravih delovnih, tehnoloških in drugih postopkov ter opreme in sredstev za osebno varstvo delavcev pri delu;
—	skrajševanje delovnega časa;
—	začasno ali trajno prerazporejanje delavcev na druga dela oziroma naloge (rotacija);
—	zdravstvena in varnostna prosveta ter strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev;
—	dodatni načrtni odmori, počitki, podaljšani letni dopust ter ustrezna prehrana;
—	programirana zdravstvena rekreacija delavcev in vzgoja delavcev za zdrav način življenja;
—	dosledna uporaba opreme in sredstev za osebno varstvo delavcev pri delu;
—	preventivni zdravstveni pregledi,
—	redni nadzor ekoloških razmer.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije se zavezujemo, da se bomo zavzemali za oblikovanje takšne politike razporejanja dohodka, ki bo omogočala stalno rast sredstev za uvajanje sodobne in varnejše tehnologije ter za odpravo in zmanjševanje težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer v organizacijah združenega dela.
Te cilje bomo vgrajevali v letne, srednjeročne in dolgoročne planske akte o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo zagotovil, da bodo inšpekcijske službe kot prednostno nalogo dosledno opravljale nadzor nad izvajanjem predpisanih varstvenih ukrepov in normativov pri konstruiranju, izdelovanju ali gradnji delovnih in pomožnih objektov, delovnih priprav in naprav, opreme in sredstev za osebno varstvo delavcev pri delu ter uvajanju nove tehnologije.
Gospodarska zbornica Slovenije bo s splošnimi združenji in v sodelovanju s strokovnimi institucijami tekoče spremljala tehnologije v organizacijah združenega dela in pri tem še zlasti uvajanje nove tehnologije.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo na podlagi strokovne analize proučil ustreznost sedanje splošne ureditve skrajšanega dnevnega in tedenskega delovnega časa na delih oziroma nalogah, ki so težka in za zdravje škodljiva ter predlagal morebitne spremembe in dopolnitve veljavne zakonske ureditve.
Zveza sindikatov Slovenije bo z družbenopolitično aktivnostjo vzpodbujala organizacije združenega dela k uveljavljanju skrajšanega delovnega časa na delih oziroma nalogah, ki so težka in za zdravje škodljiva v vseh primerih, ko je skrajševanje delovnega časa utemeljeno.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo v postopku reševanja zahtevkov za priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, zahtevala od predlagateljev, da težke in zdravju škodljive vplive na določenih delih oziroma nalogah predhodno zmanjšujejo s skrajševanjem delovnega časa oziroma bo zahtevala dokumentirano obrazložitev, zakaj takšen ukrep ni bil uporabljen.
6.	člen
Zveza sindikatov Slovenije bo z družbenopolitično akcijo spodbujala organizacije združenega dela,
da v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo primere, pogoje in način trajnega ali začasnega razporejanja delavcev z del oziroma nalog, ki so težka in za zdravje škodljiva na druga dela oziroma naloge, kjer ni takšnih nevarnosti in škodljivosti za zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo zagotovil, da bodo inšpekcijske službe spremljale izvajanje prerazporejanja delavcev v organizacijah združenega dela in ukrepal v mejah svojih pravic in dolžnosti, če bo ugotovil, da se ne izvaja v skladu s predpisi in samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela.
7.	člen
Zveza sindikatov Slovenije bo z družbenopolitično aktivnostjo spodbujala delavce v organizacijah združenega dela in pri nosilcih samostojnega osebnega dela k pravočasnemu strokovnemu izpopolnjevanju in usposabljanju za druga ustrezna dela oziroma naloge delavcev, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delih oziroma nalogah in bi nadaljnje opravljanje povzročilo nastanek invalidnosti ali bistveno poslabšanje psihofizične in zdravstvene sposobnosti delavcev.
Zveza sindikatov Slovenije bo z družbenopolitično aktivnostjo spodbujala organizacije združenega dela in nosilce samostojnega osebnega dela, da bodo v svojih samoupravnih splošnih aktih oziroma kolektivni pogodbi, uredile pogoje, načine in roke strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev, ki zaradi starosti ne morejo več uspešno opravljati določenih del oziroma nalog, za opravljanje drugih ustreznih del oziroma nalog.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v sodelovanju z drugimi pristojnimi dejavniki ocenil ustreznost nekaterih vzgojnoizobraževalnih programov in se zavzemal za morebitne spremembe in dopolnitve tako, da bi že v izobraževalnem sistemu zagotavljali takšno strokovno usposobljenost, ki bi omogočala, da bi delavci, ki ne morejo več uspešno opravljati osnovne poklicne dejavnosti, lahko uspešno opravljali in bili razporejeni k ustreznim drugim delom oziroma nalogam.
8.	člen
Zveza sindikatov Slovenije bo z družbenopolitično akcijo vzpodbujala delavce v organizacijah združenega dela in nosilce samostojnega osebnega dela k ureditvi oziroma zagotovitvi pogostejših počitkov v dnevnem delovnem času, ustrezne prehrane in podaljšanih letnih dopustov delavcem, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delih oziroma nalogah.
9.	člen
Zveza sindikatov Slovenije si bo z družbenopolitično aktivnostjo prizadevala, da bodo organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela skrbeli za organizirano zdravstveno rekreacijo, s katero se ohranja, izboljšuje in krepi zdravstvena in psihofizična sposobnost ter za zdrav način življenja delavcev.
10.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo zagotovil, da bodo inšpekcijske službe kot prednostno nalogo
uresničevale:
— stalen nadzor nad predpisano uporabo opreme in sredstev za osebno varstvo delavcev pri delu;
—	stalen nadzor nad izvajanjem preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev;
—	stalni nadzor nad spremljanjem ekoloških razmer v delovnem okolju.
III. UPORABA ZAVAROVALNE DOBE, KI SE
ŠTEJE S POVEČANJEM, KOT SKRAJNEGA VARSTVENEGA UKREPA
11.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo, da bomo zavarovalno dobo s povečanjem kot skrajni varstveni ukrep uporabili, ko z vsemi predhodnimi ukrepi varstva delavcev pri delu ni mogoče odpraviti težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer ter zagotoviti varnega dela oziroma ko ugotovimo, da delavci nekaterih del oziroma nalog po določenih letih starosti ne morejo več uspešno opravljati.
Določanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem ne sme biti sredstvo za skrajševanje zavarovalne dobe in znižanje starostne meje kot pogoja za pridobitev pravice do pokojnine tam, kjer to ni neobhodno ter tudi ne sredstvo za razreševanje kadrovske, starostne in druge problematike v organizacijah združenega dela in pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
12.	člen
Udeleženci dogovora ugotavljamo, da imamo pri določanju zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem dve vrsti del oziroma nalog:
—	dela oziroma naloge, ki so kljub najsodobnejši in varni tehnologiji ter ob uporabi vseh varstvenih ukrepov težka in zdravju škodljiva;
—	dela oziroma naloge, na katerih, kljub uporabi vseh varstvenih ukrepov, delavci po določeni starosti ne morejo uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti, zaradi upadanja fizioloških sposobnosti organizma.
13.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo, da bomo pri določanju zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, dosledno upoštevali delovne razmere na določenih delih oziroma nalogah v posamezni temeljni organizaciji združenega dela in na podlagi objektivne ocene težavnosti -in škodljivosti odločali o upravičenosti in višini stopnje povečanja zavarovalne dobe.
Postopek določanja zavarovalne dobe s povečanjem bomo udeleženci dogovora vodili koordinirano v vseh organizacijah združenega dela v okviru posamezne gospodarske dejavnosti.
14.	člen
Udeleženci dogovora ugotavljamo, da škodljivi vplivi znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca tedaj:
—	ko delavec opravlja težka in zdravju škodljiva dela oziroma naloge poln delovni čas;
—	ko delavec opravlja težka in zdravju škodljiva dela krajši delovni čas od polnega, če je tak delovni čas v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela določen kot poln delovni čas.
Udeleženci soglašamo, da izjemoma škodljivi vplivi znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca tudi, če opravlja dela oziroma naloge v posebno težkih in zdravju škodljivih delovnih razmerah več kot polovico polnega delovnega časa.
15.	člen
Predlogu za priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, katerega lahko podajo organizacije združenega dela, nosilci samostojnega osebnega dela ter njihova združenja, mora biti priložena strokovna dokumentacija, izdelana po enotni metodologiji ter zlasti naslednja dokazila:
a)	poročilo o že uporabljenih varstvenih in drugih ukrepih in program ukrepov za zmanjševanje oziroma odpravo škodljivih vplivov, Id znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev na takšnih delih;
b)	opisi del oziroma nalog, na katerih se predlaga uvedba zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem;
c)	podatki o številu delavcev, ki opravljajo dela oziroma naloge, na katerih se predlaga uvedba zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, z oceno povečanih obveznosti za plačilo prispevka skupnosti;
d)	dokazila, da imajo v samoupravnih splošnih aktih ali s sklepi samoupravnih organov urejena naslednja vprašanja:
—	način zagotavljanja sredstev za uresničevanje ukrepov za odpravljanje težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer ter morebitne uporabe instituta povečane zavarovalne dobe,
—	roke in način odprave posebne težavnosti dela in škodljivih vplivov na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca, kot podlage za štetje zavarovalne dobe s povečanjem,
—	spremljanje razmer na takih delih v skladu z zakonom o varstvu pri delu, kot npr.: postopke in način periodičnih pregledov in preiskusov delovnih naprav in priprav ter periodičnih preiskusov kemičnih in bioloških škodljivosti, mikroklime itd.,
■ način občasnega oziroma trajnega prerazporejanja delavcev, ki delajo na težkih in za zdravje škodljivih delih oziroma nalogah,
—- spremljanje zdravstvenega stanja, periodične Preglede in ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva delavcev, ki delajo na najtežjih in zdravju škodljivih delih v skladu z zakonom o varstvu pri delu,
—	pogoje, način in roke strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev, ki zaradi starosti ne morejo več uspešno opravljati določenih del oziroma nalog, za opravljanje drugih ustreznih del,
—	naloge v zvezi z obveznim strokovnim usposabljanjem delavcev in preizkušanjem znanja delavcev o varstvu pri delu v skladu z zakonom o varstvu pri delu,
—	posebej označena dela oziroma naloge, ki se štejejo kot težka in zdravju škodljiva,
—	dnevno in tedensko dolžino delovnega časa na takšnih delih oziroma, nalogah,
—	odmore, počitke, dopuste in odsotnosti delavcev z dela na takšnih delih oziroma nalogah,
—	dnevno, tedensko in letno rekreativno dejavnost.
Za ugotovitev dejanskega stanja lahko Skupnost zahteva tudi druge potrebne podatke in dokazila.
16.	člen
Po proučitvi predloga za priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem in ugotovitvi dejanskega stanja pripravi pristojna strokovna komisija za povečano zavarovalno dobo Skupnosti obrazložen pred-
log sklepa in ga posreduje v mnenje ostalim udeležencem dogovora. Udeleženci dogovora bomo predlog sklepa obravnavali in mnenje podali v 60 dneh od prejema predloga sklepa.
Kolikor posamezni udeleženec svojega mnenja ne poda v roku iz prvega odstavka tega člena, niti takšnega mnenja ne poda v nadaljnjih 30 dneh, se šteje, da soglaša s predlogom sklepa.
Udeleženci dogovora soglašamo, da bo Skupnost predlog sklepa posredovala v javno razpravo oziroma skupščini Skupnosti v -sprejem šele potem, ko bo prejela mnenje vseh ostalih udeležencev tega dogovora oziroma po izteku roka, določenega v prejšnjih dveh odstavkih tega člena.
IV. PREVERJANJE ALI SE OBSTAJAJO POGOJI ZA NADALJNJE ŠTETJE ZAVAROVALNE DOBE S POVEČANJEM
17.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo, da je priznavanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem časovno omejeno. Traja lahko le toliko časa, dokler obstojajo razlogi, ki so jo narekovali.
Po izteku v sklepu Skupnosti določenega roka za revizijo del oziroma nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, bo Skupnost v primerih, ko bo ugotovila, da organizacije združenega dela ne uresničujejo programa aktivnosti za odpravo težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer, za te organizacije združenega dela določila povečane prispevne stopnje za plačilo prispevkov za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem.
18.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo, da so dela oziroma naloge, na .katerih se zavarovalna dobn šteje s povečanjem zavezana reviziji, ki jo začne Skupnost po uradni dolžnosti 12 mesecev pred iztekom roka, določenega v sklepu o priznanju zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem.
V.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Skupnost bo tekoče spremljala problematiko dela na delih oz. nalogah, na katerih je delo težko in zdravju škodljivo ter opozarjala udeležence dogovora na pomanjkljivosti v zakonodaji in samoupravnih aktih, posebno s področja varstva pri delu.
20.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bomo usklajevali stališča in koordinirano delovali pri razreševanju problematike s področja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem ter sodelovali z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki v SR Sloveniji in SFRJ,
21.	člen
Udeleženci dogovora ustanovimo odbor udeležencev tega družbenega dogovora. V odbor udeležencev imenuje vsak udeleženec po enega člana. Člani odbora izmed sebe izvolijo predsednika odbora za dobo dveh let s tem. da je vsako mandatno obdobje predsednik predstavnik enega izmed udeležencev tega dogovora.
Odbor udeležencev ima naslednje naloge:
—	spremlja izvajanje tega dogovora in izpolnjevanje dolžnosti udeležencev;
—	proučuje učinke instituta zavarovalne dobe s povečanjem in daje predloge za izboljšanje stanja na tem področju udeležencem tega dogovora ter drugim dejavnikom;
—	opozarja na neskladja, daje razlago posameznih določb ter predlaga ukrepe za njegovo uresničevanje;
—	spremlja gibanja na področju štetja zava-rvalne dobe s povečanjem;
—	obravnava predloge strokovne komisije pred podajo mnenj udeležencev iz 16. člena tega dogovora.
22.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh njegovih udeležencev.
23.	člen
S pričetkom veljavnosti tega družbenega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o načelih ter kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna ,doba s povečanjem (Uradni list SRS, št. 25/74).
24.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000/03-030
Ljubljana, dne 20. marca 1985.
Udeleženci družbenega dogovora:
1.	Za Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
Predsednik
Republiškega komiteja za delo Peter Toš 1. r.
2.	Za Zvezo sindikatov Slovenije
Članica predsedstva RS ZSS Marija Pukl 1. r.
3.	Za Gospodarsko zbornico Slovenije
Član IO
Gospodarske zbornice Slovenije Rado Bohinc 1. r.
4.	Za Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Predsednik skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Rudi Bregar 1. r.
620.
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74 in 16/80) ter 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Republiški komite za delo na seji dne 18. februarja 1985 sprejel
PRAVILNIH
o varstvenih ukrepih za delo s snovmi, ki vsebujejo poliklorirane bifenile, poliklorirane naftalene in poli-klorirane terfenile
L SPLOSNB DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa varstvene ukrepe za delo s tistimi snovmi, ki vsebujejo poliklorirane bifenile, poliklorirane naftalene in poliklorirane terfenile (v nadaljnjem besedilu: askareli).
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi v primerih, če je v navedenih spojinah klor nadomeščen z drugim halogenem.
2.	člen
Uporaba askarelov je dovoljena s posebnim soglasjem Republiškega inšpektorata za delo, le v napravah z zaprtim sistemom in na lokacijah, ki so požarno varne (v nadaljnjem besedilu: naprave).
Uporaba askarelov je ob soglasju iz prejšnjega odstavka dovoljena tudi pri znanstvenih in razvojnih raziskavah.
3.	člen
Uporabniki morajo ob rednih pregledih izvajati nadzor, kakor tudi odgovarjajoče vzdrževanje tesnosti naprav ter o tem voditi pisno evidenco.
4.	člen
Naprave v katerih so askareli, morajo imeti na vidnem mestu pritrjen:
—	varnostni znak 3.1-140 JUS Z.SO.OOl (točka 4.1)
—	dopolnilno tablico velikosti 71 X 140 mm2 JUS Z.SO.OOl (točka 10)
Oba znaka morata biti rumene barve skladno z JUS Z.SO.OOl (točka 4.1) in JUS Z.S0.010 (tabela 1).
Na dopolnilni tablici mora biti neizbrisno napisan naziv naprave in naslednje besedilo:
»Naprava vsebuje okolju škodljive snovi (naziv spojine oziroma nazivi spojin, če naprava vsebuje mešanico)«.
Naprave oziroma predmeti, katerih velikost ne dopušča namestitve tablice iz prejšnjega odstavka, morajo imeti pravokotno nalepko rumene barve z napisom: ASKAREL.
Če postane tablica ali nalepka slabo vidna ali del besedila nečitljiv, jo je treba nadomestiti z novo.
Krajevne gasilce je treba obvestiti o lokacijah, kjer so nameščene naprave, v katerih so askareli.
5.	člen
Ravnanje z odpadnimi snovmi, ki vsebujejo aska-rele ali z odpadnimi predmeti, ki so prišli v stik z njimi, je urejeno s posebnimi predpisi.
II.	VARSTVENI UKREPI
6.	člen
Prezračevanje prostorov, v katerih se proizvajajo, pridelujejo ali popravljajo naprave, mora biti urejeno v skladu z določbami pravilnika o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore (Uradni list SFRJ, št. 27/67) o prezračevanju.
Dela se izvajajo tako, da se askarelni hlapi ne širijo v dihalno področje delavcev.
Učinkovitost prezračevanja se nadzira z ustreznimi meritvami najmanj vsakih 6 mesecev, o čemer se vodi pisno evidenco.
Občasna vzdrževalna dela naprav se lahko izvajajo tudi na mestih, kjer so le-te stalno nameščene,, če je naravno prezračevanje teh mest dovolj učinkovito.
7.	člen
Posode, v katerih se shranjujejo askareli, se morajo nepredušno zapirati, ter se jih ne sme po nepotrebnem odpirati.
Askarele je treba pretakati s pomočjo pripomočkov, ki preprečujejo polivanje in škropljenje.
Posode in pripomočki morajo biti izdelani iz snovi, ki so obstojne proti askarelom in drugim topilom.
8.	člen
Razlite askarele se najprej odstrani z vpojno snovjo. Nato se ostanke razlitih askarelov emulgira z vodo in čistilnim sredstvom ter odstrani nastalo emulzijo z vpojno snovjo.
Z askareli kontaminirane predmete se čisti z vpojno snovjo ovlaženo z 1,1,1 — trikloretanom (meti Ikloroformom).
Z askareli kontaminirane odpadke je treba sproti zbirati in hraniti v posebnih posodah, ki ustrezajo določbam iz prejšnjega člena.
9.	člen
Prostori, v katerih se shranjujejo askareli oziroma z askareli kontaminirani odpadki, morajo biti požarno varni in tako izvedeni, da morebitno izliti askareli ne prodro v okolico.
10.	člen
Askareli ne smejo priti v dotik z ognjem, odprtim plamenom ali vročimi kovinskimi površinami.
Varjenje ali spajkanje na napravah, v katerih so askareli je dovoljeno le izjemoma.
Pri takšnih delih je treba uporabljati učinkovite odsesovalne naprave, ki zagotavljajo, da askarelni hlapi ne dospejo v dihalno področje delavcev. Vroči predmeti, kot so spajkalniki in spajke oziroma predmeti za varjenje morajo ostati v območju odsesovnl-nih naprav, dokler se povsem ne ohladijo.
Varjenje ali spajkanje smejo izvajati le strokovno usposobljeni delavci proizvajalca naprave.
11.	člen
Za delavce, ki jim bo oziroma jim je poverjeno delo z askareli, se morajo zagotoviti predhodni in obdobni specialni zdravniški pregledi v rokih, ki ne smejo biti daljši od 12 mesecev.
12.	člen
Uživanje jedi in pijač, shranjevanje živil ter kajenje je prepovedano v vseh prostorih, v katerih poteka delo z askareli.
13.	člen
Preprečiti se mora stik kože, oči ali obleke z askareli, vnos askarelov v prebavne organe kakor tudi vdihavanje askarelnih hlapov.
Pri delu z askareli se uporablja zaščitno obleko, zaščitne rokavice oziroma ustrezno zaščitno kremo, kolikor je stik z askareli samo kratkotrajen in ne-
znaten. V primerih, ko obstaja možnost škropljenja ali pršenja askarela, je treba uporabljati tudi zaščitna očala.
Pred odmorom in po končanem delu z askareli je treba z milom in toplo vodo temeljito umiti obraz, vrat in roke. Prav tako se mora zamenjati delovna oblačila (delovne halje in podobno), ko se zapušča prostore, v katerih poteka delo z askareli.
14.	člen
Pri zunanjih okvarah naprav, ko se sproščajo vroči askarelni hlapi, se uporablja zaščitno masko s filtrom A (rjava barva).
Pri okvarah v notranjosti električnih naprav, ko se sproščajo razkrojni produkti (klorovodik) se uporablja zaščitno masko s filtrom B (rdeče barve).
Pri večjih koncentracijah (preko 2 Vol. %>) in pri požaru je treba uporabljati izolacijske aparate.
Popravilo se lahko izvede tudi brez osebnih varovalnih sredstev za dihala, če se je mesto okvare več ur ohlajevalo in so bili prostori pred tem učinkovito prezračeni.
15.	člen
Z askareli premočena oblačila in čevlje je potrebno takoj sleči. Kontaminirane dele kože očistimo s poliglikolum, nato pa jih temeljito umijemo z milom in toplo vodo.
V primerih, ko je kontaminirana večja površina telesa je treba kontaminirane dele kože očistiti s po-liglikolom, nato oa se je potrebno pod prho temeljito umiti z milom in toplo vodo.
Pri kontaminacijah oči moramo le-te 10 do 15 minut spirati z vodo. Pri tem je treba oči premikati na vse strani.
Kontaminirana oblačila je potrebno kemijsko očistiti, med tem ko obutev očistimo na način, ki ga določa drugi odstavek 8. člena tega pravilnika.
III.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
16.	člen
Organizacije združenega dela morajo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika v skladu s 4. členom označiti že nameščene naprave in o njih obvestiti krajevne gasilce.
17.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2185
Ljubljana, dne 26. marca 1985.
Republiški komite za delo Predsednik
Peter Toš 1. r.
621.
Na podlagi 11. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 8/85) in tretjega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve
NAVODILO
o	pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja
1.	Organizacije združenega dela, Id se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo Zavodu SR Slovenije za cene pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja, in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati.
Obvestilo o cenah pošiljajo organizacije združenega dela za naslednje proizvode in storitve:
		«	
S o			
	B a	•ti	> n
£	s	£	a Z
1	*	l	4
			PODROČJE 02 — KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO
0202	02020	020202	Kmetijske storitve Kmetijske storitve za živinorejo — veterinarske storitve
			PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE
0605	06050	060501	Cestni promet Prevoz potnikov v medkrajevnem cestnem prometu
		060502	Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo organizacije združenega dela — prevoz blaga s tovornjaki in traktorji
			PODROČJE 09 — OBRT IN OSEBNE STORITVE
0901	09012		Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov
		090121	Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avto-
			busov in traktorjev, ki jih proizvajalne organizacije združenega dela opravljajo v lastnih servisnih organizacijah
	09013		Izdelava in popravilo elektrotehničnih izdelkov
		090131	Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov, ki jih proizvajalne organizacije združenega dela opravljajo v lastnih servisnih organizacijah
		090132	Popravilo in vzdrževanje radijskih in televizijskih aparatov in naprav, ki jih proizvajalne organizacije združenega dela opravljajo v lastnih servisnih organizacijah
1 Z	3	4
PODROČJE 11 — FINANČNE, TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE
Premoženjsko in osebno zavarovanje Zavarovanje
—	obvezno zavarovanje osebnih vozil
Storitve na področju prometa
Javna skladišča in tržnice
—	javna skladišča, hladilnice Neomenjene storitve na področju prometa
—	notranja špedicija
—	posredništvo
—	agencijski posli
—	komisijski posli Storitve kontrole kakovosti in količine blaga
PODROČJE 12 — IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE Založniška in časopisno založniška dejavnost Založniška dejavnost
—	učbeniki
2.	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere =e predpiše ukrep neposredne kontrole cen. ko ta ukrep preneha, in sicer v treh dneh od dneva, ko začnejo uporabljati nove cene.
3.	Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke:
1)	Ime proizvoda oziroma storitve;
2)	mersko enoto;
3)	ceno proizvoda oziroma storitve:
a)	ceno na dan 31. decembra predhodnega leta;
b)	ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene;
c)	novo ceno;
d)	odstotek povečanja;
4)	vrsta cene (za proizvode):
a)	proizvajalska;
b)	v prodaji na debelo;
c)	v prodaji na drobno;
5)	podatke o tem, kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cene;
6)	datum sprejetja sklepa o povečanju cene;
7)	datum začetka uporabe nove cene.
4.	Obvestilo o cenah zaradi spremljanih se -v Uje Zavodu SR Slovenije za cene v enem izvodu na obrazcu, ki je sestavni del tega navodila.
5.	To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 30-56/85
Ljubljvna, dne o-, aprila 1985.
Republiški komite za tržišče in splošne gospodarcke zadeve Predsednik Alojz Klemenčič 1. r.
1102 11020
110201
1103	11030
110301
110309
110901
1203	12031
120311
Št. 13 — 12. IV.	1985	URADNI LIST SRS		Stran 705
	-	Obrazec za obvestilo o cenah zaradi	spremljanja	
Naziv OZD:				
			Cena proizvoda oziroma storitve	
Zap. St.	Proizvod oziroma storitev	Merska enota	31. decembra predhodnega leta	ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene	nova	•/• povečanja cena			
1	2	3	4	5	6	6:4	6*	6:4
1.	Vrsta nove cene:
a)	proizvajalska
b)	v prodaji na debelo
c)	v prodaji na drobno
2.	Naziv organa upravljanja, ki je sprejel sklep o
povečanju cene proizvoda oziroma storitve: ...............
3.	Datum sprejetja sklepa o povečanju cene proizvoda
oziroma storitve: ...................'...............—*•
4: Datum začetka uporabe nove cene proizvoda oziro-
—	v stolpcu 15 stopnja 0,70 nadomesti s stopnjo
0,03
—	v stolpcu 16 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo
0,17
—	v stolpcu 18 stopnja 10,87 nadomesti s stopnjo 10,49
—	v stolpcu 19 stopnja 15,24 nadomesti s stopnjo 14,92
—	v stolpcu 20 stopnja 10,52 nadomesti s stopnjo
10,14
3.	Pri zaporedni številki 38 občina Piran:
—	v stolpcu 15 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo
1,26
—	v stolpcu 18 stopnja 10,69 nadomesti s stopnjo 10,83
—	v stolpcu 20 stopnja 10,69 nadomesti s stopnjo
10.83
4.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica
—	v stolpcu 9 stopnja 1,59 nadomesti s stopnjo
1,43
—	v stolpcu 15 stopnja 1,36 nadomesti s stopnjo
1,52.
5.	Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,22 nadomesti s stopnjo
1,31
—	v stolpcu 10 stopnja 0,77 nadomesti s stopnjo
0,72
—	v stolpcu 11 stopnja 6,96 nadomesti s stopnjo
6.83
—	v stolpcu 13 stopnja 0,45 nadomesti s stopnjo
0,50
—	v stolpcu 14 stopnja 0,59 nadomesti s stopnjo
0,60
—	v stolpcu 18 stopnja 12,68 nadomesti s stopnjo 12,70
—	v stolpcu 19 stopnja 15,15 nadomesti s stopnjo 15,10
—	v stolpcu 20 stopnja 12,33 nadomesti s stopnjo 12,35.
6.	Pri zaporedni številki 56 občina Tržič:
—	v stolpcu 10 stopnja 0,73 nadomesti s stopnjo
622.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega odhodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 8/85, 10/85)
L V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina:
—	v stolpcu 11 stopnja 5,95 nadomesti s stopnjo
6,09
—	v stolpcu 18 stopnja 12,15 nadomesti s stopnjo 12,29
—	v stolpcu 20 stopnja 11,80 nadomesti s stopnjo 11,94.
1,24
Ml
2.	Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,28 nadomesti s stopnjo
i
—	v stolpcu 10 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo v stolpcu 11 stopnja 5,29 nadomesti s stopnjo
0,53
— v stolpcu 13 stopnja 0,46 nadomesti s stopnjo
— v stolpcu 14 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 19 stopnja 14,97 nadomesti s stopnjo
15,34.
II.	V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka* se:
1.	Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,10 nadomesti s stopnjo
12,11
—	v stolpcu 6 stopnja 14,08 nadomesti s stopnjo 15,09.
2.	Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,16 nadomesti s stopnjo
9,46
—	v stolpcu 4 stopnja 0,21 nadomesti. s stopnjo
0,24
—	v Stolpcu 6 stopnja 13,07 nadomesti s stopnjo 12,40.
3.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica:
—	v stolpcu 4 stopnjo 0,36 nadomesti s stopnjo
0,33
—	v stolpcu 6 stopnja 16,08 nadomesti s stopnjo 16,05.
III.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 5. 1985.
St. 420-13/84
Ljubljana, dne 5. aprila 1985.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
623.
V skladu z 20 a členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS št. 35/84) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
POROČILO
o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za leto 1985
1.	Poprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se januarja 1985 v primerjavi s poprečjem 1984 povečali Za 30,9 odstotka.
2.	Poprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v januarju 1985 za 30,9 odstotkov večji kot v decembru 1984 v primerjavi s poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1984.
St. 052/15-9/85
Ljubljana, dne 1. aprila 1985.
Direktor
Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
624.
Skupščine samoupravnih stanovanjskih skupnosti Ljubljane so na svojih sejah dne 22. marca 1985 sprejele naslednji
SKLEP
1.
V letu 1985 znaša prispevna stopnja obveznega združevanja sredstev za vzajemnost 1,0575 odstotka od bruto osebnega dohodka.
2.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1985.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
Janez Čebulj 1. r.
CELJE
625.
Skupščina občine Celje je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78)
na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Celje za leto 1985
1.	člen
S proračunom za leto 1985 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) zagotavljamo financiranje splošnih družbenih potreb v občini Celje v letu 1985.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo
684,242.400 din in se razporedijo:
din
—	za občinske potrebe	662,242.400
—	za tekočo proračunsko rezervo	2,000.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna In njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz prejšnjega člena izločamo 1 V« v
rezervni sklad občine Celje.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna razporejamo med
letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporab-
nike v okviru doseženih prihodkov, če z aktom izvršnega sveta ni določeno drugače.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Celje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena na posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne dotekajo v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Celje in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
6.	člen
Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z nalogami posameznih organov.
7.	člen
Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov, ki se financirajo Iz občinskega proračuna, v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu.
8.	člen
Ce pride med letom do ustanovitve novega organa, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve nq podlagi proračuna, ki ga Potrdi izvršni svet.
Ce pride med letom do ukinitve organa ali drugega uporabnika sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občmskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva.
Organi, ki jih financiramo iz občinskega proračuna, oziroma delovne skupnosti teh organov, ne .smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovne skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzamejo obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
10.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
11.	člen
Vsi prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen pri-
hodkov opravljenih sredstev Zavoda za planiranje in izgradnjo in Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov.
12.	člen
Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku:
—	občinska dejavnost in dejavnost izvršnega sveta,
—	negospodarske investicije,
—	socialno varstvo in zdravstveno varstvo,
—	komunalna dejavnost,
—	intervencije v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve, je izvršni svet občine Celje. Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku — dejavnost ljudske obrambe — je svet za ljudsko obrambo, varnost, in družbeno samozaščito.
13.	člen
Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, bodo razporejena po merilih, za katera se bodo sporazumele krajevne skupnosti najpozneje do 31. marca 1985.
14.	člen
Nosilci oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv Skupščine občine Celje do višine 1,000.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve do višine 10.000 din je pooblaščena koordinacijska .komisija izvršnega sveta.
16.	člen
Pristojni občinski upravni organ opravlja proračunski nadzor in kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna ter investicij, ki se delno in v celoti financirajo iz občinskega proračuna.
17.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L 1. 1985.
St. 400-9/85
Celje, dne 28. marca 1985.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Celje za leto 1985
Plan
prihodkov za 1. 1985
Klas.
razp.
skup.
Splošni razpored
Znesek
razporedne
skupine
A.	PRIHODKI
Davek iz dohodka in davek iz
osebnega dohodka	245,958.100
Davki na promet
in premoženje	320,466.587
Takse	64,554.000
Prihodki po posebnih predpisih	180.000
Prihodki upravnih organov
in drugi prihodki	33,083.713
in drugi prihodki	33,083.713
Skupaj prihodki
664,242.400
B. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV
01	Glavni namen 01 — dejavnost organov družbenopolitičnih skup-	
	nosti	496,206.900
02	Glavni namen 02 — dejavnost	
	ljudske obrambe	14,352.000
03	Glavni namen 03 — dejavnost	
	družbenopolitičnih organizacij	29,835.700
04	Glavni namen' 04 — negospodar-	
	ske investicije	24,724.700
08	Glavni namen 08 — socialno var-	
	stvo borcev NOV	21,900.000
09	Glavni namen 09 — zdravstveno	
	varstvo	2,340.000
10	Glavni namen 10 — komunalna	
	dejavnost	7,000.000
12	Glavni namen 12 — krajevne	
	skupnosti	35,241.800
16	Glavni namen 16 — intervencije	
	v gospodarstvu	11,659.000
17	Glavni namen 17 — tekoča proračunska rezerva in obveznosti	
	preteklih let	2,100.000
18	Glavni namen 18 — rezervni	
	sklad	6,635.000
	Druga poraba	12,247.300
	Skupaj vsega razporejeno	664,242.400
626.
Skupščina občine Celje je po drugem odstavku
36.	člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o prispevku za solidarnostno gradnjo stanovanj in za delno nadomeščanje stanarine, ki ga bodo plačevali zavezanci v letu 1985
1.	člen
Zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, bodo plačevali v letu 1985 prispevek za gradnjo solidarnostnih stanovanj in za delno nadomeščanje stanarine po stopnji 1,35 odstotka od bruto osebnih dohodkov iz dohodka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-292/83
Celje, dne 28. marca 1985.
627.
Skupščina Celje je po drugem odstavku 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o prispevku iz dohodka za povračilo za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, ki ga bodo plačevali udeleženci v letu 1985
1.	člen
Zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske komunalne skupnosti Celje za obdobje 1981—1985, bodo v letu 1985 plačevali prispevek za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe po stopnji 1,01 odstotka od bruto' osebnih dohodkov iz dohodka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
Št. 420-292/83
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik L r.
628.
Skupščina občine Celje je po 20. členu zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o prispevku za kulturo v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen .
Zavezanci za prispevek za kulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1985 prispevek iz osebnega dohodka za kulturo po stopnji 1,06 odstotka.
2., člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-292/83
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
629.
Skupščina občine Celje je po 43. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o prispevku za zaposlovanje, ki ga za leto 1985 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zaposlovanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1981 do 1985, plačujejo v letu 1985 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova bruto osebni dohodek, po stopnji 0,22 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-292/83
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
630.
Skupščina občine Celje je po 74. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS št. 2/76) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o prispevku za požarno varnost, ki ga v letu 1985 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za požarno varnost, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo red požarom občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1985 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova bruto osebni dohodek, po stopnji 0,28 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-27/82
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
631.
Skupščina občine Celje je po 19. členu zakena o telesnokulturni skupnosti (Uradni list SRS št. 35/79) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o prispevku za telesno kulturo v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za telesno kulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1985 prispevek iz osebnega dohodka za telesno kulturo po stopnji 0,79 odstotka.	*
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-292/83
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
632.
Skupščina občine Celje je po 30. členu zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS št. 35/79) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za otroško varstvo v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1. člen
Zavezanci za prispevek za otroško varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1985 prispevek iz osebnega dohodka za otroško varstvo po stopnji 1,20 odstotka denarne pomoči otrokom za otroški dodatek in po stopnji 1,87 odstotka za dejavnost vzgojnovar-stvenih organizacij.
2.	člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-292/83
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
633.
Skupščina občine Celje je po 20. členu zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS št. 35/79) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o prispevku za socialno skrbstvo v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za socialno skrbstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1985 prispevek za socialno skrbstvo iz osebnega dohodka po stop .ji 1,04 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-292/83
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
f	Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
634.
Skupščina občine Celje je po 29. členu zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca sprejela
ODLOK
o prispevku za izobraževanje v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1. člen
Zavezanci za prispevek za izobraževanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1981—1985, plačujejo v letu 1985 prispevek iz osebnega dohodka za izobraževanje po stopnji 4,76 odstotka.
2: člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-292/83
Celje, dne 28. marca 1985.
635.
Skupščina občine Celje je po 53. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v letu 1985
—	iz dohodka po stopnji 0,60 odstotka
—	iz dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka 11,37 odstotka
2.	člen
Osebe, ki opravljajo kmetijsko ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, negospodarsko ali intelektualno dejavnost z osebnim delom, s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, plačujejo prispevek v višini, kot to določi skupščina občinske zdravstvene skupnosti.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-292/83
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik L r.
636.
Skupščina občine,Celje je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66,83 in 71/84) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve
1. člen
Tarifna številka 2 odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 23/82, 17/83, 41/83, 36/84) se spremeni in ,na novo glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
—	od naravnega vina, penečega se vina in vinsko sadnih pijač 6 odstotkov,
—	od piva 30 odstotkov,
—	od naravnega žganja in vinjaka 40 odstotkov,
—	od drugih alkoholnih pijač 50 odstotkov.
Opomba:
Davčni zavezanec za proizvode iz te tarifne številke je vsaka temeljna organizacija združenega dela, druga pravna oseba in organ ter občani, ki prodajajo
te proizvode r>a podlagi dovoljenja v okviru svoje dejavnosti neposredno končnim potrošnikom.
Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki te pfoizvode porabijo sami ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena
—	za gostinske organizacije združenega dela in za gostinske enote negostinskih organizacij ter za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek v višini 30 odstotkov od stopenj predpisanih v tej tarifni številki.
Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika, medicinskega vina in medice, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov, ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek, dokler traja vrenje. Od 15. novembra pa se mošt šteje za vino, čeprav vrenje še ni končano.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Celje se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo tega odloka.
St. 421-3/85-8
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
637.
Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
1.	člen
V odloku, o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Uradni list SRS, št. 41-1662/83 in 23-1146 84) se 2. člen spremeni in se glasi:
»Zavezanci za davek iz dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 1,5 odstotka od katastrskega dohodka.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-12/83
Celje, dne 28. marca 1985.
638.
Skupščina občine Celje je po 17. členu zakona o sistemu obrambe pred točo (Urdni list SRS, št. 33/79) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prispevku za obrambo pred točo, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
V odloku o prispevku za obrambo pred točo, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Uradni list SRS, št. 16-852/84) se v 1. členu spremenijo prispevne stopnje za leto 1985 tako, da se:
pri primarnem sektorju nadomesti 1,48 z 0,742 odstotka
pri sekundarnem sektorju nadomesti 0,74 z 0,392 odstotka in
pri terciarnem sektorju nadomesti 0,37 z 0,14 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
Št. 420-9/84
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
' Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
639.
Skupščina občine Celje je po 1. in 4. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Celje
1.	člen
V odloku o komunalnih taksah v občini Celje (Uradni list SRS, št. 11/84) se v tarifi komunalnih taks spremeni tarifna številka 3 in se glasi:
Za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa) plačamo dnevno:
a)	v turističnih krajih I. kategorije 40 din za domače goste in 80 din za tuje goste;
b)	v drugih turističnih krajih 30 din za domače •goste in 60 din za tuje goste.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 423-4/79-3
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
646.
Skupščina občine Celje je po 13. in 14. členu zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) na sejah vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o organih, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Celje
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Celje sprejema ukrepe neposredne družbene kontrole cen za cene proizvodov in storitev, navedenih v 5. členu zakona o družbeni kontroli cen.
