Poštnina platana ▼ gotovini. n-r IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1*50. WM»' TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Staročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v torek, 7. julija 1931. Telefon št. 2552. štev. 76. Hgvavna Živ sivi j a. (Konec.) 3. Uvoz živil. Napori in stremljenja Avstrije za po-boljšanje svoje agrarne bilance, ki smo jih opisali v predhodnih člankih, prihajajo tudi v celotni bilanci zunanje trgovine z živili in življenskimi potrebščinami že jasno do izraza. Pri tem pa jo piišel Avstriji v prilog še velik padec cen poljedelskih produktov na svetovnih tržiščih. Ta padec cen predstavlja za Avstrijo prihranek nad 200 milijonov šilingov v toku zadnjih petih let. Valutar-no je prihranila vsled tega pri uvozu živil Avstrija torej toliko, kolikor znaša vrednost izvoza poljedelskih produktov iz Jugoslavije. To je vsekakor vsota, ki igra tudi za avstrijsko zunanjo trgovino veliko vlogo. Vendar pa avstrijski kon-zumenti od tega niso imeli skoro nobenih koristi, ker je Avstrija istočasno dvignila carine, da vzdrži višino cen na svojih tržiščih in da omogoči svojim kmetom, da lahko po višjih cenah vnovčijo svoje pridelke. Tako je ibil konzumen! tudi pri tem prevaran in industrijski delavec v Avstriji nima od svetovne agrarne krize in padca cen one praktične koristi, ki bi jo sicer moral imeti. Uvoz živil v Avstrijo se je razvijal v zadnjih petih letih tako-le : Leta Količina Vrednost 11926 16-53 milj. q 1050 milj. šil. 1927 15-95 milj. q 1065 mulj. šdil. 1928 15-00 milj. q 1018 milj. šil. 1929 15'97 milj. q 076 milj. šil. 1930 16-54 miilj. q 846 milj. šil. Bližina Nemčije, kjer so cene živil še višje, omogočuje Avstriji, da plasira iz obmejnih krajev znaten del živil v Nemčijo. Izvoz živil konstantno napreduje itn je dosegel lansko leto že eno desetino izvoza ali 664 milijonov dinarjev. To je pač lepa številka, posebno ako pomislimo, da izvaža velika in izrazito agrarna Jugoslavija samo za 2 milijardi 480 milijonov dinarjev predmetov za prehrano, torej štirikrat toliko, kolikor izvaža mala gorata in industrijalizirana Avstrija. Avstrijski izvoz živil se je razvijal tako-le: Leta Količina Vrednost 1926 0-62 milj. q 55 milj. šil. 1927 0-71 milj. q 68 milj. šil. 1928 1-50 milj. q 76 milj. šil. 1929 0-09 miilj. q 03 milj. šil. 1930 0-98 milj. q 83 milj. šil. Res je, da izda Avstrija letno za živila, ki jih mora zaenkrat še kupovati v inozemstvu, več kakor znaša vrednost celokupno izvozne trgovine kraljevine Jugoslavije, žal da dosega naš delež na tem uvozu komaj eno dobro petino. Da si more vsakdo ustvariti sliko, v koliki meri krijejo sosedne agrarne države potrebo Avstrije na živilih, navajamo v kratkem pregled rezultatov uvoza živil v Avstrijo v zadnjih petih letih, ki je znašal: 1926 1927 1928 1929 1930 v milijonih šilingov (Madžarska 331 263 235 272 229 Jugoslavija 141 149 97 95 119 Romunija 99 134 104 73 70 Poljska 106 115 '141 120 99 Interesantno je, da krijejo vse štiri agrarne dnžave vzhodne Evrope le 56 do 65 °dst. uvoza živil, tako da torej ena tretjina uvoza odpade na druge, med njimi tudi prekooceanske države. Avstrijski uvoz živil se deli na sledeče glavne skupine: 1926 1927 1928 1929 1930 v tisočih met. stotov žito, mlevskj produkti in variva 8869 8963 7852 8478 9857 Sivina 1878 1855 1959 1678 1664 sadje in sočivje 2726 2388 2433 3214 2893 jajca 152 169 175 142 176 mleko 334 93 19 8 6 masti in olja 219 255 233 281 201 jestvine 519 466 502 435 425 1926 >1927 1928 1929 1930 v tisočih met. stotov 1878 1566 1695 1880 1455 sladkor kolonijalno blago 155 154 166 174 174 .južno sadje 477 448 466 534 628 pijača 405 508 571 509 444 Konzum živil torej ni bistveno nazadoval, nasprotno se je pri žitu in moki celo povečal, istotako pri sadju in agru-mah, pri jajcih in kolonijalnem blagu. Statistika nikjer ne kaže, da bi bila glede živil kupna moč avstrijskega prebivalstva opešala in podatki o mezdah pa točno dokazujejo, da se je gmotni položaj širokih slojev avstrijskega prebivalstva v celoti tekom zadnjih petih let izboljšal in da redukcije, ki so se sempa-tja pojavile, niso imele kritičnih posledic. Največjo postojanko pri uvozu živil tvori naravno žito in mlevski produkti in zato Avstrija tudi tukaj kljub neugodnim klimatičnim in terenskim prilikam stremi, da svoj položaj čimbolj poboljša in uvoz po možnosti reducira. In res beleži tudi na tem polju že lep napredek. Domača produkcija žitaric je krila v posameznih letinah sledeče odstotne dele celokupnega avstrijskega konzuma: IO (M co 'M o\ CO 05 -M CA 'M 05 05 05 Pšenica 31-8 39-8 33-1 46-3 44-2 41-4 rž 78-5 83-9 81-1 80-4 78-4 80-6 ječmen 58 8 67 9 70-4 76-5 80-6 71-4 oves 74-2 82-5 81-9 83 3 82-9 75-6 Avstrija se torej približuje pri pšenici temu, da bo v kratkem krila polovico svojega konzuma z 'lastno žetvo, dočim je pri ostalih vrstah žitaric postala od uvoza že takorekoč neodvisna. To je velik napredek, ki zasluži polno priznanje. Jugoslavija stoji pri uvozu žita v Avstrijo na drugem mestu in je od celokupne potrebe 7'6 milijonov q importi-rala lani 1 '9 milijonov q, to je skoro štirikrat več kot imporlira v Avstrijo Kanada in Združene države skupaj. Mnogo stabeje pa stojimo pri 'mlevskih produktih. Tu pokrivamo le 3% celokupnega uvoza, dočim krije Madžarska nad dve tretjini. Poseka nas celo Romunija in iz Severne Amerike pride petkrat toliko moke v Avstrijo kakor iz Jugoslavije. Tu očividno nekaj ni v redu in je vprašanje vredno, da se ga resno prouči, ker znaša celokupen uvoz mlevskih produktov v Avstrijo 50°/oveč kakor pa je kapaciteta naše mlinske industrije. Koncesije, ki jih je dala Avstrija Madžarski za uvoz mlevskih proizvodov in ki jih smemo s polnim pravom tudi mi zase reklamirati, prihajajo v statistiki nesporno in nedvomno do izraza, ker bi bilo nemogoče, da bi pri razdalji ca. 300 lem, kolikor ima naša mlinska industrija daljšo pot do Dunaja, mogla nastati samo radi voznine tako velikanska razlika. Pri vseh ugotovitvah in navedbah, ki NOVOSADSKA BORZA JE UKINILA