239. številka.
V Ljubljani, v soboto, 11. oktobra 1913.
XLV1. leto.
1
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto .,•••*• K 24*—
pol leta........ 12-—
ietrt leta   ••••••   # 6-
MA mesec   • • 2*—
v upravniStvu prejeman: celo leto,  ......  K 22-—
pol leta........ 11 —
četrt leta*....... 5*50
na mesec   • ••«••   » 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova mil ca it. 5 (v pritličja levo,) telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemat nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 26 vin., za dvakrat po 14 vliL, za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovora. Upravniitvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L t d* to je administrativne stvari.
— Posamezna številka velja tO vinarjev. ——■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Karodna tiskarna«* telefon it. 89.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25*—
pol leta .••«•«.   , 13*—
četrt leta.......650
na mesec   .««•••   . 2-30
za Nemčijo: celo leto ...        . • K SO*«-*
za Ameriko in vse druge delete: celo leto .......  K 35.-*
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, UpravnUlvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova nlica st 5, telefon it 89.
Sokol — SO let.
Začetkom tekočega leta je minilo petdeset let, odkar je slovenski Sokol stopil na branik svoje domovine. V dneh najhujšega zatiranja vsakega narodnega gibanja se je dvignil Južni Sokol v dan slovenske zemlje, v beli naši Ljubljani. Zgradil je tu svoj ponosni, nerazrušni Ande-trij — zibel slovenskega Sokolstva!
Z razmahom svojih ponosnih kril, s smelim svojim poletom je začel buditi narod k delu, zavednosti in spoznanju: v sokolski misli, ki je kakor sijajna plamenica zažarela na slovanskem severu in odblesknila na slovanski jug, leži moč, klije rast in temelji bodočnost zdravega in silnega Slovanstva!
Južnega Sokola je zamorilo nasilje tedanjih dni. Toda zdravo seme, vrženo v plodna domača tla, je pognalo nove kali, in dedščino Južnega Sokola je prevzel Ljubljanski Sokol.
Težki časi so dušili mlado življenje. A v dobi trpljenja in borbe se je izpričalo, da je sokolska misel nepremagljiva: Zakopana je globoko v čuvstvovanje in se — čimbolj jo iz-kušajo zamoriti — razploduje sama ob -sebi. Razlila se je preko vsega našega ozemlja, kakor silovit vele-tok, ki mu ne zapre poti nobena zapreka; zakipela je preko naših ozkih mej, zavihtela se je preko oceana, utaborila se je v dušo in srce vsakega zavednega Slovenca, pa bivaj ta kjerkoli; zakaj sokolska misel hoče, da se uresniči beseda, ki veleva: Kdor Slovenec — ta Sokol!
Narodu kaže pot do zmage in mu daje sredstev. In ta pot je delo in ta sredstva so pogum, ki je produkt razvitih telesnih in duševnih sil: samozavesti!
Iz Ljubljanskega Sokola je izšlo vse nase sokolsko življenje in delovanje: Iz njega naši prvi sokolski delavci, iz njega propagatorji sokolske ideje, v njem početek sokolske literature. Tako govori zgodovina!
Narodna zavednost, kakor je veličastno gorela po vsej naši zem-iji, je v njem dobila vir in netivo. Vsi naši narodni borci in vodniki iz dobe narodnega preporoda so bili pripadniki sokolske misli. Tako govori zgodovina!
Kjer je bilo treba manifestirati za čast in pravice naroda, tam je bi! na prvem mestu Sokol kot repre-zentant domoljubja, zavednosti in odločnosti. Plahost je izginila iz src, šibki so se ojačili, značaji utrdili, volja je rodila moč, kranjščina se je umaknila Slovenstvu, padle so pro-vincialne meje, da smo se začutili sinove in hčere ene matere, vsi enakovredni in enakopravni člani enega naroda! Čuvstvo demokratizma je prepojilo vse naše sloje. Tako govori zgodovina!
Tako so bili dani Sokolstvu pogoji za razvoj in napredek, pogoji za pravo sokolsko delo: za telesno, nravstveno, demokraško in narodno vzgojo.
To pravo sokolsko delo pa se je začelo v Ljubljanskem Sokolu, ko je stopil na prizorišče sedanji starosta Ljubljanskega Sokola in načelnik Slovenske Sokolske Zveze, brat dr. Viktor Murnik. Iz Ljubljanskega Sokola se je to pravp sokolsko delo razširilo med vsem slovenskim So-kolstvom. Bratu Murniku so se pridružili vztrajni in zavestni sokolski delavci, ki so bili ali njegovi učenci, ali pa so pili iz prvega vira sokolske misli v matici Sokolstva — v Pragi. Tako govori zgodovina!
Slovensko Sokolstvo se je strnilo v Slovensko Sokolsko Zvezo, ta pa se je razdelila v župe. Tako je organizacija našega Sokolstva, ki je del Slovanske Sokolske Zveze, dovršena formalno in bistveno.
Vztrajno in smotrno sokolsko delo z zgoraj označenimi četverimi nalogami je rodilo slovenskemu Sokolstvu cvetočo dobo: spoznalo je svojo moč in je šlo na mednarodne tekme!
Luksenburg - Turin - Praga!... Srce zakipi Slovencu od ponosa: pred vsem kulturnim svetom je slovensko Sokolstvo slovenskemu imenu priborilo slavo in čast! In sedaj se pripravljajo naši bratje, da poizkusijo svoje moči na letošnji mednarodni tekmi, ki se vrši meseca novembra v Parizu. In v dobi zmagovalnih svojih pohodov slavi slovensko sokolstvo svojo petdesetletnico — z delom slavi, z uspehi venca svoj poljstoletni jubilej!
Zakaj slavje Ljubljanskega Sokola ni le slavje tega Sokola, ampak
je slavje vsega slovenskega Sokolstva. Vsi se radujemo uspehov jubilanta, vsi priznavamo zasluge brata Murnika in ostalih sokolskih delavcev, vsi se zavezujemo današnji dan ob nastopu v novo razdobje, da hočemo zvesto služiti sokolski misli, jo širiti in poglabljati med narodom m svoje zasebno in javno delovanje in življenje uravnati po načelih bistva te misli!
Ta obljuba vsega slovenskega Sokolstva bodi jubilarju naše najlepše sokolsko darilo!
Slovensko Sokolstvo ne išče zase ne dobička, ne slave! Tako veleva ukaz ustanovnika Sokolstva. Ne bili bi Sokoli, ako bi hoteli drugače. Zato pa stoji Sokolstvo danes, kakor je stalo doslej, z vsemi svojimi silami v brambo koristi ljubljene domovine z edinim smotrom in daleč stran od umazane sebičnosti, da služi s svojo idealno vestnostjo edino svojemu narodu — samo sestavni in bistveni njegov del — s tem, da dviga, jači, utrja njegove telesne in duševne sile, hoteč jih zliti v harmonično celoto.
Uspehi slovenskega Sokolstva so dokaz, da velika misel zmaguje vkljub vsem zaprekam. Slovensko Sokolstvo se je dvignilo najviše v dobi, ko je zla volja proti njemu pri-kipela do vrha!
Slovensko Sokolstvo stoji pred teboj, narod slovenski, kot tvoja narodna vojska, ki ji je edini ukaz dviganje neizmernih zakladov, ki jih nosi v sebi tvoja zdrava mladina — tvoja bodočnost — neokužena od narodu tujih in zločestih vplivov.
Sokolstvo je pripravljeno, da predloži vsekdar narodu dokaz in sad svojega dela. S ponosom more kazati na svoje uspehe, samozavestno gleda v bodočnost, ki jo ozarja luč bratstva, enakosti in svobode!...
Ob svoji petdesetletnici stoji slovensko Sokolstvo močno samo v sebi, poživlja pa tebe, narod slovenski, da se spominjaš v tem hipu, kdo je dvigal tvoje sile, kdo ti je vzgajal mladino v duhu narodnem, kdo je ponesel v svet tvoje ime, kdo hoče združitve vseh naših moči, da zraste lepota in veličast našega slovenskega ozemlja in našega slovenskega naroda do veličine in ugleda, ki mu pristoiata spričo   telesnih in
duševnih vrlin v prosvetnem tekmovanju z vsemi kulturnimi narodi!
Ob nepremagljivi, vseosvojujoči sili sokolske misli naj vstane ves slovenski narod k skupnemu delu v korist narodne celokupnosti kot eno samo veliko, jako, zdravo telo! Praznik slovenskega Sokolstva bodi praznik našega bratstva — bodi glasna priča narodne samozavesti! Samo, ker hočemo biti!
_ E. Gangl.
Papež nad cesarjem.
Dunaj, 10. oktobra.
Sarajevski nadškof dr. Stadler je priobčil v dunajski »Reichspost« obširno izjavo o znani konverzijski aferi, ki se je pred kratkim zgodila. Srbkinja Gjurgjinka Pavlović je prestopila pod vtiskom sistematične iz-preobrnjevalne propagande iz pravoslavne v katoliško cerkev. Zgodilo se je to ob aktivni asistenci sarajevskega nadškofa toda proti predpisom takozvanega konverzijskega zakona, naredbe, ki natančno določuje način in formalitete pri menjavi veroizpovedanja. Ta cesarska naredba je bila izdana, da se v deželi, kjer se verska nasprotstva pojavljajo v ostrejši obliki, kakor drugod, onemogočijo spori »za duše«. Povod naredbi je dala pač velikanska nezadovoljnost pravoslavnega in muslimanskega prebivalstva nad nekaj časa silno živahno katoliško propagando. Sedaj se prestop iz enega veroizpovedanja v drugo ne more izvršiti brez vednosti sovernikov konvertita in njegovih prvotnih duhovnih oblasti, tako, da je vsako tajno spreobračanje prepovedano. Kdor smatra, da današnji moderni časi ne trpijo, da se strankarskim in narodnostnim bojem pridruži še križarska vojska religijoznih fanatikov, ta bo stališče bosanske naredbe odobraval.
Nadškof Stadler je eden izmed najhujših cerkvenih fanatikov. On principa religijoznega miru ne odobrava, čuti se vedno voditelja vojskujoče cerkve in ravnal se je po tem tudi v slučaju Pavlović. Pregrešil se ni le proti zakonu (kaznovani so bili potem drugi za njega!), storil je tudi narodni in politični zločin, kajti baš v kritičnem trenutku, ko so
se začeli približevati Srbi in Hrvati k skupnemu delu, ko je ideja narodnega jedinstva pognala prve korenine tudi v Bosni, je treščila njegova bomba verskega fanatizma med katoliške Hrvate in pravoslavne Srbe ter razdejala slogo v novic.
Toda postopanje nadškofa Stad-lerja je več kakor le priložnosten prestopek fanatičnega duhovnika, ki ga skuša dr. Stadler sedaj ublažiti z raznimi zavijanji. Ore za princip je li zakon veljaven za vse, smo H pred njim vsi enaki ali ne. To elementarno načelo moderne države zanika sarajevski nadškof. Po njegovi izjavi je zakon za katolike le v toliko obvezen, v kolikor ne nasprotuje cerkvenemu predpisu! Dr. Stadler je postal moderni glasnik in izvaja-telj sredoveškega načela, da je papež nad cesarjem, cerkev nad državo. On proglaša slovesno, da je dolžan pred Bogom odpovedati pokorščino zakonu, katerega Vatikan ne odobrava. Ideja vesoljnega klerikalizma je tu izražena v lapidarnem stavku, da mora katolik biti bolj po-služen bogu (oziroma njegovemu namestniku papežu), kakor pa človeku — cesarju, ki je zakonodajalec v državi. Stadlerjeva izjava pa nam odkriva tudi košček klerikalne prakse: pove nam, da je rimska kurija označila cesarsko konverzijsko naredbo za tako, ut nedum proban ulk> modo possint (decreta), sed nec tolerari, da ni mogoče na njo ne pristati, niti je trpeti. Kako je kurija prišla do te sodbe? Le, ker jo je nadškof predložil v presojo, kakor predlagajo škofi predpise in zakone države rimskim kardinalom kot zadnji instanci!
• Tu vidimo ono zvezo med celim našim javnim življenjem in rimsko kurijo, politiške, kulturne narodne zadeve naše se v Rimu kontrolirajo in naše klerikalne stranke dobivajo po škofih od tam direktive za svoje delovanje. Ne le država, tudi narodi, ki se dajo voditi od klerikalne politike, izročajo svojo usodo rimskim kongregacijam, odrekajo se pravici samoodločbe in postajajo figure v šahovski igri vatikanske politike. Kadar hoče Vatikan, takrat je dolžan katoličan odpovedati zvestobo in poslušnost državi in cesarju — do tega absurda vedejo klerikalne ideje. Nadškof Stadler je pogumen mož in se je upal jih javno proglasiti. Večina njegovih sobratov le deluje po nje-
LISTEK.
Na begu « Ameriko.
L u i g i C a 1 c o.
S prijateljem sva se menila o rakrani naše dežele, da beže ljudje kar trumoma v Ameriko in to ljudje v najboljših letih, sami zdravi in krepki delavci. Bila sva si oba edina, da bode silni beg naših ljudi v Ameriko v kratkem postal prava katastrofa za našo ubogo kranjsko deželo, ki pošilja dan na dan za razne potrebščine kupe denarja iz dežele, dočim nima prav nič ali prav malo takih pridelkov in izdelkov, za katere bi se stekal denar k nam.
Govorila sva tudi o vzrokih tega, vedno naraščajočega izseljevanja, na kar mi je začel moj prijatelj pripovedovati, kar je pred kratkim časom doživel in slišal v vlaku dolenjske železnice. Prijatelj mi je pravil to-le:
Pred kratkim sem imel opraviti na Dolenjskem v bližini Novega mesta ter sem se z večernim vlakom vračal v Ljubljano. Vlak je bil precej napolnjen, vendar se mi je posrečilo priti v oddelek, kjer je bilo še dosti prostora.
V Trebnjem je vstopilo zopet več ljudi, med njimi tudi nekaj Ame-rikancev, od katerih so se pa razen enega vsi porazgubili po drugih vozovih. V moj voz vstopivši Amerika-nec se je vsedel tik mene in položil svoj kovček k stropu, kjer je bil že kovček meni nasproti sedečega potnika, ki cel čas ni spregovoril niti besede, temveč le mrko gledal v tla.
Novodošlec se je ozrl po meni in drugih sopotnikih. Meni nasproti sedeči potnik mu je moral biti znan, ker ga je dalj časa pozorno gledal, potem pa ogovoril:
»Janez, ali si ali nisi? Meni se prav zdi, da si ti Janez Glavan, moj stari tovariš in prijatelj iz lepih vojaških let, ko sva še skupaj tolkla ko-mis v vojašnici ob Ljubljanici. Ali niso bili to lepi časi pred osmimi leti? Povej mi, če imam prav, zini katero.«
Mrki moj sopotnik je dvignil počasno svoj pogled in potem odgovoril z otožnim glasom:
»Sem Janez Glavan in ti si Martin Burja, stari moj prijatelj, s katerim se nisem videl že dolgih osem let, od kar sva slekla cesarsko suknjo. Res so bili tedaj lepi časi! Čeprav sva imela pri vojakih veliko sitnosti in nadlog, vendar se jih z veseljem spominjam.<t
»Tudi jaz,« omenil je na to Martin Burja. »Res smo včasih silno in živinsko trpeli, a smo vse prenesli, saj smo bili mladi in pravi korenjaki. Ali se še spominjaš tistega napihnjenega korporalčka Bezlaja, ki je imel cel dan odprta svoja usta, iz katerih so bruhala v enomer na nas vsa imena naših domačih živali?«
Moža sta se na to dolgo in široko spominjala svojih predstojnikov, tovarišev in raznih dogodkov iz svoje vojaške službe. Ko sta končno obdelala vse svoje vojaške spomine, je pa moj stari sopotnik vprašal novo-doŠlega prijatelja, kam je namenjen.
Novodošlec je malo vzdihnil, potem pa odgovoril: »Čez veliko lužo in ti?«
»Tudi.«
Moža sta na to dalj časa molčala, zatopljena vsak v svoje misli. Po daljšem molku je pa stari sopotnik Janez Glavan zopet spregovoril:
»Kaj te žene v Ameriko? Kolikor se še spominjam, si mi pri vojakih vedno pripovedoval, da imate doma zelo obsežno kmetijo, ki bode tebi pripadla, ker se je starejši brat že priženil na drugo posestvo in ker sta ostala doma le ti in od tebe dosti mlajša sestra. Ali nisi prevzel domačije?«
Ogovorjencu  se je obraz stem-
nil in dalj časa ni zinil nobene besede.
»Res sem ti to pravil pri vojakih,« začel je slednjič z zamolklim glasom, »in se ti tudi nisem lagal. Naša domačija je veljala za eno najboljših v naši vasi in moj pokojni oče je vedno govoril, da jo bode meni izročil. Zato sem se tudi, ko sem prišel od vojakov, prijel takoj pošteno in z veseljem motike in pluga. Gotovo bi ostal moj pokojni oče tudi mož beseda, če se ne bi k nam priklatil neki hudič . . .«
Pripovedovalec je obmolknil, zaškripal s svojimi zobmi in se zamislil. Še le čez nekaj časa je zopet nadaljeval:
»Naš stari dobri župnik je umrl in dobili smo prav mladega namestnika. Ta se je brigal za vse mogoče stvari, samo za cerkev ne. Komaj se je nekoliko pogrel pri nas, že je zbobnal skupaj dekleta in poklical v življenje Marijino družbo. Namesto da bi dekleta delala, so letala sedaj noč in dan v župnišče in po raznih božjih potih. To mu pa ni zadostovalo. Skoro je sklical skupaj še nas fante in nam povedal, da moramo ustanoviti odsek »Orla«. Ne da bi vedeli, zakaj hoče župnik ustanoviti ta odsek, se je večina naših fantov udala pritisku mladega župnika in tako tudi jaz. Župnik nam je naročil
orlovsko opravo. Sedaj smo morali hoditi noč na noč v šolo, da smo se malo zvirali, potem pa pili in pili doma in drugod. Nekaj časa se mi je to zapravljivo početje kot mlademu fantu zelo dopadlo, sčasoma sem pa začel spregledovati, da je tako potratno življenje pač dobro za spočite duhovne, ne pa tudi za kmečkega človeka, ki se čez dan že dosti pri delu stelovadi in ki naj ponoči počiva, da bo drugi dan zopet dober za delo. Sklenil sem izstopiti, a sem s svojim sklepom dolgo odlašal, ker sem videl, da so moji starši vsi vneti za mladega župnika in njegovo delovanje. Dobro leto bode od tega, ko sem vendar izvršil svoj sklep .. .«
Pripovedovalec je zopet utihnil in zopet se je slišalo škripanje njegovih krepkih zob. Tudi njegov sopotnik je molčal in pokojno čakal, da bode njegov prijatelj nadaljeval.
»Na drugem koncu naše vasi je Zemljanova hiša, trdna kakor naša. Kar čez noč je postala domača Mici-ka velika. Bila je pridna in delavna, da daleč okrog ni imela vrstnice. Govorila sva večkrat in se začela rada gledati. Toda najino znanje je bilo brez greha. Na zahtevo župnika je morala pristopiti k Marijini družbi. Tam se je pa sčasoma sprevrgla in vsa spremenila. Bila je v družbi najsvetejša in ljudje  so si začeli šepe-
govih besedah. Kam bi prišla država, ko bi bili vsi avstrijski škofi tako pogumni kakor je sarajevski? Papež ni zavrgel le bosansko konverzijsko naredbo, proklel je tudi avstrijske zakone, ki garantirajo versko svobodo in odpravljajo verske privilegije. Klerikalizem se v tem slučaju ne upa odkrito povedati to, kar je danes napisal dr. Stadler, toda ako združi jutri v svojih rokah še več politične moči, potem je mogoče, rda nam kaka škofovska sinoda še enkrat zakliče: cesarski verski zakoni so prazni in pri svoji vesti si katoliško ljudstvo dolžno, da ubogaš papeža in odpoveš cesarju poslušnost.
Nevarnost klerikalizma se ni nikjer tako karakteristično pokazala, kakor v Stadlerjevih besedah. In nikjer na svetu bi morda ne bilo mogoče, da se zgodi to, kar se bo pri nas zgodilo: da bo uporni škof kot Ni. VeL tajni svetnik še nadalje nemoteno organiziral cerkev proti državi. Avstrija je danes pod vplivom vesoljnega klerikalizma, slaba je, izmučena: le narodi, ki se pravočasno uprejo pogubni nevarnosti bodo rešili njo in sebe. Kdor je privezan na Stol sv. Petra, ta ne more korakati v eni vrsti z velikimi žilavimi in delavnimi narodi modernega časa.
Kranjski deželni zbor.
(Nadaljevanje seje dne 10. oktobra ob 4. popoldne.)
Seja se je pričela ob štirih deset ininut. Nadaljevala se je
Razprava o priklopitvi Spodnje
Šiške.
Dež. glavar: Besedo ima posl. dr. Novak.
Posl. dr. Novak : Kakor mestna občina, tako se tudi šišenska občina brani nasilne inkorporacije. Po poročilu dež. odbora bi človek mislil, da so za priklopitev merodajni zgolj oportunitetni razlogi. Toda teh opor-tunitetnih razlogov ne priznava ne Šiška, ne Ljubljana. Obč. zastop v Sp. Šiški je razposlal hišnim posestnikom in drugim povpraševalne pole glede inkorporacije. Na teh vpra-ševalnih polah se je za inkorporaci-jo izreklo samo 20, vsi drugi pa proti. In vender šteje Šiška 4903 prebivalce in 271 hiš. Od vseh hišnih posestnikov je za priklopitev kakih 5 ali 6, med temi pa so tudi tisti 4, ki so izprožili vprašanje združitve Šiške z Ljubljano. — Govornik je na to poudarjal, da se narodno-napredna stranka načeloma upira inkorporaci-ji, prav tako kakor veleposestniki, zategadelj, ker je nasprotna vsaki združitvi, ako v to izrecno ne privole prizaideti faktorji — to je prizadete občine.
Dr. Novak je nadalje pobijal utemeljevanje in upravičenje inkorporacije s strani deželnega odbora. Dokazoval je, da Spodnja Šiška v slučaju inkorporacije ne bo čisto nič na boljšem, ne v kulturnem, ne v gospodarskem oziru. Predloga pa je tudi v drugem oziru slaba in po-mankljiva. S to predlogo se hoče spremeniti tudi ljubljanski mestni volilni okraj, odnosno ustvariti nov volilni okraj, kar pa je nedopustno. Po § 70. in 2. obč. reda lahko občina Sp. Šiška zahteva, da pridrži svoje premoženje. Sp. Šiška bi torej dobila ime mesta Ljubljane in koristi, ki jih nudi Ljubljana svojim ob-činarjem, pridržala pa bi svoje imetje.  Nastale bi torej razmere, ki
bi ne bile na korist ne tej ne oni občini. Uvaževati pa je tudi, da s to predlogo ostane nerešeno vprašanje občinskega zastopstva. Ali naj Šiško zastopa občinski odbor ljubljanski, ali Ljubljano šišenski, to vprašanje je ostalo odprto. In vendar bi se morala tudi ta stvar preje rešiti.
Govornik je končno izjavil, da bo glasoval proti predlogi.
Na izvajanja dr. Novaka je reagiral dež. odbornik dr. Pegan, a s tako šepavimi razlogi, da se jih ne izplača navajati.
Na to je govoril posl. dr. Trii-Ier, ki je med drugim izjavil:
Naglašam, da se nas napačno razume, ako se misli da smo nasprotniki pametnega arondiranja našega mesta. Vemo, da čaka tudi ostale okoliške občine kakor Vič itd. pri-klopljenje k Ljubljani. Nasprotujemo, da se priklopljenje izvrši na vrat na nos in v tako neugodnem času. Zato pravim: Ako bi se naročilo dež. odboru, naj študira to vprašanje in je prouči, bi morda tudi mi glasovali za predlogo. Pogrešamo v predlogi tudi pravično ureditev užitninskega vprašanja.
V tem vprašanju vladajo že sedaj prave anomalije v Ljubljani, s priklcpitvijo pa se ta anomalija še poveča, ker se glede Šiške glede vžitnine nič ni določilo in odločilo. Proti priklopitvi govore pa tudi javnopravni razlogi, ki jih je navedel že posl. dr. Tavčar. In ti razlogi so taki, da jih bo morala uvaževati tudi visoka vlada.
Na to je govoril dr. Lampe v maniri, ki mu je že prešla v meso in kri. Klobasal je o vse mogočem, napadal in grizel, kakor po navadi. Pogreval je bajko o liberalnem grošu in klerikalnem knofu, o pečenih piškah in obstreljenih vrabcih, omenjal, da je pravkar dobil obvestilo, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo mestne občine v zadevi električne centrale na Ljubljanici, sploh govoril o vsem, samo ne o priklopitvi Šiške k Ljubljani. Napredni poslanci so sicer opozarjali dež. glavarja, da naj vendar govornika opominja, naj govori k stvari, toda g. dež. glavar se je delal, kakor da bi bil gluh, dočim je napredne poslance neprestano opominjal, ako si je kateri upal le usta odpreti in reagirati na Lampetove provokacije.
Za Lampetom je govoril dež. predsednik baron S c h w a r z , ki je izjavil, da vlada o inkorporaciji ne more precizirati svojega stališča, ker poizvedbe v tej stvari še niso končane, obljublja pa, da bo vlada uvaževala vse pro in kontra razloge in pravično in nepristransko razsodila.
Posl. dr. Tavčar je izrazil željo, da se pri glasovanju konstatuje razmerje glasov, na kar so napredni poslanci zapustili zbornico.
Dež. glavar dr. Š u s t e r š i č je pred glasovanjem izjavil, da po njegovem mnenju za predlog ustavnega in občinskega odseka glede Šiške ni treba kvalificirane večine. Na to je odredil poimensko glisovanje. Sprejet je bil ta-le predlog:
1. Občina Spodnja Šiška se na podstavi § 1 b obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano združi z mestno občino ljubljansko in priklopi kolodvorskemu okraju.
2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Najvišje potrjenje.
3. Pred izposlovanjem Najvišjega potrjenja naj deželni odbor vpra-
ša c. kr. deželno vlado v Ljubljani, ako iz javnih ozirov ne ugovarja združitvi.
Za predlog je glasovalo 26 klerikalcev z dež. glavarjem vred, proti pa vseh 11 Nemcev. Absentirali so se bili vsi napredni poslanci in dr. Vinko Gregorič, odsoten pa je bil škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Ko je bila predloga sprejeta, so klerikalci pozabili — ploskati, menda zato, ker se zavedajo, da za sedaj še ne bo nič z inkorporacijo.
Razni sklepi.
Posl. Demšar poroča v imenu ustavnega in občinskega odseka o poročilu deželnega odbora zaradi razdružitve krajevne * občine Selca in ustanovitve samostojne občine Cešnjica in predlaga: Visoki deželni zbor sklerii: 1. Krajevna občina Selca se razdruži tako, da se iz nje izločijo davčne občine Dražgoše, Studeno, Sv. Križ in Sv. Nikolaj in se iz njih ustanovi samostojna občina Cešnjica. 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Najvišje potrjenje. — Se sprejme.
Posl. Ravnikar poroča o poročilu deželnega odbora glede odobritve sklepa občinskega sveta ljubljanskega radi brezplačne prepustitve poslopij c. kr. državne obrtne šole v last c. kr. erar ju in predlaga: Visoka zbornica skleni: 1. Sklep občinskega sveta ljubljanskega z dn^ 6 maja 1913, s katerim odstopa mestna občina ljubljanska svoje zemljišče vlož. št. 86, kat. obč. Krakovo v zemljiški knjigi deželne sodnije ljubljanske, obstoječe iz stavbne parcele št. 85 (obrtna šola), brezplačno v polno, neomejeno in nepreklicno last c. kr. erarju, se ustavno odobri.
2. Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Najvišje potrjenje. — Se sprejme.
Posl. Demšar poroča o načrtu zakona, s katerim se za zdravišče Bled deloma izpreminja zakon z dne 1. avgusta 1907, dež. zak. št. 29 in ustanavljajo posebna določila in predlaga: Visoka zbornica izvoli priloženemu zakonskemu načrtu ustavno pritrditi.
K tej točki je govoril še posl. P i b e r , na kar je bil predlog sprejet.
Dr. Pegan je poročal o načrtu zakona, s katerim se razveljavlja § 33. ubožnega zakona z dne 28. avgusta 1883, dež. zak. št. 17, ki nalaga županstvom dolžnost, plodonosno nalagati vse dohodke ubožnegazakla-da, izvzemši za takojšnjo razdelitev izrecno odmenjene prostovoljne darove in volila, ali z nabiranjem dobljene novce in globe do najvišjega zneska 40 K, in predlaga, naj se zakonski načrt sprejme. — Se je sprejelo.
Posl. Jaklič je poročal v imenu dež. odbora o dopolnitvi sklepa deželnega zbora z dne 16. februarja 1912 glede razdružitve krajevne občine Sv. Gregor in ustanovitve nove občine Dvorska vas ter predlagal: Visoki deželni zbor skleni: 1. Krajevna občina Sv. Gregor se razdruži tako, da se iz nje izločita davčni občini Dvorska vas in Dolenje Pod-poljane in ustanovita kot samostojna krajevna občina Dvorska vas. — Predlog se je sprejel.
Kanalske pristojbine v Ljubljani.
O zakonskem načrtu glede pobiranja kanalske pristojbine v Ljubljani je poročal posl. J a r c, ki je z nemalimi spremembami predlagal sprejem načrta v obliki, kakor ga je sklenil obč. svet ljubljanski.
K predmetu je govoril še posl. dr. N o v a k , ki je nasvetoval, naj se oproste pristojbin stavbe, ki odgo-vaijajo zakonu z dne 22. decembra 1910 in stavil tozadevni dodatni predlog.
Zakonska načrt je bil na to sprejet z vsemi dodatnimi predlogi.
O povišanju gostaščine v Ljubljani.
O zakonskem predlogu glede zvišanja gostaščine v Ljubljani ie referiral posl. J a r c. Predlagal je naj se načrt vrne dež. odboru, da dobi še neka baje potrebna pojasnila od ljubljanske mestne občine.
Proti temu predlogu je govoril pos!. dr. T a v č a r. Naglašal je, da mestna občina nujno potrebuje ona denarna sredstva, ki jih ji naj da povišanje gostaščine, in sicer za tekoče potrebščine ter predlagal, naj bi se zakonski načrt glede gostaščine vzel takoj v pretres in odobril.
K predmetu je govoril še dr. V. Gregorič, ki se je zavzemal za predlog poročevalca Jarca. Sprejet je bii odsekov predlog.
Tajna seja. — Personalne zadeve.
Dež. glavar odredi na to tajno sejo.
Dež. računski svetnik Henrik L i n d t n e r se je pomaknil v višji razred, se imenoval definitivno za predstojnika knjigovodstva ter dobil naslov deželni knjigovodja. — Dež. stavb, risar Jakob Kralj se je ime-novai za def. stavbnega oficijala v VII. plač. razredu deželnih uradnikov. — Jožefi Vrisk se dovoli mesečna podpora 50 K. — Uršuli Z a -n o š k a r se je miloščina podaljšala. — Prošnje Helene Š e 1 k o za vdovsko pokojnino se je odklonila.
Prošnje: 1. Nadpaznika v pri-silnici Antona Osterc za zvišanje pokojnine, 2. revidenta pri nadzorni-štvu deželnih naklad Viljema Horvata za pomaknitev v višjo plačilno stopnjo, 3. revidenta pri nadz. dež. naklad Antona Zajca za pomaknitev v višjo plačilno stopnjo, 4. blagajnika pri nadz. dež. naklad Ivana Fem-ca za pomaknitev v višjo plačilno stopnjo, 5. vpokojenega cestarja Jakoba Pajka za 'zvišanje pokojnine, 6. vdove ^po pazniku Antonu Štrukelj Ane Štrukelj za posmrtno četrt so se odstopile deželnemu odboru v rešitev.
Ravnotako so se odkazale dež. odboru v rešitev prošnje vdove Uršule Kristan, vdove Marije Ahčin, vdove Ane Oblak, vdove Marije Vrančić, vdove Marije Pečenik za zvišanje vdovske pokojnine in pa prošnja bivšega deželnega cestarja Franca Krašovca. — Prošnja kurata v prisilni delavnici V. Šega radi vnokojitve se je odstopila dež. odboru z naročilom, da se ima pri morebitni vpokojitvi kurata glede višine pokojnine držati določil službene pragmatike.
Pesi. P i b e r je poročal k poročilu deželnega odbora o potrebi si-stemiziranja nekaterih službenih mest in predlagal: 1. Za pregledovanje in nadzorovanje občin ter za neposredno poučevanje županov se usranovi poseben revizorski urad, ki naj obsega eno konceptno moč, tri pisarniške uradnike in po potrebi eno ali dve pomožne moči. Imenovanje teli moči je prepuščeno deželnemu odboru, ki se tudi pooblašča, da dotičnemu osobiu določi službene prejemke v okviru pravilnika, ki ga je dežeini zbor določil v seji dne 16. januarja 1909. 2. Imenovanje enega uradnika  VI. in   dveh uradnikov
VIII. plačilnega razreda v konkretal-nem statusu deželnega knjigovodstva, deželne blagajne in upravitelj-stva deželnih dobrodelnih zavodov nad v deželnozborski seji z dne 16. januarja 1909 ustanovljeno število službenih mest se odobruje. 3. Pri deželnem pomožnem uradu ustanove se v sviho pridelitve pisarniških uradnikov knjigovodstvu in upravi-teljstvu deželnih dobrodelnih zavodov štiri nova mesta, ki naj se upoštevajoč vsakokratne razmere in potrebe uvrste v VIII., VII. ali VI. plačilni razred. Dalje se ustanovita v enako svrho dve novi mesti prakti-kantov rri deželnem pomožnem uradu. 4. V deželnem muzeju se ustanovita; a) eno mesto v VII. plačilnem razreau; naslov in delokrog določi dežeini odbor, b) pisarniško službeno mesto. Deželni odbor se pooblašča da sme ti zaupni mesti popolniti po svoii previdnosti tudi brez razpisa in zadnje omenjeno mesto uvrstiti v primerni plačilni razred. 5. Pragmatično se določi, da vpokojena deželna uradnica v slučaju možitve zgubi pravico do pokojnine. Se je sprejelo.
D e ž. g 1 a v a r je na to zopet otvoril javno sejo.
Strežniška šola v Ljubljani.
O ustanovitvi stalne strežniške šole v Ljubljani je poročal posl. dr. Gregorič in predlagal: Deželnemu odboru se naroča, da pripravi vs3 potrebno za ustanovitev strežniške šole v deželni bolnici v Ljubljani v smislu dopisa c. kr. deželne vlade z dne 26. marca 1913, št. 7039 in dopisa z dne 23. septembra 1913, št. 2721/pr. in izposluje primerne prispevke tudi drugih prizadetih faktorjev.
