^*4 i nwrai i fto. 221 Ameriška Domovi ima "0igiS P^,. ’ N.y r i4«3UCAN IN SPIRff ■ 112?y m IM LANOUAO« OMO A-IVI'ERIČA National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1969 SLOVCNIAN ŠTEV. LTHI - VOL. LXVT1 Ainew dobil v kritiki ^ javno podporo 2:1 ^Predsednikova k r i t i ka ječanja na televiziji predli četrtek Je dobila moč-1,0 podporo v javnosti. Kli-CI Postajam so 2:1 za Ag-Pewa. Washington, d.c. — Pod- ^dsednikova kritika televizij-^ Poročevalcev in razlagal-novic pretekli četrtek je r°žila široko javno razpravo, kateri so podpredsednika o-^ napadli in ga obdožili, da 116 s svojo kritiko pritisniti na *sProtnike Nixonove vietnam-Politike, drugi pa dajejo Sfrewu prav, ker da so televi-^Jski poročevalci in komenta-d* res večkrat enostranski v v°jih poročilih in razlagah. . ^ci na televizijske postaje tVa dva dni so bili na splošno .° Vsoj deželi v razmerju 2:1 za SPevi/a. ^odnik republikancev v sena-j,. *ugh Scott je pripomnil h jA'ki podpredsednika Spira A-^Wa: Mislim, da zaslužijo te-v Oljske mreže temeljito krta-Tudi nov načelnik Zvez-^ ^ o m u n i kacijske komisije ean Burch se je izjavil ugodno s0<^^ j**dnik ° tem govoru, pri-nik ni^ i6 P3, da “ima predsed-Sm Ve^'ko zaupanje v podpred- ^Pika” O la] 6ri’ Young iz Ohia je de-V0j, so Agnewu napisali go-% V biši in da ga je on de-es^0 podal”. Če hoče Nixon bj ansko zediniti Amerikance. ^^oral po mnenju sen. Youn-l)fr?^0ano zavrniti govor pod-g*dnika Agnewa. k0t^ Huntley, poročevalec in če ^entator na NBC, je vprašal, \ 1 Agnew s svojim govorom diu °Vedal vojno časopisju, ra-111 televiziji v tej deželi. družba “bolna,, ViSo, ^HVA, ZSSR. — Znani in der t° Cenjeni pisatelj Aleksan-daVri' ^0lzhenitsyn, ki je bil ne-kisat°i izkliučen iz Zveze ruskih 1’or ''GV’ ie v pismu na odgo-ptyjj.ba to izključitev poudaril ko|- 0 Po svobodi izražanja in v ^elju človeške osebnosti Sec] 0 z^rave družbe. rusko družbo je o-' Pisatelj za “bolno” ter kov ° n° sovraštva in predsod- Novi grobovi John Sorz V Huron Road bolnici je umrl 71 let stari John Sorz s 14915 Lucknow Avenue, mož Elizabethe, roj. Bole, oče Johna A., stari oče Christine, Barbare in Diane, brat Ludvika, Andreja, Frančiške Milavec, Helen Devet in Marije Bricelj (vsi v Jug.). Do upokojitve je bil zaposlen 39 let pri Penn-Central železnici. Bil je član in bivši predsednik SNPJ št. 53, član ADZ št. 59, ABZ št. 186, Kluba slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje, delničar SDD na Waterloo Rd. in član uprave farme SNPJ. Pogreb je danes ob 8.45 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče. Družina priporoča namesto vencev darove za Slov. dom ostarelih na Neff Rd. James I Bartol V soboto je umrl v Huron Rd. bolnici 62 let stari James L Bartol, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Ward Baking Co., mož Rose, roj. Drensek, oče Mrs. Warren (Arlene) Fienga, stari oče Donne in Jacqueline, brat Doris Smith, Franka Bartells, Rose Pohar, Charlesa Bartola in Anne Argenzianzo. Pogreb bo jutri ob 8.45 iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Križa ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Josip Srsa V Golden Age Nursing Home je umrl dolgoletni prebivalec Collinwooda Josip Srsa, vdovec, oče Stevena, Julie Watson, Dorothy Wagner in Ann Morganti, 13-krat stari oče in 3-krat praoče. Pokojnik je bil član HBZ št. 235. Pogreb bo v sredo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na pokopališče. John Gradisar Po dolgi bolezni je umrl v Euclid Glenville bolnici 73 let stari John Gradisar z 18730 Abby Avenue, preje z 1095 E. 67 St., rojen v vasi Sv. Trojica pri Raketu, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, vdovec po 1. 1953 umrli Antoniji, roj. Tekavec, oče Veronice Koncilja, stari oče Vic-torja, Veronice in Kennetha 9., J. Koncilja, brat pok. Jožeta, Franca in dveh sester (zadnji trije v Slov.). Pokojnik je bil član KSKJ št. 25, ABZ št. 17, Kluba Ljubljana in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob nato na Kalvarijo. William J. Možina V Euclid General bolnici umrl 53 let stari William Možina z 20100 Cherokee Avenue, mož Mary, roj. Dydek, očim s. Barbare Ann Lusnak O.S.U. in Donalda Lusnaka, brat pokojnih Andrewa, Franka, Louise Spudnick, Pauline in Josepha ter Mrs. Michael Vol-cansek. Pokojnik je bil član SMZ št. 3, zaposlen pri Atlas Bolt and Screw Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.45, v cerkev sv. Pavla ob 9.30, nato na All Souls uokopališče. Francija bo uporabila atomske elektrarne ZDA PARIZ, Fr. — Predsednikova pisarna je objavila, da bodo v Franciji gradili atomske elektrarne na temelju ameriških skušenj in ameriške tehnologije, za njihov pogon pa rabili obogateni uran iz ZDA. Pod De Gaullom so hoteli Francozi izpopolniti lastno tehniko in graditi atomske elek-jeltrarne po svojih načrtih na te- Cene hrani porastle za 5% WASHINGTON, D.C. — U-radne statistike trdijo, da so cene hrane v zadnjem letu porastle za nekako 5% povprečno po vsej deželi. Ta porast naj bi veljal tudi za splošno celo leto 1969. V preteklem letu so cene hrane po uradnih podatkih porastle “samo” za 3.5r/c. Za prihodnje leto napovedujejo postopno ustalitev cen, priznavajo pa, da bodo cene še vedno rastle ^koli 3.5%. melju rabe običajnega urana, ki ga je v Franciji in bivših francoskih kolonijah dovolj. Pokazalo se je med tem, da je to zelo draga reč. Tako se je Francija odločila za atomske elektrarne ameriške vrste, ki proizvajajo e-lektriko veliko cenejše, kot bi jo lastne francoske. Uradno poročilo iz predsednikove pisarne pravi, da bodo z raziskavami za rabo običajnega urana nadaljevali, vključili bodo pa v novi petletni načrt “več velikih elektrarn na obogateni uran”. Tega producirajo v Franciji samo atomske naprave v Pierrelatte, pa ga uporabljajo skoraj izključno za atomsko orožje. Francoska atomska industrija je napovedala za danes in jutri splošen štrajk v protest proti napovedanim odpustom, ki so v zvezi z omejevanjem lastnih raziskav in lastnega atomskega o-boroževanja. Francija tega več ne zmore. APOLLO 12 BO DOSEGEL SE NOCOJ BLIŽINO LUNE Apollo 12 je v petek ob 11.22 točno ob določenem času vzletel s Cape Kennedy in zakrožil okoli Zemlje. Astronavti so pregledali vesoljsko vozilo, v katerem je nekaj sekund po vzletu prišlo do prekinitve električnega toka, in dognali, da ni v napravah nobene škode in ne motenj. Nato so pognali znova motor tretje stopnje rakete in usmerili vesoljsko ladjo proti Luni. \ njeno bližino bodo dospeli pozno nocoj. Manj vpoklicev v oborožene sile WASHINGTON, D.C. — < brambni tajnik M. Laird je izjavil, da bo v 1. 1970 vpoklicev v vojaško službo nekako 250,000 obveznikov v primeri z 290,000 vpoklici letos. V kolikor se bo zmanjševalo število ameriškega vojaštva v Vietnamu, bo število vpoklicev še manje. Obrambni tajnik je dejal, da ni izključeno, da bi mogel stopiti nov način določanja vpoklicev na temelju žreba že z novim letom, če bo seveda Kongres delo na zakonskem predlogu o tem naglo končal. Manj C5A letal bodo gradili za oborožene sile WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo se je odločilo zmanjšati naročilo za velika prevozna letala C5A od 120 na 81. Zmanjšanje naročila je posledica varčevanja v zvezi z bojem proti inflaciji. Prvotno je bilo predvideno, da bo 120 letal C5A stalo nekako 3.37 bilijonov dolarjev, cena pa je doslej porastla že na 5.1 bilijonov. Ta silni porast cen je povzročil v Kongresu ostro kritiko in zahtevo po natančnejšem nadzoru izdatkov za narodno o-brambo. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! HOUSTON, Tex. — Vreme je grozilo v petek dopoldne preprečiti vzlet rakete Saturn 5 in vesoljskega vozila Apollo 12 proti Luni. NASA se je odločila za vzlet, četudi je bilo vreme v določenem času precej slabše, kot so upali. Vse je delovalo v redu in raketa Saturn 5 se je točno ob določenem času 11.22 dopoldne dvignila s tal. Komaj kratek čas po vzletu je poveljnik vesoljskega vozila C. Conrad sporočil, da je redna oskrba vozila z električno energijo prekinjena in da se mora poslužiti namestnih baterij. V kratkem je bila redna oskrba z elektriko obnovljena. Kaj je bil vzrok prekinitvi, še ne vedo, ugibajo od vsega začetka, da bi utegnila udariti v samo raketo ali pa vsaj v njeni bližini strela. Nihče ni bil gotov, če ni v vesoljskem vozilu še kaka druga škoda. Tako so morali astronavti, ko so krožili okoli Zemlje, najprej temeljito pregledati celotne naprave predno se je bilo mogoče odločiti za polet proti Lupi. Ko so ugotovili, da vse naprave v redu delujejo, so usmerili vesoljsko vozilo proti Luni. V soboto zvečer so popravili smer leta v toliko, da bo vesolj sko vozilo nocoj doseglo bližino Lune pod pravim kotom in ob pravem času za pristanek na Oceanu viharjev v sredo zgodaj zjutraj. Doslej so vesoljska vozila letela proti Luni po taki poti, da bi se sama po sebi vrnila na Zemljo, če bi motor vesoljskega vozila odpovedal. Apollo 12 je ubral bolj tvegano pot, da bi dosegel Luno pod kotom in v času, ki bi bil najprimernejši za pristanek na točno določenem kraju. Apollo 11 je pristal kake 4 milje proč od določenega me- Sovjefi zavijajo svoje stališče do razgovorov z ZDA v temo_____________________________ . • l . • J ! ’ ^ Ji -r ▼ Oz-ITT-! Lrl MOSKVA, ZSSR. — V diplomatskem svetu v Moskvi ni zanimanje za razgovore SALT nikoli čisto zamrlo. Zgostilo se je pri vsaki debati v vprašanje, kaj mislijo o tem v Kremlju. Od tam ni prišel niti namig, kako presojajo bodočnost razgovorov, le tu-patam je padla opazka, ki bi se dalo z nje kaj zaključiti. Tisti diplomatje, ki so dolge mesece zbirali vse te opazke, so si sedaj ustvarili sledečo sliko: Ruski politiki in diplomatje delajo načrtno videz, da jih vse skupaj veliko ne briga, ker ni treba od razgovorov bo izredno težaven posel, kajti vsaka država bo morala odkriti tajne o svojih zalogah. Pri pariteti bodo namreč prav zaloge igrale največjo vlogo, Ravno tako bo kočljivo tudi vprašanje, kakšna naj bo na primer pariteta v zmogljivosti. Ameriška zmogljivost je na vseh področjih, ne samo na obrambnem, veliko večja od sovjetske. Ali naj torej A-merika zavira svojo zmogljivost, da Sovjetska zveza dohiti pariteto? Do takega stališča ne bo mogla nobena zvezna vlada pripraviti ameriškega naroda. Sovjetski diplomatje tudi Oblav. in hladno> naj višja šrafura 52. kaj prida pričakovati. Samo v ne kažejo nobene posebne ne- treh smereh so dali sovjetski namigi konkretnejšo podobo. Kremelj bo na vsak način vztrajal na zahtevi po “pariteti”. Kaj naj se pod tem razume, bodo morala dognati šele pogajanja med obema velesilama. Vsekakor Kremlju ne hodi niti na misel, da počakanosti. Bodo verjetno potrpežlivo govorili, dokler se Amerikanci ne omehčajo in pridejo s svojimi predlogi. Na tem polju najbrže prav špekulirajo, kajti Amerikanci se ravno ne odlikujejo s potrpežljivostjo. Zato se lahko zgodi, da bodo z naše strani bi na primer mogel trpeti, da prihajali predlogi, od sovjet-bi bila Amerika v orožju po ske strani pa ne bo nobenega kvaliteti in kvantiteti 2 do 4- odgovora. .Sovjeti imajo nam-krat močnejša od Sovjetske reč drug pojem o času, kot ga zveze. Ugotavljanje paritete imajo Amerikanci. Ni izklju- čeno, da bodo Sovjeti narav nost izsiljevali koncesije kot naše plačilo za njihove odgovore na ameriške pobude. Ruski diplomatje so tudi v tej taktiki dobro izvežbani. Tupatam so sovjetski politiki in diplomatje izrazili misel, da bi bilo prav, da bi pri razgovorih z ZDA začeli takoj o b r a v n avati istočasno ABM in MIRV. Kaj tiči za to mislijo, diplomatski svet v Moskvi še ne ve. Vzporedna debata o obeh orožjih bi izredno komplicirala razgovore. Zato se naša diplomacija ne bo mogla ogreti za tako taktiko. V Sovjetski zvezi so se časopisi le malo pečali s konferenco v Helsinkih. Samo Pravda in Izvest j a sta prinesla daljše članke. Iz njih se vidi, da Moskva skriva svoje misli, kajti članka obravnavata poročilo o konferenci iz ameriškega časopisja. Poudarjata tudi, da ni vsa Amerika enakih misli o tem problemu, kajti očitno je, da je znana ameriška koalicija vojaških krogov in vojne industrije proti razgovorom. Ver- jetno imajo tudi v Sovjetski zvezi podoben položaj: je struja, ki zagovarja razgovore, in vojaški krogi, ki so nezaupljivi do te ideje. Vsekakor Moskva ne smatra konference le za nekaj, kar naj služi propagandi. Za načelnika sovjetske delegacije je namreč postavljen namestnik zunanjega ministra V. Semjonov, ki mu režim navadno ne naklada manj pomembnih nalog. Vsi diplomatje se strinjajo, da bo potek razgovorov močno odvisen od odnosov med Moskvo in Peipingom. Že sedaj se je pokazalo, da je Kremelj pristal na razgovore v Helsinkih šele potem, ko ni bilo več dvoma, da se bosta Peiping in Moskva začela pogajati o obmejnih sporih. Diplomatje tudi ne dvomijo, da bodo v Kremlju skušali obesiti na pogajanja v Helsinkih usodo znane mednarodne pogodbe o kontroli prometa z nuklearnim orožjem in o pogodbi o evropski varnosti. Prva pogodba je že zrela za podpis, druga pa še ni niti na papirju. sta. Apollo 12 bo nocoj zakrožil okoli Lune najprej v oddaljenosti 98 milj, pa to nato zmanjšal na 70 milj. Po nekaj manj kot enodnevnem kroženju okoli Lune, se bosta astronavta Conrad in Bean spravila v lun-sko vozilo in v sredo zjutraj ob 1.53 pristala na Luni. R. Gordon bo med tem krožil v glavnem vesoljskem vozilu okoli Lune in čakal na povratek tovarišev. Doslej poteka ves polet v redu in vse naprave odlično delujejo. Astronavti so ponovno preko barvne televizije pokazali notranjost svojega vozila in pogled skozi njegova okna v vesolje. Barvna televizijska kamera bo snemala in prenašala na Zemljo hojo astronavtov po Luni. Predstavniški dom raztegnil podporo za brezposelne WASHINGTON, D.C — Predstavniški dom je izglasoval nekatere spremembe v zavarovanju proti brezposelnosti. Do sedaj je bilo zavarovanih 58 mili-ionov zaposlenih, sedaj se bo število povečalo za 4.5 milijone. Pod zavarovanje pridejo tudi tisti uslužbenci, ki so pri podjetjih z enim samim zavarovancem, do sedaj so morali biti v službi najmanj štirje. Dalje pridejo pod zavarovanje uslužbenci dobrodelnih pisarn in ustanov oa tudi državnih bolnic. Kadar bo narodni odstotek brezposelnih presegal 4.5%, bo stopilo začasno v veljavo podaljšanje zavarovalne doba za 13 tednov dalj kot v dobah brezposelnosti pod 4.5%. Zakonski predlog je bil sedaj poslan v senat. Iz Clevelanda in okolice Svečan spomin— Rojaki in rojakinje so včeraj v velikem številu počastili spomin pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana ob 10-letnici njegove smrti. Dopoldne ob pol enajstih so napolnili cerkev sv. Vida, kjer so skupno opravili sv. mašo č. gg. J. Mauser, F'. Blatnik in J. Slap-šak, popoldne pa je bila v farm dvorani svečana komemoracija, ki je bila prav skrbno pripravljena in lepo izvedena. Med gosti so bili tudi bivši šentviški župnik msgr. A. Baznik, sedanji šentviški župnik R. Praznik, šentlovrenški župnik rev. J. Varga, rev. J. Godina, ki se je za kratko dobo vrnil v ZDA s Koroške, rev. dr. I. Krajnik in rev. dr. F. Blatnik. Br. Mihael Krek v bolnici— Dr. Mihaela Kreka, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo, je zadela pretekli petek srčna kap in je v Woman’s bolnici. Po vsem sodeč je izven nevarnosti, vendar bo moral estati v bolnici pri miru vsaj en mesec, nato pa počivati še dalj časa doma. — Vse, ki so se na dr. M. Kreka obračali kot na zastopnika Ameriške Domovine, prosimo, da se začasno obračajo v zadevah lista neposredno v vsem na upravo AD, tel. 431-0628. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala in topništvo so napadla rdeče topniške postojanke v mejnem področju Kambodže, od koder so streljali na oporišče posebnih sil v Južnem Vietnamu Bu Prang. WASHINGTON, D.C. — “Pohod smrti” v petek in soboto je potekel v miru, čeprav se ga je udeležilo okoli četrt milijona ljudi, predvsem mladine iz raznih krajev dežele. Skrajneži so povzročili izgrede pred jiižnovietnamskim poslaništvom v petek zvečer in razbijali okna v poslopju Pravosodnega tajništva v soboto. JERUZALEM, Egipt. — Egiptovski “Žabarji” so napadli izraelske ladje v pristanišču Elat, dve poškodovali, pa se srečno vrnili na svoje opo- • v v risce. TOKIO, Jap. — Predsednik vlaede E. Sato je odletel v ZDA na obisk in razgovore s predsednikom Nixonom kljub nemirom in protestom po raznih krajih dežele, ki se naj bi jih udeležilo okoli 700,000 levičarskih študentov in delavcev. Veselo maniiiovanje— Belokranjci so svoje martinovanje v SND na St. Clair Avenue v soboto zvečer skrbno pripravili. Večerja je bila okusna n obilna, postrežba vzorna. Vse je teklo gladko in brez zavlačevanja, Belokranjci in Belokranjke in vsi, ki so jim pomagali, so se trudili, da bi bil vsakdo zadovoljen in vesel. Vsakemu so posvetili osebno pozornost. Zato je razumljivo, da so se vsi gostje ugodno počutili in bili veselo razpoloženi. K dobri volji so dodali svoje “Veseli Slovenci”, ki so navdušeno igrali za ples in veselje. Obsežna dvorana je bila res napolnjena do zadnjega xota, saj so morali iti še naknadno iskat mize, da so imeli .judje kam sesti. Dobra volja je zeliko večino gostov zadržala v dvorani precej preko polnoči. Korotanov odbor za 1970— Na občnem zboru 15. novembra so bili izvoljeni v odbor: predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, blagajnik Frank Lovšin. Krajevni odborniki: Francka Gazvoda, Milan Gorenšek, Marinka Hočevar, Marija Kocjan, Leo Kokal, Rudi Lekšan, Zofi Malovrh. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Vili Zadnikar. