»Naš Dom« izhaja vsakega 10. v mesecu. Rokopise in vse, kar spada v uredniški del lista, je čimpreje po izitju prejšnje številke poslati na urednikov naslov: Dr. Fran Vatovec, Maribor, Koroška cesta 1.
»Naš Dom« se naroča pri upravi »Našega Doma«, Maribor, Koroška cesta 5 in stane samo 12 dinarjev letno.
Kjer želite objavo slik, fantovskih skupin, pošljite Din 40.— kot odškodnino za napravo klišeja na naslov uprave.
Zaupniki in agitatorji »Našega Doma«! Delo in propaganda za naše glasilo naj se neprekinjeno in nezmanjšano nadaljuje. Vedite, da vsaka stotina novih naročnikov lahko pripomore do večjega obsega »Našega Doma«.
CENJENIM NASLOVNIKOM!
Želimo, da bi se vsi, katerim list pošiljamo, tudi definitivno naročili nanj. Zanimanje za list je toliko, da nam je naklada prve številke pošla. Ako bi kdo vendarle ne mislil naročiti »Našega doma«, naj nam takoj vrne prvo in to številko! Pozneje odpovedi lista ne bomo mogli več upoštevati.
Uprava »Našega doma«.
Vodstvo FKA v Mariboru je priredilo tritedenski tečaj FKA. Udeležencev nas je bilo 15 iz vseh strani škofije. Marsikdo si bo rekel, zakaj tako dolgi tečaj? Pa povem tem radovednežem, da je bil Se prekratek. Vsaj je potekel tako hitro,: da skoraj nismo slutili, da smo že na koncu. Pa da opišem naš tečaj. Vseh predmetov je bilo 23. Razen tega smo Še imeli izlete v okolico Maribora in \t razne obrate. Kljub velikemu naporu rjacli predavanj, 7 do 9 ur dnevno, je rjaslo pavdušenje ter veselje od dne do cjne, kakor pri tečajnikih tako pri gg. predavateljih, ki so vkljub svojemu velikemu vsakdanjemu delu še veliko paž-ijjo r polagali na nas ter vse natančno razložili. Zato si štejem v dolžnost, da se v imenu vseh tečajnikov najprisrčne-je zahvaljujem vsem gg. predavateljem za njihov trud, zlasti g. škof. aktuariju Janku Kokošineku, ki je kot zastopnik prevzv. knezoškofa dr. Tomažiča tečaj otvoril in zaključil. Največjo zahvaloizre-kam agilnemu in vztrajnemu vodji tečaja predsedniku FKA dr. Fr. Vatovcu in štabu« njegovih zvestih sodelavcev pri Slovencu«, ki so tudi prestali mnogo truda, predno smo tečaj zaključili. Zahvalo izrekam tudi dobrotnikom, ki so tečaj omogočili. Vsem tem naj ljubi Bog obilno poplača! Zahvalo izrekam tudi
bogosl. prof. dr. Jeraju, ki nam je pripravil tako prisrčni ter zabavni poslovilni večer. Končno velja zahvala vsem, ki so nam poklonili toliko koristnih knjig. Sploh pa gre zahvala vsem duhovnikom ter odličnim lajikom v Mariboru za toliko očetovsko skrb. Ljubi Bog naj blagoslovi vaš preveliki trud. — Edvard Voga, udeleženec tečaja.
V Rajhcnburgu smo imeli v nedeljo 4. februarja t. 1. dekanijski tečaj FKA. Do 80 fantov iz posameznih župnij iz naše dekanije se nas je zbralo skupaj, da sodelujemo v organiziranem delu FKA. Iz Maribora je prišel kot zastopnik FKA M. Geratič, ki nam je tolmačil smernice našega gibanja. — Miha.
Tudi teharski fantje se priključujemo valu mladinskega pokreta FKA. V kratkem se zberemo k ustanovitvi fantovske skupine. Ne maramo, da bi bili zadnji. Bog! — Franjo.
Matematika.
Lojzek, koliko je polovica od 8? Navpično ali vodoravno?
To je vseeno.
Ne, to ni vseeno; če osmico razpolovim navpično, dobim 3, in ako vodoravno, potem 0.
Božji zakoni ne morejo nikdar priti v nasprotje s pravičnimi državnimi zakoni.
O Katoliški akciji
(iz govora prevzv. knezoškofa dr. I. Tomažiča ob otvoritvi tečaja za duhovnike voditelje FKA v Mariboru).
I.	Bistvo Katoliške akcije obstoji po izvajanjih sv. Očeta Pija XI.:
1.	V delu za lastno izpopolnjenje in posvečen j e, in to pri vsakem katoličanu, duhovniku in lajiku.
2.	V a p o s t o 1 s t v u 1 a j i k o v , to je, lajiki naj z besedo in dejanjem in zgledom uveljavljajo katoliška načela med somišljeniki in med nasprotniki ter tako pomagajo duhovnikom, še več, naravnost kot apostoli sodelujejo s cerkveno hierarhijo, ki je v prvi vrsti poklicana, da vodi ljudi k zveličanju.
3.	V podrejenosti vsega dela pod avtoriteto katoliških škofov. Delo, ki bi se hotelo odtegniti nadzorstvu in vodstvu pristojne cerkvene oblasti, ni Katoliška akcija.
II.	Katere lastnosti ima Katoliška akcija? Sv. Oče označi Katoliško akcijo takole:
1.	Non e x t e r n a , sed spiritualis — ne gre za telesno vzgojo, za parado, ampak za prešinjenje duha in srca s katoliškimi načeli.
2.	Non terrena, sed coelestis — ne zemeljske, ampak nebeške zadeve, vprašanja zveličanja so predmet Kat. akcije.
3.	Non politica, sed religiosa:K. A. ne išče poli-bčne nadvlade ene stranke nad drugo, ampak obramba vere in širjenje kraljestva božjega na zemlji je njena naloga.
4.	In vendar jeetiam socialis, tudi družabna, ker ravno s tem, da skrbi za širjenje božjega kraljestva skrbi tudi najbolje 2a časni blagor državljanov.
Te naloge more in mora K. A. izvršiti, tako povdarja sveti Oče, če se vdano ravna po božjih in cerkvenih zapovedih, popolnoma Pa izločuje stremljenje političnih strank.
III.	Zelo važna bo naloga duhovnikov zlasti v delovnih skupinah Fantovske Katoliške akcije. Treba bo:
Pridobivati in navduševati mladeniče za intenzivno versko in cerkveno življenje. Molitev, služba božja, prejem sv. zakramentov, izpolnjevanje božjih in cerkvenih zapovedi, gojitev čednosti — ponižnosti, skromnosti, krotkosti, strpljivosti..., živa vera v Boga,
trdno zaupanje v božjo previdnost, velika ljubezen do Boga in do bližnjega, ki se kaže v strahu pred grehom, v boguvdanem prenašanju trpljenja, v dobrih delih, v delih usmiljenja, v spravljivosti do nasprotnikov, to naj bi postalo mladeniču ne komanda, povelje — ampak srčna potreba.
V tem oziru velja, kar je določeno v lanskem škof. Oglasniku v VIII. številki, str. 72 (pred objavo pravil za fantovske skupine KA);
1.	Pri izbiri in pri vodstvu delovnih skupin FKA bodi temeljni pogoj in cilj: božje življenje v dušah posameznih članov vzbuditi, ohraniti, braniti in množiti! Božje življenje pa odvisi od združitve z Bogom po posvečujoči milosti in po rednem uživanju Boga v svetem obhajilu. Od tega temelja navzgor je treba graditi. Katoliška akcija, ki ne izhaja iz tabernaklja, ki ni zgrajena na skrbi za življenje v milosti božji, nima uspeha, ne blagoslova od Boga.
