PbsamMnaTfevIIka Din l*5\f.
St. 138.
V Ljubljani, v petek 13. junija 1924«
Poštnina v gotovini*,
Leto I.
NARODNI
>
NEMK
f
i
l
| Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. f	Mesečna naročnina:	f
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 *
Q..— ......................................................  □
Neodvisen	po
 —•■ —  ---------------------
Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
i	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	I
j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f i Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	|
□       ......................
Nekai iudnega
Je ta molčeča apatija, s katero gre širša Daša javnost preko izpremembe carinske tarife in trgovinskih pogajanj, ki se više že dva meseca med našo in italijansko država Nekaj čudnega radi teža* ker gre vendar za dolgoletno ureditev gospodarskih odnošajev ne le med Dami in ItaJijani, temveč v še intenzivnejši meri med nami državljani samimi, •Ded posameznimi pridobitnimi granatni, za, razmerje med našo produktivno in kouzumentsko zmožnostjo in pa zato, ker v ekonomskem pogledu pretežni del ?ašega naroda ne stoji baš na tako ska-lQtrdni podlagi, da bi višina carinskih tarif ter trgovinski dogovori mu smeli Dih najposlednejša briga. Čudna je na-^3 nebrižnost, vendar samo na prvi po-kajti baš v tako kritični dobi so 0rd Vodniki našega naroda, ki nadaljujejo habsburške tradicije v jugoslovanski demokraciji, zapredli javno mnenje v rabulistiko strankarske taktike ter razvneli ustavopravne prepire do delirija, tako da za najvitalnejše zadeve ni ostalo ne časa, ne volje, ne razumevanja.
.9 sk°raj dogotovljeni novi carinski tarifi so prišli v javnost doslej le sporadični glasovi, par splošnih fragmentov v strokovnem časopisju in nekaj pripomb v političnem tisku, v celoti le malo konkretnega. A to je premalo, rpno-£o premalo. Saj gre vendar za gospodarsko usodo nas vseh, ne le za konjunkturo par industrij in dobrobit onih krogov, ki organizirani v trgovskih in industrijskih poklicnih zastopih lažje zavarujejo svoje interese, saj gre predvsem za izpremembo živi jenske mere širokih mas drobnih potrošnikov, ki jim le po naravi stvari usojeno, da bodo morali vzeti na svoja ramena glavni del Peze, ki jo prinese napovedana industrijska zaščitna carina. Tudi če bi poslednja izpadla nepričakovano milo, mora že do zlate paritete dopolnjeni canski ažijo pognati cene večinoma uva-žanih industrijskih pridelkov do take •?6re, da je že itak dosti nizki življenji standard naših osiromašenih (pravzaprav bivših) srednjih slojev ter kme-j-kega prebivalstva v veliki nevarnosti. Ta dva sloja pa tvorita najmanj 90 odstotkov vsega prebivalstva, kajti plast gospodarsko samostojnih (pri tem še vedno neodvisnih) oseb je, kakor moremo razbrati iz finančnih statistik Uradnega Lista, pri nas tako tanka, da se utegne urerne carinske zaščite v celoti prevaliti na ostalo prebivalstvo. To pomeni nov dragihjski val, radi tega zopet zvišanje, Pridobitnih režijskih stroškov, porast Personalnih izdatkov za delavstvo ter jetrno in sčasoma neizbežno tudi državno uradništvo nova državna breme-j13- Takšne razmere pa vzbudijo povsod m bodo v naši pretežno agrarni državi vzbudile težnjo za carinskotarifno pariteto med industrijo in poljedelstvom, pr vpliva zopet na potrošno zmožnost tako imenovanih neproduktivnih slojev'.
, Mi se ponašamo sicer kaj radi, da je na5a zemlja bogatai, njeno prebivalstvo Pa skromno, toda prva činjenica sama 2a sebe danes ne pomeni/kar bi si radi “titiiišljali, druga pa postaja v dobi
2konsolidujočega svetovnega gospodarstva prej fatalna nego koristna last-. P°st 2e letos, ko poševno stanje ni po i ’sem svetu tako sijajno, bo ponudba ^gramih produktov daleko nadkriljeva-
3	Povpraševanje. To se pravi, da se obe-a našemu kmetu, čigar produkčne me-°de so v marsičem še preveč primitiv-^morda že v kratki bodočnosti huda ednarodna konkureticau ktero bi stop-■ J®Va*a; Preradikalna carinska zaščita ,-JJl^trije povrh še z inflacijo agrarne režije.
br in 9^? se zna zgoditi, da bo, ako in	interesi, izneseni'na zagrebški
na PL'anski gospodarski konferenci,
skiiV$vej *TrtV' sistem zvišanih gospodar-števil (režija, mezde, socijalni iz-i,„. * zavarovalnine) padel iz ravno-lj J.a s sistemom finančnih števil (dav-ItHt	ze'ezn‘ce> Pristojbine, takse
leti’	desorganiztra komaj izza pol
. za silo ustaljena cenovna razina ter C* Poostrena dispariteta med notranjo 'Zunanjo kupno močjo našega novca 'ftisne nazaj v neutešne predlanske raz-mere.
Vprašanje rekonstrukcijske vlade.
Beograd, 12. junija. (B) Danes je imel ministrski predsednik g. Pašič konferenco z vsemi ministri o rekonstrukciji vlade in o razpoloženju v radikalnem klubu glede tega vprašanja. Kakor pred vsako rekonstrukcijo, je tudi sedaj mnogo različnih in naravnost nasprotujočih si verzij o novih ministrih. Po eni verziji se bo rekonstrukcija izvršila tako, da pridejo v vlado samo bivši ministri. V tem slučaju se omenjajo gg. Nin-ko Perič, Ljuba Bakič, Vujičič in Boža Maksimovič, ker bi na ta način bil kabinet stalnejši in sposobnejši za rešava-nje važnejših poslov. Po drugi kombinaciji pa, če bi se izvršila širša rekonstrukcija, bi izrr '!o iz sedanje vlade 8 ministrov. Kot kandidati za nove ministre so se danes omenjali gg. Vasa Jovanovič, Ninko Perič. Boža Maksimovič, Andra Stanič, Jovan Cirkovič, pop Milan Stepanovič in še več drugih.
Beograd, 12. junija. (B) Pričakuje se, da bo rekonstrukcija vlade izvršena tekom prihodnjega tedna. Takoj
po rekonstrukciji bi se vsa akcija vlade in Pašiča posvetila čimprejšnji rešitvi vprašanja volilne vlade. Veruje se, da bi se to vprašanje moglo rešiti še meseca oktobra. Kriza, ki bi bila predhodnica volilne vlade, bi bila po mnenju političnih krogov zelo kratka.
Beograd, 12. junija. (B) Nocojšnja plenarna seja vlade je bila zelo kratka, ker se pripre i Pašič za potovanje na Bled. Trdi se, <ia bo odpotoval nocoj z dr. Ninčičem, v slučaju kake zapreke pa jutri. Govorilo se je o rekonstrukciji vlade in pa o zunanji politiki posebno o situaciji v Albaniji, Romuniji in Franciji.
avdijence pri PAŠlCU.
Beograd, 12. junija. (Z) Predsednika vlade g. Pašiča so danes posetili minister dvora Jankovič, ki se je informiral o položaju v Albaniji, dr. Kraft, predsednik nemškega poslanskega kluba, veliki župan osiješke oblasti Ante Perkovič ter dr. Ivan Šušteršič.
Popolna zmaga albanskih itašev.
Beograd, 12. junija. (B) Vštaši so v Albaniji sedaj gospodarji situacije. Proti vstašem se le še slabotno bori Ahmed beg, ki je pri reki Mati organiziral svoje pristaše. Po padcu Tirane brez borbe so se vsa večja mesta kakor Elbasan, Korčan, Drač, Kavaja in več drugih izjavila za novo vlado Nolija in ga pozvala, da skliče konstituanto.
Beograd, 12. junija. (B) Nocoj se potrjuje vest, da je Redžab Šalija sestavil v Skadru častniško vlado, da uvede v severni Albaniji red in mir. V smeri naše meje se čuti zbiranje odmeini-kov, članov kosovskega komiteta. Albanska vlada pojasnjuje to z izjavo, da se še v naprej vrši mobilizacija za končno vzpostavitev miru in reda v Albaniji. Prejšnja vlada, ki je pobegnila iz Tirane, se bo baje stalno namestila v
Italiji, nadejajoč se, da bo mogoče vendarle kaj dosegla z oboroženo akcijo. Vlada je poslala svojim predstavnikom v inozemstvu službeno pooblastitev, da lahko do nadaljnega zastopajo Albanijo v dotični državi in vodijo svojo dosedanjo politiko.
Naša država in Albanija.
Beograd, 12, junija. (Z) Glede položaja v Albaniji je minister zunanjih del dr. Ninčič Izjavil, da ne moremo smatrati za našega neprijatelja voditelja vstašev Redžaba Šaljo, ker dosedaj ni dal povodd zato. Vslcd tega bo naša vlada zavzemala napram novi albanski vladi isto stališče, kakor napram dosedanji tako dolgo, dokler ne bo nova albanska vlada dala povoda, da svoje držanje spremenimo.
General Avarescu pred Bukarešte.
Bukarešta, 12. junija. (Z) General Avarescu je prišel s 30.000 seljaki pred Bukarešto in hotel manifestirati skozi mesto. Kralj ga je pozval, naj se vršita manifestacija in protestni shod zunaj mesta. Avarescu se je pozivu pokoril in komaj pomiril seljakc, ki so že trumoma vstopali v mesto. Po poročilu nekaterih romunskih listov je kralj baje rekel generalu Avarescu, da bi bil za Romunijo prevelik udarec, ko bi on na čelu svojih seljakov izzval vstajo teden dni po strašni eksploziji. — Iz tega se da sklepati, da je situacija v Romuniji zelo kritična in odnošaji med vlado in
opozicijo vedno bolj napeti. Položaj Bratiana je negotov, ker je ostal v manjšini.
Bukarešta, 12. junija. (K) Vznemirjajoče vesti, ki jih razširjajo nekateri inozemski listi o revolucijonarnih agitacijah in nemirih v Romuniji, se označujejo od pristojne strani kot popolnoma izmišljene. V celi državi vlada popo-len red in iz nobenega kraja Romunije se ne javlja nikak poskus povzročiti nemire. Te vesti gredo samo za tem, da prevarajo lahkoverne osebe in imajo namen, da vplivajo na romunske menične kurze.
KONGRES ZA OLAJŠAVO MEDNARODNEGA BLAGOVNEGA PROMETA.
P e r u g g i a, 12. junija. (T) Danes ob 11. uri se je otvoril kongres za sestavo novega mednarodnega pravilnika v svrho olajšave blagovnega prometa na železnicah. Na kongresu so zastopane Italija, Francija. Švica, Belgija, Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška,
Madžarska, Danska in. Norveška. Kongres bo trajal pet dni. Novi pravilnik bo ostal v veljavi pet let.
COOLIDGE — PREDSEDNIŠKI KANDIDAT.
Cleveland, 12. junija. (K) Coo-lidge je bil nominiran od republikanskega kabineta za predsedniškega kandidata.
Glasove o takšnih ln podobnih skrbeh je čuti med ljudmi, ki jih ni čisto omamil vojnih hrup rajnkih opozičnih trum. Ker so pa parlamentarne prilike pri nas nanesle tako, da ostanejo važne zakonske osnove nekak arcanum inti-mum nekaj višjih uradnikov in kvečjemu še kakšnega strokovnega odbora, dokler se v sumaričnem postopanju v skupščini ne spremene v veljavne zakone, še predno so ravno najbolj zainteresirani utegnili dobiti priliko, povedati svoje mnenje, se je bati, da bodo zdaj ravno prizadeti postavljeni skoraj preko noči pred fait accompli. Tega se je bati tembolj, ker se je stvar itak že dosti zavlekla in kriči toraj še bolj po nagli rešitvi, ker pritiska italijanska vlada, ker zahtevajo to državni interesi in poslednjič, ker je zares že skrajni čas, da izbredemo iz stanja samih provizori-jev.
Slovenski narod razpolaga s precejšnjim številom poklicanih strokovnja-
kov, ki bi mogli na podlagi jim razpoložljivega statističnega gradiva obrazložiti širšim krogom, kaj imajo upati, česa se bati od nove tarife, ktere pridobitne grane zares zaslužijo zaščitne dobrine, v kakšni minimalni meri. kakšni splošno narodni razlogi govorijo za to ali ono stroko, da prevzame celi narod z zvišanimi cenami finalnih produktov ln življenskih potrebščin stroške za. njih zasiguran procvit na svoja ramena, s kakšnimi odstotki utegnejo nove tarifne postavke se pokazati v tako spremenjenih proizvajalnih in prodajnih pogojih, s približno kakšnimi zneski se znajo podražiti radi tega posamezne partije v letnem računu rodbinskega gospodinjstva itd. itd.
Če sploh katero, smatramo izpremembo naše carinske politike za zadevo javne diskusije in v javnih zadevah je sistematičen molk rodil še vedno le prepozno kesanje.	rgn.
Painleve izvoljen
v predhodnem glasovanju za predsednika
republike.
Pariz, 12. junija. (K) Kartel levice je sklenil, da na vsak način vztraja na kandidaturi Painleveja.
Pariz, 12. junija. (Agence Havas) Kartel levice je poslal k Doumergueju delegacijo, ki bi ga naj naprosila, da odstopi od svoje kandidature v prid Pain-leveju. Doumergue je odgovoril, da mu ni treba odstopiti, ker ga predposveto-valni zbor ni postavil za kandidata. Doumergue je pristavil, da bo v slučaju reakcijonarne kandidature odstopil v pred onemu republikanskemu kandidatu, ki bo imel največ izgleda na uspeh, in to takrat, ako bi sam ostal v manjšini.
Pariz, 12. junija. (K) Na plenarni seji levičarskih strank senata in zbornice je bilo udeleženih v svrho določitve kandidata za predsednika republike 475 poslancev in senatorjev. Rezultat je
Konferenca glavnega odbora rad. stranke.
Beograd, 12. junija. (B) Danes se je imela vršiti plenarna seja glavnega odbora radikalne stranke, vršila pa se je le kratka konferenca, ker Pašič ni bil prisoten. Govorilo se je o organizaciji in reorganizaciji stranke, o akciji v narodu in največ o predlogu Svetozara Pribičeviča, da se izvaja v prečanskih krajih politika čvrste roke. Seja glavnega odbora radikalne stranke, je bila odložena na jutri, mogoče pa je, da se bo zopet preložila do Pašičevega povratka z Bleda.
Vprašanje posl. dnevnic bo rešeno danes.
Beograd, 12. junija. (B) Danes dopoldne in popoldne se je vršila seja administrativnega odbora. Prisotni so bili člani vseh strank. Pred vsem je bilo sprejeto poročilo sekcije o odobritvi skupščinskih računov za mesec maj. Nato je bil odobren kredit v znesku 30 tisoč dinarjev za nakup slike pok. Ves-niča, ki jo je izdelal Marko Murat. Govorilo se je tudi o dnevnicah. Člani na-cijonalnega bloka so bili mnenja, da poslanci ne bi imeli prejemati dnevnic ali pa vsaj samo oni, ki so člani finančnega odbora in še ti samo takrat, kadar odbor dela. Opozicija pa je zastopala stališče, da se imajo dnevnice izplačati vsem poslancem brez razlike. Vsled tako nasprotnih si mnenj se ni moglo priti do nikakega zaključka ter se bo o tem sklepalo na prihodnji seji, ki je določena za jutri popoldne ob 4, uri.
Italijanski parlament.
Rim, 12. junija. (T) Na današnji seji zbornice se je razpravljalo o začasnem proračunu. Poslanec Nasi je govoril o razmerju med opozicijo in vlado, čudi so, da je Mussolini pozval opozicijo na sodelovanje, kajti opozicija mora čuvati, da se ohranijo njena načela nedotaknjena. Demokratske ideje se ne dajo uničiti. Demokracija bo ohranila te ideje, ki se ne morejo strinjati z Mussolinijevo notranjo in zunanjo politiko. Demokracija ne bo nikdar pozabila, da je bilo načelo samoodločbe narodov po vojni zavrženo, o čemer nam priča mu-čeništvo Črne gore. (Ta pa jo je res pogodil!!) Katoliški nacijonalec Martire je govoril o odnošajih med sedanjo vlado in Vatikanom. Sedanja vlada je s svojo politiko pokazala, da razume, kako važno vlogo igra vera v državnem življenju. To je vlada pokazala z reformami na šolskem polju (v šolo je bil zopet uveden veronauk) in z zboljšanjem gmotnega položaja duhovščine. Seveda bi morala vlada skrbeti bolj tudi za moralo v državi. Liberalec Sandrini je po-vdarjal potrebo, da se čimprej izplača vojna odškodnina in da se odpravi vinski davek. Končno se je oglasil še fašist Suvich in razmotrival zlasti o finančni politiki sedanje vlade. Kljub temu, da je bilo doseženo ravnovesje državnemu proračunu, ni pričakovati znižanja davkov,
sledeči: Na Painleveja odpade 306, na Doutnergueja 149, na Poincarčja ena glasovnica, 19 glasovnic je bilo praznih.
Pariz, 12. junija. (Agence Havas)
V	.predhodnem zborovanju levičarske skupine je bilo oddanih 306 glasov za Painleveja in 149 glasov za Doumergue ja.
Pariz, 12. junija. (Agence Havas) Senatni prezident Doumergue je dal v senatu nabiti izjavo, v kateri prosi svoje politične prijatelje, naj ne postavijo njegove kandidature za predsednika republike v predkonferenci levičarskih strank. Smatra namreč, da njegova kandidatura pod okolščinaini, pod katerimi se ta zbor sestane, ne bi pripomogla k uresničenju republikanske enotnosti, ki je v interesu dežele in republike neob-hodno potrebna.
Herriotovo stališče napram Nemčiji.
London, 12. junija. (Agence Havas) »Daily Express« objavlja inter-view s Herriotom, v katerem izraža ta svojo željo, da stopi z angleško vlado zaradi takojšnje izvedbe načrta izvedencev v stik. Herriot izjavlja, da želi zbližanje z Nemčijo in da hoče storiti vse, kar je v njegovi moči, da se fran-cosko-nemški odnošaji omilijo oziroma izboljšajo.
ITALIJANSKI SOCIJALISTIČNI POSLANEC — IZGINIfe.
Rim, 12. junija. (T) Zmerni socija-list onor. Matteotti se pogreša že od torka. V torek opoldne je zapustil svoje stanovanje, da se poda v zbornico. S seboj je imel tudi potrebne listine, ki jih je rabil za svoj govor o proračunski razpravi V zbornici. Matteotti se od tega dne ni vrnil več. Poslanca Turatti in Midigliani sta naznanila zadevo notranjemu ministrstvu. V parlamentarnih krogih se boje, da je Matteotti postal žrtev kakega političnega napada.
Borzna poročila.
Beograd, 12. junija. Devize. Dunaj 0—0.12, Budimpešta 0—0.10, Bukarešta 36.50—37.50, Ženeva 0-1498, London 367, do 368. Milan 0—369.75, New York 843» de 85, Pariz 406-409. Praga 0—249.60. — Valute. Avstrijske krone (zaključek) 0.125C, madžarske krone 0—0.09, romunski leji (za. ključek) 37.
Zagreb, 12. junija. Devize. Dunaj 0.1209—0.12195, Budimpešta 0—0.10, Bukar rešta 35.20—38.20, Italija 370,50-373.50, Italija, ček 369—372, London, izplačilo 360.70 do 371.70, London, ček 368.50-371.50, New York, ček 84.90—85.90, Pariz 457.10—462.10, Praga 249.375—252.375, Praga, ček 247.56 do 250.50, Švica, ček 1504. — Valute. Dolarji 84—85.
Trst. 12. junija. Devize. Francija 122—123, London 99.15—99.35, New York 22.90—23.05, Švica 404-407, Praga 67 do 67.50, Dunaj 0.0320—0.0330, Zagreb 26.85 do 27.10. — Valute. Avstrijske krone 0.0320-0.0330, dinarji 26.80—27.10, ddlarj' 22.85-23, šterlingi 99—99.25.
C u r i h, 12. junija. Beograd 6.725, New York 568, London 24.49, Pariz 30.35, Milan 24.75, Praga 16.625, Budimpešta 0.0061, Bukarešta 2.45, Sofija 4.06, Dunaj 0.0060.
Praga, 12. junija. Beograd 40.75, Dunaj 4.80, Berlin 8.19, Rim 150.75, avstrijske krone 4.8050, italijanske lire 151.75, Budimpešta 3.70, Pariz 185.25, London 146.80. New York 34. Curih 601.