K stvari sta govorila baron Sclnvarz in dr. Zajec. Predlog je bil sprejet.
Rešitev prošenj.
Prošnja podpornega društva za dijake na realki v Idriji za denarno podporo se je odstopila dež. odboru v primerno rešitev.
Prošnja društva »Angelj varuh« v Spodnji Šiški za stalno podporo se je odstopila dež. odboru z naroČilom, da ustavi vsako leto primerno vsoto v proračun kot stalno podporo društva »Angel varuh-.
O prošnji muzejskega društva za sanacijo gmotnega stanja in zvišanje letne podpore se je sklenilo, da se dež. odbor pooblašča, naj za primerno ceno nakupi od muzejskega društva dež. muzeju ponuđene znanstvene knjige in da ustavi v proračun primerno vsoto za vsakoletni nakup knjig, katere dobiva društvo v zameno.
Prošnja županstva v Spodnji Šiški za denarno podporo in prispevek k zgradbi kanalov ob Celovški cesti je bila odklonjena.
Prošnja slovenskega delavskega stavbnega društva v Ljubljani za dovolitev podpore se odstopi deželnemu odboru in priporoča v primerno rešitev iz kredita za obrtno zadružništvo.
Prošnja g. župnika Kleindiensta v Begunjah za podporo, oziroma brezobrestno posojilo v svrho izpo-poinitve ribogojnih naprav se je odstopila in priporočila deželnemu odboru v primerno rešitev; obenem se je naročilo deželnemu odboru a) da. posveča posebno pozornost ribarstvu kot važni panogi kmetijstva, b) da ustavi primeren prispevek v preračun za leto 1914, c) da izdela in
tati, da jo bode postavil župnik za vodnico, ker jo najrajše vidi. Prosil in rotil sem jo, da naj zapusti Marijino družbo, a ona me je vsa pod vplivom mladega župnika osorno zavrnila ... V sveti jezi nad svojim dekletom sem pobral orlovske cu-fcrje, jih zanesel v župnišče ter jih vrgel pred župnika rekoč, da izstopim. Župnik je bil tedaj od same jeze ves zelen in mi zagrozil, da bom še bridko obžaloval svoj nepremišljeni korak.«
Mladi mož je škripaje z zobmi ^opet za nekaj časa prenehal svojo povest, potem pa zopet začel:
»Lanska zima je bila huda. Moj oče se je prehladih Kmalu mu je bilo tako hudo, da se je moral vleči. Poklicali so župnika, ki je ostal dolgo pri očetu, potem pa še večkrat prišel. Ko sem nekega dne moral v dve uri oddaljeni gozd, je bil župnik zopet pri očetu in ga nagovoril, da naj napravi poslednjo voljo. Ker Je bil oče pripravljen, poklical je župnik takoj tri priče, da Je pred njimi in v župnikovi navzočnosti izrekel svojo oporoko. In v ti oporoki je moj pokojni oče snedel svojo besedo, ker je posestvo zapustil moji pobožni sestri, volil veliko za cerkev in maše, mene pa odpravil z neznatno od-pravščino 2000 K. To je bilo prvo maslo* ki mi le je zviarH ta hudič, ka-
teremu bi najrajši razklal njegovo hudobno butico. Moj oče je skoro na to sklenil. Ko sem po njegovi smrti zvedel za oporoko, sem klel in klel ter letal okrog sodišča in doktorjev, da dosežem svojo pravico. To bi bil vkolikor toliko tudi dosegel, če ne bi bila prišla vmes neka nova hudobija . . .
Mož je zaškrtal z zobmi, nekaj trenotkov molčal in potem zopet spregovoril:
»Ko sem letal okrog sodišča in doktorjev, mislil sem vedno na Zem-ljanovo Miciko. Čeprav se me je izogibala, nisem je mogel pozabiti in posebno v dolgih nočeh mi je bila njena podoba vedno pred očmi. Tedaj so pa naenkrat ljudje začeli govoriti, da Micika ni prav zdrava. In res je postala silno bleda, da se mi je revica smilila v dno duše in da sem ponoči — še danes me je tega sram — večkrat radi nje jokal kot otrok. Naenkrat so pa ljudje tudi uganili vzrok njenega bolehanja. Začeli so govoriti o obiskih v župnišču in usodepolnih posledicah teh obiskov. Kaj ti bodem dalje razkladal, kaj so vse ljudje govorili. Zame prebridka resnica je, da Micika danes ziblje in da jaz pri tem nisem nič prizadet. To drugo maslo mi je pristudilo domači kraj in mi tudi vzelo veselje do pravdama s sestro.  S poslednjo sem se
prav slabo za se poravnal, preskrbel si potni list v Ameriko in se od doma odpravil čez veliko lužo, od koder se ne bodem nikdar več vrnil. To je moja žalostna zgodovina. Sedaj pa povej Še ti Janez, kaj podi tebe iz domače grude?«
Ogovorjeni Janez Glavan je nekaj časa zrl srepo v tla, potem pa začel pripovedovati:
»Tebe žene od doma hudobija strupenega duhovnika, mene pa tudi in je moja povest precej podobna tvoji. Dve leti po vrnitvi od vojakov sem prevzel po očetu domačijo, ki so jo šteli med najboljše daleč okrog. Prevzeti sem pa moral tudi silna bremena, ker mi je oče pri izročitvi naprtal prav občuten vžitek in ker je izgovoril mojim bratom in sestram prav velike odpravke. Da bodem mogel shajati, moral sem gledati, da dobim k hiši prav petično nevesto. To sem tudi našel v svoji sedanji ženi, ki je prinesla k hiši kup tisočakov, a tudi lep kup pretirane pobožnosti. Komaj se je dobro ugne-zdila pri hiši, čepela je ves svoj prosti čas v župnišču in kaplaniji ali sta pa posedala pri nas župnik in kaplan. Ker so bili v župni vasi vsi trgovci in gostilničarji napredni, ustanovila sta duhovnika konsumno društvo, da jim odžreta kruh in jih sestradata, poleg tega društva pa še posojilnico.
Obema zavodoma je bil duša naš kaplan, po čegar volji sem na zahtevo svoje žene moral še jaz pristopiti k obema zavodoma in to Še celo kot eden prvih odbornikov, čeprav o celi stvari nisem nič razumel, kakor tudi moii tovariši ne. Kako je kaplan gospodaril pri obeh zavodih, ti ne bom podrobneje opisaval — samo toliko ti povem, da je v par letih v obeh zavodih stvar tako zavozil, da so bili sami dolgovi, imetja pa nič. Povrh je pa še za drag denar sezidal velikansko hišo, katero je krstil za »Društveni dom,« in ki je žrla venomer denar, donašala pa nič. Iz posojilnice je posojal denar, kar na slepo, za poroke pa jemal kar nas odbornike, češ da je to tako samo radi lepšega. Tudi mene je ta vrag vjel, da sem se večkrat podpisal za poroka .. . videl sem pa na zadolžnicah tudi podpise mojega imena, ki jih ni zapisala moja okorna roka. Premotil me je res sam vrag, da sem se utak-nil v to reč, ker bi mi sicer ne bilo treba iti od doma . . .«
Mož je za nekaj časa utihnil, gledal srepo v tla, potem pa zopet nadaljeval:
»Kaj bi ti to na dolgo in široko pravil. Moj zakon je ostal hvala bogu brez otrok. Krivde najbrž ne bo iskati pri meni, ker sem imel pomočnika v osebi mladega kaplana. Pred
več meseci sem ga zalotil in tedaj sem mu prerahljal tako njegove kosti, da je moral tri dolge tedne ležati. Vendar me ni ovadil in tudi moja žena je molčala kot grob. Med tem, ko je kaplan ležal, sem pa prišel na čudne stvari pri posojilnici in v kon-sumnem društvu, ker sem spoznal, da smo prezadolženi čez glavo. Ker sem bil na vse strani porok, sem takoj vedel, da sem berač. Ker na mojem posestvu ni bilo skoro nič vknji-ženega, izposloval sem si v mestu večje posojilo, katero sem prejel danes izplačano in ki naj mi služi za potne stroške in prve potrebe v Ameriki. Da grem v Ameriko, nisem nikomur povedal in še manj, da se ne bodem nikdar vrnil. Če imam biti po zaslugi duhovnega kramarja berač, sem rajši berač v Ameriki, kot pa doma. Iz tega lahko, ljubi Martin, posnameš, da je tudi mene pognal v Ameriko duhovnik, ki je zgrešil svoj poklic in zavrgel prve dolžnosti svojega stanu . . . Upam, da bodem v Ameriki imel mir pred temi vragi, doma naj pa žena gospodari naprej s kaplanom, kakor ve in zna.«
Mož je obmolknil. Njegov prijatelj na njegovo povest tudi ni nič odgovoril. Na dolenjskem kolodvoru sta oba Amerikanca zadela na rame svoja težka kovčka in izstopila.
predloži načrt novega ribarskega zakona.
Prošnja občinskega urada Križe pri Tržiču za odpis prispevka interesentov pri uravnavanju Tržiške Bistrice v znesku 3954 K 46 v se je odstopila deželnemu odboru.
Prošnja »Glasbene Matice« za letno podporo se je odstopila deželnemu odboru z naročilom, da se prizadeva glasbena zavoda »Glasbene Matice« in društva »Ljubljana« združiti v enoten zavod, ki bi odgovarjal vsem obstoječim tozadevnim potrebam in da postavi, upoštevaje dosedaj vložene prošnje primerno vsoto v proračun za leto 1914.
K temu predmetu je govoril posl. Reisner, ki je naglašal, da je svoj predlog glede podpore > Glasb. Matice« svoječasno umaknil, ker je proračunski referent dr. Krek izjavil, da se bo itak prošnja ^Glasb. Matice« ugodnejše rešila, kakor predlaga on. Sedaj pa se je prepričal, da je prošnja ostala pravzaprav nerešena, zato predlaga, da se dovoli »Glasb. Matici« podpora 5500 K. Predlog je bil odklonjen.
Prošnji nemške Mense academi-ce na Dunaju za podporo se je odstopila dež. odboru v blagohotno re-
Šitev.
Prošnji »Filharmoničnega društva« v Ljubljani za podporo se je odstopila dež. od.boru v blagohotno rešitev. (Dr. Triller: Pri »Glasbeni Matici« pa ni bilo blagohotno-sti!)
Prošnja strokovnih učiteljev na meščanski šoli v Krškem, naj se pro-vizorična službena leta vštejejo pri odmeri pokojnine se je zavrnila, češ, da mora meščanske učiteljske moči plačevati okraj. Poslanec G a n g 1, je predlagal, naj se prošnji ugodi, toda ta predlog je propadel.
O nujnih predlogih.
O nujnem predlogu posl. R i b -n i k a r j a glede ustanovitve živinske zavarovalnice je poročal v imenu kmet. odseka posl. Jos. Lenarčič, ki je obširno razmotrival to vprašanje in končno predlagal, naj se Ribnikarjev predlog izroči deželnemu odboru z naročilom, da naj že v bodočem zasedanju stavi dež. zboru glede živinske zavarovalnice primerne nasvete.
K predmetu je govoril poslanec Perhavec. Poročevalec se pridruži njegovim izvajanjem. Odsekov predlog je bil sprejet.
Nujni predlog poslanca I. Pibra in tovarišev radi nezadostnega ogra-jenja železniških prog ob skupnih pašnikih se je sprejel in se poživlja železniško ministrstvo, naj odredi, da se železnična proga, kjerkoli vodi železnica skozi skupne pašnike, oziroma, kjer kmetovalci izvršujejo skupno pašo, ogradi z mrežastimi ograjami.
Načrt zakona glede dopolnitve določil o provokaciji v kranjskih agrarnih zadevah se je sprejel v celoti, z nekaterimi spremembami, katere je poročevalec ustno v plenumu navedel.
Samostojni predlog poslancev Lavrenčiča, dr. Kreka in tovarišev glede živinozdravnika v kamniškem okraju se je sprejel in se je naročilo deželnemu odboru, da vse potrebno pripravi za ustanovitev mesta deželnega živinozdravnika v Komendi za kamniški sodni okraj in sosednji del kranjskega sodnega okraja.
Poročevalec vleče svojo lajno naprej, dokler ga ne opomni predsednik, da ima drug poročevalec besedo.
Samostalni predlog posl. Hladnika glede osuševanja travnikov ob Bistrici in ob Mirni v Šentruperški občini se je sprejel in se je naročilo deželnemu odboru, da ukaže izdelati čimpreje potrebne načrte za osu-šenje travnikov v spodnjem teku Mirne, da se tako že pričeto in delno že izvršeno osuševanje močvirnih travnikov ob Mirni in Bistrici nadaljuje in dovrši.
Samostalni predlog poslancev Povše, Vehovc in tovarišev v zadevi pokončevanja kmetijstvu škodljivih mrčesov se je sprejel in se je naročilo deželnemu odboru, da v prihodnjem proračunu postavi primeren kredit v svrho pokončevanja kmetijstvu škodljivih mrčesov. S tem je rešen tudi samostalni predlog posl. Zabreta zadevajoč pokončavanje polžev. — Na razpolago se stavi vsota 11.000 K.
Posl. Demšar je poročal o samostojnem predlogu poslanca Dularja, Hladnika in tovarišev za po-vzdigo sadjarstva in predlagal:
1. Deželnemu odboru se naroča, da poskrbi vzgojo krajnih sadjarjev, ki naj pod nadzorstvom odbora kmetijske podružnice ali kake druge kmetijske organizacije poučujejo ljudstvu v sadjarstvu.
2. Dovoli naj se krajevnim sadjarjem, oziroma kmetijskim podruž-
nicam ali drugim kmetijskim organizacijam v to primerna nagrada.
3. Poskrbi naj se za razpečava-nje pridelanega sadja bodisi v kon-servah bodisi za eksport v naturi.
Poslanec Dular pozdravlja ta sklep in stavi dodatni predlog, da se med revne posestnike razdele drevesa. Sprejeto.
Samostalni predlog poslanca Povše, Kobi in tov. v zadevi namestitve živinozdranika na Vrhniki se je sprejel in se naroča deželnemu odboru službo živinozdranika za okraj Vrhnika s sedežem na Vrhniki razpisati.
Poslanec Barbo je poročal o samostalnem predlogu poslanca Hladnika in tov. glede regulacije potoka Bistrice in St. Ruperta in predlagal:
Deželnemu odboru se naroča, naj vse potrebno ukrene, da se one-mogocuje poplave Bistrice pri St. Rupertu, oziroma da izdela regulacijski načrt. O tem naj poroča deželnemu zboru.
Se je sprejelo.
Nujni  predlog  poslanca Adolfa
R i b n i k a r j a radi javne slovenske šole v Kočevju in se je sprejel in se naročilo deželnemu odboru, da stori vse primerne korake, da se otvoritev javne slovenske ljudske šole v Kočevju kar mogoče pospeši.
Poslanec G a 11 e pravi, da ima ta predlog pritisniti na oblasti, da naj ne postopajo popolnoma objektivno.
Poslanec Reisner: Cenjena zbornica! Predlagatelj ni hotel spraviti v zbornici s tem predlogom kako stvar, ki ne bi bila popolnoma na vse strani utemeljena. Zavračam pa odločno trditve predgovornika, da bi hotel ta predlog našega kluba uvajati kako pristranost.
Poročevalec se tudi zavaruje proti insinuaciji poslanca Galleta.
Poročilo glede neopravičenega tarifa, s katerim je Radoljica oškodovana, in premembe voznega reda:
L Da se neopravičeni tarifi za osebni promet na progi Trbiž - Ljubljana, s katerim je oškodovano mesto Radovljica, takoj popravi«
2. V interesu splošnega prometa se naj takoj premeni vozni red gorenjske železnice, da odhaja vlak iz Ljubljane proti Trbižu ob 6. zjutraj, kakor poleti in se s tem doseže direktna zveza z železnico ob svetovni progi.
3. Brzovlak, ki se sedaj ustavi v Lescah, naj se ustavlja tudi v Radovljici, kot središču gospodarskega in političnega okraja. — Se sprejme.
Nujni predlog deželnih poslancev dr. Karla T r i 11 e r j a in tovarišev radi telefonske mizerije v stolnem mestu Ljubljani, se sprejme.
C. kr. deželna vlada se poživlja, da izposluje na pristojnih mestih takojšnjo preureditev telefonskega omrežja in razširjenje telefonske centrale v Ljubljani.
Samostalni predlog glede preskrbe vasi Smuka z vodo, se sprejme.
Deželnemu odboru se naroča, da vse potrebno ukrene, da se vas Smuka preskrbi z vodo.
Poslanec Vehovec govori za predlog.
Nujni predlog poslanca dr. Karla T r i 11 e r j a in tovarišev v zadevi prezidave južnega kolodvora v Ljubljani, se sprejme.
C. kr. deželna vlada se poživlja, da stori nemudoma pri c. kr. železniškem ministrstvu vse potrebne korake v svrho, da se brez odlašanja izvrši neodložljiva prezidava južnega kolodvora v Ljubljani v centralni kolodvor.
Nujni predlog posl. G a n g 1 a o podržavljenju poštnega urada v Idriji, se sprejme.
• C. kr. vlada se poživlja, naj čim preje podržavi poštni in brzojavni urad v Idriji.
Samostalni predlog dež. poslanca A. R i b n i k a r j a in tovarišev glede na pomaknitev deželnega stolnega mesta Ljubljane v prvi razred aktivitetnih doklad državnih uradnikov, se spreime.
C. kr« vlada se poživlja, da izposluje pri centralni vladi uvrstitev deželnega stolnega mesta Ljubljane med mesta z aktivitetnimi dokladami prvega razreda državnih uradnikov.
Predlog v zadevi onesnaženja Save po tovarnah in premogovnikih, se sprejme.
Deželnemu odboru se naroča, da se obrne na c. kr. vlado z nujno prošnjo, da takoj vse odredi, kar je potrebno, da se onesnaženje Save v bodoče prepreči in prebivalstvu, osobito kmetijstvu, zagotovi obramba njihovega neopoviranega gospodarstva.
Predlog glede oskrbe vasi Korita z vodo, se sprejme.
Deželnemu odboru se naroča, da vse potrebno ukrene, da se vas Korita v občini Dobrniče preskrbi z vodo.
Samostalni predlog poslancev dr. N o v a k a in dr. T a v ča r i a ra-
di odškodnine delničarjev dolenjskih železnic se sprejme in naroči:
C. kr. železniško ministrstvo se pozivlje, da zasigura zasebnim delničarjem dolenjskih železnic primerno odškodnino tedaj, ko se pokaže aktivnost dolenjskih železnic.
Poslanec dr. Tavčar je predlagal, naj se izpusti stavek »ko se pokaže aktivnost dolenjskih železnic«
Posl. Jarc je z vso vnemo zagovarjal rop državne železniške uprave na akcijonarjih t. i- na mestni občini ljubljanski in na drugih dolenjskih občinah in je predlagal resolucijo, naj deželna vlada posreduje, da se poveča brzina vlakov na dolenjskih železnicah in uvedo s 1. majem 1914. štirje vlaki.
Poslanec dr. Tavčar je izrekel svoje začudenje, da posl. Jarc zagovarja postopanje državne oblasti z delničarji, katerim je ugrabila okrog 1 miliion 200.000 kron. Po mojem mnenju bi bilo umestno, da bi bila državna oblast na lep način oškodovala delničarje, ljubljansko mestno in druge občine. Takisto krivično je tudi, da se je samovoljno znižala koncesijska doba. Končal je svoja izvajanja z vzklikom: «Gre tu za boj in zaščito slabotnega proti močnejšemu!« (Ploskanje.)
Govorila sta še posl. Jaklič in grof Barbo. Končno je bil soglasno sprejet spreminjevalni predlog posl. dr. Tavčarja z obema resolucijama.
Odgovor na interpelacije.
Dež. predsed. baron S c h w a r z je odgovoril na interpelaciio glede zadnje volitve v mestni šolski svet ljubljanski. Rekel je med drugim:
V meritornem oziru ne morem odgovoriti, ker je deželna vlada šele te dni dobila pritožbo proti volitvi. Kar pa se tiče očitanja, da se je pri tej volitvi nepostavno postopalo, sem prepričan, da je tako očitanje neutemeljeno, ker se v mestnem šolskem svetu niso godile nobene nezakonitosti.
Baron Schwarz je nato odgovoril na interpelacijo posl. Matjašiča o mostu preko Kolpe in na interpelacijo poslanca Apfaltrerna o živinski kugi. Glede zadnjega odgovora se je otvorila debata. Govorili so baron Apfaltrern, Demšar in Lavrenčič.
Sprejeti sta bili resoluciji, ki sta jih stavila posl. baron Apfaltrern in Lavrenčič.
Slavospev — sebi.
Nato se je dvignil deželni glavar dr. Š u s t e r š i č in čital z največjim patosom govor, v katerem je do neba poviševal delovanje deželnozbor-ske večine. Okrog njega so se zbrali poslanci vseh strank, ki so deloma s svetim občudovanjem, deloma pa s sarkastičnim usmevom na ustnicah poslušali panegirik, ki ga je pel deželni glavar sebi in svoji stranki.
»Dnevni red je izčrpan,« je rekel, »in umestno je, da se ozremo na »plodonosno« svoje delo v pretekli volilni dobi. Ponosni smo lahko na to svoje delo, saj lahko smelo trdimo, da. smo dosegli med vsemi deželnimi zbori v delu — prvi rekord.
Storili smo 1000 sklepov in sprejeli smo 55 zakonskih načrtov, ki so vsi dobili najvišje potrjenje. (Klerikalci ploskajo, dr. Pegan kliče v globokem basu: bravo!)
Naj omenjam tu nekatera dela, ki so — »epohalnega pomena«, »mejnik v naši zgodovini.« To so predvsem reforma deželnozborskega volilnega reda, sprememba občinskega in občinskega volilnega reda, reformi, ki slonita na načelih demokratičnosti in socijalne pravičnosti, (Napredni poslanci se smejo. Klic: Demokratičnost in socijalnost pa taka!) nadalje melijoracijski zakon, lovski zakon, ki smo ga prav včeraj sprejeli v obliki, da bo dobil najvišje potrjenje, upravni zakon, o katerem sem pravkar dobil obvestilo, da bo objavljen v uradnem listu, cestni zakon, ki je že stopil v veljavo in, bo za izpopolnitev prometnih sredstev v bodočnosti največjega pomena in celo vrsto drugih prav tako važnih in pomembnih postav.«
Nadalje je naglašal — »veliko-poteznost« deželnih hidroelektričnih naprav in vzkliknil:
»Strogo objektivno se mora priznati, da je bilo naše delo — uprav ogromno!«
Nato se je obrnil k »desnici« in pel slavo Nemcem, proslavljajoč njihovo modrost, zmernost, stvarnost in njihove dobre nasvete in zatrjujoč, da nosi marsikatera dobra stvar »pečat njihovega dela«.
Po posebno markantnih odstavkih je deželni glavar ustavil tok svojih izvajanj, njegov glas je padel za pol tona in v koru se je zaslišal v debelem basu in v visokem tenorju trikrat »bravo, bravo, bravo«, da se je zdelo, kakor da bi se v zbornici molile — litanije.
Obrnil se je tudi na deželnega predsednika barona Schwarza, mu kadil z največjo kadilnico ter ga proslavljal kot pravega ljudskega
prijatelja in kot vzor upravnega in političnega uradnika.
Klerikalci so frenetično ploskali temu slavospevu svojega načelnika in klicali »Živio!«
Baron S c h w a r z se je ves gi-njen in blazen klanjal na vse strani, saj pač ni pričakoval, da bi njemu, največjemu germanizatorju, kar jih je kdaj imela Kranjska, delali ovacije — slovenski ljudski zastopniki!
Nekaj pa je grenilo veselje vele-možnemu gospodu: Gospodje veleposestniki so ostali ob slavospevih velikim talentom njegovega eksce-lence hladni do dna duše in niti ena roka se ni ganila, da bi ploskala di-tirambom na naslov gospoda barona.
Končno se je g. deželni glavar mogočno vzravnal in z grandeco španskega granda s povzdignjenim glasom pozval zbornico, naj zakliče vladarju trikratni »Živio!«, čemer se je zbornica seveda odzvala.
Patem je navzel njegov glas zopet elegičen ton.
Naglašal je, da je delovanje umirajočega deželnega zbora že prešlo v deželno zgodovino in klical za sve-doka vso deželo, da je ta deželni zbor, ki ima to pot   nemara svojo
zadnjo sejo, delal v prospeh vse dežele in njenega prebivalstva.
»Napočil je čas, da pridejo zopet do besede volilci,« je vzkliknil in dostavil s hreščečim, zategnjenim glasom: »Pooblaščen, proglašam to zasedanje za — odgođeno!«
Klerikalci so prav pohlevno zaploskali, potem pa se je jela polagoma prazniti dvorana.
Konec seje ob G/410. zvečer.
Naše razmere.
(Govor dež. poslanca dr. Vekoslava Kukovca na glavnem zboru narodne stranke za Štajersko.)
(Dalje.)
Da se je morala klerikalna stranka prilagoditi ti ljudski zahtevi, pripisujem jaz v veliki meri kot zaslugo Narodni stranki, ki je vkljub obrekovanju in natolcevanju   skozi ves
čas obštrukciie neustrašeno dala priložnost na shodih, v svojem časopisju, da se izraža ljudska volja glede delazmožnosti deželnega zastopstva, katero stališče je morala tudi klerikalna stranka sedaj po mnogih letih kot pravilno priznati
Ali bode se pa klerikalni stranki posrečilo umakniti se iz bojnih vrst obstrukcije brez občutnih porazov, je drugo vprašanje, o katerem naj klerikalna stranka sama premišljuje. Mi poudarjamo le, da obštrukcija slovenskemu ljudstvu v resnici ni prinesla nikake koristi. To bodemo imeli priliko razpravljati tudi pri morebitnih novih deželnozborskih volitvah in zato za danes zadostuje, kar sem omenil tukaj o štajerskem deželnem zboru.
Naši okrajni zastopi so bili zlasti v zadnjem letu v vsakem oziru v žalostnem položaju. Ker vsled obstrukcije v deželnem zboru niso dobili prispevkov od dežele, morali so zanemarjati temeljno svojo nalogo za vzdržavanje in izboljšanje prometnih zvez, zlasti cest. Kar se je zamudilo v tem oziru v našem javnem gospodarstvu, se zdi meni velikanska izguba, katera se ne bode nikdar več popravila in katero moramo spodnle-štajerski Slovenci zapisati med ne-izbrisliiva pasiva današnje dobe. Ni-kdo naj mi ne pravi, da se bode dalo to v poznejši dobi popraviti, ko bode deželni zbor končno vendar enkrat zopet moral priti do rednega delovanja. Štajerske deželne finance so tako neugodne in čakajo štajersko deželo tako ogromni novi izdatki, da se iz dohodkov dežele v poznejši dobi nikdar ne bode pokrilo to, za kar so bili okrajni zastopi sedaj prikrajšani. S poznejšimi prispevki dežele se bodo za silo mogle izvršiti najnujnejše naprave; to, kar se je sedaj zamudilo, bode pa ostalo zamujeno. Mogoče bodo poznejši časi izkazali, da je prekinjenje rednega gospodarskega dela v naših okrajnih zastopih v zadnjih letih ceniti kot velika gmotna izguba in velik udarec za naše gospodarstvo, za kar se imamo zahvaliti modri taktiki naših sodobnih deželnih poslancev, ki so našim okrajnim zastopom odgrizli vir deželnih dohodkov z obstrukcijo.
Žalibog so tudi v zadnjem letu ostali najvažnejši spodnještajerski okrajni zastopi deloma v nemških rokah, deloma pod vlado komisarjev. Tako je na primer ostal slovenje-bistriški okrajni zastop v nemških rokah; istotako po večini konjiški in marnberški okrajni zastop, zlasti vsled krivičnega volilnega reda za okrajne zastope. Pod nemškim komisarjem sta ostala ptujski in brežiški okrajni zastop. Pod okrajnega komisarja je prišel tudi celjski okrajni zastop. Glede tega okrajnega zastopa, je Narodna stranka po političnem društvu »Naprej« s tozadevnim javnim shodom v Celju zahtevala konec
dosedanje neustavnosti in razpis novih volitev, katera zahteva je našla v okraju še precej odmeva. Ker se pa merodajna politična kmečka stranka, klerikalna stranka, oziroma nje vodstvo, ti zahtevi ni hotelo dejanski sploh pridružiti, ker za njeno strankarstvo ni bilo pričakovati posebnega dobička, ostalo je naše gibanje glede vpostavljenja rednih razmer v celjskem okrajnem zastopu le pri protestu, dejansko je pa vse pri starem ostalo.
Zanimivi dogodki so zabeležiti v našem občinskem živlieniu v zadnjem letu. V narodnem oziru je obžalovati, da smo izgubili Spodnjo Poljskavo na Nemce. Istotako Pohorje pri Mariboru in Leitersberg pri Mariboru. Propadli so pa Štajerci-janci v Negovi, v Šmarjeti na Dravskem polju in v Vurbergu pri Ptulu. Velezanimivo in za živliensko moč Narodne stranke je važno, da so se naprednjaki z uspehom udeležili občinskih volitev v Obrežu inVitanu pri Središču, v Armeškem pri Rajhen-burgu, v Rušah pri Mariboru, v Pe-trovčah, v Št. Pavlu pri Preboldu, v Zakotu pri Brežicah in v Dobjem pri Planini, na Bizeliskem, v Loki pri Zidanem mostu in v Sedlarjevem v kozjanskem okraju, kjer so dosegli po nekod sijajno zmago naspoti klerikalcem, oziroma Nemcem. Manj srečen je bit nastop v Škofji vasi, kjer bode pa volitev vsled sleparij nasprotne stranke skoro gotovo razveljavljena in v okoliški občini Šent Jur ob Južni železnici, kjer je pa Narodna stranka v primeri s prejšnjimi volitvami znatno napredovala. Sijajno so se držali Vransko in Mozirje, kjer so naprednaki vkljub resnemu naskoku teh občin od strani klerikalcev popolnoma zmagali. V trgu RaJ-henburg in Št. Jur ob Južni železnici se bije še boj za odločitev, ki je povzročil tudi vodstvu stranke ogromno mnogo tihega dela in zamude. Splošno se je pokazalo, da je klerikalna nasilnost pri občinskih volitvah v manjši meri imela uspeh nego v prejšnjih letih in bi se dalo dobiti še mnogo važnih postojank v napredne roke s primernim temeljitim in požrtvovalnim delom.
(Konec prihodnjič.)
Prva seja štajerskega deželnega zbora.
Gradec, 10. oktobra.
Po 3 letih nedelavnosti se je seše^ na podlagi znane poravnave med nemškimi nacijonalci in slovenskimi klerikalci danes prvikrat zopet štajerski deželni zbor. Skoro vsi poslanci so se seje udeležili, tudi graški knezoškof, mariborskega ni bilo.
Dnevni red je bil prav skromen, malopomembna poročila deželnega odbora o predlogih, stavljenih pred 20 meseci. Po odkazu prošenj dotičnim odsekom in pred prehodom na dnevni red, se je razvila precej burna debata o poslovniku. Oglasil se je v imenu slovenskih klerikalcev njih vodja, dr. Korošec ter izjavil, da njegova stranka umakne vse v prejšnjih sejah stavljene obstrukcijske predloge. Vs.ed ploskanja hvaležnih nemških nacijonalcev je hrabremu vojščaku dr. Korošcu očividno postalo gorko pri srcu. Prvikrat je bil glasno pohvaljen v deželnem zboru, kajti pokopal je bojno sekiro. Seveda, ker je sijajno zmagal, toda kako!
Oglasil se je k poslovniku tudi socijalni demokrat dr. Schacherl, češ, da ni zadovoljen z dnevnim redom, na katerem bi moralo stati pred vsem poročilo o gospodarstvu deželnega odbora v dobi, ko deželni zbor ni deloval. Užaljen je, da ni bil poklican k pogajanjem med Nemci in slov. klerikalci. Hoče izvajati posledice, ker so dobili Slovenci odkupnino za obstrukcijo in sicer narodne pridobitve v obliki meščanske in gospodinjske šole in še gotovo koncesije, ki so ostale tajne. Zelo neokusne so bile sicer te opazke dr. Schacherla, saj za gospodinjsko šolo ne prevzame dežela niti vinarja novih izdatkov, obenem s prvo slovensko meščansko šolo ustanovi se pa troje novih nemških. Vendar hoče dr. Schacherl zadoščenje in predlaga zaključek seje. — Deželni glavar se je podvizal potolažiti socijalne demokrate.
Tudi finančni poročevalec deželni odbornik (namestnik!) dr. pl. Kaan tolaži socijalne demokrate. Sramežljivo se opravičuje, da Slovenci niso dosegli nikakih pridobitev, kajti le skromne potrebe kulturnega in gospodarskega značaja se bodo izpolnile brez ozira na narodnost, udali se pa Nemci sploh niso.
Tu si je dr. Korošec v zadregi brisal pot iz obraza, pa zvesto je molčal kljub bridki klofuti dr. pl. Kaana. Požreti je pa moral še kaj hujšega. Govornik nemških nacijonalcev je kruto udaril po slovenskih klerikalcih ter jih pred vso javnostjo oropal vsake možnosti bahati se z zmago  obstrukcije.   Slovesja-o je
izjavil, da Slovenci niso nič druzega dosegli in da se nič nf zamolčalo. Dr. Schacherl je bil pač lahko zadovoljen s to očitno spovedjo nemških nacijonalcev, ali pa more biti slovenski kmet, ki je tri leta krvavel zaradi obstrukcije, je drugo vprašanje I
Tudi socijalni demokrat Resel je še zaprosil besedo k poslovniku, toda šlo se mu je le za levite, ktere je bral nemškim nacijonalcem, ki so baje na račun pivcev piva odkupili slovensko obstrukcijo brez ozira na nameravano zboljšanje položaja učiteljstva.
Učitelj Ottler se je spustil tu v boj z Reslom, češ da spada tudi njegov govor v debato poslovnik i, ter je grozil socijalistom, če hočejo obstru-irati predlogo o učiteljskih draginjskih dokladah.
Se enkrat se je oglasil dr. Schacherl in pobijal v debati o poslovniku (!) zvišanje naklade na pivo, tako da je bilo že misliti na resnično obstrukcijo socijalnih demokratov. Toda stvar ni bila prehuda. Predlog na zaključenje seje se je zavrnil. Poročila, ki so bila na dnevnem redu, so se gladko odkazala odsekom, prebrale so se brezpomembne interpelacije ter se določila druga seja na jutri, soboto ob 10. uri z istotako malo zanimivim dnevnkn redom. Pač se pa predložijo računska poročila za leti 1911 in 1912 in proračuna za leto 1913 in 1914 ter zakonski načrt o zvišanju naklade na pivo. Primanjkljaj v proračunu za leto
1913 znašal le okroglo 17 in za leto
1914 okroglo 19 milijonov kron! Lepa priložnost za plodovito razpravo!
