đf^ ^QlCt Gorenjski časnik od leta 1947 ^^^^ ^ ^ PKVI PRED>IOD>^lk TEDNIK GoSENjEC IFTA (QOO PETEK, 14. APRILA 2006 Leto LIX, št- 30» cena 290 SIT, 16 HRK, 1,21 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaia ob torkih in ob petkih naklada: 2.2.000 izvodov nvww.00 r enis ki glas.st Velikonočni upanja lOŽE KOŠN^EK spoštljivega sožitja med I [ud- ............................................................................mi, ki v sebi hrepenijo prav Veliki teden pred veliko po tem, Msgr. Alojz Uran je nočjo, ki je največji krščanski dejal, da se "krog negativiz- praznik in ga zaradi zaicore- ma kot strup razširja tudi da- ninjenosti v navadah in zave- nes in jemije človeku voljo, sti ljudi spoštujejo tudi dnj- nas vedno bolj razdeljuje gače verujoči in neverujoči, med seboj in seje strah", se z današnjim velikim pet- Prepogosto ima zadnjo bese- kom preveša v drugo polovi- do laž in ne resnica, krivica CO. Velikonočna nedelja bo in ne pravičnost, zloba in ne vrhunec in hkrati potrditev ljubezen in dobrota, smrt in krščanskega verovanja, da je ne življenje. vstaji Jezus dokaz zmage živ- Ko bomo med prazniki se- jenja nad smrtjo, veselega in deli pri obilno obloženih mi- dobrega nad zlim. zah in se srečevali s svojimi Ljubljanski nadškof in me- bližnjimi ter jim voščili vesele tropolit Alojz Uran in škof praznike, se je dobro spomni- Evangeličanske cerkve v Slo- ti tudi na tiste sodržavljane in veniji Ceza Erniša, najvišja sodržavljanke, na tiste prebi- predstavnika slovenskih valce našega planeta, ki doživ- kristjanov, sta v prazničnih Ijajo preizkušnje, nesreče, iz- voščilih zaželela, da bi bila gube in stiske. Z mislijo na- velika noč prazmk veselja in nje bo tudi naše praznovanje upanja, praznik iskrenega in lepše in popolnejše. Velikonočno veselje najmlajših. / t^oio r^naDok Cenjene kupce obveščamo, da bodo med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki odprti naslednji naši nakupovalni centri: Mercator Center Kranj * Primskovo ^ Mercator Hipermarket Kranj v NC Supernova ^ Mercator Center Jesenice ^ ^ Mercator Center Kamnik 7aIíi po naslednjem delovnem čdsu: nedelja. 16. aprila, ZAPRTO ponedeljek. 17. aprila, od 8.00 do 13.00 ure četrtek. 27. aprila, od 8.00 do 13.00 ure ponedeljek, 1. maja, ZAPRTO torek. 2. maja, od 8.00 do 13.00 ure k praznike ercator PCSLOVANJE Z BAJSKO OD DOMA ELEKTRONSKA B/CfSK EC2HII5 wtieiwK spoštovane naročnice in naročniki, bralke in bralci Gorenjskega glasa! voscimo vam lepe velikonočne praznike in Vam želimo, da jih preživite v miru in veselju inrorrriceiie 04/íe-00-777 www.lon.sî HRAN LNICA LOM d,d. Kranj ©•Ion, plačilni promet Uorccvanje in use bančne storitve ra liubGzniu Osebni nocin Gorenjski Glas ljubljanska banka /Vova LlMi^nskd ó.ů.. Podružnica Gorenjska in Kamnik, ' Kranj. celefon;(04) 2S74160. fax:{04) 287 41 61 30 to AKTUALNO VeČina je zavrnila odlagališče Le od 109 lastnikov hiš v Podbrez* jdh je bilo zâ ureditev centra za ravnanje z odpadki v obCinl Nâklo. Prav likojih je bilo tudi proti« v 46 hiUh pa niso ddik izjdv in $0 jih ildi za proti. Odlagališče fe bil zavrnter^o. 3 GORENjSKA Še bomo praznili denarnice Na vzKodnerrt delu Planme 00 man-t>orska družba Tibar zgradila družin* ikf zsbsvi^^ni c«nt«r. K # h 17707529 2 POLITIK da n ica .za iri^g-eííw, si GORENJSKI GlAS petek» 14. dprila 2006 UUBgANA Prvi korak do pokrajin Ustâvna komisija je ta teden podprla začetek ustavnorevizij-skega postopka za spremembe tistih členov ustave, ki govorijo o decentralizaciji države in uvedbi druge ravni lokalne samouprave. S tem je storjen prvi korak k uvedbi pokrajin. Besedilo 143. Člena ustave naj bi takole opredeljevalo pokra-ine; "Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve Širiega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanavljajo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko veČino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin. Država z zako' nom prenese na pokrajine opravljanje posameznih naiog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva. ' Člani ustavne skupine so podprli kompromisni predlog 72 poslancev s prvopodpisanim predsednikom državnega zbora in predsednikom ustavne komisije Frartce-tom Cukjatijem. Vložen pa je bil tudi predlog skupine poslancev s prvopodpisano Darjo LavtiŽar Bebler, ki ga je ustavna komisija ta teden zavrnila. D. Ž. Mom s»ó¥tftiki 7 Radost in mi r velikonočne^ ju tra naj sije po poteh Vašega življenja v upanju in zaupa nju. « Spoštovane občanke in občani Veselo in doživeto praznovanje 5 velike noči ter praznikov Vam želi 00 N.Si Cerklje i Meitni odbor Nove Slovenije - yeriwtfo krščanske ljudske stranke Kranj želi vsem svojim Članom, simpatizeijsm in vsem ljudem dobre volje blagoslovljene velikonočne praznike. Mestni odbor N.Si Kranj PrMaMrvk Janei J*rM> i S nrilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjižno darilo prejme MILENA FREUH iz Podporezna. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Vestni poštarji Ob zadnjem izidu našega časopisa za prosti Čas Na potep smo v Gorenjskem glasu skupaj z nekaterimi bralci doživeli prijetno presenečenje. Kljub dogovorjeni spremembi, s katero Na potep od aprila ni več priloga vsakega naročenega Časopisa Gorenjski glas» ampak ga prejemajo le Še tisti bralci, ki to želijo, so nekateri poštarji v skrbi, da ne bi kdo od naročnikov ostal brez priloge. Na potep priložili Gorenjskemu glasu. S takimi sodelavci, kot so uslužbenci Polte Slovenija, je pa res veselje delati, je namreč podjetje, v katerem vedo, da so za uspešno poslovanje najbolj zasiužn ljudje, ki so ne le usposobljeni in delavni, ampak so svojemu delu in poslanstvu tudi srčro privrženi. Zato se tud nikoli ne bo zgodilo, da vam bo poštar odvrgel časopis na mokra tla ali da vas ne bo prijazno pozdravil. Takih gest pa smo v Času brezobzirne kapitalistične dirke le kako veseli. Mislim, da to odtehta tudi relativno pozen Čas raznosa Časopisov, nad katerim se nekateri pritožujete - verjemite, edini vzrok za to je vsakodnevna velika količina pošte. Tore], Na potep» ki ste ga morda prejeli kljub preklicu naroČila« je darilo iz Gorenjskega glasa, za katerega so zaslužni vestni poštarji. Hvala prijaznim sodelavcem PoŠte Slovenija in bralcem za razumevanje, Petra Kej ž ar novih občinah maja Slovenija bo imela najverjetneje 210 občin, o petih novih, izglasovanih na nedeljskem referendumu, bo državni zbor najverjetneje sklepal na majskem zasedanju. Danica Zavrl Žlibir Kranj • Tako napoveduje je za Gorenjski glas povedal Rupar. Za mnenje o referendum- predsednik parlamentarne- skih rezultatih na Gorenj- ga odbora za lokalno samo- skem smo povprašali tudi po- upravo in regionalni razvoj, slanca Mihaela Prevca. "Refe-gorenjski poslanec SDS Pa- rendum je pokazal natanko vel Rupar, ki še pravi, da bo to, na kar smo pobudnike republiška volilna komisija opozarjali: da namreč v KS do 19. aprila najprej razglasi- Javorje in tudi precejšnje štela uradne rezultate, matični viloljudivKSPoljanenevidi-odbor bo počakal na osnutek jo prednosti samostojne obči- zakona, ga nato obravnaval, ne. Opozarjal sem na nesmi-pred poslance pa bo novela selno delitev Poljanske doli-zakona predvidoma prišla ne, ki je (enako kot SelSka domaja. Kaj pa poslanec meni lina) geografsko zaokrožena o izidu referenduma na celota in bi jo bilo Škoda deli- Pav«! Rupar Mihael Prevc dveh gorenjskih območj ih ? ti. Menim tudi, da bi se nova "Osebno sem pričakoval, občina Poljane z manj denar- Coije pa se mu zdi bolj logič- bude. Občanom čestitam in da bosta tako Gorje kot Po- ja in možnosti zadolževanja no. da si je kot podeželsko ob- bom v državnem zboru z ve- Ijane ostali v matičnih občinah. Žal mi je, da se bodo težko lotila večjih investicij, močje želelo na svoje, stran seljem podprl naistanek nove ki so na tem območju v načr- od občine Bled. ki je zaradi občine, še pravi Prevc. Na Gorje izločile, kajti bojim se, tu. Veliko časa in energije bi svojega turističnega značaja vprašanje, ali je ob glasova- da se jim računi ne bodo iz- ji vzela tudi delitvena bilanca, zahtevnejša in mora veliko nju v državnem zboru priča- šli, Vseeno jim kot samostoj- Id bi trajala ves mandat, med- vlagati v turističi^oinfrastruk- kovati kako presenečenje, pa ni občini Želim uspeha. Po- tem pa bi šli pomembni pro- turo. ob Čemer so se v Gorjah odgovarja, da bodo poslanci Ijanam pa, da bi našli smisel jekti mimo, " je povedal Mi- počudJi odrinjeni in zato ne eksistence v sedanji obdni, " hael Prevc. Za novo občino preseneča, da je prišlo do po- spoštovali voljo ljudi, izraženo na referendiimih. Turizem priložnost za Žirovnico Socialni demokrati so pripravili okroglo mizo o razvoju turizma v občini Žirovnica. Najprej bo treba oživiti društvo. Stotan Sate Selo pri Žirovnici • Pobudo za okroglo mizo je dal Občinski odbor Socialnih demokratov Žirovnica. Kot je ugotovil predsednik Vito-mir Pretnar, je veliko aktivnosti v občini povezanih s turizmom, ki daje kruh okrog 11 odstotkom prebivalcev. Župan Franc Pfajfar je v uvodu ocenil, da je za njih priložnost privabljanje gostov iz turističnih središč na prireditve. Imajo že dobro obiskano Pot kulturne dediščine, urediti pa želijo tudi dolino Završnice kot rekreacijsko središče. Ob vrsti pobud odprla tudi nekaj dilem, V Žirovnici bi turistične zveze radi imeli dvorano za Šport- predstavili zanlmivos ti v občini in okolici. Predsednik zavodu za turizem in kuitu- Jure MegiiČ se je strinjal, da ne in druge prireditve, a je ro bi potrebovali tudi turi- imajo v Žirovnici kaj poka- premalo denaqa še za grad- stično društvo, katerega de» zati turistom, vendar bodo njo kanalizacije in obnovo javnost je zamrla. Direktor morali izkoristiti za promo- cest. Bogatim turistom ni- zavoda Janez Dolžan je de- cijo tudi sodobne medije. majo kaj ponuditi, a bi si v jal, da je več kot 15 mladih Dolga razprava, v kateri povezavi z drugimi lahko pokazalo interes za delo v so sodelovali podjetnik Mar- prizadevaU za širitev golf lem društvu, kamor bi lah- ko Božič, direktor Razvojne igrišč na ozemlju občine, ko vključili tudi podmladek agencije Zgornje Gorenjske Osnovna naloga obâne bo. iz osnovne šole. Jožica Stevo ŠČavniČar, predsednik da bo s strategijo prostor- Knavs je še povedala, da iz- Območne obrtne zbornice skega razvoja določila raz- obražujejo štiri kandidate za turistične vodnike. Z nji- Jesenice Tomaž Mencinger, občinski svetnik Anton Ko- vojne cilje turizma in obseg dejavnosti, ki jih ta prostor hovo pomočjo bodo lažje selj in drugi domačini, je ob prenese kran) Jabolka za dan zdravja v Slovenski demokratski miadini so se žiti vse pomembne svetovne dneve in nanje na iskriv način opozoriti javnost. Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, so naključnim občanom po mestnih središčih delili jabolka z zastavico SDM-SOS vfh peclja. Ljudem po vsej Sloveniji so razdelili tono jabolk, na Maistrovem trgu pa so jih bili prejšnji petek popoldne deležni tudi Kranjčani. Mladi iz Aktivne Slovenije pa so ob svetovnem dnevu zdrav- ja izvajali akcijo Ali veste, kaj jeste. Po večjih mestih so delili letake z opozorili o nevarnih dodatkih v hrani. D. Ž. ljubljana Čestitke Prodiju Za zmago na volitvah v Italiji sta Romanu Prodiju čestitala tudf Jelko Kadri, prvak LDS in evropski poslanec, ter Dimitrij Rupel, siovenskt zunanji minister. D. Ž. abHINJ, GORENJSKI GLAS petek. 14. aprila 2006 M KTU) LNO 3 Večina Le 31 od T09 lastnikov hiš v Podbrezjah je podprlo pobudo, da bi uredili center za ravnanje z odpadki v občini Naklo. Stotan Sate Podbrezje • Župan občine Naklo je izpolnil obljulx), ki jo je dal vaSčanom Podbrezij na delnem zboru krajanov 4. aprila. Pred drugim zborom 10. aprila so na domove posla- i oceno primernosti lokacije Tromeja za predvideni regijski center za ravnanje 2 odpadki, Zbranim v dvorani kul-lumega doma je pojasnil nekaj osnovnih podatkov iz opravljenih študij mag. Zoran Stojlč, svetovalec za okolje iz podjetja Imos Geateh, Ob predstavitvi izkušenj s temi centri v Avstriji je skušal odvrniti strah domačinov pred škodi jivlmi vpl ivi na okol j e. Razprava je potrdila, da vsi ne zaupajo niti stroki niti vod- Na zboru v Podbrezjah so nestrpno čakali izid štetja glasov, stvu občine. Miro ŠaJej je medan, niso pa znane količine odvozov za ostanke. Ekološka nil, da več let stara študija ne Povedali so, da bi na okic^ 15 upošteva novih razmer. Obči- hektarih odlagali odpadke Komisija je razglasila, da je le 31 prebivalcev Podbrez- ni je očital, da želi preseliti v okrog 200 tisoč prebivalcev plat je zanimala še dva; Peter ij podprlo omenjeno pobu-Podbrezje vse najslabše. Lo- 25 let. Glede na to so se doma- Jerala je spraševal o času raz- do. Enako število jih je bilo vec Robert Maridč je povedal čini spraševali tudi o vUini in gradnje odpadkov, Simona proti, vendar so k temu prida v bližini kovorske deponije načinu razdeljevanja rente. Šaiej pa o možni postavitvi se- šteli še 46 neoddanih izjav. te sedaj pc^inja divjad, v vodi Kot je dejal jernej Jeglič» je žigalnice po Ugradnji centra. Župan Janez Štular je oce- pa ni rib in žab. Problem je, ena od neznank ekonomska Slednja je izrekla kritiko obči- nil da zavrnitev ne pomeni da so Ljubenske senožeti edi- upravičenost bodočega cen- nI, ki je za mnenje vprašala le zmage. Šele čas bo p>okazal, ni koridor za prehod divjadi, tra. Ob tem je opozoril na do- lastnike hil, saj ponekod živi- ali je bila njihova odločitev kar bi bodoči center onemo- datno obremenitev okolja s ta tudi po dve družini. Kot se dobra. Sam je naredil kar gočil. Po več vprašanjih o izbi- tovornim prometom; po gro- je izkazalo, nekateri niso do- je mogel da bi rešili pro- ri možnih lokacij je Mateja bi oceni naj bi v center za bili izjav o soglasju za izgrad- blem odlaganja gorenjskih Toman želela vedeti več o ve- i^o.ooo ljudi pripeljalo od- njo centra riaTromeji, zato so odpadkov Čimbolj ugodno likosti in trajanju odlagališča, padke blizu 50 kamionov Tia jih nekaj razdelili na zbom. za občane. Pospešili so izdajo dovoljenj Minister za javno upravo Gregor Virant je med obiskom v bohinjski občini ugotavljal, da je radovljiška upravna enota pospešila izdajanje gradbenih dovoljenj. Cvero Zaplotnik prijetno presenečen nad tem, ............................................................................da so v upravni pet primerov, Bohinjska Bistrica • Minister ki so se vlekli več let, po nje- za javno upravo Gregor Vi- govern posredovanju že reši- Ttffil je v sredo obiskal bohinj- U, Še Šest naj bi jih v kratkem. sko občino, da bi se v pogovo- Bohinjska županja je poleg ru z županjo Evgenijo Kegl primera Mencingerjeva 7 v Korošec seznanil s problemi Bohinjski Bistrici, zaradi ka-pri izdajanju gradbenih dovo- terega se je najprej "zaiskriJo" Ijenj v občini in se hkrati pre- med ministrstvom in upra-pričal, kako je ukrepala načel- vno enoto, izpostavila Še pronica radovljiške upravne eno- blem pri pridobivanju dovo-te irena Jan. Kot je znano, jo ljenja za kmetijo na Poljah, je minister na podlagi infor- vrtnarijo in adaptacijo hiše na madj nekateri}] investitorjev Pokljuki. Za dolgotrajnost po- in bohinjske županje o počas- stopkov sta po njertem mne- nih, togili in birokratskili po- nju predvsem dva razloga: 2upanja Evgenija Kegl Korošec, minister Gregor Virant in stopkih ob koncu marca že stalne zahteve upravne enote načelnica Irena |an. nameraval razrešiti, a se je po dopolnjevanju vloge, pri premislil in ji dal priložnost, tem pa med eno in drugo do- dopolnitev, ne pa dvakrat, ne postopke izvirajo izpred da uredi razmere. "Od radov- pohiitvijo minejo tudi trije trikiat, štirikrat... "Ko je vlo- nekaj kt, ko so dobili veliko Ijiške upravne enote tako kot mesece, ter reševanje prime- ga popolna, mora biti rešena vlog črnograditeljev, oddej od vseh drugih v Sloveniji za- rov, ne da bi si jih uradniki v dveh mesecih," je dejal in pa jim ob kadrovskih teža- htevam korekten odnos do ogledali na terenu, strank ter kvalitetno in učin- Mini.ster bo od upravnih kovito storitev, kar pomeni. enot zahteval, da bodo v pri- poudaril, da osnovno načelo vah zaostanka ni uspelo od- delovanja upravne enota praviti. Za skrajšanje postop- ostaja zakonitost dela, hkrati kov so uvedli nadurno delo da morajo uradniki pomagati meru nepopolne vloge za iz- pa tudi zadovoljstvo strank. ter redne sestanke s pred-strankam iskati rešitve, ne pa dajo gradbenega dovoljenja Načelnica Irena Jan je pove- slavniki občin, pričakujejo probleme," je dejal Virant, od strank le enl^at zahtevale dala, da razlogi za dolgotraj- pa tudi kadrovsko okrepitev. Večji ugled učiteljev Na Bledu je bilo srečanje ravnateljev z naslovom Osnovna šola na S ovenskem. Mattta Rant pleksni družbi, kjer šola ni več edina, ki naj bi posredo- Bled • V okviru dvodnevnega vala znanje. Kljub temu po srečanja, ki ga pripravlja radovljiška založba Didakta, so njegovem prepričanju osnovna Šola postavlja dober se ravnatelji posvetili aktual- temelj za nadaljnje šolanje, a nim vprašanjem s področja jo v prihodnje čakajo nekate- osnovnega šolstva. Prvi dan re spremembe. Tako naj bi je ravnatelje nagovoril mini- že v prihodnjem Šolskem ster za Šolstvo in Šport dr. letu v nekaj šolah poskusno Milan Zver. Poudaril je, da začeli uvajati fleksibilni ur-bodo v prihodnje več pozor- nik, s Čimer naj bi Šole dobi-nosti namenili fleksibilnejši le možnost, da po različnih organizaciji pouka in poso- poteh pridejo do istega olja. dobljenju učnih načrtov s Pripravili naj bi tudi posodo- poudarkom na socialnih bitve učnih načrtov, saj je da- kompetencah. ne.s vse bolj pomembno, pra- Področje izobraževanja je vi Milan Zver, da so učenci po mnenju Milana Zvera ob- sp>osobni pridobljeno znanje čvtijiv družbeni prostor, saj tudi praktično uporabiti, naj bi prav znanje uspešne "Vsega tega ne bi zmogli družbe razlikovalo od neraz- brez kakovostnega dela vojno naravnanih. "Razen teljev. Zato bomo Še naprej tega se od šole pričakuje, da utrjevali ugled pedagoškega bo tudi vzgajala," Vse te na- poklica in krepili trikotnik loge, je nadaljeval, pa mora učenec, učitelj in staiš," je za opravljati v sodobni kom- konec dejal Milan Zver. Kranj Dom krajanov na Primskovem na čakalni listi Na seji mestnega sveta decembra lani so sprejeli amandma k preračunu, s katerim bodo zagotovili 5 milijonov tolarjev za investicijski program prenove Doma krajanov na Primskovem. V začetku aprila bi morali odločati o soglasju k predlogu za pripravo projekta, a so točko prestavili na naslednjo sejo. Direktorica občinske uprave Tatjana Hudo-bivnlk je povedala» da se Že mudi, ker bo sicer Mercator prostore ob domu prodal komu drugemu. Župan Mohor Bogataj ]e bií manj zaskrbljen in je menil, da se to v enem mesecu ne bo zgodilo. Svetnik Vltomir Rožej pa želi videti papirje o načrtovanem projektu, še preden bo odda svoj glas. S. K. Gorenjski Glas ODCOVOfiNA UREDNICA Marija Vol^ak NAMESTNIKAOXOVORNE UREDNICE )ože KoSnjek, Cv^o Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI-UR EON Boštjan Bogataj. Alenka Brun, Igor Kavčič, Jože Kolnjek, U^a P^emel. Stoiari Sdie, Vilma Startovnik, Cv^o Zadotnik. Danka ZavHŽlebir, Suzana P. K^^aůč Stefan Zargi; ^Ini sodelavd jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Matjaž Gregorič. Mateja Rarrt, Miha NagliČ, Milena Mildavčič, Simon šubic. Maja Bertonceij, Igor Žerjav OBU KOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Tridkcl TEHN ČNI UREDNIK Grega Flajn FOTOGRAF Tina Doki, Gorazd Kavčič, LEKTORICA Marjeta Vozlič Šinik VODJA OGU^SNECA TRŽENJA Matejd Žvižaj VODJA WARKET1NCA P^Keižar GORENfSK) GLAS j« regi^Uir^na bUgovna m slarirvena znamVa p»d !t. 977>9Si pri Uradil RS za jnt«t«ktualno la&tnino. Us'dnovitelj in »zdajatelj: C»r«n|ski glas, d.o.o. K^an) / I7ir«ktoric»: Marija Vol^jdk / Na&lOv: Zo^^ova i, 40D0 K/anj / Tel,! 04/20» 42 00. fat: 04/201 42 ť-niall' irtfo^g-glas.sí; mati oglasi in osmrtnice, rel.i 04/201 42 47 {sprejem na avtomatskem odzivrtiLu 24 ur dnevne); uradne ure, vsak delovm dan od 7. d« 15, ure / Gorenjski glas Je pohednik, izhaja ob torkih m pelkiii, v nakladi 22.000 izvodov y Redne priloge, Moja Corcfij^ka, Utoi>t& C^renjska («iikrat Na pot«p in l&kilnih pn> lof / Ti&k: SET, d.d,, ljuisljana / Natoćnma: tel.: 04/201 42 41 / Cena Irveda: 290 sit/1,21 EUR. letna naročnina' SrT/i2^,&6 EUR: Cene v drugi vdiuli se pret»(unane po cen trilnem pantetnem lečaju p EUR je 239,64 SIT) Redni plačniki imaio 20 % popusta, letm % popusta; naročnina 2a tufino* 126 EU preračunano v tolaqe po srednjem iciaju Ba^* k« Sloven y tene je vrdćiindn DOV po iXopr^\Í S^S r>aro£r\ina %f upcilfva od tekoče itevi(ke óo pisnegâ peeklicii ki veljêodz^etb naslednjega abfaiíi/nsk«|aobbfS Oglasne storitve, po cenjkti; ogldsw trienje. tel.: 04/ soi 42 4S 4 GORENJSKA into .SI GORENJSKI GLAS pelek, 14. apriJa 2006 KRATKE NOVICE Lesce Leški hrbet bodo pozidali V radovljiški občini so začeli postopek za sprejetje lokacijskega načrta za območje Leški hrbet v Lescah. Območje je veliko nekaj ma 2,2 hektarja, na zahodu ga omejuje Poslovna cona Lesce - vzhod, na severu obstoječe stanovanjsko naselje, na vzhodu in jugu pa segajo kmetijske po-vrSine do Alpske ceste. Po predlaganem načrtu {občinski svet je na marčni seji že sprejel osnutek odloka) naj bi na tem območju zgradili 22 stanovanjskih hiš, uredili parkirtl- če za stranke gostišča Tulipan in prestavili spomenik NOB na skrajni severni del območja. Občina je izdelavo lokacijskega načrta začeía na pobudo nekaterih lastnikov zemljišč, i bi na tem območju radi gradili. C. Z. rodine Zanimiva razstava pirhov Oskrbniki Jalnove rojstne hiše privabljajo mnoge obiskovalce s tradicionalnimi prireditvami. Kot je povedala Ivica Mulej, so doslej imeli že devet razstav jaslic in pirhov. Pi« satelj jalen -12. aprila je minilo 40 let od njegove smrti • je bil navezan na te običaje, zato ]ih želijo ohraniti. Pred tošnjo velikonočno razstavo so prvič pripravili delavnico, v kateri je Herman Rajsar z ženo Cilko iz vdsi Grad prikazal izdelavo prekmurskih "remenk ", Na razstavi, ki je na ogled od 9. do 23. aprila^ okrog 50 udeležencev predstavlja raz-Čna velikonočna jajca, razpela, lesoreze, prte, okrasne predmete in jedi za ta čas. Posebnost so miniaturna kmečka orodja, kakršna nosijo v Ljubnem ob Savinji na cvetno nedeljo namesto butaric. Ob mami in očetu Jar>ezu po« spremijo goste v hiši otroci Urša, Anamarija, Mjha, jam, Lea in Katarina (slednja je na sliki ob mami in najmlajšem bratcu jakobu). S. S. Bled Štiri milijone za reševalno vozilo Ob letošnjem občinskem prazniku na 8ledu so se pozornosti in dobrodošle pomoči razveselili tudi v Zdravstvenem domu Bled, kjer zbirajo denar za nakup reševalnega vozila. Kar štiri podjetja so se odloČila, da jim pomagajo z donacijo. Tako so predstavniki Leka, Mercatorja» Gradisa in Save Hotelov Bled simbolično podarili Čeke za milijon tolarjev direktorju Zdravstvenega doma Bled Leopoldu Zoniku. Denar je zagotovo v pravih rokah, reševalno vozilo pâ bo služi» lo tako občinam Bled, Radovljica, Bohinj kot tudi novoustanovljeni občini Gorje, saj verjamemo, da je v slogi moč," je ob zahvali darovalcem poudaril direktor Zonik. V. S. Člani reševalne ekipe Bled kot tudi ostali Blejci so se razveselili pomoči ob nakupu reševalnega vozila. Blejci Še praznovali Gorjanci "Odločitev za svojo občino je nezaupnica tako meni kot gorjanskim svetnikom, saj očitno nismo uspeli zadovoljiti potreb vseh krajev v enaki meri> čeprav sem se sam osebno trudil ustreči vsakemu," je ob ponedeljkovem občinskem prazniku Bleda dejal župan Jože Antonič. Vilma Stanovnik Bled • Kljub slovesnosti trenutka, za katero so že pred vhodom v Festivalno dvorano poskrbeli člani Godbe Gorje, je bilo med domačini in gosti slišati največ pogovorov o tem, kakina bo občina Bled brez Gorij, pa tudi, kakšne bodo občinske in druge slovesnosti brez gor-janskih godbenikov. Tako tudi župan Bleda Jože Antonič v slavnostnem nagovoru ni mogel mimo nedeljskega referenduma in izražene žeje Gorjanov, da dobijo svojo občino. " ko, mogoče z upanjem, da bo razvoj potekal hitreje kot pod skupno občino Bled," je dejal žiipan Antonič in povedal, da se bo po izteku mandata umaknil iz politike. Ob preteklem letu smo v obdni naredi kar precej pomembnih stvari, prav tako nas dosti dela Čaka v naslednjih mesecih, saj se občina Bled mora razvijati na vseh področjih, seveda z veli- Priznanja ob nazivu častnega občana Bleda se je Anton ko mero posluha za okolje. Kelbl veselil tudi s člani dramske skupine iz Kulturnega Novi občini Gor^e Želim ena- društva Bohinjska Bela. programu skupine Kulturnega društva Bohinjska Bela, ansambla Veteranov in otroškega pevskega zbora iz OŠ prof dr. Josipa PlemJja Bled je župan Jože Antonič nato podelil občinska priznanja. Bronasto plaketo so prejeli Antonija Ferjan, Alojz Noč, Ana Prskalo in Marija Stare, srebrno Rado Mužan, Kulturno druStvo Bohinjska Bela, PCD Bled in PGD Zasip, zlato pa lože Kapus, Ciril Koc-jančič, Janez Vari in Veslaški kJub Bled. Naziv častnega občana Bleda si je predvsem z režiserskim delom v gledališču na Bohinjski Beli zaslužil Anton KelbL Deset let truda / veselja in zmag Na višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled so v torek pripravili slovesnost ob desetletnici delovanja in odprtju prenovljenega šolskega hotela Astoria. Matija Rant mo v enj na)lepšiii m najso« ...................................... dobneje opremljenih šol," ni Bled - "Otroška leta so za skrival ponosa pred množico skoparil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. "V tem delu šolstva so toro v Šolskega hotela Astoria, v katerem Študenti opr Pf a us nami, zdaj vstopamo v obdo- uglednih gostov s področja trendi najboljši: število štu- nja. Obnove so se s pomočjo bje zrelosti," se je v svojem turizma in zbranimi diplo- dentov narašča, v gospodar-nagovom ob desetletnici šole manti te šole slikovito izrazil ravnatelj la- stvu so sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj lotili ko- Novih izzivov se ne bojijo tem kadrom, šole se uspeš- nec lanskega leta. V okviru nez Šolar. Njihova šola je tudi v prihodnosti, je zatrdil no vključujejo v lokalno prvega dela obnove so preno-bila med prvimi štirimi višji- janež Šolar. Ta čas priprav- okolje," je naštel. Prepričan vili seminarski del, kavarno, mi šolami, ki so jih ustanovili pri nas. Začetki, se spominja Šolar, so bili precej skromni, saj so gostovali v nadgrajujejo tudi sodelova- ki sledi evropskim osmim bodo nadaljevali z obnovo re- je, da bodo višje šole našle recepcijo in 148 sob, tako da ustrezno mesto tudi v no- za ta del zdaj velja standard novimi oblikami dela pa vem sistemu izobraževanja, Štirih zvezdic. Prihodnje leto prenovo programov v skladu z bolonjskimi cilji, z najetih prostorih Ekonom- nje s turističnim gospodarske gimnazije in srednje šole stvom. S pohvalnimi bese- stopojam. Ob obletnici šole so se ve- stavracije in še 22 sob, v načrtu imajo tudi gradnjo pri- Radovljica. "Danes pa deluje- dami na račun višjih šol ni selili tudi prenovljenih pros- zídka Odločilna je volja krajanov Radovljiški občinski svet bo na četrtkovi seji predvidoma odloča o "prestopu" Otoč iz KS Ljubno v KS Podnart. Cveto Zaplotk i k Svet KS Ljubno, ki se je v ponedeljek sestal na izredni seji. je županu oporekal nekatere nepravilnosti pri sklicu zbora občanov, nato pa zavzel stališče, da se zavzema za ohranitev KS v sedanjih mejah ter za normalno sodelovanje s krajani s kem referendumu, ki je bil s p roto vanje spremembi ob- Otoč in da pri reševanju Posavec - Radovljiški župan [anko S. Stušek je v torek na Posavcu sklical zbor ob- problemov ne zapostavlja nobene vasi. Svet KS tudi zaradi preskromne udelež- močja krajevne skupnosri". be v KS Podnart neveljaven, zato tudi ni ovire za izvedbo Ali občinski svet kljub neve- postopka. Po mnenju vlad- ugotavlja, da novembrski Ijavnemu referendumu lah- ne službe je odločilna volja referendum ni bil posveto- Čanov krajevne skupnosti ko nadaljuje odločanje o ljudi na zboru občanov (KS) Ljubno, na katerem so obravnavali možnosti za spremembi območja KS? naselju, ki se želi izločiti, in Občina je za mnenje o tem na območju, kamor se želi dumu in ljudski iniciativi valni, ampak referendum, je po zakonu o referen- spremembo območja kra- zaprosila vladno službo za priključiti. Radovljiški žu- zavezujoč, zato eno leto po jevne skupnosti, Otočani se namreč že dlie Časa zavze- lokalno samoupravo in re- pan je voljo "izmerU" le njem občina ne more spre- gionalno politiko. Kot izha-majo za "prestop" iz KS ja iz mnenja, neveljavni re- pred referendumom, na obeh zborih, v Otočah in v jeti predpisa v nasprotju z izidom referenduma niti KS Podnart, na ferendum Še ne pomeni, da KS Podnart, so spremembo ponoviti referenduma o is- tem vztrajajo tudi po lan- so izrazili na- podprli. tem vprašanju. GORENJSKI GLAS petek, 14. aprila soo6 GORENJSKA .SI 5 A bomo denarnice Na Planini v Kranju nameravajo graditi družinski zabaviščni center. Želja, naj se še pred prvim posegom razišče, ali so na tem območju zakopani po vojni pobiti državljani. Suzana P. Kovačič Kranj • Na območju Planine vzhod, konkretno od gozdička pri pokopališču v smeri proti nakupovalnemu centru Priinskovo v Kranju, bo mariborska družba Tibar zgradiia družinski zabaviščni center. Direktor podjetja Rudolf Golob je povedal: "Zemljišča smo odkupili od osmih lastnikov, v tem trenutku so v pripravi dokumenti za lokacijski mirt. Na okoli Šestih hektarih bo polovica objektov namenjenih za rekreativne dejavnosti, kot je bowling center, nekaj bo tudi trgovskega programa. V drugi polovici objektov načrtujemo stanovanjsko gradnjo." Golob ni želel povedali, ali bo v zabavišč- I ' . V smeri od gozdička pri pokopališču proti nakupovalnemu centru bomo dobili družinski zabaviščni center, i f^t^-. k»^,« nem centru tudi kino, a tudj zemljišču, ki je v lasti mest- okoli 200 po vojni pobitih bišče. Tudi križ, na katerem večjega prireditvenega pros- ne občine Kranj. Mestni državljanov. Kleč pravi, da bi piše Zrtvani 2. svetovne tora, ki si ga kranjski kultur- svetniki so pritrdili razmiš- morali iz pietete to raziskati niki tako močno želijo, ne Ijanju Vitomirja Rožcia: in sicer s sondo na globini ne maj • junij 1945. je postavljen na podlagi pričevanj bo v tem kompleksu, Prav "Nekomu se