Dunaj, 12. junija. Devize. Beograd 830-840, Berlin 16.90-17.20, Budimpešta
0.77—0.83, Bukarešta 317—319, Londor. 306.300—307.300, Milan 3089—3101, New York 70.935-71.185, Pariz 3802—3818, Praga 2080-2090, Sofija 498-502, Curih 12.500 do 12.550. — Valute. Dolarji 70.460 do 70.860. bolgarski levi 482—490, nemške marke 16.30—16.70. angleški funti 304.500 do 306.100, francoski franki 3775—3805, italijanske lire 3095—3115, Jugoslovanski dinarji 827-833. romunski leji 312-316, švicarski franki 12.410—12.490, češkoslovaške krone 2067—2083, madžarske krone 0.72 do 0.78.
Dunaj, 12. junija. Napoved za 13. junij. Oblačno, deževno, hladno, močni seve-rozapadni vetrovi.
Berlin, 12. junija. Beograd 4.94, Dunaj 5.89, Milan 18.175, Praga 1222. Pariz 22.14, London 18.055, New. York 4.19, Curih 73.52.
Sli si Han Monnste Mstia?
*****
^nton Lajovic:
Internacilonaini glasbeni festival v Pragi 1924.
in smernice »Internacijoaalne družbe za sodobno muziko«. — Splošen pregled festivalov ega programa. — Nasprotje med češko in nemško glasbo.)
Grupa učencev. Arnolda Schfinberga Je priredila! v poletju 1922 nekak festival za komorno glasbo v Sofaogradu. Politično gledano je bila ta prireditev tedaj posledica diesolatnih finančnih raEmer Nemške Avstrije, ki je vsled tega začutila potrebo poiskati si na kakršenkoli način simpatij med internacionalnim, zlasti pa med antantnim svetom. Posrečilo se ji je privabiti na sol-nograUd festival precejšnje število glasbo!jubečih tujcev. Festival je po srečnem naključju dobil večji pomen, kot se je prvotno nameravalo. Prav uspešno je uvedel na internacijonalni forum dotlej nepoznano sodobno glasbo in odkril pri tem nekaj znamenitih glasbenih osebnosti kot n. pr. Pavla Hindemitai S tem je vzbudil v ghsbo-ijubečih krogih potrebo po neki organizaciji, ki bi stalno gojila sodobno muzika, za katere sedež se je določil London in kaitere predsednikom je bil izbran agilni njen imcijatotr Edvard J. Dent, profesor muzikolog v Gambrid-gu. On sam je v oficijelni publikaciji, fcatero je družba izdala prilitan pra-Ikega festivala na krepko orisal postanek in smemioe družbe, smernice, ki nosijo njegovo simpatično fiziognomijo. On fe mnenja, da je solnograški festival in z njim zvezana ustanovitev inter-nadjonalne glasbene družbe imela dvojen značaj in sioer umetniški in politični. Zadnji je bil v tem, da je bila dotič-na prireditev po svetovni vojni prva., ki le pa svojem programu po izvajajočih umetnikih in po poslušalcih bila v resnici internacijonalna, s čimer se je manifestiralo, da je vojna pozabljena; važnejša pa da je bilai umetniška stran kot poziv vsem mladim komponistom vseh dežela, da se združijo. Dent je mnenja, tla je vse življenje m napredovanje v umetnosti pravzaprav strasten »oj in upor proti takozvanemu »dobremu okusu«. »Dobri okus« pa ni drugega, kot konservativno, z navado posve-Seno^ mišljenje povprečnega značaja večine izobražencev.
Dent pravi, da je smisel nove družbe vzdržavati in netiti ta odpor proti »dobremu okusu« in da bi družba izgubila svojo eksistenčno pravico, če bi kedaj prišlo tako daleč, da bi vsi najuglednejši med kritiki odobravali programe svečanosti, ki jih prireja družba za internacionalno sodobno glasbo.
Sicer nimam rad muzikologov. Njihovo vrednotenje glasbenih pojavov je ‘bilo, je in bo v stalnem ostrem nasprotju z vrednotenjem glasbenikov samih. Ce hoče muzikolog na svojem znanstvenem polju ustvarjati, more le govoriti o glasbi, in to je: z besedo reproducirati to, česar pravi in edini izraz je mogoč le v glasbi. Zato ostane znanstveniku, ki razmotriva glasbo, za vedno zaprto ono najbistvenejše in ono najvažnejše v glasbi, ki se z besedo izraziti ne da, in ki je zato za glasbenega znanstvenika enostavno inkomen-zurabilno. Ce pa je profesor muzikologije tako ljubko revolucijonaren kakor ’Edward Dent, ima vse naše simpatije na svoji strani. Dejstvo je, da je inter-nadjonalnai družba pod agilnim Dento-vim vodstvom doslej, pokazala prav čvrsto vitaliteto.
Da pa je letošnji internacijonalni fe^ stival v Pragi uspel tako sijajno, zato
gre najmanj polovico zasluge izvanre-dno sveži delavnosti češke sekcije, Z ono vztrajnostjo in organizatorično nadarjenostjo, ki posebno diči Cehe, je češka sekcija letošnji praški festival organizirala na način vrlo uspešen in na vse strani zadovoljiv.
Razumljivo je, da so Cehi, ki so navzlic visokemu nivoju svoje glasbe doslej le malo prodrli v svet, porabili to priliko, da predstavijo internacionalnemu občinstvu najznamenitejša svoja glasbena dela. Z ozirom na Smetanov jubilej so torej posebno podčrtali Smetanova dela, s katerimi se ie festival določen na štirinajst dni, začel. Jedro festivala so tvorili trije orkestralni koncerti, na katerih programu so bila dela sodobnih skladateljev čeških, ruskih, poljskih, francoskih, angleških, laških in nemških. Pred te koncerte so Cehi grupirali glavni del one svoje glasbe, ki so jo hoteli pokazati tujcem. Kolo je otvoril Smetana s »Prodano nevesto« in »Daliborjem«. Sledila sta dva koncerta moderne češke pesmi, vsak s dr-ka 28 pesmi (težka preizkušnja za poslušalca). Češka Filharmonija je izvedla pomnožena s koservatorijskim orkestrom Smetanovo »Ma vlast«. Narodno divadlo pa je nadaljujoč izvaja-
lo	iste dni Smetanovo »Libušo«, dalje Katjo Kubanovo, ki jo je komponiral Leoš Janaček}, Dvorakovo »Rusalko« in pa Foersterjevo »Evo«. Češki kvartet je v svoji matineji v vinohradskem gledališču igral komorna dela Smetane, Vitezslava Novžka, Vaclava Štepana in pa K. B. Jiraka. S tem koncertom je češka glasba zašla časovno že med orkestralne koncerte festivala. Narodno divadlo je deloma v popoldanskih, deloma v večernih predstavah dalo še Smetanovi operi »Hubičko«, in »Tajem-stvi«, muzikalno dramo Otokarja Zicha »Vina« in pa Fibichove »Namluvy Pe-!opovy«. Po festivalovih orkestralnih internacionalnih koncertih je državni konservatorij češki dal še en koncert modeme češke glasbe.
Kot je razvideti so Cehi v znani meri porabili ugodno priliko, da predstavijo svojo glasbeno kulturo interna-cijomalnemu svetu in da s tem vnovič potrdijo utemeljenost onega dobrega mnenja, katero si je začel mednarodni svet ustvarjati o Cehih, odkar so tako krepko in odločno ustvarili svojo državo in jo utrdili in konsolidirali s svojo tako uspešno, zlasti finančno in zunanjo politiko. Navzlic temu je bilo čuti na strani Cehov samih precej pritožb, češ, da češka glasba ni dovolj predstavila vseh znamenitih svojih glasbenih tvorcev, kot so Vitezslav Nov&k ali pa I. B. Foerster in pa izmed mlajših Rudolf Karel.
Bodisi v preobilici tega, kar so Cehi eksponlrali internacijonalni publiki svojih muzikalnih tvorb, bodisi v očitku, da niso eksponirali tudi še nadaljnjih del, je videti neko nervoznost, ki je karakteristična posledica na eni strani žilave agilnosti češkega naroda, ki hoče popolnoma izkoristiti vsako priliko, da se živ-Ijensko čim bolj afirmira; na drugi stra--in pa je znamenje neke nepotrebne ne-sigurnosti in nekega delnega nezaupanja v svoje lastne moči, katero je gotovo neutemeljeno.
Cehi so svoja dela postavili v program, kot da bi M to zadnji festival in torej zadnja prilika^ pri kateri lahko češki narod pokaže svojo glasbeno potenco. Zdi se pa, da je ravno ta festival pokazal, da bi internacijonalna družba nikjer drugod ne mogla dobiti na razpolago tehnično boljšega, in kar je še važnejše, nikjer drugod bolj požrtvovalnega orkestralnega korpusa, kot ga je dobila v »Češki Filharmoniji«. Verjetno je zatoi, da se bodo festivali internacijo-ralne družbe v kolikor bodo imeli izvajati orkestralno glasbo mogli vršiti edi-nol ev Pragi. Pri tem bo še dovolj prilike, da Cehi pokažejo intemacijonalne-mu svetu tudi one vrhove svoje glasbe, katerih svet dosedaj še ne pozna.
Za orkestralnimi intemacijonalnimi koncerti tvorečimi jedro festivala so grupirali češki Nemci nemško glasbo in sicer sledeče stvari: Gustava Mahlerja: Deseto simfonijo, Aleksandra Zemlinske-ga lirično simfonijo, Arnolda Schonber-ga »Pričakovanje« (monodram) in Mau-rice Ravel-a »L’ heure ispagnoJe«. Prva tri dela so bila označena kot sploh prve izvedbe. Izmed njih pa je izpadla Mahlerjeva simfonija. Kot se je slišalo, zaradi tega, ker si je Dunaj kupil pravico prve izvedbe. Mesto Mahlerja sta se izvedla potem dva Bachova preludija
v	Schonbergovi inštrumentaciji m pod njegovim vodstvom. Schonbergovo »Pričakovanje« je scenična stvar, v katere
edini vlogi je nastopila dunajska pevka Gutheil - Sehoder.
Zelo karakteristično je ne samo za praško Nemštvo, temveč še bolj za nemško glasbo sploh, da so vsa navedena orkestralna dela, ki so jih praški Nemci predstavili internacijonalnemu občinstvu, ustvarili sami Židje. Schonberg, Ravel, Mahler in Zemlinsky so Židje, Židinja je tudi pevka Gutheil- Sehoder. Povdarjam židovstvo ne iz kakega političnega ali sesmito - fobskega vidika, temveč ker sem mnenja, da se židovsko poreklo na izrazit način pozna v delih samih in da je ono tudi merodajno zlasti za smeri, v katere se giblje nemška glasba, ozir. glasba nemških Židov. Važno se mi zdi to povdariti zaradi tega, ker se smatra zlasti Schonberga za pokretača glasbenih smeri, ki naj bi bile merodajne tudi za druge narode.
Tako vidimo, da je že sam okvir praškega festivala pokazal, kako sta v ozkem prostoru in času skupaj treščila dva popolnoma različna svetova, ne samo v pogledu glasbei, temveč v splošnem pogledu duševnosti in kulture, namreč Češke glasbe kot slovanski tip, rastoč neposredno Iz rodne zemlje in glasba dozdevno nemška v,resnici pa pravzaprav semitska, rastoča iz bogve-kje, samo ne iz rodnih tal in kažoča na sebi znake onega davnega razbitja židovskega naroda in njegove usodne atomiziranosti.
Finance in politika.
Francois Maršal, ravnatelj pariške velebanke^ ki je pravkar prevzel predsedništvo no-vegav najbrž zelo kratkotrajnega ministrstva, je objavil v »La Revue de Pariš« razpravo pod gorenjim naslovom, katere pr-
vi	del prinašamo v kratkem izvlečku.
Večna resnica je, da politika ovlada finance ter da je njih dobro ali slabo stanje njena posledica. Pogrešno pa bi bilo jih ločiti, voditi finance s slabo politiko ali delati politiko z nepoznavanjem ali zametanjem financ. V realnosti se prepletajo, se ne dajo vršiti abstraktno vsaka za sebe; najvzvišenejše filozofske koncepcije, najvznešenejša človeška stremljenja k idealu pravice, enakosti in miru,. najtrdnejši pravni razlogi se razbijejo, ako se prezirajo njih finančne plati, ob gmotnih realnostih, ob reakcijah konzervativnega nagona, ob neizprosnih zakonih podvze-manja, napredovanja in konkurence.
Prisvojitev boljših pašnikov je povzročila prve vojne in neprestani germanski »Drang« proti zapadu je atavi-čen spomin, vzdrževan in gojen od pohlepnih želj močnega, toda siromašnega naroda po imovini že od davnine civiliziranega in bogatega soseda. Tehnični napredki poslednjega stoletja so v neizmerni meri zvišali pomen gospodarskih činiteljev, razprostrli čez zemljo gosto mrežo medsebojnih neodvisnosti, tako da tvori vsak narod najsi že hoče ali ne, le člen v neskončnem nizu človeških dogodkov.
Vse velike dobe naših očetov se odlikujejo po ozki vzajemnosti političnega in gospodarskega udejstvovanja: Henrik IV. in Sully, Ludovik XIV in Colbert, Napoleon s svojimi veletovarniki in Francosko Banko, naprej ki je iz dale-kih ruskih step poslal posebnega sla radi tega, da zve natančni tečaj francoskih rentnih papirjev, vselej je bila ta vzajemnost predpogoj uspehov.
Nasprotno pa so nas teple nadloge in smo prenašali ponižanja vedno, tedaj,,
kadar smo zaverovani v abstrakten idealizem in zaupajoč moči dobre pravice zanemarjali gospodarske in finančne sile, s kojimi bi bili mogli razpolagati
Ali nismo doživeli tega ravno v poslednji vojni? Vojna je uničevalka kapi-talov, energije, pridobitnih moči; če jo motrimo le z ekonomskega in finančnega vidika, se ji moramo izogibati. Ko je pa enkrat izbruhnila, se mora vesti čim hitreje mogoče, in ni se ustrašiti najobsežnejše uporabe vseh razpoložljivih sredstev. Francijav Anglija in Rusija so razpolagale skupno 1. 1915 z velikansko nadsilo nad Nemčijo, Avstrijo in Turčijo. Danes moremo na podlagi znanih dogodkov utrditi, da bi bila morala Nemčija, če bi mi bili uporabili naša sredstva, neizbežno podleči že sredi 1. 1916. Koliko človeških življenj bi bili ohranili, koliko revolucij bi bijo izostalo! Toda vodilni politiki v Londonu in Parizu tedaj niso poznali svoje finančne sile in nje uporabe in tako je moralo trajati dolgo, predno so jim finančniki dopovedali svojo resnico. Me-nin% da morajo poveljniki angleških ladij, ki so do 16. marca 1916 prevažali v Newyork amerikanske vrednote in titre, poslane od Nemcev iz Hamburga Ame-rikancem v plačilo za bombaž, baker, kavčuk in propagando, skesano obžalovati veliko število potopljenih ladij, uničenih vsled neizbežnega podaljšanja vojne. In končno^ ali se veseli danes kakšen Francoz nad tem, da je ohranil v svoji listnici rumunske papirje, ko bi razsodna uporaba istih 1. 1914 in 1915 bila odtegnila Nemčiji 55 milijonov stotov življenskih potrebščin, ki so po lastni izpovedi »živežnega diktatorja« Batochega »rešili cesarstvo sramotnega miru«?
Ko smo po silno zapravljivih žrtvah človeških življenj, časa in kapitala vojno dobili, ali smo potem v mirovnih pogodbah poskrbeli in si zasigurali finančno provedbo njihovih določb? Silne težave, v katerih živimo, govorijo da ne. Finančna stran zasedbe Porurja ni bila na višini politične akcije. AH političnega neuspeha ni pripisovati prenagljeni od-
klonitvi diskretnih nasvetov, k! so fllfr bajali iz Londona? Priznajmo, da je An* glija v svoji zgodovini pokazala več finančne prakse kakor Francija. Tudi danes igra City vlogo nasvetovalca in vodnika in vse angleške vlade vedo, da je politika Britanije prodrla in zmagala vedno, kadar je poslušala nasvete svojih zaslužnih finančnikov..
Nihče ne more zabraniti, da bi Angli* ja in Francija se gospodarsko ne dopolnjevali, da vsaka od njiju ni najboljši klijent druge ter da skupno ne vzdržujeta mir v Evropi. Ravno najboljši Angleži vedo, da bi postala Nemčija, ako se otrese svojih obveznosti, ogromna nevarnost gospodarstvu Vel. Britanije Scentralizirana Nemčija, brez notranjih dolgov, brez zunanjih obveznosti, toraj praktično brez davkov, bogata na delavnih močeh in discipliniranem delavstvu, sijajno obdarjena z inženirji, neizčrpnimi premogokopi, gozdovi in rudninami, ta politično premagana Nemčija bi postala v finančnem oziru kmalu zmagovalka svetovne vojne. Saj že vidimo, kako se vzpenja nemško gospodarstvo; ladjedelnice in tvornice so povečale in spopolnile svojo opremo s kapitalnimi prinosi, obveznostni del katerih se izza poloma marke ni več honoriral; nemške prevozne tarife padajo, železarski. tekstilni in kemični proizvodi zapuščajo deželo s skrajno malimi proizvar jalnimi stroški. Od tega bomo prizadeti mi vsi, toda brodograditelj v Liverpoolu, rudar v/alles-ke pokrajine in tkalec v Manchestru bodo zadeti bol/ nego poljedelec v Beauce ali v Au* vergne.
Dobavni dogovori glede koksa in železne rude, odstop ali kontrola potrebnih premogokopov, namemba poloizdel-kov, specijalitetni karteli, prodajne centrale, kontingentacije in zemljepisne pridelitve, vse modalitete mnogoštevilnih konvencij, s katerimi se mora zaključiti porurska politika, se morajo prerešetati ir. predvideti na natančni finančni podlagi. Le tako je doseči, da bodo bremena, potrebna za obnovo franc, opustošenji dežel, zares nosili Nemci ob Elbi in Visli, to je pravi krivci velikega pokolja,
Evropa v Indiji.
Nedavno ie umrla v Pooni največja Indijska feministka Ramabai Ranade, vdova po znamenitem indijskem pravoslavcu, ki se je neustrašeno boril za možnost druge poroke vdov. Po njegovi smrti je nadaljevala vdova moževo borbo. Ustanovila je posebno zavetišče za vdove, ki se niso hotele po moževi smrti žive pokopati.
»Fortnightly Review« piše ob tej priliki: Prehod iz orijentalne orijentacije v za-padno je pri indiiskih ženah v zvezi z raznimi težavami. V Jndiii je še vedno običaj zaroke, takozvanega »prvega zakona« med otroci. Premožnejši in omikanejši sloji pošljejo potem male zaročence v Evropo, da se izobrazijo. Nedavno se ie pripetil siučaj, da je bil zaročenec vzgojen v Angliji, zaročenka, pa v Franciji. Po povratku iz Evrope sta praznovala »Ango poroko« ki obstoja v sedmih korakih okoli svetega ognja. Kakšno nasprotstvo med nevestino vzgojo In običaji njene rodbine! Nevesta ie bila vsa žalostna, ker ni smela več jesti govejega mesa in nositi čevljev. Končno so Ji privolili, da srne eno ura na teden živeti po evropskih na* vadahl
III
dobavlja
Druiba Ilirija,
Ljubljana,
Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
Plačilo tudi na obroke.
Guy de Maupasant:
Chali.
Admiral de la Vallee, ki ie navidezno zaspal na svojem stolu, je spregovoril s '.svojim trudnim glasom: »Doživel sem izcedno ljubezensko dogodbico; ali naj jo vam povem?«
Govorfl Je, ne da bi se zganil, Iz globočine svojega širol ega stola, pri tem Pa mu je na ustnicah lebdel razdeljen nasmešek, ki ga ni nikdar zapustil, oni Voltairjev nasmešek, radi katerega je veljal za strašnega skeptika.
F.
Bil sem takrat 30 let star mornariški poročnik, ko so ml poverili neko astronomsko nalogo v Srednji Indiji. Angleška vlada ml le dala vsa potrebna sredstva za Izvršitev mojega podjetja in kmalu scin prodrl s spremstvom nekaterih mož v to posebno, presenetljivo, čudežuo deželo.
Rahli bi dvajsot zvezkov, ako bi pripovedoval o tem potovanju. Vozil sem se skozi neverjetno divne kraje, bil sem sprejet ‘od nadčloveško lepih knezov, ki so živeli v neverjetnem mkošju. Dva meseca se ral je zdelo, kot da hodim v pesmi naokrog, kot da hodim po hrbtih začaranih slonov skozi kraljestvo vil. Odkril sem neverjetne razvaline sredi fantastičnih gozdov, v mestih sanjave fantastike sem našel čudovite spomenike, ki so bili fini in cizeliranl, kot okraski, lahki kot vtIiovI ogromnih gora, pne pravljične« božanske spomenike, kl so tako ljubki, da se/lahko zaljubiš v njihove oblike, kot se morda zaljubiš v žensko, pri pogledu na katero občutiš telesno, čustveno zadovoljstvo. Torej, kakor pravi Vlctor Hugo. korakal sem popolnoma bedeč v sanjan.
