Ktv Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Amsriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 18. J0L1ET. ILLINOIS. 26. JANUARJA 191? LETNIK XXT1 m % Vr Predsednik Wilson za "trajen mir". Za svetovno ligo ali zvezo v prid miru, kakor tudi proti vsaki vojni vprihodnje. ZA SKLEP MIRU "BREZ ZMAGE' Poslanica Wilsonova na senat presenetila. Njegovi "mirovni pogoji". Washington, D. C., 22. jan. — Predsednik Wilson je imel danes popoldne točno ob 1. uri nagovor na senat, v katerem je stavij vprašanje, ali naj Združene Države svojo starodavno politiko osamljenosti nadaljujejo, ali se poganjajo za zvezo z drugimi vlastmi, katere namen da bi bil, oživotvoriti svetovno ligo za ohranitev miru po vojni; Predsednik je izjavil, da misli, da je prišel čas, jasno in razločno predo-čiti svetu vedenje Amerike in razpravljati temelj, na katerem bi se dala zgraditi in trajno ohraniti stavba svetovnega miru. Predsednik se je obrnil naravnost na senatorje, po zgledu Washingtona, Madisona in Adamsa. Njegov nagovor se je nahajal že v rokah zastopnikov zunanjih vlasti, ali med potjo tjakaj. Redkokdaj prej je kak predsednik storil tako važen sklep. V ozadju se pojavlja temeljno vprašanje, ali naj Združene Države vztrajajo pri svoji zunanji politiki, kakor jo je določil predsednik Washington, ali jo pa izpremenijo. Z drugimi besedami, ali naj Združene Države s tujimi vlastmi sklenejo zvezo, katere prva naloga bi bila, napraviti sedanji evropski vojni konec. Predsednikova poslanica. Washington, D. C., 22. jan. — V smeri uresničenja svojega načrta, obnoviti mir v Evropi, je storil danes predsednik drugi korak, ki je, na dramatičen način uprizorjen, v zgodovini dežele v>ekako brezprimeren. Kako ga sprejme javnost, ne ve niti g. Wilson sam, dasi trdi, da govori v imenu ameriškega ljudstva in "velikih molčečih množic človeštva'', ki se niso našle priložnosti, dati duška bolečinam nad svojim trpljenjem. Na ves svet. Xa vojskujoče se vlasti in na ves svet naslovljena poslanica, ki jo je izročil predsednik danes senatu, svojemu "svetovavcu v vseh stvareh, ki se tičejo zunanjih odnošajev Združenih Držav", obsega pogoje, pod katerimi bi se dal po mnenju g. Wilsona zajam-čiti trajen mir sveta. Predsednik je storil to kot poglavar dežele, ki ni naravnost zapletena v vojno, a zelo trpi pod njenimi učinki. Glavna misel. Pri tej misli pa se je mudil g. Wilson samo mimogrede. Predvsem mu je bilo na tem, kakor je videti, da svoje poslušalce prepriča, da je trajen mir mogoče doseči samo po skupnem delovanju vseh vlasti in ohraniti "z organizirano, močnejšo človeško silo'' ter da se Združene Države od takega delovanja ne smejo izključiti. Z. D. pogoji za mirovno ligo. S tem je predsednik opravičil tudi predložitev "svojih mirovnih pogojev". Kakor je izvajal, je prišel po odgovorih na njegovo mirovno noto z dne 18. decembra do sklepa, da mora priti mir brez zmage ene ali druge skupine vlasti, češ, da "vsaka zanika namen, nasprotnika uničiti''. . Na temelju tega je postavil "svoje mirovne pogoje" takole (na kratko posneto) : 1. Da mora mir biti mir brez zmage; da mora mir biti sklenjen po "ena- kih" (equals) in ne narekovan po zmagalcih. 2. Da ne sme delati nobene razlike med pravicami velikih in malih narodov. 3. Da bodi mir utemeljen na načelu, da vse vlade dobivajo svojo oblast iz privoljenja vladanih. Da mora opustiti misel, da imajo veliki narodi pravico razpolagati z malimi narodi. Da mora pripoznati med drugimi stvarmi svobodno in zedinjeno Poljsko. Da se narodi ne smejo kakor lastninska stvar izročati po enem vladarju drugemu. 4. Da se mora vsem narodom evropskim dovoliti prost dohod do morja. 6. Da mora mir omejiti oborožbo na suhem in mokrem ter omogočiti o-pustitev gibanja za vojaško pripravljenost. 7. Da mora mir pripoznati novo in širjo obliko Monroe-doktrine, namreč, da noben narod nima pravice, vsiliti svojo obliko vlade drugemu narodu. Poljska kot primer. Kot primer za to, kaj razumeva pod "vlado s privolitvijo vladanih", je pred sednik imenoval Poljsko, ki bi se morala pod neodvisno in samoupravno vlado zediniti. Glede svobode na morjih, je izjavil, da se mora izvesti z "nev-traliziranjem naravnostnih potnih pravic pod splošnim poroštvom", ki bi samo po sebi jamčilo mir. Vprašanje glede oborožbe je označil pač kot težavno vprašanje, ki pa se bo dalo tudi rešiti, ker je v najtesnejši zvezi z bodočim blagostanjem narodov in vsega človeštva. Nemcem ugaja govor. Berlin, 24. jan. (Brezžično v Say ville.) — O mirovnem govoru, ki ga je imel predsednik Wilson v senatu, piše "Kreuzzeutung", da je Nemčija, ki je čez 40 let ohranila mir in tudi sedaj zopet iztegnila roko k miru, s tem pozivom lahko zadovoljna. Kot v očitnem nasprotju s programom predsednikovim označa list mirovne pogoje ententinih zaveznikov, ker zahtevajo prispojitev nemškega ozemlja, uničenje in razdelitev Avstro-Ogrske in Turčije, izročitev nemškega trgovin- Nobenih važnih dogodkov na ladjah niso bile zaznamenovati nobene nadaljnje izgube." " Kavkaška fronta. Feldmaršal von Mackensen ustavljen v soseščini Tulče ob Donavi v Rumuniji. NEMCI NAPADAJO BLIZU RIGE. Bitka na morju ob holandski brežini. Druge vojne vesti. Laška fronta. |4V f # Rini, 22. jan. — Delovanje sovražnega topništva je bilo omejeno ob celi fronti. Naše baterije so obstreljevale sovražne kolibe v okrožju Lagazusi. Bilo je tudi običajno bombardiranje sovražnih zaveznih linij. Na Krasu so bile sovražne ogledo-valne skupine napadane in razganjane. Topniški dvoboji. Rim, 23. jan. — Na trentinski fronti je bilo sovražno topniško delovanje o-mejeno. Pri Plaveh in v okrožju ob srednji Soči je bilo navadno streljanje okop- nih mornarskih baterij. * Jugovzhodno od Gorice se je po kratki a želo silni topniški pripravi nekemu sovražnemu oddelku posrečilo, prodreti v enega naših zakopov. Bil je takoj prepoden. Na Krasu so bili zdajpazdaj topniški dvo.boji. Ujeli 137 Lahov. Dunaj. 24. jan. — Blizu Gorice so naši lovski oddelki zavzeli en sovražen zakop in dovedli kot ujetnike tri častnjfke in 134 vojakov ter uplenili tri strojne puške. •Jt- Makedonska fronta. Berlin, 22. jan. — Makedonska fronta: Razen osamljenih prask med ogledovanjem ni bilo nobenih važnih dogodkov. Nobenih važnih dogodkov. Dunaj, 23. jan. \— Južno od Ohridskega jezera so naši vojaki obrezuspe-šili sovražen napad predvčerajšnjim. Berlin, 23. jan. — Z makedonske fronte ni naznaniti nič važnega. Rumunska fronta. POGLAVARJI NEVTRALNIH EVROPSKIH DEŽEL, KI SE TRUDIJO ZA DOKONČANJE VOJNE. Predsednik Wilson je sprožil mirovno gibanje zadnji mesec. In začeli so sc oglašati poglavarji raznih nevtralnih dežel evropskih in podpirali Wilsonovo plemenito namero. Najprej se je oglasila Švica in sledile so ji druge nevtralne dežele, ki baje čakajo samo priložnosti, da skupaj nastopijo v prid miru. * Št. 1 na slikah je danski kralj Kristijan; št. 2, od leve na desno, danski kralj Kristijan, švedski kralj Gustaf in norveški kralj Haakon; -št. 3, španski kralj Alfonso; št. 4, kralj Gustaf; št. S, nizozemska kraljica Vilhelmina; št. 6 kralj Haakon; št. 7, nedavno izvoljeni predsednik švicarski, Edmund Sclniltliess. Dunaj, 22. jan.—Avstro-ogrsko vojno vodstvo je naznanilo včeraj sledeče : "V od seku Meštikanešti je sledil včeraj povečani sovražni topniški delavnosti napaden poskus, ki je bil po streljanju na-yh baterij v kali zadušen. "V bližini Marmaros-Szigeta je eden naših zrakoplovcev prisilil neki ruski zrakoplov k pristanju. Stroj je v popolnoma nepoškodovanem stanju v naših rokah. Zrakoplovca sta bila u-jeta." Boji v Karpatih. Berlin, 22. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Veliki glavni stan je naznanil danes: "Fronta nadvojvode Jožefa: \'a raznih točkah v vzhodnih Karpatih so se razvijali včeraj spopadi med predstra-žami, ki so potekli za nas ugodno. "Severno od Ojtu.ške doline je topništvo na obeh straneh delovalo živahno. "Fronta generala von Mackensena: Zapadno od Pancina je sovražen oddelek napadel naše postojanke ob Ptit-ni, a je bil odbit." V Ojtuški dolini. Petrograd, 22. jan. — Sovražni poskusi prodiranja v dolini reke Ojtuz so bili ustavljeni po našem streljanju. Na ostali fronti je bilo izmenjavanje ognja. Malo važnih bojev. Dunaj, 23. jan. — V Obodeških gorah (Moldavija) so bile sovražne čete na ogledovahiem pohodu pognane nazaj na neki točki vzhodno od Nielnice. Petrograd, 23. jan. — Pehotno streljanje je bilo na fronti do Donave. Dan je bil miren ob Donavi. Mackensen se umaknil. Berlin, 24. jan. — Fronta nadvojvode Jožefa: Med hudim mrazom so bili samo krajevni živahni topniški boji in spopadi med prednjimi stražami. Armadna skupina feldmaršala von Mackensena: Severni breg južnega rokava Donave severno od Tulče smo zopet opustili. Bataljon Bolgarov uničen. Petrograd, 24. jan. — Na donavski fronti se vrši ogledovanje po skautih in pehotno streljanje. Ob Donavi, nasproti Tulče, so Bolgari, broječi skoro bataljon, v megli prekoračili zjutraj južni rokav reke. Naši oddelki so ponoči nepričakovano napadli in brez streljanja razdejali oddelek, ki je prekoračil reko, ter ujeli pet častnikov in 332 mož in uplenili štiri strojne puške. Naši oddelki so izgubili enega častnika in 41 mož na ranjencih ter enega moža usmrčenega. Ruska fronta. Petrograd, 22. jan.