2.	Treba bo v fantih buditi in gojiti apostolskega duha. Kakor apostoli naj fantje ne izzivalno, pač pa pogumno kažejo in zastopajo v zasebnem in javnem življenju, doma in z doma, v družbi somišljenikov in nasprotnikov svoje versko prepričanje, svoje cerkveno mišljenje, svojo katoliško zavest — pripravljeni, za te ideale žrtvovati udobnosti, časne koristi, življenje. Cel katolik bodi mladenič, ves katoliški! Kakor apostoli naj fantje vztrajajo v dobrem; tistim, ki jih smešijo ali zapeljujejo na svojo stran, naj prostodušno znajo reči: Sodite sami, kaj je bolje: Boga slušati, ali njegove nasprotnike, pobožno, čisto trezno, miroljubno živeti ali vdajati se razdivjanemu in razuzdanemu življenju v pijančevanju, ponočevanju, pretepanju ...Kakor apostoli naj fantje poskušajo čim več somišljenikov in tudi sedanjih nasprotnikov pridobiti za dobro stvar, privesti h Kristusu, izpremeniti v zveste učence in vnete apostole Gospodove, tako da bo rastlo in se množilo število laičnih apostolov, braniteljev in širiteljev Kraljestva božjega!
3.	Treba bo mladeniče priklepati na sebe, buditi in utrjevati v njih neomajno vdanost do svete matere Cerkve, brezpogojno zaupanje do papeža, do škofov, do katoliških duhovnikov. V teh naj vidijo zanesljive učenike in vodnike, svoje prave prijatelje in zaščitnike, ki jih ne bodo ne zatajili ne zapustili v nobeni sili.
Takšno vdanost in takšno zaupanje pa more pričakovati in terjati edinole v vsakem oziru brezpogojna, nesebična, požrtvovalna, vzorna — sveta osebnost duhovnika samega!
Naj bi se začela nova vnema za mladinsko delo na podlagi načel KA, ki o njej piše sv. Oče: »KA ne ovira svojih, da bi se ne udeleževali javnega življenja, ampak jih stori za to še sposobnejše, ker jih utrjuje v dobrih načelih.« In naj bi se pot nadaljevala do cilja, ki ga je označil sedanji papežev državni tajnik kardinal Pacelli takole: »KA ne bo katoličanom vsiljevala v zgolj političnih in zgolj gospodarskih rečeh določenega nazora. Ali eno hoče in mora doseči: da da katoliškemu ljudstvu voditelje, ki povsod tam, kjer se kultura, gospodarstvo in politika doti-kajo verskega in moralnega polja, stojijo jasno
in varno na tleh katoliškega svetovnega nazo-r a.« Tako bodo, kakor želi sv. Oče, vsi, tudi tisti, ki so doslej stali ob strani ali bili nasprotni, postali deležni dobrot pravega krščanstva.
Po naših postojankah.
ii.
V prleški prestolnici izstopamo. Na postajališču impozantna postava mladega duhovnika, ob njegovi strani gruča mladih fantov. Ljutomerski kaplan Matija Munda in njegovi. 2e kot srednješolca sva se poznala, pa sem ga vedno rad imel, ker je bil odkrito prijateljski in tovariški, pa priden in vesten kot mravlja. Vesel prijateljski pozdrav s starim prijateljem in s fanti, potem v mesto. Ko sem takole opazoval okoli sebe, prisluhnil tej in oni pripombi, sem šele razvidel, kako energijo troši in žrtvuje gospod Matija. Sijajno fantovsko kongregacijo vodi, ki šteje okoli 90 fantov, za dober tisk skrbi med farani, Marijini družbi na čelu stoji, katoliški prosveti ves svoj prosti čas posveča in z vsem mladostnim ter njemu lastnim zanosom se je ob snovanju Fantovske Katoliške Akcije (FKA) postavil na čelo ljutomerski fantovski delovni skupini FKA. »Kaj je prosti čas, sploh ne vem; ko bi ne bil takšen hrust kakršen sem, ne vem kako bi vzdržal.« Takole zveni njegova dobrodušna beseda, ki jo spremlja razigran smehljaj na njegovem licu. Gospod Matija je steber katoliške stvari v ljutomerski fari in še preko njenih meja, za katero ves gori in plamti. Ima pa tudi pridne in dobre sodelavce in pomočnike, ki mu pomagajo uresničevati vzvišene naloge v gibanju Katoliške akcije. Predvsem Jakec Babič iz Cvena, brat poljčanskega kaplana Antona Babiča, ki je bil med najboljšimi, bistrimi in marljivimi v lanski tro-tedenski Prosvetni šoli; navdušen je za vse dobro in plemenito, v delu vztrajen, pa tudi dober govornik. Sledijo še delavni katoliški akcionaši Joško Kosi, Lojze Crvič, Slavek Korošec, Franc Ranca, Franjo Senčar in Martin Husjak. .V gibanju KA so nadalje vodilni v ljutomerski dekaniji kaplan Rudolf Vahčič in Franc Domanjko žih-lavski iz prelepe duhovne očetnjave g. svetnika Franca Štuheca, Anton Bohanec iz Križevcev, neumorno vneti gornjeradgonski kaplan Kolman Vincenc, tajnik Franc Snoj, Jože Lasbaher in Franc Kavčič iz duhovnega občestva župnika Gaberca. Čvrsti, v gibanju požrtvovalni! — H. C.
Za resnico in pravico.
ii.
V samotni celici mariborske jetnišnice je opiral glavo z rokami mlad fant in zrl zbrano predse. Zunaj ob vratih so se zaslišali koraki, zapah se je neslišno premaknil, vrata so se jedva slišno odprla, ob odprtini se je pojavil paznik, previdno se ozrl na vse strani, potem pa šepetaje pripomnil: »Marko! Jutri ali pojutrišnjem boš prost.
Je že prišla odločitev. Potem pa si tistega Hanzeka pošteno privošči.« Na hodniku je hip nato zopet zavladala grobna tišina ...
Marko je bil postal žrtev zlobne Hanzekove prijave, da je na omenjenem političnem sestanku govoril proti Avstriji in cesarju. Prišli so orožniki, ga vklenili in ga odvedli v mariborske sodne zapore.
Dva meseca je sedel Marko v ječi. Zle slutnje sivolasega očeta Gašperja so se uresničile ... Cas, ki ga je Marko presedel v ječi, ni bil zgubljen. V njem se je.raz-rastel ponos, samozavest in prepričanje, da za sveto stvar po nedolžnem krivico trpi. Snoval je načrte, kako v bodoče za slovensko in katoliško stvar tem goreč-neje delovati. V tem ga je bilo premotilo paznikovo sporočilo; paznik Martin je bil šentiljski rojak, v avstrijski službi sicer, toda dober Slovenec. Marko je preko njega prejemal marsikaj, česar bi sicer ne mogel dobiti, zlasti pa slovenske časopise, ki so bili jetnikom strogo zabranjeni. »Slovenca« je dobival, »Slov. gospodarja« in »Naš Dom«, ki je bil začel ravno leto preje izhajati kot glasilo svežega mladeniškega gibanja, ki je imelo v Slovenskih goricah svoje izhodišče k neverjenemu poletu. Tako so mu tudi dnevi v mračni celici hitreje minili.
Paznik Martin je bil dobro poučen: naslednjega dne so Marka izpustili na prosto. Hitel je naravnost na kolodvor, vzel vozni listek do Št. lija. Pa ni šel naravnost domov. Krenil je po drugi stezi, ki je peljala proti Selnici ob Muri. Tam zgoraj v prelepem valovitem svetu, na obronku mičnega hribčka, je vstopil v siromašno, nizko kočo. Stekel je v sobo in privil tamkaj z vso svojo mladostno močjo k sebi ljubko dekle, ki je bilo videti objokano in žalostno. »Prost sem, Pavla.« — »Marko!...« — »Ti tukaj, Marko?« je vzkliknila mati Katra, ko je vstopila v sobico, in z veseljem ter s predpasnikom bri-soč solze radosti opazovala srečo in zadovoljstvo dveh mladih ljudi, ki sta zadnja meseca toliko dušne grenkobe preizkusila in prestala.
Ko se je polegel val veselja po dolgem svidenju, pa je pričela z drhtečim glasom pripovedovati Pavla, kaj se je bilo prigodilo med njo in Hanzekom spodaj v klancu pred dobrim mesecem, ko je Marko ždel v mariborskih zaporih.
(Dalje sledi.)
Duh bratstva in prijateljstva.