Slednjič sem dosegel cilj svojega potovanja, mesto Ganhara, nekoč eno ftajboga-tejših Srednje Indije, danes čisto propalo ln
vladano od razkošnega, vladohlepnega, ra-silnega, domišljavega in groznega kneza Raje Maddana, pravega orientalskega mogotca, nežnočutečega in barbarskega, slabega in krvoločnega ženskarja, brezsrčnega divjaka.
Mesto leži globoko v neki dolini ob
obali malega jezera, katero obdaja cela množica pagod (indijsko svetišče), katerih zidovje stoji v vodi.
Mesto tvori zdaleka belo liso, ki postaja vedno večja, čimbolj se i: bližaš. Potem pa se prikažejo vedno jasneje svetišča, konice, puščice, same sloke forme ljubkih indijskih spomenikov.
Eno uro pred vratmi sem srečal dragoceno opremljenega slona, ki je bil obdan od častne straže, ki jo je vladar poslal meni nasproti/ In peljali so me z velikim sijajem v palačo.
Rad bi si bil vzel toliko časa, da bi se lepo oblekel, toda kraljevska nepotrpežlji-vost ml tega ni dovolila. Obdan od vojakov bronaste barve kot kipi v bleščečih uniformah, sem bil pel lan v veliko dvorano, obdano od galerij. Tu so stali možje živo pisano oblečeni ln z dragocenimi kameni okrašeni.
Na neki klopi, ki Je bila brez naslonjala, kakor naše vrtne klopi, toda s Čudovito lepim tepihom pokrita, sem opazil neko bleščečo maso, neke vrste sedeče solnce; bil je Raja, kl me je pričakoval nepremično v obleki rumene barve, kakor čižek. imel je na sebi za deset do petnajst milijonov dljamantov, a na Čelu se mu Je bliščala osamljena deifiška zvezda, ki jc pripadala plemeniti dinastiji Pariharcev od Mundore, odkoder je izšel moj- gostitelj.
Bil je to mladenič kakih 25 let, o katerem bi sodil, da se mu pretaka po žilah kri črncev, dasiravno Je pripadal Čisti Hindu-rasi. Imel Je velike, tope, nekoliko negotove oči, naprej stoječe lične kosti, debele ustuice, kodrasto brado, in svitle, estre zobe, katere je Često kazal avtomatično se smejoč.
Dvignil se Je in ml stresel na angleški način roko. Potem pa mi je velel, naj se vsedem poleg njega na klop, ki je bila tako visoka, da so moje noge jedva dosegale tla. Zelo slabo se je sedelo na tej klopi-
In takoj mi je predlagal za naslednji dan lov na tigre. Lov in bojevanje sta mu bile najljubše stvari in ni zapopadel, da se človek lahko tudi z drugimi stvarmi peča. Bil Je najbrže prepričan, da sem iaz samo zato tako od daleč prišel, da bi ga nekoliko raztresel in mit delal v njegovih udobnostih družbo.
Ker sem ga zelo potreboval, sem se poizkušal dobrikati njegovim nagnjenjem. Bil le v tem oziru tako zadovolien z mojim obnašanjem, da mi le hotel takoj pokazati rokoborbo in me le peljal v neke vrste areno, ki je bila v notranjosti palače. Na niegovo povelje sta se prikazala dva gola moža bronaste barve, roke oborožene z jeklenimi kremlji. Sprijela sta se takoj in sta drug drugega poizkušala pobiti z ostrim orožlem, ki je na njunih kožah delalo dolge zareze, iz katerih je tekla kri.
To je trpelo dolgo. Že sta bili telesi era sama rama, toda borca sta še vedno obdelovala svoje meso z ostrimi grabljami, ki so obstojale iz špičastih klin. Eden le imel razsekano lice, uho drugega pa je bilo razklano v tri dele.
Knez je gledal vse to z divjo, strastno naslado. Tresel se Je od sreče, spravljal je iz sebe neko zadovoljno kruljenje in spremljal z nezavednimi gestami vsako kretnjo borcev, pri čemur Je neprestano kričal: »Udari vendar, udari venaar!«
Eden od obeh je padel nezavesten na tla. Morali so ga odnesti iz s krvjo po-škropljenje arene, a Raja Je zdihoval žalu-joč poln tuge, ker je bila borba že končana.
Nato se je obrnil k meni, da bi čul moje mnenje. Bil sem razkačen, vendar sem mu živahno čestital In on je takoj ukazal, uaj me peljejo v Couch-Mahal (palača udobuo* sti). kjer naj bi stanoval.
Sel sem skozi čudovite vTtove, ki so tam doli in sem prispel v svojo rezidenco.
Ta palača, ta okrasek, ki leži ob koncu kraljevega parka, stoji z enim zidom v svetem Jezeru Vihara. Bila je štirioglata in je kazala na svojih štirih straneh tri narazen postavljene stebrene galerije, ki so bile ču-aovito izdelane. Na vsakem vogalu so stre-meii kvišku lahki stolpiči visoko, ali rizko, posamezno ali po dva, iste višine, a različni po zunanjosti. Bili so kot naravne cvetlice, ki so vzklile na tej preljubki rastlini ori-lentalske arhitekture. Vse so bile pokrite z ^bizarnimi strehami, ki so bile slične koketnim avbicam.
V	sredini poslppja ie dvigalo mogočno svetišče prav do vrha vitkega, čisto prelomljenega stolpiča, svojo podolgovato okroglo kupolo, enako prsim iz belega marmorja, ki moli proti nebu.
Ves monument ie bil od zgoraj do doli Pokrit s skulpturami, z onimi izbranimi arabeskami, ki omamijo pogled, nepremične procesije nežnih bitij, kateTih ok;>neiicle kretnie opisujejo šege in navade Indije. Sohe so bile razsvetljene skozi koničasto obokana okna, k! so bila obrnjena na vrrove. v marmornata tla so bili vdelani iitibkl ‘opki od oniksa, laptslaznla in akata. Nisem se Še imel časa preobleči, ko vstopi dvorni dostojanstvenik Haribadada, ki je Ml pooblaščen. da urejuje zvezo med knezom In menoj. Napovedal ml je obisk svojega gospodarja.
In prikazal se je Raja v žefranasto rumeni obleki, ml zopet stresel roko in pripovedoval tisoč stvari, pri čemur me je neprestano spraševal za mole mnenje, katero sem mu z veliko težavo dopovedal. Nato •ni je želel poKazati razvaline stare palače na drugem koncu vrta.
Bfl je to cel gozd kamenja naseljen od opičjeJia naroda. Ko smo se približali, so splezali samci strašno kričeč na zidove, a samice so bežale proč, kažoč nam svoj goli zadek ln noseč mladiče v naročju. Kralj se
je smejal kot bedast; vščipnil me i* v ramo, da m! dokaže svoje zadovoljstvo, in se vs*-del med razvaline, med tem ko so okoli nas, viseči na zidnih temenih In vzbokllnah zborovale belobradate živali, kažoč nam Jezik« in stisnjene pesti.
Ko le imel rumeni vladar te komedij® dovolj, se je dvignil ln korakal resno dalje, vedno ob moji strani. Bil Je srečen, d* mi je že na dan mojega prihoda cokaIM take reči. Opozoril me Je na velik lov n» tigre, ki se bo vršil drugi dan meni na čait-
Udeležil sem se tega lova ln potem drugega, tretjega, desetega, dvajsetega, B so se vrstili eden za drugim.
Streljalo se Je zaporedoma vse žlvaH* ki so nam prišle nasproti, panterje, medv** de, slone, antilope, hlpopotame, krokodil* In ne vem kaj še vse; polovico stvarstva-Bil sem izčrpan in zagnjusen nad fblJkJjJJ prelivanjem krvi ter truden od te vedno enake udobnosti.
Slednjič se je umirila knezova gorečnost In dal mi je na moje neprestane prolm* nekoliko časa za delo. Zadovoljil se Je *•* daj s tem, da me Je obsipal z darovi. P°* šiljal mi Je dragotine, krasno blago,, or®* sirane živali, katere mi je Haribadada pn* našal z navideznim spoštovanjem, kot da W bil laz solnce samo, čeprav me le v srcu jelo zaničeval.
In vsak dan mi Je prinašala služinčad pokrite sklede s kraljevskimi jedmi 'n vsa* dan sem se moral pokazati in kazati l«cO‘
no zadovoljnost nad nalašč radi mene prirejenimi zabavami, kakor plesi Bajader* (indijske plesalke), žonglerske Igre, preimenovanje čet, nad vsem, kar si Je mogel l»-Utisliti postrežljivi. vendar nadležni da bi mi pokazal svojo čudovito deželo Vsej njeni prelesti in krasotL
Kakor hitro me je pustil nekoliko 2a, sem delal ali obiskoval opice, kateJlr družba ml ie neskončno bolj prijala, r.o kraljeva.	.
DaJje prihoda1^'
Pozdrav delegatom dri. kongresa Udruienja Ratnih invalida SHS
13. luna 1924 u Ljubljani.
, Nai ostvarenja naših želja, za kojim j® žudila iratnai žrtva Slovenije, doče-Jg»» na skroman ali'zato u srcima- na reč«n način braču delegate i zastupni-,®°stalih ratnih žrtava naše nam mile ®tnovine.
K^Sastanak brata; Slovenca sa bratom J°“l0'm> Hrvatom, Dalmatincem te Bo-
i	Hercegovcem na kongresu druženja Ratnih Invalida SHS« 13. do 1924 u Ljubljani, je j edinstven ak ruku, okrvavljenih u boju za do L T?1* a' od vlasti još do danas nepri-'0n 3e sp°j du^a 1 m>sli jednako ledni ’ oslobodjenja pa dio danas, koslavk ^ru*0 ^ičaaiih, ratnih žrtava Ju-
®e\egati, bračo i vierni drugovi! lica K? rajlnih žrtava, članova i ela-p0(jJ^^fnženjai Vojnih Invalidov SHS, 'Vas . u Ljubljani«, pozdravljamo kraiifl SVoJ?i Luči, u srcu slovenske po-biVo„,e u Ljubljani. Uzvracamo gostolju-koiu ’ Uzvradamio Vam bratsku ljubav, Daših ^ ne^e i ne može ni jedna sila iz izkinuti.
I^rodošla mila bračo!
smo uzhičeni i veseli sastanka, opet	^ni brzoga razstanka, ali
Vjetrf a v sre^d, jer živimo u dobroj bračo bivanje u našoj srenj^’ (},„ 6ae do nepokolebivog uvjere-ječinstvp ^“n srcima za našu svetu do ostal'l!U s^Var> Postoji bratska ljubav da nas ' ,.ratn*h žrtava Jugoslavije, te na koioi « VOcL samo jedna zastava lju utisnit^ i4^0 ^ Vašom i našom krv-Viua, i	»Jedna	nam	je	domo-
pilj.« svi z3, °a»n je borba za jednoki zasluzi a ^duakii, nema razlika u Pravat ' ne bažimo više nego svoja
Printfjrk^ delegati!
,2ajedni«J	nalos svog članstva, da
lisavrjg"^ Usavršite šta nije do danas Prav]« ’ da popravite šta je za potek^« u na Loncu da usmjerite pravac Va,	dudučoj borbi za invalidska pra-
1^	iskreno Vas ljubimo bračo, ta-
tHQ | Sveta naša dužnost, da povede-k f^dnički sa Vama rad na kongrese sv .	Pobudjuje, da iznesemo ov-
4	misli sa kojima kongres mora,
IfJ**!.
*J>iju ili više država ili svetski Ufcg. p^iču i plodovi su državnih poli-%’^a ddoa je oružje i ona je u staljeno jednoj uri ili jednom danu pro-bira ra°t ^ Ltotako i nepremišljeno na-k, Oj/ drugoj ili višebrojnim država-klcu ^ je tako jaka, da u najkračem !*ine 2(3 re mobilizirati | naoružati tnili-‘ifati c av^" 1 dilih ljudi, te tako dispo-Šta a„njlbovim životima. te Sleda- * Loj e on nosi posljedice, Ptt&vi**, ®*var samo sa nacijomalnog Nje Ju Jm^bno, da bi bilo predoviše J^nio ^	° .naSlasiti. ali naglasiti
!° dbigili K t 'V' dnv^čanskih pa i mno-^otov o a svaki rat apsolutno ne-■w taL i «i u Lrivičan za narodni 'l .	!	°du životav on je socijalno
h°,e?a n^^/^nd-nii rat donio je zlo, leviti Pa* m°di' decenije i decenije po-°d tu j donio težak udarec za r .^cijni 'J inozemstvu.
Sa h drja ^Lonodavnai tjela pot-* Sv°iim ’ sedanjih sistema nemogu J^iivanja Pr'incipima za rad u pitanju 3i° sj J obezbedjivanja svojega so-d red- Ro?* si°ječega naroda nikatao ' llesDosobi • ie rat Poubijao milijune a ^	*stotako priličan broj ne-
dužnih žrtava, morao je, da poruši i gospodarske ekonomske pozicije, našto je nastala logična posledica, padanje i na-rušenje socijalnog stanja različitih naroda pod ništicu životne mogučnosti. On je otac i majka medjunarodnih konvencija u prilog samo jednoj klasi, a ostale prepustio je sudbini, a u prilog razpalji-vanju nezadovoljstva i strasti za medju-suban pokolj.
Nismo političari, niti čemo politiku u našu sredinu uvlačitii. ali ipak moramo budnim okom pratiti, kakova se politika vodi kod nas i oko nas. Poznavajuči dobro današnju situacija, evo nadjcsmo legalan put borbe, te čcmo nastojati, da se takodjer nikome ne zamerimo, jer to može biti samo na uštrb invalidskog pitanja, sa' kojom bi likvidirali dio narodno socijalne politike, — invalidsko pitanje u državi SHS.
Imajuči stalno pred očima sva navedena fakta, treba da koncentrišemo sve svoje sile na radu za socijalnu politiku u korist naroda, — ratnih žrtava — a to če nam uspeti samo onda, ako očuva-rrio »Udruženje Ratnih Invalida SHS« od bilo kakih političkih i partijskih intriga. Vanstranačko nadziranje rada svih partija u pitanju socijalne politike u koliko se tiče invalidskog prava, je jedino oružje, ko-jega imademo i sa kojim možemo sa uspehom borbu nastaviti.
Ovaj kongres ne smije prepustiti prilike, a da temeljito ne prouči u suštini naš ekonomski i socijalni položaj, e da bi čim lakše došao db pozitivnog zaključka rada.
Ovo je moguče jedino, ako kongres razvrsti svoj rad u dva dijela. Prvi dio sistematska organizacija udruženja u državi SHS, te drugi dio; socijalna politika za pospješenje invalidskog pitanja u državi SHS.
Držeči se strogo gomjeg pravca u prvi dio unašamo naše misli. Pravilna interpretacija organizacije! Zašto je ustanovljena komu i neka služi te da-li može služiti kojoj drugoj svrsi nego onaj, za koju je ustanovljena. Da se u organizaciji usčuva potrebna jednako-pravnost i sloboda (u društvenim pitai-njima) sviju članova brez obzira na par-tijsku i vjersku pripadnost. Neka vlada u društvu sloboda riječi i štampe za sva-koga člana jednako. Uopšte, treba da če front opredjelenosti koga če da zauzme organizacija ako si želi imenom ratnih država, koje zastupa prisvojiti potreban rešpekt sa Strane oblasti, avtonomnih i samoupravnih tjela i javnosti uopče; da-
li	može društvo ratnih žrtava uspjevati bez da polazi jedinim vanpartijskim pravcem držeči se samo socijalne politike, ali da si uzme pravac koje druge smjeri, To je sve šta pristoji u pitanju organizacije.
Drugo pitanje opet, postaje bezpred-metno i negativno, ako se prije ne rije-ši i definira prvo pitanje.
Drugo pitanje je čisto socijalno politično pitanje, kojega plod mora biti da usmjerimo dobar pravac organizaefije, koja če znati da uništi sve zapreke pa bile one kojeg mu drago karaktera to pravedno i jednakopravno braniti i pro-sudjivati ratne i poratne razmere raznih žrtava, te provesti pravedno razdjelji-vanje penzije i opšte pomoči za obezbe-djenje ratnih žrtava. Ovakim sprovedje-njem dolazi ratna žrtva po svom soci-jalnom stanju do pravednog obezbedje-nja i kulturno - gospodarsko« osvobo-djenja u svojo j domovini!
To je veliki zadatak, koga moramo rešiti po načelima demokracije, da po-iedinačnim uspesima dosežemo apsolutno pravo ratnih žrtava bez da bi ove morale u toj borbi dopTinositi još težkih žrtava.
Usvojili smo ovaj princip i načelov do kojeg nas je doveo razum nakon du-ge patnje dokazavši, da naše pitanje stoji na mrtvi točki, što danas slobodho ispovedamo našoj brači delegatima mo-liči ih, da prouče na kongresu ovo pitai-nje, te da nas istovremeno krivo ne shvate, ako smo izrekli ono. što nam je na srcu ležalo.
Na koncu izrezujemo svoju iskrenu ljubav do mile nam domovine Jugoslavije, i cjelokupnoga naroda te sa ponosom naglašujemo, da je naša krv i nacionalna svest pa i ako se razlikujemo po plemenu, jednaka svoj brači i dobrim državljanom ostalih pokrajina naše uje-dinjene države. Naš životni razvoj ne glede na djelivost od ostalih pokrajina nije nas nikada trgnuo iz prave svesti
narodnog jedinstva za korist države i naroda. Pa tako sa obzirom na naš princip i načelo pridobivanja pravednih zakonskih prava ne smije niti može biti drugih ili trečih osoba. čije bi predraz-sudbe kušale vrijedjati naš nacionalen ponos.
Ne tražimo drugo, nego razjasnjenje položaja!
To je naš pozdrav i zov delegatima na stvaren rad u vjeri, da če znati u svojoj domovini u svojoj kuči stvoriti zaključke, koji neka urode željno čekiva-nim plodom!
Živela nam naša mila otačbina! Ži-veo državni kongres jugoslovenskih invalida u Ljubljani, te konačno živeli svi nam dobrodošli i mili delegati i zastopniki ratnih žrtava Jugoslavije.
U imenu ratnih invalida Ljubljane i okolice, te po zaključku podružničnog odbora u Ljubljani,
Predsednik: Meznarič Ivo. s. r.
Francoski sindikati in nova vlada.
(Od našega stalnega pariškega dopisnika.)
Časopisje je poročalo, da je te dni predložilo zastopstvo splošne strokovne organizacije (Confederation Generale du Tra-vail) predvidenemu ministrskemu predsedniku Edvardu Herriotu neke vrste minimalni program. K tej vesti se uradno zatrjuje, da ie Herriot v imenu nove večine obljubil pazljivo proučavanje zahtev strokovne organizacije, ki naj bi se kmalu pravično rešile.
To poročilo je važnejše’’nego vse samovoljne kombinacije o Millerandovem zadržanju in o sestavi nove vlade, ker tvori temelj bodočemu sodelovanju radikalcev in soclja-listov in s tem obstoja levičarskega režima, rbenem pa tudi osnovo socijalnega in gospodarskega razvoja Francije.
Kakšen je ta minimalni program C. G. T.?
Predvsem vsebuje zahtevo po »integralnem uresničenju socijalne zakonodaje« in »brezobzirno izvedbo zakona iz 1. 1919 o osemurnem delavniku«. Francija naj kolikor mogoče hitro ratificira washingtonsko konvencijo in naj tako onemogoči stremljenja delodajalcev. Zahteva se tudj rešitev vpra-j šanja delavskega nadzorstva predvsem z ustanovitvijo obratnih svetov po nemškem vzorcu. Kot etapa se zahteva »industrijska demokracija«, po kateri naj se svako tovarniško podjetje na podlagi teoretičnih konstrukcij voditelja Jouhauxa spremeni po republikanskem vzoru y »gospodarsko državo«.
—	ap Pariz, 7. junija.
Na čelu gospodarskega življenja Francije naj bi bil »gospodarski in delovni svet«, v katerem bi bile v enakem številu zastopane organizacije delodajalcev in delojemalcev. Ta svet bi moral odločevati v vseh velikih vprašanjih narodnega gospodarskega življenja. C. G. T. zahteva, da je treba takoj ustvariti sledeče reforme: Odpravo tro-šarinskega davka, ki je dosegel v Franciji strašno višino, brezobzirno izvedbo dohodninskega davka z oddajo glavnice, uvedbo novih monopolov, zlasti petrolejske rafinerije, sladkorja in velikih zavarovanj. Za vse te monopole se v splošnem interesu In v interesu sanacije finančnega položaja predlaga »idustrijalizirana nacijonalizacija«.