to mudi kupiti, dveh metrov. Tako globoko posameznikov in ne na pod-tako Golob ni želel odgovo- nam pa se ne mudi prodati. zato, ker naj bi bili v tem lagi izkopov. Res smo takrat riti na vprašanje, ali bodo Menim, da je obstoječa ceni- okolišu med vojno protitan- sondirali le na globini 30 gradili za vnaprej znanega naročnika tev, J40 evTOV za kvadratni kovski jarki. O tem smo pov- centimetrov, vendar uradne- za prosti trg. Neuradno smo izvedeli, da bo družinsko zabaviščne center znanae blagovne znamke Planet Tuš. meter, prenizka. Kmetje iia- prašali zgodovinarja in stro- ga podatka, da bi húi na mreč prodajajo po višji kovnega sodelavca nekdanje vzhodu pokopališča v smeri ceni." Svetnik Matevž Kleč Komisije za raziskavo povoj- proti Šenčurju protitankov- pa je opozoril, da naj bi bilo nih pobojev Franca Benedi- ski jarki, ni. Skeptični so na območju zemljišča, ki ga ka: "Na podlagi pričevanj tudi gozdarji, saj sestava lesa Investitorju pa Še ni uspe- je odkupila družba Tibar, in nismo mogli ugotoviti, da bi v gozdu kaže, da je ta starej-lo odkupiti javne poti na tem v bližnji okolici, zakopanih šlo na tem območju za gro- ši." KRATKE NOVICE Komenda Občini bosta gradili skupni kolektor Potem ko je občina Cerklje že pridobila soglasja za priključitev kanalizacije na čistilno napravo v Domžalah, sta v sredo župana Komende in Cerkelj, Tomaž Drolec in Franc ćebulj, podpisala pogodbo o priključitvi kanalizacijskega sistema občine Cerklje na kanalizacijski sistem občine Komenda, občini pa bosta zgradili tudi skupni kolektor. Občina Cerklje se bo na komendskt kanalizacijski sistem priklopila s priključnima mestoma LahovČe - Nasovče in Zalog pri Cerkljah - Klanec, kjer pa mora predhodno še zgraditi priključni kana- izacijski jašek z merilnim mestom. Projekte za nezgrajeni del kanalizacijskega sistema iz naselja Klanec do obstoječe čistilne naprave Komenda ter iz naselja N^asovče preko naselij 8reg in Potok pri Komendi do obstoječe Čistilne naprave Komenda bodo izdelali do avgusta 2007. S. 1 j£z£rsko Za Češko kočo še dober milijon Planinsko društvo jezersko, ki upravlja s ĆeŠko kočo, je lant začelo prenavljati kuhinjo, kar je stalo nekaj več kot pet m ijonov. Lastnica koče, Občina jezersko, je lani temu name- arjev, sedaj pa so upravljavci predložili za- nila m ključno poročilo o projektu In prosili za dodatno pokritje investicije. Na občinskem svetu Jezersko so se v torek odločili, da za Češko kočo dajo še 1,2 milijona tolarjev in stroške vključijo v rebalans proračuna za leto 2006. Ob tem pa smo slišali tudi, da se je treba v prihodnje vnaprej dogovoriti o naložbah in naj občina za naprej vodi aktivno politiko. Vlaganja v Češko kočo pa s tem Še niso končana, saj bo treba urediti še sânitarije, shrambe in električne instalacije. D. Ž. Kran) Na gimnaziji spet dobrodelni koncert Gimnazija Kranj in Lions klub Kranj vabita na dobrodelni spomladanski koncert, ki bo v sredo, 19. aprila, ob 20. uri v dvorani gimnazije. Nastopili bodo odlični mladi glasbeniki Revijskega orkestra Gimnazije Kranj, Dekfilka vokalna skupina in drugI izvajalci, ki bodo Igrali najlepše slovenske popevke Privika, Robežnika, Adamiča in Velkavfha. Napove-ujejo tudi skrivnostne goste Iz sveta opere in legende slovenske popevke. Z izkupičkom koncerta in donacljami bodo pomagali šoli pri fnandranju tračnice za invalide. O. Ž. Vežice želijo imeti čimprej Stotan Saje Zgornje Duplje - Člani iniciativnega odbora, ki si priza- prosiii, da jim Upravna eno- drugačnih rešitev je vztrajal ta Krani dovoli razlastitev zlasti Marjan Markič, ki je zemljišča, Odločbo so prejeli konec marca letos, kar menil, da je sedanja situaci- nevzdržna. Pogrebni ob- devajo za razširitev pokopa- omogoča začetek postopka. redi potekajo dobesedno na cesti, pri čemer jih motijo neobzirni vozniki. Ker se v v lišča in postavitev mrliških Vseeno se bodo poskušali z vežic v Dupljah, so z izjava- lastniki pogoditi glede cene mi na sestanku prejšnji te- in velikosti odkupa. Na 1500 poslavljajo od pokojniko den dvignili krvni tiak tudi kvadratnih metrov veliki vežicah v Naklem, se čutijo vodstvu občine. Kot je menil parceli potrebujejo le dobrih zapostavljene. Zato si priza- župan Ianez štuJar na sreča- 1200 metrovzemJjiŠČa. Sku- devajo, da bi letos dobili nju z njimi ta teden, ga ne- paj z Župnijskim zemljiš- zemljišče in pripravili doku- kateri skušajo spraviti ob do- Čem v najemu bi to zadosto- mentacijo, prihodnje leto pa ber ugled, čeprav si tega ne valo za 170 novih grobov in zagotovili denar za gradnjo zasluži. Pojasnil je, da si ob- objekt s poslovilnimi vežica- vežic. Odbor se je strinjal. mi. da dajo občini še dva mese- Razprava se je vrtela od ca časa za dogovor o prido- oČitkov, da je občina prodala bitvi zemljišča. Do takrat čina že več let prizadeva za rešitev njihove težave. Žal niso uspeli z nakupom zemljišča za razširitev pokopališ- strojno lopo, kjer bi lahko pričakujejo tudi idejno za-ča. Edine parcele, ki je z postaviU vežice, pa do raz- snovo za ureditev vežic, gro-družbenlm planom predvidena za ta namen, lastniki miSljanj, kje bi še lahko bila bov in parkirišč. Nato se primerna zemljišča za veži- bodo odločili, kaj ukreniti niso hoteli prodati. Zato so ce in parkirišča. Pri iskanju naprej. Kranj Bo prevljalnica tudi v Kranju Kranjski svetnik Igor Velov predlaga, naj po zgledu Ljubljane tudi v gorenjski prestolnici odprejo javn) prostor, v katerem bodo mamice lahko dojile in prevlle dojenčke. Velov predlaga lokacijo v izpraznjenem in zdaj zanemarjenem lokalu na Koroški cesti, ki je tudi dovolj obiskan In dostopen. S. K. GG mali oglasi 314247, e-poita: mali09lasi@g-glas.si www.QorenjskIqlâs.si Za okrepitev našega kadrovskega oddelka iščemo referenta v. kadrovske ni oddelkuiim/ž)'i Smo ena najuspešnejšimi tr90v$kih verig z žis v Evropi. K našemi s./ B . uspehu v veJiki meri prispevajo strokovno usposobljeni sodelavci. VASE NALOGE: • Odgovorni boste zaposlovanju delavcev • Pripravljati boste podatke za obračun plač. za administrativna pravila P'^Ç^' >• " r r^^il^î ivcev. J r^ / B • Vodili boste kadrovsKe evidence. • Sodelovali boste prlíždel^ mesečnih in letnih poročit. y .J VAŠ PROFIL: • Imate zaključeno vsaj srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri In Imate vsaj osnovno znanje nemIKega jezika. • Imate izkušnje s področja kadrovske administracije. • Ste pripravljeni delati v timu. • Dobro poznate delo z računalnikom (Word, Excel). ' Ste natančni, komunikativni In imate smisel za dek> z ljudmi. Ponujamo vam stimulativno plačilo, sodobno delovno okolje in dinamično delo v mladem kolektivu. Smo vzbudili vase zanimanje? Pošljite nam prijavo In vsa potrebna dokazila (življenjepis, fotografijo, koplje spričeval) v sbvenskem In nemškem jeztku do 26. aprila 2006 n a naslov : Lldl d.o.o. k.d., Pot k sejmišču 26a, 1000 Liubllana www.lidi.si 6 GORENJSKA GORENJSKI GlAS petek, 14. aprila aoo6 KRATKE NOVICE LjuegANA Erjavec podprl Codeiane Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na pobudo KS Gode- ŠÍČ, da bi letos jeseni v Alejo znamenitih Ločanov uvrstili kip Antona Hafnerja. Minister Kari Erjavec je v priporočilu» ki ga je že poslal na škofjeloško občino in s tem dal vlogi Gode* Šanov Še dodatno težo, med drugim zapisal, da ima v bogati zgodovini slovenske vojske posebno mesto upor sloven* skih vojakov 17. pehotnega polka v judenburgu in s tem tudi Anton Hafner z Godešiča kot vodja tega upora, ki je s karizmo pravega voditelja, neustrašnega borca, požrtvovalnega n zvestega tovariša, zvestega in skrbnega družinskega moža, pokazal in dokazal lastnosti, ki bi moraie krasiti sio« venskega vojaka. M. G. Kranj Priprava na investicije Regionalna razvojna agencija Gorenjske v okviru projekta Cross Border (Regionalno partnerstvo Karavanke) v torek, i8. aprila, ob 8.30 v prostorih BSC Kranj pripravlja predavanje z naslovom Pripravo investicijskih programov za im^esii-cije, ki $e finar)cirQjo iz proračuna ali £U sredstev. Usposab-janje je namenjeno predvsem izvajalcem javnih gospo- vodijo investicijske projekte, predavali bodo mag. Milojka Burkeljca s finančnega ministrstva in Boža Kovač z Občine Jesenice, Urika Pollak iz podjetja Ržiinik in Pere ter Izidor Jerala z Občine Tržič. B. B. darskih služb in strokovnim kadrom v občinah, ALPETOUR Potov»ir^ Mtenci/â d.tf, V Delovni enoti vzdrzevsnje za delo v Kranju oz/roma pa Jesenicah takoj zaposlimo AVTOMEHANtKE(m/ž) Zahtevani pogoji: . pokficnâ izobrazba avtomehanik . pasivno znar)te nemškega jezika . zaželeno osnovno znanje MS office . vozniški izpit kategorije B AVTOELEKTRlKARJE Zahtevani pogoji: . poklicna izobrazba avtoMepar . vozniški izpit kategorije B Z etfraniiïù Kandidati bomo sklenili delovno /azmec^e za določen čas 12 mesecev z rnožnosl)0 zaposhWe za nedoločen ćas. Prijave 2 dokazHi o izpolnjevanju zahtevantFt pogojev najkasn^e v 15 dneh po objavi poSljite na naslov; ALPfnWR PotBnfiu mcei. d. 1 MM Mtor. Ml^ fIL i itítw^ itntMft. đdpnuMH);!, itÙ9fàûC 7J264SfihsrúáůAiiffOï Rozpisuj« prosto delovno rnesto DIREKTORJA im/ No rozpisono delovno mesto se lahko prijavijo kondidati, ki izpolnjujd naslednje pogoje: • nojmonj VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri » vsaj 5 lef delovnih izkuienj na vodstvenih vodilnih delovnih mestih • aktivno znanje nemškega in/ali angleškega jeziko » od kandidata pričoku|«mo, do {e komunikotfverv 9ospodor^ko nazgledan, kreativen in ima dobre organizacijske sposobnosti. Izbrani kand^ot bo sklenil delovno razmerje zo dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, življenjepisom, opisom dosedanjega dela in vizijo nazvoja podjefjo morajo kondidati poslati priporočeno po posH najkasneje v roku 6 dni od dalumo obfove rozpisa no noskov: FILBO, d. o. o.. Ajdovska 2,4264 Bohinjska Bistrica, $ pripisom: Prijtïvo na prosto delovno mesto diœkto^. Kandidoti bodo o izbir> pIsi>o obveščeni. // Okuženi // V Žireh letos praznujejo stoletnico neprekinjenega delovanja čipkarske šole. Mateja Raiít Žiri • KJekljarska obrt» ugotavljajo ob jubileju, je v preteklih sto letih pomembno zaznamovala Žiri in Žirovce, zato so Čipke postale del njihove identitete. Ktemu je veliko pripomogla Čipkarska šola, ki letos praznuje stoletnico neprekinjenega delovanja. Klekljarstvo je v Žireh priljubljeno še danes, saj ta čas Čipkarsko šolo obiskuje kar J20 otrok» od tega dvajset fantov, "Čipka bo preživela, će bo hodila s časom in bo zanimiva tudi za mlade. II je ob tem poudarila vodja Hiše klekljane čipke A. Primožič 1888 Mili Primožič, ki tiidi meni, da je klekljana Za Čipkarsko Šolo je med mladimi vedno več zanimanja, i ^»t» pohm MUbar itum^e, čipka kot virus. "A ko te enkrat okuži, ni več zdravila," tih letih se je že skoraj zgo- v razred in so dekleta ob po- nimi prireditvami. Osrednji je pristavila. dilo, da bi čipkarsko šolo slušanju radia Žiri in odpr- dogodek bo kulturno-et- "Klekljanje povezuje kul- ukinili, saj je med otroki tih knjigah klekljala. Danes nološka prireditev Klekljar- turo, umetnost, delavnost, upadlo zanimanje za klek- delo nadaljuje njena hčerka ski dan v Žireh, v okviru ka« vztrajnost in potrpežljivost, Ijanje. Tega se ni ustrašila Branka Grošelj. "Želim, da terega bodo pripravili vode- zato pomembno vpliva na Marica Albreht, ki je vode- se otroci v šoli dobro počuti- ni ogled čipkarskih razstav, navade mladih v našem kra- nje čipkarske šole prevzela jo, obenem pa jim želim prikaz klekljanja in drugih ju. Ob današnjem ritmu živ- leta 1971. "Začela sem z 31 privzgojiti delovne navade starih obrti. Omenjene pri- jenja so namreč te lastjiosti učenci, leta 1999 pa končala in jih naučiti potrpežljivo- reditve bodo 7. maja od 10. še kako pomembne," je ob s 145 učenci." Kot pravi, se ji sti." ure dalje na parkirišču pred jubileju poudaril župan Bo- je v spomin najbolj vtisnil Stoletnico kJekljanja bodo Zadružnim domom in v Žireh zaznamovali s števil- osnovni Šoli Žiri. je v spomin najbolj vtisnil lan Starman. V sedemdese- prizor, ko je prišla ob 6. uri Slovenija in Rusija sta bližji Društvo Slovenija - Rusija je pomembno prispevalo k zbliževanju slovenskega in ruskega naroda. ložE KoŠkiek Ljubljana • Septembra leta 1994 so prof. Sergej Bubnov, sin slovitega ruskega carskega admirala Aleksandra Di-mitrijeviča Bubnová, Id je do smrti leta 1963 živel v Kranju, kjer je tudi pokopan» novinar Jurij Custínčič in znana Kranjčana dr. Ljubo Sire in Saša Slavec predlagali ustanovitev Društva Slovenija • Rusija. Društvo je bilo ustanovljeno 10. aprila leta 1996, za predsedjiika pa je bil izvoljen Saša Geržina, prvi slovenski veleposlanik v Rusld federaciji. Slovenski in ruska narod sta bila v zgodovini namreč povezana na najrazličnejše načine. Obe državi sta v začetku devetdesetih let preteklega sto- predsednik Sa$a Geržina. letja nastali na podoben način, z razpadom federalnih in verski predstavniki obeh dr- obiskali Rusijo Številni Slo- vek k utrjevanju sodelovanja večnacionalnih tvorb. Najpo- žav. Kapelica je bila letos s slo- venci, med njimi umetniki, med Rusijo in Slovenijo in membnejša stična točka je vensko in rusko pomočjo ob- univerzitetni profesorji, go- za pomoč pri delovanju dru- Na proslavitvi jubileja Društva Slovenija - Rusija je o njegovem delovanju govoril tragedija ruskih vojnih ujetni- novi j ena. spodarstveniki in znanstveni- štva. Z Gorenjskega so pre- kov» ki jih je 8. in 12. marca Na Ljubljanskem gradu so ki. O delovanju dnaStva je po- jeli priznanja Comita Kranj» leta 1916 pri gradnji vršilke v ponedeljek počastili deseto ročai predsednik druStva SaSa Iskraiel Kranj, Merkur Načešte zasul snežni plaz. Njim obletnico delovanja Društva Geržina, društvu pa se je za klo in Gorenjski glas za vsa-V čast so postavili Rusko kape- Slovenija - Rusija, ki združuje plemenito poslanstvo zahvalil koletno poročanje o sloves-lico, pri kateri je vsako leto ljudi dobre volje iz obeh držav veleposlanik Ruske federacije nostih pod Vršičem. Poseb- spominska svečanost, na ka- in prijatelje, ki zmorejo za do-teri se srečujejo pomembni bro ljudi presed tudi politične v Sloveniji Mihail Vanin. Na slavnostnem zboru so na priznanja pa so dobili dr. Ljubo Sire, Jurij Gustinčič in politiki, gospodarstveniki in razlike. Z njegovo pomočjo so podelili priznanja za prispe- dr. France Bučar. GOREN)SKl GUS petek, 14- aprila 2006 PISMA / OGLASI 7 Dimnikarski apetiti iskuti še odptiine, kamor bi priključili aparat za merjenje plinov. Ob myavah za ktn i preyed so ljudje zgroženi, ko se zavedo, da bodo morali za HÍČ plačati v^m lasmikom peň po p^'m- " javlja obisk 2 nawnom ktnegfl pregleda naprav itd. in pri tem maha z navedbo ŠteviJk uradnih listcv, ki mu to dovoljujejo. Dimnikarstvo DOVRTEL xbi pomolijo, da pn nas vsak, b ima svoje umske sposobnosti naravnane v to smer, ie najde ali I _ . • mHnimno vrine kako uredbo, da Sem lastnica etažne peči. m , J . , • • nas lahko pod pckroviteiisti^m sem odpisala, naj pn meni ne , ,, ,., , , države okrade. Prav m buo, da bi vlada od koncesionanev za- delajo nobenega pregleda, ker mi na koncu vsaki kurilne sezone to opravi serviser, ki je za U ^^^^firn- peči usposobljen. Serviser i}e samo da meri, tudi popravi ev. nepravilnjxti. Kar zadei^ prevede naprav pa si ne morem kaj, da ne pomislim na nalepke na avtomo- I niso ničemur služile, búi pa so morale. Tudi ti precedi ničemur ne služijo, ra- nikajjev, da bodo ob rednem delu opazili obstoječe nepravilnosti. predvsem pa naj zavarujejo državljane tako, da noben tre^i ne bo mogel pristaviti pi^- Čka izza ovinka. Ob koncu pa prosim, da Čim manj govorite o varstvu okolja, o Človekovem zdraxňu, o dimnih zen za us^jjanj, áodainih P'-f siToSkov lastnikom. Če jt to « k» «J»^ W os»«>mi namen u^. potem je ^'^J"', V cehti dosežen. Pregfedje delo dimnikarjev, ki ob svojem rednem delu z nosom podrgn^o ob vse te naprave. Jz izkuSenj vem. da so serviserji strokovnjaki na svetem podrodu, ker brezhibno razdrejo i« očistijo etažno peč, pa ne bi znali mimogrede po- pri ljudeh to ne vžg^ veČ. kajti preveč so zapoceni samo s tem, da jim uspe - Če jim uspe. povezati začetek s koncem. Majuia Plevnik, Kamna Gorica GG mali ogla.n 04/20142 47. e-poita: www.gorenjskiûiâs.si JAVNO PODJETJE KOMUNALA TRŽIČ, d. o. o.. Komisija sa izvedbo postopka prodaje nepremičnin, PrisUvska cesta 31. 4290 Tržič Datum: 5. 4. 2006 Številka: 248/1-2008 Na podlagi sklepa 10. skupščine družbe dne 3. 6. 2005 objavlja Korr^&ia za izvedbo postopka prodaje nepremičnine JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE 1 2 3 4 5 6 7. 8. predmet prodale ie tr90vski lokal Deteljica 10, Bistrica pri Tržiču; zgrajen I. 1978; lokal 48,45 m^, pisarna 10,99 m2, WC 3,54 m^, skupni prostori 1,96 skupna površina; 64,94 m^; izklicna cena: 10.353.314,00 SIT; Nepremičnina je Oremen prosta m jih kupec prevzame v last in posest takoj po plačilu kupnine. Javna dražba bo dne 25. aprila 2006 ob 12. uri v sejni sobi Javnega podjetja Komunala Tržič, d. o. o,, Pristavéka cesta 31, Tržič. Nepremičnina se prodaja po načelu 'videno-^upljeno". Draiitelj mora pred začetkom dražbe plačati vari^ino v vk iini 10% izklicne cene nepremičnine na transakcijski račun Javnega podjetja Komunala Tržič, d. o. 0. pri Gorenjsk bankj Kranj št. 07000ere nobenega ponudnika. Predsednik komisije: Floriian Bulovec, u.d.i.a, Zaposlimo: 1. Strojnega inženfrfa za deh v hidravliki 2. StFojn^ inženirja za delo v razvoju IR sistemov 3. EUktor inženirja za delo v razvoju 4. Strojnega inženirja za vodenje proizvodnje na Kitajskem (zaželene Izki/Snje) Komercialista za delo v izvozu 6. Strugarja za deto v razvoju 7. Poslovno sekretarko 5. Študenta ali dipk>m3nta strojnica za delo v razvoju in tehnologijo na Kitajskem, Prijave z dokazili: Le^tehnika, d. o. o., Šuceva 27,4000 Kranj 1'NTECTIV Slovenija IntecJTV. tishno veQo d. o. o., ijubfjanska c. 24o, 4000 Tei: ^386 4 2$03 600, faks: + 3&6 Ž808 620 .si, wivwJntectiv.si Zarâdi ur^^ničitve dlievisć^mo! 1. DELAViC NASnSKALNia 2. OPERATER NA ELEKTRIČNEM TESTIRANJU 3. KEMUSKI UBORANT 4. DELAVKA V FOTOTISKU Pričaktriemo;_ Pûd 1/ TV, stopnja izobrazbe ele*tro, 5t;ojne ah lesarske smen, v$aj3 leta delovnih izkuienj, delo v 3 izmenah Pod 2/V. stopnja izobrazbeeUktro ali račundlr^ilke smeri, delov 3 izmenah Pod 3/ V. stopnja izobrazbe kemijske smeri, delo v Z izmenah Pod 4/ končana osnovna žola, delo v 2 izmenah, roćne in vizualne vestnost in starost do 33 let v delà Ponujamo: •lonimivo. ćinomično in kreativno četo • ijiožnosl sfrokovnego napredovanja m roTvojo • sti/nulativm osebni dohodek • delovno rozme/je zo določen čas z možnostjo podoljšonja Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili pošljitevSdneh ne IntecTTV, d. o. o,, Ljubljanska c. 24 d, 4101 Kranj SANOVET O S4H0VET, 0 0 0. UjfM 1. A9T« RAZPORED ZA CEPUENJE KOV PROTI STEKLINI ZA OBMOČJE UPRAVNE ENOTE JESENICE tni .S seboj na Dahid Ur» pasje Mnte »pUiiiJa IS. 4. 1S.00 CeMni oafk.DtostcK Poakoren 18.4. 16.30 ?n zĎkalnici mleka K[. Gora Log 19.4. 15.00 Pri gasi sKm domu Gozd Martu jek, Sí.Vth 19.4. 17.00 Pri Slâwn Šprku Belca 19.4, B,30 Na otHča^em mestu Dovje 20.4. 15.00 Pri zbiralnici mk^ Mojstrana, Zg. Radovna 20.4. 16.^ Pri KS Mc^traoa Hru^ 21.4, 14.30 Pfi QOtí lni Črnolo^ar Kor. Beía, Poroki 21.4. 16.00 Pri gasilskem domu Javornk 21 4. 17.30 Pn trgovini Gl. Dobrava, L pce, Podkočna 22.4 a.00 Na običajem mestu KOčna 224. 9.30 Pri igrišču na Kočn Jesenioe • mesto 22.4. 6.00 Vveterna/sk ambulanti BI b ižnja naselja (fc 11.00 Murova 1 P an na pod Gol co, Piiiiodi. Prihodi, Plavšk revt 22.4 1030 Na parkirrtem prostoru Javomiški rovt, Pristava 22.4 12.00 Pri domu na Prestavi Moste, &(eg, žaovmca 22. 4. 14.00 Pn trgovini v Žirovn cl Selo, Zabfezn ca, BrezrHca, Doslovće, Víba, Rod ne, Smokut 22.4. 1600 Pri Obč ni Ž tovnica, Briznica ZAMUONIU Rateče 24.4. 12.00 Centralni, parkir. prostor Podkoren 24.4 12.30 Pri zbiralnici mleka Kranjska Gora, Log 24.4 13.15 Pri gasilskem domu Go2d Malu jek, Sredr\ji vrh 24.4. 14,15 Pri stvem Špiku DovjS, Mojstrana, 8e ca, Zg. Radovna, Hnjâicâ 24.4. 1515 Pri K5 Mojstrana Koroška Beâ, Potoki 25.4. 14.DO Pn oasttsken^ domu Javornk. Kor. Sefa, Potok 25.4. 14.45 Pii trgov ri 61. ÛoUava, L pce, Kočna, Podkočr^a 25.4. 15.30 Na ob čajnem mestu Moste. Sreg, Ž rovnica. Sekt. Zabreznioa 25.4. 16.30 Na paikir šču pred trgov 00 Brezn ca, Dosovčs, Vrba 25.4. 17.30 Pri Občťii Žirovnica Jesei)lce • rnesto in blunja Popredlko dnem nase jâ; posamičn ps 15.00 do 17.00 V veterinarski ambu anti Murova 1 pon/d^e ' XXL diaita/ni Podjetje Planěn, d.o.o., âko^a Loka zaradi razširitve programa razpisuje nsslednje prosto delovno mesto: GRAf\tH\ IBHUIK • QBUKOVALEC Pogoji; • dokončana srednja šola (najrnan v. siopn|a) - znanje uporabe programa COREL DRAW • poznavanje pretgrama ADOSE ILLUSTRATOR in PHOTOSHOP • vsaj 2 leti delovnih izkLi&enj - znanje a Delovno razmeije se sklene za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom. Pisna dokaztfa o Izpolnjevanju pogojev skupaj z 2ivfjen|epHSom poiljil^ najkasneje do 3. 5. 2006 na naslov. PLAN EN d-O.c. Kidričeva cesta 72b 4220 Škofia Loka BEilT WESTERN KOMPAS HOTEL BLED * * * * Objavlja 2 prosti delovni mesti KUHAR (M/ž) Od kandidatov pričakujemo: * dokončano srednjo šolo, smer kul^r - obvladovanje d( * organizacijske sposobnosti - komunikalivnosl Ha v sk in ure up ini ienost Zaželene so izkušnje. Delovno ra2j • V torek je pred sodni senat Okrožnega sodiSČa v Kranju, ki mu predseduje prvič stopil 54'letni Jurij Šanca z Bleda, ki je obdol- skem vložku in pajseiju našli njegove biološke sledi. "Po žen, da ie 2- januarja med dvajsetih letih dela v istih prostorih in delovnem mestu vzdrževalca ie lahko na tiso- •t 5.30 in 54$ vlomil v igralnico Casino Bled in ukradel 138,265 evrov oziroma 33,1 Čih stvareh moja biološka milijona tolarjev. Blejec oâ- sled," se je branil obdolženi, | tano kaznivo dejanje, zaradi ki zatrjuje, da so mu nekateri katerega mu grozi do osem iz sedanjega vodîftva Casino- let zapora, v celoti zanika. Bled zamerili, ker je bil ak- "Vsa zadeva mi je bila pod- tivni Član leve politične opd- Sanca zavrača krivdo In namiguje na politično zaroto, taknjena s strani politično je. Po zadnjih volitvah mu drugače mislečega vodstva naj bi tako dali takoj vedeti, zorne sobe, v katero je imelo poklicni izobrazbi. Mulej. ki podjetja, v katerem sem biJ da je z njim konec, dobil je vstop več zaposlenih, pa je je bil pred prevzemom di- zaposlen 21 let," je zatrdil v nove delovne pogodbe, pre- vrnil že julija lani. AJjoša rektorskega mesta v igralnici meSčen je bil na slabše plača- Resman, vodja informatike kmpje, je tudi razložil, da ga no delovno mesto. V potrdi- in avdio-video nadzora igral- je za vodenje podjetja predla- tev svojega zagovora je navc- nice, je kasneje izpričal, da gal vladni predstavnik v nad- rinka Marija Jeraj. je zapisa- del poročilo o opravljenem so kodo alarmnega sistema zornem svetu in svetovalec no, da naj bi Šanca obravna- razgovoru, v katerem je no- poznali tudi inšpektorji v ig- uprave Bogomir Vnučec, ki svojem zagovoru- V obtožnici, ki jo zastopa okrožna državna tožilka Ma- vanega dne skozi cev prezra- vembra lani vodja igralnice ralnici, čistilke in tajnica. ima V. stopnjo izobrazbe. čevalnega sistema hotela Ambrož Porenta zapisa), "da Direktor Casino j a Bled Na večino ostalih vprašanj Park vstopil v igralnico, pred- je g. Šanca le orodje v rokah Stanko Mulej je kasneje zagovornika obdolženega hodno pa naj bi v električni višjih interesov". omarid izklopil del elektrike Kot je še dejal obdolženi. med pričanjem spomi zapis Porente označil za neum- Kristjana Gnilšaka je Mulej odgovarjal precej medlo, saj in tudi videonadzonii s iste m. so v igralnici decembra lani nost. Kot je dejal, Šanca ni- ni vedel niti, koUko blagajn V prostoru s trezorjem naj bi zamenjali vse ključavnice in kogar ni motil, zaradi nove je bilo ukradenih in kdaj so s t, i, pajserjem navrl vrata videonadzorni sistem, kate- stenske omarice, da je prišel do ključa, s katerim ie odkle- rega delovanja zato ni po- si stemauzaa] e pa so ga premestili na nižje delovno me- zamenjali videonadzome kamere. Sojenje se nadaljuje znal, slare ključe videonad- sto, ki je ustrezalo njegovi naslednji teden. Stroji so bili staro Na vnovični glavni obravnavi proti nekdanji direktorici BPT Doris Tudor je nastopila izvedenka teksti ne stroke. Mati až G regor 1 č ženjske koristi na škodo Doris Tudor je z novima sklepa nadzornega sveta Kranj • Na vnovičnem sojenju nekdanji direktorici BPT Doris Tudor, ki se ie BPT. Po izvedenkinem zagovornikoma Markom dala izplačati riagrado v viši-mnenju, ki je bilo izdelano Rajčevičem in Radovanom na osnovi sodnega spisa, fo- Cerjakora skušala izveden- tograflj nekaterih strojev in sko mnenje spodnesti s po- ni 500.000 tolaqev, )e Tu-dorjeva povedala, da ji je nagrada pripadala in da ie bila zaradi poteka mandata sod- mnenja profesorja Danila nudbo za nakup takšnih precej manjša od dogovorje- nikom porotnikom moralo Jakšiča, stroji, Id so bili pri- strojev, ki jo je našla na in- ne ter izplačana z zamudo, ponovno začeti z branjem peljani iz zagrebškega pod- temetu, vendar je bilo ugo- večkrat pa je tudi poudarila, obtožnice, je v torek sodni jetja Svila, ki je šlo v stečaj tovljeno, da ne gre za enak da je ponosna, da se je BPT senat pod vodstvom sodnice Kalarine Turk Lukan prisluhnil sodni izvedenki tek- leta 1997, niso bili uporabni in so bili zreli za staro žele- tip. Prav tako ni uspela 2 pod njenim vodstvom iz- vprašanji izvedenki, kje in ognil stečaju in prisilni pozo. "Če tkalski stroj ni bil kakšne izkušnje je pridobila ravnavi. V nadaljevanju glav- stilne stroke Katarini Ai- uporabljen in ni izdeloval v svojem dosedanjem delu, ne obravnave, ki bo v začet- man. Iz njenega mnenja naj bi bilo razvidno, ali je Tudor) e va z nakupom 32 mnevno neuporabnih tkal- tkanine pričakovane kakovo- ali lahko oceni ponudbo rabljenih tekstilnih strojev na globalnem trgu in kako lahko v marcu 2006 oceni sti, nima prav nooene uporabne vrednosti," je pojasnila Ažmanova in dodala, da ku jidija, bodo prebrali izpovedi 18 prič, v vmesnem Času pa bosta pri preiskovalnem sodniku zaslišana tako skih strojev nemškemu pod- sta že sicer slabo stanje po- vrednost strojev, ki so bili v Heinz Hassler, ki menda Še jetju Omega v lasti Heinza slabšala še nestrokovna de- Zagrebu kupljeni leta 1999, vedno sodeluje z BPT, kol Hasslerja pridobila več kot 8 montaža in neustrezen saj jih sodnica ni dovolila. tudi direktor zagrebške Svile milijonov tolarjev premo* transport. Glede obtožbe, da si je brez Željko Hršak. «KOt O SKO 04531 MOŽNOST PIAČIIA NA 24 OBROKOV NAROOLAOD7. D018. URE VEC ENERGUE ZA ISTO CENO IN VERJEMITE BOUŠE KVALITETE V SLOVENUl NI MOGOČE KUPITI VAKUUMSKI CEVNI SONČNI KOLEKTORJI = TOPLA VODA TUDI v NAJHUJŠI ZIMI ! Zeu$sclar d.o^., 6* Preddvor 0a/2ss5 780. I I 54 Priloga Gorenjskega glasa Velika noč je najstarejši in največji krščanski praznik, hkrati pa tudi najbolj vesel, saj se Kristjani po vsem svetu že od 9. stoletja dalje v teh dneh veselijo Kristusovega vstajenja in njegove odrešitve sveta. Vese ve ikonočni prazniki (asna Paiadin preželo z različnimi verova- dolgi post je nekdaj ljudi dr- vo telo, pirhi, ki so bili ne- ena najstarejših velikonoč- ....................................... nji, povezanimi z rastjo, ro- žal v velikem pričakovanju kdaj samo rdeče barve, pa so nih jedi, saj so kot nepogreš- Veliki dogodek naj bi se dovitnostjo, željami po dobri ponovno obložene mize in pomenili kaplje Kristusove Ijiv del tega praznika izpriča-zgodil na prav posebno noČ, letini in preganjanjem zlih slastnih dobrot • tudi mesa, krvi. Poleg omenjenih jedi ni že v neki listini iz 14. stoki so jO poimenovali velika duhov. Večina poganskih kar je gotovo pripomoglo k so v velikonočno košaro po» letja, a pisano pobarvana jaj* noč • od tod praznik nosi elementov se je ohranila do temu, da je velika noč naj- gosto dodali tudi kakáno ja- ca imajo precej daljšo zgodo-svoje ime • pa vendar je veli- danes. S stoletji in prihodom večji prazîiik v letu. Slastne bolko, pomarančo ali celo vino in globlji pomen, [ajce ka noč eden od redkih praz- nove vere se je njihov pomen dobrote se na praznični mizi krompir, da bi bila letina do- je namreč prastar simbol živ- nikov, ki ga praznujemo več dni, celo ves teden. Etnologi v povezavi s pestrimi Šegami in navadami za velikonočni prilagodil koledarju in krščanskemu nauku. Cvetna niso znašle le zato, da bi si bra, v novejših časih pa so Ijenjske moči, pomladi in ro-Ijudje po dolgem postu pote- pogosta tudi čokoladna jaj- dovitnosti, najdemo pa ga v nedelja, ki smo jo kot uvod v šili svojo lakoto, namreč tudi Čka. Na praznični mizi pa se vseh religijah sveta, v različ« velikonočru teden praznovali zato, ker jim je krščanstvo je poleg dobrot znašla tudi nih izročilih in mitologijah. čas obravnavajo še precej minulo nedeljo, danes pred- pripisalo prav poseben po- kakšna prav posebna jed. Barvana jajca so že mnogo daljše obdobje • od pepelnič* stavlja navdušeni sprejem men. Med velikonočne jedi Predvsem na Gorenjskem in pred prihodom krščanstva ne srede, ki nastopi po pust- Kristusa ob prihodu v Jeru- sodi vse, kar verujoči kot ve- v širSi okolici Ljubljane še poznali že stari Kitajci, Egip- nem torku, pa vse do binko- zalem, a že veliko prej so likonočnižegen nesejo k bla- danes marsikje poznajo zna- Čani, Perzija, Grki in Rimlja- šti. Velika noč, kakor jo piaz- naši predniki verjeli v nadna- goslovu v cerkev. Ta žegen čilno velikonočno jed, ime« ni. Velikonočna jajca se na nujejo verniki, ni praznik, ki ravno moč rastlinja» dreves, se je skozi dolgo obdobje kr- novano aleluja. To so Se ne Slovenskem imenujejo zelo bi ga vsako leto praznovali grmov in zelišč, vsega tega, Ščanstva le malo spremenil, tako davno nazaj pripravljali različno. Na Gorenjskem ob istem datumu, saj ga, za kar danes sestavlja cvetnone- prav tako ni večjih razlik tako, da so v julio, v kateri se jim rečemo pirhi, drugod po razliko od božiča, ki je dolo- deljsko butarico. Podobno je med slovenskimi pokrajina- je kuhala krača ali kak drug Sloveniji pa jih poznajo pod Čen po sončnem koledarju, z vsemi velikonočnimi šega- mi. V praznični košari tako kos dimljenega mesa, zaku- izrazi, kot so: pisanice, ru- praznujemo glede na lunin mi in