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. — Zbor se je zadnji čas spet povečal. Odbor še vabi nove pevce naj se zboru pridružijo. Zadušnica— Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Louiso Koželj za 30. dan njene smrti. Kdo je izgubil— Po igri “Poslednji mož” se je našel v dvorani SD na Holmes Avenue rožni venec. Kdor ga je izgubil, ga lahko dobi, če kliče 531-6196. Zadnje slovo— Članstvo Kluba Ljubljana je vabljeno jutri zvečer ob 7.30 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od pokojnega člana Johna Gradišaria. Ameriška Domovi ima r\i— no fv» i 6117 St. Clair Avtnue — 431-0b28 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ^Wished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July Managing Fditar: Mary Debevec NAROČNINA: " _ i-t Združene di.žave: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: * $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES. United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO nadzirati kot pa proizvodnja orožja. To je res, toda kdo ve, ali niso v splošnem proračunu skrite tudi postavke za oboroževanje, ki o njih v vojnem proračunu ni ničesar napisanega? Skrivanje vojnega proračuna po tej poti je stara stvar, ga že davno prakticirajo skoraj vse države. In vendar bo treba ugrizniti tudi v to jabolko. Svet potroši danes nad $185 bilijonov za oboroževanje, nad 85% porabita A-merika in Sovjetska zveza. Ali se ne bi dal tu najpreje doseči sporazum? Končno moramo opozoriti še na eno težavo. V Sovjetski zvezi vlada diktatura, tam volja javnosti ne pride do veljave, zato so pa trenja med komunističnimi vrhovi velika. Tudi tam imajo golobe, ki zagovarjajo SALT idejo, in kragulje, ki ji nasprotujejo. Še hujše je pa pri nas. Teoretično lahko menjamo režim in sistem vsako četrto leto. Pri tem pa nikoli ne vemo, kakšno veljavo bodo pri posameznih režimih imeli golobje in kragulji. To bo velikokrat zahtevalo od naše administracije, da bo še počasnejša od sovjetske pri razgovorih o kompromisih. SALT bo torej dolgo živel. Daj Bog, da bi dosegel cilj. Kar bi danes mogli prerokovati, je le to: začel se je v Helsinkih na Finskem, nihče pa ne ve, kje se bo definitivno končal. >’3 No. 221 Monday, Nov. 17, 1969 Razgovori SALT med ZDA in ZSSR ''V BESEDA IZ NARODA ŠALI je nova skovanka, ki nas je z njo osrečila mednarodna politika, lakih skovank ne manjka, ne živijo pa dolgo, le redke so, ki lahko praznujejo rojstne dneve. SALT bo najbrže delala izjemo od pravila. Ako je ne 0o uničila huda kriza v odnosih med Ameriko in Sovjetsko zvezo, bo v mednarodni politiki igrala svojo vlogo dolga leta, morda celo par desetletij. Treba se bo nanjo navaditi in ne pozabiti. SALT pomeni razgovore o omejevanju strateškega o-rožja med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Pod strateškim o-rožjem je treba v prvi vrsti razumeti atomsko in vodikovo orožje, obenem pa tudi medcelinske rakete in morda tudi satelite, ki bi tako orožje lahko spravili na katerokoli točko na svetu. Tako orožje imata sedaj le Amerika in Sovjetska zveza, kmalu ga bo imela tudi rdeča Kitajska. Ni seveda izljučeno, da bo tehnika tako napredovala in pocenila proizvodnjo, da bodo do strateškega orožja lahko prišle tudi druge države. Zaenkrat gospodarita ameriško in sovjetsko strateško orožje na vsem svetu; prvo in drugo sta dosti močni, da vsako za sebe lahko uniči ves svet. To je bil razlog, da sta bila Washington in Moskva že pred leti načelno za sporazum o omejitvi strateškega orožja. Medsebojno nezaupanje in odvisnost zaupanja od velikih mednarodnih političnih kriz sta ovirali začetek razgovorov. S tem je diplomacija računala, zato se je že v začetku ogibala izrazu “pogajanja”, je rajši rabila besedo “razgovori”. Zaenkrat se še drži te navade in ima prav, kajti iskanje poti do omejitve strateškega orožja je tako težavno, da si svet vseh težav niti predstavljati ne more. Težave niso le tehnične prirode, so predvsem političnega značaja. Naj o-menim le nekatere! Razgovori se bodo vrteli-od začetka do konca okoli vprašanja narodne varnosti. Kaj je narodna varnost? Moskva in Washington imata o tem vsak svoje podobe, ki pa žal ne pomenijo isto. Treba se bo sporazumeti na kompromis. Kompromis pa more biti le plod medsebojnega zaupanja. Medsebojno zaupanje more ustvariti le načrtna in sporazumna mirovna politika. Da bi bili narodni interesi, naši in sovjetski, istovetni, v to ne veruje niti največji optimist. Dočim Amerika ne prisega stalno na privilegij, da vodi svobodni svet. hoče Moskva za vsako ceno igrati odločilno vlogo v mednarodni politiki komunističnega sveta. “Proletarci vseh dežel, združite se,” je za Kremelj še zmeraj geslo, ki se vsako leto ponavlja na majski proslavi. Vse to bi svetovalo, da se morata obe velesili pogovoriti najprci o narodni varnosti. Dokler tega pojma ne razčistita in ne določita njegovega obsega, se bo pri praktičnih razgovorih zmeraj zatikalo. Washington in Kremelj sta šla preko tega in se sporazumela, naj se razgovori SALT začno ta teden v Helsinkih. Nixon je ze imenoval svojo delegacijo. Sestavljena je tako, da se bo pečala le s strokovnimi problemi. Med 6 delegati ni namreč nobenega vidnega diplomata ali politika. Seveda bodo razgovori o strokovnih problemih naleteli na potrebo, da imajo tudi politiki svojo besedo. V tem slučaju bodo morali biti razgovori v Helsinkih pretrgani, dokler se naša m sovjetska vlada ne sporazumeta na političnem polju. To ni nič novega in tudi nič nevarnega. Tudi dosedanja pogajanja o vojaških zadevah so bila formalno koncentrirana v mednarodnih strokovnih komisijah, ki niso imele, zadnje besede. Ta je bila zmeraj v Washingtonu in Moskvi. Zato od sedanjih SALT razgovorov v Helsinkih ne smemo pričakovati čudežev. Se bodo morali vsaj v začetku pečati z vsakdanjimi nalogami: kako sestaviti poslovnik, kako formulirati rezultate debat itd. Delo ne bo hitro napredovalo, pa vendar ne bo tako počasno, kot je na primer na sedanji pariški konferenci o Vietnamu. Potreba bo kmalu zahtevala od obeh vlad in obeh delegacij, da se lotita tudi praktičnih debat, ki ne trpijo nobenega odlaganja. Na primer vprašanje večbombnih raketnih glav (MIRV). Amerika je MIRV že preskusila, Sovjetska zveza je pa opravila le polovico poskusov, je torej za nami. Ali naj Amerika pristane na moratorij, t. j. da počaka, da Moskva konča preskušanje. Recimo, da se to zgodi, kaj pa potem? Težji je problem z raketnimi lovci ABM. So to rakete, ki s pomočjo atomskih in vodikovih bomb visoko v vesolju uničujejo sovražnikove rakete, ki nosijo bombe na nasprotno stran. Sovjetska zveza ima ta sistem že deloma izdelan, pri nas smo ga šele začeli uresničevati. Smo torej za Sovjetsko zvezo. Ali naj zahtevamo sovjetski moratorij, da dohitimo sovjetsko tehniko? Ravno tako kočljivi bodo razgovori o vojnih proračunih. Na •- idez je na tem polju sporazum še najlažji. Brez proračuna ni mogoče proizvajati orožja. Zmanjšani proračun avtomatično omeji proizvodnjo. Proračun se da lažje f&zfe Pismo Vrhenškega mUS Tinela Waukegan, 111. — Slovenska naselbina v North Chicagu -Waukegan je še tu. Na Deseti cesti stojijo in pričajo trije častni spomeniki, ki so jih naši slovenski pionirji postavili z velikimi žrtvami sebi v spomin, svojim potomcem in novi domovini Ameriki v korist. Ti spomeniki so: Župnija Matere božje, Slovenski narodni dom, Hranilnica in posojilnica. Vse tri so Slovenci ustanovili in zgradili z velikimi žrtvami. Poleg tega številna društva in razne klube. Uspehi, na katere smo lahko vsi ponosni. Veliko dela in truda in žrtev so naši pionirji vložili v vse to. Naj jih zgodovina, kdor jo bo sestavljal o nas, ne pozabi tega. V tem bo vzpodbuda našim potomcem, da bodo ta dela nadaljevali sebi, svojemu narodu in Ameriki v korist. Naša okolica se je zlasti zadnjih 25 let zelo spremenila. Preje je bilo vse bolj stisnjeno, zdaj so se mestne meje North Chicaga in Waukegana razširile proti severu, jugu in zapadu. Nastala so se okrog nekaka predmestja, z modernimi novimi hišami. Vse naokrog so razpeljali in zgradili nove prometne ceste, kar nov svet je postal okrog nas. Cas res vse spremeni in pri nas in okrog nas je precej spremenil. Mnogo mladih se je zadnja leta odselilo v te okoliške predmestne kraje. Starejši se pa še držimo ekrog naših ustanov, okrog cerkve, šole, narodnega doma in ted okrog. Ko sva zadnjič s sosedom Frankom s Park Ave. modrovala o tem, je Frank dejal: “’Veš, Tine, tale Francelj (in je zraven s prstom pokazal nase), pa ne bo šel odtod. Kadar bo prišlo do tega, me bodo odpeljali. . .” Tako bo najbrže z vsemi nami starejšimi, kolikor je še nas. Odpeljali nas bodo tja na božjo njivo v Libertyville. * VOLITVE ZA “CON-CON” slabo izpadle. — Kakor znano, smo imeli v Illinoisu 23. septembra volitve poslancev za “Constitutional Convention” (konvencijo za spremenitev državne ustave), ki je že nad 