UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD. 15.-31. julija 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 rH Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja ZTT Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda SABATO MTAG isiker i pignarui ALLA FEDERAZIONE PCI Dl UDINE CONVEGNO SULLA LINGUA versanti, rapporto che al di la delle ideologie ha rafforzato i vincoli storici, linguistici e culturali. Questa manifestazione ci trova più consci ed uniti nel chiedere che lo stato italiano secondo i dettami della costituzione riconosca e rispetti i nostri diritti linguistici, etnici e culturali, nel chiedere u-no sviluppo economico e sociale che permetta alla nostra comunità di ricucire la trama sociale lacerata dagli squilibri e dall’emigrazione massiccia e di rivivere culturalmente. Beppino Crisetig Poseben uspeh je na «Moji vasi» imela folklorna skupina iz Rezije, ki bo nastopila tudi na Kamenici KAMENICI) 77 Lanski potres je hudo prizadel naše doline in med drugim tudi preprečil že tradicionalno srečanje med sosednjimi narodi. Letos se ponovno vračamo na Kamenico, da se spet srečamo vsi skupaj, da potrdimo tiste prijateljske vezi, ki so jih naši ljudje, navajeni na tisočletje trajajočo demokratično samoupravo, vedno skušali vzdrževati in poživljati v dostojanstvu in v spoštovanju vsake posamezne avtonomije. Danes bolj kot kdajkoli ima to naše srečanje še poseben pomen, predvsem zaradi dokončne pravno-politične ureditve odprtih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, zaradi osimskega sporazuma. Tu, na naši zemlji, smo se že mnogo let zbirali brez predsodkov, da bi s stvarnimi dejanji razvijali in krepili medsebojne stike, medsebojno spoznavanje in razumevanje, da bi razvijali dialog med narodi, ki živijo v neposrednem stiku kljub političnim mejam, ki bi se lahko zdele pregrade. To prijateljstvo med narodi, ki skuša premostiti in ukiniti meje-pregrade, je prišlo jasno in konkretno do izraza po lanskem potresu, ko je naša zemlja, ki jo je potres tako hudo prizadel, bila v središču široke mednarodne solidarnostne akcije, v kateri se je tu pri nas še posebno izkazala Slovenija. Pomoč iz Slovenije je ustvarila tudi tesnejši stik med slovenskim prebivalstvom na obeh straneh meje, stik, ki je ne glede na ideološke razlike okrepil zgodovinske, jezikovne in kulturne vezi. Na tej manifestaciji torej z večjo zavestjo in bolj enotno zahtevamo, da nam italijanska država v skladu z določili ustave prizna naše jezikovne, narodnostne in kulturne pravice ter jih spoštuje, zahtevamo pa tudi tak gospo- darski in družbeni razvoj, ki bo naši skupnosti omogočil, da spet obnovi družbeno tkivo, ki so ga masovna emigracija in druga neravnovesja načela, ter tudi kulturno ponovno zaživi. Beppino Crisetig Dopo il terremoto che ha sconvolto le nostre vallate e che ha causato il rinvio del-l’ormai tradizionale ritrovo dei popoli confinanti, questo anno ritorniamo a Kamenica per ritrovarci di nuovo insieme e rinnovare il vincolo d’amicizia che la nostra gente, abituata alla millenaria pratica dell'autogestione democratica, ha sempre cercato di mantenere e vivificare nella dignità e nel rispetto di ogni singola autonomia. Questo incontro assume og gi più che mai un valore particolare anche per la definitiva intesa giuridico-politica dei trattati di Osimo. Qui, nel la nostra terra, da molti anni ci siamo riuniti senza pregiudizi per sviluppare nelle attuazione pratica i reciproci rapporti, la conoscenza, la comprensione attraverso dialoghi fra popoli che vivono a contatto diretto nonostante i confini politici che potrebbero sembrare delle barriere. Quest’amicizia che cerca di eliminare i confini-barriere si è manifestata in modo evidente e concreto subito dopo il terremoto, quando la nostra terra così gravemente colpita si è trovata al centro di una larga azione di solidarietà internazionale che ha visto qui da noi in prima fila la Slovenia. Si è creato così un rapporto più stretto tra le popolazioni slovene dei due I problemi della lingua friulana sono stati trattati sabato 2 luglio dai comunisti della Federazione di Udine. Al convegno che era presieduto da Mario Lizzerò, è intervenuto il prof. Tullio De Mauro, dell’Università di Roma, assessore alla Cultura della Regione Lazio. Sulla relazione introduttiva di Tito Maniacco, il quale ha messo in rilievo l’interesse degli studiosi marxisti e del movimento operaio per il problema della lingua, e dell’espressione illustrando la serie di ragioni politiche e culturali per le quali oggi è importante l’impegno del P. C.I., si è sviluppata una interessante ed appassionata discussione* ... LISI ni «9BK Mw wfr-1 ,■*■> , -V ' 4'» NAGRADE »MOJA VAS,, vsi otroci dobili večje ali manjše darilo. Največje nagrade pa so šle najboljšim. 1. NAGRADA LAURA MANZINI iz Ščigli (Podbonesec): magnetofon, dar kulturnega društva «Ivan Trinko» iz Čedada. 2. NAGRADE SILVIA PODORIESZACH iz Mašer (Sovodnje): magnetofon, dar Slovenskega raziskovalnega inštituta SL.ORI iz Trsta in Čedada. MARTINA MIZZA iz Barda: radio, dar gradbenega podjetja Benedil iz Čedada. GIANLUCA BARBARINO iz Bile (Rezija): radio, dar časopisa «Novi Matajur». 3. NAGRADE ANNA QUALIZZA iz Kravarja (Sv. Lenart): radio, dar predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. ANNA WIEDAM iz Ukev (Naborjet- Ovčja vas): daljnogled, dar Beneškega planinskega društva. GINA QUALIZZA iz Gorenjega Tarbija (Srednje): radio, dar Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. LUCIANA PREDAN iz Grmeka: radio, dar kulturnega društva «Rečan» iz Lies. 4. NAGRADE RENATA CHIUCH iz Hostnega (Grmek): radio, dar občine Grmek. LILIANA CRAINiCH iz Trušnjega (Dreka): računalnik, dar občine Dreka. FABIO CICCONE iz Nokul (Špeter): 2 knjigi o čedajskih zanimivostih, dar občine Čedad. ANDREINA TRUSGNACH iz Grmeka: fotografski poster, dar gradbenega podjetja Benedil iz Čedada. Pevci zbora «Pod lipo» iz Barnasa so otrokom od «Moje vasi» zapeli štiri Zbor iz Sv. Lenarta poje na prireditvi «Moja vas» lepe domače pesmi v beneškem dialektu ENRICHETTA J ZAVARH-BARDO | (J |1 UCIU nuoč Tihne kiše pouno njeh su spale, jasne, brez pensiérje. Dno valiko zavljenje anu na huda skoša, judje su ledale velieste. Pouno njeh to nie revàio. Tiezje, ke su miele tekèj dičjar su je podloilè. Nuoc zaries huda. MARIA GRAZIA ŽABNICE Zabnice Moja ves se kliče Zabnice. Je na mikna ves, made 180 hiš, je v Kanalski dolini. V Zabnicah so dvie cierk-ve: Svet Egidij ’n pa Sveta Doroteja. Spomuad -mamo v’s čas na mikna jezera in v jezere, hčere varte, so žabe al pa krote: zato se kliče Zabnice moja ves. Pr nes žabarč tri jeziče: žvabenjo, niemško 'n pa uaško. Vsaka hiša made 'n ime. Moja hiša se kliče Patučnjak. Z Zabnlc gre božja pot na Svete Višarje. Pazime pride kajz sniega; mi troce se grema radi plezat. Pa lete je pa vse zaieno in vsaka hiša made rože na vknah. K bjenahtem nardo bliče jaselce v cierkve. K bliče noče pa božje greb. Na žeg'n prepivajo pred cierkvjo in vse puršte majo 'n pušelč na jope. Mie se zve dopade moja ves. Keko in Ana pojeta beneške ljudske pesmi na prireditvi «Moja vas». Za njima vidimo darila, ki so jih razdelili otrokom. Ko sta Keko in Ana pela, Keko še ni vedel, da bo ob koncu prireditve tudi sam dobil lepo nagrado za svoje delo Redattori - Redakcijski odbor : Ferruccio C lavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT POMEMBNI SESTANKI SLOVENSKIH IN FURLANSKIH EMIGRANTOV Furlanski in slovenski demokratični izseljenci beležijo v svojih organizacijah stalno politično rast. To dejstvo dovolj dobro dokazuje tudi visok kvalitetni nivo srečanj, ki so bila pred kratkim v Belgiji in Franciji in o katerih govori