Dogoditi na Balkanu.
Tretja balkanska vojna. — Iz Srbije. — Pri albanskih roparjih.
Napetost je na vseh koncih ponehala. Zloglasna »Siidsiavische Korrespondenz« poroča iz Belgrada, da so Srbi pri zasledovanju Albancev od 5. t. m. naprej prekoračili na več krajih albanske meje za 15 do 20 km.
Iz Belgrada poročajo iz seje srb-sKe skupščine, da so poslanci inter-peiirali vlado zaradi albanskih dogodkov in glede pridržanja srbskih vojnih vjetnikov na Bolgarskem. Na razgovor je prišla tudi preustrojitev pošte.
Srbski tiskovni urad kategorično dementira tudi vse vesti, da bi bil Isa Boljetinac vjet. Pričakovati je, da se izkaže tudi vest, da je Boljetinac umrl, za neresnično.
Glede bodoče politike se je izrazil ministrski predsednik Pašič, kakor poroča »Echo de PariSf«, da ni rešeno še nobeno izmed visečih vprašanj, pač pa je prišlo že do prin-cipijalnega soglasja v najvažnejših zadevah: Glede Albanije zahteva Srbija samo to, kar je za varstvo meje neobhodno potrebno. Srbija zahteva podržavljenje orijentskih železnic, kar pa bo gotovo naletelo na nekaj težkoč. Tudi bo spojila Srbija svoje železnice* z bosanskimi železnicami. Pasič je mnenja, da se ni bati novih zapletljajev, zlasti ker sta se Srbija in Romunska močno približali druga drugi.
Albanija ima sedaj svoje »znanstvene komisije«, »komisije za določitev meje«, »orožniške komisije, »mednarodne komisije«, »nadzoro-valne komisije« in bog ve kake druge civilizatorične naprave. Seveda teh komisij ne plačuje Albanija sama. V teh komisijah so Avstrijci, Italijani, Angleži, Francozi, Nemci, Rusi. Vidi se, da se trudijo velesile za povzdigo tujskega prometa v Albaniji. Samo dobrih hotelov je precej malo pri Arnavtih.
Grška in Turčija.
Napetost med Grško in Turčijo popušča in kakor smo poročali že snoči se baje pripravlja Turčija na demobilizacijo. Kljub temu pa carigradski »Tanin« še ni prenehal groziti ter opozarja velesile, kakor pravi, na sistematično zatiranje moha-medancev na otokih Mitilene in Sa-mos ter v Makedoniji. List pravi: Turška vojska še vedno lahko prekorači mejo in vdre proti Kavali. Odgovornost za to bi nosila Grška. Ik-dam zahteva v sporazumu z Bolgarsko avtonomijo Makedonije s Solunom kot prostim pristaniščem za Bolgare m Srbe. Če bi se Grška temu upirala, bi jo turška vojska prisilila v Tesaliji.
Zanimiv dan v Litiji.
V Litiji, 10. oktobra.
Pod gorenjim nalovom smo priobčili v vašem listu dne 2. oktobra 1913 popolnoma stvarno poročilo o zanimivih dveh kazenskih razpravah, ki sta se vršili dne 1. oktobra 1913 v prijazni naši Litiji. Tega dne se je moral dopoldne zagovarjati na
obtožbo gdč. Kamile Theimerjeve pred našim sodiščem svetogorski župnik gosp. Ivan Lovšin, popoldne je pa iskal za svoj polomljeni shod na Sv. Gori zadoščenja pred sodiščem deželni dostojanstvenik g. dr. Ivan Zajec, ki je tožil od njega opetovano opsovanega in izzvanega gospoda Ivana Tauferja iz Zagorja radi razžaljenja časti. Pribijemo, da je bilo naše poročilo o obeh sodnih razpravah popolnoma stvarno in točno, ker nam je bilo na tem ležeče, da podamo bralcem popolnoma nepristransko sliko o obeh zanimivih zadevah.
O teh dveh sodnih razpravah je pa prinesel tudi »Slovenec« dne 2. oktobra 1913 iz peresa znanega vaškega beneficijata obsežno poročilo pod naslovom »Kamila Theimer v Litiji.« To »Slovenčevo« poročilo pa ni bilo niti točno, niti stvarno, temveč prikrojeno strogo po okusu »SIo-venčevih« bralcev, katerim bi resnično in stvarno poročilo nedvomno ne dišalo. V tem poročilu je beneficijat kot sodni reporter skrbno zamolčal, da je gosp. dr. Kokalj kot zastopnik gdč. Kamile Theimerjeve pri razpravi prečital več mastnih odstavkov iz znanih izvirnih dopisov bogoslovnega profesorja g. dr. Kreka na gdč. Theimerjevo in da je navzoče duhovnike, katere je reporter - beneficijat tudi zatajil, s svečanim glasom pozval, da naj se potrudijo k njemu in vpogledajo te izvirne dopise, da se prepričajo, da to niso nobeni falsifikati in da jih je res pisala pobožna roka bogoslovnega profesorja gosp. dr. Kreka. Vse to je sodni reporter z Vač, dasi mu je med razpravo svinčnik kar švigal čez papir, v svojem poročilu skrbno prikril in zamolčal, da ne bi s temi odkritji skalil in uničil onih nebeških ovacij. ki so jih nedolžno preganjanemu »fantu« dr. Kreku prirejali v deželnozborski dvorani njegovi politični pristaši in posebno, da ne bi s takimi odkritji še otežil že itak težavno stališče našega nadpastirja, ki radi Krekove afere baje cele noči spati ne more.
Čeprav je bilo to poročilo v »Slovencu« netočno, zavito in pomanjkljivo, vendar nismo čutili potrebe, da bi to poročilo popravljali, ker je pač stvar »Slovenčevih« bralcev, če se dovoljujejo s takimi poročili iz duhovskega peresa.
Nikakor pa nismo mislili in še manj pričakovali, da se bode naš brumni »Slovenec« v ti stvari tako zgodaj poboljšal. Prav prijetno smo bili torej presenečeni, ko smo dobili slučajno v roke »Slovenca« z dne 9. oktobra t. 1. V ti svoji številki se je »Slovenec« pod naslovom »E, kaj cajtenge!« zopet spomni! zelo mu neljube kazenske zadeve Theimer-Lov-šin in se zaletel tudi v naše stvarno poročilo o ti sodni razpravi.
Tu so mu pa ušla nedvomno nevede in še bolj nehote prav dragocena priznanja.
Včeraj je moral »Slovenec« priznati prej zamolčano dejstvo, da je hotel dr. Kokalj kazati navzočim duhovnikom neka pisma in da je bil za to seveda zavrnjen.
Torej so se v sodni dvorani le kazala dr. Krekova pisma, kar se je prej zamolčalo! Torej so bili pri razpravi le navzoči duhovniki, katerih navzočnost se je v prvem poročilu previdno utajila!
Iskreno nas veseli, da se je naš brumni »Slovenec« v svoji včerajšnji notici toliko poboljšal, da je pre] zatajena dejstva sedaj naenkrat priznal. Kdo bi bil kaj takega pričakoval od tega starega nepoboljšljivca!
Toda neprevidne, ker neresnične, so bile pa temu priznanju sledeče nadaljne besede, da je bil dr. Kokalj za to »seveda« zavrnjen. Ravnotako je bila skrajno neprevidna opazka o taktu in okusu.
Pred vsem pribijemo, da g. dr. Kokalja, ko je izzvan po trditvah Lovšinovega zagovornika, ki je nekaj besedičil o nekem »preklicu« g. Kamile Theimer, začel čitati naslove izvirnih dr. Krekovih pisem a la »Liebste Camilla, Carissima« itd., ko je strmečim poslušalcem prebral nekaj prav mastnih, dekameronsko navdahnjenih odstavkov iz zaljubljenih dopisov in ko je prisotne duhovne pozival, da naj stopijo k njemu in se prepričajo, da nima v rokah nobenih falzifikatov, temveč pristna pisma zaljubljenega bogoslovnega profesorja, ni sodišče prav nič zavrnilo, temveč na ugovor Lovšinovega zagovornika le suhoparno ugotovilo, da je g. dr. Kokalj izzvan stvar le pojasnil na popolnoma dostojen način.
Pribito bodi tudi, da je med vsem tem dogodkom vladala v sodni dvorani prava grobna tihota in da so navzoči duhovniki ob zgoraj opisanem pozivu g. dr. Kokalja res prav sramežljivo pobešali svoje oči. Prepričani smo tudi, da niso bili nič kaj hvaležni svojemu tovarišu gospodu Lovšinu in njegovemu zagovorniku, da sta dala s svojim nerodnim nastopom g. dr. Kokalju dobrodošlo priliko, da je prišel v javni sodni dvorani
na dan z onimi usodepolnimi pismi bogoslovnega profesorja, katerih vsebina je točno znana ljubljanskemu škofu in ki kažejo strmečemu svetu, kako daleč se sme od cerkvene oblasti nekazneno spozabiti in zabresti katoliški duhovnik, ki ima kot bogoslovni profesor nalogo in poklic ubijati v semenišču duhovenskemu naraščaju v glavo temeljna načela katoliške morale!!
^Gotovo je stvar finega okusa In boljšega takta, če začne profesor bogoslovja, ki naj bi bil vzgled čistosti in sramežljivosti svojemu duhovenskemu naraščaju, nadlegovati damo z zaljubljenimi pismi, če zahteva od nje reči, ki se ne dajo nikdar spraviti v sklad z bo-^ji^i m cerkvenimi postavami o vzdrževanju čistosti in če končno po do^eže^em popolnem uspehu postopa tako, kakor je nasproti gćčni. Kamili Theimer postopal okusni in taksni kavalir g. dr. Krek, še vedno profesor bogoslovja v ljubljanskem semenišču.
Da, da. lep »fant« je ta vzgledni profesor bogoslovja, ki se po tako lepi aferi upa še v javno parIamentnr~o dvorano! Lepi »fantje« morajo biti tudi oni njegovi stanovski tovariši, ki mirno trpe, da tako lep »fant« še nadalje naslona javno in brez sramu kot njihov ljubljenec in vodnik! Nad vso mero je pa občudovanja vredno obnašanje ljubljanskega knezoškofa, ki doslej v ti delikatni stvari še m ganil svojega mazinca in ki men^a čaka samo nestrpno onih časov, ko se bode to lepo perilo pralo v ponosni palači na dunajskem Francovem ringu in ko bode po vsi izobraženi Evropi odmevala ta lepa in podučna zgodba našega kranjskega »fanta«, našega krepostnega in zvestega Janeza Da, da: »Kakor kdo more: eden ima tak okus in takt, drugi seveda boljšega! Te besede je rabil včerajšnji »Slovenec« v svoii notici »E, kaj cajtenge!« in o globoki resnici teh besed se bodo prepričali dr. Krek, njegovi stanovski tovariši in posebno še liublianski vladika tedaj, ko bodo v dunaiskem parlamentu obravnavali o kranjskih »fantih« in ko bodo za to lepo afero pograbili luteranski in drugi nekatolišk? krogi in se v dokaz vzvišenosti naše morale sklicevali na ljubezenske aventire ljubljanskega bogoslovnega profesorja.
Tedaj bode pa res sodni dan, ker bodo sodili in tudi obsodili onega vašega miljenca, kateremu je naš vrhovni pastir vse prizanese!, kateremu ste prirejali v deželnozborski dvorani navdušene ovacije! Vaša nepobitna zasluga in nepobitna zasluga ljubljanskega knezoškofa bo, če se bode iz Krekove afere po vaši nerodnosti in kratkovidnosti izcimil svetovni cerkveni škandal katoliške cerkve!
Kakor kažejo vsa znamenja, je vaš namen izzvati tak škandal katoliške cerkve, da bi s tem odvrnili pozornost avstrijske javnosti in posebno avstrijske vlade od drugih svojih večjih grehov, posebno pa od svojega, naravnost nedopustnega ravnanja z zaupanim javnim denarjem, od svojega skrajno lahkomišljenega in zapravljivega gospodarstva. Za nekaj časa se vam bode morda to posrečilo, toda za doigo ne. Skoro bodo namreč deželne blagajne prazne in tedaj bo prišel arugi sodni dan, pri katerem se bode pa za večno obračunalo z onimi škodljivci naše dežele, ki so pritirali naše deželno gospo-garstvo na rob propada! Kake misli imate o cerkvenem škandalu, ki ga bodete izzvali, nam je slednjič vseeno, to naj z vami uredi sama katoliška cerkev. Ni nam pa kot davkoplačevalcem vseeno, kako se gospodari z deželnim imetjem in z deželnimi dokladami, katere si že sedaj komaj odtrgujemo od svojih ust in v tem pogledu bodo z vami temeljito obračunali ob drugem sodnem dnevu celo oni, vam danes še slepo vdani pristaši, ki gredo danes za vami še čez drn in strn, ki bodo pa tedaj s svojimi praznimi žepi prvi iztegnili svoje roke po vrvi, ki se bode začela ovijati okrog Iatern ob ponosni palači na Kongresnem trgu ...
Vrnimo se zopet k včerajšnji notici v »Slovencu«. Njen konec je posebno zanimiv. V nji se navaja, da se obsojeni župnik gosp. Lovšin ni pritožil zoper ono litijsko razsodbo, s katero je bil radi častikraje obsojen. In zakaj ne? Zato ne, ker se bode baje vložila na državno pravdništvo ovadba, ki bo dokazovala, toda ne dokazala krivo priseganje liberalnih prič.
Sedaj pa imate oni pošteni kmetski možje, ki ste dne 1. oktobra 1913 pod prisego upali povedati resninico in pričati, da je katoliški duhovnik — dvakrat radi častikraje že pred-kaznovani gosp. Lovšin, znova padel v stari greh in znova kradel Čast nepoznani mu tuji dami. Obsoieni župnik se sicer zoper obsodilno razsodbo ni pritožil, temveč vzel vse neprijetne posledice te obsodbe mirno na se in s tem dejansko priznal, da se mu z obsodbo ni zgodila niti najmanjša I
krivica, toda sedaj so v urednitvu brumnega »Slovenca« s pomočjo vaškega reporterja Frančiška in nekega Jureta naenkrat pogruntali, da pod prisego niste govorili resnice!
Prepričani smo, da tega nekvalificiranega napada na svetost vaše prisege ne bodete mirno prenesli in da bodete storili takoj potrebne korake, da bodete dobili na pristojnem mestu za to infamijo popolno zadoščenje. Prepričani smo pa tudi, da bodete sedaj, ko vas je »Slovenec« na tako brezsramen način pred vso slovensko javnostjo obdolžil krive prisege, pustili v nemar vse ozire in na pristojnem mestu odkrili, kako so za vami pred to kazensko razpravo lazili različni ljudje in skušali na vas na nedopusten način vplivati, da bi resnično zagrešili oni strašni greh, katerega vam danes »Slovenec« po krivici očita!
Tako se bode po novi nerodnosti brumnega »Slovenca«, proslulega sodnega reporterja iz Vač in drugih bistrih glavic izkuhala nova juha, ki bo pa za prizadete grešnike veliko manj prebavljiva, kakor je pa za obsojenega župnika gosp. Ivana Lovšina mila, premila sodba litijskega sodišča z dne 1. oktobra 1913.
S tem končamo in izjavljamo sočasno, da smo prav radovedni, če bode »Slovenec« ostal zvest svojim ponosnim besedam iz gorenje notice: »O tem bomo še govorili.«
Štaierska.
Klerikalna deželnozborska politika. »Slovenski Gospodar« pravi, da so sklenili slovensko-klerikalni poslanci z nemško večino le premirje za oktobrsko zasedanje, potem pa da bodo svoj boj nadaljevali tako dolgo, dokler se ne ustreže vsem slovenskim zahtevam. Ta napoved ni zelo verjetna, kajti čemu pomagati potem deželnemu odboru iz finančnih stisk, če se namerava nadaljevati z obstrukcijo?
Iz Hrastnika. O zadnji sokolski veselici se bo gotovo pisalo od druge strani, danes omenimo le nezaslišano provokacijo, da se je od c. kr. oblasti prepovedal sprevod po slovenski hrastniški dolini, tako, da so morali člani ločeni, po 10 in 10 korakati. To breztaktnost se bo gotovo še na primernem mestu ožigosalo, za danes le označimo, kdo je zakrivil, da se je izdalo tako povelje, proti kateremu v zadnjem hipu ni bilo mogoče drugega storiti, nego gostom svetovati povratek, ali pa se ukloniti. V Hrastniku živi človek, ki nima drugega dela, nego razsajati vsak teden parkrat v bivši rudniški restavraciji, kjer se pogosto — pri strelskih zabavah — iaKO nažre, da se njegovi surovosti vse umika, zlasti, ker — tako se govori — je tudi nevaren, da ne ponesnaži sosedom oblek. To je naš znanec Amer. Drugi gospod je tisti rezervni častnik, ki je -ani — menda na cesarjev rojstni dan — uganjal v gostilni reči, da smo mu v našem listu zagnali v obraz javno besedo svinjar. To je gospod Diermayr ml. — Amer in Diermayr sta vodila vso akcijo zoper sokolski zlet. Ta dva sta brzojavila na vse strani, tako tudi v Gradec na na-mestnijo, naj se zlet prepove, češ, da je nemško prebivalstvo razburjeno. Posiana je bila v Hrastnik žandarmerija in okrajni stražmojster iz Ce-V-a. je prepovedal skupen sprevod, ukazal je pa odstraniti tudi neko slovensko zastavo, ki je visela nad cesto. Glede te zastave povemo vsej tej gospodi, da bo visela pri prvi priliki zopet nad isto cesto. Kakšna nevarnost pa je bila za Nemce? Omenjeni orožnik je vprašal voditelje tuk. Nemcev Burgerja in ravnatelja Leiierja, kaj imajo proti zletu. Oba, kakor tudi vodja demokratov, so izjavili, da prav nič, ravnatelj Leiler ie še dejal, da je dal on društvu celo razno k veselici potrebno na razpolago, kar se tudi pri tej priliki z vso hvaležnostjo potrjuje. Že iz tega podatka je razvidno, kdo dela nemire po dolini. Ali ne bo enkrat pred to kreaturo Amerjevo miru? G. Leiler je predsednik bratovske skladnice, ali nima te moči, da mu zadrgne enkrat klepeta vi in nesramni gobec? Pjskusite in videli boste, da bo to prvi korak k zboijšanju razmer. Še rekaj! Kadar napravljamo Slovenci veselico v Hrastniku, ne rabimo t,ivznikov. Mi ne izzivamo in ne napadamo. Če bomo pa napadeni, se bomo sami branili, ne rabimo pomoči.
Šolski škandal. O razmerah na slovenjbistriški »slovenski« šoli smo prejeli še sledeči dopis: Na tako imenovani dvojezični ljudski šoli v Slovenski Bistrici izstopil je iz službe učitelj Š o r n, ker je šel k vojakom. Na slovenski Šoli bi vendar morali biti sami slovenski učitelji, kakor so na tamošnji nemški šoli sami nemški učitelji. Žalibože imamo pa ravno tu na slovenski šoli večinoma učitelje, ki se odlikujejo po svojem nemškem
mišljenju, kakor so to nadučitelj Kole t n i g, nadučiteljica Cunterer, učiteljica L e r c h e r, ki bi morali vsi podučevati na nemški, ne pa na slovenski šoli, ker jim je nemška družba čez vse, nas Slovencev pa ne marajo. Med Nemci kaj takega ne bi bilo mogoče, ker slovenskim učiteljem na nemški šoli ne bi ljudstvo niti sploh ne dovolilo vstopa v njo ter jim ne bi bilo niti mogoče podučevati na nemški šoli. Za to bi že nemško ljudstvo skrbelo. Iz nas Slovencev se pa odločilni krogi naravnost norčujejo, ker nam pošiljajo take učitelje. Pa še teh ni dovolj. Na mesto k vojakom odišlega slovenskega učitelja Šorna poslal nam je šolski nadzornik ko suplenta Nemca D i e t n e r j a, ki se je šele v jezikovnem kurzu učil slovenščine. Kako bode ta podučeval slovensko ljudstvo, to vesta samo on in šolski nadzornik. Mi Slovenci bo-demo že poskrbeli, da se bode za to postopanje izvedelo na višjem mestu.
Iz Celja. K našemu poročilu o »oktoberskem slavju« Zveze narodnih društev dostavliamo, da ste vodili slaščičarno vzorno pridno kot vedno gospa in gdčna. K a 1 a n o v a iz Celja. Za vinsko poskušnjo je poslal lep prispevek tudi trgovec gosp. J. Krammer iz Trbovlja. Zahvala gre tudi premnogim darovalcem jest-vin, g. J. N a r a k s u za sodavico in onim damam, ki so se žrtvovale za prireditev jestvinskega šotora. Dve pesmi pri nastopu »Celjskega pevskega društva« je dirigiral gosp. iur. P e r c, za kar mu gre vsa hvala.
Dr. Medved, »Grazer Tagblatt«, »Straža« in čuki. V mariborski »Straži« beremo to-le interesantno notico: »Brez komentarja. Kakor znano, so se v nedeljo dne 28. septembra Orli mirno vračali iz frančiškanske cerkve, kjer so povodom odhoda rekru-tov prejeli sv. zakramente. Mirne Orle so na cesti napadli Nemci. Gospod dr. Medved je z ozirom na to v »Grazer Tagblattu« z dne 6. oktobra t. 1. št. 274 str. 7, dal »aus freien Stiicken« sledečo častno zagotovilo: »Z demonstracijo, ki jo skozi in skozi obsoja, ni imel nobene zveze in ni o njej ničesar slutil- Bil je le slučajno navzoč v katoliškem rokodelskem domu, ko so se vanj zatekli (»fliichte-ten«) Orli. Vsaka gonja zoper Nemce mu je tuia in mu je tudi vsikdar bila tuja.« v stvarnem oziru je treba pripomniti, da je bil »Grazer Tagblatt« po lastni izjavi za to pojasnilo »od zaupne strani naprošen«. Gosp. dr. Medved še torej vendar direktno ne korespondira s »Tagblattom«, pač pa mu je po vsem tem veliko ležeče na mnenju graškega protestantskega »Schuftenblatta« o njegovi osebi. — ^Liberalni nemškutarji« smo z nemalim zanimanje brali obe izjavi, v »Tagblattu« in »Straži«; saj je tudi sodba iz ust slovenskega duhovnika o zmagovalnem pohodu 12 čukov po mariborskih ulicah na vse plati interesantna in stavi na laž vse, kar sta o čukovskih junaštvih pisala »Straža« in »Slovenec« in kar sta z veliko težavo inscenirala gg. dr. Verstov-šek in Žebot. Kar je manjkalo pri številu in junaštvu, seveda tudi resnicoljubni odborniki »Slovenske Straže« ter narodno - radikalni deželnozborski kandidati ne morejo nadomestiti. In tako je moralo priti do žalostne blamaže na vse strani, kateri bi se človek kvečjemu z zaničljivo gesto nasmehnil, ako bi ne škodovala toliko mariborskemu Slovenstvu! Dokument pa sta ta Medvedova izjava in odgovor v »Straži«, ki ga bomo skrbno spravili. Človek nikoli ne ve, kdaj bo prišel zopet čas, da bo treba Medveda v »Straži« slaviti kot narodnega junaka in gromovnika.
Slovenske meščanske šole. V
krogih nemškonacijonalnih poslancev izjavljajo, da bi Slovenci imeli danes že lahko 2 meščanski šoli, če bi ne bih obstruirali. Kakor znano, iioce pa skleniti štajerski deželni zbor sedaj ustanovitev le ene meščanske šole s slovenskim učnim jezikom, ki se ima otvoriti že prihodnjo jesen. Tozadevno pridejo z ozi-roin na do sedaj v deželnem zboru že stavljene predloge in z ozirom na stvarne predpogoje sedaj v poštev Trbovlje, Št. Jur ob j. ž. in Žalec. Toča Trbovlje so se v zadnjem času odreKle zahtevi meščanske šole, ker hočejo dobiti realko, odpade pa tudi tokrat št. Jur, ki dobi poleg deželne kmetijske šole še gospodinjsko šolo in ne more zahtevati obenem še tretjega deželnega zavoda. Občinski zastop v Žalcu je pa sklenil 2. oktobra t. 1. da prevzame stroške meščanske šolske stavbe ter ta sklep naznanil tudi deželnemu odboru. Tudi klub klerikalnih poslancev je na ti podlagi mogel zavzeti iz stvarnih razlogov edino mogoče stališče, da prvo siovensko meščansko šolo dobi Žalec Tudi Nemci nimajo resnega ugovora zoper Žalec! Žalskemu občinskemu zastopu so pa štajerski Slovenci dolžni posebno zahvalo za njegovo veliko žrtev v prid slovenskemu šolstvu!
Nova slovenska meščanska šola v Žalcu. Kakor čujemo, se bodo slovenski deželni poslanci v štajerskem deželnem zboru potegovali za to, da pride nova slovenska deželna meščanska šola v procvitajoči emporij naše slovenske Savinske doline, v Žalec. Za to govori več razlogov« Žalec leži sredi močno obljudene Savinske doline, sredi bogatih vasi in blizu mnogih, po svoji trgovini in obrti znamenitih krajev. Kmetijstvo samo je v Savinski dolini že močno industrijalizirano, čuti se tudi pri niem živahna potreba po višji izobrazbi. Žalec nudi poleg tega dovolj prilike za stanovanja. V trgu je precej trgovine in obrti, celo industrija; torej živahnega gospodarskega življenja, ki je tudi potrebno za izobrazbo naraščaja. Občina si ne prikriva, da bo najbrže z ustanovit, meščanske šole za njo zvezana velika gmotna žrtev s stavbo poslopja, a prenesla bo tudi to žrtev v prid nele trgu, temveč celi Savinski dolini in vsem spodnještajerskim Slovencem. Žalec ima že vzorno urejeno ljudsko šolo, ako še dobi meščansko šolo in nameravano bolnišnico, bo to trgu nemalo služilo v povzdigo. Želimo iskreno, da bi bilo mogoče že s prihodnjim šolskim letom otvoriti v Žalcu prvi razred meščanske šole s slovenskim učnim jezikom.
Zaradi markacij podravske podružnice »Slovenskega planinskega društva« v Pohorju se jezi in psuje »Marburger Zeitung«. Obenem opominja Nemce, da naj začnejo enako delati in reševati Pohorje iz — slovenskih rok. Dvoma ni, da se bodo Nemci vrgli še bolj na Pohorje, ko dosedaj in zato je naša dolžnost, da vrlo delavno podravsko podružnico S. P. D. pri njenem delu po svojih najboljših močeh podpiramo.
Med sedmimi novimi meščanskimi šolami, ki se glasom dogovora med slovenskimi klerikalci in nemškimi nacijonalci ustanove prihodnja leta na Štajerskem, pride še ena v Maribor, dasi obstojata tam že dve meščanski šoli!
Nekaj za zdravnike in politične oblastnije, ki bi morale skrbeti za javno zdravstvo. V vseh kulturnih deželah je preskrbljeno, da ima vsaka vas izkušeno babico, ki pomaga pri porodih, le v štajerskih vilajetih je še tako kakor v Albaniji. Nahajajo se velike vasi, ki šejejo po 2000 in še več prebivalcev, pa nimajo nobene babice. Nikdo se ne briga, da bi vsaka občina imela vsaj eno. Skoraj pri vseh porodih pomaga soseda sosedi, dasi ni to postavno. Nasledek tega je, da se dogajajo pogoste nesreče, ki bi ne bile potrebne, če bi bile v pomoč izkušene babice. Če je na Kranjskem in Primorskem zadostno zato preskrbljeno, zakaj bi ne bilo tudi na Štajerskem? Na to opozorimo gospoda zdravnika in poslanca Jankoviča, da bo napravil red, ki je ljudstvu v korist. — Glavarstva pa naj pazijo, da se vse tiste, ki pomagajo pri porodih, a niso izprašane, ostro kaznujejo. Zahtevajo naj izkaz iz cerkvenih matrik, kjer najdejo zabilježene vse one, ki pomagajo pri porodih.
Iz Žalca. V nedeljo, dne 19. oktobra se vrši slovesna otvoritev novega društvenega gledališkega odra v dvorani gosp. Robleka. Na sporedu je slavnostni govor, koncert celjske slovenske godbe in ljudska igra »Rokovnjači«.
Iz Ormoža. Pri volitvah v okrajni zastop so bili iz skupine velepose-stva v ožji volitvi izvoljeni klerikalni kandidatje z enim glasom večine.
Iz Maribora. (Prepir med Grossom in Wastiano m.) Poročali smo, da je mariborski državni poslanec Wastian na shodu nemškega političnega društva v Mariboru dne 1. oktobra kritiziral nastopanje nemškega »Nationalver-banda« v parlamentu in zahteval od njega radikalnejšo politiko. Nato je pisal »Nationalverbandov« načelnik dr. Gross nepokornemu Wastianu prav ostro pismo, v katerem ga je podučil, da so za take kritike edino primerni prostor Nationalverbandove seje. Wastian mu je prav grobo odgovoril in naznanil svoj izstop iz Na-tionalverbanda. Ker je dr. Gross načelnik »Schulvereina«, Wastian pa »Sudmarke«, je ta prepir toliko inte-resantnejši.
Drobne novice. Prestavljen je okrajni živinozdravnik v Mariboru dr. Ludvik Binder k namestniji; na njegovo mesto pride dr. Jože! Hen-nemann iz Liezena na Zgor. Štajerskem. Ali zna mož eno besedo slovensko? — Imenovan je za kan-celista pri okrajnem sodišču v Marn-bergu orožniški stražmešter Franc Podgoršek. — Obesil se je iz neznanih razlogov posestnik Vincencij Dovečar na Sardinjah pri Vel. Nedelji. — P o r o č i 1 se je v Ormožu Ad. Spatzek, sin znanega mariborskega gsotilničarja »pri grozdu«, z gospodično Miciko Skorčič, hčerko ormoškega gostilničarja in mesarja. — V Mariboru širijo neznani ljudje po-
narejene petkronske tolarje z letnico 1908. Pozor! — V Mariboru se vrši dne 25. in 26. oktobra kongres nemškoštajerskih perutninarjev. — Vlak je povozil blizu postaje Slovenska Bistrica dveletnega sinčka železniškega čuvaja OsvaldiČa. Fant ima strto desno pleče in desno nogo nad kolenom. —Lepa kobi-1 a je neznano od kod pritekla k posestniku in gostilničarju Lemežu v Pobrežu pri Mariboru- Kobila je rjave barve in ima na čelu malo belo zvezdo.
Ropašbo.
Obesil se je v Spod. Goričicah pii mostu Čez Glino na neko drevo 401etni magistratni sluga v Celovcu. Vzrok samomora ni znan.
Ponesrečen lovec. V lovišču pri Št. Pavlu se je razletela lovcu M. Pucherju puška. Odtrgalo mu je popolnoma desni palec in ga osmodilo po roki. Ponesrečenca je obvezal za silo dr. Widl.
Sleparka. Okoli Št. Ruperta pri Celovcu se potika neka neznana 40-letna ženska, ki se izdaja za zastopnico neke tovarne, ki izdeluje blago za ženske obleke. Ujela je že več žensk na te limance, dale so ji naročila in tudi predujem, blaga pa niso dobile.
Nesreča pri delu. Pri čiščenju jame za gnojnico pri neki hiši v Lid-manskega ulici v Celovcu je padel en delavec v gnojnico. Ko ga je hotel njegov tovariš potegniti iz jame, ga je potegnil ponesrečenec za sabo. K sreči so prišli pravočasno sosedje in so potegnili ponesrečenca iz jame. Odpeljati so jih morali v bolnišnico, ker sta se akutno zastrupila.
Poskusen roparski napad. V malem gozdičku pri Hrastju je napadel neki neznanec deklo 601et.no Magdaleno Weisenbacherjevo. Dekla je nesla na glavi jerbas, napadalec se ji je počasi približal in ji hotel strgati verižico in uro, ki jo je imela v žepu. Dekle je zavpilo na pomoč, nakar je predrzni napadalec pobegnil in izginil v gozdu.
Primorsko.
Še o inženirski komori. »Picco-lo« napada v štev. 11.589 v najostud-nejši obliki naše civilne inženirje v inženirski komori. Predsednik inženirske komore ing. Piani jih je v njihovi odsotnosti na način, ki presega vse meje dostojnosti, napadel. Očita jim, da povzročajo, kakor Slovenci povsodi, needinstvo, da so inferiorni (manjvredni) ter nevzgojeni, ter da so hoteli zanesti v inženirsko komoro politiko. Pripomniti je treba, da je tega razdora največ kriv goriški zemljemerec Palm (Nemec), katerega so odposlali goriški Nemci, da vpliva na nemško sekcijo, da pusti Slovence na cedilu. Palmu se je tudi resnično posrečilo zapeljati ing. VVegererja k sproslulemu in nečastnemu besedolomstvu. Gonje proti Siovencem se je udeležil tudi zemljemerec Orzan, ki živi samo od slovenskih advokatov v Gorici. Nemci in Italijani se pač boje našega tehničnega razvoja v Primorju in zato se skupljajo v falango proti slovenskim inženirjem. Želimo, da bi naša javnost ta novi boj razumela in izvajala iz njega logične konse-kvence.
Boj za Trst. Tržaški namestnik princ Hohenlohe se je izrazil povodom neke slavnosti, da je naš edini pomorski emporij, pristaniško mesto tižaško smatrati za skupno posest vseh avstrijskih narodov brez izjeme. Te velepomembne besede ponavlja tržaško - dunajski tednik »Bili« s primernim zelo umestnim komentarjem. »Bili« obžaluje, da je ostaia ta tako težka in važna izjava, ki bi rnogla biti izhodišče novi eri za Avstrijo popolnoma neopažena. Tudi avstrijska publicistika, ki se meni za vsako malenkost več, kot za tako važne izjave, jo je prezrla. Prišlo pa je nasprotno. Ko so izšle znane tržaške naredbe, s katerimi je bil storjen konec izogibanju državnih temeljnih zakonov in neznosnim razmeram kakršnih bi ne trpeli v nobeni evropski državi in za katere se imamo zahvaliti le namestniku princu Hohenlohe je najprej zatulilo avstrijsko italijansko časopisje, njemu je sledilo laško časopisje in obenem en del avstrijskega nemškega časopisja. Tako so toiej umeli ti patrijoti te tako važne besede princa Hohenlohe, ki je govoril takrat res k->t pravi Avstrijec, kateremu so zakoni sveta stvar brez ozira na razne narodnosti, še manj pa na posamezne korporacije, stranke ali celo na posamezne osebe. Očitni in skriti sovražniki Avstrije so se čutili zadete v svojem bistvu in so spoznali, da namestnik princ Hohenlohe noče več dopuščati, da bi bii naš edini pomorski emporij izročen enemu edinemu.
inozemskemu naiodu, ki nima nika-kega interesa na blaginji Avstrije. — Dalje piše BiH. Kako pa je to, da avstrijska publicistika, namesto da bi pozdravljala namestnikove odloke, napadala skoro v istem tonu, skoro v istem državi sovražnem smislu kor iredenta tržaškega namestnika. Odgovor je samo eden: Avstrijsko politiko vodi in dela »Neue Freie Presse« in ta stoji v kupčijski zvezi z iredentističnim časopisom »Picco-lo«. Iz golih kupčijskih ozirov pozablja »Neue Freie Presse« na vse Avstriji dolžne oozire ter sprejemlje, priobČuje in sledi poteku misli »Pic-co!a«. Ni v interesu države in tudi ni namen namestnika, da bi sovražno nastopal proti italijanskemu narodu, še manj proti 42.000 Italijanom, ki uživajo v Trstu gostoljubje, ker je v obojestransko korist, da se ohranijo ravno v Trstu dobri medsebojni od-nošaji. Toda Avstrijci smo primorani zahtevati, da očitni in prikriti iredentisti prenehajo enkrat s svojim rovanjem in da se strogo podrede zakonom dežele, ki jim nudi gostoljubje. Naravnost nemogoče je in v največjem neskladu z interesi Avstrije, da bi postal Trst strogo italijansko mesto, ki naj bi bilo nedostopno drugim avstrijskim narodnostim. (Opomba. S tem preneha biti Trst, Trst.) Tako piše »BiH« in gotovo se mora vsak pameten in trezen politik bodisi ene ali druge narodnosti strinjati s temi nazori.
