243. številka. 'S Trst v ponedeljek dne 26. oktobra 1903. Tečaj XXVIII .EDINOST*' iziiaia enfcrat na dan. razun nedel. in pravnikov, ob 4. ari pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24- K. £3 pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je Dlačevati naorej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravni^tvo ne ozira Po tobakarnab v Trsta se prodajajo posamične -tevilke po 6 utot (3nvč.); izven Trata pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V i diuosti je moč I Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd- se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrauko-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokooisi ae ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase s urejeni a uprav-ništvo v ulici BZolin plccolo št. 7. II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitvo in tiskarna . ulica Torre Bianca 12. Vseslovenski odvetniški shod v Ljubljani. Vseslovenski odvetniški ^hod, ki se je vršil včeraj v Ljubljani, bil je sijpjna manifestacija solidarnosti in odločnosti slovenskih odvetnikov in odvetniških kandidatov vseh slovenskih kronovin in vseh slovenskih strank v boju za narodne pravice ter je bil zajedno zraz hrvatsko-slovenske vzajemnosti, k«.r se je tudi hrvatska Istra udeležila shoda po ovojih odposlancih odvetniku dr. Janež ču ;n odvetniškemu kandidatu dr. O o r var j u in po pismenih in brzojavnih izjavah soglaša ^j a odvetnikov, ki bo bili zadržani. Shod, ki sa je vršil v mestni dvorani, je otvoril toeno ob 10. uri z utraj predsednik pripravljalnega odbora dr. Karol T r i 11 e r, kateri je v pr srčnih besedah pozdravil udeležence ter konstatiral, da je na shodu osebno zastopanih 49 odvetnikov, 12 odvetniških kandidatov ter da je svojo odsotnost opravičilo 11 odvetnikov, odnosno odvetniških kandidatov, Iz Trsta so se udeležili shoda dr. Abram, dr. Henkovič, dr. Gregorin, dr. Rvbar in dr. Pretner. V svojem pozdravnem govoru je nagla-šal dr. T r i 1 1 e r žalostno dejstvo, da bj se slovenski odvetniki in odvetniški kandidati zbrali v namen, da branijo zakon proti onim, kateri ga imajo izvrševati. Zbrali so se tudi, da izvedejo stanovsko organizacijo vseh slovenskih odvetnikov ter je izrazil željo, da Fe slovenski odvetniki v svojem nastopanju vedno- držč znanega gesla: Portiter in re, suaviter in modo. Pozdravivši navzočega župana ljubljanskega in zahvalivši se mu za prepušSenje mestne dvorane i d za j>ogoščenje udeUžoikov shoda v imenu stolnega mesta Ljubljane je predlagal, da se izbere predsedništvo shodu. V predsednštvo so bili izvoljeni na njegov predlog dr. Danilo M a j a r o n iz Ljubljane predsednikom, dr. Josip S e r n e c iz Celja I. podpredsednikom, dr. Gustav Gre-gorin iz Trsta II. podpredsednikom, dr. K a r 1 o v s e k iz Celja in dr. G r u n t a r iz Gorice tajnikoma. Predsednik thoda dr. Majaron je, zaseiši »voje mesto, pozdravil zborovale« ter omenil, da so glavni povod današnjemu zborovanju tužne jezikovne razmere na koroških sod.ščih, kjer bije naš narod < bupen boj za svoje pravice. Radi teh neznosnih razmer pritožila sa je kranjska odvetniška zbornica v svojem delokrogu na justičuo min sterstvo. Zahvalivši ae v imenu zbranega predsedstva na izkazanem zaupanju je nagUšal predsednik, da bo nil< ga izbranega predsedstva in shoda lahka : solidarna hramba naiega skupnega klijenta — slovenskega naroda!! Prvi je zadohil besedo župan ljubljanski, Ivan Hribar. Govornik je omenjal najprej, da Francozi sjdjo sposobnost in kulturno stopinjo l 8 rod a j,o odvetniškem »bar-reau-uc. Na tej podlagi ne mure biti sodba za siovenski narud neugodna. Slovenski odvetniki so prepričani o važnosti svojega poki: ca ter so vedno bianiii pravico in resaico. Pozdravlja torej iz vsega srca v skromni me=tm dvorani slovenske odvetnike v imenu ljubljanskega mesta. Tein besedam sle lil je buren aplavz. Po zahvali g. predsednika za prijazen pozdrav in po pozdravu v tem trenotku do-šlega predsednika Kranjske notarske zborniee, g. P 1 a n ta n a, se je prešlo na dnevni red. O prvi tJČk: {ustanovitev zveze slovenskih odvetnikov) poročal je dr. Valentin K r i s p e r iz Ljubljane, kateremu se je v prvi vrsti zahvaliti, da je prišlo do včerajšnje manifestacije slovenskega odvetništva, ker je on sprožil to misel. V lepem, dovršenem govoru je z&stopal in dokazoval govor- nik potrebo teane organizacije slovenskega odvetništva, kateremu izroča varstvo svojih pravic, ne le zasebnik, ampak tudi ves narod, čegar z upanje vživa. Slovenski odvetniki so to zaupanj j naroda tudi tpravi-čiii vs k lar in na vseh poljih ter imajo slovenski oivetniki največe zasluge za probujo slovenskega naroda. Nacrtavši glavne namene organizic je, in sredstva v dosego ifeth, je nagi .'šal govornik, da se s tem, da se vsprejme v pravilo razun hrambe pravic stanu tudi hrambo enakopravnosti slovenskega jezika na e. kr. sodiščih, nikakor ne poseza v politiko. Mi imamo pravico zahtevati dobro Bodno upravo, katera pa ni mogoča brez poznanja narodnega jezika, a zapostavljanje narodovega jezika ni vkvarle narodu, ampak tudi j u stici sami! R ferent je apeliral posebno na odvetniške kandidat6, da ee Otelio«, katera je krasno vspela. Včerajšnji dan je historičnega pomena za naš narod, ki je videl zbrane v beli Ljubljani prve čuvarje svojih pravic. Politični pregled. V Trstu, 26. oktobra 1903 Deželni zbori. V deželnem zboru tirolskem so predlagali italijanski poslanci nujno, naj se vlada pozove, da se o sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo odreče izvozni carini na les. Ta predlog je j obavljen na dnevni red prihodnje seje. Na predlog