—Napad po dveh turških bataljonih proti našim oddelkom vzhodno od Kemakhe je bil odbit. Nemške izgube 2,000,000 mož. Berlin, 24. jan. — Berlinska "Na-tional-Zeitung" ceni skupne nemške izgube v vojni na kaka 2,000,000 in pravi, da je na razpolaganje zadosti vojakov za nadaljevanje vojne še več let. Nemških reserv, pravi list, je še 7,000,000 mož. se vrse tupatam Petrograd, 22. jan. — Zapadna (ruska) fronta: V nedeljo zjutraj sta dve nemški stotniji poskušali prodirati v odseku južno od vasi* Darov ob reki Šari, jugovzhodno od Baranovičev, a sta bili ustavljeni po našem streljanju in sta se umeknili v svoje zakope V smeri Kovela je sovražnik bombardiral naše postojanke na fronti Rudka Mirinskaja-Velick in prodrl v neke naše zakope, a je bil izgnan, preden so dospele naše reserve. Tudi v Galiciji manjši spopadi. Berlin, 22. jan. — Vzhodna fronta: Fronta princa Leopolda: Zapadno od Friedrichstadta so bili ponočni napadi po ruskih oddelkih odbiti. Nemci odbijajo Ruse. Berlin, 23. jan. — Fronta princa Leopolda: Ob Dvini in severozapadno od I.utska je topniško streljanje začasno naraslo. Zapadno od Dvinska so naše zakop-ne čete prepodile ruski oddelek, ki je zarana prodrl v našo prvo linijo. Topniški dvoboji so živahnejši ju-gozapadno od Rige. Francoska fronta. skega brodovja Nemčije. in finančni polom Anglija proti načrttu.t London, 25. jan., 3 zj. — A. Bonar Law, zakladniški kancelar in član britanskega vojnega sveta, je izjavil v govoru v Bristohi včeraj, da mirovne svrhe predsednika Wilsona ententini zavezniki odobravajo, da se morajo v obstoječih okoliščinah uporabiti druga sredstva v dosego miru, in da je nemogoče privoliti v mir, ki pušča nemški vojaški ustroj nezlomljen. Pariz, 22. jan. — Dan je bil miren, razen na desnem bregu reke Meuse, kjer je bila topniška delavnost prav živahna v odsekih Douaumont, Bois Caurieres in v Vogezih v okrožju Chapelotte. Berlin, 22. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Po nocoj objavljenem poročilu velikega glavnega stana ni bilo na nobenem bojnem torišču zaznamenovati nobenih važnih dogodkov. Ogledovavci delavni. Berlin, 23. -jail. -V- Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta: Severovzhodno od Armentieresa je ogledo-valen oddelek bavarskih polkov prodrl v sovražne strelske jarke in se vrnil z nekoliko ujetniki in strojnimi puškami. Bitka na morju. London, 23. jan. — Britansko admi-ralstvo je danes objavilo sledeče poročilo: "Med tem ko so v zadnji noči naše lahke vojne ladje patrolirale v Severnem morju nedaleč od holandske bre-žine, so zadele ob oddelek sovražnih torpednili rušivcev. Kratka bitka se je vršila, tekom katere je bi! eden sovražnih torpednili rušivcev pogreznjen in ostanek razkropljen, ko je bil 'precej kaznovan'. Tema je ovirala opazovanje polnega izida bitke. Drugi spopad. "Do ostrega spopada je prišlo v prosti noči med sovražnimi torpednimi rušivci in našimi lastnimi rušivci v soseščini Schouwenbanka. Med to bitko je bil eden naših rušivcev zadet po torpedu in 'pozneje po naših lastnih ladjah pogreznjen'. Eksplozija je u-smrtila tri častnike in 44 mož. Sorodniki žrtev so bili obveščeni. Na naših Bopp obsojen v zapor. San Francisco, Cal., 22. jan. — Prvikrat v zgodovini Združenih Držav je bil danes tuj generalni konzul zaradi namišljenega prestopa ameriške nevtralnosti obsojen v zapor in v plačanje globe. Sodnik William H. Hunt je prisodil g. Franz Boppu, enemu treh nemških generalnih konzulov v deželi, dve leti v zavezni kaznilnici na McNeil's Islandu, Washington, nadalje eno leto v okrajni ječi in globo $10,-000. Zapor se steka, tako da se razteza skupaj na dve leti. Enake kazni. Podkonzulu von Schacku, poročniku von Brinckenu in tajnemu agentu Crowleyu so bile prisojene enake kazni. Pri gospe Cornell, tajnici Crow-leyevi, je odpadla globa, dočim je bil njen zapor zmanjšan na eno leto. Zagovorništvo ima po odredbi sodnikovi trideset dni časa, da poda proti obsodbi pri zaveznem okrožnem pri-zivnem sodišču priziv. Med tem ostane poroštvo enako kakor doslej. Blizzard v Minnesoti. Minneapolis, Minn., 22. jan. — Strašni "blizzard", ki je obiskal zapadni del Minnesote, je dosegel v okolišu mesta Minneapolis doslej neznano silnost. "Rekord sneženja" je bil presežen včeraj; vremenski urad je naznanil pozno nocoj, da je padlo snega 17 palcev v 24. urah. Doslej najvišji rekord 11 palcev snega je bil dosežen dne 12. marca 1899. Kakor led mrzel sever je premetaval žamete in živo srebro je stalo trajno pod ničlo. Mnoge javne šole so zaprli, ker se otroci niso mogli skozi žamete pre-onegati in je bil cestnoželezniški promet ustavljen. Veter je pihal s hitrostjo 42 milj na uro. Mnogi vlaki v Severno Dakoto so obtičali v visokih zametih. Atlas — zastonj! Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja. Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev. Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas. Uprava "Amer. Slov." DENAR V STARO DOMOVINO pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr, pošta. Pošljemo tudi brzojavnim potoni kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala. Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, poleglega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55. Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za.. .$1.50 100 K za.. .$ 13.00 25 K za.. .$3.75 1000 K za.. .$130.00 50 K za.. .$7.00 5000 K za... $650.00 Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,. 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL Joliet, 111., 24. jan. — Danes čez štiri tedne bo že pepelnica. Fantje, požu-rite se! Predpustu bode kmalu konec. Kot rož na starokrajskem polju, je pri nas deklet. In tudi fantov je dovolj. Toda — korajže ni, ali ka-li. Dosedaj so bile pod našim zvonom v letošnjem predpustu šele tri poroke, in nekaj se jih nam še obeta, a bilo bi jih lahko mnogo več: ali ne živimo v času pro-»peritete? — Smrtna kosa. Gospa Marija Ro-štan, soproga g. Lavrencija Roštan, 1210 North Hickory street, stara 40 let, je umrla v bolnišnici sv. Jožefa v soboto zvečer ob 11. uri 30 minut, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče. Zapustila je svojemu možu deset otrok, med njimi šele nekaj tednov stara dvojčka; poleg teh ima žalujoči soprog še tri otroke od svoje prve žene. Pokojnica je bila zavarovana pri dveh podpornih Jednotah, in sicer je bila članica društva sv. Ane reda Katoliških Borštnaric in Royal Neighbors of America. Rojena je bila v Postojni na Notranjskem. Pogreb se je vršil včeraj (torek) dopoldne. Od hiše žalosti se je pomikal pogrebni izprevod do slo venske cerkve, v kateri je bila opravljena zadušnica, in potem na slovensko pokopališče sv. Jožefa. Rajna gospa Roštanova je bila dobra žena in skrbna mati. Sožalje na njeni prezgodnji smrti je bilo splošno in iskreno. Sorodnikom izrekamo tudi naše sočutje. Blagi rajnici svetila večna luč! — Vaje se že pridno vrše za predstavo vesele igre "V koloradskih gorah ali Na divjem zapadu", ki jo uprizori društvo sv. Cecilije št. 12 D. S. D. na odru Sternove dvorane dne 18. februarja, to je, na pustno nedeljo. Gotovo bodo zadovoljni vsi, ki bodo videli to igro. Kadar izvemo kaj več izza kulis, bomo povedali. Vse pride lia dan. Le še malo počakajte. — Blizzard, ki je razsajal v nedeljo v peterih sosednih državah, smo občutili tudi v Jolietu. Kmalu po 6. uri zvečer je pripihal hud veter od severa, s hitrostjo od 40 do 55 milj na uro. Živo srebro je začelo naglo padati od 38 stopinj nad ničlo, najvišje stopinje, ki jo je dosegel toplomer med dnevom. Snežena in ledena brozga je kmalu zmrznila po cestah in obstranskih tlakih, tako da je bilo nevarno hoditi. In veter je pihal in tulil do polnoči in še dalje. Stare lesene hiše so se tresle in majale, da marsikdo ni mogel zaspati. Naslednje jutro pa se je smejalo solnce vsem, ki so mislili, da bo prejšnji večer konec sveta. — V bolnišnici sv. Jožefa se nahaja g Matthew Grahek, ki se je izpoddrs-nil v nedeljo zvečer na ledenem obstranskem tlaku in je tako nesrečno padel, da se je poškodoval na glavi. Na srečo poškodba ni težka in bode bolnik v kratkem okreval. — Ilripa ali influenca razsaja v Jolietu že nekaj tednov. Zdravniki pravijo, da je sedaj nad 2,000 slučajev hri-pe v tem mestu. Pod zdravniško o-skrbo pa jih je samo 955. Nestanovitno vreme izza novega leta je vzrok, da se je hripa tako razpasla po Jolietu. — G. Nick Vranichar, bivši dolgoletni kolektor za The Prudential Insurance Co. in izza dne 1. t. m. gostil ničar v Rockdalu, CO7 Moen ave., je prav