Desničarsko in centmmaško časopisje poudarja glede teh zahtev, da bi pomenilo njih uresničenje ogromen korak k socijalni revoluciji. Časopisje vprašuje radikalce, ako so res pripravljeni na tak poizkus. V tem tiči velika nevarnost za bodoče sodelovanje med radikali in socijalisti. Dasiravno so francoske strokovne organizacije »nadstrankarske« in čeprav se borijo za to stališče z vso energijo proti socijalistom in komunistom (v parlamentu ni nobenega strokovnega organiziranca), vendar je jasno, da bo morala socialnodemokratska stranka izvo-jevati v parlamentu zahteve C. O. T., ako se noče izpostaviti nevarnosti, da trpi vsled komunistične akcije na svojem pristižu.
Kraljev obisk v Varaždinu in ljudstvo
Maribor. 12. junija.
V	nedeljo so se vršile v Varaždinu konjske dirke, katere sta posetila tudi Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija. Do Ptuja sta se pripeljala z dvornim vlakom, od tu dalje pa sta nadaljevala pot v auto-mobilu. Potovanje kraljeve dvojice ni bilo najavljeno ljudstvu In vendar se je kakor blisk hitro raznesla vest o prihodu povsod, koder je vozil dvorni automobil. Nest je dvignila vse prebivalstvo slovenskih in hr-vatskih vasi od Ptuja do Varaždina; nastalo je živahno vrvenje. Vse je hitelo na cesto, da vidi naša najvišja državna predstavnika in da se jima pokloni. Povsod navdušeni vzkliki, povsod cvetje. Pravi triumf je bilo to potovanje visoke dvojice.
In ta navdušeni sprejem je skrajno značilen, če pomislimo, da se je dogodil v pokrajini, kjer radičevščina najbolj cvete; v kraju, kjer se neprestano govori in sanja o miTOtvorni človečanski republiki! Iz hrvat-skega Zagorja se je radičevščina razlila kakor povodenj po varaždinskih ravninah, po Medjimurju in pljuska danes z vedno večjo silo v bregove vzhodnega dela naših lepih
Slovenskih, goric. Najeti in plačani agitatorji hodijo od hiše do hiše, od seijaka do Seljaka in oznanjajo novo republikansko vero, prežeto besnega sovraštva do narodnega in državnega jedinstva in do našega najvišjega državnega predstavnika, do kralja. Kakor hipnotizirano se ljudstvo oklepa na ta način zasejanih gesel in utopij in tone vedno bolj, vedno globlje.
Pa pride nepričakovano med to otro-vano ljudstvo kralj; pripelje se v automo-bilu skupaj s kraljico. Ljudstvo izve o tem izrednem obisku in kakor da ni republikan-stva, da ni sovraštva proti narodnemu in državnemu jedinstvu, da ni prevratnih gesel in utopij, natrže najlepšega pomladanskega cvetja, hiti na cesto in obsipa s tem cvetjem kraljev automobil in vzklika navdušeno, vzhičeno, ginjeno, tako kakor more pač samo preprosto kmečko ljudstvo. V hipu izginejo vsi sledovi radičevskega zastruplje-nja! Naš kmečki slovenski in hrvatski narod Je najbolj udan državljan. V vsakem pogovoru sta kralj in kraljica; navdušenje,
spoštovanje, občudovanje prevzema preprosta srca.
Obisk kralja in kraljice v teh radičev-skih vaseh, ki je bil. sprejet tako radostne in iskreno, je znova in jasno pokazal, da je naše ljudstvo v svojem bistvu še veddo zdravo, da spi v njegovi duši še vedno veliki ideal narodne in patrijotske ljubezni in monarhizma. Mirotvorno in človečansko re-publikanstvo je samo zunanja politura, 1(1 odpade v trenutku, ko se zopet prebude y srcu skrite sile ljubezni. Ne naša zdrava kmečka masa, družba pokvarjene inteligence, ki je izgubila svoje srce in čustva, pozabila na ideale in pozna samo še materija-lističnega boga in egoizem, tet- častihlepje, ta odtujena inteligenca je tista, ki ovira naše popolno ujedinjenje in prepotrebno konsolidacijo naše države.	.
To spoznanje je dragoceno, ker nam kaže pot k ozdravljenju. Ce hočemo ustvariti boljšo bodočnost, potem moramo ustvariti najprej — boljšo inteligenco. Naši mladini na srednjih in visokih šolah je treba vcepiti v dušo ideale, treba jo je dvigniti in izpopointi v njej vse ono dobro, kar je prinesla s seboj ria svet kot dediščino naše krvi in značaja našega seljaškega ljudstva, iz katerega je direktno ali indirektno izšla. Ce se nam ne bo treba bati bodočnosti, potem bodo pa tudi v bodoče za vedno nemogoči vsi Radiči e tutti quanti.
Politične vesti.
= Socijalisti in trboveljski dogodki.
»Naprej«, glasilo Socijalistične stranke v Jugoslaviji, udriha s stališča anacljonalnih in »protiburžoaznih« načel po vladi, ki je po njegovem mednarodnem mnenju kriva trboveljskih dogodkov in zaključuje: ml vemo, da imajo klerikalci od 24. aprila 1920 sem roke še vse krvave od delavske krvi ih da se s to krvjo še vedno hvalijo. Dan 24. aprila in 1. junij pa moramo obdržati v spominu, da saidiramo v organizacijskem delu tudi tisto prekleto zapeljano in desperatno »komunistično« gibanje, ki pošilja delavsko maso pred buržoazne cevi in nože zato, kei je za vsak drugačen razrednobojni nastop popolnoma nesposobno. — Mariborska »V o 1 k s s t i m m e«, tudi glasilo Socijalistične stranke Jugoslavije, pa piše med drugim: Skrb za prave interese delavstva nam zapoveduje, da izjavimo popolnoma lasno, da je bil ta boj brez smisla in da so padle žrtve v boju, ki ne more imeti v nobenem slučaju ugodnih posledic za delavstva Usodo države vodi v smislu ustave narodno zastopstvo — eventualen protiustaven režim pa sloni na vojski. Kdor vodi postavne borbo za oblast, naj skrbi za politične de-laske organizacije, kdor pa vodi nepostav-no borbo za oblast, naj ve, da se bo moral končno meriti z vojsko. Mi se tega zavedamo, zato svarimo pred vsemi nepremišljenimi koraki. Ako nikdar, je sedaj potrebno, da odklonimo vsako skupno akcijo s komunisti. List piše nato, kakor »Naprej«, o izmišljenem stremljenju »meščanskih elementov« po protiustavnem režimu in nadaljuje: Dobro vemo, da je bilo razvitje orjunaške zastave v Trbovljah dobro premišljeno izzivanje. Brali smo v časopisju »Orjuna« poziv »V Trbovlje!«, ki je naravnost pozival k metežu. Tudi v »Glasu Slobode« smo, žal, brali razne otročarije, ki dokazujejo, kake se vodi delavstvo slepo v klavnico, kamen ga vodi režim (11). Končno vsebuje članek protest socialističnih strokovnih organizacij proti napadom in izzivanjem ter zahteva razorožitev vseh mladih ljudi.
—	Radič zadovoljen s Korošcem. Zagrebški dopisnik »Vremena« se je razgo-varjal z nekim voditeljem HRSS, ki je izjavil med drugim: Kar se tiče akcije V Sloveniji, bo postavila HRSS za volitve samo formalno svoje kandidate. Sicer pa je v Sloveniji že sedaj ustavljena vsaka agitacija, ker je HRSS zadovoljna z dosedanjim zadržanjem dr. Korošca. Pri zadnjih volitvah je bila agitacija v Sloveniji potrebna, da radikalizira SLS. Zato bo borba z dr. Korošcem v Sloveniji izvzemši- Prekmurje, kjer so pomešane narodnosti, idiličnega značaja!
= Radič — boljševlk. Radičev »Slo-b o d n i Dom« priobčuje njegov članek »Moja četiri puta v Rusiju«. Topot je odšel v Rusijo na poziv stranke kmečke interna-cijonale in drugih moskovskih politikov. Radič pravi, da bi bil to storil tudi brez poziva, da vidi Rusijo, kjer nihče ne vpraša ne za narodnost ne za vero, ampak samo za človečanstvo, da vidi Rusijo, ki je Tavno tako človečanska republika kakor Hrvatska, le da je nekoliko večja. To bo potrdilo moje potovanje v sovjetsko Rusijo.
Prosveta.
M
S rS od nax:	i	Šimenc	sta	se
N &Zlko * operne in koncert &i	J	=Je svojo kamero
V	12	Turner*	4or	r
koncertne publike
začela pri
I . — svujo Karijeiu »avoi«
istlz- ^rage ter pred petimi
V h®fvič J®,iz. Prage t<
N a v a >! a v i h° D11 a nien(U n3?Va. r. v'h PrinnvoHUo
%CUiIanoviirp,la- menaa v vlogi Antonije V9’ kraj!! ^Povedkah. Nje simpatična 'tak,.. °SVoi'iu g‘as in dobra igra so si na
dobra
Jv I>ela a sr?a publike. Od takrat je ( I v sl(,,JxJCje vloge mladodramatične Jeje.ODa Vi,i.,1*!.operah: Rusalka, Pagliac-'i3bh! žene t’,- vseniia, Prodana nevesta, Paust^ f°r-Ske’ Tosca- Boheme, %v5%]es AiH, P' Onjegin, Triptihon, SoV« Pikaj 5/lanon- Luiza, Gorenjski
fr
'C v«eL 8dč-% k<!
J. fV^Oru. v “i	,grajec	v	Trstu
je »j«? vloge pijani je zelo napredo-tSam0v Slas r«, -^exsrm.8 opazovali, da
ka / tvesti rt	^ ie uspeI v
* (Frl-ij (Janko), v Gorenjskem
juuiza in aiaa. nn tl i V*e lla našem ledišču ,has zannj? "mJlvalili in nam ie I Ma»>ski 07	9-	Mar'i	Šimenc,
J (de Grie, ’ j ut J (Radames) in v & ? svoj	° ’ da nas opušča.
N ho! va in I s1, veče.F. sta si izbrala X {?,S(sSla J, 8- S mene »1’osco«, v kateri fthJiedainP 1 nas in druvnd	_____
Dri „	1,1 K- cnmenca
aplav-Jr , nastopih sprejelo s fre-
-	— ?*etn	kl	so naraščali pt> prvem
fL evecin d,° navdušenih, hrupnih !Cd zastor P?vlJ s,ta I!11°ra!a nešteto-Petjem pZ lgralsklh >ož so ]u oh. itneniJ 0 drugcm deianju je bil Id £ V pravi cvetličnl gaj. Oba lšu, 2aJas opuščata sta bila sijaj-'■ »*®tonam je bilo občinstvu slo-ost« ,ezie- Qdč- Ztkova in g. Si-
i.	Ju boJ«n«e da sm0. iu v Ljub-0m° težko pogrešali, da »mo
jimia hvaležni za neštete lepe večere, na katerih smo se naslajali ob njiju lepem petju ter da jima želimo od srca srečno pot, mnogo sreče in uspehov drugod. In nismo izgubili nade, da se še vrneta!	—o—
Danes v petek zvečer gostuje v naši operi sopranistka gna. Anka Miličeva, in sicer v vlogi Violete v operi »Traviata«. Gospodična Miličeva je članica opere Narodnega gledališča v Osjeku ter poje tam vse prve sopranske vloge ter je med občinstvom jako priljubljena. Predstava »Travia-te« se vrši za red E.
V	pondeljek, dne 16. junija 1924 ob 2i0. url prirede v opernem gledališču ljubljanska sokolska društva in umetniki narodnega gledališča akademijo z bogatim sporedom v korist ruskim Sokolom. Kdor pozna bedo, v kateri žive naši mladi ruski sokolski delavci, kdor se zaveda važnosti ruskih bratov za našo narodno bodočnost, ta gotovo ne zamudi prilike, da doprinese njim na korist mal znesek, za katerega se_ mu nudi program izredne atrakcije in umetniške vrednosti.— Akademijo otvori orkester Sokola I, ruški Sokoli izvajajo proste vaje za I. ruski zlet v Pragi 1924, članice šišenskega Sokola izvajajo »La Traviata« br. Černeta, članice Ljubljanskega Sokola pa ritmično studijo »Jutro« br. Staneta Vidmarja. Nadaljnje telovadne točke so: Skupine na dveh konjih (Ljubli- Sokol), Vzorna vrsta na bradlji (Lj. Sokol), vrhunške proste vaje (Ljublj. Sokol), U boj, br. dr. Murnika (Sokol Šiška). Tela-vadne točke ne sledijo druga drugi, temveč je preskrbljeno za izpremembo ter nastopajo s pevskimi in plesnimi točkami ter deklamacijami gospe Abramova, Lewandovska, Nablocka in Šaričeva, gdč. Priča tn Rozu-mova ter gosp. Betetto, Popov, Putjata, Pugelj in Sevastjanov, na glasovirju spremlja g. prof. Ruč. Vstopnice se dobi kakor običajno pri operni blagajni.
Ali si poravnal naročnino?
»Ljubljanski Zvon« v Beogradu. Na
koncertu v narodnem gledišču je absolviral pevski zbor »Lj. Zvona« pod vodstvom svojega pevovodje g. Zorka Prelovca obširen program slovenskih novejših skladb in jugoslovanskih narodnih pesmi. Društvu je bilo poklonjenih več vencev in daril, ki bodo danes in še jutri razstavljena v izlbžbenem oknu modne trgovine »Elite«, prej Gričar in Mejač v Prešernovi ulici. Dva velika lo-vorjeva venca s trobojnicami sta poklonila umetniško udruženje »Zlata Zuzarič« in Kolo srpskih sestata. Pevačka družina Stankovič je izročila »Lj. Zvonu« krasen album fotografij svojega zbora iz turneje po Čeho-slovaški. Beograjsko pevačko društvo, ustanovljeno leta 1853, v katerem so bili pevovodje Davorin Jenko dvajset let, Kornelije Stankovič devet let, St. Mokranjac od leta 1887 do smrti) je imenovalo »Lj. Zvon« svojim častnim članom ter mu je ob priliki koncerta poklonilo diplomo. — Razstavljena sta v izložbi še spominska knjiga s podpisi častnih udeležencev in slika zbora, kl je koncertiral v Beogradu. — Koncerta so se poleg številnih zastopnikov beograjskih kulturnih organizacij udeležili ministri Sv. Pribičevič, Grisogono ln dr. Otokar Rybaf.
Mariborsko Narodno gledališče.
Bližamo se h koncu letošnje sezone, ki je bila v vsakem oziru plodonosna, izvzemši seveda gmotno stran. Opera in opereta ie celo prekosila svoje obljube, ki jih je dala ,ob pričetku in vprizprila tudi še dela, ki jih ni napovedala. Zal nam je le, da še doslej nismo videli Osterčeve opere »Krst Pri Savici«, čeprav se nam ie obetalo že lansko sezono, da se uprizori. Morda se je zdela upravi premalo dozorela; toda nič zato. S takimi domačimi deli je treba stopiti pred občinstvo in pred kritiko in potem se izkaže, če Je stvar za življenje ali ne. Ce bodo naši avtorji samo pisali dela in bodo potem ležala kje v kakem gledališkem arhivu, potem se nikdar ne bodo mogli razviti in izpopolniti. Sedaj se pripravlja opera »Caiman«. To bo sadnia letošnja noviteta
v našem gledališču. Pričakujemo, da bo to znamenito glasbeno delo pri količkaj dobrem podajanju, kljub lepim večerom v naravi, nekajkrat napolnilo Thalijin hram in tako podprlo tudi precej suho blagajno.
Drama je z »Majdo« zaključila vrsto letošnjih novitet Obljubljala je ob pričetku še nekatera znamenita dramatska dela, katerih pa vsled finančne krize žalibog ni mogla dati. »Hamleta« so n. pr. že študirali, ker pa intendanca ni mogla dati potrebne svote za inscenacijo in kostume, se delo ni moglo vprizoriti. Gospod Bratina ima težko stališče, boriti se mora na vse strani in tisoč je malenkosti, ki ga ovirajo na široko zasnovani poti k visokemu cilju. Tudi za »Magdo« je imel še drugi inscenacijski načrt, ki bi bil gotovo bolj efekten kakor oni, katerega je uporabil, toda na eni strani mu je manjkalo denarja, na drugi pa se je bal nerazumevanja. Ravno radi tega pa tudi »Magda« ni dosegla popolne višine. Pri sedanji, malo spremenjeni inscenaciji, je sicer nekoliko boljša kakor prej, vendar pa ima še precej hib. Tudi v Igralskem oziru so nekatera mesta šibkejša kakor druga. Gospod Kovič kot Peter se ne more preliti s svojo igro v harmonično celoto z g. Bratinom in go. Buk-šekovo.
Gospod Bratina in ga. Bukšekova pojdeta v drugi polovici tega meseca v Zagreb, kjer bosta odigrala Schonherrjevo »Ono« in Hasenckverjev »Onstran«. Zagrebški listi sicer niso zadovoljni, da ne nastopita v kaki slovenski drami, posebno v »Majdi«, toda bolje je tako. »Ono« in »Onstran« bosta lepo reprezentiraii višino igralskih in umetniških kvalitet g. Bratine in ge. Bukšekove in s tem tudi našega gledališča, »Magda« pa je za gostovanje igralsko malo prešibka. Prepričan sem, da bodo Zagrebčani z »Onim« in »Onstran« zadovoljni. Morda bi kazalo nastopiti s tema dvema deloma tudi v Ljubllani in drugod?
Kako bo s prihodnjo sezono? To je vprašanje, ki se čuje danes povsod v krogih našega gledališkega občinstva. Tudi med ansamblom in upravnim osebjem samim to vprašanje si še likvidirano- rta se
gledališče ohrani, ker se mora ohraniti, je jasno, vprašanje je le, kako najti pravilni modus rešitve sedanje mučne krize? V Beogradu bo treba odločno pritisniti, da se vsaj za novo sezono zviša subvencija na vi« šino, ki jo imajo vsa ostala pokrajinska gledališča. Pa tudi če se subvencija zniža v tem razmerju, sredstev še ne bo dovolj z* večji razmah, zato menda ni neumestno, če ponovim tu nasvet, kl sem ga dal upravi že pred par leti. Angažira naj raje mani, toda to res dobre moči, za ostale manjše vloge, katere ne bi mogli zasesti poklicni igralci; naj se pa pridobe talentirani diletanti, kl se za to vzgoje v dramatični šoli. Posebno pil drami se da to lahko izvesti. Za prve vlogu imamo premalo dobrih moči, ki bi lahko držale višino z g. Bratinom in go. Bukše-kovo, zato pa imamo preveč začetnikov, ki bi se prav lahko dali nadomestiti z dobrim) gojenci dramatične šole, ki imajo do gleda, liške umetnosti res veselje.
Ob koncu ne bo odveč, če spre g ivorin par besed tudi O repertoarju za prihodnjo sezono. Kljub vsem dosedanjim opominom, so se domača slovenska, hrvatska in srbska dela le preveč zanemarjala. Dve gledališči imamo v Sloveniji, pa še ti dve prezirata domača dela. Kdo naj jih potem uprizarja? Iti končno, čemu nai potem sploh še pišejo naši pisatelji drame? V repertoar prihodnje sezone naj se sprejmejo vsa novejša izvirna dela, ki v Mariboru še niso bila vprP zorjena. Nujno potrebno pa je tudi, da se Izberejo najboljše stvari iz novejše hrvat-ske in srbske dramatske literature in se uvrste v program. Izmed ostalih literatur naj se da prednost slovanskim in komaj na to ostalim. Iz teh pa naj se izberejo ros le najboljša dela, ne pa vsa. ki jih slučajno kdo prevede, čeprav ne pomenijo ničesar. Isto kar velja o drami, velja seveda tudi o operi in opereti. Komaj potem bo naše gledališče res in upravičeno lahko nosilo naslov »narodno«. Te besede sem napisal Iz iskrene ljubezni do gledališča In spedjelno še do našega, zato upam, da jih bodo tudi na merodajnem mestu tako razumeli in sprejeli.	—r.
|TE
2AKJJUCBK I. KONGRESA SLOVANSKIH GEOGRAFOV IN ETNOGRAFOV
V	PRAGI.
V	nedeljo 8. t. m. se Je vršila zaključna seja teza nad vse pričakovanje dobro uspelega fcongresa. Prof. Kostrenčič se je za Jugoslovane zahvalil mestu Praši in češki vladi, ki ima na čelu velikega človeka, in Slovana Masaryka. Izvršilo se je veliko delo, Id bo pomagalo svetovni in slovanski vedi. Jugoslovani upajo, da se bodo iz teh Začetkov razvile posledice, katerih za enkrat Se ne moremo pregledati.