italijanskih poslancev je dobi1 deželni odbor venskega naroda na Koroškem, vskliknil je Qalog> naj pr0llgi vprašanje preuravnave od-govornik ter pros.l dra. Brejca, naj vstraja, nogajev občinskih uradnikov v Trentinu in dokler slovenski narod po svojih zastopnikih | Qaj y })rih0dnjem zasedanju predloži tozade-v državnem zboru, v zvezi s hrvatskimi, če-j yen nafirt zakona. Društvu za izvažanje Škimi in poljskimi poslanci, do katerih se vinogradniških produktov je zbornica dovolila moramo obrniti, ne izvojuje zmage v tem za dobo petlh let po 10.OOO K podpore s pogojem, da vlada dovoli vsaj 20.000 K. Za namene pogojzdovanja so dovolili 214000 K ukupne moralne in, ako bo treba, tudi mate- za prihodnja tri leta. Deficit dežalnega hipo-rijalne podpore. tekarnega zavoda za leti 1901 in 1902 v Na to se je stilizirala ter odposlala znesku K 56.196 bo stavili v dež. proračun. pra sanj u. Dr. Brejc naj bo zagotovljen naše vse- takoj na ministerskega preds. dra. Koerberja ta le brzojavka : »Predsedništvo shoda vseh slovenskih odvetnikov nujno vpraša Vašo ekecelenco, ali se je res zadnji čas morebiti tudi od kake podrejene oblasti izdala naredba ali ukaz, da se na Koroškem slovenaki odvetniki in nemščine zmožni Slovenci sploh nasproti sodiščem ne smejo več posluževati slovenskega jezika in da se žnjimi nima uradovati slovensko. Za slučaj resničnosti te neveverjetne novice izreka vse slovensko odvetništvo zoper tako protipostavno, ves slovenski narod žaleče početje svoj najslo-vesnejši protest in zahteva takojšnji preklic te naredbe«. O peti točki (primorske justične razmere) Deželni zbor š 1 e z i j s k i ja izrekel svoje uverjenje, da se dosedanjih pritožeb od različnih strani radi škod, ki jih trpe političoi in gospodarski interesi te naše polovice, ne le ni uvaževalo, ampak so se ravno v noveji čas pridružile uove krivice v obremenjanju naše polovic?. Slednjič mora naša polovica priti v položaj, da bo morala ali voljno trpeti vse, kar jej nalagati Ogrska in ogrska vlada, ali pa da poseže po zad^em sredstvu: da Be reši iz dosedanjega gospodarskega razmerja z Ogrsko. Zato naj se sklene z Ogrsko le taka pogodba, da se bremena in pravice obeh polovic določajo na način, da bo odgovarjalo številu prebivalstva, plačevanemu davku in številu dajanih novincev ter drugim političnim razmeram moči in usposobljenosti. Glede na dogodke v sedaajem zasedanju deželnega zbora istrskega bil bi preo-pravičen vsklik na adresodunajskih oblastnežev: Quoue»|ue tandem. Kar se je godilo v minoli seji te zbornice, to je višek zasramovanju parlamentarizma in dostojnosti. To je menda domačine namešča na Kranjskem. Posebno je žigosal refsrent institucijo Je poročal dr. Rvbilr. Njegovo poročilo pri- slovenskih kurzov v Celju, Celovcu, Mari- nesemo, ker nas zanima v prvi vrsti, kolikor boru in Gradcu, katerim je jasni namen mogoče obširno. pripomoči nemšsim sodnim uradnikom do Dr. Cer var iz Pazina je drastično služb na slovenskih sodiščih, kateri urad- slikal vnebovpijoče jezikovne sodne razmere n;ki potem sistematično utesnujejo slovensko v Istri ter vzbujal se svojim opisovanjem noVo3t v vsej parlamentarni zgodovini, da u rado anje. Z i duh tega sistema je graskega deloma ogorčenje, deloma pa tudi smeh ! Tako v kaki zbornici hkratu in nezavidno eden višega eodisča predsednik Gleispach, ki se Be dotikata v Istri žalostno stanje se — sme- j Qd druzega zborovala dva parlamenta ! hoče prilizsti Nemcem, katerim se je zame- šnostjo! Spltšao senzacijo je vzbudilo po-, £>af gospoda, tako Be je zgodilo v zadnji ril za svojega ministrovanja, in kateremu gre ročilo, da na porotnih razpravah v Rovinju aeji dtželnega zbora istrskega! Mej tem, ko d s'edno na lim ministrski predsednik dr. izvršuje po3el tolmača — Bodar! (Vsklik: je opozicija stavila različne predloge in jih Koerber v imenovanjih. Naravnost škanda- Saj Bta sodar in sodnik menda sorodna!) , utemeljevala, je bila večina zbrana lozno je, da dočim se na najvišem sodišču v j Govoril je ša dr. Sernec, kateri se;okolo predsednika in je, ne l rstu razsoja slovensko, se v Gradcu ne je se vso silo vrgel na Gleispach-a kakor mene se za opozicijo, »reševala more prit do slovenskih razsodeb. Kar j najljutejšsga nasprotnika slovenskega urado- d n e v i red!« Opozicija je razpravljala o je mogoče v Trstu bi muralo biti mogoče tudi v Gradcu. Po nekaterih opazkah dra. Brumna, kateri je mej drugim nag:tšal, da so slučaj Bratuša vodili sami nemški »kurzovci« in nekaterih pripombah dr. Rozine in dra. Štora, katerim je odgovarjal referent se je sprejel dra. Kušarja predlog za konec de vanja ter izrekel na konec željo, naj ee vsi enem, veČina o drugem. S tem je večina naši poslanci, brez razlike ntrank, v državnem zboru poprimejo obstrukcije, ako Be ne ugodi našim opravičenim zahtevam na polju doželnega zbora napravila iz parlamentarizma karikaturo ! In vladnega zsstjpnika v zbornici je to ubijanje parlamentarne misli menda slovenskega uradovanja. Proti vladi in dr- zanimalo le v toliko v kolikor mu je prišlo žHvi, tako je končal govornik, katera z nami — v povsem v novi obliki! Dosedaj vsaj tako postopa, nimamo nikakih dolžnosti več! nismo čitali nikjer, da bi bil dal od sebe Na to so bile sprejete resolucije shoda, kako znamenje, po katerem bi mogli skle- bate ter se je odložilo sklepanje o reaolu fc it9re prinesem) v priho Inji številki ter se pati, da oni, katere za3topi, obsojajo vsaj take atentat* aa dob in zahteve par'aments- bi v al s t vn. Slednjih bodo častniki lahko za rizma, če že meni;o, tva. Kar je storila večina v tem d.