Tržaško slovensko in hrvaško deželno gledališče. Intendant hrvaškega deželnega gledališča pl. Tre-ščec je stavil tvrdki Riccordi, ki je prepovedala vprizoritev Puccinijeve opere »Metuljček« na tržaškem slovenskem odru predlog, da vprizori v hrvaškem deželnem gledališču v Zagrebu opero »Traviata« v laškem jeziku, če tvrdka prekliče svojo prepoved jdede tržaškega gledališča. Tvrdka Riccordi na ta predlcg še ni odgovorila.
Soproga  Esad  paše v Trstu.
Včeraj se je ustaviia na poti v Carigrad v Trstu soproga Esad paše. Nastanila se je v hotelu Excelsior. V razgovoru z nekim politikom, govorila je skrita za špansko steno, je izjavila, da se ona sicer ne briga za politiko, pač pa lahko reče, da vlada v Albaniji popolna sioga. Vsi Albanci skrbe za blagor svoje domovine. Ena sama oseba krši to slogo in ta je — Ismael Kemal. Ou je v celem svojem življenju, star je 70 let, vedno menjaval svoje prepričanje, obračal svoj plašč po vetru ter skibel vedno le za svojo osebno korist. Sicer pa ona ni nikdar govorila s svojim možem o političnih zadevah. Po njenih nazorih bi se zamotan albanski problem mogel rediti č'šmo le na ta način, da bi se imenoval takoj knez in bi moral ta knez takoj nastopiti vlado. Na vprašanja, če bi Imel Esad paša rajši turškega kot evropskega kneza in kje naj bi bila njegova prestolica, soproga Esad paše ni hotela odgovoriti in je zaključila pogovor.
Visoke gGspe in siromašna žena. Soproga bivšega ministra Lu-kaesa biva sedaj s svojo rojakinjo vdovo Freudfeld v Lovrani. Na sprehodu ob morju je izgubila vdova Fieudfeld dragoceno iglo. Iglo je našia neka siromašna žena in jo je vrnila gospema, ki sta jo brezuspešno iskali. Gospe sta dali najditeljici 2 kroni. Takoj nato je opozoril nekdo siromašno ženo, da ji pristoja postavno 10% vrednosti najdene igle. Žena je gospe na to opozorila. Toda namesto, da bi gospe ženi ugodile sta jo nagnali in Freudfeldova je začela naravnost nesramno kričati nad ženo m se glasno zgražala nad predrznostjo uboge žene. Žena je šla užaljena na policijo. Policija je dala ceniti iglo strokovnjaku, ki je določil vrednost igle na 400 kron. Freudfeldova je bila obsojena, da mora plačati ženi 40 kron. Toda niti policijski odredbi se ni hotela Freudfeldova udati in je vprizorila velik škandal, katerega je končala soproga Lu-kaeseva s tem, da je ona izplačala ženi od policije določenih 40 kron.
Samomor stavbnega mojstra vojne mornarice. Stavbni mojstei vojne mornarice Hugo Lahartinger, doma iz Kufsteina, se je včeraj v svoji vili na Monte Paradiso ustrelil. Lahartinger je bil oženjen, ozrok samomora še ni znan.
Trčenje parnikov. V parnik »Arimathea«. last tvrdke Premuda v Trstu, je trčil v Dardanelah ameriški parnik »Washington«. »Arimathea« je dobil tako težke poškodbe, da se je mora! v Dardanelah zasidrati. Tudi »\Vashington« je precej poškodovan.
Aretacija   nevarnega   tatu. V
Kapfenbergu so aretirali in izročili na predlog goriškega državnega pravdništva sodišču v Tržiču nekega Franca Krankerja, doma iz Mislima pri Slovenjem gradcu. Kranker je vlomil pri gostilničarju Debiasi, kjer je odnesel za 600 K različnega blaga,
dalje je vlomil v skladišče konsum-nega društva in je ukradel nekemu neznancu iz žepa 92 K.
Eng. Ganglovo rodbinsko dramo »Sin« ponovi jutri v nedeljo, dne 12. oktobra na splošno željo občinstva telovadno društvo »Sokol« v Št. Andrežu. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu v dvorani gosp. P. Lutmana. Začetek je ob 4. popoldne. Imenovana drama se je uprizorila pretečeno nedeljo v splošno zado-voljnost občinstva, kritika se je zadovoljno izrazila, zato se pričakuje v nedeljo mnogobrojne udeležbe.
Slovenska drama v Voloski-Opa-tiji. Dramatični odsek slovenskega izobraževalnega in podpornega društva v Opatiji je pri svoji zadnji seji sklenil, da priredi tudi v letošnji zimski sezoni več predstav v gledališki dvorani »Narodnega doma«. Dame, kakor tudi gospodje, ki so že v prvi sezoni tako neumorno in požrtvovalno in s tako krasnim uspehom sodelovali, so obljubili, da to store tudi v tej sezoni in nam s tem dajo priliko, da se naužijemo njih umetnosti. Dne 19.. oktobra t. 1. bo predstava dveh iger in to: »V Ljubljano jo dajmo« in »Brat Sokol«. S to predstavo se otvori gledališka sezona. Podrobnosti se bodo naznanile vedno potom gledaliških listkov, a slavno občin-svo se že sedaj prosi, da pri vsaki predstavi kupi vstopnice v predpro-daji, da zvečer pri blagajni ne bo takega navala. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki gosp. Mihovila Vahtarja in T. Hartmana v Škrbičih.
K zaprtju igralnice v Opatiji. Snoči so biii prvič obsežni in luksu-rijozno opremljeni prostori opatijske igralnice temni. Prostore igralnice je uradro zaprlo tržaško namestništvo. Vodja igralnice zatrjuje sicer, da so zaprli igralnico samo za nekaj časa v svrho nekaterih popravil, toda ni res. Res pa je, da je vzelo notranje ministrstvo vodstvu igralnice enkrat za vselej dovoljenje za igro. Reški listi prinašajo zanimive dogodke, ki so se vršili pred zaprtjem igralnice. Hotelirji, trgovci, gostilničarji, hišni gospodarji in drugi so bili opetovano pri oblastih in so izpovedali, da ostajajo, odkar je odprta igralnica tujci samo malo časa v Opatiji in izginevajo kot beguni iz mesta. Noben tujec ne ostane dolgo v Opatiji. Več tujcev je izvršilo že samomore, več tujcem, ki so prišli bogati v mesto, je ostalo komaj toliko, da so poravnali stroške za stanovanje, hrano in vožnjo. Veliko rodbin je uničenih, od nikogar pa se ne zve, da bi bil obogatel. -- Nekateri listi poročajo, da bo viada morda dovolila, da se igralnica odpre, toda igrati se bodo smele samo navadne družabne igre. Vse hazardne igre pa bodo izključene. Podobne igralnice, kot je bila v Opatiji so hoteli ustanoviti tudi v Cir-kvenici in v Kraljevici, toda vlada je to zabranila.
Slovensko pevsko in zabavno društvo v Pulju je priredilo v nedeljo v dvorani Narodnega doma svoio prvo veselico. S to veselico je pokazalo vrlo društvo, da se je začel ob Adriji vedno bolj gibati slovenski ži-veij in da prodira lepa slovenska pesem vedno širše in širše po slovanskem svetu. Nastopilo je pri veselici 26 pevcev, ki so peli pod spretnim vodstvom pevovodje Starmana sledeče pesmi: »Slovan«, »Slanica«, »Jadransko morje«, »Pogled v nedolžno oko«, »Triglav« in »Na straži«. Priznati moramo, da so pevci izvrstno izvršili svojo naiogo in postavili s tem najtrdnejši in najboljši temelj za napiedek in razvoj svojega prekoristnega društva. Uspeh bodri in tudi ta uspeh vrlih puljskih Slovencev ne bo brez uspeha in bo bodril slovenske pevce ob sinji Adriji, da se bodo z vedno večjo vnemo in požrtvovalnostjo posvetili gojitvi prekrasne slovenske pesmi in ji ustanovili s tem trajen umetniški hram ob sinji Adriji. Udeležba pri veselici je bila naravnost nepričakovano obilna. Navzočih je bilo tudi več Ljubljančanov. Pri veselici je svirala pridno in prav povoljno domača slovenska godba. Po pevskem sporedu so se vršile razne proste zabave. Zavladalo je veselje med številno družbo in vsak se je počutil med domačini kot bi oil doma. Vrlemu društvu čestitamo na lepi prireditvi. Slovencem pa kličemo »V združenju je moč«.
Ponesrečen potapljač. Iz Pulja poročajo, da se je ponesrečil v Val-diiigo, kjer se dela za vojno mornarico, potapljač Pavel Vernier. Delal je v veliki globočini; kako se je ponesrečil, se še ne ve. Potegnili so iz vode mrtvega. Mož zapušča ženo in 4 otroke.
Avtomobilska nesreča. Bogat posestnik dr. Trevisini je imel že delj časa svojo soprogo v nekem sanatoriju v Vidmu. Včeraj jo je šel iskat in ceia družba se je vračala iz Vidma v avtomobilu tržaške družbe v Trst. Pri Versi je srečal avtomobil enovprežni voz. ki je vozil semintja
po cesti. Pri umikanju in zaviranju ie počila pnevmatika na zadnjem kolesu avtomobila. Voz se je prekucnil in pokopal pod se vse potnike. Samo drugi šoier Fazzini je odletel daleč v neki jarek ob cesti. Ko se je zavedel je šel ponesrečencem na pomoč, toda ni jim mogel nič pomagati, ker je bil preslab. K sreči se je pripeljal kmalo po nesreči neki avtomobil z večjo družbo, ki je ponesrečence rešila iz mučnega in nevarnega položaja. Gospa Trevisini je dobila težke poškodbe na glavi, njena hčerka si je zlomila nogo, dr. Trevisini je dobil lahke poškodbe na rokah in nogah, hišna je ostala nepoškodovana, šofer Cimarosti pa je dobil težke poškodbe na glavi in na hrbtu.
Bombni atentat na Reki. Iz Budimpešte se razširja vest, da je izvršil atentat neki mladi odvetnik, pisarniški šef enega reških odvetnikov, ki je tudi odličen politik. Zaslišanih je bilo že več prič. Iz njih pričevanja sklepajo, da je ta mladi odvetnik atentator ah pa vsaj sokrivec atentatorja
Izza bosansko - srbske meje?;
Iz Trsta poroča graška »Tagespost« sledeče: Včeraj so sprejeli v tržaško bolnišnico 291etnega natakarja Franca Steiningerja iz Prage. Steininger je težko obstrelien na desni nogi. — Steininger pripoveduje, da je bil za časa svoje vojaške službe na bosanski meji obstreljen od srbske patrulje. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico, kjer so mu hoteli odrezati nogo. Tega on ni pripustil in odpustili so ga od vojaščine z bolno nogo. — Medtem pa se je njegovo stanje vedno bolj slabšalo. Ko je zadel včeraj z nogo ob mizo, so se mu pojavile tako silne bolečine, da je moral iti v bolnišnico. •
Dnevne vesti.
+ Kranjski deželni zbor je končal včeraj svoje letošnje zasedanje. Tako hitro je vse šlo, da se je kar bliskalo. Drugi deželni zbori zborujejo Še in imajo še teden dni časa, kranjskega pa so Čim prej odpravili domov. Klerikalcem se je strašno mudilo, iznebiti se deželnega zbora. Le hitro — le hitro gori — gori! Tako se je delalo. Postave so kar frčale po deželni zbornici. Taka površnost je naravnost brez primere. Tolmačiti se da to le s tem, da se glasom naznanila deželnega glavarja sedanji deželni zbor sploh več ne sni-de, nego da dobe zdaj besedo vdilcl. Strah pred volilci — to je bila tista moč, ki je vodila klerikalce v mino-lem zasedanju deželnega zbora!
-f- Višji sodni predsednik pl. Pittre?ch in slovenski sodniki. Kakor potrjuje pl. Pittreich v svojem popravku v »Straži« sam, je pri razgovoru s posl. Verstovškem rekel, da osebe, ki prideio k justici s Spodnjega Štajerskega, glede zmožnosti zastajajo za onimi, ki pridejo iz enoje-zičnega ozemlja t. j. Gor. Štajerskega. Pozneje pa govori o Slovencih sploh, ki imajo za sodna mesta baje manj zmožnosti, kot Nemci. — Ako-ravno se slovenski sodniki že desetletja sistematično zapostavljajo in nadomeščajo z nemškimi, se je vendar sedaj prvikrat na tako odličnem mestu, kakor je sodno predsedstvo v Gradcu, čula tako huda sodba nad slovenskimi sodniki. V prejšnjih časih se je zmožnost in pridnost slovenskih sodnikov hvalila, akoravno so bili tudi izključeni od važnih mest. — Pokojni predsednik W a s e r v Gradcu je bil, kakor znano, hud nasprotnik Slovencev. Vendar je bil pravičnejši nego Pitreich. Leta 1883. se je slovenski sodnik predstavil predsedniku W a s e r j u. Mož je bil precej zgovoren in tudi proti svoji navadi prijazen, recimo dobre volje. Zanimalo ga je posebno slovensko uradovanje, katero se je pravzaprav pričelo šele leta 1882. Waser vpraša sodnika: Povejte mi, ali uradujete tudi slovenski. Odgovor: Da, akscelen-ca, in to ljudstvu vidno ugaja. Pri-« znati moram, da mi kot Slovencu slovensko uradovanje ne dela težav in da v tem oziru nismo imeli pri sodišču še nikakih neprilik. Waser pravi na to: Tudi moje načelo je to, da se ustreže željam ljudstva. (Auch mein Princip ist das, dass den Wfin-schen der Bevolkerung Rechnung getragen wird.) To je bilo pač pod ju-stičnim ministrom Pražakom, ko so bili višji justični funkcijonarji svojo opozicijo nekoliko omeiili. Preje jeJ bila vsaka slovenska sodba ali razprava nična. Waser se je dalje razgo* varjal s sodnikom o napravi nove zemljiške knjige na Kranjskem ter pripomnil, da to delo pri nas prepočasi napreduje in da smo v tem oziru zaostali za štajersko. Ko je sodnik navajal težave pri napravi zemljiških knjig, na razkosana zemljišča itd., je Waser odgovor doslovno: »Ich gebe zu, dass die Verhaltnisse in Krain viel schwieriger sind, wie in Steler-mark, und anerkenne auch, dass die Krainer viel talentirter und fleiaslger
sind, wie z. B. die Deutschen in Ober-steiermark.« Tako je govoril o Slovencih predsednik Waser. Pitreich je nasprotnega mnenja, ker skuša s tem opravičevati sistematič. germa-niziranje. Dela se pa že 40 let na to, da ne pride Slovenec na važna in odločilna mesta, ako je še tako izvrsten sodnik.    Slovenski   nadsvetnik v ♦Gradcu je bela vrana. Preko Gradca pa ni prišel v tem času nobeden slovenski jurist za dvornega svetnika na Dunaj, ako ni postal očiti nemšku-tar. Celo Tomšič, ki je mnogo let štel se med najboljše juriste v Gradcu, ni mogel priti na Dunaj ali poslati dvorni svetnik v Gradcu. Dobil je samo naslov in značaj dvornega svetnika. Spominjamo se na deželne sodne predsednike v Ljubljani,  gg. Lu-šin, Gertscher, Kaprez, Kočevar, Le-vičnik in Elsner. Gerčar in Hočevar sta bila sinova slovenskih kmetskih staršev, a odlična pravnika. Tudi dr. 'Adalbert Gertscher, ki je slovel kot odličen pravnik v Avstriji, se ne more šteti med Nemce. Znanega izbor-nega jurista in idealnega sodnika dr. Kavčiča, ki ne pripada nobeni politični stranki, je preskočil mlajši Nemec Elsner, akoravno ga tudi kot pravnik nikakor ne nadkriljuje. Tudi dvorni svetniki Nemanič, Pevetz in Schwentner (Krakovčan) niso gor-nještajerski    Nemci.    Znani jurist Scheuchenstuel je bil Novomeščan. Vzemimo  končno  deželno sodišče ljubljansko. Ne imenujemo nobenega imena, ampak samo vprašamo: Imajo li res slovenski sodniki pri deželnem sodišču ljubljanskem slabše kvalifikacije, kakor njihovi nemški kolegi? Dvomimo   ter   odločno zavračamo Pitreichovo pristransko sodbo.
X.
"~f Pred   upravnim sodiščem »propadla« mestna občina ali »Slo-venčeva« zabitost. Včerajšnji »Slovenec« pripoveduje neinformiranim svojim »bravcem«, da ga je mestna občina ljubljanska s svojo pritožbo, ki se je tikala Lampetove izjave, oziroma identičnega odloka deželnega odbora med obravnavo o hidroelek-trični centrali ob Ljubljanici, pred upravnim sodiščem grozno polomila, ker je upravno sodišče pritožbo kar brez nadaljne obravnave odklonilo. In »Slovenec« zavila   oči: »Uboga Ljubljana!« — Stvar je pa čisto drugačna in mestna   občina   je pred upravnim   sodiščem   dosegla prav vse to, kar je želela. Lampe je pri tisti komisijonalni   obravnavi izjavil, da dežela ne bo občini nikdar dovolila nabave sredstev za napravo tiste električne centrale, tudi če občina od vlade dobi konsenz, da jo sme graditi. To je Lampe izjavil   na podlagi sklepa deželnega odbora, ki je imel tisti dan nalašč sejo  samo  radi te stvari.   Lampe je še pristavil, da je vsled tega sklepa deželnega odbora nadaljna obravnava o centrali brezpredmetna in mestni projekt nemogoč. Iz tega se vidi,  da  so deželni kronjuristi bili mnenja, da je ta sklep v stanu biti pravoveljavna prepoved napram mestni občini. Vsak človek zdravega razuma je sicer takoj videl, da ta »sklep« obravnave in vprašanja o konsentiranju centrale nikakor ne more motiti, ker visi   »sklep« v zraku, t. j. deželni odbor je s sklepom občini nekaj prepovedal, česai sploh ni storila in deželni odbor tudi ne more vedeti, ali bo občina njegove žegne sploh rabila  pri nabavi sredstev za centralo. Dežela bi mogla odreči svoje pritrdilo le, če bi bila občina prosila za kako posojilo in bi y smislu občinskega   reda morala prositi deželo prirdila. Občina pa tega ni storila, temveč prosi le c. kr. deželno vlado za vodopravni konsenz. Tu nima Lampetova druščina nobenega zakonitega vpliva. A Lam-pek je kalkuliral tako - le: Čeprav je taka »prepoved« ničeva, ker se nikomur ne more odreči nečesa, za kar sploh prosil ni — bomo v poznejšem teku zadeve o hidroelektrični centrali vendar »fort naprej« na našo vdano nam vlado vplivali s poudarjanjem, da smo občini že kar vnaprej yse »prepovedali« in  je  občina to »prepoved« tudi s primerno ponižnostjo nase vzela.  Treba je bilo torej preprečiti to, da se občini ne bo treba kdaj v tem smislu prerekati z vlado in morda še dokazovati, da se ni Lampetovi perfidiii prav nič podvrg-Ua. Iz gole previdnosti je torej občina hotela dobiti si tudi avtoritativno izjavo, da tisti sklep in odlok deželnega odbora ne more ne imeti, ne kasneje dobiti napram občini prav nobene pravne veljavnosti. V tem smislu se je torej občina   pritožila na upravno sodišče in si je bila že vnaprej v svesti, da se bo stvar skoro gotovo končala brez razprave, kar s sklepom upravnega sodišča, v katerem bo pa povedano, da se o stvari zato ne more razpravljati, ker je tisti deželni sklep itak brez moči.   In to se je tudi  doseglo.  2e v protispisu deželnega odbora je Lampek stisnil repek med nožici in deželni odbor sam priznava, da je bil sklep le dobrohotno, milo očetovsko opozorilo
do ljubljene hčerke Ljubljane, naj vendar ne bo lahkomiselna in naj se nemara ne spušča morda kdaj v življenje čez svoje električne razmere. Samo nežno pokaranje, kakor pokarajo zaljubljeni starši otroka, a ga pri tem — da ne bo prehudo — vendar tudi po glavi pobožajo. Upravno sodišče je bilo ginjeno nad to ljubeznijo deželnih klerikalcev do poredne liberalne hčerke in je rado priznalo, da je bil cel tisti sklep, Lampetova izjava pri obravnavi in še dodatno občini doposlano obvestilo o dežel-nozborskem sklepu — vse skupaj ena figa. Upravno sodišče je izjavilo: »Dieser Erlass enthait keine der Rechtskraft fahige Entscheidung oder Verfiigung.« Ubogi deželni odbor, dokler te »Slovenec« tako neumno poveličuje, kakor snoči!
+ V odboru »Slovenske Matice« sedi tudi lepa vrsta klerikalcev, dasi je med člani čedalje manj pristašev klerikalne stranke. Naprednjaki skušajo pač povsod kolikor časa je le mogoče, ohraniti možnost skupnega dela. To se vidi zlasti pri »Slovenski Matici«, ki dela klerikalcem vse mogoče koncesije, med tem ko klerikalci zanjo ničesar ne store. Kako se to naprednjakom izplača, kaže sedaj afera dr. Ilešiča. Težko si je misliti večjo nesramnost, kakor so si jo zdaj dovolili ti klerikalci. Katoliški shod je bila klerikalna strankarska prireditev, bojna prireditev zoper napredno stranko in protikulturna demonstracija. »Slovenska Matica« je kulturen zavod — klerikalno kulturo pa smo poznali pri čudežnih sleparijah v vo-diškem farovžu. »Slovenska Matica« bi bila storila sama sebi sramoto, če bi bila katoliški shod pozdravila z zastavo. Če so zdaj klerikalci nezadovoljni, je to za »Matico« le častno. Sicer pa so vsi klerikalci odborniki »Slovenske Matice« izvoljeni po napredni milosti in če jim kaj ni všeč, si vendar lahko pomagajo!
'+' Ljubljanski ciparji in obljube deželnega glavarja. Za časa zadnjih občinskih volitev v Ljubljani so igrale pri klerikalcih cipe važno agitacij-sko sredstvo. Klerikalci so bili namreč sklenili ptičji zakon, po katerem je bilo prepovedano loviti cipe, vsled česar so bili barjanski   ciparji občutno oškodovani. Prišle so pa, kakor rečeno, volitve in deželni glavar dr. Šusteršič si je dal predstaviti deputacijo ciparjev,   kateri je obljubil izpremembo zakona v tem smislu, da bodo spet ciparji lahko lovili cipe. Mi smo takoj — že takrat — dejali, da je Šusteršič nastavil limanice ci-parjem, katere lovi pred volitvami, po volitvah pa   ciparjev klerikalna gospoda ne bo več poznala. In glej! Sedaj je deželni odbor zopet predložil v deželnem zboru zakonski načrt, po katerem so ciparji ob svoje že stare pravice. Gospodje se sicer izgovarjajo, da vlada noče potrditi zakona zoper cipe, a to je deželni glavar dr. Šusteršič že tudi takrat vedel, ko je povabil ciparje in jim radi volitev delal prazne obljube. Poslanec Ad. Ribnikar je v upravnem odseku deželnega zbora pojasnil postopanje deželnega glavarja napram ci-parjem in protestiral proti tako nepošteni agitaciji od strani deželnega odbora. Obenem je zahteval,   da naj deželni glavar in deželni   odbor v bodoče ne predlagajo več deželnemu zboru zakonskih načrtov, o katerih morejo vedeti, da ne dobe sankcije.
Ciparjem so torej sedaj klerikalci cipe definitivno pojedli in tista deputacija ciparjev, kateri je deželni glavar pred volitvami obljubil lov cip, se lahko pri dr. Šusteršiču oglasi, da se mu zahvali, ker ni le pojedel cip, marveč tudi — dano besedo!
+ »Izrazit pristaš liberalne stranke«.Škofovo glasilo ima zelo karakteristično navado: Kadar napravi klerikalec kako lumparijo, pa ga obesijo napredni stranki. Zadnjič se je to zgodilo z odličnima klerikalnima ptičema Polajnkom in Sajovicem, večeraj proglaša »Slovenec« katoliškega »inženirja za hleve« Smrekarja za »izrazitega pristaša liberalne stranke. Seveda! Klerikalni deželni odbor jemlje sploh samo izrazite pristaše liberalne stranke v službo. Kdor ni liberalec, ta pri deželnem odboru sploh ne dobi službe. Tudi Smrekarja so vzeli samo ker je bil izrazit pristaš liberalne stranke. Zdaj samo čakamo, kdaj bo »Slovenec« proglasil še Kreka, Lampeta in Šusteršiča, pa vodiškega župnika in ljubljanskega škofa za »izrazite pristaše liberalne stranke«. E, ta škof, ta zna še kaj drugega kakor milijonske dolgove delati!
+ Kamila Theimer in »Gorenjec«. Na tiskovno tožbo gdčne. Kamile Theimer bila je, kakor smo svojedobno poročali, določena proti g. Janko Florjančiču, odgovornemu uredniku »Gorenjca« in grobokopu v Kranju, porotna razprava na dan 1. septembra 1913. Obtoženi odgovorni urednik je tedaj vse poskusil, da bi preprečil to porotno razpravo. Čeprav se je na sodni zapisnik odrekel svoji pravici do ugovora proti obtož-
bi, je vendar potem osmi dan vložil pismen ugovor. Kakor je znano, je višje deželno sodišče graško zavrglo ta  ugovor kot zakonito nedopusten.
V ponedeljek dne 1. septembra t. 1. bi se imela sedaj vršiti porotna razprava proti g. Florjančiču. Ob 12. uri je pa naenkrat prišel g. Fiorjančič s pismenim predlogom, da naj se namesto pristojnega ljubljanskega porotnega sodišča  deleguje drugo porotno sodišče izven okoliša graškega in tržaškega nadsodišča.    Ta svoj predlog je pa obtoženi urednik utemeljeval s prav čednimi, četudi nedokazanimi  napadi na ljubljanske porotnike, češ da so nahujskani po ča-sopisju,da so na stvari interesirani in da jim bo vsled tega   težko nepristransko sodbo izreči. S takimi pavšalnimi sumničenji, ne da bi navedel le eno konkretno dejstvo, je obtoženi urednik blatil poklicane ljudske sodnike. V svoji protiizjavi na ta neosnovani delegacijski predlog obtoženega urednika je gdčna. Kamila Theimer po svojem zastopniku g. dr. Kokalju prav temejito dokazaa in tudi obsodila neupravičenost te zahteve ra2 stališče veljavnih zakonov in pri tem pribila še velezanimivo dejstvo, da ona kot rojena Dunajčanka in torej tujka v kranjski deželi, ni imela nobenega    pomisleka,    stopiti pred kranjsko poroto, ker doslej še nikdar ni   slišala, da bi bili kranjski porotniki pristranski, podkupljivi, krivo-prisežniki!    Še le domačin je moral priti in vreči brez dokazov, brez navedbe konkretnih okolnosti blato na neomadeževani ščit ljudskih sodnikov iz dežele Kranjske!  Sedaj je pa svojo končno besedo v ti delegacijski zadevi   spregovorilo c. kr. najvišje in kasacijsko sodišče na Dunaju. Ta naš najvišij sodni dvor zavrgel je delegacijski  predlog obtoženega odgovornega  urednika tednika »Gorenjca«,  češ  da  ni nobenega važnega razloga, da bi se to kazensko zadevo odvzelo pristojnemu sodišču in jo od-kazalo   drugemu sodišču iste vrste. S to odločbo najvišjega in kasacij-skega dvora so pa kot neosnovani zavrnjeni in obsojeni tudi oni nedo-kazni   napadi, ona pavšalna sumni-čenja na naše ljudske sodnike, katere je obtoženi odgovorni urednik na-gromadil   v   svojem delegacijskem predlogu. Naši krivično osumljeni in krivično napadeni ljudski sodniki pač niso mogli dobiti od bolj poklicane strani  popolnega zadoščenja za vse te napade,  kakor je ravno naša vrhovna pravosodna instanca.
+ Kamila Theimer in župnik Lovšin. Poročali smo, da se g. Ivan Lovšin, župnik na Sv. Gori ni pritožil zoper ono razsodbo litijskega sodišča, s katero je bil na obtožbo g. Kamile Theimer radi častikraje obsojen v denarno globo 100 K, oziroma v desetdnevni zapor za slučaj neiztirljivosti. Ker je bil župnik Lovšin že poprej dvakrat obsojen radi častikraje, je izpadla ta litijska razsodba nedvomno zelo milo. G. Kamila Theimer je vsled tega priglasila vzklic radi kazni, ta vsklic pa sedaj umaknila. Ta svoj umik je g. Theimer utemeljila tako, da ji zadostuje za storjene krute žalitve izrečena obsodba od strani najpoklicanejše oblasti in da umika vsklic v uvaževanju, da je bil obsojeni župnik nedvomno le zapeljan po krivdi izvestnega in namenoma v stvari napačno informiranega Časopisja, da je z opustitvijo pravnega leka vsaj dejansko pokazal nekaj priznanja in skesanosti in da je s to opustitvijo tudi posvedočil, da se je med tem uveril o krivičnosti svojega napada na njeno čast. Ker ne vodi boja zoper odgovorne generale, katere zadene vsa krivda za obupne javne razmere v deželi kranjski, za grozno strahovlado in brezmejno korupcijo, je g. Kamila Theimer kot ženska z umikom priglašenega vsklica obvarovala svetogor-skega razžaijivca in župnika občutnega povišanja od prvega sodišča izrečene denarne globe, oziroma skoro nedvomne spremembe te denarne globe v zaporno kazen. Mislimo, da se raz človeško stališče ne more nič ugovarjati ravnokar opisanemu koraku dunajske dame, drugo vprašanje pa je, če naši klerikalci, katerim je izza varnega plota posla-niške imunitete zastrupljene pusice streijajoči mali dr. Lampe vzor in vzgled politikujočega duhovnika, sploh zaslužijo tako obzirnost in par-doniranje.
+ Klerikalci kot prijatelji mladine. Dr. Dermastiia hoče veljati kot posebno blesteča nova luč med klerikalnimi odvetniki. Ampak če v Ljubljani nima večje sreče, kot jo je zdaj že dvakrat poskusil v Novem mestu, potem je lahko že danes v skrbeh, kako bo še ta njegova luč svetila. V slučaju afere novomeškega župana Rosmana proti vladnemu koncipistu Goliiu je klerikalni tabor in deželno vlado spravil v zadrego, ker je izdal tajnosti disciplinarne preiskave, kar ni bilo še zrelo za javnost. V drugem slučaju Pirc-Golija
pa je, hoteč udariti po napredni mladini, razkrinkal pravo ljubezen klerikalne stranke do slovenske mladine. V tem slučaju se je Šlo tudi za vprašanje, če so bili na Jarčevem shodu na Muhaberju tudi nedorasli mladeniči navzoči. Klerikalci so trdili, da je bilo v naprednih vrstah polno takih fantov (do 16 let starih), ki sploh še ne spadajo na politične shode. Dr. Dermastija se je pri tem tako razvnel, da je zagrozil, da bi bil vse take pobe pognal, kamor spadajo. Na-hrulil je celo neko mlajšo napredno pričo, ki bi po dr. Dermastijevem mnenju tudi še ne smel biti na shodu, dasi je dotični bil že superarbitriran pri vojakih in dasi je bil za Jarčeve shode zrel že pred 5. leti — seveda takrat je bil še v katoliški posojilnici. Jarcu je postalo silno vroče, čim se je Dermastija tako razvnel za mladino. Jarc je namreč vedno čakal, kdaj bo od katere strani na dr. Der-mastijo prišlo vprašanje: Ce mladi ljudje, že čez dvajset let stari, ne spadajo niti na tak shod. kakor ga je na Muhaberju Jarčeva Kmečka zveza priredila, vprašajte gosp. poslanca Jarca, zakaj je Planinškove pobe postavil celo kot policaje orožnikom na pomoč, čeravno eden teh pobov še ni dobro 14 let star, drugi pa tudi poklica za rekruta še ni dobil. In če ima Jarc na shodu Kmečke zveze kaj poštenega povedati, zakaj bi tega ne smela slišati tudi mladina? Ja, mladi čuki, kaj ne, g. dr. Dermastiia, to so vse kaj drugega, kakor odrasli Sokoli.
4- Matevž Andrejevič Trnovec t.
Včeraj je v Trstu umrl vpokojeni dvorni svetnik najvišjega sodnega dvora, gosp. Matevž Andrejevič Trnovec, v precej visoki starosti. Pokojnik si je pridobil nepozabljivih zaslug za uvedbo slovenskega urado-vanja pri sodnih uradih na Primorskem. Včasih, ko je bilo pri primorskih sodiščih vse italijansko in nemško, ko je bila še na Kranjskem največja težava s slovenskim uradova-njem, je začel pokojnik delati za slovensko uradovanje pri justici na Primorskem. Njemu gre v veliki meri meri zasluga, da si je pri justici na Primorskem pridobila slovenščina še bolje stališče in večje pravice, kakor na kranjskem. Pokojnik ie bil odličen jurist in sodnik in je nazadnje služboval pri najvišjem sodišču kot dvorni svetnik. Slovenskemu kulturnemu in narodnem življenju je posvečeval veliko zanimanja- V svojih prostih urah se je bavil z jezikoslovljem in s pesništvom ter je pred nedavnim časom obelodanil zbirko izvirnih in preloženih poezij. Bil je mož-značaj, blagega srca in krepke volje, zvest sin svojega naroda in Slovan z vso dušo. Čast njegovemu spominu!