tokrat Emigrant. Toda poleg skupne rasti vseh emigrantov iz dežele moramo primerno poudariti tudi rast naše Zveze, in to tako navznoter kot tudi navzven, saj se prostor njene odmevnosti stalno širi. Ko na kratko uvajamo bralca v to problematiko, se nam zdi primerno podčrtati predvsem večkrat izraženo voljo emigrantov, da resno in konkretno prispevajo k obnovi po potresu prizadetih krajev in da direktno vplivajo na bodoči razvoj dežele s tem, da so v prvi osebi soudeleženi pri razpravah in odločitvah, ki zadevajo družbeno gospodarsko programiranje. Dokončno je za nami čas, ko so emigrante imeli le za vir remiz in za maso, s katero je mogoče strankarsko špekulirati in jo je zato potrebno nenevarno vezati na domačo zemljo s sentimentalistično politiko, ki ima namen demobilizirati. Danes so emigranti postali politični subjekt in hočejo dostojanstveno in konkretno zaigrati tisto vlogo, ki so jim jo doslej zanikali. Ferruccio Clavora Deželno konferenco o emigraciji je treba nujno sklicati še letos S sestanka v Seraingu L’emigrazione democratica friulana e slovena sta continuamente crescendo politicamente. Lo dimostra a sufficienza l’alto livello qualitativo degli incontri che si sono svolti recentemente in Belgio ed in Francia e di cui trattiamo in questa pagina. Oltre che alla crescita complessiva dell’ emigrazione regionale va dato anche il giusto riconoscimento alla maturazione della nostra Unione ed agli spazi che si sta conquistando. In questa breve introduzione ci è sembrato opportuno insistere sulla volontà più volte espressa dall’emigrazione di dare sia un serio e concreto contributo alla ricostruzione delle zone terremo- tate che partecipare direttamente allo sviluppo futuro della Regione intervenendo in prima persona nel dibattito e nelle decisioni relative alla programmazione economico-sociale. E’ definitivamente superato il tempo in cui l’emigrazione veniva considerata come fonte di rimesse e massa di speculazione partitica, da tenere inoffensivamente legata alla terra di origine con una politica di smobilizzante sentimentalismo. Oggi l’emigrazione è diventata soggetto politico e intende svolgere con dignità e concretezza il ruolo che sino ad ora le è stato negato. Ferruccio Clavora Predstavniki Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije na sestanku v Bruslju. RIUNITI A LIEGI I DIRETTIVI DELLE NOSTRE SEZIONI THIONVILLE (FRANCIA) Riunione degli emigranti membri del Comitato Regionale deN’Emigrazione Tra gli argomenti discussi la tutela delle minoranze e il P.U.R. Mercoledì 8 giugno ha avuto luogo a Liegi una riunione dei Direttivi delle sezioni di Seraing e Tamines dell’Unione emigranti sloveni alla quale ha partecipato anche Farruccio Clavora dello SLO-RI. Dopo una breve introduzione del presidente della sezione di Seraing, Pasquale Tomasetig, che ha particolarmente insistito sull’importanza di tali riunioni congiunte per meglio coordinare l’azione delle sezioni e renderne l’indirizzo più omogeneo, il presidente della sezione di Tamines Alfredo Cici-goi ribadiva la necessità per le strutture periferiche dell’Unione di essere costante-mente informate dalla Sede centrale di tutto quanto d’importante avviene per potere meglio essere in grado di ripercuotere tali informazioni sia tra i soci che nel mondo dell’emigrazione in generale. Il dibattito che seguiva i due interventi introduttivi confermava l’impostazioine data sopratutto per quanto riguarda il miglioramento qualitativo e quantitativo dei rapporti tra sezioni all’estero e Sede centrale. Ferruccio Clavora portava il saluto del Comitato centrale e illustrava il programma delle attività per il resto dell’anno, insistendo più particolarmente sul Seminario di Studi e formazione per quadri da tenersi durante l'estate e sulla II Conferenza regio naie dell’emigrazione. Si soffermava altresì sulle direttive per la concessione delle provvidenze di cui al titolo II della nuova legge regionale sull'emigrazione e sulla L.R. 30 per la riparazione delle case. Infine informava i convenuti sullo stato di avanzamento della preparazione dell’indagine dello SLORI sulla disponibilità dei migranti a rientrare in Be-necia. La discussione che seguiva l’ampia relazione di Ferruccio Clavora confermava la volontà degli emigranti sloveni del F.V.G. di vedere la II Conferenza regionale della Emigrazione tenersi entro la fine dell’anno così come indicato in occasione della La riunione del comitato regionale dell’emigrazione. E’ stato inoltre espresso il desiderio di iniziare con le altre associazioni regionali friulane presenti in Belgio un processo di coordinamento dell’azione sui problemi più importanti che investono l’emigrazione friulana e slovena in Belgio. In questa occasione, Clavora, Tomasetig e Ci-cigoi venivano designati per rappresentare l’Unione all’incontro con le altre associazioni in programma per il venerdì a Bruxelles. IN BELGIO Il presidente Tomasetig informava quindi di contatti avvenuti, anche con l’aiuto del Consigliere Silverio Obala, con alcuni sloveni del Nord della Francia e quindi della prospettiva di creare una o più sezioni in quella regione. Lo stesso Tomasetig portava a conoscenza dei presenti che il Console Generale d’Italia a Liegi aveva dato un positivo seguito alla domanda di contributo avanzata dalla sua sezione, anche a dimostrazione dell’apprezzamento della serietà delle iniziative già realizzate dalla sezione di Seraing. Al termine della riunione veniva designata la delegazione che avrebbe rappresentato l’Unione all’importante riunione dei membri emigrati del Comitato regionale dell’emigrazione programmata per domenica a Thionville (Francia). Venivano designati Clavora e Balus in quanto membri del Comitato stesso e Tomasetig in rappresentanza dell’Unione. I presenti incaricavano Ferruccio Clavora di farsi il loro interprete presso il Comitato Centrale per l’organizzazione in Benecia questa estate di una riunione, dedicata a tutti gli emigranti, sulla nuova legge regionale sull’emigrazione e sulla legge regionale 30 sulla riparazione delle case danneggiate dal sisma. Domenica 12 giugno ha a-vuto luogo a Thionville (Fran eia) una importante riunione dei rappresentanti degli emigranti membri del Comitato regionale dell'emigrazione. Per l'Unione emigranti sloveni hanno partecipato Nello Cont dalla Svizzera, Giuseppe Balus e Pasquale Tomasetig dal Belgio, Ferruccio Clavora dalla Sede centrale. La riunione è iniziata con una introduzione del presidente del Fogolar Furlan di Thionville, associazione ospite, che sottolineava l’importanza politica dell'incontro come momento unitario di espressione diretta dell’emigrazione regionale e come occasione di confronto per la impostazione futura delle varie problematiche da portare unitariamente avanti sia all’estero che a livello regionale. I convenuti procedevano quindi ad una attenta valutazione della prima riunione del Comitato regionale tenutasi a Trieste il 7 aprile scorso. Veniva ribadita la necessità di rafforzare l’impegno unitario di tutti i rappresentanti del mondo del lavoro (soprattutto con i sindacati) per essere meglio in grado di controbilanciare il potere della maggioranza precostituita dall’assessore con la presenza in seno al Comitato degli esperti, rappresentanti delle amministrazioni, enti, ecc. La necessità di qualificare in senso più politico la azione delle associazioni democratiche in emigrazione è stata interpretata anche come ulteriore possibilità di pressione dei diretti interessati sullo svolgimento dei lavori del Comitato, con l'opportuna consultazione preliminare alle sedute del Comitato. Importante spazio ha avuto nel dibattito il problema