NOTIRANJE CEN NA PŠENICO IN PŠENICO MOKO. Uprava novosadske borze poroča, da od danes ne bo več notirala cene za pšenico, pšenično moko in otrobe, ker so v zvezi z zakonom o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke določene minimalne cene. * * * IZGLEDI ZA SVETOVNO LETINO. Po došlih poročilih se kažejo prvi obrisi uspeha letošnje svetovne letine v pšenici. V Zedinjenih državah računajo navzlic 3% zmanjšanju posejane povr- so deloma za nas morda trenotno neugodne, pa moramo pomisliti na to, da ostane Avstrija še vedno za nas važno konzumno področje živil in življenskih potrebščin. Treba se je le prilagoditi In specijalizirati za njene potrebe, organizirati izvoz prometno in komerci-jelno, v glavnem pa dobiti na avstrijskem tržišču stalna oporišča. S takim organiziranim delom bi se slika naših gospodarskih odnošajev z Avstrijo tudi preko okvirja ozkoprsne carinsko-ta.rifne pogodbe lahko znatno razširila in razvila. Tu leži široko polje za incijativnost mlajše, inteligentne in agilne trgovske garancije, da ga podrobno obdela, česar danes stare firme očividno v izpreme-njenih razmerah niso več zmožne. Kupna moč avstrijskega prebivalstva se že jasno vidi na deželi, ki pripade na glavo prebivalca v zunanji trgovini, na primer za 1. 1929, ako ga primerjamo s kvotami drugih držav. V tem letu je odpadlo na glavo prebivalca vrednosti zunanje trgovine: v Avstrija v Švici na švedskem v Češkoslovaški v Franciji v Nemčiji 120 dolarjev 244 dolarjev 161 dolarjev 82 dolarjev 109 dolarjev 107 dolarjev v iZdruž. drž. S. A. 81 dolarjev v Jugoslaviji 10 dolarjev Vidimo torej, da je kvota večja od Češkoslovaške in tudi od Združenih severo-'ameriških držav ter da 'imamo kljub vsem peripetijam, ki jih je doživela Avstrija v zadnjem času na polju bankar-stva, radi političnih bojev in razcepljenosti strank, pred seboj državo z dobro urejenim gospodarstvom, s pametno preudarjeno carinsko in industijsko politiko, z agilnim industrijskim in trgovskim svetom, ki zna jugoslovansko tržišče detajlno obdelovati, pozna naše potrebe boljše kot mi sami, ima velike tajne in javne udeležbe pri celi vrsti industrij-iskih in trgovskih podjetij ter denarnih zavodov v Jugoslaviji in s tem velik upliv na naše gospodarske prilike. Temu svetu seveda ne bi šlo v račun, da pride v Jugoslaviji do veljave izrazitejša industrijska politika, vendar računa za vsak slučaj tudi s to možnostjo, kar priča snovanje mnogih podružnic podjetij v Jugoslaviji. Pametna gospodarska politika Avstrije, ki jasno ve, kam in kaj hoče, je privedla že danes do tega, da se je v sedmih letih od leta 1924 do 1930 zmanjšala pasivnost avstrijske trgovinske bilance od 1486 milijonov šilingov na 851 milijonov šilingov, torej za celih 635 milijonov šilingov, ali nad pet milijard dinarjev, kar predstavlja skoro tri četrtine naše zunanje trgovine. Če pa k temu prištejemo še rente, ki jih dobiva avstrijski industrijski svet iz nasledstvenih držav in ki so bile posebno iz Jugoslavije nenavadno izdatne in bogate, vidimo, da je treba Avstrijo gledati z drugimi očmi kot jo gleda pri nas marsikdo, ki verjame še na stare bajke. šine z večjim pridelkom ozimne pšenice, ki se ceni na 177 milijonov met. stotov (lani 164). Na drugi strani pa je že povsem jasno, da bo pridelek Kanade zaradi slabega stanja jare pšenice precej manjši, čeprav so zadnje padavine deloma prinesle izboljšanje. Med evropskimi državami bosta Francija in zlasti Italija imeli znatno obilnejšo letino nego lani. Ugodnejši pridelek pričakujejo tudi v Nemčiji. Večji pridelek v teh državah bo po sedanjih cenitvah sigurno izravnal primanjkljaj Kanade, tako da zaenkrat ni računati da bi se obilne svetovne zaloge, ki pritiskajo na trg, v teku letošnje kampanje zmanjšale. VOJNIČA ZA LETO 1931. Kakor znano se je vojnica, ki je znašala po zakonu o ustroju vojske in mornarice praviloma 50°/o letnega neposrednega davka, s finančnim zakonom 1931/1932, ki je stopil v veljavo dne 1. aprila t. 1. znižala od 50% na 20% letnega neposrednega davka. Vsled tega so nastali dvomi, ali naj se vojnica za 1. 1931 predpiše za čas do 31. marca po prejšnjih predpisih in za čas od 1. aprila dalje v znižani izmeri, ali pa naj se za celo leto 1931 predpiše v znižani izmeri. — Na konkretno vprašanje je ministrstvo za finance odločilo, da se vojnica za celo leto 1931. predpiše v znižani izmeri. Nov zakon o izrabljanju vodnih sil. Enotna ureditev vodnega režima -- Temeljna načela novega zakona Nj. Vel. kralj je na predlog kmetijskega ministra po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izrabljanju vodnih sil. Pri tej priliki smo dobili s pristojnega mesta ta-le pojasnila: Ker imamo v naši združeni kraljevini 6 različnih zakonom o vodnem pravu, kakor veljajo za posamezne pokrajine in so stari že več ko 40 let, ko so odredbe glede izkoriščanja vodnih sil merile samo na takratne majhne in neznatne naprave in ni nihče niti mislil na njih sedanji obseg ter so zato ti zakoni popolnoma nesodobni, je treba izdati nov zakon o vodah za vso našo kraljevino na enotni podlagi. Ker pa je izdelava zakona o vodnem pravu zelo komplicirana in odvisna od civilnega zakonika, se je zdaj uredilo samo reguliranje vprašanja o izkoriščanju vodnih sil. Temeljno načelo tega zakona stremi za tem, da se da večji poudarek strokov-no-tehničnemu sodelovanju v vseh vprašanjih, ki se tičejo izrabljanja vodnih sil, in da se pri tem upoštevajo vsi tehnični momenti vode in krajevne razmere, dalje da se omogoči preureditev bolj ali manj primitivnih naprav v večjo enoto, da se privatnim podjetnikom dado za gradnjo takih naprav nekatere ugodnosti v času gradnje in eksploatacije, da se izdela potrebna državna organizacija in da se ne dovolijo olajšave zasebnim podjetnikom, ki bi šle v breme državnega proračuna, ter da se tako ustvarijo vsi pogoji, da bodo vodne sile služile ne samo sedanji, nego tudi bodočim generacijam. To je glavni zmi-sel zakona o izkoriščanju vodnih sil, ki stopi v veljavo 3 mesece po razglasitvi v službenih novinah. Pravilnik o izvajanju monopola na izvoz in uvoz žita. Poslovanje privilegirane družbe za izvoz kmetijskih proizvodov — Organizacija državnega nadzorstva Trgovinski minister je izdal pravilnik o načinu poslovanja privilegirane izvozne družbe za račun države v smislu § 2 in 4 zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke. Po tem pravilniku bo: 1. izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke vršila država preko privilegirane delniške družbe za izvoz kmetijskih proizvodov. 