2.	člen
Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen, ki so določene z zveznim zakonom za organe za cene, opravlja v občini občinski komite za družbenoekonomski razvoj.
3.	člen
Občinski komite za družbenoekonomski razvoj določi, za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela in zasebni obrtniki pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja, podatke, ki morajo biti v obvestilu ter roke in način pošiljanja podatkov.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha z delom občinska skupnost za cene.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta. odlok, preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen v občini Celje (Uradni list SRS, št. 1/81); odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev (Uradni list SRS, št. 25/82); odredba o pošiljanju cenikov v potrditev v občini Celje (Uradni list SRS, št. 23/81); odredba o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SRS, št. 25/82) in odredba o najvišjih drobno prodajnih cenah za osnovne in posebne vrste kruha in pekovskega peciva (Uradni list SRS, št. 14/83).
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/85-3
Celje, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
641.
Na podlagi pooblastila iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 in pooblastila skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje je odbor za razvojne in druge naloge ter svobodno me-
njavo dela skupščine Občinske zdravstvene skupnosti
Celje na svoji seji dne 2. aprila 1985 sprejel
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski
zdravstveni skupnosti Celje od 1. 1. 1985 dalje
1.	člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1985 in opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, združenih kmetov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za združene kmete po naslednjih prispevnih stopnjah;
—	iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0.60
—	od bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 11,37.
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen združeni kmetje — znašajo:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin 18,8 «/o
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.970 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po 1. odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz 1. odstavka tega člena.
Po določilu prvega odstavka tega člena tudi ne plačujejo prispevka:
—	lastniki kmetijskih zemljišč za sebe in družinske člane, ki so zavarovani kot združeni kmetje in so se odločili, da plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po 1. členu citiranega sklepa (kot delavci v združenem delu);
—	lastniki kmetijskih zemljišč, ki so se upokojili in prejemajo starostno kmečko pokojnino ali pokojnino (po določilih 9., 10. ali 11. člena zakona o pokojninskem zavarovanju — Uradni list SRS, št. 27/83) in to samo v primerih, ko na kmetijskem gospodarstvu ni potrebno obvezno zavarovanje posameznega člana družinske ali gospodinjske skupnosti po določilih 9., 10. ali 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83).
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od
60% poprečnega osebnega dohodka na zaposleneega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove v višini 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove v višini 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Za osebe iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto.
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa.
6.	člen
Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 830 din
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 83 din.
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
7.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem
delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, M jih določi Skupnost pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem Izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije
združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov kot za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno
delovno razmerje.
Zavezanci plačila prispevka po 1. odstavku tega člena so osebe same, po 2. odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na
neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6% od bruto osebnega dohodka.
Ta prispevek se plačuje za večji rizik zdravstvenega varstva v primeru obolenja in za solidarnost med uporabniki v skupnosti in ne vključuje stroškov zdravstvenega varstva za nesreče pri delu, poklicne bolezni in nadomestila osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
10.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1984 dalje.
Ta sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje, razen določil 2.' člena, ki se uporabljajo od 1. aprila 1985 dalje.
Skupščina
občinske zdravstvene skupnosti Celje
CERKNICA
642.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78 in 18/80) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Cerknica za leto 1985
1.	člen
Proračun občine Cerknica za leto 1985 obsega:
dtn
1.	Prihodki v skupnem znesku	164,267.009
—	od tega lastni prihodki	120,015.000
—	dopolnilna sredstva republike	44,252.000
2. Razporejeni prihodki	162,667.000
il.	Nerazporejeni prihodki — tekoča
proračunska rezerva	1,600.000
2.	člen
Od prihodkov, ki bodo doseženi v letu 1985 se izloča 1 odstotek v rezervni sklad proračuna. Sredstva se izločajo po preteku meseca.
Obveznost izločanja se lahko odloži za čas, ko se zaradi neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov uporablja posojilo iz rezervnega sklada.
3.	člen
Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev oziroma doseženih prihodkov proračuna.
4.	člen
Vsi porabniki proračunskih sredstev morajo organizirati opravljanje nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom.
Porabniki ne morejo na račun proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1985 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti dogovorjene ali določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine.
5.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi rezervnega sklada v namene iz I. točke 39. člena zakona o financiranju in splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in o tem obvesti občinsko skupščino.
6.	člen
O razporeditvi tekoče proračunske rezerve, ki je namenjena za pokrivanje nepredvidenih potreb odloča izvršni svet ter o rabi teh sredstev poroča občinski skupščini.
7.	člen
Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke v okviru namena ne bodo v celoti realizirane se pooblašča izvršni svet, da ostanek razporedi na ostale postavke v okviru istega namena.
Vrsta prihodkov	
III. Takse	6.617
IV. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	5.997
V. Odstopljeni prihodki	32.231
VI. Splošna dopolnilna sredstva	44.252
	164.267
B. ODHODKI
Razporeditev po namenu	
Dejavnost organov DPS	110.381
Dejavnost ljudske obrambe	5.329
Socialno skrbstvo	10.099
Zdravstveno varstvo	241
Komunalna dejavnost	11.333
Dejavnost KS	2.384
Dejavnost DPO	8.265
Negospodarske investicije	11.280
Odstopljeni prihodki	1.755
Krediti, vezana in izločena sredstva	1.600
Tekoča proračunska rezerva	1.600
164.267	
643.
Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj davkov za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 36/84) ter 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27 marca 1985 sprejela
ODLOK
o davkih občanov
8.	člen
Tabela bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1985.
St, 400-2/85-9
Cerknica, dne 27. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r.
Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1985
A. PRIHODKI
v 000 din
Vrsta prihodkov
Del presežka prihodkov, preneseni iz preteklega leta	1.422
I.	Davki na dohodek in davki iz OD	34.550
II. Prometni davek, davki na premoženje
in na dohodek od premoženja	39498
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine, plačujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v občini Cerknica davke.
Davki se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini.
3.	člen
Stopnje davkov se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej ter so enotne na vsem območju občine, če ni v tem odloku drugače določeno.
II.	VRSTE DAVKOV
4.	člen
Davki, ki se plačujejo po tem odloku so:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
6.	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
IH. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
5.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev, ki je dohodek proračuna občine, se obračunava in plačuje po stopnji 0,35 odstotka. Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov delavcev, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
G. člen
'.a plačevanje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se zemljišča območja občine Cerknica razdale po skupinah- katastrskih občin:
—	v tretjo a skupino se uvrščajo katastrske občine: Cerknica, Dolenja vas, Gornje Jezero, Grahovo, Iga vas, Pudob, Stari trg, Viševek in Žirovnica;
—	v tretjo b skupino se uvrščajo katastrske občine: Kozarišče, Lipsenj, Lož, Nadlesk, Podcerkev, Rakek, Unec in Vrhnika;
—	v četrto a skupino se uvrščajo katastrske občine: Babno polje, Begunje, Bločice, Cajnarje, Dane, Gradiško, Hudi vrh, Jeršiče, Krajič, Kremenca, Metulje, Nova vas, Radlek, Ravne pri Topolu, Ravne pri Žilcah, Ravnik, Runarsko, Selščak, Studenec, Štrukljeva vas, Topol, Ulaka, Velike Bloke, Veliki vrh. Volčje in Za les;
—	v četrto b skupino se uvrščajo katastrske občine: Babna polica, Benete, B ezul j a k, Glažuta, Hiteno, Javorje, Knežja njiva, Kožljek, Kranjče, Leskova dolina, Osredek, Otave, Otok L, Otok II., Poljane, Rakov Škocjan, Strmica, Stud en o, Vrh in Zilce.
7.	člen
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah:
—	v tretji a skupini katastrskih občin po stopn,i’ 4 odstotke;
—	v" tretji b skupini katastrsk h občin po stopnji 3 odstotke;
—	v četrti a skupini katastrskih občin po stopnji 2 odstotka;
—	v četrti b skupini katastrskih občin po stopnji 1 odstotek.
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na dohodek iz gozda, se plačuje od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa določenega za posek v letu za katerega se davek odmerja po proporcionalni stopnji 25 odetotkmr.
Zavezanci, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje in zavezanci, ki niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davke še po dodatni stopnji in sicer:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin 13 odstotkov
—	od dohodka iz gozda pa 20 odstotkov.
8.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 3U odstotkov.
9.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za odmero davka po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bedo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
10.	člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi do 10 let.
Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna-, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije združenega dela, kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložili vlogi za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke.
11.	člen
Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev.
Davka iz kmetijstva od negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki sp sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana.
12.	člen
Zavezanci iz četrte b skupine katastrskih občin so oproščeni davka' od dohodka iz kmetijske dejavnosti, če njihov katastrskih dohodek od negozdnih zemljišč ne presega 87.000 din.
13.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov najmanj znesek, ki ustreza 60 odstotkom znesku povprečnega enomesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
Olajšava Iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 odstotkov za vsako leto odmerjenega davita iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 odstotkov vloženih sredstev.
Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne in drugih alternativnih energetskih virov v skladu s programom gradnje teh objektov v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je vložil sredstva.
14.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninske in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 10 odstotkov letnega odmerjenega davka za vsakega otroka dokler se' otrok šola, vendar otrok ne sme biti starejši od 26 let.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti -negozdnih površin.
Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej in mora biti vložena do konca leta, oziroma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je potrebno priložiti potrdilo o šolanju.
15.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se po zakona o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete ter vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, oziroma za namene navedene v 41. u členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) in pod pogojem, da imajo zemljišča obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se prizna posebna olajšava. Olajšava se prizna pod pogojem, če zavezanec vloži najmanj 50 odstotkov katastrskega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti, vendar najmanj 80.000 din.
Olajšava se prizna v višini 80 odstotkov odmerjenega davka za dobo 5 let, vendar skupna olajšava ne sme presegati investicijske naložbe, za katero je olajšava priznana.
V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih, Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije.
Akt o tem, da gre za vlaganje sredstev v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva izda za
kmetijstvo pristojen občinski upravni organ.
16.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo in sprejemajo obveznosti setvenega plana v občini, obdelujejo kmetijska zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih
zemljiščih, ter odda je je tržne riške mleka, mesa, žita in krompirja, se prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka in sicer:
Ce odda na 1.000 din KD	Znižanje davkov
a) najmanj: —	195 1 mleka ali —	28 kg žive teže govedi ali konj, ali —	90 kg pšenice, ali —	390 kg krompirja	70
b) najmanj: —	175 1 mleka, ali —	22 kg žive teže govedi ali konj, ali —	78 kg pšenice ali —	286 kg krompirja	50
c) najmanj: — 1301 mleka, ali	
—	20 kg žive teže govedi ali konj, ali —	70 kg pšenice ali —	235 kg krompirja	30
Navedeni normativi veljajo za obračunavanje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti v katastrskih občinah, ki so uvrščeni v III. a in b, davčni okoliš.
Za IV. a in b davčni okoliš veljajo le 75 odstotkov normativov tržnosti po posameznih pridelkih.
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka iz kmetijstva, na podlagi podatkov iz pogodb sklenjenih za tekoče' leto, ki jih kmetijska organizacija združenega dela predloži upravi za družbene prihodke, najkasneje do 30. marca v letu.
Proračun priznanih olajšav se opravi po podatkih o realizaciji sklenjenih pogodb. Podatke za priznanje olajšav predloži upravi za družbene prihodke do 15. februarja v letu, kmetijska organizacija združenega dela, preko katere zavezanec oddaja svoje proizvode.
Navedena olajšava lahko znaša največ do 70 odstotkov odmerjenega davka.
17.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se prizna davčna olajšava.
Davčna olajšava za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, H sorazmerno odpade na tako zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovanja oziroma časa združitve dela in zemljišča zavezanca in sicer se davek zniža: '
—	za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja
36 odstotkov
—	za dalj kot dve leti proizvodnega sodelovanja 40 odstotkov
—	za dalj kot tri leta proizvodnega sodelovanja 50 odstotkov.
Zavezanec, ki je upravičen do olajšave mora predložiti listino, iz katere morata biti razvidna čas proizvodnega sodelovanja, za katerega je združil svoje delo In zemljišče ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča.
18.	člen
Zavezancem davka, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo se prizna olajšava in sicer:
•/i
—	za	zakup	nad	1 do 3 let	30
—	za	zakup	nad	3 do	5	let	50
—	za	zakup	nad	5 do	7	let	70
—	za	zakup	nad	7 let	100
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. Zavezanec predloži upravi za družbene prihodke pogodbo o v zakup danem zemljišču, ki jo sklene v obliki organiziranega zakupa preko Kmetijske zemljiške skupnosti občine Cerknica ali kmetijske ■ organizacije združenega dela v občini.
19.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava:
—	za zemljišča na vodnih rezervatih katerih izko-, riščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno,
za čas dokler traja in sicer 100 odstotkov;
—	za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, dok.u stanje traja, 100 odstotkov;
—	za zemljišča, na katerih'se z investicijami zavezanca izvede melioracija, 100 odstotkov za dobo 5 let;
—	za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, za čas trajanja takih posegov, 50 odstotkov.
Davčna olajšava se prizna od odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča.
20.	člen
Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi zakona o ^metijskih zemljiščih, predloži občinski upravi za družbene prihodke za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ, najkasneje do 15. ferbruarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
Dohodkovni cenzusi opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč se valorizirajo s oo-vprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
21.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijskee namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganja opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 odstotkov povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije.
davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35 odstotkov.	'
Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40 odstotkov.
Zavezanci davka, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane, plačujejo davek po stopnji 45 odstotkov.
Znesek pavšalnega letnega zneska davka ne sme biti nižji od 5 odstotkov enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja.
Določbe četrtega odstavka tega člena se ustrezno uporabljajo tudi za zavezance iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka ali ostanek čistega dohodka ne doseže 10 odstotkov povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se odmerja davek.
23.	člen
Zavezancem, ki so na novo pričeli opravljati gospodarsko dejavnost kot glavni poklic (začetnikom), razen zavezancev, ki opravljajo avtoprevozniško dejavnost, dejavnosti z ^gradbeno mehanizacijo ter dejavnosti gostinskih lokalov' bifejskega značaja, se prizna davčna olajšava v obl ki odstotnega znižanja odmerjenega davka in sicer:

— za	prvo leto v višini	100
— za	drugo leto v višini	50
— za	tretje leto v višini	25
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanci v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi.
Če zavezanec preneha z opravljanjem gospodarske dejavnosti pred potekom 5 let, razen iz upravičenih razlogov, se mu znižani davek ponovno predpiše.
24.	člen
Zavezancem, se pri nadaljnjem poslovanju odmerjeni davek iz 23. člena tega odloka zniža:
—	za 70 odstotkov v dejavnostih: čevljarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, pletiljstvo, kovaštvo, dimnikarstvo, sedlarstvo, in žaganje drv, čiščenje prostorov, pohištva in oken, popravila poljedelskih strojev;
—	za 40 odstotkov v dejavnostih: tesarstvo, krovstvo.
25.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 odstotkov celotnega prihodka a strežbo hrane in prenočišči, se prizna olajšava v višini 30 odstotkov od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata.
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti,, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25 odstotkov od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti.
22.	člen
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku plačujejo
26.	člen
Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo avtoprevozništvo, de-
javnost z gradbeno mehanizacijo, bifejev in gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije, se poleg znižanja davčne osnove kot to določa zakon o davkih občanov, zniža davčna osnova še po dodatni stopnji 25 odstotkov za dobo 5 let.
Zavezancem gospodarskih dejavnosti, k! se jim davek odmerja v pavšalnem .letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov, zaradi razširitve dejavnosti se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za 40 odstotkov za dobo petih let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 odstotnemu povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
27.	člen
Zavezancu davka, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki dodatno zaposli nove delavce se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca davek zniža za znesek, ki ustreza 10 °/o povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 °/o za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je skenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
28.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga In storitev, odmerjeni davek zniža:
—	za 5 °/o, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 »/o,
—	za lOVo, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 "/o,
—	za 15 °/o, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 »/o,
—	za 25<>/<i, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 0/o,
—	za 35»/», če znaša odstotni delež izvoza nad 50 °/o.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devnizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejav-
nost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
29.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn in drugih alternativnih energetskih Virov y občini, da zavezanec vloži v gradrijo najmanj 50 %> enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka še prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 °/«, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40 "A vloženih sredstev oziroma šestkratnega povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčne odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih.
30.	člen
Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna olajšava v višini 30% od odmerjenega davka, glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku dejavnosti s pogojem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 KW.
31.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarske dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
32.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnenn letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezance ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4 Ka-. tastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz prvega odstavka tega člena priznavajo davčne olajšave v višini 10 %.
33.	člen
Skupne olajšave iz 23., 24., 25., 28., 29., 30., 31., 32. ih 33. člena tega odloka v posameznem letu ne more-
jo presegati 80 Vo odmerjenega davka, s tem, da se 100 v/o olajšava iz 23. in 28. člena v navedeno omejitev ne všteva.
34.	člen
Davek od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po odbitku) plačujejo občani od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig in revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidro-meteroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohod-hov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10 °/o;
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, k: se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov , ročne izdelave, ki jih ni mogoče šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 °/o;
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe« ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodk.e iz 1. in 2. točke tega člena 40 %>.
Davek na dohodke po odbitku iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, pluženjem snega, s tovorjenjem blaga za planinske postojanke; od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 Vo telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela; od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva; od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih; od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi.
35.	člen
Občanom-članom kmečkih gospodarstev v krajevnih skupnostih Begunje, Cajnarje — Zilce in Nova vas, ki plačujejo davek po odbitku od dohodkov doseženih z organiziranim delom na domu, se prizna davčna olajšava v višini 50 Vo.
VI.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
36.	člen
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega doho.dka po proporcionalni stopnji 35 %>.
Zavezanci davka iz poklicih dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 10 Vo.
Zavezanci davka, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %.
Znesek pavšalnega letnega zneska davka ne sme biti nižji od 2Vo enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
37.	člen
Davčne olajšave v smislu določb 23., 27., 31., 32., in 33. člena tega odloka se uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti.
38.	člen
Davka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zavezanci od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik.
VII.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
39.	člen
Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in ■tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic 35 °/o
—	za dohodke od' patentov in tehničnih izboljšav 5 ‘Vo.
40.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznika dohodka (davek po odbitku), plačujejo zavezanci v naslednji višini:
•/.
—	za dohodke iz avtorskih pravic	20
—	za dohodke od patentov in tehničnih
izboljšav v višini	3
—	za dohodke, ki jih dosegajo tuje
fizične in pravne osebe v višini	20
41.	člen
Davek od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od' dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, plačujejo zavezanci v višini 40 Vo.
42.	člen
Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 39., 40. in 41. člena tega odloka, ki ga doseže.oseba, na katero je preneše-na avtorska pravica se povečajo za 50 V«.
VIII.	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN. PREMOŽENJSKIH PRAVIC
43.	člen
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz
premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek ali oddih, se stroški vzdrževanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo:
•/.
—	za stanovanja in stanovanjske stavbe 60
—	za poslovne prostore in poslovne stavbe,
garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih	40
44.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja, od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarin-ske vrednosti oziroma najemnine, obraba opreme in vrednost storitev določijo v višini 60 °/o.
45.	člen
Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnega društva ali turistične agencije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 din.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev in organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ter drugih organizacij, se prizna davčna olajšava v višini 50 Vo odmerjenega davka razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena.
46.	člen
Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Osnova din	»A
do	50.000	15
nad	50.000	do	100.000	22
nad	100.000	do	150.000	29
nad	150.000	do	200.000	38
nad	200.000	do	250.000	45
nad	250.000	do	300.000	52
nad 300.000	60.
47.	člen
Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek oziroma rekreacijo ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe), je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem.
48.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanja in stanovanjskih hiš, ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81).
49.	člen
Davek od premoženja na posest stavb, se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja
ne presega 100.000 din.
50.	člen
Zavezancem za davek na posest stavb, ki so skupaj z zavezancem z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom za katerega se davek odmerja, se odmerjen: davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnega družinskega člana.
51.	člen
Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah:
1. Za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
	Osnova din		•/«
	do	1,000.000	0,10
nad	1,000.000 do	2,000.000	0,20
nad	2,000.000 do	4,000.000	0,30
nad	4,000.000 do	6,000.000	0,45
nad	6,000.000 do	8,000.000	0,65
nad	8,000.000 do	10,000.000	0,85
nad	10,000.000		1,00
2. Za prostore za		počitek oziroma	rekreacijo:
	Osnova din		*/•
	do	1,000.000	0,20
nad	1,000.000 do	3,000.000	'0,50
nad	3,000.000 do	6,000.000	0,80
nad	6,000.000 do	10,000.000	1,10
nad	10,000.000		1,50
3. Za poslovne prostore:			
	Osnova din		V.
	do	1,000.000	0.15
nad	1,000.000 do	2,000.000	0,35
nad	2,000.000 do	3,000.000	0,55
nad	3,000.000 do	4,000.000	0,75
nad	4,000.000 do	5,000.000	1,00
nad	5,000.000		1,25
52.	člen
Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero
davka.
Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v 15 dneh.
Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
53.	člen
Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 din
—	za vsak nadaljnji meter dolžine še po 8.000 din. Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se za
vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zni-
ža za 5V». Davka iz premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let.
Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebivališče. Napoved je treba vložiti v 30 dneh, ko ta odlok stopi v veljavo. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh po tem, ko postnejo lastniki plovnega objekta.
Vsebino in obliko davčne napovedi za plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
54.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 °/e.
55.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 din.
XI.	POBIRANJE DAVKOV
56.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
—	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,
—	da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot. bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšno izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov.
Odlog piačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji. priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom.
57.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 o/o obveznosti odmerjenih za zadnje leto in I akrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih. veljajo do poteka roka do katerega so bile priznane
59.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov in po tem odloku dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi.
60.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS,
št. 12/83, 38/83, 12/84 in 26/84).
61.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985, razen določb 34., 35., 40. in 42. člena, ki se nanašajo na spremembo stopenj davkov po odbitku in se začenjajo uporabljati osmi dan po objavi
St. 422-18/72-9
Cerknica, dne 2. aprila 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič L r.
KOČEVJE
644.
Na podlagi 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6'79 in 2/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 36/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/83, 1/84, 11/84 in 34/84) se 5. točka 3. člena dopolni tako, da se glasi:
»•5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav--«
2- tise
7.	Člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva ali se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, plačujejo davek od kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč tudi po dodatni ztnpnll. Id enata 13 */•.«
3.	člen
S.	Ben se sprinnl take, da se glad:
»Davek is kmetijstva na dohodek is gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkazanega za posek, plačujejo
zavezanci po stopnji 25 *k.
Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani
niso invalidsko in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva ali se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkazanega za posek, tudi po dodatni stopnji 20 %>.«
4.	člen
9.	člen se črta.
5.	člen
10.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 30 %>.«
6.	člen
11.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi
pogoje za odmero davka po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta da bodo v prihodnjem letu plačali davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku.«
7.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so
začasno oproščeni dohodki od zemljišč:
—	na katerih se zasadijo novi vinogradi za dobo 5 let
—	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 10 let.
Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogoji, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja kmetijstva v SR Sloveniji oziroma občini, kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke.«
8.	člen
13.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka
negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev.
Davka iz kmetijstva od dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana.
Zneska iz prvega in drugega odstavka tega člena se ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka zvišata s povprečnim količnikom porasta katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.«
9.	člen
14.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva — združenim
kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo združenih kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se prizna davčna olajšava.
Davčna olajšava za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovanja oziroma
dolžine časa združitve dela in zemljišča zavezanca
in sicer se davek zniža:
—	za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja 30 */t
—	za dalj kot dve leti proizvodnega sodelovanja 40 °/o,
—	za dalj kot tri leta proizvodnega sodelovanja 50 »/o
Zavezanec, ki je upravičen do olajšave, mora predložiti listino iz katere mora biti zlasti razviden čas proizvodnega sodelovanja ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča.«
10.	člen
Prvi in drugi odstavek 15. člena se spremenita in doda nov četrti odstavek, ki se glasijo:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se prizna olajšava, kadar vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ter v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene oziroma za namene, ki jih določa zakon.
Olajšava se prizna, če zavezanec vloži najmanj 50 °/o katastrskega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti ali najmanj 80.000 din pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Olajšava se prizna v višini 65 °/o odmerjenega davka za dobo 5 let vendar skupna olajšava ne sme presegati investicijske naložbe, za katero je olajšava priznana.
Občinski upravni organ za kmetijstvo predloži upravi za družbene prihodke seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, najkasneje do 15. februarja v letu za katero se davek odmerja. Seznam vsebuje podatke o zavezancu, parcelno številko, katastrsko kulturo ter višino katastrskega dohodka neobdelanega zemljišča.«
11.	člen
V 17. členu se za besedo hidroelektrarn dodajo naslednje besede »in drugih alternativnih energetskih virov.«
12.	člen
Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka Iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 16*/» letnega odmerjenega davka za vsakega otroka dokler *e otrok šola, vendar ne sme biti starejši od 26 let.«
Sedanji drugi odstavek se črta, tretji in četrti pa
postaneta drugi in tretji.
13.	člen
19.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenem kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna davčna olajšava in sicer:
—	za zakup nad 1 do 3 let
30 V*
—- za zakup nad 3 do S let	SO6/«
—	za zakup nad 5 do 7 let	70 “/o
“ za zakup nad 7 let	100 "/o
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade
na v zakup dano zemljišče. Zavezanec občinski upravi. za družbene prihodke predloži pogodbo o v zakup danem zemljišču.«
14.	člen
20.	člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava:
—	za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, 100 %
—	za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, 100 "/e
—	za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, 100 °/o za dobo 5 let
—	za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, za čas trajanja takih posegov, 50 °/o.
Davčna olajšava se prizna od odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča.«
15.	člen ,
Za 20. členom se doda nov 20. a člen, ki se glasi: »Dohodkovni cenzusi, opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in drugi cenzusi, se valorizirajo s. povprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.«
16.	člen
V	prvem in drugem' odstavku 21. člena se besedilo »v letu, za katero se davek odmer j.'« nadomesti z besedilom »V preteklem letu«.
17.	člen
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 30 °/o.
Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski ' poklic, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %> in zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim dohodek ugotavlja, pa plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 45
18.	člen
V	a) točki 23. člena se besede »gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja« črtajo. V b) točki se za besedami »in vzdrževanje kmetijske mehanizacije« doda novo besedilo, ki se glasi: »in gostinstvo razen obratov bifejskega značaja.«
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti, ki se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katero so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25 Vo od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v
celotnem prihodku dejavnosti.« •
•	19. člen
Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se
glasu
»Zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana, se prizna davčna olajšava za prvo leto 100 Vo, za drugo leto 50 % in za tretje leto v višini 25 % od letno odmerjenega davka, š pogojem, da zavezanci v redu vodijo poslovne knjige, če so le-te dolžni voditi in se zavežejo, da bodo v občini najmanj 5 let opravljali redno to obrtno dejavnost. 100 % olajšava za prvo leto dejavnosti se ne všteva v letno omejitev davčnih olajšav.«
20.	člen
25.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci iz 23. člena tega odloka, ki vlagajo
sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti poleg 25 Vo znižanja davčne osnove kot določa zakon o davkih občanov, lahko uveljavljajo dodatno znižanje davčne osnove za	dobo	5	let in sicer:
—	zavezanci	pod	točko	a)	do	5 °/o
—	zavezanci	pod	točko	b)	do	10 °/o
—	zavezanci	pod	točko	c)	do	15 8/e
21.	člen
26.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem gospodarskih dejavnosti, ki se jim
davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka do 40 "/o za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 %> povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v preteklem letu.«
22.	člen
Prvi odstavek 26. a Člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancu za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku ter dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 <Vo povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem Ičtnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 % za vsakega dodatnega zaposlenega delavca.«
23.	člen
V 27. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna V\ primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.«
24.	člen
V	28. členu se za besedo »hidroelektrarn« dodajo besede »in drugih alternativnih energetskih virov.«
25.	člen
Za 28. členom se doda nov 28. a člen, ki se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 30 “/o od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku dejavnosti s pogojem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100kW.«
26.	člen
V	drugem odstavku 31. člena se doda še nov tretji stavek, ki se giasi:
»Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka od narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.«
27.	člen
V	prvem odstavku 34. člena se črtajo naslednje
besede:
»ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom«.
28.	člen
V	35. členu se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Znesek pavšalnega letnega zneska davka ne sme biti nižji od 5 e/» enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja s tem, da se pri višini letnega davka upoštevajo priznane davčne olajšave.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ustrezno uporabljajo tudi za zavezance iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja, če ne dosegajo ostanka čistega dohodka ali ostanek čistega dohodka ne doseže 10 'Vo povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.«
29.	člen
Za $6. Benom se doda ae-f SS. a člen, ki se glasi:
»Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem, če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 57. člena zakona o davkih občanov.«
30.	člen
V	1. točki 36. člena se zaradi preuvrstitve iz obdavčitve v oprostitev za besedami: »knjig, revij in podobno« črta naslednje besedilo: »od dohodkov zbiranj^, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih«.
Na koncu drugega odstavka 36. člena se »pika« nadomesti * »vejico«, nato pa doda besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte ▼ odročnih in planinskih območjih in od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistične raziskave določene z zveznimi ali republiškimi predpisi.«
Za drugim odstavkom 36. člena se doda nov tretji, ki se giasi:
»Za dohodke, dosežene z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev v manj razvitih območjih SR Slovenije, se prizna olajšava za davek po odbitku v višini 50 %>.«
31.	člen
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 °/o.
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji lOV«.
Zavezanci davka, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %.«
32.	člen
Za 37. členom se dodajo novi 37. a, 37. h in 37. c členi, ki se glasijo:
»37. a člen
Zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku in vlagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora, se prizna davčna olajša\'a v obliki znižanega pavšalnega letnega zneska davka do 40 °/o za dobo 5 let ^ pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 °/o poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred letom, za katero se davek odmerja.
37. b člen
Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, razen zavezancev, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z znižanjem odmerjenega davka in sicer:
—	zavezancem, ki so pričeli opravljati poklicno dejavnost, se odmerjeni davek zniža v prvem letu 100 ‘/d, v drugem 50 °/o in v tretjem 25 °/o,
—	zavezancem davka, obdavčenim po dejansko ugotovljenem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se. jim odmerjeni davek zniža po merilih in pogojih iz 26. a člena tega odloka,
—	zavezancem, ki imajo študente na delovni prekani se prizmi, olajšava, ki znaša 15 */« od izplačanih nagrad po pogodbi,
—	zavezancem, borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku se prizna davčna olajšava v višini 10°/o letnega pavšalnega zneska davka ob upoštevanju meril predpisanih v 31. členu tega odloka.
37. c člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz poklicnih dejavnosti, predpisanih po določbah od 37. a do 37. c člena tega odloka, v posameznem letu ne sme presegati 80 °/o odmerjenega letnega zneska davka. V omejitev se ne všteva davčna olajšava, ki se nanaša na dodatno zaposlovanje novih delavcev.«
33.	člen
V 38. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Davka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zavezanci od dohodkov, ki. jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik.«
34.	Men
Za prvim odstavkom 39. člena se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»•Ne glede na določbe prejšnjega odstavka znesek pavšalnega letnega davka iz poklicnih dejavnosti ne sme biti nižji od 2 °/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja.«
35.	člen
Naslov VII poglavja se dopolni tako, da se glasi:
't*
»VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH
PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV«.
36.	člen
40. člen se spremeni, nato pa se doda nov 40. a člen, ki se glasi:
»40. člen
Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku p!ačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini:
•#.
—	za dohodke iz avtorskih pravic	35
—	za dohodke iz avtorskih pravic, če jih
dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom • samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost	10
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav	5
Stopnja	davka od	dohodka	iz	avtorskih pravic,
patentov in	tehničnih	izboljšav,	ki	ga	doseže oseba
na katero je prenesena avtorska pravica, je za 50 °/o višja od stopnje prejšnjega odstavka.«
40. a člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku), plačujejo zavezanci v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic	20
—	za dohodke iz avtorskih pravic, če jih
dosegajo dčlovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost	6
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav	3
—	za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične
ali pravne osebe	20
Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba na katero je prenesena avtorska pravica, je za 50 °/o višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.«
37.	člen
45. člen se spremen tako, da se glasi:
»Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova nad	do		Stopnja v V,
	50.000	15
50.000	70.000	25
70.000	100.000	33
100.000	150.000	41
150.000	200.000	48
200.000	300.000	54
300.000		60
	38. člen	
50. člen se spremeni, nato pa se dodata nova 50. *		
in 50. b člen, tako	da se glasi:	
	»50.	
Zavezanci davka iz premoženja,		ki so lastniki
oziroma uživalci	stanovanjskih stavb,	stanovanj in
garaž, plačujejo davek iz premoženja glede na višino		
vrednosti po naslednjih stopnjah:		
Ce znaša vrednost (osnova) dinarjev		Stopnja
nad	do	v •/,
	1,000.000	M*
1,000.000	2,000.000	0,20
2,000 000	4,000.000	0,30
4,000.000	6,000,000	0,45
6.000.000	8,000.000	0,65
8.000.000	10,000.000	0,85
10,000.000		1,00
	50. a člen	
Zavezanci davka iz premoženja, ki		so lastniki ozi-
roma uživalci stavb in orostorov, ki se		v sezoni ati od
časa do časa uporabljajo za počitek		In rekreacijo
plačujejo davek iz	premoženja glede na' višino vred-	
nosti po naslednjih stopnjah:
Ce znaša vrednost nad	(osnova) dinarjev do	Stopnja v
	1.000.000	6,20
1.000 000	3.000.000	0,50
3.000 000	6.000.000	0,80
6,000 000	10,000.000	1,10
10.000.000	-	1,50
50. b člen
Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb in prostorov, razen lastnikov oziroma uživalcev, ki jih uporabljajo za opravljanje dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovne stavbe ali prostora, po naslednjih stopnjah:
Ce znaša vrednost (osnova) dinarjev	Stope:
nad	do	v •#,
1,000.000	1;000.000 2,000.000	»45 6,35
2,000 000	3.000 000	0,55
3,000.000	4,000.000	0,75
^4.000.000	5,000.000	1,00
5,000.000		1,25«
39.	člen
Za 51. členom se doda nov 51. a člen, ki se glasi:
»Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 dinarjev
—	za vsak nadaljnji meter dolžine še po 8.000 dinarjev.
Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se za vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zniža za 5'/*. Davek iz premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let.
Zavezanci, ki so lastniki plovnega objekta, so dolžni vložiti .davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebivališče. Napoved je potrebno vložiti v 30 dneh, ko začne veljati ta odlok. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh po tem, ko postanejo lastniki plovnega objekta.
40.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje, razen določb 30,33 in 40. a člena, ki se nanašajo na spremembo stopenj davka po odbitku in se začnejo uporabljati osmi dan po objavi.
St. 420-2/83-4/1
Kočevje, dne 29. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak I. r.
645.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83 in 66/83), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
e spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/76, 8/76, 18/76, 1/78 in Uradni list SRS, št. 14/80, 11/81, 9/82, 35/82, 7/83 in 1/84) se v tarifi, ki je sestavni del tega odloka tarifna številka 1 dopolni tako, da se za besedami »tovornih avtomobilov« vstavi vejica in doda besedi traktorjev, avtobusov.«
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni tako, da se glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
V.
— naravnega vina, penečega vina in vinsko
sadnih pijač	6
—	od	medice	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih	alkoholnih	pijač	60
Opomba:
Davčna osnova za alkoholne pijače je:
— za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — prodajna cena od katere se obračunava davek po višini 301 2 * * * 6/e od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki.
3.	člen
V opombi tarifne številke 5, ki defloča od katerih
plačil za storitve se davek ne plačuje, se na koncu
1.	točke črta pika in doda besedilo »ter popravljanje
medicinskih aparatov.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-13/75-4/1
Kočevje, dne 29. marca 1985.
1	Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak I. r.
LAŠKO
646.
Skupščina občine Laško je na podlagi 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) in v zvezi z 19. členom družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 6/85) na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1985 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 sprejela
ODLOK
o občinskih priznavalninah udeležencev NOV
1.	člen
S tem odlokom so določene vrste občinskih priznavalnin udeležencem NOV (dalje: priznavalnina), upravičenci do priznavalnine, pogoji za pridobitev priznavalnine, pravice In dolžnosti Komisije za vprašanja borcev in vojaških invalidov pri Skupščini občine Laško (dalje: komisija) in za borčevske zadeve pristojnega občinskega upravnega organa (dalje: upravni organ) v zadevi sklepanja oziroma odločanja o pravici do priznavalnine ter drugo v zvezi s priznavalninami.
2.	člen
Priznavalnine, po tem odloku so:
—	stalna priznavalnina,
—	občasna priznavalnina,
—	enkratna, priznavalnina.
3.	člen
Stalna priznavalnina se dodeljuje v mesečnem znesku za nedoločen čas upravičencem, pri katerih je očitno, da bodo trajnejše materialne razmere, ki pogojujejo pravico do priznavalnine.
Občasna priznavalnina se dodeljuje v mesečnem znesku za določen čas upravičencem, ki so zaradi občasnih razmer v težkem materialnem položaju (bolezen v družini, objektivna brezposelnost, šolanje otrok in podobno). Glede na razmere, zaradi katerih se upravičencem dodeljuje občasna priznavalnina, se z odločbo o dodelitvi priznavalnine določi prenehanje pravice do priznavalnine z določenim dnem oziroma
z dnem prenehanja razmer, zaradi katerih je dodeljena občasna priznavalnina.
Enkratna priznavalnina se dodeljuje v enkratnem znesku upravičencem, ki zaradi dohodkov, ki niso nastali po njihovi krivdi, zaidejo v težak materialni položaj (elementarne in druge nesreče, smrt v družini in drugo zaradi česar so nastali neobhodni izredni izdatki). Do enkratne priznavalnine je lahko upravičen tudi uživalec stalne ali občasne priznavalnine.
4.	člen
Upravičenci do priznavalnine so lahko udeleženci narodnoosvobodilne vojne, aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, borci -• za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 in njihovi družinski člani ter žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 °/<i invalidnostjo, ki stalno prebivajo na območju občine Laško, če izpolnjujejo pogoje določene s tem odlokom.
5.	člen
Ce sami oziroma v svoji družini ne dosegajo rednega dohodka v znesku določenim s lem odlokom, oziroma se zaradi izrednih razmer začasno ali občasno nahajajo v težkih materialnih razmerah, so upravičeni do priznavalnine:
1.	udeleženci narodnosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo in udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9 9 1913 oziroma 13. 10. 1943 in jim je priznan status kmeta-borca NOV. čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945:
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. jul.ja 1914 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo:
5.	borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in ■='oven=ki vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
ti. člen
Ne gtede na določbe 5. člena tega odloka, lahko kom sija izjemoma prizna pravico do priznavalnine:
1.	aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in in-validskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami, ki so nastale zaradi objektivnih okoliščin, če je bil udeleženec v času prekinitve lojalen do NOG;
2.	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945
in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če je bil udeleženec do vstopa v narodnoosvobodilni boj lojalen do narodnoosvobodilnega gibanja.
3.	aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času pred 31. 12. 1944 pa do 15. 5. 1945 v dejanskem trajanju;
4.	žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
Pri sklepanju o izjemnem priznanju pravice do priznavalnine možnim upravičencem iz prvega odstavka tega člena, poleg materialnih možnosti za preživljanje, komisija zldsti upošteva lojalnost upravičenca in njegovih družinskih članov do NOV, osebni prispevek v NOV ali NOG, eventualni objektivni zadržki za prejšnjo vključitev v NOV oziroma NOG, družbeno politični odnos upravičenca in njegovih družinskih članov do naše družbe po osvoboditvi.