della tutela delle minoranze. Interessante rilevare come i lavoratori emigrati, per definizione lontani ed emarginati dalle vicende locali, sono sensibili e danno grande rilevanza alla problematica delle minoranze, anche perchè lontani dal loro posto naturale di vita sono in grado di prendere più facilmente coscienza dell’importanza del proprio patrimonio culturale per la salvaguardia della propria identità che facilita anche la salvaguardia dell’equilibrio psichico, particolarmente minacciato dalle dure prove imposte dalla vita di lavoro in emigrazione. La discussione affrontava quindi il problema dell’organizzazione della II Conferenza regionale dell’emigrazione che secondo tutti i presenti non può subire ulteriori rin-vii. L'importanza politica del momento, (ricostruzione, O-simo, rientro degli emigranti, ecc.) impone che l'emigrazione sia messa in grado di dare il suo contributo costruttivo nella ricerca delle soluzioni ai gravi problemi che si pongono al Friuli ed alla Slavia Veneta. La Conferenza deve essere un momento qualificante di dibattito e confronto politico e non può limitarsi ad un esame tecnico scientifico di problematiche generiche. L'emigrazione intende intervenire nel dibattito sulla programmazione economico-sociale, sullo sviluppo regionale e non limitarsi a trattare settorialmente di un problema — l’emigrazione, che investe tutti i settori della vita regionale. Per preparare adeguatamente tale Conferenza e consentire la più ampia partecipazione possibile degli emigranti al dibattito, è stata decisa la organizzazione di assemblee da tenersi nel prossimo au- tunno secondo una coerente divisione geografica. Le tre assemblee dovrebbero tenersi a Zurigo, Bruxelles e Stoccarda. Nella discussione delle varie veniva annunciata la costituzione della Segreteria u-nitaria di Bruxelles e comunicato il documento scaturito dalla riunione stessa. Durante il dibattito sul problema della casa, veniva accolta all’unanimità la proposta di Ferruccio Clavora di dare mandato al Comitato di coordinamento di Udine di presentare agli organi regionali competenti una serie di osservazioni relative all’attua le importanza del Piano Urbanistico regionale che non tiene assolutamente conto del potenziale umano che rappresenta l’emigrazione e che rischia di vedere vanificato il desiderio di rientrare e costruirsi una casa poiché il P. U.R. limita la possibilità di sviluppo tenendo conto solo degli abitanti attuali e rafforza così l'emarginazione del le zone colpite dall'emigrazione. L'esempio delle Valli del Natisone la cui destinazione prevista dal P.U.R. è sostanzialmente quella di palco naturale, dove viene più tutelato il territorio che la popolazione, e non si tiene conto del fatto che oltre il 50% della popolazione è residente all’estero e che buona parte dei migranti ha l'intenzione di rientrare anche tenendo conto della grave crisi occupazionale che investe l'Europa e della possibilità di creazione di posti di lavoro potenzialmente offerti da una adeguata attuazione del trattato di Osimo. Con la presentazione delle osservazioni entro il 30 giugno l'emigrazione si garantisce la possibilità di intervenire ulteriormente per meglio specificare le proprie posizioni. COSTITUITA A BRUXELLES LA SEGRETERIA UNITARIA delle associazioni democratiche dell’emigrazione Slovena e Friulana Venerdì 10 giugno ha avuto luogo a Bruxelles una importante riunione di rappresentanti delle associazioni democratiche degli emigranti del Friuli Venezia Giulia, ERAPLE, Unione emigranti sloveni, ALEF del Belgio, Olanda, Lussemburgo e Francia. Ferruccio Clavora introduceva la riunione con una relazione centrata sui lavori della seduta di insediamento del Comitato Regionale dell'emigrazione e delle varie commissioni, e sulla situazione nel Friuli e nella Slavia Veneta dopo poco più di un anno dal terremoto. In seguito Rino di Bernardo faceva il punto sullo stato di avanzamento dei lavori della Commissione per la preparazione della II Conferenza regionale. Seguiva un ampio dibattito nel quale intervenivano anche Ferruccio Clavora, Alfredo Cicigoi, Pasquale Tomase-tig, dal quale emergeva la volontà di approfondire in apposite assemblee unitarie il tema delTemigrazione regionale collegandolo direttamente e necessariamente con i problemi della ricostruzione del Friuli e della Slavia Veneta, della programmazione econo-mico-sociale regionale e delle prospettive offerte dal trattato di Osimo per lo sviluppo futuro di tutta le Regione. Veniva ribadita da tutti gli intervenuti la volontà degli e-migranti di vedere la II Conferenza regionale convocata per la data concordata in occasione della 1.a riunione del Comitato regionale, e cioè nella settimana prima di Natale. Alcuni insistevano par- ticolarmente sulla volontà degli emigranti di essere maggiormente associati alla vita politica del Paese e della Regione sia con il voto all’estero che con l'inserimento di alcuni loro rappresentanti nelle liste per la prossima consultazione regionale. Per dare maggiore incisività e coesione alla loro azione i rappresentanti delle tre associazioni ACLI - ERAPLE, ALEF, Unione emigranti sloveni, per il Belgio, l’Olanda, il Lussemburgo e la Francia decidevano, al termine della riunione, di costituire una Segreteria Unitaria la cui azione verrà costantemente ispirata al documento elaborato in seguito ai contatti avvenuti tra le associazioni e che veniva approvato aH’unanimità. Riportiamo il documento: V petek, 10. junija, je bilo v Bruslju pomembno srečanje predstavnikov demokratičnih organizacij emigrantov iz dežele Furlanije-Julijske krajine, ki delujejo v Belgiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu ter v Franciji. Srečali so se predstavniki ERAPLE, ALEF in zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Srečanje je odprl Ferruccio Clavora s poročilom o delih ustanovitvene seje Deželnega emigrantskega odbora in delu raznih komisij, o položaju v Furlaniji in v Beneški Sloveniji v trenutku, ko je od potresa minilo nekaj več kot eno leto. Sledilo je poročilo Rina Di Bernarda, ki je prisotnim povedal, kako napredujejo dela komisije, ki naj pripravi drugo deželno konferenco o emigraciji. Sledila je obširna razprava, v katero so med drugimi posegli tudi Clavora, Alfredo Cicigoi in Pasquale Tomasetig, vsi trije člani Zveze slovenskih izseljencev. Razprava je pokazala, da hočejo emigranti na posebnih enotnih zborovanjih poglobiti problem izseljevanja iz naše dežele, seveda v neposredni in nujni povezavi s problemi obnove Furlanije in Beneške Slovenije, gospodarskega in družbenega programiranja v deželi ter v luči perspektiv, ki jih osimski sporazum odpira za razvoj celotne dežele. Vsi, ki so posegli v razpravo, so tudi poudarili nujnost, da mora biti druga deželna konferenca o emigraciji sklicana letos v tednu pred božičem, v skladu z dogovorom na prvi seji Deželnega emigrantskega odbora. Nekateri disputanti pa so poudarili predvsem voljo emigrantov, da bi bili tesneje povezani s političnim življenjem države in dežele in to tako z možnostjo, da bi volili v tujini, kot tudi z vključitvijo predstavnikov emigrantov v liste ob prihodnjih deželnih volitvah. Da bi njihovo delo bilo bolj povezano in učinkovito, so predstavniki organizacij ERAPLE, ALEF in Zveze slovenskih izseljencev iz Belgije, Nizozemske, Luksemburga in Francije ob koncu sestanka sklenili, da ustanovijo enotno tajništvo, ki naj bi delovalo v skladu s smernicami dokumenta, ki so ga organizacije izdelale in ki je bil soglasno odobren. Dokument se glasi: Secondo uno studio del Bureau International du Travail, in poco più di tre anni, tre emigrati su dieci hanno perso il posto di