zadovoljen dosedaj s svojim no vim businessom. Njegov salun se na haja v novem velikem poslopju, kate ro si je lani zgradil g. John Petruša, rockdalski slovensko-hrvatski trgovec. V novem poslopju je največja plesna dvorana v Rockdalu. G. 1'avao Tra-vica, rodom Hrvat, je sogostilničar z g. Vranicharjem. Na oknih njunega saluna je napisano: "Rockdale Central Buffet. Vranichar & Travica. Good Service. Everybody Welcome" — in: "Središče Rockdala. Gostilna. Izborila postrežba. Vsi dobro došli!" To smo slučajno doznali. Radi bi pa izvedeli še kaj več lepega iz našega Rockdala. Ali ni v velenaprednem mestecu nikogar, ki bi nam kaj poročal o tamošnjih delavskih in družabnih razmerah ter sploh o vsem, kar bi utegnilo naše čitatelje zanimati? Stalnega dopisnika si želimo, ki bi nam odkrival vse napredke rockdalske. Ali ga dobimo? ' — Obsojen k smrti na vislicah. Sodnik Hooper je razglasil smrtno obsodbo nad Vincenzo Martellarom včeraj opoldne. Zločin, za katerega je o-menjeni Sicilijan prejel največjo kazen po zakonu, je bil umor njegovega rojaka Antonio Carugatija, bartender-ja, poprej uslužbenega v salunu V. Carnaghi, 627 South Chicago street, v večer 1. julija 1916. Dan 16. februarja med 9. uro dopoldne in 5. uro popoldne je bil določen po sodniku kot dan za usmrčenje Martellara na vislicah. Njegov odvetnik, Francis Borelli iz Chicaga, je prosil 60 dni odloga za vložitev priziva. Prošnjo je odobril državni pravdnik Martin. — Mistifikacija? Pisali smo zadnjič o javnem shodu, ki se bo vršil v avditoriju jolietske občinske višje šole dre-vi. In povedali smo, da se bo shod vršil v svrho slovesnega sprejema novih državljanov v Z. D. državljanstvo in da bo sodnik Dibe>U podelil nekater-nikom zadnje papirje. To smo doznali iz programa, posebej tiskanega in vročenega nam, kakor tudi drugim doposlanega. Snoči pa je priobčil Joliet Herald-News izjavo sodnika Di-bella, da obžaluje tisto naznanilo v programu, ker se ne spominja, da bi bil kaj takega obljubil. Torej sodnik Dibell ne bo govoril na tem shodu, niti ne bo delil državljanskih papirjev. Kako je mogoče, da se je vrinila tista pomota v program? Joliet, III., 23. jan. — Cenjeni g. u-rednik; Prosim za mal prostorček, da se nekoliko izrazim o igri ''Mati", čeravno je že nekoliko pozno. Pri popoldanski predstavi je bila udeležba bolj pičla, no, je bilo pa zvečer toliko več, za kar se cenj. občinstvu na tem mestu v imenu dr. ''Triglav" izreka najprisrčnejša zahvala. Tako tudi vsem dekletom, namreč: Gdčni. Ani Mutz, ki je ulogo matere dobro pogodila. Potem Tinki, gdčni. Mary Ko-stelc, ki je revica morala toliko prestati zaradi hudobnega Milana in je svojo ulogo kot vselej tudi sedaj dobro rešila. Potem Silva, katero nam je predstavljala gdč. Frances Čulek, kot rejenka je tudi izvrstno igrala, ker je Milana dobro "biksala" zaradi njegove brezdomovinske ljubezni. In pa Tržanka, katero nam je predstavljala gdč. Mary Marke.lc, to vam je bila pra va klepetulja in frfra, ki je znala dobro govoriti in obenem pa tudi žaliti našo ubogo malo Tinico. Torej vsem prisrčna hvala! Tako se tudi zahvaljujem gospici Elizabeth Grahek, ki je med in pred igro tako milo igrala na glasovir. Posebno "Mladi vojaki" so bili lepi. Nadalje se zahvaljujem v imenu dr. '"Triglav" Mrs. M. Laurie in Mrs. Ant. Bolte, ker sta nam preskrbeli tako izvrstno večerjo, da je bilo kakor na banketu. Potem Mrs. Ant. Golobitsh, ki nam je drage volje posodila zavese za na oder. Tako tudi hvala Am. Slovencu za njegovo reklamo v prid dr. "Triglav". Še enkrat lepa hvala vsem skupaj in na svidenje po Veliki noči na Sternovi dvorani, kjer dr. "Triglav" namerava zopet prirediti lepo dramatično predstavo. Torej na veselo svidenje in — pozdrav! M. Rakar, tajnik dr. "Triglav". za nekaj prostora v nam priljubljenem listu. Zimsko vreme imamo tukaj bolj mrzlo; včasih pade živo srebro na 30 do 35 pod ničlo, in prijetnih dni je kaj malo zaznamovati. Slavni preroki, ki so obetali milo zimo, lahko sedaj mirno pri gorki peči cigare kadijo, ker tam jim gotovo ni premraz. Za nas farmarje se je zadnje čase tudi precej drugače zasukalo, ker sedaj se vse lahko proda za drag denar. Naša mlekarna je preustrojila nad milijon funtov mleka zadnje leto, in bode poslovala prvič letos skozi celo zimo. Tukajšnji Slovenci smo bili že poldrugo leto brez slovenskega duhovnika. V tem času smo večkrat zborovali ter se posvetovali, kaj nam je storiti v tem oziru. In slednjič se nam je, hvala Bogu, tudi ta želja izpolnila. Dne 20. jan. smo dobili v našo sredo č. g. Alojzija J. Kastigar, ki ostane za stalno med nami. Tako je naša slovenska fara sv. Družine postala samostojna in ni več podružnica kakor dosedaj. Koncem dopisa pozdravljam vse čitatelje Am. Slovenca, listu pa mnogo dobrega uspeha. Poročevalec. Chicago, 111., 22. jan. — Cenj. uredništvo A. S.! Zopet imamo vzgled od enega naših bogotajcev ali socialistov, kakšen namen ali smoter imajo ti ljudje. Niti noben matematik jih ne more "pogruntati". Ko so domoljubni možje sklicali rodoljubne Slovence k predavanju 22. prosinca v dvorani 18. ceste in Racitie ulice in so prav navdušeno spodbujali Slovenstvo k narodni zavednosti, v-stal je eden z rudečo zavratnico in pobijal prav surovo in brezobraženo govornike, med katerimi so bili zdravniki in advokati, torej na vsak način bolj učeni ljudje, kot ta socialist ali bolje bogotajec in zabavljač. Ker je bilo navzočih tukaj precej članov K. S. K. J., zdelo se je temu rudečkarju preveč, ko je zagledal znake društva z majhnim križcem na prsih vrlih slovenskih mož, delujočih za verov narod in dom. S ponosom so stali ti možje in poslušali govore in na-vduševanja za narod, naš mili slovenski narod, med tem ko je rudečkar kar tulil kot divja zver in se otresal. Ko pa je videl, da ničesar ne opravi, da tukajšnji Slovenci so gotovi v svojem zavzetem -tališču za narod, hotel je •.klicati svoj reparski shod, a dobil je le pomilovalen nasmeh od navzočih. Zakaj socialisti delujejo, je pa čudna uganka: ne za narod, ne za dom in ne za vero, samo prepirajo se o vsaki priliki in pri tem pokažejo vso svojo neotesanost in surovost. Slovenec in Slovenka s križcem na prsih pa neustrašljivo delujejo za vero, dom in narod z vso rodoljubno in domoljubno dušo. I.e tako naprej bodimo mi narodnjaki in ne sramujmo se biti Slovenci in Slovenke! Pokažimo vetu, da smo tudi mi narod slovenski m slovanski z našimi Srbo-Hrvati vred en narod istega jezika in iste krvi. Zavedajmo se, da tudi mi skupno s našimi brati Hrvati in Srbi si priborimo svojo Jugoslavijo, ponos celega našega naroda in naših potomcev. Konečno pozdravljam čitatelje tega katoliškega in slovenskega lista. Slovenčev Ivan. Willard, Wis., 21. jan. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca: — Prosim FRANC SCHWEIGER. (Osmrtnica.) Calumetske "Slovenske Novice" z dne 19. t. m. so priobčile sledeči ne-krolog: Dne 11. jan. t. I. zatisnil je za vedno svoje trudne oči Franc Schvveiger, dolgoletni urednik "Glasnika", prejšnjega slov. lista na Calumetu in potem urednik "Slovenskih Novic". Popoln ži^vo-topis pokojnega ne moreni podati, ker mi je preteklost njegova deloma neznana, a ne morem si kaj, da se ne bi ob zveže zaprtem grobu pokojnikovem spomnil vrlin, s katerimi je bil bogato obdarovan. Rojen in vzrejen je bil v- starem kraju od dobrih stari-šev, ki so mu dali priložnost, da se je akademično izobrazil. Kot vseučiliški dijak je živel v ravno onih letih, ko se je Slovenija začela probujati; že tedaj se je navzel narodnega duha, kateri ga ni zapustil do zadnjega zdih-ljeja. Vendar pa ni bil v tem oziru nikakor prenapet in dočim je želel, da bi slovenski jezik dobil onih pravic, katere mu kot živemu in razvijajočemu jeziku pripadajo, pa vendar ni zaničeval drugih narodnosti in naj bi bili potem nemške, ali italijanske ali katerekoli druge. Kot notarski kandidat v Ribnici je mnogo občeval ne samo s svojimi souradniki, ampak tudi z duhovščino, in ravno tej okoliščini mislim, da moramo pripisovat^,: iejstvo, da je pokojni vkljub temu, da'je živel v starem kraju ob času, ko je bila liberalna stranka na vrhuncu svoje moči in je skoro vsak javni uradnik bil njen pristaš, ohranil globok verski čut. Nikdar ni bilo čuti iz njegovih ust žal besede zoper vero, cerkev in duhovščino. V največje veselje mu je bilo biti v družbi duhovnikov in se z njimi pogovarjati o perečih vprašanjih sedanjega časa. — V'eni Calumetskiin Slovencem je znano, s koliko vnemo se je podstopil urejevanja na novo ustanovljenega' slov. lista pred 17 leti. Slovensko časnikarstvo je bilo ob onem času v Ameriki še le v povojih, odstraniti mu je bilo treba marsikatero zapreko, požreti je moral marsikatero grenko od svojih gospodarjev in od čitateljev lista, a še več pa, posebno zadnja leta, od urednikov listov, ki se niso strinjali z njegovimi načeli. A mirni France je vse voljno pretrpel, velikrat sem ga čul reči: A pustimo jih