2. Vse posle, ki jih bo družba vršila za račun države, bo posebej knjižila, tako da se bodo mogli vsak čas ugotoviti vsi izdatki in dohodki, ki izvirajo iz teh poslov, in da se bo natančno lahko ugotovilo stanje poslovanja. 3. Družba bo vršila te posle po navodilih, ki jih bo trgovinski minister sporočal družbi po svojem delegatu. 4. Najnižja cena, ki jo mora družba plačati vsakemu proizvajalcu za pšenico dobre kvalitete in glede na izvor postavljene v vagone ali v vlačilce, znaša 150 Din za 100 kg. Naj-nižja cena, ki jo mora družba plačati kmetijskim zadrugam, trgovcem ali kakim drugim posrednikom, znaša 163 dinarjev za 100 kg. Cena pšenici boljše kvalitete ali pšenici, ki je postavljena na ugodnejše postaje, kakor tudi pšenici, ki jo družba kupuje za kesnejši rok, bo sorazmerno večja. To sorazmerje določi družba v sporazumu z delegatom trgovinskega ministra. 5. Kupljeno pšenico mora družba prodajati v inozemstvo po najboljših cenah in pogojih, ki jih je mogoče doseči v trenotku, ko se sklepa kupčija. 6. Družba lahko prodaja kupljeno pšenico tudi v notranjosti države, če položaj na trgih v državi to zahteva. 7. Država stavi družbi na razpolago potrebna denarna sredstva za nakup tiste količine pšenice, ki se ji ponudi. Iz te vsote se morajo kriti tudi stroški za upravo teh poslov. 8. Vse poslovanje, ki ga predpisuje ta pravilnik, se mora vršiti pod nadzorstvom in ob neposredni udeležbi delegata trgovinskega ministra in v sporazumu s finančnim ministrstvom. V ta namen bo trgovinski minister postavil kakega uradnika svojega ministrstva, ki bo vršil dolžnosti njegovega delegata pri družbi. Za izvajanje tega nadzorstva se bo pri družbi ustanovil poseben oddelek, kateremu bo na čelu omenjeni delegat. Trgovinski minister bo postavil potrebno število osebja, ki bo imelo primerno strokovno izobrazbo. Delegat bo dolžan pregledati vsak dan, najkesneje pa v treli dneh, vse vknjižbe o poslih, ki jih ima v mislih ta pravilnik, in za vsak posel dati svoj vizum. iDelegat je dolžan vsak dan pregledati overjene spiske dnevnih nakupov in prodaj, staviti eventualno pripombe in poročati o tem ministru za trgovino. Izvajanje zakona o monopolu zunanje trgovine z žitom. Nj. Vel. kralj je na predlog kmetijskega ministra in po zasliišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah v zadružnem zakonu. § 1. Kmetijske zadruge so pooblaščene kupovati in prodajati pšenico in vse ■ostale poljske pridelke, navedene v zakonu o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenično moke, tudi od pridelovalcev, ki niso zadružniki. Prihranki, doseženi pri nezadružnikiii, ni treba da se raz-dele, nego se postavijo v rezervni fond. § 2. Pooblastitev iz § 1. tega zakona bo trajala samo dotlej, dokler bo v veljavi sklep ministrskega sveta z dne 27. junija 1931 gllede 'intervencije države v svrho reguliranja pšeničnih cen. § 3. Prijavo o vstopu v Članstvo novih zadružnikov v zadrugo overovijo zadruge in pošljejo s prepisom pristojnemu sodišču v svrho vpisa v register. § 4. Ta aakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinahc. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal .in proglasil zakon o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo za sprejetje naknadnih uredb in predpisov o izvrševanju zakona o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931, ter o kontrolnih ukrepih za njega izvrševanje. § 1. Za izvedbo zakona o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931 ter o kontrolnih ukrepih za njega izvrševanje se pooblašča minister za trgovino in industrijo, da sme, če je to potrebno, ob svojem času v posameznih krajih in za posamezne vrste pšenice rezervirati si izključno pravico kupovanja za državo. § 2. Mlini, ki prodajajo moko, morajo do 15. julija t. 1. sporočiti Privilegirani izvozni družbi v Beogradu svojo dnevno kapaciteto in morajo voditi 'Od 5. julija dalje glede pšenice točno evidenco kupljenih količin za mletje po obrazcu, ki ga je predpisal minister za trgovino in industrijo. § 3. Kmetijske zadruge in trgovci, ki se bodo bavili s kupovanjem pšenice, rži in pšenične moke, so takisto dolžni voditi v tem zakonu predvideno evidenco kupljenih količin pšenice, rži in pšenične moke. Iz te evidence se mora videti, da so se pri kupovanju pšenice držali cen, določenih s sklepom ministrskega sveta z dne 27. junija 1931, odnosno cen, ki jih minister za trgovino in industrijo v bodoče odredi. § 4. Pooblašča se minister za trgovino An industrijo, da sme tedaj, če prodajajo mlini, ki se pečajo s prodajanjem moke in trgovino z mok, moko po ceni, ki ni v razmerju s cenami pšenice, kakor je določena v sklepu ministrskega sveta z dne 27. junija 1931, odnosno s cenami, ki jih bo določil minister za trgovino in industrijo, s posebno uredbo normirati cene raznih kakovosti pšenice. Če ibo treba, je minister za trgovino 'in industrijo pooblaščen predpisati za mline, ki se pečajo s prodajanjem moke in ki meljejo za domačo potrebo tudi pšenico, lažjo od 75 kg za lil, s posebno uredbo vrste moke, ki se smejo izdelovati 'in tudi prodajno oeno. § 5. Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov tega zakona in vseh v tem zakonu navedenih odredb bo vršil minister za trgovino in industrijo po organih upravne oblasti prve stopnje, ki so dolžne pošiljati vsakih 7 dni svoj© poročilo ministru za trgovino in industrijo. § 6. Kdor na sleparski način kupuje pšenico po nižji ceni, kakor jo predpisuje sklep ministrskega sveta z dne 27. junija t. 1. in kdor se pregreši proti prepovedi trgovanja in mletja po § 1. tega zakona, se kaznuje, v kolikor se to po kazenskem zakoniku ne smatra za hujši prestopek, z denarno globo 1 tisoč do 10 tisoč dinarjev in z zaporom do 30 dni. Preiskavo o teh stvareh vodi in kazen izreče upravna oblast prve stopnje. Pritožbe zoper razsodbe upravne oblasti prve stopnje 'rešuje upravna oblast druge stopnje. § 7. