48 številka. Ljubljana, v ponedeljek 29. febrnvarja 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedojje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne v pošiljat ve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačoje ođ peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če so trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlatvo je v Knaflovih olicah it 6, in sicer orednifitvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. ii Slovenski Narod11 telefon St. 34. Posamezne Številke po 10 h. ii Narodna tiskarna'1 telefon St. 85. Vojna na Daljnem vztoku. Japonsko vojno brodovje je sedaj neprestano pred Port Arturjem, kar je znamenje, da bi Japonci ali radi dobili to pristanišče v svojo pest, ali pa se bojć, da bi v slučaju, ako bi se Japonci umaknili izpred Port Ar* turja, ruska mornarica odplula is pristanišča in se skušala združiti s vladivostoškim brodovjem. Zato Japonci z vso trdovratnostjo vztrajajo z napadi na Port Artur, dasi si niso doslej, kakor priznava japonski admiral Kamimura sam, izvojevali niti enega uspeha, ampak so bili še vselej odbiti z znatnimi izgubami, da so se morali sramotno umakniti. Japonci, ki so ob prvem napadu na Port Artur urbi et orbi oznanjevali o svojih ve likanBkih uspehih, dasi bo se isti pozneje izkazali dejansko kot ničevi, ki so torej izprva svoje navidezne uspehe pretiravali na vse mogoče načine, so sedaj postali zagonetno redkobesedni in p r i z n a v a j o s a m i v svojih urainih poročilih, da niso pri zadnjib bojihpred Port Arturjem dosegli nika-kih uspehov. In to je jako sumljivo, zlasti ako se upošteva, kako so pri prvem napadu na rusko vojno luko trobili v svet o svoji »zmagi«, dasi je bila ista, kakor se je pozneje dovolj jasno pokazalo, bolj podobna in enaka pravcatemu porazu. Sedaj pa priznavajo Japonci sami, da se je štiridnevni boj pred Port Arturjem končal z japonskim neuspehom. Ako že torej japonska vhd* sama pravi, da je zadnji napad japonske mornarice se završil z neuspehom, mora vsakdo, komur je znano, kako radi Japonci pretiravajo vsak Bvcj najmanjši, četudi samo navidezni uspeh in prikrivajo svoje neuspehe, priti do prepričanja, da niso Japonci ne samo ničesar dosegli pred Port Ar- turjem, ampak da bo morali celo trpeti znatne izgube. V tem uverjenju nas zlasti potrjuje porodilo posebnega vojnega izvestitelja berolinskega lista »Lokalanzeiger« iz Tokija, v katerem bo zatrjuje, da vlada vsled brezuspešnih napadov japonske mornarioe na Port Artur v Tokiju veliko vznemirjenje in da se silno bojć, da bi se Japoncem ne bilo kaj hudega prigod ilo. To vznemirjenje je tem ložje umljivo, ker je vlada sprva pri-občevala narodu brezštevilna poročila o sijajnih japonskih zmagah, katera poreč la pa so v zadnjem času nenadoma izostala, izostale pa so tudi vse privatne vesti z bojišča, ker jih je vlada vsled svoje stroge vojne cenzure onemogočila; da je z ozirom na to moralo biti japonsko prebivalstvo vznemirjeno in razburjeno, ko je vlada nenadoma razglasila, da so Be zadnji napadi japonskega brodovja na Port-Artur končali s popolnim neuspehom, si je pač lahko misliti. Takisto značilno pa je tudi, da ni mogla vlada v pomirjenje razburjenega ljudstva ničesar gotovega navesti o usodi japonskega brodovja in je samo obljubila, da se hoče o dogodkih na bojišču najnatančnejo informirati in vse podrobnosti v najkrajšem času objaviti. Iz tega bi bilo sklepati, da hoče vlada, ki je o vsem, kar se godi na bojišču, najnatančneje podučena, narodu prikriti resnico, to je molčati hoče o japonskih izgubah, da bi se naroda in vojske vočigled neuspehov ne polotila malosrčnost in bi jima ne upadel pogum. Jako depremujoče vpliva tudi na japonsko javnost dejstvo, da se izkrcavanje japonskega vojaštva v Koreji ne vrši tako hitro in tako uspešno, kakor se je izprva mislilo in obče pričakovalo. Sploh ni znano, koliko vojakov se je posrečilo vojni upravi izkrcati v Čemulpu in M&-samfu, ve" pa Be, da v Koreji ni več, kakor kvečjemu 30.000 japonskih vojakov in da ie sploh nobeden jsponski vojak ni prestopil mandiurske meje. Evropski strokovnjaki svetovnega imena sploh dvomijo, da bi bila Japonska sposobna razviti na suhem veliko vojno silo Dognano je namreč, da Japonska raipolaga samo s stalno armado 182.000 mož, oba to ječo iz 13 divizij, katerih vsaka šteje 14000 mož. Bazen stalne armade ie lahko postavi na bo|iiče 50000 rezervistov in 130000 mol črne vojske. V vsem bi torej Jap >nei imeli 362.000 mož vojaštva. Od tega števila se pa ne more resno upoštevati 50 000 reservistov in 130.000 črnovojnikov, ker niso, kakor strokovnjaki zatrjujejo, prav nič vojaško izveibani in ker nima vojna uprava nobenih častnikov za nje. Ruska armada v Mandžuriji pa je štela, kakor je izračunal berolinski vojaško-strokovni list »M lt W chen-blatt«, dne 10. t. m. 130000 mož, dne 19. maroa pa bo že štela najmanj 183.000 mož, torej prav toliko, kolikor ima Japonska v oelem stalne armade. Pri enaki vojni moči bi bilo seveda še stališče za Japonee vedno še ugodnejše, ker lahko Japonci vse svoje vojaštvo koncentrirajo na gotovih točkah, dočim morajo Rusi svojo armado imeli razdeljeno po vsej prostrani Mandžurski. Tekom aprila pa bo imela Rusija na Daljnem vztoku zbranega toliko vojaštva, da bo za vedno strta premoč Japonske. Za Japonce bo tudi jako neugodno, da bodo morali, ako bodo vdrli v Mandžursko, vsepovsodi tako v Koreji, kakor v Mandžuriji puščati močne vojaške posadke v varstvo Bvoje zveze z obrežjem. S tem bi bila seveda japonska glavna armada močno oslabljena, zato se Japonci tudi na vse mogoče načine trudijo, da bi Korejo in Kitajsko pregovorili, da bi se aktivno udeležili vojne. To se jim je, kakor se poroča is Seula, v Koreji že posrečilo, ker so pregovorili cesarja, da se je formelno svesal z Japonsko in obljubil, da se bo korejska armada aktivno udeležila vojne proti Rusom, če bo se tudi Kitajska dala ujeti v japonske sanjke, kar ps ni verjetno, potem bi seveda lahko Japonska s celo svojo armado nastopila proti Rusom, ker bi sa svezo japonske armade z morjem lahko skrbeli njeni zavezniki Korejsi in »Kitajci. V tem slu čaju pa bi nastalo važno vprašanje, ako bi ne bila vočigled tega Franeoska takoj prisiljena zgrabiti za orožje inprihiteti svoji zaveznici Rusiji napomoč? To bi pa bilo brez dvoma usode-polno za Japonsko, dasi je aliirana s Angleško. Glasom te alijanse je namreč Anglija prisiljena svoji zaveznici pomagati samo v slučaju, a a o Japonsko napade še kaka druga država. In ali se more smatrati kot napad, ako prihiti Franoija avoji zaveznici na pomoč, ko je Japonska naščuvala proti Rusiji še dve drugi državi? Ali bi bili splch Angleži v tem s 1 u ć a i u primorani pomagati Japoncem? To je jako dvomljivo! Ako bi se pa to ne zgodilo bili bi pa Japonci s vsemi svojimi savezniki izgubljeni! Alijanca med Japonsko in Korejo. Koreja, ki je ob začetku vojne slovesno izjavila, da hoče ustat nevtralna, je to svojo besedo prelomila in se z Japonsko zvezala proti Rusiji. Vendar pa se ta zadeva ne more smatrati za posebno važno, ker je znano, da Koreja ni prostovoljno Bklenila te vojne konvencije z Japonsko, ampak je bila v to pri siljena, kar jemlje ti alijanci vsako pravo vrednost. Tozadevna pogodba sklenena med japonskim