žeinem upravnih okrajev z ozirom na narodnost', zb ru v za d nt: *ejif t o j e z 1 o č i n na V peti točki so določila glede se- političneai in parlamentarnemu ž vljenju, a stave mešanih komisij, ki bodo preiskovale miglasnoinjasno proglašamo politične delikte. Komisje bodo sestavljene vlado soodgovorno na tem zlo iz jednakih delov mobsmedancev in kristija-g i n a i ; nov in bodo v njih tudi avstrijski in ruski Lvolila tako postopanje na le proti ic.tencijam, ampak naravnost v na sprotju z izrecnim nalogom tega finančnega ravnateljstva, smo opravičeni v trditev, da je c. kr. davkarija v K< pru, ko je rešitvi na pritožbo radi italijanske pobotnice slov#»n skemu davkoplačevalcu pridodala novo itali jansko pobotnico, demonstrovala svojo voljo, da se ne misli pokoriti niti ukazom tega c. kr. finančnega ravnateljstva, svoje više oblasti !! To je očiten odpor n žih proti višim oblastim. Zato si dovoljujemo vprašanje do tega slavnega finančnega ravnateljstva: a) je li temu ravnateljstvu prišel do znanja gori omenjeni dopis v »Edinosti« ? b) če ni, je li ei ga hoče preskrbeti? c) se-li isto zaveda, do kakih koneekvenc mora prit?, ako bo podrejenim organom dovoljeno takovo očitno preziranje pravic državljanov in takov očiten upor proti ukazom viših oblaBti ? d) se ii isto zaveda, da mora tako postopanje v prebivalstvu vzbuditi mnenje, da uradniki smejo kršiti zakone, v katere so obvezani po službeni prisegi ? e) se-li isto zaveda, da ljudstvo, ki je pr šlo do takega mnenja, mora izgubiti vero v nepristranost državnih oblasti in da mora vfrled tega izgubiti tudi zaupanje? f) ali pa ni ravno zaupanje neizogiben pogoj redni , dobri in vspešni državni upravi ? g) se-li to slavno ravnateljstvo zavtda, da mora ljudstvo zaiti v mnenje, da mu ne treba spoštovati zakonov, ako vidi, da jih ne spoštujejo oni, ki so prvi obvezani v to? h) in sledajič : če se to slavno ravnateljstvo zaveda vsega tega, hoče-li isto vkre niti potrebno, da se tako izzivalno postopanje katerega je rnin.ster Lukacs v soboto Lesel nmte}^ y Trštu. V izdanju »Ed mosti« od °d 8LraD1 Untd°V' PodreJeilih termi ™vnatelj- kralju, zadnja beseda mtdjarskega naroda in ejQ m bmo prioo5iIi d j. nekega davko. j Btvu. ne bo ve* ponavljalo in da se temeljito to da veto dobro tudi na Dunaju. plavalca v davčnem okr,ju koperskem, ki 8taiiŠ*e tl8l:m C* kr' uradnikom, ki aa Ogrska korespondečna p sarna javlja z je provzro6il obče vzgledovanje med Slo- ne zavedaj°> kako jim mora b;ti vedenje na- ija, da je :me grof Stefin Tis*a včeraj, . - mP,tn in v Istri. Slnčai ki 8Protl P^bivalstvu brez razlike na- Dunaj po prihodu na Dunaj, v palač mini sterstva pogovor z ministroma Khuenom venci v našem mestu in v Istri. Sh____,__ takoj po prihodu na Dunaj, v palači ogrskega je bU opigaQ ^ j(j re8 nekaJ ne6uv.enega> j r c d n o s t i ? ! Ta slučdj kaže, kako daleč si upajo izvestni Na teh vprašanjih je interesiran naš in Lukacsem. - Na to je bil vsprejet v »v- drfavni uradaikl> ako 80 nekflj gaaa živeli fa narod v Pnmorju, večina v deželr. Zato si dijenci od cesarja. A l Tj I je trajala nad eluž.ovali v ,napi , - atm0rferi oli. Dltl ™ moremo mislit., da bi to slavno rav- eno uro, a cesar ni ničesar o i oč 1. gafhije pQ i9trgkih mestecih. Kar BO ai do_ , nateljstvo hotelo prezirati ta vprašanja. Ce bi Grof Tisza se je potem povrn i v palačo voliH gospodje uradniki Qa c. kr. glavni Pa vendar, potem pa bomo na jasnem, da ogrskega m n sterstva, kjer je imel zopet d,lg davkarjji v Kopru proti doti5nemu ,lržav. vir zlu v ^opru, ampak v Trstu I pogovor « omenjenima m n stroma. Ob 2. uri ljanu jn davkopia6eva]cilf t0 je bila grda ' To SO vani Slovenci ! Pišejo nam: Tako po pol u dne pi je cesar vsprejel v skup i i av- demODStracija, ka,ero bi g,ovek na vse zad. smo vskliknili predvčerajšnjim na kontrolnem dijenci Khuena, Lukacsa in T szo. nJe umevaj> da ao jo upriz )rili znani krogjf ^odu. Ta avdijenca je trajala cee tri ure, a vodijo z|0g|£8Q0 italijansko politiko; od Pozvani smo bili, da vsi, kar nas je kljubu temu *e ni pr i o d<. n kakega sklepa. etrani državn h urddnikov in v njihovem Slovanov iziđemo iz dvorane. Tzišlo pa nas je Razprava o glavn b vprašanjih se je nada- uradnem poslovanju pa je kaj tscega le ^akih 40. a ostalo jih je v kontrolni dvo- Ijevaia d»nes popoludne. dogodek, ki izz vlja na naglasneji protest, rani vse Po1do trdih slovenskih mož, Avstro-ogrska ill Rusija pa Tur- na najodločneji odpor, na najenergičnejo re- terni ceto bi hoteli igrati neko Čija. Astrijska korespondtnčoa p surna pn- akcijo. vlogo med nami ! ! Česa so se bali na pr. občuje doslovno dogovor glede uve ienja re- Go-padje so najprej kršili v zakonu nekateri poštni in rtnančoi uslužbenci, d* si farm v evropej-ii Turčiji, sklenjen v Miirz- ustanovljeni princip enakopravnosti vseh dr- niso upali pokazati svojega rojstva ? ! — Ali stegu me i gr m Lamsdoriom in grofom žavljanov in s tem so žalili pravic > dotičnega 80 r€y morali ostati tam, kjer se jim je čitalo Golu<-h')\v-kim in predložen dne '2'J. t. m. davkoplačevalca, ki je v tem, da more za- j nemški in laški — katera jezika umevajo le po prslamkih Sinovjevu in Cal ice turški htevati, da državni uradi občujejo žnjim v za — mesto da bi bili lepo prišli ven, vladi. Dogovor de; na devet točs. ne^ovem materinem jeziku. Radi tacega kr- kjer se je z nami občevalo lepo v našem jeziku?! To res ni lepo od dotičoikov, da na tako Prra točka določa, da Avstrija in Ku- geQja in žaljenja je dotičnik uložil pritožbo sija i men ue ti posebne civilne agente, ki na to kr. finančno ravnateljstvo. Prvi kri- bo lo nadzorovali turAse oblast o izvajanju v cj 8e je pridružila druga s tem. da na pri- nepremišljen