GLASILO KOLEKTIVA	LETOIX ŠT 3 ■CELJE’marec 1973
Poročilo službe varnosti pri delu za leto 1972
Po temeljnem in Republiškem zakonu o varstvu pri delu ter na osnovi teh izdani predpisi, določajo obveznosti organizacij pri izvajanju ukrepov za varstvo pri delu. Delavski svet mora skrbeti za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu, zlasti s sprejemanjem programa ukrepov za varstvo pri delu, obravnavajnem stanja delovnih pogojev in odobravanjem sklepov za pospeševanje varstva pri delu ter sprejemanjem ustreznih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti. V skladu z naštetimi zakonskimi določili je v preteklem letu DS sprejel program ukrepov, kakor tudi predračun stroškov za izvajanje le-teh in s tem zadostil zakonskim določilom. Pri realizaciji sprejetega programa pa je možno ugotoviti večja odstopanja in to predvsem zaradi miselnosti, da je pravici zadoščeno že s tem, ko so stvari nekje napisane in formalno sprejete. Zato bi želel ponovno povdariti nekatera dejstva, ki zavirajo varstvo pri delu v naši organizaciji in to predvsem, skrb organov, še bolj pa odgovornih o-seb za varstvo pri delu, da le-ta ni omejena zgolj na formalno izpolnjevanje zakonskih predpisov. Utemeljena je tudi s humanoetičnimi razlogi, da obvaruje delavca telesnih poškodb in zdravstvenih okvar z vsemi njihovimi nevšečnostimi, posledicami za poškodovane same, njihove družine in skupnosti.
Skrb za varstvo pri delu je tudi gospodarski imperativ. Nobeno zavedno vodstvo organizacije ne more mirno trpeti škode, ki jo proizvodnji povzročajo nesreče pri delu;
Vodilne osebe v organizaciji se morajo zavedati, da problemi proizvodnje niso ločeni od problemov varnosti, da je varstvo pri delu neločljivo povezano z ekonomiko. Varnost, če je tujek v proizvodnji ima malo upanja, da bi bila upoštevana.
Prvenstvena naloga samoupravnih organov in vodilnih oseb v delovni organizaciji je ustvarjanje materialnih dobrin s proizvodnjo, vendar je optimalna proizvodnja mogoča samo tedaj, če poteka delo varno, brez nesreč. Zato je poglavitna obveznost vodstva delovne organizacije, da varnost pri delu neposredno vključi v proizvodnjo tako, da postane integralni del vseh prizadevanj proizvodnje in da ne životari na njenem robu kot malo pomemben privesek.
Nesreče pri delu so očiten dokaz, da nekaj ni v redu v sistemu vodenja bodisi zaradi napačnega planiranja, nepravilnih proizvodnih postopkov, nepoučenosti ali malomarnosti.
Pri pregledu storjenega z ozirom na programirano, se lahko u-stavimo še pri prvi točki za preteklo leto. Res je bil sprejet Pravilnik o varstvu pri delu kot samoupravni akt, vendar le-ta ni zaživel
tako, kot je v njem postavljeno. To velja zlasti za koordinacijo posameznih služb in sprejemanje u-s treznih rešitev. Organizacija z njim prepisuje konkretne norme in naloge v zvezi z izvajanjem varstva pri delu, ki pa le redko najdejo svoje mesto v vsakdanjem življenju kot n. pr. pri zasedbi de-lovnih mest s spefičnimi nevarno-strni za poškodbe, seznanjanje delavcev s pogoji nevarnosti ob premestitvah, preverjanje znanja itd.
Pod točko 2. in 3. se zahteva obnove in izpolnitve tehnične zaščite strojev in nesporno je, da je bilo na tem področju v preteklem letu mnogo narejenega. Ta trditev se nanaša predvsem na pekarsko industrijo t. j. na obrate, katerih problemi so že dol j časa znani. Popolnoma zadovoljni pa ne moremo biti, zlasti ne pri izbiri in nabavi novih ustreznih delovnih naprav in priprav, ker se za njih zve največkrat šele takrat, ko so že porvzročile nesrečo. Isto velja za sodelovanje pri pripravi dela, izdelavi načrtov za lokacijo, gradnjo, ureditev delovnih prostorov, razvrstitev opreme ter določitev delovnih postopkov.