poslanikom v Soeulu Hajašijem, in korejskim m metrom zunanjih zadev, Ye-či jongom, se v bistvu glasi: V svrho tra|nega prijateljstva med Japonsko in Korejo in v Bvrho vzdrževanja miru na vstoku bo korejska vlada zaupala japonski in se pri upravi ravnala po njenih nasvetih. Japonska bo v smislu utrjenega prijateljstva skrbela za srečo in blagor korejske cesarske hiše*, takisto pa bo jamčila za neodvisnost in nedotakljivost korejskega cesarstva V slučaju pa, da bi bila v nevarnosti cesarska hiša ali integriteta drŽave bodisi vsled napadov kake tuje države, ali vsled notranjih nemirov, bo Japonska vse potrebno ukrenila, v kar se ji zagotavlja podpora korejske vlade. V to svrho ima Japonska pravico, zasesti v Koreji vse s Btrategičnega stališča važnejše točke — Ta alijanca med Japonsko in Korejo se je sale nila na jako čuden način Japonska je namreč dala ministrskega predsednika V jongika, prvega cesarjevega zaupnika in velikega prijatelja Rusije, kratko aretirati in ga kot jetnika odpeljati na Japoosko. Nato je šel japonski poslanik k cesarju in mu zsgrocil. da bodo |apon*ki vojaki nemudoma zas-dn cesarski dvorec, ako cesar ne privoli v alijanoo z Japonsko. Sploh pa je cen kor^jaki sesarski dvor, zlasti pa cesar ca Um odločno proti zveii t J* »onci in k prav gotovo, da bo ta zveza traiala samo tako dolgo, da boi) Japonci v prvem boju od Rusov premagani! Japonske izgube Ii Čifua se poro a da se je v biižini tamkajšnjega pristanišča potopila) a p o n s k a t o p n i č a r ka ki je bila prtd Port Arturjem poškodovana in se je h'»t~U r« šiu v čifusko pristanišče. En jap naki častnik in sedem mornarje? je došlo na večer v luko kier so i h K t* ci LISTEK. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Tretji del. XIX. Vojvodinja Fitz-James in Mara Damjanova sta postali najboljši prijateljici. Vojvodinja je obiskala Maro, da izve zanesljivo, kako je razmerje med Maro in Konradom. Imela je vsled vpliva baronice Cojzove precej neugodno mnenje o Mari, a ko je spoznala Marin značaj in plemenitost njene brezupne ljubezni do Konrada, tedaj je uklonila svojo glavico in na tihem prosila Maro odpuščanja za vse, kar je o nji slabega govorila in mislila. — Konrad ima nekaj na sebi, kar mu hipoma pridobi vsa ženska srca, je pripovedovala vojvodinja. Jaz in grofica Bertrand sva bili obe v Konrada zaljubljeni, moja stara mati kar nori zanj in kdo ve, če baronica Gojzova ni samo zato jezna, ker se Konrad zanjo ne zmeni. In koliko je še drugih dam, ki ss zanj zanimajo. Baronica de Belleville je začela ljubavno razmerje z nekim oficirjem iz samega obup&nja, ker Konrad niti njenih najbolj vročih pogledov ni za pazil. — Torej taka nevarnost mi je pretila, se je smehljala Mara. Pač pravo čudo, da se mi Konrad ni izneveril! — O, jaz se zdaj, ko poznam Vas, prav nič ne čudim. Take ljubezni kakor je Vaša, jaz sploh nisem zmožna. Konrad mi je silno ugajal, njegova melanholija ga je delala in-teresantnega — in potem ta njegova skrivnost — ženo ima, a ne živi ž njo in nihče ne ve zakaj — Vaa ljubi in Vi, ena najlepših in najbogatejših ljubljanskih dam ljubite njega — dasi ta ljubezen nima prihodnjosti. In za takega moža naj bi se ženski svet ne interesiral, posebno še, ko je resnično lep? — Toliko dam se je zanimalo za Konrada, je rekla Mara, in vendar ga nobena ni spoznala. Verujte mi — Konrad nima prav nič talenta, ne za me'anholijo in ne za poziranje. Bil je zdaj toliko mesecev ves pobit m Be vedel kakor kak čudak, prav ker so njegovi rahločutni naturi vsakdanjosti zoprne. Ali jaz ga poznam in vem, Česa mu je treba. V njem je nekaj orlovskega značaja. Kakor gi- neva v orlu življenska moč, če se ga priklene na drog, tako je v Konradu ginevala njegova eneržija, ko so ga grde vsakdanjosti tlačile k tlom, da ni mogel vzletetL Ko so bile ilirske dežele pod dunajsko oblastjo, tedaj je bil Konrad najnavdušenejši ozna-njevaleo političnih in narodnostnih n&ukov revolucije; pogumen in neustrašen je bil kakor nihče drugi. Tudi pri raznih drugih prilikah se je pokazala ta stran njegovega značaju. Zunanjih, kak velik vspeh obetajočih nagibov je treba, da se sproži njegova eneržija. Jaz to vem, vojvodinja, in zato Vas prosim, prosite pri grofu Bertrandu, naj izposluje, da pojde Konrad na vojno proti Rusiji. — Vi, Mara, Vi želite naj bi šel v boj in v smrtno nevarnost tisti, ki je Vašemu srcu najbližji? — Da, vojvodinja, jaz VaB pro-Bim za to, ker je to potrebno Konradu in meni. Jaz ga ljubim in ga bom vedno ljubila, a jaz si hočem tudi njegovo ljubezen ohraniti, če ostane tu, če bo brez večjega, resnejšega dela, potem se mu pristudi naposled vse in se tudi naveliča moje ljubezni Mož mora v življenje, mož potrebuje boja, če naj bo srečen in zadovoljen In zato Vas prosim, sto- rite mi to prijaznost in izpo*lujte, da bo Konrad poklican v vojno. Vojvodinja je to rada obljubila in je tudi svojo obljubo izpolnila. Ker se je bil Konrad sam oglasil za vojno, mu je grof Bertrand tem laglje ustregel. Konrad je bil premeščen k tistemu ilirskemu oddelku, ki je bil določen, da gre z veliko armado n* Rusko. LoSitev mu ni bila težka niti od Mare. Konrad je imel zavest, da se vrne živ in zdrav iz vojne. Zadobil je zopet svojo notranjo moč, bilo mu je pri srou, kakor človeku, ki |e prestal dolgo in težko bolezen in zato je lahkega srca odšel. Mari ni btlo slovo tako lahko ali prikrivala je svojo skrb in svojo bolest, premagovala se je junaško, da bi Konradu ne otežkočila slovesa. »La gravne armee« je bila 24. junija 1812. prekoračila reko Nčmen in odrinila proti Vilni. Istega dne je ilirsko vojaštvo, namenjeno, da se pridruži veliki armadi, odšlo iz Ljubljane. Pred odhodom je bila v stolni cerkvi maša, potem pa revija pred rotovžem. General grof Bertrand je s sijajnim spremstvom prijahal pred rotovž, Ljer je bilo razpostavljeno ilir sko vojaštvo, in imel navdušen govor. »Vive la France! Vive i' I yr,e Vive 1 Emptreur!« je gnr.e » po Mestnem trgu. Trombe so zadonele, zasviraia je g dba in do tal se je nagnila zabava pred zlatim cesarskim orkm ki ae je lesketal na r< toviu. In zopet je zadeta tromba, zado-nela bo vojaška povalja, zarožljalo je orožje in voješka četa se je zadela pomikati — začel se je odhod na dolgo pot v krvavi boj. Burno bo do neli pocdravi iz občinstva z vseh oken so vihrali z robci, vojaki pa so kr Damjanove hiše Konrad. Oko njegovo je viselo na c k: u k,er je B>onela Mara in se topila v solzah. JSc en po^lrd — sabljo je nagnil — in ni ga bilo več videti. — Mara, moja ljuba Mara! Voj vodinja Fnz James je alat la. kako težka in mukepolna bo ta ura za Maro in zato je prihitela, da tolaži prijateljico in ji ola|ša b >1 — Mara — nikar ne žaluj! Ti si močna Žena, tvoja volja je kakor jeklo, trdna in nepremagljiva kakor tvoja ljubezen —premagaj tuli svojo bolest. Ce Bog da, se vrne Konrad srečen in ovenčan z lavorikami. — Nisem mislila, da mi bo tako prijeli in tirali na japonski konzulat Častnik je poročal, da se je izkroalo T bližini Čifua več moštva, ki se je rešilo s potapljajoče se topniČarke. Takisto se ie poroča, da je 30 milj severno od Cifua stopilo 30 Japoncev na suho, ki pravijo, da so se rešili s onih ladij, ki so se pred Port Ar-turjem potopile. Politika nemškega cesarja in rusko-japonska vojna »Narodni