+ Dr. Janez Krek in dalmatinski Krvati. Pod tem naslovom čitamo v »Riečkem Novem Listu« tole beležko: »Slovenec« z dne 4. t. m., št. 228, priobčuje v uvodniku dr. Krekov govor v proračunski debati kranjskega deželnega zbora z dne 2. t. m. in piše pod točko: »Zakaj se naši ljudje sele« to-le: ... »jaz bi sedaj konstatiral sledeče: Ako gre lačen Rus ali Hrvat tam doli iz Dalmacije, siromak, ki ne zna ne čitati, ne pisati in meri korake po tem, kako mu pipa gori (veselost), ako ta gre v Ameriko, ga v resnici goni glad ...« Torej za slovenskega poslanca v državnem  in deželnem zboru so Hrvati »tam doli iz Dalmacije« lačni siromaki, ki ne znajo ne čitati, ne pisati in ki merijo korake po tem, kako jim pipa gori... Ali dr. Janez Krek ni samo klerikalen poslanec, on je tudi duhovnik, doktor teologije, profesor moralike v bogoslovnem zavodu, ki ima tako debelo kožo, da se še ni skril pred svetom, ko je odlična dama z Dunaja javno v listih razkrinkala, da jo je zapeljal in priobčila njegova   ljubavna pisma. Pod našo častjo je, da bi reagirali na žalitve tega klerikalnega kolovodje, naperiene proti dalmatinskim Hrvatom, ki misli, da Hrvate v Dalmaciji lahko tako traktira za to, ker je njegova stranka po svojih političnn-špe-kulativnih podjetjih   investirala v Dalmaciji par milijonov kron v svrho, da vpreže Dalmatince v klerikalne in dunajske telige. Opozarjamo na to brate Dalmatince, da vidiio. kam jih vodijo njihovi Krekovi in Šuster-šičevi ščitonosci.«
+ Nemci  hočejo  izzvati revolucionarno   gibanje   v   Avstriji. Iz
Monakovega, glavnega mesta sosedne Bavarske, razširjajo po Avstriji oklice, v katerih pozivajo odkrito na revolucijo. V oklicih se besno napada Avstrija, češ da ta država narodom, ki v nji stanujejo, ne nudi absolutno nobene srečne bodočnosti, ter poziva vse te narode, naj se upro. V tem oklicu je med drugim tudi pisano, kakor poroča praška „Union" z dne 7. t. m. štev. 275., to-le: »Ni zgolj slučaj, da izvirajo te besede iz nemškega srca, saj so Nemci tisti, ki so j največ grešili. Vsi drugi narodi nosijo j edinstvo svoje nacije kot najvišji sen v svojem srcu. Mi Nemci pa smo vse zatajili in dali po Avstriji onečastiti
I svoje sveto ime.   Zato uprite se, vi J Nemci v Avstriji, da se operete krivde4 j s katero je vas obrmenila zgodovina, j Zadnji vzvišeni klic po edinstvu Nem-j mčije je vdušila pred 65 leti na Du-| naju morilna kroga v prsih Roberta i Bluma". Končno poziva manifest vse i avstrijske narode na boj v svrho, da j se združijo s svojimi brati, ki so že j ujedinjeni v nacije."   Tako manifest, na katerega zlasti opozarjamo gospoda grofa Barbo t a, kadar bo zopet čutil I potrebo sumničiti slovenske liste, češ 1 da ne pišejo v avstrijsko patrijotskem j duhu. Pred leti je znani Nastić falsi-j ficiral jugoslovanski revolucionarni j statut", pa je prišlo zbog tega do j zagrebškega   „veleizdajniškega procesa". Radovedni smo, ako bodo sedaj j avstrijske oblasti z isto strogostjo nastopile tudi proti povzročiteljem „mo-nakovskega manifesta",   ki ima pred »jugoslovanskim revolucijonarnim statutom" to prednost, da je originalen in ni falsifikat!
-!- Narodno-napredni deželni poslanci so ob zaključenju zasedanja zložili in darovali: za Narodni sklad 200 kron. za dijaško podporno društvo »Radogoj« 130 kron, za dijaško kuhinjo /Domovina« 100 kron in za Učiteljski konvikt 50 kron. Poleg tega je poslanec g. Filip Supančič še posebej odpustil »Domovini« svojo tirjatev v znesku 1S0 kron.
— Čestitka evropske telovadne zveze Sokolu v Ljubljani. Danes je prejel Sokol v Ljubljani od predsednika evropske mednarodne telovadne zveze g. N. J. Cuperusa v Ant-verpi Čestitko, ki se glasi v prevodu iz francoščine: Evropa, dne 9. oktobra 1913. Gg. predsedniku in članom telovadnega društva Sokola v Ljubljani. Gospodje in dragi tovariši! Ravnokar smo izvedeli, da praznuje Vaše cenjeno društvo dne 12. t. m. svojo petdesetletnico. Upamo, da Vam naše pismo dospe do tega dne. Poslužujemo se te prilike, da Vam izrazimo svoje najsrčnejše čestitke k tako pomembnemu slavju. Nadejamo se, da boste mogli še dolgo nadaljevati delo telesne vzgoje, ki ste jo tako plemenito gojili skozi pol stoletja. Blagovolite sprejeti, gospodje in dragi tovariši, naše najsrčnejše čestitke in pozdrave. N. J. Cupčrus.
— Slavnostni sprevod Sokolstva se vrši jutri v nedeljo ob vsakem vremenu po včeraj naznanjenemu redu.
- V proslavo sokolskega praznika bo mestna občina razobesila zastave na mestni hiši in na Gradu.
— Poklonitev sokolske deputacije ljubljanskemu županu. Jutri v nedeljo ob pol 1. popoldne se pokloni deputacija telovadnega društva »Sokol« v Ljubljani, ki slavi svojo petdesetletnico, mestnemu županu dr. Ivanu Tavčarju in sicer v občinski zbornici. G. občinski svetniki so vljudno vabljeni, da se zbero jutri ob pol 1 popoldne v mestni zbornici.
— Sokolska. Besede I. Jenkove, uglasbil Anton Foerster. Na slavnostnem zborovanju Sokola, dne 12. oktobra 1913 poje slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«.
Podajmo si roke Sokoli, prisego našo čuj nebo: »Za domovino nam nikoli srce bit' nehalo ne bo!«
Krepak je duh in silna desna pa v žilah nam slovanska kri, zastonj sovraga sila besna nad nami skuša si moči!
Če sokol dvigne drzna krila vrabičev roj pobegne plah; jednako bodi naša sila, domovju bramba, vragu strah!
Kar udov našega je kroga prijateljsko jih druži vez, med brati bratska vladaj sloga navalu tujca krepak jez!
Nad nami se zastava vije, pod njo pa naj prisega vsak: i Dokler srce mi v prsih bije, za dom bo sokol s'al junak«!
— Nemški kulturonosci v Ljubljani. Če si kak smrkavi pobalin dovoli šalo in strga kak živobarvni lepak raz steno ali desko dobi kvečjem brco ali mu navije kdo ušesa. Stvar je s tem končana in vsak si misli, poba je poba. Vse drugače pa je, če se loti takega dela elegantno oblečen, mogočen gospod, ki pride prodaiat v Ljubljano nemško blago. Tako početje je pravo merilo njegove olike in izobrazbe in žalostno spričevalo kuiture njegovega naroda. Takih slučajev smo doživeli Slovenci že več in eden takih slučajev se je pripetil snoči v veži hotela pri Slonu. Šti rje ljubljanski gospodje, imena so na razpolago, so imeli priliko videti, kako je stopil neki nemški potnik pred lepak avtomobilske zveze Ljubljana-Celje, ga odtrgal in rekel zaničljivo: »Skandal za nemški hotel, da trpi slovenske lepake.« Mož si je dovolil še tudi druge psovke na račun Sk>-
vencev, katerih pa sedaj Še ne omenimo. Zaslužil bi bil ta nemški kul-turonosec, da bi navzoči gospodje obračunali z njim kot z paglavcem in le njih treznosti in hladnokrvnosti se ima zahvaliti, da ni dobil zasluženega plačila. Pač pa so ovadili navzoči zadevo policiji, katere stvar je, da dotičnika pošteno kaznuje, kajii nemogoče je, da bi se pustili Slovenci na svoji zemlji na tako nesramen način zasramovati in naravnost izzivati.
— Predavanje v Mestnem domu. V četrtek zvečer je zaključil br. dr. Pestotmk svoja predavanja z zadnjo, četrto serijo slik izza sokolskih dni praških. Že prejšna predavanja in krasne slike so vzbudila veliko pozornost in odobravanje, posebno zanimanje pa se je pokazalo zadnji večer. Predavatelj br. dr. Pestotnik je pokazal razne krasne slike, ki so predstavljale Sokolski sprevod v Kraljevih Vinohradih, katerega sprevoda se je udeležilo nad 30.000 telovadcev. Sledile so posamezne skupine telovadcev na slavnostnem te-lovadišču, v katerih so nastopiti slo- j vensKi, ruski, srbski in bolgarski So- 1 koli. Slike so bile krasne, res umetniške in občinstvo jim je z napeto pozornostjo sledilo. Predavanje je zaključil br. dr. Pestotnik s krasnim, jedrnatim končnim nagovorom, v katerem je bodril navzoče na delo za slovensko Sokolstvo. Na zdar!
— Jugoslovanska dijaška počitniška zveza je za letos dosegla svoj namen. Pripomoglo je k temu mnogo jugoslovanskih gostoljubnih rodbin. Odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom toplo zahvali vsem dobrotnikom dijaštva. Jugoslov. dija-štvo se je posluževalo v veliki meri tega izobraževalnega sredstva. Ceste naše domovine so bile polne potujočega dijaštva, lepota naših zemlja se je neizbrisno vtisnila marsikomu v dušo. Planine, Jadransko morje, zeleni grički Štajerske, slavonske ravnine, bosanska in hrvaška zemlja ie navdala našega dijaka z domovinsko ljubeznijo. Pri tej priliki se še enkrat zahvalimo za prijaznost stanodajalcev in prosimo, da oproste vse morebitne netaktnosti potujočega dijaštva. Javnost naj uvažuje veliki pomen te zveze in naj nam ostane naklonjena še za drugo leto. — Odbor jugoslovanske dijaške počitniške zveze.
— Nova iznajdba v kriminalisti-kl. V soboto zvečer je Šla neka dostojna, omožena ženska v šentpeter-sko kantino po opravilih. Ni še prišla do veznih vrat, pa jo ustavi nepoznan gospod, ki se ji predstavi za agenta državne policije ter jo začne povpraševati po imenu itd. Žena mu je povedala, po kaj gre v kantino, da je omožena itd., toda vse zastonj. Ker ni imela pri sebi, kakor menda nobena domačinka, nikakih izkazov, je morala odpreti usta in ko bi se neka tam stan. stranka ne bila pognala za prestrašeno ženo, vrag ve kaj bi se bilo zgodilo z njo. Ko si je dozdevni policijski agent ogledal ženskina usta in vse podatke skrbno zapisal, jo je še-le pustil iti v kantino. To je pač nova iznajdba v kri-minalistiki — zobo- in ustoslovje.
— Gotovo že veste, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes, kajti kavi da najboljši okus, najprijetnejši vonj in najlepšo barvo. Obenem pa je tudi pristno domače blago — edino te vrste sploh. Kupujte torej samo Kclinsko kavno primes, kajti s tem podpirate domačo industrijo in dobite za svoj denar tudi izvrstno blago.
Iz Litije se nam poroča: Gosp. Josip Kunstler, kovaški mojster v Ljubljani, na Tržaški cesti (Lepi pot), je otvoril podružnico svoje kovaške obrti v Litiji.
Nezakonski sin streljal na ženo svojega očeta. Franc Bivec, delavec iz Dul je nezakonski sin Terezije Bivec in Franceta Verbiča, pokojnega posestnika iz Dul. Verbič se je oženil. Z ženo ni imel otrok in je zapustil celo svoje posestvo svoji preživeli ženi Frančiški, sedaj zopet omo-ženi Rus. Posestvo se ceni na 30.000 kron. Bivec je bil dlje časa brez službe. Spomnil se je na svojega očeta, zato se je podal v rojstni kraj. Pred hišo v Dulah je dobil gospodinjo Frančiško Rus, ki ga ni spoznala. Prosil jo je naj mu da kaj za jesti, ker je lačen. Ko mu gospodinja ni mogla ustreči, se je dal spoznati in obenem prosil, naj mu pomore, da bo šel v Ameriko. Rus mu je odgovorila, da ona ne da ničesar, ko jo je pa le prosil, podala mu je 20 v, nakar je odšel proti njivi, kjer je zopet prosil Rusa. (moža Rusovke). Rus mu je po dolgem prerekanju dal 1 K, nakar je Bivec odšel. Ko sta pa zakonska Rus peljala na vozu poljske pridelke, prišel je zopet Bivec in ponujal 20 vinarski novec Rusovki nazaj. Ker ista denarja ni hotela vzeti, pač pa pripomnila, da ga jc darovala in ga ne mara nazaj, je potegnil samokres in
vstrelil 2krat proti Rusovki. Zadel jo je v levi kolk tako, da ji je po mnenju izvedencev prizadjal lahko telesno poškodbo. Po drugem strelu je Bivc zbežal. Diugi dan pa se je sam ovadil orožnikom v Vevčah in priznal dejanje.
»Živi mrtvec«, slovita drama po romanu Leva Tolstega napravila je pri včerajšnih predstavah na gledalce naravnost velikanski vtisk in vsi so kar najbolje zadovoljni zapustili kinematograi. Vprizoritev je do zadnje pičice posneta po resničnem življenju in vsak prizor, kostumi, hiše, plesi itd. se ujema z resničnim ruskim življenjem. Gledalcu se zdi, kakor da bi bil v resnici pričujoč na Ruskem in se pred njegovimi očmi v naravi odigrava srce pretresujoča drama. Nihče naj ne zamudi ogledati si ta velefin film, in vsakdo bo zapustil kinematograf z zavestjo, da je videl nekaj res krasnega. — V torek detektivska komedija »Protea«.
Samomor. Včeraj popoldne je skočil v Stepanji vasi v Grubarjev prekop Karel Nachtigal, ohromeli delavec, ki se je zadnje čase zadrževal na Kodeijevem. Siromaku je pred par leti v Marijanišču stroj za rezanje slame odrezal obe roki, vsled česar se je moral preživeti s prosjačenjem. Oblačila in slačila ga je neka ženska, kateri je plačeval zato po 10 v. Siromak si je menda vzel življenje edino zaradi tega, ker se je čutil nadležnega sam sebi in drugim. Njegovega trupla še niso.dobili.
Z zida padel. Včeraj popoldne je pri podiranju hiše kmetijske družbe v Salendrovi ulici precej visoko z zida padel nadzirajoči polir ter pri padcu na glavi zadobil močno rano. Ker je bil skoraj nezavesten, so poklicali rešilni voz, da bi ga z njim prepeljali v bolnišnico, česar pa ni bilo potreba, ker so ga spravili k sebi in na licu mesta obvezali.
Tatvina na trgu. Danes dopoldne je bila na trgu gdč. Frideriki Ci-gojevi iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 6 K denarja. Tat je neznan.
V prisilno delavnico so v petek privedli kletnega potepuha Franceta Brezovca iz Naklega, v sežanskem okraju.
Pozor. Tvrdka J. Grobelnik je otvorila novo manufakturno trgovino prej Souvan Fran sin na Mestnem trgu. Več v mseratu.
Koncert vojaške godbe bo jutri v nedeljo v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani (Jos. Schrev). Več inserat.
Narodno obramba.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mostah priredi zabaven večer v gostilni gosp. I. Krušiča v Novem Vodmatu v nedeljo zvečer. Vstopnina prosta.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo priredi dne 12. oktobra v gostilni gosp. Werglesa na Savi krasno vinsko trgatev, ki bo presegala vse dosedanje, na tem polju prirejene trgatve. Odbor podružnice vabi najvljudneje na to prireditev vse prijatelje podružnice in jim kliče: Z veselim srcem, dušo vneto v boj za domovino sveto!
Drutao naznanila.
Sokol I. naznanja svojim članom, da se udeleži jutri sprevoda ob priliki 501etnice ljubljanskega Sokola korporativno. Zbirališče ob pol 12. uri v Narodnem domu. Na zdar!
Odbor trobentaškega zbora Zupe Ljubljana I. poživlja vse brate trobentače, da se polnoštevilno udeleže jutri, v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3/49. dopoldne sprejema bratov idrijske sokolske župe na Glavnem kolodvoru. Na zdar!
Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na društveni shod, ki ga priredi Ljubljana, podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev, v restavraciji Narodnega doma v nedeljo dne 12. oktobra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: Poročilo o koalicijski seji. Stanje naših zahtev. Raznoterosti. — Poročevalec iz Trsta.
Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na društveni shod, ki ga priredi Ljubljana, podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev, v Litiji v restavraciji na Pošti pri g. Šribarju v nedeljo, dne 12. oktobra t. 1. ob 4. popoldne s sledečim sporedom: Poročilo o koalicijski seji. Stanje naših zahtev. Raznoterosti. — Poročevalec iz Trsta.
Rožne stvari.
* Ponesrečen turist. Pod neko visoko pečino na Pfanderbergu so našli mrtvega nekega turista. Pri njem niso našli ničesar, kar bi pričalo o njegovi identiteti
* Dobrotnik. Pred nekaj dnevi je umrl v Bolcanu občinski svetnik Amonn. Zapustil je mestu 50.000 kron za dobrodelne namene.
* Izginila sta v Inomostu gozdar Rihard Purt in njegova soproga iz Sopronja. Nastanila sta se 4. oktobra v nekem tukajšnjem hotelu, zvečer sta šla po večerji na izprehod, iz katerega se nista vrnila.
* Ponesrečen zrakoplovec. Zra-koplovec Stiplošek se je dvignil v četrtek z enim gostom v Johanistalu pri Berolinu z namenom, da poleti v Pariz. Pri Neuendorfu pa se je ponesrečil. Aparat se je vnel in le hladnokrvnost Stiploškova jih je rešila smrti. Stiplošek se je spustil v skoro navpičnem poletu proti zemlji. Tik nad zemljo je Stiplošek aparat nenadoma obrnil navzgor. Toda aprat ni več fukcijoniral. Padel je na tla in se popolnoma razbil, zrakoplovca pa sta ostala nepoškodovana.
* Prst božji! Piše se nam: Kako je bolgarsko ljudstvo čutilo in mislilo v svoji notranjosti o znani bratomorni vo.T.i spriltiie   ; govor,   ki ga je imel vaš posebni :~vcstitelj te dni z nekim inženirjem, ki se je mudil tedaj v Bolgariji po svojih nujnih poslih. Iz vsega pogovora naslednje Ie karakteristične podrobnosti glede razpoloženja za vojno med bolgarskim narodom: Tvrdka, katero zastopa moja malenkost — se je izrazil moj znanec j — je gradila v okolici   nekdanjega ! bolgarskega glavnega mesta Trnovo 1 agrarno industrijalno tovarno. Ravno \
j v času, ko je stala kriza med obema j ] (srbsko in bolgarsko) vladama na vr- j j huncu,  je   dobivala naša tvrdka v j j Prago čudne nujne brzojavke z doce- j j Ia popačenim ali nerazumljivim tek-j stom. Odpotovati sem moral na lice j I mesta, da se prepričam o dejanskem j stanu. Prišel sem tja in na svoje za- j čudenje sem izvedel, da je bil pred teden dni v Trnovu in okolici močan tektoničen   potres,   ki je prizadejal mnogo škode, zlasti novim stavbam tovarne. Ljudstva se je polastila silna \ preplašenost in zmedenost in to posebno še vsled skrajne bede, ki je zavladala v mestu.    Tem draginjskim razmeram je dalo ljudstvo tudi javno duška, ker mu obenem ni bilo jasno tajno, naravnost prikrito postopanje vlade proti Srbiji. Bolgarski narod je tedaj instinktivno čutil, da nekaj visi v zraku ...    Trnovski polk, ki se je ravno tedaj vrnil izpred čatališke črte, je moral zopet nemudoma odriniti proti — Srbom. Tedaj pa je nastala med moštvom tega polka silna nevolja.    Javno po ulicah so vojaki tega polka vzpričo dejstva, da je bil v mestu pred par dnevi  močan potres, ogorčeno klicali:   »Prst božji! Ne gremo proti bratom! Srbi so nam pomagali.« Zgodile so se neštevilne de-sertacije in uradno se je potem objavilo, da je dobilo moštvo trnovskega polka — 14dneven dopust, ker je de-sertiral skoro ves polk.
* Kri se čisti od narave samo takrat, ako imamo pravilno in zadostno telesno odvajanje. Navadna odvajila imajo splošno lastnost, da ob daljši rabi tudi če mero povišamo, izgube učinkovitost. Nasprotno je pa s premnogim znanstvenimi poizkusi in dolgoletno izkušnjo potrjeno, da prirodna Franc Jožefova grencica vsled svoje redke lastnosti in sestave — liter vode ima razkra-jajočih in odvajalnih soli 497 grama poleg 1*2 grama soda bicarbonica — tudi ob neprestani rabi ne škoduje, nego učinkuje veano enakomerno. Vprašajte zdravnika. Pristna Franc Jožefova grencica se zajema iz Franc Jožerovih zdravilnih vrelcev v Budapešti in i clni v nerabljene steklenice brez vsakega dodatka in se dobiva v lekarnah, drogerijah m trgovinah z mineralnimi vodami.
Slovenskemu občinstvu v Ljubljeni.
Jutri, v nedeljo, ob 10. dopoldne se pripeljejo z vlakom z Zidanega mosta hrvatski in srbski Sokoli, d a s e u d e 1 e ž e s 1 a v j a ljubljanskega Sokola.
Slovenci, bratska dolž-nostnam veleva, da jih p r e -srčno sprejmemo in pozdravimo na kolodvoru!
Telefonska in brzojavno poročila.
Štajerski deželni zbor. Gradec, 11. oktobra. Deželni zbor je izvršil danes nadomestne volitve v deželni odbor. Za naslednika dr. pl. Lincka je bil izvoljen s 64 od 6o oddanih glasov dr. pl. Kaan (nemški nacijonalec), za naslednika prof. Robiča pa z 18 od 28 glasov profesor Verstcvšek.
1. Med danes predloženimi zakonskimi predlogami se nahaja tudi predloga, s katero se deželni odbor pooblašča konvertirati 5odstotni viseči doig v fundiran dolg, eventualno najeti hipotečno posojilo 10 milijonov kron.
2. Sprejet je bil tudi predlog glede uvedbe deželne in občinske do-klade na prirastek na vrednosti v višini \0r/o. Zakon naj stopi v veljavo 1. januaija 1914.
3. Iredlcg na dovolitev posebne draginjske doklade 1,200.000 K štajerskemu ljudskošolskemu učiteljstvu za leto 1914, oziroma do definitivne ureditve učiteljskih plač.
Deželni zbori.
Dunaj, 11. oktobra. Nemški naci-jonalci se jeze v nižjeavstrijskem dež. zboru, da lex Kolisko še ni rešena. Pri debati o zavetišču za tuberkulozne otroke na Semeringu je prišlo do kontroverze med poslancema Bielohlaw-kom in Heilingerjem, ki sta se obmetavala s psovkami: žganjar, platten-bruder, osel, bajaco i. dr.
Solnograd, 11. oktobra. Deželri zbor je sklenil varstvo planinskih cvetlic, deželno davščino od avtomobilov in davek na vstopnice k kinematografskim predstavam.
Praško posojilo. Praga, 11. oktobra. Praško posojilo je perfektno. Posojilo znaša 25 milijonov kron, je petodstotno in od-plačljivo v 50 letih, pred potekom 10 let se ne da konvertirati. Banke prevzamejo posojilo za kurz 92%- Udeležene so filialke Anglobanke, Bankve-reina, Kreditnega zavoda, Landerbanke, Češka eskomptna banka, Union in Živnostenska banka.
Poljski klub.
Dunaj, 11. oktobra. Poljski klub je sklican k plenarni seji za 21. t. m. Nemški cesar pride na Dunaj.
Dunaj, 11. oktobra. Nemški cesar obišče našega cesarja 26. oktobra na Dunaju. Zvečer se zopet odpelje.
Stoletnica bitke pri Lipskem.
Draždane, 11. oktobra. Socijalni demokrati so sklenili ob priliki odkritja velikega spomenika v proslavo bitke pri Lipskem velike protidemon-stracije. Odkritja se udeleže vsi nemški vladarji, avstrijski prestolonaslednik in zastopnik ruskega carja. Panama.
Panama, 11. oktobra. Včerajšnja razstrelitev zadnjih jezov med Atlantskim in Tihim oceanom se je izvršila popolnoma točno. Od 40 ton dinamita, ki so bile določene za razstrelitev, se je porabila samo ena tretina. Šefinženir pravi, da bo prekop otvor jen lahko že januarja 1914.
Angleška in Nemčija.
London, 11. oktobra. Angleški mornariški minister Churchill je izjavil v nekem govoru, da se je razmerje med Angleško in Nemčijo znatno zboljšalo. Medsebojni odnošaji slone na zanesljivi in trdni podlagi.
t Knez Katsura. Tokio, 11. oktobra. Knez Katsura je včeraj umrl. Rojen je bil leta 1847 ter se je odlikoval kot privrženec cesarstva v letu 1867. Leta 1870 je prišel v Berolin ter študiral nemške vojne naprave v nemško-francoski vojni. Leta 1873 se je vrnil na Japonsko in je bil imenovan za majorja, 1875 — 1878 je bil vojaški ataše v Berolinu, leta 1878 tajnik japonskega kabineta, 1884 polkovnik, 1885 general-major, 1886 namestnik vojnega ministra, 1890 generalleutnant in poveljnik tretje divizije. Odlikoval se je v kitaj-sko-japonski vojni 1894/95 v Koreji in Madžuriji, bil je 1897 generalni gubernator na Formozi, od 1868—1900 vojni minister, 1901 ministrski predsednik.
Dogodki na Balkanu«
Albanija pomirjena. London, 11. oktobra. »Daily Te-legraph« poroča. Z včerajšnim dnem je prvič nastopil popolen mir na albanskih tleh. Srbi so zasedli vse važne strategične točke ob razvodju Jadranskega in Egejskega morja. Položaj v avtonomni Albaniji se bliža pomirjenju (?).
Z Balkana.
Belgrad, 11. oktobra. Notranje ministrstvo je izdalo na vse urade v novem ozemlju naredbo, da srbska vlada kapitulacijskih pravic inozemskih konzulov ne priznajo več.
Budimpešta, 11. oktobra. »Pester Llovd« poroča, da pride avstrijski poslanik grof Tarnovsky iz Sofije na Dunaj, ruski poslanik Neklju-dov potuje v Pariz, odkoder se ne vrne več.
Sofija, 11. oktobra. En del Da-nevove stranke je odpovedal pokorščino in noče ustanoviti lastno stranko   »Progresivno-radikalno strujo«.
Zavrnjeni ogrski spekulanti. Belgrad,   11. oktobra. Skupina madžarskih trgovcev in industrijcev.
je hotela priti na Srbsko študirat tamošnje razmere. Srbska vlada pa jim je potovanje po Srbiji prepovedala iz strategičnm ozirov in zaradi kolere.
Bolgarsko - grška meja.
Solun, 11. oktobra. Bolgarsko-grška vojaška komisija je končala svoje deio ob meji ter se je razšla. Vsa sporna vprašanja so se rešila sporazumno.
Srečni turški uradniki.
Carigrad, 11. oktobra. Finančno ministrstvo ie izplačalo državnim uradnikom polovico plače za maj.
Mri v nedeljo ob 8. zvečer
velika ljudska
„Sokolova" jubilejna
ue$eliea
v Narodnem domu.
Vstopnina 50 vin. za osebo.
v Ljubljani.
Jezdni odsek Sokol II.
i naznanja bratom Jezdecem, da je j zbirališče v nedeljo ob pol 11. uri ; dopoldne v Gosposki ulici. Odjezd točno ob 11. uri pred „Narodni dom" kjer jo uvrstitev v sprevod«
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali?
Za nCiril - Metodovo družbo', »Tržaške srute" v Trstu na Acquedottu št. 20. K 5*—, v spomin na 20. september in iz neke kazenske poravnave 5 K. Skupaj 10 K.
Za .Slovensko Sokolsko Zvezo1 brat Ivan Pavšek nabral v svoji gostilni na Martinovi cesti št. 26 v Ljub-* ljani 110 K. Vzglednemu bratu nabiralcu iskreni „Na zdar*^— da bi našel mnogo posnemalcev! Živeli nabiralci in darovalci!
*    *    * > Slovenska    Sokolska Zveza«
I. uradni izkaz daril in denarnih zbirk, ki jih je prejela »Slov. Sokolska Zveza" v namestilo odkupa cvetk povodom prepovedi sokolskega cvetličnega dne. Darovali odnosna narovali so p. n. gg.: napredno ljubljansko učiteljstvo 10*10 K nabrano, I. Vovk 4 K, Hrvaška Sokolska Župa „ViteziČ" 87 K nabrano, neimenovani 20 K, V. Vidic 5 K, klub Sloga 10 K, J. Virant Vel. Lašče 54 K nabrano, uradniki kreditne banke 10 K, športna omizje pri „Roži" 105 K, E. Žejn 4-70 K, bohinjski kot pri Tratniku 60 K, omizje pri Rusu 25 K, trgovski sotrudniki pri „Belem volku" 6 K, Mrak Mara 7*65 K, neimenovan iz Gradca 2 K, U. Kersnik 5 K, izletniki v Vipavi po dr. Trillerju 150 K, Vatzak Jesenice 15'10 K, Oswald, Jesenice 10 K, iz Razdrtega 650 K, dr. Ferjan-čič Bled 10 K, Prijatelj iz Tržišča 9*60 K, Grmek Krašnja 8 K, Gorše 21*50 K nabrano v SkaruČni, ljubljan^ ski Čehi 36 K, dr. Kokalj 30 K po-ravnava, Harambaša 15 K domača zbirka, neimenovan 2 K, dva bolnika v Leonišču 4 K, železničarji iz Šiške 10 K, trnovski kazinoti 10*10 K, liberalni trg. sotrudniki 43*60 K, neimenovan 1 K, dr. I. Oražem 20 K. Skupaj 817*85 K. Predsedstvo »Slovenske Sokolske Zveze" izreka prav iskreno, bratsko zahvalo vsem darovalcem in nabirateljem in jim pošilja svoj bratski „na zdar!" Pripomnimo, da tozadevno nabrana vsota znaša skoraj že 3000 K. Daljni uradni izkazi slede natančno po vknjižbi blagajniške knjige. Priporočamo se za nadaljne prispezke. Na zdar! Za predsedstvo: dr. 1. Oražem, starosta, L. Dermelj, blagajnik.
Današnji list obsega 20 strani.
Izdajatelj ln odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Meteorolosično poročilo.
VlSIna nad morjem 306*2 Srednji zračai tlak 736 mm
oktober |	Čas opazovanja	Stanje barometra r mm	Tempera- j tura v C I	Vetrovi	Nebo
10. »t	2. pop. 9. zv.	7356 736-7	16*8 111	sl. jvzh. si. sever.	pol oblač. jasno
11.	7. zj.	738*7	6*9	brezvetr.	megla
Srednja včerajšnja temperatura 13*0,-norm. H'40. Padavina v 24 urah 00 rnnv
v Ljubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli, lastnik In ief-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. L kir. odi del boln aJL__-----
Lepo, veliko, suho In svetlo
3584
Več pove Julij Melnl, uvoz kave, Šelenburgova ulica št« 7.
Modema damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
;: -v modni in športni trgovini ::
P. MAGD1Ć, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte
nasproti glavne pošte
CO
V®
in m dru
III   IVH   Hltig*   |I»1|»hvi«ii«   »a. »j«
najnovejšega izdelka po znižanih cenah
kupite pri tvrdki
Jchneider SO
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
0
Zrgovina z železnino in zaloga strojev.
Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno slovenski cenik.
Vedno
najnovejše
Od
dobrega najboljše
1
1
£3
Specijalna modna in športna trgovina :: za gospode in dečke ::
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta 3.
J
V Lescah, v središču Gorenjskega, kjer ni vinske trgovine,
J© as« od d i
gosp. poslopje, lepo stanovanje in pres me vinske k! * tatoj Pojasnila: I, Š. posterestau, Lesce.
z vrtom, dvoriščem in drugimi pritik-linamt, se radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji proda.
V hiši je gostilna, pripravna za vsako obrt ali stanovanja. Prihodnost zagotovljena. Kje, pove upr. »SI. Naroda«.
Izrežite !
S h ran i te I
ZENE
Ob molitvah prijod rabite samo moje tisočkrat preiskuSene, zanesljivo delujoče, neškodljivo sredstvo
Kiso kapBjice! Ni prašek j
K 7-50 s poštnino vred, tudi po povzetju, brez zacarinanja, diskretna poSiljatev. Ga. Sch.  pi5e: »Pošljite mi še tisto, služilo mi je prav dobro«.
Draždane fDresdeni Versandhaus, Amor. Frauenstrasse 8-10.
Strogo solidna najstarejša domača tvrtki Ju veli, zlatnina! srebrnina ter razne ure.
Ceniki zastonf.
Popravila in nova dela po najnižji ceni.
Edina zaloga ar
z znamko
U
99
Ceniki zastonf.
iuvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Šelenburgova lil. 6, zraven glavne pošte.
Šopki, venci  s trakovi  in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt.
Brzojavi: Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
E DE FLEURS
JvelU sneg".
krema za roke in obraz
Pušica SO h. Dobiva se povsod. 3347
nove vrste, znan stveno izdelana
bigienično najb. toaletno sredstvo sedanjosti.
Škatlja K 1-60.
priznano najnižje cene!
najmodernejše
a
perilo  // £ ^/bluze,
za  gospode, dame, in otroke-
Klobuki
^ /\ oblek e. :
%j / Športne jope in cepiče
ejSICe    / J*   ^ /« dame in otroke.
' ^  o/    *if  /Vse potrebščine za šivilje.
\r /     Posti siba solidna ta točna.
i. t. d.
1754
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
LJUBLJANA. =====
Tvornica kemičnih barv, lakov in jirnezev, priporoča:
Oljnate barve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Marijin trg št. 1.
Vse vrsto :
II   firnežev, ■■
II   čopiče«, II
II lakov, h
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Naslov zadostuje;
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
LJubljana
t*
: tovarna zarezanih strešnikov :
ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezani
rivac
::  s poševno obrezo in priveznim nastavkom. ::
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
LU
5
MIIbJ „Sokola" v Ljubljani.