Zlo iz zla prihaja; največje zlo današnjih dni je nezaupanje, mržnja in sovraštvo. In kar prihaja iz tega zla, je še hujše zlo: splošno razdejanje. Temelji nove zgradbe morajo biti zasidrani v novem duhu in ta duh je tudi duh bratstva in prijateljstva. Ljubimo se, spo-
štujmo drug drugega; v nesrečah in nadlogah, ki nam jih donaša življenje, si pomagajmo. Osvežujoči duh bratstva in prijateljstva naj osvoji vso fantovsko mladino po delovnih skupinah; naj preraja vse sloje in stanove. Ni mesta razprtijam med nami! Ni mesta mržnji in borbi med stanovi! Ni mesta razrednemu boju!
Duh bratstva in prijateljstva prihaja iz osnovnih načel enakopravnosti vseh pred Božjim veličastvom. Tudi narodi so pred božjim tronom enakopravni! Ker se je v napuhu to načelo pozabilo in izbrisalo, je skopnel duh bratstva in prijateljstva med narodi. Zato tepe narode in stanove bič božji.
Zakaj? Misel bratstva in prijateljstva je vir ljubezni, ki vse presega, vse prenavlja. Prav je, da z vso močjo poje bič Božji, ker so narodi ljubezni silo napravili. Je pa tudi vir sile, moči in sloge; in v slogi zmaga zori. Vsi poznate zgodbo kralja Sveto-polka. Svetopolkova oporoka in beseda je tudi nam izgovorjena. Saj mladost je, ki ta duh bratstva in prijateljstva najlepše umeva in uveljavlja. Mladina iz vrst fantovskih delovnih skupin je še posebno pozvana, da daje novemu duhu bratstva in prijateljstva življenje. Vedite: v tem duhu spojeni in strnjeni stojimo na svojih postojankah. In kdo je, ki nam more še potem kaj škodovati? Kdo je, ki bi nas mogel s teh postojank pregnati? — Edi Voga, Slivnica pri Celju.
Svobodno zidarstvo.
Iz dneva v dan slišimo in beremo to in ono o svobodnem zidarstvu ali framazonstvu. Mnenja so v tem oziru precej zabrisana in nejasna. Svobodno zidarstvo spada v vrsto takozvanih tajnih družb. Kaj so to tajne družbe? To so tajne organizacije, ki delujejo izven kontrole javnosti po nekih tirih in smereh, ki so znane samo ozkemu krogu. Pojav tajnih organizacij je nekaj obče človeškega. Lahko trdimo, da ni bilo zlahka dobe, naroda ali države, kjer bi ne bilo tajnih organizacij. Le v bežnih obrisih si oglejmo nekaj najznamenitejših tajnih družb, oziroma organizacij. Brez poznanja njih nam bo marsikatera doba v zgodovini tega ali onega naroda neumljiva. Po ciljih, ki so si jih postavile posamezne tajne družbe, lahko ločimo:
1.	Tajne zveze, ki so se porajale kot posledica hudih pritiskov;
2.	tajne zveze, ki imajo svoj početek v duhovnih, socialnih in človekoljubnih težnjah;
3.	družbe, ki so se pojavile v obliki odpora proti družbi in obstoječemu državnemu redu;
4.	pretirani narodnostni (nacionalistični) nagibi.
V vrsto pod 1. v poštev prihajajočih tajnih zvez prihajajo predvsem takozvani F i 1 i k i (spoprijatljenci), oz. H e t e r i j a. Je to grška tajna organizacija, ki si je stavila kot nalogo, da se bori za svobodo pod turškim jarmom ihteče Grčije. Ti bojevniki za grško svobodo so se tajno združili leta 1812. v Atenah, glavnem grškem mestu. — Potem spadajo semkaj številna irska tajna društva, ki so si nadela v svoj program borbo za osvoboditev irskega naroda. Tako
se je leta 1791. osnovala tajna družba »Zedinjenih Irce v«, leta 1857. v Newyorku pa so se zbrali ustanovitelji zveze takozvanih F e n i j c e v , ki nosijo svoje ime po legendarnem irskem junaku Fionu. — Nemško burševstvo ima tudi svoje korenine v tajnih zvezah, ki so se po letu 1812. pričele ustanavljati med nemško mladino v borbi proti Napoleonovi francoski nadvladi.
So pa tudi tajne družbe, ki so se bile osnovale s prvotnim namenom izključno človekoljubnega in kulturnega delovanja, na primer takozvani 11 u m i n a t i, katerih početki gredo nazaj v leto 1776. Seveda so se prvotni cilji zabrisali ter se umaknili drugim interesom, ki so se v teku razvoja uveljavili. — dr. L.
(Dalje sledi.)
Naš krmar.
Dne 12. februarja se bo ves katoliški svet spomnil velikega dogodka, ko je v večnem mestu Rimu 1. 1922. zasedel Ahil Ratti — sedanji sv. Oče Pij XI. prestol sv. Petra. Dvanajst let že varno krmari Petrov čolnič. Ni lahka ta naloga. Viharni so dnevi njegovega vladanja, peklenska vrata udarjajo ob Petrovo skalo. Nešteti sovražniki, vidni in nevidni, izpodkopavajo temelje sv. Cerkve. Toda Pij XI. je dober krmar. O njem se je reklo, da bo »fides intrepida« — močna vera. In to je Pij XI. Neustrašeno in dosledno varuje in brani svojo čredo — vernike.
Ves svet, tudi nekatoliški, se čudi njegovi modrosti. Njegova beseda, pa naj jo spregovori skupini romarjev, ki se mu pridejo poklonit, ali pa potom okrožnice celemu svetu, je prevdarna, izrečena s toliko ljubeznijo in modrostjo, da mora zadeti tudi srca onih, ki niso člani edino prave kat. Cerkve.
Njegove okrožnice so dragocen zaklad, polne resnice in izkušnje. V zmedi in negotovosti naših dni so njegovi opomini rešitev za človeštvo. Njegove okrožnice nudijo uspešna sredstva za izboljšanje žalostnih družabnih in gospodarskih razmer. Pokličimo si v spomin samo znamenito okrožnico »Quadragesimo anno«. S čudovito jasnim spoznanjem daje navodila, kako ustvariti pogoje za srečno in mirno sožitje stanov, narodov in držav. Kako odločno zveni druga njegova okrožnica o krščanski vzgoji mladine.
Papež Pij XI. je papež Kat. akcije. On je bil tisti, ki je zaklical katoličanom: »Vaša dolžnost je, da širite kraljestvo božje na zemlji.« Kako potreben je bil ta poziv. Prišel je v času skrajne potrebe in sile. Zganili so se katoličani in prišli do spoznanja, da je za zmago katoliških načel potrebno delo na vseh področjih javnega in zasebnega udejstvovanja. Da se milijoni in milijoni mladih, idealnih ljudi zbira pod zastavo križa — v KA ter z navdušenjem pomaga duhovnikom širiti kraljestvo božje na zemlji — je zasluga našega vrhovnega krmarja Pija XI.
Zvestoba sv. Očetu Piju XI.! Zvestoba papeštvu! Ni katoliško, omalovaževati ali celo kritikovati odredbe sv. Stolice in okrožnice sv. Očeta. Pokorščina papežu in spoštovanje do njega je merilo katolicizma, je termometer in barometer katoliškega mišljenja.
Slovenski fantje ob obletnici kronanja Pija XI. izpovedujejo: Po Piju XI. govori Kristus. Zato ga z veselim srcem poslušamo, njegove besede izpolnjujemo. Za našim vrhovnim krmarjem gremo brez pridržka, brez zabavljanja. — M. Geratič.
L. Horvatičeva:
Junakinja do konca.
Še več zaupanja je dobil mladenič, ko je zaslišal njen drhteči glas in spoznal, da ga odklanja le iz skromnosti. Zato je sedaj pogumno stopil k njej, jo spoštljivo prijel za obe roki in se ji razkril: »Veš, Angelica, danes zjutraj, ko sem Te v cerkvi prvikrat zagledal povešenih oči in z isto molitvijo na ustnicah — sem čutil, da si mi postala vse . ..
Umrla mi je duša v mestu; ko pa sem prišel med Vas kmetske ljudi in videl Vašo vero in čutil Vašo iskreno ljubezen do Boga — sem sam oživel. .. Zato me ne pahni od sebe, ko sem vstal; lučka mi bodi, ki bo svetila v mojo temo .. . Ali moreš ...«
Angelica ni vedela, kaj se pravzaprav godi z njo. Čutila je, da je on, ki je bežala pred njim, s silo odprl njeno dušo in se ogrnil v njen svetel plamen ...