Med naj večje uspehe realizacije postavljenega programa pa lahko štejemo izobrazbo in preizkus znanja iz področja varstva pri delu za vodstvene in vodilne kadre našega podjetja. V varnosti termi-nalogiji je poznano, da večina problemov izvira iz pomanjkljivosti strokovnega in varstvenega znanja. Ravno zaradi tega pa je Temeljni zakon predpisal organizacijam trojno obveznost glede poučevanja t. j. pred razporeditvijo na delo med zaposlitvijo in pa vzporedno s pridobivanjem kvalifikacij ter praktičnim delom. Nesporno je torej, da si potrebnega znanja človek ne more v življenju nabirati samo iz lastnih izkušenj, temveč ga lahko le od drugih, to se pravi, le od zato usposobljenih oseb. Tako je v letu 1972 pri podjetju

»Mera« uspešno opravilo preizkus znanja iz Varstva pri delu 230 vodstvenih in vodilnih oseb.
Pod točko 5. mora podjetje skrbeti, da so vedno na razpolago o-sebna zaščitna sredstva. Pri tem je potrebno povdariti, da so le-ta bila na razpolago z vsemi kvalitetnimi zahtevami, da pa so se ravno pri tem pojavljale anomalije, za katere ne najdemo opravičila. Menim, da ni v kompetenci katerega koli šefa sektorja ali področja, da po svoji presoji odreja nekaterim delovne plašče, krojene po modi, če se mora večina zadovoljiti s konfekcijo, ki je zato na razpolago. Svojo trditev utemeljujem še s tem, da smo v pretklem letu porabili cca 360.000- din, kar vsekakor ni mala vrednost.
Ostale točke, ki se nanašajo na splošno problematiko so le delno izpolnjene v tako zvanih mejah možnosti. Posebno pereč problem pa še vedno predstavlja protipožarna zaščita, kakor tudi izvršitve meritev strelovodnih naprav in meritev pred nevarno napetostjo dotika. Ta problem ni bilo mogoče rešiti ne z lastnimi, niti tujimi strokovnimi močmi. Res je, da je strošek reševanja tega zakonskega določila precejšen. Opravičilo v tem smislu je smotrno le do takrat, dokler še nam naključje ne daje težjega primera z vsemi posledicami. Ko pa bi do takega primera prišlo, se bomo prepozno zavedali pomena besede »odgovornost in varčevanje«.
Pri točkah, ki zahtevajo ureditve delovnih mest, okolja, prehodov, transportnih poti, gibanja, tudi ne moremo biti zadovoljni, saj nam navedena statistika kaže število nesreč višje, ravno v tistih o-bratih, kjer je sistem dela enak že dalj časa, kljub temu, da se izboljšujejo, menjajo ali modernizirajo nekatere delovne priprave, ali transpotni pripomočki. Sistematičnost v takšni izboljšani proizvodnji pa je prav gotovo odraz premajhne teoretične in praktične pripravljenosti odgovornih oseb. Kritično velja tudi oceniti ureditev delovnih prostorov od razsvetljave, ventilacije do podne površine pomožnih prostorov, garderob, kopalnic, sanitarij, tako v proizvodnih, administrativnih ali gostinskih prostorih.
To velja tako za novograjene ali adaptirane prostore, ki bi jim v bodoče lahko posvetili več pozornosti, zlasti že pri samem načrtovanju.
Priloga:
sreč, ki so se pripetile v določenem obdobju. V njej so združene informacije iz številnih virov in primerov.