PtoL Czekanowski se Je v imenu Poljakov zahvalil za gostoljubje, radi katerega »lovi Praga po celem slovanskem svetu. Mnogo je takega, kar Slovane združuje, posebno na duševnem polju. Treba se je boriti proti temu, da bi smatrali Slovane za ljudstvo druge vrste.
, ■■ Ruski akademik K a r s k i J (oficijalni zastopnik sovjetske Rusije) je konstatiral, 'da Je kongres jasno pokazal, da se je slovanska misel po vojni močno razvila. Enako: pa tudi slovanska veda, ki že dosega svetovni nivo. Znanstvo vseh Slovanov naj nam Je poroštvo kulturnega napredka.
Prot Kolessa se je v imenu ukrajinskega naroda zahvalil Čehom in spominjal na Sevčenkove besede, naj bi bili Slovani bratje in sinovi solnca pravice.
Pod vodstvom univerzitetnih profesorjev Polivka, Murka in Kettnerja se je odpeljalo 40 udeležencev kongresa na Slova-iko. V Bratislavi so jim 10, t. m. priredili odličen sprejem. Etnografska skupina si je ogledala Devin in nekaj drugih zanimivih slovaških krajev, geografska pa je naredila izlet po Dunavu do Komžrna.__________
izredni občni zbor Slov. obrtnega društva
Maribor, 12. junija.
Razdor, ki je nastal v Slovenskem obrtnem društvu na lanskem burnem rednem občnem zboru, se Je vsled nepomirljivosti gotovih ljudi nadaljeval še naprej in tako je priUo te dni do d emisije dosedanjega kompromisnega odbora, ker vsled sabotaže enega deta ni mogel poslovati tako, kakor bi bito potrebno. Sinoči se je radi tega vršil izredni občni zbor. Dvorana hotela »Kosovo«, kjer se Je zborovanje vršilo, je bila nabito polna, že takoj pa se Je videlo, da je raipoloienje na obeh straneh bojevito.
Po ugotovitvi sklepčnosti je končno otvo-rS predsednik g. Džamonja občni zbor in objav® dnevni red, na katerem se je nahajajo 7 točk: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo pregledovalcev računov, razprava o spomenici Kanov društva radi preklica podpisa pri ljubljanskem velesejmu in o udeležbi društva pri letošnji razstavi, volitev novega odbora ki slučajnosti. G. Novak je kot vodja opozicije predlagal, naj se razprava o spomenici postavi za volitvijo, je pa dobi le 12 glasov to je torej s svojim predlogom propadel.
Predsednik g. Džamonja je na to podal predsedniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da dosedanji odbor radi notranjih sporov ni bil sposoben za plodonosno delo. Hotel je ustanoviti kreditno ta nabavljalno zadrugo, organizirati pomočnike in učence itcL, ostal pa Je radi omenjenih vzrokov le Pri načrtih. Tajnik g. Gjurin Je poročal o intervencijah in delovanju odbora v podrobnem, blagajnik g. Stajnko pa je v svojem poročilu predočil društveno denarno stanje. Od starega odbora novi ni prejel ni-kake gotovine, pač pa 11.000 Din dolga.
2	tokaslranjem članarine je pa spravil skupaj toliko denaTja, da je poravnal vse Ta-čuite razen enega in ima danes v blagajni še 673.50 Din. Po krajši debati je bil funkcijo-"narjem izglasovan absolutorij.
. Predsednik Džamonja Je prešel na ome-, njeno spomenico, radi katere se je vnela burna debata, v katero so posegli gg. Novak, Vahtar, Žnuderl, Pucelj in drugi. Ob tej priliki se Je tudi dogodil žalosten incident Nek napreden slovenski obrtnik je od predsednika g. Džamonje zahteval, naj govori slovensko, ker da hrvaščine ne razume, kar Je izzvalo skoro soglasen protest in £u3l so se tudi ogorčeni fuj-klicL Končno sta se iz spomenice izločila dva predloga. Prvi, da se prekliče podpis, katerega je dal g. Novak kot bivši predsednik društva na svojo roko na pogodbo z ljubljanskim vele-radi ukinitve razstav v Mariboru da prevzame društvo brez materi-bveznosti pokroviteljstvo nad letošnjo i&sstavo. Proti prvemu predlogu je glasovalo 12 članov, proti drugemu pa le 4 in sta bila tako oba sprejeta z veliko večino.
Preflo se Je na volitev novega odbora. Tekom 10 minutne pavze sta obe skupini razdelili svoje kandidatne liste. Odbor je prelagal sledeče funkcijonarje: preds. Dža-monja; podpr. Žnuderl; .odborniki: F. Krištofi čevljar, LJ. Pucelj, dimnikar; Iv. Sejč, kipar; Iv. Kovačič, steklar; Dav. Štucin, ravnatelj; Jos. MlsleJ, pek; Fr. Kumerc, ključavničar; Dr. Juratič, brivec; J. Vezjak, krojač; Ant. Kaiser, mizar; predsednik razsodišča pa R. Monjac, čevljar. Opozicijo-nalna lista je bila sestavljena sledeče: preds. Fr. Novak, brivec; podpr. Fr. Horvat, slikar; odborniki: Iv. Kvas, klobučar; Iv. Kravos, sedlar; Fr. Kumer, ključavničar; J. Sulič, Čevljar; Fr- Spes ml., stavbenik; Iv. Sojč, kipar; J. Volčič, mizar; M. Vahtar, knjigovez in kot preds. razsodišča Iv. Kovačič. Po daljši in burni debati so se končno pričele volitve poimensko po listkih. Izvoljena je bila z veliko večino lista odbora. Do« MU so gg. Džamonja 50 glasov, Žnuderl 49, Monjac 42, ostali pa vsak po 50, razen ene-. ki Je dobil 1 glas manj. Opozicijonalci so obli! g. Novak ln vsi ostali vsak po 15 glar sov. Naknadno sta bila za pregledovalca računov izvoljena ie gg. Kompafa in Sonnen-waJd.
Slediti bi morale slučajnosti, toda med govorom g. Novaka je prišlo do kravalov, in s* ie velika večina dvignila, da odide.
0.	Kovačič Je stavil v tem kravalu predlog, naj m občni zbor zaključi, ker je že rešil ves dnevni red. Večina ‘je predlog sprejela in Občni zbor se je ob pol 1. uri ponoči zaključil. Pred r izračunavanjem osebnih sporov se je g. Džamonja še zahvalil v imenu odbora za Izvolitev in podal kratek pro-gram in smernice bodočega dela. Tekom celega občnega zbora so padali z obeh »tranl razni umestni in neumestni medklici ta skušala se je vnašati tudi politika, ki tvori poteg osebnosti edino ozadje sporov, V interesu Maribora, niše narodne stvari in obrtništva bi pač bilo, da bf se duhovi ne razburjali ie nadalje in da bi oni, ki so oStall v manjšini ne skušali še nadalje sabotirati delovanja, ampak bi s svojim ponovnim treznim delom odstranili razprtije. Upamo, da bodeta obe skupini uvideli to potrebo in te po tem ravnali. Kdor se ne bo, se bo obsodil sam.
Mrcini Dnevnik, 8. junija 1924
Stev. $8*/;
iVVJU JUJ5
setom j ln drogi Jelne ob\
Dnevne vesti.
— Nenaročniki. Danes pošiljamo nekaterim naslovnikom list na ogled z vabilom na naročbo. Pripominjamo, da je naš Ust edini slovenski, neodvisen dnevnik, ki prinaša izvirne tu- in inozemske informacije. List je med vsemi najbolj razširjen in čitan. Ne zamudite naročiti si »Narodni Dnevnik«. Prilagamo položi tuco, na kateri blagovolite razen mesečne naročnine, ki znaša le Din IS. označiti tildi natančni naslov. — Uprava.
— Kongres Udruženja Jugoslovensklh Inženerjev In arhitektov se vrši v Novem Sadu v dneh 11. do 14. julija t. 1. Izposlovani e voznih olajšav je prevzela Glavna uprava, legitimacije bo pa Izdala Sekcija Novi Sad. Prijave s prijavnino 15 Din sprejema do 20. Junija t. i. inž. Mencinger, Ljubljana, Gradbena direkcija. Zaradi izbora delegatov in razgovora bo v petek dne 20. junija, ob 8. uri zvečer sestanek »pri Mraku«.
— Pristojbine po športnem ribolovnem redu za državne ribje vode v Bohinju. Pristojbine kakor tudi dnina spremljevalcu ostaja tudi za leto 1924 ista kakor jo določa razglas velikega župana z dne 29. maja 1923, št. 3549, t. j. športna pristojbina za enodnevno lov 40 Din; športna pristojbina za enotedensko lov 200 Din; športna pristojbina za enomesečno lov 600 Din; dnina spremljevalcu za ves dan 40 Din; dnina spremljevalcu za pol dne 25 Din. Stalni gostje hotela »Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru* kakor tudi člani Slovenskega ri-baTskega društva v Ljubljani in ribarskih društev v Mariboru. Celju, Konjicah in Ribnici plačujejo polovico določene takse proti, društveni izkaznici in prejšnji prijavi pri kmetijskem oddelku Velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani. Drugače pa veljajo tudi zanje določila ribolovnega reda.
— Kongres vojvodinskih mest. Te dni je bila v Pančevu predkonferenca za kongres vojvodinskih mest, na kateri je bilo sklenjeno, da bo kongres 29. in 30. junija v Pančevu v magistratni dvorani.- Na kongres bodo med drugim povabljena vsa ministrstva in razne večje občine. Že na predkon-ferenci so zastopniki vojvodinskih mest razpravljali predvsem o zakonskem predlogu o samoupravi mest. ki ga je izdelal dr. Margan. Strokovnjaki in razji.i vplivni politiki, ki so pregledali projekt zakona
o	samoupravi mest, so izjavii, da je točno in razmeram odgovarjajoče sestavljen.
— Parastos za Štambolijsklni. V sa-borni cerkvi v Beogradu bo v nedeljo parastos za bivšim .bolgarskim ministrskim predsednikom Stambolijskim. Parastosa se bo 'udeležila predvsem bolgarska kolonija v Beogradu.
— Izselitev madžarskih ln nemških družin. Okrog 200 madžarskih in nemških družin se hoče naseliti v Urugvaju. V to svrho je urugvajska vlada potom svojega konzula v Beogradu prosila našo vlado, da • dobe madžarske in nemške družine potna dovoljenja. Nemške in madžarske družine, ki se pečajo s kmetijstvom, bo naselila urugvajska vlada v bližini glavnega mesta, kjer dobi vsaka družina večji kompleks zemljišč za obdelovanje.
— Ponarejeni bankovci. V Vojvodini so se pojavili v prometu ponarejeni 100 dinarski bankovci. Falsifikati so pa zelo slabo uspeli in se jih prav lahko loči od pravih bankovcev.
— Madžari, ki so opikali za madžarsko državljanstvo, morajo na podlagi odloka ministrstva notranjih del zapustiti našo državo najkasneje do 1. januarja 1926. Do tega roka morajo madžarski optanti urediti vse svoje privatne pravne 'zadeve,
— Dvakrat na teden začne v kratkem izhajati socijalistično glasilo »Socijalist*. Kakor smo poučeni, bo »SocijaJist« opremljen tudi s klišeji.
— Kaznovani trgovcL Beograjsko sodišče Je kaznovalo tri beograjske trgovce z zaporom 5 dni in kaznijo 5000 Din vsled tega, ker niso označili življenskih potrebščin v izložbenih oknih s cenami. Zapor se •ne more spremeniti v denarno kazen. Poleg tega poziva sodišče občinstvo, da naznani vsakega trgovca, ki bi ne označil predmetov s cenami.
Ljubljana.
— Izredna seja ljubljanskega občinskega sveta bode v soboto dne 14. junija ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem Tedu je poročilo župana dr. Ljudevita Periča o razpustu občinskega sveta.
— Ob zaključku letošnje gledališke sezone bo Udruženje gledaliških igralcev priredilo dne 17. junija ob 18. uri nogometno tekmo med prvimi solisti opere in drame. Dohodki prireditve so namenjeni v korist skladu za Borštnik-Verovškov spomenik. Pri zanimivi nogometni tekmi sodelujejo za opero: Betetto, Zathey, Kovač, Kogoj, Zupan Popov, Mohorič, Debevec, Slanov ec in Su>belj. Rezerve: Šimenc in Cvejič; za
dramo: Danilo, Jerman, Terčtč, Plut, Sancin, Jan, Lipah. Kralji, Bertok, Smerkolj in Med ven. Rezerve: Sest. Med tekmo igra
godba dravske divizije pod vodstvom g. ar, Čerina. Kot sodnik Sungira predsednik nogometne sekcije S. K. Ilirije g. inšpektor R. Nogovetič.
— AKADEMIJA V KORIST RUSKIM SOKOLOM se vrši v pondeliek 16. junija ob 20. url v opernem gledališču. Predpro-daia vstopnic v sobtfto 14. t. m. v odborov! sobi Ljubljanskega Sokola (Narodni dom) med 17. In 19. uro ter 15, In 16. t. m. pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
— Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani priredi dogovorno z Inšpektorom za narodno zdravje v Ljubljani, dne 21, in 22. t. m. proslavo dneva treznosti za vso Slovenijo. Odbor društva se je zjedinil v svrho proslave za sledeči program vršit-ve: 1. V soboto 21 in nedelja 22, t. ra. priob&tev manifesta na narod v vseh slovenskih dnevnikih. 2. V nedeljo 22. t. m.: a) dopoldne zborovanje v dvorani Mestnega doma; b) predavanja po društvih in vo-jarnah; c) vpriroritev filma »Vozač smrti*
v	kino Tivoli brez vstopnine in d) zvečer vprizoritev igre »Veleja« na Ljudskem odru.	t
— Oddaja buiieta mestnega kopališča na Ljubljanici, Meistni magistrat razpisuje oddajo kopališkega buffeta za letošnjo kopalno sezijo. Reflektanti se vabFjo, da vlo-že tozadevne ponudbe najkasneje do 16. t. m', med običajnimi uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu. V ponudbi je označiti višino odškodnine, katero bo moral najemnik plačati tafaoj ob prevzemu buiieta.
Ljubljana!, 12. junija.
— Izlet na Jezersko itd. priredi umet-nostno-zgodovinsko društvo za prijavljene udeležnike v nedeljo, dne 15. Junga. Odhod v slučaju lepega vremena ob 6. uri zjutraj izpred Kolizeja na Gosposvetski cesti, člane, katerih prijave zaradi pomanjkanja prostora niso vpoštevane, je društvo obvestilo pismeno.
— Slovensko lovsko društvo v Ljubljani ima plenarno sejo v nedeljo dne 15. junija t. tv ob 19. uri v steklenem salonu Juž-
inega kolodvora. Vabimo vse gg. odbornike in člane, posebno še udeležence strelske tekme, da se udeleže te seje. Poročal bo društveni predsednik dr. Lovrenčič o ustanovljenem lovskem Savezu. — Odbor.
— Umrli so v Ljubljani. Dne 9. junija: Marija Šimenc, novorojenka, 7 ur. — Nada Sač, profesorjeva hčerka, 2 meseca. — Dne 10. junija: Angela Olfacius, rudarjeva žena, 25 let. — Avgust TaškaT, dninar 41 let. — Fran Grčar, rudar, 29 let. — Janez Sever, posestnik, 66 let. — Dne 11. junija: Albert Kraljič, mizarski vaj en ep, 19 tet. — Helena Hočevar, knjigoveška delavka, 21 let
•— Občni zbor ženske podružnice Clril-Metoda v Šiški se vrši danes 13. t. m. ob 8. uri zvečer pri »Raci«. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
— Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so prispele na policijo sledeče ovadbe: 3 tatvine. 1 kaljenje nočnega miru, 1 razgrajanje, 1 pretep, l nezgoda, 6 prestopkov cestaopolicijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure,^ 2 prestopka obrtnega reda, 1 nošenje orožja brez dovoljenja, 2 prestopka pasjega kontumaca.
—	Anica	Ribnikar	je	prija-
vila policiji, da je bilo po. neznanih storilcih vlomljeno včeraj po dnevi v njeno zaklenjeno omaro, iz katere so tatovi odnesli 500 Dta. Poizvedovanja so dognala, da je tq tatvino izvršila Frančiška Zevnik, služkinja iz Vet. Lipljeoj. Pri njej so našli v neko nogavico skrit bankovec za 100 Din. Bila je oddana sodišču. — Marija Ceiar iz Opekarske ceste je naznanila, da je bilo vlomljeno v njeno stanovanje, od koder so storilci odnesli več različnih predmetov, med temi nekaj obleke in par čevljev, katere so pa na begu zgubili in jih je policija pozneje našla na vrtu. Zanimivo je, da tatovi niso pokradli tudi srebrno posodje, ki je Mo razloženo v kuhinji na zelo pristopnem in vidnem kraju. Cerarjeva trpi škodo 1200 Din.
— Kok> Je bilo ukradeno dne 10. t. m. Antonu Florjančiču iz veže hiše št. 6 na Bregu. Kolo nosi znamko Styria Diirkopp 650.105 in je vredno 2000 Din.
— Kolesarska nesreča. Železničar Janez Orel in K. Počivalnik sta trčila na Karlovški cesti s kolesi skupaj, pri čemur je zadobil Počivalnik težke poškodbe ln so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnišnico.
— Ozdravljena komunista Mirko Wein-berger in Ivan Hlebec sta bila včeraj opoldne odpuščena iz bolnice in prepeljana v zapore deželnega sodišča, ker sta kot znana komunistična agitatorja baje igrala glavno vlogo pri aranžiranju trboveljskih dogodkov.
— Sreča v nesreči. Dne 28. maja smo poročali, da je skočil s frančiškanskega mosta v Ljubljanico brezposelni vrtnar Jakob Breščak, doma iz Proseka. Takoj po nesreči je bil prepeljan v ljubljansko bolnico, odkoder je predvčerajšnjim odšel. Iz časopisnih poročil je zvedela o dogodku tudi neka usmiljena gospa iz Fužin. Poslala je svojega oskrbnika v bolnico, da povpraša po Breščaku. Oskrbnik ga je še našel v bolnici in mu sporočil, da ga je pripravljena njegova gospodinja zaposliti kot vrtnarja. Brezposelni Breščak je ponudbo seveda z veseljem sprejel in takoj odšel z oskrbnikom. Danes je zelo zadovoljen v svoji no-
vi	službi, kjer bo prejemal mesečno 500 Din in vso oskrbo. Tem potom se tudi zahvaljuje gg. zdravnikom in častitim sestram v bolnici za skrb in ljubeznjivo postrežbo.
Maribor.
— Gledališka kriza. V sredo popoldan je sklical ravnatelj drame g. Valo Bratina sestanek vseh gledaliških recenzentov in nekaterih drugih prijateljev gledališča, katerega sta se udeležila tudi župan g. Grčar in intendant g. dr, Brenčič. Na sestanku se je razpravljalo o bodoči dramski sezoni, ansamblu In repertoarju. Ker gledališče še vedno ni dobilo povišanja Škandalozni nizke subvencije, ostane s 1. julijem brez gmotnih sredstev. Radi tega se tudi na tem sestanku ni moglo skleniti nič pozitivnfega. Po daljšem razrnotrivanju se je le stvoril zaključek, da se uvede v Beogradu pohov-na akcija za popravo krivice, ki je bila storjena mariborskemu gledališču in da se v to svrho napoti tudi posebna deputaclja k Nj. Vel. kralju na Bled. O podrobnem stanju krize bomo še poročali.
— Podaljšanje ulice. Te dni so pričela dela za podaljšanje Marijine ulice, ki vodi mimo sodišča proti Cvetlični ulici, S tem se izvrši spoj dveh ulic, čegar potreba se je že davno občutila.
— Poskušen samomor. 37 letni spremljevalec vagonov Ivan G. si Je v četrtek zjutraj v pijanosti pognal k rogi jo v glavo, vendar pa rana ni smrtno nevarna. Prepeljali so ga v javno bolnico.
— Hlmefi. Poročil se je Mirko Kislih, carinski uradnik v Mariboru z gdč. Stanko Kosovo-, bančno uradnipo v Celju.
— Aretacija. V četrtek dopoldne je bil v zvezi s trboveljskimi dogodki aretiran upravnik »Tabora« Slavko Reja.
— Novi veliki župan. V sredo Je sprejel novi veliki župan mariborske oblasti uradništvo oblastne uprave. Pozdravil ga jr vladni svetnik dr. Vodopivec in ga prosil naklonjenosti in podpore za uradništvo, ki se zaradi tega, ker mora po večini živeti ločeno od svojcev ln Je brez stanovanj, nahaja v težkem življenjskem položaju. Ta položaj nujno zahteva izboljšanja. Veliki župan dr. Pirkmayer se ie zahvalil za pozdrave ln nato v kratkih potezah omenil, kako si je zasnoval izvedbo zakona glede oblastne uprave. Obenem je uradništvu zagotovil svojo naklonjenost in podporo.