navadami, v katerih kot pri vseh večjih sloven- hali posušene repne olupke, menke, rumenice ali podo- koledar. Velika noČ je torej strokovnjaki prepoznavajo skih praznikih ne sme manj- To jed naj bi dolga leta v tem bno. Vsem izrazom je skup- . I . eden od premičnih prazni- nekaj poglavitnih sestavin, kati kolač, ki v tem primeru velikonočnem času priprav- no to, da označujejo barvo 1 irni SO Cn3 kov in jo tako vsako leto kot so pomen hrupa in truS- ponazarja Kristusovo trnovo Ijali v spomin na veliko lako- jajc, saj tudi beseda pirh iz- . . v • 1 praznujemo na prvo nedeljo ča, ki se pojavlja pri nekate- krono, navadno pa gospodi- to, ki so jo na Kranjskem haja iz latinske besede piros, n 3.) S13 rC] S lil po prvi pomladanski polni rih starih Šegah, vloga in po- nje spečejo orehovo potico, preživeli davnega leta 1529. ki pomeni rdečo barvo, pa luni, torej med 22. marcem men velikonočnega ognja in bel hlebec ali kako drugo pe- Takrat naj bi ljudje zaradi tudi ogenj, Slovenska veliko- velikonočnih in 25. aprilom. vode, velikonočne igre in po- Ta zgodnji spomladanski men velikonočnih jedi, Prav civo. Koreni hrena nc služijo le kot okusen dodatek k veli- pomanjkanja jedli le repne nočna jajca sodijo med naj olupke. lepše primerke na svetu in predstavljajo žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ. Meso, najpogosteje šunka, predstavlja Kristuio- jedi, S3j so kot čas je imel pri naših predni- slednje imajo v tem obdobju konočnim jedem, ampak Aleluje danes skorajda ne odražajo brezmejno ljudsko J . kih - že precej pred priho- največji pomen, saj velika nepogrešljiv del dom krščanstva, zelo velik noč vsako leto nastopi po pomen. Obdobje na preho- dolgem 40-dnevnem postu, prâZnLKâ du iz zime v pomlad je bilo ko naj ne bi jedli mesa. Ta izpričani že v neki listini iz 14. stoletja, a pisano pobarvana jajca imajo precej daljšo zgodovino in globlji pomen. Jajce je namreč prastar simbol življenj ske moči, pomladi in rodovitnosti. kuhajo več, so pa zato toliko ustvarjalnost. Prinassta zna-bolj priljubljeni pisani pirhi, ni dve temeljni tehniki bar-ena večjih značilnosti veliko- vanja in okraševanja pirhov • nočnega obdobja. Pirhi so risanje vzorca z raztopljenim voskom in praskanje vzorca z ostrim rezilom. Predvsem na Gorenjskem pa ni nič manj znano tudi okraševanje z različnimi Ustld iz narave, ki jih s prosojno tkanino pritrdimo na jajce in skuhamo v čebulnih olupkih. Bogata dediščina poslikavanja in okraševanja se seveda nadaljuje 2 novimi značilnimi vzord in tehnikami, med katerimi na jdemo poslikave z voščenimi barvicami, okraSevanje 2 nalepkami, poslika van je z barvnimi tuši ter celo vrtanje vzorcev z drobnimi svedri. Velikonočni teden je že po tradiciji namenjen tudi spomladanskemu čiščenju, od nckdâ) pa je velika noč tudi velik družinski praznik ter kot tak lepa priložnost za g obiske, obdarovanja in poši-I 1 janje velikonočnih voščilnic. • Ne pozabite torej tudi vi letos •fr podariti kakšnega pisanega S pirha. à i 12 GOREN)SKl GLAS petek, 14. aprila 2006 POGOVOR Razgledi Pri devetnajstih letih je Robert Friškovec, tedaj študent teologije iz Škofje Loke, kot prostovoljec začel spremljati zapornike. Takrat ni vedel, kako zelo bo to zaznamovalo njegovo življenje. Čeprav je dolgo skušal v sebi zatirati božji klic, je bil pri 26-ih letih posvečen v duhovnika in postal prvi slovenski zapomiški duhovnik. zaporu jeza Robert Friškovec, zaporniški duhovnik Ana Hartman Menda .sle s svojo odločitvijo za duhovniški poklic pred leti mnoge presenetili? "Nikoli nisem natančno vedel, kaj bom počel v Življenju. Dolgo časa sem hotel postati kiiurg, potem pa sem se kar naenkrat vpisal na teološko fakulteto, naprej kot laik, po enem letu pa sem na predlog tedanjega nadškofa Aiojzija Šuštarid vstopil v semenišče, da preverim, ali me Bog zares kliče. Nekaj Časa sem celo poskušal zatreti božji klic v sebi. Čeprav so mi ljudje vedno govorili, da bom duhovnik, sem si mislil, jaz pa Že ne, živel bom kot normalni ljudje, zaradi mene so lahko vsi drugi duhovniki. Pa je bil božji klic vendarle močnejši." II Večkrat me Kako« da ste začeli delati v zaporih? "Na fakulteti sem videl pla-^ . . kat, ki je mlade prostovoljce Spr3SU]e]0, vabi^ k spremljanju zaporni-- . , J. kov. Želel sem sprejeti la iz- zakaj hodim zlv. Tedanji nadškof in rektor semenišča je izvedel za moj e udej stvovanj e in mi dal možnost dela v zaporih v Rimu. Po vrnitvi domov sem civilno služil vojsko v Štirih med barabe, zločince, datn v prvi vrsti kot na ljudi Stike ohranjate tudi z zapor-in jih ne obsojam po njiho- niškimi duhovniki po Evro-vih dejanjih. V ospredju je pi. Kako je tam urejeno nji- človeška dimenzija." hovo delo? II tujini imajo zap orni- Zaradi kakšnih stisk zapor- Ške duhovnike veliko dlje niki najp(^osleje prihajajo k vam? Časa kot pri nas. Vsak zapor ima zaposlenega vsaj enega "Zaradi vseh možnih tegob, duhovnika. Za sto zaprtih od osamljenosti, jeze in uža- oseb v povprečju skrbi en Ijenosti do zaskrbljenosti, duhovïiik. Pri nas je přibliž- kako se bodo prihodnji dan razpletle stvari na sodišču. no 1.100 zapornikov, kar pomeni, da bi morali imeti Včasih pride tudi kdo. ki ga enajst zaporniških duhovni- skrbi, kaj se dogaja z njegovo kov. Med duhovniki zapori družino, saj se mu na primer očitno niso priljubljeni. To domaâ ne oglašajo na telefon, je drugačno delo, ki od tebe zahteva, da se pustiš presenetiti." Nekatere skrbi, kako se bodo vključili v okolje. Najlažje je reči, delat naj gre. Pa vendar ni lahko dobiti dela, če nimaš primerne izobrazbe, če ti na netipičen videz, dolge lase, čelu piše. da si nekdanji zapo- prstane na rokah. Ste imeli mik. Ni jim lahko. Nekoč sem kdaj težave zaradi tega? Za duhovnika imate precej srečal bivšega zapornika, ki "Večkrat me sprašujejo, ali me je povabil na kavo, da bi imam zaradi zapornikov dol- mi pokazal nov hladilnik, za ge lase. Nikakor, oni so ven- katerega je nekaj mesecev hra- darle postriženi zelo na krat- nil 60 tisočakov. Majhni kora- ko. Takšen imidž mi ustreza, ki vodijo k uspeha" rad poslušam rock glasbo. Prstane so mi poldoiiili kole- i po svetu, črni križ iz tem Kako prestajanje kazni vpliva na zapornike? nega lesa mi predstavlja pre- "Koliko strokovno osebje prostost. S svojim imidžem s uspe vplivati na Življenjske ne želim žaliti Cerkve, du- vzorce, je odvisno od vsakega hovništva, saj sem vendarle zapornika posebej. Enkrat so urejen. Včasih čutim, da bolj, drugič manj uspešni, imajo kristjani in duhovniki IZmeCKe. ^ame zaporih in kasneje diplomi- diti. Enkrat mesečno v vsa- se je počasi začelo. Pet let Veďcrat se nekdanji zaporni- zaradi mojega videza do , . . ^ . ral. Leta 1999 sem bil posve- kem zaporu darujem mašo. sem svoje delo opravljal ki vrnejo na stara pota. Pou- mene drugačen odnos." niso KnminalCl, čen v duhovnika. Slovenska Poleg tega lahko zaporniki prostovoljno, imel sem sicer daril bi, da mi ne spreminjali «^r^.».!»« > > A ___;____?_____________1 î_ __;___1 ______C^ ^ I!.. J S \ / • ^ Škofovska konferenca pa me nanje gledam v je imenovala za prvega zapor- prvi vrsti kot na niš kega duhovnika. " pri meni opravijo spoved ir prejmejo zakramente." privolitev Škofovske konfe- mo ljudi. Večkrat me kdo renče, s strani djlave pa se je vpraša, koliko sem jih že moj status uredil šele pred spreobrnil Nobenega, jim So negativne izkušnje pri vašem delu pogoste? "Več negativnih izkušenj Kako izgleda delo zapomi- Kakšno je zanimanje zapo- letom in pol odkar sem za- odvrnem. Spreobrniti se mo- dobim zunaj zapora, kot pa ljudi. Ne škega duhovnika? mikov za vašo dejavnost? "Zelo odvisno. Že Če so na "V Sloveniji Imamo Šest sporedu prenosi olimpijskih poslen na Upravi za izvrševa- rajo sami I» nje kazenskih sankcij." zavedamo se zaporov na trinajstih lokaci- iger. je manj kandidatov za Menda si na za začetku ni« jah, od lega jih tedensko obis- razbremenilni pogovor. Maš ste mogli natančno pred- Vas zaporniki pogosto prepričujejo o njihovi nedolžnosti? znotraj. Zaporniki me imajo dobesedno radi. 2 mnogimi sem dogovorjen, da točno ob deveti uri zvečer skupaj molimo. Čeprav nismo fizično slovenskega kujem enajst. V lednu dni se v povprečju udeleži 30 od- stavljati, kaj naj duhovnik "Pri vsakem se pojavi odte- skupaj, čutimo posebno po- pregovora, da je prevozim dva tisoč kilome- stotkov zapornikov. " tro v. V vsakem zaporu sem navzoč enkrat tedensko in ta- BiJi ste prvi. ki ste se začeli počne med kriminalci. "Najprej moram poudariti, da zame niso kriminalci. nek tega. Sicer pa je to nekaj vezanost, S tem pomagamo normalnega. Jasno jim dam vedeti, da nisem sodnik, pač tudi drugim zapornikom v stiski. Žal kar 80 odstotkov za vsakogar krat imajo zaporniki moŽ- ukvarjati z zaporniško pa- Večkrat me sprašujejo, zakaj pa duhovnik Na vse skupaj Slovencev meni, da je 30 let nost, da pridejo k meni na sioralno dejavnostjo. Za za- mi je sploh treba tega» zakaj skušam gledati čim bolj ob- premajhna zaporna kazen. opeka v zaporu. razbremenilni pogovor, na pomike je bilo vendarle le- hodim med barabe, zločince, jektivno." Stvari se lahko čemer je pravzaprav osnovana duhovna oskrba. Preden končam tedenski obisk, se še hitro obrnejo, sprehodim po zaporu, če bi danes si zunaj daj to nekaj novega. Kako so vas sprejeli? "Najprej so se spraševali, kdo sem in ali sem nov v za- izmečke. Ne zavedamo se slovenskega pregovora, da je za vsakogar v zaporu en zidale Stvari se lahko hitro obr- Dve leti ste bili kaplan na Brezovici. Vas nikoli ne za* Najbolje, da drug drugemu začnemo iztikati oči. Mislimo si, sedaj smo enega pospravili in bo mir. Kje je od- mika, da bi šli za duhovnika govomost družbe kot celote, bil slučajno kdo v hudi stiski. Na pogovor lahko pride poru. Večkrat so se pri zapo- nejo, danes si zunaj zaporni- v idilično hribovsko vasico? pa se redko vprašamo. Ljud- mikih pojavljali dvomi ških zidov, jutri pa znotraj. Ne vem, ali je zame lahko je nismo smeti, ki bi iili ne- '"U ^^ neverni in pri- vame, češ da sem se zdravil v Zapora ne jemljem kot nekaj kaj bolj idiličnega, kot so za- kam pometi i. Nenazadnje se ZapOmiSKin padnlkidrugih veroizpovedi, komunah, da imam veliko posebnega, čeŠ tisti "pridni" pori. idila je taka. kot si jo smeti ponovno naberejo. , . Slednji si včasih zaželijo obis- punc in otroke, haha. Tedaj zidov, iutn ka njihovih duhovnikov in mi je bilo pomembno le, da smo zunaj, vsi ostali pa ne. Res so kršili zakone drŽave pa znotraj/' moja naloga je, da jim kot koordinator to skušam ure- sam vem, kdo sem in katere in so zaradi tega pristali v za- nadškof že poslal v Zgornji cilje imam pred sabo. In tako poru, pa vendar nanje gle- Kašelj, bi pa Šel tja." sam ustvariš. V zaporih se Bolj me zanima» ali smo pri-odlično počutim. Će bi me pravljeni imeri diskusijo, kako te ljudi sprejeti nazaj medse." 1 i i . GORENJSKI GUS petek, 14. aphla 2006 POGOVOR Razgledi Gospod Stefan Falež se je rodil v Orehovi vasi pri Mariboru. V Ljubljani je dve leti študiral pravo in nekaj mesecev bogoslovje, v tujini pa mednarodno pravo, politične vede in ekonomijo. Učenec ia Eriicha Dr. Štefan Falež, prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Maatfta Smolnikar "Osebno menim, da ima Črna gora vso pravico postati samostojna. Tudi zato, ker je bila že pred prvo svetovno vojno povsem neodvisna." je odhajal od svete maše. Sam sem takrat že bil v vojno povsem neodvisna, še danes me najin takratni sem se in sicer zato, ker je Morda je Kraljevina (ugosla- pogovor neizmerno zadovo- prihodnje vaSe potovanje v V Rim je prišel 1. decem- Rimu. Moram reči, profesor vija napravila veliko napako, ljufe. Sveti oče je meni doka- Slovenijo in sem hotel videti, bra 1941 in tam ostal Bil je Lambert Erlich je bil zame ko je Črno goro vključila v zoval svoj pogled na način kako to deluje. Vsekakor je bil pokojni sveti oče sproščen in izredno duhovit člo- tesen sodelavec pokojnega papeža (aneza Pavla Drugega. lahko bi rekli celo njegov prijatelj. Ima velike, Če ne na j večje zasluge za priznanje Zakaj se po koncu vojne ni- edina neodvisna država, Ko» najin pogovor eden glavnih Kakšne odnose imate s pa eden glavnih učiteljev konceptov, ki sem jim pozneje sledil." skupnost Srbov, Hrvatov in slovenske osamosvojitve, jaz Slovencev, ne da bi jo omeni- njemu svojega. Kar je zago- la. Čeprav je bila pred prvo tovo. bom rekel, nevsakdanji vek." svetovno vojno med njimi prizor. Menim, da je bil ta samostojne slovenske drža* sle vrnili v Slovenijo? likor se spominjam, nismo trenutkov, da je Slovenija pežem Benediktom Šest- ve. Enako uspešen kot na di- "Ker me ni vleklo v režim, za Časa mojega takratnega dobila priznanje." plomatskem je na poslov- s katerim se nisem strinjal, študija o Čmi gori nikdar nič nem parketu; v Rimu ima ve- Razlc^ mojega študija na je- slišali. Ko sem po imenova- Kdo je prvi priznaj Slovenî- sem ga samo enkrat ko je bil na j stí m? "Odkrito povedano, srečal rigo hotelov in bolnišnic. zuitski univerzi v Chicagu je nju za veleposlanika prišel v jo, Sveti sedež ali Nemčija? še kardinal. Moram poveda bil, da se po koncu vojne, ko Črno goro, pa sem odkril Kdo je oblikoval vaše politično stališče, svetovni na« zor? "Nikomur ne želim vzeti ti, da nimam nobenega pro- II bo Jugoslavija demokratična, stvari, ki mi niso bile znane pravice do prioritete, trdim fesionalnega razloga, da bi se vniem. Žal se to ni zgodilo in niti kot Študentu niti kot aka- pa, da je bil Sveti sedež prvi, z njim srečal, nihče od nas, ki smo bili v demiku. Kot rečeno, po mo- ki je Slovenijo uradno pri- "Ne vem, koliko jev Slove- Severni Ameriki, se ni vrnil." jem mnenju ima Črna gora znaJ. Vedno je bilo rečeno, če Kako komentirate imenova- niji Še znan pokojni profesor pravico do samostojnosti, je bo Slovenijo priznal Sveti se- Lambert Erlich, vsekakor so Vas je Malteški viteški red pa res, da brez sodelovanja z dež, jo bodo priznale tudi nas vodile njegove misli in zaradi vaíih predvojnih be- drugimi ne more biti uspeš- druge države. In res je bilo pogledi, ko smo v Chicagu ustanovili Časnik Slovenska ograjskih izkušenj imeno- na. Enako velja za Slovenijo." val za prvega veleposlanika tako. Predvsem južno ameriške države so Svetemu sede- nje dr. Franca Rodeta za kardinala? "Zame je to "ena a", velik uspeh za Slovenijo. Prepričan sem, da lahko njegovo država. Profesor Lambert Er- v sedanji državni skupnosti Bili sle prvi slovenski vele- žu takoj sledile. Nekateri imenovanje Sloveniji ogro- lich, med drugim je bil usta- Srbije in Črne gore? poslanik pri Svetem sede- povsem namerno trdijo, da novitelj in duhovni vodja "Ne bom rekel, da je bil to žu. Predvidevam, da je bilo so bili prvi Nemci." akademske skupine Straža v razlog. Razlog je bil moje po- obdobje slovenskega osa viharju, je bil eden najodgo- znavanje dežele in jezika, vornejših Slovencev. 2e v Poleg tega sem prav takrat, prvi svetovni vojni se je zavzemal, da bi Slovenija na pariški mirovni konferenci uveljavila svoje pravice. Še zlasti mosvajanja tudi v Rimu oziroma v Vatikanu zelo mno pomaga. Ne glede na to» da so nekateri doma kritizirali njegovo borbenost, Sle bili osebni prijatelj pa* Sam jo odobravam, saj mo-peža Janeza Pavla drugega? rajo dobiti Slovenci vnovič ko sta Srbija in Čma gora po razburljivo. Kako se ga spominjate? občutek potrebe po veri- Ne padcu Slobodana Miloševiča vzpostavili diplomatske odnose z Malteškim viteškim "Res je. Tisti časi so bili II Rekel bom, da sva imela govorim o Cerkvi, pač pa o zelo zanimivi in moram zelo dobre osebne odnose, veri kot takšni. Zdaj, ko je reči, zame so bili to časi pol- Papeštvo je namreč težko de- kardinal, lahko po mojem je slovel po svojem konceptu redom, končal svojo misijo ni zadovoljstva. Se vedno finirati. Sodeloval sem pri mnenju njegov vpliv na tem o Slovenstvu. Na svetih Vi- pri Svetem sedežu." Šarjah je akademikom preda- sem prepričan, da je prizna- petintridesetih njegovih po- področju ogromno prispeva, nje Slovenije v prvi vrsti za- lovanjih in tolikokrat sem z da se v Sloveniji vera okrepi. val, da je Slovenija ustvarjena Kaj menite o samostojni čr» sluga Svetega sedeža in po- njim tudi potoval. Vesel sem Dejstvo je, da se Slovenija za samostojnost, neodvis- nogorski državi? koinega papeža Woytile. bil, ko sem bil udeležen tudi nahaja v izjemno dobrem nost. Bil je med prvimi žrtva- II Osebno menim, da ima Spomnim se najinih sre- pri njegovima obiskoma gospodarskem položaju, to mi povojnega komunistične- Črna gora vso pravico postati čanj. Se pred slovenskim Sloveniji. Naj povem, da seje pa prinese potrošništvo. Kar, ga režima. Ubili so ga na samostojna. Tudi zato, ker je plebiscitom sem pri svetem papež Janez Pavel Drugi zelo se razimie, ni najboljša pod- Streliški ulici v Ljubljani, ko bila že pred prvo svetovno očetu organiziral sprejem in rad pošalil. Vam bom pove- pora za vernost ljudi. Vedno dal anekdoto. Ob neki prilož- se spomnim besed svoje nosti sem mu predstavil svo- mame, tó je rekla, ljudje mojo ženo in sveti oče ji reče: Z limo, kadar kaj rabimo: Če vašim možem se že dolga dežuje, delamo procesije, če leta poznava, veliko sva sku- je suša. delamo procesije. Se paj tudi prepotovala, upam, pravi, molimo samo, kadar da vam je povedal, da hodi z kaj rabimo. Sam menim, da menoj. Žena je zardela in že- je molitev potrebna tudi, ká- lela potem od mene vedeti, zakaj jo je to vprašal. Ker ve. sem rekel, da italijanski možje ženam ne povedo, kod hodijo. Bom povedal še en dogodek. Navada je, da papeža pred vsakim odho- dar nam gre dobro in smo zadovoljni. V Sloveniji gre za problem morale, vprašanja vesti in večnosti, Se pravi, imeti moramo zaupanje v nekaj, kar bo. Prepričan sem, da lahko navzočnost dom v tujino na letališču po- dr. Franca Rodeta v središču zdravijo veleposlaniki dežele, katoliške cerkve ogromno v katero potuje. Njegovo zad- prispeva k delu cerkve na nje potovanje pred obiskom Slovenskem in veri. Zelo sem vesel, da je do tega prišlo in da imamo tudi sloven- V Sloveniji je bilo v Ameriko. Šel sem na letališče in se po- s 5 stavil med ambasadorje pe- skega kardinala v središču tih srednje ameriških dežel. Cerkve. To bo pomagalo kamor je takrat odhajal. Pri- tudi v razvoju slovenskih ljude do mene in reče: Ti pa nisi Američan. Si se vrinil. di, ne le v demokratično političnem smislu, pač pa tudi Pravim, ja, sveti oče, vrinil v moralnem." i H GORENJSKI GL^S petek, 14. aprila 2006 BIENÁLE MESTA KRANJ Razgledi Izbor avtorjev iz slovenskih pokrajin in dveh avtorjev iz zamejstva je za 7. slovenski bienále mesta Kranj pripravil Marko Košan, višji kustos in direktor Koroškega pokrajinskega muzeja iz Slovenj Gradca. Biena presega oka neokv Marko Košan, selektor letošnjega bíenala Igor Kavčič podobnih lesa • tdo podobe^ Kakšna dda Kakána so bila vaša merila pri izboru likovnih ustvarialcev» ki prireditvah, sam pa v njem ne vidim pravega smisla." ste jih pcwabil) na letoSnji 7. sl&> Ob dr. Damirju Gk^bočniku In venski Bienále mesta Kr^j, dr. Cenetu Av^uStinu ste biJi ste želeli umestiti pod ta skup* ni imenovalec? "Izhodišče za temo letohije-ga bienala se je porodilo v odboru DruStva likovnih umetni- gledenato,da ježdjapoza5ti> tudi Član žirije, ki fe Izbraía 12 kov Kranj, izpostavilo pa naj bi parKsti avtorjev s cdotne^ sk>- venskega prostora, tudi iz za-mqstva? v skladu z ustaljenim in II avtorjev Društva likovruh predvsem "naslikano telo", umetnikov Kranj, ki se po tia- Vendar ne zgolj v smislu figu- didji predstavljajo v "doma» ralike in premočrtne, prepo- Čem" delu bienala. Ste v tem zriavne podobe telesa, temveč 7 slovenski preizkušenim pravilnikom bie- primeru izbirali na zdo druga- tudi na način modernističnega rîala sem kot povabljeru selek- čen način? telesa podobe, Id se vzposta\ija ITieStâ ^^ ^ sodelovanju pritegnil "Aktualne gorenjske likovne kot otipljiv, a sublimen in avto- ujnetnike, tó po moji osebni scene, razen nekaterih izpo- nomen likovni organizem, vse- Krsni bo nâ presoji skoa svoj dejavni opus stavljenih avtorjev, seveda ne kakor pa v okviru tradidonal- te daljši čas zanimivo in prepo- poznam prav dobro, zato je bil nih likovnih disdplin slikarstva OSlcd V a^vno sledijo ideji razpisane moj pristop k izbiri ravno In kiparstva (letos smo dodali teme. Z vsemi slikarji in slikar- obraten; brez podrobnejšega še fotc^rafijo, ki pa z izbranim Sslerijskih obema kiparjema ter foto- poznavanja opusov sem sku- avtorjem odstopa od klasičnega grafom (razen morda 2 nekoli- Šal prepoznati kvaliteto in fotografskega iaaza). S tem bi prOStOrill ko starejšim Klavdijem Palči- vznemirljivo svežino posa- radi prireditelji nevsiljivo luav- čem, ki smo ga povabili v sode- rneznih del v smislu relevant- notežili aktualno prevlado L i. Mestne hiše lo^anju s kranjsWml organizatorji), prihajajo pa z različnih nega nagovora razpisane teme, pri čemer sta odlo61na (IVislS SSleriiS koncev Slovenije in avstrijske glasova prispevala oba emi- povsem drugačen, zahtevnejši glasni. \ f v/ vi l11.* 1) t • »It«* elektronskih iii digitalnih "novih" medijev, ki zahtevajo tudi bili v svojih odločitvah d(Jaj so- Vlada Slepiča in intrigantne Galerija v Koroške, sem tudi v preteklosti večkrat sodeloval. Domala brez nentna kolega, izvrstna po- {in dražji) organizacijski pri-znavalca lokalne ustvarjalno- stop." izjeme pripadajo isti, mlajši sti. Žal je selekdjo narekoval koncepte, saj s hoterio dvoum- fotomontaže Hermana Pivka) Izbrana tema je namenoma ali pa s širokopoteznimi for-dopustila zelo razprte avtorske muladjami v sugestivnih figuralnih kompozidjah (obnemela moiuunentalnost izvirno zasnovane figure v delihter suvereni dinamizem Čutno vznemirljive nove poti in sveže da jih v drugačnih okoliščinah Id so nafbdj vznemirljivo, ino- hitrem in soglasno doseženem vzdrhtele figuralike Klavdija vativno in prepričljivo sledili mnenju žiri je bodisi z inovatív- Paldča, pri katerem je svoj ^as idejí letošnje izbrane teme. v nimi pristopi v klasičnem me- prispevala tudi želja sponzorja) Mestni hiši m srednji generadji slovenskih razpoložljivi razstavni prostor, ste se v šestčlarLski žiriji od- nostjo izključuje d<^atsko avtorjev, ki v zrelem ustvarjal- kar tudi pomeni, da "zavmje- ločali o letošnjih nagrajendh, zamejen izbor. Nagrajeni avto-Stebriščna ^^^ obdobju Se vedno iščejo na" dela niso bila toliko slabša, sovas nafbolj navdušili avtorji, rji oz. njihova dela so po dokaj QVOrana) in v pristope, izbor dd, s katerimi ne bi mogli uvrstiti" se predstawjajo, sem prepustil Galeriji ustvarjalcem samim, saj je raz- v obeh primerih pa ste razikine čem ste iskali omeíijene adibu- diju (šivane slike Petre Vari, lu- najbdj prepričljivo f . I • ** .i . fe • . « . . « . » r • i • \ % V« t » ^ t « v v urav- stava bržkone namenjena njim avtorske poetike uspeli nekako te in ali ste zaiadi take ustvar|al- doni, v brezbrežje neštetih pla- noleženo celoto čustev in iai-PrCŠCmOVC hiŠC publiki, manj pa promodji zaobjeti v cdivir letc^nje lazsb- ne raznolikosti avtoriev vendar- sti kapilarne tisbe potopljeni za, misD in koncepta, fizične do 15. maja. V spremljevalnem programu bo 4. maja v Galeriji kuratorskih konceptov, kar je ve, ki ste io naslovili Podoba te- le težko odločali oziroma ste drgetajoči likovni organizmi gesK in barve. Vsakič znova ve 77 Klementina Coliia, akademska slikarka in srce in duša Bienala mesta Kranj Igor Kavčič soma pa se je pokazalo, da je y t« a— f ifl ^a J v ^^.TwaAimVi uđ JW 1 rCScinOVin ....................................... preveč obsežen program v Tradidonaini program leto^* organizacijskem smislu pre- "Vse težje je pridobivati sponzorská sredstva in ob tem res ne morem reči. da se Imate po štirinajstih letih in sedmih bienalih ter bogatih izkušnjah z organiza- renjskim muzejem, dr. Da- mir Globočnik ie aktiven náSidjcliCcV Zâ njega bienala jeostaJ nespre» več zahteven projekt za tako je situacija izboljšala, hkrati djo Še vedno dovolj zagna « menjen» medtem ko ima malo ekipo, ki )e vključena v pa lahko pohvalim Mestno ilKOVnO spremljevalni program ne- pripravo bienala. Tako smo občino Kranj, ki nam vsa ta pri konceptu bienala, sodeluje v žiriji in kot pisec besedil k razstavam ..." umetnost koliko ožji obseg... se letos omejili na osrednje leta stoji ob strani, podobno nosti in volje za prihodnja leu? "Priprava bienala je zame Zdi se mi namreč, da so to* "Kot vselej je tudi letos galerije Gorenjskega muze- kot Zavarovalnica Triglav. vsakič znova izziv, saj se vrstni likovni natečaji v Slo- glavni poudarek na izboru ja. Malo galerijo Likovnega Medtem ko bodo v Galeriji vsako leto trudim, da bi ga na neki način nadgradila, Ijeni, in avtorjev domačega višfí, ki sodelujeta s sprem- maju odprli razstavo del na- kar pa zaradi takih ali dru- grajenca Prešernovega skla- gačnih omejitev ni vedno odprtje razstave avtorjev, ki so na bienále vab- društva Kranj in obe razsta- Prešernovih nagrajencev . . Ijeni, in avtorjev domačega višfí, ki sodelujeta s sp LOjZeta LOSarja, drultva, h jih izbere strokov- Ijevalnima razstavama." veniji vse prej redkost kot ne? "To je res. Primanjkuje kvalitetnih tematskih selek- na žirija, medtem ko sprem- da Lojzeta Logarja, bodo na mogoče. Pri pripravi pa cioniranih razstav, na kate- Q. maia pa Ijevalne razstave dopolnjuje- Je kranjsko gospodarstvo zavàrovalnici tokrat v sprem- vendarle nisem sama, saj rih se podeljujejo tudi na- jo bienalsko vzdušje. V prete- manj prijazno do Bienala ali Ijevainem programu pripravili razstavo koroškega umet- . J ]0 Dienai5Ko vzaus}e. v prete- man) pn|azno ao bienaia au DOQO V klostí smo tako želeli v pro- se vam zdi, da nasploh tre- pri tem sodelujejo Č3ani na- grade. Mogoče je tudi to šega Likovnega društva. Ve- eden izmed razlogov, da se gram vklju6ti čim več razsta- nutno stanje duha v družbi nika Karb Vouka, ki bo pred- sela sem tudi, da vsa ta leta avtorji radi odzovejo naše- Zavarovalnici víSČ v Kranju in okolid, sča- nI ravno v prid umetnosti? Triglav odprli stavil svoj najnovejši dkel." dobro sodelujemo z Go- mu vabilu k sodelovanju." razstavo Karla Pokrovitelji uko^nego bienolo: Gorcnjski Glas Vouka. _ triglav v' Mestna obâna Kranj GORENjSKI MUZEÍ niv à GORENJSKI GLAS petek, 14. aprila 2006 ''Začetek dela na sliki je popolno tveganje in hkrati začetek iskanja, raziskovanja možnosti, zastavljanja vprašanj in iskanja odgovorov. Slika postaja odprto polje možnosti, mesto, v katerem se lahko vse zgodi. Ni sramu. Ni strahu. Ni kalkuliranja," o svojem odnosu do slikarskega dela razmišlja akademski slikar Vlado Stjepic. svoje notranje svetove Vlado Stjepić, dobitnik Velike nagrade na letošnjem bienalu Igor Kavčič p in je kot tak še odprt ^čns tudi tehnika dela z barvo ....................................... Prav ta odprtost, ta igra, rirfbene posebne enigmaliâ)im doUjim sporo- vlc^e. Ne gre za barvitost kot âhm, za katerega pa ne potre- tako» ampak za vtis nekega bujejo besed, dovolj je, da ^ Imaginarnega sredilča, ki ni slutimo sem prebral o vaših nikjer eksplicitno nakazano. lahko v pozitivnem smislu ddih. Kaj kot avtor želite, da ob ampak ^ je mogoče čutiti sko- "zmotijo" umetnikovo ustvar- vaši sliki shiti tudi gJedaJec, v zi mehke globine, Id vodijo v jalno pot? Nagrajenci bienala: Grand prix mesta Kranj - akademski slikar Vlado Stjepic, 2. nagrada mesta Kranj -akademski 'V nekem ritmu potekajo in raziskovanje...? katero smer gre vaSe likovno sliko... Gre sicer za opus, ki za- zdavnaj odpravili, a tisti hip, ko ilustriral, restavriral, vodil li- slikar Klavdij radi zahtevnosti in postopkov, pridemo na ono stran, se ven- kovne tečaje in si s tem zago- se dc^jajo tako moje delo kot razstave in v končni &zi tiïdi II Če gledam razaj, vidim» da ki so potrebni pri nastajanju le- darie počutimo drugače. To je tavijal svobodo pri delu v ate- Palčič, nagrada je bilocno vodil pri listvaijanju tega, ni tako zelo obsežen. Če- mogoče odpraviti predvsem 2 Ijeju. Vendar pa to ni rešitev nagrade. Slednje so družbeno ideja srediSča, tako v sliki kot prav gre za obdobje več let" odprtostjo, suverenostjo, ob* na daljši rok, saj te lahko na za gorenjskega priznanje, ki meiû osebno po» konsekventno tudi središča v Sodite v generadjo med študi* čutkom enakovrednosti, kar primer restavriranje preveč menijo obliko komunikacije, stika z okoljem Í21 hkrati odkri* samem sebi. Trenutek, ko postaviš neko središče, se stvari jem zdo povezanih avtoiiev, Id bodo mlajše generacije najbrž potegne na svojo stran... Slej avtorja - slikar ste na IjuUianski akademiji di- hitrde zapopadle. Mene oseb- ali prej se moraš odločiti in vajo način dojemanja, videnja, začnejo odvijati drugače, kot Če plomlrali leta 1982 in naj bi ne* razumevanja drugih o mojih ga ne bi bilo. Po določenem ob- kako prevzemali inJdativo na delih. Ta la>munikad)a z oko- dobju dela sem namreč začutil tigu likovnih umetnin Ijem me v zadnjem Času vedno potrebo po iskanju središča, po "V preteklosti značilna gene* no sicer bolj zanimajo potova« nja v lastno notrajijost. v osebne aiktike in aniarktike." ugotoviti, kdo si, kaj si, kaj Karel Kuhar, delaš, zakaj to delal in ali si pripravljen sprejeti konsek- pnZnanjl vence za svoje odločitve, ne bolj zanima. Bilo je obdobje, določitvi nekega sidrišča, tako radjska zaprtost zdaj mogoče Ustvarjate predvsem znotraj glede na to, kakšne so in Strokovne žirije ko sem sodeloval na piran- likovnega kot psihičnega. Ko skem ex temporu, sredi moje- se je moja izkušnja izkristalizi* po^enjuje, predvsem pa m več tako izrazita. Tudi sam rad so- vašega ustvarjalnega naboja ali kako dolgo bodo trajale. Po-hkrati delujete tudi v skladu s membna je zavezanost last- - akaCiemSKa ga dkla, ki ga imenujem "tvor- rala, so tudi naslajale te tvoibe, delujem zmlajšinú avtorji» saj trgom in slikate za širok cdcus? ni poti, teži lastnega umetni-be", sem dobil nagrado v Nem- kot .sem jih namenoma po- nove tehnolc^je in medijska "Sam sem to reševal tako, škega izraza. Le če je ta, kot slikarka Petra čiji, aktualna nagrada v Kranju pa prihaja v izteku tega obdo- imenoval. Z njimi sem -želel nakazati naravni tok stvari ne dostopnost podirata lako med- da sem delal druge stvari, da sam rečem, investicija v last- ^ • r r generacijske kot geografske sem lahko financiraj svojo no notranjost, potem lahko V ari m lotograi Herman Pivk. bja. Trenutno se odpira nov d- pa namišljenega, hotenega, meje. Slednje so predvsem v lastno ustvarjalnost. Oblikoval preživi in Čez čas tvoje delo kd. ki Še čaka na svojo končno načrtovanega. Pri tem je dru- naši zavesti, Karavanke smo že sem razstave, kataloge, veliko postane še bolj zarûmivo, Te razkolniške besede 28 IZ STARIH ČASOV Miha Naguč V času, ko je bila Hmska pa- kakor jc gospod uS swje apostc- Tako seje tudi sam ož^il, in si pistična samopainost in raz- vratnost na vrhuncu, so bila lu- le, t^ s sv. prerokom Danielom cer z nuno plemeniUga rodu, se- vso svojo pravico pred Bogom dem let potem, ko Je biJ izstopil trova teološka stališča, tukaj imeti za pomazano obleko, ker iz rimske cerkve." Poroko Je seve- povzeta po Valvasorju, narav- je tudi najpop<^nejši pred Bo- da dopustil tudi dru^m duhovnost prevratna. "Ùobra dela gom nepopoln in tudi zvezde nikom. "Poroko duhomikovje niso potrebna za zvdičanje. da svete pobožnosti v božjih očeh raz^asil za dovoljeno in krščan-bi si ga z njimi zastužUi, tudi ne niso dovolj čiste; zato mora v skotsr obsodil njeno pitpoved za za odrešitiv in opravičenje pred razmerju do Bogfi obupati nad Antikristovo znamenje ali na-Bogom, zakaj vseto daje treba svcjo pravico ter se zanesti samo pravo; prav tako prepoved mes- pripisal/ samo Kristusovi zadu- na Čisto milost, ki mu jo je bil niři jedi v postu in v petek. Dejal gi; potrebna pa da so za živo pridobil Kristus, ter z vero vero, ker bi brez ryih bila mrtwj ícmiwsopo zveličavru> p 'e, da je vse, česar sv. pismo ne irt nerodovitna, in za pravo kr-ščanstvo kot obvozna zahvalna dolžnost; zakaj če bi to dolžnost stalno in neskesano zanemarjal, m bi tak nerodovitni Širokoustni nost: in to mu Je Bog, če bo spo konu) veroval, tudi prisodil te* mu zavoljo Kristusa daroval ne besa. " Naj veruje, kdor more. Luter je bil menih, pripadnii kris^an dobil tiste milosti, k; naj strogega reda bosonogih bi âoveka napravila pravičnegfi štincev. "Refi>rmiral" Je ukazuje, zgolj áoveška nečimrnost in potrebno, da se zavrže. Če bi se enačilo z božjo zapovedjo. Tako tudi ni hotd nič vedeti o nenapisani, temveč le o napi-sani bo^ï besedi... " avgU' Te razkolniške besede so nale-seveda tele na velik odmev po tedanji Luter in njegova žena Katarina na slikah Lucasa Cranacha st., 1520 pred Bogom, temveč bi namesto tudi svoj odnos do meniškega Evropi. "Lutrov nauk seje raz^- Angleškem, Franojskem. da. ne- Jerskem, Koro^em, Kranjskem. nje prejà nemilost in prekieXstvo. stanu. "Na samostanske obljube ril in priljubil ne k po rimskem kaj Časa ceio ponekod v ftaliji. na Z§)rnjem in Spodnjem Ogr- Če pa Je Človek v dobrih delih dal. Hotel Je. naj Človek cesarstvu, temveč tudi po Šved- Luteransko-evangeljsko vero so skem in Sedmogri^m. Ker pa napravil vse, kar je mogd. se ne okmni pwstovoljno Čistost sme zanašati na laka ddanja spoznai niti z njimi računati kot z edino nc^ dev^tva ne bi mo^l drža- lu sledil cvangdjskemu, dosti ji, prav tako na Pruskem in ne- zaslugo, marveč se mora pri- ti. naj se poroà; to Je Mjše, kot pristašev v Pfaldji, na Hesen- kaj tudi v poljskih krajih. Veliko skem in Danskem. Prav tako je učHi tudi na Češkem, v Šleziji, so mnogi rim5Ícoi»toíi^ učitelji dobil Calvinov nauk, kije kma- Lužid. na Moravském, v Avstri- kaj ostro in marljivo pridigali zoper tyo, seje morala sčasoma iz cesarskih dednih dežel umak- znavati za nckoiistnega hlapca. zjcdalo. skem, v Švici, na Nizozemskem, pristašev Je dobila tudi na Šta- II .hi I k i6 GORENJSKI eus petek. 