naČiu zatajujejo svojo narodnost! reform. Isti -e postavijo na stran general- tožbo, uloženo v januvarju, sploh ni dob 1 8« celo sramujejo svojega rojstva, ako nemu ic3pekt< r u H mi paši, ga bodo sprem nobenega odgovora tja do meseca septembra ! drugirrodci poleg?! — Trpka beseda nam Ijevali na vseh njegovih na Izorovalnih poto- Tako zavlačevanje z odgovorom na opravi- j siK ^ peresa, ali pridržujemo ji, ker se na- vanjib, opf zar ali na j>otrebe krščanskega ^ene pr tožbe involvira bagateliziranje, oma i de amo, ta pomore ta opomin, da dotiČniki prebival-tva, na prekoračadjh turških lokalnih lovaževanje, nekakov prezir do državljanov nikdar ne store več kaj tacega — na škodo oblasti ter mu bodo priobčevali nasvete in davkoplačevalcev, ki je sosebno graje vre- slovenskega imena. av^tr-j^kega in ruskega poslanika v Ca- den, ako izhaja od organov države, ki hoči rigradu. biti pravna in moderna. Te civilne agente podpirali bodo njim V teptembru je slednjič prišel odgovor podrejeni tajniki in drag mani, ki bodo po na pritožbo, ki je prinesel jako problema- njih ukazih pr rej ali nadzorovalna potovanja tično zadoščenje za zgodi vse se žaljenje držav- ter izpraševaii krščanske prebivalce p > vaseh ljanskih pravic. Ali, da dotični davkopiače- in nadz roval lokalne tu'ške r blasti itd. — valeč ne bo v nikakih dvomih in da bo Porta bo morala svo ;m podrejenim oba^t m vedel, da seje prvo žaljenjejezi- zapovedati, d na ljazakon, zgodilo vedoma in Toko in jih podpirale v njih delovanju. namenoma, so gospodje v Kopru V drugi tofrki dogovora so odredbe z i Bti m uradnim spisom, ki naj glede reorganizacije orotn štva in redarstva, bi bil pritoževalcu v nekako Ista se mora podrediti jednemu inozern- zadoščenje, združili novo krškemu generalu, kateremu postavite Avstrija šenjeiu žaljenje, povsem slič in Rusija ca stran primemo število častni- no prvemu, radi katerega se je b;l pri-kov. Isti se porazdele po posameznih okrajih, tožil. kjer bodo delovali kakor nadzorniki, inštruk- To je bila grla demonstracija, katero je torji in reorganizatorji orožništva. Istočasno dotični užaljeni davkoplačevalec v gori ome bodo ti častniki nadzorovali tudi vedenje njenem dopisu v listu »Edinost« označil po turikeza vojaštva nasproti krščanskemu pre- zasluženju.. rekši, da c. kr. organi tirajo o b- Bazilika sv. Justa. V petek ee je vršila v uradu župana druga eeja komisije sestavljene radi prenovljen a naše tržaške kate-dralke. Komisija je sklenila, da se Dajprej strešina temeljito popravi, a potem se prično deU za olepšanje glavne ladije. Kar se dostaje prenovljenja in gradbenih sprememb apsize (prostora okolo velikega oltarja), je bila večina za to, da ap3iza ostane v sedanji obliki. Pozneje se oltarja sv. Zakramenta in sv. Justa nadomestita z novimi, ki bosta odgovarjala zlogu teh kapel. Slovenske — »Italijanke«. Pišejo nam: Mmolo soboto zjutraj sem bil v neki tukajšnji manufakturni trgovini. Istotja sti prišli dve dekleti, oblečeni v slovenski narodni noši. Trgovec ju je pozdravil v slovenskem jeziku, za kar pa je dobil (v laščini) Bledeči odgovor: »Kadar vas vprašamo in pozdravimo v laškem jeziku — odgovarjajte nam j po laško !« j Jaz in druge navzoče ženske smo se | spogledali in — strmeli nad temi prodanimi j dušami. Na opetovana slovenska vprašanja stavljena omenjenima slovenskima — Italijankama, sta isti odgovarjali le v laščin;, a rr. ed j sabo sta na tihem govorili — (slovenski! Dotični sti iz Marezig pri I Kopru, to je iz mareziganske občine; ne vem pa, v katero vas spadati. Ena je kupila lep volnen robec; zato sodim, da mora biti hčerka kakega tamošnjega slovenskega odpadnika. Ker poznam mareziganake žene in dekleta za poštene Slovenke, bi bilo dobro, ako bi se moglo doznati imeni dotičnih prodank in jih objaviti, da ne bodo trpele krivice druge, ki ne zaslužijo tega. Nas "e sram, da imamo v svojem narodu takih izmečkov ; zato bi bilo potrebno, da bi karali na nje pred svetom. T r ž a č a n. Prošnja iz zavoda sv. Nikolaja. Večkrat že smo prosili slavna županstva, naj o izdavanju poselskih knjižic opozarjajo naše mladenke, kam ee jim je obrniti, ko so dosle v Trst iskat si službe. To je najlepša pri-1 lika, da županstva napotijo dekleta v naš j zavod sv. Nikolaja. Ali opažamo, da le nekatera županstva, kjer so župani ali tajniki i zavedni, ustrezajo tej naši prošnji. Od drugod j pa mladenke ne prihajajo naravnost v zavod, a m pa V: tavajo okolo po Trstu in nič čudno ni, ako zahajajo v roke brezvestnim ljudem. . Naj veča nevarnost zanje pa je v tem, ako so ostale brez strehe in brez novčiča. Te dni ravno eta ee pripetila dva slučaja, ki bi mo-! rala biti slavnim županstvom v najoujneje | posvarilo. Neka gojenka zavoda je bila šla na kolodvor pričakovat prijateljico, ki je imela priti z vlakom. Blizu postaje je naletela na gručo ljudij. Ridovedna se je približala gruči in videla je, kako so imeli v svoji sredi dekle kakih 1"> let, ki je plakalo. Naša gojenka se je prerila do dekleta in ga je vprašala, zakaj da joče ? In odgovor je bil: »Ne vem kam bi šla, ne vem, kje bom Bpala?« — »Pojdi z mano v naš zavod!« jo je pozvala gojenka. Ona druga pa: »Ali se mora kaj plačati tam, ker jaz ga nimam ni novčiča.