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi na dan razglasitve v »Službenih novinah«. 3ji učili otamiBcti Trgovsko društvo v Celju nam sporoča, da je na zadnji seji dne 19. junija t. 1. ustanovilo podporni sklad, ki ima v prvi vrsti namen, v slučaju potrebe podpirati onemogle in dela-nezmožne člane. V to svrho se je obenem določil iudi znaten prispevek ter sklenilo od vsakoletnega čistega dohodka prispevati še 10% v omenjeni sklad. Z ozirom na vseskozi obče koristen namen te akcije oziroma ustanove društvo vse dosedanje nečlane trgovce kakor tudi trgovske nastavljence najvljudneje vabi k pristopu. Mesečna članarina znaša od 1. julija t. 1. dalje namesto dosedanjih Din 10-— samo Din 5-—za trgovce in podjetja, za nameščence pa mesečno Din 2-—. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej Din 250‘—, medtem ko znaša enkratna članska pristopnina Din 5-—. Tečaj 6. julija 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam ICO h. gold. 2275-18 2282-02 Berlin 100 M 1341-02 1345-04 Bruselj 100 belg .... 787'96 790-32 Budimpešta 100 pen*?d . 987-01 989-97 Curih 100 Ir 1095-15 1098-45 Dunaj 100 šilingov . . . 795-07 797-47 London 1 funt . . . 275-10 275-92 Newyork 100 dolarjev . 5642-18 5659-18 Pariz 100 fr 221-38 222-04 Praga 100 kron 167-50 168-- Trst 100 lir 296-01 296-91 KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI. iKer so prešle vse delnice Kreditnega zavoda za trg. in ind. v Ljubljani, ki jih je posedovala Oesterr. Credit-Anstalt fiir Handel und Gevverbe na Dunaju, v roke jugoslovanskih delničarjev, t. j. Hranilnice dravske banovine, Mestne hranilnice ljubljanske, A. Westen, Celje in drugih privatnih delničarjev, se po stanju nove delničarske posesti izvrše nekatere izpre-membe v sestavi uprave. Kot zastopniki novih interesentov vstopijo v upravo zavoda: za Hranilnico dravske banovine gg. odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, predsednik Hranilnice dravske banovine, in inženir Franc Zupančič, predsednik Zveze slovenskih zadrug; za Mestno hranilnico ljubljansko gg. prof. dr. Pavel Pestotnik, član ravnateljstva Mestne hranilnice ljubljanske, in Josip Olup, posestnik in trgovec, član ravnateljstva Mestne hranilnice ljubljanske, nadalje g. Avgust VVeston, veleindu-strijalec v Celju. Upravni svet je v svoji seji dne 4. julija 1931. soglasno odobril podano izčrpno poročilo o stanju zavoda. Upravnemu svetu je bilo predloženo točno poročilo o izvršenih transakcijah in ugotovljeno, da med Credit-Anstalt, Wien, in Kreditnim zavodom za trgovino in industrijo v Ljubljani, kakor tudi napram inozemstvu sploh, ne obstoje niti z ene niti z druge strani ni-kake obveznosti več. Malinovec 9 pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska c. 6 TEČAJ ZA MIZARSKO LUŽENJE V BREŽICAH. Zavod za pospeševanje ob rta Zbornice TOI v Ljubljani naznanja, da se vrši za mizarje in mizarske pomočnike tečaj za luženje lesa v Brežicah v soboto in nedeljo 18. in 19. julija t. 1. in sicer v prostorih g. Grobušek Ivana, gostilničarja v Brežicah. Opozarjamo mizarske mojstre in pomočnike brežiškega okoliša, da se nemudoma prijavijo pri Zavodu potom Zbornice TOI v Ljubljani ali pa neposredno pri Zadrugi kovinskih in lesnih obrtov v Brežicah najkasneje do 10. julija t. 1. Oni, ki bi prijavo zamudili, se bodo sprejeli po razpoložljivosti prostora ob otvoritvi, ki bo 18. julija t. 1. ob 8. zjutraj v navedeni delavnici. Pristojbina za mojstre 40 Din, za pomočnike 20 Din, revnim mojstrom ali brezposelnim pomočnikom se na prošnjo more znižati na 20 in 10 Din. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, v dimenzijah 10X12 cm in debeline 6 do 12 mm (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade češnjevega, 3 hrušovega, 5 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. •fn ir 9/1 Uira Vi barva, plesira in Lfc V U± Ul ali kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, inonga in lika domate perilo tovarna JOS. REICH. RAZPIS NATEČAJA. Slovenska Šolska Matica razpisuje natečaj za temo: »Kakšno vzgojo zahteva gospodarsko življenje od našega človeka?« Natečaja se more udeležiti vsakdo. Obseg naj bo najmanj ena pola, največ pa tri pole. Razpisane so za temo tri nagrade: prva v znesku Din 1500-—, druga Din 1000-— in tretja Din 500-—. Najboljši rokopis SŠM v svojih publikacijah natisne ter mu prisodi še običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo tajništvu Slovenske Šolske Matice do 1. februarja 1932. — Tajnik. Vsak smotren gospodar čita »Trgovski list«! Obtok bankovcev v Avstriji se giblje okoli 1 milijarde šilingov in je bil po zadnjem izkazu Narodne banke krit s ca. 53 odstotki. Dohodki avstrijskih zveznih železnic v maju so bili za 7-3°/o manjši kot v lanskem maju; le v osebnem in prtljažnem prometu so bili večji (Binkoštni prazniki). Zaposlenost industrije v Češkoslovaški je bila v maju in v začetku junija nekoliko boljša kot prej, kar je povečini posledica sezijskega poživljenja. Insol-vence so nekoliko padle. Ruska naročila v Franciji presegajo baje svoto 1500 milijonov frankov. Francozi so jih dobili pod pogojem, da dobi ruska industrija kredit za 2 do 5 let ter da francoski bančni sindikat izposluje ruskim menicam žiro. Število brezposelnih v Poljski je padlo za nadaljnjih 9000 oseb na 304.000. Pridelovalci krompirja v Poljski so ustanovili zvezo, v koje kompetenco bodo spadala tudi eksportna vprašanja. Dalje je bil ustanovljen sindikat, ki se bo pečal s trgovino in z eksportom gob. Proračunski deficit Francije za leto 1931-32 je cenjen na dve milijardi in 62 milijonov frankov. Poročevalno podjetje Agence Havas v Parizu izkazuje za preteklo leto 27-6 mil. frankov čistega dobička, ob delniški glavnici 105 mil. frankov; dividenda znaša 65 frankov. Ruski sindikat nafte je sklenil v Mehiki s tamošnjimi interesenti dogovor o ustanovitvi mešane družbe za prodajo ruskih petrolejskih produktov, in sicer po cenah, ki so pod cenami na svetovnih trgih. Slovita dunajska tovarna pismenega papirja »Favorit Mille« je zaprosila za otvoritev poravnalnega postopanja. Neugodne gospodarske razmere so povzročile zlom tvrdke, ki obstoji že pol stoletja. Največji upnik je Kreditni zavod na Dunaju s 100.000 dol., nato pa papirna tovarna Leyikam-Jose£sital .s 400.000 šilingi. Ponuja se 35 odstotkov. 