100 let stara in je v njej mnogo zastarelih določb in pravil, ki ne odgovaz’-jajo zahtevam sedanjega časa. Glasovanje je pa slabo izpadlo. Število oddanih glasov ni preseglo v mnogih okrožjih niti 20 odstotkov. To pove, da povprečni ameriški volivci se slabo zavedajo svojih dolžnosti in da malo poznajo vrednost, kako nujno je potrebno spremeniti marszkaj v naši državni ustavi. Ker ni jasnih in praktičnih določb in pravil, zato imamo toliko neodločnih razsodb o tem in o-nem na sodiščih in drugod. Nejasnost vsepovsod. In tako bo, dokler ne bo več zanimanja za prave določbe in pravila v naši ustavi. V North Chicagu pa imajo sitnosti radi zemljiških prostorov in gradenj večnadstropnih hiš s stanovanji. Zgleda, da je med North Chicagom in Lake Bluf-fom začelo zmanjkovati prostora, ker mesto raste in se razširja. North Chicago bi rad priklopil mestu del zemljišča, ki ga lastuje po nekem zakupu in u-pravljanju zemljiška tvrdka Drobnik. Mesto kupuje tisti del in je že ponudilo zanj $60,000. tvrdka pa zahteva $75,000. Sodišče je že enkrat razsodilo, pa vsled priziva zadeva še ni rešena. Zemljišče je sedaj v obsegu tamkajšnjega golf igrišča. Te razmere, ki zahtevajo več prostora v okolici North Chicaga, so nastale zadnja leta. Po okolici in ob ugodnih prometnih cestah je nastalo zadnjih 20 let več raznih delavnic. Delavci pa želijo stanovati bližje svojih služb in dela in to ustvarja zahteve po več in več stanovanjskih hiš. Če ne bodo znali rešiti teh problemov, kako raztegniti vse naokrog, da bo več prostora, bi jim jaz svetoval, naj se obrnejo po formalnih predpisih na tozadevne strokovnjake v Ribnico in tani jim bodo dali navodila in nasvete, kaj je vse potreba napraviti, da se prostor in hiše raztegnejo, da je več prostora. * KDAJ BO KONEC VOJNE V VIETNAMU? — To vprašanje je vse še več ni težje, kakor pa “devet in devetdesetkrat sto” v p r aš a n j e , ki mu pravijo: “Sixty-four Dollar Q u e stion”. Yes, kdaj bo konec? Pravega odgovora, ki bi kaj veljal, da bi bil zanesljiv glede tega, takega odgovora ni. Politiki le “trošta-jo”, za “trošti” so tajnosti, ki jih pa noben pravilno ne obrazloži. Lahko bi jih, da pa jih ne, so razlogi in vzroki. Vojna se pa vleče naprej in naprej in žre milijone in bilijone in zahteva naprej in naprej pretakanje krvi. Čudna vojna in čudno jo vodijo. Nekateri so mnenja, da so to le vaje za večji spopad, ki ima priti, kakor je prišel po krizi v Španiji pred tridesetimi leti. Da bi le ne bilo res tako, če pride do kaj takega, bo nekaj groznega ... * BERITE, ČE VAS ZANIMA: — Kje in kdo je iznašel papir? •— Odgovor: Papir so iznašli na Kitajskem leta 105 po Kr. Prvi papir so izdelali iz skorij murv. — Kaj je bilo dekliško ime Mrs. Richard Nixon, žene sedanjega predsednika ZDA? — Njeno dekliško ime je bilo Thelma Catherine Ryan. — Koliko vdov po predsednikih ZDA se je zopet .omožilo? — Dve. Vdova Frances F. Cleveland, vdova po 22. predsedni- ku ZDA Stephenu Clevelandu (1885 - 1889), se je poročila po smrti njenega moža, predsednika Clevelanda, leta 1913 s Thomasom J. Preston, Jr. In lani 1968 se je drugič poročila vdova Jacqueline Kennedy, vdova po predsedniku Johnnu Kennedy-ju. Omožila se je z grškim mul-timilijonarjem Aristotelom On-nassisom. Najbrže si je mislila, brez “muža” ni dobro biti na svetu... — V kateri naši zvezni državi pridelajo največ jabolk? — Največ jabolk pridelajo v državi Washington na zapadu ob Pacifiku. — Koliko plače vleče sedanji zvezni kongresnik (poslanec) v ZDA? — Po kongresnem glasovanju od 14. febr. 1969 je plača zveznega kongresnika $42,500.00 na leto. Preje je bilo $30,000.00. Kar lep povišek, kajne? Za stare upokojence pa težko, če bodo glasovali za 10% povišek. Well, vsakemu je v našem “demokrat tičnem svetu” lastna brada prva. ' • 1 — Naj bo dovolj za to pot, pa še drugič kaj. Vse čitatelje pa lepo pozdravljam! Vrhenšk Tine Ob 40-letnici škofovskega posvečenja in ob 10-letnici smrti škofa dr. G. Rožmana PINE CITY, Minn. — Ko smo pred desetimi leti v tihem, hladnem jesenskem jutru polagali zemske ostanke prevzvišenega gospoda škofa dr. Gregorija Rožmana v blagoslovljeno zemljo pri Mariji Pomagaj v Le-montu, so naše molitve prosile božjega usmiljenja njegovi duši, ki je odšla pred božji prestol po svoje plačilo. Deset let je minulo, vendar se zdi, da je samo par let, odkar ga ni več med nami. Ob obletnici smrti ih pogreba se bo mnogo molitev dvignilo k Vsemogočnemu za pokoj in mir njegovi duši. V molitvi se z njim združjemo in ga nehote prosimo, naj ostane med nami in naj nam pomaga nositi naše križe, saj mu je prav teža križa strla življenje. Ko se v molitvi z njim pogovor jamo, nam prav verjetno na uho šepeče, naj ljubimo Jezusa v Naj svetejšem Zakramentu in Marijo vzemimo kot za svojo Mater in vsa bremena se bodo spremenila v plačilo. Če kdo, je on, ki nam govori iz skušnje, saj je bilo vse njegovo življenje nepretrgana žrtev. Ob mašniškem posvečenju mu je oče rekel: “Vesel sem, da si postal duhovnik, a težko mi je, ko boš v najhujših časih.” Ko je bil posvečen v škofa, je svetniški in dobro poznani prelat Nadrah rekel v svojem govoru: “Škof Jeglič je spoznavalec, novo posvečeni škof Rožman bo pa mučenec!” Kako se je vse to uresničilo. Velikokrat sva se pogovarjala in često mi je govoril o ljubezni do Presvete Evharistije — ta zakrament je res vir vse moči! O tej ljubezni ni samo govoril — v tej ljubezni je živel in črpal svojo moč, da pod težo križa ni omagal. Ure in ure je preklečal pred Najsvetejšim. Ko je bil še v Ljubljani — kolikokrat je ponoči vstajal — šel v kapelo in prebedel ure pred Najsvetejšim. Nekoč sem mu omenil, da sem ga slišal (imel sem sobo pod njegovim stanovanjem), ko je šel v kapelo in kako dolgo je ostal v njej, mi je kratko odgovoril — edino upanje, moč in rešitev!” in potem je še dodal v svoji ponižnosti: “Bom bolj tiho hodil!” Težke probleme je reševal v ka-oeli pred Nasvetejšim. Interveniral za ljudi, tudi za tiste (in število teh ni majhno), ki so ga poznali le v sili, tudi za te je najprej interveniral pred tabernakljem in potem šel na merodajna mesta ali pa pisal prošnje naj posredujejo za nje. Reševal je Jude, kar sicer ni znano, in jih lepo število tudi rešil. Pred tabernakljem se je bojeval kot očak v Stari zavezi in se boril za svoje ljudstvo, za svoj narod — in pa za vse potrebne, brez ozira na narodnost in vero. Ko je tistega usodnega jutra dobil “skrivnostno pismo*’ (za katerega vsebino mnogi ljudje vedo vsemogoče, le pravega ne), mu je bila prva pot zopet v kapelo pred Najsvetejše, kjer se je potem odločil za usoden korak v tujino, z edinim namenom posredovati za svoj narod — v tujino, iz katere se ni več vrnil. Edino takrat sem videl solze v njegovih očeh, kajti globoko zdihovanje, kot človek, ki ga nekaj strašnega tare, to je bilo precej pogosto, a redko pred ljudmi! Ko je odhajal, je nazadnje šel še v kapelo, potem pa vzdihnil: “Morda gremo za par dni, morda pa za vedno!” Odšel je za vedno! Ko se je vršil proces v Ljubljani proti njemu, je za vse krivične sodbe in za najbolj krivično in nečastno in hkrati najbolj nedolžno obsodbo molil cele ure in ure pred tabernakljem in verjetno ogromno premolil za sodnike in za tiste, ki so ga V zaslepljenosti obsodili na dolgo ječo. Verjetno je ponavljal isto molitev, ki jo je s povzdignjenim glasom molil na grobu Jaroslava Kiklja: “Gospod, spremeni Savle v Pavle!” Enkrat mi je pisal iz Celovca med drugim: “Samo molim pred tabernakljem, saj vse drugo nič ne pomaga!” Ko sem ga obiskoval pri Sv. Lovrencu v Clevelandu in se seveda najprej ustavil pri prijaznem msgr. Omanu in povprašal po prevzvišenemu, mi je vedno isto odgovarjal: “Prevzvi-šeni so v sobi, če ne pa v cerkvi; če pa ne v cerkvi, potem pa kje zunaj rožni venec molijo!” Tako so potekali njegovi dnevi: velik del pred Najsvetejšim. Čudovit zgled vsem, zlasti pa še nam duhovnikom, ki smo res imeli in še imamo v njem skrbnega očeta. Ali nam ne govori, naj bi tudi mi reševali naše, v primeri z njegovimi, majhne probleme pred Naj svetejšim? Verjetno bi bili tudi sadovi drugačni. Kolikokrat je tudi poudarjal v svojih govorih — razgovorih in s pisano besedo ljubezen do Marije. Verjetno noben škof na ljubljanskem sedežu ni toliko poudarjal pobožnost do Marije kot ravno škof Rožman. Živel je, delal in trpel — in upajmo tudi umrl, po reku: “Po Mariji k Jezusu!” Tudi v tem je nam vsem čudovit zgled — posnemajmo ga! Večkrat mi je omenil: “Jezusa in pa Marijo prosim, da ne bi bil nikomur predolgo v breme, bolnika se vsak hitro naveliča. Nekaj dni bi pa rad imel, da še bolj natančno vse pregledam in pa da še malo več trpim; v vsem pa naj se zgodi božja volja.” In res, Jezus in Marija sta ga uslišala in sta mu dala le nekaj dni, da se je teža križa dopolnila — in danes pa že uživa zasluženo plačilo križa. Ko obhajamo štiridesetletnico njegovega škofovskega posvečenja in desetletnico njegove blažene smrti, se mu zahvalimo za njegovo trpljenje in za njegov čudovit zgled, ki naj nam bo vodilo in moč v naših potrebah. Prosimo ga, naj nadaljuje svoje posredovalno delo za rešitev svojega naroda tako doma kot v tujini, zlasti, da bo narod ostal zvest Jezusu v Najsvetejšem zakramentu, Mariji in Cerkvi, tako, da bomo tudi mi in ves naš narod dosegli ob koncu križa zmago in plačilo. Povzdignimo tudi naše molitve k Vsemogočnemu s prošnjo, naj ga povzdigne na oltar, da ga bo vesoljna Cerkev javno priznala kot svetnika — mučenca! Trpeča Cerkev doma zanj in k njemu moli, sovražniki se ga bojijo, mi v svobodi pa ga vedno in povsod s ponosom priznajmo in po njegovem zgledu živimo in se trudimo po svojih močeh, da postane javen svetnik! Življenje so mu strli — kakor tisočim drugim — duha in idealov streti ne morejo! 