« Na to jej je gojenka razložila, da more vsejedno v zavod, da jo vsprejmejo tudi brez denarja, da dobi tam hrano in stanovanje in jej preskrbe službo, da hrano plača potem, ko jej bo možno, a postelj in posredovanje za službo dobi zastonj. Da ste jo videli ubogo zbegano dekle, kako si je, potolažena, brisala solze, kako rada je sledila naši gojenki ! ^Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo iz nje, da ni uanesel nrečen slučaj, da jo je našla naša gojenka! Kaj bi bilo počelo mlado neizkušeno dekle v tujem neznanem mestu; brez denarja, brez strehe in znancev ?! Pripomniti bi bilo še, da dekle nima ne očeta, ne matere, umrla eta jej oba v nje zgodnji mladosti. Kako potrebna je taka sirota, d^ kdo skrbi zanjo! Drugi poučni slučaj ee je pripetil včeraj. Rodoljubni in Človekoljubni Jarnej Grbec (doma z Goriškega), nam je pri vel 17-!e1no dekle, došlo s Tolminskega, ka*ero je bil rešd iz krempljev podlega človeka. Ko je dekle doslo v Trst, ee je nastanilo pri neki ženski, ker za naš zavod ni vedelo. Mej tem, ko je iskala službo, je bila brez stanovanja. Tavala je iz ulice v ulico, ne vede ča, kod hodi in kam gre. V tem jo je opaž lo neko nesramno človeče, ki jo je potem zalezovalo po meetu in jo nadlegovalo z nesramnimi besedami. Dekle je odgovarjalo podležu jo-baje, naj je pusti na miru, ali ni ga inogia odpraviti. Na ereČo je d< šel omenjeni slovenski pošteni delavec, ki je, opazivai, kaj se godi, priskočd dekletu na pomoč ter odgnal Furoveža. Svetoval je mladenki, naj gre v zavod sv. Nikolaja. A ker ie odgovorila, da ne ve, kje se nahaja ta zavod, ee je dobri mož sem potrudil in pri vel dekle v niš zavod. Takih slučajev se dogaja ca stotine. Ali gotovo ne bi se dogajali, vsaj ne v tolikim številu, ako bi vsi županje, oziroma njihovi tajniki opozarjali dekleta na naš zavod, kjer so ista preskrbljena in zavarovana. Obračamo se torej vnovič do slavnih županstev s prošnjo, naj o izdavanju knjižic opozarjajo de kleta na zavod s*'. Nikolaja, kar bi bilo na korist ne le dekletam, ampak, posredno tudi dotičnim občinam samim. Uvažujejo naj, <1» je v Trstu mnogo ljudi, ki žive od tega, da preže na dekleta, ki prihajajo z dežele. Slavna policija bi mogla povedati, kakim dvomljivim ženskam prihajaj cesto v roka take, n č ha dega sluteče mladenke. Jako pogosto se dogaja, da kako naše dekli prihaja policiji v roke v kakem brlogu, ksmor je zašlo, ker ni imelo n k gsr, ki bi j j bil svar 1. Slavna žuoan-tva pa naj izvole uvaže v a ti, kolika nevarn »t ie to v moralnem pogledu, ako jim oblasti danes jutri vračajo taka pokvarjena dekleta! Ni ztdt.sti, da županstva izročajo dekietom fcnjige, ampak važno, prevažno je, da j h o tej priliki opozarjajo na nevarnosti velikega mesta, izles i pa jih napotujejo tja, kjer iste najdejo varnega zavetišča, kjer so zavarovane pred nevarnostmi, dokler ne pridejo do sužt/e. ZmagoslavH. Ilrustvo >Zrezda< na Dunaju priredi v n»*de;jo dne 1. novembra leta 1U03 na Dunaju v dvorani >Zum Regnsburgerhoft, I., SonnenfVU^asae 'J, zabaven večer. Začetek ob šestin zvečer. Opomnju : Neudje plačajo z* društvene ■vrhe po 40 st. za v»ak zabavni večer. — Prihodnji zatiavni večeri društva »Zvezde« bodo G. dec. 11*03, 3. jaauvarja, 7. febru-varia, 6. marc«, 10. aprila (to je drugo nedeljo) in 1. majnika 1904 v omenjeni dvo rani. Društveni izleti b -d » ob nedeljah : 5. junja, 3. julija in 7. avgusta 1904. Iz pravil društva »Zvezde« naj ae blagovoljno u važu jejo sledači paragrafi : § 2. Namen društvu je izobrazba, zabava in podpiranje udov, «ar d. se*aj društvo s pre dava nji, pouk m v raznih strokah, petjem, gla-bo, gledal škimi predstavami itd., ter s podpiranjem svojih udov, izjemoma tudi ne-udov, ako so Slovenci. Društvo daje podpore, brezobrestna posojila, siednja le, ako jamčiti dva uda. — Politika je izključena iz društva. § o- Društvo imej vsaki mesec ali vsaj štirikrat na leto sv »je navadno zborovanje. Poleti prireja društvo po sttlepu odbora namesto zborovanj, društvene izl**te. § Redni udje društva morejo biti na Dunaju ali v ok- lici živeče osebe s'oveoskega rolu in scer rnožke^a in ž^n^kega spola raznih stanov. Ude sprejema odbor ter jih sme tudi odklanjati ; vzroka za to pa mu ni treba naznanjati. l"d;e so fauni, ustanovniki, redni udje in podporniki. Izključevanje udov vrši odbor, dotičai-kom p* je naznaniti vzrok ; zoper to ima do-tČnik pravico pritožbe na občnem zbaru. Castn mi uili imenuje društveni občni zbor one mni", ki so si za društvo pridobili posebnih r:*-iu'.?. Ustanovni k plača enkrat za vseiei 40 kron, ali pa štir krat v teku enega leta po 10 kron. Podpornik plača na let> 4 kr ne, rea na leto po 2 kroni in eno kr no vpisnine. Iz društva izobčenimi smatrat se imajo oni redni udje, kateri svojih dore-kov ne plfačdio v roku treh mesecev po izvrš nem rp initu. Vse hvale vredno. Pišejo nam: Voi-stvo iuisketra kružna žeii otvoriti tečaj za poučevanje slovenskega jezika. Ta mistl je hvalevredna in upati je, da se na izdani poziv odzove lepo število velik h in malih učencev. Saj treba tudi za poznejše učenje ruščine poeoan a slovenske slovn ce. Slovenskim goepicam in gospodom pa je to celo potrebno, da se uče lepe pravilne slovenčc oe, osobito, ker v šolah niso imeli prilike, da bi te zadoBtno naučili materinega jezik«. Volilni shod. Ker se volilni ehod, sklican na dan 17. t. m. radi .sestave novega odbora pol- društva »Eiinost«. ni vršil radi slabega vrem-na, vab jo podpisani uljudno vse ude pni. društva »E linost«, d* gotovo pridejo dne '21. t. m. ob 8. uri in pol zvečer na voli ni shod v prostorih »Delavskega pod pornega društva« v Trstu — ulu'a M.>lin pieeolo šr. 1. Sklicatelji. »Dramatično društvo« v Trstu uprizori v nedeljo, 1. novembra 11*03. v dvorani »Narodnega doma« pri Sv. ivanu žalogro v io de anjih : »Minur in njegova hči«. Rež šer gosp. Jaka S oka. Me 1 dejanji sv;ra vojašti orkester. Začetek olj 4 in j»oI uri pow lud ne. I Vstopnina: -tO nvč. (60 stof.) Sedeži I. vrste 30 nvč. et-jt.) sedeži II. vrste 20 nvč. (4u sto:.) C - t dobiček je namenjen s polovico v korist šjlske družbe s;, i .rila in Metoda. Volitve v eeuilne komisije za «>»ebno dohodarino. C. kr. davčna administracija nam javlja : V zmol i 181 in 184 zakona cd 25. oktobra 1*96., drž. zak. št. 22<> zadevajočega volitev staln h udov v cendne komisije za osebno dohodarino, ee naznanja, da bodo vo-Llne I ste cenilnega okraja št. 1 (mesfo Trst) n št. 