Listv« so dobili od osebe, ki je vrlo dobro informjvana o ruski zunanji politiki in oj vseh njenih tajnostih in ki je imela priliko vpogledati v akte ministrstva zunanjih zadev, tikajočih se korespondence nemškega oeearja Viljema in caria Nikolaja povodom vojne, vrlo zanimivo brzojavko. Glasom tega poročila je cesar Viljem zagotovil Rusiji ne samo svojo popolno in blagohotno nevtralnost in nedotakljivost mej, ampak celo SVOJO dejanjsko pomoč v slučaju izbruha sovražnosti proti kakoršnikoli državi, ki bi hotela izrabiti zaposelnost Rusije v vojni z Japonsko. Rasen tega daje Rusiji glede azijske politike proste roke izvzemši samo turške pokrajine, dovoljuje, da Rusi anek-tirajo Korejo in da izženo v slučaju konflikta v Indiji Angleže iz Tibeta. Takisto ■ e Rusiji zagotavlja pristanišče v perzijskem zalivu. Nasproti temu pa zahteva ce sar Viljem I. da Rusija po smrti cesarja Franca Josipa ne zasede Carigrada in Bos- in 2 da ne bo zahtevala osvoboditve Bosne in Herce govine. Grof Lambsdorff v ■ voji razpravi baje pojas* nuje, da je glavnojedro izvajanj nemškega cesarja to, da ima namen, takoj po smrti cesarja Franca Josipa zase« sti del Avstro-Ogrske in si zagotoviti spoje nje z Bosporom. Grof LambsdorfT je iz teh cesarjevih izvajanj spoznal , kakor pravi v svojem rezumeju, da hoče cesar Viljem R u s i j o z a p 1 e s t i ▼ vojno z Anglijo in z Združenimi državami, da bi nemška svetovna politika ne trpela pod konkurenco teh dveh držav, in tako preprečiti, da bi se Rusiji ne mogla normalno razvijati in ne vršiti svoj e kulturne slo* finske naloge. Konec delegacijskega zasedanja. D u n a j, 27. februvarja. Avstrijska delegaoija je konstatovala, da se je doseglo v obeh delegacijah sporazumljenje o sklepih ter so se vse predloge sprejele v tretjem branju. Del. dr. Pollin-ger je utemeljeval svoj predlog, češ, da od leta 1867. ie vedno obstoji pomanjkljivost v odgovornosti sku nih ministrov. — DaL dr. Mat-tusoh je končno poročal o petici j ah, ki so došle peticijskemu odseku. Tosadevne točke so se sprejele bres debate. Pri peticijah rasnih industrijskih sves in trgovinskih zbornic glede pravične ras delitve dobave za skupna ministrstva, armado in mornarico je zahteval del. dr. Marčne t, naj se dobava razdeli p o kvoti, ker se dandanes zalaga ar mada z ogrskim žitom, ki se uvaža v Avstrijo kot z avstrijskim pridelkom. — Minister zunanjih zadev grof Goluchowski je odgovarjal na razne interpelacije, med drugimi tudi na interpelaoijo del. B tank in i j a, kdaj misli vlada urediti zadevo Sv Jeronimskega zavoda v Rimu. Mini s'er je rekel, da dokler prizivno sodišče v tej stvari ne izreče svoje razsodbe, se tudi vlada ne more z Vatikanom pogajati. — Tudi vojni minister in finančni minister sta odgovarjala na razne interpelacije. Vojni minister je odgovoril tudi na dr. * u s ter i i če v o interpelacijo glede ravnoprav nosti med računskimi in frontnimi podčastniki. — Minister grof G o 1 u-chowski se je končno zahvalil v cesarjevem imenu delegaoiji za požrtvovalnost in naklonjenost. Del. Skene se je zahvalil predsedniku baronu Gautsohu za vztrajno vodstvo, nakar s« je baron Gautsob zahvalil in zaključil zasedanje. V ogrski delegaciji so se prečitali nunciji avstrijske delegacije ter se konštatovalo sporazumljenje. — Minister baron Burian se je zahvalil delegaciji v cesarjevem imenu. — Predsednik grof Sza-pary se je zahvalil skupnim ministrom in poročevalcem. — Del. škof Firczak se je zahvalil predsedniku ter izrekel upanje, da bo delo delegaoije prispevalo k velikosti Ogrske in oja-čenju dualizma. — Končno je predsednik Ssaparvv z nesenih besedah zaključil zasedanje. Ministrska posvetovanja in državni zbor. Dunaj, 27. februvarja. Včeraj in danes so se vršila ministrska posvetovanja, ki so se bavila b sklicanjem državnega zbora) s političnim položajem in s carinsko političnimi zadevami, pred vsem s trgovinsko pogodbo s Nemčijo, ker grozi Nemčija pogodbo odpovedati. Državni zbor v prvi seji dne 8. marca ne pride do dnevnega reda, ker je še 138 nerešenih nujnih predlogov, med njimi 78 čeških in jugoslovanskih, a Čehi se gotovo ne bodo dali pregovoriti, da bi rekrutno predlogo izločili iz obstrukcije. Položaj na češkem. P r a g a, 28. februvarja. Poslance So h tt o ker se je izjavil, da ob-strukoija v češkem deželnem zboru ae prej ne opusti, dokler se ne zajamči Nemcem popolnoma varnost (T) in prosta samodoločba. — Načelnik mladoČeikega isvrševalnega odbora S k ar d a je odložil vodstvo ter se gre sdravit na jug. Ogrska pred odločitvijo. Buda peš t a, 28. februvarja. V torek 1. t. m. se skliče ogrski državni zbor. Po dogodkih v delegacijah se pač lahko z vso gotovostjo računa na nadaljevanje obstrukcije. Par dni bo izkazala vlada doseči redno delo z dobro hotnim posredovanjem, koncem tedna pa nastopi resno. V prvi vrsti misli vlada na izpremembo opravilnika. Ako se vladi to posreči, se takoj zasedanje zaključi, neposredno nato otvori novo zasedanje, v katerem se točka za točko sprejme rek rutu a predloga za leto 1903 in 1904, finančna nagodba s HrvaŠko, italijanska trgovinska pogodba itd. V začetku meseca maja bi se potem lahko zopet sestale delegacije. Ako pa se onemogoči revizija opravilnika, ne preostane vladi drugega, kot razpustiti dri. zbor in razpisati nove volitve. Vsestransko oboroževanje. Bero lin, 28. februvarja. „K5J. Zeitg.- piše o oboroževanju raznih držav povodom rusko japonske vojne tako, da jeočividno, daje pisava inspirirana z najvišjega mesta. Sumljivo so se začele obo-rožati Špan i j a, Danska, Švedska in Norveška, Nizozemska in Portugalska. Seveda to oboroževanje ne pomeni predstojeće vojne, temuč le priprave za vse eventualnosti kot posledice rusko-japonske vojne. Vendar se v imenovanem spisu obžaluje take dragocene, brezpotrebne priprave, ki jemljejo splošni javnosti upanje, da se rusko-japonska vojna omeji le na v istočno Azijo; tako vzn emirje vanje pa škoduje še posebno na evropskih trgih. Dogodki na Balkanu. Pariz, 28. februvarja. Turška vlada je poslala visokega uradnika v Lyon, da bi najel 40 mil. frankov posojila, da bi Turška mogla plačati naročene torpede. Za obresti ponuja Turška pridelek oliv na otoku Mitilene. Carigrad, 28. februvarja. Ruski car je prepovedal ruskim častnikom, ki so dodeljeni za preosnovo turškega oroŽništva v Macedoniji, nositi turško uniformo. Tudi ostali inozemski častniki niso nato hoteli sprejeti turške uniforme, dasi jih turška vlada k temu trdovratno sili. Solun, 28. februvarja. Tudi v PeČu so se začeli Albanci opasno gibati. Turčija je po naročilu velesil poslala tja štiri bataljone topničarjev. Poljaki na Ruskem. L ▼ o v, 28. februvarja. Po Rusko-Poljski razširjajo aoeijalni demokrat je in pristaši poljske narodne zveze tiskane liste, v katerih se svari hudo — je ihte odgovorila Mara. Slovo me tudi ni tako potrlo, kakor strašen spomin. Lejt Antoinetta, na tem oknu je pred 15 leti slonelo mlado dekle in obupno stezalo roke sa mladim možem, ki je odjahal s francosko armado, ker mu doma ni bilo več obstanka. To dekle sem bila jas, tisti mladi mož je bil Konrad. Tedaj sem bila še verna in vso noč sem kleče jokala in molila, naj bi se Konrad srečno vrnil. Šele čez 12 let je prišel nazaj — oženjen. Ta spomin me je danes