In ko je on videl, da mu dekle ne odtegne svojih rok in da ga posluša, se je še bolj ojunačil in ji zaupal vso svojo žalostno zgodbo:
»... Dolgo je že tega«, se je žalostno zamislil mladenič, »otrok sem še bil, ko je divjala grozna svetovna vojna in se Ti je zdelo, da je celo nebo oškropljeno s krvjo — smo molili otroci s sklenjenimi rokami z materjo, da se nam vrne oče domov. Nekega dne pa smo dobili njegovo poslednje pismo, ki ga je napisal za nas. Še danes se spomnim, kako je pisal: ,Moja ljubljena žena in otroci! To pot Vam pišem menda zadnjikrat. Sovražna krogla mi je predrla prsi in čutim, da se moje življenje nagiblje h koncu. Ne bodi žalostna, Ti, moja draga žena in Vi, moji ljubljeni otroci! Nekoč, in kar ne bo dolgo, pridemo zopet skupaj in tedaj sem Vaš za večno. Na tem svetu pa Vas v duhu poslednjikrat pritiska na svoje ljubeče srce in Vas poljublja Vaš očka.’
In še tega se spomnim, da je mama na to v kratkem legla. Bila je itak slabotna; skrb za nas otroke ji je često iztrgala iz ust zadnji košček kruha, sama pa je živela od misli, da je zadovoljila nas otroke. Nekega dne pa, ko smo se otroci vrnili iz šole domov in hoteli Prositi mamo kruha, so nas sprejeli sami tuji obrazi in nas odvedli v veliko temno sobo k njeni mrtvaški postelji... In od takrat sem brez doma in brez duše, ki bi se požrtvovalno sklonila nad moje gorje in mi ponudila svojo močno roko . .. Mrtev hodim med živimi . ..«
Solza se je ukradla preko njegovega lepega lica in žalostne oči so zaupno prosile: »Mogoče si Ti ta velika in močna duša, Angelica ...«
»Hočem biti, Marijan, naj me stane karkoli,« se je sedaj žrtvovalo dekle, premagano od sočutja. »Moja duša Ti je vedno odprta,
kakor domač hram... Ko se boš čutil zapuščenega in žalostnega, pridi, da se odpočiješ in dobiš novih moči ob moji veri. ..«
»Kako sem Ti hvaležen,« se je zahvaljeval mladenič in ujel v svoje roke drobni dekliški obrazek, obrobljen s temnimi kodri kot noč in ga poljubil.
»Hočem, Marijan, naj me stane karkoli,« se mu je sladko pretakalo v duši, ko je stopal proti domu. »Moja duša Ti je domač hram,« je zvenela njegova mlada sreča. In skoraj ni upal verjeti, da je našel bitje, ob katerem se ni čutil tujega in preziranega: njena lepa duša mu je bila v resnici zaupen domač hram ...
Tudi v Angeličinih prsih je to lepo noč nemirno razbijalo srce in ni vedela, ali je to, kar čuti, sreča, ali pa ob steblu smehljajoče se rože skrit trn, ki jo bo nekoč občutno ranil...
. . . Lepa mesečna noč je pri-vasovala v njene sanje, ji dahnila v temne žametne kodre, široko in nagajivo pogledala v njene oči, da so se trudne zaklopile. Komaj pa zatisne oči, stoji zopet pred njo Marijan. Otovorjena s težkim bremenom stopata v strmi hrib. Angelica že omahuje. Tedaj se pa skloni k njej Marijan, ves žalosten rekoč: »Vidiš, tako strma, kakor je ta pot, je najina pot v življenje . .. Boš li zmogla? ... In jaz, bom li tako močan do konca? . ..
V solzah se je zbudila Angelica, Skril je mesec svoj dobrotljiv obraz; zunaj je divjala nevihta in debele kaplje dežja so potrkavale na njeno okno, kakor siromak pri dobrih ljudeh, ko išče zavetja . .. Iz sosedne sobe pa so prihajali pritajeni vzdihi bolne matere ...
Tedaj se je v svoji zapuščenosti in boli spomnila, da jo je Marijan, ko je odhajal, prosil, naj moli zanj. In res se je Angelica sredi noči zravnala v belih blazinah in sklenila svoje roke v vročo molitev zanj, zase in za bolno mamo ...
(Dalje sledi.)
Značaj — odlika fanta.
Prijeten vtis napravi na vsakogar človek lepe zunanjosti, obleke, finega obnašanja, prijetne govorice. Vsa zunanjost človekova, če je lepo urejena, bogata, bodisi v obleki, bodisi v telesni lepoti in v skladu z nravstvenim zakonom, res napravi prijeten vtis. Za enostransko življenje pa je potrebno, da je notranjost človekova skladna, lepo urejena in bogata.
Slišali ste gotovo že, kar se pripoveduje o grškem modrijanu Diogenu, da je hodil nekoč ob belem dnevu z lučjo po mestu. Na
vprašanje ljudi, kaj da to pomeni, je odgovoril: Iščem moža! Gotovo je hotel s tem reči, da išče moža — značaja.
Naš pesnik Simon Gregorčič pravi:
Pač mnogo mož naš vek rodi, a malo mož . ..
So ljudje, ki jih imamo za dobre, a so še daleč od značaja. Kakor hitro se jim obeta dobiček od te ali one strani, se bo tudi njih mnenje nagnilo na drugo stran. Značaj ustvariti, značajen biti v pravem pomenu besede, ni lahko. Značaj človeka se pokaže marveč v vzornem krščanskem življenju, v vestnem izpolnjevanju verskih in vseh stanovskih dolžnostih, v pokorščini svetni oblasti (če so zakoni pravični), v zvestobi krščanskim načelom in prepričanju, in v pripravljenosti s svojim prepričanjem iti v boj in za to stališče, ki ga zavze-nia, žrtvovati se.
So ljudje: če se jim obeta kakšna višja stopnja, recimo do časti, zaslužka, denarja, sploh do izboljšanja gmotnih in materialnih dobrin, bo izdal vse tajnosti, zavrgel svojo narodnost, zatrl celo versko prepričanje in sprejel vse, kar se mu obeta.
Zato, fantje, naša skrb naj bo, ko bomo delali za obnovitev in blagor človeške družbe, dvigali naše fantovske vrste, da se bodemo v vseh stvareh pokazali značajne. To se pravi: Naša pot življenja in dela na vseh poljih naj bo vedno idealno usmerjena kvišku k božjemu Soncu. Stanovske, verske in vse druge dolžnosti, ki nam jih nalaga naš stan, dosledno izvršujmo. V tem bo rastel naš značaj. Z zna-čajnostjo pa bo rastel tudi naš ugled, pa ne samo doma, v fari, pri tovariših, ampak pred vso javnostjo.
Ni pa dovolj, da sami gojimo to krepost. Naša skrb naj bo, da bodo tudi naši bratje doma, sotovariši, prijatelji in vsi, ki bodo v našem krogu, hodili po potu značajnosti. In meso bodo postale pesnikove besede:
Značajen sam, še v ljudstvu značaj oživljaj, goji in krepčaj; v na to mi prvo skrb obračaj, to naša naloga je zdaj.
V. Gašparič, Vurberg.
Katoliško delo in življenje je bilo premnogokrat preveč površno m enostavno zasnovano: zadeva mladine je, da poglablja tire katoliške duhovne in socialne obnove. Takšna je in mora biti sodobna katoliška mladina, da vsepovsod preganja površnost in lenobo.
Prijatelju f Stanku Dečmanu.