Število nesreč v določenem obdobju pokaže pomen in razsežnost problema. Statistika nesreč je neogibno potrebna za utemeljitev programa za preprečevanje nesreč. Statistika nesreč pa je tudi tesnejša kontrola učinkovitosti storjenih ukrepov za preprečevanje.
Razlikujemo operativno in raziskovalno statistiko nesreč, vendar nas zanima le prva.
Operativna statistika zajema in izrablja vse konkretne podatke o celotnem dogajanju nesreč v podjetju kot učinkovito podlago za vodenje preventivne dejavnosti v praksi. Samo v podjetjih je dana možnost, da lahko takoj na kraju samem prouičmo in raziščemo nastanek in posledice vsake nesreče ter hitro ukrepamo, da se podobna nesreča ne bi ponovila. Pri določanju ukrepov lahko upoštevamo ves kompleks konkretnih faktorjev, ki povzročajo nesreče in uporabljamo vse razpoložljive vire.
POROČILO NEZGOD ZA LETO 1972
Obrat	Nezgode na delu	Nezgode na poti na dele	Nezgode na poti z dela	Skupaj	%	m	*
Trgovina	14	2	2	18	22,77	7	11
Agropromet	6	—	1	7	8,86	6	1
Skladišča	9	4	—	13	16,48	13	—
Gostinstvo	5	2	—	7	8,86	1	6
Proizvodnja	16	6	2	24	30,37	21	3
Stran, obrati	4	4	1	9	11,39	7	2
Aranžerstvo	1	—	—	1	1,27	—	1
Skupaj	65	18	6	79	100%	55	24
	NEZGODE		PO URAH —		1972		
	1 2	3	4	5	6	7	8	Skupaj
Ura nezgode	4	5	10	10	10	4	7	5	55
Delavci ,poškodovani na	
poti na delo	16
Delavci, poškovodovani z	
dela — domov	8
Skupaj nezgod	79
NEZGODE PO DNEVIH — 1972
•3
~
<u
e
o
Ph
-M
O
O
H
cti
—
<u
C/D
o
o
o
o
cd
O
-O
o
C/D
.C3
OJ
"O
(D
55
a
o.
d
C/D
Število
nezgod	15	12	11	12	16	11	2	79
REKAPITULACIJA — NEZGODE 1972
Obrat	Število nezgod	Izgubljenih dni	Direktni in indirektni stroški
Trgovine	17	307	63.527,60 din
Agropromet	7	132	28.131,80 din
Skladišča	13	157	31.098,80 din
Gostinstvo	8	132	23.798,60 din
Proizv. obrati	24	385	72.174,20 din
Stranski obrati	9	157	37.318,40 din
Aranžerstvo	1	13	2.050,00 din
Skupaj	79	1.283	258.099,40 din
Statistika nezgod z ekonomskimi izgubami za celotno podjetje, kot tudi po posameznih dejavnostih.
Statistika nesreč je eno izmed bistvenih podlag za proučevanje pojava nesreč. To je bilanca ne-
Pri pregledu podanih tabel in grafikonov so nam rezultati očitni, zato nimam namena podajati ocenitve po posameznih dejavnostih. Kljub temu pa moram opozoriti na višino nesreč in izgub v trgovski stroki. To podajam predvsem
iz razloga, ker vse prepogosto slišimo pripombe, da spada varstvo pri delu v industrijo, oziroma v proizvodnjo, ne pa v trgovsko stroko. Rezultati sami nam kažejo na problematiko v trgovinah, tudi takrat, če upoštevamo korelacijo na-
toxv^=
vedenih podatkov z ozirom na populacijo.
Za celoten prikaz je potrebno še povedati stopnjo pogostosti in resnosti nesreč. Stopnjo pogostosti nesreč je tradicionalno orientacijsko merilo za stanje varnosti v določenem podjetju, utemeljeno s povdarkom, da je število nesreč pri delu sorazmerno s časom, v katerem so delavci izpostavljeni nevarnosti, da bi se utegnili ponesrečiti pri delu.