V odločbi o odklonitvi izjemnega priznanja pravice do priznavalnine se ne razloži motivov, zaradi katerih je komisija sklenila, da se izjemoma pravica do priznavalnine ne prizna.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo;
1.	udeleženci oziroma udeleženke NOV iz 1., 2. in 3 točke 5. člena tega odioka, če skupni dohodek v družini, razdeljen na vse družinske člane, ne dosega na družinskega člana veljavnega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki ga določi Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja SR Slovenije (dalje: najnižja pokojnina);
2.	udeleženci NOV in drugi iz 4. in 5. točke 5. člena tega odloka, če skupni dohodek V družini, razdeljen na vse družinske člane, ne dosega na družinskega člana 80 % zneska najnižje pokojnine;
3.	po izjemnem priznanju pravice do priznavalnine udeleženci NOV in drugi iz 1., 2., 3. in 4. točke
6.	člena tega odloka, če skupni dohodek v družini, razdeljen na vse družinske člane, ne dosega na družinskega člana 70 °/o veljavnega zneska najnižje pokojnine.
Ne glede na določbo 1. točke prvega odstavka tega člena in premoženjske razmere v družini, sme komisija izjemoma priznati pravico do stalne priznavalnine udeležencu NOV iz 1. točke 5. člena tega odloka, če on sam nima lastnih prejemkov oziroma dohodkov s tem, da višina stalne priznavalnine ne sme presegati 50 6/o zneska najnižje pokojnine. Pri sklepanju o izjemnem priznanju pravice do priznavalnine in višini zneska priznavalnine, komisija zlasti upošteva čas udeležbe ter osebni prispevek upravičenca v NOV, njegovo družbeno aktivnost po osvoboditvi in premoženjske razmere v družini.
,	8. člen
Pravico do občasne priznavalnine imajo udeleženci NOV in drugi iz 5. in 6. člena tega odloka, katerih redni družinski dohodki sicer presegajo zneske določene v 1., 2. ali 3. točki 7. člena tega odloka, če so začasni neobhodni izredni družinski izdatki zaradi izrednih socialnih razmer tolikšni, da za tekoče preživ-
tfanje ostanek dohodka na družinskega člana ne doseže zneskov, določenih v 1., 2. ali 3. točki 7. člena tega odloka.
Udeležencem NOV in drugim iz 6. člena tega odloka se sme priznati občasna priznavalnina le izjemoma.
9.	člen
Pravico do enkratne priznavalnine imajo udeleženci NOV in drugi I* 5. in 6. člena tega odloka, če njim zaradi neobhodnih izrednih izdatkov v smislu določbe 3. odstavka 3. člena tega odloka za preživljanje ostanejo sredstva, ki na družinskega člana ne dosežejo zneskov določenih v L,. 2. ali 3. točki 7. člena tega odloka.	.
Udeležencem NOV in drugim iz 6. člena tega odloka »e sme priznati enkratna priznavalnina le izjemoma.
10.	člen
Mesečni znesek redne ali občasne priznavalnine praviloma ne sme biti večji kot znaša razlika med
dohodkom na družinskega člana in zneski določenimi v 1., 2. ali 3. točki 7. člena tega odloka, povečana na SO */• za vsakega upravičenčevega družinskega člana (dalje: najvišji možni znesek).
O tem ali se upravičencu prizna priznavalnina v najvišjem možnem ali zmanjšanem znesku sklepa komisija o tem, da sme najvišji možni znesek zmanjšati največ za 30 •/».
Upoštevajoč socialne razmere v družini upravičenca, njegov prispevek v NOV in v povojnem družbeno političnem delu, sme komisija izjemoma skleniti, da se najvišji možni znesek priznavalnine zviša in to največ za 30 °/«.
11.	člen
Enkratna priznavalnina se sme priznati:
1.	udeležencem NOV iz 1., 2, in 3. točke 5. člena tega odloka največ do dvakratnega zneska najnižje pokojnine;
2.	udeležencem NOV in drugim iz 4. in 5. točke
5.	člena tega odloka največ do 150 6/o zneska najnižje pokojnine;
3.	izjemoma udeležencem NOV in drugim iz 6. člena tega odloka največ do tneska najnižje pokojnine.
• O tem ali sc enkratna priznavalnina prizna upravičencu v najvišjem možnem ali zmanjšanem znesku sklepa komisija.
12.	člen
Pravico do stalne, občasne ali enkratne priznavalnine imajo tudi družinski člani padlega ali umrlega upravičenca iz 5. člena tega odloka, če so za pridobitno delo nezmožni ali če se redno šolajo.
Pri sklepanju oziroma odločanju o pravici do priznavalnine družinskemu članu iz 1. odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe tega odloka, ki veljajo za sklepanje oziroma odločanje o pra\nci do priznavalnine za upravičence iz 5. člena tega odloka.
Za družinske člane po prvem odstavku tega člena se štejejo:
—	zakonec padlega upravičenca,
—	zakonec umrlega upravičenca, če je zakonsko razmerje nastalo pred ali med vstopom v NOV oziroma vključujejo v NOG oziroma vstopom v borbo za severno mejo in če je zakonsko razmerje dejansko trajalo do smrti upravičenca,
—	zakonec umrlega upravičenca, če je zakonsko razmerje nastalo najmanj tri leta pred smrtjo upravičenca in je dejansko trajalo do smrti upravičenca,
—	zakonski in nezakonski otroci ter posvojenci
upravičenca.
13.	člen
Ne glede na določbo 3. odstavka 3. člena in 1. odstavka 9. člena tega odloka, sme komisija skleniti, da se v smislu določbe 1. ali 2. točke 11. člena tega odloka prizna enkratna priznavalnina:
—	nosilcem »Partizanske spomenice 1941« ob Dnevu borca. Dnevu republike in Novem letu,
—	udeležencem NOV iz 1., 2. in 3. točke 5. člena tega odloka, kot pomoč k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če je po zdravniški oceni zdravljenje neobhodno, če ni možno zagotoviti plačila stroškov" zdravljenja iz naslova zdravstvenega zavarovanja in, če upravičenec brez težjih materialnih posledic sam ni zmožen v celoti kriti stroškov zdravljenja.
14.	člen
Ce se spremenijo pogoji, ki so vplivali na dodelitev in višino stalne ali občasne priznavalnine, se priznavalnino lahko zviša, zniža ali ukine in sicer po postopku in merilih, ki se po tem odloku uporabljajo za priznanje pravice do priznavalnine.
Spremenjeni pogoji učinkujejo na višino ali.ukinitev priznavalnine prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
V primeru zyišanja zneska najnižje pokojnine se vsem uživalcem stalne in občasne priznavalnine znesek priznavalnine zviša v enakem odstotku, če so razpoložljiva namenska sredstva.
O žvišanju zneska priznavalnine do odstotka zvišanja najnižje pokojnine sklepa komisija, o zvišanju nad odstotkom zvišanja .najnižje pokojnine pa na predlog komisije sklepa izvršni svet občinske skupščine.
15.	Č:t
Upravičencu pripada stalna au občasna priznavalnina od prvega dne naslednjega meseca, ko je bil uveden postopek za priznanje pravice do priznavalnine.
16.	člen
Kot družina se po tem odloku poleg upravičenca štejejo njegov zakonec ter njuni otroci in posvojenci, če so za pridobitno delo nezmožni ali če se redno šolajo.
17.	člen
Kot dohodek se po tem odloku štejejo vsi denarni prejemki, katastrski in drugi dohodki, kakor tudi tma-tcrialni dohodki in uživalne pravice (prevžitek), ki jih člani družine dobivajo oziroma ustvarjajo.
Iz dohodka so izvzete invalidnine po zveznih predpisih o vojaških invalidih, razen družinskih invalidnin, ki niso izvzete in tisti denarni prejemki, za katere je z zakonom določeno, da se ne štejejo kot dohodek.
18.	člen
Kadar upravičenec oziroma njegovi člani družine ustvarjajo dohodek, ki ga ni možno ugotoviti in vrednotiti po uradni evidenci ali listinah, se tak dohodek upošteva po približni strokovni oceni.
19.	člen
Na podlagi tega odloka in sklepov komisije, upravni organ v upravnem postopku odloči o pravici do priznavalnine, znesku priznavalnine, spremembi zneska priznavalnine ali prenehanju pravice do priznavalnine.
Upravni postopek za priznanje ali zvišanje priznavalnine se prične na prošnjo upravičenca iz 5. ali
6.	člena tega odloka, po sklepu komisije, po sklepu občinskega organa borčevskih organizacij ali po sklepu organa borčevske organizacije, katere član je upravičenec.
Zoper odločbo izdano po 1. odstavku tega člena je možna pritožba na republiški upravni organ pristojen za zadeve borcev NOV.
20.	člen
Pred izdajo odločbe po 19. členu tega odloka, mora upravni organ predložiti komisiji celotno gradivo upravne zadeve z navedbo možne rešitve po določbah tega odloka.
Za odločitev o zadevi sprejme komisija ustrezen sklep, ki se glede na vsebino zadeve nanaša na priznanje pravice oziroma izjemne pravice do priznavalnine, na odločitev oziroma spremembo zneska priznavalnine ali na prenehanje pravice do priznavalnine.
Če komisija oceni, da v postopku dejansko stanje ni zadostno dokazano, lahko upravnemu organu naloži dopolnitev postopka.
21.	člen
Če je sklep komisije v nasprotju s tem odlokom, ga je upravni organ dolžan zadržati in nemudoma predlagati komisiji, da o zadevi ponovno sklepa.
22.	člen
Izredni stroški postopka (stroški za izvedenca, komisijsko delo na terenu, stroški za zdravstvene ocene in drugi stroški za opravila, ki niso v sisteiftizaciji del in nalog upravnega organa) gredo v breme sredstev za priznavalnine, če za to s proračunom niso določena druga namenska sredstva.
23.	člen
Upravičenec do stalne ali občasne priznavalnine je dolžan upravnemu organu sporočiti vsako spremembo, ki bi utegnila vplivati na nadaljnji obstoj pravice do priznavalnine ali na znižanje zneska priznavalnine.
Če upravičenec nastale spremembe iz prvega odstavka tega člena ne sporoči v roku 30 dni od njenega nastanka, je dolžan vrniti vsa preplačila, ki bi nastala zaradi prepoznega sporočila.
V izreku odločbe o priznanju pravice do redne ali občasne priznavalnine, mora biti upravičencu naložena obveznost sporočati spremembe v smislu 1. in
2.	odstavka tega člena.
24.	člen
Na podbudo osnovne organizacije ZB, občinskega odbora ZB ali komisije, je upravni organ dolžan preveriti premoženjske razmere upravičenca in po uradni dolžnosti pričeti postopek za znižanje ali ukinitev priznavalnine, če so za to dani pogoji.
25.	člen
Če bi bilo potrebno zaradi spremenjenih ekonom-sko-socialnih razmer ali v postopku, revizije po 26. členu tega odloka stalno priznavajmo občutno znižati ali ukiniti, lahko komisija sklene, da uživalec priznavalnine to izjemoma zadrži v enakem ali zmanjšanem znesku, če bi večje znižanie ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
26.	člen
Upravni organ mora v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka izvršiti revizijo vseh obstoječih priznavalnin in po uradni dolžnosti pričeti postopek za znižhnje ali ukinitev priznavalnine v vseh primerih, ko sedanji upravičenci po določbah tega odloka do priznavalnine ožiroma do zneska priznavalnine, ki jo prejemajo ne bi bili upravičeni.
27.	člen
Upravičencem do priznavalnine se priznavalnina po določbah 26. člena tega odloka zniža oziroma ukine z 30. 9. 1985.
28.	člen
Upravni organ in komisija morata skrbeti, da se dodeljujejo priznavalnine po določbah tega odloka v mejah zagotovljenih namenskih proračunskih sredstev.
29.	člen .
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih priznavalninah (Uradni list SRS, št. 17/79).
30.	člen
Nedokončani postopki za priznanje pravice do priznavalnine, pričeti pred veljavnostjo tega odloka, se nadaljujejo in končajo v skladu z določbami tega odloka.
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-7/84
Laško, dne 26. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek 1. r.
LENART
647.
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82, 1-53/83) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4- 199/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Lenart za leto 1985
1. člen
S proračunom občine Lenart za leto 1985 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb ' v občini Lenart.
2.	člen
Proračun občine Lenart za leto 1985 obsega:
—	prihodke v znesku od tega:
—	za razporeditev
—	za razporeditev proračunsko rezervo
—	za razporeditev za oblikovanje sred za
v posebnem delu v tekočo
na posebno partijo obč. blag. rezerve
din
196,121.869
177,776.150
1,795.719
16,550.000
3.	člen
Od prihodkov po prvi alinei prejšnjega člena se izloči 1 °/o prihodkov v sredstva rezerv občine Lenart.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je pooblaščen, da ugotavlja usklajenost obsega proračunske porabe z dogovorom o .izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985 ter 28. členom zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1985.
Ce bi zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz prve aiinee 2. člena tega odloka, sme izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnovesja začasno omejiti višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah.
5.	člen
Sredstva občinskega proračuna se zagotavljajo med letom po dvanajstinah oziroma enakomerno na vse nosilce oziroma uporabnike skladno z dotokom prihodkov, če ni z odlokom ali z drugim aktom Skupščine občine Lenart ali izvršnega sveta drugače določeno.
Proračunskim uporabnikom se zagotavljajo sredstva za osebne dohodke ter druge odhodke v višini smernic, opredeljenih v resoluciji o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana občine Lenart za obdobje 1981—1985, v letu 1985 in dovoljene rasti splošne porabe po merilih za dopolnjevanje občine za leto 1985, ki bodo upoštevane v .občinskem proračunu za leto 1985.
6.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1985 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja skladno s programom dela Skupščine občine Lenart in njenih zborov za leto 1985 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom razporejena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom skupščine občine oziroma aktom izvršnega sveta, ki ga je potrdila skupščina občine.
Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma vodja organizacijske enote kot odredbodajalec, vodja knjigovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev. 7 8
7.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da je to možno in potrebno, razen sredstev razporejenih upravnim organom in strokovni službi občine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart in sredstev razporejenih za delo družbenopolitičnih organizacij.
8.	člen
Prihodki, ki jih upravni organi občine Lenart dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
Določilo prvega odstavka tega člena se ustrezno uporabi tudi za prihodke, ki jih s svojo dejavnostjo dosežeta Temeljno sodišče Maribor enota Lenart in Javno pravobranilstvo Maribor.
9.	člen
Prihodki doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev so prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Lenart.
10.	člen
Sredstva, razporejena za financiranje pravosodnih organov, organa za kaznovanje prekrškov, medobčinskih in drugih služb ter materialnih stroškov Postaje milice Lenart, se v letu 1985 zagotavljajo v skladu z dogovori in utemeljenimi programi dela, usklajenimi z rastjo sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb v SR Sloveniji v letu 1985.
Sredstva, razporejena za financiranje upravnih organov občine Lenart, osebne dohodke delavcev občinskega štaba za teritorialno obrambo, strokovne službe, občine Lenart in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, se v letu 1985 zagotavljajo v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149-79), 5-279/80 in 12-665/82) za:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti,
—	sredstva za osebne dohodke (funkcionarje, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika,
—	sredstva za materialne stroške,
—	sredstva za amortizacije.
—	sredstva za posebne namene.
Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti, so programi dela in doseženi rezultati dela delavce" pri izvrševanju programa.
Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna.
Ce se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg in narava nalog .organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahkp sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.
11.	člen
Sredstva, razporejena za financiranje ljudske obrambe se nakazujejo na ustrezni račun občine Lenart — sredstva za financiranje obrambnih priprav, uporabljajo pa se po sprejetem finančnem načrtu obrambnih priprav.
12.	člen
Sredstva, razporejena za dejavnost družbenopolitičnih organizacij, se nakazujejo uporabnikom na njihove račune.
13.	člen
Sredstva razporejena za dejavnost krajevnih skupnosti se nakazujejo na račun krajevne skupnosti Lenart namensko za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih.
Kot pristojen organ za opravljanje finančnih poslov je dolžan zagotoviti namensko porabo sredstev iz prvega odstavka tega člena in z njo obveščati pristojne organe krajevnih skupnosti.
14.	člen
Za druga sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena v posebnem delu proračuna je nosilec predstojnik upravnega organa, pristojnega za proračun, uporabljajo pa se neposredno iz računa organov družbenopolitične skupnosti oziroma se nakazujejo na tekoči račun uporabnikov za namene, za katere so določena.
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih odhodkov na posameznih postavkah in za nepredvidene odhodke.
Odloča pa lahko tudi o višjem znesku, če Je to potrebno s tem, da uporabo tega zneska da v potrditev zborom skupščine občine na prvi prihodnji seji.
16.	člen
Upravni organ pristojen za občinski proračun je dolžan določila odloka o proračunu dosledno upoštevati, istočasno pa lahko po potrebi nadzira usklajenost uporabe sredstev pri proračunskih porabnikih v skladu s sprejetim programom.
17.	člen
Pregled prihodkov proračuna za leto 1985 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1985, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezerv do višine 200.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, kot so zlasti: poplave, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemija oziroma preprečevanje epidemije, živalske kigžne bolezni in rastlinske škodljivce ter izredne
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 400-1/84-20
Lenart, dne 27. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
akcije teritorialne obrambe.				Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.	
	Pregled prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Lenart za leto 1985				
kontov	Prmodki		Skupaj din	Grupa kontpv	Odhodki	Skupaj din
72	Prihodki od davkov od osebnih do-		40	Sredstva za delo upravnih organov	64,996.313
	hodkov	34,177.918	41	Sredstva za posebne in druge na-	
73	Prihodki od davka od prometa- pro-			mene za delo upravnih organov	41,307.512
	izvodov in storitev ter od davka		42	Sredstva za ljudsko obrambo in	
	od prometa nepremičnin in pravic	32,234.876		družbeno samozaščito	3,298.292
74	Prihodki od davka na prihodek od		44	Sredstva prenesena drugim DPS In	
	premoženja in premoženjskih pra-			SIS	37,618.003
	vic ter prihodki od drugih davkov	2.218.110	45	Sredstva za družbene dejavnosti	10,925.072
75	Prihodki od taks	8,363.090	46	Sredstva za druge splošne družbene	
77	Prihodki po posebnih predpisih.			potrebe	16,175.880
	prihodki od organov in organizacij		47	Izločanje sredstev rezerv	1,795.719
	DPS, prihodki iz naslova investicij v gospodarstvu in drugi prihodki	7,954.181	48	Drugi odhodki	20,005.078
78	Prihodki od drugih DPS	111,170.694		'	196,1217869
	Skupaj prihodki	196,121.869		Skupaj odhodki	
	048.			2. člen	
Na podlagi 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82 in 9-425/85) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 In 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora kot zainteresiranega zbora dne 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart
1.	člen
Besedilo 2. in 5. točke 2. člena odloka o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 14-700/82, 42-1723/83 in 36-1713/84) se spremeni in glasi:
»•2. občinski davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti,
5.	občinski davek od dr hodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izLol.šav.-
Za 3. členom se spremeni III. poglavje in glasi: -III. OBČINSKI DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI«.
3.	člen
Besedilo 4. člena se spremeni in glasi:
-Celotno območje občine Lenart je po enotnih merilih uvrščeno v III. skupino.
1.	Občinski davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od kmetijstva) se odmerja od katastrskega dohodka negozdnih površin 1^ dohodka iz gozda ali po dejanskem dohodku v skladu z zakonom o davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 44-1891/82 in 9-425/85).
a)	zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov in kmetje, ki plačujejo invalidsko pokojninsko zavarovanje kot kmetje-kooperanti po stopnji 5 V* od katastrskega dohodka negozdnih površin;
b)	ostali zavezanci pa do dodatni stopnji 20 “/o od katastrskega dohodka negozdnih površin.
2.	Davek od kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno in invalidsko pokojninsko zavarovanje kmetov, in kmetje-kooperanti od vrednosti lesa določenega za posek po stopnji 25 %>, ostali zavezanci pa po stopnji 55 “/o.
3.	Od vrednosti lesa, ki ga dajo zavezanci za gradnjo ali rekonstrukcijo cest, kulturnih in gasilskih domov, komunalnih naprav, šol, šolskih objektov in objektov prizadetih od elementarnih nezgod ter elektrifikacijo, se davek po 2. točki tega člena ne odmerja. Vrednost danega lesa ugotavlja Gozdno gospodarstvo Maribor.
4.	Zavezancem davka od kmetijstva, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, se davek odmerja v višini 28 °/o od ostanka čistega dohodka.«
4.	člen
5.	člen se spremeni tako, da se črta točka 1, dosedanji 2. in 3. točka postaneta 1. in 2. točka.
5.	člen
V 6. členu se črta drugi odstavek, sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek, sedanji četrti pa tretji odstavek.
6.	člen
Besedilo 6. a člena se spremeni in glasi:
»Zavezancem davka od kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano tržno proizvodnjo ter sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine in oddajajo tržne viške živine, mleka, žita, sadja, ribeza in robide, se odmerjeni davek zniža in sicer:
a) Živina
Katastrski, doh. negozd. zemljišč din	Za oddano količiho		živa teža ton
do 20.000	0,3—0,5	nad 0,5—0,8	nad 0,8
20.000— 50.000	1 —1,5	nad 1,5—2	nad 2
50.000—100.000	1,5—2	nad 2 —3	nad 3
nad 100.000	2 —3	n^d 3 —5	nad 5
Znižanje davka v %>	30	50	70
b) Mleko
Katastrski doh. negozd. zemljišč din		Za oddano količino v tisoč litrih			
do 20.000	1,5— 2	nad	2— 4	nad	4
20.000— 50.000	3— 6	nad	6—10	*nad	10
50.000—100.000	8—10	nad	10—30	nad	30
nad 100.000	20—30	nad	30—40	nad	40
Znižanje davka v %>	30		50	70	
c) Žito
Katastrski doh. negozd. zemljišč din	Za oddano količino v		tonah	
do 20.000 20.000—	50.000 50.000—	100.000 nad 100.000	0,2—0,3 0,5—1 1,5—2 2 —3	nad 0,3—0,8 nad 1 —1,5 nad 2 —3 nad 3 —5	nad 0,8 nad 1,5 nad 3 nad 5	
Znižanje				
davka v °/o	30	50	70	
d) Sadje —	trgano			.rt
Katastrski doh. negozd.	Za oddano količino v		tonah	
zemljišč din				
do 20.000	20—25	nad 25— 30	nad	30
20.000— 50 000	30—40	nad 40— 50	nad	50
50.000—100.000	50—00	nad 60— 80	nad	80
nad 100.000	60—80	nad 80—100	nad	100
Znižanje davka v %>	30	50	70	
e) Ribez
Katastrski			
doh. negozd.	Za oddano količino v tonah		
zemljišč din			
do 20.000	3— 4’	nad 4— 5	nad 5
20.000— 50.000	6— 8	nad 8—10	nad 10
50.000—100.000	10—12	nad 12—15	nad 15
nad 100.000	15—20	nad 20—25	nad 25
Znižanje			
davka v %>	30	50	70
f) Robide			
Katastrski doh. negozd.	Za	oddano količino v tonah	
zemljišč din			
do 20 000	7—10	nad 10—15	nad 15
20.000— 50.000	15—20	nad 20—25	nad 25
50.000—100.000	25—30	nad 30—35	nad 35
nad 100.000	35—40	nad 40—45	nad 45
Znižanje			
davka v e/o	30	50	70
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za oddane količine pridelkov v preteklem letu na podlagi podatkov, ki jih zagotovi do 15. februarja za preteklo leto organizacij^, s katero zavezanec sklene pogodbo.
Olajšava iz tega člena lahko znaša največ do 70°/o odmerjenega ddvka.
7.	člen
Besedilo 7. člena se spremeni in glasi:
»I. Zavezancem davka od kmetijstva, ki obdelujejo zemljišče v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, ter vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ali preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna davčna olajšava.
Za taka vlaganja se štejejo:
— sredstva vložena v gradnjo in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske
opreme,
—	sredstva vložena v preusmeritev v živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo pitane živine, za proizvodnjo mesa in mleka) in za uvedbo pašno košnega sistema,
—	sredstva vložena v obnove vinogradov in sadovnjakov,
—	sredstva vložena v melioracijo in ureditev zemljišč in pašnikov.
Mnenje o tem ali so vlaganja v skladu z navedenimi pogoji da občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo.
2.	Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec obdavčen po katastrskem dohodku vloži najmanj sredstva v višini 50 °/o letnega katastrskega dohodka, in pod pogojem, da vloži najmanj 80.000 din.'
Višina olajšave je odvisna od višine vlaganj in se določi po naslednji lestvici:
Stopnja
ViSlna vlaganj v dinarjih	olajšave
•/.
od 80.000	do	160.000	30
nad 160.000	do	240.000	40
nad 240.000	do	320.000	/	50
nad 320.000	do	450.000	60
nad 450.000	do	600.000	70
nad 600.000	80 * * 3 * * * * 8 * 10
od odmerjenega davka od kmetijstva razen od
davka na dohodke iz gozda.
3.	Olajšava se prizna največ za dobo treh let odvisno od višine vlaganj glede na katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka po naslednjih merilih:
—	za dobo treh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 400 °/o katastrskega dohodka ali nad 100 °/o ostanka čistega dohodka,
—	za dobo dveh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 300 "/o do 400 °/o katastrskega dohodka ali 80 "A do 100 “/o ostanka čistega dohodka,
—	za dobo enega leta za osta'e zavezance.
Višina vlaornj glede na katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka se ugotavlja po podatkih za leto, v katerem so bila sredstva vložena.«
8.	člen
Besedilo 8. člena se spremeni in glasi:
»■Zavezancem davka od kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se za vsakega otroka prizna davčna olajšava v višini 10%. Olajšavo uveljavlja zavezanec-upravičenec v mesecu januarju za preteklo leto s posebno vlogo in dokazilom o plačanih stroških.«
9 ^?n
Dopolni se besedilo prvega odstavka 9. člena tako, da se za besedo »hidroe1ektrarn<- doda besedilo: »in od drugih alternativnih energetskih virov.«
10.	člen
Za 10. členom se dodajo novi 10. a, 10. b, 10. c, 10. č in 10. d člen, ki glasijo:
10. a člen
Zavezancem, ki dajo zemljišča v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu
zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano tržno proizvodnjo, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka in sicer:
za zakup nad 1 do 3 let	30%
za zakup nad 3 do 5 let	50%
za za]j:up nad 5 do 7 let	70%
za zakup nad 7 let	100 %
od odmerjenega davka, ki	sorazmerno odpade na
tako zemljišče.
Zavezancem-združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v orgahizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodnjo skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišče tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot 1 leto, se prizna davčna olajšava:
Cas trajanja__________________________olajšave
1—3 let	25
nad 3—6 let	32
nad 6 let	50
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
10. b člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki sami vložijo sredstva v melioracije zemljišč, se za taka zemljišča davek ne odmeri za čas, ko traja postopek melioracije, vendar največ do 5 let.
Če se izvede postopek komasacije ali arondacije, se za dobo postopka prizna 50 % davčna olajšava, vendar največ do 5 let.
10. c člen
Zavezancem, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva pa letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.000 din na družinskega člana, se davek ne odmeri.
Zavezancem, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.050 din, se davek ne odmeri.
10. č člen
Zneski v tem odloku, ki so vezani na višino katastrskega dohodka, se valorizirajo z vsakokratno valorizacijo katastrskega dohodka in sicer tako, da se povečajo za poprečen % valorizacije katastrskega dohodka.
10. d. člen
Vse olajšave pri odmeri davka od kmetijstva mora zavezanec uveljaviti s posebno vlogo, razen olajšave po drugem odstavku 10. c člena tega odloka.
Zahteve mora vložiti zavezanec najkasneje do 81. januarja tekočega leta, če so dejstva, na katerih temelji olajšava, poznana.
Če gre za dejstva, ki se pojavijo kasneje v teku leta, mora zavezanec zahtevek vložiti najkasneje do 31. januarja naslednjega leta za preteklo leto.«
11.	člen
Besedilo 13. člena se spremeni in glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja po dejanskem dohodku, se davek od ostanka čistega dohodka odmerja po stopnji 30%.
Zavezancem, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, se davek odmerja po stopnji 37 6/». Zavezancem, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane, se davek odmeri po stopnji 42 V«.«
12.	člen	.
Besedilo 14. člena se spremeni in glasi:
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov pod pogoji iz, 54. a člena zakona o davkih občanov se dodatno zniža davčna osnova.
Davčna osnova se zniža dodatno do 15 ,/e za naslednje dejavnosti:
a)	stavbne gospodarske dejavnosti, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, sobo-slikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, cementarstvo, krovstvo, stavbno kleparstvo, kleparstvo, ključavničarstvo, brusaštvo, instalaterstvo za vodovod, plin, , centralne naprave, elektroinstalaterstvo, popravljanje motornih vozil, av-tokleparstvo, ličarstvo, fina mehanika.
b)	storitve gospodinjstvom in tehnične storitve:
mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, av-
toelektričarstvo, mizarstvo, tapetništvo, dekoraterstvo, vulkanizacija, optika, kovaštvo, popravljanje šport-nih rekvizitov.
c)	osebne in druge storitve:
krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, pletiljstvo, mehanika motornih koles in dvokoles, tesarstvo, sodar-stvo in izdelovanje kadi iz lesa, kolarstvo, žaganje drv, lončarstvo, popravljanje in vzdrževanje kmetijske in gradbene mehanizacije, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, kemično čiščenje, pranje in likanje perila, čiščenje prostorov in oken, nega obraza in telesa ter pedikura.
Dejavnostim naštetim v točkah a, b in c se davčna osnova zniža pod pogojem, da dosežejo zavezanci najmanj 50 e/o celotnega prihodka s storitvami občanov in hišnim svetom«.
13.	člen
Besedilo 15. člena se spremeni in glasi:
»Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo gospodarske dejavnosti naštete v 14. členu, nimajo pravice za znižanje davčne osnove za vložena sredstva za nakup osebnega avtomobila.«
14.	člen
Besedilo 17. člena se spremeni in glasi:
»Vsem zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja davka za prvo leto 100 6/o, za drugo leto v višini 50 e/e in za tretje leto v višini 25 ®/o, razen avtoprevozniške dejavnosti, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo in dejavnost bifejev.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarske dejavnosti v kateri drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarske dejavnosti iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.«
15.	člen
Na koncu 18. člena se dodajo trije novi odstavki, ki glasijo:
»Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni preliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela.
Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela, in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
Izdatki za kulturne in telesnokulturne namene po 52. členu zakona o davkih občanov znašajo lahko največ do 20 "/o enoletnega poprečnega čistega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.«
16.	člen
Besedilo 19. člena se dopolni tako, da se na koncu prvega odstavka doda besedilo:
»in drugih alternativnih energetskih virov.«
Drugi odstavek 19. člena se črta, tretji odstavek pa postane drugi odstavek. Doda se nov tretji odstavek, ki glasi:
»Zavezancem, ki oddajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 30 6/» od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku dejavnosti.«
17.	člen
Besedilo 23. člena se spremeni in glasi:
»Zavezanci, ki opravljajo gospnda«=ko dejavnost kot postranski poklic ali gospodarsko dejavnost brez dovoljenja, nimajo pravice do znižanja davčnih osnov niti do drugih olajšav razen olajšav po 21. in 22. členu tega odloka.«
18.	člen
Besedilo 25. člena se spremeni in glasi:
»Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačajo:
—	zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje iz 57. člena zakona o davkih občanov,
—	zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oz. višinskih krajih z manj kot 500 prebivalci v strnjenem naselju in ne uporabljajo dopolnilnega dela več kot enega delavca.«
19.	člen
Besedilo drugega odstavka 26. člena se spremeni in glasi:
»Ob upoštevanju navedenih okoliščin se odmeri pavšalni letni znesek davka, ki ne more biti nižji od 5 Ve enoletnega povprečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
20.	člen
Besedilo 27. člena se spremeni in glasi:
»Zavezancem obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, se pavšalni letni znesek zniža za 30 »/o
—	za	dobo	1	leta, če	vloži	20%—40%
—	za	dobo	2	let,	če	vloži	40”/"—60%
—	za	dobo	3	let,	če	vloži	60 %—80 "/o
—	za	dobo	4	let,	če	vloži 80%—100% ■
—	za dobo 5 let, če vloži nad 100 %
poprečnega enoletnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
21.	člen
Besedilo 28. člena se spremeni in glasi: »Zavezancem ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem z	. se davek zniža za 20 %>, če do-
datno zaposlijo klavca. Ob tem morajo biti izpolnjeni pogoji iz tretjega, četrtega in petega odstavka 20. člena tega odloka.«
22.	člen
Besedilo 33. člena se spremeni in glasi: »Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja davek v višini 30 °/o od ostanka čistega dohodka. Zavezancem, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic se odmerja davek po stopnji 37 "/o od ostanka čistega dohodka.«
Zavezancem, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena se odmerja po stopnji 10 “Z# od ostanka čistega dohodka.«
23.	člen
Besedilo 34. člena se spremeni in glasi:
»Davek iz poklicnih dejavnosti, v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje iz 72. člena zakona o davkih občanov.«
24.	člen
Besedilo 35. člena se spremeni in glasi:
»Višina pavšalnega letnega zneska je odvisna od:
—	vrste dejavnosti
—	obsega dela (če ne opravlja storitev polni delovni čas),
—	izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje poklicne dejavnosti.«
25.	člen
Besedilo 36. člena se spremeni in glasi: »Pavšalni znesek davka ne more biti nižji od 2 “ o povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev *v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
26.	člen
Za 36. členom odloka se doda novi 36. a člen, ki glasi:
»Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo davčne olajšave, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku.«
27.	člen
V 37. členu se doda nov četrti odstavek, ki glasi: »Davka po odbitku so oproščeni dohodki, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik in dohodki, doseženi z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi, za dohodke, dosežene z organiziranim delom na domu. ki jih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev pa se prizna olajšava v višini 50 "/o.«
28.	člen
n ed 38. členom 'J .premeni naslov poglavja in glasi;
»VI. OBČINSKI DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV.«
29.	člen
Besedilo 38. člena se spremeni in glasi:
»Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se odmerja po dejanskem dohodku ali od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku).
Davek po dejanskem dohodku se odmerja po stopnji 32 Vo za dohodke iz avtorskih pravic in po stopnji 5 »/o za dohodek od patentov in tehničnih izboljšav.«
30.	člen
Besedilo 39. člena se spremeni in glasi:
»Davek po odbitku se odmerja po stopnji:
—	20 “/o za dohodke od avtorskih pravic in dohodka od patentov in tehničnih izboljšav, ki jih dosežejo tuje fizične in jbravne osebe,
—	3 “/o za dohodek, ki jih dosežejo občani od patentov in tehničnih izboljšav.
Stopnja davka od dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 38. člena tega odloka se povečajo za 50 Vo, če ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, patent ali tehnična izboljšava.«
31.	člen
Besedilo 46. člena se spremeni in glasi:
»1. Stavbe, dele stavb, stanovanje, garaže in poslovne prostore (v nadaljnjem besedilu: stavbe)
2.	Prostore, ki se v sezoni aji od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo.
3.	Plovni objekti dolžine najmanj 8 metrov.«
32.	člen
Besedilo 45. člena se spremeni in glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo za« vezanci po naslednjih stopnjah:
Stopnja 6/o		
	do 50.000	15
nad 50.000	do 100.000	20
nad 100.000	do 150.000	25
nad 150.000	do 200.000	35
nad 200.000	do 250.000	45
nad 250.000	do 300.000	55
nad 300.000		65
33.	člen
V 50. a členu se znesek »400.000 din« nadomesti z besedilom, ki glasi:
»Dvakratnega povprečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji za leto pred letom, za katero se odmerja davek.«
34.	člen
Besedilo 53. člena se spremeni in glasi:
»Davek od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž se odmerja v odstotkih od davčne osnove po lestvici :
Davčna osnova v dinarjih	Stopnja •/•
	do 1,000.000	0,10
nad 1,000.000	do 2,000.000	0,20
nad 2,000.000	do 4,000.000	0,30
nad 4,000.000	do 6,000.000	0,45
nad 6,000.000	do 8,000.000	0,65
nad 8,000.000	do 10,000.000	0,85
nad 10,000.000		1
Osnova za odmero davka od garaž, ki so izgrajene kot samostojni objekti, se ugotovi tako, da se število kvadratnih metrov tlorisne površine pomnoži s 4.000 din.«
35.	člen
Za 54. členom se dodajo novi 54. a, 54. b in 54. c členi, ki glasijo:
»54. a člen
Davek od prostorov za počitek in rekreacijo se odmerja v odstotkih od davčne osnove po lestvici:
Davčna osnova v dinarjih		Stopnja °/e
	do 1,000.000	0,80
nad 1,000.000	do 3,000.000	1,00
nad 3,000.000	do 6,000.000	1,20
nad 6,000.000	do 10,000.000	1,30
nad 10,000.000		1,50
	54. b člen	
Davek od poslovnih prostorov se		odmerja v od-
stotkih od davčne	osnove po lestvici:	
Davčna osnova v dinarjih		Stopnja °/o
	do 1,000.000	0,15
nad 1,000.000	do 2,000.000	0,35
nad 2,000.000	do 3,000.000	0,55
nad 3,000.000	do 4,000.000	0,75
nad 4,000.000	do 5,000.000	1,00
nad 5,000.000		1,25
. 54. c člen
Davek na plovne objekte" se odmerja zavezancem v pavšalnem letnem znesku glede na njihovo dolžino in znaša za plovila nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 din in po 8.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5 °/o.
Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let.
Napoved za odmero davka morajo vložiti zavezanci v roku 30 dni po registraciji objekta.«
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
36.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje, razen določb 37. in 38. člena odloka o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 14-700/ 83, 42-1723/83 in 36-1713/84), ki veljajo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-18/64-376
649.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43-544/83, 66-777/83 in 71-812/84) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 24-1596/77, 1-99/80, 15-873/ 81, 43-1881/82, 7-352/83 in 8-455/84) se tarifna številka 2 in opomba k tarifni številki spremeni in na novo glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
v •/,
od vrednosti
— od naravnega vina, penečega vina in
vinsko sadnih pijač	6
—	od	naravnega žganja in vinjaka	40
—	od	medice	15
■— od	piva	30
—	od drugih alkoholnih pijač	•	50
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače, za katere je davek določen v odstotku je:
—	za samostojne gostince — prodajna cena, od katerih se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 %> od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki ;
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom;
—	prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka.
2.	Z vinsko sadnimi • pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, raznih sadnih sokov ali. njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika, medicinskega vina, če so to proizvodi, pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-6/72-68
Lenart, dne 27. marca 1985.
Lenart, dne 28. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
650.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5-280/80) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Lenart za leto 1985
1.	člen
Ta odlok določa poprečno gradbeno ceno 1 m2 stanovanjske površine in odstotek od poprečne gradbene cene stanovanjske površine pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine kot osnova za izračun odškodnine znaša
37.762,50	din.
Poprečna gradbena cena iz prvega odstavka tega člena ne zajema stroškov urejanja stavbnega zemljišča.
3.	člen
Korist za 1 m2 razlaščenega zemljišča se določi v višini 0,6 % od poprečne gradbene cene stanovanjske površine, določene v 2. členu tega odloka.