236 vzrokov sedanje gospodarske krize nam našteje neki nemški profesor. Ta je pa krizo res temeljito proučil. Prodajne razmere pri podjetju Ste.vr so se v zadnjih mesecih kljub gospodarski krizi ugodno razvijale; v avto-mobilni produkciji je zaposlenih sedaj okoli 2200 delavcev, v orožarni ca. 450. Za avstrijske zvezne ceste je bil samo za posipanje, obloženje itd. določen letos znesek 11 milijonov šilingov. Dynamit Nobel d. d. v Bratislavi je imela v preteklem letu 4,740.000 Kč čistega dobička, s pripisi iz leta 1929 pa 5,680.000 in razdeljuje nespremenjeno 30 odstotno dividendo ali 120 Kč. Turški bančni konsorcij je raztegnil svoje delovanje na nadaljnjih šest mesecev, iz česar sledi, da Turška državna banka zaenkrat še ne bo pričela poslovati. Devizne zaloge Turčije se bližajo koncu in bo moral iz carigrajskih domačih in inozemskih velebank sestoječi konsorcij dati potrebne devize v obrambo proti morebitnim inflacijskim nevarnostim. Število vlagateljev pri jgsl. Poštni hranilnici je znašalo na koncu maja 151.545, svota hranilnih vlog 262 milijonov Din, število čekovnih računov 19.662, čekovni promet 5325 mil. Din, vloge na tekoči račun 862 mil. Din. Stalni žitni oilbor v Italiji izdeluje temeljna načela za poljedelsko kampanjo leta 1931-32. »Nastavljenci hranilnic so bančni uradniki«; tako je razsodilo na neko pritožbo nemško državno delovno sodišče. Prva sladkorna tovarna Litve bo pričela obratovati 15. oktobra t. 1. Rusi bodo naročili v Londonu ladje v znesku več milijonov funtov in mnogovrstne električne opreme. Za dvig poljedelstva v Primorju, zlasti v dolini Neretve, sta po mnenju merodajnih mest posebno važni elektrifikacija in melioracija zemlje. Z zneskom 40 mil. Din bodo elektrificirali dolino Neretve do pristanišča Metkovič. Tonaža brezposelnih ladij v Angliji je narasla samo v prvem letošnjem četrtletju za 17 odstotkov. Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. (Nadaljevanje.) Tajniškemu poročilu, ki smo ga v celoti objavili, je sledilo blagajniško poročilo Zveze, ki ga je v odsotnosti zveznega blagajnika g. Jurija Verovška podal zvezni predsednik g. Josip J. Kavčič in ki izkazuje, da je imela Zveza v preteklem letu Dim 225.999-81 dohodkov in Din 136.113'59 izdatkov. Celotno zvezno premoženje je znašalo 31. decembra 1930 Din 155.333-02. Računski preglednik g. Josip šporn je poročal nato, da je pregledal knjige in priloge, primerjal jih z vknjižbami, našel vse v popolnem redu in predlagal zveznemu blagajniku in predsedstvu ab-solutorij. Predlog g. Josipa Sporna je bil soglasno odobren. Zvezni predsednik g. Josip J. Kavčič je podal nato proračun za leto 1931, ki izkazuje Din 169.800-— izdatkov, ki jih je treba kriti z zvezno doklado. Zvezna doklada je bila sporazumno z gg. gre-mijalnimi načelniki določena na zvezni predsed9tveni seji in odobrena na pred-konferenci zveznih delegatov. Proračun in zvezna doklada sta bila nato soglasno odobrena. ■Sledili so za tem trije referati o davkih in sicer referat g. Ernesta Koblerja o pridobnini, g. Ivana Bahovca o samoupravnih dajatvah in referat o skupnem davku na poslovni promet, ki ga pa radi prekratkega časa ni bilo mogoče prečrtati. V naslednjih številkah bomo priobčili v celoti vse tri referate. Referat g. Ernesta Koblerja 0 pridobnini. V vsem javnem življenju in osobito v narodnem in državnem gospodarstvu igrajo finance najvažnejšo vlogo. Gospodarske edinice, države, s svojimi velikimi gospodarsko, kulturno in socialno političnimi nalogami potrebujejo sredstev, da morejo vršiti te naloge. V daljni zgodovinski dobi ®o se vzdrževale države iz dohodkov obsežnih državnih domen, pozneje pa v pretežni meri iz prispevkov državljanov — davkov. V predvojni dobi se je o davčnem vprašanju v gospodarskih krogih le malo govorilo, ker so bili davki v skladu z gospodarsko močjo davkoplačevalcev. Evropa pa je izšla iz svetovne vojne gospodarsko in socialno popolnoma izčrpana in treba je bilo težkih žrtev, da so se vsaj deloma omilile težke posledice, ki jih je zapustila ta, v svetovni zgodovini največja vojna furija. Obnova Evrope, ustvaritev novih državnih edinic, vojni dolgovi, novi veliki problemi so katastrofalno vplivali tudi na javne finance in države so bile prisiljene kriti svoje vedno večje potrebe iz posojil in davčnih dohodkov. Pršli so časi popolnoma razrvanih financ skoraj vseh evropskih držav. In posledica tega je bila, da so se množili davki od leta v leto v najrazličnejših oblikah in naraščali v efektu, — naraščali tako, da danes smelo trdimo, da so porastli do one višine, ki grozi, da postanejo davčna bremena vspričo težkih časov, ki jih preživlja svetovno gospodarstvo, pogubonosna. Zato se kot rdeča nit vleče skozi vsa povojna leta odločna borba gospodarskih krogov proti davčni preobremenitvi. * Za objektivno presojo sedanjega davčnega položaja v naši državi je potrebno, da pogledamo najprej na kratko v razvoj naše davčne zakonodaje. 