14. aprila 2006 USODE y GODOVI Razgledi Zbrani zapisi o še živečih hlapcih in deklah Večieuridn kmečkime Milena Míklavčič Delo je na njenem zdravju pustilo sledove, zato je odšla v dolino, kjer je živel možev brat. Med vojno so ga ustřelili v glavo in od takrat naprej je bil malo živčen. Pregovorila ga je, da se je vrnil domov in ji pomagal na kmetiji, ki je še kako potrebovala moško roko. Ni bilo dolgo, ko je Marija z njim tudi zanosila. Rodila sta se dva otroka, vendar kakšne posebne sreie ni bilo pri hiši. Z moževim bratom se ni nikoli poročila, Mogoče tudi zato ne, ker je možakar preveč pil, Čeprav ne bi smel. Takrat je bil suro v in j e vsem po vrs ti grozil, da jih bo ubil. . Marijina hČi se še sporni- AI1CK3 jC nja grozot, ki so jih doživlja- . - . li, kadar je bil oČe pijan. Pred razdrla poroko njim so bežall, toda strahu S kmečkim ni bilo moč uiti. Med drugo svetovno vojno so "držali" s partizani, ki so fantom zaradi bili redni gostje pri hiši. Ma- rija jim je pekla kmh, z nji lakomnosti mi pa je delila še vse ostalo, V-,;.v. md' T f iíl: ki je imela z gospodarjem bežni, zmeraj le o tem, koli- nezakonskega otroka, ven- ko ima prihrankov, Pozneje dar je ta ni nagnal, kot je bilo je izvedela, da ima fant z eno v navadi. Otrok se je zredil deklo že dva otroka, z nje- skupaj z domačimi, prezrli nim denarjem si je hotel so jo le pri dedovanju, Tudi zgolj dokupiti kos zemlje, ki dekla je lahko vse do svoje so jo imeli v najemu, smiti ostala član družine, na stara leta je našla uteho v ^^^ veri, gospodinji je stregla, ko je bila ta bolna in obratno. Raflova usoda je bila dru- Vsakemu se ni zmeraj po- gaČna, Več kot 50 let je čakal, srečilo, Če je hotel zlesti v da je lahko prevzel kmetijo, pravo posteljo. Tako so pra* ki so mu jo namenili, ko je vili, da je imel Janez veliko bil še otrok. možnosti, da bi se poročil z Njegova teta, ki je pokopa- gruntarsko hčerko, ker ga je la že dva moža, v vojni je iz- ta imela zelo rada. Vendar gubila edinega sina, je ostala mu ni bilo dovolj, da bi se sama na srednje veliki krne- samo priženil in ob ženi po- tiji. Ni vedela, kaj naj naredi, čakal na prepis grunta. Bo- baje je šla po nasvet celo k dočega tasta je začel izsLlje- župniku. Ta ji je dejal, naj vati, naj mu prepiše hišo, po- vzame k sebi enega od neča- tem pa se bo "mc^oče" ože- kov. Naredila je oboje: tretjič nil z njegovo hčerko. To je je stopila v zakon in vzela za nesojenega očeta tako razje- svojega Še Raflna. žilo, da mu je pred pričami Oče je rekel, da gre k teti vrgel v obraz, da če mu je kaj samo za nekaj dni, drugače za babo, naj se oženi. Če bi ga enajstletni fantič ne bi s pa rad bajto, jo nai sam nare- ubogal. Že prvi dan mu je kar je bilo pri hiši. Vojna jim sicer stoji nova hiša, vendar resnejše zveze, bojda vzbuja- KmecKim rantom zaiaoi la- oua )e zeio gospoaovaina njeSOVin ni pnzanesla, saj so bili priča se lastniki vozijo v sliižbo v la nelagoden občutek. Ven- komnosti njegovih staršev, ženska, ki je trdno držala di. Ančka je razdrla poroko s kmečkim fantom zaradi la- feta porinila v roke sekiro, da je šel v gozd nasekat drva. Bila je zelo gospodovalna nekaterim pobojem partiza- dolino. Staršev. Ni bila nov, česar ne bodo mogli nikoli pozabiti. ravno prava Kmetija je zaradi slabega gospodarjenja Marijinega dar se je, sem ter tja, dogaja- Ni bila ravno prava dekla, saj hišne vajeti v rokah. Raflovo Nekateri so zlezli višje lo, da je kakšen par stopil tudi v zakonski stan. si je kruh služila s Juranjem. premoženje je bilo zelo bor- Njen oče je prekupčeval z vi- no: srajca, nizak in par strga- Tako je bil znan primer nom in tako je naneslo, da je nih čevljev. Spal je v skrinji. Vsi, s katerimi sem se po- hlapca, Id se je pri svojih iS na poti do očetovih strank ki jo je imela leta v podstraž . - , ... —...........«g... . ^ f C—p. -N^ p-.-— . —. .... .„.^ . QeiCla, Sa| si je sina začeU propadati. Danes govarjala, so trdili, da nikoli letih poročil z veliko starejšo spoznala fanta, ki jo je že po niči. Ponoči se je baJ, da bi kruh služila s o nie) praktično m več ne duha ne sluha, v hlevu ni ži- niso gledali za kmečkimi. Socialni prepad med njimi gospodinjo in kot gre glas, sta se še kar dobro razumela. nekaj srečanjih zaprosil za mu pokrov padel na glavo, roko. Ančka je pristala, saj zato je vsakič, ko je šel spat. vine, zemlja ni obdelana, je bil tako velik, da je že Posebno mesto na neki je bil všeč. Le to jo je motilo, preveril, če je dobro podlo ÎXiraniCm. zraven nekdanje domačije sama misel, da bi prišlo do kmetiji je imela tudi dekla. da ji nikoli ni govoril o lju- žen. Prazniki in godovi Dnevi tišine vese je rodil okrog leta 1190 in po- sur Loire, kjer je umrla 16, vere umrl okrog leta 185, stal zgleden redovnik in odli- aprila leta 1S79, stara 35 let. nemška samotarka Herluka V ponedeljek, 17. aprila, bo iz Bemrieda, ki je neutrudno Jože Košn;ek čen pridigar, ki je pomagal Številnim ljudem. V nedeljo, 16. aprila, bo velika noč, najbolj slovesen krščanski praznik. Velika noČ "beli teden", ki bo 2X. aprila veliki ponedeljek, drugi veU-konočni praznik. Z njim se bo začel tako imenovani pomagala ljudem, in nemški škof Vikterp iz Augsburga, ki je v 8. stoletju uspešno Širil krščanstvo v tem delu Nem- mučencev Valerijana in tova- je tudi "nedelja Gospodove- sklenjen z "belo nedeljo", čije. Danes. 14. aprila, na veliki petd(. se začenjajo dnevi ve- sobota, dan s rišev ter mučenca Tiburcija. ga vstajenja". Papež Bene- Ponedeljek bo zaradi mučen- Papež Leon IX-, zavetnik Jutri, 15. aprila, bo velika dikt XVI. bo v nedeljo, prav ca Rudolfa, ki Je umrl leta organistov in glasbenikov, na veliko noč, praznoval 79. 1294, praznik Rudijev, Ru- zagovornik celibata in borec ive likonočnega miru, tišine in Id se bo končal z "žegnanjem rojsmi dan, saj je bil rojen veselja. Veliki petek je edini velikonočnih jedi" in večerno 16. aprila leta 1927 v kraju dolfov in Dolfîjev. Rudolf je bil otrok iz okolice Berna v zoper kupovanje cerkvenih položajev in graditelj Itevil- dan v letu, ko zaradi spomi- velikonočno vigilijo, najbolj Markd am Inn v škofiji Pas- Švici, ki so ga okoliški Judje nih cerkva (rojen je bil leta na na Jezusovo smrt ni slovesnim bogoslužjem v ce- sau v Nemčiji. Nedeljski go- zasramovali in ga pribili na 1002 v Franciji, umrl pa je maše. To je dan strogega po- lem letu, ki ponazaija Kristu- dovni zavetniki pa so franco- križ, da je umrl. Umor je leta 1054 v Rimu), bo imel sta in molka zvonov in orgel sovo zmago nad smrtjo. Jutri ski spokornik, berač in ro- povzročil strašno maščeva- svoj praznik v sredo, 19. po cerkvah. Obredi velikega bo godovni praznik tistih, ki petka so najstarejša in naj- imajo za zavetnika mučenko bolj častitljiva dediščina sta-rokrščan^kega bogoslužja In Anastazijo, dominikanskega redovnika Petra Conzalesa mar Benedikt )ožef l^bre in redovnica Bemardka lurška (Bemardka Soubirous), Id se ji je 11. februarja leta 1858 v nje in preganjanje nad Judi. aprila. Misijonar in škof Te-Sprejeli so celo odlok o pre- otim, ki je bil po rodu Grk povedi naseljevanja Judov v Bemu. in je bil najprej poganski filozof, nato pa škof ob Čr- pobožnosti. Veliki petek je in kneginjo Heleno (Jelico) danes znanem francoskem V torek, 18. aprila, bodo nem morju, ki je spreobra- tudi praznik nizozemske de- Alzaško. V cerkveni zgodovi- mestu Lurdu prikazala Mari- godovniki rimski aristokrat čal Hune in Gote, pa bo vice in trpinke Lidvine, ki je ni ima Še poseben pomen hudo boba umrla leta 1433, Spanec Peter Gonzales, ki se ja. Po prikazovanju se je uma knila v samosta n N evers in kasnejši mučenec Apolo- imel svoj godovni dan v Če-nij, ki je zaradi svoje trdne trtek, 20, aprila. i i LOVE N S K ■ — ^ fnestii Knuiia Izberite najljubše likovno delo CoTenjskem glasu sodelujemo na likovnem bienaJu letos. Skupaj z organizatorji želimo spodbuditi bralce k obisku razstav in s tem dati svoj doprinos h kulturnemu utripu gorenjske prestolnice. Vabimo vas, da obiščete prizorišč bienaJa in si vzamete za estetsko, razmišljujoče doživetje likovne izpovedne poetike gorenjskih in vabljenih usn'arialcev. Pri razglasitvi najljubšega likovn^^a dela po izboru bralcev upoštevali po en glas vsakega sodelujočega, saj želimo izvedeti, katero likovno delo je všeč največ obiskovalcem. Med ocenjevalci bomo izžrebali prejemnike likovnih del po izboru Ukovn^a društva Kranj, med ijski sponzor Gorenjski Glas s* glasovalni kupon C cM en jsk I Clas razstavljenimi likovnimi de)i na 7. bienaJu mesta Kranj aoo6 in med spremljevalnimi razstavami mi je bilo najbolj v5eć li ali krak k opis in Moji podatki: llme. pni poln I en kupon prinesite ali poSIjite na dopisnici na naslov; Gorenjski glas d.o.o,, Zoisova 1,4000 Kianj. Pravila nagradnega glasovanja so na voljo v Gorenjskem gla^, v odddku za maiketing. -........—.......^ i SEZNAM DEŽURNIH POSLOVALNIC NA VELIKONOČNI PONEDELJEK. 17. 4. 2006 Mercator mm K» 5P UIBLJANSKA 4 08:00-12:00 • SP UIGLJANSKA13A 07.00-12.00 SP ZGORhJS G0l^JE60 A 08:00-12:00 mm mm SP TRG SVOBODÊ 1, BoOlnjsKa Bistrica 0800-12,00 mm anuî u mnusuM SUPERMARKET CERKLJE OB.00-12.00 pKflA umu MS • ?9um SP GORENJA VAS 08.00-12.00 mm JizvfKi MC JESENICE 08.00-13.00 SM KOROiKA BELA 08.00-12.00 mmwm MC KAMN K 06:00-13.00 mm OAJU MC KRANJ PRIMSKOVO 08.0013.00 MC KRANJ SAVSKI OTOK 06.00-13.00 SM KOKR OA 06.0M2.00 SP PRI NEBOTIČNIKU 07.00-21.00 SPCLDHAWSKA1A 08 00-12.00 SP TRG RIVOLI 08,00-12,00 SPUL. NIKOLE T£SL£ 3 08.00-12.00 SP ČIRCe 08.00-12.00 SP efliïOF OB.00-12,00 SP GOLNIK OB.00-11.00 iu1uua6uu MČnUKMWf ok uu kakio OfeCtMmOVtt MĆaUMOOTUKI mtm iium ofttwa sadfja ima SM MOJSTRANA SP BOROVŠKA 92 SUPERMARKET K ft. GORA BC MEDVODE-MARKET SP KALANOVA 7 SP NAKLO SP PREDDVOR SUPERMARKET RADOVUlCA SP KflANJSKA SP ALPSKA 37B. Lesce SP 6EGUKJE S M SEKĆUR 08.00-12:00 08.00-12.00 08:00.12.00 08.00-12. 08. 07.00-11: 07,00-11.00 08.00.12.00 .00 Đ8:0M2:0D - mtmknïx SPNOV S P FRANKOVO NASEUE S P PODLIBNIK SUPERMARKET TRŽiC .00-11. .00.12. m 08.00-12.00 .0012.00 I 08:00-13:00 | iij SUPERMARKET TflZ C- MESNICA 08:00-13:0 Vsem nasim kupcsm zsllmo malf velikonočna praznike. Sklenite zavarovanje AvtostekloPlus pri Zavarovalnici Triglav, d.d.» in v primeru poškodovanega avtomobilskega stekla pokličite 080 b232, iz tujine +386 2222 2864. » • • t a ♦ / Zavarovalnica Triglav in Carglass vam ponujata • hitro. strokovno popravko vetrobranskih stek6l • zamenjavo avtom oe il5 kih stskel za vsa voziia • CAfiANCIJO NA IZVEDENO OEiO triglav _ .t».. — 1 IN MENJAVO AVTOMOBaS KI H STEKEL popravila po vs«j Sloveniji ssrvis vvččini evropskih držav prihranek časa 080 3232 SVWWrRIGLAV.SI .SI a f/ POSEBNA PONUDBA ZA PARE. KI SE BODO ODLOČILI ZA MEŠČANSKO POROKO V MESECI/ MAJU ALř JUNIJU Vsem parom, ki se bodo poročili v mesecu maju cdi juniju in izbrati m^Čansko poroko, pckg plačljive^ protokola podarimo: O-mesečno naročnino na GORENJSKI GLAS, ki je giavni medijski pokrovitelj meščanskih porok v Kranju brezplačno spominskoJotografijo v velikosti 30*40 cm v vrednosti 10.000 SIT, kijo podarja FOTO BONI JO % popusta pri najemu kočije, ki go podarja ANTON PAVL/N iz Naklep brezplačen poročni šopek v vrednosti 5.000 SIT v CVETLIČARNI MAK 50 % popust pri poročniJHzuri v FRIZERSKEM ATELJEJU SILVA » Prijave in dodatne informacije: ZAVOD ZA TURIZEM KKANJ, Qavni trg 2, P.E. Stritarjeva 3, Kranj. Td: od/zjSod'SO, E-pošta: info@tourism-kranj.si. Cvittičđrna mou 10 I O ih.>Nl U KLIPIRG Kr a nI Prevozi s kočijo Pavlin Anton 1 S^Ctv^^ ^avni inedifski sporaor Gorenjski Glas SIMPLY CLEVER s. kLI.MA «-1 1 I\ MAItKIAl CENTRALNO ZAKl I r I t » a A i 1 ALU PLAHT A- Bogato opremljena ŠkodaFabia Luka in Luka Jr že za 2.213.040 SIT 9.234.95 EUR PORSCI lE KRIiUIT IN IPASJNO POrtChC vsoddovdnju 2 dru2t)0 it in Lcd^ing: Com bi konusi Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj, Delavska c. 4, tel.: 04 27 00 235 zavrti NAGRADNA IGRA 6. 3.-29.6.2006 Vsak Četrtek Žrebanje bogatih denarnih in praktičnih nagrad! Glavno žrebanje: 29.6.2006 ob 23. uri. N jjť jiie: » avtomobil HONDA CIVIC 1.4 Sport * 3 denarne nagrade v skupni vrednosti 2.000 € (479.280 SIT) * 4 X EZ Pav listič v vrednosti 200 € (47.928 SIT) Oglejte si tudi zabavne dogodke: 17.4. :A»Vicks&J»Murat&J.M»Lehmann& M» Brothers / varijetejski spektakel 16.4, Fiordaliso / koncert 21.4. r Mehiški večeri / mariachi band & mehiška kuhinja đt flUfOCOhUMACČ $kiu avW"9bib J» arniMtt^ra www.íiil.s} KORONA LJ i8 GORENJSKI GLAS petek, 14, aprila 2006 1000 LET GODESICA Razgledi Godešič skozi tisoč 1006 2006 ludita šeg^ Kdo je bil škofEgilbert? Kmalu zatem, ko je nemški cesar Oton II. freisin-škemu škofu Abrahamu 30. junija 973 podelil v fevd najprej ožemlje ob sotočju obeh Sor in Selško dolino, novembra istega leta pa le spodnji del Poljanske doline in ozemlje vzhodno od potoka Žabnica, je začel novi zemljiški gospod red« ko naseljeno posest načrtno kolonizirati. Na to kaže tudi krajevno ime Neusazinhun, ki bi ga lahko slovenili kot Nova vas aU Novo naselje, današnji Godešič- Na prelomu prvega tisočletja je obstalo 140 oralov. Na. to K3Ze Prav toliko kot neko drugo posestvo v Taeembachu na ^ 1 . I . yjdvCiCTk./ » iagciIlia tucll kraievno Bavarskem, ki je pripadalo . škofovemu servu Diotmar» ime ju. Kaj ga je premamilo, da Freislng v srednjem veku. sta s škofom EgiJbertom za- « • «1 Dbil d d^UlVIlJ UgUUCllUlil Í.A' INcLiSaZiriilLiriy menjala posesti, ne bomo zabeležili. Dr. Matjaž Bizjak sluiboveneino ževčasu.kojc stvu. Vplivno vlogo je ohranil terih benediktinskih samo» 1 . t . 1 Ulr nikoli vedeli. Lahko pase pravi takole: "Veijetno ni na- v*» m /«uyvn/^wjt* ^i^t* duuiuv v ursviiu. i iciduig«. KI D1 ga larlKO pobliže seznanimo z oseb- kljuke, da je do tako skrbnega ga vojvode; zasledimo ga na- il (1024 -lO^Ç)), ki mu je leta račun " gospxxiarske reforme 1 'T 1 4. nos tj o tega dolgoletnega zapisovanja posestnih prido- mreč v njegovem spremstvu 2029 zaupal vzgojo svojega pa se je zlasti okrepil freisin- S iO VG nni KOI fi-ei si n škega š kofa, ki je Š ko- feíí ev ikofije p rišlo ra vno v na pohod u za p revzem fc ra - sina. bodočega k ralja Hen rika âki stolni kapi tel, čiga r posest ■v T ]• fovsko palico in mitro spre* času, koje mesto Skojà zasedal Ijevskih časti. Po nekaj letih III. Taje bil že dve leti prej iz- je pravnofomialno iočil od IN O va va sail j el leta 100 6 In j o obdržal do Egil bert. ki je pred tem opra v- vodenja k raljevc pisa me ga je voljen za bavarskega vojvodo, posesti Škofij ske menze. T 1. smrť leta 1039. V tem času Ijal naloge kanclerja na dvoru kralj Henrik po smrti Gotsc- iN OVO naSCijC, je freisinSka Škofija pridobi- kralja Henrika IL Kot klerik. halka j o 05 postavil na mesto ta ie na položaju bavarske- tudi pod česanem Konradom stanov v okolid Freisinga. Na fcar je Egilberta kot njegovega skrbnika umeščalo v sam vrh J v •• la Številne posesti, med dru- po izvoru domnevno iz svo- JreisinŠkega Škofa. Tudi kot bavarske politike." QanaSnjl gim Dovje in Stražišče, ne- hodne plemiške rodbine iz Škof je Bplberi ostal v ožjem Kot Škof se je 2 veliko vne- 1 v • v katere, kot npr. godeško, pa okolice Moosburga na Bavar- krogu kraljevih zaupnikov in mo posvečal reformi redovni- vjrOQcSlC. odtujila, kar vse so skrbno skem, je stopil v Henrikovo bil pogosto v njegovem sprem- Štva in ponovni oživitvi neka- Q0Ć9 fi mo /eř Demokratični fevdalizem SEDM ICA MASjm Smoikikas ekaj podrobnosti o popoldan je Janez lar^a odle- je, da vladni predsednik /a- inje na vrat na nos odletel do- K maniri demokratičnega kapljanju slovenske- tel, ne da bi se oglasil, nez Janša želel poslušati mov. Obstaja tudi tretja mož- fevdalizma spada tudi način Zakaj se je Janez Janša v kardinalovih levit m je na nost, za katero pa nimam no- komuniciranja z javnostjo. velikem loku izognil obisku, vljudnostni obisk poslal zuna- h enega prepričljivega orgu- Na primer. V imenu bralcev pri slovenskem kardinalu, ne njega ministra. Druga mož- >nenta inje ne bom omenjala, in bralk Gorenjskega glasa ga političnega vrha na avdienco pri kardinalu dr. Francu Rodetu v Vatikanu sem v eni od preteklih Sedmič vem. O tem lahko na podlagi nosi. Kolikor sem lahko iz pO' Kakor koli že, slovenski po- (ne v svojem) sem v zadnjih ie omenila. Naj spomnim, znanih dejstev le Špekuliram, govora z nekaterimi udele- litični vrh si je na mednarod- dveh letih vladnega predsedni- Najprej je prišel novoimeno- Poglejmo. Kot je zunanji mi- ženci kongresa Evropske ljud- nem rimskem kongresu pri- ka Janeza Janšo že večkrat vanemu kardinalu čestitat ji- nist^r Dimitrij Rupel po avdi- ske stranke razbrala, je Janez voščil škandal, k t ga domaČa prosila za pogovor. Vedno ga nanČni minister dr. Andrej Bajuk s svojimi političnimi end povedal, so za zaprtimi vrati 5 kardinalom med dru- [anša s kandidiranjem svoje Javnost sploh ni opazila, je odklonil. (Mimogrede, ena-kandidatke za eno od pod- Škandal je nastal, ker se slo- ko se vede kmetijska ministri- pribočniki. Ko so ti odšli, se je ^ m govorili tudi o politični si- predsednic strank nastavil venski politiki, ne glede, iz ka- ca. ) Ne glede na to, da je Jana vratih pojavil zunanji mi- tuaciji doma. Kaj si o tem zanko Lojzetu Peterletu. No- tere politične opcije prihajajo, nez Janša volitve v resnid do- nister dr. Dimitrij Rupel s svojimi. Dokler ni vladni predsednik Janez Janša, kije bil tako kot prejšnja dva vÍ50- ka člana slovenske vlade na vprašanju kardinal misli, je benega dvoma ni, daje bil J a- tudi po petnajstih letih samo ll na Gorenjskem in hi Človek povedal v pogovoru za Co- nez Janša v uspeh svoje kan- stojne države vedejo kot fev- tudi zato od njega pričakoval renjski glas. kaj si misli prvi didatke stoodstotno prepri- dald poznega srednjega veka. pozitiven odziv, si politika si ovensk i veleposlani k pri Sve- čan. A seje v svoji računici za Slovenijo so razkosal i na poli- trećega tisočletja predstavlja m tem sedežu dr. Štefan Falež, šest glasov uštel, ker ni vedel, tične fevde in vsak se bori za kot odprtega in Javnosti do- kongresu Evropske ljudske pa si lahko preberete v današ- da so ti glasovi že veliko pred svojega. Ne glede na ugled slo- stopnega človeka. Aktualni stranke, iz Rima odletel, se ni nji Številki. Vsekakor nima vložitvijo kandidature dr. Ro- venske države v tujini. Po vladni predsednik to zagotovo vedelo, ali se bo gospod vladni predsednik pri kardinalu oglasil a/( ne. Na koncu z av- nobeden od njiju o razvoju mane Jordan Cizelj obljublje- ravnanju slovenskih politikov ni. S svojim vedenjem, tudi v slovenske demokradje v zad- ni Lojzetu Peterletu. Mogoče sodeč, bi rekla, da smo na Rimu, vsaj po mojem mnenju njih petnajstih letih kdo ve je, da se je čutil Janez Janša dienco ni bilo niČ. Oh petih kako lepega mnenja. Mogoče premaganega in užaljenega ravni demokratičnega Jèvda-lizma. ne seže čez rob nekdanjih Titovih mladincev. i •ti GORENJSKI GLAS petek, 14. aprila 2006 EKONOMIJ stefan.zargi @g-g/fl s. si 19 Domelovo poslovanje navzgor jvišje priznanje kakovosti v Domeiu zlato uro je letos prejel Zmago Peternelj. bojrian Bogataj Železniki - Domel se je v zadnjih letih, tako kot tudi drugi proizvajalci elektromotorjev spopadal z velikimi spremembami trga. Pri poslovanju so vse bolj čutili hud pritisk poceiii izdelkov 2 Daljnega vzlioda, predvsem s Kitajskega zaradi poceni delovne sile in materiala. Kljub zaostrenim pogojem pa so lani ^ v Domelu pove^ prodajo za ^ skoraj desetino, hkrati so močno oklestili stroške in razvili nove, cenejše produkte. 0 u 1 radi svojih lastnosti je eden izmed vodilnih mojstrov pri novem produktu 465, ki ga izdelujejo v podjetju dobro leto dni. Zaradi povečanega obsega dela bo delo na linji, kjer dela Petemelj, potrebno organizirati štiri izmensko. Tudi ta izziv je sprejel z razumevanjem. S odela vd so ga z eno besedo opisovali kol zanimivega, zabavnega, dobrega vodjo, delovnega, poštenega, vztrajnega in kot "svetovno faco". Prav na slednje je Zmago Peternelj opozoril v zahvalnem govoru: "Vesel Čisti dobiček je znaša) 160 Dobitnik zlate ure kakovosti Zmago Peternelj, Theo Eeleman sem priznanja. Upam, da tísoČ evrov, promet je bil več- iz Philipsa in predsednik uprave Domela Pavel Demšar. ji za 5.7 odstotka, izvoz za bom Še naprej svetovna faca in bo šlo podjetje z mano na- 10,9 odstotka. Delež izvoza največjih proizvajalcev go- jem je danes prerasel okvire prej v svet." je ^e vedno zelo visok, kar 85 spodinjskih aparatov na sve- tehnične kakovosti, saj ko Slovesnosti se je poleg odstotkov, največ na Madžar- tu. Sredi lanskega leta je govorimo o kakovosti, govo- uprave in nagrajencev udele- sko, sledijo pa Nemčija, Itali- tako stekla proizvodnja se- rimo tudi o poslovni uspeš- žil tudilTieo Eeleman iz Phi« ja, FrarKija. Kitajska. Domel salnih enot tipa 463, ki daje nosti. II Domelu, kamor lipsa, ki je imel pomembno danes zaposluje 885 delavcev odlične rezultate. "Partner- spadata poleg Domela tudi vlogo pri uspešnem zaključ- in ostaja prvi dobavitelj sesal- stva s Philipsom ni zgolj ku- Invalidsko podjetje Domel ku sesalne enote 463: "Kvali- nih enot na evropskem trgu poprodajnL odnos» ampak in Tehtnica (skupaj iiij za- teto zagotavljajo vsi zaposle- z več kot polovičnim dele- partnerstvo v najboljšem po- poslenih), so podelili 34 na- ni z dodajanjem vrednosti iz- žem. "Lani je bilo še eno od menu besede. Razvili smo skromnejših let, čeprav smo zelo kakovosten proizvod, z rasli po obsegu in tudi izpe- dobrimi lastnostmi,* Ijaii veliko novih projektov, prav gotovo najboljši ta hip," ki že rojevajo sadove. Letos le razloži predsednik. Po be- grad kakovosti, deset srebrnih ur in zlato uro kakovosti. delkom. Zelo pomembna je pozitivna motivacija, saj je na Zlato uro kakovosti kot potrebno vložiti enako energijo za uspešen ali neuspešen proizvod." Srebrne ure priznanje za nosi v Domelu je prejel dosegamo tudi rekordne re- sedah Pavla Demšarja pa v Zmago Peternelj, ki je v pod- kakovosti so prejeli Franc zultate, posledično pa temu Domelu ostaja vodiio za po- jetju od leta 1995. V obrazlo- Repnik, Silva Šubic, Peter sledijo tudi boljši poslovni slovanje kakovost: "Brez nje žitvi priznanja so mu sode« Purgar Cilka Mohorič, jože- rezultati," pravi predsednik ni uspeha, zato skušamo lavd priznali, da zna s svo- fa Demšar, Bogdan Sinko, uprave Pavel Demšar. znotraj podjetja obeležiti pri- jim karizmatičnim odnosom lana BratuJ, Ljubo Korelc, Domel je lani sklenil po- zadevanje za kakovost s po- še tako težaven problem na- Andreja Tavčar in Tomaž godbo s Philipsom, enim delitvijo ur kakovosti. Ta po- praviti povsem majhen. Za- Peternelj. Park prijazen tudi za invalide V zadnjih osmih letih je Sava v blejski turizem vložila več kot 6 milijard tolarjev» s prenovo hotela Park pa so poskrbeli za posodobitev vseh večjih Savinih objektov na Bledu. lma Stan ovn 1 k G8cP Hotelov Bled Lidijo hovih najpomembnejših nekdanjemu hotelu. Z zani- Bled - Hotel Park, ki je drugi največji hotel v Sloveniii, so Doki slovesno prereza) rdeč trak blizu vhoda v hotel. dejavnosti, saj zaposluje že mivim podatkom je postre-polovico ljudi, janež Boho- gel tudi direktor Turizma v prenovo hotela Park so riČ je tudi priznal, da si bo Poslovni skupini Sava An-začeli obnavljati novembra vložili 1.4 milijarde tolarjev, marsikateri obiskovalec drej Sprajc, ki je povedal, da lani, minulo sredo pa je mi- vloženi denar pa naj bi se Bleda oddahnil, ko bodo se na Bled spet viačajo slo-nister za gospodarstvo An- obrestoval prav hitro, saj je uspeli zbrati vso dokumen- venski gostje, najbolj nav« drej Vizjak skupaj z blejskim predsednik uprave Save |a- tacijo in prenoviti tudi zu- dušeni nad kvaliteto izbolj-županom Jožetom Antoni- nez Bohorič poudaril, da je nanjost hotela Park na Ble- ŠaniL storitev in lepotami Čem in direktorico družbe prav turizem postal ena nji- du, ki naj bi p6stal podoben pa so zahtevni ruski gostje, ki jih je na Bled lani prišlo kar 48 odstotkov več kot leto prej. Kljub veselju ob odprtju prenovljenega hotela Park, ki je z novim dvigalom, sa- nitarnim prostorom in z eno od hotelskih sob prilagojen tudi invalidom, se v Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak si je ogl«da( prenovljeni hotel Park. /^«to ccmó Kawie Savi zavedajo, da bo na Bledu in v okolici treba postoriti Še marsikaj, kar bo privabljalo goste. Pa naj bo to urejena Pokljuka, smučišča v okolici, pa tudi blejska obvoznica, za izgradnjo katere se bo, kot je obljubil ob svečanem trenutku, zavzemal tudi minister za gospodarstvo Andrej Viziak. Kran) Delavci Iskraemeca brez posojil Gorenjska banka. Nova Ljubljanska banka^ Probanka. Hypo Alpe Adrla banka in Abanka po pisanju De!a zaposlenim Iskraemecu ne odobravajo potrošniških in stanovanjskih posojil. Sindikalisti kranjskega podjetja namigujejo, da želijo s tem banke dodatno pritisniti na upravo, saj se ban upnice (večina med naštetimi) ne strinjajo s prisilno poravnavo (kot je predlagala uprava na Čelu s Karlom Rozmanom), pač pa predlagajo reprogramiranje dolgov. V Gorenjski banki so povedali, da odobravanje posojil v podjetjih, ki so v prisilni poravnavi ali stečaju, terja posebno obravnavo, ker je večja verjetnost, da delavci izgubijo zaposlitev in s tem kreditno odplačilno sposobnost. B. B. Kranj Rojstni dan hipermarketa Spar Hipermarket Spar na Planini v Kranju bo jutri, v soboto, 15. aprila, praznoval Četrto obfetnico odprtja. V ta namen bodo pred trgovino pripravili zabavno prireditev, Osnovni šoli vlatije Čopa pa bodo ob tej priložnosti podarili televizor in dvd predvajalnik, vrtcu Najdlhojca pa so že podarili paket izdelkov za risanje. B. B. LjUBLjANA Teden registracij domene .eu Že teden dni je vsem poslovnim subjektom, organizacijam in državljanom s stalnim prebivališčem v Evropski uniji na voljo registracija Internetne domene .eu. Do 7. aprila so v obdobju Štirih mesecev domeno .eu lahko registrirali le subjekti s prednostnimi pravicami, sedaj pa je trg sproščen, vendar Še vedno velja načelo» kdor prej pride, prej meíje oziroma je v primerih večjega števila zahtev za isto domensko ime upravičen kandidat, ki je prošnjo vložil prvi. B. B. Laze 18a. 4000 Kfani umjAm ICdIllLIIEQA OLJA www.vû^lcAwsficn.si Potaxa: Robert Lelnik Passa». Najbolj slovenski avto leta Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj Ovkovska Mita 4 , 40Q0 K BANJ lel.: 04 27 00 200, feks: 04 27 00 222 www. avt o h i « ov/toe. f i SLu&m porib«: - as laOO Irm, CmubrCOi: ISt- 214 K'km. 20 KMETIJSTVO eve to. zapiotnik @g-g!as.si GORENJSKI GLAS petek» 14. aprila 2006 »»»J ft* 26 tolarjev na hektar o sta kranjska in blej' sfeû območna enota Za- stavlja vprašanje, zakaj je bih samo zaradi tolikhxt ^koàt v voda za gozdove Slove- gozdu treba povečati načrt od- nije pred nedavnim javno strela jelenjadi z lansJciTj 720 predstavili tedaj k osnutek let- na letošnjih Sjo; poznavalci nega načrta zo 231 íísoí hík- razmer pa dobro vedo, da je tarjcv veliko Gorenjsko bvsko med dejansko škodo ter znt- upravljavsko obmo^e, so kmet- skom izplačane odškodnine je in predstavniki agrarnih očitna razlika. Zakaj? Lastni- sk upnosti opozarjal i na veliko ki jemljejo diiyad kot del gozda Škodo, ki jo v gozdovih povzro- in so nekaj íkode p ripravlje ni ča divjad. Še zlasti jeleni, pri potrpeti, malo večjih škod ne tem pa so jim s podatk i o obje- prijavljajo, ker se ji m postopki denosti mladega dreija pritije- za uveljavitev odškodnine zdijo vali tudi gozdarji. Lastnikom preveč zapleteni, večinoma pri- in gozdarjem lahko verjame- javljajo le veýe, izjemne Škode. mo, a uradni podatki kažejo. Pri tem je zanimiva izkušnja kot da je to komajda omembe lastnika z obrobja jelovice: ker vreden problem. Po podatkih se z lovsko organizacijo ni spO' zavoda za gozdove so namreč razumel za odškodnino, je vh-lovske organizacije lani na podlagi prijav o Škodi izplačale lastnikom gozdov in kmetijskih zemljišč nekaj več kot 5,5 milijona tolarjev o^kodnine (manj kot 26 tdaijffv na hektar lovne povriir\e). od tega 3,5 milijona tolarjev za škodo po divjih prašičih, i,) milijona za Škodo po smjadi in psaga 607 tisoi tobijev zo Škodo po Jelenih. Pretežni del odškodnine so izplačale za Škodo na poljšči- žava pa bi bržkone pohitela z nah in travnikih, za Škode, til tožbo, pri tem pa seje ob zaostankih v našem sodstvu obravnava začela po petih letih. Kaj T\artditi? Če bi ia$tniki dosledno prijavljali dejansko Škodo (po gozdarskih podatkih naj bi jeleni samo v treh lov^čih v Srlifla dolini povzročili letos za milijonov tolarjev), bi se "kolo" hitro zasukalo. Marsikatera lovska družina bi se znašla vJinančnih težavah, dr- dodeljevanjem koncesij za traj-sojo vgozdovih povzročili Jele- nostno gospodarjenje z gozdovi, ni, pa vsega 28$ tisoč tolarjev. kar sicer kljub zakonskim za-Laiku se ob tem upravičeno za- htevam že nekaj časa odlaša. Kranj te naprej velja zapora perutnine v Sloveniji je zaradi nevarnosti širitve ptičje gripe do nadalj» njega dovoljeno rediti perutnino le v zaprtih prostorih. Republiška veterinarska uprava poziva rejce, da ukrep še pose* bej spoštujejo v teh dneh, ko Slovenijo preletavajo oz. prihajajo k nam ptice selivke. C, Z. ém VS^o O-^TSV Želimo vam vesele CADEZ velikonočne mesarstvo praznike KRANJ; Jezerska c. 3. Koroška cesta 26. Maistrov trg 3 Skopja loka: Cankarjev trg 1 JEStNlCE: Cesta Cirila Tavčarja 6 poćrrmcE so MM6 »GRATIS« I« otrok rfo 12 kt i 1 dvtmd odiuLmd M^banu RQCIÁ ; _i r PRVOMAJSKE POCITNlCE 21.4. - 3. s. 2006 Vključeno: 3 ali 5x polpenzion, kopije na RpgU ali vTemuh Zsřie, Uvna. pr>*o mđiska ... ROGLA TERME ZREČE 3 dm U od STT 23.500/ € 97.f^ ž« od SIT 34.