lavoro. In Europa, secondo recenti statistiche della C.E.E. sono ufficialmente registrati 6.000.000 di disoccupati, di cui 1 /3 di giovani. I giovani di meno di 25 anni rappresentano oggi il 40 per cento della massa dei disoccupati nei 23 paesi più ricchi del mondo, mentre costituiscono soltanto il 22 per cento della loro popolazione totale. Nell'area dell'O.C.S.E., i giovani disoccupati sono circa 7.000.0000. Sempre secondo lo studio del B.I.T. di cui sopra, nei prossimi anni la situazione continuerà a degradarsi poiché, tra l'altro, nell'Industria che resterà a breve termine il principale settore di occupazione per i migranti, si manifesterà un calo sensibile dei posti di lavoro, dovuto all'abbandono progressivo, a causa della divisione internazionale del lavoro, di molte attività a largo impiego di manodopera, che si sposteranno nei Paesi in via di sviluppo ad alta densità di popolazione. Sarebbe quindi irrealistico credere che i Paesi europei che tradizionalmente hanno accolto i nostri migranti nel corso di questi ultimi 20 anni, possano continuare ad impiegare manodopera immigrata ai livelli conosciuti in passato. Sono dati e cifre queste, che non hanno bisogno di alcun commento; ma è da queste cifre e da questi fatti che dovrebbe partire ogni nostra riflessione sui problemi delTemigrazione. Se le previsioni degli organismi internazionali dovessero verificarsi non si tratterà più di frenare la emigrazione o di incanalare qualche sporadico flusso di rimpatrii, ma si dovrà organizzare il riassorbimento della forza-lavoro espulsa in massa dal processo produttivo dei Paesi di accoglimento. In questa prospettiva i diritti di coloro che rientrano non vanno tutelati soltanto tramite qualche incentivo di carattere economico, ma all'emigrato che rientra dovrà essere assicurato un «posto di vita». E’ una problematica questa che investe diretta-mente il processo dello sviluppo regionale e della relativa programmazione economico-sociale. Lo sviluppo regionale va infatti inteso anche come un contributo alla soluzione dei problemi della disoccupazione e della inflazione attraverso un miglior equilibrio nella ripartizione della popolazione attiva. Ma chi dice creazione di posti di lavoro, dice investimenti; e, vista la complessità della relazione tra investimenti e creazione d'impieghi, questo è un problema che va trattato con la massima prudenza ed in connessione con il processo economico globale del Paese, anche perchè non tutti i movimenti di capitali verso Regioni con disoccupazione sono movimenti che risolvono il problema dell’occupazione. In effetti occorrono investimenti che siano un fattore di miglioramento della produttività e contribuiscano così a «spostare» i posti di lavoro già esistenti, anche se la difficile situazione a cui è esposta gran parte dell’industria europea oggi, porta a pensare che la maggior parte degli investimenti previsti o da prevedere nel prossimo futuro, saranno centrati su obiettivi di razionalizzazione e di produttività, che sono «riduttori» piuttosto che creatori d'impieghi. Ecco perchè la programmazione è assolutamente necessaria, la cui efficacità però, dipenderà soprattutto dal come saranno associate alla sua elaborazione, le forze vive della Regione ed in particolare le organizzazioni dei lavoratori, ivi comprese quelle degli emigrati. Una grande occasione di espressione e di proposta sarà certamente rappresentata dalla ll.a Conferenza regionale dell'emigrazione, che dovrà tenersi entro il termine fissato in occasione dell’insediamento del Comitato regionale delTemigrazione, e per la quale i lavoratori emigrati intendono prepararsi unitariamente con un ampio dibattito che dovrà investire tutte le comunità di lavoratori emigrati all'estero e costituire quindi una risposta positiva di presenza e partecipazione alla vita ed alla rinascita del Friuli. L’emigrazione non accetta ulteriori rinvii, poiché unitariamente, noi emigrati, abbiamo sempre rivendicato il diritto a partecipare alle scelte che si fanno in Regione in materia di emigrazione e di sviluppo per dare con il nostro apporto d’esperienza, un contributo alla elaborazione di programmi che consentano alla Regione d'imboccare le strade di una effettiva rinascita in cui ci sia posto anche per i friulani e gli sloveni emigrati. La rinascita del Friuli tutto, anche con la valorizzazione delle sue varie componenti, stà nel superamento del ruolo marginale, quasi subalterno, che gli è stato affidato nel quadro di condizionamenti che hanno costretto uomini ad emigrare e non i capitali. La vera risposta, quella politica, alle cause ed ai problemi della emigrazione, è un radicale ribaltamento di questo ordine di cose. Il fatto che non si sia riusciti a creare sufficienti posti di lavoro nel nostro Paese, costituisce il più tragico fallimento del nostro sviluppo. In occasione di questa importante consultazione dei responsabili delle associazioni democratiche delTemigrazione friulana e slovena. ACLI - ERAPLE -ALEF, Unione Emigranti Sloveni del Friuli - Venezia G’ulia del Belgio, Olanda, Lussemburgo e Francia, è stato deciso, anche per meglio qualificare l’apporto di queste Associazioni alla preparazione della Conferenza Regionale dell’Emigrazione, di costituire una Segreteria Unitaria con sede a Bruxelles in 268, Chaussée de Mons, 1070 Anderlecht. Po izsledkih neke študije Mednarodnega urada za delo (Bureau International du Travail) so v nekaj več kot treh letih izgubili delovno mesto trije izseljenci na vsakih deset. V Evropi je po statistikah Evropske gospodarske skupnosti uradno registriranih 6 milijonov brezposelnih, od tega je ena tretjina mladine. Mladina izpod 25. leta predstavlja danes 40% brezposelnih v 23 najbogatejših državah na svetu, obenem pa predstavlja v teh državah samo 22% celotnega prebivalstva. Na območju OCSE je mladih brezposelnih okrog 7 milijonov. Po izsledkih omenjene študije Mednarodnega urada za delo se bo v naslednjih letih položai še naprej slabšal, saj bo med drugim prišlo do občutnega znižanja števila delovnih mest v industriji, ki bo v kratkoročni perspektivi še vedno najvažnejši zaposlitveni sektor za izseljence. Do tega znižanja bo prišlo zato, ker se bodo zaradi mednarodne delitve dela mnoge dejavnosti, ki zahtevajo veliko delovne sile, preselile v države v razvoju z visoko gostoto prebivalstva. Nerealistično bi torej bilo, če bi mislili, da bodo tiste evropske države, ki so po tradiciji v zadnjih 20 letih sprejemale naše emigrante, še dalje lahko zaposlovale priseljeno delovno silo v taki meri kot v preteklosti. Ti podatki in te številke ne potrebujejo ni- kakršnih komentarjev; toda prav iz teh številk in iz teh dejstev bi moralo izhajati vsako naše razmišljanje o problemih emigracije. Če se bodo predvidevanja mednarodnih organizmov uresničila, potem ne bo potrebno zgolj zaustaviti izseljevanja ali usmerjati sporadične tokove vrnitve v domovino, temveč bo treba organizirano vključiti v proizvodnjo vso tisto delovno silo, ki jo bodo masovno izključili iz proizvodnje v državah, ki so doslej delovno silo sprejemale. V tej perspektivi ni dovolj, če se pravice tistih, ki se vračajo domov, zaščitijo samo z nekaterimi vzpodbudnimi prispevki gospodarske narave, treba bo izseljencu, ki se vrača v domovino, zagotoviti delovno mesto, ki mu bo omogočilo živeti. Ta problematika zadeva neposredno razvojni proces dežele in z njim povezano gospodarsko in družbeno programiranje. Razvoj dežele mora namreč biti tudi prispevek k rešitvi problemov brezposelnosti in inflacije in to s pomočjo ustreznejšega ravnovesja v razporeditvi aktivnega prebivalstva. Toda kdor govori o ustvarjanju delovnih mest, govori