premagal. Polastila se me je slutnja, da se mu tudi zdaj v tujini primeri kaka nesreča. Tesneje je vojvodinja privila Maro k s^bi, ji poljubljala oči in čelo in jo tolažila z vso l|ubeznijo, dasi je sama imela vse rosne oči. Kakor v Damjanovi hiši, tako so ta dan tudi v raznih drugih hišah žalovali za odišhmi vojaki. Kurat Svetlin je bil menda edini človek v Ljubljani, ki ni niti žaloval, niti se navduševal za vojno, nego se v Boži-čevi gostilni neusmiljeno norčeval iz tistih, ki so povzdigovali vojaške čednosti. — Bežite, bežite, jerentačil, tako ste neumni, kskor mlad pes, ko prvič med piŠčeta skoči! Lepo je umreti za cesarja in za domovino, pravite? Kdo Vam je pa to povedal? Tisti, ki so pri življenju ostali. Ti seveda lahko govore. Ko bi pa mogli tisti govoriti, ki so za cesarja in za domovino res umrli, ti bi Vam že dali in Vam povedali, da ste norci. — Junaški konec na bojišču zagotovi človeku nesmrtnost, se je oglasil neki stari meščan. — Nesmrtnost! Izvrstno! Prvi pogoj za nesmrtnost je ta, da človek umrje. In jas naj bi sdaj umrl, zato da bom nesmrten takrat, ko bom mrtev in se svoje nesmrtnosti še ve seliti ne bom mogel! Oh — ljud e božji, kakšni ste vendar. Sicer je moj princip, da kdor se iz neumnosti drugih ljudi norca d~la, ta svoje lastne ne pozna, ali Vaša neumnost je tako velika, da bi skoraj p zabil na ts princip. In sato se bom rajši napil. In kurat Svetlin je naročil nov polič vina in pil tako vztrajno, da je k« maj noge prestavljal, ko je ponoči kolovratil domov. — Tako-le — hm — če bom — hm — večkrat takn-le — hm — nadelan — hm — me bo še k»p zadela! — Hm — kar tako-le umreti — hm — kakor pes za plotom — to ni nič! Prav nič ni to! Misel, da ga lahko kap zadene, je kurata nekoliko streznila. Sedel je Pod trančo na stopnice in se malo oddahnil. — Mrtev biti — to — hm — ni pravzaprav nič hudega — ali to grdo umiranje, to je neprijetno! Res, jako neprijetno, posebno če dolgo traja. Premagan od pijače se je kurat naslonil ob zid in sadremal. Ko so ga našli ponočni čuvaji, je kurat tako trdo spal, da ga sploh niso mogli prebuditi Nesli so ga domov in po klicali sdravmka, ki je po dolgem trudu starČtia spravil nekoliko k zavesti. — Kap ga je zadela, je rekel zdravnik. Morda še jutra ne doživi Kmalu je zapel zvonček in šent jak« b«ki župnik je prišel s zadnjo popotnico. Sedel je sraven kuratove posulje, ali Svetlin ga ni pogleda', nego težko in globoko zasopel, od mahnil proti župniku s roko in četudi z v« liko težavo rekel: Vas — ne potrebujem — gospod župnik — ad tuum, Domine Jesu tribunal appello. Potem je kurat Janes Svetlin nagnil glavo in umrl. prebivalstvo pred nepremišljeno pro pagando ali eelo puntom, ker bi vsak nepremišljen korak imel usodne posledice. Poljaki naj rajši mirno čakajo — pravijo pozivi — ker bo se-dajna vojska, naj ispadeže kakorkoli, gotovo vplivala na spremembo no tranjega položaja. Afera Drevfus Pariš, 28. februvarja. Revizijska rasprava pri kasacijskem dvoru v Drevfusovi zadevi se začne 3 marca ter bo trajala tri dni. Dopisi. Iz Postojne. D*n 27. t. m. ostane marsikomu v žalostnem spominu, kajti ta dan smo spremili k večnemu počitku mladega moža, Čigar ime bode ostalo Postojni in celi Notranjski v »rajnem spominu, gospoda R'harda Š*nra, tiskarnarja v Postojni. Že pred leti je sodeloval dragi rainik pri narodnem delu, ko je bila Postojna še v nemškutarakih rokah in iz lastnega dela priboril si je stališče, katero je tukaj in drugod zavzemal Kamor v Postojni pogledamo, najdemo tudi g' tovo ime rajnkega zabeleženo. Občinski odbor je ugubil svojega svetovalca, krajni šolski svet svojega blagajnika, bolni ška blagajna svoiega načelnika, čital niča, »Sokol«, gasilno društvo, grd beno društvo — katero je izprevod z godbo spremilo — in rokodelsko podporno društvo enega izmed naj-zvestejš" h članov. Na zadnji poti spremili so dragega rajnkega z zastavo čitalnica, »Sokol«, gasilno društvo in šolska mladina s vsemi svojimi gg. učitelji in učiteljicami, vsa druga postojnska društva, vsi gospodje državni uradniki in gg. uradniki južne železnice — ter nebroj druarih žalujočih od blizu in daleč. C'talniŠki pevski zbor je zapel na grobu mnogo prerano umrlega ganljive žalostinke, ki so marsikaterega pretresle. Postojna predragega rajnkega ne bode nikdar pozabila, ostal bode vsem v trajnem spominu. Lahka mu zemljica? I je črnomaljsko okolice. Na našo prošnjo nam je o. kr. poštna direkcija pred kratkim poslala poštni nabiralnik is katerega deželni pi smonoša pisma vsak drugi dan po b«ra in ista c kr. poštnemu uradu v Črnomlju oddaja. S tem se je prebivalstvu storila velika usluga, ker si vsled tega prihrani mnogo časa V imenu občinskega zastopa občine Tančagora izrekam za to alavni c. kr. poštni direkoiji v Tratu toplo zahvalo. Župan občine Tančagora — Peter Parjan. Iz selške doline. Vse meje smešnosti presegajo v „Slovencu" novice (?) iz naše doline. Predzadnjo soboto je pa ta posel opravil Škofjeloški novičar. Kdo v „ Slovencaw vab te klo-potce, spoznamo po vsebini, zato naj prizadeti novičarji ne zamerijo, če tadi mi njim pomerimo hlače. Stara navada je ta, v predpustnem Časa noreti in se veseliti. Naši katoličani so jo tudi letos pošteno opravili in so v sobotno številko „Slovenca" odložili svoje bistroumne novice, ki so se jim rodile na paitni torek v njih brihtnih glavah. Mi smo so smejali, ko smo jih čitali. Saj pa tudi vsa stvar ni mogla napraviti dragega učinka. Te novice so brez glave in nog, Života pa nič nimajo. Klerikalčki pa so kar od veselja skakali, ko so brali, da so zopet v „cajtengah" liberalci. F rti Čar je z m ago nosno kimal s svojo brihtno glavo, Ćoč je slovesno hodil po sobi gor in dol, kakor kavka na plotu, in Tomaž, naš ljubi Rajtgnzen pl. Blamaža se je v rajskem veselja kar topil. Prevcov woČa" so pa rekli: „No, zdaj pa imajo!" Včasi je bilo pa drugače. Pod okni selške Šole so rasle lepe cvetke, katere je g. Stanonik gojil in jih Čaval. Slučajno so najlepše cvetele pod oknom gospice učiteljice. Takrat je bil Čočov France Še fant, „ledik in frej Pa joj, nezgoda! G. Stanonik je vedno zdihoval: Vse cvetke mi je zopet po teptal . . • NekoČ so vrata na nekem poda preveč škripala. To je bilo sitno; Takrat so bila tudi boljša občinska pota, zato se je lažje hodilo po njih. Sedaj pa ko France več „cvetk- ne tepta, (pod okni so nasajene hruške) so pa pota tako slaba, da bi Človek moral imeti po dva angelca variha, kadar gre po Ljaši in proti Bakovšci. Blata je toliko, da si je treba zavihati hlače skoraj do kolen in če srečaš s tako za vihanimi hlačami pristnega katoliškega moža, pa pravi: Ta ima pa prekratke hlače! Kaj ne, slavni tajnik Janez Vrhunec? Boljše je, da so hlače prekratke, kakor pa Štrik, na katerega se hoče kdo obesiti. Mi liberalci imamo popol noma in trdno prepričanje o tem. Krepostni, učeni, katoliški in trezni naš tajnik nam silno ugaja. Še veliko bolj ko takrat, ko jo je iz Ljuše razoglav (pa ne brez glave) v „ z motu javi- mahal proti škoiji Loki namesto v Selca. Kdor ima proti ujema kaj, ta mu dela krivico. Saj so duhovniki njegovi najboljši pri jatelji, čeravno je bil nedavno prepričan, da je duhovnik kakor kara, katera zjm-traj znese, potem pa le ves dan gleda, kje bode kaj pojedel*. Ne vemo, ali velja to tadi o Tomaža in dr. Kreka. Menda ne, ker vendar Tomaž opravlja še draga dela in Krek tadi. Kaj pa je s štamperli? V katero stopnjo treznosti pa so vpisani? Kaj pa farovška Bosedinja Toneška? Ali še vedno svojega moža posti? Pomagalo je, da smo v „Gorenjcu• malo podregali. Ta katoliška Amaconka naj le še naprej dobro brusi svoj jezik „čez" liberalce", saj dolg je dovolj. Kaj pa Zidane rute ? To nosijo dotična mama s častjo tisto zidano ruto! Druge stvari pa še prihranimo, kadar nas zopet novičarji spravijo v dobro voljo. Rad. Vrne. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. februvarja. — Trgovska in obrtniška zbornica. Zborničnega svetnika g. Kregarja ne smatra nihče resnim, pač pa ima on sam o sebi tako izborno mnenje, da se vedno v »Slovencu« hvali. Mi mu tega nad vse nedolžnega veselja ne bomo kratili, le resnici na Čast moramo nekaj pojasniti, kar je »Slovenec« po liguori-jansko zaaukal. Kar se tiče volitve provisoričnega podpredsednika, se je napredna večina držala načela, ki je veljaven pri vseh spodobnih strankah, da pripusti manjšini primerno zastop atvo v predsedniitvu. Nemci imajo v kategoriji veleindustrije in kategoriji rudnikov večino — in to sta dve tako važni obrtni stroki, da se mora že jemati oaire na dotične zastopnike, Kadar bo pasarija g. Kregarja tolikega pomena v deželi, kakor savska tovarna ali zagorski premngokop, postane pa g. Kregar provizoran' predsednik. Glede trgovske šo e pa je omeniti, da to, kar je g. Baumgartner predlagal, se popolnoma ujema s tem, kar je odsek predlagal. Odsek je sam mislil, da naj ae dva predmeta poučujeta v nemškem jeziku, ne iz kake prijaznosti do Nemcev, nego iz ozi-rov na korist, ki jo lahko ima človek, če je nemškega jezika popolnoma zmožen. Kolikor več jezikov kdo zna, toliko več velja — pravi že star pregovor in slovenski trgovec, ki zna popolnoma nemški, je gotovo na boljem, kakor tisti, ki tega jezika ne zna. Saj vidimo prav v sedanjih časih, kakoNemci svojim ljudem priporočajo, naj se uče slovenskega jesika, in sicer iz na rodoo-političnih vzrokov. Sicer pa je nepotrebno, da bi to goip. Kregarju razlagali, ker on tega itat ne razume in mu tudi ni za razumevanja, nego le za — reklamo. — Dr. Schiafeitzerjev shod w Smsrtnem, prod sodiščem. Iz Smsrtnegs pri Litiji se nam piše: Še nismo pozabili afere kurata Fer janČiča z Goč, že imamo nov, temu preeej podoben slučaj. Že zopet se je pokasala klerikalna propa-lost v svoji nagoti. Le še nekaj takih slučajev in odprle se bodo vsakemu še tako duševno zaostalemu človeku oči, da izprevidi, kar je do sedaj apoznalo vse intilegentno občinstvo, da je klerikalizem gnil, nezdrav in da mu ni nobeno sredstvo prenizke, da bi ga ne uporabil, da opere sebe in svoje ljudi. Vredno je, da stvar nekoliko pojasnimo. Na dr. Sohweitzerjevem shodu je napadel naš mežaar Osredkar posestnika M, ga pobil na tla in ga bil na tleh ležečega s nogsmi in ga lahko telesno poškodovsl. Kavno tako sta napa 1 la dva pobalina is Marijine družbe (sad Marijinih družb!) posestnika Š s noži. Vsi trije so bili pri sodišču v Litiji obsojeni. Mežnar je krivdo ves čas odločno tajil in se po dr. 3obweitserju proti obsodbi tudi pritožil. Fanta sta kazen prestala. Proti mežnarju sta pričali dve priči in svoje pričevanje tudi s pri sego potrdili. Vzkiiona obravnava se je vršila v L ubijani. Sedaj se je pokazala vsa ta banda v pravi luči. Hoteli so se ne samo oprati, ampak tudi poizkušali pričo, veleuglednega moža iz Š*u pričeto tudi v logaškem šolskem c kr* ja Okrajnemu šolskemu nadzorniku za log-»6 ki šol ski okraj priporočamo, da se v pri- hodnje bolj ozira na določbe § 15. dež. sak. z dne 29. apr. 1873. dež. zak. št. 21. ker drugače bodemo mi preskrbeli, da se ga o tem pouči od kompetentne strani. — Kako ae lahko spozna klerikalne občinske mola t Neka uradna oseba jo prišla v kleri kalno občino na Gorenjskem ter vprašala ondotnega liberalnega gostilničarja, ki se je bil šele pred kratkim izpreobrnil iz klerikalca, kateri so v občini novoizvoljeni ob č*nski odborniki, da mu b >do podpisali neke uradna listine. »Te boci ete pa prav lahko našli,« mirno odgovori vprašani g »atilničar »Pojdite po vasi, in katerega kmeta z najbolj neumnim obrazom bodete srečali, tinti je gotovo občinski odbornik Saj veste, da naš fajmoŠter ne trpi pametnega in razumnega človeka v oočinskem odboru, ker bi z ljudmi take vrste ne mogel vladati občine, kakor bi on hotel. Zato si je dal iz. voliti za občinske može najneved nrisp in najneumne|še kmete, ki ne znojo in si tudi ne upajo kake stvari po svoje misi ti in prevdariti ampak misli zanie le fajmošter, ametje pa mu s svojimi slamnatimi glavami udano in slepo le — k m-»jo!« — Imenovanja« Stavbeni nad zornik g. Drag. Svoboda v Iiriji je imenovan za rud svetn ka, rudo kopni oskrbnik g Fran Ca ste k za preskuševiilea in rud oskrbnik goap. Anton D a n i h e 1 k a ca rudokopnega oskrbnika. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri se ponavlja prvič BaUilla-Tolstega krasna drama iz ruskega življenja »Vstajenje«, ki je dosegla tudi v našem gledališču naj-sijajne|ši uspeh Glavno vlogo igra gdč K. Rtlskova. — V četrtek se poje tretjič »Cigsnski baron«. — Slovensko gledališče. Včeraj sta bili dve predstavi Popol dne so in sicer jako dobro igrali »L e g i j o n a r j e«, za večer napovedana »A f r i č a n k a« pa se je morala odstaviti, ker je operni pevec g. Angeli nenadoma tako obolel, da ni mogel nastopiti. Namesto »Afričanke« se je pela opereta »Cigan baron«. Predstava je bila prav lepa in se je občinstvo izborno zabavalo. Tako pri popoldanski kakor pri večerni predstavi je bilo jako mnogo občinstva z dežele in tudi iz Štajerske. — „Narodna čitalnica" v Ljubljani priredi to nedeljo, dne 6. t. m. v veliki dvorani „ Narodnega doma** vinsko poskušajo s koncertom. Točila se bodo samo vina iz deželne kleti, kakor: Rudeči cviček la, salonski cviček, beli burgundec, silvanec, karmenet, sipa, rulandec, presekar, piko lit itd. Pri koncerta svira društvena godba. Začetek ob T. uri zvečer. S to prireditvijo je omogočeno tadi zunanjim Članom se udeležiti vinske po-skašnje vin iz deželne kleti. — Muzejsko društvo za Kranjsko ima danes ob šesti uri zvečer v učiteljski zbornici I. drž. g mnazije svoj letošnji občni zbor. — Poročilo o obč. zboru pevskega društva „Slavec" smo morali radi preobilega gradiva odložiti za jutri. — Predavanje o živcih. Naš hlastni vek je vek razburjenih in bolnih živcev, zato se posebno prebivalci mest in industrijskih krajev zanimajo za sredstva in pripomočke, ki bi Živce pomirili in ojačili. Zato je bilo tudi za včerajšnje predavanje g. dr. Baumgartna iz Worishofaa o „ živčni moči, nje obrabi in zopetnem pridobivanju" dokaj zanimanja. K predavanju v »Mestnem domau se je zbralo par sto oseb. Predavatelj je najprej pov-darj al važnost individualne vzgoje, ker je človek navezan v življenju le nase in na svojo moč. Potem je temeljito razložil, kaj je moč in kaj živčna moč. Vsak živ Človek ima živčno moč, aktivno in pasivno, za zmagovanje raznega dela. Najtežje delo pa je bolezen. Živčna moč je nadalje telesna in duševna. Naj primiti vnej še j a ljenje duševne živčne sile je radovednost, krona iste pa v o 1 j a. Volja napravi šele pravzaprav Človeka. Volja