Jubilejna razstava Sokola v Ljubljani nam kaže dokaj prevažnih dokumentov o naši narodni probuji in o življenju Sokola v Ljubljani, ki je zavzemal takoj od svojega početka važno mesto na torišču narodnega dela. Njegovo delovanje je bilo smotreno in točno. Ko je bil voljen pred 50. leti, 1. oktobra L 1863., prvi odbor Južnega Sokola, tedaj je izročil pripravljalni odbor novoizvoljenemu skrbno sestavljen ročen zapisnik o dotedanjih pripravah, ki pričenja: »Po občnem zboru 1. X. 1863. je provizorični odbor izročil novo izvoljenemu svoje pismene dela obstoječe iz poterjenih pravil, računskega sklepa poldrugega meseca in ključe telovadske dvorane, katera je v naj prijetnejšemu delu mesta v gpd. Frohlihovi hiši na dunajski cesti najel. — Telovadnica ali vežbana je lepo 87' dolgo in 29' široko poslopje itd. . . .« — Sledi popis in jasen obris telovadnice — zapisnik vseh na I. obč. zboru priglašenih udov; vsako-mesečno poročilo o obisku telovadbe in vsakomesečno stanje blagajne. Ta zapisnik je za celo upravno leto tako vzorno sestavljen, da bi lahko služil še dandanes marsikateremu društvu za vzgled redne administracije. Iz zapisnika je razvidno kako živahno gibanje je vladalo že takoj v ! prvem letu in zato se ne čudimo, da je poročal tajnik na II. obč. zboru Južnega Sokola 29. dec. 1861. kar najugodnejše o društvenem delovanju in je pričel svoje poročilo z besedami: »Mladi zdravi dečko z rude-čimi lici, krepki in čvrsti južni Sokol se zbudi iz nemirnega spanja, bleske-če oči so temne o preteklih nemilih sanjah, ali kmali se zvedri modro čelo, temno oko postane jasno in veselo ko solnce, srce se mu otaja, ko zagleda pri posteljci mater skrbnega obličja, mater ljubo, milo Slovenijo.« ---O začetku L 1862. se že
more reči, da število družbenikov vedno raste, da je bilo sokolišče, ako ravno nekurjeno, zmirom jako obiskovano, in da se je vse še na bolje obrnilo--itd. Ne moremo navajati nadaljnih zanimivih izvlečkov o sokolovanju »južnih Sokolcev« radi pičlega prostora, vsem pa kličemo: pohitite na jubilejno razstavo Sokola v Ljubljani in oglejte si skrbno vse zgodovinsko važne razstavljene predmete.
Na jubilejno sokolsko razstavo j v Narodni dom bi moral pohiteti | vsak Slovenec. Tamkaj se lahko na lastne oči prepriča kako važno kulturno nalogo je izpolnjeval v slovenskem narodu ljubljanski Sokol skozi celo petdesetletje. Mnogovrstni predmeti bodo vzbujali starejšim udom marsikatere vesele spomine iz pretekle dobe; mladino bode pa poučila razstava, da je potreba podrobnega in resnega dela brez votlih in prazno donečih fraz, ako hočemo speti proti svojemu cilju. Slovensko občinstvo naj torej ne zamudi ogledati si jubilejno sokolsko razstavo.
Jubilejna razstava Sokola v Ljubljani v dvorani Slov. trg. društva »Merkur« v Narodnem domu. Odprta ob delavnikih dop. od 10. do 1., pop. od 2. do pol 8., ob nedeljah dopoldne od 9. do L, pop. od 2. do 7. — Vstopnina 40 v, za dijake in dijakinje 20 v.; obširen in ilustrovan razstavni seznam 20 v se dobi pri blagajni. Rodoljubnemu občinstvu priporočamo obisk razstave kar naj-topleje.
Spored slavju
V soboto, dne 11. in v nedeljo, dne 12. oktobra 1913.
V soboto, dne 11. oktobra ob 8. zvečer se vrši v telovadnici Narodnega doma javna telovadba naraščaja »Sokola« v Ljubljani. 1. Vaje na orodju. 2. Proste vaje L oddelka. 3. Proste vaje II. oddelka. 4. Igre I. oddelka. 5. Skupine II. oddelka. Vstopnina sedeži prve vrste in na galeriji 1 K 50 v, sicer 1 K, stojišča 00 v, otroci 20 v. Po telovadbi »Prijateljski večer« v veliki dvorani Narodnega doma. Koncert orkestra bratskega Sokola I. v Ljubljani. Vstop prost.
V nedeljo, dne 12. oktobra dopoldne ob 10. v telovadni dvorani Narodnega doma Slavnostno zborovanje. Slavnostni zbor zapoje bratsko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Pristop k zborovanju imajo razen Članov vsi vabljeni gostje. Po zborovanju ob 12. Sokolski izprevod po mestu in poklonitev mestu Ljubljani. Uvrščanje bratskih sokolskih društev ob pol 12. na vrtu Narodnega doma.
Popoldne ob 5. v telovadnici Narodnega doma Javna telovadba »Sokola« v Ljubljani. 1. Vaje telovadcev na orodju. 2. Vaje izbranih telovadcev na drogu. 3. Proste vaje
telovadcev; a) vaje s I. slovenskega vsesokolskega zleta 1. 1893., b) vaje z II. vsesokolskega zleta 1. 1904, c) vaje za III. slovenski vsesokolski zlet 1. 1914. 4. Vaje izbranih telovadk na bradlji. 5. Proste vaje telovadk. 6. Telovadni plesi izbranih telovadk in telovadcev: a) gavota (po skladbi Czibulke), b) valček (iz Gounodove opere »Faust«), c) barkarola (iz Offenbachove opere »Hoffmannove pripovedke). 7. Zaključna skupina. Vstopnina: Sedeži prve vrste na odru in na galeriji 1 K 60 v; sicer 1 K 20 v,  stojišča 80 v, otroci 30 v.
Ob 8. zvečer Ljudska veselica v vseh prostorih Narodnega doma. Koncert orkestra bratskega Sokola I. v Ljubljani. Petje sokolskega kvarteta. Razne zabavne zanimivosti. Srečolov. Ples v telovadni dvorani. Paviljoni za jestvine in pijače; strežejo narodne gospe in gospodične. Vstopnina 50 v.
Razstava Sokola v Ljubljani od 5. do 19. oktobra v dvorani Slov. trg. društva »Merkurja«. Otvorjena ob delavnikih dopoldne od 10. do 1., popoldne od 4. do pol 8., ob nedeljah dopoldne od 9. do 1., popoldne od 2. do 7. Vstopnina 10 v, dijaki in dijakinje 20 v, razstavni seznam 20 v.
K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi bratska društva in rodoljubno občinstvo
odbor tel. društva Sokol v Ljubljani.
iti je ime „5cotf".
Upoštevanje, ki ga je pridobila Scottova emulzija iz ribjega olja tudi med zdravniki, je dalo in daje dan za dnem povod vsiljevanju in hvalisanju drugih »prav tako dobrih« emulzij. Ravnate pa
v svojo lastno korist,
ako ostanete pri izvirnem izdelku Scottove emulzije, ker je ta edina na bcottov način napravljena emulzija iz ribjega olja, ki že skoro 40 let uživa svetovni sloves.
Zato zahtevajte in kupujte
Scottovo emulzijo!
Cena originalni steklenici 2 K 5o v dobiva se po vseh lekamsh    Proti  vpožiljatvi So
v. v pismen'h rnarokah dobite od tvrdke
SCOTT & BROWNE d. o. z. na Dunaju VII sklicevaje se na naJ list enkratno vpošiljatev poiikuinje   od kake lekarne.
in modno blago za gospode in gospe dobe zasebniki naibolje iz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkorskv & Sin
Humpolec, Češko.
Velika izbera. Vzorce na zahtevo franko.
Na željo damo napraviti   moSke obleke tukaj.
vinopivce
za mešanje s trtnim sokom!
naravna
alkalična ksslšna
nevtralizir
vinsko kislico
prijetno rezoćeg
okusa. Ne
»rv vin.
Zaloge v Ljubljani: Mihael Kastnsr, Peter lassnik in A. Saraton
r
ta je priiatel nas pravi,
KI nas krepi,
Da smo čvrsti in zdravi!
Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do delal
Varujte se
ponaredb,
Pristal „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije .FLORIAN* ▼ Ljubljani.
Svarilo pred ponaredbami.
A. KUNST
Ljubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospođe in otroke je vedno na izb ero.
Vsakršna naročila se izvršnjejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor!
Pozor!
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50% boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim spoštovanjem
Maki® laloker
tovarnar drož v korist družbi s
3627
Cirila in Metoda.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo   bogato  zalogo najrazličnejših
konfskih oprav
,       krasno op r e ml I ene ===== kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedi rsko obrt spadajoče poireb-:: ščine, ž? obrabljene vozove in :: - konjske  oprave- ———
HUMU H SUHU!!
medni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
NkrB londonski tni.
pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
finih
ročnih del
Illl JliEI
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5. Originalni
Hranil vzorci
porabljeni v usnjati aplikaciji na blazinah, torbah in pasovih.
Kot specialiteta samo pri meni.
Kupajte In zahtevajte edino le
je najboljši. 53
Slavna zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja in mina na debelo v Ljubljani. Rožna ulica Itev. II
Brez posebnega obvestila.
Dr. ž ran Ogrin
c. kr. defelnovladni koncipisf
Josipina Ogrin roj. l{rhova *
*-*-^tst4*   poročena. ^^v-»
Črnomelj, dne 11. oktobra 1913.
3613
[^©lejarji, zaijtsuajt«
v lastnem interesu nerrudoma brezplačno in poštnine prosto prvi Slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah  in   uvideli   boste,  da vodimo prvovrstno
blago po najnižjih, brezkoakurenčnih cenah.
Karel tari l Ko., Ljijana, Dunajska [»ta 9-12.
specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža.
NAJ0DLICNEJ5A ZNAMKA
LE V IZVIRNI POLNITVI.
CIM KR DVORNA IN KOMORNA DOBflUlTELJfl
USTANOVLJENO 1743
sugestij oJZ
Občinstvu že več let ponujajo ustne vode, prav lepo parfumirane.
Občinstvo jih rabi in označuje za prav dobre, ker imajo prav dober okus, ne ca bi premislilo, ako imajo tudi kako zdravilno vrednost. Ako bi o tem premišljevalo, bi ne polagalo glavne vrednosti na okus, nego na razku-žujoče sestavine. — Tudi ni vse eno, ako ustna voda neprijetni vonj prekrije, ali če ga resnično odstrani. Dobra in učinkovita ustna voda naj ne parfumira samo, nego naj tudi vse snovi kisanja in nalezenja uniči, neprijetni vonj Odstrani in vendar osvežuje.
Po teh načelih je sestavljen lyso!orm S poprovo meto.
Lvsoform S poprovo meto po znanstvenih raziskavah tudi doslej kot najboljše ustne vode po učinku šestkrat prekaša. Beli zobet Ker za kozarec ustne vode rabimo samo 10 kapljic lysoforma s poprovo meto, izhajamo z eno prsno steklenico polne tri mesece. Izredno ceno in izdamo.
Originalna prsna steklenica Ivsoforma s poprovo meto stane K 1*60 po vseh lekarnah in drogerijah.
Zanimivo knjigo »Kaj je higijena.?* Vam pošljem gratis und franko A. C. Hubmann, ieferent Lysoformwerke, Dunaj XX. Petraschgasse 4.
9014
WNSL
Stran ¥D.
234 štev.
Umetnost.
V koncertu »Glasbene Matice« v torek dne 21. oktobra bo vijolinski virtuoz Jaroslav K o c i a n izvajal skladbe, katerih v Ljubljani v svojih dosedanjih dveh koncertih še ni igral. y spo red prijavimo prihodnjič. Koncertna pevka g. Pavla Lovšeto-v a bo izvajala novejše pesmi naših najuglednejših skladateljev. — Ker letos ni rednih predstav stalnega gledališča, bo »Glasbena Matica« nudila občinstvu več koncertov s sodelovanjem odličnih umetnikov, tujih in domačih, ter oddelka zbora »Glasbene Matice«, da bo občinstvu nudila več užitka hi glasbeno-kulturnega življenja. — Vstopnice se bodo prodajale v trafiki gdčne. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici od prihodnjega tedna naprej.
Koncert v Novem mestu. Dne fl. t m. bo v dvorani Narodnega doma v Novem mestu koncert gospodične I. W a f e k a; pri tem kcncertu sodelujejo mešani zbor, gg. A. S K e r 1 j in St. S k e r 1 j, gdčna. M i -količeva in gg. M i k o 1 i č in Gra j lan d.
Književnost.
— Obrtniški koledar za leto f914. Ravnokar je izšel IV. letnik (za leto 1914) »Obrtniškega koledarja", ki ga je izdal in založil Josip fiaptman, oficijal trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Kakor prejšnji letniki, tako daje tudi ta letnik raznim obrtnikom, gostilničarjem in dr. mnogo potrebnih pojasnil in koristnih navodil glede obrtnih pravic in dolžnosti, kajti poleg običajnega koledarskega gradiva vsebuje tudi: podrobna določila za kol-kovanje listin, računov itd.; tabelo za osebno dohodnino, razne druge tabele; glavne točke obrtnega reda, obseg in izvrševanje obrtnih pravic, obrtno sodišče, obrtni svet, obrtno zadružništvo, obrtni nadzorniki, zadružni inštruktorji, pospeševanje malega obrta, obrtne nadaljevanje šole in pa — na kar se posebno opozarja — obrtno knjigovodstvo in sicer za krojače. (y prejšnjem letniku je bilo knjigovodstvo za mizarje). V. izdaja pa bo obsegala knjigovodstvo ža oni obrt, za katerega se bo oglasilo največ interesentov. Koledarju je pridejano dovolj listov črtanega papirja za beležke. Koledar ima lično žepno obliko, je elegantno vezan in stane samo 70 vinarjev, po pošti 80 vin. Naročilom je pridejati 80 vinarjev (lahko tudi v znamkah). Dobi se v Narodni knjigarni, pa tudi pri izdajatelju v Ljubljani, Francovo nabrežje 7.
— »Djtilabiie.«   Pod tem našlo- i vom obelodanil je skladatelj F. 5. i •V i 1 h a r v dveh zvezkih vsevkupne svoje    samospeve  z glasovirskim spremljevanjem.   Prvi zvezek velja j pet, a drugi zvezek tri krone. »Djulabiie« naročajo se edino pri skladatelju v Zagrebu, Gundulićeva ulica št. 55. Kdor pošlje omenjeno svoto, dostavi se mu delo poštnine prosto.
Izpred sodišča.
Oporoka grofa Oecconija. Pred
apelacijskim sodiščem v Benetkah se je vršila v sredo zanimiva zapuščinska obravnava o zapuščini grofo Cecco-nija, ki je znan pri nas posebno izza časa gradbe Bohinjske železnice. Grof Cecconi je izvršil kakor znano bohinjski predor in je bil posebno v Bohinjski Bistrici dobro znan. Grof Cecconi je prišel iz Italije v Avstrijo kot navaden zidar. Bil je izredno nadarjen, zelo priden, varčen in podjeten. V nekaj letih je postal samostojen podjetnik in se je povspel kot tak do višine, katero doseže le malo podjetnikov* Izvršil je več izredno velikih in
I važnih stavb, bil je poseben specijalist ! za ceste in predore. Avstrijska in italijanska vlada sta mu izročili več velikih podjetij. Grof Cecconi je zapustil premoženje, katero cenijo na okroglo 15 milijonov kron. Oženil se je štirikrat. Bil je avstrijski državljan, obdržal pa je poleg tega tudi italijansko državljanstvo, tako da je bil kot avstrijski državljan obenem župan v svoji rodni občini. Zaradi izvrstnih uspehov, ki jih je dosegel pri raznih važnih podjetjih, ga je povzdignil avstrijski cesar v grofovski stan, laški kralj pa mu je podelil laško plemstvo. — Zapuščinska obravnava je bila silno zapletena ravno zaradi tega, ker pri njem ni bilo natančno fiksirano stališče glede državljanstva. Posebne težkoče je tvoril njegov tretji zakon, katerega je sklenil z neko Nežo Dittmarjevo v angleškem poslaništvu na Dunaju. Ta zakon je graško sodišče 28. junija 1886 anuliralo. Njegova zadnja žena je bila neka Josipina Novakova, s katero je imel pred zakonom dva otroka. Ta dva otroka je Cecconi po sklenjenem zakonu legitimiral. Apelacijsko sodišče je razsodilo sledeče: Josipina Novakova se pooblašča, da dvigne v banki z Vidmu 141.000 lir, katere je naložil za njo pokojni Cecconi, dalje obstoji odpoved otrok prvega zakona na ded-ščino in se potrdi razveljavljenje tretjega zakona, katerega je razveljavilo graško sodišče. Kot pravni zakon se proglaša z Novakovo in tako so tudi otroci potomci iz tega zakona legitimni dediči. Dedščina se mora razdeliti po laškem zapuščinskem zakonu in se potrdi oporoka grofa Cecconija, katero je ta napravil dne 4. julija 1. 1909.
Ritualni judovski umor v Kijevu. Mati umorjenega dečka Jusčin-skega je izpovedala med drugim, da vidi Beilisa danes prvič in da ne sumi nikogar kot morilca svojega sina. Diakon Matschukovvski, ki je pokopal aečka izpove, da so se delili v trenutku, ko so spuščali nosači krsto v jamo, med navzoče letaki, s kateiimi so se pravoverni pozivali, naj maščujejo kri nedolžnega dečka in naj pobijejo Jude. Priča je imel sam en tak letak in ga je tudi shranil, toda letak mu je bil pozneje ukraden. Zagovornik je poudarjal, da ima letak tudi policija in je prosil sodišče, da naj zahteva od policije ta letak na vpogled. Sodišče je to prošnjo zavrnilo, češ, da razširjenje teh letakov ni v neposredni zvezi z umorom. Mati umorjenega dečka ne zahteva od Beilisa nikake odškodnine. — Delavec v Zajcevi tovarni Ljubčanko je izpovedal, da je pogorel v sredi tovarniških objektov hlev, pod katerim je stanovala žena Deilisa. Na predlog zagovornika je konstatirai sodni dvor, da je pogorel ta hlev 23. oktobra, Beilis pa je bil že 16. avgusta aretiran. Državni pravd-nilc je pojasnil zadevo v toliko, da je nastal ogenj v hlevu v času, ko hlapca ni bilo doma, pač pa je bila doma in sicer sama soproga Beilisa. Zagovornik je predlagal na to, da se prebere protokol, ki je bil napravljen povodom hišne preiskave v stanovanju Beilisovem. Sodišče je ta predlog iz formelnih vzrokov zavrnilo. Zanimivo je bilo zaslišanje 14 dečkov, tovarišev umorjenega Jus-činskega. Dva izmed teh sta izpovedala, da sta videla umorjenega tovariša dne 26. marca ob 6. uri zjutraj, ko je šel v šolo. Agenti tajne policije so grozili dečkoma z nasiljem, če ne izpovesta, da umorjenega tovariša nista videla. Dalje so izpovedali dečki, da so se večkrat igrali v bližini Zajčeve tovarne in so prišli tudi večkrat na zemljišče tovarne. Tovarniški hlapci so jih večkrat pregnali, toda Beilis nikdar. To je potrdil tudi
Beilis. Učitelj umorjenega dečka izjavi, da deček ni bil hudoben, pač pa je večkrat vsled bolezni izostal. S tem je bila včerajšnja obravnava končana. — V Kijevu vlada velik nemir. Pravoslavni Rusi napadajo in preganjajo Jude, kjer morejo. Včeraj so ućirh ruski dijaki v trgovsko gledališče, piekinili so predstavo in kričali: Pobijte Jude, maščujte nedolžno kri. Nekega igralca, ki jih je hotel pomiriti, so vrgli raz oder in ga tako pretepli, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. — Dva lista, ki sta zagovarjala Beilisa, sta bila obsojena in sicer en Ust na 500 rubljev, drugi na 300 rubljev globe. Več listov je bilo konfisciranih.
Wiktorinove svetiljke za kralja Bolgarskega. Za iovski grad Plesso kralja Ferdinanda so naročili večje število svetiljk VViktorin.
Phosphatine Falieres  se zove j živilo,  ki  ga pozna vsaka skrbna i mati. Odlični zdravniki pripoznava-jo soglasno   njegovo neprekosljivo j redilnost;   torej je pri odvajanju dc-jenca   pripravljeno z mlekom edino primerno živilo._
Vsakem brivcu pošljem zastonj pa nefrankovano — po naročilu tvornice za lvsoform, dva ali štiri elegantna, pozlačena desiniekcijska aparata in zraven spadajoče table. Samo poštnino (70 vin.) plača prejemnik. Kemik Hubmann, Dunaj, XX., Petraschgasse 4._
Odvračanje. Lahek kašelj, hri-pav glas, zaslezenje, zaripljen vrat imajo ob zanemarjenju lahko za posledico hudo trpljenje. Zakaj bi pa prej ne skrbeli, ako imamo na razpolago tako prijeten pomoček, kakor je Tlivrnomel Scillae iz lekarne Fragner v Pragi. Steklenica po 2 K 20 v se dobivajo po vseh lekarnah, vengar pa pazite na ime izdelka in izdelovalca.
nova, v najboljšem stanju, pod jako ugodnimi pogoji. — Poizve se
v Sp. Šiški, Planinska cesta 268.
2646
se sprejmo vsi, ki imajo kako odprto trgovino in se hočejo pečati s prodajanjem v Avstriji dovoljenih srečk na mesečne obroke. Vsakdanji zaslužek ob majhni pridnosti do 30 K. — Ponudbe pod 3544 H. 12" Brao, Moravsko, poste restante.
Za krojaško obrt sprejme
2
s primerno šolsko predizobrazbo
Jos. Sojina v LJODljoni, Franca Jožefa testa 3.
3628
Za Iste wa j te
3647
v Vašem lastnem interesu edino le pristno
znamke „JAKO"
ker je ne samo najboljša ampak tud najcenejša — Zastopstvo Djakovačkega mlina:
I. ima, ijitin hm siiii i.
Strojnik
izvežban v vseh delih v tej stroki, dalje montiranja, tudi elektrike, želi službe. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Stroj ni k/3638".
Restavracijo na račuo
išče samostojna mlada dama. dobra kubarita.
Ponudbe pod „12. Victor", poste ra-stante, Ljubljana. 3636
I Redka prilika!
Redka prilika!
n planino
omara za obleko ln pls. miza.
Po ugodni ceni. Poizve se 3643
Ljubljana, Sv. Petra cesta 51, na dvorišču.
Sobno ohranjeni
3642
se ceno prodasta 3639 Radeckega cesta št. 2 1.
za boljšo malo delo sprejme
V. Jesenšek Zagorje   ob Savi.
Stalni
pisalni stroji
kakor Smith Bros, Remington, Ideal, Underwcod, Smith Premier itd. so po
čudoviti nizki ceni naprodaj.
Oliver   Trading  Office, Ljubljana.
krajevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR«, Brno, Neugasse Nr. 20.
Dober mlekar
ki se razume na razpošiljanje mleka iu ki je poraben za vsako drugo delo pri kmetiji in obrti, 3630
se takoj sprejme.
Naslov pove uprav.  »Slov. Naroda«. Sprejme se tako] 3637
USiRgpiČ (vajenec
sodar v Ljubljani v Trnovem
izdeluje in popravlja vsakovrstne
star 14 do 15 let, od boljših staršev pri
Osvald Dobeiču,
trgovina z mešanim blagom v Kranju.
po najnižjih cenah. 3621 Kupuje in prodaja stare vinske sode.
Mladenka v 20. letu, ki ima nekoliko meščanskih šol in več tisoč kron premoženja, • se želi poročiti zaradi družinskih razmer z gospodom, ki bi imel tudi rekoliko premoženja ali kako službo.   Pisma pod:
Boljša prihodnost*'
dobro ohranjena, eden za 15 konjskih sil, drugi za 8 konjskih sil močan, sta
po Jako nizki ceni na proda].
Motorja se vidita v obratu. — Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«.
ravnokar izučen v trgovini z mešanim blagom, 18 let star, slov. in nemškega jezika vešč, želi vstopiti v trgovino
takoj ali pozneje. Naslov: „R. s.*'
Sv. Lovrenc na Drav. polju, postno ležeče. 3563
liepe
Zelo poceni se proda,
To je trgovinska oprava,
Vsak kdor le kupit zna,
Ni velika ta težava. 3645
Proda se tudi štiri VOZOVC,
Ki so precej obrabljeni,
Ne Štejem torej jih za nove,
Pa so le dobro ohranjeni.
Tri omare se prodajo, Pa štedilnika dva,
Če kupci le denar imajo, Se prav ugodno to proda.
Kdor si hoče to kupiti,
V Zagorje ob Savi naj hiti,
Ako ugodno če dobiti,
Pri Leop. Robavsu naj se zglasi.
dobavlja v 5 kg. zavitkih franko po povzetju in sicer laški orehi K 3*50, prima izbrani K 380, lesniki K 3—, I. vrste K 370. Za 100 kg laški orehi K 48.50, lešniki K 47-06 z železniške postaje Huszter proti naplačilu, ostanek po povzetju. — Martin Adler, Bc-r3z.ua St. 34. Marznaros, Ogrsko.
Sax» o 5 Iiron
stane moja pristna Švicarska remontoirka patentirana ura na sidro, sistema Rosskopi.
Št. 406O. z masivnim sidrom, naranko regulirana 4 triletno pismeno garancijo. Šts 062. Ista s sekundnim kazalcem K 550. Brez rizika. Zamena dovoljena ali pa denar nazaj. Pošilja proti povzetju ali če se pošlje denar nazaj prva tvornica ur
JAN KONRAD, c. kr. dvorni dobavitelj. Most št, 438 (Češko).
Glavni katalog s čez 400 slil-iral na zahtevo gratis ln franko*
Otvoritev nove modne, manufakturne In suknene trgovine.
Tvndlca J. GROBELNIK
naznanja OtVOriteV MIŠ POflOlina na nOVO Opremljene manufakturne trgovine v pnstOril Znane stare prodajalne tvrdile f rane Souvan sin, pa
Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani.
V spodnjih prostorih Je modno ln masnfakiarno blago najbogatejšo sortirano. V prvem nadstropju Je velik oddelek M sukno, preproge ln zavese. Velika zaloga novega in okusnega blaga ter ugodne cene dajejo pričakovanje na obilen poset prejšnjih ln dragih cenjenih odjemalcev.
Z velespoitovanjem
J. Grobelnik prej Franc Souvan sin.
11
3562
49
47
Volitev prezidija v tržaški
irski homoFi.
Tržaško namestništvo je sklicalo na 7. t. m. svetnike inženirske komore v Trstu k seji, da se izvoli komorno predsedstvo. Seji je predsedoval vladni komisar, gradbeni nad-svetnik ing. Rudan. Po otvoritvi seje je zaprosil za besedo komorni svetnik ing. D. Gustinčič in podal v imenu slovanske sekcije naslednjo formalno izjavo:
V imenu slovanske sekcije te visoke komore imam nalog, izreči ob otvoritvi današnje seje sledečo izjavo in formalno pribiti:
1. S težkim srcem je opazovala slovanska sekcija Tržaške inženirske komore, kako so se volitve komornih svetnikov, kakor tudi volitve predsedstva, ki se imajo vršiti danes, vršile na podlagi nacijonalnih in političnih motivov. Popolnoma prosta vsakega stremljenja, ki bi moralo interese inženirskega stanu oškodovati ter žalostne razmere v našem tehničnem delovanju podaljšati, je bila slovanska sekcija vedno pripravljena k sporazumu z ostalima narodnima skupinama, da bi se mogel doseči zadovoljiv resultat in da bi se komori pripomoglo do dejanskega, uspešnega in učinkujočega delovanja. Se več! Njeni svetniki so bili — v popolnem sporazumu s člani sekcije — tudi še tedaj, ko so iz-prevideli, da je italijanska sekcija razcepljena v 3 stranke, ter da najmočnejša izmed njih, ki je vsem slovanskim narodom skrajno nasprotna, reklamira predsedniško mesto za se, pripravljeni, samo da zagotovijo komori potrebni mir, izvoliti katere-gasibodi od te italijanske stranke predlaganega kandidata, predsednikom komore.
2. Izvolitev predsednika je hotela slovanska sekcija načeloma izvršiti v popolnem sporazumu z nemško sekcijo, ter so se v tem smislu pogajali njeni zastopniki z nemškimi komornimi svetniki.
3. Slovanska sekcija ugotavlja, da je začetkoma, ob pričetku pogajanj, bila nasprotna kandidaturi dr. ing. Maglicha. Ker so se pa nemški svetniki odločno zavzeli za tega kandidata, so slovanski zastopniki popustili in se podali dne 6. in 28. septembra t. L somiselno z gg. nemškimi svetniki k občnemu zboru, na katerem se je imela vršiti volitev predsedništva, da izvolijo dr. Maglicha predsednikom komore.
4. Kmalu po tem občnem zboru, ki je glede izvolitve predsedništva ostal brezuspešen, izvedeli so svetniki slovanske sekcije, da je izpre-menil ing. Wegerer svoje nazore, ter da ne bo pri zopetnem občnem zboru volil več dr. Maglicha, temveč kandidata, ki ga bo predlagala večina italijanske stranke. Na tozadevno vprašanje je ing. Wegerer pritrdil.
5. Nekoliko dni pozneje so pose-tili slovenski svetniki drugega svetnika nemške sekcije, g. ing. Schiest-la ter ga povprašali za njegovo mnenje. G. ing. Schiestl je izrecno izjavil, da smatra resultat naših pogajanj glede kandidature dr. Maglicha kot trdno obvezen in da tudi njegovi sonarodni kolegi ostajajo pri tej kandidaturi, početje g. ing. Wege-rerja, da mu je nerazumljivo. Krat-komalo, zastopniki slovanske sekcije so povzeli iz besed ing. Schiestla, da Člani nemške sekcije niso istih nazorov, kakor g. ing. Wegerer.
6. Ker nima slovanska sekcija dosedaj nobene protiizjave v tej stvari, je iz navedenega jasno razvidno, da je prelomil ing. Wegerer dano besedo. Zastopniki slovanske sekcije vsled tega ne morajo sodelovati v tej inženirski pomori, dokler se ta čin primerno ne opere.
Na podlagi te izjave zapustimo to dvorano in upamo, da so z nami edini vsi gospodje, ki dajo še kaj na svetost dane besede ter smatrajo inženirsko komoro resno.
Slovanska svetnika ing. D. Gustinčič in ing. J. Skoberne sta na to zapustila sejno dvorano in za njima je odšel po kratki izjavi tudi ing. dr. Maglich. Vladni zastopnik je nato kljub tej izjavi in odsotnosti zgorej-imenovanih svetnikov dopustil volitve in tako so bili izvoljeni: ing. Piani, predsednikom; ing. Wege-rer, I. podpredsednikom in ing. J. Skoberne II. podpredsednikom.
Zanimivo je, da je dobil ing. Piani 5 glasov in da je torej (ker je ing. Schiestl bolan in ni bil navzoč) sam sebe volil. Vprašanje je, kako stališče bo zavzela nemška sekcija napram ing. VVegererju, ki je postopal na svojo roko. Pričakovati je, da se Nemci ne bodo dali zastopati po besedolomcu. Ako ne nastopi nemška sekcija proti Wegererju, bo slovanska sekcija napravila potrebne korake, da omogoči svoiirn za-
stopnikom, da odlože svoje mandate.
Stiha iz druge balhanshe
vojne.
Eden najboljših srbskih kirurgov je dr. Mile Petrovič. Udeležil se je prve, kakor tudi druge balkanske vojne kot vojaški zdravnik. Vztrajal je na svojem mestu, dasi bi sam opetovano potreboval zdravniške pomoči.
Za časa srbsko - bolgarske vojne je obolel na disenteriji, a dasi bolan, vendar je ostal na svojem mestu ter vršil na prvih pozicijah svojo samaritansko službo z največjo požrtvovalnostjo.
S pozicij na Črnem Kamnu v bolgarsko - srbski vojni Je pisal svojcem pismo, ki podaja zanimivo sliko dogodkov na bojišču.
To pismo, iz katerega sim izpustili samo par mest, se glasi tako-le:-
»Vojna z Bolgari je bila diametralno drugačna, kakor ona s Turki. Prodirali smo silno počasi in naleteli vsak trenotek na obupen odpor s strani Bolgarov, katerih obup je bil v toliko večji, v kolikor so jiii pri umikanju pred našim artiljerijskim ognjem, zlasti pa pred strašnim streljanjem naših havbic ustavljali njihovi častniki z revolverji, mitralje-zami, da, celo z artiljerijo. Reveži so bežali pred tem ognjem, kakor brezumni, pobesneli, umikajoč se pred našim ognjem, na drugi strani pa be-že. pred svojo artiljerijo v smeri proti našim bojnim vrstam.
V enem izmed takih strašnih trenotkov — dne 4. julija ob 1. popoldne, ko sem bil ravno pri divizi-jonarju na pozicijah, sem bil svedok žalostnega in strašnega mesarjenja. En kilometer od našega hriba so se videle strme stene Kalimanske Čuke. 3. polk 2. poziva je dobil ukaz, da izvrši napad.
Od bolezni, disenterije in kolere, od nespanja, gladu in neprestane borbe, ki je trajala dan in noč od 30. junija, se je naš 3. polk jedva premikal, ustavljajoč se po vsakem 4. do 5. koraku. Hrib je bil tako strm, kakor da bi se vzpenjali na Kalimeg-danski vrh, kjer je najbolj strm.
Tako z bolgarske, kakor z naše strani je bljuvala havbiška in poljska artiljerija granate in šrapnele.
In pod tem ognjem jekla in svinca je naš voj prodiral vedno višje in višje. Ni še prispel do skrajne črte bolgarskih utrdb, ko so stopile v akcijo naše havbice in jele .sipati ogenj naravnost v bolgarske utrdbe.
Kolosalne mase zemlje in kamenja so zletele v zrak, Ljuba Vukiče-vič pa je vzkliknil: »Doktore, ali vidite, kako lete mrtva trupla ubitih bolgarskih vojakov v zrak, kot vr-taljka se nekoliko trenotkov vrte v zraku, potem pa padejo razmesarjeni na zemljo!«
StraŠnejše slike še nisem videl.
Ali pri vsem tem, da je n^ša artiljerija očistila pozicije, vendar je dospelo do skrajne črte bolgarskih utrdb jedva kakšnih 20 mlajših vojakov 2. bataljona 3. polka, njim na čelu daieč nad vsemi Kosta Mihajlo-vič, ki mu pravijo Rus.
Ti ga poznaš: ima nišo nasproti Bogdanoviču. -
Brezuspešno je bilo njegevo junaštvo, pogodila ga je svinčenka in padel je mrtev na zemljo. Holm je bil zavzet, ali ne osvojen.
Bolgari so z opetovanimi nočnimi napadi poskušali, da si pribore nazaj izgubljene pozicije, ah so ved-no pred strašnim učinkom   granat- ! skih in šrapnelskih strelov   krvavo | plačali svoj neuspeh.