— Nova trgovina. Tvrdka Ivan Deš-mao je otvorila te dni novo trgovino s steklom v Vrbanovi ulici.
— Slovensko obrtno društvo. Vsled de-misije odbora slovenskega obrtnega društva se je vršil v sredo zvečer izredni občni zbor. ki Je bil zelo živahen in Je trajal do
1.	ure zjutraj. V novi odbor je bil Izvoljen kot predsednik Djuro Džamonja, podpredsednik Konrad Žnuderl, predsednik razso-&šča R«teJ Mepjac to Ul cdbprnikov.
Celje.
—	Volitve v okoliški občin! Celje se vrše v pondeljek dne 16. t. m. Te volitve so zelo važne, ker nastopajo tokrat javno tudi razni naši najzagrizenejši nemčurji s svojo skrhano »nepolitično listo«, s katero hočejo spraviti v občinski zastop nekaj znanih zgagarjev in hujskačev, kateri so svoje-časno napadali dejansko mrrne Slovence ob vsaki priliki, Zato Jim pa moramo s tem, da oddamo v pondejek vsi naše krogljice v četrto skrinjico »Gospodarske stranke« pokazati, da za take ljudi v občinskem za-stopu ni prostora. Dosedanji številni shodi »gospodarske stranke« so pokazali, da se volilci tega v polni meri zavedajo in bodo to dokazali na dan volitve. *— V nedeljo se vrši volilni shod »gospodarske stranke« ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Celju, na katerem bodo kot govorniki nastopile vse koaKrane stranke. Imena kandidatov »gospodarske stranke« so nam porok, da bodo ti možje zasledovali dobro gospodarsko politiko — 2atOTej .vsi volilci na plan.
Dopisi.
— Sevnica. Duhovo. Privlačna naša planinska točka Lisca (947 m) je privabila čez praznike nebroj posetnikov iz Slovenije in Hrvatske. Vreme je bilo v nedeljo in pondeljek dopoldne krasno, popoldne pa nam je Jupiter pluvius preprečil napovedano in skrbno pripravljeno invalidsko veselico na vrtu hotela »Triglav«. Vršila pa se je vseeno v notranjih hotelskih prostorih v animiranem razpoloženju'in v občo zadovoljnost. — Nesreči. V Božičevi gostilni v Stopah je prenočil na skednju ogljar Jurij Šibilja. Hoteč zjutraj s skednja, je iz-podrsnil z lestve in si pri padcu zlomil tilnik. Na Blanci je bila zaposlena neka 18 letna delavka s čiščenjem Železniške proge; ob prihodu ekspresnega vlaka je ostala preblizu tira; stroj jo je zgrabil 2a krila, potegnil pod kolesa ter K odtrgal obe nogi in jo prerezal čez trebuh. Bila je v hipu mrtva.
— Ribnica. V torek 17. t. m. je sklep tekočega šolskega leta na tukajšnji meščanski šoli. V soboto 14 t. m. zvečer ob 8. uri in v nedeljo 15. t. m. po službi božji prirede otroci malo prireditev v korist fondu za učila s petjem, deklamacijami in z burko »Pri gospodi«. Starši kot vsi prijatelji šole
— Pridite med nje in razveselite se z njimi v veseli pesmi in nasmejte se jim v igri. — Vpisovanje v prvi razred za prihodnje šolsko leto bo v nedeljo 29. in v ponde-ijek 30. t. m. vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne v pisarni ravnateljstva. Sprejemajo se dečki in deklice, ki dovrše z dobrim uspehom V. Tazred (šolsko leto) osnovne šole. Starši, ki vam je mar bodočnost otrok, ne zamudite te prilike. Saj je meščanska šola vzgojevalnica dobrih gospodarjev, obrtnikov in trgovcev. Pa tudi za nadaljevanje študijev je meščanska šola najboljša priprava. Sola dobi s prihodnjim šolskim letom lastno poslopje in s tem zajamčen obstoj in razvoj. Otrok ne Jemljite iz 111» razreda, da učenci dovrše tudi IV. razred.
— Ravnateljstvo.
Šport.
Tretja Izbirna Olimpijska kolesarska dirka, katero priredi Jugoslov. koles. Savez, se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. na progi Zagreb — Zidanlmost—Celje—Trojane—Ljubljana na 200 km. Z ozirom na že izvršene dve izbirne di^ke, bode ta dirka odločilnega pomena za izbiro dirkačev za Olimpijado v Parizu. Pri I. dirki na 100 km je dospel Du-kanovič (Sokol Zagreb) kot prvi na cilj, — Drugi Sovič (Gradjanski Zagreb), tretji Tru-ban (Orao Zagreb), četrti Šolar (Ilirija Ljubljana), peti Kranjc (Orao Zagreb), šesti Prošek (Danica Ježica). Pri drugi izbirni tekmi na 150 km so se dosegli skoraj isti rezultati: Dukanovič, Sovič, Šolar, Truban, Kranjc, Prošek. Nedeljska dirka bode vsekakor jako zanimiva, posebno zaradi dolge in naporne proge • preko Celja in Trojan. Ljubljansko občinstvo bode imelo torej izredni sportno-kolesarski užitek. Ako bode start v Zagrebu kakor je določeno ob 4. uri zjutraj; potem bi došli prvi dirkači po 11. uri v Ljubljano. Cilj pri km 1.200 na Dunajski cesti.
S. K. SLOVAN. Pozivajo se vsa moštva, da se v nedeljo, dne 15. t. m. ob 8.30 dopoldne zglase z vso opremo v stari garderobi Ilirije (kegljišče), kjer se poraz-dele za prv. tekmo Lask rez. : Slovan rez. in druge nedeljske in redne treninge. —
Odločilna tekma za nogometno prvenstvo Slovenije se vrši v nedeljo 15. t m. ob 20. uri na športnem prostoru Ilirije. V finale sta dospela SK Ilirija kot prvak ljubljanskega okrožja LNP ter SSK Maribor kot prvak mariborskega okrožja. SK Ilirija stoji v ljubli. I. razredu na prvem mestu s 7 točkami in razmerjem golov 20 : 4 pred Hermesom (3 točke) in Jadranom (2 točki). SSK Maribor zavzema prvo mesto v Mariboru
z 11 točkami pred Rapidom, Svobodo^ Ptujem; v semifmalu ie zmagal na“
Ijem s 6 : 0. Po zadnjih rezultatih ftWfoora Ilirija nikakor ni vnaprej sigurna zraas • Proti Celju je dosegla Ilirija n. pr. enak rezultat 7 : 1 in Jadran, ki J« .J** prv. tekmo z Ilirijo 3 : 3(1 Je bil v Maxw9 * poražen z 2 : 4. Celovšlči Atletiki so- PO legli Mariboru z 1 : 4. — pretdpnii vstopnic se vrši v soboto v trg. J. ■ ■ Proste karte članstva za to tekmo ni*° ' ijavne.
Sah.
Ljubljanski šahovski klub pd«* £
čast zmagovalcem v šahovskem turnir) ^ prvenstvo Ljubljane v petek, 13. t K21 uri v notranjih restavracijskih P rih »Zvezde« družaben večer s Sl ter predavanjem o šahu prof. dr. drugimi Improvizijoniranimi šaljivfflu ^ kami priznanega komika »Klačura* »> ^ imenovanih klubovih članov. — VabU« vsi prijatelji šaha s cenjenim spre™^ ^ »zarjaveli« samci pa tudi brez nje»»’ GG. zakonce, ki se odzovejo vabilu 1 svojih »boljših polovic«, bo nadw» stroga šahovska kontrola do potois*
GG. družinski očetje se morajo — ,mm. vhodu s čezurno družinsko propustni*’"-Vstopnina prosta.
Mariborska porot*
TATVINA.	.jj
Pred poroto se je danes za®® ov 17 letni hlapec Ljudevit Dautermann , ške zaradi tatvine. Obtoženec Je pj-spomladi uslužben pri neki tvrdk1 ^ najskem Novem mestu. Ko je dne. • bruarja po nalogu svojega delodaj**«^, ljal veleposestnika dr. Wagnerja ^ sko Novo mesto, Je imenovani o>eo ^ srečal svojega svaka, ki ga Je P prisede k njemu. Ta se Je povabi« ^ pozabil v saneh svojo torbo s sP»» bližno 15 milijonov a. K. v gotovi^ ^ termann se je polastil torbice, _ nje in sani v neki bližnji gostilni ® nil z denarjem na Dunaj. Ko Je jgyij# razne nakupe, je skušal priti v bil pa je na meji od naših oblasti »
Pri njem so našli še 13,700.000_ a. toženec priznava svojo krivdo nizko kazen. Obsojen je bil na težke ječe, ki jo je pa z pTeiskov’aB|*l, porom že prestal.
POŽIG.	,
Kot drugi se je zagovarjal Pr®“ ffjPf 40 letni že večkrat predkaznovaW. , 1. Mauko zaradi požiga. Dne 9. y V je na posestvu Marije Domaniko^L,, H?
je na posestvu Marije Ltomanjfcvjmg govcih izbruhnil požar. Pričel njak, od koder se Je ogenj razširil o . tite* poslopja in jih uničil. Pogorela 3e
posiopja in jm umen. rogoreut j* - g jn* vi, skedenj, stiskalnica, vse orodje ^ ga delki in tudi nekaj živine. Mauko. | ^0, videli v bližini hiše, ko Je izbru* je bil vsled tega aretiran. Ra2®* izjave so dovedle do sklepa, da j® ,t it' požar iz hudobije. Tudi orožnik0®.^ ys* janje sprva priznal, vendar pa sri zanika. Bil je obsojen na osem <*
Ječe.	>
Za kratek la*K
ZVITEŽ.	„ >»•
V	družbi je bil vprašan	P.
mec, kdaj se naj človek prav*«? m P* ročL Samec Je nato odgovoril:	&
prav lahko in sicer natanko povelj ^ r ridesetega leta se ne kaže prezgodaj, po 40. letu pa že pr#0**^
ZLOBNO.
— Nikar ne vtaknite zve*8^ hlačni žep!
»Zakaj?«	.	jgif)!*
— Ker bi Vam potem nog®
NEDELJSKI LOVEC.
— Kupil bi rad zajca.	& tl
»Zajcev nimam več. Kaj P*
dobro pitano domačo gos.	,it
— Neumnost! Kaj naj reč*" rfstrelil gos?	'	,u
TUDI DOTA.	pa,	**
— Tako, Iz Ribnice Je V#** pa Ima tudi kaj?
»Da, sijajen dialekt«	falJ?
KAJ JE ČLOVEK V CASOP* ^ Ko je rojen, vedno zdra^ . i)gW^ io. Ce pobegne staršem, n?;.ieo mlad'
dečko.
dobri sin, kateremu bo vse	i^*	m-,
išče ženo z inseratom, potem	v*	$
inteligenten mladenič iz dobre gubi svojo listnico, potem ubo* jn0 je Izgubil vso svojo borno j Ce je zamenjal svoj star klo&u*- <je|*l j; oni dobro znani gospod, ki ne	^	nobenih sitnosti in če končno »“F s0 ff*	r
soprog in zvest prijatelj vseh, znali.
.-'■‘r« ^M.:
Rodbine industrijaka Josipa, dr. Marijana in Srgiana Krmpottf, dr. Giorsja Veseli odvetnika v Trstu, Radikon ter dr. G. Ca‘
tani V Poreču javlj'ajo, da je po dolgotrajni/ težki in mučni bolezni danes umrla v Trstu v 32. letu njihova nad vse blaga hčerka, sestra, soproga in svakinja, gospa
Karmela dr. Veselova
roj. Krmpotič
zapustivši troje otrok in vso rodbino v neizmerni
žalosti.
Pogreb se vrši v Trstu.
Nepozabno pokojnico priporočamo v spomin m molitev vsem prijateljem in znancem.
Ljubljana — Trst, 12. junija 1924.
ky> 'w5,'. v	'i ■1'	'H
Dinarska veljava
(v tisočih)
Lastna aredstva
Poverile!
Krediti
i, naravnost najtežje ki jo preživlja mlado
Gospodarstvo.
Jadrantko-Podunavtka
Banka.
Nadaljevanje.
V onem času, ko sem podal tako nmenje in prognozo o instituciji Ja-*Jan^e’ nisem našel popolnoma nobenega naših ekonomskih strokovnjak t ^ ^ se M* v tem Pridružili,, a ^kateri od njih (tako na primer dr. D«jn v »Novi Evropi«) so poizkušali po-, " Povsem kontrerno oceno likvidacije tiranske banke.
tal sem nastopil v njeno obrambo,
tembolj, ker se je takrat dvignila vsa javnost proti Jadranski banki, in me osebno veseli, ko vidim, da je kampanja umolknila in da se je Jadranski banki, prebrodivši najtežjo perijodo, posrečilo, da se konsolidira, da si opomore od vseh udarcev m da tako obnovljena, ali če hočete pomlajena stopi v prve vrste jugoslovenskega bankar-stva. Nalašč pravim v prve vrste, ker je Jadranska banka bila že leta 1922 v vrsti naših prvih bančnih institucij in je v sporednosti s Hrvatsko eskomptno banko in Prvo hrvatsko štedionico izkazovala nastopno sliko moči:
1’rva Hrvstska Štedion!.«
Hrv. Eskompina Banka
83 441-7
546 859 4
260.923-9
606.953-2
se tedaj vidi, je bila Jadran-druo-^T^ po mo^ Ustnega kapitala na tadl n ,mestu’ P° m°či hranilnih vlog iitov	mestu, a po moči kxe-
esVm~Ii,.eposrec'no enaka s Hrvatsko 7^? .no banko, tko	^3 je bilo za Jadran-
ko »Ti.0 .usodne važnosti, kajti tu je ^ma • ak ne biti in kakor ona Čilu Ptavi v svojem zadnjem poro-aov^^^jena kampanja je začasno te povf ne?c®tere nepoučene vlagatelje toda li0vne Prijatelje zavoda v zmoto, kateri te^te omajati trdne osnove, na di uauf^tea naš zavod. In zares, četu-odpovL,te bilo povodom te kampanje j«v dew5b °te>li 150 milijonov dinar-iatvah 1,3 vloKah, deloma na tir-sa najr° tekočih računih in to za ča-Zalttevi Je denarne krize, smo na fe]j} l Vsakomur izplačali svoje, med-tettf tujih zavodih nismo angaži-jj d * eno paro, ne faut pas aller contre le cou-
k w°Pet’ da<iranska banka je vzdrža-d-teui te najtežje momente, uspela je, Wlde k sbi in da se ponovno formi-v središču našega nacijonalnega ka-«tala.
^Zato pa je zelo interesantno, ako J^tešam: Ali je bila Jadranska banka junici mobilna? Jaz trdim, da je mo-in ostanem pri tem, da so obdržali *te posli poleg vseh sunkov v Trstu, j. K vse kampanje tu v državi in pota. Jl^aklonjenosti vlade, odlično stop-
100.406 9
51.297-1
4 50.098 2
488 103-0
Jadranska banka
Beograd
92
309
140:095-4
likvidnosti. To likvidno stopnjo sem .J"? teta 1922 ocenil napram tedanji
S..  ...................................
|l f 62 in pol odstotkov in mislim, tedeti n*sern. Prevaril. Treba je namreč VjUj* <te je morala Jadranska banka alarmantnih vesti, ki so se širile v flteari	izplačati	lepe	milijone
**. n®7 v gotovini in se ni pri tem niti InfJ)aro zadolžila v inozemstvu.
še uvažujemo, da je bila telov o *-3 realizacija depozitnih kapi-
gospodarstvo, potem Zavedati veličine vsote 170 da uov^/bnarjev. Potrebno je slednjič Y tej J??	to» d» je Jadranska banka
b* G^?8011 proti sebl stala popolno-baakwn^ena v vsem jugoslavenskem iiaS^ in zdi se, da našim velikim te »Sli??1 nl P^lo niti na um, da izvr-d^ajj^tenngsaktion«, kakor rtazivajo hfo n*zfJv zadnjem času podpiranj	Institucij. In ravno na Du-
šile D drastičen slučaj z Allge-h^jJ^eposttenbaricj, k! ni mogla niti tezva^i* todnov kljubovati posledicam, »teh dT J?° ®te<rmantnih časopisnih ve-«ke 'baž^tovno je bila večja od Jadran-te	te to pri dunajski klijenteli,
088 cenijo kot »šolati in
te
tete'
tav*Jen el®nent«. Pri Jadranski ban--	0	vidimo
kontrast onega, kar —11 P^i Allgememe Depo-teftrvee • ; °n® se ni samo obdržala, ■stooci dve leti z uspehom pa-
napade in je mogla takoj ob
sifkSrasi* izplačati v gotovini te bjla lncvMrm?1 obve2n{c‘ In 43 potein
v	-T .	9J*	utrneš	pu	ism
?*teiat$ h	likvidnost	in	moram
Ntosem bil zei0 prijetno »S te leto	.del "teno zadnjo 1
prijetno izne-bilan-
'uzijf, .	nvi	osnova
S	Pc^0navsko	trgovsko	delni-
Sftj Beogradu.	In tudi v	tej bi-
o^Jl .1pirana “po boju«,	rraha-
jjj,,	Jeromne likvidne	pozicije.	Evo
fetevii*
Menice* Wl ****
teleti
toft; Iforet
efektov likvidne terjatve
10^97.000 Din
44.789.500 «
103.154.500 «
95.686.500 «
254,0*7.500 Din 28,676.000 « 225,361.500 Din
j	«5,361.500	Din
S!? likv%Pr,-i!n?riar?0 t0 suma«0 pozi. >1 obvezruJt2 ?emi ^vodo-
Jl d#c.	^JašaSo	istočasno
^ da i fkupno.4?6 mili- dinarjev.
je za naše razmere par exelence odlična likvidnost. — Končno še nekaj. Tudi poleg onega, kar sem konstatiral pred letom o njeni likvidni možnosti z 62V2 : 100, bi moja teza nikakor ne bila ovrže-na, tudi če bi bila Jadranska banka ustavila plačila. Kajti predvšem se je treba ozirati na to, da se zavod nikakor ni obračal na inozemstvo, torej je odpadla kombinacija z lombardiranjem papirjev in z reeskomptom menic v inozemstvu. Čeravno se je pri nas v državi kriza poostrila. Jadranska banka ne samo, da ni prodala nobenega svojega efekta niti nobene svoje nepremičnine, temveč je nasprotno zvišala svoj efektni portfelj od 64 milijonov dinarjev (koncem 1922) na 95V2 milijona dinarjev koncem zadnjega leta; enako so povečane v bilanci tudi pozicije nepremičnin za celih 100%, od 31 na 59Vi milijona dinarjev.
2e poprej sem dejal, da je vzdržala Jadranska banka kampanjo, ki je bila vodena proti njej, ves čas popolnoma sama in šele tedaj, ko je atalra prenehala in ko1 je preživela svoto najtežjo krizo — krizo zaupanja, šele potem in po povolinih rezultatih, ki jih je dala revizija Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ministrstva trgovine in industrije in zavodovega nadzornega odbora, se je obrnila Jadranska banka na dve močni zagrebški instituciji: Srbsko banko in Hrvatsko hipotekarno banko in se je takoj našla platforma za skupno delo, za ustvaritev velikega bančnega organizma, impozantnega finančnega koncerna, v katerem ta fuzija z dne 11. maja nikakor ni zadnja niti največja — ona je šele osnovna. Da pa sta bila voljna ta dva konzervativna zavoda družiti se z Jadransko banko potem, ko je ona že izgubila 40% Zaupanih ji depozitnih ka-pitalov je tudi dokaz več za mojo tezo, da je Jadranska banka banka kot celota, kot Skupnost, poleg vseh svojih zunanjih in notranjih neprilik in tresljajev, vendarle zdrava In rentabilna institucija.
(Nadaljevanje.)
tete a 'T *KUPno milj. dinarjev, te\dJet.lnStltuciJa Odranske ban-^teo likvidna s celimi 63%, kar
Trina poročila.
ŽIVINA
Zagreb, 11. junija. (Tedenski sejemj Promet je bil slab, cene tako živini, kakor tudi krmi nazadujejo. V inozemstvo se ni prodalo ničesaT. Biki 12.5—14, telice 125—
14.5, junci 12—14.5, krave I 11—13, II 8.5— 10, II! 8—83, voli I 13—14.5, II 9—11.5, ITI 8—9, mršave svinje 15.5—16.5, debele svinje 16—17.5, sremske zaklane svinje 23—
24.5, teleta 12.5—13.5, seno 65—100, otava 90—100, detelja 5)0—100, slama 65—80 dinarjev.