spaja pri človeku telesnost in duševnost. Na te lesno velikost živčna moč ni vezana. Živčna moč je deloma dedna, sicer pa narašča in se veča. Za vsakogar pa je določena visokost, preko katere ne more niti telesna niti duševna živčna moč (subjektivna meja.) Pri tej priliki se je dotaknil predavatelj tudi vzgoje in šole ter poveličeval učiteljstvo, ki ima za vzgojo dovolj duševnih in telesnih živčnih sil. Talent je tudi živčna moč, ki sega do določene viso-Čine, a se skoraj nikoli ne podeduje, zato ni ničesar slišati o potomcih duševnih velikanov, kakor so bili pri Nemcih Mozart, Beethovea, Goethe itd. Nadalje je razpravljal o obrabi živčne moči. Obrabi pa se redno in neredno. Neredno obrabo zakrivi preobilica fizičnega ali duševnega dela, nadalje vsaka nezmernost, vsako umetno draženje živcev, kakor z alkoholom, kavo, čajem, z močnimi dišavami. Proti zmernemu uživanja alkohola v vinu in pivu ni, pač pa je opozarjal, da je 60—70% vseh prebivalcev v norišnicah, ki so prišli tja vsled alkohola. Kava in čaj sta srčni strup. Proti plesu nima kot takemu nič, ako bi ljudje hoteli plesati — zjutraj ko vstanejo, ne pa ponoči. Najhujši razdiralci živcev pa so spolni izgredi pri mladini; starše je rotil, naj v tem ozira rešujejo svoje otroke. Končno je podal več navodil za ohranitev Živčne moči, in kaj je storiti tistim, ki so živčno oslabeli, da se zepet okrepijo. V tem oziru je priporočal: mir, rednost in zmernost v telesnem in duševnem oziru. Tudi za utrjevanje v mrzlem zraku in vodi je podal več navodil. Poslušalci so bili z njegovim jasnim in zanimivim predavanjem zelo zadovoljni, kar je pričalo viharno ploskanje. — Ženska — roparka. Kakor smo svOiOČaano poročali, izvabila je v gostilni »pri stari polti« v Ve hkovcu službajoča natakarica, 191etna J<žefa Pšenic is Topolštce pri š*štan|u doma. lansko jesen kroŠ-njarko K a t a,r i n o Miko v neko sobo v prvo nadstropje, sei, da bo naku pila več penla, kar pa noče, da bi kdo videl Potem je sobo za seboj in kroinjarko zspabnila ter jo napadla z lesenim ki|em. da bi jo ubila in oropala. Krošnjarka je dobila več ran, vendar se ;i je posrečilo uiti Nadalje se je izkazalo, da je bila roparka poprej za navadno deklo ter si je dala iz poselsae knjižice izbrisati besedo »dekla« in zapisati »natakarica« (sama ne sna ne pisati ne brati) Na podlagi tega ponarejanja je dobila v imenovani gostilni sluib ; ker pa ni bila sa rabo, se ji je odpovedalo. In tedaj je postala roparka. Celovški po rotniki so jo obsodili v petletno ječo. — Krožnjar — tat« Danes zjutraj je prišel krošnjar Ivan Poje iz Borovce, občina Koprivnik ▼ kočevskem okraju v Krisperjevo proda jalnico na Mestnem trgu kupovat očala. Med kupovanjem je ukradel dva zavitka žepnih nožev. Trgovski pomočnik Jernej šerjak je to opasil in je dal Pojeta aretovati. Poje je tudi po Ljubljani kroinjaril in je bil večkrat v Krisperjevi prodajalnioi Vsakokrat so v prodajalnioi po njegovem odhodu opazili, da je smanj kala kaka reč. — Magla vožnja. Hlapec Al. Gale, stanujoč v Woifovih ulieah št. 12, pridrvil je danes ponoči po Sv. Fionjana si osh navzdol v tako ha dem diru, da ni mogel konja pravočasno ustaviti in je sadel s ojem v okno na pošti na Starem trgu in atrl dve šipi t-r poškodoval okno. — Tat v kapelici. V noči od 27. na 28 t m. se je splasil tat čez ograjo v R-pičevo kapelico v Kole-zijskih ulieah, stri pušieo in pobral iz nje denar. Tatvine* je sumljiv neki trnovski postopač, katerega je polisija zaprla. — Tatvina« Dne 26. t m. se je utihotapila neka brezposelna dekla v stanovanje Frančiške š mnečeve v Mostah in ji ukradla 37 K denarja, zlat prstan s črkama M. B, poročen prstan in novo srebrno uro. — V Ameriko se je odpeljalo 27. t. m. ponoči s južnega kolodvora 25 izseljencev. — Konja ata usla v soboto dopoldne Rancingerjevemu hlapcu Jerneju Matohu, ko ju je pustil sama na cesti — Srbi v Ameriko. Dtnes se je pripeljalo iz Belgrada v Ljubljano 18 Srbov, ki odpotujejo v Ameriko. — V Hrušico k zgradbi železnice se je odpeljalo včeraj 25 delav cev s Kratak«***. — Izgubljene reci. Prodajalka G-brijela Stoparjeva, stanujoča v kolodvorskih ulicah št. 37. je da nes dopoldne izgubila v Slomškovih ulicah zlato uro — Koncert društvene godbe vrši se jutri s večer v «Na r oni k»v*mi«, G sposke ultoe. Začetek • b 9 uri zvečer. Vstop prost. * Najnovejše novice. — Velikanska sleparija. Sedaj Šele je dognano, da je berolinski bankir F. Meyer, ki so ga ravnokar prijeli, osle-paril posameznike in zavode za 31., milijona mark, dočim je aktiv le 300.000 mark. Samo beroiinska borza izgubi skoraj dva milijona. Poroka v kaznilnici. V kaznilnični bolnišnici na Dunaju leži na smrtni postelji neki Leopold Zechbauer, ki je bil zaradi tatvine lani obsojen v enoletno ječo. Ker je spoznal sam, da mu je le nekaj dni še živeti, prosil je, naj bi se ga poročilo z njegovo neve- sto. Prošnji se je nemudoma ustreglo. Nevesta je prišla v črni obleki, priče so bili pazniki, HobČinstvotf pa ostali kaznjenci-bolniki. Ženin se ni mogel ganiti v postelji, le roko je vzdignil, da mu jo je duhovnik zvezal z nevestino. — Flcmst. pl. Braamuller je umrl na Dunaja v starosti 75 let. Pokojnik je bil rodom Celovčan ter je bil svoječasno poveljnik 17. pešpolka. — Požar v Rochestru. Zgorelo je mesto v obsega treh oralov. Škoda znaša 7 milijonov dolarjev. — Obesil se je podtajnik v Dsučoem ministrstvu Rajmund plem. Mitter. — Kaznovana verska gorečnost. Blizu Črno vic sta kmetica Osvadmk in njen sin prisilila svojega pravoslavnega hlapca, da je prestopil v katoliško vero. Ostrigla sta mu lase in brado ter ga prisilila, da je poljubil križ ter prisegel, da ostane katoličan. Kmetica je bila obsojena v 7 mesečno poostreno ječo, sin pa je dobil šest mesecev. — Maščevanje pred al t ar jem. V Sobotici je kmet Horvath med mašo napadel župnika, s katerim sta se to žarila ter ga vrgel po stopnicah. — Madjarsko tolovaj stv o. V Torok-Becsu so zaprli nekega Hi groskega (Slovaka) zaradi malenkost nega izgreda v gostilni. Drugo jutro so ga dobili mrtvega. Na odločno zahtevo sorodnikov se je truplo moralo izkopati in pri obdukciji se je pokazalo, da je imel mrtvi na prsih sedem težkih ran od sabelj. Sodišče je vsled tega odstavilo notarja, župana in dva policaja. — Nemški cesar odliki je dvoboj. Pisatelj baron 0 m p te da, ki je imel nedavno zaradi svoje Žene dvoboj z nekim ritmojstrom, je dobil od cesarja kronski red. Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-japonska vojna. Petrograd 29. februarja. „Rusko Severno Agentstvo' javlja, da je ruskemu predatražju pripadajoč oddelek konjenikov prodrl v Koreji do 200 vrst od reke Jalu in tam naletel na japonske konjenike Japonci so morali bežati in so deloma popustili konje. V južni Mandžuriji je vse mirno; Kitajci prodajajo Rusom brez zadržka konje in živila. Petrograd 29. februarja. Odkar se je začela vojna, je odšlo 126 vojaških vlakov v Azijo. Najmanj se je peljalo z vsakim vlakom 400 mož, največ pa 960 Odslej pojde lahko Sest vlakov na dan. Petrograd 29. februarja. Po laganje relsev čez Bajkalsko jezero je končano. Promet na tej novi železnici se začne jutri; mesto lokomotiv se bodo rabili konji. Petrograd 29. februarja. Rusko vojaštvo, ki se je že pri Če mul po rešilo na tuje ladje, se vsled dogovora med velesilami vrne na Rusko, a Rusija se je zavezala, da teh vojakov več ne pošlje v vojno. Petrograd 29. februarja. Prestolonaslednik je daroval za mor narico milijon rubljev, znani bogataš Poljakov za sanitetne namene pol milijona rubljev. Petrograd 29. februarja. Te-legr. agentstvo javlja, da je v bitki 25 t. m. na neki japonski ladji, ki jo je „Retvisan" zadel, nastala eksplozija. Dalje se poroča, da je včeraj in danes okrog Port-Arturja vse mirno. London 29 februarja. Ladja „Novik* je popolnoma popravljena. Inžener, ki je imel voditi popravo „Retvisana", je izjavil, da ni nič upanja, da bi se ta ladja megla rešiti. Petrograd 29. februarja. Z ozirom na lažnjive vesti, kako slabo da se godi ruskim vojak* m pri transportu v Azijo, se razglaša: Vsi vojaki so preskrbljeni s toplo obleko, vsak ima v vlakih pro štora, da leži, v vsakem vagonu je peč in vsak dan dobe vojaki toplo hrano. London 29. februarja Iz Seula se poroča, da stoji oddelek ruskega vojaštva s topovi 60 milj pred Pingjangom. Berolin 29. februvarja. „Vo-ssisehe Zeitung" javlja iz Tokia, da je japonski admiral Kuni- mura o zadnjem naskoku na Port Artur poročal vladi, da je bila pri Čiuvangu neka ruska torpedovka težko poškodovana. Petrograd 29. februvarja Vlada je izdala z ozirom na vojno poseben zakon, ki obsega določbe glede na Ruskem bivajočth Japoncev in določbe glede nevtralnosti različnih držav. Pariz 29. februvarja. „Herald" trdi, da je že 50.000 ruskih vojakov s 54 topovi na korejskih tleh Moskva 29. februvarja nMoskovske Vjedomosti" poročajo, da je gospa Pusep, hči Maksimova-Kondurova, dobila dovoljenje, da vstopi kot prostak v 1. pešpoik, ki se nahaja v Aziji. London 29. februvarja. „Daily Mail" javlja iz Hakodate, da so Japonci blokirali Vladi-vostok London 29 februvarja Ruski poslanik v Pekinu je zagrozil kitajski vladi, da Rusija ne bo respektirala ne v t ral i tete Kitajske, če vlada ne ukroti oboroženih kitajskih banditov v Mandžuriji. Dunaj 29. februvarja. Pod predsedstvom grofa Gol u c ho w-skega je bilo včeraj tu posvetovanje katerega so se udeležili Korber, Tisza, Bohm - Bavverk, CaU, Giovanelli, Lukacs in Talian. Določile so se dispozicije za carinsko in trgovinsko konferenco ki se začne 2. marca. Dunaj 29. februarja. „N. Fr. Preaaeu javlja baje iz Tridenta, v istini pa iz pisarne ministrskega predsednika, da je glede vprašanja oitalijanskem vseučilišču že izrečena odločitev. VseužiliŠČe ne pride n e v Trst, ne v Trident, nego v Rovereto in sicer se ustanovi najprej pravna fakulteta. Da se je vlada odloČila za Rovereto, je bil pač merodajeu upliv barona Malfattija, ki zastopa to mesto v drž. zboru. Včeraj se je pri Kor-berju oglasila deputacija iz Trsta z županom Sandrinellijem na Čelu, z namenom, da bi vseučilišče prišlo v Trst, a prišla je že prepozno. Vlada hoče na jesen predložiti parlamentu zakonski načrt glede univerze v Roveretu. Obenem javlja „N. Fr. Pressea, da je vodja namesrniškega oddelka v Tridentu, bivši načelnik tiskovnega biro-a, dr. Forstner, odstopil in da pride na njegovo mesto grof Toggenburg. Dunaj 29. februvarja. Povodom prevoza kosti Jana Ko 11 ar j a z Dunaja v Prago, se je včeraj popoldne zbralo na pokopališču Sv Marka kakih 4000 ljudi. Od tam je nad tisoč ljudi šlo pred rusko poslaništvo, kjer so zapeli .Hej Slovani11, Rusi pa so zapeli rusko himno. Poslanik grof Kapnist je sprejel posebno de putacijo ter ji izrekel v imenu ru-kega naroda zahvalo za Rusiji toli dra ocene simpatije Slovanov. Dunaj 29. februvarja Slovanski visokošolci so poslali „Slav blagotvor obščestvu" v Petrogradu brzojavko, v kateri izražajo svoje najiskrenejše simpatije ruskemu narodu, prvoboritelju in pokrovitelju slovanskih interesov, ter mu žele največjih vspehov v borbi z Japonci Praga 29 febnivarja. Na Strel skem otoku so Židje in socialni demokrat e uprizorili sinoči mani-festaci o proti Rusiji Shoda se je udeležilo nad 2000 ljudi Narodni secalci so proti temu de-monstrirali po mestu in bi sa bili pri Narodnem divadlu kmalu spopadli s socialnimi demokrati Več oseb je bilo aretov^nih Lvov 29. februvarja. Socialni demokratje so hoteli uprizoriti protirusko manifestacijo, a vlada je shod prepovedala. Berolin 29. februvarja. Veliki vojvoda Friderik badenski, starosta nemških vladarjev, je na smrt oboleL Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Oradni kura i dunaj. borze 29. februarja 1904. Valoibeni papirji. 4 2° o majeva renta ... 4lrV0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta 4#/t „ zlata „ 4% ogrska kronska „ &f9 „ zlata f t ■ 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4V,% posojilo mesta Spljet *»/,•/• m Zadei 4V«°/» bos -herc žel. pos. 1902 4° o češka dež. banka k. o. . 47. n » i. * 4Vt°/o zst pisma gal. d. hip. b. 4V«0/o pest. kom. k. o. z 10°/o Pr...... 4-/i7ozaat- Pisnaa Innerst. hr. 4Vt7o „ „ ogrske cen. dež. hr...... 4V.°/o z Pis. ogr. hip. ban. 4V,7o ob1- ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4V»*/o obl čeSke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 47<> prior. dol. Zel. . . . 3°/o »* iuž. žel. kup. Vi Vi 4*/1°/o »vet. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 .... „ „ „ 1860V. . . . „ H „ 1864 ... . „ tiz8ke...... „ zem. kred. I. emisije „ ogr. hip. banke . . „ Broške a frs. 100 — „ turske ..... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške H • . . Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ ii ti ... Rudolfove ia ... SalcburSke „ ... Dunajske kom. ... De'nlee. Južne železnice .... Državne železnice .... Av8tr.-ogrske bančne delnice AvBtr. kreditne banke . • Ogrske »• . • Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe če&ke sladkorne družbe . . ▼•lote. C. kr. cekin...... 20 franki ...... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar Blago 99 2C 1 99 40 99 21 » »940 99-4C 99 60 117 95 118 15 97-i >f> 9726 11665 11686 100'— 100*75 100 — 100 — 100 — 1(X> - 99 5C t 10020 100*— 10010 lOO— 10060 10J-5C 102-- 10566 1C6-66 100 — 102 — 100-— 101- 100-- 101*— 100 — 101 — 100*50 100-70 9S& 98-BO 99*60 29550 297-50 101 — 101*90 J82-— 192 — 150 60 15160 /56 — 261 — 16180 16380 302 — 284 — 289 — 262*— 268 — 86- 91- 117 75 118-75 20*75 21*75 453 — 463- 81*- 85 — 78— 83 - 66- 71 — 51 — 63 — 28 90 29 90 65- 69- 77'— 81 — 50O— 510-— 7650 77*60 630*- 631'- 1697 — 1607 — 62725 688 25 736 — 737 - 248*- 250*— 640 — 660 — 39250 393 50 18^6 — 1845 — 46190 453 90 370 - 372*— 443 — 446 — 140-50 142- 1132 1137 1909 1911 2348 23.59 2.T98 24 06 117-25 117-45 94-20 94-40 263-50 254 25 484 5 — Zifne cene v Budimpešti. Dne 29. februarja 1904. Termin. PSenica za april . . . . za 50 kg K 884 „ okt. 1903 . „ 50 „ „ 856 Rž „ april ... „ 50 „ „ 696 Koruza „ maj 1904 . . „ 60 „ „ 6 54 Oves „ maj . . 50 „ „ 684 EfVktlv. nespremenjeno._ Meteorologično poročilo. Febr. 1 Čas lopazo-| vanja StanjT^P baro-| §,> metrai g g v mm. £ 3 Vetrovi Neoo 27. 9. zv. 37 4 — 1*0 sr jvzhod oblačno 28 a 7. 23. S. POTtJ '36 0 ^35 0 - 16 — 04 sr svzhod p m vzsz. oblačno oblačno 71 9. zv. 734 6 - 25 p.m. svzh sneg 29 7. zj. 2 pop. 7311 7297 — 2 5 11 sr svzhod sr sever sneg oblačne Srednja temperatura sobote in nedeljo —11 in —15% normale: 1*1° in 12".