Tako nas je zapustil v cvetu svoje mladosti in fantovskega zanosa. V 19. letu je bil zvesti tovariš in prijatelj Stanko Dečman, ko Ša je zavratna bolezen napadla in s toliko silo pritisnila na sveže njegovo življenje, da je zastal utrip njegovega blagega ter plemenitega srca. Na Novega leta dan je previden s tolažili sv. vere omahnil in
izdihnil. Dne 3. januarja pa smo svojega dragega prijatelja, brata Stanka Dečmana, izročili zemlji. Blagopokojni Stanko je vsem fantom v domači studeniški župniji pa tudi iz sosednjih župnij prirastel k srcu, toda največ ljubezni, ki jo je polagal iz svojega dobrega srca, je bila ljubezen, ki jo je posvečal delu za oblikovanje duha in srca na ljudskem odru. Lansko leto je s požrtvovalnostjo in vztrajnostjo obiskoval tritedensko Prosvetno šolo v Mariboru ter marljivo sledil predavanjem. Še 14 dni pred koncem svojega telesnega življenja se je z mladostno živahnostjo kretal na odru med igralci, dasiravno se je že tedaj čutil nekoliko slabega. V zadnjih urah še je govoril o prijateljih in tovariših, s katerimi je skupaj deloval in živel. Težko nam je v srcu in duši, dragi Stanko, ko stojimt) ob Tvoji sveži gomili, toda nad vsem so ideali, za katerimi težimo in za katere si tudi Ti delal. V Tvojem duhu bo, ako bomo tudi sedaj, ko si nas zapustil, s podvojenimi močmi stopili na plan za te velike in vzvišene ideale. — Leopold Vidmar, Studenice.
Ko so rožce cvetele . . .
L
Lep poletni večer . .. Tam izza obronka jasno svita zvezda večernica, izza grmovja se sliši tisočeroglasno slavčkovo žvrgolenje, tja v tiho noč se sliši njegova svobodna pesem . ..
Iz vasi prihajajo glasovi, vedno bližje, bližje, — fantovska pesem doni iz mladih grl. Fantje pojo pesem o mladosti. .. Saj so mladi, njihov cvet je med njimi.
Skozi bujno razcvetele nagelčke na oknu se v bledi mesečini odseva mlad in čist obraz dekleta. Do srca ji segajo melodije fantovske pesmi, saj je med njimi on, ki ga ljubi... po katerem hrepeni. ..
II.
Leta minevajo in človek se spreminja .. . Tam v prijazni hišici se smehlja sreča ..., rajska sreča dveh src, ki sta si nekdaj obljubili zvestobo do groba . ..
Iz otroških ust je veselo slišati, ata, mamica, zapojta pesem o rožicah ...
In zopet se zasliši pesem, toda ne fantovska, ampak družinska, otroci pojo pesmico v rožicah z atejem in mamico . ..
Tudi sedaj cvetejo rožice . ..
III.
Fantje, hodite po potih teh dveh src, v Boga zaupajte, in tudi Vam bo življenje postlano z rožicami. — Tone B.
Zapoved naših dni je: pregnati iz mladinskih vrst nesmiselno govoričenje, čvekanje in debatiranje. Veliko dejstvo naše dobe je: AKCIJA, DELOVANJE. Le na osnovi tega dejstva more naša duhovna in socialna akcija osvajati postojanke.

Pismo prijatelju.
Duša mi je polna, rad te imam. Ko sem prijel za pero, čutim, kako težko je tebi govoriti. Pa vkljub temu pišem pismo tebi, prijatelj dragi, tvoji ženi in tvojima otrokoma. Onadva še sicer ničesar ne razumeta, toda prav zaradi njiju pišem in radi tega moraš vse razumeti.
Tudi jaz tebe mnogo bolj razumem, kakor pa si morda ti misliš. Jaz V resnici s teboj čutim, s teboj trpim, ker si mi bil vedno zvest prijatelj. Pišeš mi, da te nič več ne miče življenje. Da ti je krivica ubila vso voljo in moč. Da bi najrajši umrl . .. Glej, prijatelj, razumem le: Ti si želiš doma. Ti bi rad živel. Poslušaj me: Vso tvojo zgodbo do veselega konca ti povem, odkrito, ne da bi te še hujše ranil, ampak da bi te osrčil in dvignil, da bi se zopet z veselo dušo oklenil življenja.
Ti si otrok grude. Vas ti je bila zibeljka. Drevje in sonce, gozd in travnik, živina in žitno polje — to je bila pesem tvojih prvih let. Se spominjaš še, kako sva na pašo gonila, za koliko ptičjih zarodov sva vedela, kolikokrat sva letela za kakim zajčkom, da bi ga ujela, kako sva kopala prst, kako sva si zaupala vsako skrivnost in kakšno veselje je bilo, ko sva iztaknila lisičji brlog.
Pa sva rastla. Šoli in njeni palici sva odrastla, torbo sva vrgla na polico.
Pa nisva še povsem zrastla, mladost nama je najlepše cvetela, ko si ti zavrgel fantovstvo in si vzel dekle za družico: he, naj bo, kar na roke bova živela, bo že nekako šlo. Ni še dolgo, ko si dal slovo očetovim poljem, rodnemu domu in tihim nočem nad vasjo, zapustil si grudo in se zaril v njen drob. Grob si koplješ pod zemljo, videl sem te, trpljenje nosiš v srcu, smeh na tvojih ustih ni smeh, o, to so bolestne poteze!
Razumem te. Bridko je živemu človeku postati stroj. Klesati in kopati rudo, v vodi in blatu bresti do kolen, delati do zadnjih moči •n še biti gnan in psovan. — Fran Vuga.
(Konec prihodnjič.)
V delovnih skupinah se zbirajo fantje P° župnijah. V delovnih skupinah FKA. ludi v konjiški župniji smo se fantje uue 3. decembra lanskega leta priključili delu Katoliške akcije. Vztrajni bodimo, dobri, delavni. Vse drugo bo z b°žjo pomočjo in voljo navrženo. Bog! — France Č.
Mariborski fantje smo v izvajanju delovnega programa FKA. Odlični mariborski katoliški javni delavci pa nas stalno uvajajo v smeri in prizadevanja
Katoliške duhovne in socialne akcije. — Tone.
Sv, Lovrenc na Poh. Tudi Pohorci ne maramo zaostati vpričo novega versko-obnovitvenega pokreta, ki je zajel mlade vrste. V nedeljo, dne 14. januarja smo imeli lepo obiskan fantovski sestanek ter smo položili temelj FKA v naši župniji. Na nasvet našega skrbnega duhovnega očeta, g. župnika Oblaka, smo si izbrali vodstvo delovne skupine FKA, v katerem so razven č. g.
župnika še g. kaplan Drvodel, učitelj Petrun Jože, Beigot in Ladinek Franc. Ob tej 'priliki nas je obiskal tudi okrožni tajnik Geratič ter nas navdušil z jedrnatimi izvajanji za apostolsko delo na vseh poljih javnega in zasebnega življenja. — Sedaj gremo na delo, pokazati hočemo, da nismo samo junaki besed, ampak tudi junaki dela! — France.
Ljutomerski kaplan Matija Munda.
(K članku »Po naših postojankah«.)
V Mariboru se je pričel dne 2. januarja t. 1. idejni tečaj, ki ga je priredilo škofijsko vodstvo FKA in ki je trajal do 20, januarja t. 1. Tečaj je bil namenjen izbranim, gorečim fantom iz 15 župnij naše škofije. Na sporedu so bila predavanja o perečih vprašanjih, ki se tičejo KA: Bistvo in namen KA; Katoliška socialna reforma v duhu cerkvenih social-
nih naukov; Gospodarska etika; Pro- ■ sveta v službi KA; Pomen liturgije itd. Predavali so odlični mariborski katoliški javni delavci; bogosl. ravnatelj dr. Cukala; bogosl. prof. dr. Hohnjec; bogosl. prof. dr. Jeraj in dr. Aleksič; špi-ritual A. Karo; urednik dr. Fran Vatovec; prof. Prijatelj; prof. Potokar; prof. Sekolec; Mirko Geratič itd. Ob tej priliki so si tečajniki, sami vrli, navdušeni fantje, ogledali tudi nekatere znamenitejše obrate v Mariboru. Pri zaključnem izpraševanju so se vsi uprav imenitno postavili in s tem dokazali svojo vztrajnost in ljubezen za sveto stvar, ki vse premore in vse ustvarja. Na vprašalni poli, ki so jo ob zaključku prejeli, so malodane od prvega do zadnjega napisali, da naj bi ti idejni tečaji trajali po možnosti vsaj mesec dni, da bo mogoče čim temeljitejše poznanje idejnih resnic in smernic. Vodstvo tečaja je bilo v rokah vodstvenega predsednikovega namestnika urednika dr.
Fr. Vatovca.