$00/< xi3S7 Jo$ S dni %eodSrT39.CNW/€)U,74/oi ž* od SIT 44,500/€ UU70/os Ugoden 3,5 ali 7-dneym POMLADNI NAJEM V Vuah Terme ístřt U od srr 53.200 /< i»^ «^j» Vkljaženo: najon aparcmAji, kopftnje v urmalcuh Diz«niK $0% popust ri obisku Savni vuL onudba ne velja v prvomajskih po6cnic« A rj2 vv/ 60 00,01 264, .vww(.'mc-roc« m .vwwrrjui□ »i Od začetnika do predsednika Cerkljanski župan Franc Čebulj je pred dvema letoma dobil za darilo prvi panj čebel in zače čebelariti» na občnem zboru Čebelarske zveze Siovenije so ga že izvolili za njenega predsednika. Cveto Zaplotn i k Čebelarske zveze in kasneje membnejše strne v stavek: Enakopravno še nekaterih Čebelarjev ga je "Čebelo moraš ubogati, Če- do vseh Čebelarjev Cerklje • Čebelarska zveza za prehitelo- S čebelarstvorn se Zgornjo Gorenjsko vsako leto podel j u j e priznanje je tako povsem resno začel ukvarjati pred dvema leto- bela ne pusti, da bi j mandiral." Naj župan" • panj živih če- ma, pri tem mu je strokov- izvoljen 2 veliko podporo bel tistemu gorenjskemu no pomagal izkušeni čebe-županu, ki je največ storil za lar in predsednika cerkljan- In kako se je naenkrat Čebuli prepričan, da mu bodo prav izkušnje, ki si jih )e pridobil kot župan in nekdanji poslanec, veliko koristile pri vodenju zveze. V dveletnem mandatu želi promocijo čebelarstva. Za skega društva Franci Strupi. znašel med kandidati za vzpostaviti enakopraven od-leto 2003 je takšno prizna* Kmalu se je tudi včlanil v predsednika čebelarske zve- ^^^ ^^ y^^^ čebelarjev ne nje prejel cerkljanski župan društvo, še povečal število ze? Kmalu potem, ko je dol- ^^^^^ ^^ število panjev in ob- golemi predsednik zveze jn zagotoviti večje sode- lovaiije stroke pri pripravi čebelarskih uredb, dokončno evropski poslanec Lojze Peterle novembra lani zaradi številnih obveznosti od&topU, uveljaviti blagovno znamlco je bil v dnižbi uglednih čebe- slovenski med. strokovno larjev, ka so se "hecali". češ • utemeljiti, da je kranjska če- Čebidj, zdaj boš pa lahko bela ogrožena, izboljšati go- predsednik. Ko so ga kasneje o tem povsem resno spraše« spodarjenje s premoženjem, še zlasti s čebelarskim dováli in je bil celo na sedežu momvLukovid,kijeprema. čebelarske zveze, si je dejal: ]o izkoriščen, poskušati pri-"NikoU!" Zarečenega kruha dobiti na razpisih dodatni se veliko poje. tudi Čebulj ga denar za čebelarstvo, pripra-je. Ko so ga še prepričevali in viti program čebelarstva za ga je obiskal celo Lojze Peter- obdobje po letu 2007. nada- le, se je poglobil v čebelarsko Ijevatí s šolo Antona Janše in problematiko in pristal na vzpostaviti podružnice šole kandidaturo pod pogojem, po terenu, znižati članarino, da bo odstopil, če se bo poja- izboljšati davčno zakonodajo Franc Čebulj pred svojim čebelnjakom v Adergasu. vil kandidat, za katerega bi ocenil, da bi bil lahko boljši predsednik. To se ni zgodilo, Franc Čebulj, ki je sicer že v panjev, trenutno jih ima na občnem zboru čebelaiske mladih letih krajši čas gojil Šestnajst, in lani v bližini zveze minulo soboto so ga iz-dva panja Čebel in se je Čebe- domačije postavil čebelnjak, volili za predsednika, dobil je iarstvu nameraval spet po- dveh letih si je pridobil že 109 glasov, njegov protikan- sveritl po upokojitvi. Darilo precej izkušenj, najpo- did3t29. ... V parlamentarnem postopku je že predlog za spremembo zakona o dohodnirú, po katerem bi v davčno osnovo Šteli pet tisoč tolarjev pavšalnega dohodka na panj oz. bi dohodek od 40 panj e v celo izvzeli iz obdavčitve. Kmetje čakajo na subvencije V kmetijsko gozdarski zbornici so pozvali agencijo za kmetijske trge k čimprejšnjemu izplačilu lanskih subvencij. Cvrro Zaplotnik Ljubljana • Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na ponedeljkovi novinarski konferenci opozorilo na prepočasno izplačevanje neposrednih plačil In drugih podpor za ukrepe skupne kmetijske politike za leto 2005, hkrati pa je pozvalo agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, da jih čimprej izplača. Kot je povedal predsednik zbornice Peter Vrisk, iim je agencija ja- Peter Vrisk ki po spremenjenem zakonu so izplačale že tudi nekatere niso zavezanci za plačilo nove članice Evropske unije, akontacije dohodnine: skupno so jih do j. marca izdali oddana manj vsega 113 in izplačali i,6s mi- ^^ polovica vlog lijarde tolarjev. Medtem ko se zbornica prizadeva za Čimprejšnje izplačilo lanskih subvencij, je v polnem razmahu letošnja kampanja. Zadnji rok za od- Praksa drugih držav Evropske unije morajo neposredna plačila za preteklo leto izplačati naj- dajo kasneje do 30. junija prihod- nje leto, lahko pa to storijo že 15. ma), na kmet i i ske svetova I ne ižbe pa so do konca marca nuarja zagotovila, da bo izplačala denar najkasneje do konca marca, vendar se to ni ob koncu tekočega leta oz. ta- elektronsko izpolnili 30 tisoč koj, ko pregledajo vloge in za od predvidenih 65 tisoč zbir- živali poteče obdobje obvez- nih vlog. Ker se v zadnjih kmetijsko okol j ske ukrepe, ne reje. Po podatkih, ki so jih dneh zmanjšuje naročanje do konca prihodnjega tedna zbrali v zbornici, so Danska, na elektronski vnos, kar bi ob zgodilo-Po zadnjih informa- pa bo odločbo prejelo še Finska in Irska vse subvenci- koncu kampanje lahko pov-djah naj bi kmetje prejeli de- 10.589 upravičencev. Od do- je za leto 2005 izplačale že zročilo preobremenjenost, v nar do 24. aprila. "Odmor" zaradi dohodnine slej izdanih odločb so jih do lani,v Avstriji skoraj vse, v zbornici pozivajo kmete, da konca lanskega leta izdali Nemčiji So odstotkov pred- se s kmetijskimi svetovalci 38.087 in izplačali nekaj plačila lani in razliko letos, najkasneje do 20. aprila do- manj kot 9,8 rnilijarde tolar- Vse subvencije ali skoraj vse govorijo za datum izpolnjeva- jev plačil, po novem letu pa iz agencije so v ponede- so izdajanje odločb začasno nja vloge. Čeprav je letos eden od pogojev za uveljavlja- Ijek sporočili, da so dotJej iz- zaustavili, saj so zaradi spre- Age^aja bo odločbe za ži- „je ph^ij usklajenost grafič-dali 52.413 odločb za plačila membe zakona o dohodnini valske premije izdajala nih enot rabe (GERK-ov) z z morali prilagoditi računalni- maja in junija, izplačala dejanskim stanjem v naravi, v zbornici ugotavljajo, da vse kmetije tega še niso uredile. na za omejenimi možnostmi za ško aplikacijo. Odločbe so pa jjh bo junija. kmetijsko dejavnost in za potlej izdajali le vlagateljem. « GORENISKI CLAS petek, 14- aprila 2006 FIN M NCE cveto ,zaplotnik 21 Poenostavitve pri dohodnini Na ministrstvu za finance napovedujejo že za prihodnje leto poenostavitve pri dohodnini. Cveto Zaplotnik Ljubljana • Republiška davčna uprava (Durs) je v roku, do 51. marca, prejela 1.276.010 napovedi za odmero dohodnine za leto 2005, kar je domala 15 odstotkov ved kot ieto prej. Skoraj tri četrtine vseh zavezancev ;e napoved vložilo osebno in nekaj manj kot 23 odstotkov po pošti, število napovedi, oddanih po elektronski poti, je v primerjavi 2 lani poraslo za polovico, §e vedno stavitev pri dohodninski na- zakonov o evidentiranju nepovedl za leto 2006 več mož- premičnin in o množičnein nosti, ena od teh je tudi ta, da vrednotenju nepremičnin že bi poslali zavezancem že de- v državnozborski obravnavi, loma izpolnjene obrazce in sprejetje teh dveh zakonov bi jih potem samo še dopol- pa bo osnova za pripravo no-nili. Število napovedi bi se vega zakona o davku na ne- pa je bil delež skromen. Mag. Andrej Šircelj. manj kot triodstoten. tudi zmanjšalo, če bi dohod- premičnine, ki bo nadome- nino poenostavili za upoko- stil sedanje nadomestilo za jence, ki imajo poleg pokoj- uporabo stavbnega zemljišča nine le še nekaj tisoč tolarjev in deloma tudi premoženjski obdavč])ivih obresti ali katas- davek občanov. Ker ima v la- v sti nepremičnine kar 80 od- prihodnjih letih uvedli eno- stotkov državljanov, bo ob- tno davčno stopnjo, zavezan» davčitev socialno vzdržna, cem morda sploh ne bi bilo treba več oddajati napovedi, zavezanci lahko saj bi davek plačali že med le- trskega dohodka. 'Če vidne in učinkovite, obrazci tom/' meni Simič in dodaja, pričakujejo prve dohod Že deloma izpolnjene napovedi? za dohodninsko napoved pa da bi bilo to možno šele v do- finske odločbe |unijd. povsem drugačni od seda- hodninskem letu 2007 ali njih. Pri dohodnini bo treba 2008. Medtem ko bo Durs zave- znižati tudi progresivnost vsekakor pa bodo bolj obdavčene nepremičnine, ki za po- zancem prvič obračunal do- obdavčitve, vendar je zniža- obdavčitev nepremičnin hftdrino na novpm in fe do- nie davkov možno samo ob en sameznika ga pomena, Tovrstni davek hodnino po novem in že de- nje davkov možno i loma spremenjenem zako- likratnem zmanjševanju jav- Državni sekretar mag. An» bo tudi v Sloveniji podobno nu, na ministrstvu za finan- ne porabe. Ta se je po začas- drej Šircelj je povedal, da po- kot drugod javno fmančni ce pripravljajo nove spre- nih podatkih lani znižala za sebna delovna skupina pri- prihodek lokalne skupnosti. membe davčne zakonodaje, pol odstotne točke, na 46,7 pravlja spremembe pri dav- s katerimi bodo poenostavili odstotka bruto domaČega ku od dohodkov pravnih in tudi dohodninski sistem. proizvoda, letos pa naj bi se fizičnih oseb, davku na doda- Končnih odločitev Še niso še dodatno za 0,7 odstotne no vrednost, premoženjskih sprejeli, vendar l>odo poeno- točke. Kot je poudaril Ivan davkih ter davčnem postop- danje nadomestilo za upora- stavitve po napovedi minis- SimIČ, v.d. generalnega di- ku. Kar zadeva obdavčitev bo cest, po drugi naj bi pri- tra dr. Andreja Bajuka zelo rektorja Dursa, je za poeno- nepremičnin, sta predloga pravili posebni zakon. Na ministrstvu proučujejo tudi možnosti za obdavčitev motornih vozil, po eni različici naj bi davek vključili v se- LjUBLjANA Razglasili najboljšega finančnika in direktorja v Cankarjevem domu v Ljubljani so včeraj In predvčerajšnjim potekali tradicionalni Finančni dnevi, na katerih se je v organizaciji revije Kapital zvrstilo veČ kot Štirideset različnih dogodkov. Tudi letos so razglasili "naj finančnika ' in "naj direktorja, po izboru gospodarskih novinarjev sta to postala France Arhar, predsednik uprave Bank Austria Creditanstalt, d. d., Ljubljana, in Jože Colarič, predsednik novomeške Krke, po izboru managerjev pa Mitja Gaspari, guverner Banke Slo- venije, in Zoran |ankovič, nekdanji direktor Mercatorja, Pri- pravili so tudi pogovora o tem, kakšne bodo posledice uvedbe evra ter komu (ali sploh komu) prodajati slovenska podjetja. Numizmatični kabinet Narodnega muzeja Slovenije je odprl razstavo o zgodovini slovenskega denarja. C. Z. UuegANA Za izkušene voznike cenejše zavarovanje Zavarovalnica Generali bo jutri, v soboto, od 8. do 15. ure omogočila voznikom brezplačno parkiranje na parkirišču na Trgu republike v Ljubljani, pri tem pa bo vsem predstavila novo avtomobilsko zavarovanje in Halo polico. Pri novem zavarovanju so popusti odvisni od izkušenj voznika m od tega, ali v zadnjih dveh letih n'hso uveljavljali škodnega zahtevka. Halo polica omogoča posameznikom, lastnikom osebnih vozil, da s klicem v klicni center ali z obiskom spletne strani sklenejo novo ali obnovijo staro avtomobilsko zavarovanje. C. Z. Jesenice Brez delitve bilančnega dobička Delniška družba Oniks z Jesenic je Imela ob koncu lanskega leta nekaj manj kot 1,48 milijarde tolarjev bilančnega dobička, za katerega uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga prenesli v naslednje poslovno leto. Delničarji bodo o tem odločali na skupščini 4. maja, ko bo na dnevnem redu tudi imenovanje novih Članov nadzornega sveta. Za nova člana, predstavnika delničarjev, predlagajo Vesno Krašovec in Gregorja Kozamernika, delavce pa bo zastopal Ssmo Sitar. C. Z. HALO - HALO GORENJSKI GLAS teefon:04 201 42 00 /i K:ieifm»inú p« wt\m SV^O* V M Oirbrs H /'»^ovi t «'drijudr popdlii dopodfJ*lj>i trimese^ predplačilo in ena varkina, cena K/an) z okoico, trisot^o stanovanje v stanovanjski h^Si. leto izgradnje 2003.1. nadstropje, v cmeri 13^ mz, popolne^ ma novo in v celoti opremf^no, CK. KTV, telefon, pokrit parkirni prostor. , ena variCins« cena 155.766 srr (650.0Q EUR); HI^E * PRODAMO Kranj, Planina, dvOjdek ns parceli 177 mz. uporabne stanovanjske pov^ine 153 mz, klet, garaža, C K, lepo vzdfievana, leto izgradnje ^992, cena 44mio SIT (183.608,74 EUR) Železniki ^ enonadstro^a vrstna, tlons 15.5x7,$ m, na parceíř vdikosti 2S1 mz, leto izg(adnjei987iCKi garaža^ cena 39 mio SfT (162744,11 EURJ; bhžina Cedei) na Gorenjskem, pritlična, ibrisa i2)ni mZi na parceli 57? mz, kto i2gr>dnj* 1992,39 m« SfT {162.744,11 EUR); Žiri, eoonddstTDpna, tlorisa I2,$mx9 m, rw parceli velikosti 550 mz^ leto izgradnje zooi|Cena 28 mio SIT (116.841.92): HlâA « ODDAMO V NAjEM ina centra - vrstna enonad-sLropna, leto izgradnje 1965, prenov je na ZO03. velikosti 125 m2. naparcdr 370 ms. v celoti opremljena, CK na olje, KTV, gar^iia, vrt s kamir>om in terasa. zaželeno predplaùlo a eno leto. mirna lokadia. cena 155.766 Sit (650,00 Eosi tudi ndjema • cena 1 mio SIT/mesK * stroški (417,29 ÊUR mesečno * stroiki). Kranf, poslovno industrijska cona^ v izmert 1200 mz, viJiry 3 m, urejeno, leto izg^dnje 1970, jene 200^. ccna 200 m^o SIT vd skuf}? Lobr. nd puviSini v^f cca 14000 mz* stirost- postopna gredn^ ja ^n obnove od leta 195S dalje (m^nost prodafe po ddih ali tudi najem, cena za nakup 650 mio SIT (2,712401,90 EUR)< najem 1.080 SfT/m2 ♦ siroikk (4,50 EUR m2 + stroSkr); PARCELA • PRODAMO bližina ikoÇe Loke. zaadlj^. v izmeri 746 mi. cena 2Í5 «o SFT (118 928.30 EUR); KranpbOof a* Podkoren, Izmere 2500 mz, cena 13.180 Srr/r7i2 Í55.GO EUR /mz); javorniik^ Rovi nad jesenicami, v izmeri mz, na parceh elelttnb m telefon, son^. dostop z javne ceste, geodetsko odmevjena. ceieina zazídijtva, 6km cd avtoceste, cena 11 mio SfT (4^902,18 EUR); PAACEUV ZA VIKEND • PRODAMO: Palovide^ 6istric3 nadTr^iCem, v izmeri i«97 mz, cena 6,eoo SfT/m2 (25^04 M inska uL 1, Maribor, PE Ste Marie Aux Mines 9/a elefon: 592 59 49. 070/30 2011 STANOVANJA PRODAMO BLED • gars ^ 23.6 m:, a, nad.vw1i, bak kon, opremljena. Cena: 14,5 mio sil CERKLjE ♦ enosobno, 37,5 m2, pntliijCi .1. cca 1950, parceia cca 100 mzi gare* řa, dnitarnica. Cena: 14 mio sit TRŽIĆ* Ravne, er>osobno. 35.3 mzJI/4, li 19S3. opremljeno. Cena: 13,9 m«srt (58 «3,67 EUR). KRAN) • ŠoHifevo nasefje, dvosobno. 57 mz, 1/4, l.í. 1968^ obnovfjeno v celoti. Cena: z6 m^o srt CORENiA VAS • dvosobno. 58,9 rw. 2. nad.. I.i. 2005e opremljeno. Cena: 20,5 mio srt BISTRICA PRt TtíiČU, dvosobno v stan hi$(. 54 m:. prittićje, 70 mz zem^ I.i, 1970, obnovljeno, samostojen ^od, garaža v kieti. Cena* 15,5 mjo TRZIĆ- Ravne, trisobno. 79^25 m2,1 J.1957, vt(, drvamka. Cena: 17^5 mio sít (73.026,20 EUR), KRANJ - Planina Ili, 2+2 sobno, 73.2 m2. IV/4, l.i 19^7. moína pndobitev ih prostorov. Cena: 23,7 mio sit SENĆUR • Criínpolsobno, 9947 m2. 1. I nad., li. 2005* batkon, mima lokační« s prekrasnim pogledom. Cen d. , 3i47mîosn (131.321,98 EUR), PRISTAVA PRí TOŽIČU • tninpolsobno, 70J m2,1/4, I.i. 1969, blok obnovljen L 1996, vrt, mořen dobjp garaže. Cena: zo,5 mio sit (85.544.98 EUR), HIŠE PRODAMO NAKLO ' Bistrkd, stan hiša, P4M, delno podkietena. pare 254 mi.' I.i, 1 ! Cena: 33 mio sit (13770^,56 EUR), ŽIROVNICA 6regi stan. hiia, nadstan dardr\a. 300 rnz biv. povr$ir>e, garaža ^n gosp, poslopie 80 mz, pare 500 mZi Li. 2005. Cena: 43 mio sit (179435,82 EUR). BLED« st3n. hila. 60 ma, parc, 83o ms. h. T94o< potrebna obnove, dobri hkt^ cija za poslovno d^avnost. Cena: 31,3 mio sit (130612,59 BISTRICA PRI TTâlCU • 1/2 Stan. hiie. 100 mz, pan. 54D mz, ve 2003. Cena: z? mio sh (1)2,669 ŠKOFJA LOKA • Cn:4iarjevo naselje, vrstna hiša, >40 m2, zemlj. 140 m2.1 i, 1967. Cena: 36 mio Sft (150 225,34 MLAKA PRI KRANjU^stan. řek, 86 rm, pare. 507 mi, M. 1990, ob» novi jena I. 2005. Cena: 35 mio sit P^ELE PRODAMO LANCOVO- iaadl)iva parcela. 676 ma. Cena 11.35 srt (70,06 EUR/m2). ZC, BESNICA « zazidljiva parcela. 873 m2 Cena^ 12 m>o$il {50.075111 EUR). ZMINEC PRJ %KOf)i LOlO ^ Brode, u zKÏIjiva parcela, 1.311 m2. kepa, ravna, j Cena 79.171 jo srt/m2 (So EUfi/m2). . CERKLjE « zazidljiva parcela. 647 ma Cena: 31.153^20 BL£D « b ^žina a psV^h b okov. zazid jíva parcela, 740 ms. komunalno urejena. Cena' 47928 sit/m2 (200 EUR/m2}. LOKA Pm TTâlCU * zazidljiva parcela. 18 000 m2, pnmema za posten de^ ' ravna, sončna, vsi .171,20 WW w. eho * M i 1. s r K.R. NEPREMIČNINE Lesce d.o. o.. Begunjska 2 CSM: 041/436*544 TeL: 04/ 53-17-460 PRODAMO HiSO: RADOVL}rCA (VRSNJE): Na naselja prodamo dvcdružínsko, 14 let staro hi!o (dvojček) z 200 m2 up. povrSine^ neizdelana mansarda 100 m2 m klet Parcela meri 357 m2, CENA: 50.000,000 SIT, BOHIN) (NOMEN)): Na mimi lokacr* jI prodamo 20 lel staro hi§o s 305 m2 up,povrSine na parceli 644 ma. Poleg hfie je tudi večji gosp, objekt na parceli 410 m2. CENA. 66.000.00O SIT. PRODAMO STANOVANJE: 6LED: V vefttanovanjskî hiií stari ca, 70 let prodamo pritlično enosobno stanovanje v izmen trn, popolno* ma obnovljeno leta 2004. CENA: 15.500000 SIL TftŽtč: Na Ravnah prodamo ao let staro enosobno, st., 36 ms^ IL nsd* stropje^ lepo urejeno, mima lokacija, CENA: 12.300.000 SIT. KRAN|: Blizu centra proda rno dvosobno. sL, 51 m2, V nadst, L 5961 Lepo vzdrževano in delno obnovljeno. CENA: 1I500.000 SIT. www,kr^fiepremU nine,SÎ GOREN)SKI GIAS petek, 14. aprila 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA in/o @g-glas,si 23 Velikonočne jedi Boris Bergakt Šunkini zvitki Velika noč je čas, ko bar- ^^ 5 potrebujemo: 5 re- zvaljano kvašeno varno pirhe in pečemo poti- ^^^ ^^ ^^ê přetlačené ohladite in uporabite šele na- v gladko omako in jo solite slednji dan. Položite ga na za po okusu. testo, ki ga zamesite kot za navadni kruh in šunko ena- co. ter priložnost, da se zbe- ' nanbanega hre- re vsa družina. Po tradiciji je ^ ^^^ smetam, sesek- Somerno oviite. Šunko ped- Solata iz Šunke in testenin na ta dan za kosilo veliko- (j^f^ sol, poper, 2 kw ^ p^^j^-j ^^ -j^o stopinjah Za j oseb potrebujemo: 0,5 nočni "žegen": prekajena svinjina hani jajci. Celzija eno uro. Ponudite kg testenin, 30 dag kuhane lahko Se vročo ali pa ohlaje- jajca. kolači in potice. Naj- Přetlačeno skuto, hren, ^o s hrenom. Tudi testo je bolj tipična velikonočna jed, smetano in začimbe gladko ^elo okusno in nekateri ga povezana s številnimi šega- zmešajte. V vsako rezino imajo raje kot samo meso, ne, sol, kis po potrebi. prehojene šunke, 5 kislih kumaric, 2 rdeči papriki, majoneze, 2 žlici feisiř smeta- mi in simboli, so jajca. Ra- z^^í^^ P^«^ skutne- zen že naštetih jedi in sestavin pa lahko uporabite tudi sestavine, ki so v tem Času že ali še na voljo: regrat, šparglje, Čemaž, hren, suho sadje, rabarbaro. jagode,... Svoje mesto v tem času pa ima tudi aleluja, jed iz repnih olupkov, ki spominja na čase hude lakote. ga nadeva. Zvitke naložite na krožnik in čeznje naribajte ^ ^^^^ P®^^ jaici Testenine skuhajte, odce-dite in ohladile. V olilajene Potrebujemo: j manjšo ku- testenine dodajte na kocke hano rdečo peso, 2 žlici nari- narezano gnjat, kumarice in Špargljevi šopki s šunko banega hrena. 1 žlico kisle paprik Za 5 oseb potrebujemo: 70 smetane, sol. Vse sestavine v električ- smetane, majoneze prelivom, ki ga naredite iz smetane, maioneze. soli in dag špargljev, to rezin šunke, nem mešalniku prepasirajte kisa, 10 dag poljubne^ sira, maslo za pekač. Aleluja Sparglje olupite in odstite ter jih skuhajte v slanem Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg kropu. Ko se zmehčajo, jih posiiienih repnih olupkov, j / odcedite in ohladite. Iz ohla-suhe juhe {juhe, v kateri seje ienih špargljev naredite de-kuhalo suho meso), 10 žlic set šopov in vsak šop ovijte z ocvirkov, 10 žlic moke, soi. po- rezino šunke. Zavitke zložite na z maslom pomaščen pekač, jjh potresite z nariba- per v na 200 Posušene repne olupke nim sirom m operite in jih tri dni nama- stopinj Celzija ogreti pečici kajte v vodi. ki jo vsak dan pecite 10 minut, da se sir sto-zamenjate. Nato olupke sku- pihajte v suhi juhi. Kuhane poberite iz juhe ter jih sesek- y testu peiena šunka Ijajte in vrnite nazaj v juho. )ed zabelite z na ocvirkih 1 kg prekajene šunke ku- prepraženo moko. Dobro hajte z začimbami (lovorov prevrite in po potrebi dosoli- Ust, poper v zrnu, Čebula, Če- te ter popoprajte. sen) eno uro. Meso v vodi ZELENO CVETOCE Igor Pavlič Prvo cvetje vrta Najbolj pridni vrtičkarji že ljubljene rožice, ki kot urejujejo vrtove, ki so letos res dolgo spali pod debelo čke, ki so prve, naj pn- otroci vsi poznamo še iz otroštva. Ni bilo 8. marca, da snežno odejo. Vendar tisti. ne bi v Soli in doma pripravki želijo imeti čez leto lepo Ijali šopkov iz njih. Pozna-trato, .so jo tudi že pograbili, mo male zvončke in tiste to je eno izmed prvih vrtnih večje, gosposke, kronce jim opravil. In takoj ko po dežju rečemo. Vsi zvončki so traj-trata ozeleni, jo ponekod ne Čebulne zelike z majhni- okrasijo prvi znanilci pomla- mi, ozkimi Usti, izmed kate- I di, žafrani, zvončki, ki so za- rih požene steblo, ki nosi J sajeni v travi, kasneje tudi cvet, bel z zelenimi okraski, narcise. Vsi poznamo zvon- Zvončke gojimo na vrtu. na vlažnih tleh, nikoli ne pomrznejo zaradi zime. Z leti se z novimi čebulicami toče vejice, dopolnimo z narcisami. To je zelo razširjena in semenom tako razmnoži- pomladna cvetica, ki bogato jo, da jih je dovolj po celi po- cveti po gorenjskih viiovih, je nezahtevna za vzgojo, dobro se sama razrašča. Danes vršini vrta. Cvetijo zgodaj spomladi, navadno od febru- arja do aprila. obstaja že veliko sort in barv. Tudi narcise so znanilke tako da so Šopki lahko zelo pomladi in ker smo pred ve- raznovrstni in pisani. Mod- liko nočjo, si vsak polepša no je cvetlična korita zasadi- praznike tudi s cvetjem, ti s cvetočimi nardsami, da Prav narcisa je tista, ki sko- nam polepšajo vhode, balko-raj vedno cveti za te prazni- ne, okna in z bogatim cvetke, zato si šopke in veliko- jem tako pričarajo pravo po-nočne aranžmaje, kamor mladno vzdušje. Naj tudi obvezno sodijo pirhi in cve- vam polepšajo praznike. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosib: narezek s pečeno Šunko in smetanovim hrenom, goveja juha z domačimi rezanci, gorenjski budel, hren z jaboiki, motovileč z jajci; orehova potica; Večeija: žličniki iz pi-rine moke s sirom, omaka iz zelene, sadje. Ponedeljek • Kosilo: goveja juha s kuhano zelenjavo, puranovi zrezki z gobami, pire krompir z rumenim korenjem, regrat s slanino, trdi flancati; Večerja: ruska solata, zrnat kruh, sadje. Torek • Kosifo: ješprenj z zelenjavo in suhim mesom, palačinke z marellčno marmelado; Večerja: hrenovke v listnatem testu, regrat s krompirjem in ocvirki. Sreda - Kosilo: korenjeva juha, goveja jetra v omaki s smetano, pire krompir, radiČ s fižolom; Večerja: ocvrta jajca s Šunko, paprike iz kozarca. Črn kruh. Četrtek • Kosilo: kremna juha iz bučk, teletina z iedvičko v omaki, zelenjavni riž, motovileč z jajcem; Večerja: mlečna kaša s slivami, kompot. Petek - Kosilo: kremna juha iz gomoljne zelene in zdroba, osliči po pariško, regrat s krompirjem; Večerja: orehovi štruklji, marelični kompot. Sobota • Kosilo: zeljnata juha s kranjsko klobaso, kruhov cmok v prtiču, sadna kupa z banano in kivijem; Večerja: krompirjev Štrukelj s prekajenim mesom, endivija s fižolom in jajcem. Teletina z ledvičko v omaki 20 dog teletine, 15 do 20 dag telečjih ali mladih svinjskih ledvičk, 2 Žlici olja, pol čebule, sol, poper; za omako žlička surovega maslo, Ičep moke, molo juhe aH vode, baziliko, malo H moraine-ga soka, žlica smetane in sol. Telečje meso drobno sesekljamo, dobro očiščene ledvičke pa narežemo na lističe ter oboje opražimo na sesekljani Čebuli, osolimo in popramo ter postavimo jed na toplo. Medtem opražimo na surovem maslu moko, zalijemo, prevre-mo, dodamo baziliko, limonin sok, smetano in sol. Meso damo v tako pripravljeno omako in ponovno prevremo. Jed takoj ponudimo s cmoki, testeninami ali z rižem, Krompirjev štrukelj s prekajenim mesom 80 dog krompirja. 4 dag margarine, i$dagmoke, sol, 2 jajci, lodag kJsle smetane. 20 dag kuhanega prekajenega mesa; $ dag masla. Kuhan in přetlačen krompir hitro ugnetemo z margarino, moko, soljo in jajcem, testo razvaljamo na pomokanem prtu, ga pomažemo s smetano, potrosimo z na kocke zreza-nim prekajenim mesom, zvijemo, rahlo zavijemo v krpo in ovijemo z nitjo. Kuhamo ga pol ure v slanem kropu, nato pa ga vzamemo Izvode, odcedimo in zrežemo na rezine. Zabelimo s segretim maslom ali z maslenimi drobtinicami. ercator Poštovní $«tem Mercator. d.d., Duns^skd cestd Trgovski center Lesce žeDte poslati partner v Mereatoifevem naiaipcnralnem centru v Les^H? V Trgovskem centru bo poleg supermarketa še 10 poslovnih prostorov, za katere iščemo naje mn i ke. V Trgovski center Lesce so vabljeni potencialni poslovni z naslednjimi programi: modni teksG razhčnih blagovnih znamk, <^LJtev, otrolí^ tekstil» igrače In oprema za otroke, usnjena galanterija, banka, lekama. ze- ščna lekama, pošta, cvetličarna, slaščicama, kava bar, turistična agencija, frtzersk) salon, kemična čistilnica. ser^s za popravilo čevijev, servis za izdelavo ključev, program, vse za male žrvall. računainilka oprema in telefoniji šolanj, kozmetični salon, perfumerija, Dobrodošli so tudi drugI zanimivi in izviml prodajni programi. Velikost iokala lahko prilagodimo potnbam ridjemnlKov« zato se nam predstavite s svojo dejavnostjo In želeno površino lokala. vas. da pisne vloge najkasneje do 21.4.2006 Mercator, d.d., Slovenčeva 25, za na 1000 Ljubljana, 2 oznako "TC . v 24 MALI OGLASI as.si GORENJSKI GLAS petek, 14. aprila 2006 Nim Mlč NIN C MAL CCTATS Erntil: kra hnp SV(T 0( 4 (hqi* HAAÍ«! H^iMj««* T3 4000 IUA»! Tli -(M^tll^OOO fAt. 04/3026*4S» né .sveten epr^rrtíčn .5 ne.si STANOVANjA prodamo Kf*nj • Zlato pol)«: dvosobno, 50^64 m2,11961, CK nt olj«, plin je pred vrati, ZK urejena. Cens 18,$ mio SiT ZORI Planina (1:2^1 SS. 102,49 rn2, y nid* od 7.» I* ZK, delno pren« ovl|«ne, pukifiiit pred blokam. Cen J a8 m]o SIT (116842 Krtnj « Pianifta II: «nosobnc. m2,11985,5. nad. od ddno pren* ov1j«no C-P*M. Cen j: zâo.ooo.oo EUR (67.0^.200,00 SIT). Skopja LOKA: samostoin^, obnovil na I. 93, i6o rnj + klet 1$ ma, par« cela ÔO' ma. V RAČUN VZAMEMO d^^^obno v Loki' Cena €UP (36.904 ^$0,00 SiT). PRODAMO STANOVANJE KRANJ ZLATO POL)€: 51 m2, dvosobno. 4/4 nad., delno obnovljeno 2002. Cřna: 75.000 EUft {17.973000.00 SIT). PRODAMO 2 EMgt^CE BRITOP: (kskluz)vno prodamo ve^ parcel, cca. $40 mz Cena: 145 EUR/m2 (34.748,00 SiT/ma). BA^EL|: parcela 1151 ms, v cefoti Zi-ifdiiva CENA: no EUR/m2 soo zic EUR/ms CENA: .{71.20 SlT/fn2) NUJNO KUPIMO VCĆ ^AfiOVANJ KRANJ IN OKOLICA: nujno kupimo dvô- Tri- i ' ' ' u P.Í. Stritarjeva u!. 4,4000 Kranj tel.: 04/^80 ^jo, 04/2365-360 fiuc 04/i J65-5€5, ^-poètti in^^iiferTtknnjji CARSONjERE HRVASKA • N0V1CRM> « MAREDA^ apartma v pritii^u v izmeri j6,6o mz + M ma ograjenega atrija, stan? 20 let komplet Opremljeno, nova kopafnia in kuhinja, oddaljeno 159 m od morja» par* kjfiiie, prevzem moten takoj. CENAr 16.774.800,00 Siï(;x>.