o investicijah; zaradi kompleksnosti v odnosu med investicijami in ustvarjanjem delovnih mest pa je treba ta problem obravnavati z največjo previdnostjo ter v povezavi z globalnim gospodarskim procesom v državi, tudi zato, ker niso vsi premiki kapitalov proti deželam, kjer vlada brezposelnost, tudi premiki, ki naj rešijo problem zaposlitve. Dejansko so potrebne take investicije, ki bodo faktor za izboljšanje produktivnosti in bodo tako prispevale k premaknjenju že obstoječih delovnih mest, čeprav nas težko stanje, v katerem se danes nahaja večji del evropske industrije, sili k misli, da bo večina investicij, ki so ali bodo v bližnji bodočnosti predvidene, osredotočena na cilje racionalizacije in produktivnosti, ki delovna mesta prej omejujejo kot ustvarjajo. Zato se jasno postavlja nujnost programiranja, vendar bo učinkovitost le-tega odvisna predvsem od tega, v kolikšni meri bodo pri njem soudeležene žive sile v deželi in delavske organizacije še posebej, vključno z organizacijami izseljenih delavcev. Velika priložnost, da se izrazijo mnenja in predlogi, bo vsekakor 2. deželna konferenca o emigraciji, ki bi morala biti v roku, ki ga je določil deželni emigrantski odbor na svoji ustanovitveni seji. Na konferenco se mislijo izseljeni delavci pripraviti skupno z najširšo debato, ki bo morala seči do vseh skupnosti izseljenih delavcev v tujini in biti torej pozitiven odgovor prisotnosti in sodelovanja pri življenju in prerodu Furlanije. Emigranti ne pristajamo na nadaljnja zavlačevanja, ker smo vedno enotno zahtevali pravico, da sodelujemo pri odločitvah, ki jih v deželnih organih sprejemajo glede problemov emigracije in razvoja, ter tako z našimi izkušnjami prispevamo k izdelavi takih programov, ki naj deželi omogočijo, da stopi na pot resničnega preroda, ki naj vključuje tudi izseljene Furlane in Slovence. Prerod cele Furlanije, ki naj tudi ovrednoti njene različne komponente, pa pomeni premostitev njene obrobne, skoraj podrejene vloge, ki ji je bila poverjena v okviru pogojevanj, ki so prisilila k izseljevanju ljudi in ne kapitale. Resnični, politični odgovor na vzroke in probleme emigracije je radikalen preobrat tega stanja. Dejstvo, da ni uspelo ustvariti zadostnega števila delovnih mest v naši državi, je najbolj tragičen faliment našega razvoja. Ob priliki tega važnega posveta odgovornih predstavnikov demokratičnih organizacij furlanske in slovenske emigracije ACLI-ERAPLE, Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije in ALEF Iz Belgije, Nizozemske, Luksemburga in Francije je bilo sklenjeno, tudi zato, da pride do bolj kvalificiranega prispevka organizacij k pripravam na deželno konferenco o emigraciji, da se ustanovi enotno tajništvo s sedežem v Bruslju, 268 Chaussée de Mons, 1070 Anderlecht. Delegacija koordinacijskega odbora v Rimu zaradi zakona za obnovo Furlanije Pred kratkim so predstavniki koordinacijskega odbora društev emigrantov iz Furlanije-Julijske krajine (ALEF, ERAPLE, Pal Friul in Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije) bili v Rimu na pogovorih s posebno komisijo, ki je pri poslanski zbornici zadolžena za preučitev zakonskega osnutka za obnovo Furlanije. Delegacijo koordinacijskega odbora sta sestavljala tajnik Gino Dassi in Mario Fain, predstavnik ERAPLE (deželne ustanove ACLI za probleme izseljenih delavcev). Sklicujoč se na že izražena mnenja sindikalnih organizacij glede splošnih vidikov, ki naj bi jih upoštevali pri obnovi, sta Dassi in Fain podčrtala, da je pri obravnavanju celotne problematike, ki zadeva obnovo, nadvse pomembno upoštevati pojav masovne emigracije. Ni namreč mogoče misliti zgolj na preprosto vzpostavitev prejšnjega stanja, temveč si je potrebno zastaviti kot cilj resničen prerod po potresu prizatetih krajev in celotne Furlanije, kar pa ni pojmljivo brez povratka številnih izseljenih delavcev. Ta povratek je možen prav zaradi izredne potrebe po delovni sili, ki bo prišla na dan pri delu za obnovo, toda s tem še ni rečeno, da se bodo izseljenci vračali pod katerimi koli pogoji. Zaradi tega je delegacija razložila članom komisije načrt koordinacijskega odbora za široko raziskavo, ki naj bi jo izvedli med furlanskimi izseljenci v Evropi, da bi točno ugotovili razsežnosti, značilnosti in pogoje možnih vrnitev v domovino. Pri obravnavanju posameznih točk zakonskega načrta so predstav- niki koordinacijskega odbora emigrantskih društev predlagali več pozitivnih popravkov, tako glede obnove uničenih bivališč, ki so last izseljenih delavcev, kot tudi glede nujnosti, da se pri gradnji stanovanj poskrbi za olajšave tistim izseljenim delavcem, ki se nameravajo vrniti in ne razpolagajo s stanovanjem. Zahtevali so tudi posebne ukrepe, ki naj pospešijo gospodarske pobude izseljencev, ki se vračajo domov, saj prispevki, ki jih predvideva deželni zakon o emigraciji nikakor ne morejo biti zadostna vzpodbuda v tem smislu. Posebne olajšave naj bi imele predvsem proizvajalne zadruge, katerih člani bodo večinoma bivši izseljenci. Na srečanju so obravnavali tudi vprašanje državne soudeležbe pri gospodarskih pobudah, nujnost bolj še izrabe prihrankov emigrantov ter prihrankov, ki se sploh zbirajo v deželi in ki naj bi jih uporabili predvsem na manj razvitih področjih dežele. Glede tega so predstavniki emigrantov postavili zahtevo, naj se deželi dodelijo posebne možnosti na področju kreditov. Končno so na srečanju spregovorili še o nujnosti zaščite in uveja-vljanja kulturnih vrednot Furlanije v okviru vsestranske obnove ter o nujnosti priznanja narodnostnih manjših. Glede univerze v Vidmu pa so predstavniki emigrantov poleg zadoščenja ob njeni ustanovitvi, ki pomeni pridobitev, za katero so se izseljenci dolgo let borili izrazili tudi kritično oceno o nezadostnosti njenih struktur, kot jih predvideva zakonski osnutek, predvsem kar se tiče števila in usmeritve predlaganih fukultet. EMIGRATI IT.N.A.C. Vi assicura la più efficace assistenza per voi e i vostri familiari in particolare per: - pensione di vecchiaia, invalidità, superstiti e sociali - malattie, maternità, indennità - infortuni sul lavoro e rendite - iscrizione e cancellazione mutue e SCAU - assegni familiari - maggiorazione e supplementi di pensione - recupero e accredito contributi figurativi per pensione - cure termali - versamenti volontari - ricorsi per negate prestazioni previdenziali - mediche o legali - ricorsi e assistenza tributaria tecnica e legale - evasioni contributive per i lavoratori dipendenti - estratto di posizioni assicurative e di quant'altro necessita. patronato INAC CIVIDALE, Via Patriarcato, 18 Sekcije KPI iz Nadiških dolin prirejajo v dneh 5. 6. 