1 j28 80 veUali pri nas v glavnem štirje davčni zakoni, ki so se med seboj bistveno ločili in tvorili v državi tri različne davčne sisteme. Medtem, ko je podedovala Slovenija po Avstriji dober- davčni aparat, ki je z vso strogostjo izterjaval davke in je Slovenija plačevala dohodnino, — v južnih pokrajinah gospodarstvo ni občutilo tako ostrega pritiska davčnega vijaka, niti ni plačevalo dohodnine. Povsem razumljiva je bila torej mnogoletna zahteva slovenskih gospodarskih krogov po zenačenju davčne zakonodaje, od katere je upravičeno pričakovalo omiljenja, kajti davki so postajali v Sloveniji že tedaj prekomerni. Končno je v letu 1928 stopil v veljavo novi zakon o neposrednih davkih, ki pa je prinesel slovenskemu gospodarstvu že o priliki prvega predpisa davkov po novem davčnem zakonu, leta 1929, težko razočaranje. V zadnjih letih je nastopila v vseh gospodarskih panogah težka gospodarska kriza; pojavilo se je splošno zmanjšanje kupne moči konzumenta, znaten padec cen v trgovini na debelo in zastoj v industriji, — kar je 'izzvalo splošno depresijo, ki se je v preteklem letu v nekaterih strokah razvila v dejansko krizo. Motreč na eni strani ogromno zvišanje davkov in davščin, na drugi strani pa velik zastoj v gospodarstvu, pridemo 'do zaključka, da davčna politika ni v skladu z gospodarskim položajem ter da je zato, v izogib težkim posledicam, ki jih more prinesti fiskalna preobremenitev celotnemu narodnemu gospodarstvu, — neobhodno potrebna izprememba njene smeri. Davke delimo v glasnem v dve skupini in sicer državne in samoupravne; — državne pa zopet v neposredne in posredne davke; — samoupravne pa v občinske in banovinske. Oglejmo si nekoliko podrobnejše predvsem državne neposredne davke in sicer pridobnino. Ob prevratu se je pobirala pri nas pridobnina po prvem poglavju bivšega avstrijskega zakona o osebnih davkih. Pridobnina, katero je prevzela naša kraljevina ob svoji ustanovitvi, je bila po svojem bistvu kontingentirani davek, ki se porazdeljuje na posamezne davčne družbo in v okviru družb po zunanjih znakih na posamezne davčne zavezance. Pridobnina v okviru kontingenta se je odmerjala in pobirala po bivših avstrijskih predpisih do konca leta 1928. Navzlic temu, da se je hkratu z drugimi davki povišala na štirikratno izmero in da so se na njo pobirali razni pribitki (edinstveni in izredni), je pa vendar znašala za 1. 1928 samo Din 1,440.103-86. Na njo odpadajoči edinstveni državni pribitek je znašal v letu 1928 dinarjev 2,133.785-43 in izredni pribitek dinarjev 1,072.151-78. Celokupna vsota pri-dobnine s pribitki vred je znašala v letu 1928 Din 4,645.991-07. Razdeljena na 40.225 davkoplačevalcev je znašala za enega davkoplačevalca povprečno dinarjev 115-50. Pridobnina v obliki kontingentiranja, v kakršni se je plačevala do konca leta 1928, je bila torej vsekakor znosen davek, ki navzlic temu, da so se nanj pobirale še autonomne doklade, ni dajal povoda za pritožbe. /V povojni dobi, ko so se v novi državi pobirali davki po različnih zakonih, ki so se med seboj bistveno 'razlikovali, se je pojavljala vedno bolj tenuenca, da se neposredni davki izenačijo in da se za njihovo odmerjanje uveljavi enoten davčni zakon, in tako preprečijo nenako-mernosti v davčni obremenitvi. Na izenačenju neposrednih davkov smo ime'i tudi Slovenci veliko interesa, ne sicer radi pridobnine, temveč v prvi vrsti radi dohodnine, ki je strogo izvajana po črki zakona pri davčni lestvici, določeni daleč v predvojni dobi, pome-njala za naše gospodarstvo preobčutno davčno breme. Po dolgih pripravah in večkratnih načrtih je Narodna skupščina uveljavila enoten zakon o neposrednih davkih, v katerem je sicer opustila dohodnino v obliki bivših avstrijskih zakonov, pač pa uveljavila pobiranje pridobnine ne več po zunanjih znakih v okviru kontingenta, temveč po doseženih dohodkih. S tem je postala pridobnina proti naši volji nekaka specialna dohodnina za trgovce, obrtnike in indu-strijalce. Slovenski gospodarski krogi so spričo dobrih izkušenj, ki so jih imeli s pridobnino v prejšnji obliki, do zadnjega vstrajali v zahtevi, da se pridobnina uredi v novem izenačenem zakonu na bazi zunanjih znakov v okviru primernega kontingenta. S svojo zahtevo nismo prodrli. Finančna uprava se je postavila na stališče, da hi kontingentiranje na eni strani ne bilo v skladu z ostalimi davčnimi vrstami, na drugi strani pa bi ne bilo v skladu z načelom davčne pravičnosti, uveljav- ljene v Ustavi, ker se reparticija davka ne more izvesti v pravem razmerju na-pram dohodkom. Po tej odločitvi je šlo stremljenje gospodarskih krogov, ko so uvideli, da s stališčem kontingentiranja ne morejo prodreti za tem, da se za pridobnino dosežejo čim ugodnejše mere. Prizadevanja vseh gospodarskih krogov so sicer uspela v toliko, da se je ukinilo pobiranje zbog svoje ostrine tako osovražene dohodnine in da se je končno davčna mera za trgovino, ki je bila po zadnjem načrtu predvidena na 14%, znižala na 10°/o. Poostrila pa se je 10°/odavčna mera z dopolnilnim davkom, ki znaša pri dohodkih do 10.000 Din 2% in se potem stopnjuje do 12%>. To najvišjo mero doseže že pri dohodkih 150.000-— Din. (Nadaljevanje sledi.) Zacherlin mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatlicah uniči ves mrčes, Dobiva se povsod. — „Zacherlin“. Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16. Poravnave in konkurzi. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. do 30. junija 1931. A. OTVORJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Bohinc Pavel, Tržič, Fale Zdravko, Kranj, Kumer Karol, Kamnik, Murko Mihael, Studenci pri Mariboru, Peteršič J. N., Ptuj. Savska banovina: Košič Miroslav, Peršavesa, Zinier Vladoje, Zagreb, Iliča 38. Drinska banovina: Itadojčič Radoša iz Lasca (srez trnavska-čačak). Zetska banovina: Mandič Lazar, Nik-šič. Dunavska banovina: Jugotekstil lastnik Blahak Ferdinand, Zabalj. Vardarska banovina: Betujlovič H. Selim, Prizren, Jankovič Kone i sin, Le-skovac, lastnik Petar K. Jankovič, Le-skovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Olarov Mite, Pančevo. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Bernik Franc, Ljubljana VII., Celovška cesta 43, Froh-lich Navratil, Celje. Savska banovina: Hom i drug, Osijek, Ivančič Stjepan, Prelog, Kerschner Vi-lim, Dol. Miholjac, Oblath Geza, Zagreb, Pleše Brača, Delnice, Rujnič Petar, Klo-štar Podravski, Škrobat Josip, Zagreb, Zlatarič Boža, Striživojna-Vrpolje. Primorska banovina: Katic Blaž i dr., Solin, Mastrovič F., Makarska. Zetska banovina: Skadrak Sulejman i sin, Prijepolje. Dunavska banovina: Dražič Slavko, Krstur, Kapomjai Ilija, Stara Moravica, Golušin in Popov, Kumano. Lajč Makso, St. Bečej, Miiller Josif, Šuplaja, Mund-vajl Peter, Kula, Radosavljevič Rajko, Mokrin, Vidakovič Ivanka, Kumano, Weiss Henrik, Subotica. Beograd, Zemun, Pančevo: Friedmann Leon, Zemun. C. ODPRAVLJENI KONKURZI: Dravska banovina: Dolničar Vekoslav, Ljubljana, Vurnik Franc, Radovljica. Savska banovina: Budisavljevič Miloš, Brinje, Prva postolarska zadruga, Sisak. Drinska banovina: Punič. pok. Petar, Gunjevac. Dunavska banovina: Horovic Lipot, Subotica. Moravska banovina: Milorad M., Niš. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**) Dravska banovina: Badl W., Maribor, Fornara Ant. vdova Elza Fornara, Celje, StegmiiUer Anton, Muta. Savska banovina: Stepinski Ladislav, Požega. Dunavska banovina: Breder Adolf, Som/bor, Horvat Franjo, Čantavir. Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurent (priaHol) upravitelj, se izvedo v društvenem tajniitvn. *) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od. pravljeno, se izve y društvenem tajntftvu. Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg pisanih cunj. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave kotnega železa; do 13. julija t. 1. glede dobave 1 stroja za brušenje orodja, 100 komadov škripcev, raznega okovja, obročev, flanš, 500 m* strešne lepenke Ruberoid, 50 kg Ruberoid-lepila, barv, žagic za kovine, pil, svedrov itd.; do 16. julija t. 1. pa glede dobave 200 litrov kisa. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 13. julija t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg cilinderskega olja, glede dobave cevi, pločevine, azbestnega materijala, zakovic itd.; do 15. julija t. 1. pa glede dobave tiskovin. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede dobave žice in kablov; do 16. julija t. 1. glede dobave silicium brončene žice; do 17. julija 1.1. pa glede dobave telefonskega materijala. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg francoskega olja in 2700 kg kave. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave bakrene žice, vijakov, zakovic, 4000 kg bencina ter glede dobave pločevine. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe glede dobave lesa; do 16. julija t. 1. glede dobave raznega orodja in posteljnine. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave bakrene žice, barv proti rji ter glede dobave 1 naprave za kopalnico. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave mineralnih olj, bencina in to-votne masti. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg cin-kovega belila, 100 komadov ključavnic, 1000 kg cilinderskega olja, 15 komadov krtač, 10 kg motvoza, 45 metrov tkiva Iz železne žice ter glede dobave eter-nita. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 14. in 15. julija t. 1. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave elektrotehničnega materijala; dne 18. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 730 m* lesa; dne 20. julija t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave papirja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 13. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave čolnov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) — Dne 9. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 6000 kg bencina za pogon in 240 kg maziva za motorje. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Prodaja sodov, Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede prodaje 60 komadov lesenih in 20 komadov pločevinastih sodov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Prodaja. Dne 18. julija t. 1. se bo vršila pri Glavni subotički carinarnici v Subotici javna prodaja 95.860 metrov polsvilenih trakov za klobuke. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Oddaja zakupa pravice veleprodaje tobaka za rejon Litija se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 18. julija t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.) Oddaja del za napravo instalacije za centralno odvajanje dima v kurilnici tovorne postaje Novi Sad se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 16. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri gradbenem oddelku iste direkcije.) Ferdo Jelenc: Obratovanje hotela in njegov položaj. 7. nadaljevanje. Menu. iMeaiu je seznam ali spored jedi določenega obroka, je toraj program gastronomskih užitkov, ki jih ima obrok nuditi, ali njih po zakonih okusa urejena lestvica. Vsaka točka programa ali vsak akooxl lestvice ima sprožiti določen užitek ter dobiva smisel od svojega mesta v celem programu oziroma celi lestvici. Točke imajo splošna imena, ki so zasidrana daleč nazaj v zgodovini znanosti jedenja. Namenu njih vsake morejo ustreči le gotove jedi. Katere so za vsako točko te jedi, je med uvedenci dognana stvar. Moda more sicer pri tem izpremeniti posamnosti, načelo samo pa je večno, vzeto seveda v zemeljskem smislu. Niti ne more izpremeniti moda načela, po katerem se imajo točke združiti v celotno delo, toraj vrstnega reda, v katerem si imajo elementi dela slediti. Oglejmo si torej ta od zakonov pa-mitnega jedenja predpisani spored s tem, da ga navedemo in označimo na splošno jedi, ki nalogi vsake točke ustrezajo. Poskusimo tudi, razložiti imena točk, kajti, če se razume ime, se razume vse. Nazadnje pa naj slede po-eebna opazovanja. Za osnovo vzemimo spored popolnega obeda (diner). Na polju znanosti jedenja vodijo Francozi, ki so jo razvili tako, da je njih kuhinja priznana kolt mednarodna. Izrazi, ki jih rabi ta znanost, so toraj po svojem izvoru francoski, in so v temi jeziku najbolj pomembni. Spored bomo podali najprej v francoskem jeziku, potem pa v kolikor mogoče dobesednem slovenskem prevodu. MENU: Hors-d’oeuvres jroids Potage Hors-d’oeuvres chauds Releve de poisson Grosse piece: Releve de boucherie Releve de volaille Releve de gibier Entree: Entree chnude Entree froide Entremets de douceur ou sucre Glace F roma ge Dessert et fruits Cafe SPORED: Mrzle zakuske Juha Tople zakuske Riba Veliki kos: Klavniško meso