Fram. Nekoliko bolj počasi prodira pri nas misel FKA. A vendar upamo, da tudi pri nas ne bo zaman prizadevanje g. župnika, ki se zelo trudi, da bi dvignil med mladino, zlasti med fanti, smisel za notranjo poglobitev. V nedeljo, dne 28. januarja nas je obiskal član škofijskega vodstva FKA Mirko Geratič ter nam obrazložil cilje Fantovske Katoliške akcije in pokazal sredstva, s katerimi bi naj delali med svojimi sovrstniki v duhu KA. Ob tej priliki se je tudi izbralo vodstvo akcijske skupine FKA, katerega tvorijo: Mom Peter, Meklav Franjo, Žgalin Anton in Koren Jože.
Ni več sodobno veliko debatirati, se razgovarjati o malopomcmbnih stvareh; sodobno je marveč — delati, z vso vztrajnostjo in doslednostjo postavljene cilje osvajati.
■ iim niHi RRDriFtfSFpnvginl
Katoliška športna zveza v Franciji šteje 2872 športnih društev s 180.000 člani.
Med ukrajinsko katoliško mladino sc
zelo lepo razvija takozvana KAUM (Katoliška Akcija ukrajinske mladine) in to navzlic pritisku, ki ga vršijo bolj-ševiki nad grškokatoliškimi Ukrajinci.
Ministrstvo pravde Kraljevine Jugoslavije, verski oddelek (XIII., št. 36.268), 16. aprila 1930. Beograd. Predmet: »Križarji«, katoliška cerkvena organizacija. Ministrstvo vojske in mornarice, ministrstvo prosvete, ministrstvo notranjih del, vsem kraljevim banskim upravam. Gospod nadškof zagrebški kot
predsednik konference episkopata naše kraljevine je izdelal pravila katoliške cerkvene organizacije »Križarji«, ki jih je svrha čisto duhovna. V cilju, da bo tudi kraljevska vlada o tem obveščena, so se pravila predložila gospodu ministru pravde, ki jih je vzel na znanje.
Križarstvo v razmahu. Kako vztrajno in uspešno delujejo bratje Hrvatje na polju katoliške obnove, dokazujejo pestra in o neprekinjenem delovanju pričujoča poročila v »Križarski Straži«, glasilu hrvatske križarske mladine. Križarsko Stražo izdaja poseben konzorcij. Letna naročnina 24 Din. Naroča se; Zagreb, Pejačevičev trg 15.
Naša književnost je v usihanju; kako naj poganja rast, ako ni korenin? Kako naj utriplje zanos v naši književnosti, ako so vse te dolgočasne prevajalne in druge pisarije tako daleč od jedra narodnega in ljudskega življenja?
>T~^ FIFKI E DEKLET
Dekleta in Kat. akcija.
»Dekleta, na plan!« nam je lansko leto zaklical »Naš Dom«. »Snujte, dekleta, dekliške skupine Kat. akcije,« smo čitale pod naslovom: Dekle za vzorom. Ali je vsem jasno, kaj je Kat. akcija in kako naj sodeluje vsako dobro dekle?
Sv. Oče kliče v svoji okrožnici vse katoliške laike k apostolskemu sodelovanju pri razširjanju vere in verskega življenja. Vera gine-va, krščanskega življenja ni več, poganska načela so se zarila v družine, v družbo, v javno življenje. Duhovnikov primanjkuje, in kar jih je, ne zmagajo več dela, toliko ga je. Tudi jim ni mogoč dostop v vse hiše, v vse družine.
V dobi prvih kristjanov so pomagali apostolom in njihovim naslednikom laiki: možje, žene, fantje, dekleta. Sv. apostol Pavel omenja s prisrčnostjo svoje sotrudnike v apostolski službi; to pa niso bile posvečene osebe, duhovniki, marveč laiki. Krog trideset jih imenuje v svojih štirinajstih pismih tekom petnajstih let. Vsi ti so bili globokovernega in boguvdanega srca. Med temi našteva tudi celo vrsto bogoljubnih žena.
In kako so sodelovale te osebe z velikim apostolom narodov? Prvič z zgledom svojega neomadeževanega življenja. Drugič s požrtvovalnimi deli usmiljenja in krščansko ljubeznijo in tretjič s poukom malih in nevednih. Še v tretjem stoletju piše . slavni pisatelj Origen, ki ga imenujejo največjega in najbolj učenega laika vseh časov: »Kristjani si prizadevajo na vso moč, da razširijo vero po vsem svetu. Zato smatrajo kot svojo življensko nalogo, ne le hoditi iz mesta v mesto, ampak tudi od vasi do vasi ter pridobivati Gospodu vsepovsod novih vernikov.«
Dekleta, na plan! Kakor nekoč devica Orleanska, kmečko dekle Ivana, ki je dvignila zastavo Brezmadežne in peljala trume vojakov zmagoslavno v boj za svojega kralja, tako tudi naša vrla dekleta za
zmago Kristusa Kralja v naših domovih, v naših župnijah, v naši domovini — pod zastavo Brezmadežne! Letos je 80 letnica proglašenja Brezmadežnega spočetja Device Marije. To hočemo povsod proslaviti z ustanavljanjem dekliških vodstev Kat. akcije. — Marija Štupca.
4oolFmT/ rmni f
V novo življenje!
V prvi številki »Našega Doma« smo si na kratko ogledali življenje sv. Pavla, ki bodi vzor gorečnosti in navdušene prešinjenosti. V mesecu februarju pa vstani pred nas zgled sv. Matije. Kakor je bil Pavel sin strogovernih staršev, tako je imel tudi sv. Matija bogoljub-nega očeta in pobožno mater. Zato je bilo vse njegovo življenje zgrajeno na močnih temeljih. Apostol Matija kliče:
Udeleženci tečaja FKA od 2. do 20. januarja t. 1. v Mariboru z vodjo tečaja dr. Fr. Vatovcem.
Milosrčni bodite in čistega življenja, vztrajni in trdni v svojih nazorih. Fantje! Najlepša govorica vaša bodi poštena beseda, ki nauk in zgled daje. Dobre misli naj sklep in meso postanejo, ne pa pena, ki se po prvem navdušenju poleže in razblini. Ko je Matijo Bog v apostolat poklical, je naloženo sprejel in častno izvrševal. To se pravi: ako nas spoznajo za sposobne za to in ono v življenju, ali pa v delovnih skupinah FKA, potem bi bilo slabo izpričevalo, ako bi se naloženega bremena branili ali pa ustrašili. Brez težav ni dela in napora, pa tudi ne uspeha, Juda je bil apostol, pa je apostolat izgubil, dobil
ga je vrednejši od njega — Matija, ki ni zlorabil velikih milosti apostolske služ- I be. Če smo enkrat v delovnem občestvu ^ FKA, ne zanemarjajmo službe, ki nam je naložena, zakaj sv. Pavel pravi: »Kdor stoji, naj gleda, da ne pade.« — I Levko Vostner.
Fantje, začnimo! V gibanju smo in iz , gibanja je naš list. Z velikim veseljem in navdušenjem smo ju sprejeli, saj sta oba tako prijetna, domača, čisto naša- i Na mah se počutimo zopet močnejše, kakor da je v nas kri živahneje zavalo-vila ter nam prinesla novega poguma, nove volje do dela, novih mladostnih sil. Fantje, to svojo voljo in prerojeno našo moč, pa moramo takoj ob pričetku usmeriti pravilno, da je ne bomo izgubljali po nepotrebnem. Naša in našega gibanja naloga je, vršiti katoliški apostolat v zasebnem in javnem življenju. To se pravi: voditi one naše brate, ki tavajo po stranpotih, s sabo na pravo pot. Predno pa gremo iskat smeti pred tujo hišo, pometimo temeljito pred lastnim pragom. Najboljše sredstvo za dosego naših ciljev pa je gotovo dober zgled; kajti besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Priznati si moramo, da imamo veliko napako v obnašanju v cerkvah. Ta rana je na našem duševnem telesu najbolj boleča in to moramo prvo zaceliti na sebi. Ko bomo to storili, bomo rešili svoj ugled, rešili svojo dušo grdega madeža in naš zgled bo prerodil mnoge druge. Zavedajmo se: naši predniki niso gradili s trudom in znojem veličastne stavbe naših cerkva z namenom, da nam pripravijo prostor za medsebojne pomenke, za šale in morda celo za koketiranje z dekleti. In da to, kar ' se v cerkvah godi, ni šala,.temveč najsvetejša daritev, kateri moramo prisostvovati z vsem svojim zbranim duhom, sicer oskrunjamo hišo Gospodovo in svojo čast. Zlasti starejši fantje smo poklicani, da odpravimo to grdo navado pri sebi, saj vidimo kako nas naraščaj dosledno posnema v vseh naših deja-
njih. Ne pozabimo, da smo mi in oni, ki gredo z nami, temelji bodočnosti in njeni oblikovatelji. Saj je v nas veliko dobre volje. Posvetimo je vsaj nekaj sa-mopremagovanju in naš značaj se bo jeklenil, naše delo bo rodilo uspehe, mi Pa doživljali z njimi veselje, dobivali novih moči in bodočnost bo naša. — Schdndorfer C., Slovenjgradec.