ûoo,C)ci£UR). KRANf • PLANINA I, gar^^era v rzme* n 2SiS9 ^^ visoko 33 tet VSi pnldjuđvljeni, nova el, InStala* cijei vscijivo po dogovoru. CENA: 32.500.000,00 SIT (i3$.620<09 EUR}, KRANJ * BRrTOFr pro^mo ze4o iepo itirisobno stanovanje v izmen 99,10 mz ^ r>e^deiana mansarda v izmer) 48.13 ms ^ Ustno parkiri§2e in soraz* memi delež vrta, stanovanje se nahaja v Šest stanovanjski hiii, ki je bila zgrajena 1.1973. lastna CK plin, kom* plet opremljeno, lasten vH^, tel. ključek, balkon, adaptirano I, 2005, vseljlvo po dogovoru. CENA: \ 32 500.000,00 SIT (135.620,09 EUR), hiSe PODNART, predamo enodrgimsko na 701 m2 zcmljiiia, v 2. podaljšani gr, ^i, zadetek gradnje 2003,231 m2 bivalne povriine, ix balkon, terasa. CENA: 20.000.000.00 SIT (834§S,52 EUR). KRANJ • BRrrOFi prodamo sarrwstoj* no hkSo, ki stoji na 479 ma zemljišča^ bi* valne povriine 250 ma. obnovljena I. 2005, v ce^ podkletena, v pridihu se ruhaja bh^lni del v n pa spalna del| vsi pritdjudoe vseljrva po dogoMai CENA: 68000000.00 SfT (283.758,97 EUR). BESNICA • RAKOVICA, prodamo 1/2 h^e s pripadajoâm zemljiščem v (zme* ri 700 m2 ter pomožnim ol^ektcm s kletjo, bivalne povriine 1 jo m2, staro 3$ let, delno podÛctena. v pritii^u se naha* ja dvosobno stanovar>]e z dwma kab^ netoma. CK ^ olje. vseljrvo po dogovon^. CENA: 33000.000^00 SfT (137.706155 EUR). COZO MARTUgEX * prodamo Mio v zaključni gr. fu, dimer^rje 7m k 9m ^ nadsmiek, 190 m2 bivalne povrÍÍr>e, $cc mz zeml|i{ča ^ 3700 m2 gozd2, pr^četek gndnje leta 200i, balkon, CK * plin + olje, vsi pritdjuČkj, prevzem m> 2en takoj. CENA 71 5^2.000,oc S1T (joo.oooioo EUR), KRVAVEC ^fEZERCI, prT>ddmo spodnjo etažo ^anSarske koč», kj ima 70,9 m2 bivalne povriine, 271 m2 2em1jiida, sta^ ro 100 M obnovljer>o leta 1971. mo2en dostop z avtom CENA: 25000000,00 SIT (i04.$2^i$EUfi). AM8ROŽ POD KRVAVCEM, prodamo zelo lep vikend v 4. gr, híK dimenzij 9rrw7,5m, 105 m2 bivalr« po^rtine, 556 m2 zemliiiča. terasa ^ balkon. PVC Ï 2 o X t okna^ telefon, prevzem rrwžen takoj. CEN>^ 2S.coo.ooo.cc Srr (116X41,92 EUR). TR60JE> prodamo dvostanovanjsko | hiio, M ima T72 mz bivalne povriir>e In leii na 621 mzzemljiiča. zgrajena I, 1984, CK, teL priključek, balkon # ter?* sai delno obnovljenai nova kopalnica, vse I ji vo po dogovoru. CENA: 53.000,000,00 SiT (22T,I^5^O8 EUR), POSLOVNI PROSTORI RADOSNICA - prodamo poslovni prostor z vHodom za invalide, v smen 105 m2t70 m2 v pritliîju in 35 mz vklciá, prv fli§e en prostor v izmen 5 m x 14 m z izhodom v klel, ki je r>eobddarta, adapb* rano leta 2001. parkinl^ za 20 aviomob^^ bv v souporabf, zelo primemo 22 trgovi^ no, banko, turisti^^o agencijo, odvetniško pisarno CENA* 29.000^00.00 Si ZEMgiSĆA SENĆUR^ prodamo 1000 mz lepOi rt^ no in odprto zazidljivo parcelo, vsi pn* ključki na robu z^ljiiča. ur^en po asfiltni potr, pwtřm mo2en CENA: 33.550.00 51T/m2 VISOKO^ prodamo 679 rm ravne zazidljive pamele, prevzem po dogovoru. CENA: 17.973.000^00 SIT Í75.000100 EUR). RADOVLJICA * LANGOVO, pn>darrto 4 zemljišča v izm^ 1000 mz. ravna, 60 bra povezava do 6lejskcga jezera, pr^ vzem po dogovoru. CENA: 20,36940 SfT/m2(35 EUR/m2)-KUPIMO: KRANJ • OKOUCA, kunmo več ^no^ r, 23 nam ie zna ne vanj raz stranke V OKOUCI KRANJA kupimo nepr^ mlČnin različnih velikosti za nam že znane kupce, CELOTNE PONUDBE DOBITE NA NA5i SPŒTM STRANI wwvu.aeentkrarij.si fes st FES5T, d. a a. družba, Stritarjeva ulica Kranj, Telefdn:23673 73 Fax 236 73 70 E*po!ta: infb^fesst.sl nterner ZA ZNANE nitANKE VZAMEMO V PRODAJO VEĆ VRST SNOVANJ IN STANOVANJSKIH Hl$ STANOVANJA PRODAMO: KRANJ - Flaniru Ir enoso^o stanova* nje, II, nadstr^je, 34^24 mz. I. Tzgrad* nje 1973. vpisano v ZK, c«na 16.500.000.00 SIT - (ÇUR 63.853.28). KRAN} * PUNINA M: gartonjef«. IV, É stanovaniskeea b oka. 28.32 ma. obnov jena, 14.200.000.00 srr (S9.255^55 EUR}. KRANJ • Zteo po^ gar^jera. 1V. nad^ ftropje, 3400 m2,1. izgradnje 19991 cena 14600.000,00 SIT (60924,72 EUR). KRANJ • OfukřÁK garsonjera. L nad* siropje večstanovanjske Híie^ I. izgrad-1990, balkon, plin do vrat. cena .300.000,00 srr (63.a4s,77 eur). HliE PRODAMO; GOLNIK: dvostartovanjska hi^a^ ločena vhoda. L ugradaje 1985. cena 45,000.000,00 SIT (i87.7&\ eUR). ODDAMO V NAJEM; KRANJ * KOKRICA: dvoinpolsobno v hi!(, v izmeri 60 m2, eno L 2003. najemnina 7S.ooo,cc SiT/imesec4 stroSki www,fesst«si ve n u m « « o, ftnio^^, 4000 Kfan| W,/fti!: 04/5)4 pim 777 spolia; (i^ijitf vwumjl najem Kranj, iičemo pisarniški prostor cca, >80 m2. v bliËm občine Kranj, iičemo eno^ fn dvosobna Stanovanja PRODAMO KrvV' ^^^^ dvosc^no stanovanje, , predelano v 2+2,73 ms. 474 Cena: Kranj «center^ tnsobno slan., 120 mz. I 1875. vzdrževano, delno obnovljeno I. 199S, klet, atrij, podstreha^ Cena: ST Zg, BitnjCi zazidljiva, komunalno ie neurejena parcela, 497 m2. Cena: 26.36040 SiT/m2 (110 EUR/m2). Blej, Dobrav«, zazidljiva parcela s prîkljuiki, 675 m2, sončna. Cena: 20.3&940 Srr/m2 (8s EUR/mz), Dob^a. 410 mz, zazidljiva parcela s priključki Cena: 23.964.00 Srr/mz (100 EUR/mz). tM WW. venum.Si KtKERN NEPREMIČNINE Maistrov tr^ 12. 4OOO Kranj Tel 04/202 13 53. 202 25 66 CSM 031/320700, Emallr POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: SENCUR * pisarne cca. 300 mz v 1. nad.i ob^kt star 1 leto. varovano^ zunaj parkiriiča, dvigalo, cena » 1,920,00 SlT/mz (8EUR/m2)< takoj na voljo. kranj: pisame)8$m2 vpntličju in 166 m2 v ii nadstropju, ponovljene 2002, možnost parkiranja, najemnina • 1.440,00 Srr/m2 (6 EUR/m2), tekoči stroiki posebej. Prodamo: 8LED. poslovni prostor 24,33 v 1, nad. nar 16 let, za trgovino^ pi&ame, cena «12,3 mio SIT (33 083 EUR). 8LED, poslovni prostor 122,78 m2 v pntličju, star 8 let, razl}£ne dejavnofti, cena,® 35,0 mio SIT (146.052 EUR), gUBt^ANA: lokal 20.70m2 v i. nads., star 12. let. za mimo deíavnost, cena = 84mio SIT {35.000 EUR). KRANJ * na Planina bistro v izmen 74 mz^ letnik 89, v lokalu je vsa oprema. cerra ^ 26,6 mio S iT (inœo EUR). HIŠE: PrMkmo: Mlaka, ruCrMu: v naselju novejših hil star>ovanjska hiiav lll,gr«^zi {klet 140 mz, pritlf£|e 150 mz in mansarda i>3 m2), parcela 773 mz na primerna tudi za hi&o. možnost poslovne dejavnosti, cena « 45.0 mîo SrT (i$7»78o EUR), BESNICA: hi§a v IV. gr.^i, 55 nu v eni etaži, klet pritl^ m mansarda, parcela 363 mz, mima iokiôiè s pogledom na hribe, cena » 38,0 mio SIT (138.333 EUR). iicofjè Loka^ Virmaie stan. hiia 9x11 m, (loo,oo SFT/m2 {125 EUR/mz) TTANOVAN^ P^odvncr KRANJ, Zato polje dvosobno 77 mz v pntličju hiie z vrtom, priključki ločeni, lastna CK na olje, 22 21.567.600,00 SCT 000 KRANJi pod mestom: yfj 1845 mz v 2, nad., staro 60 et cena « 7,8 mk) S KRANJ, Vodovodni stoíp; dvosobno 64,27 mz v u nad /4 nad., letnik 69, cena »24,^ SFT (102236 EUR). JESENICE: enosobno 25,32 m2 v 2005, cena » 9,5 ni»o SIT TTttiC Kfttc enosobno ♦ K 57,59 m2. mansarda, letnik 1947, obr>ova 1990, cena • iT,o mio SIT {45^902 EUR). poCitniSka HISA: ĆATESKE Topike: počitniška hi«ica povriine 45 mz, posebej poM atrij, 10 let staral vsi priključki, cena • 13,1S0.200,00 srr {55000 EUR), pos^ béi doplačilo za najem zemliiS^. WW gekkoprojekti nc££emiçnine i BnCo« 794, «OCd Knnj « « 04 2341 999 031 67 40 33 { PRODAMO STANOVANÍ A MOJSTRANA: 44 mz. iS, L 1980. nadstropje 1./z, opremlieno, razgled na gore. Cena: 13,8 mio SIT. TR21Ć - RAVNSt 79,25 m2^ trisobno, nadstropje obn. 93, dobro vzdrževano, delno opremljer>o, mirna lokacijSi vsa infrastruktura in . Cena: 17 mio SIT. TRŽIČ-RAVNE: S5 mz, dvoinpolsobno, nadstropje i,/2. obn, 2000, lepo ob* rvovljeno, v sbr^ii hiSi, defno opremi* jeno, mirna lokadja, vsa Inf^stnjktura in prikljudU, Cena: >4 mio SfT. PRODAMO HI&E KRANJ ^ DRULOVKA: 210 mz. na parcel! 141 mz, L1994, zadnja vrstna, u a, pr ob gozd u ^ mim^ na plin. Cena: 49 mio StT, ŠENČUR • LU2E: zto ma na parceli 54S ma, L 1980, brez fasade, anotraj delno obn. 20«0, mirno naseljei neizdelana mansarda, garaža za dva avtomobila. Cena: 36 mio SIT. SUTNA: 250 ma na parceli 355 m2, sončna le^a, 3. gradbena ^za, mod« erna zasnova, gesonda 08revdlr\i sistem, dovoljena poslovno stanovan* jska raba. Ugodna cena: 37 mro SfT, BREG PRi ŽIROVNICI: 150 mz, na parceli 455 m2, I. 199$, obnovljena 2005. neoprem lojeno, ie nevseljenoi nova CK na je 79 mz. Cena: 43 mio SIT. PRODAMO ZEMgi£ĆE DOBRAVICA: 2019 m2, v mirnem u. Priključki na elektriko, vodovod in telefon so v b ižjni. Dovoljena gradnja treh objektov. Možnost prodaje v dveh delrh. Cena: 11.520 SIT/mz. MENCE&! 4035 m2 v ind. coni Mengel, namenjeno za poslovno in* rabo, predvidena dva ob-, popolnoma ravna, pravilne ob- ike, možnost prodaje v dveh delih. Cena: 36,000 SIT/mz. SENILNO • PODOVNICA: 1033 m2, sončna lega. voda in elektrika na parceli. Obstoječi načrti za zidano ali montažno hiio. Lep razgled na dolino !n hribe. Zadnja zazidljiva parcela v naselju. Cena: 21,1 mie Sajemninel wwv^,£ekkoprgjekl,Si NEPREMIČNINE STANOVANJA prodam V BISTRICI, on Trliču prodamo enosobno, omiično sianovanje. 4i rn2. v DVOSOBNO, stanovaní» v Kraniu v tNH žml Vodovodnega stolpa - Zoisova ulica. verikost 54 m?, balkon, kiet, cena [M dogovoAj» 8 04/2&-1l-l436C«)9io TRŽIĆ. Ravn«. S3 trisobno, fl. nsd.. vsi pKKIjučKi. « 041/234-896 «009401 ITD NEPREMIČNINE, Ó.O.O. MAISTROV TRG 7. 4000 KRANJ TEL, 04/234i-t20, 041/900^ e-po$t9: itd. n« premični n«^ «iol. net www. itd-plus.si KRAHJ. bluina centi?. 3SS 1./2 ned 7d mž. balkon, 2 kteti« obnovtieno I, 04, vsi prikljućkj. prodamo za 24,0 rnio srr. 9 031 /2Ž1 -057 aco34C4 šK. LOKA« Frankovo nas. 3 ss, 80 II. naď. i. 6$, c^rriljeno. v^ prv ključki, cena 28 mio sit (116.841 EUR). Jelene Janez s.p.. Partizanska 40. Šk. Lc^, « 041/67Ô-1«OOM» DVE DVOSOBNI, stanovanji m ano trv sobno stanovanje, velikost cca 75 m2. cena cca 25 tHo SfT, Pod Pievno 42, èKoRaLoKâ, • 041/634-913 «00349« ODDAM miSOBNO v Vodici, novo. neopre-rnlieno. s samostojnim vhodom, za PRIMSKOVO - na razpolago še t/l enote stanovanjskih tívojčkov. LAHOVČE ■ tri lepe samostojne stanovanjske enote. Telefon: 031/210 320, 041/^7 257. Liko, d. d.. LIboje 26/a, Petrovce najamem MANJŠS STANOVANJE, r^jame Sta-reiši oar, v oKolki žKofie Loka, do 20 km oddaljenosti, lahko tudi starejša hisâ. HISB prodam DVOSTANOVANJSKO. taKoj vseljfvo, z večjo . smer Rado^lca &S6 hso, Km ir 041 /209- HIŠO« 5tan pov. 164 m2, parcela 430 0)2, vMlK^ laKoi. 2 gds^a. PVC okna. renovirana, cena 35 mc SIT. 9 040/842-02$ 60031 Ctf ica v III* gr* HIŠO, Žefezniki oko ncrvogratfnja 2004, na senčni parceli ob roba goida, pnključkj urejeni, ■ 03l/39l*443, 031/372*236 imnkàc.WB. PESmvt V. KntJ U ob 041/271-683 Vaso nepremičnino prodamo v 30.dneh 44 041^26 W ' Q41MS 896.041/734 Û31/873 S60b»r24ur/cfa^ monm IcnlnegBŤraslst X HIŠO. 3. gradbena íaza, parcela 1400 fn2,vsi mki - Davtâ» 6003361 KRANJ. Cifče ÍK*P*M>. 220 m2 na parceli 64i m2, J. 37. obnovljena 04. mjfr>a lokacija, cona 5Ô mio SJT Í24S.202 ÊUR). Mypernik, TA-BU, d.o.o., RO c.5/16 g, 9 01/423-1&-17, htttj7vrtvw.ta-bu si fiC033M STAREJâO HIŠO na Godešiću 24, Šk. Loka, akupaj Z zemljiščem 625 m2. cena 17.500.000 Sn, 9 04/513- fiOOlA&l KUPIH MANJŠO H7Š0 AU VIKENO. severna ali južna Pnrrorska. cena do 10 mio sřt. cenjene Donuđ&a na telefon. Bošt- lan. 8 040/472-747 eoo^j»? MANJŠO HIŠO v Žlreh, « 051/36- 77*48 «oci3:)9a STAREJŠO HIŠO, pnilidno. v okolici Kranja. Dřez posrednika. • 041 /2$9-955 «003M» STAflO Hišo, 9 parc^ tio 1500 m2. Kranj z okolico cca 20 km, 9 031/491>5 09 ZA ZNANEGA KUPCA, iičemo hlôo na samem, z vodo in elektriko rerveć- Jim zemljiščem, pretežno gozdnim, J^ Dlufi. g.o.o., 9 040/933-533 Am35fH POSESTI prodam ZAZtDUlVO PARCELO goh v izmert 450 m2. z na vikend, cena 21.500 031/693-873 hisaafi SIT/m2, 9 afmt*» ŠE DEL, pro8te9a kmetijskega zemliiš' tè i možnostjo dokupa dela ooidn« KUPIM MLADA DRUŽINA, kuni v Slr^lsču 2azidljrvo parcelo alt starejšo hišo. 9 041/743-6S6 «CC2430 ZAZIDUlVO PARCELO, ns Gorenjskem. cca 400 m2. « 04^507-842 ZAZIDUlVO PARCELO, od 700 do 1500 m2 v območju Kranja, CerKeU, Šenfruoa, Preddvora, brez posrednike« 9 041/39S-245 uosa^« oodam PARCELI, nad Šobcem za različno prežK^nia časa, po dogovoru možen odkup. • 041 /631 -«68 POSLOVNI PROSTORI prodam NA KOROŠKI CESTI 26. prodam k>-kal v izmeri 19 m2 "Amazone". 9 041/647-427 6003333 GORENJSKI GLAS petek, 14. aprila 2006 MALI OGLASI info® g-glas .si 25 A ALBiS, d.0.0. Swïàa cesto 34, K/bki Po&iovanje In upravljanje z nepremičninarnl PRODAJA\fi ODO/LIA POSLOVNIH PROSTOROV VINOUSTRUSKO OBRTU CONI KRAhil. MOŽNA GftAOf^A NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prc«tih pccstonh po telefonu: 04/20 20 813.041/426890 I oddam POSLOVNI PROSTOR v Bistrid pri Tr-ilCU. 80 m2. 03V811-708 arnu^? GOSTINSKI LOKAL, MO mí. opr». mllen, ckollce Triièa, šifra: UGODNO V NAJEM, oddamo 32 m2 v Domu obrlntKov v Loki. « 04/50-60-200 6CC347S najamem GOSTINSKI LOKAL. kierKo1i ra Go- 031/691-188 6«)M7f oddam GARAŽO, v 061/331-193 « 900»31 GARAŽO, v kaneve uL. I Can- MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI prooam ODKUP, PRODAJA. PREPJSI. rabljenih vozil, gotovmsko plačilo. Avlo i. d.0.0., Kranj. Savska 3d, Kran|, 04/20-11-413. 041/707-145. 031/231-353 BCC304; AUDI, A-4T QUATTRO, I. 02, za manj kol D0l0vičr>0 C9no novega vozila, do datna opœma v vrednost coa 800 000 S1T GRATIS, odlično ohranjen , 9 041 /774-513 «OCJiS? AUDI A4 TDI. I. 99. « 040/507-451 PC Krv^ C*M 22^202 K^NIO_ prodaja in monta2a! « amorii;orf^ ^mo«»? hiin «ervis vazn - Bvioopii^â v&e £d poOvo^je ^o^ii • izpuini sistem MJaiizatoni^ ^^^ H(tp /^ywwagq^nt^^Sl ^^ AUDI A4 TDI Quattro tiptní^nic. I. 99, modre barvo, vsa oprema. S 031/611-113 AUDI A6 2.0 TDI. km, kovinsko 7.690.000. OD S . 12/04. 45.000 moder. cena: 031/22-56-70 ODKUP • PRODAJA, rabljenih voz u'edimo precis. Konkurenčne cene. 041/773-772 CITROËN AX 1.4. L 96. 110.000 kw. dobna ohnnien, s 041/957-676 «009269 CITROËN EVASION 2-0 T. I. 90. 180.000 km. enoproslofec. vsa opr^ ma. cena. 1.150.000,00 SIT. « 041 /37d-ô03 6C«i3d&o amOEN SAXO l.o. 95.000 km, 1.00. mod, 01., 3v, srebm. secMS knjig., câna 670.000 SA. « 041 727-128 FfAT BRAVO 1.6 16 V. I. 96. 170.000 km. cena; 500.000.00 Sn, 070/281-022 FIATPUNTO 1.2SXFneSH. 1. 01. sinje modre barve. 1. La^rtik. Klima, v^ ostala oprema, « 041/396-574 FIAT PUMTO 66 S, I. 94/96, 116.000 Km. modre barve, epo cena: 260.000,00 ST, 717 041 /606- FIAT PUříTO 65 řeg. do 4/07, 041/317-663 . I. 97, 94.900 km, epo ohranjen, 9 Id FORD ESCORT 1.8 CLX 0, L 8/91. 14.000 km, 1. laatnik, 5 vral, rog. 8/06, cena: 170.000.00 SIT, « 041/262-477 kowa FORD TRANZrr 2.5D furgon, 95.000 km, nizek, bele barve, serv. knjiga. A6S, cena: 1.500.000.00 SIT. « 041 /636-445 HYUNDAI ACCENT 1.9.1. 00.48.000 km. 1. tastnik, ser. knjižica, garaziran • 4 gume na platiščih, • 04/5i3-i6-98 «0094«? HYUP40AI MATRIX 1,6, I. 02, 60.000 km, řeg. 03, klima in ostala ooœma, Orodam aii zamenam, S 041/468-897 KIA spectra 1,6 lôv. I. 01/02. reg. 4/06, klima, A8$ In osUla oprema. sen^nsna knjiga. • 040/014-630 «00&34» MINI coop6r 1.6, I. 11/03, 33.000 Km. vsa možna oprema, cena po do govoru, po 16. uri. • 031/530-217 eoo^ii MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLX. I. 98. Mima ir> vsa ostala oproma. rdeče barve, cana: 930.000.00 S1T, « 041 /366-864 AVTOMAŠ ĆE5NIEVEK M, CEftKgE Seat Cordoba Var>o \ .4,1. riatBravoMU V. L R CLI0RT, I. 96 CUO I. CUO »4.1 95 R Megana I. 96 âboda Felkie t.3,1, 2000 Opd Cor^a ]. 98 Opd Astra t.6.1. 9$ Citrofl Sayoi4, L 96 Suzuki Svirift 1.3,1,2&00 Peugeot )o6i.i, L 97 Ford Mondeo karavan 1.8.1. 97 KPEDIT NA POLOŽNICE TEL: 0)1/400 012 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GUI. 97.1. lastnik, kov. modr« barve, klima. ABS. vsa oprema, « 041/787-050 TERENSKI AVTO NiSSAN Terano, L 04, m 04/572-52-83, 041/643-054 «OOSAS^ OPEL ASTRA 1.6 16 v. L 00. odličen, z vso opremo. 9 031/846-635 CLIO 1.Ô 16V. 5 vral. vsa oprema, klima, servisna knjižica, kot nov. 9 041/666-978 «003?S4 R 5, L 96. 90.000 km. 2. lastnica. R 5 CAMPUS. 1.93. reg. do 8/06. sk cena: 85.000.00 SIT, • 040/726- 646 scpaaa&e PEUGEOT 206 1,6 HDt, star 10 mesecev, rdeče barve vsa oprema, se v garanciji. « 041/706-328 REKAULT LAGUNO. I. 00. 77.000 km, lila piai^ča, 2elo ohranjen, vsa oprema, 9 031/330-516 «co»«ifi RENAULT MEGAN CUPE L 98 tenv no modre barve 031 /723-271 RENAULT MEGANE 1.9 DCI grandto- ur, I. 04, črne barve, odlično hran^en, vsa oprema, garažiran, 764 TWINGO 1.2.1. 98. modre ban/ez dlOH, 9 041/679-377 9004322 SEAT CORDOBÛ 1,9 TD GU, I. 95. 108.000 km. 55 KW, CZ, el. stekla. SV sireino okno. • 031 /640-290 S00343Í $U6ARU JUSTY 1000. I. 90, 119.000 km, beie barve, dobro ohranjen. v voznem stanju. 9 04/513-14-29. 04/512^37-92, 040/435-154 «OOTS^t SUZUKI GRAND VfTARO 1.6 16V, I, 99, klima m ostala oprema, siva kov. ban«. 9 031/506-673 «oom? ŠKODO FE JCklA, 1.96, 108.000 km. 04/531-86-64 aoom? SKOOO OCTAVIA t.9D. I. 01. od ohr., vsa opreina. kuDljan v SLO, 041/818-528 GOLF 1.4 bencin, I. 5/99. 86.000 Km. 1. lastnik, servisna knj.. oprema comfon CABS, klima, radio, računalnik, el. stekia • ogledala, velur. bera plarii-ča). kov. srebrn, cena 1.4 mio SIT 040/457-066 GOLF 1.9 SDI. 1.02, 62.000 km. 5 V. klima, cena: 2.400.000,00 SIT, 9 031/753-484 tcoMf, GOLF III 1.9 D 040/721-468 I, 93. LiQOdno SÛÛ34M GOLF IV 1.4 comiortlin©, I. 99, 45.000 km. Temno modre kovinske Dan/e. 1. (astnik. dobro ohranjen, 9 031/207-343 iOûi»« GOLP IV TDI karavan, I. 00.198.000 km, 90 KS, rdeče barve, eletdnčni paket, comfortline, zalo dobro ohranjen. Cena po dogovoru, 9 031/311-417 eooasio GOLF V TOI. I. 04, 61.000 km. 041/234-696 Uti4V> POLO 1.4,. I. 01. Klima, dobro ohranjen, « 041/347-507 6003MI VW POLO 1.0, I. 99, 78.000 km, 5 vrat, rdeče ban/e, dobro ohranjen, • 041/521-350. 041/812-644 eoosse» Wif POLO 1.2 confortllne. I. 03. 41.000 km. Klima. 2x air bag, ak paket,. cena: 1.500.000,00 SIT, VWPOLO 1.9 SDI CLASiC. 1. 9d,2elo epo ohranjen, cena: 1.060.000,00 Srr, « 040/n29'i85 «oos^ai VWSCHARAN 1.9 TDI. k 4/99. na avt. klima, rnožna menjava za cenejše vozilo, cena: 1.930,000.00 SfT. S 041/669-599 MOTORNA KOLESA PRODAM TOMOS AVTOMATIK SPRINT, I. 99, črne barve, zelo leoo ohranjen. 9 041/227-336 6003«- MOTORNO KOLO JAWA 350. I. 89. 5,600 kíD, 1, REG. 03, « 001/313-988 w^ii AVTO DE LI IN OPREMA PRODAV 4 GUME, continental 195/65 R15. letne, ugodno. 9 041/546-2S8 4 LETNE GUME. zelo malo rabljene 155 R13 Sava B«St po 1.000 Srr/kcm, 9 041/386-662 wnu ALU PLATIŠ'ĆA, 15 ool z zimskimi gumami 205/75 Ris, 4 kost, grobi profil, za Ladi Nri«^, ALU PLATIŠČA, z letnimi gumami 175/65/13 in 3 jeki. pkai. za Astra da- sik, B 04/531-59-97 eoo3i?Q GUME. rBblfer>e. ohranjene od 12 do 19 ool. letne m ztinske, kos od 1,500 srr dalje. BOH, d.o.o.. Pokopališka 39. Lj., 9 01/540-46-77, 040/234-969 600300' GUME LETNE. 4 kom. Qridgestona 185/65 14. rabljene erM3 sezono. JEKLENA PUTI90A. z zimskimi gumami 186/70/14 in Dokrovi opel, 9 04/633-80-18 ooosa«» NOVE LETNE GUME. 195/65 R15, 185/65 R15 Goodyear. Hidra grip. Sava, I mensa, 30% ceneje. 041/812-646 ftOOMOfr NOVE LETNE GUME, Sâva Goodyear, razfičnkh dimenzij. 30 % ceneje. 041/812-64 S ŠTIRI LETNE PNEVMATIKE. 175/70 R 13, 9 041 /656-220 VLEČNE KLJUKE, homologirane. montaža, Orole s.p.. 2g. BHnje 312. 041/896-134 KARAM BOU RANA VOZlU kupim POŠKODOVANO VOZILO, tudi total- ka • ponujam največ, takojšen oOKuo. orevoL 9 031/770-833 wûxm» TEHNIKA PRODAM BARVNI TV. večnamensko rnasažno oručko In stenski stolček za luè kabino. tr 040/614-550 iocmr STROJ I iN ORODJA prodam ELEKTROMOTORJE, različnih moči, 9 070/220-701 KOMPRESOR, 40 ( za 15.000 SÍT, 031/249-653 MIZARSKO, delovno mizo. novo, 04/531-8^8 6003MS MIZARSKO FORMATNO, žago Paolo-ni. voz 3 m, predrezifo In nagiD žage ter verižni rozkar z bočnim svedrom, 9 041 /50-88-36 sœ^OQ SPAJALEC FURNIRJA, na nilKo Ku-per 63 cm, rkamizni in lesena hrastovo sia^ sir. 120 cm. pokorjene. 9 STROJ, za brizganje plastike, starejši. 04/531-43-36 eoss^eo STRUŽNICA BERCER, U 35x3S0il300, letnik 78 s pnborom, «041/366-920 ficcî^« TRAČNO ŽAGO, za Kovine, na pod* . nova 3Ô Zdpdkirdna. 9 609920e TLAČNO ŽAGO, h koles 100. s pre-drezklom. pomikom m hidravličnim vpetjem, « 041/414-702 6003?63 VAR1LMI APARAT MIG 230 A, Gorenje v odličnem stanju z manometrom, popokfan. « 041/319-617 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM 21 ni2, klas^nega hrastovega parketa. dol. 28 cm, 9 040/369-518 6003370 OPEKO, za predelna stene 30x25x12 cm. 138 kom ■ 10,30 m2, cena 150 Srr/kom, Dolenc, Hudi graben 7, Tržič scolder SUHE COLARICE, « 040/239-365 BOQ547r rTONGTB36.5. 11 palet in cpradbeno konzoino 100/200 kg, ugodno. komï 450W acci350b kupim BETONSKE ROBNIKE, in plošče 50x50, 40x40, 9 040/666-806 600334^ ODKUPUJEM HLODOVINO, smraka. jelke, lubadance in les na panju, plačilo lôkoj, 9 041/584-233 6003S4a ODKUPUJEMO, hlodovlr^o iglavcev. 041/875-091 6»?ns ODKUPUJEMO, hlodovino listavcev. 031/280-049 »ozBor SUHE, smrekove In 040/298-413 SUHE, smrekove colarice, 041 /760-791 STAVBNO POHlýTVO prooam DVIŽNA, garaina vrala. ugodno, 031 /470-636 eoojsrt KURIVO prodam 20 M. sunth bukovih drv, * 051/206- DRVA METRSKA, ali r^zžagana, mož<-nost dostave, 9 041 /718-019 «»đsi« SUHA. bukova dn/a. « 04/25-22-171 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO prodam OOBRO OHRANJENO, hrastovo Kuhinjo zvsemi aoarati, DOBRO OHRANJENO, sedežno. Kotno garnituro 230x150, ugodno. 9 041 /487-606 oooa^ea FU70MSK0 POSTEUO. 140x200. lesen okvir, vložek, blazina, kovinski naslon, ugodno, 9 04/512-43-54. 051/214-306 eooiî-B OGLEDALO, z omarico za Kopalnico viš 110. šir, 90. cena 10.000 sn, s 031/457-717 »owe OKROOLO. raztegljivo mizo In ^iri stole, « 031/352-417 POGRAD, z dvema jogtjema 90x190, cena po tíOQOvonj, C 041/867-891 POHIŠTVO, za večjo dnevno sobo, 04/2&»35-330 6003I»» SEOEŽMO QARNIT\JRO, 3x2 m, ke- Kovo5tna izdelava, prevleka v oranžnih tonih, z t^ečno Nncosko posteljo. 9 031/671-690 6oo$»3 GOSPODINJSKI APARATI prodam 10-LITRSK0. gospodinjsko plinsko 04/53-15-118 eooKso PRALNt STROJ, In hladilnik 3001 Gorenje . « 041 /87 8-4 94 ooosiro PRALNI STROJ, WA - 606X Gorenje, 9 041/678-494 eooî^re SESALEC, Vorwer-k. malo rabljen, uçcKJno, 9 04/25-51-127 ecKmas VGRADNI ŠTEDILNIK. 2*2. uporaben, ugodno, 9 031/283-960 €0033«0 ZAMRZOVALNO OMARO. Gorenj« 63 I, staro 2 lefl. car^ 25.000 SfT, • 04/519-16-25 6003^90 ZAMRZOVALNO OMARO. Gorenje s sestiml predali. b 041 /647-842 «ooueo ZAMRZOVALNO SKRINJO. LTH, 380 I, dobro ohranjena, 8 031 /723- 608 aoû3di6 PODARIM PRALNI STROJ, 040/496-014 OGREVANJE, HlAJENJE PRODAM RABUEN OUNI GORILEC. zunanje in notranje tfpalo. ugodno, zvečer, 9 êormn GLASBILA prodam SYNTESrZER, Yamaha 2100. SPORT, REKREACIJA prodam DVA. otroáka kolesa 20 m 24 col, vo- ^na eno sezono. 9 041/467-358 0003464 GORSKO KOLO. Scott 26 col 24 prestav, 9 031 /536-935 6co34i3 OTROŠKO, gor^okolo, odlično ohranjeno. 24 col. za 6 do 11 let. • 040/652-672 ««3« RABUENO OTROŠKO KOLO. Rog kekec 18" $ pomožnrmi kolesi za 2-7 lel po ugodni ceni. 9 031/228-820 plohe, 9 CTROSKE ROLERJE. it. 35 - 40. «QÛ3423 TURIZEM DOPUST MALO DRUGAČE, khžarje-nie po Jadrainu od 31. 7. do 10, 8. 2006. 9 040/579-402 eoos^os ODDAMO APARTMAJE, Pa^ - Metah na, lahko tudi samo nočrtva. kličjte Lju- tMca..» 00385-53/667-222 scoíMř TERME ČATEŽ, počítniéko hléíco. obnovljeno oddamo za tedenski najem. £003439 TROGIR Marina, oddamo 4 je, 30 m od morja, klima, žar, sal TV, «003131 V BaSk», na otoku Krku poleli oddam dvosobni apartma v hiš) na zek> lepi lo-.«031/666-380 eoo^te V DIKLU, on Zadru pn sSovensKf družini oddamo apartma za 4 osebe, zvečer. • 04/533-01-28 0003332 HOBI PRODAM VEČJE ŠTEVILO. LP O oa datuma, 9 04/20-25-263 KNJIGE, PUBLIKACIJE prodam VELIKI SLOVENSKI LEKSIKON, 3 knjjgg. še zaoâkJrane 50% ceneje, M 04/23-34-276 V30W UMETNINE, NAKIT prodam SLIKO, scesija 80x80 cm. Brâdaska. na ptaino. tihožitje , od slikana Mitije OBLAČILA prodam FAřfTOVSKO, ob naj II no obleko, 04/25-22-039. 040/647-639 «003490 08HAJJLM O OBLEKO, za deklico ét. 10 s čeviji. toit>)Co in rokavičkami. OTROŠKA OPREMA prooam OTROŠKO KOLO. za stan^st 3 do 4 leta irv avto sedež2a starost 1 <4 leta, 9 041/562-892 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM »00334« LABRAĐORCE, črne z rodownil«rfn. 9 04/51 -95-17 2, 041 / 657-157 6003135 PSE. mladiče pasmo ^ndseer z rodovnikom, cepljene, odličmn staršev, ugodno, 9 031/371-486 ČRNO LIPICANKO. staro štiri leta, delno ujahana in konjski gnoj. S 04/580-67'78 «i0329s MIRNEGA KONJA, žrebico m konski gnoj, 9 031/456-646 «ocj:^« VEČ PAVOV, starih leto dni, 9 04/53-31-250.041/606-e56 «oovaa LIGUSTER, sad(Ke za živo mejo, izre^ no ugodno, • 04/53-18-314, SQ0331^ PROOAM PUŠPAN, •04/25-11-063 6C03343 SADNE SADIKE, vseh vrst m sort. tudi stare sorte, odprle od 8. do 19. uro. 9 01/36-I3-195. 041/558-448 «o?».' ŠTIRILETNE SADIKE, pušpana, primerne za žive meje, ugodno. 9 SÛÛ3lft? podarim ČRNO PSIČKO, staro po4 leta, srednje i^eliko. pnjazno, dober čuvaj. 9 040/257-771 »oi3S2 KUŽKA. zlali prrna&alec. star ć/^ ieti. «OOMnO KM ETIJST VO KMETIJSKI STROJI ČE KDO NE RABI. cirkular za zagame drv, prosim, 9 04/58-00-484 c^oms« prooam OVOREONI DOGNOJEVALEC. za koruzo O^t In suhe smrekove deske 20.25.30 in 50 miTJ, 9 04/533-12- DVOVRSTNO, sefalnico za Koruzo znamke Olt. dobro ohranjena. • GOZDARSKO, traktorsko dvigalom za nakladanje esa, po 16. uri «041/203-45» «ooissi KOSILNICO. Vicon i65, » 04/533- ÔfV4û KOSlLNtCO, manjšo, ni, motor 6 KM, na brezhibna, KOStLNICO BCS. šir. 127 cm, di?el motor, visoka kolesa, 9 04/572x31-49 too23rt KOSILNICO SIP, 165 -4 OE, malo rabljena ali menjam 2a manjši tro$liec gnoja, 9 04/596-18-58 «xo^ss UĆKALNIK. koruze, s 041/980-371 NAKLADALKO, SIP 16 m3, kosilnico SIP na 4 diske. Irosilec gorski 21 in jeKSIP, 9 041/539-440 dooa«4j NAKLADALNO, p^kolico za seno SIP Pionir 17 m3. 9 040/529-834«ooja3« PALICE, za kosilnice BCS, 9 «003«}« PROOAJA. vseh vrst iraktorsKih gum Sarum, Trayal. Goodyear, Rumaguma. Record. 10% poousta, 9 041/812-645 PAJEK SIP 230. polavtomatski sade- ec krompirja In večji puhafnik za seno. 9 041 /608-563 eoos??» ROTACkISKO KOSILNICO. SIP 165- SLAMOREZNICO, Epie W S, dvo- vT^ni sadilec zelja in leseni oaikelj za krompir, 9 04/595-82-62 tooiSfi TRAKTOR FERGUSON. starejà leinik, v delovnem 380.000 SIT. « 041/874-181 kupim SA MO NAKLADALNO, dobro ohranjeno. kabino, , cer>a -26-55. SIP. TRAKTOR, Zetor, Univerzále ali Štore od Lastnika, plačilo taKoi. ft 031/245. 239 «0032 /i TRAKTOR. T.V, 420 al) podobnega. 040/728-281 0003*21 PRIDELKI prodam BIO JEDILNI KROMPIR, m domače zçânje, sadjevec in slivovko, 9 -10 C0D3?S» DOBRO DOMAČE, naravno vino cviček in belo 1er domače Sr. Dobrava 14, Kropa. 9 04/533-66-19 00037't HLEVSKI GNOJ, - iiSl^, ft 04/204. JEDILNI KROMPIR. Voklo 73, 041/348-226 «uoj?eo KRMILNI KROMPIR, in Koruzo v zrnju trare. oene zelo ugodna eoosisi KUPIM KUPIM SLAMO. « 040/372093 VZRBJNE ZÍVALI PRODAM ČB BIKCA, starega 14 dni ÛESET. plamonsKih ovo. • 070/812- DVA Će BIKCA. Žabmca 35. 9 04/2;>-11-ei2 DVE. plemenski ovci, 9 04/596*10> 69 6003*60 DVE ARABSKI KOBILI, tn žrebe staro enoieto. S 04l/37$-e48 DVE BREJI KOZI, beie barve, lik preO Strttvi)0, 8 588 DVC BREJ) OVCI. JSP okolica Trtica, cer^a 20.000 Sn, ■ 04/59^-60^0 JAGENJČKE, In 041/216^493 već parov. JAGNJETA. za jako^ « 078 JAGNJETA. Z9 plame aH zakol. 9 031 /628-564 eccssos KOBILO, norlK, staro 3 leta, br$jo. Qolmajer Jořa. Sp. Lonica 6. 9 04/53-14-570 ecu»«/ KOZO, i madiikc, 9 041/825-687 WOMM KRAVO, sirramaiko, zelo dobro molznico a teletom, MLADO, brejo kravo simenlalko, 9 031/678-235 NAfiOĆILA. za en dan stara otšcar^ce, 4-tedenake pitane«, puran« m punoo. STALNO NA ZALOGI 19- do 22-tedenske nesnice. DOMACUA, 9 04/530-94-94 «OCO^ti OVCE, 2 jagnjeTl 2a rejo ali zakol. 9 031/834-467 eoi^zsi OVCI. stan 4 rnes«ce u zakol ali reio, Jure. • 031/550-509 ecou^o OVCO, in iagnjota za rriio ali zakci, 9 031/899-145 umiSi PLEMENSKEGA OVNA. JS pasme, uooći^o. 9 04/255-11-71, 051/410- PONUA, starega eno leto in kupim rabljeno kosiir^ico za košnjo trave, 9 «£034' PRAŠIČE, različno tezke, mozr^ d> slava na dom, 9 041/724-144 «ooui3 PRA^IĆE, domaće reje do SO kg, 041 /294-244 o<î 30 -359 RJAVE JARKICE. In bele pi&čartce zâ dopiiar>ie, Stanonik, Log 9. âkof|a Loka, 9 04/51-^5-546 soouoi TEDEN DNI, stara tslićka bikca Ć8, 9 041/342-350 TEUCO. tik pred telelvljo 09-351 TELICO. simentaiko. breio - oaii^o, 04/57-40-038 TEUCO. sirnantalko, rrasecu maiiiovc, 193 broio v deveto^ TEUĆKO. simentaiko. samonakiadal-ko Sip 17 In mešalec za gnojevko. 9 éooixr TELIČKO, simentaiko, staro 3 ledr>d, 04/2&-31-241 «003380 TEUĆKO. staro 14 dni, belgijsko p vo. ~ ' • " TELIČKO SIMENTALKO, 150 ro po leta in ko^lnioo BCS z nukimi koles». S 04/514-11-14 600»< i9 VEČ ĆEBEU1H DRUŽIN, in cisterno za kurilno o«e. 9 04/23-10-061 «oouâs ZAJKLE, in zajca 1er dvobrazdr>i 9 041/588-925 kupih BIKCA, s^entalca. 031/245-415 15 dnf. êoojx' BIKCA, do 300 kg lr> trosilec gr>oja. 031/604-918 9C09?se BfKCA, simenlalca ali mesne pasme, težkega 100 do 120 kg, • 031/260- 774 6003262 BtKCA, ga3 mesne psme 031/818-613 BIKCA, mesne pasme, težkega od 200 do 250 eiKCA, slmentalca, driL 7 do 14 6003351 8IKCA. ali teličko simentaiko stara 14 dni. • 04/51-31-229 BIKCE IN TEUĆKE. o<340 do 200 ter breio leiico eli kravo. KRAVO, Simentaiko, brejo po leletuza molžo. 9 041/608-785 «00^30 eoo33ift OSTALO prodah HRASTOVO KAD. 600 I. za namakani«. Popovo 3. Tržič, • 04/598-31-11 KLETKO, za 16 kokoši, v dobrem stanju, cona 27.000 SrT. 9 04/25-22atakanco 1er bar na Patrolu v Ljubljana &menc N^ v9nkas*pM Óftsnjevek 10, CerWie, 9 040/21^717 IŠČeUO DEKLE, za deto v slfsibi ($01 o pn Žirovnici h Sistro Noč, Noč Anion s.D . Seie 42* Žirovnica* 9 040/431*930 600U26 IŠČEMO SODELAVKO, zA pomoć pn oOdaian|u tunstičnih sob v pof9tni 2onL prednost imajo ml, upokojenk«, pogoji postenost. vdstnost In prijaz* nc9t. PongOb« ru: Vila Gororrka. èka o* 9, 4260 Bl«d. « 9or«nk£tfhot-rnaiKcom SEAWAY group Navtifno podi^tie zjposU r MIZARJE Razpisni pogoji: končana srednja iol» le^ne smeri, izkuini* pn izdeiavi notrtnj« opreme. t. TEHNOLOGA Razpisni pogodi: izobrazba lehnik ali inlenir Strojništva, znanj« MS OťTce, osnove programiranja in operacijskih struktur, organizacijske • S ma in, znanje angleškega KOMPOZITNECA INŽENIRjA Razpisni pogoji: izobrazba « dipL inienir strcjniitva. poznavanje kompozitní h marenalov. znanje programiranja in operacijskih st rukiurorga n izacijske sposobnostih sposobnost vodenja manjSiK skupin, znanje ang^eikega jezika* Ponudbe poSljite najkasneje do 364^006 po poSli na naslov. Seav^ay Croup d.o. o*, Pot na LiSFCe 2,4260 Bted e*mail: po!ona.krmek(3)seaway.si Praktikum^ ć. o. o.. Gorenja vas zaposlimo PRODAJALCA (-K0) za deio v trgovini s tehničnim blagom Pogoji; ■ fzot^azba trgovske smeri 4. ali 5. stopnje ■ prednost imajo kandidati z izkušnjami v podobnih trgovinah Nastop dela takoj po sklenitvi delovnega razmerja. Pisne vloge sprejemamo do 20.4.2006 na naslov. Praktikum, d. o. o, Poljanska cesta 84,4224 Gorenja vas IŠČEMO ŽENSKO, stinsKega obrete v urah, Rok s.p.. krani, nć^va 4, OKREPČEVALNICA MIUI. vPredOvo-ru. Poloće 3, hortoramo zaposli dekle v strsib). ZAPOSLIM OSEdO. za dostavo hrane • DC na dom Picerija Pod g^dom, Vh lemina Doltiar s.o.. Koroška c, 26, Tržič, • 04/59-62-055, 031/571-781 ZAPOSLIMO. enega ptcoDeka. Delovni 6a$ vsak dri>gi dan, ugodni de-fovni pogoji in dober OD, Plcenka Pod gradom, Viliemina Dolhar s.p.. Koroška C, 26, Tržić. 