Dunaj, 11. junij. (Svinjski trg. V tisočih avstr, kron za 1 kg žive teže.) Debele svinje 17—20, ostale 22.5, mesnate 18—22.5. Dogon 10.154, od teh 213 domačih In 740 iz Jugoslavije.
Praga, 10- junija. (Mesni trg.) Teleta 10—13, domače svinie 12—13. pNjske 13.25 —13.5. švedske 10—12, danske 10—11, voli prednji del 10.5—13.5, zadni! 13—16. biki 12—14, krave prednll del 9—13, zadnji 11 —14. Tendenca srednja.
ŽITO.
Novi Sad, 11- Junija. Pšenica 29(1—
292.5, koruza 225-245, Ječmen 282-285, Oves 282.5—285, moka »00« 460—465. »0« 450—460, »2« 410-415, »5« 360-365. Ten-denca nestalna. Prodanih Je bilo 10 vagonov Pšenice, 70 vagonov koruze, 10 vagonov moke.
Budimpešta, 10. junija. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 317.5—335, rž 270—275, leč men za krmo 290—300, za pivovarne 315 -335, oves 320—327.5, koruza 275—280, otrobi 230—235.
X Mariborska tržna poročila dne 10.
lunija. Dogem 15 konjev. 11 pikov, 134 volov, 388 krav, 9 telet In 1 oven, skupaj 588 glav. Sejm Je bil sicer 2elo Živahen, toda prodalo se je samo okoli 250 glav. Cene so bile za 1 kg žive teze sledeče: (Cene v dinarjih.) Debeli voli 13.50 do 13.75: poldebeli 13 do 13.25, plemenski voli 12 do 12.25, biki za klanje 10 do 10.50, klavne krave debele 10.75 do 11.25 Plemenske krave 8.50 do 9; krave za kloba-sarje 6.25 do 7.75, molzne kra.ve 7.7$ do 8, breje krave 7.75 do 8, mlada živina 6.50 do 12. — Cene mesu: Volovsko meso I. 28 do 27, II. 22 do 24, meso od bikov, krav, telic 19 do ,21, telečje meso I. 30, II, 22 do 26, svinjsko meso 30 do 35 za 1 kg.
X Nemško Izgube na špekulaciji s frankom. V nemških imcačmh krogih cenijo vseto efektivnih Izgub, to je onih vsot, ki jih mera Nemčija radi špeku acnjc s frankom izplačati inozemstvu, na 500 milijonov zlatih mark.
X Tranzitni promet s Francijo. Med
Francijo in našo državo je bil sklenjen poleg Avstiije in Švice dogovor za transport našega blaga v Francijo oziroma obratno. Transport bo šel preko Avstriie in Švice. Voznino bo plačati naprej ali pa tudi naknadno. Tarifne postavke se ravnajo po maksimalnih tarifih posameznih držav. — Tranzitni tarif je znižala samo Avstrija, da na ta načn odvrne tranzitni promet preko Italije. Konvencija obsega več vrst našega blaga tako les, slive, jajca, perutnino, pšenico, oves, moko, železo, rude, mangan, antimon, surovo in strojeno usnje, slanino, tobak, s adkorno peso in vse predmete navedene v tarifi III. B. Iz Francije se bodo uvažali po tem dogovoru železo, ure, jeklo v palicah in vzvodih, surovo železo itd. Podobna konvencija bo sklenjena v kratkem tudi s Švico.
X Grško-jugoslovenska banka. Dve veliki grški bank! sta zaprosili v Beogradu za dovoljenje za ustanovitev velike jugo-slovenske-grške banke v Beogradu. Banka bi pospeševala trgovinske odnošaje med lugoslavijo in Grčijo.
X Svetovna pšenična žetev 1924. Zadnje žetveno poročilo mednarodnega poljedelskega instituta navaja podatke o razpoložljivih zalogah pšenice in pa po potrebi pšenice na celem svetu. Države, ki pšenico izvažajo, so imele začetkom marca 308 metrskih stotov razpoložljive pšenice. Potrebo po pšenici v državah, ki jo uvažajo, cenijo za čas med 1. maTcem ln 31. julijem na 143 milijonov centov. Radi tega je na svetovnem tržišču višek in 1. avgusta bo še približno 165 milijonov centov pšenice lanskoletne žetve na razpolago. Zaloge 1. avgusta 1923 so znašale samo 71 milFonov centov. Poročilo navaja, da so zimske setve v severni Evropi zaostale. V Belgiji In Poljski so bile večje škode radi mraza. Boljši je položaj pšenične setve v srednji in južni Evropi, dasiravno se je setev tudi bi v mnogih krajih razvila 2elo kasno.
dobave.
X Dobava karbida. V smislu rešenja vojnega ministrstva se bo vršila prva ustmena javna licitacija za nabavo karbida in sicer dne 25. junija v pisarni Intendanture komande Dravske divizijske oblasti za na-bavo .300 kg karbida za ljubljansko garnizijo, dne 27. junija v pisarni mariborskega vojnega okruga za nabavo 400 kg karbida za morfborsko garnizijo. Licitaciia se bo vršila točno ob 11. uri v omenjenih pisarnah.
ogoji so na vpogšed vsak dan v omenienih pisarnah. Kavcijo 5% za naše in 10% za tu-Je državljane je položiti najkasneje do desetih dopoldne onega dne, ko se vrši licitacija. Licitanti morajo imeti poleg potrdila o položeni kavciji še uverenje, da so upravičeni izvrševati take nabave in potrdilo davčne oblasti, da so svoje trgovine prijavili za davek in da so plačali davek za zadnje tri mesece.
X Dobava raznega materiiala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave kleja, gipsa, kolofonije, smirkovega papirja, Selaka, trakov za merjenje, salmiaka, krtač, katranovega papirja za strehe, dektrina Itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava pisarniškega materiiala. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. junija t. I. ofertalna licitacija glede dobave raznih pisarniških potrebščin po proračunski vsoti 78.000 Din. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. Seznam materijala ln ponudbeni formular Je dobiti pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Subotici.
X Dobava karbida. Pri komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru se bo vršila dne 27. junija ofertalna licitacija glede dobave 400 kg karbida. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava fhmeža. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo VTšila dne 30. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg flrneža. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljapi fato-resentom na vpogled.
Trgovina modnih čevljev
in špecijalist za ,ortopedično in anatomično obuvalo
Fran Szantner,
Ljubljana, Se enbursova 1.
OBLEKE NA
O Bboke
I)	MISTNITB0	5
UiD ERNATOVIC
To in
Vnuk Haria Naraa Rssppstnik komunizma
Kakor smo že poročali v našem listu, je sovjetska vlada, prosila angleško delavsko vlado, da bi dovolila prepeljati zemeljske ostanke K, Marxa v Moskvo. Proti tej nameri je takoj odločno protestiral vnuk Marxov, francoski so-cijalist J. Lcngue, ki je poslal Mac Donaldu pismo, v katerm pravi:
»Zvedel sem iz Časopisov, da je tačas v Londonu se nahajajoča boljševiška delegacija oddala notranjemu ministru predlog za prevoz v Moskvo prahu mojega deda Karla Marxa„ ki že 37 let počiva na Hempsteadskem pokopališču. V svojem lastnem in v imenu bratov in sester — smatram za svojo dolžnost, da najodločneje protestiram proti takemu predlogu.
Sodim, da bi moj ded, čeprav bi s simpatijo gledal na revolucijski prevrat v Rusiji, nikdar ne soglašal s tem, da njegovo ostalino, njegov spomin in socijalistično koncepcijo monopolitizirai komunizem moskovskega tipa. Vsa njegova dela so prožeta z globoiam nezaupanjem tako v carskem kakor k Baku-ninski Rusiji.
Ne dvomim, da bi ne bil Marx očaran od neomejene udanosti Lenina k stvari svetovne revolucije, vendaT mislim, da more težko kdo trditi, da bi bil boljševizem zgrajen na manristični filozofiji. Ako obstoja kje Rusija, ki na njegov nauk, je to Rusija Plehanova in Markova, najmanje pa Rusija Zinov-jeva.
Trdna in absolutna želja potomcev Karla Manca je, da naj ostanejo njegovi zemeljski ostanki na Hempsteadskem pokopališču, v plemeniti zemlji velike proletarske demokracije — na drugi strani kanala La Manche.«
biderotova llubezen.
V »Revue de France« poroča J. Bertaut o ljubezni Anice Champion de Diderota. Ko je Diderot kot dijak stanoval v mizerni hiši, je večkrat srečal na stopnicah ljubko Anico, se zabubil vanjo ter je preživljal zimske večere pri njej in njeni mateTL Ko je uvidel, da Je tudi dekle zaljubljeno vanj, Je zaprosil njeno roko. Dekletova mati je hotela imeti za poroko privoljenje Diderotovega očeta, ki pagani ni hotel dati. Oče mu je odgovoril: Svetujem tl, da se nikdar ne oženiš. Ti s! ustvarjen, da živiš kot bohem s svojimi tovariši, ne pa v urejeni družbi kristjanov. Diderot je od žalosti zbolel. Gospa Champion in njena hči sta rmu stregli v bolezni. Končno sta se poročila brez očetove vednosti. Toda kmahi se je pokazalo, da je Imel oče prav: On nestalen bohem, ona zvesta in točna ženska; on skeptik, ona prepričana vernica. Prišlo Je do nesporazumljenja. Dt-derotov oče le zvedel za poroko, ko je imel sin že dva otroka in ko je poslal k ljcntu svojo ženo, da ga pomiri. Ženi se je posrečilo pridobiti naklonjenost moževe rodbine, toda Diderot se ie medtem zaljubil v gospo Puisfeuzovo * "ica Je tiho trpela. Ko so leta 1749 zaprli 1 rota, je storila vse mogoče za njegovo c, . stitev.
Kako le v vsemirjut
Največji in obenem najstarejši problem kulturnega človeštva, ki še do danes ni rešen, je vprašanje potovanja po vsemirju. Se nobenemu človeku se nikdar ni posrečilo, da bi zapustil našo mater zemljo In odletel i nje v neznano, večno prostranstvo, ki nas obkroža. Problem letanja, ki je bil tisočletja Jnrepenenje človeštva, je sicer rešen, toda preko 10 tisoč m. se tudi z zrakoplovi in aeroplani ne moremo dvigniti. Zrak Je v višjih plasteh tako redek, da v njem n! mogoče niti živeti niti plavati. Le naj-spretnejši in najkrepkejši posamezni piloti so si upali do danes za nekaj sto metrov prekoračiti to občo meja
V višini približno 80 tisoč m. preneha zrak popolnoma in od tu dalje se nahaja večna praznota, katero izpolnjuje tekozvani eter, ki Je tako redek in lahek, da ne vzdržuje plavajočih predmetov in tudi ne toplote In svetlobe. Solnčtri žarki gredo skozenj ne da bi ga ogreli ali razsvetlili Zato pa Je nebo ponoči tudi tako temno.
Po tem Je tudi jasno, kako Je v vsemir-iu, izven atmosferičnih plasti naše zemlje. Ce bi se nam posrečilo sestaviti aparat, s katerim bi lahko zapustili našo zemljo in njeno atmosfero ter se odpeljali v prazno vsemfrje, bi nas po prekoračenju atmosfere obdala večna tema, le aparat bi še nekaj časa osvetljevala svetloba naše zemlje, katero bi videli pod seboj kakor ogromno svetlo ploščo alt pa kot srp, v kakršni legi bi pač že bita napram solncu. Povsod, kamor bi šli, bi bila večna neprodirna tema, v kateri bi v žarkih solnca, dokler bi bili v njegovem območju, bl| osvetljen samo naš aparat. Ce bi se odcjaliili še bolj v vsemirje, bi tudi naš aparat ne bfl več osvetljen. Zavladala bi sama najstrašne'ša noč, v katero bi lesketale le neskončnodaljne zvezde.
Kakor svetloba, tako izgine v vsemir-ju izven mei zemeljske atmosfere tudi toplota, V tej strašni noči bi kazal toplomer, če bi sploh Še mogel kazati, 150—300 stopini pod ničlo. Strašen mraz Je to, M sl ga ne moremo predstavljati. Samo naš aparat bi v območhi solnca še Zarei toplote, ki bi jo povzročali solnčni žarki na njegovi materiji. Nekaj milimetrov od njegove površine pa bi bil Še vedno isti grozni mraz.
Ker izven privlačnosti vsemlTsklh teles n> težnosti, tudi ni teže, zato noben predmet ne more nikamor pasti, ampak prosto obvisi v praznoti tam, kjer se nahaia V območju solnca bi človek, ki bi stopil Iz apa-ratf, če bi seveda v mrazu in brezzračiu mogel živeti, obvisel tam, kamor bi se postavil, pričel bi se vrteti krog samega sebe in potovati potem z neznansko hitrico krog solnca v velikanski eliosi ali krogu. V pto-storih, kjer sploh ni več privlačnega območju našegp ali katerega drugega Solnca, bi človek lahko obstal snloh na enem in istem mestu. Hodtl bi tudi lahko dalle. ne da bi sploh kaj Imel pod nogami. Rnzen N-ea bi doživel v vsemirju še nebroi drugih presa-nečenJ in »pustolovščin«.
Brin]@v grm.
Brin Jev grm pozna vauk, kdor se je sprehajal med redko nasajenim igličastirn drevjem ali se šetal po prostih pašnikih. Všeč mu le zelo suha in pusta zemlja. Priporočamo zato, da se ga sadi kot okrasje na takih krajih, ki 90 goli in neprijazni za oko. Skrivljene veje so poraščene s svetlo zelenimi iglicami, cvetje Je podobno nm-cikam, sad pa dozori šele v dveh letih. Korenine, les, igle in sad razširjajo krasno-duhteč in prijetno dišeč vonj po smoli, zato uporabljajo brinjev grm ljudje zelo rafll pri prekajevanju mesa.
Brinjeve jagode so bile v prvih časih krščanstva nadomestilo za kadilo pri službi božji. 2e zgodaj so spoznali zdravilno moč brinja in ga smatrali za neke vrste čudežno rastlino, ki ozdravi nešteto bolezni. Pri poganskih narodih je bila hrinjeva vejica nekak talisman proti čarovnicam in škratom. Ali se naj čudimo, ako so imeli vozniki bi-čevnike iz brinjevČga lesa, ki naj varujejo njihove konje pred vsako nesrečo? Ali, ako je pušii kmetič najrajše iz pipe, napravljene iz brinjeve grče?
Utrujeni popotnik se je najraje viegel in počival pod brinjevim grmom. Se danes naletimo na stare ljudi, ki vztrajajo v svoji trdni veri, da se brtnjevega grma iz bukovega gozda ne sme iztrebiti, ker drugače bukve ne uspevajo.
V zdravilstvu se največ uporabljajo jagode, ki vsebujejo veliko eteričnega oHu, smole in sladkorja; pa tudi korenine In mlade vejice so Izborno zdravilo.
Jagode, ki so pri grizenju sprva sladke potem pa imajo grevajoč, grenak in aromatičen okus, uplivajo zelo blagodejno ns prebavila. Z velikim haskom se jih viiva pri želodčni slabosti, zaslizenju, kamnu, prati bolečinam na Jetrih ln ledvicah. Kdor tete slab želodec, naj vzame prvi dan 4 jagode, drugi dan S, tretji šest in tako da vžije 12. dan 15 jagod in nato zopet 12 dni vsak dan eno jagodo man}.
Ker vplivajo Jagode zelo močno Pa ledvice in povzročijo Izločevanje vode, priporočamo iz njih pripravljen čal zoper kožno in trebušno vodenico Perišče Jagod skuhal na enem litru vode. Čaj iz brinjovll jagod ali VTšičkov čisti kri in uredi cel or-ganični mehanizem.
Za desinfisciranje sob po raznih kužuit boleznih je brinjev dim naravnost neob-hodno potreben. Natresi perišče jagod ir razsekane korenine ne žareče oglje in prekadi sobo. Učinek je zajemčen. Ako Je treba pri epidemFah bolnikom streči, imej v ustih vedno brinjeve jagode, id odstranjujejo istočasno tudi neprijeten duh 'a ust. Proti revmatičnim bolečinam ovij boleči ud s flanelo, ki si jo drža) nad ogljem, na katerem so potresene brinjeve jagode, isti rezultat dosežeš, če kupiš v lekarni brt-njevo olje in natereš z njim boleči ud.
Ako se hočeš pošteno potiti, skuhaj 6C gramov zdrobljenega brinjevega lesa v v vinu in pij po malem tako pripravljeno pijačo, ki Je obenem tudi izborno sredstvo za izpiranje gnojnih ran. Pet kapljic brtale-vega olja na sladkorju je okrepčuJoSe in za prebavo pospešujoče sredstvo.
Zoper težave v mehurju pomaga »brir njevo vino«, ki ga pripraviš na sledeč način: V 50 litrov vode nasuj 25 litrov brbljavih jagod in pest pelina. Pusti, da vse skupaj v kleti vre en mesec, nato odtoči tekočino; lahko pa z istimi jagodami napraviš še enkrat tako.
Tinkturo napraviš, ako vliješ na gotovo množino jagod štirikrat toliko dobrega žganja ali vina In pustiš 14 dni na toplem' kraju. Brinje uporabljaš tndi lahko kot sok. V ta namen kuhaj jagode s štirikrat večjo množino vode, dokler ni gostotekoča. Bri-njevec je najzdravejše žganje, ki zlasti v mrzlih zimskih mesecih ogreje želodec in varuje pred prehlajenjem.
V gospodinjstvu devujo brinjeve jagode med kislo zelje, fižol, kumare ln mesa Korenine in vršičke nabirajte maja in junija ter jih posušite na zTaku! Zrele Jagode pa se berejo t jeseni. Trd, gladek in rumenkast brinjev les služi za razna fina mizarska te strugarska dela kakor tudi ca Icd*-lavo glasbenih fnstrumentov. Brinjev grm je res neke vrste čarodejno drevo, v katerem stanujejo čuječi in dobri duhovi, ki se trudijo nuditi' človeštvu moč, da ši ohrani življenje in zdravje.
ŽALOSTNA USODA ČRNOGORSKIH <3-OANOV V ITALI.IL
Te dni je šla karavana 27 črnogorskih ciganov, mladih in starih, s štirimi vozovi Iz Fana proti Firenct Ko Je prišel prvi voz do železniškega prelaza pri postali Pesce-lina, ga Je zadel rimski brzovlak ln ga po* polnoma raztrgal. Težko ranjeni so bili gfc* var ln vodja karavane Pran Vičinič s Cetinja, star 43 let, petnajstletna Marija Milost, rojena v Monzi te neka enajstletna ciganska deklica. Pet ciganov pa je bilo lah» ko ranjenih. Ranjence so prepeljali v bolnišnico V Arezzo. K sreči brzovlak še ni vo-2li s predpisano brzlno, ker bi sicer popolnoma razmesaril ponesrečene cigane.
Drobli.
: Koliko kilometrov so preletela franoo-
ska trgovska letala? število kilometrov, katera so dosedaj preleteli francoski trgovski aeroplani, dosega že številko, ki si jo moremo predstaviti samo s pomočjo primerjanja: več kakor 241 potovanj okoli zemlje ali 26 oddaljenost! lune od zemlje.
: Marconi Jo govoril g Avstralijo. *Dally Mali« poroča, da je 1. t. m. govoril senator Marconi radfotelegrafsko * Avstralijo. Njegovo sporočilo s postaje Poldhu je Prispete v Avstralijo v šestnalstlnki sekunde. Takof nato pa je dospel iz Avstralije po kablju odgovor, ki je potrdil sprejem radlotelegrtf-ske depeše
: Krakovski monstreproces, V Krakovu se vrši ogromna sodna obravnava radi krvavih pouličnih nemirov .za časa splošne stavke v Krakovu dne 6. nov. 1923, pri katerih je bilo ubitih 3 častniki ln 11 vojakov ter 18 civilistov. 101 vojak, 38 stražnikov In čez 100 civilistov je bilo težko in lahko ranjenih Prooes bc traja) najmanj 2 meseca; povabi tenih je 328 prič, obtožencev je 55, med njimi dva socialistična poslanca, 14 obtož 'n Varžavsk!il advokatov brani
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »7vezna tiskarna« v Ljubljani.
SIN OPICE
Esmeralda
Peronospora cevi, Jamteno novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajoči mmmmmmmm predmeti, mmmmmmmm
g	Tovarniška	zaloga:
1 Zdravko Krajnc • Celje.
■<MNtCMCMtMCMMMCMMCC
Izpred sodišča.
TATINSKA TRGOVSKA UČENKA.