Mladina, k nam! Ko vabimo naročnike za svoj list, pa mislimo najbolj na slovensko mladino. Njo objemamo z vso ljubeznijo, njej posvečamo največ pozornosti, za njeno delovanje in mišljenje se brigamo, zato pa tudi želimo, da bi imeli vso mladino zbrano okoli sebe. Budili vas bomo nadalje z vnetimi besedami za krščansko naziranje, neprestano vas bomo opominjali, da ostanete značaji, ki neomajno zastopajo svoje prepričanje, navduševali vas bomo za KA, za napredek ter vas učili ljubiti našo lepo domovino. Na sedanjo našo mladino stavimo velike upe. Z njo se bo prerodila, tako upamo, naša slovenska domovina v KA. Naši mladi ljudje bodo strli s svojo značaj-nostjo in omiko vso brezversko propagando, zavladala bo med nami splošna zavednost in vsestranski napredek. Kajne, slovenska mladina, da se ne bo-' mo varali v svojih upih? Gotovo ne, če gremo naprej po določno začrtani poti naše KA. Ni ga lista na Slovenskem, ki bi se toliko bavil z mladino kot naše glasilo. Gotovo spozna to tudi naša mladina, zato bo skrbela, da se bo naš nst razvijal in širil. »Naš Dom« je mladinski list in naloga zavedne slovenske mladine bodi, da se nahaja »Naš Dom« v rokah vsakega slovenskega mladeniča, vsake slovenske mladenke. — Ivan Kranjc, dijak, Maribor.
Poljčanski iantje nismo kar tako, da bi spali in dremali. Sedaj, ko pokriva zemljo še bela snežna odeja, se celo v smučarski spretnosti preizkušujemo-Nekaj izletov na smučeh smo tudi napravili in smo celo naš Boč obvladali, ki vedno hrani dovolj snega. Ne zane-
Jakob Babič.
(K članku »Po naših postojankah.)
marjamo pa tudi ne prosvete in se pripravljamo na igro. Sploh je zadnji čas prišla v vrste poljčanskih fantov živahna pobudo in delovanje, za kar gre prvenstvena zasluga požrtvovalnemu našemu vodji A. Rebernaku. Bog živi poljčanske in vse druge fantel — Stanko R., Poljčane.
m a RisiRim. 7i dhinimfi j
»Narodna knjiga«, to je naziv zadru-gn, ki je imela dne 18. januarja tega teta v Mariboru občni zbor. Namen zadruge je dvigati kulturno stanje našega naroda z ustanavljanjem ljudskih knjižnic, prirejanjem tečajev in knjižnih razstav. V načelstvu so: Dr. Josip Je-raj, načelnik; dr. Fran Vatovec, načelnikov namestnik; prof. Franjo Sekolec, Jajnik; posojilnični uradnik Ciril Grešak, blagajnik; potem prof. dr. F. Sušnik, dr. Josip Meško in J. Goleč, Svoje po-
slovne prostore ima zadruga na Aleksandrovi cesti 6 v Mariboru. Uradne ure predpoldne. Oglasiti se je pri za-druginem tajniku F. Sekolcu.
V Beogradu izhaja mesečnik »Živi-narev glasnik«, ki je namenjen vsem, ki se pečajo z umno živinorejo. List se naroča na naslov: Hartwigova 3. Naročnina letno 60 Din.
»Naš vrt« je nova revija, ki izhaja v Zagrebu. Zelo poučni članki iz vrto-slovja, krasna oprema, imenitne slike.
Letna naročnina 80 Din. Naroči se: Zagreb, Maruličev trg 9/a.
Prvi zvezek zbirke narodnih pesmi je zbral in harmoniziral znani nabiralec narodnih pesmi Franc Kramar pod na-
slovom »Dobrepolje in okolica«. Cena zvezku 10 Din, po pošti dinar več. Naročila na: »Varstvo«, Ljubljana, Dunajska cesta 17.	,
pO I n TEH IN DNEM OL
V	Zagrebu je v neki tamošnji industriji čevljev nameščen ravnatelj, po rodu tujec, ki ima mesečno plače 30 tisoč Din in razen tega 3% od vsega blagovnega prometa, tako da znašajo njegovi prejemki mesečno 40 do 50 tisoč Din. Pred nedavnim je ta ravnatelj odpustil dve nameščenki, od katerih si je ena v obupu vzela življenje. Takšne razmere vladajo lahko v nekem redu, kjer so osnove postavljene daleč vstran od božjega reda in božjih postav.
Duh dobrodelnosti prodira. Prodira tem bolj, čim težje in usodnejše postajajo razmere na svetu. Med najmočnejšimi temelji katoliške dobrodelnosti je Karitas. V Avstriji so škofje o potrebi sodelovanja v tej dobrodelni organizaciji izdali posebna pastirska pisma. V majhni avstrijski republiki šteje ta organizacija tri milijone članov. Tudi pri nas je zlasti mladina poklicana, da v tej smeri sodeluje pri naši Karitas. Vsa tozadevna pojasnila in informacije daje drage volje uredništvo Našega Doma.
V	Belgiji obstoja posebna organizacija katoliških zdravnikov, ki šteje 1200 članov. Vsi ti so praktični katoličani, ki je pri zdravljenju držijo predpisov in načel katoliške Cerkve.
Prestopi v katolicizem so moderni. Na Angleškem je leta 1932. prestopilo iz anglikanske v katoliško vero 12.372 uglednih oseb. Leta 1931 12.152, leta 1930 pa 11.980. Posebno močno je to gibanje med anglikansko inteligenco. Pravcato senzacijo je povzročil v zadnjem času prestop uglednega in slovitega časnikarja Boyleja v katolicizem.
V	Franciji imajo katoličani 11.655 katoliških osnovnih šol, ki jih obiskuje 824.595 učencev. V škofiji Viviers, kjer živi 224.000 katoličanov, je na primer 349 katoliških osnovnih šol. — V Zedinjenih državah ameriških pa vzdržujejo katoličani 10.504 katoliške šole z 2,582.000 učencev in učenk.
Katoliško gledališče so osnovali v Parizu znani katoliški dramatiki G. Le-clos, P. Dumaine in G. Gobin. V tem
stalnem katoliškem gledališču se bodo vprizarjale izključno prvorazredne igre katoliške oderske književnosti. Pariški katoličani, ki spadajo med najbolje organizirane katoličane po velemestih, kažejo izredno živahno zanimanje za to dragoceno pobudo.
Framasonstvo v ozadju. Velikansko razburjenje po vsem kulturnem svetu je vzbudila znana velesleparska afera Aleksandra Stavviskega v Franciji. Dokazano je, da so v tej gnusni mlakuži pomagali plavati proslulemu Stawiske-mu razni svobodnozidarski bratje, kakor poslanca Bonnaure in Dalimier. Zveza francoske lajične in republikanske mladine, ki predstavlja naraščaj svobodnozidarske radikalno-socijalisti-čne stranke, je Gastona Bonnaureja, tačasnega zvezinega predsednika, pognala iz svojih vrst. Pravni svetnik in zastopnik Stawiskega je bil bivši parlamentarni podpredsednik in minister Andre Hesse, tudi znani framason. Kdo bi mogel vso to gnilobo razčistiti, kakor francoska katoliška mladina, ki se je z vso silo in navdušenjem vrgla v borbo proti sleparstvom, korupciji in podkupovanju raznih framasonskih ministrov in poslancev?