8 04/59-62.055. 031/571-781 eoMM« ZAPOSLIMO PRODAJALKO, živilske stroko na relaci|< Loka - Kranj, c^ njene oonudbe na naslov: Mercator KlAK, èkol}e1oâkâ 20. Kranj 6co34»3 VOZNIKA, C ali E Kategorije v n^edna-rodnem iransporlu redno zaooslimo. Vrba. O.O.O., Sifuievo Kr^nj. 9 04/631-77-60 IMATE IZKUSnJE, v direktni prodaji, nudirnovam odirčen artikel, dopoldan* ski delovni čas, možnosi redne zaposlitve, Medical Hrte, d.o.o. Maistrova uleca 16, KamnlK, 8 041/643-22Q eco?$'S léČEMO. KoiDunlkaiKrne osebe za promočilo in prodajo, Nova revija, Dal- malinova (jI. 1, Uubljana acioj99« IŠČEMO SODELAVCE, različnih ov' Izkušnje nlâo pogoji Poki čite n pnjavite za osebni razgovor! Inf. do pon. od 9. do 16. ure, Matmar-lir>e, d.o.o.. Bmčičeva 13, U. - Črnuče., 9 01/530-12-99.031/688-376 www REDNO ALI HONORARNO ZAPO-SUTEV, za prodajo dodatnega šolska ga programa, možnost zaslužka do 350.000 SIT. pisno r\a: Posredništvo Zdene Brovč s.p., Virmaše 170, 4220 ikofja Loka «oo»9»i Iščemo osebo z Izkušnjami v direktni prodaji. Nudimo odličen artikel, delo dopoldne, možnost vodenja in redne zaposlitve. Medical lir^e. d. o. o.. Maistrova uL i6. Kamnik. tel.: Prime 041/643 220 ZA NEDOLOČEN ČAS, zaposbrro zastopnike in voOie skupin za te^nsko novih aniklov za varovanje zdravja, najboljši pogini in k^^Janje v delo, Sinkopa, d.o.o.. Žirovnica 87. 9 041/793-367. 040/666-345 MO?e-r ZAPOSLIMO PRODAJALCE, na terenu, zanima in dobro prodajni izdelka, odlično pačilo. OiGrTAUS, Marko Poi- janec s.p , Sebenje 44, Kr^e. 9 041/344.141 tooifa ZAPOSLIMO DVA, samostojna ličatia za iičenje letalskih delov in enega izd^ ovaica letalskih defov. Delo za določen čas, i moznosiio za nedoločen čas. Albatros 1iy. d.o.o.. Zapuže 9b. Begup^je IŠČEMO DVA MIZARJA, lavntd v Sp. Dupljah pri ponudbe na naslov: Mestni trg 21, Ljubljana za de o v do-. pishe d 0.0 , tom^u ZAPOSLIM SLIKOPLESKARJA, Rih-laršič Jun*] ml. s p , Golniška 13. Kranj. • 041/831-089 Monu ZAPOSLIM SODELAVCA, v avtore-monlnl depvnosli za montažo avtosle-kel. AvtosteKla Jalovčan, d.o.o.. Žabr\h ca 24, Zabmoa, 9 041/756-166 60D?M7 ZAPOSUMO. /nizarja oken, Bosilc Janez s.p., 041 m monterja Bmrk 17, ZAPOSLIMO FRIZERKO, z i mil, Perspekt, d.o.o.. Kalíška 8. Kranj, ZAPOSLIMO TRGOVKO, samo z izkušnjami v ihnlski stroki, PeKsma Zev-nik, d.o.o.. Ljubljanska c. 36a, Kranj, int. od 6. do 15 ore. 150 SINKOPA, d.o.o.. Žirovnica 87, Žin^v^ nioa zaposlili 2 delavca z vieokosoisKo (20bra2t>0 Vil. st., 1. dipl. eoc. I.dip. farmacevt, delovne izkušnje niso pogoj, nastop dela po dogovoru, prijave pc^jite v roku d dni iŠČSM MLAJŠO ŽENSKO, za pomOč Invalidni osebi v Kranju. 9 041/897* 144 lićem INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče delo: pomoč pn učenju, matura. 9 040/381-295 80Q?nai CIRLES, Tup0lii5e 21,4205 Reddvof, tel.: 041/629-415 Posek, odkup In transport lesa. Ugodno: odkup lesa naipanju. IŠČEM DELO PASTIRJA, z ml, 9 Od/129-22-24 DELO, na ppdroćju elaktroiehnike TK instruiranje irt prevajanje iz/v angleški . 9 DUO ROLO. cšče delo na obletnicah, porokah 2 domačo in zabavno glasbo, 041/224-907 «ca-To IŠČEM DELO. na domu. vestna in 040/88-4CM1 ali mojem j iva. « KUUGARSKI SERVIS KRANJ • izdelava ključev \n vamosinega zapor • odpiranje vrat in avtorriobi ov - brušenje lezil servis NOVOST - sam ognja • ampuls Pričakujemo vas v CHDsiovalnici za : 040/942-797. 5 i i J i I^ČEM OtlO. kol vdWvo In porr^oč siareišim In Dolnim ter 1&1 IŠĆCM 0£L0, VQ/SKQ m pomcc sta«^ QíbcMmra^aĚĚn^iifrK/fimáo^ rn ohďca, • 041 /S8^21 ONE MAN BAND, ali duo. žfva aldsba 031/695-163 Mû^^il TRIO AU OUO, ndrodnozabavne ^la» be kéce delo na oorokah, obtetnican, ftOfVLiaa POSLOVNE PRILOŽNOSTI PRODAy v CEKTRU KRANJA, »od^ óe^ajKet QDOSOfa pcfDČrvh n ooiújhh oblek, no vpel^.i» 041/320-701 STORITVE NUMM ADAPTIRAMO Hfšs. m celotne stanem vanja^ Megamalflx« d o^e^ Slaretova 39, Kranj, • 041 /570-957 %oo77n ALI ŽELITE, na novo pobarvati fasado n lesan na&uše'^ Ugodnol Megama* tfix, d o.o., Slarelovs 39, Kranj, 8 toopnp ASFALTIRANJE, In tiakovsnje, va betoske in kamnite škarpe^ prevzem novograc^enj in adaptacij. GradbanV itvo Adrovl6 S.p.» Sadnikaneva 4. Kamnik, 9 01/83-17-285, 031/803- 144, 031/294-661 ASTERIKS SENCILA, Roztnan Peter s.p.. S«nično 7, Križe, teh: SÔ-S&- 170, 041/733-709; taluzWi rotoji. n> et«! I^elne zavese, plise zavese, ko-mam^ki, markiu, 9 vvvav. astenk$,net BYTYQI OČE IN $IN d.n.o., OeselnK ca 48 b. Naklo vam nudi vsa gradbena dela. notranll omoli. ia^atíú, adaplacK 19. novogradnje» hitro In poceni.. 9 061/364-039, 041/693-492 OELAMO OD TSMEUEV DO STRE* HE, notranje omete, fasade, ad^iac^ ]e, ureiaoie m tlakovanje ^onéč. zva-Sim ah nasim maienafom, ByTyqi Bene in ostali d.n.o , Siruzevo 3 a, 4000 Kranj, « 041 /661 ^38 «M3M ELEKROINSTALACIJE. pn novogrdd-njah in adaptaciiahi korr^ptetni aarws in monlaža rarnih strojev fn naprav ler run« vzdrževalna dela. Gregor Oobni^ kar Podbrezje 231 a, NaMo. • * ORAOBENIK REXHO, Agergas 13, Cerklje, izvaja od ter^eljav do strehe, noiranji ometi, vsevrsle tasad, kamnite ikarpe, adaptacije. ureí8r>je in tlakova* njedwnsc, ■ 041/689*996 ma^i« (ZDE U VA POOSTRESNIH STANO- VANJi in predelnih sten po sislemu Knaufi monlaža streinih oken Velux \n polaganje laminalov, czd* brunaric in nadstreškov* Mesec Oa/rijan s.p*, Jazbine 3. Poljane. « 041/785^2 eodot» IZDELAVA PODSTREŠNIH STAN O-VANJ, predelnih sNn, «pusčenih sfro* pov, ^atem Knauf, vgradnja sire&nih oksnj Veřux* zunanji napusc^ z Farma* cel ali Betcnyp ploâôami Andrej Temine s.p , Poljane 45, Poljane, 9 041/61 139 6909í9t IZVAJAMO, vse vrste adaptacij, hil stanovanj. Kopalnic, Izvajamo nadzor, izvedbo projekine dokumentae^ie, Komçlel inženrring, d.o.o., Kidričeva kotja Loka. • 04/61^30^680, 04V344-62Ô m^^^t IZVAJAMO OD TEMEUEV 00 STREHE, notranje omete, fasade, adaptacije, kamniie skarp^, urejanje ir\ tlakovanje dvoriič, z na&m ali vašim materialom. SûP Syfyqi Skala d.n.o.. Struzevo3a. Kranj, 9 041/222-741 IZVAJAMO VSA. krovskokleparska m tesarska Oela. Pooblaščeni krovec G^ rard Bramac Tondach. Marko Sveielj s.D.^ Grm^ôeva31^ Kranj, «041/642. 424 eoo»0? KROVSKO * KLEPARSKE, storitve z r&zlićnimi krrlinami Igerard, hesekrsi legola. bramac.J In vu ostala kleparska dela* Edvard Grmek s.p.. Torcvo Vodic«, 9 041/338-464 rnsè^d NUDIMO MARKIZE, oz. TENDE, ZC/o popusta, na izbiro 400 platen, Secan Matjaž s.p., Ma a vas 3a, wwÝ^. ro(etarstv>be rc an . 01/666-32-32, 041/630-700 «»?Me NUDtN VSE VRSTE, gradbenih del ter kovcev, ter zidanje Marič s.p^i Frankovo naselje Loka. «031/692-741 tla- Draaan , .k. SLO • DOM, zaključna dela, stene, stropi. Hnauti armslrong. adaptacije, novogradnje, lammals vrata, okna * velux, pleskanje..*, Markotlč Slavko s.p., SuSka 2d, školia Loka, • SPLOŠNA GRADBENA DEU, OfTrati, fasade. Hakovanje bdaniSi ^ tonske ikarpe. Gradbenik Oarri in ostali d.n.o,. T, Deimana 10. Kranji 051/415HD4 3 TESNE NJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnifa do 30 % prihranka prt ogrevanju. Pr^^iho In prahu nI veći Zmanjéao firup. 10 let garancije. SE & MA, d*o*OM Eksler>eva 6, Kđmr>ik, • 01/83-15-057,041/694-226 éûùlûië liĆEM IŠĆEM. Îzkuèerw žensko za porpoč v gospcflinjstvu enkrBt ns teOen po 8 ur V oko ici Školje Loke. oo 16. uri. IŠČEM IZVAJALCA DEL. ^ plinsko centralno (n delno adacteciio objekta. po 17 uh, 9 040/538-744 ZA CaOT>K> OSKRBO BOLNIKA, na domu iščemo stare)šo céebo â(i upok^ ienho, ki bi se bila za cas botoii prtpras^ pena DCdsebti na dofri v Kr^^sko Goro. RAOOVUlCA, 2 okolico, ličem dijaka, ki oDvlaďa Doslovno mateniaiíKo za srednie sole, 9 041/886-90e IZ0BRAX6VAWJB MATEMAT1KA. na KA. pcfT^ nud pn> (eeor, pd^^ave na matu/o, ^rxstruKdje o> siCNna matematika, ENAČBA • iZOBRA-ŽEVAMJ€. resnlk s.p.. Mi^ 67. Visoko, 04/253-11-45.041/564-991 «mùce POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski in goto-vinsU krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit ni ovfra. Će niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vaiega vozila, ter ledsinge 2a vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Telefonske itevHke: o2/252.4g-26, 041/750-560, «>41I 02/2$2-48-23 B^N^l s Ù . Mlr^di ijL 79, M«iibor FESST d.0.0., PE StrHarjeva 5. Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti ZASEBNI STIKI IŠČEM OSE&O, zaželeno ženska • ni pogoj, za pomoč in družbo 2x tedensko, sefli voznica, dogovor, B 04/20- 12*181 64039«4 ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE. posreCu>e za poštene zveze, za vse starosta po vsej SLO, Mnogo se ih fi že spoznalo, naj se Vae še već^ « 031/505-495 éoenui OSTALO GLASBA ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI. melodtje različnih žanrov. 9 €003396 UUGÍTEUEM KLAVIRSKE HARMO-NiKEl. če ielite spoznati Inétcument, 8 051/425-669 eoou^r RAZNO PRODAM CISTERNO, za 041/500-008 ie. 2000 1. KLCKUANE Ć1PKE. 9 01/754-00- NOVO, pas>o ifiQ. prodani 041/204-194 SUHE, HRASTOVE, ptohe m »nonoKla-dalko 17 ín3. • 041/812-095 KUPIM PLASTIČNO CiSTERNO. za vodo 1000 ali 20001, 9 041/757-012 «OftUftâ 2AHVAU 6o. ietu je odšla od nas naša draga mama, tašča, babica in JusTi Ratkovic Iskieno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, jem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. HvaJa tudi g. Ijen obred. Iskrena hvaia tudi zavaiovaJnici Trigiav, Savi Tires in Iskraemecu. Žalujoči vsi ojeni GORENJSKI GLAS petek, 14. apriJa 2006 ZAHVALE 27 ZAHVAU V srcu čutim ljubezen, ki bolečino zatre... Ko veter odnese besedo ... Za vedno bo z »uimi tvoje vse... Ob boleči izgubi našega dragega dcdija Jožeta Antoliča se zahval JU j emc > vsem, ki ste nam vseskozi stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žena Ana. hčerki Bojana in Mateja zahvala Ob smrti naáe diage Marijane Peternel 1908 » 2006 iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoć, izražena cvetje in sveče. Hvala g. kaplanu, pevcem, trobentača in pogrebni službi Posebna zahvala gre zaposlenim v CSS Škofja Loka. vsi nieni v spomin NINI Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v řnirríi kraj ři?íne, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noCe, da U Mína vtč med nami ni... POGREŠAM TE • MOÎ SONCEK robi KraoL 13. aprUa 2006 zahvala V 93. letu starostí nas je zapustila naâa draga mama, babica, prababica, teta, tašča in botra Pavla Novak roj. Slatnar iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vikendašem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvelje, sveče, sv. maše in spremstvo na njeni žadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Belchariu, sestri Pimarjevi, patronažni sestri Požarjevi in zdravniškemu osebju bolnišnice Jesenice. Hvala g. župniku Pavletu Juhantu, pevcem, trobentaču, praporščaku, zastavonoši in pogrebniku g. Jeriču. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI N|EN1 Apno, Cerklje, Tržič, S. aprila 2006 osmrtnica Iščem U v travah, iščem te v morju, naidcm ic v zvezdah sijejo name. (M. Kučič) Izgvbílí smo alena s1nanovića dijaka lemika sgtš Radovljica OstaJ bo v našem spominu. Dijaki in delavci Sole zahvala Vsem, ki ste se poslovili od našega dragega moža. oćcta. dodija, tasta, brata, svaka In prijatelja Cirila Potočnika iz Stnjževega 18. 4.1955 • 7.4. 2006 se zahvaljujemo ta izraze soialja, darovane sveče in cvetje. vsi njegovi Kogar imaš rad, ta ne umre. samo zelo. zelo daleč je ... v spomin Že peto leto, odkar je odšel od nas dragi Rudi Kocijančič ml Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga nosite v srcu ter prinašate sveíe in rože na grob. vsi njegovi zahvala Hvala, ker si vzdržala nevzdržno. Hvala, ker si dťlalo nemogoče z ncismrhom. Hvala, ker si dajala in si »ms im^la rada. Ob boleči izgubi naáe ljubljene Žene, mamice, mame, sestre in tete ivke RiBNIKAR roj, Tičar se Kkreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in botrom za izrečena sožalja, blažiine be.^e, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše, molitve in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, imeli radi in io boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njersl Zg. Bela, Preddvor, april 2006 osmrtnica Z bolečino v srcu sporočaino. da nas je zapustila naša draga Nevenka Kužnik iz Kranja Pogreb pokojnice bo d^nes, v petek, 14» aprila 20Cgreba od 9. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči vsi njeni Temina noCi in v njej blesk LUC! ■ naj duša veselo ob njej zadrhti ■ zahvala IZ nje I Vi. (A. Slabe) V 88. leru starosti nas je zapustila draga mama, sestra, teta, tašča, babica, prababica in praprababica Ana Kepic roj. Beton« 1918 >2006 Ob boled izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, soddas^em in niancem za podarjeno cvetje, sveče, sv. maSe ter izrečena ustna In pisna sožalja. Zahvaljujemo se dr. Barbari Vavken za zdravniško oskrtx>, pogrebni službi Navček, g, župniku Cirilu Is- leniču, pevcem Kranjskega kvinteta, nosačem, praporščakom, govornici gospe Minki Bučan, sosedi Ljudmili Novak za pomoč, organizaci* jj KO ZZB Šenčur in društvu AM D ŠenCw, Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem étevilu pospremili na njeni zadnji poti ŽaJujoči; sin Jože, hčerke Marinka, Cilka in Stanka z družinami Šenčur, Visoko, 4. aprila 2006 A i 28 info@>g-slas.si GORENfSKI GLAS petek, 14. aprila 2006 Ankéta K zdravju si pomagamo sami Daktca Zavrl Žlebir Življenjski slog posameznika je eden od dejavnikov, vplivajo na naše zdravje, Koliko se tega zavedajo in kaj sami storijo za svoje zdravje, so nam zaupaii naši sogovorniki. f&io Gerud Kavfif Irena Zver iz Kranja: "Misltm, da kar zdravo živim. Zdravo se prehranjujem, veliko ftzično delam in se tako gibljem. Počutim se zdravo in pri svojih letih mi ni treba vel kokrat obis- kati zdravnika." Boštjan Pen iz Kranja: "Kolikor mi Čas dopušča ukvarjam z gibanjem, k pomemben del zdrave življenja. Hodim na bovvlin prihaja čas za kolo. SkuŠ paziti tudi pri hrani, to< premami me Čokolada." Dejart Setina Iz Trboj: "Gibanja je v mojem življenju veliko že pri delu, ukvarjam pa se tudi s športom, zlasti nogometom. Razen kake poškodbe tudi še nisem imel opravka z zdravnikom." Aljoša Rajterić Iz Trboj: "Ne razmišljam veliko o zdravem življenju, gibljem se pri delu, kolesarim zaradi veselja. K zdravnikom še ne hodim, pri hrani pa si pri» voščim tudi kak nezdrav zalogaj." 4' A / Majda Kotnik iz Brítofa: "Za zdravo življenje bi mo-jesti petkrat na dan po malem, raznoliko hrano, veko zelenjave in sadja, ter se vsaj trikrat tedensko pre- potiti z gibanjem. Velikokrat za slednje ni Časa ali e. II Rekreativd Gorenjskega glasa Naši bralci Marija Žmavc» Janez Širovnik, Franc Hribernik, Marinka Hrtbernik, Borut Kavčič, |anez Ahačič, Urška Bizjak, Martin Bizjak, Lidija Mihelič, Urška Poktukar, Franci Koder, Tatjana Suhadolnik, Ulja Ljubojevlč, Marjana Rekar, Urška Malovrh, Zvone Zrim, Vida Rozman, Peter Habinc, Gregor Janša, Marija Moser, Boris Hribljan, Ana Jelovčan, Matjaž Kalan, Marjan Lotrič, Karmen Cunder, Maja janša, Stojan Bertoncelj, Zdravka Senjak, Miro Krivec, Marjan Petek, )ože Poklukar ter Grega Flajnik in Petra Kejžar iz Gorenjskega glasa smo pod izkušeno taktirko trenerja janeža Ferllca v petek, 7. aprila 2006, ustanovili rekreativno ekipo Gorenjskega glasa. Bil je Čudovit spomladanski dan, kot nalašč, da začnemo v prijetni družbi z redno rekreacijo v naravi skrbeti za svoje zdravje. Danes ob 17. uri tečemo dalje... P. K. Starost je lahko lepa Simon Šubic Šenčur - V Domu kiajanov v Šenčiirju je potekal strokovni posvet Življenje v starosti je tudi lepo", ki sta ga priprasila Center za socialno delo (CSD) Kranj in Zveza društev za socialno gerontol og i ' družinskega pomočnika, vzporedno pa razvijajo tudi dodatne prc^rame, ki prispevajo k boljSemu družabnemu življenju starejših občanov. ^ nevladnim sektorjem na po- kot posledica se pri takem Predsednica ZDSG Slove-dročju socialnega varstva sta- starostniku pojavi občutek nije Zmaga Prošt je povedala, rejših občanov," je pojasnil nepotrebnosti," je razložil da je v program skupin samo- direktor CSD Kranj Marjan PodbevSek. pomoči za starejše vključenih Podbevšek. Za tokratni po- Kot je poudaril, se v zadnjih okoli 6.000 ljudi, od tega svet so se odločili, ker so za- letih na območju. Id ga pokri- 5,2.00 starih in 800 prosto- znali potrebe po večjih aktiv» nos tih na področju skrbi za starostnike. "Če star človek va kranjski CSD, stvari premi- voljčev. "Na Gorenjskem je kajo na bolje. Tako bodo obči- sedem lakih skupin v Domu nah Naklo, Cerklje in Šenčur starejših občanov Preddvor, (ZDSG) Slovenije. "Glavni nima ustrezne podpore v gradili domove za staro.st2iike, pet v Domu upokojencev namen posveta je vzpostaviti družini, lahko hitro posiane povečaj se je obseg pomoči na Kranj, ena skupina pa deluje sodelovanje med vladnim in osamljen in sodalno izoliran, domu, ponujena jc možnost v lokalni mreži," je dejala. vremenska napoved Napoved za Corer)jsko Danes bo sončno. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter, hribovitem svetu bo več oblačnosti. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. AMnRANA MMM RADIO KRANJ d.o.o. StritarjevA ul. KRANJ mmi msm Iblfc^ON: <04> 201 (04> 2612 {OA} 2022 <091) (O«) 2ai 2012 i pc4io- radl o h re ninradicMvra nj SPl€»Tr>a StrOH' WSVW. ra tfko-k ran J.si Sf mjdou miusHnR nHtiusKti PUSUUH m noKfcrusKbm GG PRILOGA GORENJSKEGA GLASA i i 02 PETEK 14.4.20G6 GL SB M CUKR Atomična Iris Nâjprej je kot velík bum priletela vest, da Špelca zapušča Atomik Harmonik. Sledilo je vprašanje: katera od Špele? Tista, ki poje, ali tista, ki )e boljša v plesu? Potem so Atomikj razpisali avdicijo in minuli teden se je na veliko ugibalo o tem« kdo bo njihova rtova članica. Skupini se je po napornem preizkušanju in izbiranju najbolj primerne kandidatke tako pridružila simpatična svletna Primorka Iris Soban. Čeprav prihaja iz Vrtojbe pri Novi Gorici in študira na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Komunikativna in navihana dvojčica zase pravi, da jo petje in nastopanje osrečujeta in resnično zabavata. 5 prepevanjem je začela že kot mala deklica v osnovnošolskem pevskem zboru, z Iju- beznijo do petja pa je nadaljevala tudi v kasnejših letih« se prijavila na Popstars in Bftko talentov, nazadnje pa našla svoje mesto pri Atomikih. A. B. Iris Scban Plan B vse bliže Televizija Slovenija je v koprodukciji z založbo Nika Re cords snemala angleško in slovensko različico videospota za evrovizijsko pesem Plan B/Mr. Nobody. Na slovenski obali in v Ljubljani je nastajal spot po scenariju in v režiji Izidorja Fariča. Za podobo izvajalca Anieja Deiana sta - tako kot za nastop na Emi - poskrbeli Emperajizz In Vesna Mirtelj, ki bo Anžejd oblekla tudi za nastop na Pesmi Evrovizije. Anžej se bo na Pesmi Evrovizije v Atenah prvič predstavil iS. maja 2006. Če ga bodo gledalci po vsej Evropi s telefonskim glasovanjem ocenili za enega irmed desetih najboljših, bo nato nastopil tudi na sklepnem večeru Pesmi Evrovizi-Anžej Dežan je, ki bo 20. maja. A. B. 89.8 91,1 96.3 Gorenjski prijatelj Radio ^Ti d.o.o RADIO SORA Kapucinski trg A. 4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50. fax: 04/506 50 60, e-maiJ : info^radio-sora .si ilLPCrOUR www.âipetDursj / Izšel je katalog POLETJE 2006 PoéitnrCâ v SiDvenrji IrN r^á HrVaik<<0 SIT na osebo 7 dn ČRNA GORA 19.4.-23.4^ BEOGRAD SARAJEVO 21.4.-23.4., SONČNA SIOLDA 26.4. • 2.5. SiaLUA Z LETALOM 27.4. • 1.5., ČAR LOHBARDUE 20.1. 30.4., ŠVICA 20.4. 1.5. NOVIGRAD 13,5.-20.5., KRF 16.6,-25 Sv • KRAN) 04/20 13 220, • ŠK. LOKA CH/51 70 3», • RADOVLJICA tH/S3 20 44§. • TRŽIČ 04 / 59 71 3SC, » UUBUANA 01 / 33 OS 505. « »LED 04 / 57 80 420 I6.6.-2S.6, (R) RADÍ0DMEV Radio Cerkno, d. o, o. PLATliEVA ULICA 39. 5282 cerkno Tel; 05/37 34 770 fax: 05/37 34 771 požta. info@rjvdííx!>dmev.net 97^. 99. S. t03.7MHZ UtCV« STCREO. ROS wwwtona-on^com /a^iuDi ee preko n rT^že! vzomi W6OC0 vS\/Oje roke Pneakuj« kot SO.OOO Sn ljubaznu &kupn€>zebeve« konearc), potovanja, zmenkr ne alapo i née^r^ Aa. S 9 i i ti Mlad ansambel Veseli svatje si je ime nadel po eni izmed prvih Avsenikovih skladb. "Veseli svatje je vesela in živa polka, ki odraža veliko samozavesti in optimizma, takšni pa smo tudi mi," pravijo mladi glasbeniki. Ana Hartman nsambel Veseli svatje je bil ustanovljen lanskega avgusta. Velik del ansambla sestavljajo mladi glasbeniki (v pov-preei)ikiCC:i<»% popust felet za velike fn mate MlMIMUMtíU5 in CELOVEC T ermm: sobota. SO.rnoia 2Ô06 Program: odhod ob S.oo • ogled starega mestnega jedra Celovca ir> njegovih znamenitosti« povezanih tudi z [zgodovino naiih prednikov • ned a leč stra n : Minim ur»du5, svet v malem inilvalski vrt z vsemi vrstami kać in želv, starih celo 117 let • alternativa: og(ed kraja Maoa Wôrth na Vrbskem Jezeru, poznanega po bnžinskih spomenikih, lepi gotski in fomanski cerkvici - prosto za og ede ali nakupe • prihod domov v večernih .urah. Cena: 3.300 Naroćnilci CC: 10 % popust Otroci: 2.500 sit (10, 43 cur. Otroci naročnikov CC: % popust DoplaCilt: Minimundus; odrasli 12 eur. otroci od é-15 let 7 eur Pri|ave; Gorenjski glas: 04/201 4241: namcninei^gglas.si / vplačilo rezervacije 3.CO0 sit (12,52 eur) v agenciji Linda, Staneta Žagar;» 52, Kranj: 04/235 84 20 ali 04^/248 77\ Graj ski vitráž Cikhis glasbenih večerov v Ško^l Lold akustična ■ nuira v Skjvraiio. se po letih sti AHan Ttvior. pniAoni trabndor» eden redkih, ki v celoti ohranja tndkijo KerouAfiovf on the road G}ozofi>e. Sreda, 19« AprU, ob 20.30 v kapelici na škoQeioškem gradu SfiMftBS infb: wwv.zavodo.oix/vitraz/ 4 k PETEK 14.4.2006 03 TELEVIZIJ/ Oddaja E+ je letos prejela laskavo priznanje, Viktorja za najbolj popularno televizijsko oddajo. Viktor že četrti za njegovo urednico Barbro Drnač, katera je pred desetimi leti prireditev Viktorji tudi vodila. Poleg E + pa je Barbra novembra lani na Kanalu A sprejela še urednikovanje oddaji Ekstra magazin. Alenka Brun ste si zastavili? Ste že dose-gli tisto, kar ste si zamislili, ali bodo sledile Še kakšne râvzaprav Barbra spremembe? Bojda naj bi Dmač zadnjih pet- Ekstra magazín ukinili^ najst let ni izginila To, da nas je zvesta publi- s televizijskega ka nagradila z viktorjem po-ekrana. Pet let je pulamosti, je pohvala in dobila voditeljica in urednica kaz, da smo na pravi poti. Dance Sessiona na Kanalu Delamo oddaje za ljudi in to A, pa kar sedem let Parade imamo vedno v mislih. O plesa na javni televiziji, leto ukinitvi Ekstra magazina za- in pol voditeljica in redak- enkrat ni govora. Spremeni- torica rubrike Parada plesa be pa so vedno dobrodošle in v E+, preden je prevzela nekakšna stalnica v našem urednikovanje obeh oddaj življenju, kajne!?" Kanala A. Še sedaj v E+ voda Parado plesa, prispev- Z Bojanom Požarjem sta že ke za rubriko pa je predala dalj časa partnerja. Kaj me- novinarki Mateji Ropoša. nite o tem, da se govori, da je popoldanski E-i- televizij- Kar bi počeli danes, če rte bi ska slika jutranjega Direkta biii to, kar ste? oziroma je Direkt njegov Vedno sem vedela, da napovednik? bom počela to, kar počnem II Z Bojanom Požarjem danes. Vse mi je bilo name- deliva mizo tn posteljo že njeno» tako kot vsakemu od dobrih deset let, to so dej-nas, samo oči je treba imeti stva. Vaša namigovanja pa odprle. In zagnano, uspeš- so pavšalna, zelo subjektivno slediti svojim željam, na, uko da vas vabim, da si pričakovanjem ..." kdaj ogledate E+-" )e delo z mladimi danes Kako se je zbujati zraven drugačno, kot j« bilo vča- človeka, ki pove stvari brez - sih? II dlake na jeziku in deluje Seveda je čutiti spre- 'brezkompromisno' rume« o D membo, televizija je namreč no, če lahko temu tako re- J izredno dinamičen medij, ki čemo? se je sko2d leta tudi najbolj "Zelo redko se zbudim lar. Ostajam zvesta moji fri "Občasno, največkrat ob spreminjal. Televizijski no- zraven njega, ker je on )u- zerki Aleksandri, pa moji vikendih." vinar mora danes za razliko tranja ptica in vstaja ob pe- Slavtd Bizjan, ki mi je reši- od prej na primer obvladati tih, šestih zjutraj, jaz pa la mojih deset nohtov na Lahko tudi od vas pričaku» delo z digitalno tehnologijo, rada dolgo spim. Ob delav- rokah, pa Barbari Germ, ki jemo v kratkem kakšno mora bili nekakšen 'multi- nikih celo do sedmih ... praktik'. A je še vedno nekaj mi omogoča, da se vedno knjigo? bleščim v njenih steklenih "Zaeiikrat še ne. ker sem zakonitosti, ki jih tudi pri te- Znani ste po svoji eleganci. izdelkih. Obleka pa mi da- Še v precejšnji akciji. Enkrat, leviziji ne načenja zob Časa. Modna dvojica PloŠinjak • nes ne pomeni več toliko v hiši ob miamijski plaži bo Se vedno ostaja temeljni ka- Maj Potočnik naj bi vas kot nekoč. Rada sem lepo nastala knjiga spominov. men kreativno, prodorno in 'stilsko' posvojila. opravljena, a še raje drvim s Vse, kar ste želeli vedeti o dobro delo." "Mem Couture sta zame kolesom naokoli v p opol no-skrbela samo lani. Še prej ma ležernem Športnem ob- Ko ste nastopili delo ured' sem .sodelovala z Mojco lačilu." nice, je imel E-t- rahlo dru* Makuc, Niko Urbas in se- gačno podobo. Kakšne cilje dal sem v navezi s Tanjo Vi- Kuhate? blondinki Dmač, pa si niste upali vprašati. Založnika že imam, medijsko podporo tudi. Manjkata samo Še omenjena hiša in Čas!" Sanjska Nina začela z izločanjem Nina je bila v tem tednu na dveh zmenkih, na katerih so bili na vsakem zmenku izbrani trije fantje. Trije, ki so bili Nini, njenemu bratu Boštjanu in njeni najboljši prijateljici Vanji najbolj všeč oziroma trije, ki $o jim bili najmanj simpatiini. Vendar fantje niso vedeli, v katero skupino sodijo, med seboj pa so bili pomešani. Nina je vsaki trojici pripravila posebno presenečenje. Ene je postavila na test ljubosumja, druge pa na test vzdržnosti. Kako so se fantje odrezali, si oglejte danes zvečer v oddaji Sanjska ženska 2. V njej boste lahko videli tudi, kateri so tfsti trije, ki se bodo morali prvi posloviti od Nine in ne bodo do» bili tako težko pričakovane vrtnice. Sicer pa so sanjski kandidati Že začeli kazati svoje prave obraze. Nekaterim se vidi, da so se na Sov prijavili le zaradi medijske pozornosti, drugi so se v Nino resnično zaljubili. N. V. GODUUUI m OAiPKIUI PRIREJAJO V PETEIC ONE 214.2006. OB 20. URI V ŠPORTNI DVORANI V ŠENČURJU 3. VELIKI KONCERT MED GORBNJSKimi MAOIkJNI HAS1WMM 1 u GAŠPERJI S KRANJSKIM KVINTETOM. TFIO LOJZETA SlAKA S FAlfH S PRAPROTNA, ANSAMBEL KORENINE. BENEŠKI FAVrJE, JOŽICA SVETi. ANSAMBEL TONETA RUSA. KROai MUZfKA^m. SLOVENSKI MUZlKAVn. BOHPOMAGEJ, ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA POVnOVALCA PROGRAMA: KONDIPIŽOHN inVIKTORUA PREDPRODAJA VSTOPNIC: ALO ALO èwlw. Tav«mi Rtkar • €ieh9k. Bsr Pelko-Visoko. Turistična agencija Odiuj • Krtnj. BruAsríca • Kokrica. &bar-Šenčur, Trgovina Zavnik - Gostilna (ehar • Cerklje. u l Nd prvo oagradflo vpr*iinj8 nam j» odgovorila h Dragi Kordaž Iz Kamnika, ki \9 tako bru htbitija praiemnica nuredrw vstopnice zs koncert Godletjev In Gs^qtv. Odgovorita na 2. nagradno vpraiar^* med kun^e pii^Uiri kupon in fwíni 18.4. {rabaro preostala íIít pr^amnil» vttopfflce a koncert Vstopnice bodo nagrajencr prejeli po poili Od kod Izvirajo 60dlani? Ini0 if\ primwli;: Polni rk&sfov: Odoovor {vašim polnim lUilevom poKita v Gortfijtld oles. Zeisova \ 4OD0 Kreni. Amketa Je dan brez E+ res izgubljen? Ana Hartwan Urednica £+ Barbra DrnaČje r^a podelitvi viktorjev dejala, da je vsak dan brez te oddaje i2gubjjen. Naše sogovornike v loškem koncu srrto povpraSali» kaj menijo o tem in kakSna se jim zdi oddaja. roto: Ana HartrDan Anže Ravrtikar, Železniki: "Niste naleteli na pravega, saj oddaje E+ ne gledam prav pogosto. Videl sem že nekaj prispevkov, a me trači ne zanimajo prav preveč, Tako se tudi ne strinjam z izjavo Drnačeve, da je vsak dan brez oddaje E+ izgubljen." Lucija TomCf $kofja Loka: "Včasih pa res pogledam oddajo E+, ne sicer vsak dan, dvakrat na teden pa gotovo. Zdi se mi povsem zanimiva in zabavna, izjava Drnačeve na Viktorjih pa je malce smešna. Če ima £+ kaj skupnega z Direktom? Le to, da oboji objavljajo trače." David Sivka^ Škofja Loka: "Zelo pogosto gledam E-h. Zdi se mi dobra zabava za pozne popoldanske i;re, vendar pa mislim, da je izjava, da je dan brez E+ izgubljen, malce pretirana. Boštjan Kljun mi je med vodite najbolj vieč, saj je sproščen in zabaven." Olga Menart, Ško^a Loka: Tanja Libič, Škofia Loka "Oddaje E+ nikoli ne gle- : 'Oddajo E+ zelo rada gledam. Videla sem že, kakšne : dam. Karvsâkdân, če imam prispevke pripravljajo, ko i le čas. Zdi mi super od- včasih preklapljam iz enega i daja, dobro glasbo predva- na drugi program, a niso bili : jajo, težko bi naila kakšno po mojem okusu. SIcer pa : pomanjkljivost. Kljub temu oddaje nimam časa gledati, : pa mislim, da ne bi ničesar saj so ravno takrat na spore- i zamudila, če oddaje kdaj ne du Španske nadaljevanke." r bi videla." À 04 PETEK 14.4.2006 KULTUR/ Domžale Na ogled dela jožeta Toniga V^e^â) je biiâ v Galeriji Domžale odprta razstava slik na platnu avtorja magistra umetnosti Jožeta Toniga. Odprta bo do 29. aprila vsak dan med in 12. uro in med K. in 19. uro> ob sobotah pa med 10. in 12. uro. I. K. jESSNiCE Pipan v dobrodelne namene Jutri, v soboto, 15. aprila, bo ob io. uri v avli Splošne bol-niSnice Jesenice odprtje razstave fotografij Janeza Pipana. Že naslov "Brazilija v fotografiji" nam izdaja temo, ki je tokrat zanimala fotografsko oko (aneza Pipana. Pred Časom je Pipan dober mesec preživel v Braziliji na posestvu Vide Lajovec v duhovnem centru Fazenda Vida, obiskal pa je tudi posestvo sv. Ignacija pri zdravilcu Janezu od Boga. Kot razmišlja avtor, je energija, ki jo je v obeh centrih dobil sam, ostala zapisana tudi na njegovih fotografijah. Gre za proda/no razstavo, del zneska pa naj bi Šel tudi Bolnišnici Jesenice za nakup endosko- pa. I. K. BoHiNjSKA Bela Jubilej kulturnega društva Bohinjska Bela S predstavo Romeo in Julija se bo v ponedeljek, 17. aprl* la, ob 20. uri začelo proslavljanje stoletnice prvega organiziranega delovanja in šestdesetletnice obstoja kulturnega druitva