7. avgusta v Petjagu praznik Unità in Dela. Na programu bodo debate, govori, gledališki prizori, filmi, harmonikarji, pevski zbori, jazz - glasba, ples. LA STRADA GIUSTA Nella Slavia lentamente qualcosa va razionalizzandosi. Ce lo conferma l’elezione a presidente del Consorzio «Comunità Valli del Natisone» dell’attuale presidente della Comunità montana il sig. Pio Macorig. Finalmente almeno al vertice i due enti sono stati unificati eliminando così i ridicoli dualismi del passato. Sarebbe opportuno proseguire su questa strada unificando anche i consigli direttivi; da questo momento in poi questo ente potrebbe anche sopravvivere a-vendo solo una funzione burocratica nei confronti della regione. Però per arrivare a questo risultato gli attuali componenti del consiglio direttivo dovrebbero pure essi dimettersi. Staremo a vedere. In questo contesto certamente positivo, si è inserita una nota stonata. All’assemblea del consorzio riunita per l'elezione del presidente, era stato presentato quale candidato alla presidenza dalla Democrazia Cristiana il sig. Zanolin. Ora questo signore agli occhi di qualcuno appariva il presidente ideale, evidentemente. Indubbiamente dinamico (cosa che non si può dire di molti nostri amministratori), non è sloveno (finalmente, avrano pensato, uno che non avrà grilli per la testa), non lamenta antenati locali (conferma quanto detto), non abita nella Slavia (ecco, potrà valutare spassionatamente i problemi locali). Indubbiamente il proconsole ideale. Voluto da chi? Mah. Rimane l'amarezza di aver visto una decina di consiglieri democristiani, con lo stomaco di ferro, che sarebbero stati anche d’accordo per la sua elezione. Confortante però il fatto che gli altri non l'hanno bevuta. Sacerdoti sloveni visitano la Benečija Un grosso gruppo di sacerdoti sloveni ha fatto il 6 luglio visita ai sacerdoti sloveni della Slavia italiana. L’incontro è avvenuto a Castel-monte, dove gli ospiti sono stati accolti dai sacerdoti delle Valli del Natisone, tra i quali ricordiamo mons. Valentino Birtig, don Emilio Cencig, e don Mario Lauren-cig, e dal rappresentante dei circoli culturali della Slavia COMUNITÀ' MONTANA DELLE VALLI DEL NATISONE PROBLEMI AL VAGLIO DEI PARTITI Al recente incontro dei partiti democratici (DC, PCI, PSI, PDI e Indipendenti) è intervenuto anche il capo-gruppo regionale Biasutti, della Democrazia Cristiana. Gli incontri erano stati interrotti circa un mese fa dopo che le proposte delle minoranze alla Comunità Montana sullo sviluppo industriale delle Valli del Natisone erano state discusse e recepite. Una seconda fase riguardava questioni politiche più generali, giungendo a discutere non solo il programma, ma anche il tipo di gestione che, a detta delle minoranze, doveva maturare aH’interno della Comunità Montana. Biasutti ha risposto in qualche modo a questa questione, affermando che l’accordo doveva limitarsi al programma, operando d’altronde per maturare le condizioni per un discorso sul direttivo della Comunità Montana. In sostanza, ha precisato, la DC ripropone una linea analoga a quella realizzata in sede nazionale e in sede regionale. Se è così — è stato osservato — è necessario che la Comunità Montana sia collegata ai risultati della discussione tra partiti politici e ne tenga conto. Perchè il risultato delle riunioni in corso sia apprezzabile dalle popolazioni è necessario che la D.C. cessi di strumentalizzare propagandisticamente le Comunità Montane, come fa organizzando convegni di personaggi di quel partito. Fabiana Brugnoli (PCI) ha insistito sulla necessità di individuare i problemi essenziali per realizzare obbiettivi ri-conoscibili, indicando i modi e le garanzie per realizzarli. Marinig (PSI) ha posto con forza alcune pregiudiziali, quali quelle del realizzo del Piano insediamenti produttivi a livello comunitario e del Piano di edilizia popolare e la discussione del problema sloveno. «Parteciperemo alle riunioni — ha detto — solo se troveremo soddisfazione su questi tre punti qualificanti». Liepa je nediška dolina kjer naša pesem odmeva Tri kilometre naprej od Stupice je mednarodni mejni prehod. Sada gradijo gor velik hram za carino (dogano) in to bo parneslo velik interes cieli nediški dolini. Do sada je šlo vse blaguo s kamioni iz Idrije in Tolminskega skuozi Gorico. Pru takuo blaguo, ki so ga kupili v Italiji in je bluo namenjeno tem krajem, je šlo skuozi Gorico. Kamioni, ki muorajo peljati v Videm in iz Vidma v Tolmin ali Idrijo, muorajo napravit velik ovink, dost vič poti, kot če bi šli direktno čez Stupico. Tisti kamioni, ki pridejo sada z lesom in drugim ola-gom čez Stupico, ga ne morejo ocariniti na bloku. Spremljat jih muora finan-cir do Vidma, kjer je glavna carina in to košta, ker gre vse na stroške kupca. Ko bo delovala carina na Stupici, se bo brez dvoma znatno poveču blagovni promet. V dolini bojo imiele vič diela gostilne in trgovine. če na Stupici gremo čez blok, parvo vasico, ki dobimo na jugoslovanski strani, tik ob Nadiži, je Robič. O tej vasici in o špetru piše v svojem dnevniku fašistični diktator Benito Mussolini, ki se je 1915. lieta vojskovau tle tod. «Po več dnevih hoje sem paršu v Speter Slovenov, adan izmed parvih od sed- mih komunov, kjer govorijo slovenski jezik, zame popu-noma nerazumljiv. Drugi dan sem paršu v Robič, to je parva vasica za starim konfinam, ki je bila pod Avstrijo. Pri vodnjaku sem videu dva otroka, brata in sestro. Brat je biu mlajši. Uprašu sem ga: «Come ti chiami?» (Kako se imenuješ?), a on me je debelo gledal ,ker me ni zastopu. Potem je sestra odgovorila: «Stanko!». «No, vivadio, stanco non è lui, stanco sono io, dopo aver fatto un si lungo cammino». («Ne zaboga, ti nisi «stanco» = truden. Truden sem jaz, po tako dolgem potovanju». Stanco pomeni v italijanščini truden — ur. op.). Tako je pisal tokrat Benito Mussolini, ko ni bil še «Duce». Napisu je, da v Špetru govorijo slovensko, kot po drugih šestih komunah Benečije, zanj popunoma nerazumljiv jezik. Kaj je po-tle napravu, da bi on zastopu naše ljudi in ljudje njega, je vsem znano. Kakuo jih je učiu, ne morejo pozabit še donašnji dan. Nu, pustimo Mussolinija in njega kamerade na stran in varnimo se iz Robiča nazaj po dolini do Loga. Na Logu zavijemo desno čez most in kmalu za mo-stam smo že v Podvršču. (Nadaljevanje prihodnjič) Anche Battocletti (PCI) ha posto alcuni problemi quali il rapporto con la Regione, la specialità della Comunità Montana delle Valli del Natisone, gli uffici tecnico-amministrativi ed i finanziamenti. Specogna (DC) ha proposto la costituzione di una commissione paritetica, per poter individuare e discutere i punti programmatici ed i modi più efficaci per la loro realizzazione. Petricig (PCI), riconoscendo i limiti dell’intesa maturata ha affermato l’importanza della caduta della discriminazione anticomunista in una zona particolarmente interessata alla «guerra fredda». Concordando con Marinig ha sostenuto che gli enti amministrativi non potranno' tardare di studiare le interessanti possibilità economico-sociali e culturali derivate dagli accordi di Osimo. «Si tratta anche, ha detto — di esprimerci su alcuni punti di fondo: la tutela degli sloveni, la lettera dei rappresentanti sloveni ad Andreotti, l’incontro della D.C. e degli Enti Locali con i circoli ecc. La DC su questi punti si è attardata troppo, dando spazio ad incertezze anche fra i suoi stessi iscritti». Sul problema sloveno è intervenuto ancora Biasutti (DC) per dire che su un problema così importante dal punto di vista politico la D.C. deve concludere il suo lavoro nella Commissione Provinciale. «Certo — ha detto — che non neghiamo il problema vogliamo semplicemente affrontarlo con tutta serietà». La Commissione paritetica, di due membri per ogni partito e gruppo indipendente, si incontrerà tra breve, con notevole mole di materiale di discussione. L’A.N.P.I. inforna gli appassionati di filatelia che presso la propria sede, in Via del Pozzo n. 36, è in vendita, al prezzo eccezionale di L. 8.000 il volume: «LA LOTTA CONTRO LA GERMANIA HITLERIANA VISTA ATTRAVERSO I FRANCOBOLLI». Il volume edito dalla Federazione Internazionale dei Resistenti (F.I.R.), consta di 290 pagg. e contiene i facsimili e la presentazione dei franco^ bolli emessi da 42 stati in omaggio ai combattenti della Guerra di Liberazione. Occasione unica, il volume con riproduzioni a colori, presenta tutta un'epoca storica, legata al fattore umano, di valore inestimabile. La pubblicazione, stampata in lingua i-taliana a Varsavia, si presenta come pregevole regalo per gli appassionati ed i giovani. I i Ws V vasi Loh pri Podbonescu popravljajo staro hišo, ki je bila zidana okrog leta 1500. Pri popravljanju gledajo, da bi