Mariborski katoliški akademiki imajo svoj klub, ki se imenuje »Panonija«. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika Karlo Sekolec, veteri-narec, ki študira v Zagrebu, za podpredsednika pa Ciril Žebot, pravnik, ki študira na ljubljanski univerzi. Posebno delavna je podporna sekcija (odsek) »Panonije«, ki podpira s svojimi prispevki okoli 50 akademikov in mariborskih srednješolcev. Za hrano revnim srednješolcem je izdala v letošnjem letu okoli 10.000 dinarjev. V času, ko niso akademiki doma, vodi omenjeni podporni odsek starešina »Panonije« dr. Fran Vatovec. — P.
Iz vrst mariborskih dijakov. Na klasični gimnaziji je zavelo novo življenje, zlasti odkar je prišel za veroučitelja na naš zavod prof. Jakob Richter. S svojo
mladostjo in gorečnostjo prodira v doslej skrite kotičke našega srca in duše. Tudi je prevzel višješolsko kongregacijo, v kateri se redno in pridno zbiramo ter oblikujemo. Ob nedavni statistiki se je pokazalo veličastno dejstvo: dve tretjini dijaštva v našem zavodu sta včlanjeni v kongregacijah. Kako smo se ob tej priliki smejali »junaštvu« tistih od lanskega 19. marca. Zajci! —nt— Danica, eno izmed treh lajičnih katoliških akademičnih društev v Ljubljani, obhaja letos 40 letnico svojega obstoja >n plodonosnega delovanja. Proslavo nameravajo praznovati vrli Daničarji zelo slovesno, zlasti ko pada proslava v dobo, ko je to odlično katoliško akademsko društvo izvršilo temeljito prečiščenje v svojih vrstah in izkrcalo ljudi, ki so samo rogovilili, nergali in Podirali, napravili pa ničesar. —sr— 15.000 francoskih bojevnikov je šlo na božjo pot v Lurd pod vodstvom svojega voditelja francoskega kardinala Lie-narta.
Zbirajte denar za praporje FKAj po vseh skupinah strnite svoje moči, da bo vsaka delovna skupina imela svoj prapor. Enoten načrt je izdelal prof. Kos iz Maribora.
32. mednarodni evharistični kongres,
ki bo sodeč o pripravah, ki so v teku, uprav mogočen, se bo vršil letos od 10. do 14. aktobra v Buenos Airesu.
Sila krščanske dobrodelnosti. Nemška »Caritas« je oskrbela 116.000 družinam s troje, oziroma četvero dece hrano za dobo treh mesecev v letošnji hudi zimi.
Tudi radio v službi katoliške misli.
Portugalski katoličani bodo v teku tega leta postavili veliko radijsko oddajno postajo. — Poljski škofje pa so napravili z upravo poljskega radija posebno pogodbo za prenos verskih priredb, konferenc, zborovanj in propovedi. Istočasno se je uprava poljskega radija obvezala, da ne bo prenašala potom radija ničesar, kar bi ne bilo v skladu z voljo poljskega episkopata.
Nekateri gospodje, ki se sicer radi nazivajo katoliške in mladinoljube, so naš list vrnili. Razlog krize spričo bornih 12 dinarčkov naročnine, tukaj ne more držati. Kdor odklanja in vrača mladinski list, odklanja tudi mladino. Kdor gre mimo nje, se bo tudi znašel ob njej. Mar se mladine s čvrsto duhovno in miselno usmerjenostjo bojite?...
Križaljka.
(M. Lah; 15 točk.)
Vodoravno: 1. Ob deročih rekah. 2. Ne Vi. 3. Sport. 4. Turški bog. 5. Ve-selje turista. 6. Osebni zaimek. 7. Mesto v Evropi. 8. Moško ime. 9. Bitka (srbsko 2, skl.). 10. Brebivalci glavnega grškega mesta. 11. Tekočina. 12. Srbska ^lval. 13. Osebni zaimek, 14. Žensko >tne 15, Del voza. 16. Egiptovska reka.
Navpično: 1. Otok v Indijskem oceanu. 5. Zijačaj zemlje. 12. Srbska žival. 17. Znano milo. 18. Prislov kraja. 19. Grški pesnik. 20. Poljsko delo. 21. Pripomoček za lov. 22. Moško ime. 23. Žuželka. 24. Prislov kraja. 25. Del vdža. 26. Nikalnica. 27. Tok vode.
Kraljeva pot.
(ran; 5 točk.)
1	n	u	i	i	b	v	g	i
j	j	ž	b	i	s	a	o	e
b	e	s	a	g	a	m	0	s
e	e	g	a	k	e	k	a	r
Račun.
(Joško, Cezanjevci; 10 točk.)
H 4- 10 _ 3 + 19 — 20 + 24 — 13 + 1— 5+16—14+1—8+19 — 20+19 — 3 + 6— 5+10=?

Spomenik,
(M. G,; 15 točk.)
Delavci so izkopali star kamen s čudnim napisom, katerega ni znal nikdo rešiti. Poizkusite še Vi.
Izločilnica.
(Joško, Cezanjevci; 5 točk.) Odesa, Donava, morje, sestra, svetilka, starost, Vladivostok, mladost, Poža-
re'lac-	;ryu
Enako število izločenih črk iz posameznih besed pove pregovor.
Rešitev ugank v januarski številki »Našega Doma«.

1. Klicaj: Ostani zvest ugankam! \ 2. Magičen kvadrat: Ljubo do-J
ma, kdor ga ima. Anton M. S-3. Črkovnica; Širite list omladineL ■ Naš Dom«. 4. Križ: Korošec. U g a n-j k e : 1. Maček pod trinožnim stolčkom, na katerem sedi čevljar, ki popravlja čevelj. 2. Oba prideta iz dimnika oka-
jena. 3. Nič, ker ga je en kosec že po-J %•: kosil. Vcr» lirfonb-o vr vnSnnn JniAi '•trf
Vse uganke prav rešene dajo 75 točk.
Prav so rešili: Jože Novak (70 točk); Ugankarski klub Sv. Anton v Slov, gor. (65 točk); Karl Kos (70 točk);| Ivan Kladcnšek (70 točk); Ela Cencelj (65 točk).
Izžreban je bil:	Ugankarski j
klub Sv. Anton v Slov. gor. (predstav-J nik: Soko Franjo, Andrenci, p. Sv, An-j ton v Slov, gor.).
Ugankarjem: Nevoljni ste bili, | vem, ko niste pravočasno dobili »N,i D.«, radi tega tudi ugank niste rešili ; pravočasno. No, bila je le izjema. Zato I pričakujem v prihodnje več rešitev. —1 Ugankarskemu stričku se bo-j. do kmalu posušili ugankarski viri. —J Se priporočam brihtnim glavicam, da pošljejo svoje umotvore. Dobrodošle zlasti lepe s tušem risane uganke. —•■j Feliks: Vašega imena, žal, ne bo • med rešilci. Mogoče boste pa imeli dru- i gič več sreče. — Ugankarji, pozdrav- ; Ijeni!
'•'vi;
.-O
U. KM PRM1 URFHNIK i »V.
M. J,, Hajdina: Tvoje stvari še nisem utegnil pregledati. Za letos bi itak težko bilo pričeti. Kako in kaj, Ti pismeno sporočim. — Pavle Podgorski: radi’ prapora — zberi med fanti in drugimi 400, 500 ali 700 dinarjev in mi potem
sporoči. Bom na pristojnem mestu takoj posredoval radi izvršbe in izdelave. —1 Janko: si se torej vendarle oglasil. Priđe v prihodnjo številko. Pa se še kaj oglasil
»Gajret« se imenuje muslimanska organizacija, ki že od leta 1909 .sem deluje med muslimanskim življem v duhu srbske narodne miselnosti. Na letošnjem občnem zboru tega važnega društva je izjavil profesor Alikalfič: »Ob tej priliki mi je dana dolžnost, da pribijem; da ,Gajret' ne bo nikdar odstopil od srbske nacionalne i d e o 1 o g i j e. To je naša zaobljuba, od katere ne moremo in ne bomo nikdar odstopili.«
Izdaja Konzorcij Našega doma. — Urejuje in predstavlja lastnika dr. Fr. Vatovec. — Tiska Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Albin Hrovatin. — Vsi v Mariboru.
rt j