1929 — 1959 — 1969 V spomin štiridesete obletnice škofovskega posvečenja in desete obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana Zgled sem vam dal: “Svoj narod do smrti ljubite, za brate svoje križ nosite. Odpuščajte vsem, ki so vam hudo storili, . pa Marijo častite v sreči in sili. Evharistični Kralj bodi vam moč in vodilo, ob Njemu se breme bo vaše v slakdost spremenilo. Vera trdna, ki ta svet premaga, naj križa vašega bo končna zmaga!’ Rev. Francis Gaber ------o------ Pristavska noč CLEVELAND, O. — Slovenka pristava vljudno sporoča vsem svojim članom in prijateljem, da priredi svojo “Pristav-sko noč” dne 17. januarja 1970 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, z okusno večerjo, zabavnim programom in plesom, za kar bodo poskrbeli “Veseli Slovenci”. Opozarjamo vse, da naj ^ vstopnice nabavijo pravočasno; dobite jih lahko pri vseh odbornikih — da so vsi sedeži rezervirani in da na sam večer vstopnic za ples ne bo na razpolago-Upravni odbor SP ------g------ Taka je varnost obiskov v Jugoslavijo čikaški list je pod naslovom “Berwynite Returns” pred kratkim objavil zgodbo o Lazu DP' lasu iz Cikaga, ki je letos poleti šel na obisk v Jugoslavijo. Lazo Djilas je nečak znanega Milovana Djilasa. V Ameriko je prišel leta 1957. Ker toliko piše' jo in govorijo o večji svobodi v Jugoslaviji in da se emigrantom prav nič ni treba bati obiskati svojo rojstno domovino, je tudi Lazo Djilasa zapeljalo, da je s;> v Jugoslavijo obiskat svoj rojeni kraj. To zaupanje v garancijo komunističnega režima za varnost vseh emigrantov, ki °' biščejo Jugoslavijo z rednim potnim listom in jugoslovansko vizo, pa bi Lazo Djilasa skoraj stalo življenje. Med zadnjo vojsko je LaZ° Djilas bil pri Mihajlovičevih četnikih in se je leta 1945 skup' no s četniškimi edinicami umaknil iz Jugoslavije. Kot vsakega, je seveda tudi njega vleklo, d3 bi po 25 letih zopet videL svoj rojstni kraj, sorodnike in prija' telje iz mladih dni. Saj vsi Pra' vijo, da se nikomur nič ne zgodb zakaj še ne bi jaz šel, si je mislil. Oskrbel si je potni list i11 jugoslovansko vizo ter v vese lem pričakovanju prestopil jr* goslovansko mejo. Osem dni )e Lazo Djilas brez skrbi potova gor in dol po Jugoslaviji, nič ni slabega opazil in noben ga nl nadlegoval. Ko pa se je hote odpeljati z zagrebškega letališč-1 nazaj k svoji družini, ga je TD BA zagrabila. Odvzeli so mu vse papirj6 tudi vse privatno imetje in k‘l potisnili v ječo. Iz Zagreba so ga vklenjenega prepeljali v jaV nem avtobusu v 200 milj odda Ijeni Gospič in je vso pot rn°r‘! stati. Nikdo mu tudi ni povedal, zakaj so ga aretirali in ravnajo z njim kot z zločincem. V Gosp1^ ču ga je sodnik izpraševal o nje govern delovanju pri četnik* ^ Šele tedaj je Lazo Djilas za^ slutiti, zakaj so ga zaprli- O žili so ga, da je bil med vojs pri tisti četniški edinici, ki je ^ ta 1943 ubila nekega komunistu^ nega terenca. Pojasnil jim ie'.. takrat še on ni bil pri četni i ^ Tako, če takrat ni bil zraven, P (Dalje na 3. strani) 'A' 'J** »Jp ij^» tj|t ■ tJ^, ,j^, (J,, ,Jit jJ;,,»£i»J[i »j^» i J[» *Jl' 1 A' ’A1 'jt' 'J.1 »J^1 »J^«J|< i ♦ t *11* * t* ^ *1* *§^1^ 'A* 'Jt* 'j[* ^,2IJ REMEC: VELIKI PUNT ga fc Je oblil, lasje so mu 1 Pokonci, vsaka _ _ senca, ?rirn> ki je bežal mimo, ga 'Plašil, Čl1'0"'8-da ie f^i “ega. jj0strem ovinku, kjer je stal lka]avor, je stopila iz sence Postava na razsvetljeno zasliši nenaraven, dirjal se je zgodilo nekaj fe Z zaslišal je lalt 1C‘ "čudeži Izdajalec!” ia°k ^ ^reščilo pred njim, (5^ tepcev konj obrnil na w,,Se vzpel in divje skočil letnemu robu. ‘P, ^ hi Hjj ^ zmanjkalo je tal in jezdec sta zginila v glo- •hi, ^pen krik—močen pljusk «jj Ja!0vi Soče so se zgrnili ašenim konjem in Klep- lia'' . , ' •ht J68*"! Pa je stal berač Jera- W križal ^ SePetal: s tresočim se’ “Očitna kazen \ ietiaj ie na rob ceste in po-v globino, a ni mogel nič It Vj, ’’ le v senci velike skale iemnejšo senco — S o ^ ^ nfriti Klepčev ^ ^dajalcu samem, pa ni Jt^^nha ne sluha. Ležal je na dnu in srebrni ° hiteli hal iVj unu in srebrni valji^ hiteli nevzdržno nad 11 §a k^6' ' ‘ ^ii so §a Pa nesli Htn °^0 vrSli kdo ve kje z glavo na peščeni prod. ,u‘ N g v kr Je bil. zdaj ga ima je mrmral i,av“ ' templjih! \inla °dkrevsal dalje proti Si?* je hodil, ker je bil tru-i'h ^i ^egane, žalostne so mu Jj)0(jO hodim po svetu ponoči V evi kakor deseti brati.... \ ljaSein upal, da kmečka voj-h(le] 1 doseže, a zdaj nas je M ^esrei.a, zoper katero ni .. O, Ivan, moj ^a so te ujeli tisti hr- Vomoči • Da _ \ ,Vragi!... ^tl Da moje te ne oči!. bodo ” je .''»eh ^ na kamen ob cesti in \ 6 so' ■ ^eišn ■ • ^ nji dan mu je prišel na s°ke so mu kapale iz oči. r' >4?om”il Nhii,_a zjutraj v Kanalu se je, kako sta ev a je jahal proti jo iT^°Zvedovat, kaj namera->.,>ila sta se, da se dobita Grozdu. fr, Zvečer se je vračal be-ie °Cirii in bil že blizu vasi, %6 as^aal za seboj vojaške So Q, strahu se j^ skril za cesti in videl v jasni f ie v-*, ^rumo Hrvatov; vodil V^Pec. ^u.p02nal, ki ga je Jeramit S Sr' 36 Zaslutil, kaj vojaki H tv. ai°> in v strahu pohitel ov proti Grozdu, da <>4 ahio t Gradnika na pretečo bljeno ... Kmečka vojska je izdana in stara pravda pokopana na večne čase...” je mrmral, vstal in se skril za grmovje ob cesti. Ko so oddirjali hrvaški konji-ki mimo in se je izgubil peket v daljavi, je zopet stisnil grčavo palico, naredil še nekaj korakov po cesti in nato krenil na stransko stezo. Jutranje sonce je vzhajalo, ko je bil Jeramit na visokem gre-oenu, si zasenčil z roko oči in se ozrl nazaj. Solze so mu prišle oči, ko je gledal v dolino in šepetal na tihem: “Zbogom, ti kraji! Najbrž jih ne bom nikdar več videl.. Nato se je prekrižal in krenil po kozji stezi na drugo stran v dolino, ki je bila že beneška... Tako so se izpolnile Aničine sanje, črni orli so prišli nad Gradnika in nad kmečko vojsko, za katero ni bilo več reštve ... Ker je bil Gradnik ujet, ni bilo nikogar, ki bi bil puntarje zbral jn se z njimi postavil Hrvatom po robui Plamen, ki se je ■bil vžgal'v kmečkih srcih v nedeljo po Gradnikovem nagovoru, je ugasnil kakor lučka v viharju. Hrvati šo prišli skoraj v vse večje vasi po Tolminskem ter v enem tednu polovili načelnike kmečke vojske in mnogo puntarjev. Potrti, s sklonjeno glavo so hodili kmetje okrog. Ko so prišli grajski hlapci v vasi zbirat jih za tlako, so se brez besede vdali in šli. Sonce je pripekalo, nad zemljo je ležala soparica, iz širnih senožeti tolminskega grofa se je dvigal opojen vonj po pokošenem senu. Kosili so tlačani. V dolgih vrstah so stali in globoko k tlom sklonjeni mahali s kosami. Molčali so, nobene misli ni bilo v njih srcih, le zdaj pa zdaj se je kdo spomnil kakor v polsnu, da so bile kose nabrušene zato, da bi z njimi pokosili graščake, da-carje in vse take pijavke, a ne grofovo travo ... Grajski valpet je jezdil ponosno po travnikih in zrl porogljivo okrog, hlapci so ležali, po sencah in se smejali, iz vasi je bilo slišati vriskanje in zategnjeno petje Hrvatov, ki sc pili in se veselili, da so tako gladko opravili s kmečko vojsko ... 9 Hrvati so bili že odšli s Tolminskega, po travnikih je že poganjala otava, po razorih so brezglasno tekale prepelice med mlado ajdo. Prva nedelja v avgustu je bila. V Ročinju se je končala maša in ljudstvo je bilo še zbrano pred cerkvijo, ko se je oglasil ropot biričevega bobna. Govorjenje in šum sta ponehala, birič je stopil na vzvišen prostor pred cerkvijo, se odka-jšljal in mogočno razgrnil veliko NOVEMBER sJiihiPwhljiilft IS1 fT n ii 2 li 3 h 4151! S 1 y j! 8 91101111121113114115 Ž24II25MMI25 KOLEDAR društvenih prireditev NOVEMBER 22. -23. Letni puranski festival fare sv. Vida v farni dvorani. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer. 29. — Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Rd., večerjo s sporedom in plesom. Igra Pecon-Trebar orkester. Začetek ob šestih. 