Tako znaša odškodnina za 1 m2 razlaščenega stavbnega zemljišča 226 din.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati, odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 16-1027/80, 33-1572/ 81, 29-1483/82, 27-1195/83 in 21-1088/84).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-5/73
i
Lenart, dne 27. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
.	651.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih* hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13-815/80), ter 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št. 4-258/81, 13=>801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1985 sprejela	«.
ODLOK
o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart
1.	člen
S tem odlokom se določi vrednost elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine znaša 37.762,50 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč predstavljajo 30 °/o gradbene vrednosti objekta.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-1082/84).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/72-20
Lenart, dne 27. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
LITIJA
652.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR%Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 204. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Liijja na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Litija za leto 1985
1.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 163,764.535 din in se razporedijo
din
—	za splošne družbene potrebe	163,514.535
—	za tekočo proračunsko rezervo	250.000
2.	člen
Od prihodkov proračuna za leto 1985 se izloča v sredstva rezerve občine Litija 1 °/o prihodkov.
3.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, ftihko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezerve.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike, skladno z dotokom sredstev, če ni z odlokom ali drugim aktom SO Litija ali Izvršnega sveta SO Litija drugače določeno.
5.	člen
Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka ali drugega akta.
Občinski upravni organi in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna občine oziroma delavci delovne skupnosti ter organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev proračuna občine, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovne skupnosti ter organov pa lahko s pogodbo ali samoupravnim sporazumom prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
Za izvajanje določil tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu občine je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec, vodja proračuna pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev proračuna občine. 6
6.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi razporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene oziroma premalo predvidene izdatke.
7.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov in v okviru v proračunu razporejenih sredstev, če bi se izkazalo, da so za posamezne podskupine zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah.
8.	člen
Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Litija do višine 100.000 din v posameznem primeru, za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suša, požar; potres in podobno).
9.	člen
Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija v I. trimesečju f985 dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1935.
10.	člen
Pregled in .razporeditev prihodkov po glavnih namenih je sestavni del tega odloka in se objavi skupaj s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/63
Litija, dne 29. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
Plan prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Litija za leto 1985
Vrsta	Prihodki	0 Znesek	namen	Razporeditev prihodkov		Znesek
0	Prenešena sredstva	130 000	01	Dejavnost DPS	123,180 939
1	Davki iz OD in na davek	65,876.495	02	Sofinanciranje LO in OŠTO	912.455
2	Prometni davki, davki na dohodek		03	Dejavnost organov DPO	1.4,240.073
	od premoženja	72,218.000	04	Negospodarske investicije	3,589.710
3	Takse	7,416.000	08	Sredstva za uveljavljanje temeljnih	
5	Denarne kazni	3,900.167		pravic borcev, vojaških invalidov	11,247.665
6	Prihodki upravnih organov	12,723.873	09	Zdravstveno varstvo	150.000
7	Prihodki drugih DPS		10	Sredstva za splošno komunalno po-	
	— dopolnilna sredstva	1,500.000		rabo	3,808.875
			11	Sredstva za krajevne skupnosti	2,873.958
			16	Investicije v gospodarstvu	2,400.000
			17	Tekoča proračunska rezerva -	250.000
			18	Izločena sredstva 1 %> v proračunsko	
				rezervo	1,110.860
	Skupaj	163,764.535		Skupaj	163,764.535
653.
Na podlagi 53. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1981/82 in 9/85), 2. člena zakona o fmanciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skup-
nostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 36-1679/84) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela	e
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/83, 41/83, 16/84 in 21/84) se 5. točka 3. člena dopolni tako, da se glasi:
»5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav«.
2.	člen
Drugi odstavek 4. člena se črta.
3.	člen
7.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani
niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč tudi po dodatni stopnji, ki znaša 13 “/o.«
4.	člen
8.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 °/o.
Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkazanega za posek, tudi po dodatni stopnji 20 %>.«
5.	člen
9.	člen se črta.
6.	člen
10.	člen se spremeni tako. da se glasi:
»Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 30 °/o.«
7.	člen
11.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi
pogoje za odmero davka po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.«
8.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišč:
—	na katerih se zasadijo novi vinogradi, za dobo 5 let,
—	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 10 let.
Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogoji, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja kmetijstva v SR Sloveniji oziroma občini Litija, kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke.«
9.	člen
13.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne pre-stiga 2.050 dim
Davka iz kmetijstva od dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana.
Zneska iz prvega in drugega odstavka tega člena se ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka zvišata s povprečnim količnikom porasta katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.«
10.	člen
14.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se prizna davčna olajšava.
Davčna olajšava za zavezance iz prejšnjega odstavita' tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovanja oziroma dolžine časa združitve dela in zemljišča zavezanca in sicer se davek zniža:
•/.
—	za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja	30
—	za dalj kot dve leti proizvodnega sodelovanja	40
—	za dalj kot tri leta proizvodnega sodelovanja	50
Zavezanec, ki je upravičen do olajšave mora predložiti listino, iz katere morata biti zlasti razvidna čas proizvodnega sodelovanja za katerega je združil svoje delo in zemljišče ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča«.
11.	člen
Prvi odstavek 15. člena se spremeni in doda novi drugi odstavek tako, da se glasita:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmeta, se prizna olajšava, kadar vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ter v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene oziromg za namene, ki jih določa zakon. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži najmanj 50 °/o katastrskega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti ali najmanj 80.000 din pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. O tem ali gre za vlaganje sredstev v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ali ne, izda ugotovitveni akt upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo.
Olajšava se prizna v višini 80 %> odmerjenega davka za dobo 5 let, vendar skupna olajšava ne sme presegati investicijske naložbe, za katero je olajšava priznana.«
Sedanji drugi in tretji odstavek se črtata in doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo, predloži občinski upravi za družbene prihodke seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, najkasneje do 15. februarja v letu, za katere se davek odmerja. Seznam vsebuje podatke o zavezancu, parcelno številko, katastrsko kulturo in višino katastrskega dohodka neobdelanega zemljišča.«
12.	člen
Za 15. členom se doda nov 15. a člen, ki se glasi:
»Posebna olajšava se prizna tudi zavezancem, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, če izpolnjujejo pogoje o investicijskih vlaganjih iz
15.	člena tega odloka.
Posebna olajšava se tem zavezancem prizna v višini 50 % odmerjenega davka od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za dobo 3 let, vendar skupna olajšava ne sme presegati 50 °/o vloženih sredstev.«
13.	člen
V tretji vrsti 17. člena se za besedo »hidroelektrarn« vnesejo naslednje besede: »in drugih alternativnih energetskih virov.«
14.	člen
Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 10 °/o letnega odmerjenega davka za vsakega otroka dokler se otrok šola, vendar otrok ne sme biti starejši od 26 let.«
Sedanji drugi odstavek 18. člena se črta, tretji, četrti in peti odstavek pa postanejo drugi, tretji in četrti.
15.	člen
19.	člen se spremeni tako. da se glasi:
»Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi koriščenja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna davčna olajšava in sicer:
* •/.
—	za	zakup	nad	1	do	3	let	39
—	za	zakup	nad	3	do	5	let	50
—	za	zakup	nad	5	do	7	let	70
—	za	zakup	nad	7	let	100
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na v zakup dano zemljišče. Zavezanec občinski upravi za družbene prihodke predloži pogodbo o v zakup danem zemljišču.«
16.	člen
20.	člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava:
—	za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, 100 %,
—	za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi
visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav
zmanjšano ali onemogočeno, 100 %
—	za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, 100 % za dobo 5 let,
—	za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija za čas trajanja takih posegov, 50 °/o.
Davčna olajšava se prizna od odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča.«
17.	člen
Za 20. členom se doda 20. a člen, ki se glasi:
»Dohodkovni cenzusi, opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in drugi cenzusi, se valorizirajo s poprečnim količnikom ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.«
18.	člen
21.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 °/o povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
19.	člen
22.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki
se jim davek odmerja po dejanskem odbitku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35 “/o.
Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarske, dejavnosti kot postranski poklic, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %> - in zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim dohodek ugotavlja, pa plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 45 “/o.«
20.	člen
V	a) točki 23. člena se v sedmi vrsti beseda »gostinstvo« ter v osmi in deveti vrsti besede »gostinstvo razen bifejev in okrepčevalnic«, črtajo.
V	zadnji vrsti b) točke se vstavi za besedo »energije«, novo besedilo, ki se glasi: »in gostinstvo, razen gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnic, ki dosega več kot .40 %> celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči.«
Na koncu c) točke se »vejica« nadomesti s »piko« ter nadaljnje besedilo prvega odstavka 23. člena v celoti črta.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete,' se prizna davčna olajšava v višini 25 %> od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku dejavnosti.«
21.	člen
Prvi odstavek 24. člena se spremeni lako, da se glasi:
»Zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili,
dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obra-
St. IS — 12. IV. 1985
URADHI LIST SRS
Stran 741
tov bifejskega značaja, okrepčevalnic in zavezancev, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana, se prizna davčna olajšava za prvo leto 100 %>, za drugo leto 50 °/o in za tretje leto v višini 25 Vo od letno odmerjenega v davka. Davčna olajšava se prizna s pogojem, da zavezanci v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi 100 °/o olajšava za prvo leto dejavnosti se ne všteva v letno omejitev davčnih olajšav.
22.	člen
25.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci iz 23. člena tega odloka, ki vlagajo
sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, poleg 25 °/o znižanja davčne osnove kot določa zakon o davkih občanov, lahko uveljavljajo dodatno znižanje davčne osnove za dobo 5 let in sicer:
•/o
—	zavezanci	pod	točko	a)	do	5
I	—	zavezanci	pod	točko	b)	do	10
—	zavezanci	ped	točko	c)	do	15.«
23.	člen
26.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem gospodarskih dejavnosti,- ki se jim
davek odmerja v pavšalnem letnem, znesku, ki vlagajo sredstva za pabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka do 40 Vo za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj ; .esek, ki ustreza 20 %> povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu L.t Slovenije v preteklem letu.«
24.	člen
Prvi odstavek 28. a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku ter dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 "/o povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem,, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 °/o za vsakega dodatnega zaposlenega delavca.«
25.	člen
V	27. členu se doda novi drugi odstavek, ki 'se glasi:
»Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na dev" ••ni -ačun obrtne zadruge ali organizacije združene? eh a. D .vina olajšava se prizna tud za storitve, ki jih :ave anec opravi v tujini prek : organizacije zd; ižer ra lela in zavezancem, ki opravljajo gostir. o - ja ist, če po pogodbi z organizacijo združe .'ga	sp.	jjemajo dinarske (turi-
stične) čeke.«
2. člen
V	tretji vrsti p: reg: od: avka 28. člena, se med besedo »hidroele!:h P n - n » ko« dodajo besede: »in drugih alternativnih en at kih virov« ter v peti vrsti med besedama »elektrarn« in »v« dodajo na-
slednje besede: »in drugih alternativnih energetskih virov.«
27.	člen
Za 28. členom se doda 28. a člen, ki se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 30 "/o od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku dejavnosti s pogojem, če instalirana paoč male hidroelektrarne presega 100 kW.«
23.	člen
V	prvem odstavku 34. člena se črtajo naslednje
besede: »ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom.«	>
•	29. člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V pavšalnem letnem znesku so obdavčeni zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih višinskih krajih, če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 57v člena zakona o davkih občanov.«
30. člen
V	36. členu se doda drugi in tretji odstavek, ki se
glasita:
»Znesek pavšalnega letnega davka ne sme biti nižji od 5 n/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v Iety pred letom, za,katero se davek odmerja s tem, da se p i vi ini .etnega davka upoštevajo priznane davčne olajšave.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ustrezno uporabljajo tuli za zavezance iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka ali ostanek čistega dohodka ne do eže 10 °/o povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se odmerja davek.«
.	31. člen
Za 36. členom se doda nov 36. a člen, ki se glasi:
»Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci za davek od dohodka iz gospodarskih dejavndsti, ki opravljajo prevoz oseb . z avtotaksijem, če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 57. člena zakona o davkih občanov.«
32.	člen
V	1. točki 37. člena se zaradi preuvrstitve iz obdavčitve v oprostitev za besedami: »knjig, revij in podobno« črta naslednje besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih«.
Na koncu drugega odstavka 37. člena se »pika« nadomesti z »vejico«, nato pa doda besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih ter od dohodkov, toseženih z zbiranjem podatkov za statistične raziskave, določene z zveznimi in republiškimi predpisi.«
»V 6. vrsti drugega odstavka 37. člena odloka o davkih občanov se za besedo »snega« doda »in posipanje cest«.
Za drugim odstavkom 37. člena se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Za dohodke, dosežene z reorganiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani — člani kmečkih go-
spodarstev z manj razvitih območij v SR Sloveniji, se prizna olajšava za davek po odbitku v višini 50 %.■«
33.	člen
38.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačuje daVek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 °/o.
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 10 0/o.
Zavezanci davka, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %.«
34.	člen
Za 38. členom se dodajo novi 38. a, 38. b in 38. c členi, ki se glasijo:
»38. a člen
Zavezanci, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, in vlagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka do 40 % za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 %> povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred letom, za katero se odmerja davek.
38. b člen
Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, razen zavezancev, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z znižanjem odmerjenega davka in sicer:
—	zavezancem, ki so pričeli opravljati poklicno dejavnost, se odmerjeni davek zniža v prvem letu 100 Vo, v dAigem 50 %> in v tretjem letu 25 °/o,
—	zavezancem davka, obdavčenim po dejansko ugotovljenem dohodku, ki dodatno zaposlijo nOve delavce, se jim odmerjeni davek zniža po merilih in pogojih predpisanih v 26. a členu tega odloka,
—	zavezancem, ki imajo učence in študente na delovni praksi, se prizna davčna olajšava, ki znaša 15 »/o od izplačanih nagrad po pogodbi,
—	zavezancem, borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se prizna davčna olajšava v višini 10 %> letnega pavšalnega zneska davka ob upoštevanju meril predpisanih v 31. členu tega odloka.
38. c člen
Skupni1 znesek davčnih olajšav zavezancev iz poklicnih dejavnosti, predpisanih po določbah od 37. a do 37. c člena tega odloka, v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka. V omejitev se ne všteva 100 % olajšava za prvo leto dejavnosti in davčna olajšava iz druge alinee prejšnjega člena, ki se nanaša na dodatno zaposlovanje novih delavcev.«
35.	člen
Za prvim odstavkom 39. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega odstavka znesek pavšalnega letnega davka iz poklicnih dejavnosti ne sme biti nižji od 2 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v go-
spodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja.«
36.	člen
V 40. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Davka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zavezanci od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik.«
37.	člen
Naslov VII. poglavja se dopolni tako, da se glasi:
»VII. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.«
38.	člen
41.	člen se spremeni, nato pa doda novi 41. a člen, tako, da se glasita:
»41. člen
Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic	35
—	za dohodke iz avtorskih pravic, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost 10
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav	, '	5
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, je za 50 "/o višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.«
41. a člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku), plačujejo zavezanci v naslednji višini:
>/.
—	za dohodke	iz avtorskih pravic	20
—	za dohodke od avtorskih pravic, če jih do-
segajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic	opravljajo kulturno	de’avnost	6
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav	3
—	za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične
ali pravne osebe	20
Stopnja davka	od dohodka iz avtorskih	pravic,
patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, je za 50 Vo višja od stopnje iz prej^njeca odstavka.«
39.	člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Če znaša davčna osnova dinarjev
nad	do	Stopnja v •/•
	50.000	15
50.000	70.000	25
70.000	100.000	33
100.000	150.000	41
150.000	200.000	48
200 000	300.000	54
300.000		60«
49. člen
Prvi odstavek 51. člena se spremeni, nato pa dodajo novi 51. a člen, 51. b in 51. c člen, tako' da se glasijo:
»51. člen
Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah:
Ce znaša vrednost (osnova) dinarjev		
nad	do	Stopnja v #/o
	1,000.000	0,10
1,000.000	2,000.000	0,20
2,000.000	4,000.000	0,30
4,000.000	6,000.000	0,45
6,000.000	8,000.000	0,65
8,000.000	10,000 000	0,85
10,000.000		1,00«
	51. a člen	
Zavezanci	davka iz premoženja,, ki	so lastniki
oziroma uživalci stavb m prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah:
Ce znaša vrednost (osnova) dinarjev
nad	do	Stopnja V "/o
	do 1,000 000	1 0.20
nad 1,000.000	do 3,000.000	0,50
nad 3,000.000	do 6,000.000	0,30
nad 6,000.000	do 10,000.000	1,10
nad 10,003 C00		1,50
	51. b člen	•
Zavezanci	davka iz premoženja, ki so	lastniki ozi-
roma uživalci	poslovnih stavb in poslovnih prostorov.	
razen laslnikov oziroma uživalcev, ki jih		uporabljajo
za opravljanje	dejavnosti, plačujejo davek iz premo-	
žen j a glede na vrednost poslovne stavbe		ali poslov-
nega prostora,	po naslednjih stopnjah:	
- Ce znaša vrednost (osnova) dinarjev		
nad	do	Stopnja v %
	do 1,000 000	0,15
nad 1,000.000	do 2,000.000	0,35
nad 2,000.000	do 3.000.000	0,55
nad 3.000.000	do 4,000 000	0,75
nad 4,000 000	do 5.000 000	1,00
nad 5.000.000		1,25
»51. c člen
Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 dinarjev
—	za vsak nadaljnji meter dolžine še po 8.000 dinarjev
Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se za vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zniža
za 5 °/o. Davka iz premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let.
Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebivališče. Napoved je treba vložiti v 30 dneh ko začne veljati ta odlok. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh po tem, ko postanejo lastniki plovnega objekta.
Vsebino in obliko davčne napovedi za plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene prihodke.«
41.	člen
Uprava za družbene prihodke SO Litija izdela prečiščeno besedilo odloka, statutarno pravna komisija pa ga pred objavo pregleda in potrdi.
42.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje, razen določb 32., 35. in 41. a člena, ki se nanašajo na spremembo stopenj davkov po odbitku in se začnejo uporabljati osmi dan po objavi.
St. 010-3/85
Litija, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine, občine Litija Branko Pintar 1. r.
654.
Na podlagi 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83), 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št 43/83 in 66/83) in 2. člena zalčona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39 74 in 4/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 12/73, 45/73, 13/75, 4/76, 18/76, 24/77, 7'80, 11/81, 12;82,. 41/83) se v tarifi, ki . je sestavni del tega odloka, tar. št. 2 spremeni tako ,da se glasi:
Od prometa rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov, traktorjev ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani, se plačuje posebni občinski davek:
—	po stopnji 15 °/o, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave,
—	po stopnji 10 “/o, če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od nabave.
Opomba: Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plača od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov, traktorjev ter motornih koles, če obseg škode presega 50% vrednosti vozila.
Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapriseženega cenilca o višini nastale škode.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke.
2.	člen
Tarifna številka 3 se spremeni tako, da se glasi:
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
"/•
— od naravnega vina, penečega vina
in vinsko	sadnih pijač	6
—	od	medice	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih alkoholnih	pijač	60
V opombi k tarifni številki 3 se prva alinea 1. točke spremeni tako, da se glasi:
— za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek po višini 30 °/o od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki.
3.	člen
Uprava za družbene prihodke Skupščine občine Litija izdela prečiščeno besedilo odloka, statutarno-pravna komisija pa ga pred objavo pregleda in potrdi.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-23/65
Litija, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
655.
Skupščina občine Litija je na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 4/79 in 11/81) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 sprejela
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti . kmetijskega zemljišča ali gozda 1 2 3
1.	člen
S tem odlokom je predpisana odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (v nadaljnjem besedilu: odškodnina) in določena merila za določitev funkcionalnega zemljišča k objektu.
2.	člen
Kmetijska zemljišča po tem odloku so vsa obdelovalna in neobdelovalna zemljišča, ki se po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih štejejo za - kmetijska zemljišča.
Gozdna zemljišča po tem odloku so vsi gtizdovi in gozdna zemljišča v smislu predpisov o gozdovih in gozdnih zemljiščih.
3.	člen
Osnova za določitev odškodnine za kvadratni meter kmetijskega zemljišča ali gozda (v nadaljnjem
besedilu: zemljišča) je vsakokratni veljavni najnižji znesek odškodnine, ki ga za kvadratni meter zemljišča določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in se ga s tem odlokom upošteva kot osnovni vrednostni faktbr za odmero odškodnine za kvadratni meter zemljišča (vrednostni faktor 1,00).
4.	člen
Zemljiščem, razvrščenim v katastrske razrede in gozdovom razvrščenim v skupine različnih faktorjev, so določeni “sledeči vrednostni faktorji za izračun odškodnine za kvadratni meter:
1. Kmetijska obdelovalna zemljišča
Vrednostni faktor (t. j. minimalna odškodnina + °/o) minimalna odškodnina
—	kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča VII. in VIII. katastrskega razreda
—	kvadratni meter kmetijskega obdeloval-
nega zemljišča V. in VI. katastrskega razreda	50
—	kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča	IV.	katastrskega	razreda	200
—	kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča III. katastrskega razreda	600
—	kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča	II.	katastrskega	razreda	700
—	kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča I. katastrskega razreda .	800
2. Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se razvrstijo od VI. do VIII katastrskega razreda, vred- • nostni faktor je višina minimalne odškodnine.
5.	člen
Katastrski razred za kmetijska zemljišča se ugotovi po uradni evidenci iz zemljiškega .katastra.
Dokazilo o razvrstitvi kmetijskega zemljišča v katastrske razrede je dolžna preskrbeti stranka, razen v primerih, ko se odmerni postopek prične po uradni dolžnosti.
6.	člen
Če se odškodnina ne da odmeriti po tretjem odstavku 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, se površina zemljišča za gradnjo objekta in zemljišča za redno rabo objekta (funkcionalno zemljišče), razen za gradnjo stanovanjskih in počitniških hiš določi tako, da se tlorisna površina objekta pomnoži s sledečim faktorjem:
Faktor
—	do 6 m2 tlorisne površine	3,67
—	nad	6 do 12 m2 tlorisne površine	3,17
—	nad	12 do 18 m2 tlorisne površine	2,94
—	nad	18 do 24 m2 tlorisne površine	2.79
—	nad	24 m2 tlorisne površine	2,73
Za postavitev elektro in drugih vodov skozi gozd. se plača odškodnina od površine koridorja na kateri se izvede sečnja gozda na golo.
Za postavitev drogov in stolpov na kmetijskih zemljiščih se plača odškodnina za vsako stojno točko za sledeče površine:
St. 13 — 12. IV. 1983
URADNI LIST SRS
Stran 745
—	za visokonapetostne elektrovodne stolpe, opazovalne stolpe in TV antenske stolpe — 25 m2
—	za »A« drogove, nizkonapetostne kovinske drogove in sidrane drogove — 10 m2
—	za samostojne drogove — 5 m2
Osnova za odmero odškodnine za gradnjo:
a)	stanovanjskih hiš je 4-kratna tlorisna površina objekta
b)	počitniške hiše pa 6-kratna tlorisna površina
objekta.
7.	člen
Odškodnino plača tisti, ki spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja, drugega upravnega akta, ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta z namenom, da se za to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.
8.	člen
Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določena za gradnjo objektov in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta (funkcionalno zemljišče) ter upoštevanje določila 6. člena tega odloka.
9.	člen
Odločbo o odmeri odškodnine izda pristojni občinski upravni Srgan za gradbene zadeve in komunalne zadeva na podlagi predhodno predložene ustrezne dokumentacije.
Odločbo prejme zavezanec plačila odškodnine in Kmetijska zemljiška skupnost občine Litija.
10.	člen
Odškodnina se plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja, na žiro račun Kmetijske zemljiške skupnosti ijbčine Litija.
Brez potrdila o plačilu odškodnine ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja kot tudi ne pričeti gradnje na podlagi priglasitve.
11.	člen
Odškodnina se ne plačuje če gre za:
—	gradnje objektov za rejo govedi, konj, prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti
—	gradnjo gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov
—	gradnjo rastlinjakov
—	spremembo namembnosti za potrebe JLA ali za potrebe v okviru programa splošnega ljudskega odpora
—	gradnjo objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda
—	gradnjo objektov za obrambo pred poplavami,
vzdrževanje naravnih Vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.
12.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje pooblaščena kmetijska inšpekcija.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda ter njegove spremembe in dopolnitve (Uradni list SRS, št. 6/80, 26/80 in
24/81).
14.	Ben
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/74
Litija, dne 26. marca 1985.
Predsednik Skupščine 'občine Litija
Branko Pintar 1. r.
656.
Skupščina občine Litija je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št,- 18/84) ter 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
26.	marca 1985 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu Praprošče GS 4/2
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Praprošče GS 4/2, ki ga je izdelala Urbanistična služba pri KOP Komunala Litija.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje ekonomsko-tehnično poročilo, pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta, soglasje k zazidalnemu načrtu in grafične priloge v merilu 1 : 1000.
3.	člen
Zazidalni načrt določa način urejanja prostora znotraj urbanističnih zavodov — ureditvenega območja.
Meja zazidalnega načrta poteka na severozahodni strani od kmetijskih zemljišč na Graški Dobravi, na severovzhodni strani po pobočjiii hriba Svibno in naselja Praprošče, na jugovzhodni strani meji z nogometnim igriščem in varovalnim pasom železniške proge.
1 Območje je predvfdeno za stanovanjsko gradnjo v razmerju ca. 40 •/• za družbeno gradnjo in 60 %> za individualno gradnjo. Blokovna gradnja bo v središčnem delu zazidalnega načrta z različnim vertikalnim gabaritom, ki postopoma narašča proti centru soseske. Vertikalni gabarit bo K + P + 2 do K + P + 4 v središčnem delu. Individualna gradnja bo potekali na severovzhodni strani z vrstnimi stanovanjskimi hišami vertikalni gabarit K + P + M in individualnimi hišami enakega vertikalnega gabarita. Podob-
na gradnja bo na severovzhodni strani nad obstoječim naseljem Praprošče. Tlorisne dimenzije objektov — blokovne gradnje bodo znašale 18,0 m X 15,0 m s toleranco ± 10 %>. Vrstne hiše so dimenzij 10,0 X 10,0 + + 10 °/o. Stanovanjske hiše morajo biti tlorisnih dimenzij 9 X 12 + 10 %>. Vsi objekti morajo biti zidani v masivni izvedbi. Možna je tudi gradnja polmontažnih objektov z obdelano fasado. Strehe morajo biti naklona od 30—45	kritina mora biti
v temnordeči ali temnorjavi barvi. V individualnih stanovanjskih hišah se lahko opravlja tudi mirna in čista obrt namenjena potrebam naselja. Središčni del soseske je predviden za stanovanjsko obrtno cono. Garaže morajo biti grajene v sklopu objektov. Drvarnice in deponije premoga so predvidene v sklopu objektov. Za družbeno gradnjo je predvidenih več kotlovnic na trda goriva. Meteorne vode je speljati v kanal za odvod meteornih vod, fekalne vode je speljati v javni kanal fekalne kanalizacije. Predvidena je tudi etapna izvedba. Zemljišča, ki so predvidena v zazidalnem načrtu in se ne pozidajo v I. fazi so zavarovana zemljišča v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom. Investitorji in izvajalci del morajo upoštevati določila pravilnika o zdzidavi objektov, ki je sestavni del zazidalnega načrta. Zaklonišča je zgraditi v sklopu objektov.
4.	člen
Zazidalni načrt Praprošče GS 4/2 je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim in organom krajevnih skupnosti pri Občinskem komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija in pri Urbanistični službi KOP Komunala Litija.
5.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo objektov skladno z zazidalnim načrtom, izdaja pristojni občinski upravni organ.
Zazidalni načrt se lahko spremeni oziroma dopolni in sicer po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine občine Litija.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/67
Litija, dne 26. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
ni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana
Bežigrad na 32. seji zbora združenega dela dne 2. aprila 1984 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 2. prila 1984 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984
1.	člen	i;
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1984 so znašali:
I. Proračun
din
Prihodki	493,250.399,30
Odhodki	492,943.969,50
Presežek	306.429,80
II. Rezervni sklad	
Prihodki	11,450.706,50
Odhodki	4,400.000,00
Presežek	7,050.706,50
3.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Bežigrad v višini 306.429,80 din se razporedi za sofinanciranje nakupa hrane živalim v Živalskem vrtu Ljubljana.
4.	člen »
Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada občine Ljubljana Bežigrad v višini
7,050.706,50	din se prenese v rezervni sklad občine Ljubljana Bežigrad za leto 1985.
5.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984, je sestavni del odloka.
6.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 400-1/84-3
657,
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 199. in 2. alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Urad-
LjubLjana, dne 3. aprila 1985.
, Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik 1. r.
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1934
SkonPt£?		Skupaj din	^čorUov3	Razporeditev prihodkov		Skupaj din
72	Prihodki od davkov		40	Sredstva za delo upravnih or-	
	od osebnih dohodkov	260,450.327,10		ganov	135,561.000,00
73	Prihodki od davka od pro-		41	Sredstva za posebne in dru-	
	meta proizvodov in storitev			ge namene za delo upravnih	
	ter od davka prometa ne-	*		organov	17,078.705,00
	premičnin in pravic	148,198.282,60	42	Sredstva za ljudsko obrambo	
74	Prihodki od davka na pri-			in družbeno samozaščito	6,150.000,00
	hodek od premožnja in pre-		43	Sredstva za intervencije v	
	moženjskih pravic ter od			gospodarstvu	23,640.000,00
	drugih davkov	30,767.149,00	44	Sredstva, prenešena drugim,	
. 75	Prihodki od taks	18,910.939,25		DPS in SIS	197,246.768,00
77	Prihodki po posebnih predpi-		45	Sredstva za družbene dejav-	
	sih, prihodki upravnih or-			nosti	16,282.903,00
	ganov DPS in drugi pri-		46	Sredstva za druge splošne	
	h od ki	34,923.701,35		družbene potrebe	68,459.598,50
			47	Izločanje sredstev rezerv	/	3,415.612,50
			48	Drugi dohodki	24,879.382,50
			48	Tekoča proračunska rezerva	230.000,00
				Presežek	306.429,80
	Skupaj prihodki	493,250.399,30		Skupaj odhodki	493,250.399,30
LJUBLJANA CENTER 658.
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 7/84), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 36/84) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 28. marca 1985 in na 33. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/83, 41/83, 7/84 in 5/85) se 5. točka 3. člena dopolni in se glasi:
»5. Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.«
2.	člen
Drugi od=t""0’' 4 ■"'ena se črta.
3.	člen
Drugi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»■Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih površin še po dodatni stopnji 13 0/o.«
4.	člen
7.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»■Davek iz kmetijstva na dohodke iz gozda, ki odpade na vrednost lesa odkazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 0/o.
Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa odkazanega za posek, še po dodatni stopnji 20 °/o.«
5.	člen
Za 7. členom se dodata nova 7. a in 7. b člena, ki se glasita:
»■7. a člen
Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2050 dinarjev, ki se ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka valorizira s poprečnim količnikom porasta katastrskega dohodka negozdnih zemljišč ugotovljenim v SR Sloveniji.
7.	b člen
Zavezancem davka od dohodka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava:
—	za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno — 100 %>;
—	za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno — 100 % odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča.«
6.	člen
V 1. in 2. točki 8. člena se besede »-v letu, za katero se davek odmerja« nadomesti z besedami, »-v preteklem letu.«
7.	člen
9.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»•Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35 %>.
Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja
po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 °/o.
Zavezanci davka, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če* po predpisih niso prepovedane in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 45 V«.«
8.	člen
V	prvi alinei prvega odstavka 10. člena se črta naslednje besedilo: »-gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic.«
V	drugi alinei se za besedami »kmetijske mehanizacije« vstavi vejica in doda naslednje besedilo: »gostinstvo razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic s pogojem, da zavezanci dosežejo več kot 40 °/c celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči.«
V	prvem odstavku se na koncu tretje .alinee za številko »40 %>« \ namesto vejice vstavi pika in nadaljnje besedilo tega odstavka črta.
9.	člen
11.	člen se spremeni tako. da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih
dejavnosti, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnic, gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana, se prizna davčna olajšava za prvo leto opravljanja dejavnosti 100 Vo, za drugo leto 50% in za tretje leto 25 %' od odmerjenega davka. Davčna olajšava se prizna s pogojem, da zavezanci v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. 100 % olajšava za prvo leto opravljanja dejavnosti se ne všteva v omejitev davčnih olajšav.
Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi obč ni, ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarska dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena ni mogoče priznan zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravi 'a enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V	primeru, da kdo ustanovi obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skuppe obratovalnice.«
10.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dodatno se zavezancem za davek od dohodka
iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnsti, če po predpisih niso prepovedane in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo
osnovnih sredstev, zmanjša davčna osnova za dobo 5 let, če opravljajo naslednje dejavnosti:
—	zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracer-stvo, polaganje tlakov in umetnih mas, saboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstala-terstvo, tesarstvo, krovstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa, do 5%;
—	popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, polnjenje akumulatorjev, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektri-čarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, elektromehanika za dvigala, PTT mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulka-nizačija, optika, pleiiljstvo, žaganje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, gostinstvo razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic s pogojem, da zavezanci dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči do 10 %;
—	krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura do 15 %.«
11.	člen
13.	člep se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25 % od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice.«
12.	člen
V	14. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.«
13.	člen
Prvi odstavek 16. a člena se spremeni tako, da se ■glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku ter dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 % za vsakega dodatno zaposlenega delavca.«
14.	člen
V	prvem odstavku 18. člena se za besedami »se odmerjeni davek zniža za 5 %«, doda naslednje besedilo: »borcem narodnoosvobodilne vojne pa 10%.«
15.	člen
19.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem
znesku in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo
in modernizacijo osnovnih sredstev, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka do 40 °/o za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 °/o poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.-«
16.	člen
V	21. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Znesek pavšalnega letnega davka iz gospodarskih dejavnosti ne sme biti nižji od 5 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred letom, za katero se davek odmerja s tem, da se pri višini letnega davka upoštevajo priznane davčne olajšave.«
17.	člen
Za 21. členom se doda novi 21. a člen, ki se glasi: »21. a člen
Davek v pašalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem, če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 57. člena zakona o davkih občanov.«
18.	člen
V	1. točki prvega odstavka 22. člena se črta naslednje besedilo:
»Od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih.«
V	drugem odstavku 22. člena se doda nova peta in šesta alinea z naslednj.m b -jedilom:
»— od dohodkov do eženih z zbiranjem, prenosom in razdeljevanjem pošte v odročnih in planinskih območjih;
— od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistične raziskave, določene z zveznimi in republiškimi predpisi.«
19.	člen
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka od dohodka, iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35%). Zavezanci, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, pa po stopnji' 10%>.
Zavezanci davka od dohodka, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %>.«	•
20.	člen
Za 23. členom se dodajo novi 23. a, 23. b, 23. c, 23. č, 23. d in 23. e členi, ki se glasijo:
»23. a člen
Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka do 40 °/o z dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki u-dreza 20 °/o poprečnemu enoletnemu čistemu oseb'emu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slo ven: |e v preteklem letu.
23. b člen
Zavezancem	za	davek	od	dohodka	iz	poklicnih
dejavnosti, ki so pričeli (začetniki) s poklicno dejavnostjo, razen zavezancem, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka v prvem letu opravljanja dejavnosti za 100 %>, v drugem letu za 50 «/o in v tretjem letu za 25 •/•.
23. c člen
Zavezancem	za	davek	od	dohodka	iz	poklicnih
dejavnosti se prizna	davčna olajšava za učence in štu-
dente na delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 °/o od izplačanih nagrad po pogodbi.
23. č člen
Zavezancem	za	davek	od	dohodksj	iz	poklicnih
dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in, ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 °/o, borcem narodnoosvobodilne vojne pa 10 %> za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 Vo poprečnega letne ;;a čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
V .Ici i dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od kate.ih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zave-anca ter vse družinske člane gospodinjstva navezane. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, o., katerih se odmerja davek v pav s dnem letnem zn e: :u, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pav: dni letni zne- ek davka poveča s faktorjem 4. Ka1 isfr: :i dohodek se v letni dohodek vključuje po v- lan s k- ličnikom ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
23. d člen
Skupni znesek da.v nih olajšav zavezancev davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po določbah 23. a do 23. č člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 °/o odmerjenega davka s tem, da se 100 °/o olajšava iz 23. b člena v navedeno omejitev ne všteva.
23. e člen
Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku ter dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 °/o za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novozaposleni delavec v letu, za katero" se priznava davčna olajšava v delovnem razmerju najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja
nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.«
21.	člen
V	24. členu se na koncu odstavka črta pika in doda naslednje besedilo:
>*S tem, da znesek pavšalnega letnega davka ne sme biti nižji od 2°/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred letom, za katero se davek odmerja.«
22.	člen
V	25. členu se doda nov tretji odstavek, ki se
glasi:
»Davek iz poklicnih dejavnosti po odbitku ne plačujejo občani od dohodkov, ki jih dosegajo kot prevajalci za gestikovni jezik.«
23.	člen
Naslov VII. poglavja se dopolni tako, da se glasi:
»VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV.«
24.	člen
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic po stopnji 35 °7o, če jih pa dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, pa po stopnji 10 °/»;
—	za dohodke od patentov in tehničnih Izboljšav po stopnji 5 »/o.
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, je za 50 %> višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.«
25.	člen
Za 26. členom se doda nov 26. a člen, ki se glasi: »26. a člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku), plačujejo zavezanci v naslednji višini:
—	za dohodek iz avtorskih pravic po stopnji 20%, če jih pa dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost pa po stopnji 6 %;
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 3 %;
—	za dohodke, ki jih dosegajo od patentov in tehničnih izboljšav tuje fizične ali pravne osebe po stopnji 20 %.
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, je za 50% višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.«
26.	člen
Za 27. členom se doda nov 27. a člen, ki se glasi: »27. a člen
Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčenju, se za davek iz avtorskih pravic, patentov
in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh sporazumov.«
27.	člen
31.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova dinarjev nad	do		Stopnja “/•	
	50.000	15	
50.000	70.000	25	
70.000	. 100.000	33	
100.000 .	150.000	41	
150.000	200.000	48	
200.000	300.000	54	
300.000		60«	
	28. člen		
36. člen se spremeni tako, da se glasi:			
»Davek na	posest stavb plačujejo zavezanci		od
vrednosti stavbe	— davčne osnove po naslednjih stop-		
njah:			
— za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:			
Ce znaša davčna osnova dmarjcv			
nad	do	Stopnja •/•	
	1,000.000	0,10	
1,000.000	2,000.000	0,20	
2,000.000	4,000.000'	0,30	
4,000.000	6,000.000	0,45	
6,000.000	8,000.000	0,65	
8,000.000	10,000.000	0,85	
10,000.000		1,00	
— za stavbe	in prostore, ki se ’	v sezoni ali	od
časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo:			
Ce znaša davčna osnova dinarjev			
ned	do	Stopnja •/.	
	1,000.000	0,20	
1,000.000	3,000.000	0,50	
3,000.000	6,000.000	0,80	
^ 6,000.000	10,000.000	1,10	
10,000.000		1,50	
— za poslovne stavbe in poslovne prostore:			
Ce znaša davčna osnova dinarjev			
nad	do	Stopnja •/.	
	1,000.000	0,15	
1,000.000	2,000.000	0,35	
2,000.000	3,000.000	0,55	
3,000.000	4,000.000	0,75	
4,000.000	5,000.066	1,00	
5,000.000		1,25.«	
29.	člen
Za 37. členom se doda nov 37. a člen, ki se glasi: »37. a člen
Zavezanec davka iz premoženja, ki je lastnik plovnega objekta, plačuje davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 dinarjev;
—	za vsak nadaljnji meter dolžine še po 8.000 dinarjev.
Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se za vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zniža za 5 %. Davka iz premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let.
Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved. Napoved je treba vložiti v 30 dneh, ko bo ta odlok stopil v veljavo. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh po tem, ko postanejo lastniki plovnega objekta.
Vsebino in obliko davčne napovedi za plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene prihodke.«
30.	člen
Za 43. členom se doda nov 43. a člen, ki se glasi: »43. a člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se priznavajo izdatki za kul-, turne in telesnokulturne namene do višine 20 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja.«
31.	člen
Statutarnopravna komisija Skupščine občine Ljubljana Center je pooblaščena za izdajo "prečiščenega besedila odloka o davkih občanov.
32.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 razen določb 18., 22. in 25. člena tega odloka, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi.
St. 422-2/83
Ljubljana, dne 28. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r.
659.
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 7/84), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83 in 71/84) in
2.	člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Slmpščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 28. marca 1985
in na 33. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74, 13/75, 29/75, 6/76, 17/76, 24/77, 29/78, 7/80, 11/81, 5/83 in 41/83) se tarifna številka 2 spremeni tako, da se glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
— od naravnega vina, penečega vina
in vinsko	sadnih	pijač	6
—	od	medice	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega	žganja in vinjaka	40
—	od drugih alkoholnih pijač	BO.«
V	opombi 1 k tarifni številki 2 se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»— za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 °/o od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki.«
2.	člen
V	opombi 1 tarifne številke 5 se na koncu stavita črta pika in doda naslednje besedilo: »ter popravljale nja medicinskih aparatov.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
£t. 421-1/78
Ljubljana dne 28. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
660.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 28. marca 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984
L Sen
Zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-
polje za leto 1984 izkazuje:
—	prihodkov
—	odhodkov
—	presežek prihodkov nad odhodki Presežek prihodkov nad odhodki
578.612,80 din se razporedi in prenese:
—	za končni obračun 1 °/o odvoda proračunskih prihodkov v rezervni sklad
—	upravnim organom občine
din
521,649.240,70 521,070.627,90 578.612,80 v višini
534.084,00
44.528,80
—	prihodkov	13,322.015,35
—	odhodkov	2,256.535,00
—	presežek prihodkov nad odhodki 11,065.480,35 Presežek prihodkov nad odhodki v višini
11,065.480,35 din se prenese v leto 1985.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Čt. 010-4/83-01
Ljubljana, dne 2. aprila 1985.
2. člen
Sestavni del zaključnega računa proračuna občine je zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje, ki za leto 1984 izkazuje:
Predsednik . Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež L r.
Pregled doseženih prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984
Grupa
kontov
Prihodki
Skupaj din
Grupa
kontov
Odhodki
Skupaj dir
72
73
74
75
77
78
Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin ni pravic Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov Prihodki od taks Prihodki po posebnih predpisih od organov in organizacij DPS in drugi prihodki Prihodki od drugih DPS
230,000.736,30
194,685.183,45
22,911.977,00
23,280.380,35
30,923.963,60
19,847.000,00
Skupaj prihodki
521,649.240,70
40	Sredstva za delo upravnih organov
41	Sredstva za posebne namene in druge namene upravnih organov
42	Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
43	Sredstva za spodbujanje razvoja inteA v gospod, in spod. hitre j. razvoja gospod, manj razvitih območij
44	Sredstva prenesena drugim DPS in SIS
45	Sredstva za družbene dejavnosti
46	Sredstva za druge splošne družbene potrebe
47	Izločanje sredstev rezerv
48	Drugi odhodki
Skupaj pror. por. občine Izloč. sred. na pos. part. proračuna pri Skupščini mesta Ljubljane Skupaj
Presežek prihodkov nad odhodki Skupaj odhodki
108,953.900,00
24.135.000.	00
10.762.000.	00
27,002.147,35
217,116.979.50
21,927.000,00
65,740.829,55
5.230.645.00
4.808.273.00 485,676.774,40
35,393.853,50
521,070.627,90
578.612,80
521,649.240,70
661.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 194..člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 28. marca 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela	v
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 1
1. člen
S proračunom občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1985 znašajo 761,692.000 din in se razporedijo:
din
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	537,586.000
—	za tekočo proračunsko rezervo	4,384.000
—	za združevanje sredstev v Ljubljani 219,722.000
3.	člen y
Občina Ljubljana . Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, ki jih mesto na podlagi dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana v letu 1985 razporedi s svojim proračunom.
Občina Ljubljana Moste-Polje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in predhodnih računov odvaja v proračun me-
sta Ljubljana 37,45 % od "vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet park-larjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 219,722.000 din.
4.	člen
Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v občinskem proračunu in se združujejo po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali pri
sml!
5.	člen
Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 •/» izloča
v sredstva rezerv občinskega proračuna, razen od prihodkov, ki so odstopljeni Skupščini mesta Ljubljana.
6.	člen
Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	občinskim upravnim organom in strokovnim službam, mestnim upravnim organom in upravnim organizacijam,
—	pravosodnim organom,
—	krajevnim skupnostim,
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	skupnostim slovenskih občin in skupnostim občin ljubljanske regije,
—	organizacijam združenega dela in zasebnikom za opravljene storitve,
—	drugim pravnim osebam na podlagi zakonskih določil.
.	7. člen
Upravni organi in strokovne službe ter upravne organizacije pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega letnega programa dela.
8.	člen ^
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi.
Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1985, razen, če je s posebnim aktom skupščine občine določeno drugače.
9.	člen
Prihodki, ki jih občinska uprava za družbene prihodke ali drug upravni organ doseže s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna. Toda del sredstev, ki jih ustvari občinska uprava za družbene prihodke pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnovna funkcija uprave, se uporabi za modernizacijo dela uprave.
Za prihodke v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo prihodki: prejeli kot povračilo dejanskih stroškov uporabe občinske stavbe po drugih uporabnikih, od razmnoževanja in fotokopiranja, prodaje tiskovin in obrazcev, nadomestila od prodaje taksnih vrednosti in nadomestila za opravljena strokovna opravila SIS.
10.	člen
Za zakonito in smotrno izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine, ki skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom.
11.	člen
Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena, lahko izvršni svet skupščine občine prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
12.	člen
O uporabi nerazporejenih prihodkov — tekoče proračunske rezerve, ki so namenjeni za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemu proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena sredstva ne zadoščajo odloča izvršni svet skupščine občine.
13.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da sme spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru glavnih proračunskih namenov.
14.	člen
Izvršni svet skupščine občine lahko začasno omeji porabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, če ugotovi, da realizacija prihodkov ne priteka po planu, vendar največ do 10 °/o ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
15.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da
odloča o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke
39.	člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 2,000.000 din. O uporabi sredstev iz 2. točke tega zakona prav tako odloča izvršni svet skupščine občine.
16.	člen
Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta skupščine občine, pomožni odredbodajalec, pa je član izvršnega sveta, ki ga na podlagi predloga predsednika izvršnega sveta imenuje izvršni svet.
17.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka, ki se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St. 400-13/82-01
Ljubljana, dne 2. aprila 1985.
Predsednik Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukeš L r.
Pregled doseženih prihodkov in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985
Grupa
kontov
Prihodki
Skupaj din
Grupa
kontov
Odhodki
Skupaj din
72	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic
74	Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter drugih davkov
75	Prihodki od taks
77	Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS in drugi prihodki
78	Prihodki od drugih DPS
Skupaj prihodki
	40	Sredstva za delo upravnih organov	190,771.000
322,680.000	41	Sredstva za posebne namene in druge namene upravnih organov *	47,280.000
	42	Sredstva za ljudsko obrambo in DS	5,543.000
205,801.000	43	Sredstva za spodbujanje razvoja intervencije v gospodarstvu in spodbujanje hitrejšega razvoja gospodar-	
29,490.000		sko_ manj razvitih območij	26,167.000
30,125.000	44	Sredstva prenesena drugim DPS in SIS	349,976.000
	45	Sredstva za družbene dejavnosti	21,481.000
40,160.000	46	Sredstva za druge splošne družbene	
133,436.000		potrebe	105,760.000
	47	Izločanje sredstev rezerv	8,469.000
	48	Drugi odhodki	6,245.000
761,692.000		Skupaj odhodki	761,692.000
682.
Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič Rudnik je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 14. decembra 1983 sprejela
STATUT
Skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič Rudnik (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne 18. 10. 1982 ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Vič Rudnik kot uporabniki socialnosknbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skčbstva ter delovnimi ljudmi in občani organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
2.	člen
V	skupnosti delavci, delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V	skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju de-
javnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
3.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
4.	člen
Skupnost je ustanovljena za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik (območje občine v nadaljnjem besedilu: občina).
5.	člen
Ime skupnosti je: Skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič Rudnik. Sedež skupnosti je V Ljubljani, Tržaška 2.
6.	člen
Skupnost je družbena pravna oseba.
.	7. člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika škup-ščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine.
8.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike. Na obodu je v polkrogu besedilo: »Skupnost socialnega skrbstva«, v sredini vodoravno pa je besedilo »Ljubljana Vič Rudnik«.
9.	člen
Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnost, se združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v mestu Ljubljani v Mestno skupnost socialnega skrbstva Ljubljana zaradi usklajevanja enotnih programskih izhodišč na področju socialnega skrbstva v mestu Ljubljani ter opravljanja
nalog, s katerimi uresničujejo določene širše interese, ali ki terjajo solidarnost med občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v mestu Ljubljani.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v Skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič Rudnik, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
12.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organizirani v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, združujejo v Občinsko skupnost socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socid*-nega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, opravljanja drugih nalog, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti občinske skupnosti socialnega varstva, ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in. usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog.
II. NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEI.I SKRBSTVU
1.	Naloge skupnosti
13.	člen
Delavci; de1 ovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo - skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini,
—	skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva in program razvoja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini,
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog In ciljev socialnega skrbstva,
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in sprejemajo plan skupnosti,
—	določajo oblike materialnih pomoči v socialnem
skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu,
__ se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju
sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Mestni skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana in v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
—	spremljajo in preučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami zdru-
O
ženega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne politike,
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu,
—	ustanavljajo organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini, ter spremljajo njihovo delo in razvoj,
—	se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva,
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum ih družbeni dogovor, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, ta statut in drugi splošni akti skupnosti.
14.	člen
Nhioge in ukrepi skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjeno neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
—	naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani, predpisi,
—	svetovanje pri uresničevanju odnosov v družini in v širšem okolju,
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladostniki in odraslimi osebami,
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok,
—	oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje,
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti,
—	materialni pomoči, ,
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela Invalidnih oseb pod posebnimi pogoji,
—	sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu.
Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestave socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v obliki, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.
2.	Upravičenci do storitev in pomoči
15.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
—	otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje,
—	otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti,
—	otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine,
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanj^ m zaposlitve pod posebnimi pogoji,
—	odrasle osebe pod skrbništvom,
—	odrasle materialno ogrožene osebe,
—	odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje,
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe,
—	odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni-nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni,
—	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno skupnosti,
—	osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč.
III.	ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI SOCIALNOSKRBSTVENIH STORITEV V SVOBODNI MENJAVI DELA IN PLANIRANJU
16.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci social-noskrbstvenih storitev. Uporabniki si s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah.
17.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določene socialnoskrbstvene dejavnosti, s katerimi se uresničujejo naloge socialnega skrbstva kot jih določa zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom.
18.	člen
Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate deda izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno:
—	ceno posamične socialnoskrbstvene storitve,
—	povračilo za Izvajanje programa storitev,
—	povračilo za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti.
M. člen
V skupnosti se uporabniki In izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravi-
cah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem potreb in zmogljivosti, ustvarjanjem in razporejanjem dohodka v skladu z obveznostmi, ki so jih na podlagi samoupravnega sporazumevanja prevzeli uporabniki in izvajalci, ter z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine, mesta in republike.
20.	člen
Uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve in pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejmejo plane skupnosti.
Postopek pripravljanja in sprejemanja planskih aktov ter način udeležbe uporabnikov in izvajalcev v posameznih fazah pripravljanja in sprejemanja planskih aktov določa zakon.
21.	člen
Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajalci upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
22.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave dela, način uresničevanja obveznosti v svobodni menjavi dela. V zvezi s tem določijo normative in standarde socialnoskrbstvenih storitev, programov storitev ali določene socialnoskrbstvene dejavnosti, osnove in merila .za določanje cene, druge oblike in načine povračila za vloženo delo, ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih In odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej, za izvajanje zagotovljenega programa.
Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v Mestni skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana in v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge.
23.	člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
V drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje
uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve. V teh samoupravnih sporazumih ali pogodbah ni mogoče sprejeti določb, ki bi uporabnikom oziroma izvajalcem preprečevala, da izpolnijo obveznosti, sprejete s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
24.	člen
S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredeljujejo zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja socialno-skrbstvene dejavnosti v občini,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
* — naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih' sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih, ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog,
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Srednjeročni plan je temeljni plan razvoja socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju (5 let).
25.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
26.	člen
Skupnost je organizirana tako, da v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev, delovnih ljudi in občanov kot uporabnikov in izvajalcev socialnoskrbstvenih storitev pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in • pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
27.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora samoupravne delavske kontrole.
A. Skupščina skupnosti
‘	1. Konstituiranje skupščine
28.	člen
Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Zbora skupščine skupnosti sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
29
Delegate v ?’^r -v delavcev v tetrH i' v' : ’ nega dela in d skupnostih ter d• v krajevnih skur"
člen
'■vdov delegirajo, delegacije h organizacijah združe-ravnih organizacijah in : ' vnih ljudi in občanov ■'•močju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.
Člane delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva In družbene organizacije (člani skupnosti) po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. S samoupravnim splošnim aktom določijo člani skupnosti tudi razmerje med delegacijo in temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnostjo ter njenimi organi upravljanja ter razmerja med delegacijo in delegati.
30.	člen
Skupščina skupnosti ima 81 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 64 delegatskih mest .
Zbor izvajalcev ima 17 delegatskih mest.
31.	člen
V	zboru uporabnikov, ki ima 64 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine 23 delegatskih mest;
—	delegacijam in konferencam delegacij krajevnih skupnosti 38 delegatskih mest;
—	delegacijam delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstva, na katerih imajo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje 'delo in delovna sredstva 2 delegatski mesti;
—	delegacijam delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela kakor tudi aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ — 1 delegatsko mesto.
V	zboru izvajalcev, ki ima 17 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v OZD na področju socialnega skrbstva 12 delegatskih mest;
—	delegacijam delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo določeno dejavnost s področja socialnega skrbstva 5 delegatskih mest.
Porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev je razvidna iz priloge, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
32.	člen .
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in namestnika predsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov skupščine in njuna namestnika ter predsedniki drugih organov uporabnikov in izvajalcev in njihovi namestniki so voljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov ' 33. člen
Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa ustava SR "Slovenije, zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti ( v nadaljnjem besedilu: poslovnik), zlasti pa:
—	predlagati skupščini stališča in sklepe,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti,
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji,
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine,
—	biti obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini,
—	postavljati delegatska vprašanja,
—	zahtevati pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsednikujejo.
34.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skpuščini in o svojem delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so jih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti.
35.	člen
Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki so jih izvolili.
Delegati, ki jih skupščina skupnosti delegira na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva ali na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral.
36.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, način uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov podrobno določa pravilnik skupščine skupnosti.
3.	Sporazumevanje v skupščini
37.	člen
V skupščini skupnosti se delagati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo in odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov.
—	enakopravno v obeh zborih,
—	v posameznem zboru samostojno.
38.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	oblikujejo politiko in obravnavajo problematiko na področju socialnega skrbstva v občini,
—	obravnavajo osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajejo pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev teh zakonov,
—	dajejo pobude in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva,
—	obravnavajo analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti,
—	obravnavajo pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ter jih obveščajo o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi,
—	obravnavajo pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole,
•— volijo delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov,
—	imenujejo in razrešujejo predstavnike skupnosti oziroma delegirajo delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov,
—	podeljujejo priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva,
—. opravljajo druge za-L n. ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
39.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemata plan skupnosti in izvedbene akte,
—	sprejemata program razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja, ali sporazumevanja, oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom,
—	sprejemata . statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti,
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina.
—	sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu.
—	sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti,
—	odločata o najemanju kreditov,
—	volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	volita oziroma imenujeta organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa,
—	določata način opravljanja strokovnih, tehničnih in drugih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti in njenih organov,
—	skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo, ki bo opravljala ta dela za skupnost in dajala soglasje k tistim določbam pravilnika o organizaciji in sistemizaciji nalog in del ter k programu dela delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki zadevajo opravljanje strokovno-tehniških del za skupnost,
—	k določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe občinskih SIS zdravstva in socialnega varstva v Ljubljani, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena delovna skupnost, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog daje soglasje,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini,
—	dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost,
—	-ejemata poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles skupnosti,
—	opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in o tem statutu,- ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma, da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov.
O zadevah iz prejšnjega odstavka tega statuta se delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev sporazumevajo in odločajo na ločenih sejah ali skupni seji. Če zbora zasedata skupno, se delegati vsakega zbora izrekajo ločeno.
40.	člen
Delegati, vsakega zbora samostojno:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor,
—	odločajo o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	ustanavljajo svoja delovna telesa, jim določajo naloge in odločajo o sestavi teh teles,
—	sprejemajo program svojega dela,
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določa zakon in statut.
Vsak zbor samostojno delegira svoje delegarte v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane in skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
41.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora.
42.	člen
Če samoupravni splošni akti in drugi akti skupnosti ter sklepi v zadevah, ki jih sprejemata oba zbora skupščine enakopravno niso sprejeti v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljujeta obravnavo spornega akta ali predloga sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem, ko sta dobila obširnejšo razlago od organov oziroma delovnih teles, ki so pripravili predlog akta ali sklepa.
Zbora lahko skleneta, da bosta razlago organov oziroma delovnih teles poslušala skupaj in da bosta sporna vprašanja skupaj obravnavala, predno bosta o njih ponovno glasovala v zborih.
Zbora lahko tudi skleneta, da bosta med obravnavo v zboru ugotavljala stopnjo soglasja delegatov v zboru s predhodnim izjavljanjem.
43.	člen
Če se zbora tudi po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumeta o besedilu samoupravnega splošnega akta ali drugega akta v zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, se začne usklajevati postopek. V ta namen zbora določita skupno' komisijo, v katero izvoli vsak zbor po tri člane.
Delu skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo.
44.	člen
Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, .da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma.
45.	člen i
Če se v skupni komisiji za usklajevanje ne doseže soglasje v večini predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejemata njenega predloga, se predlog akta ali sklepa odloči z dnevnega reda.
Predlog akta ali sklepa o sporni zadevi se laliko da ponovno na dnevni red na ‘predlog enega zbora ali predsedstva.
46.	člen .
Če skupščina skupnosti tudi po izvedenem usklajevalnem postopku ne odloči o vprašanju, od katerega je odvisno njeno delo in je s tem bistveno ogroženo opravljanje socialnoskrbstvene dejavnosti v občini, obvesti skupščino občine, ki lahko s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
47.	člen
Delo skupščine podrobneje ureja poslovnik.
4.	Predsednik skupščine, predsednika zborov in njihovi namestniki
48.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednja pravice in dolžnosti:
— predstavlja in zastopa skupnost,
■*— sklicuje .seje skupščine,
.	— vodi skupne seje obeh zborov skupščine,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, *
—	skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi. z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini,
—	spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov
—	skrbi za javnost dela skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti,, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akt skupnosti ter naloge, ki mu jih poveri skupščina. !
Predsednik skupščine je za svoje delo .odgovoren skupščini.
49.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine skupnosti opravljata naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov.
—	dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	skrbita za izpolnjevanje sklepov,
—	objavljata druoe naloge, določene s poslovnikom
Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil. •
B.	Organi »'skupščine skupnosti
50.	člen
Za izpolnjevanje sklepov skupščine, za pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti organe uporabnikov in izvajalcev:
—	odbor za razvojne in splošne zadeve,
—	odbor za svobodno menjavo dela, «
—	svet za varstvo otrok in družine,
—	svet za varstvo odraslih oseb,
—	svet za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze,
—	odbor za SLO in DS.
Za posamezna področja del in nalog lahko skupščina skupnosti imenuje še druge stalne in občasne organe oziroma delovne svete. 1
1.	Odbor za razvojne in splošne zadeve
51.	člen
Odbor za razvojne in splošne zadeve ima 7 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let- z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
52.	člen
Odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja predloge samoupravnih in drugih samoupravnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo v skupščini skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drupih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti,
—	seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi izvršilnimi organi, organi Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in Skupščine mesta Ljubljane, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami v občini,
—	spremlja delo strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativnostrokovna, pomožna in temu podobna dela,
—	opravlja druge naloge, ki so določene s statutom in za katere ga pooblasti skupščina.
2.	Odbor za svobodno menjavo dela
53.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela ima 7 članov.
Člane izvoli skupščina skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let" z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
54.	člen
» Odbor opravlja zlasti tele naloge:
—	pripravlja predloge vseh planov, sklepov in ukrepov, o katerih se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo v skupščini,
—	skrbi za uresničevanje sprejetih planskih obvez, sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti,
—	seznanja skupščino s problematiko uresničevanja planskih obvez in družbenoekonomske situacije s področja socialnega skrbstva in predlaga "potrebne ukrepe,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi izvršilnimi organi, organi Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in Skupščine mesta Ljubljane, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	spremlja delo strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativnostrokovna, pomožna ter temu podobna dela,
. — opravlja naloge, ki so določene s statutom in za katera ga pooblasti skupščina.
Sveti
55.	člen
Za odločanje o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznikov v izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom skupnosti zaupane po zakonu, oblikuje skupščina skupnosti
—	svet za varstvo otrok in družine ter
—	svet za varstvo odraslih.
Za opravljanje spravnega poskusa v postopku za razvezo zakonske zveze oblikuje skupščina skupnosti
—	svet za opravljanje spravnih poskusov.
56.	člen
Vsak svet ima 5 članov in 5 namestnikov.
Člane svetov izvoli skupščina skupnosti izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika sveta in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
57.	člen
Predsedniki svetov sklicujejo in vodijo seje, podpisujejo sklepe in odločbe, ki jih v zadevah iz svojega delovnega področja izdajo sveti, zastopajo skupnost pri sklepanju rejniških pogodb ter sporazumov s posamezniki v zadevah, ki spadajo V delovno področje svetov, niso pa pooblaščeni za zastopanje na sodišču.
58.	člen
Pri obravnavanju in odločanju v individualnih zadeval, je pri delu svetov javnost izključena.
Člani svetov in njihovi namestniki ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dolžni kot tajnost varovati vse, kar zvejo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v svetu in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov ali bi imelo zanje kake druge neugodne posledice, če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe.
Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju mandata v svetu.
59.	člen
Skupščina skupnosti sprejme pravilnik o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu, v katerem se podrobneje določijo oblike, pogoji, način uveljavljanja in izplačevanja denarnih pomoči, vezno-sti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki do skupnosti in druga vprašanja v tej zvezi.
Svet za varstvo otrok in družine
60.	člen
Svet za varstvo otrok in družine zlasti:
—	odloča q materialnih pomočeh socialnega skrbstva družini in mladoletnim posameznikom,
—	odloča'o zadevah rejništva,
—	odloča o zadevah posvojitve,
—	odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam,
—	odloča o spregledu zakonskih zadržkov o -kle-nitvi zakonske zveze,
—	odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso edini med seboj.
—	odloča pri katerem od roditeljev bo otrok živel, če starši ne živijo skupaj,
—	odloča o ureditv* stikov med o'v ki m roditeljem, pri ka‘e”°m otrok ne živi,
—	nd'.o*a o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem.
—	ndlo'" o o odvzemu otroka staršem, o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrb-
stva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi,
—	odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvar/ iz premoženja mladoletnih oseb,
—	odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon In na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti,
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin, v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe,
—	opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
Svet za varstvo odraslih
61.	člen
Svet za varstvo odraslih zlasti:
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam,
—	odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, o pos^flsr vitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi,
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam,
—	opravlja uskladitev (valorizacije) preživnin za odrasle preživninske upravičence,
—	določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva in svetovalca po odpustu s prestajanja kazni,
—	opravlja druge naloge, ki jih določijo samoupravni splošni akti skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti,
—	spremlja, na podlagi strokovnih analiz, problematiko na področju družbenega varstva socialno ogroženih odraslih in starejših oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov.
Svet za opravljanje spravnih poskusov
62.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Člane sveta za opravljanje spravnih poskusov imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
63.	člen
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določa predsednik. Spravn' poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
4.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
64.	člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbenosamozaščito ima skupščina skupnosti odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima 6 članov, ki jih izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju.
Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora.
65.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje socialnoskrbstvene dejavnosti s potrebami / in
^■pžnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	sprejme obrambni načrt skupnosti,
—	sprejme načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog s tega področja,
—	sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če se skupščina zavoljo izrednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu in sprejetih ukrepih.
66.	člen
Uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pravice in dolžnosti organov skupnosti pri tem uresničevanju in druga pomembna vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se 'podrobneje uredijo s posebnim aktom skupnosti.
C.	Odbor samoupravne delavske kontrole
67.	člen
Samoupravni nadzor nad uveljavljanjem pravic članov skupnosti, nad izvajanjem sprejete politike, nad izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog, nad oblikovanjem in uporabo sredstev ter delovanjem organov skupnosti in skupne strokovne službe uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno in preko odbora samoupravne delavske kontrole.
68.	člen
Odbor ima 5 članov.
Člane odbora izvolijo delegacije uporabnikov in izvajalcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga pristojni organ občinske konference SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
V	odbor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti.
69.	člen
Člani odbora izvolijo iz svoje sestave predsednika in podpredsednika odbora za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Mandat članov odbora traja 4 leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana od--bora.
70.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima tele pravice in dolžnosti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti,
—	nadzira porabo sredstev skupnosti,
—	nadzira delo in poslovanje delovne skupnosti, kateri je poverjeno opravljanje strokovno-tehničnih opravil za skupnost z ozirom na opravljanje teh opravil,
—	nadzira obveščanje članov skupnosti,
—	opravlja druge naloge.
Delo odbora podrobneje ureja pravilnik o delu' in nalogah odbora samoupravne delavske kontrole.
V.	DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
71.	člen
V	skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialno pomoč) občanom, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in ki so gmotno ogroženi, če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Skupščina skupnosti, sprejme poseben samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji uveljavitve in trajanje pravic do materialne pomoči, oblik materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Ljubljana Vič-Rudnik, obveznosti in odgovornosti prejemnikov materialne pomoči do občinske skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z materialnimi pomočmi.
Ne glede na vse določbe samoupravnega splošnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje pravice do materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Ljubljana Vič-Rudnik, nima pravice do materialne pomoči občan, ki formalno sicer. izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi
v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potreben.
72.	člen
Skupščina skupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in sklepanje sporazumov o višini prispevka, ki naj bi ga za preživljanje občana, kateri uveljavlja ali katerikoli obliki že prejema materialno pomqč socialnega skrbstva,- prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne preživljati, a svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora o preživnini, niti na podlagi sodne odločbe ali kakšnega drugega akta.
Sporazume v smislu prejšnjega odstavka sklepa skupnost, če socialno ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami, ki so dolžne prispevati za preživljanje prejemnika materialne pomoči.
73.	člen
Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sklepom določi višino denarne pomoči, ki predstavlja prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih oblik materialne pomoči, pri katerih je določitev višine možna.
Sklepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če pi z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se epravi uskladitev (varolizacija) materialnih pomoči tudi med letom oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialne pomoči, socialnega skrbstva.
. o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči odločajo svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih, vsak v okviru svoje pristojnosti določenih s tem statutom.
V nujnih neodložljivih primerih, ko je socialna stiska občana ali druge upravičene osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odloči o pravici posameznika ali družine do enkratne denarne pomoči direktor centra za socialno delo, ki pa mora svojo odločitev predložiti pristojnemu svetu na prvi seji.
74.	člen
Najmanj enkrat letno, če je potrebno tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu z določili samoupravnega splošnega alda (pravilnika o postopku za uveljavljanje pravice in valorizacije materialnih pomoči v socialnem skrbstvu).
VI.	ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KOT IZVAJALSKE ORGANIZACIJE
75.	člen
Za opravljanje strokovnih in administrativnih del s področja socialnega skrbstva v skladu s 60. členom zakona o socialnem skrbstvu je skupnost ustanovila Center za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik.
Z ustanovitvenim aktom centra za socialno delo se natančeje določijo naloge, ki jih ta opravlja.
76.	člen
Zaradi zagotavljanja primernih živi jen iških razmer tistim, ki zaradi starosti, telesne ali duševne pri-
zadetosti, zaradi drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini, je skupnost ustanovila Dom starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik.
VII.	STROKOVNA, AEjMINISTRATIVNO-TEHNICNA IN DRUGA DELA ZA SKUPNOST
77.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativno-tchni-čnih in drugih pomožnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti in njenih organov, ustanovi skupnost skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti skupno strokovno službo, DSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: DSSS).
Medsebojna razmerja med skupnostjo in DSSS ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom.
78.	člen
K določbam statuta DSSS, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena, k programu njenega dela ter razvidu del in nalog ter k; imenovanju vodje DSSS in delavca, odgovornega za področje socialnega skrbstva, daje soglasje skupščina skupnosti.
79.	člen
Za opravljanje strokovnih, adminištrativno-tehni-čnih in drugih pomožnih del, ki niso zagotovljena v DSSS, sklene skupnost, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, 'obveznostih in odgovornostih samoupravnih interesnih skupnosti in Komiteja za družbene dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Strokovni delavec za skupnost socialnega skrbstva in drugi delavci upravnega organa za skupnost opravljajo dela in naloge, ki sodijo v naslednja delovna področja:
—	opravljanje del in nalog, ki bodo zagotavljale nemoteno delovanje delegatskega sistema, t. j. delegatskih skupščin in drugih samoupravnih organov,
—	nudi, strokovno pomoč delegatom, delegacijam in konferencam delegacij
—	pripravljanje gradiva v zvezi z delovanjem in problematiko delegatskega sistema in skupnosti,
—administrativna in druga pomožna dela v zvezi z delovanjem skupnosti in njenih organov.
VIII.	RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK
80.	člen
Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področju' socialnega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanje drugih samoupravnih odločitev in prejetih obveznosti, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti.
Skupščina skupnosti obravnava priporočila in mnenja' skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občine in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi.
IX.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
81.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno, če s tem statutom za posamezne primere ni drugače določeno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju socialnega skrbstva v občini, o porab: združenih sredstev kot tudi o drugih pomembnejših vprašanjih.
82.	člen
Obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
—	preko d°'egatov v skupščini skupnosti,
—	s pisnimi gradivi za seje skupščine in njenih organov,
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja, zlasti z občinskim glasilom Naša komuna,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina skupnosti.
X.	KONČNE DOLOČBE
83.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se opravijo po postopku, ki je veljal za sprejem tega statuta.
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga vsak podpisnik samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, kakor tudi vsak "delegat v skupščini skupnosti.
Statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti na sejah obeh zborov, ko da soglasje skupščina občine in z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega statuta'preneha veljavnost statutaj skupnosti, ki je bil sprejet leta 1975.
Št. 556-34/83
Ljubljana, dne 14. decembra 1983.
Predsednik skupščine Marjan Kolovič 1. r. '
LOGATEC
663.
Na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82), ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82, 9/85), je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83, 1/84, 8/84 in 33/84) se 5. točka 3. člena dopolni tako, da se glasi:
»•5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.«
2.	člen
2.	odstavek 4. člena se črta.
3.	člen
7.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani
niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi
dohodka z kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč tudi po dodatni stopnji, znaša 13 °/o.«
4.	člen
8.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek 'iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 °/o.
Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkazanega za posek, tudi po dodatni stopnji 20 %.«
5.	člen
9.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 30 %>.«	•
6.	člen
10.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi
pogoje za odmero davka po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali. davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.«
7.	člen
11.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišč:
—	na katerih se zasadijo novi vinogradi za dobo 5 let,
—	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 10 let.
Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogojem, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja kmetijstva v SR Slovenijis> oziroma občini Logatec, kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke.«
8.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega
2.050	din.
Davka iz kmetijstva od negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000,00 din na družinskega člana.«
Zneska iz prvega in drugega odstavka tega člena se ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka zvišata s povprečnim količnikom porasta katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.
9.	člen
13.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dohodkovni cenzusi, opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč se valorizirajo s povprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.«
10.	člen
14.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih .kmetov oziroma z OZD ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se prizna davčna olajšava.
Davčna olajšava se zavezancu iz prejšnjega odstavka tega člena prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovanja oziroma dolžine časa združitve dela in zemljišča zavezanca in sicer se davek zniža:
•/.
—	za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja	30
—	za dalj kot dve leti proizvodnega sodelovanja	40
—	za dalj kot tri leta proizvodnega sodelovanja	50
Zavezanec, ki je opravičen do olajšave mora predložiti listino iz katere morata biti zlasti razvidna čas proizvodnega sodelovanja, za katerega je združil svoje delo in zemljišče ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča."
11.	člen
V	15. členu odloka se prvi odstavek spremeni in se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene oziroma namene navedene v drugem odstavku 41. člena zakona o davkih občanov, se prizna davčna olajšava, če zavezanec vloži najmanj 50 Vo katastrskega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti, vendar najmanj višino zneska, ki ustreza trikratnemu povprečnemu enomesečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v. letu pred letom, za katero se davek odmerja. Olajšava se prizna v višini 80 "/o odmerjenega davka za dobo 5 let, vendar skupna olajšava ne sme presegati investicijske naložbe, za katero je posebna olajšava priznana.«
Drugi odstavek 15. člena se črta — dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Davčna olajšava iz 1. odstavka 15. člena se prizna pod pogojem, da zavezanci obdelujejo kmetijska zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo, predloži občinski upravi za družbene prihodke seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih najkasneje do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja.«
12.	člen
V	tretji vrsti 17. člena se za besedo »vodnih mlinov« doda besedilo: »in drugih alternativnih virov.«
13.	člen
Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz
kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 10 °/o letnega odmerjenega davka za vsakega otroka, dokler se šola, vendar otrok ne sme biti starejši od 26 let.«
Sedanji drugi odstavek 18. člena se črta, tretji in četrti odstavek pa postaneta drugi in tretji.
14.	član
19.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki dajo zemljišča v zakup OZD, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenim kmetom, zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo se prizna davčna
olajšava, in sicer:	
— za zakup nad 1 do 3 let	•/o 30
— za zakup nad 3 do 5 let	50
— za zakup nad 5 do 7 let	70
— za zakup nad 7 let	100
od odmerjenega davka, ki sorazmerno v zakup dano zemljišče.	odpade na
Zavezanec občinski upravi za družbene prihodke predloži pogodbo v zakup danem zemljišču.«
15.	člen
20.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava za:
—	zemljišča na vodnih rezervatih, Jkaterih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, za čas dokler tako stanje traja — 100 °/o,
—	zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, dokler tako stanje traja — 100 "/o,
—	zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, za dobo trajanja, vendar največ 5 let — 100 %>,
—	za zemljišča na katerih se izvede komasacija ali arondacija za čas trajanja takih posegov, vendar največ 5 let — 50 0,o,
Davčna olajšava se prizna od odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča.
16.	člen
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35 %.
Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40 °/o.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z .opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedana, pa po stopnji 60 °/o.
17.	člen
V 23. členu se za točko c spremeni besedilo in glasi:
»s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 40 Vo letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 40 °/o letnega celotnega prihodka s prehrano in prenočišči«.
18.	člen
23. člen se spremni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo in so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
za prvo leto 100 °/o, za drugo leto 50 °/o in za tretje leto 25 %>.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zaveznec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarske dejavnosti v kateri drugi občini, ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancem, če kdo od članov gospodinjske skupnosti £e opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.
Davčnemu zavezancu, kateri preneha opravljati svojo obrtno dejavnost pred potekom 5 let, se mu znižani davek ponovno predpiše.
19.	člen
25.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25 % od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice.« ■
20.	člen
26.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem gospodarskih dejavnosti, ki se jim
davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za 25 °/o za 'dobo 5 let, s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 0/o povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.«
21.	člen
Prvi odstavek 26. a člena se spremeni tako, da se glasi:	•
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, ter dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 %> povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v preteklem letu; zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem Letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 %> za vsakega dodatno zaposlenega delavca.«
22.	člen
V	27. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena
se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali OZD. Olajšavo se prizna za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini, preko OZD in zavezancem, ki opravljajo gostinske dejavnosti, če po pogodbi z OZD sprejemajo dinarske (turistične) čeke.«
23.	člen
V	tretji vrsti prvega odstavka 28. člena se med besedo »hidroelektrarn« in »piko« dodajo besede: »in drugih alternativnih virov«.
V	peti vrsti se za besedo »elektrarn« dodajo besede: »in drugih alternativnih virov«.
24.	člen
V	prvem odstavku 34. člena se črtajo naslednje besede: »ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom«.
25.	člen
Za 35. členom se doda novi odstavek, ki se glasi:
»Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih. Kraje in obrate določi s sklepom izvršni svet občine.
26.	člen
V	35. členu se dodata nov drug in tretji odstavek, ki se glasita:
»Znesek pavšalnega letnega zneska ne sme biti nižji od 5% enoletnega povprečnega čis+ega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja s tem, da se pri višini letnega davka upoštevajo priznane davčne olajšave.
Znesek pavšalnega letnega davka iz poklicnih dejavnosti ne sme biti nižji od 2 %> enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
27.	člen
V	prvi točki 37. člena se za besedilom »knjig, revij in podobno« črta besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih«.
V	zadnjem odstavku 37. člena se »pika« nadomesti z vejico in doda besedilo: »odvozom smeti in od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih«.
28.	člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku,. plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 Vo.
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 10 "/o.
Zavezanci, ki opravljajo poklicne dejavnosti, kot postranski poklic, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 "/o.
29.	člen
Za 38. členom se dodajo novi 38 a. 38 b in 38 c člen, ki se glasijo:
»38. a člen
Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za 20 % za dobo 5 let, s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 °/o povprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred letom, za katero se davek odmerja.
38. b člen
Zavezancem davka iz poklicne dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z znižanjem odmerjenega davka, in sicer:
—	zavezancem, ki so pričeli opravljati poklicno dejavnost se odmerjeni davek zniža 100 °/o v prvem letu, v drugem letu 50 °/o ni v tretjem letu 25 %>,
—	zavezancem davka, ki dodatno zaposlijo delavce, se odmerjeni davek zniža po merilih in pogojih, predpisanih v 26. a členu tega odloka,
—	zavezancem, ki imajo učence in študente na delovni praksi, se prizna davčna olajšava, ki znaša 15 %> od izplačanih nagrad po pogodbi,
—	zavezancem, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanjev usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davrfk zniža za 5 %> za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 “/o povprečnega enoletnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu,
—	zavezancem, borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se prizna davčna olajšava v višini 10 °/o letnega pavšalnega zneska davka, ob upoštevanju meril, predpisanih v 32. členu tega odloka.
38. c člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz poklicnih dejavnosti predpisanih po določbah 38. a in 38. b člena tega odloka, v posameznem letu ne sme presegati 80 °/o odmerjenega letrtega davka. V omejitev se ne odšteva 100 %> olajšava iz 1. alinee in davčna olajšava iz 2. alinee prejšnjega člena, ki se nanaša na dodatno zaposlovanje novih delavcev.«
30.	člen
V 40. .členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Davka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zavezanci od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik.