Jekleni obroč se je polagoma, zelo polagoma zoževal do 18. julija.
Bolgari so izvršili še par obupnih protinapadov, a brez nade na uspeh. Skoro na to pa je bilo sklenjeno premirje.
»A sedaj, bratko, pohitimo domov, dovolj je že vsega, bili smo pred Odrinom, bili smo ob Čataldži in se borili, toda takšne borbe, brat- | ko, ni bilo, kakršna je bila seaaj!« — | tako so se razgovarjali Bolgari z našimi vojaki iz Pirota. Ali. »Ne streljaj, brezumni polk, sedaj je premirje!« tako so klicali bolgarski vojaki našemu 2. pehotnemu polku, »tudi mi nismo streljali na vas, ko ste zajemali vodo iz studenca.c
Od kinematografa nimamo ne miru ne pokoja. Kamorkoli se ganeš, povsodi te dobi fotografi.
Slike so popolnoma originalne in ako se posrečijo, bodo reprodukcije zelo lepe, zlasti te-le: »Odhod štaba moravske divizije na pozicije«, »Sprejem prestolonaslednika Aleksandra, ki pregledava čete na pozicijah«, »Naši in bolgarski okopi samo 50 metrov oddaljeni drug od dru- j gega z vojaki« itd, i
Najbolje za zob«
Ko so se Bolgari po proglašenju » miru vračali domov, so   prihajali k našim okopom in govorili:
»Sa zdravje, bratko, ni si hodi-me na dom, a i vi ste se vrnete na dom si vaš. Slava bogu, nema više tepanje, da ni je živ car Petar, a kad pristigneme na prestonicata Sofija šte protestirame na naš f erčo za vsičkoto, što bese ...« Na zdravje, bratko, mi odhajamo domov, a tudi vi se vrnete na svoj dom. Slava bogu, ni več pretepanja (boja)! Naj nam živi car Petar, a kadar prispemo v prestolnico Sofijo, bomo pri našem Ferču protestirali radi vsega, kar se je zgodilo...« Rokovali so se kot najboljši prijatelji in se I: čili.
Njihova četa je stopila v vrste, začulo se je povelje, godba je za svirala veselo koračnico in polk, ki se je skrčil na en sam bataljon, se je iel pomikati proti bolgarski meji.
Samo en bolgarski major je zaostal, zri je tužno na svoj polk, s katerim se je boril, potegnil mirno revolver in ga sprožil sebi v prsa.
Težko ranjenega so prinesli k našemu 2. polku, kjer je izdahnil.
Bil je rodom iz Velesa. V svojem šovinizmu je smatral, da sta Ve-Ies in Makedonija padla v robstvo, ker sta prideljena Srbiji. Zato je izvršil samomor. In ako je bil ludi šovinist, vendar mora pred njim vsakdo sneti klobuk, kakor tudi pred onim našim majorjem, ki se je pri Krivi Palanki ustrelil, ko ni mogel odbiti bolgarskih napadov in mu je bil ves bataljon uničen ...«
Za prebivalce mest, uradnike itd
Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlltz prašek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topiJen učinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOU, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 33
Pogosto pride prilika, da ob ra-
nitvah iščemo dobro obvezilo. Za to pripravno sredstvo je zaradi svojih antiseptičnih lastnosti ter hladečega in bolečine blažečega učinka za obrano pred vnetjem ter pospeševanje zacelitve v vsej monarhije slav-noznano praško domačo zdravilo iz lekarne B. Flagner, c. in kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Ker tudi več let hranjeno ne izgubi učinka, naj bi je za vsak slučaj imeli povsod pri rokah.
Modni salon
Stuchlv - jtfaschke
Xjj-a."blja,na,, Žid-OTrslsa, ixlics>.
Priporoča po najnižji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport, čepic za dame in deklice.
Primano dob ro blago. — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463   Žalni klobuki vedno v zalogi.
ffl
11
IŠ
ffl
]EiF==3[s3ig3E
HšllšlE
v severno m
se vozijo sedaj' le po domači avstrijski progi
I
Trst — New Tork, Buenos Aires, Bio de Janerio, Sanios itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da ===== dob! dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. =====
ODHOD PAPMOV: V Severna Ameriko vsako soboto, v Južno Ameriko vsakih U dni.
Vožnja iz Trsta v Kanado: (Pcrtland, Quebec Moctrea!) vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
ISIE
ieieii=H3E1e
Dobro blago se samo hvali!
m7"1- Jura
vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Lj&abljana, Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrstnih glasovirjev, planin, harmonijev, gosli, gitar, tamburic, citer, harmonik itd. Najboljše strune „Weichold" ln druge ter vse potrebščine glasbil. —
Jamčim pismeno 10 let. — Zavod za nglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak za vglaševaoje ter
popravila vseh glasbenih inštrumentov je na Kranjskem konceslonlrana tvrdka
f. 6. jurasek.
Si
Naznanilo preselitve obrti!
Podpisani vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sera kupil od prejšnjega lastnika
vrtnarijo pri Sv. Križu
ter bom izvrševal vsa vrtnarska dela. Prevzemal bodem tudi krašenje ln oskrbovanje grobov za Vse svete.
Venci, šopki in vedno sveže cvetlice se bodo vedno dobile ter se priporočam tudi za dekoracije. — Ker sem v vrtnarskem obrtu dobro izvežban, se vljudno priporočam za mnoga naročila.
S spoštovanjem 3588
v
Pavel Šimenc,
umetni, trgovski in pokopališki vrtnar
Sv. Križ pri Ljubljani — novo pokopališče.
> -'--..r/V. S £f :?-^š$^Sg&m
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 2387
fotomanufaktura in drogerija
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v Ljubljani, Šelenborgova ulica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike. %j
Za jesensho in zimsko sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko.
j
8
Uspešno izrabljanje peško, hremenca, žlindre itd,
stroji in formami
za cementne zidne kamene, strešno  opeko, otle kvadre, dre-
na
žne cevi, plošče, stopnice In stavbne kose«
Kamenolomski stroji za beton in malto.
.ntivanje peski
L. L1R. cementne barvo. m
|H   i Tvornica strojev : ||
Dr. gasparv S Co., jtakranstaBt pri tipskem.
Obisk se želi. s: SnBKBMffirainS Brošura 24 prosta.
Restavranja glavni kolodvor v Ljobljani
(Jos. Schrev).
V nedeljo, 12. oktobra 1913
vojaški koncer
oddelka vojaške godbe pešpolka št. 27 kralj Belgijcev. Začetek ob 8. zvečer.      Vstopnina 40 vin.
K obilni udeležbi prijazno vabi
Jos- Sch«*ey5
3622
restavrater.
St. 2329.
3538
Razpis dražbe.
Občinsko glavarstvo Materija, pol. okraj Volosko, razpisuje na podlagi projektov, izdelanih po c kr. melioracijskem uradu v Trstu, sledeče gradnje in sicer:
1. gradnjo vodovoda v Hotičini.
proračunjenega na 3259 K 41 v.
2. gradnjo vodovoda v Vodicah,
proračunjenega na 14229 K 24 v.
3. gradnjo kapnice v
proračunjenega na 9337 K 33 v.
4. gradnjo kapnice v Goja
proračunjenega na 7129 K 38 v.
5. gradnjo napajališča v Ostrovici.
proračunjenega na 1112 K 52 v.
Gradnje se bodo oddale na podlagi enotnih cen, katere imajo ponudniki vstaviti — za vsako gradnjo posebej — v svoje ponudbene stroškovnike.
Načrti, proračuni, kakor tudi splošni in posebni gradbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Pismene ponudbe s 5°/0 varščino v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so — za vsako gradnjo posebej — zaprte vposlati podpisanemu občinskemu glavarstvu najkasneje do 25. oktobra 1913.
Občinsko glavarstvo si pridržuje popopolnoma proste izbire vposlanih ponudb.
Občinsko glavarstvo v Materiji
dne 1. oktobra 1913.
Občinski glavar: B. Kasielic.
Ustanovljena 1884. Ustanovljena 1884.
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubljani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8.
v Zagrebu v lastni hiši, vogal Marovske . ... in Preradovičeve ulice. 1:
li
Podružnica v Trstu, Via del Lavatoio štev. 1, II. nadstr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Na življenje.
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti;
2. zavarovanje dote; 29
3. zavarovanje življenske rente;
II. Proti škodi In požaru.
1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd).
3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
III. Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno Imetje vseh oddelkov znaša........K 3,013.332-66
Dohodek letne premije s pristojbinami.........K 1,486.297-5.6
Izplačane odškodnine...............K 5,624.162-96
Sposobni mestni posredovalci In akviziteru se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Telelen štev. 165.
Telefon štev. 189.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
jfaton Čeme,
graver ln izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
lm Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
„------- - -........
cilindre, čepice itd.
najnovejše fasone
$ po najnižja cena.
j^j  Mustro van: ceniki zastonj in poštnine prosto 51
a?        v^gfc^ >>>jgž££i >x^=as^ aare ■ n
•i*
o —
O.
o
o "O
O* <
S3     —•
© ca
n> o s o o o*
ro
•- S"
■. rs
Najcenejše
e
in soi
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
ar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor Kom
(poprej Henrik Kom)
DGkrivalec streh in klepar, voeliaiec strelovodov, ter instalater vodovodov
Una. PoUa cesta št. 8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriliem z
asbesl-cemenlnim škri!jem (Eteraft) patent Hafschek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena posodi
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lovskih potrebščin, vseli del koles (bitiklov)
kakor tudi
i po najoii iml
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Od dobrega najboljše! je šc vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo 7 naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Potra o. 4, Novo mesto, hiš a lekar j a
Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih.
Načrt vsebuj: 12 učnih sob, telovadnico, risalnico, prostore za kuhinjski in gospodinjski tečaj, stanovanj za naduČitelja, pisarno za nadučitelja, sobo za učila, posvetovalnico in stanovanje za šolskega slugo.
Najboljši načrt dobi nagrado 900 K, drugi 650 K in tretji 450 K.
Načrt, ki se bo dejansko sprejel, je s to nagrado kupljen v last, ne da bi se zavezal krajni šolski svet dotičnemu stavbo oddati.
Prvotni razglas je s tem razveljavljen in se rok podaljša do I. dec. 1913.
Pripomni se, da generalni projekt ni na razpolago pri c. kr. okrajnem šolskem svetu
Krajni šolski svet tržiški, Gorenjsko,
dne 3. oktobra 19 L 3
Za njive in travnike! za sadje, zelenjad, _ za  žito, vinograd)  moraš žlindre pridat'.
Tosnasotra žlindra
ne
znamke
je priznano naiboljše in po cen» lusio. atokislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek! — Bogat donesek! 2885
Pfl^flfl Tomažova žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plom-m V fiiVl ■ biran'h, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fos-forove kisline, ki ie na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke Tlfltlir Hsifilf U f fllil' Naročila na debelo in »ma veletrgovina »Merkur« rulill illujllll I Ibiju« drobno se takoj izvrSe.
Kraljevo srbsko ministrstvo za narodno gospodarstvo potrebuje
okrožnih živinozdravnikov.
Zato se po odloku gosp. ministra za narodno gospodarstvo od 13, septembra t. 1. Pbr. 8952 pozivajo gospodje s kvalifikacijo, kateri hočejo vstopiti v državno službo, da se
do 15./28. oktobra 1913
obrnejo na ministrstvo za narodno gospodarstvo (Ministarstvo Narodne privrede) v Belgradu s prošnjo, kateri naj prilože potrebne dokumente. Pogoji za sprejem so:
1. da ie kompetent diplomiran živinozdravnik, kar ima dokazati z diplomo v prepisu potrjeno;
2. da je zdrav, — dokaz je zdravniška svedočba:
3. da priloži svedočbo o tem, s čim se je doslej bavil, odnosno o svojem dosedanjem službovanju, in
4. ako je tujec, da razume srbski ali kateri drugi slovanski jezik.
Tuji državljani sprejmejo se koutraktuelno po običajnih pogojih za tujce.
Plača je sedaj s početka  1500 dinarjev na leto in 480 dinarjev letne doklade.  Vrhu tega imajo okrožni živinozdravniki pravico na privatno prakso in na takse predpisane za pregled trgovinske živine, kakor tudi na takse za pregled živine na občinskih klavnicah v mestu službovanja. - Od odeljenja za poljsku privredu i veterinarstvo
Ministarstva Narodne privrede
Pbr. 8952. Belgrad 13/26. septembra 1913. 3586
•v
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljooiiaoe čez Rntwerpen v liew-York
ie proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zceland, Lapland in Samland.
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, ^ludna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz ljubijane vsak torek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
v Ameriko
odslej
stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg prodllnieei
49741685
1706
52
29
0455
2
84
C3-D
Brllni aparat
s posrebrenim držajem iz masivne kovine; komplektno K 1*50 komad. Klinje po 20 h, tucat K 2*20. Baterija za žepno svetilko 40 in 60 h, žarnica 45 h, komplektna žepna svetiljka od K 1*20 komad naprej do najfinejših izvršitev. Razpožiljanje kakor navadno po povzetju.
Continental-GasglfihHcht-Gesellschaft „Meteor«.
d. z o. z.
Podmokll (Bodcnbach) II na Češkem. 3246
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premorjokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Poriland-cemeni v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in
podorne trdote daleč nadkrllfujoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
2307
raznih uradov  in najslovitejših  tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
5£s
(70 h \ kg sivega posteljnega perja.
j      K 250 zglavnica s perjem.
IK 7'— pernica, 118—150 cm dolga, i K 9a— pernica, 118—180 cm dolga,
i polnjena z zajamčeno novim perjem, brez prahu.
I jflnton foleSnak, gradeč, )f ariahilf erstr. 11]S.
Trst, Via S. Nicol6 št 2.
Tehnična pisarna.
Uredba popolnih Industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice plinovih motorjev prof Morlc Hille v Draidanth Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strofi za opekarnlce vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste strofi sa obdelovanje lesa firme Adolf Al-dlnger v Obertfirkhelmu pri Stuttgartu. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Frlismaschinen) stroji, stroji za rezanje čepov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev Stroji za obdelovanje železa. Stražniki, vrtalni stroji, skobeljnlki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe ln tehnične Infor-marlje zastonj ln poštnine prosto. ! 2684
„PFAFF" Pozor!
Pozorl
Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni stroj, naj
kupi samo pravi
PFAFFOV STROJ
ki nosi na glavi in stojalu ime ,Pf aH' in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor Waffenrad, Puch, solidno ljudsko kolo Kosmos in Ilirija kakor tudi
vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki .Velikani" preko
Hamburga.
Največji parnik na svetu je
„Imperator".
Dolg je 920 »l^vljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh
trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do 6; 2 dneh
se popolnoma jamči. O prvi vožnji ..Imperatorja"
piše „Glas Naroda" iz New-Yorka:
„Imperator41 je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto
nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na
vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani.   Približno tako so urejeni
tudi drugi »Velikani* Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je
obila in dobra. Taki .Velikani" so poleg „ImperatorJa": .Kaiserin Auguste  Viktoria"   (25.000 ton),
.Amerika" (24.000 ton), .Cleve-land" in .Cincinnati" (po 20.000
ton) itd.   Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost
vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
FR. SEUNIG,
ubij sna, Kolodvorska ulica, velika številka 28.
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Znnanja naročila se točno izvršujejo.
Mm zalogi navadaiti de naftlnejsin otroških vozičkov
In navadne do ncjtinejSe
žilu©!
M. Palrič
v LJubljani.
Seznanim naročnikom se po'i:ja s povzetjem
Ustanovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apref ura sukna.
[i nasip ■ Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Sclcnburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Velika zaloga
steklenlne, porcelana, svetilk; zrcal, šip, kozarcev, vrčkov 1. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
72    hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1-80.
Zoper kašeil, zasiize-nost in prehlafeaje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga   vseh   tu-  in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil Izborna toaletna sredstva „Ada".
Vedno sveže gumijeve špecialitete
Oddajajo se tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan ga vse strani
Pharrrs. Mag.
Josip cižišf
lekarna pri zlatem orlu
Ljubljana, Jurčičev trg št. 2.
HI hinimo
ako pijemo namesto zdravju škodljive zrnata kave idealni,   slastni   nadomestek za kavo
„ROGGKAFFOL".
Močan kavni okus, slastno, cenć. S kg franko po povzetju K 4 30. V vsakem zavitku name* sto pogosto nič vrednih pridatkov dragocena novost. „Roggkalfol" tvornice llvll, Trat-nov (Trautenan) odd. 9. 3529
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
a Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440        Prosim, prepričajte se!
r== Prodajajo se -feudi narodne peče. ==:
wflTMtwffimmujmiiiim^
* i       1 ■ 9
{xxl uscidat vjConcene peči, T
zruzmhcL
<Zk> baonl naslovi se usakema. naznanijo.
đ£imtwli tovarna
miriH'iiniUMHimm
J3E
31Š1C
bne križe
kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetilke, vsakovrstne peči, navadne, preproste pa najnovejše do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žanje in pičo kuhati, slamoreznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago 3356 priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno
Veletrgovina z želoznino ..Merkur", PETER milit
= v Celju. =======
t* a
■m O
O)
S3
3*5 K
XXXXXX XX
Najnižje cene.
iitva 1.1 Naglas
XXXXXX XXXXXX XX XX XX XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12. v*
232
za spalne in jedilne sobe, salone ln gosposke sobe. Preproge, zastorU, modrocl na vzmet žlmnatl modrocl, otroški vozički Itd.
a I
o
i
XX XX
BrB Bi X Bi U B ■ M H a id
Najsolidnejše blago.
XX
xxxxxx xxxxxx
Lji
ŠeVČIk Hn* i. 1.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
mik In samokresov
63
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, stilskih in čeških strogo preizkušenih pUŠli9 za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo« ročam lahke frocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na xahtevanje zastonj in poštnine prosto.
12
TF
4095
04
Kamnoseška obrt.
Priporočam slavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
enostavne do najfinejše, izvršitve, dalje grobnih okvirjev,
plošč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov.
Ker bom vso zalogo nagrobnih spomenikov razprodala, lih oddajam za lastno ceno. Obenem se priporočam preč. cerkv. predstojništvom ter cenjenemu občinstvu za izvršitev :    vseh v to stroko spadajočih del. ;
Vdova Camernik, sedaj Brezovšek,
Ljubljana, Komenskega ulica 26. 3275
so priznano najboljši.
Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen.
fUTA^PffiiC?u Najnovejši brzošivalni stroj za krojače, obrtnike, brez W wS^ m m čoinička, do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri
specialna trgovina šivalnih strojev in koles
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
Desetletno Jamstvo. — Ceniki zaston) in poštnine prosto.
Ign. Vok
Peter L
najstarejša in naisolidnejša trgovina v Ljubljani
priporoča svojo 3019
veflno svežo zalogo špecerijskega blaga
ter raznovrstne vezno sveže mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter sfiogo solidna postrežba!
Peter Laiil USe Marijin
"    J J,,,,........iUIIMT
POZOIS!     3ST^ OBEOKE!
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka ln izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikalija
AI*VCPW& BREZNIK
učitelj Glasbene matice ln sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sodni!e
^StSSffi Ljubljana, Kongresni trg št. 15
Klavirji, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorfer. Rudolf (ne Anton) Stelztaanimer, (najboljši
: angleški sistem sedanjosti), : Hdlzl & Heitzjnann (neprekos-Ijivi pianini z Lexovo mehaniko), Bratje Stingl, Czapka, Laub & GIOSS (koncertni 7*/4 okt. pianini)
in Hdrugel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le jas, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično 10letno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena druga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kakor .edino meni in drugič pa zato. ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
Najhitrejša
in najsigurnejša
vožnja
je z ekspresnimi cesarskimi brzoparniki: TIKaiser Wilhelm n.", „Kaiser Wiihelrn d. Gr.", „Kronprinc Wilhelm", „Eronprincessin Cedile", in z največjimi brzoparniki k     „Princ Friedrlh Wilhelm", „George Vtasbingion", „Columbns" itd.
Vožnja 5 do 6 dni!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — DEL razr.! V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so Čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob p ogrni enih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadllnih dvoran tudi posebni setalni krov, kopeli! itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov iz LJubljane vsak torek in četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču bresplaćnol — Edino veljavne vozne listke za te parnike, kakor tudi za vse
proge amerikanskih železnic pri
35
nasproti obceznane gostilne „pri Starem Tišierju".
Izdajanje voznih listov tudi za proge: BalUmore, FUadeUija, Oalveston, Kanada,
Avsiralifa. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
40
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plaščev za gospe, raepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
in
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča
slamnike
im, razno mošKo perilo,
kravato, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
I
Trgovina z orožjem in ckr. zaloga smodnika Lechner & Jiigi, Gradec. Sporgasse 1.
priporoča po tvorniških cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne
pištole, točno zastreljene sistemov „Browning\ Steyr",   .Mauser" in
„Bayard" samokresi najbogatejše izbire že od K 5*50 naprej, floberti in
lovske puške od 36 K naprej. Patrone,
karabinaiice, dvocevne
Cenovnik gratis in franko.
patronske stročnice itd. itd
4658
Cenovnik gratis in franko.
Ustanovljeno L1841
tik barv, laka in
Teltfon »ovitka 154.
B
Prodaja I niča:
Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
in pohištvena pleskarja:.
231
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
a
prvovrstna in najboljša I ■
kolesa jI
sedanjosti.
Specialna trgovina s kolesi in deli
Ana Goreč, Ljubljana
Marije Terezije cesta šiev. 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Zahtevajte cenik.   Rabljena kolesa od 25 K naprej.   Izposojevanje koles.
Št. 1091/pr.
3500
Sekundarska služba.
V deželni bolnici v Ljubljani sta popolniti dve mesti sekundarijev.
Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa se podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi.
Adjutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je v prvem službenem letu z 2000 K, v drugem letu 2400 K in od tretjega leta dalje z 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse.
Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje, s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte
prošnj«
do 22. oktobra 1913.
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1. oktobra 1913.
Brizgalnice
kupujte samo pri
LMIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solncnikov.
opravila se izv
;o točno in solidno.
AimekoUM
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093 Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in potrebščin telovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. j. Praga-Smichov B. A. Smekal. V. I. Stratilek. V. K. Smak al.
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko
DD
7
3S*U
FF
44
232 štev.
»SLOVENŠKi NARDD", dne 11. oktobra 1913.
Stran 15.
I p. Vič, tvrdke L Knez v Ljubljani
priporoča svoje izdelke strojne zidne in
gsoitoorstne znrezne strešne opeke
Vzorce
brezplačno.
579
nam m.
Sprejema zastopnike.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
zsotoollene postelje
1 kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2*80 K; belega 4 K; belega Dohastega 5i0 K; kg velefinega snežnobelega, puljenega, 6'4o K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 30 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 k£ naprei franko.
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica lsO cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K$ puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nlca, 90 cm dolga, 70 cm §lr. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoŽe se vrne denar. — 1 Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice št. 767, Češko.
Ljudevit Boroviilk
puška i« v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelajo stare samo kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — llustro-39 van I oenlkl zastonj.
'rlvatnl plesni pouk.
Usojam si p. n. občinstvu naznanjati, da sem dospel v Ljubljano in pričnem s plesnim poukom sredi oktobra.
Posebne nre se dajo vsak dan za vse stare in moderne plesove po lahki in hitro priučljivi metodi. .,3^4
Priporočam se veleč, družbam, klubom in rodbinam in prosim pravočasne prijave, da lahko določim učne dnove, ker sem že na več krajih zavezan.
Prijave in vpisovanja vsak dan od 11. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne v hotela pri Slonu, soba st. 73.
§85* Na željo prevzamem plesni pouk tudi na deželi.
Z velespoštovanjem Giulio Morterra
avt. plesni učitelj.
roda 80 radi pomanjkanja prostora
pohištvo1
in več postelj z žimnicami v Ljubljani. Kopališka ulica 12.
Kdo hoče
ura zastonj!
Da svoje izborne ure vdomačimo povsod, razdelimo 5000 ur zaston|. Pošljite svoj natančni naslov samo na dopisnici na tvornico ur
Jakob Konig, Dunaj Hi/2. Postamt 45, Fach Nr. 362.
Pozor kolesarji!
Jhmesto X120 samo kron 80.
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno  znamenitih  grasklh  dvokoles model
1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem
namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim t^kom K 95-— s poštnino vred.  Ze rabljena
kolesa od K 40*— naprej. Nova čvrsta guma P0 K 5'—. 6'—, T—, 8-—, zračne cevi po K 3'—, 4"—, 5'—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostaJa pritlklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju Na dvokolesa naplačila K 20*—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje. 1069
Tvorniško skladišče dvokoles in šivalnih strojev
A. Vfeissberg, Dunaj il. Untere Donaustrasse štev. 23/111.
Lasne kite
: ajlineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 S — toaletne potrebščina — lasulje, brade ln drage potrebščine za masklranfe, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasni&ar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
Izdeluje vsa lasnlCarska dela solidno in
okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
IBS
ickau.
Podružnica:
USiaj HI« Am Eeumarkt 21.
n is nii iio.
Originalna konstrukcija Wolf
Jfajiziatnejša poraba ~!1
V celem izdelanih okoli 1 miiijon k. s.
k. s.
3249
obrti.
9 iT.
i
-;' I
Gospodinje J
Pozor!!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
JI
I
<5*aea'^ ni rastlinska margarina.
ISSFRRf HflRffltfi se izdeIuJe iz najčistejše go-9SyniliUM vej-e obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-
CliCno vrednost in je resnično zdrav.
2 E 3L2 S TJT t B Bvi?S i i n'    umeten,    nego najcišči naravni izdelek.
cenejši od na-
0 vadnega presnega masla in zajamčeno mnogo  izdatnejši nego to.
95
SAMO BLJUMSCHEINOV
UM I »T II WM ti ie resnično edino in „ N.KUf¥5 pPa¥0 nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano
Izdelovanje
BLABMSCHEE&A „UNiKUft!"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
14 leten deček išče mesta kot
t
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nack;      Io presnega masla za :-j
pečenje    ppaženje kuhanje
samo
ntasSen kiuiii
BLAIMSCHEINA 93 IIII B K U M fiS MARGARINO
Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
ZDružene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
Dovršil je 5 raz. ljudske šole. Ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod „Vajenec/35581',
3367
Creva
Dovoljujem si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da imam tudi letos vseh vrst pristnih črev v zalogi
za izdelovanje vsakovrstnih klobas.
Opozarjati pa moram slav. občinstvo pred nakupom črev od raznih baran« tavcev po deželi, ki prodajajo staro, preležano ter od moljev snedeno blago. Blago se pošilja na zahtevo vedno točno na drobno in debelo po primernih cenah.
:: Z odličnim spoštovanjem se priporoča snaiilec črev
Josip Bergman,
Ljubljana, Poljanska cesta št. 87.
Že Od I. 1863 sijajno preizkušeno
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
tvrdke G. HELL & GOMP.
priporočano od najodličnejVih zdravnikov, se v skoro v*eb]
evropskih  državah s sijajnim uspehom rabi proti
izpuščajem vsake vrste
slasti proti kroničnim in leSajem   na  glavi in parazitarnin)
izpuščajem. Bergerjevo kotranovo milo obsega 40 od
sto Ulov lesnega kotrana in se bistveno razlikuje od vseli
drugih kotranovih mil, kar jih pride na trg. Pri trdovratnih boleznih »o obrnite na jako učinkovito
Bergerjevo kotranovo - žvepleno milo.
Milejše kOtranOTO milo ca odstranitev vseh nečistosti
Eolti, proti izpuščajem na kozi ln na glavi pri otrokih ter ot neprekosljivo k osme tiči o nmlvalno in kopalno milo
za Tsalid^.njo rabo je :
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
Za radikalno zdravljenje proti Izpadanju laa in boleznua lasi*oa rabimo
Bergerjevo  tekoče   kotranovo milo.
Izvrstne uspehe kot odlična kotna sredstva dosezajo na dalje Eergerjeva medicinalna mila brez kotrana:
Bergerjevo boraksovo milo
proti ogrcem, pegam in prlicem ter kompozicije i ben«
coem, žveplom, zveplenim mlekom, nartolom in timolouj in druga v brošuri priporočana.
Cena komada vsake vrste 70 h C navodilom vred. Zahtevajte pri nakupu izrecno Bergerjeva kotranova mila in borakaova mila in glejte na tu vpodohljeno varstveno znamko in na poleg stoječi podpis firme O. Qell It Comp. na   vsaki  etiketi. — Odlikovano s častno diplomo na Dunaju leta 1893 in k zlato svetinjo v Parizu leta 1900.
Dobiva se po vseh lekarnah in zadevnih trgovinah Na debelo: 1383 G. Bell & Comp., Dunaj, I., Blberstrasse flL
V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Leustka dediči, Ph. Mr. Josip
Ćlimar, J. Mayr, G. PlCOOli, Dbald pL TrnKOCiv in v vsen drugih lekarnah na Kranjskem
Kmetska po
j obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 800.000.
L]ubl]ani>!
brez odbitka rentnega davka.
n
Ustanovljena leta 1881.   .,
^( )c )^ )^OCj
56
8
^8^318
Domače podjetje!
31 ^       Domače podjetje!
ČešnikH
Lingarjeva ulica — Ljubljana — Stritarjeva ulica 11
Priporoča slavn. občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin tudi svojo lepo izbiro najnovejšega
v       i      • vi
9
Velika zaloga modnih piefov, šerp, rut itd.
Vzorce na ogled pošiljam po pošti brezplačno. — Cene nizke. — Postrežba strogo solidna
lidna Z^
*m9
Si
Izboljšajte promet v svofl gostilni
2150 z izvrstnim cenim
plzeajskim pivom
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::
Največja čisto slovanska pivovarna. 2505 B»y Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. ~ws Zaloge v Zagrebu, Trstu. Puiju. Zadru itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan" v Trstu, Via della Caser-
raa in v slovanskem
hotelu „Lacroraa" v Gradežu.
Modni salon
Stl. SeSej-Strnad
929
piiporoča cenjenim damam
:: klobuke le najfinejše izvršbe. :: Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
A. KUN C
Ljubljana Dvorski trg* 3.
Najnižje, stalne cene. Ceniki na razpolago.
4	Ivan Bizoviiar umetni in trgovski vrtnar Ljubljana, Koleziska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::    izdelane vence, šopke in trakove. ::			
		•		
* $ •				•    * ¥
Dalje ima na razpolago :: za izposoje van je :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor  tudi najfinejše dekoracij ske cvetlice za dvorane ::   in balkone.			Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelenjadi. j Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo I :: točno in solidno. :: J Brzojavke: I. Bizovičar, K vrtnar, Ljubljana. ::	
Prva slovenska izdelovalnlca mostnih, živinskih ln drugih tehtnic za trgovino in obrt, stavbeno in umetno ključavničarstvo
Celje. Poljska ul. st 14, priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in Iranko.
31 ES
f
m
različne toalete
priporoča in izvršuje
damski modni afeliie pl
■ n
Jeii ii-lii
Ljubljana, Kongresni trg 6. m
Naročila z dežele se točno izvršujejo.
j[=JL
Ji
J
Inozemska družba išče za 1. november 1.1.
za Ljubljano spretnega
kniigovodlo
ki slovenščino in nemščino v besedi in pisavi obvlada perfektno, francoščino vsaj
deloma, dalje spretno 3o01
koresponBentinjo
ki je popolnoma zmožna slovenskega, nemškega in francoskega jezika ter zna nemško stenografijo in strojepisje. Ponudbe z navedbo plače in referencami pod „B. C. št. 36" :: na upravništvo »Slovenskega Naroda«. ::
fisarniski prostori
obstoječi iz 3 sob v sredini mesta, se takoj vzemo v najem. — Ponudbe sprejema špediter Pr. Uher. stanovanjska posredovalnica I. ljubi j. društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Šelenbnrgova ulica štev. 4.
V Ameriko In išanado
CUHARD LINE.
Saxonia iz Trsta dne 12. oktobra 1913. Pannonia iz Trsta dne 26. oktobra 1913. Carpatnia iz Trsta dne 5. novembra 1913.
Ez Liverpola:
Caronia dne 7. oktobra, 1. novembra in 29. novembra 1913.
Manretania dne 11. oktobra, S. novembra in 6. decembra 1913.
Carmania dne 18. oktobra, 15. novembra in 27. decembra 1913.
Lusilania dne 25. oktobra, 22. novembra in 13. decembra 1913.
Campania dne 20. decembra 1913. - Pojasnila, vozne karte: =
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25
Dunaj 1., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Lloydovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: III. razred Trst-Ne\v York: za v Kanado potujoče K 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Rimska cesta št. 19
oblastv. konc. instalater za električne naprave, luči, prenos sile; dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi   preskuševalnimi   aparati.   —   Cene   In   delo solidno!
Vedno velika zaloga
klobukov in čepic
lastnega Izdelka.
POZOR!
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih Jopi kolerjev, mu! o v. V za
logi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to  stroko  spadajočih  predmetov.    Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
]. Vastek, £j ubijana, Sv. petra cesta št. 21.
4r    Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji \
za gospode ln gospe so nogam g najbolj priležni, lični in najboljše
kakovosti.   Naprodaj   samo pri
* JULIJI STOR, Ljubljana
@ Prešernova ulica št. 5. W
A Goysserski čevlji za turiste, higijeničnl
^ čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji.
\^    K 12-50—16-50.
j tapetniškega Map.	ft.l	apus	Ljubljana. Marije Te-
J Zaloga spalnih ter je-1 dilnih sob v različnih		Zaloga otomanov, cli-:: vanov, žirnnic ::	
: najnovejših slogih.:		in otroških vozičkov.	
Spalnica v amerik. orehu
350 kron.
Obstoječa a 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom«
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
n  Delniška glavnica 8,000.000 kron. »
152 Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Podružnice v S pije tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistili s
4
31 O 4
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje :: :: :: vseh vrst po dnevnem kurzu. :: :: ::
27
15
77
12
73
66
Y$/X
Jeseniške novice.
Namesto k vojakom v smrt. V
ponedeljek zvečer ob pol 9. se je ustrelil na glavni cesti proti Javorni-ku tovarniški delavec France Medja, ker bi moral drugi dan obleči vojaško suknjo. Pokopan je bil v sredo brez duhovnika in cerkvenega zvo-nenja-
V Savi je utonil v sredo popoldne lOletni šolar Avgust Loncnar, sin tovarniškega delavca Loncnarja. Več Šolarjev je brodilo po Savi, katera je vsled deževja močno narasla in ki je potegnila Loncnarja v smrt. Truplo so dobili šele drugi dan zjutraj iz Save.
Zadnji teden se je napotilo več tovarniških delavcev v blaženo Ameriko, baje radi pomanjkanja dela in slabega zaslužka.