Justični paznik privede Marijo K., roj. 1904 v St. t., trgovsko učenko pri trgovcu K. — Čedno je opravljena — celo chimmy-čevlje ima, a na vesti ima precej nečedne stvari. — Obdolžena je, da je po dvakratnem predkaznovanju zaradi tatvine ukradla kot uslužbenka svojemu delodajalcu razne-Sa špecerijskega in manulakturnega blaga za 6000 Din.
.Obtoženka tatvino odkritosrčno priznava in toči bridke solze.
Nekaj ukradenih stvari je bilo prodanih, nekaj pa so jih našli še pri obtoženki. — Glede prodanih stvari trdi obtoženka, da jih Je precej proda a natakarici pri S., kamor ]e hodila obedovat. Ta natakarica jo je baje tudi k tatvini zapeljala. Nagovarjala io je, naj ji kaj prinese, češ »vsaka je kaj prinesla, katera je bila tu«. Natakarica pa odločno^ taji in očita obtoženki, da je potratno živela, jedla zrezke in šunko, pila pivo in vino.
Predsednik: »Prav n obel ste živeli!«
Originalna priča je žena oškodovanega trgovca. Ker mora priznati, da se nahaja
med predloženimi predmeti tudi več stvari, ki so last obtoženke, predlaga enostavno, da naj se stvari »koniiscirajo«, češ, »mi itak nismo vsega nazaj dobili... sicer pa si je obtoženka vse te stvari nabavila med tem, ■ ko je bila pri nas v službi...« Predsednik pouči pričo, da se ne konfiscvra tako enostavno, temveč je treba imeti izvršilno dovoljenje. ___________
Sodba: Obtoženka je kriva hudodelstva tatvine in se obsodi po § 178. k. z. na 6 mesecev težke ječe poostrene z 1 postom in
1	trdim ležiščem na mesec. Všteje se ji preiskovalni zapor od 28. aprila t. 1.
Predsednik jo opozori na to, da ji je sodišče prisodio najmilejšo kazen. »Manj vam nismo mogli dati,« pravi, »ker ste delodajalci okradli«.
§ 104 S. K. Z.
Delavec Sl. je obtožen, da je razžalil dne 8. marca t. 1. na cesti v šiški službujočega stražnika z besedami: »Hudič, kar naznani, pa piši!«
Zagovor obdolženca; »Zdi se mi, da bo
tako, sem bil pijan,«
Priča stražnik: »Večja družba je ka-
lila nočni mir. Peli so in harmoniko igrali. Opozoril sem jih. To je imelo pa samo ta uspeh, da so drli vsi za mano in še bolj razgrajali, nakar sem jih legitimiraj. To je dalo obdolžencu povod za inkriminirane besede. — Pijan ie bil samo nekoliko.«
Sodba: Po § 104 s. k. z. 25 Din globe, v slučaju neiztirljivosti 1 dan zapora, Plačati ima seveda tudi znano takso 50 Din.
TATINSKI KOVAŠKI VAJENCL
Rudarska družba v Knapnšah ima kovačnico, v kateri se že leto dni ne dela. D asi se že toliko časa ni dela,o, je ostalo vse orodje na mestu, seveda dobro zaklenjeno.
V	tej kovačnici je svoj e časno delal vajenec Peter D. — Delal je sicer samo en dan, a to mu je zadostovalo, da si Je kovačnico in njeno vsebino natančno ogledal in padel v skušnjavo, ki ji je hitro podlegel. — Cim je namreč zaznal, da se v kovačnici momentano ne dela, je sklenil, da se bo polasti’; orodja ter se etabliral kot samostojni mojster. V to svrho se je domenil z dvema stanovskima kolegoma, namreč s svojim bratom Franceljem in z nekim drugim vajencem Francetom S.-om, da so
hodili od meseca decembra lanskega leta do 30. aprila brez dovoljenja lastnika po orodje y kovačnico. Namesto ključa so imeli vitrih. — Odnesli so v tem času za 6400 Din kovaškega orodja. Nekaj so ga prodali, nekaj so obdržali zase. Tako se je Peter D- res etabliral kot samostojen, in sicer enostavno brez oblastvenega lokalnega ogleda, pri nekem kozolcu, pod kovinastim krovom. Tu je izvrševal svojo »obrt« dokler ni prišel lepega aprilskega dne uslužbenec Rudarske družbe dr. Rosental ter kovačnico revidiral. Vsled te revizije je prišla stvar na dan. tatinski vajenci pa pod ključ. Par dni po reviziji so že sedeli v preiskovalnem zaporu, danes pa sede na zatožni klopi
Vsi trije obtoženci priznajo brez ovinkov. — Franc D. pravi: »Vse je res. Nekaj sem prodal, nekaj se je pa še pri meni našlo. Enkrat sem šel z bratom, enkrat pa s S.-om... Šel sem, da pridobim denar, ker sem bil suh.« — Peter D. je pravtako odkritosrčen. »Vse priznam, kar se mi očita.« (Obdolžen ie poleg tatvine prestopka po § 440, ker je otvoril kovačnico brez oblastvenega ogleda, in razven tega, prestopka § 4 zak. od 18. II. 1922, ker je posedoval
samokres brez oblastvenega dovoljenja?. Glede posesti samokresa se zagovarja tem, da ga je našel v nerabnem stanju, n * kar ga je sam popravil tako, da danes ni»f i cijonira. — France S. izjavi: »Priznam, sem kriv. Dvakrat sem šel. — Od prodan predmetov mi je da: Franc D. 400 kron.* Sodba: Franc D. in Franc S. radi hudodelstva tatvine vsak pet tednov ječe m trdi ležišči. Peter D radi istega hudca«-stva, radi prest. § 440 k. z. in čl. 4 zaK. posesti in nošnji orožja na šest_ tednov poostrene z dvema trdima ležiščema, z ozirom na § 440 k. z. na 25 Din globM" zadnje citiranem zakonu zapade tudii o« je. — Ker se jim preiskovalni zapor kazen, sta Franc D. in Franc S. kazen prestala.
Zahtevajte po vseh 10’ kalih „Nar. Dnevnik" I
»»*
i«
Esmeralda ie 7.'kričala istočasno z Jano Porter, potem pa kakor običajno, kadar se je zelo prestrašila, pala v nezavest
Jane Porter pa ni izgubila zavesti. Vsekakor ]e bila vsa trda od strahu, posebno ker se je ostudni obraz pritiskal k njenemu in je čutila smrdeči dih Živali, toda njen duh je ostal jasen in razumela je vse, kaj se je godilo.
Divja žival jo je nesla, kakor se ji je zdelo, s čudovito brzino skozi gozd, toda ona ni kričala in se id upirala. Bila je tako zmešana, da je mislila, da jo nese opica proti obali. Zato je hotela prihraniti vse svoje energije in svoj glas, da bi klicala na pomoč, ko uzre kočo.
Ubogi otrok! Ce bi vedela, da jo je nesla opica vedno globlje v neprodirni gozd.
Krika ni čul samo CIayton in oba stara gospoda, ampak	tudi Tarzan. Hitel	je	naravnost	na
mesto, kjer le	ležala Esmeralda.
Seveda se ni posebno zmenil za njo; zadržal se je pa vendarle par hipov pri njej, da je videl, Če ni ranjena.
Preiskal je sledove po tleh in po drevju naokrog in ker id imel samo opičjih izkušenj ampak tudi človeški razum, ki je bil kaj kmalu na jasnem, kaj se ie tu zgodilo.
Pognal se je na drevje in šel za sledovi, ki jih ie odkril in ki bi jih gotovo nobeno drugo bitje ne našlo.
Na koncih vej, s katerimi se človeške opice poganjajo od drevesa do drevesa, se da pač odkriti sled, ne pa smer begunca; to je mogoče odkriti le bolj v notranjščini drevesne krone. Tarzan je n. pr. videl gosenico, ki jo je begun pohodil in takoj uganil, kam je ploska noga namerila drugi korak. Ali pa je opazil odrgnjeno	drevesno skorjo,
ki mu je tudi	izdajalo smer živali.	Ali pa se	je
kosmato telo podrgnilo ob deblo ali vejo in lega kocin mu je odkrila pravo sled.
Ta mala znamenja je spoznaval Tarzan s svojim vajenim očesom tako hitro, da ga niso niti zadrževala. Večjidel ga je pa vodil vonj, ker je šel proti vetru in je bil njegov nos občutljiv, kakor nos psa.
Mnogi mislijo, da je nižja bitja obdarila narava z boljšim vonjem kakor človeka. Vendar je razliko med obema povzročil le razvoj. Ker ima človek razum, je oprostil svoje čute od večih dolžnosti in ti so se zato manj razvili; isti slučaj imamo pri ušesnih mišicah in koži lobanje, ki jo človek tudi ima, toda komaj rabi. Podobno je z živci. Toda pri Tarzanu je bilo drugače. Bil je navezan le na svoje čute, ki jih še ni nadomestil razum. Najmanj je bil razvit njegov okus, ker mu je dišalo dolgo zakopano, surovo meso ravnotako, kakor sočno sadje; toda v tem se je v bistvu pravzaprav le malo razlikoval od najeiviliziranejših uživačev. Skoro neslišno je sledil opičji človek Terkopu in njegovemu plenu in bežeča žival je pospešila svoje korake, ko je začutila, da se bliža.
Končno je moral Terkop uvideti, da je ves beg brezuspešen, ker ga je Tarzan dohitel. Na mali jasi se je zato spustil na tla, da bi imel potrebno prostost premikanja v boju za svoj plen.
Z močno roko je še vedno objemal Jano Porter, ko je skočil Tarzan kakor leopard v areno, ki io je narava kakor rialašč priredila za ta boj v pragozdu.
Ko je Terkop spoznal Tarzana, je mislil, da Je ugrabil njegovo ženo, ker je bila istega rodu, bela in nezaraščena; prevzelo ga je škodoželjno veselje, da se mu je nudila možnost dvojnega maščevanja nad zasovraženim neprijateljem.
Ko je Jane Porter opazila nenavadno bitje, se Ji je takoj zazdelo, da ima najbrže Tarzana pred seboj, ker je natanko odgovarjal Claytonovemu opisu in oklenila se je rahlega upanja, da bo varoval tudi njo, kakor je rešil druge.
Ko jo je pa Terkop naglo vrgel v stran, da se zoperstavi Tarzanovemu napadu in ko je motrila veliko opičjo postavo z mogočnimi mišicami in divjimi zobmi, je trepetalo njeno srce, ker se ji je zdelo nemogoče premagati tako mogočnega nasprotnika.
Kakor dva pobesnela bika sta se zagnala drug proti drugemu in kakor dva volka sta, drug drugega poskušala zgrabiti za grlo.
Čeprav so Tarzana ogrožali opičji zobje, Je imel vendar tudi on svoj dobri nož. Z drhtečimi
živet je Jane Porter opazovala boj. Terkop je vrgel njeno vitko telo k drevesnemu štoru v bližini, Roke je pritisnila na valujoče prsi in njene oči so se razširile, izražajoče zdaj strah in bojazen, zdaj občudovanje in zadivljenost. Tako je motrila boj pragozdne opice z pragozdnim človekom. Vedela je, da se bije za posest žene — nje same.
Videla je, kako je mladenič napel vse mišice, da bi s svojimi močnimi rokami obdržal mogočno zobovje v šahu in kako je porinil sVoj dolgi nož neštetokrat opici globoko v srce, dokler se ni žival mrtva zrušila na tla.
Kakor pragozdna žena je z razprostrtimi rokami planila k pragozdnemu človeku, ki se je boril za njo in si jo priboril.
In Tarzan?
Storil je, česar vročekrvnega moža ni treba učiti. Objel je svojo ženo In pokril s poljubi njene drhteče ustnice.
Trenutek Je s priprtimi očmi slonela v njegovih rokah in prvikrat Je v svojem mladem življenju občutila ljubezen.
Tarzan se je sprva začudil, da se mu je deklica, ki jo je nezavedno ljubil, prostovoljno vrgla v naročje in zdaj se je čudil, da ga Je pahnila od sebe.
Počasi se Ji Je zopet približal in jo prijel za roko, toda ona se je kakor tigra obrnila od njega in ga s svojimi nežnimi rokami sunila v prsi.
Tega Tarzan ni mogel razumeti.
Še pred minuto je hotel odnesti Jane Porter nazaj k svojcem; zaradi njenega obnašanja pa je opustil to misel.
Odkar je držal v svojih rokah toplo, vitko telo in odkar so se njegovih ust dotaknile njene sladke ustnice, Je čutil novo življenje v sebi.
Še enkrat je položil svojo roko na njeno ramo, toda ona ga je zopet pahnila od sebe.
Tedaj je pa Tarzan storil isto, kar bi storil že prvi pračlovek; vzel je svojo ženo in jo odnesel v džunglo.
Drugo jutro je 2e navsezgodaj prebudil štiri osebe v koči na obrežju strel iz topa.
Clayton je prvi hitel ven. Ugledal je dve ladji, usidrani pred zalivom.	,
Ena je bila »Arrov«, druga pa majhna francoska križarka. Na tej je bilo polno mož, zročih na obrežje. Clayton in drugi, ki so ga med teni dohiteli,
so bili prepričani, da je križarka oddala strel zat°« da bi jih opozorila nase.	,fa
Obe ladji sta bili precej oddaljeni od obreži in zdelo se je neverjetno, da bi opazilo moštvo svojimi daljnogledi ljudi na bregu.
Esmeralda je odvezala svoj rdeč ga vihtela nad glavo. Toda Clayton se je tega ne bo nihče opazil. Tekel je torej na konec rtiča, kjer je že prej pripravil
Pot se mu je zdela brezkončna in ko je Prlsc‘ iz gostega gozda in zopet zagledal ladje, je bil ve iz sebe, ker je *Arrov« zopet razvila jadra io tudi. križarka nadaljevala svojo pot.
Hitro je na več krajih zažgal grmado prav k morju. Tu je slekel srajco, jo odpadlo vejo in čakal, dočim je vetru.
Obe ladji sta še zmirom pluli dalje morju, da je Clayton zgubil že vse na križarki opazili steber dima, ki se je gozda. Tukaj se Je množica daljnogledov uprla proti zalivu.
Brezposelnost
is problemi sbrbstua za brezposeln
je
naslov aktuelne, soci-jalno-politične brošure, katero je spisal na podlagi dolgoletne teoretične in praktične izkušnje priznan avtor
FRAN ERJAVEC
Dobi se kot 27. zvest. „Spl. kn|IŽnIce<<
v Zvezni ttnjigaroi. LjoiiljaDa. MarijiB fri 8
Cena broi. Din 12*—, vez. Din 1?'
Inštalacije.
Telefonske centrale, hišni telefoni, zvonci in električna razsvetljava.
Ivan Bogatal
Ljubljana, Kongresni trs Štev. 19,
(poleg nunske cerkve)
Trgovina In zaloga:
Instalacijski matartlal, moforjl, telefonski aparati, modami lestenci in svetilke, s: Velika saloga svetilk za klavirje In planine.
^ netočnih in dragih
VOZNIH REDOVI
Dobi se
Vodne turbine,
vsakovrstne in automatične regUlatOH
e In dobavlja
e
Vse najnov. konstrukcije, izdeluje pod ugodnimi pogoji
Inž. P. Schneiter
Škofja Loka (Slovenila)
Poseti inženirja, osnovni načrti in proračuni brezplačno.
v vaeh knjigarnah ln trafikah po vsej Sloveniji najbolj priljubljen
vozni RED
vseh železu., poštnih in avtomoii. prog v Sloveniji s kurzno karto.
Sestavljen po Ih
najnoveJSil podatkih
Cena
samo
8»
in.
Preprodajale! popust kot prt zadnji Izdaji
Narotlta »prejema
Im lista in kaiioama, Liljana
WOLFOVA ULICA 1
ZVEZNA'KNJIGARNA
IN'TRG0VINA‘Z‘MUZIKALI3AMI
ima v zalogi stalno VSE SLOVENSKE
KNJIGE IN BROŠURE
kakor tudi bogat sortiment nemških, ruskih in franc, knjig.
Dobavlja vse revije, časopise i.t. d. tu- in inozemskega izvora po najugodnejših, konkurenčnih cenah.
ZALOŽBENA	.kmein.	.SPLOŠNA
POSEBNOST	zbirka	KNJIŽNICA"
ZAHTEVAJTE CENIKI
L3UBL3ANA'MARI3IN'TRG'St'8
					■■
(DOC		tmcmc	DOC		4
MALI OGLASI
Cana oglasom do 20 bsacd Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para * davščino vred.
Gmotno slabejllm slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
MProdam H
Lepo stanje
na periferiji — 2 »obl, kuhinja kopalnica, vse pritiklin* ~ se odda s koncem Junija. Ponudb* t znamko ca odgovor na upravo lista pod „Lepo stanovanje".
eno boijSo petvrstno harmoniko, tvrdk« Lubas popolnoma v dobrem »tenu. Pri Štefanu, Pot Rožno dolino 34, Ljubljana.
mamka »Puch« 8 HP a* ceno proda. Ogloda m v trgovini Tržaška cesta 4.
(Lehr- und Handbuch) vezana proda za ceno Din 160 Zvezna knjigama, Ljubljana, Marijin trg 8-
IStanovanja
Dve SliMlji
vsako z 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami ln vrtom v novi hiši na periferiji mesta s* od. dasta. Naslov pri upravi list*.
  JE
obstoje!« le kuhinj* In dv*h do tr«h aob, s pritiklinami Hit mina atranka v Ljubljani, ,v. tudi kje v bližini mesta aa periferiji s* išč*. Ponudb* pod ..Mirna *traaka“ aa upravo Usta.
Mu soba
a posebnim vhodom v sredini mesta iščem. Ponudbe na Minka Horvat, modistka, Ljubljana, Stari trg 21.
Službe
Uorisia
absolventinja 2. razr. trgovske Sole, zmožna vseh pisarniških del, stenografije in strojepisja, 'oštena, iz siromaln* družine, «11 vstopiti kot prodajalka v trgovino z mešanim blagom v mesto ali na deželi. Ima l1/, letno prakso a dobrimi referencami.
Vajena vaeh del v akromnl domačiji, bi bila v Izven uradnem času lahko podpora gospodinji. Zajedno bi opravljala vaa pisarniška dela.
Začasno reflektira samo na oskrbo v hiši. Poznej* po dogovoru.	x
Ponudbe na upravo lista pod št. „11.001“.
nemško-francoskega,” po možnosti tudi arbskega korespon-denta, stenografa In stroj*ptaca za izvozno trgovino Iščemo. Istotam a* sprejme mlajši človek, dober poznavalec gob in Vešč aušenju In kupovanju istih Prednost Ima oni, ki ume dobro sušiti aadj* In napravljati „forinele“ olupljen* alive). — Hrana In stanovanj* v hlšL Ponudbe s spričevali In zahtevo plače Je poslati na N. A. Jovanovič, Valjevo, Srbija.
ev*nt. trg. aotrudnik za špecerijsko stroko, vojaščine prost, išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudb* j* poslati na upravo Usta pod šifro „Agilen*.
Postreli«
Iščem za dopoldne v sredini mesta. Naslov pri upravi pod „Postrežnica‘*.
Mi vajenec
poštenih starišev, se sprejme takoj po dogovoru. Hrana in stanovanj* v hiši. Pavel Bohinc, čevljarski mojster, Tržič št 126,
Pisarniška iti.
dobra, absohrentinja »Slovenske trgovske šole" išče mesta v Ljubljani. Gre za par mesecev brezplačno. Ponudbe pod„Pfsamiška moč" na upravo lista.
Mlad pet.
popolnoma ■ samostojen išče služb* za takoj ali pozneje. — Ponudb* pod „P*k“ na upravo Usta.
DM madi
upokojen, (samec) srednje starosti s tehnično naobrazbo išče službe zastopnika ali upravitelja pri kakem iudustrijalnem, kopališkem, ali večje ekonomskem podjetju. Ponudbe se prosi pod »Zanesljiv in uporaben« na upravo lista.
mlad, žendarm«rij»kl	p.
radi eventueln« po*°®‘ nitv*. Dopisi naj ** pod „Sr*čna bodočo** upravo lista.
Razno)
IM Lini leiettU®
bo oddal najugoda,iž*®piJt«y nudniku v takojšnjo ** -1»-
Oljenj* zunanjih P1®*, -j
aejmskih objektov.	*
in podrobni pogoji *• v*l.s*jmskl Pl8‘!r L obV*0* nik med 16. I* l8'ur?' d0 srti* ponudb* »e »pr«j»®*J dne 18. Junija t L p°P° „
verzlrana v vseh pisarniških poslih, tudi v stenografiji ln strojepisju Išče primerne službe. — Ponudb* pod „V*stna“ cul uprave Usta.
Prvovrstne
premog®
na drobno in d*b*lo ** strijo in domačo^**
dobavil«*
po najugodnejših
plačilnih pogoj«
Dom. Čebin
trgovin. •
Ljubljana. Wolfov« d-
.».....•..e«*«*-******'