31.	člen
Naslov VII. poglavje se dopolni tako, da se glasi:
»VII. Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav«.
32.	člen
41. člen se spremeni, dodajo pa se še 42. a in 42. b člen tako, da se glasijo:
»41. člen
Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim odmerja davek po
dejanskem dohodku plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednjih višinah:
—	za dohodke iz avtorskih pravic — 35 %>,
—	za dohodke iz avtorskih pravic, če jih dosegajo ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kulturno dejavnost — 10%,
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav
—	5 %,
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, je za 50 % višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.
41. a člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku), plačujejo zavezanci v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic — 20 %,
—	za dohodke iz avtorskih pravic, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost — 6 %,
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav
—	3%,
—	za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe — 20 %.
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, je za 50 % višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.
41. b. člen
Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila sporazumov.«
33.	člen
46. člen se spremni tako, da se glasi:
Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova din nad	do		Stopnja °/o
	50.000	15
50.000	70.000	25
70.000	100.000	33
100.000	150.000	41
150.000	200.000	48
200.000	300.000	54
300.000		60
34.	člen
51. člen se sjfremeni, nato pa se dodata nova 51. a in 51. b člen, tako, da se glasijo:
»51. člen
Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost (davčna osnova) po stopnjah:
Če znaša davčna osnova din nad	do		Stopnja °/o
	1,000.000	0,10
1,000.000	2,000.000	0,20
2,000.000	4,000.000	0,30
4,000.000	6,000.000	0,45
6,000.000	8,000.000	0,65
8,000.000	10,000.000	0,85
10,000.000		1,00
36. člen
Za 57. členom se doda nov 57. a člen, ki se glasi: Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov ni tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se kot materialni strošek priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene do višine 20 °/o povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu,, za katero se davek odmerja.
51. a člen
Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, plačujejo davek od premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah:
Če znaša davčna osnova din nad	do		Stopnja »/•
	1,000.000	0,20
1,000.000	3,000.000	0,50
3,000.000	6,000.000	0,80
6,000.000	10,000.000	1,10
10,000.000		1,50
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1935 dalje, razen določb 27., 3(X in 41. a člena, ki se nana~' šajo na spremembe stopnje davkov po odbitku in se začenjajo uporabljati osmi dan po objavi.
Št. 010-4/73
Logatec, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r.
664.
51. b člen
Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov, pa jih ne uporabljajo za opravljanje gospodarske dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovne stavbe ali poslovnega prostora, po naslednjih stopnjah:
Če znaša davčna osnova din nad	do		Stopnja
	1,000.000	0,15
1,000.000	2,000.000	0,35
2,000.000	3,000.000	0,55
3,000.000	4,000.000	0,75
4,000.000	5,000.000	1,00
5,000.000		1,25
35.	člen
Za 52. členom se doda novi 52. a člen, ki se glasi:
Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta, in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine	20.000 din,
—	za vsak nadaljnji meter dolžine še po 8.000 din.
Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se za vsako leto starosti, pavšalni letni znesek davka zniža za 5 %>. Davka od premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let.
Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno bivališče. Napoved je treba vložiti v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Novi zavezanci so dolžni vložiti napoved v 15 dneh po tem, ko postanejo lastniki plovnega objekta.
Vsebino in obliko davčne napovedi za • plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Logatec za leto 1985
1.	člen
Skupni prihodki proračuna znašajo:
Od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
—	za razporeditev na posebno partijo ŽR proračuna
2.	člen
Sredstva rezerve se oblikujejo v višini računu predvidenih prihodkov.
3.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna se delijo uporabnikom praviloma po dvanajstinah za tekoči mesec, oziroma v okviru doseženih prihodkov proračuna.
4.	člen
Vsi porabniki proračunskih sredstev morajo organizirati opravljanje nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Porabniki ne morejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1985 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če hišo take obveznosti dogovorjene ali določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine.
din ’
90.610.484
87.589.484
300.000 2,721.000 1 % v pro-
5.	člen
Vsi porabniki sredstev občinskega proračuna razpolagajo s sredstvi samostojno v skladu z zakonom. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po pogodbah, so prihodki proračuna občine Logatec za leto 1985.
6.	člen
Za pravilno in zakonito uporabo sredstev proračuna in sredstev pridobljenih za delo upravnih organov Skupščine občine Logatec sta odgovorna predsednik izvršnega sveta kot odredbodajalec, ali drug član izvršnega sveta, ki ga za to pooblasti in računovodja.
7.	člen
■ Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 500.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin po določbah 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
8.	člen
Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor' finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna, pri čemer so mu uporabniki sredstev občinskega proračuna dolžni pošiljati svoje finančne načrte, zaključne račune in druga poročila o uporabi proračunskih sredstev. O ugotovitvah je dolžan poročati Izvršnemu svetu Skupščine občine Logatec.
9.	člen
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta vsebovani v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
gt. 010-4/85
, Logatec, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1985
Prihodki
Odhodki
1	Davki iz dohodka in osebnega do-		01	Sredstva za delo upravnih organov	56,391.484
	hodka	9,000.000	02	Negospodarske investicije	110.000
2	Prometni davek	69,030.000	03	Sredstva za ljudsko obrambo	4,180.000
3	D... ak na prihodek od premoženja,		04	Intervencije v gospodarstvu	400.000
	premoženjskih pravic in drugi davki	1,830.000	05	Sredstva prenesena drugim	14,379.000
4	Takse	3,080.000	06	Sredstva za družbene dejavnosti	3,244.000
5	Prihodki po posebnih predpisih	5,350.000	07	Sredstva za druge splošne družbene	
6	Prihodki upravnih organov in drugi			potrebe	,	8,085.000
	prihodki	2,065.000	08	Izločena sredstva	1,100.000
9	Prenesena sredstva	255.484	09	Drugi odhodki	.2,721.000
	Skupaj prihodki	90,610.484		Skupaj odhodki	90,610.484
665.	SLOVENSKA BISTRICA
Na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) in 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/75, 7/70, 7/72) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih taksah 1 2
1.	člen
V odloku o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 4/70, 16/74, 9/80 in 12/83) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
»Turisti in potniki plačujejo za začasno bivanje na območju občine Logatec turistično takso, in sicer:
—	domači gostje	45 din
—	tuji gostje	75 din
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan op objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 leta.
Št. 010-6/80
Logatec, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
666.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slov. Bistrica na 32. seji zbdfa združenega dela z dne 27. marca 1985 in 31. seji zbora krajevnih skupnosti z dne
27.	marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1985
1.	člen
Skupni prihodki proračuna za leto 1985 znašajo 252,068.000 din, od tega:
din
—	za razporeditev po posebnem
delu	251.669.200
—	za tekočo proračunsko rezervo	398.800
2.	člen
Če prihodki proračunskih sredstev niso doseženi v višini ia 1. člena, lahko izvršni svet začasno zmanjša
znesek sredstev, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka izvršni svet obvesti skupščino in predlaga spremembo odloka o proračunu.
3.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati v breme proračuna obveznosti, ki bi presegale višino sredstev, določenih v proračunu za leto 1935.
-1	4. člen
Sredstva tekoče proračunske rezerve ne smejo presegati 1 odstotek predvidenih proračunskih prihodkov.
O razporedite'!' sredstev tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet, s tem da se ta sredstva lahko uporabljajo za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti oziroma zanje predvidena sredstva ne zadoščajo.
5.	člen
Od prihodkov iz 1. člena odloka se v skladu s 37. členom zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 4/78) izloča 1 odstotek v sredstva rezerv občinskega proračuna.
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) do zneska 2,000.000 din za posamezen primer vendar največ do skupnega zneska 5,000.000 din.
6.	člen
Sredstva občinskega proračuna se zagotavljajo za delo organov in organizacij v dvanajstinah od osnove, določene s proračunom ob upoštevanju 2. člena tega odloka.
7.	člen
Vsi prihodki, ki jih dosežejo občinski upravni organi s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna.
8.	člen
Občinski sekretariat za občo upravo spremlja pri proračunskih uporabnikih uporabo sredstev, ki se jim zagotavljajo iz proračuna, in po potrebi predlaga izvršnemu svetu sprejem potrebnih ukrepov.
9.	člen
Pregled prihodkov občinskega proračuna za leto 1985 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1985, ki je sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
Št. 1/1-400-2/85
Slovenska Bistrica, dne 27. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
667.
Na podlagi določil 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenske Bistrica na 32. seji zbora združenega dela in 31. seji zbora krajevnih skupnosti dno 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanov
1.	člen
V tretjem členu občinskega odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13, 35 in 42/83 ter 23/84) se v
2.	točki črta beseda »osebnega«, v 5. točki pa se za besedo »pravic« vstavi vejica in doda besedilo »patentov in tehničnih izboljšav«.
2.	člen
Črta se drugi odstavek 4. člena.
3.	člen
Naslov IV. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»IV. OBČINSKI DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI«.
4.	člen
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od kmetijstva) plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, dohodka iz gozda in po dejanskem dohodku.
1.	Davek od kmetijstva, ki se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, se odmerja:
a)	za zavezance, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov, in združene kmete, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, po naslednjih stopnjah:
•/.
—	v I. skupini katastrskih občin	•	14
—	v II. skupini katastrskih občin	10
—	v III. skupini katastrskih občin	6
—	v IV. skupini katastrskih občin	3
b) za ostale zavezance pa po naslednjih stopnjah:
°/e
—	v I. skupini katastrskih občin	34
—	v II. skupini katastrskih občin	30
—	v III. skupini katastrskih občin	26
—	v IV. skupini katastrskih občin	13
2.	Davek od kmetijstva, ki odpade na dohodejc od gozda, plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, po stopnji 25 odstotkov, ostali zavezanci pa po stopnji 55 odstotkov.
Od .vrednosti lesa, ki ga dajo davčni zavezanci za gradnja ali rekonstrukcijo cest, kulturnih in gasilskih domov, komunalnih naprav, šol, šolskih objektov in objektov, prizadetih zaradi elementarnih nezgod, ter elektrifikacijo in napeljavo telefonskih vodov, se davek ne odmerja.
Vrednost danega lesa ugotavlja gozdnogospodarska organizacija.
f
3.	Zavezanci davka od kmetijstva, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 28 odstotkov.
5.	člen
8.	člen se spremeni in se glasi:
»Davka od kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišč:
a)	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki, jablane, hruške, slive — za dobo 8 let;
b)	na katerih se zasadijo novi nasadi lešnikov ter druga sadna drevesa — za dobo 4 let;
c)	na katerih se zasadijo novi vinogradi — za dobo 5 let.
Oprostitve po tem členu se priznajo s pogojem, da obsegajo površine zasajenih parcel najmanj 20 arov zemljišča.«
6.	člen
10.	člen se spremeni in se glasi:
»Davka od kmetijstva so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din.
Zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, so oproščeni davka od kmetijstva po katastrskem dohodku, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana.
Zavezanci davka od kmetijstva, ki imajo pretežni del zemljišča v IV. skupini katastrskih občin,rso oproščeni davka od kmetijstva, s pogojem, da katastrski dohodek negozdnih zemljišč zavezancev, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov, in združenih kmetov, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, ne presega zneska 65.400 din. oziroma katastrski dohodek negozdnih zemljišč ostalih zavezancev ne presega zneska 21.800 din.
Zneski v tem odloku, ki so vezani na višino katastrskega dohodka, se valorizirajo z vsakokratno valorizacijo katastrskega'dohodka, in sicer tako. da se povečajo za povprečni odstotek valorizacije katastrskega dohodka.«
7.	člen
11.	člen se spremeni in se glasi:
»Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo
sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ter v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava, s pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in da zla vezan ec vloži sredstva v višini najmanj 50 odstotkov katastrskega dohodka, vendar najmanj 80.000 din.
Višina olajšave je odvisna od višine vlaganj in se določi po naslednji lestvici:
Stopnia
Višina vlaganj v dinarjih	olajšave
od 80.000—160.000	30
nad	160.000—240.000	40
nad	240.000—32C 000	50
nad	320.000 -450 001	60
nad	450.000—600.00	70
nad 600.000	80
Olajšava se prizna od odmerjenega davka od kmetijstva, razen od davka na dohodek od gozda.
Olajšava se prizna največ za dobo treh let, odvisno od višine vlaganj glede na katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka, po naslednjih merilih:
—	za dobo 3 let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 400 odstotkov katastrskega dohodka ali nad 100 odstotkov ostanka čistega dohodka,
—	za dobo 2 let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 300 odstotkov do 400 odstotkov katastrskega dohodka ali nad 80 odstotkov do 100 odstotkov ostanka čistega dohodka,
—	za dobo 1 leta za ostale zavezance.
Višina vlaganj glede na katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka se ugotavlja po podatkih za leto, v katerem so bila sredstva vložena.
Vlogo za priznanje olajšave po tem členu vloži zavezanec pri občinski upravi za družbene prihodke Slovenska Bistrica takoj po izvršeni investiciji, vendar najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta.
O priznanju olajšave po tem členu odloča komi-cija za davčne olajšave pri občinskem komiteju za družbenoekonomske odnose.
Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, predloži občinski komite za družbenoekonomske odnose do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.«
8.	člen
V	13. členu se za besedo »hidroelektrarn« črta vejica in doda besedilo: »in drugih alternativnih virov«.
9.	člen
V	14. členu, ki postane 3. odstavek 13. člena, se za besedilom »gradnja malih hidroelektrarn« vstavi besedilo »in drugih alternativnih virov« in za besedilom »gradnje malih hidroelektrarn« besedilo »in drugih alternativnih virov«.
10.	člen
Besedilo novega 14. člena se glasi:
»S tem odlokom se predpisujejo še naslednje davčne olajšave v obliki znižanja odmerjenega davka:
1. Zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje, se prizna naslednja olajšava:
Doba združevanja	stopnja olajšava •/.
nad 1—3 leta	25
nad 3—6 let	35
nad 6 let	50
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
2. Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna olajšava, In sicer:
•/.
—	za	zakup	nad 1 do 3 leta	30
—	za	zakup	nad 3 do 5	let	50
—	za	zakup	nad 5 do 7	let	70
—	za	zakup	nad 7 let	100
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
3.	Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna olajšava v višini 15 %> od izplačanih nagrad.
4.	Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna olajšava v višini 10 Vo od odmerjenega davka za vsakega takega otroka.
5.	Zavezancem, ki imajo zemljišče na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, se prizna olajšava v višini 100 "/o od odmerjenega davka teh zemljišč.
6.	Zavezancem, ki imajo zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav onemogočeno, se prizna olajšava v višini 100%> od odmerjenega davka teh zemljišč.
7.	Zavezancem, ki imajo zemljišča, na katerih se z njihovimi investicijami izvede melioracija, se prizna 100-odstotna olajšava davka, ki odpade na taka zemljišča, za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let.
8.	Zavezancem, ki imajo zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, se prizna 50-odstotna olajšava od odmerjenega davka od takega zemljišča za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let.«
11.	člen
17. člen se spremeni in se glasi:
»Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 32 °/o. Stopnja davka iz prvega odstavka tega člena je za 5 odstotnih točk višja za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, oziroma za 10 odstotnih točk višja za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane.«
12.	člen
Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci, ki pod pogoji iz 54. a člena zakona o davkih občanov vlagajo sredstva v razširitev dejavno-nosti, katere vzpodbujanje je v skladu z načrtovanim razvojem drobnega gospodarstva v občini, uveljavljajo v letni davčni napovedi znižanje davčne osnove do 40 °/o za dobo največ 5 let.«
V drugem odstavku 18. člena se v prvem stavku besedilo »Olajšava se prizna v obliki znižanja odmerjenega davka za naslednje dejavnosti:« nadomesti z besedilom: »Olajšavo po prvem odstavku tega člena uveljavljajo zavezanci, ki opravljajo naslednje dejavnosti :«
Besedilo tretjega odstavka 18. člena se nadomesti z besedilom:
»Zavezanci, ki imajo sklenjene kooperacijske pogodbe z obrtnimi zadrugami ali organizacijami združenega dela in pod pogoji iz 54. a člena zakona o
davkih občanov vlagajo sredstva v razširitev dejavnosti, uveljavljajo v letni davčni napovedi znižanje davčne osnove do 35 °/o za dobo največ 5 let.«
Četrti in peti odstavek 18. člena se črtata.
13.	člen
Besedilo 19. člena se črta, 21. a člen postane 19. člen.
14.	člen
Besedilo 20. člena postane prvi odstavek tega člena.
V	novem prvem odstavku 20. člena se besedilo »50 "/o letnega - celotnega prihodka s prehrano« nadomesti z besedilom »več kot 40 °/o celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči«.
V	20. členu se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se glede na delež takega prihodka v celotni dejavnosti odmerjeni davek zniža za:
—	5 %>, če znaša odstotni delež takega prihodka od 10 do 20 %>
—	10%, če znaša odstotni delež takega prihodka od 20 do 30 %
—	15%, če znaša odstotni delež takega prihodka od 30 do 40 %
—	20%, če znašd odstotni delež takega prihodka od 40 do 50%
—	25 %, če znaša odstotni delež takega prihodka nad 50 %.
Zahtevek za davčno olajšavo po prejšnjem odstavku vloži zavezanec praviloma skupno z davčno napovedjo oziroma najpozneje do izdaje odmerne odločbe. K zahtevku mora predložiti potrdilo o prejemu znaka kvalitete.«
15.	člen
Prvi odstavek 21. člena se nadomesti z besedilom:
»Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarske dejavnosti, se prizna davčna olajšava za prvo leto v višini 100 %, za drugo leto v višini 50 %, za tretje leto v višini 25% odmerjenega davka, s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Ta olajšava ne velja za avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo in bifeje.« ,
V	tretjem odstavku 21. člena se besedilo »članov gospodinjske skupnosti« nadomesti z besedilom »sorodnikov 1. dednega reda«.
16.	člen
Drugi odstavek 22. člena postane tretji odstavek 22. člena, novi drugi odstavek 22. člena pa se glasi:
»Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela, in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.«
17.	člen
V	prvem odstavku 23. člena se v prvem stavku za besedo »hidroelektrarn« pika črta in doda besedilo »in drugih alternativnih energetskih virov.«
V	drugem stavku prvega odstavka 23. člena se za besedo »hidroelektrarn« vstavi besedilo »in drugih alternativnih virov«.
18.	člen
Besedilo 25. člena se nadomesti z besedilom:
»Zavezancem davka, obdavčenim po dejanskem dohodku, se v skladu s 4. točko 52. člena zakona o davkih občanov priznajo izdatki za kulturne in te-lesnokulturne namene v višini do 20 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev ” gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.<
19.	člen
V	26. členu odloka se besedilo »se prizna davčna olajšava le po 25. členu tega odloka« nadomesti Z besedilom »se davčne olajšave priznajo le po 18., 20., 22. in 23. ter 25, členu tega odloka«.
sv
20.	člen
V	27. členu se besedilo »iz 21. a člena« nadomesti z besedilom »iz 19. člena in 100-odstotna olajšava iz
21.	člena«.
21.	člen
Besedilo 28. člena se nadomesti z besedilom:
»Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo dejavnost v manjšem obsegu pod pogoji, ki so navedeni v 57. členu zakona o davkih občanov.«
22.	člen
Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pavšalni letni znesek odmerjenega davka znaša najmanj 5 »/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
23.	člen
Besedilo 30. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve, se prizna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja pavšalnega letne; i zneska, in sicer:
•/.
—	za stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve, naštete v
18.	členu tega odloka pod a)	25
—	za storitve gospodinjstvom in tehnične ‘oritve, naštete v 18. členu tega odloka po b) 30
—	za osebne in druge storitve, naštete v
' -ni tega odloka pod c)	40
—	za druge dejavnosti	20
Olajšava se prizna za dobo 5 let, odvisno od višine vlaganj, in sicer:
•/• od poprečnrtra enoletnega čistega osebnega
Doba olajšave	dohodka zaposlenih
del. v gospod, v SR Sloveniji v preteklem letu
—	1	leto,	če	zavezanec	vloži	od	20 °/o	do	40 %
—	2	leti,	če	zavezanec	vloži	od	40 Vo	do	60%
—	3	leta.	Če	zavezanec	vloži	od	60%	do	80%
—	4	leta,	če	zavezanec	vloži	od	80%	do	100%
—	5 let, če zavezanec vloži nad 100%.«
24.	člen
Besedilo 31. člena se nadomesti z besedilom:
»Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oziroma višinskih krajih z manj kot 500 prebivalci v strnjenem naselju, in zavezanci, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem.
Olajšava po prvem odstavku tega člena se prizna, če zavezanci izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka
57.	člena zakona o davkih občanov.«
25.	člen
Za 33. členom se dodajo novi 33. a, 33. b in 33. c členi, ki se glasijo:
»33. a člen
Zavezancem davka, borcem NOV; se pod pogoji iz 32. člena prizna davčna olajšava v višini 10 % od odmerjenega davka.
33.	b člen
Zavezancem davka, ki so dodatno zaposlili nora delavce, se pod pogoji 19. člena pavšalni letni znesek davka zniža za 20 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
33.	c člen
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se priznajo tudi davčne olajšave po 23. in
24.	členu tega odloka.«
26.	člen
V	prvi točki 34. člena se črta besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih«.
27.	člen
Besedilo 35. člena postane prvi odstavek tega člena.
V	novem prvem odstavku 35. člena se za besedilom »za krajevne skupnosti« vstavi besedilo »ter dohodki zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte ▼ odročnih in planinskih območjih in dohodki, doseženi z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in 'republiškimi predpisi«.
Nov drugi odstavek 35. člena glasi:
»Za dohodke, dosežene z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij v občini Slovenska Bistrica, se davek po odbitku zniža za 50 %.«
28.	člen
Besedilo 37. člena se nadomesti z besedilom:
»Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 32%.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se od poklicnih' dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena (odvetništvo), odmerja davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 10 odstotkov.
Stopnja davka iz prvega odstavka tega člena je za 5 odstotnih točk višja za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, oziroma za 10 odstotnih točk višja za zavezance, ki priložnostne
pridobivajo dohodek, če se od takih dohodkov ne plačuje davek iz avtorskih pravic in če takšna dejavnost ni z zakonom izrecno prepovedana.«
'29. člen
Za 37. členom se doda nov 37 a člen, ki se glasi:
»Določbe 19., 21., 24. in 25. člena tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti, ki jim je opravljanje dejavnosti glavni poklic in so na tej osnovi pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovani.«
30.	člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pavšalni letni znesek odmerjenega davka znaša najmanj 2 "/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
31.	člen
V	39. členu se za besedo »davka« črta besedilo »za zavezance pod točko 1) 38. člena tega odloka ne more presegati 15.000 din in«.
32.	člen
Besedilo 40. člena se nadomesti z besedilom.
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve, se prizna davčna olajšava v višini 30 Vo od pavšalno odmerjenega davka za dobo do 5 let pod pogoji, navedenimi v drugem odstavku 30. člena.
Za zavezance, obdavčene v pavšalnem letnem znesku, se smiselno uporabljajo določbe 24., 32., 33. a in 33. b člena tega odloka.«
33.	člen
V	tretjem odstavku 41. člena se za besedo »društva« vstavi vejica in doda besedilo »Turistično društvo Slovenska Bistrica«.
Doda se nov četrti odstavek 41. člena, ki se glasi:
»Davka po odbitku so oproščeni dohodki, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik.«
34.	člen
Naslov VII. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»VII. OBČINSKI DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV«.
35.	člen
Besedilo 42. člena se črta in se glasi:
»Davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo zavezanci od ostanka čistega dohodka v naslednji višini:
•/,
—	za dohodke od avtorskih pravic	32
—	za dohodke od patentov in tehničnih
izboljšav	5
36.	člen
Besedilo 43. člena se nadomesti z besedilom:
»Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, plačujejo davek po odbitku v naslednji višini:
•/.
—	za	dohodke iz	avtorskih pravic	20
—	za dohodke od patentov in tehničnih
izboljšav	3
—	za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične
in pravne osebe od patentov in tehničnih izboljšav	20
—	za dohodke iz 1. odstavka 82. a člena
zakona o	davkih	občanov	40
37.	člen
Za 43. členom se dodata nova 43. a in 43. b člen, ki se glasita:
»43. a člen
Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 42. in 43. člena odloka, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, se povečajo za 50 °/o.
43.	b člen
Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčenju, se za davek iz avtorskih nrav.ic. patentov in tehničnih izboljšav uporabljajo določila teh sporazumov.«
38.	člen
44.	člen se nadomesti z besedilom:
»Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Osnova d’n	Stopnja
od	do	•/♦
— 50 000	15
50 000 — 100.000	20
100.000 — 150.000	25
150.000 — 200.000	35
250.000 — 300.000	55
200 000 — 250.000	45
300.000	65
39. člen	
Besedilo 48. člena se nad''mesti z	besedilom •
»Stopnje davka od premoženja se	predpisujejo v
naslednji višini:	
1. Stanovanjske stavbe, stanovanja	in garaže:
Osnova din	
do 1.000 000	0.10
nad 1,000.000 do 2.000.000	0.20
nad 2,000.000 do 4.000.000	0 30
nad 4,000.000 do 6.000.009	O ts
nad 6.000.000 do 8.000 npo	n R5
nad 8.000.000 do 10,000.000	
nad 10,000.000 din	1 00
2. Prostori za počitek oziroma rekreacijo
Osnova din	‘	'U
do 1,000.000	0.60
nad 1,000.000 do 3,000 000	0.80
nad 3,000.000 do 6.000 000	1.00
nad 6,000.000 do 10,000.000	1.30
nad 10,000.000	1,50
S. Poslovni prestari
Osnova din	•/e
do 1,000.000	0,15
nad 1,000.003 do 2,000.000	0,35
nad 2,000.000 do 3,000.000	0,55
nad 3,000.000 do 4,000.000	0,75
nad 4,000.000 do 5,000.000	1,00
nad 5,000.000 din	1,25
4.	Plovni objekti
— nad 8 in do 8 metrov dolžine 20.000 din ter po
8.000	din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5 ‘/o. Plovni objekti, stari nad 15 let, se ne obdavčujejo.«
40.	člen
V	49. členu se za besedo »prostorov« vejica črta, besedilo »ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih« pa se nadomesti z besedilom »za
počit«* odroma rekreacijo«.
41.	člen
V	51. Benu se znesek 400.000 din nadomesti z besedilom »dvajsetkratnega poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu«.
42.	člen
Besedilo 58. a člena postane prvi odstavek tega člena, dodata pa se nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Zavezanci davka od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, ki niso vložili napovedi do 31. januarja
1984,	so dolžni vložiti napoved najkasneje do 31. maja
1985.
Lastniki plovnih objektov so dolžni vložiti davčne napovedi do 31. maja 1985 oziroma v 30 dneh po prvi registraciji plovnega objekta. Napoved vložijo na obrazcih, ki jih predpiše občinska uprava za družbene prihodke.«
43.	člen
Za 58. a členom se dod'’ nov 58. b člen, ki se glasi: »Oprostitve davka iz dosedanjega 8. člena odloka pod a) veljajo do izteka priznane dobe oprostitve.«
44.	člen
Statutarno-pravna komisija Skupščine občine Slovenska Bistrica se pooblasti, da izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov,
45.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-422-3/84
Slovenska Bistrica, dne 27. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adoll Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
868.
Na podlagi določil 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bi-strica* na 32. seji zbora združenega dela in 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o komunalnih taksah
L Ben
V 3. členu občinskega odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 11/81 in 13/83) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Posebni dodatek za žičnice Turistično društvo Slovenska Bistrica namensko odstopa Impol — TOZD Družbena prehrana za žičnice.«
2.	člen
Tarifa komunalnih taks se spremeni in s« glasi: »Tarifa št. 1
Za začasno bivanje, na območju občine Slovenska Bistrica se plača turistična taksa, in sicer:
—	za domače goste 30 dinarjev dnevno na osebo
—	za tuje goste 60 dinarjev dnevno na osebo.
Domači in tuji gostje plačajo še poseben dodatek za žičnice v višini 15 dinarjev dnevno na osebo.
Opomba:
1.	Za začasno bivanje se šteje bivanje do 30 dni.
2.	Število dni prebivanja se šteje po številu nočnin.
3.	Turistične takse ne plačujejo:
a)	otroci do dopolnjenega 15. leta starosti
b)	adeležend šolskih ekskurzij
c)	vojaki in gojenci vojaških šol
č) člani zveze slepih in zveze gluhih
d)	člani planinskih društev, če bivajo v planinskih domovih in postojankah
e)	vojaški vojni invalidi
4.	Takso obračunava in pobira gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče. Pobrano takso je treba do 5. v mesecu za pretekli mesec vplačati na žiro račun Turističnega društva Slovenska Bistrica.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Št. 1/1-423-1/85
Slovenska Bistrica, dne 27. marca 1985.
669.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 213. členu statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 32. seji zbora združenega dela in 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
e povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površine in
o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica za lete 1985
Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno za 1 m1 stanovanjske površine in odstotek od povprečne družbene cene stanovanjske površine pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in za stavbna zemljišča, na katerih je prenehala lastninnska pravica.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za Im* stanovanjske površine, kot osnova za izračun odškodnin«, znaša
38.000	din.
Povprečna gradbena cena iz prvega odstavka tega člena ne zajema stroškov urejanja stavbnega zemljišča.
3.	člen *
Korist za 1 kvadratni meter razlaščenega zemljišča hi zemljišča, na katerem je prenehala lastninska
pravica, se določi v višini 0,6 odstotka od povprečne gradbene cene stanovanjske površine, določene v prejšnjem členu tega odloka.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica za leto 1984 (Uradni Hst SRS,'št. 11/84).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-38-31/85
Slovenska Bistrica, dne 27. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
679.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) in 168. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji
zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1985
1.	člen
S proračunom za leto 1985 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih
družbenih potreb v občini Slovenske Konjice v letu 1995.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega	prora-	dln
čuna za leto 1985 znašajo	232,105.968
in se razporedijo:
—	za občinske potrebe	231,605.968
—	za tekočo proračunsko	rezervo	500.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
V rezervni sklad občine Slovenske Konjice se izloča 1 */e od skupno doseženih prihodkov proračuna.
4. člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim sklepom Skupščine občine Slovenske Konjice ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
6.	člen
Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim v okviru sredstev za redno dejavnost za ta namen zagotovljena v posebnem delu
proračuna za leto 1985.
7.	člen
Prihodki, ki jih dosežejo upravni organi s svojo dejavnostjo, se uporabijo kot sredstva za delo upravnih organov.
8.	člen
Da se zagotovi skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo, bo za finance pristojen občinski upravni organ opravljal kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna.
9.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna proračunskim uporabnikom, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Slovenske Konjice in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo proračuna.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv občine do višine
800.000	din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39f461/74 in 4-199/78).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-9/85-1
Slovenske Konjice, dne 29. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1985
prihod-	Prihodki kOV	:		Realizacija 31. 12.1834	Plan 3S85	TTvU»lg«
1	Davki na dohodek in iz osebnega dohodlca	63,652.222,00	85,838.000,00	133
2	Davki	43,809.750,50	71,418.000,00	163
3	Takse	4,794.034,00	7,686.000,00	160
5	Prihodki po posebnih predpisih	7,653.826,00	10,816.000,00	141
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Sred. rep. za pokritje dovoljene porabe Prenesena sredstva iz preteklega leta	9,311.368,00 366.000,00 423.721,83	57,279.000,00 68.968,00	615 16
	Skupaj	130,010.922,33	232,105.968,00	178
glav'.	Splošni razpored prihodkov namena		Realizacija 31. 21.1984	Zahtevek 1985	Indeks	Predlog maeKS	1985		Indeks
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	90,133.514,80	140,848.383,00	156	130,735.003,00	145
02	Ljudska obramba	3,615.400,00	6,078.425,00	168	' 5,500.000,00	152
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	6,755.000,00	11,236.250,00	166	10,361.600,00	153
04	Negospodarske investicije	l	316.743,00	316.743,00	100	316.743,00	100
08	Socialno skrbstvo	8,754.969,00	17,859.412,00	204	14,119.412,00	‘161
09	Zdravstveno varstvo	107.526,50	826.770,00	769	400.000,00	372
10	Komunalna dejavnost	1,306.404,00	3,216.521,00	246	1,946.840,00	149
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,920.000,00	2,803.000,00	146	2,803.000,00	146
13	Odstopljeni prihodki	12,758.001,50	62,603.000,00	490	62,603.000,00	490
16	Intervencije v gospodarstvu	753.523,00	1,990.374,00	264	500.000,00	66
17	Tekoča proračunska rezerva	66.000,00	2,308.380,00	3497	500.000,00	757
	Izločena sredstva od davkov občanov	2,159.000,00	—				—	
18	Izločena sredstva rezerv	1,295.872,00	2,320.370,00	179	2,320.370,00	179
	Skupaj:	129,941.953,80	252,407.628,00	194	232,105,968,00	178,d
67L
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. in
11.	členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I. SPLOŽNE DOLOČBE 1. člen
Davki na območju občine Slovenske Konjice se določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	&ae
Za izvrševanje nalog in opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina in za kritje drugih družbenih potreb občani prispevajo s tem, da plačujejo davke.
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.	davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
6.	davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
3.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,35 V».'
IL DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4.' člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje ter oddaljenost od prometnih zvez, se katastrske občine na območju občine Slovenske Konjice razvrstijo v tri skupine in sicer:
I. skupina:	III. skupina:
Slovenske Konjice	Vitanje
Konjiška vas	Križevec
Čkalce	- Tolsti vrh
Radana vas	Lipoglav
Zg. Zreče	Ostrožno ■Zg. Laže
II. skupina:	Sp. Grušovje
Bezina	Ličenca
Perovec	Padeški vrh
Tepanje	Resnik
Jernej	Skomarje
Loče	Hudinja
Žiče	Paka — del
Kohle	Sp. Dolič — del
Zbelovska gora	Brezen
Preloge	Stenica
Stranice	Ljubnica Loška gora Kunigunda St, Slemene
5.	člen
Stopnje občinskega davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti so proporcionalne in znašajo za zavezance, Id plačujejo prispevek za zdravstveno in pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov:
•z.
v I. skupini	'13
v IL skupini	9
v ITI. skupini	5
Za vse ostale zavezance se predpisuje dodatna stopnja davka iz kmetijskih dejavnosti od katastrskega
dohodka negozdnih površin v višini 15 °/«.
6.	člen
Ce ima zavezanec katastrski dohodek v več katastrskih občinah, ki so razvrščene v prvo, drugo in tretjo skupino, se odmeri davek po stopnji skupine, kjer ima zavezanec nad 50 0/» katastrskega dohodka.
7.	člen
Stopnja davka na dohodek od gozda je proporcionalna in znaša za zavezance, ki plačujejo prispevke za zdravstveno in pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov 29 °/o, za ostale zavezance 54 •/*.
8.	člen
Zavezancem davka na dohodek iz kmetijske dejavnosti se davek odmerja po katastrskem dohodku ali po dejanskem dohodku. Po katastrskem dohodku se odmerja davek iz kmetijstva zavezancem, ki po merilih tega odloka niso uvrščeni na obdavčitev po dejanskem dohodku.
9.	člen
Davek od kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje po stopnji 30 */».
Zavezanci davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku, ki jim lanetijstvo ni glavni poklic, plačujejo
davek po stopnji 3$ Ve.
10.	člen
Davek iz kmetijstva ne plačujejo lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din.
* Davka iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetjstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega
2.000	din na družinskega člana.
11.	člen
Zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma v organizaciji združenega dela ali proizvodni skupnosti kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se prizna davčna olajšava v višini 50 °/o od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
12.	člen
Zavezancem, ki dajejo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proiz-
vodnjo, se davek zniža
— za zakup nad 1 do 3 leta	•/. 30
— za zakup nad 3 do 5 let	50
— za zakup nad 5 do 7 let	70
— za zakup nad 7 let	100
od odmerjenega davka, ki sorazmerno	odpade na
tako zemljišče.	
13. člen	
Olajšava v višini 80 °/o se prizna	pri odmeri
davka, ki odpade na katastrski dohodek zemljišč:
—	na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno
—	katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno.
14.	člen
Zavezancem, ki izvajajo investicijska dela na melioraciji zemljišč, se prizna davčna, olajšava v višini 100*/« od teh zemljišč za dobo 5 let. Za zemljišča, na katerih se opravljajo komasacijska ali arondacijska dela, se prizna davčna olajšava v višini 50 °/o odmerjenega davka na takih zemljiščih, za dobo_ treh let.
15.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč:
—	na katerih se zasadijo vinogradi nad 15 arov — 4 leta
—	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki z nizko-debelnim nasadom nad 20 arov — 4 leta.
V primerih, ko gre za kompleksno urejevanje vinogradov in sadovnjakov, se prizna davčna olajšava ne glede na površino.
16.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, se prizna davčna olajšava:
—	če preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo,
—	če preurejajo stanovanjska in gospodarska poslopja v turistične namene po načrtu, s katerim soglaša odbor izvršnega sveta občinske skupščine za gostinstvo in turizem ter območna turistična organizacija,
—	če vlagajo sredstva v strojne skupnosti.
Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev v preusmeritev gospodarstva, oziroma za preusmeritev v turistične namene ter glede na to, ali je zavezanec sam, ali njegov družinski član pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi dohodkov iz kmetijstva in sicer:
—	dvakratna olajšava v višini 60 %> letnega davka, če znaša investicija 50 °/o od katastrskega dohodka, vendar najmanj 80.000 din do 500.000 din
—	trikratna olajšava v višini 70 °/o letnega davka, če znaša investicija od 500.000 do 1,000.000 din
—	štirikratna olajšava v višini 80 %) letnega davka, če znaša investicija nad 1,000.000 din.
Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri mora priložiti račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, je mogoče uveljaviti najkasneje do 31. januarja naslednjega leta.
Mnenje o tem ali gre za preumeritev gospodarstva, oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter, če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo, oziroma odbor pri izvršnem svetu občinske skupščine za gostinstvo in turizem ter območna turistična organizacija.
Za nakup traktorjev in drugih kmetijskih strojev, ki niso predvideni v ureditvenem programu kmetije, olajšave po tem členu ni mogoče uveljavljati.
Pri uveljavljanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebno predložiti tudi dokumentacijo o poreklu živine.
Olajšave, ki se priznavajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, traktorjev in drugih kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v primeru, če je zavezanec pred potekom 3 let od priznanja olajšave, kupljeno živino, traktor in druge kmetijske stroje in opremo, odtujil.
Pred iztekom normalne življenjske dobe traktorja in drugih kmetijskih strojev in opreme, za kar je bila priznana olajšava, zavezanec ne more pred iztekom te dobe ponovno uveljavljati olajšave za nakup take opreme, če služi istemu namenu.
17.	člen
Za rejo vsakega konja, ki je vpisan v vojaško evidenco, se prizna po preteku leta olajšava pri davku iz kmetijstva v znesku 1500 din. Olajšava se prizna na podlagi seznama, ki ga vsako leto do 31. januarja dostavi upravi za družbene prihodke oddelek za ljudsko obrambo.
18.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna olajšava v višini 80 % od odmerjenega davka, če znaša investicija najmanj 50.000 din. Olajšava se prizna za dobo 5 let. Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za začetek vlaganj v preteklem letu na podlagi vloge zavezanca in predložitvi ustrezne dokumentacije o celotni vrednosti investicije. Olajšavo je treba uveljaviti do 31. januarja tekočege leta za preteklo leto.