'J (okolica tržaška) izloženi davkopla Sevalcem na < gled za eventuvelne pritožbe : na tukajšnji c. kr. davčni administraciji so* a št. 121 od 3. do vitega 10. decembra 1903. v uradnih urah vsaki dan od 9. ure pp-dp. do 2. popoludne. Zborovanje poštnih uradnikov. Včeraj so se po v^eh večjih avttrijs* h mestih isto časno vršila zborovanja poštnih uradn-kov za vsprejem jednakih resolucij, v kater h se zahteva : 1. Poviševanje v službi tako, da se za prakticiranje do]o*ijo povprečno dve leti, za službovanje v XI. Činovnem razredu 6 let in v X. razredu 7 let,, tako, da bodo poštni uradniki najdalje po 15 letnem službovanju pr hajali v IX. činovni razred; v dosego tega cilja, in v namen pomnoženja m«>8t v VIII. VII. in VI. činovnem razredu, kakor so zahtevale peticije lanskega leta, naj se prihranitve, ki prihajajo vsled izpraznjenj posamičnih mest, vporabljajo izključno za uradnike poštnega prometa ; poviševanja v služb', nsj se ne ttežavljajo z neugodnim načinom skušenj. 2. Vpokojenje po 35 letnem službovanju, mest » po 40 letnem, kakor je sedaj v ve javi. 3. Zakonito določen vsakoletni dopust in počitek v nedeLah in praznikih. Siednjič predloženi ste bili na teh zborovanjih tudi resoluciji : a) Naj ee od osrednje zveze društev državnih uradnikov zahteva sklicanje zborovanja državnih uradnikov, na katerem »e bo razpravljalo jedino o zahtevi glede uvedenja mjderne slu ž >e ne pragmatike. b) Naj se onim poštnim uradnikom, ki so prej bdi poštni manipulanti ali pa poštni ekBpedi'orji, tudi leta, ki so prebili v tej tduž>)i, prištejejo k penziji. V Trs*u se je tako zborovanje vršilo včeraj, ob 4. uri popoludne v dvorani društva državnih uradnikov ob mnogoštevilnej ude ležbi. Predsednikom je bil izvoljen g. L?ban. Prečitala so se utemeljavanja posameznih resolucij, h katerim so se oglasili tudi razni govorniki. Resolucije so bile soglasno vsprejete. V Opatiji je bi:o od 1. septembra do vštetega 21. oktobra 4085 oseb. Od 15. oktobra do vštetega 21. oktobra je prirastlo 264 oseb. Dce 21. oktobra je bilo navzočih 1034 oseb. Da namerja priti v Opatijo na trime-sečno bivanje kralj švedski Oskar — to smo bili že javili. Sedaj javljajo od tam, da tudi kralj saksonski Jurij namerja preživeti to zimo v Opatiji. Vrše se že pogajanja za najem dvorca Velič v Voloski. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 10.0, ob 2. uri popoludne 16 2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765 6 — Danes plima ob 10.5 predp. in ob 10.48 pop.; oseka ob 4.11 predpoludue in ob 4.28 popoludne. Vesti iz ostate Prmerš*^ X Duhovniki italijauizatorji. V Libincb (sv. Nedelja) so dobili novega duhovnika imenom Bahudri. Italijanski listi mu pojo slavo, ker je otroke »Legine« šole po sv. masi nagovoril italijanskim govorom in jim priporočal, naj se b o e a t o okoristijo ?nanjem tega jezika. Čemu se radoste italijanski listi na tem italijanskem nagovoru ? Če bi bili otrtci italijanske narodnosti, hi bil italijanski nagovor nHjnaravneja stvar in ne bi bilo nikakega jiovoda za elavospeve ! V posebnem povdarjanju, da je duhovnik Ba-budri nagjvoril deco v italijanskem jeziku, tnora videti vsakdo pripoznanje, da oni otroci niso italijanski Da, ti otroci so hrvatske krvi in hrvatskega jez ka, sinovi in hčerke hrvatskih roditeljev, ali »Lega« jih je ujela v svoje mreže. Lov na Človeške duše je to! Itali anski listi pa imajo resničnega razloga a to, da se radujejo, ko vidijo, da jim tudi katoliški duhovniki pomagajo na te n lovu ! Na tem grdem lovu, ki je v kričečem kontrastu z nauki vere Kristove, sodeluje tudi ordinariiat v Poreču. In sicer sideluje sistematično s tem, da pošilja v hrvatske žnp nije duhovnike, ki ne znajo jezika naroda, ki mrzijo ta jezik, govore otročičem italijanski, delajo propagando za italijanizacijo in povspešujejo nemoralne namene pretvezno šol* fisacije predlože skupno s prvotnim teVstcrn strankine konference. Na ta način si bo mogel vsakd > ustvariti zvesto sliko o dalekosežnosti sprememb, ki so potrebne, da se bo mogla iz srede liberalne stranke zasnovati vi.da in da bo dežela obvarovana pred nevarnostjo anarhija in konflikta. Nadejam se, da predloženi program pomiri deželo in da tudi opozicijo dovede do tega, da ne bo delala zaprek voti-ranju nespremenjenega kontingenta novincev in indemaitete. V prvi vrsti bom gledal, da d. sežern ta cilj mirnim potom, in le tedaj, če bi vedenje opozicije storilo boj neizogibnim, h jčem izvojevati ta boj z ustavnim orožjem, ki je združljivo z dubom parlamentarizma. BUDIMPEŠTA 24. (B.) Ogrska ko-respo! dečna pisarDa javlja z Dunaja : Grof S.efan Tisza se popol. povrne v Budimpešto. Spomin na leto 1859. RIM 26. (B.) »Popolo Romano« javlja iz Milana : Kardinal IVrrari je ob azistenci. štirih škofov in cb navzočnosti oblasti izvršilen blagoslovljenje cerkve v spomin na pad e v l-tu 1859. Povoiom te slavnosti so bile odposlane brzojavke cesarju Franu Josipu, kralju Viktorju Emanuelu, kralj:ci Jeleni, kraljici-vdovi Margeriti in cesarici Evgeniji, ki so prispevali za gradnji cerkve. Ban Pejacsevics bolan. OSEK 26. (B) Liat >Drau< priobčuja brzojavko, ki jo je prejel od deželne vlade v Zagrebu. Deželna vlada izjavlja, da je izmišljena vest, da bi bil bjn Pejacsevics vsled zavžitja nekega zdravila nevarno oboiel na zaatrupljecju. — Pri banu so se pojavila krvavenja v želo icu. Prof sor Jendraschik, ki je bil pozvan iz B id.mp?