pri miru, saj ne znajo, kaj delajo. — Uredniški posel ni lahek in ako pomi slinio na leta pokojnikova, se ne moremo čuditi, ako je proti koncu jel tožiti, da m« jednakomerno uredniško delo preseda. Mislim pa, da je že tedaj čutil kal bolezni v svojem telesu in zatorej mu njegove tožbe ne moremo zameriti. Splošno moram trditi da je bil pokojni France mirnega, a obenem trdnega značaja. Nobene -tva-ri ni bolj sovražil kot osebnih napadov in ravno radi tega se je temu in onemu zameril, ker ni hotel v svoj list zanašati osebnih napadov. Ako je bi •>am v kakem listu napaden, je ali molčal ali pa na kratko in zmerno odgovoril in s tem je bila stvar zanj končana. — Na Calumetu je bil splošno priljubljen ne samo med svojim naro dom, ampak tudi med drugorodci. Za radi svoje velike postave je bil mar-kantna oseba in skoro vsak otrok ga je poznal. Bil je pa tudi z vsakim prijazen in uljuden in s tem si je pridobil naklonjenost vsakogar. Ko je bil ua bolniški postelji, ni nikdar tarnal in tožil, le to mu je bilo hudo, da ni mogel opravljati svojega dela. Popolnoma vdan v voljo božjo je prejel sv. zakramente ter se pobožno pripravil za zadnjo pot. Dragi France! Napisal sem teh par vrstic tebi v slovo. Bila sva si dolgoletna prijatelja, poznal sen) do dobrega tvoje dobro in mehko srce in le želim, da bi tudi drugi, ki so te morda napačno sodili, vsaj sedaj, ko si že v večnosti, spremenili svoje mnenje o Tebi. Naj počiva Tvoje truplo mirno v tuji zemlji, ki ti je bila bolj mačeha kot mati, Tvoja duša naj se pa v srečnem gledanju božjem odpočije od zemeljskega truda. Z Bogom — dragi prijatelj France! L. F. Klopčič. * Op. ur. Blagovolite, veleč, gospod župnik, in vsi, ki ste rajnika ljubili, sprejeti tudi naše najiskrenejše sožalje. Pokojnemu uredniku-trpinu blag spomin! Drobiž iz slovenskih listov. Cleveland, O. — Slov. pevsko kat. dr. Lira priredi 11. febr. v J. Knausovi dvorani igro "Prisegam". *— Župnija sv. Lovrenca v Newburgu je imela zadnje leto dohodkov $14,651.31 in stroškov $14,475.15, ostane denarja na banki še $176.16. Nova hiša za sestre in šola stane $7,200, na kateri stoji $1, 975, torej vse skupaj $9,175. Drugo so stroški za popravo cerkve po ognju obresti, davek, primikanje, poprava stare hiše, šolski in cerkveni stroški. Veselica za po vojni ponesrečene je prinesla čistega dobička $173.00. Milwaukee, Wis. — Umrli so tu: Dne 17. t. m. rojak Anton Slapnik, 25 let star, doma iz Gornjega Grada na Sp. Štajerskem; 11. t. m. Frank Vodnik. 18 let star, rojen v Trebelnem na Dolenjskem, zapušča tukaj starše, brata in sestro ter strica; 15. t. m. ga. G. Krivic, žena Antona Krivic p. d. Zupančič, 45 let stara, zapušča poleg moža, sina in hčer. Glencoe, Wyo. — Umrl je tu 9. jan. rojak Jakob Dolinar, 26 let star, doma iz Poljan nad Škofjo Loko, zapušča mlado ženo. PISMO IZ KARPATOV. (Vojni kurat Leop. Turšič.) 15. februarja 1915. Na svečnico sem mislil iti maševat v bližnjo, 5 km oddaljeno vas, kajti nobene stvari v vojski tako zelo ne pogrešam kakor, svete maše. A žal, malokrat pridem do tega. Cerkve so po teh krajih povečini unijatske in poleg tega čisto opustošene in razdrte. Komu pa vojska prizanese? Že na predvečer sva se s kuratom sosednjega polka dogovorila in vse potrebno ukrenila glede odhoda. Zjutraj ob prvem svitu je že stal pred hišo, v kateri smo bivali, moj skromni Sibirec drugi ga nazivljejo Moskala — pripravljen in osedlan ter nestrpno bil s kopiti ob zmrzla tla. Tudi on se je veselil ltpega izprehoda v mrzlem zim skem jutru. Pa oba sva bila ob svojo radost, ko je prišlo povelje za odhod v drugo smer. "Tu imaš," sem si mislil, v vojski ne smeš imeti nobenega svojega načrta, ker ti ga gotovo prekrižajo. Se bom že kako Bogu oddolžil, z današnjo sveto mašo pa ni nič!" Spravil sem svoje stvari skupaj ter jih naložil na rame zdehajočega Štefana, za-jalial Sibirca ter jo ubral za regimentom, ki je že stal ob glavni cesti, pripravljen na odhod. Nismo šli daleč in prišli v vas, v kateri siv.p še danes. Leži kakih 20 minut za fronto. Saj bi Vam povedal ime, pa ž njim Vam ni veliko pomaga-no; na navadni karti ga itak ne najdete. Odkazali so nam hišo sredi vasi, tesno in dolgočasno, obubožano, kakor so vse druge. Zategnili smo svoje vozove v lepe vrste sredi trga, okrasili hišo z zastavo rdečega križa in se prav po vojaško naselili. Zamrmral je gaz-da, ko smo mu posteljo znesli iz hiše, da smo na tleh dobili zase prostora, morda je zaklel, ko so se morale kra-vice v hlevu bolj stisniti, da so dobili bivališče naši konji — pa kaj se hoče— v vojski ne gre drugače. Pa mož se nas je že privadil; kar zahtevamo od njega, vse nam da, če le ima. Celo tako prijazen je postal, da ponoči, ko ga prime njegov godrnjavi kašelj, se hodi ven pod milo nebo odkašljevat. ?.e tisto svečnično popoldne so začeli od vseh strani grmeti topovi, naši in sovražni. Sovražne granate so u darjale naravnost v vas, v kateri smo bili prej. Strašen je tak dan. Po zraku tuli, žvižga, cvili, bobni v vseh mogočih melodijah in nijansah, da se tre se zemlja in nebo. Na jasnem nebu se pokaže zdaj pa zdaj oblaček eksplo-dirauega šrapnela; čedalje več jih je in se pode po jasnem ozračju drug za drugim, dokler ne zastro gladkega neha; zdaj pa zdaj butne kam granata z vso svojo orjaško silo, da votlo zadoni zemlja in se stresajo šipe v oknih. In to dan za dnem; nekaj čudnega je in skoro dolgočasno nam postane, če je dan tih in miren. Še groznejše pa so noči, kadar se oglašajo topovi. Za-molklejše je njihovo grmenje in njihovi ognji so kakor žar pekla. In od Svečnice že traja neprenehoma ta artiljerijski dvoboj, včasih z večjo, včasih z manjšo silo. Uboga ušesa, ubogi živci! Po polnoči 4. februarja se je sovražnik okorajžil in prilezel iz svojih lukenj. Proti jutru je začel s svojim napadom. Najbolj mu je seveda dišala cesta in prehod iz doline v dolino. Ta prehod, ki ga ima zasedenega ravno naš polk, je silno važen za nadaljnje prodiranje. Zato so ga naši na vso moč zavarovali z žičnimi ograjami daleč na okrog. Na obeh bregovih nad cesto je bil postavljen oddelek strojnih pušk. Ko se je sovražnik približal žičnim ograjam, so strojne puške o-tvorile nanj uničujoč ogenj. V bližini za fronto sta bila skrita dva topova, ki sta tudi začela bruhati iz svojih cevi strah in smrt. Sovražnik je obrnil hrbet, a je bilo že prepozno. Strojne puške so žele in padali so Rusi kakor klasje pod ženjičnim srpom. Baje je bil uničen ob tem napadu en cel sovražni polk, ostali polki so pa bili tudi zelo zredčeni. Tako so nam pravili ruski ranjenci, ki so v razmeroma velikem številu prihajali na naše obvezo-vališče. Pretresujoč je bil drug dan pogled na bojišče. Po obronkih na obeh straneh ceste je ležalo na stotine in stotine mrtvih Rusov. Sneg vsepovsod o-krvavljen in steptan, razmetane puške in streljivo, nahrbtniki in jedilne posodice, vse je ležalo križem po bojišču. Kako uničujoč je bil poraz za Ruse, priča dejstvo, da niti ranjenih niti mrtvih niso mogli vzeti s seboj, ko smo do zdaj le redkoma videli nepokopane ruske mrliče. Naše izgube so bile prav malenkostne. Od tedaj naprej si sovražnik ne upa več napadati. Z glavami vred je bil ubit tudi njegov pogum. Tako se ne ganemo iz svoje vasi in se ne ganemo iz svoje vasi in se bojimo, da ne bi dobili v njej domovinske pravice. Iz svoje srede smo izvolili tudi že župana, ki se brani na vse kri-plje poverjene mu časti. Vsak dan nas obišče enkrat ali večkrat — menda po potrebi — raztrgan in umazan ci-ganček, poba 15. let, a mu jih ne bi prisodil niti sedem ne. Očeta nima, materi je zgorela bajta in živi od miloščine, ki mu jo daje vojaštvo. Kadi že od tretjega leta, poje od sedmega, zadnja leta se je naučil tudi plesati. Za kos komisa ali za cigareto pleše in poje do vrtoglavosti in nam dela kratek čas. Namazan je z vsemi mazili— pravi falotek. Brati ne zna, moliti ne zna, samo prositi in krasti zna dobro. Podnevi je torej naš gost ciganček, ponoči pa miši in uši. Neodpravljiva, trdoživa zalega! Miši skačejo po naših skromnih slamnicah, oškrtajo vse, kar jim pride pod zob, cvilijo in delajo nočno muziko, brž ko ugasnemo luč. Še hujše so uši. Vsa sredstva smo že poizkusili — mazila, praške — nič ne pomaga. Na večer se preobleči, zjutraj jih imaš zoget toliko, če ne več! lil prišli smo do zaključka: najboljše zdravilo je potrpežljivost in vztrajno^ do konca tudi proti temu sovražniku. Polagoma je začel po rebrili in bregovih izginjati sneg in z njim mraz. Kažejo se rjave, ponekod tudi že zelene lise — znamenje, da se bliža pomlad. Kadar je ozračje mirno in ne grme topovi, se oglašajo z drevja ptiči, da je veselje. Solnčen dan, zelena livada, ptičje petje, prijazni tovariši, domači slovenski fantje — vse kakor doma! In vendar smo tako daleč od doma, doni nam živi in ga čutimo v svojih srcih. Kdaj se nam izpolni srčna želja, da ga ugledamo? Po dolinah so narasle vode od taja-jočega se snega in preplavile dolinice in vse stranske ceste. Radi tega dobivamo pošto pozno v noč. Čakamo jo ob taroku. Karte v kot, pošta je tu! Skočimo pokoncu in gledamo, kaj nam je došlo. Parkrat je pošta prišla šele ob 11. uri zvečer, ko smo že spali. Pokoncu, zaspanci! Slajši je pogovor z domovino, z znanci in dragimi prijatelji, kakor pa spanje... Tako nam mineva dan za dnem, drug drugemu podoben. Vsak nas dovede bližje domu, bližje miru, ki nam ga Bog skoro daj! J Severov Almanah za Slovence za leto 1917 je sedaj eotov. Vprašajte vašega lekarnarja zanj. dobite ga zastonj. Ako ga on nima, pišite nam. Kašelj je navadno eden najbolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevite davice in influence. Da ustavite ta kašelj in da splošno odpomorete bolezni, vživajta Severa's Gothard Oil (Severovo Gothard-sko Olje) je domač liniment za omejitev bolečin, ki nastanejo vsled prehlada, revmatizma in vnetja. Cena: 25 in 50 centov. TI .