30. — Pevsko društvo Pianina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop. DECEMBER 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE. 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 14. — Društvo Kristusa Kralja Kralja št. 226 KSKJ priredi božičnico za otroke v nedelji ob 4. čop. v šoli sv. Vida. 14. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne božičnico v Slov. domu na Holmes Avenue. 20. — Društvo Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi božičnico v Družabni sobi Farne dvorane sv. Vida. Začetek ob 2. pop. JANUAR 17. — Slovenska pristava priredi “pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 24. — Slov. športni klub priredi v Slov. domu na Holmes Ave. svoj vsako letni zimski ples. Igrajo “Veseli vandrovci”. 31. — Katoliški vojni, veterani fare sv. Vida priredijo svoj 20.1etni ples v avditorju. FEBRUAR 7. —Dramatsko društvo LILIJA priredi Maškaradni ples” v Slov. domu na Holmes Ave. Igralo “Veseli Slovenci.” 8. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi Večerjo s plesom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob štirih. Za ples ogra Grabnarjev orkester. — Fara Marije Vnebovzete priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer. 15. —Klub slovenskih upokojen- APRIL 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrali bodo “Vandrovci”. MAJ 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narpdnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. JUNIJ 13.-14. — Slovesna proslava 25- letnice vetrinjske tragedije ha Slovenski pristavi. Prirecli ZDSPB TABOR. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. Rešil ga je samo stari, zvesti prijatelj, sicer Lazo Djilas ne bi videl več Amerike. Čikaški list, ki je objavil to zgodbo Lazo Djilasa, zaključuje s svarilom, da vse preveč Jugoslovanov kar lahkomiselno veruje zagotovilom komunističnega režima v Jugoslaviji glede varnosti obiskovalcev rojstne domovine. Tudi več Slovencem se je že tako zgodilo, pa ne s tako srečnim koncem. J. M. TAKA JE VARNOST OBISKOV V JUGOSLAVIJO 1 J1- so bili hitrejši j^o je z leseno nogo. 6ra^ dospel do Groz-'polo papirja pred seboj strej e’ s° bili že v hiši, slišal1 ' 'T ubil t Pot ata’ in sum’ 31 ,ie ^Pai; 1:19 Pr°sto iz veže. t! ie kn6’ da Ivan ubeži, a kma-V^aial, je vse izgu- M tkPr9vii . in Prestrašen se je V lz Ročinja proti Tol- e aj)je ^ Zasdaal za seboj ^ePdevega konja, se j?* ga •In 1'an1'a spoznal. Sveta ■ Prevzela’ st°Pil mu %ai ln nehote naproti in K^az Us°dne besede izdajalcu 3l ; n Klepčev konj se je ?! snjj. akoč,il v Sočo, kjer je ? z jezdecem vred... je ‘ta Idsli iti 1, l0 Jeramita zbudil bijaianje’ki se je bolj videl' ^Oi Pogledal je po v svitu meseca °' ki je jezdila nemara 'S P0,,ls>6=>j ... Vse i je izgu- V imenu njegovega veličanstva, presvetlega kralja in cesarja našega Karla VI.,” je začel z donečim, globokim glasom, “naznanjam jaz, Leopold Adam grof Strassoldo, njegov najpo-nižnejši sluga in glavar goriške poknežene grofije, da je 2.9. julija dospela v Gorico sodnijska komisija, da razsodi po pravici in resnici spor med gonškimi podložniki in gospodom Jakobom Bandlom, grofom Jakobom Antonom Coroninijem in drugimi žlahtnimi gospodi grofi ir. baroni. Komisija sestoji iz pred sednika, prevzvišenega gospoda Hanibala kneza Portie, dveh sodnikov, gospoda Janeza Krištofa grofa Wildensteina in Jožefa Lindla, dvornega komornega svetnika, in iz zapisnikarja, plemenitega gospoda Ehr-berga iz Ljubljane. (Dalje prihodnjičl (Nadaljevanje s 2. strani) je bil leta 1944 pri tisti četniški edinici, ki je zajela tri komuniste in so jih ustrelili. Tudi za tisti čas je Djilas dokazal, da ni mogel biti zraven, ker je bil še v Beogradu v oficirski šoli. Nič mu ni pomagalo. Niti advokata za obrambo mu niso dovolili, kaj šele, da bi obvestil ameriško ambasado ali svojo družino. ■Samo srečno naklučje je rešilo Lazo Djilasa pred dolgotrajno ječo ali celo smrtjo. Njegov bivši prijatelj in sošolec je bil Papuanska tragedija na N. Gvineji končana ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-J-Nizozemski je pripadal zahodni del Nove Gvineje. Na pritisk Kennedyjeve administracije se je vdala 1. 1962 zahtevi Indonezije in jo tej pustila preko ZN v “začasno” upravo. Dogovor je bil dosežen brez udeležbe prizadetih Papuancev. Indonezija naj bi upravljala kolonijo do konca 1. 1969, nato pa izvedla plebiscit, ki naj bi Papuancem omogočil svobodno odločanje o svoji usodi. Indonezija je dogovor spre-je, diplomatje so pa že takrat vedeli, da ga ne bo tako vpošte-vala, kot je bil zamišljen. Tega so se zavedali tudi Papuanci in zato protestirali proti njemu. Vse skupaj ni nič zaleglo. Indonezijska uprava je upravljala deželo še veliko slabše kot Nizozemska. Papuanci so se pritoževali pri ZN, toda ni vse skupaj nič pomagalo. Da “reši svoj obraz” je Varnostni svet ZN imenoval bolivijskega diplomata Ortiza-Sana za neke vrste komisarja, ki naj nadzoruje indonezijsko upravo in plebiscitni postopek. Indonezija se je le malo ozirala na stališče komisarja ZN, je vse delala po svoje, tudi plebiscit. Je namreč postavila “posebne reprezentativne svete”, ki naj bi zastopali prebivalstvo in odločili, kaj naj se zgodi z bivšo kolonijo. Sveti so naravno soglasno sklenili, naj kolonija ostane še naprej pod indonezijsko upravo. Ortiz-Sans je sicer v svojem poročilu ZN pisal o vsem, kar ni bilo spodobno v indonezijski u-pravi in pri izvajanju “plebiscita”, pa se je Thantova uprava ZN vdala v usodo in pristala na stanje, ki ga je ustvarila indonezijska uprava. Papuanci so postali indonezijski državljani ti pod mednarodno kontrolo. Malo namreč pomaga Nemčiji vsak dogovor med Ameriko in Sovjetsko zvezo, ako Sovjeti lahko kar sami odločajo o usodi gornjih raket. Kot se vidi, imajo Nemci tudi dobro organizirano špijonažo. Drugače ne bi mogli vedeti za gornji izredno važni podatek, ki je obenem naj večja nevarnost za nemško državo. Na Trumana so se spomnili WASHINGTON, D.C. — Bivši predsednik Truman je že davno prepovedal, da bi kdo rabil še pri njegovem življenju njegovo ime pri iskanju naslovov za razne dele naših narodnih parkov. Takih prostih mest je še precej, akoravno so vsi vidni Amerikanci že ovekovečeni na ta način. Tudi sedaj obstoja pri nekaterih Trumanovih prijateljih želja, da bi bilo zanj izbrano primerno mesto v narodnih parkih. Je namreč edini predsednik ZDA, ki nima še spomenika v ameriški prirodi. Truman je sedaj star 85 let in še krepko nosi svoja leta. Čeprav on sam ni vnet za gornjo idejo, nočejo njegovi prijatelji širom dežele zamujati časa. V njihovem stremljenju jih podpira večina javnosti, ki sedaj odkrito prizna, da je Trumanu delala dosti krivic v letih, ko je bil v Beli hiši. teroristom “soseskino” kaznovanje. Za napad ali eksplozijo je odgovorna vsa soseska, pa naj je že aktivno sodelovala z napadalci ali ne. Dovolj je, da je vedela za njihovo delo, pa je o tem molčala. Filipinci pojdejo iz Vietnama MANILA, Filip. — Filipinska vlada je uradno obvestila svoje zaveznike v Vietnamu, da bo v kratkem poklicala domov 1,500 mož, ki jih je pred enim letom poslala v Vietnam. Pričakujejo, da bodo Filipinci odšli iz Vietnama še pred Božičem. Predsednik F. Marcos je tekom volivnega boja obljubljal, da bo filipinske vojake pozval iz Vietnama domov in jih uporabil v boju proti rdečim gverilcem doma. Vsa letala Fill na tleh WASHINGTON, D.C. — Letalske sile so odredile, da morajo vsa letala Fill ostati na tleh, dokler ne bodo vseh pregledali in popravili. Odkrili so namreč napako v vodu, ki prenaša vroč zrak v naprave za preprečevanje zaledenitve kril in v ogrevni sistem letala. Skupno imajo sedaj Letalske sile 224 teh letal. Preko en ducat se jih je že doslej ponesrečilo, odkar so prva vključili v redno vojaško službo. Italijanski vladi se je posrečilo pomiriti delavce RIM, It. — Posredovanju vlade je uspelo končati štrajk v tovarni gum in kablov Pirelli v Milanu, kjer je zaposlenih okoli 24,000 ljudi. Prav tako ji je u-spelo obnoviti razgovore med podjetniki in delavskimi unijami v kovinski industriji. Delavski nemiri, štrajki in zastoji so povzočili stisko v delavskih vrstah v taki meri, da so se mestne občine Benetke, Bologna, Milan in Genova odločile najbolj p r i z a detim delavcem nuditi pomoč. sedaj v Gospiču dobro poznani advokat. Ko je slučajno pregle- kljub vsem obljubam, ki so jih doval spiske zapornikov, je na-, teKom let dobili od ZN in vele-letel med njimi na ime svojegaj£ik bivšega prijatelja. Ta se je zanj cev na Holmes Ave. priredi odločno zavzel in dokazal, da je večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek ob 5. pop. 15. — Kosilo v korist Slovenske šole pri Sv. Vidu v farni vdo-rani pri Sv. Vidu. MAREC 14. — Klub slov. upokojencev bil Lazo Djilas z njim v šoli v Beogradu, ko ga obtožujejo, da je bil soudeležen