CENE GOR, STANDARD DOL
Lani rekotdne podražitve in tekotdna inflacija
V Sloveniji so se lani cene na drobno povečale v povprečju za 93,1% /Oglejte si tabelo in si osvežite spomin, da boste videli, kolikojekajstalo leta 1980 in koliko lani
Tale dogodek, ki vam ga bom sedajle opisala, vam prav gotovo ni tuj. V denarnlci imai star milijon in gres v sa-mopostrežno trgovino. V ko-sarico dai meso za juho, me-so za zrezKe, maslo, nekej jo-gurtov, malo kruha, toaietni papir, Sampon, dezodorans, 2 Iftra mleka. 2 lltra soka, kuplft Se 20 dekagramov kave, pa malo jabolk in limon in greS k blagajni. Vse zložlS v dve vrečkj, blaga|ničarka pa zah-teva nekaj nad 12.000 dinar-jev. Mučns, a čedalje bolj po-gosta scena v nailh samopo-strežbah.
Sicer pa smo se o naši stan-dardm košarici-že osmo leto zapored pogovarjali s TONČ-KO HABIČ, poslovodkinjo di-skontne Irgovine MERCATOR, TOZD GRMAOA na Slovenče-vl cesti. Da pa vas ne bi preveč obremenjevali s čedalje višjimi cenami za iste stvari od lela 1980 dalje, smo v posebno ta-belo zapisali le cene iz leta 1980 (za osvežitev spomina), lanske januarske cene in cene letoSnjega fanuarja.
Treba je zapisati, da se dvi-
gajo tudi naši osebni dohodki. Zal pa je ta naž dinar Čedalje manj vreden, čeprav vsi iz leta v leto prinašamo domov več denarja. Toda zanj si lahko če-dalje manj privoščimo
¦ Pravzaprav živimo Jugoslo-vani ie od nekdaj z inflacijo. Res pa je, da postaja visoka Šele zadn|a žtiri ieta. Leta 1960 je bila inflacija na primer le 7, leta 1963 pa samo 4-odstotna. Leta 1970 )e bila inflacija 10-odstotna, leta 1980 pa je dinar padel za 31 odstotkov.
In kako je bilo po tem letu? Leta 1981 je dinar padel za 45%; leta 1982 za 31; leta 1983
za 38; leta 1984 za 62; leta 1985 za 76 in lani že za 88,6 odstotka.
Zastavimo si Se eno vpraša-nje: kaj se je najbolj podraži-lo? »Težko bi rekla. kaj», je začela Tončka HabiCeva. »Ce-ne skoraj vseh živil so v letoš-njem januarju v primerjavi z lanskim viSje za 100 odstotkov. Najbolj so se podražile delika-tese. vino in sploh vsa pijača: alkololne in tudi brezalkohol-ne«, je nadaljevala.
Ob tem bi vam radi povedali še nekaj. Niso te proizvajalci tisti, ki dražijo cene. Draži jih tudi država, če viša prometne davke (občinske. republiške in zvezne). In zakaj imamo te pro-metne davke? Z njimi si država polni proračune in mimogrede seveda tudi veča cene.
Osnovna živila so brez pro-metnih davkov! To so na pri-mer: kruh, mleko, meso. moka, siadkor itd. Ko pa kupite na primer vino. že plačate 10,71 odstotni prometni davek. Am-pak ta stopnja je v primerjavi s pivom nizka. Pn pivu da vsak-do državi kar 46,81 odstotka od končne cene; pri naravnem žganju 47,36 in pri umetnem žganju 60,78 odstotka. To, da je obdavčen atkohol, to vse ra-zumemo. Ni pa prav. da so ob-davčene tudi pijače kot: stil. kokakola, jupi itd., ki jih pijejo v glavnem otroci in to kar s 25,09 odstotka - torej precej več kot vino! Tudi mineralne vode so obdavčene in to spet z višjo siopnjo kot vino: s 16,67 odstotka.
Rekla sem že, da osnovna živila niso obdavčena. Niso -razen južnega sadja: 15 od-stotkov od končne cene. na primer banan, gre v državno nogavico...
Koliko pa znaša trgovska marža? V trgovinah z živili v povprečju le 15,40 odstotka. Trgovci morajo s tem denar-jem pokriti plače, graditi nove
trgovine, jih vzdrževati itd. Vzdrževanje trgovin z Živili pa je zaradi številnih hladilnih in drugih naprav drago. Zato ni Čudno, da imajo trgovci in tr-govke nizke plače, še posebno tisti v žlvilski stroki, In rezultat tega? Samo v TOZD Grmada bi lahko ta hip zaposlili sedemde-
set trgovcev ali trgovk in tride-setim bi dali Stipendijo, če bi jo le kdo hotel. Toda delo v trgo-vinah z živili je naporno, delati je treba tudi ob sobotah, pa še plačano je slabo. Tudi zato so kupci nezadovoljni, saj niso vedno dovolj hitro postre-ženi...
Ob visokih cenah, ob Čedatje višji inflaciji, se vsi sprašuje-mo. kako naprej. Upamo, da bo bolje, ampak kdaj? Fraza: delati več in bolje je izrabljena. Večina kar veliko dela. Vpraša-nje pa je, če je naše delo dobro organizirano, če so naši moz-gani, naš največji kapital, res vključeni v prizadevanje' za boljši jutri... Predvsem pa mo-ramo, končno, vlagati denar le t)a, kjer bo prinašal dobiček in ne večnih izgub, ki nas poriva-jo še bolj na rob razvitih!
NEVAŽELEZNIK