19.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo in sprejemajo ter izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in oddajajo tržne viške, živino (govedo in prašiče), žito in mleko, se odmerjeni davek zniža in sicer:
a)	Živina (govedo in prašiči) živa teža
znaša znižanje davka, če odda kilogramov		
Če znaša KD negozdnih zemljišč	od 800 do 1.500 od 1.501 do 2.000 od 2.001 do 3.000 od 3.001 do 4.000 •/e nad 4.000	
do 20.000 din od 20.001 do 40.000 din nad 40.000 din	30	40	70	— 20	30	40	70 10	20	30	40	70
b) Žito		
znaša znižanje davka, če odda kilogramov		
Če znaša KD negozdnih zemljišč	Od 1.000 do 2.000 ®/e od 2.001 do 3.000 •/o Od 3.001 do 4.000 od 4.001 do 5.000 •/e nad 5.000	
do 20.000 din od 20.001 do 40.000 din nad 40.000 din	30	40	70	— 20	30	40	70 10	20	30	40	70
c) Mleko		
znaša znižanje davka, če odda litrov		
Če znaša KD negozdnih zemljišč	od 3.000 do 3.500 •/. od 3.501 do 7.000 •/. od 7.001 do 10.000 •/. od 10.001 : do 12.000 •/. nad 12.000 •/.	
do 20.000 din od 20.001 do 40.000 din nad 40.000 din	30	40	70	— 20	30	40	70 10	20	30	40	76
č) Kakovostna jabolka		
znaša znižanje davka, če odda kilogramov		
če znaša KD negozdnih zemljišč	od 4.000 do 8.000	| Od 8.001 do 12.000 ! od 12.001 do 18.000 •/. od 16.001 do 20.000 nad 20.000 v.	
do 20.000 din od 20.001 do 40.000 din nad 40.000 din	30	40	76	— 20	30	40	70 10	20	30	40	76
d)	Grozdje
Če odda
v.
1500 do	3000 kg	na	hektar	znaša	znižanje	davka	30
3001 do	4000 kg	na	hektar	znaša	znižanje	davka	40
4001 do	5000 kg	na	hektar	znaša	znižanje	davka	50
5001 do	6000 kg	na	hektar	znaša	znižanje	davka	60
nad 6000 kg na hektar znaša znižanje davka 70
Davčna olajšava iz tega člena se prizna največ do
višine 70 •/• od odmerjenega davka.
V primeru, da pride do valorizacije katastrskega dohodka, se za enak ‘/s valorizirajo tudi navedene osnove, na katerih temelji olajšava.
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za oddane količine v preteklem letu na podlagi podatkov, ki jih zagotovi Kmetijska zadruga Slovenske Konjice do 30. 1. za preteklo leto.
Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ do 15.
februarja v letu, za katero se davek odmerja (na podlagi zbranih podatkov v preteklem letu), z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem dela oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 */• od
20.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna olajšava v višini 10 °/o od odmerjenega davka.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se prizna olajšava za otroke, ki se šolajo za poklic kmetovalca ali gospodinje, v višini plačane šolnine.
Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 50 Vo.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava iz prvega in drugega odstavka tega člena zmanjša za 50«/o.
Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otroka.
Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole.
H. Bes
Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih in drugih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoja še posebno slabi in so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega:
e)	de ie.006dto naselje: Star« Slemene, Zbelcmtka gora, zaselek Zaburk v naselju Stranice, Ljubnlea, Spodnji Dolič, So jek, Crešnova, Gorenje, Boharina, Učenca, seri ek Graben, zaselek Cretvež v nesel ju Preloge, zaselek Gradič v naselja Radona vas, zaselek Borg v naselju Zg. Zreče in Loška gora;
b)	do 40.000 din naselja: Paka, Stenica, Hudinja, Skomarje, Resnik, Padeški vrh, Kamna gora, Brezovje, Koroška vas, Brezen, Konjiška vas — del, ki meji na Pasel je Tolsti vrh;
c)	do 60.000 din naselja: Planina, zaselek Mala gora v naselju Stranice, zaselek Zg. Brezen v naselju Brezen.
Zavezancem, ki niso sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, se jim prizna olajšava v višini 50 °/o od odmerjenega davka.
Oprostitev pod točkami od a) do c) tega člena se prizna, če znaša od zemljišč, ležečih v navedenih naseljih in zaselkih nad 50 •/e katastrskega dohodka.
22.	člen
Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
III.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
23.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje po stopnji 34
24.	člen
Občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic z dovoljenjem, plačujejo davek po stopnji 39 °/o.
Enako plačujejo davek občani od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 10 “/o povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SRS, v preteklem letu.
Občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, brez dovoljenja (šušmarji), plačujejo davek po stopnji 44 °/o,
25.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu.
Pri odmeri davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se upoštevajo naslednja merila:
—	višina napovedanega dohodka, ki ne more biti nižja od povprečnega bruto osebnega dohodka po
vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic, oziroma 50 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic;
—	predviden čas, oziroma obseg opravljanja dejavnosti v tekočem letu, povprečni bruto osebni dohodek
se upošteva sorazmerno s številom delovnih dni, v katerih bo zavezanec opravljal dejavnost, čas rednega letnega dopusta ne vpliva na višino bruto osebnega dohodka;
—	višina skupne stopnje prispevkov in davka, po
kateri plačujejo prispevke samoupravnim Interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka delavcev
do višine, ugotovljene po" 10. členu zakona o davkih občanov, zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo poleg davka v pavšalnem znesku.
Dohodek je lahko nižji le po kriterijih iz 26. člena tega odloka.
Tako ugotovljeni znesek davka ne more biti manjši od 5 %> enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
26.	člen
Pavšalni letni znesek davka iz 25. člena se lahko zmanjša po naslednjhi kriterijih:
a)	če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi starosti:
—	nad 50 let ženske, oziroma 55 let moški za 30 "/e
—	nad 60 let ženske, oziroma 65 let moški za 50 •/«
—	nad 65 let ženske, oziroma 70 let moški, če predvideni dohodek ne presega 50 °/o povprečnega neto osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu za 100 °/o;
b)	če je delovna sposobnost zavezanca zmanjšana zaradi kroničnega obolenja ali ivalidnosti, pod pogojem, da ta kriterij še ni bil upoštevan po merilih iz 25. člena za 25 "/o;
c)	če je sedež poslovanja izven naselij Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje, če to vpliva na obseg poslovanja za 20 °/t>;
d)	če je dejavnost sezonskega značaja, za 15 %>.
Poprečni bruto osebni dohodek se poveča, če zavezanec zaposluje delavce — za 20 0/o.
27.	člen
Dohodek, ki se imošte\'a pri odmeri davka v pavšalnem znesku, je lahko višji od dohodka, določenega v 25. in 26. členu, če se na podlagi podatkov o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja, v primerjavi z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih in na podlagi drugih ugotovitev utemeljeno predvideva, da bo dohodek višji.
Za dohodek po tem členu in dohodek p) napovedi za odmero davka se šteje, da so kriteriji iz 25. čiena ter predvideni čas oziroma obseg opravljanja dejavnosti že upoštevani.
V pavšalnem letnem znesku se odmerja davek tudi zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v višinskih krajih in sicer v krajevnih skupnostih Gorenje, Skomarje, Resnik, Spodnji Dolič v KS Vitanje in KS Špitalič ter zavezancem, ki opravljajo dejavnost taksista, pod pogojem, da delajo sami in ne zaposlujejo dodatne delovne sile, če izpolnjujejo pogoje po zakonu.
28.	člen
Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost in plačujejo davek po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se v 5 letih zniža davčna osnova.
Davčna olajšava se prizna v višini 45 0/o zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti:
krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, popravilo noga-1 vic, kozmetika obraza in teiesa, pečarstvo, vzdrževanje in popravilo lesenih izdelkov, prostoročno kovaštvo, lončarstvo, vzdrževanje kmetijskih stroje\f, montaža in popravilo TV anten, elektromehanika za gospodinjske
stroje in naprave, popravilo plinskih peči in rolet, sedlarstvo, popravilo in montaža športne opreme, rez-barstvo, kolarstvo, sodarstvo, elektromehanika za radijske sprejemnike in TV, precizna mehanika, avto-ličarstvo, avtoelektričarstvo, popravljanje dvokoles, zlatarstvo, polaganje keramičnih ploščic, sobno slikarstvo in pleskarstvo, polaganje tapet in podov iz umetnih mas, parketarstvo, struženje la čiščenje parketov, elek-troinštalaterstvo in elektromontaža, teracerstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, želozokrivstvo, izolaterstvo, žaganje drv, veziljstvo, tkalstvo, pletiljstvo, rokavičar-stvo, kiobučarstvo, popravljanje dežnikov, svečarstvo in medičarstvo, ročno slikanje razglednic, čiščenje prostorov, dimnikarstvo, pedikura, vzdrževanje vodovodnih inštalacij in centralnih kurjav, ročno obdelovanje kamna, vzdrževanje strojev, orodij in hidravličnih naprav ter krovstvo, kleparstvo in gostilne s prehrano in prenočišči. Vsem ostalim zavezancem v višini 35 ‘/e, razen zavezancev, ki opravljajo avtoprevozniško dejavnost, dela z gradbeno mehanizacijo, storitveni bifeji, katerim se prizna olajšava v višini 25 */o.
Zavezancem, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja odmerjenega pavšalnega zneska davka v višini 30 •/• z dobo 5 let.
Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
Vlogo za olajšavo po tem členu vloži zavezanec skupaj z letno davčno napovedjo.
29.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost storitvenega značaja, naštete v drugem odstavku 28. člena tega odloka, razen zavezancem, ki opravljajo to dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava v višini 40% od odmerjenega davka. Olajšava iz tega člena ne sme presegati 50 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
30.	člen
Zavezancem, ki so pričeli gospodarsko dejavnost na novo, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
—	prvo leto	100 %
—	drugo leto	50%
—	tretje leto	26 %.
Davčna oljašava iz tega člena se ne prizna zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic.
Kolikor pa tak zavezanec, ki mu je bila priznana davčna olajšava iz tega člena preneha z opravljanjem dejavnosti v občini pred potekom petih let, ni upravičen do olajšave ih se za priznane olajšave naknadno obremeni.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z obrtno dejavnostjo, če ni prej opravljal obrtne dejavnosti v občini ali izven nje.
Davčna olajšava iz tega člena se tudi ne prizna zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti
že opravlja enako ali podobno obrtno dejavnost v skupni ali posebni obratovalnici.
31.	člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 %> od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
32.	člen
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 %> za vsakega takega člana, pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 Vo poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključijo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV se pod pogoji iz tega člena priznajo davčne olajšave v višini 10 %>.
Zavezanec uveljavlja olajšave iz tega člena z vlogo in ustreznimi dokazili.
33.	člen
Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih energetskih virov, se prizna olajšava glede na višino vloženih sredstev za dobo treh let, in sicer:
za vlaganje
do 150.000 din	10	%>
od 150.000 do 300.000 din	20	%>
nad 300.000	30	Vo.
Zavezanec uveljavlja olajšavo v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi s predložitvijo ustrezne dokumentacije.
Zavezancem, ki oddajajo tržne viške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava 30 °/o od odmerjenega davka.
34.	člen
Posebna davčna olajšava se prizna zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža:
za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 »/o,
za 10 o/o, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 «/o,
za 15 ®/o, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do
30 »/o,
za 25 "/o, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 °/o,
za 35 o/o, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 ‘/e.
Davčna olajšava se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela, davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
Olajšavo zavezanec uveljavlja z vlogo in ustreznimi dokazili, ki jih priloži davčni napovedi.
35.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 Vo celotnega prihodka, s strežbo hrane in prenočišči, kar marajo posebej izkazati pri vložitvi davčne napovedi, se prizna davčna olajšava v višini 30 °/o od odmerjenega davka.
Zavezancem, ki dosegajo 50 %> dohodka s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25 Vo od odmerjenega davka.
36.	člen
Zavezancu davka, obdavčenem po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se vsakemu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 °/o povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
Pod enakimi pogoji se prizna ta olajšava tudi zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku v višini 20 %> od odmerjenega davka.
37.	člen
Skupne olajšave v posameznem letu ne morejo presegati 80 °/o odmerjenega davka s tem, da se olajšava iz 36. člena ne všteva v navedeno omejitev.
38.	člen
Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za. varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti —
10e/o;
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo
za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni mogoče šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 •/•;
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke.
Davek po stopnjah iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje:
—	od dohodkov od obiranja hmelja, ribeza, jabolk in grozdja,
—	od dohodkov od zbiranja in prevzema mleka,
—	od dohodkov od pluženja snega,
—	od dohodkov, doseženih s popisom stanovanj, stanovanjskih hiš, vikend hiš in poslovnih prostorov,
—	od dohodkov, doseženih s čiščenjem gozdov in pogozdovanja,
•— od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne skupnosti,
—	od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 •/• telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in- duševno prizadete osebe,- če .opravljajo ročna- dela preko organizacij združenega dela,
—	od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z Zveznimi in republiškimi predpisi.
Tega davka tudi ne plačujejo občani, ki dosegajo dohodek kot prevajalci ža gestikovni jezik.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
39.	člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje po stopnji 34 e/g.
Ne glede na prvi odstavek tega člena, plačujejo ddvetniki davek po stopnji 10°/o.
40.	člen
Občani, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic, plačujejo davek po dejanskem dohodku, po stopnji 39 */».
Občani, ki opravljajo poklicno dejavnost brez dovoljenja, plačujejo davek po stopnji 44 "/o.
41.	člen
Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, se lahko davek iz poklicnih dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku po merilih, ki veljajo za odmero davka v pavšalnem letnem znesku iz gospodarskih dejavnosti.
Tako ugotovljeni znesek davka ne more biti manjši od 2 8/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
42.	člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po stopnji 40 °/o.
43.	člen
Davčne olajšave iz 30. člena tega odloka se uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti.
44.	člen
Olajšave Iz 31., 32. in 33. člena tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za zavezance iz poklicnih
dejavnosti.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
45.	Sten
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, Id se odmerja po dejanskem dohodka od ostanka čistega dohodka, se plačuje:
—	od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji 34 */e,
—	od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 5*/*.
46.	člen
Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje:
• — od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji 20 odstotkov,
—	od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 3 »/o,
—	od dohodkov, ki jih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe po stopnji 20 %>.
Od avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij del, od raznih skic in. risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenlh prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, se plačuje davek po stopnji 40 %>.
Zavezanci, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo davek po stopnji 6 "/o.
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 45. In 46. člena tega odloka, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, se poveča za 50 °/o.
47.	člen
Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti, ali za obrtne izdelke, odloči komisija, ki jo imenuje občinski izvršni »vet.
VI.	DAVEK NA DOHODEK IZ PREMOŽENJA
IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
48.	člen
Davek na dohodek iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din od	do	Stopnja V.
	50.000	15
56.001	100.000	24
100.001	150.000	33
150.001	200.000	42
200.001	250.000	51
250.001	300.000	60
nad 300.001		70
49.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 50 •/• stroškov; od dohodkov z oddajanjem v najem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš, se prizna 30 Vo stroškov za
vzdrževanje in upravljanje.
»	50. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se upoštevajo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 50 6/».
51.	člen
Na dohodek, dosežen z oddajanjem turističnih sob (kmečki turizem) plačuje lastnik davek iz premoženja
po stopnji 30 %>.
Odmerjeni davek se zniža za 50 °/o vsem tistim zavezancem, ki organizirano oddajajo sobe preko agencij, turističnih društev ali organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z gostinstvom in turizmom.
Od doseženih dohodkov po tem členu se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov v višini 50 %>.
VII. DAVEK OD PREMOŽENJA
Davek od stavbe se plača od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam,
ali pa jo daje v najem.
52.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajamejo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se po morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
53.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
—	vrsta ni kakovost konstrukcije zgradbe,
—	funkcionalnost stanovanja,
—	starost in obrabljenost stanovanja,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja:
54.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja
ob upoštevanju meril iz 53. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 8/73).
Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1 in m; točka 24 ter točke 27, 28, 29 in 30.
55.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s številom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se štejejo tlorisna površina sob, predsob", hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
56.	člen
Vrednost točke znaša 134 din, glede na kalkula-tivno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1984. leta.
Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu vrednost točke.
57.	člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov.
Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednost stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše uprava družbenih prihodkov občine.
58.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo po zadnji odmeri poveča za več kot 20 °/« in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.
59.	člen
Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej: odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov.
60.	člen
Ce je zavezanec v letu, pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v svojem stanovanju z več kot tremi družinskimi člani, se davek za vsakega naslednjega družinskega člana zniža za 10 V«.
Olajšave po tem členu se ne priznajo lastnikom stavb, ki te stavbe dajejo v najem in lastniku počitniških stavb (vikendov) in garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami.
61.	člen
Davek na posest stanovanjskih stavb, stanovanj in
garaž se plačuje:
	Osnova din	Stopnja «/«
	do 1,000.000	0,10
od 1,006.000	do 2,000.000	0,20
od 2,000.000	do 4,000.000	0,30
od 4,000.000	do 6,000.000	0,45
od 6,000.000	do 8,000.000	0,65
od 8,000.000	do 10,000.000	0,85
	nad 10,000.000	1,00
62.	člen
Od drugega premoženja se plačuje davek:
1.	od prostorov, ki so namenjeni za počitek in rekreacijo, se davek plačuje:
Osnova din	Stopnja
nad	do	•/.
	1,000.000	0,20
1,000.000	3,000.000	0,50
3,000.000	6,000.000	0,80
6,000.000	10,000.000	1,10
10,000.000		1,50
2. od poslovnih prostorov se plačuje davek:
nad	Osnova din	do	Stopnja
		1,000.000	0,15
1,000.000		2,000.000	0,35
2,000.000		3,000.000	0,55
3,000.000		4,000.000	0,75
4,000.000		5,000.000	1,00
5,000.000			1,25
3.	davek od plovnih objektov z nad 8 do 9 m dolžine se plačuje v višini 20.000 din letno in po 8000 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek se za vsako leto. starosti zniža za 5 °/o.
Ne plačuje se davek od plovnih objektov, starih
nad 15 let.
VIII.	DAVEK NA DOBITKE .OD IGER NA SREČO
/	63. člen
Davek od dobitkov od iger na srečo se plačuje po stopnji 15 °/o, če vrednost dobitkov presega 10.000 din.
IX.	ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE
64. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka Edi dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	če zavezanec izkaže, da bodo realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke zaradi katerih mu je bil odobren odlog, oziroma obročno odplačevanje davkov, vendar največ za šest mesecev;
2.	č zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ai mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna 'po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini ali elementarni nezgodi, ki je prizadela zavezanca.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po prvi točki tega člena.
X.	POROŠTVO
55. Sen
Uprava družbenih prihodkov lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ni bilo mogoče prisilne izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti de določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnine.
Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka višini dohodka, ki ustreza višini letnega osebnega dohodka za enake ali podobne poklice v združenem delu.
V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo, presegajo osnove iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti.
66.	Sen
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje
gospodarskih dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti:
—	avtoprevozništvo,
—	avto taksi,
—	stavbne obrti,
—	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in
umetnih smol,
—	izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov,
—	gostinstvo,
—	avtomehanika in avtokleparstvo.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje gospodarskih dejavnosti se zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če zavezanec v vlogi za opravljanje gospodarskih dejavnosti ne predloži dokazov, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.
67.	člen
Uprava družbenih prihodkov lahko zahteva od
zavezanca poroštvo v tehle primerih:
1.	ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja
rti uspela;
2.	ko obstoja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas.
68.	člen
Občan, ki nima nepremičnega in ne premičnega premoženja, lahko dobi dovoljenje za opravljanje gospodarskih dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje, poleg tega pa mora predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, s katero le-ta prevzame poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov, kolikor jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz zavezančevcga premoženja.
Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke
do tiste višine, kot to dovoljujejo predpisi.
XI.	SKUPNE DOLOČBE
69.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero
prispevka oziroma davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto pri upravi družbenih prihodkov občine Slovenske Konjice.
70.	čtoo
Občani eo dolini na javni poriv predložiti občinski
upravi za družbene prihodke podatke o svojem premoženju in načinu pridobitve po pogojih in merilih,
o katerih ec bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.
71.	člen
Te odtok začne veljati osmi dan po etojavt v Uradnem Ustn SRS, uporablja pa se od 1. januarje 1385 dalje.
72.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati s 1. januarjem 1985 odlok o davkih občanov (Uradni list SHS, št. 13/78) ter spremembe in dopolnitve odloka, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 1/79, 7/80, 1/81, 11/82, 13/83, 2/84, 5/84 in 27/84.
St. 422-7/85-1
Slovenske Konjice, dne 29,' marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek L r.
672.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 13. in 14. členu zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
e nekaterih vprašanjih s področja cen v občini
Slovenske Konjice
L člen
Ta odlok določa organe, ki opravljajo družbeno
kontrolo cen na območju občine Slovenske Konjice.
2.	Ben
Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen, ki so določene z zveznim zakonom za organe za cene, opravlja v občini komite za planiranje,
družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora občine Slovenske Konjice.
3.	člen
Komite za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora občine Slovenske Konjice določa za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela in zasebni obrtniki pošiljati obvestila
o cenah zaradi spremljanja, podatke, Id morajo biti v obvestilu ter roke in načine pošiljanja podatkov.
Ukrepe neposredne družbene kontrole cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine sprejme Izvršni
svet Skupščine občine Slovenske Keajk«.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha z delom skupnost za cene občine Slovenske Konjice.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 2/81) in vsi predpisi, izdani na njegovi podlagi.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 38-3/85-7/5
Slovenske Konjice, dne 29. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
673.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi
40.	člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 2. in 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj (Uradni list SRS, št. 13/80) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena cena za m3 stanovanjske površine in določa odstotek od poprečne gradbene cene stanovanjske površine, ki služi za izračun, oziroma določanje vrednosti odškodnine za razlaščene stanovanjske hiše in za stavbna zemljišča, na katerih je prenehala lastninska pravica.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine brez stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice znaša
35,846,06 din.
3.	člen
Korist za m2 razlaščenega stavbnega zemljišča in zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica,
znaša 0,6 odstotkov od poprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št 12/84).
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 38-11/84-1
Slovenske Konjice, dne 29. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Ronjice Tone Turnšek 1. r.
674.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi določil 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/ 77), odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 39-2103/84) in 184. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na svoji seji dne
27.	marca 1985 sprejel
ODREDBO
e preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Slovenske
Konjice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Veterinarska postaja Slovenske Konjice in obratna veterinarska ambulanta Perutnine Ptuj TOZD »Perutninske farme« za potrebe lastne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu »pooblaščena organizacija«) morata v letu 1985' opraviti preventivna cepljenja, diagnostične in druge preiskave v navedenih rokih, območjih ter lastnikih, da se preprečijo oziroma ugotovijo ter zatrejo v tej odredbi navedene kužne bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Pooblaščena organizacija mora pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali trajno zaščitene.
4.	člen
Pooblaščena organizacija mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave živali, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva oziroma diagnostičnega sredstva ter o rezultatu cepljenja oziroma preiskave živali.
Pooblaščena organizacija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata ter 6 tem obveščati oddelek za inšpekcijski nadzor občine Slovenske Konjice.
5.	člen
Stroški sistematičnega ugotavljanja kužnih bolezni in preventivnih cepljenj živali po tej odredbi bremenijo posebni račun »sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Slovenske Konjice«.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naselju Brdo do 30. aprila 1985.
Cepljenje opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje.
7.	člen
Splošno zaščitno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1985.
Mlade pse se mora v teku leta zaščitno cepiti proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Proti steklini se mora cepiti tudi goveda, ki se na pobočjih Pohorja pasejo brez nadzorstva.
Cepljenje opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje.
8.	člen
Zaščitno cepljenje kokoši, piščancev brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
— v obratih zasebnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela,
—- v obratih zasebnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost,
— v naseljih Draža vas, Tepanje, Žiče in Bukovlje zaščitni pas okrog kooperacijske reje kokoši ali piščancev, oziroma večje reje zasebnih proizvajalcev.
Cepljenja iz prejšnjega odstavka se opravijo z živim ali mrtvim cepivom, po programu imunoprofi-lakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/A-026/82 z dne 11. marca 1982).
Cepljenja, določena v tem členu, opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, razen cepljenj v kooperacijskih rejah brojlerjev Perutnine Ptuj, v katerih opravi cepljenje obratna veterinarska ambulanta Perutnine Ptuj.
Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno cepivo določi proizvajalec.
9.	člen
V	valilnici Winter Ane, Zg. Pristava 12 in Marguč Lotke, Zg. Pristava 4 se lahko valijo samo jajca, ki izvirajo iz perutninskih jat, katere so bile zaščitno cepljenje proti atipični kokošji kugi, kužnemu tremor-ju, Marekovi bolezni, Gumboro bolezni, infekcioznemu bronhitisu in so bile pregledane na kokošji tifus po metodi hitre krvne aglutinacije z negativnim rezultatom ter po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuran-skih pripravkov.
Cepljenja in pregled na kokošji tifus opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje.
10.	člen
Proti prašičji kugi se mora cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih oziroma najmanj 50 pitancev.
Proti tej bolezni se mora zaščitno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo z odpadki živalskega izvora oziroma s pomijami iz javnih kuhinj, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje.
11.	člen
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje mora v letu 1985 v okviru VII. splošne tuberkulinizacije intradermalno tuberkulinizirati goveda v naslednjih naseljih: Bezovje, Boharina, Crešnova, Draža vas, Hudinja, Kamna gora, Konjiška vas, Kraberk, Loška gora, Nova vas, Paka, Perovec, Soj ek, Sp. Pristava, St. Slemene, Skedenj, Špitalič, Tolsti vrh in Žiče.
V	naselju Bezovje se mora opraviti tudi tuber-kulinizacija kokoši, in sicer na okuženih dvoriščih Bezovje št. 5 in 6 ter na vseh dvoriščih, ki mejijo na okuženi dvorišči.
12.	člen
Na brucelozo se mora preiskati z mlečno prstana-sto preizkušnjo krave v hlevih proizvajalcev mleka za javno potrošnjo in sicer 1-krat letno; v primeru sumljive reakcije se mora odvzeti živalim kri za pregled na brucelozo.
Vzorčenje in preiskavo opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje.
13.	člen
Plemenske bike v prirodnem pripustu se mora enkrat letno preiskati na mehurčasti izpuščaj goved (IBR/IPV).
Vzorce krvi vzame Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo BF Ljubljana.
H. člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev se mora preiskati plemenskega žrebca in vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1984 in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve.
Vzorce krvi vzame Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje.
Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo BF Ljubljana.
15.	člen
Na vrtoglavost postrvi se mora pregledati 1-krat letno postrvi v Ribogojnici Agrokombinata Maribor v Bukovljah.
Na virusno hemoragično septikemijo šarenk se mora preiskati plemensko jato postrvi v Ribogojnici Agrokombinata Maribor v Bukovljah do 15. februarja 1985.
16.	člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege se mora pregledati naslednja čebelarstva:
— Skok Ivan, Slov. Konjice, Vinogradna n. h., čebelarstvo v Bezini in na Brdu,
— Stefančič Ivo, Slov. Konjice, Lambrechtova n. h., čebelarstvo v Bezini,
— Gilčvert Marija, Tolsti vrh 37,
— Gilčvert Martin, Slov. Konjice, Bkalska 14, čebelarstvo na Tolstem vrhu,
— Gilčvert Silvo, Slov. Konjice, Žkalska 12/b, čebelarstvo na Tolstem vrhu,
— Hren Vili, Breg pri Konjicah 12,
— Kuster Ivan, Breg pri Konjicah 4,
— Kavčič Stanislav, Slov. Konjice, Škalska 8, čebelarstvo v Sp. Prelogah,
— Kvas Mile, Slov. Konjice, Obrtniška 1,
— Pečnik Stane, Škalce 77, čebelarstvo na VeSe-niku,
— Žporar Milan, Slov. Konjice, Kidričeva 5, čebelarstvo na Strteniku,
— Javšenak Franc, Slov. Konjice, Mlinska 9,
— Jakopič Vlado, Slov. Konjice, Mizarska 27, čebelarstvo v Brezju.
Pregled opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje s pomočjo čebelarskih preglednikov.
17.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-16/85-5/6
Slovenske Konjice, dne 27. marca 1985.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine
Slovenske Konjice Janko Kovač L r.
ra.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list
SRS, št 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. marca 1985 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in odstotkom zvišanja osebnih dohodkov v letu 1984
1
Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1985, ki so bile v letu 1984 že valorizirane, se s 1. marcem 1985 povišajo za 52,8 °/e. Preživnine, ki so bile določene v letu 1984, pa se povišajo sorazmerno glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer preživnine do
konca meseca:
7.
—	januarja 1984 se povečajo za	52.8
—	februarja 1984 se povečajo za	48,4
—	marca 1984 se povečajo za	44
—	aprila 1984 se povečajo za	39,6
—	maja 1984 se povečajo za	35,2
—	junija 1984 se povečajo za	30,8
—	julija 1984 se povečajo za	26,4
—	avgusta 1984 se povečajo za	22
—	septembra	1984 se povečajo za	17,6
—	oktobra 1984 se povečajo za	13,2
—	novembra	1984 se povečajo za	8,8
—	decembra	1984 se povečajo za	4,4
2
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Predsednica skupščine
Marinka Hasenbihel 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 676.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 in seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1985
1.	člen
S proračunom občine Šmarje pri Jelšah za leto 1985 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se
zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v letu 1985.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 280,210.000 din in se razporedijo:
din
—	za dovoljeno splošno porabo	258,440.000
—	za sredstva nad omejeno splošno
porabo (takse na promet parklarjev in kopitarjev in turistična taksa)	21,770.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del
splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz prve in druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena se 1 °/o izloči v sredstva rezerve občine Šmarje pri Jelšah.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah' ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Šmarje pri Jelšah in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlagati ukiepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
6.	člen
Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov v skladu z nalogami posameznih organov.
Ce se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posamezne namene ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
7.	člen
Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet.
Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se razpoložljiva sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
8.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega
proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva.
Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po samoupravnih sporazumih in pogodbah v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za DLO. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko prevzemajo s samoupravnimi sporazumi in pogodbami obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
9.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa, oziroma druga pooblaščena oseba ter odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
10,	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo,
lahko organi ob pogojih, ki jih predpiše izvršni svet, uporabijo kot sredstva za delo.
11.,člen
Nosilci oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
12.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve občine Šmarje pri Jelšah do višine ?.000.000 din za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 ifi 4/78).
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-1/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 2. aprila 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dimbek, inž, 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1985
Vrsta
prihodkov
Prihodki
Znesek
Številka
glavnega Splošni razpored prihodkov
n nmnri n
Znesek
1 Davki iz osebnega dohodka in na
dohodek	81,200.000
2	Prometni	davek,	davek	na	premo-
ženje in na dohodek od premoženja 156,670.000
3	Takse	1,950.000
5	Prihodki	po posebnih	predpisih	'	18,530.000
6	Ostali nrihc k	. nih irganov	100.000
— Nelimitnu	21,770.000
' Skupaj prihodki
280,210.000
01	Dejavnost organov DPS	205.901.000
03	Dejavnost DPO	11,078.600
04	Negospodarske investije	1,500.000
08	Socialno skrbstvo	37,839.800
09	Zdravstveno varstvo	214.500
10	Komunalna dejavnost	5,522.700
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	2,192.200
16	Intervencije v gospodarstvu	396.100
17	Obveznosti iz prej. let	—
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	3,295.100
—	Odvodi na posebne račune	12,270.000
	Skupaj odhodki	280,210.000
677.
Na podlagi 36. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), skladno z določbami zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82 in 23/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja družbene kontrole cen
1.	člen
Ta odlok ureja nekatera vprašanja družbene kontrole cen, ki jih je potrebno uskladiti z določbami zveznega zakona.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah se pooblašča, da predpiše ukrepe neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve, za katere je z zakonom določeno, da so v pristojnosti občine.
3.	člen
Če Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jel-š h predpiše ukrep neposredne kontrole cen za vse proizvode in storitve iz 5. člena republiškega zakona o družbeni kontroli cen, mora o tem takoj obvestiti skupščino občine.
4.	člen
Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen, določene z zveznim zakonom za organe za cene opravlja v mejah občinske pristojnosti komite za družbeno planiranje in gospodarstvo.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha z delom občinska skupnost za cene. S tem dnem prevzame komite za družbeno planiranje in gospodarstvo arhiv in drugo dokumentacijo ter drugo premoženje občinske skupnosti za cene.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 1/81) in predpisi izdani na njegovi podlagi.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-3/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 2. aprila 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
678.
Na podlagi 357. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/70), 7., 8., 117., 118. in 125. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 215. člena statuta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 3/83, 10/83) '
sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na svoji skupni seji dne 26. marca 1985 sprejela
ODLOČBO
o ustanovitvi podružnične osnovne šole Mestinje
I
Ustanovi se podružnična osnovna šola Mestinje.
II
Ime ustanovitelja: Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
Ime, pod katerim bo podružnična osnovna šola v Mestinju opravljala svojo dejavnost se glasi: VIO TOZD Osnovna šola Šmarje pri Jelšah n. sol. o. Podružnica Mestinje.
Podružnica Mestinje bo opravljala dejavnost, ki jo posebej opredeljuje zakon o osnovni šoli.
III
Šolski okoliš podružnice Mestinje je okoliš Lem-berg-Mestinje in obsega: Lemberg. Pijovci — del, Pečica — del, Sp. Gabernik — del. Krtinice. Beli potok. Mestinje, Stranje, Topolovec;, Belo od hišne št. 20 navzgor in Preloge od hišne št. 17 navzdol.
IV
Sredstva za tekoče vzdrževanje podružnice na Mestinju zagotavlja VIO TOZD Osnovna šola Šmarje pri Jelšah v okviru razpoložljivih sredstev, ki odgovarja tudi za obveznosti podružnice Mestinje.
V
Za vodjo podružnice v Mestinju se imenuje dosedanji vodja Osnovne šole v Mestinju Maja Strašek.
VI
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 61-1/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 2. aprila 1985.
.	Predsednik
Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r.
VRHNIKA
679.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31(79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na predlog Samoupravne ko-munalno-cestne skupnosti Vrhnika na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Vrhnika
1.	člen
Za območje občine Vrhnika se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financi-
ranje programa sanacije preskrbe z vodo v občini Vrhnika.
2.	člen
Skupna predvidena vrednost programa II. etape sanacije preskrbe z vodo bo znašala 416,000.000 din, sredstva bodo porabljena za naslednje:
1.	zagotovitev gravitacijske oskrbe Borovnice
2.	zagotovitev pitne vode v visokih conah Vrhnike, Borovnice in Dragomerja
3.	izgradnjo cevovoda za oskrbo s tehnološko vodo velikih porabnikov na Vrhniki
4.	priključevanje lokalnih vodovodov v Drenovem griču, Logu in v Dragomerju
5 potrebne večje rekonstrukcije primarnega omrežja
G pričetek izgradnje čistilnih naprav
7.	izgradnjo novega vodnjaka
8.	ureditev dela lokalnih vodovodov
9.	zaščita vodnega vira.
3.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov, navede- . nih v prejšnjem členu znaša 416,000.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 300,000.000 din, z dotacijo Območne vodne skupnosti Ljubljaniea-Sava 83,000.090 din, z delom amortizacije vodovoda
25.000.	000 din in s sredstvi razširjene reprodukcije
8.000.	000 din.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih (5) let, in sicer od 1. 7. 1985 do 39. 8. 1990. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Vrhnika po stopnji 1,5 °/o, od naslednjih osnov:
1.	delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnbga dohodka in nadomestila osebnega dohodka;
2.	občani, ki imajo dohodek od pokojnin;
3.	delovni ljudje, ki samostojno kot glatni ali postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka;
4.	delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot
—	glavni poklic od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu iz dejavnosti v istem letu;
5.	delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, zmanjšanih za davke in prispevke po odbitku, ter pri dohodkih iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške.
Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 5 Vo delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.
i	5.’ člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnine, od pokoj-
nine z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem' delu oziroma na delovni praksi, od pokojnin, s katerimi se plačuje lastna oskrba v domovih upokojencev.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
1.	delavci in občani, ki imajo čiste osebne dohodke iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih in od pokojnin ki ne presegajo višine najnižjega zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom;
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti in so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva oziroma so zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov, če letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 50.000 din na gospodarstvo;
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, katerih kmetije so uvrščene v IV. skupino katastrskih občin in so tudi oproščeni plačevanja davkov od dohodka iz kmetijstva.
6.	člen
Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka, ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 60 % najnižjega OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka.
O zahtevkih občanov, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, bo odločala posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
Komisija pa lahko odloča o oprostitvi plačila samoprispevka tudi tiste zavezance, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 1. odstavka tega člena, če živijo v ogroženih socialno-zdravstvenih razmerah, pri čemer upošteva mnenje centra za socialno delo.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala skladno z dotokom sredstev izključno za izvajanje programa, navedenega v 2. členu tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu.
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja samoupravna komunalno-cestna skupnost — temeljna enota za individualno komunalno rabo.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samopri-snevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje občinska skupščina v soglasju s skupščino Samoupravne komunalno-cestne skupnosti Vrhnika.
8.	člen
Referendum bo v nedeljo, 26. maja 1985 od 6. do 19 ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
9.	člen
Pravico glasovanja imajo vsi občani občine Vrhnika, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči na območju občine Vrhnika, čeprav še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77). Referendum vodi občinska volilna komisija, ki tudi ugotovi rezultate referenduma na območju občine.
Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina občine, če se bo večina vseh upravičencev glasovalcev
na območju občine odločila na referendumu za samoprispevek.
11.	člen
Izid referenduma se objavi, v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je napisano:
»Skupščina občine Vrhnika
Na referendumu, dne 26. maja 1985 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje občine Vrhnika za sofinanciranje II. faze programa sanacije vodo-oskrbe v občini Vrhnika, za dobo petih let, to je Od
1.	7. 1985 -do 30. 6. 1990
—	prihodki skupaj
—	odhodki
—	presežek prihodkov nad odhodki
Presežek je sestavljen iz:
—	presežka od dovoljene porabe
—	presežka izločenega na posebni partiji proračuna
din
128,565.428,45
118,928.075,40
9.637.353.05
8.434.353.05 1,203.000,00
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 9,637.353 din se po zaključnem računu razporedi na:
v — sredstva upravnih organov namenjena za obnovo fasade upravne stavbe v znesku 6,000.000 din — sredstva za modernizacijo dela upravnih organov v znesku 2,434.353 din.
Presežek prihodkov na posebni partiji žiro računa proračuna v. višini 1,203.000 din se prenese v prihodke proračuna za leto 1985 in se lahko porabi za sofinanciranje RTV mreže 550.000 din in za izdelavo prostorskega plana 653.000 din.
glasujem
PROTI	ZA
žig
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo za uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.«
4.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni tega odloka.
5.	člen
del
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
13.	člen
Sredstva za izvedbe referenduma zagotovi občina Vrhnika v proračunu in Samoupravna komunalno-cestna skupnost Vrhnika.
14.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-014-02/82
Vrhnika, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
680.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 201. člena stauta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1984
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1984.
2.	člen
Družbeni dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1984 so naslednji:
Št. 3/11-400-01/85 Vrhnika, dne 1. aprila 1985.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r.