ohranili vsaj nekatere karakteristike hiše italiana dott. Guglielmo Cerno che ha loro consegnato u-na incisione in legno raffigurante mons. Ivan Trinko, sacerdote e poeta sloveno della Slavia, — simbolo della lotta degli Sloveni della provincia di Udine per affermare i propri diritti culturali e linguistici. I Sacerdoti presenti hanno invece informato i confratelli della Slovenia sulla situazione pastorale e generale delle Valli, consegnando loro anche alcune pubblicazioni riguardanti la vita degli Sloveni nella provincia di U-dine. I sacerdoti della Slovenia hanno ricambiato il dono con il messale liturgico ed altri libri religiosi. Dopo la concelebrazione della Santa Messa i sacerdoti sono scesi nella cripta del san tuario, dove hanno discusso sull’ecumenismo e sullo spirito del Concilio Vaticano II. Ha porto loro il saluto anche il Vescovo ausiliario mons. Pizzoni. Nel pomeriggio, l'incontro è proseguito con la visita a Tercimonte, dove i sacerdoti hanno sostalo presso la tomba dell'insigne maestro Ivan Trinko. PISE PETAR MATAJURAC Smarti in nebes pa ne kupijo . . . milijoni od Cazzaniga žalijo pravico Naš stari pregovor pravi, da če bi se pustila smart podkupiti, bi vsi otroci od buo-gih ljudi umarli že ob rojstvu. Smart in Buog, ki komandira, sta edina dva, ki se ne pustita podkupit. Če bi se Buog pustiu podkupit, bi ble nebesa napunjene samuo s te bogatimi, vsi buogi rieveži pa bi se cvarli v paklu. Te bogati vse kupijo in vse podkupijo, zatuo pravi naš star pregovor: «Zlata roka že-liezne vrata lomi». Nu, zavoj o tega muoramo buogi in rieveži prenašat vsieh sort krivice. Troštamo se samuo z besiedami od Sv. Evangelja: «Puojde buj lahko kamel skuoze igline uhuo, ku bogataš v nebesa». Krivice, ki jih prenašamo rieveži zavojo te bogatih, so stare še buj ku naši pregovori (proverbi), ku sviet, če ne pregovorov bi ne bluo. Samuo, da v naših starih cajtih nieso šle novice o krivicah in umazanije velikih gospuo-dov takuo hitro od vasi do vasi, od dežele do dežele. Nie bluo časopisu (giornalu) in ljudje nieso znali brat. Sada pa ti pišejo giornali in tudi televizija nam včasih lepuo servira gospodske umazanije. Pred kratkem sem poslušu po televiziji, da so zaparli bivšega (ex) predsednika italijanske petrolejske družbe «Esso», zatuo, ker je podku-pavu stranke (partite) in mogočne politične može, da bi dielali v parlamentu tajšne leče, ki bi nosil velike interese italijanskim petrolejskim družbam. «le biu že cajt, da začnejo zaperjat tudi tajšne!» je jau moj parjateu, ki je z mano gledu televizijo. «Muč, muč.» sem mu odgovo riu, «boš videu, da ga ne bojo držali dugo cajta notar. Če ujamejo enega rieveža, ki u-krade, ne, pardon, ki uzame no jabuko, ga hitro pročešajo in obsodijo, tajšni, kot je Cazzaniga pa se hitro izmažejo, ker imajo denar za naj-buojše avokate in za plačat sodišču, magari kot kavcion!» «Eh, ne. Sada se je začelo nie-ki spreminjat. Začeli so loviti te velike ribe. Tožijo ministre, generale, «colonelle» in druge bogataže!» «Ries je, da jih tožijo, bomo videli pa, ali jih obtožijo. Ti ministri in generali se nič ne bojijo in ne čujejo potrebe, da bi napravili karakiri, kot na Japonskem, ker vedo da bojo lahko še kradli in lepuo živielil». Za štirinajst dni potle sem sedeu z.a isto mizo in veče-rjau.. Odparti sem televizijo, da bi poslušu novice. Čepru sem biu že parpravjen, mi je krompir ostu v garle, kadar sem slišu, da so iz paražona izpustili Lazzanigo na plačilo kavciona 100 milijonov lir. Pomislite, stuo milijonov lir1 Dan jih je še buj lahko kot dajo buogi vierniki petdeset al pa stuo lir v mošno ob nedeljski maši. Zlata roka je spet zlomila želiezne vrata! Stuo milijonov za Cazzaniga ni nič. Sam Buog vie, dost jih ima še po stuo milijonov, mi in fi-nanca ne, ker tajšni, kot je on, znajo tudi utajit njih za-sltiške, da ne plačjujejo dan-ku. T° sv težki milijoni, zaslu ženi z žuji italijanskih delavcev, ki so zgrešili gajufo, ar-žet. Tisti, ki dela, tarpi pomanjka nje, Cazzaniga pa ti varže \ sodnijsko mošno stuo milijo nov kot nič, da mu odprejc vrata od paražona. Debeu krompir v garlu m, nie šu, od jeze, ne gor ne dol šele kadar sem se zmislu m besiede Sv. Evangelja in m nepodkupljivost smarti, sen ga požgaru. «Kupujte in pod kupujte, kar čiete, smarti ir nebes ne kupite!» sem jat sam sebe, prej ko sem spravi drugi krompir v usta. Vas pozdravja vas Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH GRMEK v Pevski zbor Rečan v Šentvidu pri Stični 2. in 3. julija so imeli v Bardu vaški praznik ob godu sv. Marije, zaščitnice zdravja. Poleg procesije, ki jo vidimo na levi, je program obsegal še nastop mladinske godbe iz Sammardenchie, ples z ansamblom 3 + 1 ter nastop pevskega zbora osnovne šole iz Domžal, ki ga prikazuje slika na desni. V soboto zvečer pa je za razvedrilo Barjanov skrbel ansambel «Lozje Hlede» iz Števerjana. Hiedetovi fantje so nastopili brezplačno in so s svojim nastopom resnično darovali domačinom mnogo veselja, saj so igrali in peli dolgo v noč REZIJA Gradnja zadružnega hleva v Osojanah dobro napreduje DREKA SV. ŠTOBLANK Na tradicionalnem, letos že osmem taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se je končal v ponedeljek, 4. julija, je nastopilo več kot sto pevskih zborov. Tabor je bil letos posvečen 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, 40- letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovemu 85. rojstnemu dnevu. Zamejske Slovence smo zastopali trije pevski zbori: «Kras - Dol - Poljane», nie-šani pevski zbor iz Boršta pri Trstu in naš, Rečan, ki je že tradicionalen gost pevskega tabora, saj na njem sodelujemo že vrsto let. Zamejski pevski zbori smo imeli v nedeljo dopoldne prosto, ker smo nastopili šele popoldne. Izkoristili TOPOLOVO V soboto, 3. julija, je po dugi bol jezni umarla u če-dajskem špitalu Matilda (Gilda) Floreancig, poročena Filipig - Vančinova po domače. Stara je bla 71 liet. Rajnka Gilda je bla pridna in poštena mati številnih otruok. Nje pogreb je biu v Topolovem v pande jak, 4. julija. šele so ble sveže rože na grobu rajnke Gilde, ko je paršla iz Torina strašnuo žalostna novica. Gilberto Gariup-šaluken, star 38 liet, je zgubiu življenje na dielu. Biu je delovodja (capo) elektricistov in 5. julija ob 14. uri je šu kontrolirat dielo na nieko «impalkaturo». Na vrhu se je parjeu za želiezni drog, ki ni biu lepuo usta-vjen in takuo je padu z glavo na tla iz kajšnih osem metru višine. Za dvje ure potem je u-maru u špitalu. Novica o tragični smarti mladega moža je žalostno odjeknila po usieh naših vaseh, saj je biu Gilberto puno poznan kot pošten in pridan delavec. V veliki žalosti je zapu-stu žlahto in vse par j atelje, posebno pa mlado ženo, Giuliano Peginovo iz Zverinca in malega sina, ki ima kumi šest liet. smo to prostost za ogled lepe okolice. Med drugim smo obiskali tudi rojstno hišo znanega slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Nastopili smo v nedeljo popoldne. Pod vodstvom Toninaca Qualizze smo Benečani zapeli tri beneške pesmi: «Gu-larja sem tiela imiet», «Svie-ti lunca» in «Jest bom šu na planine». Iz kulturne dvorane, kjer smo nastopili, smo odnesli veliko zadoščenja in aplavzov. Zal pa se nismo mogli udeležiti zaključne svečanosti in skupnega nastopa zborov, ker je ta del prireditve padel na ponedeljek, ki je za veliko večino pevcev delovni dan. Imeli smo se zelo dobro in težko čakamo prihodnje srečanje. Kakuo je biu rajnik Gilberto priljubljen med ljudmi, je pokazu njega velik pogreb, ki je biu na Liesah — kamor so parpejali njega posmartne ostanke — v pe-tak, 8. julija. Neizmerno veliko število ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Ko je padla na grob