Faktor pogostosti	P = 28
Faktor resnosti	R = 486
Resnost poškodbe je čista ekonomska kategorija, ki prikazuje gospodarske posledice poškodb, ne daje pa nobene orientacije o stanju varnosti pri delu. Resnost poškodbe je v veliki meri odvisna od naklučja in sicer od poklica in vrste dela, ki ga ponesrečenec opravlja, dalje od njegove ranljivosti — predispozicije, od materialnih lastnosti vira poškodbe, od hitre in kvalitetne prve pomoči.
To poročilo podajam z željo in namenom, da hkrati opozorim vse sodelavce, zlasti pa odgovorne, na
trajno nujnost izboljšav varstva pri delu in s tem v zvezi na preprečevanje nesreč.
Za varnost pri delu
Ciril Blagotinšek
Pripomba urednika: K članku spadata 2 tabeli z grafičnim prikazom med številom nezgod in dnevi v tednu ter delovnimi urami, ki pa bosta zaradi zakasnele izdelave klišejev objavljeni v naslednji številki glasila.
S tečaja za vodje žitnih silosov v Zagrebu
Šolski center za raziskovanje in predelavo žitaric v Zagrebu je organiziral tečaj za vodje žitnih silosov, ki je trajal od 17. 1. do 30.
1.	1973. Vabilu se je odzvalo 9 oseb, ki delajo na tem področju, in sicer žito Ljubljana — 2 predstavnika, Agrokombinat Zagreb — 2 predstavnika, po enega pa:
Podravka Koprivnica, IPK Osijek — žitar D. Miholjac,
IPK Dakovo, IPK Slavonska Požega in MERK Celje.
Predavanja so bila zelo kvalitetna, tematika pa nadvse zanimiva in poučna. Predavatelji so bili izkušeni, rutirani, skratka pravi strokovnjaki svojega poklica. Zato je bilo predavanje in praktično delo na visoki ravni. Obravnavana snov je zajemala široko področje iz tehnologije skladiščenja, analiziranja, predelovanja in kompletne raziskave žit, njihovih polproizvodov, pa vse do izpeke kruha.
Delo je potekalo po izredno uspelem, vnaprej določenem planu.
Vsak udeleženec tečaja je moral prinesti s seboj 6 vzorcev pšenice in to 3 od trdih sort, 3 pa od mehkih sort pšenice. Jemanje teh vzorcev je potekalo tako, da smo iz velikih 500 tonskih celih vzeli vzorec iz spodje, srednje in zgornje plasti. Vzorčno pšenico smo pričeli sistematično analizirati po sledečem vrstnem redu:
1.	ugotavljanje hi teže neočiščene pšenice
2.	določanje primesi (pleve, zakrnela zrna, lom in plevel)
3.	ugotavljanje strukture (steklenih in moknatih zrn pšenice)
4.	ugotavljanje hi teže že očiščene pšenice
5.	ugotavljanje debeline zrn. Vsakdo je delal s svojimi vzorci, ki so bili namesto priimkov in imen označeni s številkami.
K 1.
Hektohterska teža je teža 1 hi žita izražena v kg. Ocenjevajne
kvalitete po tej metodi je naj starejši in še danes najbolj razširjen postopek, kjer je izvajanje hitro in enostavno. To je merjenje volumna, vrednosti pa zivisijo od več faktorjev, ki vplivajo na zmanjšanje oz. povečanje rezultata. Ne glede na vse te faktorje morajo očiščene pšenice z enako vsebino vlage imeti večjo tehnološko vrednost od onih z manjšo težo. HI teža se vrti od 71 do 84 kg. Določa se s pomočjo hi tehtnic (Schropperove tehtnice) od 1/4 do 1 litra.
K 2.
Pšenica, ki prihaja v promet, ne vsebuje samo cela, zdrava, dobro napolnjena in popolnoma dozorela zrna, ampak tudi druge sestavine, ki se skupaj imenujejo primesi. V primesi se štejejo bolna zrna, zrna drugih žitaric, seme dn deli plevelnih oblik, ostanki klasa, pleve, zemlja, kamenčki, pesek in škodljivci. Skupna količina primesi se izračunava v procentih od skupne teže žita.