-Sš«"" SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). Otroci, kakor tudi odraščeni smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci. Gena: 25 in 50 centov. Vprašajte za Severova Zdravila v vaši lekarni. Izognite se ponaredb, s tel l da vedno zahtevate pristna Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti v vaši lekarni, jih naročite naravnost od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa Yt owa A, Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone ^575 A. Nemanich &rSon B^istk: Real Estate Insurance Loans Renting V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po 3 %• in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji rasgo-vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širora Amerike- dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. [L ................................................................................................................IIIIIIllUliHIlllllllltlllJllllUII III ItlinilllllllUUtlf llCItlil HIKllITIIIlIIillllllUllllllll^g 1 S FILIPINSKIH OTOKOV. 1 Pismo "Amerikanskemu Slovencu" | Od g. Jak. Cuznarja, seržanta v Stric Samovi službi. | Stnmi [rriimiiitimiiiiiitiiiiiiiitimiiiufiiitiiuiiiniiJiuiiiiiHitifiiiiiiituiiiiiiitiiiriiiiiitiiiiiitiiiiiiHiiiEiMiiiiiiin iniifiitiiitiiuiiiiiiii iiiiituifiiiitiiiiiiiuiiiuiii^ Camp Keithley, Mind., P. I., 25. nov. 1916. — Cenjeni g. urednik Am. Slovenca: — Skoraj polovico svojega let-xiiega sprehoda je stara majka zemlja že napravila, odkar sem Vam iz Manile sporočil, da sem srečno "prirajžal" na Filipinske otoke. Ker se že tako dolgo nisem oglasil in ker sem prav blizu Bornije in tam pravijo, da je divji mož doma, morda bodete mislili, ili culo neveljavni zavoljo nevednosti ali goljufije. Te žalostne posledice so se kazale prav pogosto v sedanjih časih, ko ljudje hitrejše in bolj občujejo med seboj, ljudje iz raznih dežel, četudi so zelo oddaljene ena od druge. Modrim in učenim možem se je zdelo primerno in potrebno, da uvedejo nove postave glede zakona. Tudi škofje po vseh delih sveta, zlasti pa še po go--lo naseljenih krajih, so prosili sveto stolico za take postave. Mnogi evropej*ki, kakor tudi drugi škofje so prosili, da bi se kaj uredilo zoper težave, izvirajoče iz zarok, to je, medsebojnih obljub, da hočejo stopiti v zakon. Skušnja je pokazala, koliko je nevarnosti, katere slede zarokam, Jier vodijo v greh, zapeljujejo neizku- šena dekleta, pozneje pa povzročajo razprtije in nesoglasje. Take razmere so dovedle našega sve tega očeta, papeža Pija X., kateri skrbi za vse cerkve, da uredi zakone in odpravi nevarnosti. Svetemu zboru za posvetovalne namene je dal nalogo da stvar preišče in mu predlože, kar bi pomagalo, da bi se stvari ugodilo. Postavil je tudi poseben zbor, da uredi kanonično, to je cerkveno pravo, kateri naj se o tej stvari večkrat posvetuje s svetim zborom za posvetovalne namene. Ko se je vse to zgodilo, je njegova svetost dala nalogo svetemu zboru za posvetovalne zadeve, da da določbo, katera bo obsegala potrebne postave. Sam se je dobro poučil o zakonih in jih dobro premislil. Po teh zakonih se morejo sedaj vršiti zaroke in poroke z gotovostjo in v redu. Po apostolskem naročilu daje sveta zbornica za posvetovalne zadeve sledeče postave. O zarokah. I. Le one so veljavne in imajo postaven vpliv, katere so sklenjene pi-lmeno, katere podpišete obe stranki in domači župnik, škofijski ordinarij (škof, nadškof ali škofov namestnik), ali dve priči. Če ena ali nobena stranka ne zna pisati, je treba še ene priče, katera bo pisanje podpisala, skupno z domačini župnikom, škofijskim oordinarijem ali dvema pričama. II. Tukaj in v vseh naslednjih odstavkih imenujemo domačega župnika ne samo onega, ki postavno načeljuje kanonično ustanovljeni župniji, ampak vsakega duhovnika, v čegar oskrbo so izročene duše, kateri skrbi zanje v tistem okraju, kakor župnik. Po misijonskih krajih pa, kateri še niso natančno razdeljeni, vsak duhovnik, katerega določi misijonski načelnik za oskrbo duš dotičnega okraja. O zakonih. III. Le oni zakoni so veljavni, kateri so sklenjeni pred domačim župnikom ali škofijskim ordinarijem ali duhovnikom, kateri je pooblaščen po enem ali drugem, in vsaj dvema pričama, po pravilih v naslednjih točkah. Izjeme so le one, omenjene v točkah VII. in VIII. IV. Domači župnik in škofijski or-dinarijat veljavno prisostvujeta zakonu: 1.) Le od onega dne, ko sta uradno nastavljena na svojem prostoru. Če bi bila izobčena ali odstavljena za nekaj časa za kazen, ne moreta veljavno prisostvovati sklepanju zakona. 2.) Le v svojem delokrogu. V svo-jem kraju prisostvujeta veljavno pri sklepanju zakonov ne samo svojih žup Ijanov, ampak tudi drugih. 3.) Prošena in povabljena morata biti, da se vdeležita poroke in ne prisiljena ali privedena zavoljo strahu; stranke morata vprašati, če se hočeti vzeti in dobiti morata zatrdilo. V. Smeta pa prisostvovati poroki: 1.) Kadar sta se prepričala, da ste stranki prosti vsakega zadržka in ste se ravnali po ženitbenih določbah. 2.) Ko sta se prepričala, da ima ena stranka svoje domovanje v kraju, kjer naj se vrši poroka, ali je vsaj en mesec tam prebivala. 3.) Če niso vsi ti pogoji izpolnjeni, mora župnik ali ordinarij prositi za dovoljenje, da sme poročiti, župnika ali škofijski ordinarijat onega kraja, kjer živi ena stranka. I.e zelo važna zadeva opraviči, da ni treba prositi dovoljenja. 4.) Župnik bi pa ne ravnal postavno, če bi prisostvoval poroki takih ljudi, kateri nimajo nikakega domovanju. V takih slučajih morajo zadevo naznaniti škofijskemu ordinarijatu ali duhovniku, ki je od njega pooblaščen in prositi za dovoljenje. 5.) Za vsak slučaj pa si je treba zapomniti, da sč vrši poroka tam, kjer živi nevesta, če ni zadostnega vzroka za drugačno ravnanje. VI. Domači župnik in ordinarij la-iiko dasta dovoljenje gotovemu in določenemu duhovniku, da je prisoten zakonu v njihovem okraju. Da sme pooblaščeni duhovnik veljavno in postavno poročiti, ne sme prekoračiti meje svoje pooblastila. Ravnati se mora po zgorajšnjih pravilih IV. in V. za župnike in ordinarija. VII. Kadar preti velika smrtna nevarnost in ni mpgoče dobiti župnika, ordinarija ali pooblaščenega duhovnika, tedaj lahko poroči vsak duhovnik z dvema pričama, veljavno in postavno, da -i oseba olajša vest (če bi se šlo za kaj takega) za legitimovanje otrok. VIII. Če bi se pripetilo, da v kakem kraju ne bi bilo ne župnika, ne ordinarija in ne pooblaščenega duhovnika in bi take razmere trajale en mesec, lahko ženin in nevesta skleneta zakon veljavno in postavno pred dvema pričama s tem, da oba privolita v zakon. IX. 1.) Takoj, ko je zakon sklenjen, mora župnik ali njegov namestnik zapisati v zakonsko knjigo imena poro-čencev in prič, kraj in dan poroke in druge podrobnosti, kakor zahtevajo pravila in posamezne škofije; to mora storiti tudi duhovnik pooblaščen po župniku ali ordinariju. 2.) Župnik mora tudi zaznameno-vati v krstni knjigi, da se je ta dan poročila dotična oseba. Če je bila oseba rojena v drugem kraju, mora župnik sporočiti v dotično župnijo, ali naravnost ali po škofijskem ordinarijatu, da se stvar zapiše v krstno knjigo. 3.) Kadar se zakon vrši, kakor opisano v točkah VII. in VIII., morajo gledati v prvem slučaju duhovnik, v drugem priče in novoporočenci, da se zakon zapiše v knjige, kakor je zapovedano. X. Če se župnik pregreši zoper te postave, naj ga škofija kaznjuje po velikosti pregreška. Če pa poroče zoper točki 2. in 3. pravila V, ne smejo vzeti zato plačila zase, ampak je morajo dati pravemu župniku. XI. 1.) Zgornja pravila veljajo za vsakega, kdor je krščen po obredu katoliške cerkve in vie one, ki so se spreobrnili od nevere in krivoverstva, četudi so pozneje odpadli, kadarkoli sklepajo zaroke in poroke. 2.) Ravnoista pravila veljajo za zaroka in poroke katoličanov z nekatoli-čani, krščenimi ali nekrščenimi, tudi potem, ko so prejeli dispenzacijo mix-tae religionis ali disparitatis cultus, če ne določi sveta stolica drugače za kako deželo ali okraj. 