rajnkega Gilberta zadnja lopata zemje, je zvon oznanu trečjo žalostno novico za Topolovo. V čedajskem špitalu je prenehu tarpiet Serafin Rudi. Star je biu 61 liet. Rajnik Serafin je dielu vič liet v belgijanskih minierah, kjer je zaslužu invalidski penzion. Biu je dobar mož za vso vas in priden družinski oče. Tudi njega je zaharbtna smart spravila v prerani grob. Njega pogreb je biu v Topolovem v pande jak, 11. julija. Vse tri naše drage rajnke bomo ohranili v ljepem spominu, žalostnim družinam pa izrekamo naše globoko sožalje. E' quanto si chiedono gli ormai molti soci della Cooperativa Edilizia Mandamentale «VAL NATISONE» sorta da quasi un anno. Questa Cooperativa è costituita attualmente da 25 soci, ma il numero tende ad allargarsi perchè il problema della casa nelle Valli del Natisone è grave. E’ difficile infatti trovare un posto decente dove abitare, per cui assistiamo ad u-no spopolamento continuo che fino ad oggi è dovuto anche alla mancanza di alloggi. Diversi sono stati gli incontri avvenuti con gli amministratori locali che promettono, temporeggiano e di fatto non realizzano, e i rappresen- Časopis «La Provincia», ki izhaja v Como, si je zares vzel k srcu Rezijo. Potem ko je z nabiralno akcijo zbral precej denarja za postavitev številnih prefabriciranih hiš, podpora nadaljuje. Zbrali so še toliko denarja, da so začeli graditi tudi zadružni hlev v Osojanih. Pred nedavnim so se zbrali zato v Osojanih številni živinorejci iz vseh vasi doline Rezije, da so proučili načrt, kako spet postaviti na noge živinorejo, ki je v zadnjih letih tako nazadovala in ki jim je bila nekoč dober vir dohodkov. Gorske senožeti, ki dajejo sladko seno, so danes zapuščene in tudi «casere» za poletno planinsko pašo so vse preperele in zapuščene. Kakšna škoda! Na tem shodu je župan Pericle Beltrame povedal, da je leta 1935 komun štel okoli tri tisoč glav goveje živine, danes pa, na žalost, najbrže manj kot sto. Res je, da so mnogi opustili to panogo zaradi pomanjkanja delovne sile (najboljše moči so odšle v inozemstvo), a z dobro voljo in združeni bi mogli tudi danes kaj več d oseči, saj pogoji ne manjkajo. Zadružni hlev v Osojanih tanti della Lega delle Cooperative di Udine. Ora sembra che l'iniziativa non possa proseguire perchè non c’è la volontà di applicare quanto stabilito per legge. Il PEEP deve essere atua-to dai Comuni e fino a quando ciò non averrà non sarà possibile chiedere finanziamenti previsti per legge. I so ci perciò chiedono l’interessamento da parte delle autorità competenti affinchè si a-doperino a risolvere questo grave problema soprattutto perchè non vi si verifichi anche da noi che i finanziamenti concessi vengano inutilizzati. Venuti Paolo bo dograjen še to jesen, saj gra dnja uspešno napreduje in zato bi bilo prav, da bi bili do takrat pripravljeni tudi vsi zainteresirani živinorejci. Pevski zbor «KANIN» se ne bo razšel Rezijanski pevci so končno spet zadovoljni, ker so po tolikih težavah le dobili pevovodjo, ki jih bo stalno vadil in spremljal ob vseh folklorističnih nastopih. Novi dirigent zbora «Monte Ca-nin», je znani prof. Eraldo Scialino iz Tavorjane, ki poučuje glasbo že 50 let, sedaj v Špetru ob Nadiži in Tolmeču, vodil pa je zbore tudi v Buji, Rtinju, Plainu in drugje. Predsednik pevskega zbora Sergio Chinese se je že srečal z novim profesorjem in tudi prva vaja je že bila. Želimo jim dosti uspehov! Pozor na kače! Še nikoli ni bilo videti toliko strupenih kač — gadov — kot letos. Kaj jih je zarodil potres? Letos so gadje pičili že dva otroka, ki sta na srečo ostala živa. Zadnja je 5-letna Erika Di Floriano iz Sv. Jurija (Bila). Kača jo je pičila v kraju Tapot, ko se je igrala z otroki na travniku pred prefab-ricirano hišo. Malo Eriko so takoj peljali v komunski ambulatorij, kjer so ji dali injekcijo, ki ji je rešila življenje. BARDO Umrla je Marija Bobbera V videmskem domu za stare «Quiete» je za vedno zaprla svoje trudne oči Marija Bobbera iz Barda. Stara je bila 82 let. Pokopali so jo v velikem .spremstvu domačinov v nedeljo, 10. julija, v Bardu. Vsem sorodnikom drage rajnke izrekamo naše iskreno sožalje. Odkrili bojo spomenik padlim partizanom V soboto, 30. julija, bojo odkrili na britofu Sv. Što-blanka spomenik partizanom, ki so padli 1944. lieta in bili tu pokopani. Spomenik bo postavila provincialna organizacija A.N.P.I. ob sodelovanju Zveze borcev iz Slovenije in Sekcije A.N.P.I. iz nadiških dolin. Svečanost ob odkritju spomenika bo ob 11. uri. Lepo je, da se s spomenikom oddolžimo padlim borcem za svobodo, tudi v tem kraju, škoda le, da je bluo trieba čakat 33 liet! V organizaciji občinske manjšinske liste in farne skupnosti je bila v Maže rola h razprava o deželnem zakonu št. 30/77 o popravilu po potresu poškodovanih hiš. Zakon je prisotnim vašča nom orisal deželni poslanec dr. Carlo Volpe, ki je prisotnim najprej prikazal nujnost potresno varnega popravila hiš, nakazal pomanjkljivosti prejšnjega deželnega zakona št. 17/76 ter prešel k orisu posameznih možnosti, ki jih daje novi deželni zakon. Sledila je razprava, med katero so pritosni z vprašanji in pripombami prikazali težko stanje vasi, ki je med vsemi vasmi tavo-rjanske občine najbolj visoko v hribih in slabo povezana z dolino. Po potresu je bilo tu storjenega bore malo: sredi vasi so še kupi ruševin, ljudje si skušajo sami pomagati in za silo popraviti, kar se popraviti da. V prvem trenutku so komisije celo odredile rušenje Očediti provincialne cieste Vičkrat se zgodijo ciestne nesreče zavojo nemarnosti. Ob njih rastejo drevesa in garmovje, ki zapirajo voznikom vidljivost med sabo. Posebno kadar je listje na drevesih puno vode, se te spregujejo, zviešajo nad cje-sto, kar spravja v veliko nevarnost šoferje in ljudi, posebno če se gre za autobuse. Po nemarnosti je paršlo že vičkrat do nesreč. Ciesta, ki narbuj potrebuje, da bi bla očejena, da bi pod-kliestli drevesa nad njo in pod njo, je tista panoramska, ki pelje iz Stare Gore do križišča par Ruki-nu. Nič buojša pa ni tista, ki pelje od Klodiča do Razpotja na Krasu. Po pravic povjedano so ob tej ciesti pred kratkem nakaj podklie-stli, a tuo je šele premalo. Pišemo te varstice, ker go-darnjajo usi šoferji, pa tudi zatuo, ker turisti se ne vozijo radi po ciestah, kjer je nesigurnost. Upamo, da bo Provinca preča odpravila to nevšečnost. SV. LENART KOSCA V torak, 5. julija, nas je na hitro zapustila naša va-snjanka Maria Rosa Toma-setig, vdova Terlicher. Stara je bla 75 liet. Rajnko Marijo je doletie-lo. Odpejali so jo v čedajski špitau, a je že med potjo u-marla. Na nje pogreb, ki je biu v Kosci v četartak popudne. je paršlo puno ljudi in vsi nje sinovi, ki so po svetu. Rajnko Marijo bomo ohranili v liepem spominu. mnogih hiš, ki niso bile nepopravljivo poškodovane, poleg tega pa tudi arhitektonsko posebej zanimive in značilne. Z nemalo truda se je to vprašanje uredilo in zdaj je v vasi skupina mladih prostovoljcev, ki opravlja ne teh hišah najnujnejša dela. Ostaja pa še cela vrsta odprtih vprašanj: zasilnih montažnih hišic je malo in mnogi ljudje še živijo v zasilnih barakah, ki so jih sami postavili; to velja predvsem za t&stle, ki imajo polja in živino. Tudi stiki z občino in tehničnimi službami niso najboljši, zato so vas pri obnovitvenih delih in dodeljevanju prispevkov večkrat prezrli. Posebno negodovanje pa vzbuja med prebivalstvom občinski regulacijski načrt, ki je izredno omejevalen in ne dovoljuje gradnje niti tistim redkim, ki bi bili pripravljeni si z lastnimi prihranki postaviti nov dom. V šestih dneh tri smarti Tragični konec mladega moža v Torinu Gli amministratori locali vogliono la rinascita delle Valli ? MAZEROLE Obnova je povezana s hudimi težavami