pri ustrelitvi 3 komunistov. Med zaslišanjem je Lazo Djilas tudi ugotovil, da so ga komunisti celih 25 let ime- li na “smrtni listi” in da ga je na Waterloo Road priredi ve- tajna policija spremljala od tre-čerjo s plesom v SDD na nutka, ko je prestopil jugoslo-Waterloo Rd. vansko mejo. V New Yorku prijeli polagalce bomb NEW YORK, N.Y. — Oblasti so prijele tri moške in eno žensko ter jih obdolžile, da so položili bombe, ki so od preteklega julija eksplodirale na raznih krajih mesta, zadnji teden na treh mestih v samem Manhatta-nu. Da se tudi to ne pozabi! BONN, Nem. — Nemška vlada je opozorila ameriško vlado, naj ne pozabi, da je Sovjetska zveza usmerila proti srednji Evropi 700 raket, na srednjo daljavo, ki lahko dosežejo vsako točno v sedanji Zahodni Nemčiji. Ako bi se namreč res omejilo proizvodnjo strateškega orožja, potem morajo gornje rakete pri- Golda Meir zanikava “skupno” kaznovanje JERUZALEM, Izr. — Predsednica vlade Golda Meir je izjavila, da Izrael ne izvaja “skupnega” kaznovanja nad a-rabskimi saboterji in podporniki gverilcev v zasedenih arabskih področjih. Tistim, ki so zasedbene oblasti na področju Gaze in v zasedenem delu Jordanije razstrelile domove, so nudili streho in podporo gverilcem. Obrambni minister Moše Dayan je sredi tedna govoril, da izraelske vojaške oblasti uporabljajo v boju proti gverilcem in £en&ke dobijo deio Iščemo gospodinjo Iščemo starejšo žensko; 2 šolski deklici; svojo sobo, 5 dni tedensko. Kličite Dr. ali Mrs. Moses po 5. uri pop. 752-7393. -■(223) Moški dobišio del« IŠČEMO DELAVCE Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transita. Oglasite se na 13701 Triskett Rd. (221) ■/■-•x-rrwv ............................................... ...... NISO OPUSTILI ŠPORTA — Skupina amputirancev v Sydneyju v Avstraliji se vadi za nastop na 10. letnem športnem dnevu v metanju kopja. Službo dobe Tovarniški delavci, odlična plača, obrobne koristi, pokojninski načrt in bonus. Uradnice — tipkarice, odlična plača, več obrobnih koristi, pokojninski načrt in bonus. CLEVELAND RANGE CO. 971 E. 63 St. (224) i f<* ‘•To:. _n*v ^• •aurz'-r- ZA JESEN IN ' ZIMO? — Na razstavi jesenske in zimske mode so v Parizu kazali tudi oblačilo “isocele”, ki ga razkazuje dekle na gornji sliki. Oslo za mošb S ženske MALI OGLASI Ženitna ponudba Slovenski fant, 26 let, 5.5 visok, želi spoznati preprosto in nežno slovensko dekle primerne starosti, za skupno pot. Slika zaželjena. Ponudbe na upravo pod značko: “Tajnost”. (12,14,17,19,21 nov) Stanovanje išče Starejša slovenska dvojica išče 4-sobno stanovanje zgoraj, čisto in mirno, v bližnji okolici Sv. Vida. Kličite 431-0628 . (x) Hiša naprodaj Proda se enodružinska hiša na 1080 E. 72 St. Za pojasnila kličite 881-3634. -(221) PrijafsPs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z ‘ [RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO I ZA OSTARELE j AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair At«. & ti8th St: EN 1-4T 1 F. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM ■ SONCEM Ali v tem hipu zadoni hreščeč, razklan glas. Huni obstoje in utihnejo. “Plink—plunk, plunk—plink.” “Kaj je to? Strune! In sedaj pesem. Čigav glas? O, šetek v tvoji bradi, Radovane! To si ti! To je tvoja plunka! Tvoj glas! O, Radovane, očka!” Mladec za deblom si je po-mencal oči, ker ga je zaskelelo kakor od veselih solza. Očka jo potolaži. Nocoj ji razodene, da prihajamo! Radovane, v Preno-pelj pošljem po vina zate za to tolažbo! V rodu Slovenov bo večen spomin na tvoje ukane! Smehljaje se je poslušal divjo hunsko pesem, ki jo je pel Radovan in slepil Hune. Ob ognjih so se zgibale manjše sence, dekleta so plesala ob zvokih plunke. Rado se je ozrl na nebo. Prestrašil se je, ko je zapazil bledo-svetel kolobar, ki je naznanjal prihod meseca. Naglo se je obrnil in bežal. Na večer drugega dne se je bližala hunskemu taboru vojska Slovenov. V treh oddelkih so gazili tiho po stepi. V sredi na čelu težko oborožene konjiče Iztok, ob levi pračarji in lokostrelci, ob desnem boku siloviti suličarji, oboroženi z bojno sekiro in zavarovani z lesenimi ščiti, prevlečenimi z debelo bi-voljo kožo. Iztok se je veselil vzornega reda. Noben meč ni žvenknil, noben vojščak ni iz-pregovoril, celo konji niso prhali in hrzali. Cul se je samo šelest in šum po usehli travi, kakor bi zdržema vlekel veter po gozdu. Ko so prišli že do ovinka, koder bi morala zaviti vojska v sotesko, je Iztok zavil na desno proti zaraslemu holmu. Brez pomisleka mu je sledila četa za četo. Zamahnil je z mečem. Izurjeni Sloveni iz Bizanca, sedaj stotniki, so zasukali konje in se zbrali ob svojem poveljniku. “Zastražite dolino, da ne pride CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE LONG GROVE AREA By Owner. Contemp. 8 Rrn. Stone Ranch on spacious Virgin Timber site. Quiet neighborhood. Scenic view. Private lakes. Hi S40’s. By appt. 438-6345 (223) FOR SALE — By Owner RIVER GROVE — 4% Rm. Ranch IVz c. gar. patio. Ideal as starte home. Low taxes. Low $20’s. 456-5907 (221) nihče ne ven ne noter! Napad izvršimo jutri! Nocoj prenočijo čete ob robu tega gozda!” Stotniki so po vojaško odzdravili, obrnili konje in odjezdili vsak k svoji četi. Toda čete niso sprejele tega povelja tako kakor stroge pokorščine vajeni vojaki. Spočelo se je tiho mrmranje, glava se je sklonila h glavi, po-tresavala so se kopja, stotipe oči je zrlo na Svaruniča, ki je sedel v bleščeči opravi magistra pedi-tum v sedlu. Iztok ni okrenil pogleda od teh bodečih, vprašujočih oči. Ob ustnici se mu je zarezala tenka črta kakor očetu, ki pravi: “Le mrmrajte, otroci! Moja beseda je pribita!” Kmalu se je ločilo od vojske nekaj veljakov, med njimi Rado. Ne meneč se za povelje, so se bližali Iztoku in zahtevali vojnega sveta. Njihovo ukoreninjeno demokratično naziranje se ni moglo kloniti povelju edinca, dasi so ga sami izbrali za vodjo. “Bogovi že sipljejo črno nočco na zemljo, da nas zakrijejo sovragu. Kaj se obotavljaš? Nad Hune! Opolnoči jih zgrabimo in Morana bo obhajala gostijo na veselje vseh besov, na čast naših bogov in v slavo slovenskega imena! Smrt izdajalcem! Rešimo Ljubinco! To je volja veljakov, to je volja vojske. Govori, Izteče!” Svarunič ni izpremenil lica. Le črta ob ustnicah se je še poglobila, z jasnimi in mirnimi očmi je motril može, ki so s temnim čelom čakali odgovora. “Rado! Lepe so tvoje besede, ki si jih govoril v imenu velmož. Lepe so, pravim, toda na bogove, modre niso.” Iztok je bral z lic začudenje, nejevero, celo odpor. “Ni vam vdahnil te misli Sve> tovit! Čemu smo prišli? Zakaj smo pripeli jermen in segli po kopju in sekiri! Odgovorite!” “Da se maščujemo!” je zamrmralo v en glas med vojščaki. “Samo zato? Sin Svaruncv je prišel najprej otemat edinico slavnega staroste, in ko jo je otel, se maščuje zlodeju!” “In Rado, sin Bojanov, je prišel, da otme takoj svojo izvo- CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Lite hswk. & child care for sml. fam. Mon. thru Fri. Must stay. Refs. reqd. 869-4969 (221) MALE HELP j -4 i. PRESSMEN VERTICAL PRESS FRINGE BENEFITS, GOOD HOURLY RATE CALL OR SEE MR. GEO. FILLER CARL GORR COLOR CARD. GO. 4242 W. FILLMORE 638-1400 (223) HELP WANTED IMMEDIATE OPENINGS PROGRAMMERS Tired of the big city? Looking for an excellent opportunity? The most progressive bank in Nebraska’s third largest city has that opportunity. An opportunity to participate in increasing degree of sophistication on present NCR 315 and laying ground work for expansion into a 4th generation computer. Minimum of 2 years programming required. Banking experience preferred. Permanent position. Send resume, including salary, history, to: FIRST NATIONAL BANK P. O. Box 1768 GRAND ISLAND, NEBRASKA 68801 or call 308-382-7222 (223) An Equal Opportunity Employer Ijenko nevesto. Morda je nocoj niso imeli niti med Goti v pala- | ski zdravniki. Seje vsako tretjo | Seje se vršijo vsak prvi torek v me- ’ seču ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6. tista noč, ko oskruni pesjan golobico, morda jo nocoj pretepe z bičem in ti čakaš dneva? Nad Hune!” “Nad Hune! Smrt Tunjušu!” je govoril vojni svet. “Smrt Tunjušu, pravim tudi jaz. Toda življenje Ljubinici! Če pa udarimo ponoči nanje, spozna Tunjuš, da je zmaga nemogoča, ko začuti klanje. Sam prebode Ljubinico, potem pa nam v temi ubeži — zakaj tisoč besov je v njegovi glavi — in v jutro imamo nekaj poklanih molojcev in mrtvo Ljubinico brez Tunju-ša. Ali smo zato prišli? Kača pika, dokler ji ne stareš glave. In kaj nam zmaga brez Tunju-ševe glave! Lepa radost Svaru-nova, če mu vrnemo mrtvo hčer!” Možje so obmolknili. Rado se je tresel. “Iztoče, s teboj je Svetovit! Velevaj! Mi smo hlapci!” Vojni svet se je vrnil k voj- tincih. Vso. noč ni legel. Kakor čebele od cveta do .7. urj zvečer. Pobiranje asesmen.ta cveta so begali