I. PRIHODKI
1.	Davki iz osebnega dohodka in na dohodek
2.	Prometni davki, davki od premoženja in prihodkov od premoženja
3.	Takse
4.	Del odstopljenih denarnih kazni
5.	Lastni prihodki upravnih organov
6.	Prihodki iz preteklega leta
Skupaj prihodki	128,565.428
din
62,025.774
45,436.778
5,277.052
2,324.708
9,337.649
4,163.467
II.	ODHODKI
1.	Sredstva za delo organov DPS	69,517.600
2.	Sredstva za ljudsko obrambo	500.000
3.	Sredstva za spodbujanje razvoja
in intervencije v gospodarstvu	1,454.876
4.	Sredstva prenešena drugim DPS in SIS	23,059.165
5.	Sredstva za družbene dejavnosti ,	2,385.113
6.	Sredstva za krajevne skupnosti	4,502.251
7.	Sredstva za DPO	7,004.436
8.	Sredstva za splošno komunalno porabo	8,467.967
9.	Sredstva za zdravstveno varstvo	51.701
10.	Krediti, vezana in izločena sredstva	1,984.966
Skupaj razporejeni odhodki	118,928.075
681.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Vrhnika za leto 1985
1.	člen
S proračunom občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Vrhnika.
2.	člen
Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 179,809.000 din in so razporejeni v posebnem delu proračuna.
3.	člen
V sredstva rezerv se v letu 1984 izloča 1 % skupnih tekočih proračunskih prihodkov občine Vrhnika, vplačujejo pa se mesečno na poseben žiro račun sredstev rezerv pri Skupščini občine Vrhnika.
4.	člen
Državni organi uporabniki sredstev morajo organizirati opravljanje del in nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom.
Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo dogovorjene zneske, razen, če se s posebnim aktom ne določi drugače.
5.	člen
Upravni organi in drugi uporabniki v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki' so jim dodeljena. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po pogodbah, so dohodek proračuna občine Vrhnika za leto 1985.
6.	člen
Za smotrno in zakonito uporabo sredstev prora-' čuna Skupščine občine Vrhnika sta odgovorna pred-
sednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, kot odredbodajalec ali drug član izvršnega sveta, ki ga ta za to pooblasti in vodja proračuna kot računo-dajalec.
Za smotrno - in zakonito uporabo sredstev, ki so v proračunu odobrena upravnim organom pa odgovarjata predstojnik upravnega organa ali druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec in vodja proračuna kot računodajalec.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska
1,000.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin (1. točka 89. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skup-' nostih).
8.	člen
Občinski komite za družbene dejavnosti in občo upravo izvršuje nadzor finančnega materialnega in računovodskega poslovanja upravnih organov občinskega proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu skupščine občine sprejem morebitnih ukrepov.
Organ iz 1. točke tega člena tudi ugotavlja, kako upravni in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna izvršujejo dogovorjena merila o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter s tem seznanja izvršni svet občine.
9.	člen
V primeru neenakomernega pritoka prihodkov med letom lahko izvršni svet omeji porabo, za izplačilo osebnih dohodkov pa začasno uporablja sredstva rezerv.
10.	člen
Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov, sta sestavni del tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 3/11-400-02/85
Vrhnika, dne 1. aprila 1985.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r.
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1985
Vrsta prihodkov	Znesek din	Glavni namen	Znesek din
A. PRIHODKI 1. Davek iz OD in davek na dohodek	94,433.500	B. RAZPORED PRIHODKOV 1. Sredstva za delo organov DPS	110,085.735
2. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja	60,322.500	2.	Sredstva za ljudsko obrambo 3.	Sredstva prenešena drugim DPS	1,000.000 35,227.887
3. Takse	7,500.000	4. Sredstva za družbene dejavnosti	4,113.590
4. Prihodki po posebnih predpisih	3,000.000	5. Sredstva za krajevne skupnosti	6,708.200
5.	Prihodki upravnih organov 6.	Prenešeno iz preteklega leta	13,350.000 1,203.000	6. Sredstva za družbenopolitične skupnosti in DO	12,109.300
		7.	Sredstva za splošno komunalno rabo 8.	Sredstva za druge splošne družbene potrebe 9.	Krediti, vezana in izležena sredstva	7,813.498 800.060 1,950.790
Skupaj	179,809.000	Skupaj	179,809.000
682.
Na podlagi 6. in 11, člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82, 9/85) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
28.	marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83, 1/84, 12/84 in 23/84) se 5. točka 3. člena spremeni tako, da se glasi:
»5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,«
2.	člen
Drugi odstavek 4. člena se črta.
3.	člen
7.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani
niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč še po dodatni stopnji 13 %>.«
4.	člen
8.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 %>.
Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko, in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstvu, plačujejo davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkazanega za posek, še po dodatni stopnji 20 %>.«
5.	člen
9.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 30 %.«
6.	člen
10.	člen ge spremeni tako, da se glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi
pogoje za odmero davka po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.«
7.	člen
ll/elen se spremeni tako, da se glasi:
»Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišč:
—	na katerih se zasadijo novi vinogradi, za dobo 5 let,
—	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 10 let.
Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogojem, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja kmetijstva v SR Sloveniji oziroma občini Vrhnika, kar
ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi' za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke.«
8.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev.
Davka iz kmetijstva od negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana.
Zneska iz prvega in drugega odstavka tega člena se ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka zvišata s povprečnim količnikom porasta katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.«
9.	člen
13.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dohodkovni cenzusi, opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč se valorizirajo s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.«
10.	člen
14.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva — združenim
kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov oziroma z OZD ali proizvodnjo skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se prizna davčna olajšava.
Davčna olajšava za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovanja oziroma dolžine časa združitve dela in zemljišča zavezanca in sicer se davek zniža:
—	za dalj kot eno leto proizvodnega
sodelovanja	30
—	za dalj kot dve leti proizvodnega
sodelovanja	40
—	za dalj kot tri leta proizvodnega
sodelovanja	50
Zavezanec, ki je upravičen do olajšave, mora predložiti listino iz katere morata biti zlasti razvidna čas proizvodnega sodelovanja, za katerega je združil svoje delo in zemljišče ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča.«
11.	člen
15.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo
sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene oziroma namene, navedene v drugem odstavku 41. člena zakona o davkih občanov, se prizna davčna olajšava, če zavezanec vloži najmanj 50 % katastrskega dohodka
zemljišča, ki ga ima v posesti, vendar najmanj višino zneska, ki ustreza trikratnemu povprečnemu enomesečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja.
Olajšava se prizna v višini 80 “/o odmerjenega davka za dobo 5 let, vendar skupna olajšava ne sme presegati investicijske naložbe, za katero je posebna olajšava priznana.
V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Ce vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke.
Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov in oddajajo tržne viške mleka, živine, pšenice in krompirja, se prizna olajšava največ do 70 "/o odmerjenega davka in sicer:
Najmanjša oddana količina na 1.000 din KD negozdnih zemljišč po katastrskih občinah
	II. skupina k. o.			III. skupina k. o.			IV. skupina k. o.		
mleko v 1	325	260	220	250	200	170	150	120	100
govedo živa teža v kg	46	37	32	36	30	24	22	17	15
pšenica v kg	150	130	120	115	100	90	72	60	54
krompir v kg	625	520	460	480	400	350	300	220	180
znižanje davka znaša	.70 "/o	50 °/o	30 %>	70 %>	50 °/o	30 "/o	70 »/o	50 "/o	30°/»
— navedene olajšave se	prizna ob	letni odmeri		Drugi	odstavek	19. člena	se črta, sedanji		tretji in
davka iz kmetijske dejavnosti	na podlagi	podatkov	iz	četrti odstavek pa		postaneta	drugi in tretji.«		
sklenjenih pogodb za tekoče leto,
—	proračun priznanih olajšav se opravi po podatkih o realizaciji sklenjenih pogodb,
—	podatke za dokončno priznanje olajšav predložijo občinski upravi za družbene prihodke do 15. februarja, pristojne delovne organizacije in kmetijske zadruge.«
12.	člen
1(5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davčna olajšava iz prvega odstavka 15. člena se prizna pod pogojem, da zavezanci obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. O tem ali gre za vlaganje sredstev v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ali ne, izda ugotovitveni akt občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, predloži občinski upravi za družbene prihodke seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, najkasneje do 15 februarja v letu, za katero se, davek odmerja. Seznam vsebuje podatke o zavezancu, parcelno številko, katastrsko kulturo in višino katastrskega dohodka neobdelanega zemljišča.*
13.	člen
V prvem odstavku 18. člena se za besedama »malih hidroelektrarn« doda besedilo: »in drugih alternativnih virov.«
14.	člen
Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi;
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 10°/» letnega odmerjenega davka za vsakega otroka, dokler se šola, vendar otrok ne sme biti starejši od 26 let.
15.	člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna davčna olajšava in sicer:
V«
30 50 70 100
—	za zakup nad 1 do 3 let
—	za zakup nad 3 do 5 let
—	za zakup nad 5 do 7 let
—	za zakup nad 7 let
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na v zakup dano zemljišče.
Zavezanec občinski upravi za družbene prihodke predloži pogodbo o v zakup danem zemljišču.«
16.	člen
21.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava:
—	za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno za čas, dokler ukrep traja — 100 e/e
—	za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano, ali onemogočeno — dokler tako stanje traja — 100 °/o,
—	za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, za dobo trajanja, vendar največ za 5 let — 100 %>,
—	za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija za čas trajanja takih posegov, vendar največ z dobo 5 let — 50 °/o.
Davčna olajšava se prizna od odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča.«
17.	člen
V	zadnji vrsti 1. točke 22. člena se besedilo »v letu, za katero se davek odmerja« nadomesti z besedilom: »v preteklem letu.«
2.	točka se spremeni tako, da se glasi:
-■2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 °/e povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
18.	člen
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
"■Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35 %>.
Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane, pa po stopnji, 45 “/o.
19.	člen
V	prvi alinei prvega odstavka 24. člena se v 7. in 8. vrsti črtajo besede »gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic.«
V	zadnji vrsti druge alinee prvega odstavka se za besedami »vzdrževanje kmetijske mehanizacije« doda besedilo: »in gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic, ki dosegajo več kot 40 %> celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči.«
V	predzadnji vrsti tretje alinee prvega odstavka se za besedo »pedikura« vstavi beseda »kovaštvo«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»S pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 40 °/o letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom.«
20.	člen
25.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo in so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost, se prizna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
za prvo leto 100 %>, za drugo leto 50 Vo in za tretje leto' 25 •/• odmerjenega davka, s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarske dejavnosti v kateri drugi občini, ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega Sena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.«
21.	člen
26.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Dodatno se zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ali občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjša davčna osnova za dobo 5
let, če opravljajo naslednje dejavnosti:							
							•/.
— dejavnosti	iz	i.	alinee	1.	odstavka	24.	
člena do							5
— dejavnosti	iz	2.	alinee	1.	odstavka	24.	
člena do							10
— dejavnosti	iz	3.	alinee	1.	odstavka	24.	
člena do							15
		22. člen					
Za 26. členom	se	doda nov		26.	a člen, ki	se	glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo" izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25 "/o od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice.«
23.	člen
27.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstvj za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za 40 °/o za dobo 5 let, s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20°/o povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.«
24.	člen
Prvi odstavek 27, a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku ter dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 %> povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu;
zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20V* za vsakega dodatnega zaposlenega delavca.«
25.	člen
V 28. členu se doda novi drugi odstavek, ki se
glasi:
»Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organi-
racije združenega dela. Davčna olajšava se prizna
tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.«
26.	člen
V	tretji vrsti prvega odstavka 29. člena se med besedo »hidroelektrarn« in »piko« dodajo besede: »in drugih alternativnih energetskih virov«; v peti vrsti se za besedo »elektrarn« dodajo besede: »in drugih alternativnih virov«.
'	27. člen
Za 29. členom se doda 29. a člen, ki se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v hidroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 30 “/o od odmerjenega davka, s pogojem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kW.«
23. člen
33. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Borcem narodnoosvobodilne vojne se prizna davčna olajšava pod pogoji, navedenimi v 32. členu tega odloka s tem, da znaša davčna olajšava namesto 5 %>, 10%.«
29.	člen
V	prvem odstavku 35. člena se črtajo naslednje besede: ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom.
30.	čien
36.	čien se spremeni tako, da se glasi:
»Davek v pavšalnem le 1 nem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko delavnost v odročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci ter zavezanci, ki opravljajo prevoz oseb z avto-taksijem, če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 57. člena zakona o davkih občanov.«
31.	člen
V	37. členu se doda nov diugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Znesek pavšalnega letnega davka ne sme biti nižji od 5 "/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja s tem, da se pri višini letnega davka upoštevajo priznane davčne olajšave.
Znesek pavšalnega letnega davka iz poklicnih dejavnosti ne sme biti nižji od 2% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
32.	člen
V	1. točki 38. člena se zaradi preuvrslitve iz obdavčitve v oprostitev za besedami: — »knjig, revij in podobno- črta naslednje besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja poste v odročnih planinskih območjih.-
V	zadnjem odstavku 38. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih, od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi.«
33.	člen
39.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 %.
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega pomena plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 10 %.
Zavezanci davka, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %.«
34.	člen
Za 39. členom se dodajo nov} 39. a, 39, b in 39, c členi, ki se glasijo:
»39. a člen
Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka do 40 % za dobo 5 let, s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 % povprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred letom, za katero se odmerja davek.«
39. b člen
Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, razen
zavezancev, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z znižanjem odmerjenega davka in sicer:
—	zavezancem, ki so pričeli opravljati poklicno dejavnost, se odmerjeni davek zniža v prvem letu 190%, v drugem letu 50% in v tretjem letu 25%,
—	zavezancem davka, ki dodatno zaposlijo delavce, se odmerjeni davek zniža po merilih in pogojih, predpisanih v 27. a členu tega odloka,
—	zavezancem, ki imajo učence in študente na delovni praksi, se prizna davčna olajšava, ki znaša 15 % od izplačanih nagrad po pogodbi,
—	zavezancem, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% povprečnega enoletnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu,
—	zavezancem, borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se prizna davčna olajšava v višini 10% letnega pavšalnega zneska davka, ob upoštevanju meril, predpisanih v 33. členu tega odloka.«
39. c člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz pok-Vcnih dejavnosti predpisanih po določbah 39. a in 39. b člena tega odloka, v posameznem letu ne sme presegati 30 % odmerjenega letnega davka. V omejitev se ne všteva 100 % olajšava iz prve alinee in davčna olajšava iz druge alinee prejšnjega člena, ki se nanaša na dodatno zaposlovanje novih delavcev.
35.	člen
V 41. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
«Davka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zavezanci od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik.«
36.	člen
Naslov VII. poglavja se dopolni tako, da- se glasi:
VII.	Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.
37.	člen
42. člen se spremeni tako, da se doda 42. a in 42. b člen tako, da se glasijo:
»42. člen
Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini:
•/.
—	za dohodke iz avtorskih pravic	35
—	za dohodke iz avtorskih pravic, če jih do-
segajo ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost	10
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav	5
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, je za 50 0/c višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.
42. a člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku),- plačujejo zavezanci v naslednji višini:
•/•
—	za dohodke iz avtorskih pravic	20
—	za dohodke iz avtorskih pravic, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost 6
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav	3
—	za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične ali
pravne osebe	20
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, je za 50 %>. višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.
42. b člen
Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh sporazumov.«
38.	člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Če znaša davčna osnova nad	do		Stopnja •/.
	50.000	15
50.000	70.000	25
70.000	100.000	33
100.000	150.000	41
150.000	200.000	48
200.000	300.000	54
300.000		60«
39.	člen
52. člen se spremeni, nato pa se dodata nova 52. a člen in 52. b člen, tako da se glasijo:
»52.. člen
Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost (davčna osnova) po stopnjah:
Osnova nad	do			Stopnja •/»
	1,000.000		0,10
1,000.000	2,000.000		0,20
2,000.000	4.000.000		0,30
4.000.000	6,000.000		0,45
6,000.000	8,000.000		0,65
8,000.000	10,000.000		0,85
10,000.000			1.00
	52. a člen		
Zavezanci davka od premoženja,		ki	so lastniki
oziroma uživalci	stavb in prostorov.	ki	se v sezoni
ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo,			
plačujejo davek	od premoženja glede	na	višino vred-
nosti po naslednjih stopnjah:			
Če znaša vrednost (osnova) dinarjev			Stopnja v "/.
	do 1,000.000		0,20
nad 1,000.000	do 3,000.000		0,50
nad 3,000.000	do 6,000.000		0,80
nad 6,000.000	do 10,000.000		1,10
nad 10,000.000			1,50
	52. b člen		
Zavezanci davka iz premoženja,		ki	so lastniki
oziroma uživalci	poslovnih stavb in	poslovnih pro-	
štorov, plačujejo	davek iz premoženja	glede na vred-	
nost poslovne stavbe ali poslovnega prostora, po na-			
slednjih stopnjah			
Če znaša vrednost (osnova) dinarjev			Stopnja v •/»
	do 1,000.000		0,15
nad 1,000.000	do 2,000.000		0,35
nad 2,000.000	do 3,000.000		0,55
nad 3,000.000	do 4,000.000		0,75
nad 4,000.000	do 5,000.000		1,00
nad 5,000.000			1,25
40.	člen
Za 53. členom se doda novi 53. a člen, ki se glasi:
»Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 dinarjev,
—	za vsak nadaljnji meter dolžine pa še 8.000 dinarjev.
Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se za vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zniža za S0/«. Davka od premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let.
Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebi-
vališče. Napoved je treba vložiti v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Novi zavezanci so dolžni vložiti napoved v 15 dneh po tem, ko'postanejo lastniki plovnega objekta.
Vsebino in obliko davčne napovedi za plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene pri-hoiike.
41.	člen
Za 58. členom se doda nov 58. a člen, ki se glasi: »Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se kot materialni strošek priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene do višine 20 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja.«
42.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje, razen določb 31., 34. in 42. a člena, ki se nanašajo na spremembo stopnje davkov po odbitku in se začenjajo uporabljati osmi dan po objavi, it. 4/1-010-06/85 Vrhnika, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
683.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83 in 71/84), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 15/74, 17/75, 5/76, 19/76, 22/77, 15/81, 13/82, 9/83 in 1/84) se tarifna številka 2 spremeni tako, da se glasi:
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
•A
— od naravnega vina, penečega vina in
vinsko sadnih pijač	6
—	od	medice	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih	alkoholnih	pijač	60
Opomba 1 k tarifni številki 2 se spremeni tako, da se glasi:
Davčna osnova za alkoholne pijače je za samostojne gostince prodajna cena, od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30% od stopenj predpisanih v tej tarifni številki.
Opomba 3 k tarifni številki 2 se črta.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 4/1-010-07/85
Vrhnika, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
684.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih
taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika
1.	člen
V odloku o turistični taksi na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 6/80, 13/82 in 12/84) se prvi odstavek 2. člena spremeni in glasi:
Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine Vrhnika. Takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče:
din
—- za nočitev v hotelih, motelih, gostiščih in zasebnih sobah
—	za domače goste	30
—	za tuje goste	60
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 4/1-010-08/84 Vrhnika, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič L r.
685.
Na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika
1. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja: na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in ha drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem (Vrhnika, Borovnica, Jane-
zora vas, Verd, industrijska cona Verd, industrijska
cona Vrhnika, obrtna cona, Drenov grič. Log, Dragomer, Lukovica, Stara Vrhnika).
2.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč se ne plačuje za stavbno zemljišče, ki se uporablja za namene, ki jih določata 1., 2. in 3. odstavek 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84).
Razen oprostitev iz prvega odstavka tega člena, so oproščeni plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč:
—	občani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč, na njihovo vlogo za Vsako koledarsko leto posebej;
—	najemniki oziroma lastnik stanovanj, če občinski upravni organ ugotovi, da stanovanjski prostori niso primerni za bivanje;
—	občani, ki uveljavljajo plačevanje v skladu z načeli subvencioniranja. Podatke daje pristojnemu upravnemu organu "Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika;
—	občani, ki jih prizadene elementarna nesreča (poplava, povodenj, potres, požar in druge poškodbe objekta).
Oprostitev plačevanja nadomestila se ureja na podlagi vloge občanov.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe:
—	za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali posebnem objektu;
—	za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. Poslovni prostor so tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.
4.	člen
Glede na ugodnosti, ki jih zemljišče nudi uporabnikom, to je opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte na naprave, prometna povezanost, lega zemljišča glede na preskrbo prebivalstva, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, se zazidano stavbno zemljišče razvršča v dve območni coni in sicer:
I.	CONA
—	stavbna zemljišča na območju ožjega centra mesta Vrhnika, ki obsega zazidalni načrt Klis in od tu po Stari cesti in Robovi cesti do ceste Partizanski tabor in do Jelovškove ceste, po stari železniški progi do Iskre ob magistralni cesti do priključka na AC in po levem bregu Ljubljanice do gozdarskega bloka in po Usnjarski cesti do magistralne ceste.
II.	CONA
— Vrhnika — mesto Vrhnika z ožjo okolico
— Borovnica, naselje mestnega značaja Borovnice
— Janezova vas
— Verd
— Verd — industrijska cona
— Vrhnika — industrijska cona
—	obrtna cona
— Drenov grič
— Log
— Dragomer
— Lukovica
— Stara Vrhnika
Višina nadomestila za uporabo stavbnega zem-lišča za m2 zazidanega in nezazidanega zemljišča se določi vsako leto, skladno z ovrednotenim programom in jo s sklepom določi občinska skupščina.
5.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanega stavbnega zemljišča znaša 50 °/o od vrednosti nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča.
6.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka, druge samoupravne organizacije in skupnosti pa iz svojih prihodkov.
7.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu občinski upravni organ pristojen za družbene prihodke.
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
8.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se zbira na računu pri Skladu stavbnih zemljičč.
9.	člen
Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci nadomestila v roku 30 dni po uveljavitvi odloka dati občinskemu upravnemu organu točne podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, kakor tudi podatke o nastalih spremembah pri osnovah za odmero nadomestila.
10.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila, če:
a)	v določenem roku ne prijavi osnove za odmero nadomestila,
b)	prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila.
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
11.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 38/83).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
et. 3/7-010-06/78
Vrhnika, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r.
686.
Na podlagi določila zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in v skladu z dogovorom o izhodiščih za določanje stanarin, komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 28. marca 1985 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o določitvi cen komunalnih storitev
1
V sklepu o določitvi cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 3/85) se besedilo 1. točke pod
»A. Vodarina:	din/m’
— gospodinjstva	24,50
— industrija	32,00
— »Fenolit« — Borovnica nadomesti z besedilom:	25,20-«
»A. Vodarina:	
— gospodinjstva	24,50
— ostali potrošniki	32,00«
2 Ta sklep velja naslednji dan	po objavi v Urad-
nem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1985.
Bt. l/6-sl-40/85
Vrhnika, dne 28. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, inž. 1. r.
ŽALEC
687.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 16/79, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) je Skupščina občine Žalec na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu gospodarske cone Minerva-Ložnica
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt gospodarske cone Mi-nerva-Ložnica.
2.	člen
Zazidalni načrt gospodarske cone Minerva-Ložni-ca (v nadaljnjem besedilu: Načrt Minerva) določa območje gospodarske cone Minerva-Ložnica z varovalnimi zelenimi pasovi ob stanovanjskem območju in ob centralnem odlagališču odpadkov na Ložnici ter vsebuje določbe o:
—	vplivu, povezavi in soodvisnosti gospodarske cone s sosednjimi območji;
—	zasnovi ureditve gospodarske cone;
—	ukrepih za varstvo okolja;
—	potrebnih vodnogospodarskih ureditvah in
—	ureditvi zelenih površin.
Načrt Minerva vsebuje tudi:
—	delitev parcel in tehnične elemente za zako-ličbo,
—	etapnost izgradnje gospodarske cone Minerva-Ložnica,
—	oceno stroškov za izvedbo načrta Minerva ter
—	soglasja: kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec, št. 29-1/85 z dne 8. 2. 1985, občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 22-13/84-8/8-505 z dne
7.	11. 1984, občinskega sekretariata za ljudsko obrambo Skupščine občine Žalec, št. 852/50-84-9 z dne 2, 10. 1984, Elektro Celje, delovne organizacije za distribucijo električne energije Celje TOZD Elektrodistribucija Celje, št. 9-8302/84- ing. Ha/CV z dne 30. 8. 1984 delovne organizacije Komunala Žalec, št. 491/84-T/K z dne 21. 8 1984, Cestnega podjetja Celje, št. 657/1-84/SM ing. ZA z dne 29. 8. 1984, Komunale Celje, št. 891/12-36/84 z dne 3. 9. 1984, vodnogospodarsko mnenj. Območne vodne skupnosti Savinja — Sotla Celje, št. 1587/3-84 z dne 5. 11. 1984, mnenje občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 53-1/84-8/7-6 z dne 17. 12. 1984, mnenje podjetja za ptt promet Celje, St. 2-9/5878/1-84 z dne 18. 7. 1984 in mnenje krajevne skupnosti Žalec, št. 28/85 z dne 18. 1. 1985.
3.	člen
Meja območja gospodarske cone Minerva-Ložnica poteka po naslednjih parcelnih mejah:
Izhodiščna točka meje je na severozahodnem delu gospodarske cone in sicer na južni meji parcele št. 29/3, poteka v premi proti vzhodu v razdalji do 60 m, kjer seka parcelo št. 257. Meja se nadaljuje proti jugovzhodu v razdalji okoli 46 m do ceste parcele št. 1962/4, nato se meja lomi in poteka dalje proti vzhodu, kjer seka cesto — parcelo št. 1962/4 ter južni del parcele št. 270/4 in 270/5. Od tu zavije meja območja proti jugu po vzhodni meji parcele št. 270/5, 270/7, 269/8, 269/9, 266/3 vse do ceste parcele št. 1963. Meja območja poteka dalje proti zahodu, seka južni del parcele št. 266/3 nato zavije proti severu po vzhodni meji parceli št. 264 in delu parcele št. 266/2 v razdalji okoli 18 m. Tu se meja lomi proti severozahodu in poteka v premi, kjer seka južni del parcele it. 266/2 in se nadaljuje po južni meji parceli št. 273/1 (stavbišču) vse do ceste št. 1962/1. Od tu poteka meja območja po vzhodnem robu ceste parceli št. 1962/1 v razdalji okoli 46 m in zavije proti zahodu po južni meji parceli št. 258/2, seka parcelo št. 1960/2 in poteka dalje po južni meji parceli št 27 v razdalji okoli 40 m. Nato zavije
meja proti severu v premi z razdaljo okoli 170 m. Na tej poti seka zahodni del parcele št. 27, 28/1 in 28/2. Tu se meja lomi in zavije proti severozahodu v razdalji okoli 46 m vse do izhodiščne točke, to je do južne meje parcele št. 29/3. Območje gospodarske cone Minerva-Ložnica je v k. o. Žalec. Meja ureditvenega območja je prikazana v katastrski situaciji, v merilu 1 :2880, ki je sestavni del načrta Minerva.
Velikost območja gospodarske cone Minerva-Ložnica je 5,68 ha.
4.	člen
Pogoji za izrabo gospodarske cone Minerva—Ložnica in kvaliteto graditve ali drugega posega:
— Območje gospodarske cone Minerva-Ložni-ca je namenjeno proizvodni dejavnosti delovne organizacije Minerva Žalec. Načrt Minerva upošteva tehnološke zahteve proizvodnega programa in prostorske ureditvene pogoje.
— Geološka zgradba tal omogoča lokacijo gradbenih objektov na vzhodnem delu gospodarske cone Minerva-Ložnica in odprte skladiščne površine na terenu zasutega odlagališča odpadkov.
— Uvozno-izvozna cesta v ograjeno gospodarsko cono Minerva-Ložnica je iz prometno-tehničnih in tehnološkega vidika ter možnosti etapne graditve priključena • na odsek lokalne ceste št. 11 Pirešica — Žalec.
— Severozahodno mejo gospodarske cone Minerva
-Ložnica določa 15,metrski odmik od načrtovane prve etape centralnega odlagališča odpadkov (projekt Smelt Ljubljana); Ob meji gospodarske cone Minerva-Ložnica je obvezna gosta zasaditev drevja.
Načrt zazelenitve gospodarske cone Minerva-Ložnica določa ureditev varovalnih zelenih pasov na meji med gospodarsko cono Minerva-Ložnica in stanovanjskimi objejiti ter ob lokalni cesti št. 11 Pirešica —Žalec.
5.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje gospodarske cone Minerva-Ložnica, arhitektonsko oblikovanje objektov oziroma posego na območju gospodarske cone Minerva-Ložnica:
— Proizvodna hala in skladiščni objekt s pokrito vmesno obratovalno površino mora tvoriti gradbeno celoto z maksimalnim tlorisnim in enotnim višinskim gabaritom;
— Gradbeno črto določa geometrijska ločnica med tereni različnih nosilnosti na zahodu proizvodne hale, odmik od lokalne ceste št 11 Pirešica — Žalec na vzhodu in uvozna manipulacijska ploščad na severu gospodarske cone Minerva-Ložnica.
— Etapnost izgradnje proizvodnih objektov mora potekati od severa proti jugu gospodarske cone Minerva-Ložnica in mora slediti določenemu tlorisnemu gabaritu v smeri vzhod-zahod, višini kapi in slemena ter oblikovanju strešin objektov prve etape izgradnje gospodarske cone Minerva-Ložnica.
— Oblikovanje objektov mora biti enotno — ponavljajoč sistem gradbene konstrukcije, elementov fasad In dvokapnih streh z minimalnim naklonom.
— Ureditev zunanjih deponijskih prostorov mora z etapno gradnjo gospodarske cone Minerva-Ložnica upoštevati osnovni koncept krožne ceste z uvozom in izvozom na prostoru ob vratarnici.
— Objekt za vnetljive snovi mora biti zavarovan z žično mrežo v razdalji od drugih objektov in cest, kot to določa načrt Minerva.
— Funkcionalno območje gospodarske cone Minerva-Ložnica mora biti ograjeno, površine zunaj ograjenega območja so namenjene za parkiranje in zelenice.
6.	člen
Drugi pogoji za izvedbo posegov v gospodarsko cono Minerva-Ložnica:
—	temeljenje po geotehničnem poročilu,
—	prilagoditev zunanjih platojev višine pritličja proizvodne hale,
—	sanacija terena na območju zasutega odlagališča odpadkov, kot to določa načrt Minerva,
—	speljava izcednih vod iz odlagališča odpadkov preko kontrolnega jaška v kanalizacijski odvod-nik Ložnica—Žalec;
—	speljava fekalne vode v kanalizacijski odvod-nik Ložnica—Žalec,
—	speljava zaledne in meteorne vode iz odlagališča odpadkov v odprti obrobni jarek z izlivom v potok Ložnica,
—	pridobivanje tehnološke vode iz obstoječih vodnjakov na gospodarski coni Minerva-Ložnica,
—	zgraditev vodovodnega priključka na javno vodovodno omrežje (cevovod Žalec — rezervoar Plevna),
—	izgradnja hidrantnega omrežja, kot to določa načrt Minerva,
—	elektrifikacija objektov iz obstoječe trafo postaje Minerva,
—	vgraditev transformatorja za potrebe druge etape izgradnje gospodarske cone Minerva-Ložnica — kabliranje obstoječega daljnovoda 20 kV Žalec— Pirešica — kabliranje nizkonapetostnega omrežja iz stare trafo postaje Minerva.
—	preureditev kotlovnice na trdo gorivo,
—	zagotoviti je treba pogoje mnenja podjetja za ptt promet Celje, št.'2-9/5878/1-84 z dne 18. 7. 1884.
Investicijsko tehnična dokumentacija za posamezne objekte mora vsebovati ukrepe za varstvo pred prekomernim hrupom.
7.	člen
Etapnost izvajanja načrta Minerva:
Prva etapa izvajanja načrta Minerva obsega:
—	izgradnjo proizvodne hale • za predelavo poli-vinilklorida, skladiščni objekt in uvozno cesto z delom krožne ceste ter ureditev vzhodnega dela odprtih skladiščnih površin
—	odstranitev objektov opuščene opekarne po načrtu — situaciji rušenja .objektov
—	ureditev cestnega priključka na lokalno cesto št 11 Pirešica — Žalec in parkirišča zunaj ograje
—	zagotovitev prometne signalizacije pri uvozu na centralno odlagališče odpadkov
—	ograditev območja prve etape gospodarske cone Minerva-Ložnica in ureditev zelenic na severu gospodarske cone Minerva-Ložnica
—	izgradnjo vodovodnega priključka na javno vodovodno omrežje
—	izgradnjo odvodnika izcednih vod iz centralnega odlagališča odpadkov v kanalizacijski odvod-nik Ložnica-Žalec
—	izgradnjo interne fekalne kanalizacije preko greznice v kanalizacijski odvodnik Ložnica—Žalec.
Druga etapa izvajanja načrta Minerva obsega:
—izgradnjo proizvodne hale za predelavo polietilena,
—	izgradnjo, energetskih objektov
—	ureditev odprtih skladiščnih površin na zahodnem delu gospodarske cone Minerva-Ložnica, ograje in zelenic
—	odstranitev objektov določenih za rušenje v drugi etapi po načrtu Minerva.
8.	člen
Namembnost zemljišč, ki niso predvidena za izgradnjo in ureditev v prvi etapi, ostane nespremenjena, kot to prikazuje situacija obstoječega stanja rabe prostora z inventarizacijo objektov.
9.	,člen
Za pripravo in komunalno ureditev gospodarske cone Minerva-Ložnica je dolžan poskrbeti upravljalen gospodarske cone Minerva-Ložnica.
Priprava in komunalna ureditev gospodarske cone Minerva-Ložnica obsega:
—	zagotovitev nadomestnih stanovanj stanoval-motraj ograje gospodarske cone Minerva-Lož-
.... in
—	izpolnitev pogojev 5., 6. in 7. člena tega odloka in pogoje soglasij in mnenj iz 2. člena tega odloka.
10.	člen
Investitor in izvajalec načrta Minerva morata posege ,v prostor na območju gospodarske cone Minerva-Ložnica izvajati po načrtu Minerva, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Projektiva, št. 9/84 v septembru 1984 in ki je sestavni del tega odloka.
POPRAVEK
V odloku o davkih občanov občine Sevnica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-536/85 z dne 30. III. 1985 je v prvem odstavku 22. člena pravilna stopnja 32 “/o in ne 34 % kot je bilo napačno natisnjeno.
Uredništvo
VSEBINA
Stran
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
616.	Odlok o vrednosti znamkic solidarnosti	697
617.	Sklep o določitvi organa, ki izdaja soglasje za nado-
mestitev obstoječih kotlov s kotli enake ali večje zmogljivosti za nadaljnjo uporabo tekočih goriv v letu 1985	697
618.	Ugotovitve, priporočila in sklepi za izvajanje varstva
pred požarom	697
619.	Družbeni dogovor o ukrepih in aktivnostih pri uve-
ljavljanju in izvajanju štetja zavarovalne dobe s povečanjem	699
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
620.	Pravilnik o varstvenih ukrepih za delo s snovmi,
ki vsebujejo poliklorirane bifenile, poliklorirane na-ftalene in poliklorirane terfenile	702
621.	Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja	703
622.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 /''T623.^Poročilo o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih x -"‘dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR
Slovenije za leto 1985
706
11. člen
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
Nadzor nad izvajanjem načrta Minerva opravlja za urbanistično inšpekcijo pristojen občinski upravni organ.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-7/84-6
Žalec, dne 27. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek L r.
POPRAVEK
V odloku o uvedbi melioracijskega postopka na območju naselja Zadobrova (Uradni list SRS, Št. 14-754/84) je v drugem odstavku 2. Člena pravilna številka projekta 21/81 iz meseca marca 1981 in ne 614/79, kot je v navedenem predpisu napisano.
Tajnik	•
Skupščine občine Celje
Vlado Kamor L r.
624.	Sklep o prispevni stopnji obveznega združevanja sredstev za vzajemnost	(Ljubljana)	706
625.	Odlok o proračunu	občine Celje	za leto 1985	706
626.	Odlok o prispevku za solidarnostno gradnjo stanovanj
in za delno nadomeščanje stanarine, ki ga bodo plačevali zavezanci v letu 1985 (Celje)	708
627.	Odlok o prispevku iz dohodka za povračilo za go-
spodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, ki ga bodo plačevali udeleženci v letu 1985	708
628.	Odlok o prispevku za kulturo v letu 1985, ki ga pla-
čujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	70f
629.	Odlok o prispevku za zaposlovanje, ki ga za leto
1985 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	709
630.	Odlok o prispevku za požarno varnost, ki ga v letu
1985 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	709
631.	Odlok o prispevku za telesno kulturo v letu 1985, ki
ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	709
sit. Odlok o določitvi prispevka za otroško varstvo v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	709
633. Odlok o prispevku za socialno skrbstvo v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	716
Stran
Stran
635.
639.
640.
641.
642.
643. 644
«47.
648.
649.
652.
633.
656.
657.
Odlok o prispevku xa izobraževanje v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	HO
Odlok o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	719
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od premeta proizvodov In plačil za storitve (Celje)	71 •
Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Celje)	711
Odlok o spremembi odloka o prispevku za obrambo pred točo, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	7U
Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka • komunalnih taksah v občini Celje	711
Odlok o organih, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Celje	712
Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od i. i. 1985 dalje 712 Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 198 5	713
Odlok o davkih občanov (Cerknica)	714
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kočevje)	721
Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Kočevje)	"26
Odlok o občinskih priznavalninah udeležencev NOV (Lačko)	726
Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1*65	72»
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart	731
Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart	736
Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino In o odstotku za Izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Lenart za leto 1985	737
Odlok o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart	737
Odlok o proračunu občine Litija za leto 1985	737
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Litija)	"38
Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Litija)	#	741
Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Litija)	744
Odlok o zazidalnem načrtu Praprošče GS 4/2	(Litija) 745
Odlok s potrditvi zaključnega računa o Izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984	746
Odlok o spremembah ih dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Center)	747
Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil za storitve (Ljubljana Center)	761
Odlok o zaključnem računu preračuna ■bftai Ljubljana Moste-Poije i% leto 1914	761
661. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Poije za
leto 1985	752
662.	Statut Skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-
Rudnik	754
663.	Odlok o spremembah lu dopolnitvah odloka o davkih občanov	(Logatec)	764
664.	Odlok o proračunu	občine Logatec za leto 1985	768
665.	Odlok o spremembi odloka e komunalnih taksah
(Logatec)	769
6CC. Odlok o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto
1985	769
667. Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Slovenska Bistrica)	770
CCS. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah
(Slovenska Bistrica)	775
CCS. Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica Za leto 1985	"76
670.	Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto
1983	e	776
671.	Odlok o davkih občanov	(Slovenske	Konjice)	777
672.	Odlok o nekaterih vprašanjih s področja cen v občini Slovenske Konjice	786
673.	Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko po-
vršino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče	v	občini	Slovenske	Konjice 786
674.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine
Slovenske Konjice	788
675.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in odstotkom zvišanja osebnih dohodkov
v letu 1984 (Slovenske Konjice)	788
676.	Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za
leto 1985	788
C77. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja družbene kontrole cen (Šmarje	pri	Jelšah)	790
678.	Odločba o ustanovitvi podružnične osnovne Šo»e Mestinje (Šmarje pri Jelšah)	790
679.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Vrhnika	7‘JO
680.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1984	792
681.	Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1985	793
682.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika)	791
683.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil za storitve (Vrhnika)	799
684.	Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika	799
•85. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na
območju občine Vrhnika	799
686. Sklep o spremembi sklepa o določitvi cen komunalnih storttev (Vrhnika)	mi
«17. Odlok • zazidalnem načrtu gospodarske cone Minerva—Ločnica (Žalec)	801
—	Popravek odloka o uvedbi melioracijskega postopka
n območju naselja Zadobrova (Celje)	itn
—	Popravek odloka o davkih občanov občine Sevnica 803
Izdaja Caaoplanl zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din, inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec rini po Izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50i00-603-40323 — Oproščeno
prometne** davka po mnenju Bepubllikaga komiteja za Informiranje 6L 421-1/72