Občinski sklep predzadnje seje glede nepodelitve licenc za plesne veselice je oblastveno razveljavljen. Seja je bila radi nezadostnega števila občinskih odbornikov nesklepčna in tedaj protizakonita. Vendar pa vztraja pri temu sklepu župan in krojač Čebulj in ne podeli še do danes nobenih licenc za ples. Je pač še vedno gerent na Jesenicah.
Za novega predsednika krajnega šolskega sveta je izvoljen Miha Begove, zidar in šef znane šnopsarije firme M. Begove & Ko. na Savi.
Kranjska obrtna družba na Jesenicah je podarila za božićnico 100 K otroškemu vrtcu sv. Cirila in Metoda na Jesenicah in 100 K ravno istemu vrtcu na Savi. Ker se ta vsota porabi vsako leto za nabavo obleke itd. otročičem domačinov, izrekajo starši teh otrok prav posebno zahvalo gosp. ravnatelju tovarne in se priporočajo še nadaljne naklonjenosti zavodov sv. Cirila in Metoda.
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dobila meseca septembra 1913 sledeče prispevke:
I. Prispevki Iz nabiralnikov!
Gostilna Bauman, Št. Ili, 2 K; podružnica na Brdu, i. s. Blatnik 14 kron 57 vin.s Bevc 2 K 58 vin., Narat 4 K 54 vin., skupaj 21 K 69 vin.; M. Grobotek, Bohinjska Bistrica, 8 K 93 vin.; podružnica Breg pri Celju, i. s. Ploj 3 K, Pleterski 10 K 40 vin., skupaj 13 K 40 vin.; podružnica Šiška, i. s. hotel Vega 3 K 40 vin., Tonih 1 krono 40 vin., Tome 11 K 40 vin., Čonžek 6 K 60 vin., Zaje 1 K 50 vin., Breskvar 1 K 10 vin., Keršič 5 K 20 vin., Celarc 40 vin., skupaj 31 K; pisarna R. Diehl, Celje, 13 K 50 vin.; V. Ogorelc, Škofljica, 16 K; podružnica Lonjer, i. s. Kljuder 4 K 22 vin., Ferljuga 24 vin., konsumno društvo 3 K 90 vin., pri Županu 64 vin., skupaj
9 K; gostlna Kern, Cerklje, 6 K 74 v; S. Gregorčičeva knjižnica, tu, 3 K 32 vin.; J. Remic, Nova Štifta, 1 K 20 vin.; L. Cvetnič, Spodnja Šiška, 1 K 40 vin.; podružnica Sodražica, i. s. Fajdiga 23 K, Krže 4 K, Drobnič 1 K, Čampa 1 K, skupaj 29 K; podružnica Ribnica na Pohorju 1 K 09 vin.; že-lezničarska podružnica v Mariboru, i. s. pri pošti 6 K 60 vin., društveni 15 K 60 vin., skupaj ZZ K 20 vin.; gostilna Avsenek, Begunje, 1 K; trnovsko župnišče, tu, 11 K; A. Cvar, Ortnek, 6 K 60 vin.; »Narodni dom«, Maribor, 12 K; M. Sila, Trzin, 5 K 10 vin.; L Kolenec, Ladia, 6 K 30 vin.; podružnica Podgora 5 K 65 vin.; moška podružnica Ptuj, i. s. narodna čitalnica 3 K 02 vin., pri Lenartu 2 K 40 vin., Zupančič 1 K 30 vin., Mur-šec 1 K 07 vin., Mahorič 47 vin., skupaj 8 K 26 v; podružnica Greta-Ro-jan 200 K. —
Nabiralniki v L j ubij a-ii i: Gostilna Kovač 1 K 35 vin.; hotel Štrukelj 84 vin.; Trpine 1 K 38 v; Pod staro lipo 1 K 95 vin.; Činkole 2 K 56 vin.; pri Zvezdi 3 K 90 vin.; Šeme 1 K 80 vin.; Cuzak 1 K 34 vin.; pri Kolovratarju 13 K; pri Levu 28 v; Novi svet 6 K 70; trafika Pirnat 2 K; Avgust Zaje, tu, 2 K 42 vin.; trafika Mrzlikar 1 K 50 vin.; hotel Tratnik 1 K; trafika Kane 53 vin.; hotel Lloyd 3 K 37 vin.; pri fajmoštru 1 K 90 vin.; Juvan (pri Zlati ribi) 4 K 10 vin.; Maček 1 K 07 vin.; Pod skalco (Filip) 90 vin.; trg. Ravtar 1 K 04 v; trafika Kleinstein 64 vin.; Zabuko-vec 1 K 99 vin.; Štepic (na Bregu) 1 K 33 vin.; Mrak 9 K 40 vin.; Krakovska kazina 22 K 30 vin.; Blagaj
10 K; kavarna Leon 1 K 10 vin; Goriška klet 1 K 34 vin.; trafika Nagode 38 vin.; trafika Dolenc 1 K 04 v; trafika Cešark 32 vin,; — Cirila Ježo vnik, Velenje, 6 K; A. Pogačnik, Podnart, 19 K 35 vin.; podružnica Loški potok, i- s. Rus F. 9 K 30 vin., Knaus Ivan 5 K, Koy M. 5 K 40 vin., Bencina A. 2 K 20 vin., Košir F. 2 K 80 vin., Lavrič Iv. 2 K 70 vin., skupaj 27 K 40 vin.; F. Oset, Trbovlje, i. s. Kramer 40 vin., Muller 06 vin., Trbovc 14 vin-, Moli ml. 22 vin., Pre-logar 08 vin., Serbec 10 vin., Mahko-vec 2 K 80 vin., Poček 31 vin., Treo iti vin., Eust 36 vin., Goropevšek 2 K
76 vin., Florenini 10 vin., Volker 1 K 50 vin., Počivavšek 1 K 56 vin., Pin-terič 2 K 28 vin., Sušnik 3 K 50 vin., Ocepek 2 K 70 vin., skupaj 19 kron 05 vin.
Kranjsko:     Škofljica 84 II. Prispevki podružnic.
kron; Mokronog 209 K 94 vin.; Radeče 27 K 90 vin.; Krško, ženska 108 K; Unec 12 K + 10 K == 22 K; Cerknica 22 K; Posavska 60 K; Kropa, Kamna gorica, Podnart 15 K: Jesenice, ženska, 149 K 52 vin.; Trojane 95 K 90 vin.; Moravče 3 K 40 vin. j Kamnik, ženska, 28 K; Begunje-Breznica 52 K -f- 33 K = 85 K; Trebnje 125 K 05 vin.; Domžale 400 kron; Litija 22 K + 10 K = 32 K; Loški potok 47 K; Jeseniška občina 70 K; Kranj, moška, 236 K. Skupaj 1820 K 71 vin.
Štajersko: Mozirje, Kokar-je, Rečica, moška, 300 K; Celje, moška, 250 K; Poljčane 57 K 04 vin.; Breg pri Celju 59 K 60 vin. + 200 K = 259 K 60 vin.; Sv. Jurij ob Sčav-nici 70 K; Ribnica na Pohorju 5 K; Trbovlje, moška, 3 K 10 vin.; Sv. Martin 38 K; Konjice 10 K; Rogatec 70 K; Brežice, ženska, 40 K; Šmarje pri Jelšah 50 K; Polenšak 8 K: Maribor, moška, 13 K 35 vin.; Grobelno 50 K; Ptuj, moška, 9 K; Bizeljsko 123 kron; Maribor, železničarska, 42 K. Skupaj 1398 K 09 vin.
Koroška: Loče 53 K 30 vin. Primorska: Nabrežina 200 kron; Trst, ženska, 200 K: Rocol 15 kron; Podgora pri Gorici 22 K 60 v; Greta - Rojan 500 K; Bazovica 50 K; Sežana, ženska, 201 K 94 vin.; Sv. Križ, Dobravlje, V. Zabije 4 K; Ko-lonja pri Trstu 950 K; Kanal 142 K 64 vin.; Komen 100 K. Skupaj 2386 K 18 vin.
III. Zbirka časopisov.
»Dan«, tu, 18 K 26 vin.; »Slovenski Narod«, tu, 339 K 41 vin. Skupaj 357 K 67 vin. IV. Prispevki za obrambni sklad.
Ženska podružnica/^elje. 200 kron; Fran Papst, Celje, 5 K; M., Lj. Novak, Gradec, 8 K; Fr. Zupančič, Kranj, 25 K; podržnica Konjice, 20 kron; Fr. Berlec, Kandija, 5 K; B. Poniž, Gorica, 200 K; Neimenovani, Brežice, 200 K; Tridentinski Slovenci 50 K; podružnica Velenje, 100 K; slovenski poštni uradniki v Mariboru 40 K; Ivan Breznik, Kamnik, 200 kron; finančni uradnik, tu, 6 K; Amalija Černe, Tomaj, 100 K; omizje samcev pri »Zlati kaplji«, tu, 5 K 73 vin.; Vinko Simšič, Loče 100 K; briška podružnica v Biljani 200 K; Neimenovan 200 K; klub čitalničariev v Dol. Vrtojbi 50 K; A. Vedlin, Kamnik, 20 K: »Gorotan«, društvo slovenskih koroških visokošolcev in učiteljev 100 K. — Skupaj 1834 K 73 vin.
V. Razni prispevki.
Rodbina Godec, Limbuš, mesto venca t F. Robiču 15 K; učiteljstvo v Limbušu, mesto venca t F. Robiču 15 K; volilo gospe Reinohl - Su-hadolnik,   Gorica, 2000 K; Micika Jarnovič, Dramlje, nabrala na odhod-nici   Cvar - Ahtik   14 K; gostilna Kern, Cerklje, v veseli družbi 7 K 26 vin.; Anton Gnus, Dol, nabral 14 K 30 vin.; F. Canjko, Sv. Bolfenk, nabral povodom ZOletnice poroke Šo-štariča 5 K 25 vin.; Ivan Malnarič, Sv. Križ,    nabral v gostilni Andr. Stritarja 10 K; M. Rosina, Maribor, mesto venca t Fr. Robiču 15 K: kat. slov. izobraževalno  društvo, Storje pri Sežani, 16 K 85 vin; Iv. Držič, Zidan most, nabral na fantovskem večeru E. Franketa 26 K;   I. Poljšak, Trst, 5 K; I. Birtič, Gorica, za narod-, no šolo 1 K; F. Marc, Štor je, nabrano v veseli družbi 10 K; Neimenovan s Koroškega 5 K; Al. Hudovernik, tu, nabral narodnega davka 23 K; Neimenovana, tu, 6 K; V. Kolenc, Cem-šenik, ob poroki M. Izlaker z A. Ko-lencem iz Zagorja 10 K; dr. Iv. Dimnik, Krško, kazenska poravnava 10 kron; A. Vojska, Novo mesto, v spomin na umrlo Mici Podkrajškovo 10 kron; M. Klofutar in Leni Ivane, Radeče, nabrale v hotelu »Gmeiner« 6 kron 10 vin.; gospa Štihova, tu, nabrala na učiteljskem sestanku 7 K 77 v; Olga Zupančič, Ptuj, 5 K; Neimenovani iz Krškega, na obletnico Lunder - Adamičeve smrti 2 K; nabrano v ljudski kuhinji pri Sv. Alarku nižje Ptuja o K; županstvo Bovec, mesto venca županji Mariji Jonko 20 j kron; dr. A. Švigelj, tu, neka kazen- J ska poravnava 10 K; slovenski vete- j rinarji na Dunaju, v spomin na 20. september 1908 10 K; A. Arnšek, Sv. Lucija - Portorose v spomin Lunder-Adamiča 2 K; Fr. Fischer, Sv. Lucija, v poravnavo nekega spora 10 K; Julij Šetinc, Opatija, nabral na narodni praznik v veseli družbi opatijskih Slovencev 33 K 40 vin.; Fr. Demšar, Žiri, 4 K; slovenski narodni radikalci v Celju (poslal Vasle Bal-tek) 43 K; Katica Rebec, Radohova vas, nabrala ob priliki ženitovanja gdč. Ivanke Rebec s Št. Lapajnetom 10 K 40 vin.; dr. B. Hrašovec, Celje, na odhodnici slovenskih visokošolcev in drugih k vojakom v gostilni
Plavšak v Gabrju 12 K 20 vin.; dr. F. Škof, Ribnica na Pohorju, nabrali Slovenci v spomin na 20. september 1908 in odgovor na ustanovitev nepotrebne in brezpomembne mladeni-ške in dekliške zveze 10 K; Iv. Bre-gant, Monfalcone, darujeta dva revčka, zato ker tretji kot kapitalist ni hotel teh dveh krone žrtvovati družbi 2 K.
V spomin na glavno skupščino, oziroma brzojavni pozdravi: R. Pe-
rušek, tu, 20 K; dr. Josip Tičar, Kranjska gora, 10 K; pozdrav s Koroškega 2 K; Ivan Vrhovnik, tu, 20 kron; mladenke Lavra Pogačnik, Minka Šlibar, Minka Učakar 11 K; F. Treiber, Št. Rupert, 10 K; L. Fiir-sager, Radovljica, 2 K; .0. Skale, Novo mesto, 10 K; Ivan Maselj, tu, nabral v gostilni na Vratih v Novem mestu 10 K; Ivan Hribar, Ljubljana, 10 K; dr. K. Janežič, Voloska, 10 K; Franja dr. Tavčarjeva in M. Man-koč, Trst, 2 K; I- Rupar, 1 K: Fr. Orel, Korte - Portorose, 5 K; g. Majhen, nabrala v gostilni Kovač, Domžale, 12 K; I. Višnikar, tu 4 K.
Dohodki in stroški „Družbe sv. Cirila in Metoda".
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub ljani je imela meseca septembra 1913. sledeči promet:
I. Prejemki:
a) Redni prejemki:
1. ) Prispevki iz nabiralnikov      612 K 95 V
2. ) Prispevki podružnic i. s.
a) Kranjska 1820 K 71 v
b) Štajerska 1398 „ 09 „
c) Koroška     53 „30,,
d) Primorska 2386 „18,,
e) Niž. Avstr.   — , — .
Skupaj ....     5658 K 28 v
3. ) Razni prispevki  . . . .    4852 K 46 v
Skupaj ....  11123 K 69 v
b) Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad.   1834 K 73 v
Skupaj .     . . 12958 K 42 v
n. izdatki
a) Redni izdatki:
1. ) plače, remune-
racije učiteljskemu osobju,
razni računi itd. 64475 K 31 v
b) Izredni izdatki:
2. ) naložitev na
glavnico, ozir.
obrambni sklad   1834 K 73 v
Skupaj  .   66310 K 04 v
torej primanjkljaja  . .  .   53351 K 62 v
Op o m b a : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1913.
Proti
22
izborno deluje dobro znana
antiseptična
JHehisine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstrauiuje
neprijetno sapo iz nst 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Linblianl, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani
bolniških blagajn jož. železnice, c.kr. tobačne tovarne In okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Meluslne-usfna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše izborno delujoče antiseptične meluslne-nstne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo  iz ust Za
ohranjenje zob in osveženje ust jo bom
vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović. kr. pošte meštar
EASLJAJOCm
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehorr
TPMOMEL SCILLAE
pomoČek, ki razkraja in odločuje slez, iajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmcmel Sciilas pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. BWF* Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2»20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2-90 E. 3 steklenice ako denar naprej 7.— S. 10 steklenic ako denar naprej za 20-— K.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
cjkr. dvorni dobavitelji —   Praga III., št. 203. -
Pazite na ime izdelka, izdelovalca in na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah, dr. G. Piccoli, R. Sušnik.
PATENTE
M.
vseh dežela izposluje inženir 94 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Msriahiiferstrasse št. 37.
V 8 dneh okoli sveis.
Lastna poročila za tisk PALMA Ji od dr. Miroslav KAVČUKA.
II. dan«
Brzojavka iz New - Torka s
V nebotičnikov deželi slavni Vsi ljudje — pusti in zabavni Podpetnike »PALMA« nosijo. Drugih nikdar ne prosijo.
Priporoča se domača
Franca Jožefa cesta 3.
ijii
ter se izvrše točno in solidno«
Založniki c. kr. priv. juž. žel*
Solidna postrežba. — Nfijnižje cene.
o in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
b Krisfofič-Bučar
Ljubljana^ Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasne                          Fine Moderne
KOSTUME, H|  fW m H JOPICE,
KRASNE PLAŠČE, O           \g  P ZIMSKE PLAŠČE,
: NOČNE HALJE, = O L U L L BOE  IN MTJFE,
KRILA« PERILO. VI
plašče n mladenke.
Higienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke, usp- Pošilja na izbiro tudi na deželo.
Daleč ven se je zasvetilo morje ■ « ■
ali ostri morski zrak, napojen s soljo je žvižgal neprestano in delal kožo rdečo, pekočo in krhko.....Tu dobro služi
Malattine
nemastna krema za roke).--Varuje roke proti vremenskim vplivom in jih
dela odporne, voljne in žametnomehke.--Mallatine ne maže in se ne spre-
jemlje, ne zapušča bleska in se lahko  rabi vsak Čas in ob vsaki priliki.
Pušica K —70 in 120 po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
boljših brivnicah.
Juri Draile, Podmokli (Bodenbach) na L«
03
AYER
Zaloga vseh vrst sukna,
platna
er manufaktur-nega blaga, ::
Manufakturna trpina
ŠMT  na debelo in drobno. Ui^ Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Proflaialko ali učenko
se sprejme tali v mešano travmo.
Pismene ponudbe se prosi na upravništvo »Slov. Naroda« pod „3582lfi.
Prodajalka
z dobrimi izpričevali, nemščine in slovenščine zmožna, mešane stroke,
£eli službe takoj ali pozneje.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega
Naroda«   pod     Poštenost 3595".
ki potrebujejo dobre tehniške pomočne sile, naj izvolijo vprašati na
„Društvo   graditelja kraljevine Hrvatske i Slavonije" Zagreb, Preradovičev trg. št. 6. 3593
v mestu Ljubljani ali v okolici s 3 sobami, ali vsaj 2 sobi in kabinet
za takoj ali za 1. november.
Ponudbe   na uprav.  »Slov. Naroda«.
•v«
60 gramov težka, K 140*—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj piše takoj. R Lechner, Ef3clava  (Lundenburg) 299
trgovina z zlatnino. ,
Prodam lepo
3570
in vodnjakom, v Šmartnem pri Litiji* Posebno pripravna je za vpokojenca ali malo obrt. Pismeno se je obrniti na
Aat. Zaverel Cerovca pri Litiji.
s substitucijsko pravico v začetku marca
Išče pod skromnimi pogoji mesta«
Nastop  takoj   ali s 1. decembrom. Naslov pove upr. »SI. Nar.«. 3604
Ugodna prilika I Ugodna prilika I
Naprodaj sta dve lepi štiriletni
ki     ■ ■ ■ obeli
lipicanske pasme in skoraj nova eno ali dvovprežna lična kočija. Proda se tudi posamezno.  Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3583
Brezplačno
pošljem vsakemu svoj veliki, bogato ilustro-vani glavni katalog s čez 4000 slikami solidnega, dobrega in cenega blaga vseb vrst,
C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad.
razpošiljalnica glasbil Most št. 441.
Deška vijolina brez loka *k velika, z ožganimi poliranimi tU K 5'80. Finejše izvršitve po K 6*50, 760, 9 — itd. Loki za gosli K —-90, 1 10, 1-50. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju ali denar naprej.
hvalila sama in ne potrebujeta reklame
I
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno zavarovanje doživetje in smrt z manjšajočimi 12 vplačili.
na
se
44
99
-       vzaiemno zavarovalna banka v Pragi.   .*. -
Rezervni fondi K 58,461.432*56 — Izplačan« odškodnine in kapliallie K 123,257.695*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
■■ Vsa   pojasnila   ffajei wmmm^—■———
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako} in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
1
Generalno lastonslvo ? ljiljani
cigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
I
i uliti štev. 12.
Pozorl Sprejema tudi zavarovanja i proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
iV-f-li' -  ■ V.
oženjem?
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 3"4z llustrovan  cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprtr 30 h).   — L Singe. hfgienična manufaktura.   Dunaj I. Wiesingerstr.   8 F
Pristen dober
se dobi pri
41
. SEBfflgD j» Spol fljjđ.
in poštn. prosto dobi vsak na zahtevo moj
glavni katalog
s 400 slikami porabnih in darilnih predmetov vseh vrst.
Razpošiljalnica Jan Konrad, c. in kr, dvorni
dobavitelj v Mostu štev. 444 (Češko).
Nikljaste žepne ure K 4-20, srebrne ure K 8'40, nikljaste budilke K 2-90, ure na nihalo K 9, ure s kukavico K 850, gosli K 5*80, harmonike K 5*—, samokres K6'—. Usnjato jekleno, manufakturno blago itd. v najbogatejši izbiri. Razpošiljanje po povzetju ali denar naprej. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Proda se na Dolenjskem enonad.
in prenočiščem, mesnico, ledenico. Hlev za živino, hlev za prašiče, nekoliko vrta. Hiša ima 5 sob, 2 kuhinji* 2 kleti, vse v najboljšem stanju. Hiša stoji pri glavni cesti v kraju, kjer je tudi okrajno sodišče. Proda se z vso gostilniško in mesarsko opravo vred za 11000 kron, event. se da v najem. Ogleda se lahko pri lastniku v Višnji gori št. 50. 3616
gajamžen uspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
dobite ob rabi med.
Dr. f. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*— Razpošiljanje strogo diskretno. 3508
Kos dr. fi. Rix, laboratorij, Dunaj IX., Oerggasse Mil
Zaloge v LJubljani i Lekarna pri „Zla-fem jelenu", drogeriji Kane in „Adrija".
Ribarski okrožni odbor za Kranjsko
je v zavodu za riborejo pri Želimljah odgojil 3590
potočne
amr Te sedaj polletne ribice 80 Oddajo za naselitve v odprtih vodah, -vso
Rerlektanti naj se obrnejo na
ribarski okrožni odbor v £jubljani, gorupova ulica št. 3.
oe 14—16 let stara, poštenih boljših staršev, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožna in v računstvu sigurna, zdrava, močna in j simpatične zunanjosti, katera ima posebno veselje do trgovine se Sprejme v manjšem mestu na Kranjskem v veliko manufakurno trgo.vino. Italijanskega jezika zmožne učenke se jemljejo posebno v poštev. Ponudbe se pošiljajo na upravništAo »Slovenskega Naroda« pod št 250 ,Velika trgovina 3562*.
Gosposka ulica 4,
3618
I. nadstropje, levo.
Uradno dovoljena, že 20 let obsto ječa najstarejša ljubljanska
nira stanovanj in
išče nujno a
Vzgojiteljico za cele dni, 40 K plače, fino kuharico k posamezni dami v Gorico in Zagreb, prav fina mesta, dobra plača, kuharica h gospodi v Lovrano, kuhinjska dekla v hiši, več priprostih in finih kuharic za Celje, Ljubljano, Reko, Trst, Bosno itd. 2 sluga za Dunaj, 2 plačilni natakarici, kuharico za kantino v Gorici itd.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano na;, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosU.
Zastopstva in zaloge: 65 V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pulju, Reki, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu1 I no mostu, Bolcann in Tri d en tu.
Brzojavk  Valjčni mlin, Kranj.
Kadi prevelike zaloge
gramofonskih plošč
oddajam nekatere
po 1  krono komad.
Plošče so garantirano nove in stanejo drugače komad 4 krone. Najnovejše Zonolon plošče, slovenske, lene koračnice, valjčki, kupleti itd. komad samo
K 1-80.
Najkulantnejša zamenjava starih obrabljenih
s s     plošč.      s :
Ze rabljeni
godbeni automati
se prodajo pod ugodnimi pogoji.
Gramofon atelij
l um
Sodna ulica itn. 5. poleg t k ili sođnije.
Kemična   tvornica   Traiskirchen pri Dunaju, Lieblein & Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obl. varovano.; 2291
Najidealnejše sredstvo za  osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: F. P. Vidic & Comp.. Ljubljana
[eno HM posteljno perje
1 kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K 360, belo K 4*80, prima mehke K 6—,veleprima K 7-20. Najboljše vrste snežno belo perje K 960. —
Izdelane postelje modrega, belega aH rme-
nega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10'—, K 12-—, K 15*— in K 18*—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13-—, K 15-—, K 18—, K 21-~. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3-—, K 3'50 in K 4-—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*50, K 5*50 in K 6*—. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 3350
Benedikt Sachsel, Lobes St.35, pri Plznjii na Češkem.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
in mešanim blagom
se proda ali da v najem
v Ljubljani na zelo prometnem kraju. Pismene ponudbe se prosi na unrav. »Slov. Nar.«, pod .Trgovina 1913/3581*.
Lično vila
za edinega stanovalca na Sp. Štajerskem z velikim predvrtom in sadnim vrtom.  Poleg je jako iskan stavbni prostor. 3599
Se za primerno ceno proda.
Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
Pozor!
Pozor!
Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delti Laeoratoire de Prodaits Chimipsa Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Letina litiiHlf. Mml\i Ji. Llszt Ferenc-ter 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
1995 Prva domača tovarna
omar za led
Simona Praprotnika
v Ijubljani, Jenkova ulica št. 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah 1        izvršujejo. =====
Ceniki sa poiiljajo na zahteva brezplačna in poitoine prosto.
4 pari čevljev samo 8 K frko.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodalam torej vsakomur 2 para moiklh ln 2 pari ženskih ćavijev na trakove, usnje rjavo ali črno, galos. z zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samo 8 K.
Razpošiljanje po povzetju. 3632
S. Urbach, izvoz čevljev, Krakov Št. 61.
Zamena dovoljena,  tudi denar nazal.
I
Trgovec v najlepši moški dobi, z jako dobro vpeljano trgovino ter simpatične vna-njosti, želi radi pomanjkanja znanja seznanitve z gospodično ali mlado vdovo, ki bi imela od 50O0-8C00 K premoženja, v svrho takojšnje ženitve. — Resne ponudbe, ako mogoče s sliko, ki se takoj vrne, naj se dopošlje pod „ A. B. Ljubllana 3541" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Tajnost zajamčena. 3541
Hi 12 K samo 5 K.
JMf 15.000 parov čevljev na JJBs Jgfr trakove, kakor Jih kažeta j**^^*f**^^ sliki, popolnoma iz dobrega usnja in z močno zbi-timi podplati, ki so bili namenjeni za Balkan, bo zaostali zaradi vojne. To zalogo moram v kratkem oddati in prodajam zato par pod izdelovalno ceno za samo K 5*—. Za dame in gospode ter vseh velikosti. Razpošiljanje po povzetju. 3619
Razpošiljalnica ,Perf ekt' Dunaj VII., Neustiitgasse 137/47.
J. Oorjanc preje Kocjan
m
specijalna trgovina za bandaže Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 28.
Največja zaloga kirurg, obvez, gumastega platna, Soksletaparatov, sesalk, foperlov, gobic, različnih irigatorjev, Ladyo Friend bidet, ter vse priprave za babice. — Trebušnih pasov, specijalnih Monopol, Kaiser, Teufel, mesečnih pasov Luna, Mensis, Merkur, Regula in dr. Različne pasove in gumijaste nogavice izdelujem po naročilih gg. zdravnikov. — Plenice „TETRA* in srajčke, povoje. Otroška tehtnica za izposojevanjn.
3530
66
5181
79
38
8
34
70
0
75
^376
kakor tudi
najnovejše oblike prii
UUUHi Mestni trg 19—Stari trg 8.
:: Štajersko slivovko ::  edina žganjama
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter '
ss medicinalna žganja ::
in sicer štajersHi Konjak, boroimičevec, vinsko žganje, žganje iz šipKovih jagod priporoča
SOItlO 5 dni! z brzoparniki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Havre v Nev Tork.
Velfavne vozne liste (Sifkarte) za vse razrede dobiš edino pri
3439
Ed. Smarda
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljnliijani. DanaisHa cesta IS
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižu ceni.   Izdala vozne
listke po vseh železnicah
za prirejanje zabavnik in romarskih vlakov. Vsa no-
lasnllalsfotam brezplačno
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah ZMMEHITE GROHARJEVE SLIK*:
primoža trubarja
=   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI —
Visoka 66 cm ln široka 55 cm je gaj-lepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija Je sploh najlepša in naj-devrsenejsa kar Jih imamo Slovenci.
Cena s pošto kron 3-20
NARODNA KNJIGARNA 'umm m
sernom ul. jt. 7
Odda se v najem
3634
v Ljubljani
s 1. novembrom 1913, pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Delniška pivovarna v Laškem trgu.
D
Zagreb, Ilica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492.
Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno.
mbm mm mm
rsa
knjigarna
v £j ub lan i
Prešernova ulica štev. 7
I I
priporoča
kanceliski, konceptnl, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir,
platno ali polusnje.
09]emalne knjižice p0 ™£nih Zalaogašolsih zvezkov in risank. Zavitke za ura&e v vseh velikostih. -Velika izber-
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnih v, radirk,   kamenčkov,   tablic, gobic, črnila itd.
$arve za šole in umetnike.
- Razglednice —-
pokrajinske,  humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-Poezilske knige. -
podobice za otroke.
feseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Jiotesi in tintniki.
G. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1. maja 1913.
Postaja; LJubljana Južni kolodvor. Odhod.
6- 54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfcvo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-20 popoldne. Osebni vlak na Škof jo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni
vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 1-30 popoldne.  Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo,
Stražo - Toplice. 3*40 popoldne. Osebni vlak na Kranj,
Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak,
Franzensfeste, Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič,
DTsenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na
brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7«4B zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10-ot po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza
na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago,
Draždane, Berlin.
Prihod.
7- 25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8*59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
5"51_ zvečer. Brzovlak Iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan,
Prage,   Dunaja,   Linca.  Celovca, Kolna,
Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-
O pati ja-Reka).
8- 13 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice
TrbiZa, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-10 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-31. po noči. Osebni vlak iz Trsta. Go-
rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja: LJubljana dri. kolodvor, j Odhod na Kamnik: 7-32, 11-50, 3-12,
7-i8| (11-22 °k nedeljah in praznikih), i Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41,
6-IB, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
C. fer. državno-železnlsko ravnateljstvo v Trstu.
St 21.458.
3629
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, se naroča vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. novembra letos
svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtovih, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličink) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati nabrana goseniČnja gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se pomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja.
Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresti in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in če bi se to ponovilo, do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 2. oktobra 1913.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912:
K 214,160.979-—.
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913:
::       K 71,529.873--. :■
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic.   Vogal Marijin trg-SV. Petra EBfil (l BIH JSitlliaziOBi Generali"). Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih
papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Ustmena in plamena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko  spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevamo shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila ln nakazila v Ameriko ln iz Amerike. i66o
um    Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon stev. 41.
K
£j ubija na, SeBna ulica.
Podpirajte domačo industrijo!
Stare nogavice se ceno podpleiujejo l
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje.
■
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Sia Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh S brez bolečin, Cena lončka z ga-S rancijskim pismom 1 K iSemenj, Saschan (Kassa) L, Posti. 12/64 Ogrsko.
1 Franc Furlan I
1466
I
izrecno
Z Ker izdelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej gozdni biser iz izdelovalnio gozdnega bisera, Brno-Snsevice. "ss
Ivan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
sa rodbine in obrt.
bnptfd kuni za vazeoje v li.
Pisalni stroji ,,ADLER", pietitei stroji
vseh velikosti.
naslednik FasihtDya?s vdsve *
..Inšavaičarsfvo f
Is
I
in
zalaga štedilniki
se rcahnia:
535 ^
I Ambrožev trg štev. 9. f
iiiis-nisi !6i
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
Milini MOM
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi.
Trdo vezan 5 K 60 v., po pošti 5 K SO v.
nerodna tejisarnavLjelaii.
fM praktični aparati za prodajanje
petroleja, bencina, špirita itd. s patentirano napravo za polnjenje in patentiranim merilnim steklom, ki samo odmeri željeno mero, avstr. merosodno potrjeno in ni treba več cimentirati. Preprosto, praktično, nepokončljivo. Zmanjšanje blaga in nevarnost ognja izključena.
kp^azisijevalce sodov
ki delajo do 100 litrov na minuto izdelujejo in dobav-=  ljajo najceneje tudi na mesečne obroke ==
Bratje A. in M. RINDL
== Tešin, avsti*. Slezija. ■ Ilusir. cenovniki zastonj.
3611
1
Jhrve vrste špecialfteta
Drobilniki s struženo dolbijenimi kovin, valjci Drobilniki z lito dolbijenimi litimi valjci Drobilniki z mlevnimi koluti Drobilniki z mlevnimi kameni — ter vse strele za priprav Janje krme, reporsznike, slais&r&znics, is&rilnike krzne, stiskalnice
za seno in slamo izdelujejo in dobavljajo
^/X^--2TEr,^-ZST23: <3c CO.
tvornice kmetijskih in obrtnih strojev — Dunaj      Taborstrasse 71 Frankfarž n. KI., Berlin, Pariz, ftloskva, Milan.
Zastopniki se sprejmejo. — llustrovani katalog Št. 314 gratis in franko. 700 prvih daril, zlate svetinje itd. 1500 delavcev in delavk.
3617
An to ii
umetni in trgovski vrtnar
naznanja si. p. d. občinstvu, da se nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 43
lis Si sni rui.
izdelovanje šopkov, vencev, frakov iti
Okusno delo in zmerne cene Znnanja naročila točno.
UlBBS.lt. f
in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečiščenjem ne morejo razviti v hude in težko celjive rane, je najboljše mečilno vlačno mazilo
p i y hO y y illyl.Mil
imenovano, ki varuje rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraščanje ugodno pospešuje. — Škatijica 70 vin. Pristno samo s poleg stoječo varstveno znamko. En poizkus zadostuje. Ne dajte si vsiliti na- ^9fQ domestil. Glavna zaloga
BpaftrjJCn c. kr. dvorni dobavitelj Ie-. f uHUilLU, karna pri Črnem orla, Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice št 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avsto-Ogrske.
Po poŠti ako se pošlje naprej 3 K 18 vin. dobite * Skatlje, ako 7 K 10 škattlj Iraku.
V Ljubljani v lekarnah
dr. G. PiccoH. R. Sušnik.
za ljudske in srednje sole, I učiteljišče in licej, za obrtne in strokovne iole :-:
2-2
ima v najnovejših izdajah
"v nalogi
v £jubljam, Prešernova ulica 7. m
DE
V(5C tisOC ^eten^ i°P*c v vse^ ^arm^ Pose^no siwh poprej K 1&— sedaj K 8'—;
mmmmmmmm—mmmmmu moških klobukov vsakovrstnih fason 'poprej K. 6*— seda) K. 3'—7*
~VCC tisOC klobukov za dečke poprej K 4*— sedaj K 2'—;
amssammmmmmmmmwm klobukov za otroke poprej K 2'— sedaj K 1'—.
Največja izbira dežnih plaščev za dame in gospode poprej K 20'—, 30-— sedaj K 14'—
Radi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno za polovično ceno
Angleško skladišče oblek, O. JBernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
u
9996