Bohinjska Befa. V četrtek, 20. aprila, prav tako ob 20. uri, bo na sporedu predstava Leteče zaročenke, v petek, 21. aprila, ob 20. uri pa se bo domača gledališka skupina predstavila Še z igro Čaj za dve. Proslava ob obletnici bo v soboto, 22. aprila, ob 20. uri, za zaključek praznovanja pa se bodo v sredo, 26. aprila, ob 17. urí s premrero rgre K^aii strah Bav-bav predstavili Člani domaČe otroške skupine. Ob jubileju bo vstop za v$e predstave prost. V. S. NAPOVEDNIK 14.04. « Koncert skupin Sunscream (Madž.) in Real Thinks - ob 21. uri • Kranj, Izbruhov kulturni bazen * Radyoyo: Pier & JAMirko • ob 22. uri, Skofja Loka, Rdeča ostriga 15.04 » Koncert skupine Sank Rock - ob 21. uri. Gorenja vas. Dvorana - Večer Sit down and dance - ob 21. uri, Škofja Loka, Rdeča ostriga 19.04. « Allan Taylor, Grajski Vitráž - ob 20.30 - Škořja Loka, Kapelica na Škofjeloškem gradu 20.04. " (crtkanje. Spomin na maturanca • Café Mana-na, Kranj • Skači na ska • ob 20. uri. Kran;, Izbruhov kul* turni bazen --Dem sešn • ob 2>. uri, Škofja Loka, Rdeča ostriga WWW.GORENJSKICLAS.SI 0 P1ÍLSFRNOVO GLEDALIŠČI'. KRANJ Friedrich Schiller www.pnk.si SPLETKARSTVO IN UUBEZEN Klatíiiti drama v«odobnl pNObItU Sobota, 15.4. ob 20.00 - abonma SOBOTA 2, IZVf N in KONTO Maja Weiss je posnela dokumentarni film o Mariji Veh, v Kamniku rojeni gledališki igralki svetovnega slovesa. Ob filmu tudi knjiga in razstava. OÍÍ' Jasna Paladin amnik - Dokumentarni film z naslovom Hoiem osvojiti svet • Portret igralke Marije Vere, Id je nastal na podlagi knjige Baibare Suáec Michieli, so pred dnevi predvajali tudi v Domu kulture Kamnik, s Čimer se je, kakor je poudaril direktor Slovenskega Gledališkega muzeja Ivo Svetina, igralka simbolično vrnila v svoj rojstni kraj. "Knjiga je nastajala poldrugo desetletje in vseh 15 let sem podoživlja-la življenje te izjemne igralke. Marija Vera je po svoji življenjski in umetniški zgodbi namreč unikatna ženska. Gre za prvo monografijo o slovenski igralki in vesela sem, da s tem prispe- Režiserka Maja Weiss pred projekcijo filma v Domu kulture Kamnik/Foio.oa&ažijrrcT vam tudi delček v kamniško zgodovino, " je na predstavit- umetniškega življenja te, 1954 je bila profesorica za lorriki iz igralkinih dnevni- vi poudarila avtorica knjige, leta 1881 rojene gledališke dramsko igro in umetniško kov. svoje spomine pa so ki je sodelovala tudi pri pisa- igralke, režiserke in profeso- besedo na ljubljanski akade- prispevali tudi starejši slo- nju scenarija za film. "Moja rice, ki je delovala v enajstih miji, za svoje dosežke pa je venski igralci, evropski gle- zgodba Marije Vere je neko- gledališčih v kar sedmih ev- leta 1951 prejela tudi Prešer- dališki zgodovinarji, režiser- liko krajša, saj je film nasta- ropskih državah in pri tem novo nagrado. Njena živ- ji in igraJci ter nekateri jal leto dni, kljub vsemu pa uprizorila 280 različnih Ijenjska pot je v filmu prika- KamniČani. je tudi mene igralkino življe- vlog. Leta 1905 je začela štu- zana kot potovanje med raz- Poleg omenjenega doku- nje povsem fasciniralo," je dirati na dunajskem Kon- ličnimi k\Uturami, mesti, je- mentamega filma, katerega I ^^^ povedala režiserka Maja Weiss,, ki je za slabo uro dolg seryatoriju za glasbo in igralsko umetnost in si kot ziki in gledališči. Pripovedo-vâlkâ in raziskovalka Barba- premiera je bila februarja v Cankarjevem domu, in knji- film potrebovala 21 snemal- prva med slovenskimi igral- ra Sušeč Michieli 2 vlakom ge v Slovenskem gledali- nih dni, posnetih večinoma ci in igralkami pridobila for- potuje po Evropi in išče sle- škem muzeju o Mariji Veri o Mariji Veri. Njena raz- v tujini. Film namreč prika- malno gledališko izobrazbo, zuje pol stoletja oaktivnega Po letu 1945 do smrti leta mišljanja se prepletajo z od- io tudi razstavo, ki pnpra bo odprta 20. aprila. V Galeriji Mestne občine Kranj se z izborom fotografij pod naslovom Abstraktni segmenti narave predstavlja dr. Damir Clobočr^ik, a:- leor Kavčič Vencelj, je Globočnik motive za fotografije našel v sko-raj trivialne m okol j u bazena ČerajŠnje odprtje za mokro separacijo peska, razstave v gale- Pritegnile so ga mikrostruk-rijskem prosto- ture. iiastaie ob denudaciji, v ru kranjske obči- pesku zapisane sledi gibanja ne je bilo pravza- vode in živali ter nenavadne prav nekoliko nevsakdanje. zmatosti in barvne kvalitete Kot umetnik, avtor fotogra- sedimentnih ostalin. ' Nisem se odločil za "do- fij, se tokrat predstavlja človek, ki sicer na razstavah na- kumenUmo" beleženje oko- stopa v vlogi tistega, ki po lice in dogodkov, kot je na strokovni plati kot umetni- primer pri reportažni, kraški kritik govori o avtorjih. S jinsld, športni fot<^rafiji, po-svojo prvo fotografsko raz- snetkih človeškega telesa in stavo se namreč predstavlja drugih žanrih, temveč za dr. Damir Globoč.nik, umet- uporabo fotografskega apa« slikarske ali grafične kom» rave. Take kot so, a jih obi-nostni zgodovinar in muzej- rata z namenom približati se pozicije," je o svoj ih umetni- čajno oko vendarle ne opazi. ski svetovalec v Gorenjskem abslraktni likovni podobi ških izzivih za predstavljene Tokrat so postavljeni na muzeju. Kot je k razstavi po- torej posneli v naravi takšne fotografije povedal avtor Da- opazovanje v Galeriji Mest-vedala kolegica iz umetniško izseke, ki Čim bolj spominja- mir Globočnik, ki je tokrat ne občine Kranj. Do nadalj-zgodovinarskih vrst Petra jo na raznolike abstraktne iskal drugačne detajle Iz na- njega. A 4 PETEK 14.4.2006 NOMIN TOR '93 05 Gorazd Šinik Ce bi lahko večerjali s ko- Olivie Newton |ohn iz sedem- merkoli, ki je kdajkoli živel, desetih let Ples z zgodbami o kdobitobil.naôTio-belirekla- Studentski neuslišani Ijubez- mi v svetovni reviji Wine ni, spremljan z glasbo, je od Spectator spraSuje največji študentov zahteval precej Čass. ameriški vinski mag Robert In jih morda celo malce pre-Mondavi- Možakar, blizu se- več zavedel, saj so skorajda po-demdeset jih ima, na sliki po- zabili na bistvo. Na strokovno gleduje v Ridlov kozarec svoje- predstavitev skuhanega in ^ rdečega in k tej večerji pri- spremljajočega vina. Mlados- poroča svoje vino. Super sa- tna ljubezen in vse kolobodje mozavestno. Navdušeni, prav okrog blejske Olivie in [ohna tako sarnozavestni, pa so na nas je nasmejala In si je zaslu- "Gala večerjo" povabiJi Štu- žila aplavz. Plamen v očeh • dentje zaključnega letnika viš- marinirana zelenjava z brand- Mat^j Suzana je strokovne Šole za gostinstvo in turizem z Bleda. Na tradid. Blanka Farčntk, Vlado Kovač kakor pa se je lahko nasmeja-o direktorju hotela Vladu Kovaču, ki je uresniâl in izpeljal projekt, ki ga je načela njegova predhodnica Blanka FarČnik, zdaj direktorica prelepe Vile Prešeren z obronka Blejskega jezera. To, koliko denarja so vrgli vkup in dobili evropske podpore in zakaj ne več, je druga Štorija. Tudi tista o zamujenih priložnostih. No ja, v goste je priSel minister za stvo dr. Milan Zver in bil navdušen nad prc^ramom, Id so ga pripravili, ter nad predstav- novim carpacaom m rakovo peno je bil prvi krožnik, ki so co. Krožnik je strokovno po- nekatere pač ne. Matevž se je konjaka Hennessy, razpleta se Ijenimi kulinaričnimi stvarit- onalno, lo. srečanje predava- «ga pripravili učend s profesor- spremil B&F manager Matevž potrudil, kot se trudijo vinarji je ljubezen in zaploskali smo vami. Ledeno skulpturo je mi- teljev, diplomantov in pred- ji v kuhinji hotela, kjer vrti Strajnar, diplomant šole, vodja razlagat zgodbo svojega pri- kuharjem, natakarjem in ge- nister najbolj občudoval. Pri- stavnikov gospodarstva, so po- prvo kuhalnico Igor Jagodic, gostinstva v hotelu Astoria in delka. Nazdravil je v družbi neradji, ki jo čaka nova zgod- jetno dogajanje v Astorii, z bo- vabilivCrandhotelTopliceter Član nadonalne kuharske re- sommelier U. stopnje. Bili svojega profesorja maQ. Mila- ba življenja. In kot je rekla gato in raznoliko gastronom- pripisali "dres code" - temna prezentance. Pospremilo ga je smo deležni natančne razlage na Krišlja, zgodovinarja in Jana Špec ob slovesu, da so po- sko ponudbo so pospremili še geografe, tako in drugače vpe- Janez Solar, Jana Spec, Marjan Lebar Tjaša in Gašper tega v slovenski turizem in njegove žene Alenke, genna-nistke in slavistke. Zdelo se je tudi \inai^ema. Mbdost je na pohodu in Matej Korenika je že Član nove generadje vinarjev. S simpatično spremljevalko Suzano Bržan sta bila videti posebej mičen par. Prav nič nists zaostajala Galoper Carman in Tjaša PrvuloviČ, ki te dni snujeta pr<^am, s katerim bosta proslavila Tjašino diplomo prava. Ga^rju pa gre čestitka, ker se dobro drž] i^jj^n Zver tudi brez slepiča in, ker si je Miha Potočnik obleka. Bravo, znajo, si rečem virice s trte sivi pinot Ingrid o furlanskem tokaju Boruta zaslužil funkdjo predsednika nosni, ker so bili predavatelji povabljeni vinarji: Sutor, Mav-in poln pričakovanj, v temni Sakside iz Domberi« v Vipav- Blažiča s PleSivega v Brdih ter gorenjsko ljubljansko dolenj- in oni njihovi študentje. Na rič, Protner in Munda, Po obleki, odidem večei^i naproti. ski dolini. Na krilih ljubezd je vrhunskega cabernet sauvig- skega okrožja Društva som- snidenje in srečno. mizi sodeč, bi lahko ocenili» Na Bled vedno z veseljem. šla večerja naprej, žal s pre- nona Korenika - Moškon iz za- melirjev Slovenije. Tudi v svo- Veliko enakih obrazov sem kdaj kdo pije. Župan Bleda Ovalni kavarniški prostor 5 si- hladno žametno kremno juho peljive vasice Korte nad Izolo. jem poslu, spletni prodaji srečal čez nekaj dni. Prav tako Jože Antonič, ki se mu je ob jajnim razgledom na jezerce, iz stebelne zelene. In žal z vi- Glavno vlogo sta odigrala vin- vina, pripravlja presenečenje. na Bledu, v prenovljenem ho- referendumu v domaČih Gor-otok in grad je di^ po suhem nom v "arhivskih "kozardh, ki ska kozarca vrhunskega proiz- Sladko presenečenje je bila telu Astoria, prvem šolskem jah ^odil §e občinski praznik. martmjiu m koktajlih, h so j bi jih v Toplicah morali posta- vajalca Wedel, ki jih je za to torta, ki so jo pripravili ob kon- hotdu pri nas, ki ga upravija je pil vodo. Direktor hotela To spretno mešali pod vodstvom viti v arhivsko omaro. Verjet- večerjo preskrbel zastopnik, cu. l^r {agodic je poskrbel, da Višja strokovna šola za gostin- plice Zvone Špec, mož Jane je Ednina Halačeviča.diploman' no sta bila Alojz Kerin iz Kr- sodonator večera Gašper Čar- sta jo ravnatelj Janez Šolar in stvo in turizem Bled Vmes se še vedno strasten kadilec, ta šole, zdaj vodje gostinstva v Vili Prešeren. Se s soncem ob- škega s svojim kemerjem in man, prav tako "še" študent direktor Turizma v Savi An- je zgodila edino le referen- mag. Branko Grims se je simpatičrui Vipavka Ingrid G&T Bled. Strokovna razlaga drej Šprajc lažje zarezala. Sle- dumska nedelja v Gorjah. In okrepil s kavo. Ce sklepajo ko- sijani, ob zgodnjem sobotnem užaljena, kar je njunemu mj- je nekatere povsem prevzela, dil je še Usodni poljub kave in precej zanimivih debat. Vse- alidjo, sem jih nagovoril Zvone Špec morda ponovno kandidira za župana na Bledu, lože Antonič zagotovo ne več ne na Bledu ne v Gorjah. Podžupana, pn^ cvetličarja Bleda Miha Potočnika žena še ne podpira v prihajajoči županski tekmi. Kam kandidirat, na Bledu ali v Gorje, je zdaj vprašanje. in medtem se je zgodilo še odprtje prenovljenega hotela Park, S veliko taistimi "facami". Zato o tem in še o čem čez teden dni, ho bo prvi krajec, dan pred dnevom Zemlje. i 9 i: Alenka Krišelj, Matevž Strajnar in Milan KrIŠelj večem, so bili prav posebej po- nemu storila čaša. Trenutek nosni ravnatelj šole Janez Šo- resnice • mavrični ravioli pod lar, pomo6ťca in predavatelji- pannezanovo skorjo in b^- ca Jana Spec in profesor Mar- mično omako, je bil res samo- jan Lebar. Skoraj ediniiia vseh svoja resnka. Kritiko na stran, osmih Gala večerih, ki jih pri- Sli smo se prezračit na raz- pravijo ob zaključku študija, gledno teraso, šepet vetra je bil Gospa Jana Spec, sijoča v resničen, pospremil ga je ko- modni večerni toaJeti, Čeprav zarec prestižnih mehurčkov ne temni, je predvsem študen- belgijskega piva Hy. ljubezen tom v slovo pripravila spodbu- se je zapletla do vrhunca, ura den govor. Pr<^am. ki je je bila čez enajsto, ko smo do- spremljal precej dolgo večerjo živeii Ognjeni ples nadevanih s kar petimi hodi m pomenlji- telečje ribice s pistadjami in vimi naslovi, je spominjal na ajdovim štrukljem ter srnin Briijanlino Johna Travolte in medaljon z zelenjavno košari- Skoraj vsi 10. Cala večerje. Sprajc, Solar in Igor Jagodic jože Antonič^ Zvone Spec, Branko Çr\m% POVPRAŠAJTE in REZERVIRAJTE litdiUi« urt« I r^oieu • vworiicr • ooitovrta porovanu SHARM EL SHEIKH KfT «il 09.900 mm-fmrnn <-99.900 o 2H • u» J 7P0L,m man imk «r64.900 7M i^t^f^i I' 34 4 ..„Mi-SCSPOl^bvi/M bus/Udfiln ísmfA-mm «r 2^ UCVITKK.Wt ír^Ui.í!! 'li tf MisJ^I I oiMM r^ % i I ; i PETEK 14.4.2006 HUMOR / KRATEK C/ Brat vse vidi, Brat vse ve VELKOM ON KAJMAK ISLANDS TISOČ UGANK ZA ODRASLE Našli smo fotografijo Zorana Jankoviča na tečaju angleščine v prijetnem okolju po Temzi plavajoče barčiče v Londonu. Pričujoča fotografiia, vzeta iz videoposnetka, Id ga je Veliki Brat pred dnevi kupi] od naključnega prodajalca na bolšjem trgu v Novem Pa- 2ârju, marsikaj pove o skrivnostnem tečaju angleščine, ki se ga je po odstavitvi iz Mercatorja konec preteklega leta, v času okrog novega leta v Londonu udeležil Zoran Jankovič, Na levi vidimo učenca Zorana, na desni pa njegovega profesorja, neznanega intelektualca s Kaj-manskih otokov na začas-nem delu v Londonu. Na ne- veri strong. Domestic. Du giv ju rakija." P: "O.K. for kaj sekundnem posnetku ie You vont some, malo?" P: such a good "rakija "... I give zabeležen tudi del pogovora "Yes please, šljooooook. you 41.000 tolars for one med osebama na sliki. Jan- Uhhh that's good, much Mercator share, is that eno- kovič:'7ou are from Kajmak better, that's very good, ugh?" "What can 1 say, for otoki?" Profesor: ''Cayman, Dammed, I must buy some me is... šSššššš." Konec po-not Kajmak. We are neíbo- bottles. " J: "No problem, but snetka. Nauk zgodbe je: Do-urs of Cuba and Jamajka. Ci- ju must prvo, fiist buy 25 % bra podjetja se vedno proda- garilos good, ganja good. A shares of najbolša firma in jajo za mizo ob najboljšem lot of stuff for smoking." J: Slovenija, najbolša mer- šnopcu. We have, mamo gud rakija, chandajs Mercator. Than we II Mali Brat Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Vaša naloga je> da ugotovite pravilen odgovor in nam ga pošljete najkasneje do torka v prihod-njem tednu na SMS pod šifro uganka, pripišite šitev 4 ime in priimek na številko 031/69 11 11, ali p6 pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom za Tisoč ugank za odrasle*. Ni kaznivo to dejanje, smešno, nízko je, grdo, bolj kot hvalo, grajo žanje, kakšno je početje to? Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo pO dve vstopnici za kranjski bazen, Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: trpljenje. Tokrat smo izžrebali med pravilnimi odgovori Tončko Potočnik. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Ciganka" dlti se bom morala, da me ko bolj, kot se sploh zave- me v zvezi s tem spra- Drago Tonjûl boš prav razumela. daš. V ljubezni si kot zaprt šuješ, veš odgovore sama. Na trenutke si prevelik rea» cvet. Namesto da bi komaj Potrebuješ le mojo potrdi Najprej noj yos prrsrčno po- moramo imeti, čakala, da dozoril in s cve- tev, imaš jo! Ti sama pa se- zclravim! Ob prebiranju vaïih odgovorom sem vedno bolj osupla in presenečena. Petka saj nas prav te vodijo do na- tom pokažeš ves svoj sijaj, daj naredi prvi korak, da se ših ciljev. Ne bodi zadovolj- se zapiraš in čakaš na na- tej ose ibližaš. Veliko je Čakam jutranji Časopis. Zato iem îe odločila, do se obrnem no Vas s si'Ojimi i^prošanjij Imam Jih kar nekaj in upam, do mi boste uspeli odgoi^oriti no vso vproionjo Čim bolj podrobno, kolikor se da.Veselim se vaših odgovorov! na z manj, Če le z malotru- slednjo pomlad. Pomlad z besed, ki niso bile izrečene. Sprašuješ za rezultat in po- u uko zelo .eseljm ,n komoj ^^^^ ^^^ ^^^^^ na si pod simbolom Številka de, a s tem mimo tebe beži- sledíce. Nikar se tako ne 3, kar po Tarotu predstavlja jo trenutki, taki in drugačni. boj. Presenečena boŠ in to v Svečenika. Sam Svečenik Veš, kaj pomeni imeti rad, pozitivnem smislu. Lahko si predstavlja učenje in pouČe- zato re beži stran od tiste- misliš, da ti sploh nisem vanje v vseh življenjskih izzivih. V tebi so skrite vodi- ga, za kar veš, da ti je naj- odgovorila, a če boŠ res pre boli pomembno. Ljubezen brala, boš takoj videla sle teljske sposobnosti. Ceniš nam prinese vse, tako srečo dove, V ljubezni se ti obeta družino in okoli sebe kot solze. Tudi ti tega ne veliko, veliko sreče, notra- Vedno se razveselim takega ustvarjaš močne vezi. Ko moreš spremeniti. Oseba, njega miru in zadovoljstva, pisma, kot je tvoje. Kot vsak rne sprašuješ za poklic, naj ki je po horoskopu vodnar, V roku leta in pol bo§ na m ne bo ti človek tudi jaz včasih potre- ti bo jasno, da ne glede, za se prav vsakdan spomni na prelomnici bujem potrditev, da delam kaj se odločiš, boš uspešna tebe. Preteklosti še ni poza- težko odločiti, saj boš vede-dobro. Morda se ti to zdi in zadovoljna. In ne poza bila in breme je še vedno la, kaj hočeš. Tvoja prijate- smešno, a tako je. Misli so dati od sebe največ, kar težko. Pretežko za enega Ijica je trenutno zelo raz-hitrejSe od besed in potru- zmorei. Ustvarjalna si veli- samega človeka. Za vse to, dvojena. HOROSKOP TANJA in MARICA ft n Oven (21.3. - 214.} Obeta se vam veliko dobre volje in dobre družbe. Osebno praznovanje vam bo izpraznilo denarnico, a to vas ne bo spravilo ob dobro razpoloženje. Presenetil vas bo tudi nekdo, na katerega ste že skoraj pozabi- Bik {224. - 20.5.) Na delovnem mestu se boste v tem tednu morali skoraj vsak dar sproti dokazovati. Nekomu ste stopili na žulj, vendar vam ne bo mogel škodovati, Pogovor, ki sicer ne bo pričakovan, bo rešil marsikatero staro zamero. Dvojčka (21.$. - 21.6.) Prav vsaka malenkost bo vplivala na vaše razpoloženje- Naj bo to slabo vreme, neiskren pogled ali pa neka stvar, ki ne bo na svojem mestu. Vse vam bo prišlo prav. Ko se boste proti koncu tedna nehali obremenjevati, se tudi umirite. Rak (22.6* - 227.) čeprav se boste zavedali, da je do dopusta še daie^, se ne boste mogli otresti premišljevanja in z njim povezanimi željami. Delovno aktivni ne boste kaj preveč in vsake stvari se boste lotili z muko. Sporočilo vas bo spravilo v dobro voljo. Lev (237. - 23.8«) Stari prijatelji se bodo spomnili na vas in toliko časa vas ne bodo pustili na míru, dokler si ne boste vzeii za njih kar nekaj več kot le pet minut. Roko na srce • prišli bodo ravno v pravem trenutku, saj bodo občutili va^o stisko. Devica (24.8. - 23.9.} Izkušnja, ki se vam obeta na čustvenem področju, vas bo marsikaj naučila. To ne pomeni, da ne boste veČ ponavljali starih napak, a vseeno. Spoznanje, da ste vredni več in da dobro veste, kaj si želite, vam spremeni tok dogajanja. Tehtnica (24-9. • 23.io.) Obremenjenost zaradi dela vam bo načela zalogo moči, a Še dobro, da se vam situacija stabilizira Še ob pravem času, Ob koncu tedna si boste privoščili oddih in se sproščali ob stvareh, kt vam veliko pomenijo. Škorpijon (24*10. • 22*11») Velike pozitivne spremembe se vam obetajo pri zaposlitvi. Rešitve, ki so se vam še pred nedavnim zdele nemogoče, se bodo realizirale. Še naprej trdno stojte za svojimi odločitvami in pred vami je zagotov-jen uspeh. Strelec (23.11* - 21.12.) 2 razpletom dogodkov boste zelo zadovoljni, a kljub temu boste Še iskali odgovore. Marsikdo vas ne bo razumel, a taki pač ste, navajeni ste na plevel med žitom. Sestanek, od katerega veliko pričakujete, se bo preložil za določen čas. Kozorog (22.12. - 20.1.) čustveno se boste začeli odpirati in zato lahko končno pričakujete pozitivne spremembe. Res, da se vsaka stvar zgodi ob svojem času, a brez truda ni nič. Na trenutke se lahko ustrašite svojih občutkov, a vse se vam dobro izide. Vodnar (21.1. • 19.2.) Počutili se boste izgubljeno in kar nekaj dni se boste vrteli v krogu vprašanj, odgovorov in želja. Občutek, i radi, vas bo zresnil. Še da pravzaprav ne veste, kaj dobro, da bo ljubljena oseba z vami čustvovala, saj bi lahko odreagirala drugače. Ribi (20.2. - 20.3») Zadnje obdobje imate malo premalo prostega časa, kot ste vajeni. Ravno zato ne morete postaviti stvari na svoje mesto, in še nekaj časa bo tako. Neka situacija vas bo postavila pred dejstvo. Potem pa bo vse odvisno od vas. PETEK 14.04.2006 : NAGR/ DN KRZANK/ lit Ki ř 'i 3. do o. L*«* DUlh Dore«* 34 TC DOLNOV, Sučeva 23, Kranj, tel • 04 2042 714 0. eus 2AK0H* PRMINB(( VAND&LOir ■USAMBOL n PRBCK NSKO.&L mOWDCA ALdV MIOCeJKI smoj TENISKA WIXA HHÛtS J KRAJ PR Konw V NATAáA OOIBK POKUJNA VVfT. ËTIOPUI 11 19 2C0IMJI oa STOBUA SAMU tenmj ULEC DftNSXE F. KALAN VRH HED POUAHTO MSGÍKO OOLMO KRAfiOTA 6WTAKSKI PnČIHER fTom UNDi řVAKS { PISEC CP5IW Da ÛMàN AMS^A •GULKA KHÂJm I 21 SROSUfUU NA2IV OMISHA MttSlU toÛUlU KOAOé» POSLOPJA KSCLA PAUC* MttAVKA BLAGAM PUVNK BMCÛN I » pomorska ao iz THTSHh tmoock um Klub smkovcc £4$TC Enot ćasbrsz VOME olver hukar POSTAA 10 KAHMV ssuEfieu KOVWA (Sbl 13 IS OMVSSMI PANJ 30 kant. avtor PRFAMK TFÍOV aparatza SHgMAlUS fuov clavm MESTO ramAfL vua 2 orapk kbehjak EkBáE (AOU VUKOVAR ahilčno IICOTM* VttA STâVfC 1 (VAN ckm&člc 29 BSS HE ureje. nfrtt na& sukar {hmko) 36 kažpot 33 GOtU uu2a pcrja 24 star slovam NASLOiJAÍ FUTBtSAf frwcKj IMS PfVXE VRĆKOVMK REKAV Kanu Mi KONCU VOUTVS SAMEC NAseuc SeVCRNO OOnUHiA NEHOftALA ALMA GOtC VOOJA KUNËJ TVZASLOM i .m TELOW OMCLS 14 mu ZORAN TKlUBt 10 11 19 12 t4 VlADAP ■CUAUE ČAftOVNK rAL «ftALEC lAtiCRTO] SfUU NEKÛ 16 I AKCIJA !!! OD 11. 4. 2006 DO ODPRODAJE ZALOG LAMLNATI LAMWAT HARO AC3/31 KUK ČEŠNJA, JAVOR. HRAST, BUKEV cena: 1.990,00 sít/m^ * nora cm; 1.sd0,00 war LAMJNAÎ AC4/32 ČEŠNJA, JAVOR, HRAST. BUKEV oon cm: 2.390,00 sK/nť PARKETI PARKET LAMai^í HRAST NATUR KV. 16x16 7L cena2.890.00sít/JTř MXU metu:2.3 Hl/R' tAMELNI HRAST RUSTIK KV. 16x16 7L cena: 2.190,00 sit/m" - 27,4% im cm: 1.590.1» iH/wř PARKET LAMELNI JESEN NATUR KV. 16x16 7L cena: 2.990,00 at/nf • lfi.7% cwt: 2.490,00 sH/nH PARKET GOTOVI DVOSLOJNI HAfiO ZA TALNO GRETJE HRAST, BUKEV cena- 9790,00 sit/m^ • 2«5% non ctm: 7.1W.OO «/m' PARKET GOTOVI PANELNt HARO 4000 KLIK BUKEV COUNTRY LAK 1095 x 180 x 13 Ron ctw 4.990,00 ift/n' PARKET GOTOVI PANELNI HARO 4000 KLIK MACESEN OUEN IL KV. 1095 x 180 x 13 ce«: 5.990.08 rt/m» PARKET GOTOVI PAWELNi HARO 4000 KLIK GOR. JAVOR TREND LAK 1095 x 1B0 x 13 all 2200 x 180 x 13 tm ceu: &990.00 sft/a' PARKET GOTOVI PANELNI HARO 4000 KlíK DIM. HRAST LAK I). KV. 2200 x 180 x 13 non cm: 5.990.00 sfl/m' * Vse cene veljajo za gotovinsko MWo. • Vse cene so v SiTIn vključujejo 20% DDV NOVO 5 NOVO BANKREDiï DO 300.000.00 SIT PLAČILA 00 24 MESECEV. 00 6 MESECEV BREZ OBRESTI III PRI NAS lOlPUENO BLA60 VAM TUDI PULOZlMOtll Za reševalce križanke smo pripravili šest lepih nagrad: I. nagr«h - txin za nakup v vrednosti 10M) STT / 4?,73 EIW 2. mnita • bon za nakup v vrednosti IJOOÛ SÍT / 29,21 BRI a. bon za r^âkup vvre(^ûsti SittOSÎT / 20,78 Uffi 4., 5. Il 5. rapmto pocieijuje Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno gesJo, sestavljeno iz črk z oštevilćenlti polj m vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicati do srede, 26. aprifa 2006, na Gorenjski glas. Zoisova 1. 4001 Kranj, p. p. 124. Oopismce lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa preû poslovno stavbo na Zoisovi 1. Žrebanje nagradne križanke BIBA. Pravilno geslo je bito: PRIVOŠČITE SEBI IN SVOJIM Nagrajenci križanke Vlessmann, ki je bila objavljena v glasUj 31.3 2006. Nagrade prispeva OTROKOM NAJBOL|$E. Nagrade • nakupe v trgovini BIBA prejmejo: i. v vrednosti 10.OOO Ekokonstrukt Kamnik: nagrado: svetilko in majico prejrue Marija Nič, Šiška 28,4205 Pred- SIT Katarina Vidic, Trubarjev trg ^o, Kranj; 2. v vrednosti 3.000 SIT Andreja Dežman, V Dob- dvor; 2. nagrado: dežnik in majico prejme Dominik Bogataj, Milene Korbar 19, 4001 Kranj; 9, Bled; 3. v vrednosti 2.000 SIT Roza Brezar Grbavac, Moste 63a, Žirovnica. Nagrade 3. nagrado: majico prejme Janez Vefikonja, Stiška vas 70, 4207 Cerklje. Nagrade Corenj- Corenjskegâ glasa pa prejmejo Jani Srenčič, Livada 9, Ljubljana, Fanl Meglič, Cankarjeva 13, skega glasa prejmejo: Veronika jalen, Tenetiše 56, 4204 Colnik, Milka Strgar, Kurirska 7, Tržič in Iztok Podobnik, Podlubnik 157, Škofja Loka. Nagrajencem čestitamo! 4270 Jesenice in Francka Riga, Llkozarjeva 17, 4000 Kranj. i i PETEK 14.4.2006 DRUZ/ BN KRONIKA V petkovih popoldanskih urah smo biti na generalki festivala Slovenska polka in valček 2006, kjer smo med udeleženci slišali na račun organizatorja pohvale, ni pa jim bilo takoj jasno, kaj imata zraven Franci Zabukovec in A eš K inar. .i A enka Brun strokovna žirija pa je podelila polka Iskal sem in našel v iz- 'morali' izboljšati z nastopom nagrade za najboljšo polko, vedbi ZUtíh muzikantov. sicer zanimivih vokalov, ven- najboljši valček, najboljše be- Poleg voditeljskega para, ki dar ne v kontekstu festivala Kakor hitro se na nacionalni sedilo in najboljšega izvajalca, smo ga že srečali v vlogi vode- polk in valčkov, Dejstvo je, da televiziji pojavijo glasbene od- Najboljša skladba v celoti nja najboljših narodnozabav- nastopajoči festival jemljejo daje, nekaj, kar nastaja vnjiho- tako postal valček Tvoje sc^ nih pesmi vseh časov, Magda- resno, se poskušajo prikazati vi režiji, s svojimi zamislimi me bolijo v izvedbi ansambla lene Kropiimig (v oddaji Pri v najboljši luči in se nanj tudi nastopita Klinar in /ali Zabu- Modrijani, najboljši izvajalec Jožovcu z Natalijo smo jo spo- nekaj časa pripravljajo. Konč- kovec Na letošnji Emi bi lahko večera je bil po mnenju stro- znali kot garderoberko Ester) ni efekt nastopa Nulke Draš- rekli, da sta z zakoncema Via- kovne žirije ansambel Vrisk s in Borisa Kopharja {Id se je po ček, Monike Pučelj, Daije šič tvorila kar manjši monopol polko Moja lepa Bdokranjka, treh letih vrnil na RTV Slove- Drobnič, lasmine Cafiiik, Ale- med dasbenimi aranžmaji. pod najboljše besedilo pa se je nija) so za pestrost dogajanja ša Tumáka, Tomaža Ahaáča Na festivalu Slovenska pol- podpisal Matej Kocjandč. ki je poskrbeli še plesalci Mojce in Boštjana Konečnika je na ka in valček v studiu 1 Televizi- za skupino Maiibu spisal be- Horvat 1er izvajalci Aleša Kli- srečo bolj čudno izpadel v živo je Slovenija je nastopilo 12 iz- sedilo valčka Kulk s' lejpa. narja, ki jih na področju na- na generalki, kot kasneje na vajalcev, ki so se predstavili s Skladbi, ki sta po izboru žirije rodnozabavne glasbe redko televiziji, saj je šlo konec kon- šestimi polkami in šestimi va]- dobili priznanji za najboljšo srečamo. Ti izvajalci pa so žiri- cev le za 'popestritveni' glas-Čki. Gledalci in poslagala so s polko in najboljši valček» pa ji in tekmujočim ansamblom beni vložek. Če ga pa ne bi telefonskim glasovanjem iz- sta valček Rad bi iskal, ki ga je izvabili stavek, zakaj so sicer bilo, pa ga tudi ne bi nihče pobrali na jboljšo skladbo v celoti, zapel ansambel StorŽiČ, in zelo dobro organi^an festival grešal. I » ih- y . \ Ú sT i Komisija dobiva še zadnje napotke (zgornja vrsta - Smlijan Malo mešano: pevec Sebastian (Sredenšek)r pevka in sakso- Creif, Rihard Zadravec, Peter Napret^ Franc Mrhelič; spodnja fonistka Katarina, trobentač Gregor ter klarinetist Matej (Si- vrsta - Dušan Šarotar, Feri Lafnšček in Vlado Žabot). F«« Ti n» DoH cer), pevka Beti (Vrisk), pevec Blaž (Modrijani) in ravno tako pevec Igor (Vandrovci). 1 ^o»« T">» ooki Monika Pučeli» Aleš Klinar in Bo^jan KoneČnik, ki je poleg Tokrat so bili najboljši med najboljšimi z valčkom Tvoje sol« harmonike na odru uporabil tudi glas. i ^e*» ze me bolijo' Modrijani. /FewtTnuD^fci Zlati Klemenov glas in nežen ton valčka je pomagal tudi Zlati muzikanti so pred generalko za vajo našli ozek prehod Storžiču. / Foeo; Trna DoVl RTV VRTIMO GLOBUS Cwyneth rodila Mojzesa Cwyneth Paltrow je minulí konec tedra povfla dečka, ki sta ga s soprogom Chri-som Martinom poimenovala Moses. Kakšno ime bosta izbrala v drugo, so mediji ugibalr že veČ mesecev, saj sta pred dvema letoma z izbiro Imena Apple dodobra presenetila. Takrat je igralka tarnala, da ne razume, zaka) se ljudje zgražajo, saj se ji zdi jabolko lepo ime, ki predstavlja sladkost, zdravje in čistočo, poleg tega pa ima bibličen pridih. Očitno je bilo tudi tokrat navdih Sveto pismo, Mojzes je naslov tudi eni od skladb skupine Coldplay. Whitney zabredla še globtje Whitney Houston se že veČ let bori z od-^/isnostjo od drog, sedaj pa je zabredla tako daieč, da Ishko izgubi edino hčer. Zaradi zasvojenosti s kokainom je pevkina rezidenca postala mamilaško gnezdo, kar socialna služba šteje za neprimerno oko- Ije. )3-letrîa Bobbi trenutno živi pri pevki- nem bratu Garyju, če bodo ocenili, da dekle odrašča v nemogočih razmerah, pa ji bodo poiskali novo skrbništvo. Angelina v Afriki Govorice, da bo Angelina jolie rodila v Afriki, postajajo vse glasnejše. Visoko noseča igralka je zadnje mesece preživela v Parizu, sedaj pa sta z Bradom PIttom odpotovala v Namibijo. V upanju, da bosta tam imela kar največ zasebnosti, sta najela luksuzni počitniški kompleks vWaívis Bayu, ki je strogo varovan, na pomoč so jima priskočile tudi lokalne oblasti, ki bodo odgnale vse nezaželene novinarje. Africa je zvezdnici še posebej pri srcu, zanjo pravi, da je zibelka človeštva in kontinent upanja ter velikih priložnosti. Ehonova omara Zakonca Sir Elton John in David Furnish sta izpraznila domače omare z namenom, da bi 10.000 kosov oblačil prodala v dobrodelne namene. Za to priložnost je pevec v newyorškem Rockefeller Centru odpri trgovino Efton's Closet, kjer bodo po zmernih cenah na voljo tudi svečana obla* čila, nekatera še popolnoma nerabljena. Celoten zaslužek od prodaje bo šel v pevčevo fundacijo za boj proti afdsu. Elton upa, da bo plemenita poteza privabila kupce, ki tako kot on hočejo pomagati ljudem v stiski. Klavdija Felicijan se s petjem ukvarja že skoraj deset let, dve leti poje v ansamblu Sredenšek. Polonca Podovac je znâHâ po tem, da si v lase vedno vpleta sadje ali cvetlice. Njena glasbena pot traja že pet let. Poje pri ansamblu Roberta Marzela. / fwo nna cmi 4 i