stotniki od moža [vsako četrto nedeljo na 1129 Addi-do moža. Vsaka četica, vsaka gruča je imela natančno določeno delo. Vsaki gruči je določil Iztok poveljnika. Davno pred svitom je kar skopnela vojska ob robu in se poizgubila v gozdu na levo in desno. Iztok je obkolil po višavah hunsko globel. Na obeh straneh izhoda je razvrstil najboljše lokostrelce, da posujejo vsakega beguna s puščicami in ga strmoglavijo s konja. O prvi zori je velel oddelku močnih suličarjev, da so glasno udarili v kotlino proti taboru. Sam s konjico se je oprezno prikrival ob straneh gozda. Mogočno so zadoneli kozlovski bojni rogovi. Razleglo se je in zabučalo po dobravah v nemo jutro. Hunom je zadoščala prva napoved bližajočega se sovražnika. Zatulila je varhunska divja ski: ta je z značilnimi kretnjami I troblja, konji na paši so zarez-hvalila Iztokovo povelje in se ^getali in v divjem begun drevili tiho umikala h gozdu, da skrita v lesih počaka zore. Iztok je občutil slaj samozavesti in zmage nad četami. Priznal si je, da je govoril resnico, vendar je zamolčal glavni vz- v tabor na poziv troblje. Žvižgi in piski, klici imen, zategli rigi so se raztočili pod nebo. Hunski vojščaki so prhali na konje, kakor bi jih bruhala gruda iz sebe. Nobene zmešnjave, nika- rok, zakaj je določil napad ob kega strahu, red, miren in hiter, belem dnevu. Prvič se mu je kakor bi vsi pričakovali napada ponudila prilika, da z divjo, pa že mesec dni. vsaj za silo urejeno in ukročeno četo Slovenov izvede boj, kakor se ga je naučil pri Bizantincih. Hotel je izučiti to četo, da bi bila nekoč kvas, katerega vmesi med velikansko tolpo naroda in udari z njim na jug. Vedel je, da ga čaka delo. Zakaj Huni so bili izvrstni borci, utrjeni, pokorni, žilavi, ki niso zlepa zaman sprožili tetive, ne mahali z mečem v prazen veter. In tega dela, tega vročega in krvavega dne se je veselil Iztok, vojak, kakršnih (Dalje prihodnjič) Naročnikom -- Če prejemate Ameriško Domovino po pošti, pomeni datum nad vašim imenom, do kdaj je naročnina plačana. Na primer: 1-20-0, kar je do 20. januarja 1970, torej najprej mesec, nato dan in leto. Obnovite naročnino pravočasno in omogočite nam redno nadaljne delo! V Imenik raznih društev | Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSK.1 Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dbbi zdravniški list in karto. OR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za S!ND Maple Hts.: T. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dl. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-icma članstvo od rojstva do 60 let darosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan >et dni ali več. Rojaki v Newbur-{hu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARUE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Social sobi nove dvorane sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v spodnjih prostorih šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Re'7. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: George Panchur, Frances Stariha, Mary Okicki. Vratar: Stanley Barba. Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in d" $2.00 bolniške podpore na dan. son Rd. ob 10. uri dopoldne. Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi sloven- DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ano Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece ob 7, uri zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119,. IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7;30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsake tri mesece ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ST. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek. 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Anna Godlar, 481-9894; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 'r februarju na 4. nedeljo v mesecu Prince Ave. Ameriška Dobrodelna Zveza gely; za SND v Maple Hts. Ang - Seje se vršijo vs mesec 3. nedeljo v mesecu Stokar. .'ob 2. un pop. na 8601 Vineyard Ave. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 S^Z 0d- Predsednik Frank Urankar, e ^ predsednik V/illiam Urankar, in blagajnik Frank Pe3* ’ 5558; East 174 Street, telefon 40i zapisnikar Wm. J. Kennic ■ zorniki: Anton Grosel, Mar 1 ^ mochar in Frank Dremel; zaf j,rank za Slov. dom na Holmes Ave.- .j M. Perko. — Seje se vrše vsak ob mesec četrto nedeljo v mesH lnles 2. uri pop. v Slov. domu na Ave., marc, junij, septemb ’ t cember, kjer plačate svoj as« 25. v mesecu od 6. do 8. ure^_— PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ . , Predsed. Jennie Stanonik, pod- ., predsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Nadzornici: Lillian M. Marinček, Josephine Levstick. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave. Predsednik John Strauss, P P,ag sednik Louis Erste; tajnik ib . Frank Macerol, 1172 Norwo pfl. tel. EX 1-8228; zapis. Joseplma-nikvar; nadzorniki: Damjan . zin, Andrew Kaucnik in Louis ^ — Seje so vsako tretjo ne na mesecu ob 9:30 dopoldne v o St. Clair Ave., soba št. 1-_____.— COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cheroke« Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer \ Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, taini ca Alice Arko, 3562 E. 80 St, 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettle Zamlck, podpredsednica Anna Zalar, tajnice Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: Vsi priznani zdravniki. Zastopnici za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely; za SDD na Prince Ave. Jennie Pu- Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. ISH* KATOLIŠKIH BORSTNAKl^BaZ. Duhovni vodja: Msgr. L- ]ban; nik; nadborštnar: David J- reiii; podborštnar: Angelo J- ■Ian. . fi-bivši borštnar: Fred ^te^nlijrbas' nančni tajnik: Anthony J- bja-1-226 Norwood Rd., UT-l'!^ gajnik: Rudolph V. Germ; ^33 zapisnikar: Alphonse A. G®1-” ’JZOr-Yellowstone Rd., EV-1-3958; v* c. niki: Herman E. Dule, t"0 revo-Erste, Albert R. Giambetro, -h ditelja: Alois Erste, Adelbert ^ ^ bert: bolniški nadzornik: A ste, 3813 Schiller Ave., ga- ON 1-3777; vratarja; JoseP"raVpiKi ver , Frank J. Kolenc; z ny F-Dr. James Seliškar, Dr. Ant ypjSo-Spech, Lawrence B. Ogrinc-valeč novih članov: Frank J- u-tel, telephone: S45'4??.0- eteK v štvo zboruje vsak tretji P v Vi' mesecu ob 8:30 zvečer v soli da. Asesment se pobira od 6-prej na večer seje in VSB jj:00 nedeljo v mesecu od 9:30 d dopoldne v šoli sv. Vida. ___-— ST. MARY’S COURT # 1640 L. mrviwa o v>vr-j, CATHOLIC ORDER O*’ FORESTERS -ion«* Spiritual Director Rev. paV. Hobart, Chief Ranger Wilhan‘ p. sek, Vice Chief Ranger Antn v Jo-Kushlan, Recording Secre.a seph Pluscuskey, FinanCp 159 Sl" tary John M. Spilar, 715 eCjkar’ 681-2119, Treasurer John O ^,ruS-Youth Director Louis Jese^(.roSeC. tees: Louis Somrak, Felix „ nger Frank Kocin, Past Chief John Petrie, Conductors Trampuš, Frank Mlinar, Sic ^g. tor Anthony R. Kushlan, l* presentative Frank J- PrlJa .L ir d 5197. Meetings held every gtudy Wednesday in St. Marys Club Room. Ameriška bratska zVeZ NAPREDEK ŠT. 132 ABZpod' Predsednik John TanK ’ j^jcB predsednik Anthony Zadeli, pr;ve, Adalyne B. Bober, 10268 Pag® bla-Mentor, O. 44060, tel. 357'7R0je I0' gajničarka in zapisnikarica tihar. Nadzorniki: Jos. . c Ka' Chas. Delsanter, Louis Sajov ,lana, terikoli zdravnik po v0 -11 25- v Asesment se pobira vsakeg ^e. mesecu, če pa je na soboto oJ1e' deljo, se pobira na naslednj ^gi deljek zvečer. Seje so vsaveger ^ petek v mesecu ob 7:30 z u na Slovenskem društvenem o Recher Avenue. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO- 49®bgVec Commander Pauline u 1 i n ® Hon. Lt. Commander retavy Stampfel, Recording and Frances Tavčar, Record-K® ^^311, Sick-Benefit Sec. Josephine ^3, 1016 E. 72 St., Cleveland, Vv.gnce* Phone: 361-0563. Auditors * gar, Tavčar, Chairman, MarY .ative3 Caroline Koncilja. Hepr® 0f th® for the Club of Association ine S.N.H.: Frances Tavčar, J" gon* Stwan. Representative for rpaVCar- ference of S.N.H.: Fran®®3 firs* Regular meetings are hei n 0,in- Regular meetings are t 7 p.'1" tional Home, 6417 tbe rvc“ Dues will be collected py ‘ 0NL^ ord-Keeper on meeting nig from 6:30 to 7 p.nn_____—-—^ ------------------1288 CARNIOLA TENT NO- THE MACCABEES, j^mar. Častni predsednik Thom podpredsednik Joseph Babnm^ Jobn predsednik Louis Dular, blagajn**1 Tavčar, 903 E. 73 St, ^ Z«' Louis Pike, zapisnikar ZhP31?! pan. — Nadzorniki: ■£;n1 r iTran, Carl Stwan, Louis Du > ggt.-at' Majer, Chapl. Jos Drobnič«, Joseph Arms John Šuštar, F-M-o 2ar pe-Može, S.M. of G. Leo K°‘ °uštven® ditelj Jacob Subel. . 0b 9 , seje vsako četrto ne“e JnPm d®111, dop. v Slovenskem narodne spodaj. (staro poslopje), soba s ■ ^ vs8k Urad zgoraj in uradne ^opoldn®’ uiau zguxaj u*«*'—- nOP1 soboto od 2:30 do 5. ure^F— j