šte, je izpra bolniKii želodec in je iz avil, dd je stanje banovo povsem zadovoljivo. Nesreča pri gradnji železnice. Vesti iz Koroške. KEW YORK (B ) Na ^railDJi neke -h Koroška deželna zavarovalnica oove Podzemske železn ee v Port Georgu ee ima za lansko leto primanjkljaja 43.971 K. Je zruš:ia vel,kfi ma*H l>e5l°' kl Je Propala Brutod( hodek premij je znašal 104.000 K. 14 delavcev, največ Halonov ; 10 istih je režija (uprava) je pa znašala 42.000 K. Res, mrtvih' a 4 80 Iežko ranJeni' Vzrok Je ne" krasno liberalno gospodarstvo, ako se pomisli, oprezno razstreljevanj*._ da je bilo treba od 104.000 K dati 54 000 K neki drugi zavarovalnici za poz i varovanje. Dežtlna zavarovalnica za živino pa je imela v ulici Sanita, Št. 6. dobtdsov 37.000 K, stn škov pa 66.000 K ! ___ Ako se te š evilke v kratkem ne zboljšajo, Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od S. ure do 12 . popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od .3. — 7. ure. eke, v r^en'o' pa narodno politične družbe »L?ga Nazionale«. Itsiijauski listi imajo mnogo razloga, da se vesele — politike Da škofijskem ordinarijatu. Takih duhovnikov, iz asti mlajih, ki ne znajo jezika prebivalstva, je že mnogo po škr fiii poreško-puljski. Največ jih je dt šlo iz koperskega konvikta. Zadnja »Naša Slof>a« vsklika opravičeno užaljena : Tužni narod ! Ko Si došel v to svojo sedanjo domov^ino, imel Si svoje sveče nike, ki so skupno s Teboj in v Tvojem je /iku častili Boga ! Sedaj pa ne čuješ v Svojih cerkvah niti »Očenaša« več v svojem jeziku ! Sedaj ne nahajaš več v cerkvah ni tolažbe ni pravice ! X Novo sodno poslopje v Bo cu. Govori »e, da namerava justiČna uprava sezidat v B iveu novo sodno poslopje, v kate terem bi dobila tud davkarija svoje prostore. V tem poslopju bi se nahajalo tudi stanovanje i,a sodnika. Pol^g sodneg* pod >pja bi ee napravili tudi zapori. Dotični načiti so baje že dogotovljeni. Stroški za omenjena dela proračuDjeni so na 122.000 kroD. Vesti iz Štajerske. — Večkrat odlikovan »loven ki obrt nik. Mes-ca septembra t. 1. je bila na Dunaju razstava izdelkov brivcev, lasničarjev in la&ultarjev. *Izmed 117 tu in inozemskih raz-stavnikov je bilo zastopanih le 7 lasuljarjev. Ob tej priliki je bil gospod Josip H »Iv, slovenski brivec, lasničar in iasuljar v Brežicah ob Savi, odlikovan z zlato kolajno zadruge dunajskih lasničarjev zi svoje lepe gledališke lasulje. Gospod Holy je bil odlikovan že me seca prosinca t. 1. na razstavi v Pragi z veliko bionastJ kolajno in je sedaj zastopan na razstavi na » toku Malti. — Gledališke la sulje gosp. H >lyja priporočamo našim gospodom diletantom. Dvorana za sodne dražbe bo trel*a ta dva zavoda opustiti. Tako gospodarijo lju:lje, ki vedno kriče, da osrečujejo K'j rt ško ! D R A Z B E : v sredo, 28. oktobra ob g. uri predp. Pohištvo, tt^nske ure in rfguat#rji, šivalni stroji, sveče, čopi, .'uči, svet lke, elek-tr čni zvoLČki. bicik'ji, mrežice za phn, električne pile, železna blagajna, glasovir, kravaL-ne gle, uhani in drugi zlati n srebrni predmeti. Brzojavna poročila. Proti obstrukciji t deželnem zboru kranjskem. GRADEC 25. (P) Akad. tehn. društvo »Triglav« izreka na I. rednem občnem zboru y soboto. 31 oktobra ob g. uri predp. svoje ogorčenje in protestira, da se vaeuči- Pohištvo, glasovir, poh štvo za eostilniš- liŠKo vprašanje v kranjskem deželnem zboru ko obrt, železna blagajna, mizice, n^ži, vilice, profanira, in da se br. šura, ki je izišla tako ž ice, pisalni papir in drugi p'saruiški pred-rekoč iz »Triglava«, zlorablja v cbstrukeijske meti, volnene rokovice, fuštmj, n^govica, nameue. Zapriseženje novoimenovanih svetovalcev. volnena stofa za žen^k". Čevlji, biciklji. tajnih Svoji k svojim ! ZALOGA pohištva prej jhiten Cernigoj Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 6GDN!K. Lastnik konsorcl] Ksta ,,E d I n o s t 4. DUNAJ 26. (B.) C sar je zaprisegel ob Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trati 10. uri predpoludne novoimenovane tajne " ^ ^^ svetovalce ; med njimi vojnega vikarja Bek-potockega in sfkcijskega nač-lnlka v vojnena It minitterstvu, Koekenzaum». n Shod poštnih uradnikov. % DUNAJ 26. (B.) Včer.-j se je obdrža- ^ val ob mnogoštevilni vdeležbi shod avstrij- ae sk h poštnih uradnikov. B le so vsprejete redolucje, tičoče se izboljšanja odnošajev v ^ evatcementu, zrdžanja tlužbenih let, urejenja o in. š jev o dopustu, uvedenja popolcega ^ počitka ob nedeljah in praznikih in uveden a moderne Biužbene pragmatike. Kri7;i n:i Oarrskem. T, BUDIMPKSlA 24 iB.) Ogrska ko-respondenčna p earna ja\l a z Dunaja: Ce- SŠ sar je vsprejel ob uri predpoludne grofa Sttfana Tiszo in mu je poveril se- U stavo kabineta. BUDIMPEŠTA 26. (B) Ogrska kores-pondenčua pisarna javlja, lia je gn f Štetan T;sza po svoji avdijenciji podal izjavo, da je dobil c d krune nalo_r za sestavo novega kabineta ob takih okol-ostih, ki mu nalagajo | zap< vedovalno dolžnos:, da ne pus i krone, in d žele v sedanjem hudem staniu nt .šili j javnih stv? r bre« odgovorne vlade. Program j glede vcjtških vprafaij, ki ga b» rnog^l predložit', potre1 uje le r^zmerno neb r-tvenih sprememb nasproti do sedanjim <-ik glasnim dogovorom odbora devetorice. Jaz ho5em n n it sebro poznane ^ toTarpc mmt zadmp ? Gorici (Soižaz) h vpinane zadruge z omejenim poroštvom n <£ Trst, Via di Piazza vecchia (RosarlaJ m S št. t. hiša Marenzi. Največja tufana vM\n primorce šežeie. Soliclnoet zajamčena, kajti les ae ^ v to nalašč pripravljenih prostorih a teir-peraturo 60 stopmj. — Najbolj udobno, cc. dernl sestav. Konkurenćne cpds. ^ Albura pohištov brezplafi-osa " hI Z i Tovarna pohištva Aleksander Levi ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nt bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi skoro predložiti tozadevno prošnjo odbjru I pQ posebnih načrtih. devetorice. Zajedno zaprosim, da se te modi- Hustrovan cenik brezplaSno in franko. Sprejema zavarovanje Človeškega živ-jenja po najraznovrstnej.-ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je obodno zavarovanje na doživetje in »mrt z zmanjšujočimi se vplačili. Veak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLA VI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah >kode cenjuje takoj in najkuluntneje Uživa najboljši slovea, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokormne namene. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po naj niži ii cenah. Za enkratno insercijo se plača po 2 atot. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden st.-mejo po 20 K. ter pe plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot. V Trstu. ZALOGA USNJA — TRST — Piazza Nuova št. 1. — TRST — ulica delle Acque 12 Zaioua vsakovrstnih Sfialoara likerjev v sodčih In bo*el1kah. Perhauc Jakob vin :n L utelj h. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. AT f(jp snri! PriPoroć* BT°j° kavarno "IVli wvl II »Oommereio« kjer je sci- jali^če Slovencev. >~a razpolago ao ni siovan3ki in mnogi drugi časniki. - 30 malih stanovanj 5 kuhinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guariia v i i šah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št 20 A, 1. ; ca t-tr od 1—2 in 5—7 j.op. — TRST — Piazza Nuova št. 1. — TRST — Velika zaloga vsakovrstnega, nsuja nsijboljš'h tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseli predmetov te stroke. = Ugodne cene. =- s eb na oosjua * ne manjše od 10.000 kron liiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Urar F. Pertot Trat ulica della Pome 3, voits1 u!. Torre ecca Prodaja f-rebrne ure o po gld. 3-50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Specijaliteta ubuval za dečke. Naročbe po meri. CENE NIZKE. = O po — oo Dalmatinska gostilna „f)e Gčacomo" v ulici Valdirivo štv. 14. [ riporoč.i tvojo dohroznano gostilno, preskrbljeno vedno z najboljšimi dalmatinskimi vini ter izbirno domačo kub njo. ril v • 1 ee; pa : Črno dalmatinsko. . . po 32 nvč. Opoio......„36 „ Xa zahtevo fe pošlje od o litrov i :i dom; za večje rcnož 113 po dogovoru. S\Tojim cenjenim rojakom in br:it m Slovencem te topio prit oroca Jakov Marasović, letnik. G-ostilna, „Anflemo ie Fainf (poprej „SPAZZAPAN") Trst, ulica S. Maurizio št. 4. teči samo I. vr?te vina in sicer: črno istrsko . . . . , . .po 3G nvč. belo » .......> 40 > dalmatinske (S.lnnik« . > 3(> > Pivo I. vrste.......» 'J4 » Kuhinja z mizlimi in gork mi jedili \ » dao-pripravljena. Za obilen ob'.«k ee priporeča Jani Uramč, lastnica. Pavel Gastwirtk Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Bele'j". — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugo luajših cenah. Moizii XX*XXX»xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx$ix X -uauj od 9>|0|q0 T2z oSBjg — aoA-eiep bz -ez-epuiog po ep^m ^ X '—"Z op 09'3 'P|B po eu>|ns eBauooui po 3B|i| emzouuj b>|!|8a X -uapoT pil 'afu^ns afusjaod 'a^o-no m a^zotu bz 33piqo aoqzr i^suB^ipA 5 ... r , n -p.-- — x ----------H TRST - Ul. Farneto 8. - f RST ZSHX ' 'i 19 vJHfl - ZSHZ X x OSH3A1NH <11V S g iluiuar|a0^0Szi z bujaoSj} hao|\j ) J XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev iiiijboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2. II. nadstropje ===== (nasproti sladčičarne Urbanis). p., fn je doiiti brezpiačn., v pi«am Razposojevaiije, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. jfe v jfimeriko! V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trsta, i r da te ali da v najem ob zelo zgodnih plačilu h 11>£ • ib več lepih j o-eatev t gospo darfckimi pos« pji. g. dr. Gregorina v T»Ptu, Moiino piccolo 7, II. Cena vžigalic : 1 cr g. z*b - ."»00 tt?' ( ormai) K 4*"- tudi na obroke. Kodkurenčne cene t" r n:- o ub.i».nj - o f,4,pustt;. cz C « e a. VŽIGALICE družbe Cirila in Metoda _ Zaloga pri Jv. Pe-danu v Ljubf|ant ^LPOLOZI DA^ 0OMU LTAff ^— Te vžigalice sov prid družbi sv Cirila in Metoda vLJUBLJ ANI T3 O) 1 cr p. za\x j » ."»00 rav. iFiam np) K ."»2.— franko Ljublj* na, 2°/« p» pusta. Dve hiši na prodaj z nekoliko ze.n j šča v hli* oi mesta več povć upravni^tvo » EDINOSTI«. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. IC Cene zmerne. > i > Svoji k svojim O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kani ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v i ulico Riborgo št. 25 po domače i k: Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačna ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-j nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega I in najfinejega. Najfineje testenine po j jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital Špitalske ulice Štev. 2. K 1,^00.000 Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje. Kupuje in prodaja. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema rrflte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, siećk, delnic, valut, novcev in deviz I romese izdaja k vsakemu žrebanju. I kupone. izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Kskompt in inkasso menic. Bor~~a. naročilo. v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ucodnim obresum. Moženi denar obrestuje od dne vloge do --===== dne vzdiga. _----------- Promet s čeki in nakaznicami.