3.) Nekatoličani, krščeni in nekršče-ni, niso dolžni izpolnjevati katoliških pravil o zarokah in porokah, kadar sklepajo zakone med seboj. Ta določba se mora poslati vsem škofijam in ima postavno moč od slovesnega praznika Gospodovega vstajenja naprej, leta 1908. Med tem pa naj vse škofije razglasijo to določbo in naj gledajo, da se bo razlagala v vsaki župnijski cerkvi po škofijah, da bo znana vsem. Ta pravila dobe svojo moč po posebnem naročilu svetega očeta, papeža Pija X. Vse, kar temu nasprotuje, tudi one določbe, katere so vredne, da bi se jih posebej omenilo, je neveljavno. Dano v Rimu, dne 2. avgusta, leta 1907. Vincenc kardinal škof Pale-strinski, prefekt. C. De Lai, tajnik. NEKAJ ZA NAŠE MATERE. Piše Rev. J. Plaznik. Iz daljnih misijonskih dežel je dospelo meseca oktobra, lanskega leta, sledeče pismo: "Ko je moj oče, zelo svet mož, vmiral, nas je poklical k sebi in nam med drugimi nepozabnimi opomini povedal tudi to: 'Otroci, večkrat ste godrnjali nad našimi dolgimi, večernimi molitvami. Večkrat ste pokazali, da vam ne ugaja, da sem dodal navadnemu rožnemu vencu še deset češčenamarij s posebnim namenom. Sedaj vam hočem povedati, zakaj sem to delal. Takoj, ko sem se poročil z vašo dobro materjo, sva takoj po poročni maši obljubila, da bova po vsakem rožnem vencu molila še deset češčenamarij. da bi Bog blagoslovil najino zvezo z vsaj enim sinom, katerega bi si izbral, da bi delal za Njega med pogani. Sedaj veselo vmrjem, ko vidim, da se ne pripravlja samo eden, ampak trije, za misijonsko delovanje. Nisva vam mogal povedati, zakaj moliva še to posebno molitev, ker sva se bala, da bi ne napravila na vas napačnega vpliva. Eden mojih starejših bratov je vmrl kot žrtev obilega dela v Zambesi. Bil je jezuit. Moj mlajši brat je misijonarji petindvajset let in šel po plačilo; jaz pa sem še nevreden, da bi prestopil prag zlatih .vrat. Sedaj pa naročam svojemu angelju varuhu, da pošepeče na ušesa ta dogodek vsem dobrim ljudem v vaši deželi." Častnik J ohn Vaughan (izgovor Von) v angleški armadi se je poročil leta 1830. z Elizabeto Rolls. Ta žena je molila vsak dan celo uro pred Naj svetejšim, da bi eden izmed njenih sinov bil poklican v svetišče. Njene molitve niso bile brez posledic. Imela je pet hčera in vse so šle v samostan Izmed njenih osmerih sinov jih je postalo šest duhovnikov, trije izmed njih škofje. Nekateri izmed njih še' sedaj žive. Herbert, najstarejši je postal kardinal, leta 1892., in prvak katoliške cerkve na Angleškem. Škoda, da ne morem tu opisavati življenja tega ču dovitega moža. Če bi ga hotel orisati vsaj v glavnih potezah, bi moral cel list imeti za se. Njegovo delo je bilo ogromno. Rešil je na tisočev mlade ničev nevere. Bil je skoro mučenik celo življenje. Ves navdušen za vzgojo mladine je bil drugi sin Roger, nadškof v Avstraliji. Vsi pa so slavni po svojih delih. Ime Vaughan je znano vsakemu, angleško govorečemu katoličanu. Kako ponosna je pač lahko bila ta mati. Pač je lahko pričakovala poslednjega trenotka, ko je vedela, da se jo je vsak dan enajst Bogu posvečenih ljudi spominjalo v molitvi. Tako mater bi lahko imenovali malo kraljico Ta mati pa ni svetnica iz prvih stoletij krščanstva, ampak žena, ki je nedavno umrla, žena, ki je živela sama med razuzdanim svetom. Njeni stahši jo niso zredili svetnico; oprijela se je katoliške vere šele v zreli starosti. Vsak človek, kateri je postal kedaj ponos svojih starišev, je še prav posebno ponos svoje matere;• njej dolguje to, da je kar je. Dobra krščan- ska mati ne stopi k "fencu" o prostem času. Ko jo iščemo povsod, jo najdemo nazadnje v skrivni sobi, klečečo pred podobo presvetega srca Jezusovega ali Marijinega. Njena molitev je prava, brez raztresenosti. Ko vstopimo v njeno svetišče, se še ne ozre na nas, ampak se nadalje pogovarja s svojim Bogom. Dobra katoliška mati ne gre nikoli mimo cerkve, da bi ne stopila noter. Če ima otroka pri sebi, ga pelje s seboj pred oltar. Dobra mati ne gre nikoli mimo cerkve, ko se daruje sveta maša, da ne bi bila pričujoča pri najsvetejši daritvi. V družini, kjer gospodari količkaj poštena mati, tam se nikoli ne sliši kletve. Pravi materi je več za družino, kakor za "boardarje". Slednji se obnašajo, kakor ona hoče. Noče prodajati časnega večnega blagra svojih otrok za par dolarjev, katere bi si prislužila s kuho. Zna si najti pot iz stiske. Mladeniči in možje so taki, kakoršna njihova družba. Več, kakor polovica "boar-darjev" še ni bilo pokvarjenih, dokler niso prišli v slabo stanovanje. Skrbna gospodinja in mati ve, da bo dobila lahko može, kateri iščejo poštene, krščanske gospodinje; studi se jim govorjenje in počenjanje njihovih tovarišev in ravno tako nemožate gospodinje, katera je njihova sužnja po lastni krivdi. Komu pa se ne studi in tudi smili človek, kateri prodaja za nekaj centov sebe in svojo dušo, svoje prepričanje in svoja načela. Žena je kraljica v hiši. Njeno stališče je visoko. Njen je veliko zaupanega: večno življenje več človeških biti. Kdor pa visoko stoji, večkrat nizko pade. Če pade mati, večkrat nizko pade. Če pade mati, hišna gospodinja, pade vsa hiša. Če bi človek videt s telesnimi očmi duševno stanje, bi hujše žaloval nad temi razvalinami, kakor Jeremija nad razvalinami eJruzalemS. H koncu še malo zgodbico, katero smo brali meseca decembra, lanskega leta v "Messenger-ju": Dečki, kateri so le na cešti, se ne zmislijo nič dobrega. Tako je tudi storil naš junak. Splezal je na drog na električne žice. Ko je zagledal ču-aja, se je tako prestrašil, da je padel na celo vrsto žic, kakor na posteljo. Skozi njegovo telo je šlo več elektrike. kakor jo spuste skozi hudodelca v Sing-Singu. Postal je ves črn po celem telesu. Vsa njegova obleka je gorela. Tok je bil tako silen, da se mu je želodec odprl. Pri vsem tem je pa deček ostal živ. Imel je pripeto na prsih podobo presvetega Srca. Okrog srca je bil neranjen. Živel je še toliko časa, da so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je z Bogom spravljen umrl. Bil je nekoč mašni strežnik in večkrat prejemal sv. obhajilo. — To se je zgodilo pred nekaj meseci. Skrbi za otroka v najzgodnejši mladosti. To bo Bog povrnil tebi in o-troku .četudi bi bilo treba s čudežem. pirju, zavžiti bi ga moral toliko mno-' žino, da bi je želodec premagovati ne mogel. Ker vsebuje le malo beljakovine, ga radi jemo k mesu in ribam. Skoraj vse redilne snovi krompirja se porabijo, ako ga kuhamo v oblicah. Olupljen krompir zgubi mnogo beljakovine. Kakor škrob v žitu. tako je tudi škrob v krompirju obdan z sta-ničjem. 1'ri kuhanju razpočijo sta-nične mrenice in iz celic se vsuje škrob, ako krompir ko je kuhan še zmešamo, postane lahko prebavljiv. Vnanja plast krompirja je lupina, ki obstoji večinoma iz mrenastega sta-ničja, pod lupino se nahaja večji del beljakovine, ako krompir debelo olupimo, vržemo najboljšo redilno snov pra šičem, v smeti ali na ogenj. V lupini so jamice, takozvane oči; dokler se v jamicah ne vidi kal, krompir ni zrel. Nezrel krompir škoduje prebavilom. Zgodnji krompir vsebuje mnogo več vode in manj škroba, zato ga predrago plačujemo, akoravno je okusen. Pozimi zmrzne krompir v premrzlih kletih in postane sladak, škrob se je spremenil v sladkor. Mraz razširi vodo v krompirju tako, da počijo stanič-ne mrenice. Ko se otaja, je vel, in ako ga prerežemo se cedi voda iz njega, treba ga je hitro porabiti, drugače segnije. Pomladi začne krompir kaliti, najprej tisti, ki ima tanjšo lupino. Pri kalenju se škrob spremeni deloma v strupenih solanin, ki se nahaja posebno v jamicah, kjer kali in v kalih samih. Pri lupljenju tacega krompirja se morajo kali globoko izrezati. Da krompir prehitro ne kali, moramo skrbeti, da porabimo najprej krompir s tanjšo lupino in onega z debelejšo prihranimo za pomlad. Iz šole. Učitelj razlaga v šoli tvorbo lesa. Začel je z drevjem v gozdu in nadaljuje o žagah. Opiše parno žago in lesno žago. Potem pa vpraša hčerko: "Anica, povej mi, kaj je parna žaga." Anica prej n iposlušala, zato molči. Učitelj ji pomaga. "No kaj pa je lesna žaga?" — Anica: "Priprava, kjer se žaga les." — Učitelj: "Dobro. No, in kaj je sedaj parna žaga?" — Anica (čez nekaj hipov): "Priprava, kjer se žaga — para!" Lincoln Highwa^^ 4 Market and Grocery A BRANCH No. 2 PRANK S0DETZ, Manager KROMPIR V GOSPODINJSTVU. V 16. stoletju vpeljali so krompir iz Amerike na Špansko in od tu v 17. stoletju polagoma v sosednje dežele. Dolgo se ni mogel udomačiti, izpodrivali so ga razni predsodki. Šele lakota v srednji Evropi leta 1775. odprla mu je na stežaj vrata. Ko so spoznali ljudje, na kako raznovrsten način se lahko pripravlja krompir, postal je kot narodna jed velicega pomena. Ljudje so ga vživali po večkrat na dan in niso ga preobjedli. Krompir sestoji iz 2'/i odst. beljakovine, odst. maščobe, 20 odst. ogljikovih vodanov, 1 odst. vlaknine. V/i odst. raznih soli in 75 odst. vode. Ako pomislimo, da želodec nekatera jedila, ki jih pripravimo iz krompirja, le deloma prebavi, lahko vidimo, da redilna vrednost krompirja ni posebno velika. Človek porabi na dan približno 118 g beljakovine, 56 g maščobe in 500 g škroba. Ako bi hotel živeti le o krom- EgTCHICAGO TELEFON 2791 105 WESTERN AVE., BLIZU N. BLUFF STR., JOLIET POZOR, GOSPODIH JE! ČITAJTE! Znižajte velike stroške v kuhinji s tem, da kupujete pri nas, kjer dobite največ za svoj denar. Našli geslo im "Mila trgovina, mal flolM." POSEBNOSTI ZA V SOBOTO: 125c 14c 18c 19!c Raw Leaf Lard, per lb____________ Pure Kettle Lard per lb___________ Fresh Spare Ribs per lb----------- Plate Boiling Beef per lb____________ Beef Pot Roast per lb____________ AND 14c Pork Loin Roast per lb____________ Pork Butts per lb____________ Fancy Pork Chops per lb----------- Pork Shoulders, per lb____________ Fancy Veal Roast, lb--------- Veal Steak per lb_______.