Perutnina Divjačina Uvodna jed: Topla uvodna jed Mrzla uvodna jed Punč ali sorbet Pečenka, salata, kom pot Medjed od sočivja Sladka medjed Sladoled Punch ou Sorbet Roti, sulade, compote Entremets de legumes Sir Desert in sadje Kava Oglejmo si toraj ta spored, v katerem so točke naštete po vrsti vsaka s svojim splošnim imenom. Predvsem vidimo dve zarezi, od katerih prvo tvori Punš ali sorbet, drugo pa presledek imed sladoledom in sirom. Ti dve zarezi delita spored na tri dele, ki se zovejo: Prva posluga Premier Service Druga posluga Second service Desert Dessert Vse jedi vsake obeh posllug (service) in deserta so se preje prinesle na mizo kolikor mogoče hkrati, ker se je gledalo na to, da je bila miza pošteno obložena, da se je toraj Šibila od tja postavljenih jedi. Bogastvo obeda je prišlo na ta način bolj do veljave. Zareza med poslugama in med drugo poslugo in desertom je bila dolg odmor. Današnji način, streči jedi posamič, je ruskega izvora (service a la russe), stari način pa se zove service a la Iran-?aiso (posluga po francoskem načinu). Po ruskem načinu, ki je danes splošno vpeljan, se ponudijo jedi iz sklede, da si gost postreže sam ali namigne, kaj naj mu postrežnik s sklede da, ali pa se krožnikih in porcijah. Natančneje bomo menu še obravnavali prihodnjič. Svetovna produkcija sladkorja. Zanima nas razmerje med svetovno produkcijo sladkorja iz pese in trsta. Tu podamo številke za zadnje desetletje (v stotih po 50 kg): Pes. sladkor Trs. sladkor Skupaj 1921/22 101,828.000 257,376.000 359,204.000 1922/23 106,248.000 263,392.000 369,640.000 1923/24 120,668.000 295,964.000 416,632.000 1924/25 165,622.000 326,026.000 491,648.000 1925/26 170,570.000 325,564.000 496,134.000 1926/27 157,134.000 332,364.000 489,498.000 1927/28 182,398.000 344,984.000 527,382.000 1928/29 190,860.000 365,248.000 556,108.000 1929/30 185,656.000 367,024.000 552,680.000 1930/31 236,130.000 344,498.000 580,628.000 V desetletju 1921/22 do 1980/31 se je produkcija pesnega sladkorja več kot podvojila, narasla je za 182 %. Produkcija trstnega sladkorja je narasla za 87,122.000 stotov ali za 34%. Vsa produkcija je narasla za 221,424.000 stotov po 50 kg ali za skoraj 62 %>. Kakor vidimo, je produkcija pesnega sladkorja dosti bolj narasOa kot produkcija trstnega in je zato tudi delež prvega na skupni vsoti v primeri z drugim narasel: leta 1921/22 je bilo pesnega sladkorja dobrih 28% svetovne produkcije, leta 1930/31 pa že ca. 40%, pri čemer moramo pač upoštevati, da je bilo leto 1930/31 v produkciji pesnega sladkorja rekordno. — Dr. Mikusch ceni svetovno produkcijo v kampanji 1030/31 na 29-6 milijonov ton proti 28-4 milijonom v kampanji 1929/30 in 19'9 milijonov v kampanji 1913/14, kar pomeni za kampanjo 1930/81 v primeri z zadnjo predvojno kampanjo 48-8J4 dvig. Sicer je od tedaj narasla produkcija pesnega slad_ korja za 31'2 %, produkcija trstnega Sladkorja za 63-3%, kar je nekako v protislovju z gornjimi podatki; a pomisliti moramo, da je padla produkcija pesnega sladkorja v svetovni vojnii na minimum in da je njen dvig le pojav zadnjih let, kar smo zgoraj videli. Zato se je moralo razmerje spremeniti. — Svetovno porabo sladkorja v kampanji 1928/29 ceni dr. Mikusch na 27 milijonov ton, torej manj. Vsekakor je produkcija večja kot konsum. Veletrgovina A. Šarabon “ | v LiuUjani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom o Telefon 26-66 Forsiranje romunskega petrolejskega oksporta. Samo v prvih štirih letošnjili mesecih je narasel izvoz romunskega petroleja za 1,495.000 ton. Ta dvig je povzročen po neugodnem oblikovanju cen vsled prisilnih prodaj. Oblikovanje cen je v zvezi s svetovnotržnim položajem in z neuspehi obsežne notranjeromun-ske kartelizacije. Tudi Francozi so temu vzrok; Francija je v Romuniji v prvi vrsti producent in v Franciji rafiner; zato je interesirana na ceneni romunski surovini. Trjiu poročila Mariborsko sejinsko poročilo. Prignanih je bilo 8 konjev, 18 bikov, 129 volov, 207 krav in 22 telet, skupaj 384 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 30. junija 1931. so bile sledeče: za 1 kg žive teže: debeli voli od Din 5-25—7-50, poldebeli voli 4—4-75, plemenski voli 3—3'50, biki za klanje 4-50—5, klavne krave debele 3-50—5, plemenske krave 3—3-25, krave za klobasarje 1-75—2-50, molzne krave 3'50—3-75, mlada živina 5—7-50, teleta 6—7 Din. Prodanih je bilo 237 komadov od teh za izvoz v Avstrijo 28 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 16—18, II. vrste 12—14, Meso od bikov, krav, telic 8—10, telečje meso I. vrste 25—35, II. vrste 12—18, svinjsko meso sveže 1 kg 14 do 25 Din. Smotreni trgovci in industrij-ci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER Telefon št 20-60 UUBllAHit prevzema vse v to stroko spadajoi« posl®. Lastno skladliie * direktnim tirom od glav. kolodvora Carlssko skladiSis. Mestna trobita« prosto skladišč«. Carinsko posredovanj. P r o» o z pohištva s pohištvenimi foioni In avtomob.b it: lil : _ ® S to .*•; j* o 2-J o* • po 31©/^ ^LvhOLV Konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana VII, Celovška cesta 80 Prevzema vsa električna dela In Inštalacije pod ugodnimi pogoji. Jamči se za solidno delo in nlzke^cene. Trgovci 1 TMavcčajle foltigc p$»i tvvMtaLh, Tkateve ogla** šaje> v listu KLIŠEJE vrsi- por fotografij o./l-ali risbah, uje n aj serlidn e/še ki €9 fft® ST-D EU L1UB LIANA DALMATINOVA 13 Vinocel iovarna vinskega kisa, d. z o. z. £ j uh 1 j €8.Jti a nudi naj finejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vrne. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji TO •jjyi Pisarna: [Ljubljana, dunajska c. 1 a, II. nadsir. Zahievajie ponudbo! Knjige, časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih s poljubnim Itevllom listov, barvotiske, cenike kakor tudi vsa druge tiskovine dobavlja hitro in po *mernl*> Telefon 39-52 Ljubljana, Gregorčičeva 23 cenau ISKARNA MERKUR Lastna knjigo- veznica Ureja dr. IVAN PLE3S. - U Trgovsko - luduitrijiko d. d. »MERKUR« kot Udajatelja m tiskarja- O. M1CHALKK. Ljubljana.