— mokrina v 24 urah: 0*0 mm in 7 5 mm Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, stare matere, prababice in tašče, gospe Neže Endlicher roj. Pianecki ki je po mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 81. letu svojega življenja danes ob pol 5. uri popoldne mirno v Gospodu bi spala Truplo predrage pokojne se bode v torek, dne 1. marca ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Gradaške ulice št. 8, blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položilo k zadnjemu počitka. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blaga pokojnica se priporoča v pobožno molitev in časten spomin. V Ljubljani, 28. febr. 1904. Rudolf Endlicher, c. kr okrajni tajnik, soprog — Avgust Endlicher, ravnatelj dalm. deželne hipo-tečne banke; Pavel Endlicher, aut. rud inženir, sinova. — Vikto-rina Rudman, trgovčeva soproga in Evgenija Endlicher, c. kr. puštan ca, hčeri. — Josip Rudman, trgovec, zet. — Ella in Irma Endlicher, sinahi — Desetero vnukov in ena pravnukinja. 591 popolnoma odraslih in ■ treznih >• sprijmt. Vpraša naj se v Metelkovih ulicah 19, od 12.—1. ure. 688-1 583—1 prodajalko za trgovino z mešanim blagom, slovenščine in nemščine v besedi in pisavi zmožno, sprejme pod ugodnimi pogoji takoj Karel Hermann v Laškem Trgu. Takoj se v sprejme izurjen krojaški pomočnik sa flnej&e delo. Kje? pove upravništvo „S1. Naroda". Išče se lepo opravljena s posebnim vhodom, v bližini Marijinega trga, a.ko mogoče tadi s hrano. 574—2 Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „Solidno" poste restante. [Skoraj nov 661—t dvolcolesni motor Je na prodaj za ugodno ceno. Kje? pove upravništvo „S1. Naroda". Stanovanje s 3 sobami in pritiklinami se vsled od-potovanja odda 8 I. aprilom oziroma s I. majem. Eventuelno se tudi priredi za dve stranki z 1 sobo, kuhinjo in drugim. Proda se tudi vrtna lopa« Več se izve: Frule, Sredina it. 12, pritličje. 586—1 Alojzij Luznik na Vrhniki pri IJubljani preskrbuje dobre harai«nyc domaČega in amerikanskoga sestava, kakor tudi !*(•«•% t rje, planine in planine a troje. — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 43 brezplačno. 1294 VABILO 3£ občnemu zboru »Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani" kateri se bode vršil dne 19. marcija 1904 ob 10. dopoldne v goroajiix prostorih * „Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani" * Spitalske ulice Štev. 2. Dnevni red: 1. ) Nagovor predsednikov. 2. ) Poročilo upravnega sveta o poslovanju in o računskem sklepu za prvo upravno leto 1902/03. 3. ) Poročilo revizijske komisije. 4. ) Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. ) Volitev revizijske komisije (§ 38. pravil) in določitev nagrade isti. 6. ) Določitev nagrad članom eksekutivnega odbora (§ 36. pravil). 7. ) Predlog za izpremembo §§ 2., 8., 11. in 12. pravil. (Nasvetovane izpremembe se tičejo dopolnitve pravil glede nakupljenih nepremičnin, nakupne cene in glede reparticije ustanovnih stroškov na prvih pet let. 8. ) Slučajnosti. Pripomnja: V zmisla § 18. pravil mora vsak delničar, ki hoee izvrševati pravico glasovanja na občnem zboru najkesneje šest dni pred občnim zborom, t. j. do 12. marcija t. 1. položiti svoje delnice v centralni društveni pisarni v Ljubljani, pri posojilnici v Celju, ali pa pri Savinjski posojilnici v Žalcu proti legitimaciji, ki se glasi na položnikovo ime, V Ljubljani, dne 20. februvarja 1904. Upravni svet. 585 Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. 521_3 Lepo stanovanje se odda sa 1. maj.36720 J J tf&glts, Turjaški trg it. 7. Tvrdka M. Rosner & drug v Ljubljani 290-1 išče za svojo pisarno praktikanta iz dobre hiše. Vstop takoj. Zmožen mora biti slovenskega in nemškega jezika. Poskusite Varstvena znamka. Ograva In oživlja talo, Budi tak In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik Po okusu in zdravem učinka prvak likerjev. 5-48 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se rado volj no dajejo brezplačno. Elegantno meblovana me$eenei jebo v pritličja s posebnim vbodom se odda s I. maroem v Gosposkih ulicah 15. Natančneje se poizve istotam v pisarni, levo. 594-1 Spretnega trnjaš'pga pomoćnih in učenca sprejmem takoj. 556- Frano Kraigher v Ljubljani, Kongresni trg št. 6. Zaradi preselitve iz Ljubljane so oddam 589-1 elegantno in vendar ceno stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje in posebnega vrta g paviljonom v hiši, Kutinova cesta st. 21, zraven domobranske vojašnice takoj ali s 1. majem t. 1. Vpraša naj se v hiši v I. nadstropja. &?aLtu;f S^eochrana Ges. Kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Zsrrod ia voiaega reda. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PnOGA ČEZ TRBIŽ Ob 12. uri 2* m ponoči oaobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen-f ate, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal \ Anasee, Solnograd, čez K ^in-Reiflin. v Steyr, v Lnc na Dunaj via Amstetteo Or 7. uri B m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Puntabel, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Ljabno Dunaj. Cez Selzthal v Solno ad, Inomost, čez Amstetteu na Dunaj. — Od 11. uri 51 : dopoldne osobni vlak v TrbiZ, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ot 3 uri 66 m popoldne osobni vlat* v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mona kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Len'i-Gastem, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Ste/r. Line, Budjevice, Plzen, Marijine »are Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II razr 1. Lipsko, na Duna čez AmBtetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, beljak, Franzenateste, Inomost Monakovo (direktni vozovi 1. in n. razreda Trst-Monakovo). PROGA V NOVOMESTC IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri i7 m zjutraj, v Novomestu, Stražo. Toplice Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne- istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob & uri 25 m ziutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Iuomost, Franzensfeste, Silnog ad. Lmc, Stejr, Ial Au88ee, Ljubno, -..elovec, Beljak direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo Trst). — Ot 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne oaobni vlak 1 Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in H. razr ). Francove vare, Kar love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevu Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, LjuDno, Celovec, Št M 8 ari 44 n zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, oD 2. uri 82 m popoldne iz Straže, T<-piic, Noveg3 mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. un 5 m popoldne, ob 7 uri l. tirr v Godoviču. Konkurzne mase upravnik Dr. Fran Horvat, c. kr. notar v idriji. NI Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak čian ima po preteku petih let pravico do. dividende. vzajemna zavarovalna banka v Prag;i, Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000 000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z slovanabo-narodnu upravo. 3-24 Yu pojMnila daj«; Generalni zastop v Ljubljani«, če^ar pisarne bo v lastncj bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjth cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobitka izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" DV