----- Choice Veal Chops, kolku mrazenju t životu bolestih . členkih vnetju oprsnb he nevrauhjl protinu prehujenjl) otrploct1 m&c bolestih » ledji* slabotnem križu bolestih • križu hudem kaSuu WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO', VODOTOČNE ŽLEBOVE, Ur vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 Si i Bi m HANJŽKOVO VASOVANJE. -o- (Spisal F. Plemič.) Si iS Hajnžek se je nekoč pogledal v zrcalu in opazil je, da ima pod nosom že precejšnje dlakice, in da je nastopil tudi zanj čas, ko ga bodo nazivali "fant od fare". Nato se je že delj časa pripravljal ter se pomešaval pogosto med priznane fante. Seveda je to storil le ob nedeljah in v cerkvi, ker le tam je bil varen, da ga ne zapode iz svoje srede. Nič več ni poklekoval pred oltarjem med šolskimi dečki, tem več se je držal bolj odzadaj pod koroni, ter zrl v njegov strop v neprestanem strahu, da se zdajinzdaj sesuje kor z orgijami vred na njegovo butico. Sicer je tudi opazil, da ga drugi fantje pogledujejo precej po strani, in tudi župnik ga je parkrat počastil s posebnim pogledom čez zlate naočnike z leče dol. Pa kaj to, on je vztrajal. Fantje so večinoma odrinili k vojakom, župnik je postal prošt ter odšel iz vasi. Sedaj je imel proste roke ter je pri--čel resno premišljevati, kako bi prišel do onih dveh stvaric, ki ste koroškemu fantu neobhodno potrebni, t. j. do pipe in ljubice. Brez "fajfe in dečve" ga ni pravega fanta, to stoji in to je vedel tudi naš Hanjžek. Najprej se je lotil prvega, ker se mu je zdelo lažje. Nekega dne je tedaj stopil v cerkov-nikovo prodajalnico ter si pustil pokazati razne lule. Cerkovnik mu je položil cel izbor na mizo ter mu jih priporoča od prve do zadnje. Hanjžku je bilo javno tako pri srcu, kakor je na primer študentu, ko gre kupovat prve rokavice. Zardel je v vidni zadregi. Če bi le vedel, katero si izbrati. Pipa mu je bila slednjič le pipa in nič drugega, in vzel bi takoj prvo, a hotel je lepo slikano porcelanko. Tu pa je bil križ. Take s cesarjevo podobo, ali z avstrijskim grbom gotovo niso zanj. Te so bile bolj za fante, ki so prišli od vojakov. Z lovskimi prizori so zopet le bolj za lovce, a lovec ni bil. Slednjič pa si je vendar eno izbral, naslikana je bila ženska glava na njej. "Tole vzamem!" "Le jo vzemi! Ta je najbolj pripravna zate," reče šaljivi cerkovnik. "Tako ti ne bo potreba kupovati še dekleta posebej." Hanjžek je pipo plačal ter jo skril v suknjo. Nažgati si jo, ej tega si še ni upal tako javno po vasi. Lahko bi ga videl oče, nu in potem.. .! Zato pa je Hanjžek basal svojo pipo in jo kadil ter zraven grozno pljuval, kadar je šel iz vasi na polje; tam je bil varen. Varen? Da, dokler ni srečal starega Malija, ki je bil najtrdnejši kmet v vasi, starešina in predsednik krajnega šolskega sveta. Njegova beseda je veljala za tri, njegova roka pa izdala tudi za tri O tem se je Hanjžek takoj prepričal, ko je srečal Malija tam zunaj v "ov-šju". Hajnžek je imel pipo v ustih ter debelo puhal dim od sebe in si mislil: "To bo Mali gledal sedaj!" Mali ga je re- gledal ter je tako o-strmel, da je pozabil iti dalje. Hajnžek je tudi obstal, ker je Mali zavzel vso pot. "Fant, še ov.šje boš zasmodil," je zakričal Mali. "Jaz ti bom dal pipo, ti mlekozobnež ti!" "In švrk je imel Hajnžek tako po skril se je za bližnjim plotom ter čakal, kdaj odide žena. A ta je menda sprevidela Hanjžikovo nakano in ni se zganila z mesta. Slednjič sklene Hanjžek iti vasovat tudi brez lestvice. Pri nekem drugem skednju siizbere dolg drog in jo mahne k Mojčki. « Pod njenim oknom nastavi drog ter se malce oddahne. Srce mu je grozno utripalo. Vendar enkrat mora gor. Začne tedaj plezatti, tega se je bil v vaški nemčurski šoli še najbolj naučil. Slednjič je pri oknu. Prime za železen križ in se vzpne popolnoma gor. Precej nerodno je bilo njegovo stališče. Pa kaj de to. "Zdaj bo treba potrkati! si misli, a pri tej misli mu jame zopet utripati srce. "Hanjžek, ti nisi junak! Tek, tek, tek! "Mojčka, ali spiš?"' Tek, tek, tek! "Mojčka, čuješ?" Tek, tek, tek! "Mojčka, nu Mojčka!" Tek, tek, tek! "Moooojčka!" "Kaj pa je?" se oglasi zaspan glas iz izbe. "I, nu, Mojčka!" "Kdo pa je?" "Jaz, jaz!" "Kdo je ta jaz?" "I, nu, jaz, Hanjžek." "Kaj bi pa rad?" "Sem pridi k oknu!" "Zakaaaj?" "Ti bom nekaj povedal!" "Boš mi pa rajši jutri povedal. Spat pojdi!" Po teh besedah se Mojčka ni oglasila več. Ves potrt zleze Hanjžek s kola dol in se vrne proti svojemu domu. Kol je kar prevrnil in tam pustil, tako ga je grizel neuspeli pri njegovem podjetju. Zaril se je zopet v seno, a zaspati ni mogel. Vso noč je premišljeval, kaj bo jutri povedal Mojčki, sploh kaj neki bi ji bil — povedal danes. Si Si DVE. (Iz poljščine.) iS iS Osličku v jasli dali smo na eno stran seno, na dru go oves... Dve sta bili. Dve taki, po katerih je hrepenel s srcem in z dušo, in ki o njih ni vedel, katero naj bi izbral. Obe sta bili mladi, krasni — obe pripravljeni, dati mu roko in srce na prvi niegov migljaj. Prav v tem trenutku sta drseli z napol odprtimi očmi po svetli dvorani, upojeni od melodije valčka in cvetlič nega vonja — nanje pa so lili svetlob ni prameni s številnih lestencev od stropa doli. On pa je begal z očmi po dvorani, in sedaj se mu je ostavil pogled na krasnih licih lepe Irene, sedaj zopet na glavi druge, ki ji je opletal glavo dijadem zlitih las. Kar ga je nekdo udaril po rami £ pahljačo, na tiho pa mu je pošepetal v šaljivem tonu: "Osliču v jasli dali -1110: na eno stran seno, na drugo o-ves..." Ali, gospa sodnikova ga je opazovala tudi sedaj in si drznila pogledati v skrivne globine njegovega srca. Spregovorila -ta par brezpomemb- Odhajaje 11111 je zagrozila s prstom in dodala svareče: "Odloči se hitro, Ijtrfii moj doktor! Sicer -,e utegne slabo "-končati. Ne zabi, tla je- o»le sredi ovsa in sena —. zobeh, da se mu je pipa razletela ob | besedi... nekem deblu 11a debelejše kose, potem pa na kameniti poti 11a drobnejše.-- Ker je imel Hanjžek tako smolo s pipo, sklenil je poskusiti svojo srečo v ljubezni. "Kdor ima drugod smolo, ima pa pri ; gladu poginilo.' dekletih srečo," >e je tolažil ter hodil; I11 v resnici se je bilo treba v kratila ogled — ne za deklicami, temveč kem odločiti. Ona basen o oslu se je najprej za — lestvicami. "Vsak fant i slabo končala in tudi njega utegne /u-mora vedeti najprej za kakšne lestvi- deti enaka usoda. In to še posebno, ce," si je mislil, "potem se najde kma- ker sta se dva ugledna mladeniča tru-lu kakšno dekle." i dila za naklonjenost teh dveh deklet, Pa ni preudaril niti tako napačno, ki sta prav sedaj z napol odprtimi oč-Vsak se ženi po svoje. Knezi in kra- mi drseli po dvorani in se kopali \ Iji se ženijo po diploniatičnih pisarnah, morju svetlobnih pramenov. Odlična gospoda po krasnih dvoranah,' Obe sta bili lepi, mladi, veseli — stari samci po časopisih in tako dalje, i obe pripravljeni dati 11111 srce in roko koroški fant se ženi po lestvicah, 011 Težka odločitev, težak izbor. Odlo-teduj v istini — leze v zakonski jarem, čiti bi.mogla samo duševna vrednost Zaljubljencem po drugih krajih so du-j Toda kdo bi mogel vedeti, katera je v ri bolj pripravne, na Koroškem smo (tem Cffiiru popolnejša? Toliko težje je bolj poetični menda. Vrata so za vsa-i bilo to razsoditi med mladima devoj-kdanjo potrebo, za ljubezen je okno. ! kama s skoro še otroškim pogledom. Ko je Hanjžek enkrat vedel za svoje I Bil je pozvan k bolniku. Sklenil je, "lojtre", sklenil je iti "trkat na oken-1 da se odzove in odpove prihodnji ples, ce". Slabega okusa ni bil. Izbral si ki ga je bil že obljubil. je najlepše dekle v vasi, črnooko Moj-čko. Ta mu je bila še najbolj pripravna, ker je bila njegova lestvica precej kratka, in izven Mojčke so imela vsa druga dekleta svoja okenca precej visoko gori pod streho. Jasne noči tedaj okolti enajste ure se splazi Hanjžek varno iz sena in haj-di ven po vasi najprej po "lojtre". Za Mezlančičevim skednjem ,so slonele, čvrsto jih prime in sname s klina, kar začuje za seboj glas stare Mezlančice. "Kaj pa devaš tukila?" Hanjžek se je vrlo prestrašil. "Oh, nič nič. Tele 'lojtre' tut... na tleh so ležale... pa sem jih hotel obesiti 11a klin." "Le pusti jih le! 'Lojtre' še niso zate." Tako je moral Hanjžek odriniti. A "Gospodična Irena," je rekel, "poklicali so me k vnuku starega Sucss-kinda. Oprostite prosim, ker ne moreni plesati --edaj mazurke z vami." "Hvala lepa," je odvrnila srdito. "Nazadnje mi bo še v veliko milost, če mi bo gospod dovolil, da bom smela peteršilj prodajati. I11 vse to zaradi koga? Zaradi koga? Zaradi malega, 11-mazanega židka!" Zaničljivo je \omizgnil z rameni. "Oprostite, gospodična, poklicali so tne k vnuku -tarega Suesskinda. Zna se prigoditi, da se ne bom mogel vrniti do kotiljona," reče sestri. Rdečica jo je oblila, čudovito se ji zasvetilo v očeh. "Tako mrzlo je... tak mraz je zunaj... prehladili se boste... tako ste vroči," je šepetala vsa zmešana. "Toda težavno je, treba je iti; treba je rešiti dečka. Kaj zabava, kaj ples..." Sklonil se je doktor in s častjo poljubil podano roko. "Potrudim se, bodisi karkoli, da se vrnem 11a kotiljon." Ko je hitel skozi dvorano, je od daleč zašepetal lepi sodnici: "Ne bo me doletela ona tragična usoda osličkova. Sem že izbral..." Trije pari oči so se zapičili z neiz-razno bolestjo v vrata kabineta, ki so se hitro zaprla za prijateljem in dobrotnikom trpečega človeštva... DOPIS. La Salle, 111., 23. januarja 1917. — "ln ko mu vzame jo smrt, Ne hodi okoli potrt, Le "špeglje" nositi začne, V nedeljo oženil se je." Kdo pa? Lavoslav Zevnik, zavarovalni agent v pokoju in "sodrug" — kadar se ne ženi. "Ohceti" ni bilo nič. Pavel Berger piše v "Prosveti", da zato ne, "ker je vojska v starem kraju". Resnica pa je, da je bila vojska nekoliko dnij preje v "Spicmiler-jevem saloonu. Rogelj, brat prve Zevnikove žene, je pričel z "ofenzivo" in jo tudi izvršil dokaj dobro, kajti Lavoslav je silno naglo zapustil bojišče — saloon—, kar po zraku, zvunaj pa se je njegovo telesce zložilo v tako obliko, kakor da bi hotel Lavoslav po glavi domov v svoje zakope. Rogeljeva vojna napoved, kateri je sledil takoj napad, bila je pa nekako taka-le: "Sestro, svojo ženo, si nam spravil v zgodnji grob, našo staro mater pa suvaš iz hiše!"... In dvignile so se krepke pesti in... Lavoslav je frčal... Miru se ni sklepalo — "ofenziva" bi se še lahko ponovila na kaki "ohceti" in zato jo je Lavoslav kar tiho po za-vršenih obredih ob zgodnji uri popihal se svojo novo izvoljenko odtod, kakor svoje dni tihotapci s tobakom čez hrvatsko granico. Pa, oj ubogi Lavoslave, kaj še te čaka! Poročil se je bil v katoliški cerkvi, kar je za "značajnega" sodruga po mislih "rdečega papeža", Kristana, strašen greh. In Kristanu so ga zatožili "značajni" rdeči "bratje". Ali je bil poslan kak poseben sel v stolico "ad limina 111a-jestatis barabarum" v "socijalistični" uoši najnovejšega kroja "z repom od zadaj", ali so poslali pismen "report", ne vemo; vspeh so imeli, pa še kakšen! Očak Kristan se je razsrdil, nemara tudi razjokal nad Zevaikovim "zlodej-stvom" in poslal mu je ukor na dopisnici, ki se je ponovno čitala v shajališču "sodrugov". Vsebino tega znamenitega dokumenta pa naj mi bo dovoljeno označiti, kakor se za take "šrifte" spodobi, v "puštno-pesniški" obliki: Bridkosti solzo iz očij si Kristan briše, Ukor grozeč, ko Lavoslavu piše: LaSallski hlapci vsi so mi pokorni, Le Ti morali moji se uzorni Protiviš, naukov mojih ne spoštuješ! Če sodrug vzame v zakon kako žensko, Kot Šavs*) naj stori to po "gentle- mensko", Poroka bodi rokovnjaška. Zapomni duša si prosta.ška!! Naj sram Te bo... pa škoda je peresa. . . Ko pridem tje, Te streseni za ušesa! Vrh tega vrgel boš še v moj klobuk Dolarjev pet za kazen, za pouk! Kristan Etbinus Ruber. Kakor razvidimo iz te poslanice, bo imel Lavoslav pelinove, ne pa medene tedne. Revše! Očka Kristan pa so zopet pokazali svojo onemoglo jezico nad vsem, kar je katoliško. l'a nič ne bodo dosegli, so veliko "prešvah" v glavi; le "bos", kteremu tako zvesto služijo, jih bo sprejel v >voja topla bivališča ob svojem času in ne bodo se pritožili, da jih zebe. Predpust. *) je za časa stavke v Calu- metu, Mich., nekemu delavcu odpeljal ženo. Upor v St. Domingu. Washington, I). C., 22. jan. l'o-nočen boj med domačimi dominikanskimi banditi in ameriškimi pomorskimi vojaki je povzročil smrt enega zadnjih, dočim jc bil neki drugi težko ranjen, tako je bilo naznanjeno danes pomorskemu departmentu. Kapitan Knapp, poveljnik ameriških pomorskih vojakov v St. Domingu, je pristavil, da se je spopad vršil v noči od sobote na nedeljo v bližini Porve-nira. Zameteni vlaki. Norfolk, Neb., 22. jan. — Severni del Nebraske in Južna Dakota sta bfla obiskana po snežnem viharju izredne sitnosti. Snežilo je 24 ur neprenehoma. Več vlakov Chicago & North-uestern-železnice je zametenih. En vlak je obtičal pri Boneshulu. Živo srebro stoji na 15 stopinj pod ničlo. Mraz na zapadu. Denver, Colo., 22. jan. — Današnji dan je doslej najmrzlejši te zime. Živo srebro je padlo v Denveru ob pol 8. uri danes zjutraj 11a 10 stopinj pod ničlo. Izkušnja je najboljša šola. Samo bedaki se ne učijo iz izkušnje drugih ljudi. Moder človek si napravi svojo sodbo o zdravilu iz uspehov, poročanih v časopisih in se ga spomni, kadar pride potreba. Čitajte, kaj piše mr. Dimitru 'Drig, 1005 Monroe ave., Detroit, Mich., o Trinerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vinu: "Hudo sem trpel vsled želodčnih neprilik 8 let. Užival sem razna zdravila brez vsakega uspeha. Nazadnje mi je dal neki lekar Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, in sedaj sem zopet krepak in v najboljšem zdravju." Ni ga zdravila, ki bi hitreje in zadovoljiveje učinkovalo pri zapeki, napihovanju in drugih želodčnih ne-prilikah, glavoboli, razdražljivosti, živ-ljenski promeni, splošni slabosti in izgubi teka. Cena $1.00. V lekarnah. Na tisoče prejšnjih bolnikov pozna vrednost Triner's Linimenta za rev-matizem in nevralgijo. To izvrstno zdravilo gotovo in brzo olajša. Imej te ga pri roki tudi za nezgode, izvinke, ozebline itd. Cena 25 in 50c v lekar nah, po pošti 35 in 60c. —- Trinerjev Zlati Koledar je lepo stensko okrasje. Pošljite 10 centov v pokritje poštnih stroškov. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 13331339 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše sn> so po najnižji ceni? Gotovo! V mesni' Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek» jene klobase in najokusnejše men Vse po najnižji ceni. Pridite torej 1 poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba naše geslo. Ne pozabite torej obiskati na* 1 našej mesnici in groceriji na rogs. lu Broadway and Granite Stresi Chic. Phone 2768. N. W. Phone lilt Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor.za leto 1917. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John Peine. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. ZIMSKE m SPCMLADNE OBLEKE. čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tud' delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri. Velika zaloga najmodernejih klobu kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vse naše blago jamčimc ter povrnemo denar, ako ni v popolne zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odst« vr«dne znamke ali pa register tiketi izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoči 'PrTa Slovanska Trgovina" na severn strani mesta. FrankJuricic 1001 N. Chicago St JOLIET. IL To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 16. mesecih plačalo $2,212.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod- napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«r imam največjo zalogo svežega in sk-hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gr.ocerije in drugih predmetov, ki £, M dajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem ro-jakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IU. STENSKI PAPIR 4 Velika zaloga vsakovrstnih barr, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376 gj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. Joliet« m* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.......................'.$10.$f Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.H Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.M Kentucky Whiskey. Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) 2a $10.5i S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.W Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................ft.M Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................(12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................|6.M Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Naročite zaboj steklenic novega piva, kf se Imenuje EAGLE EXPORT .5 wjgi II MIH 1 ■ ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company telefon 405, S. Bluff St.. Joliet, 1U.