K 3.
Steklenost in mokavost zrna izraža strukturo endosperma zrna, od tega je odvisen isplen pri melj avi in količine zdroba.
Za določanje steklenosti in močnosti zrna nam služi sekač zrna (farinotom), s pomočjo katerega se preska zrno, tedaj pa preštejemo koliko zrn je steklenih in koliko močnatih.
Steklenost se izraža oziroma izračunava v odstotkih.
K 4.
Po odstranitvih vseh zgoraj o-pisanih primesi (pod k 2.) vzorec ponovno stehtamo na hi tehtnici. Ta hi teža je sedaj nekoliko večja, seveda za toliko, kolikor tehtajo odvzete primesi.
K 5.
Z ugotavljanjem debeline zrn ločimo debelejša zrna od drobnej-
ših. V ta namen odtehtamo 100 g vzorčne pšenice ter jo presejemo na situ s premerom 2,7 mm. Tako dobljena drobnejša zrna ponovno stehtamo in jin izrazimo v g ali %•
Ta postopek ponavljamo tolikokrat, kolikor je bilo vzetih vzorcev. Vseh 6 vzorcev, ki so bili predhodno očiščeni na cilindričnem situ pozneje zmeljemo na mlinčku takozvanem BiiHLERJU. Pri tej melj avi dobimo:
I.	prvo drobljenje
II.	drugo drobljenje
III.	tretje drobljenje
poleg tega pa še:
1.	prvo mletje
2.	drugo mletje
3.	tretje mletje ter otrobe, ki jih označimo:
Fk, kar pomeni, grobi otrobi
Fs, kar pomeni, fini otrobi.
Vsako granulacijo posebej stehtamo in jo izrazimo v g oziroma v %. Nato odvzamemo od vsake frakcije po cca 20 g vzorca, iz katerega določamo vsebino pepela vsake posamezne granulacije.
Pod izrazom pepel si predstavljamo mineralne snovi izražene v «/o suhe pšenice. Iz pšenice z manjšo vsebino pepela se dobi večji iz-plen kakor od pšenice, ki vsebuje večji % pepela.
Tudi določevanje vlažnega lepka je pomembno za pecivne sposobnosti. V ta namen odtehtamo 10 g moke, jo pomešamo s 5 ml destilirane vode ter v posodi za gnetenje testa mešamo tako dolgo, da nastane testo. Šele nato pričnemo izpirati to zgneteno maso pod vodnim curkom na finem situ. Ko je voda popolnoma bistra, je testo izprano, ostane nam samo lepek. Nato se lepek stehta, njegova teža pa se izračuna v % po sledeči formuli:
tež. lepka v gr x 100
% VLJ = ---------------------------
težina moke
Ta % se vrti od 20 do 45 %.

Nadalje opravilo se odvija v aparatih:	Farinografu, Extenzo-
grafu in Amilografu.
Farinograf je sestavljen tako, da preko dinamometrijskega sistema meri moč, ki je potrebna za pogon dveh mešalnih lopatic oz. odpor, ki ga testo ustvarja ob priliki gnetenja lopatice. Ta sitem je povezan z mehanizmom za registriranje rezultatov, ki se vodijo v obliki krivulje — Pharinograma. Ocenjevanje Pharinograma
1.	moč vpijanja vode v % je tista količina vode, ki je bila potrebna da smo dobili testo standardne trdnosti (500 fe), čim večja je, toliko večji je dobitek testa pri predelavi moke.
2.	Čas razvoja testa v minutah je tista količina časa potrebna od začetka mešanja do maksimalne vrednosti diagrama in se izraža v minutah.
3.	Stabilnost testa je tisti čas v minutah, ki teče od maksimalnega diagrama pa vse tako dolgo, dokler krivulja ne prične vidljivo padati.
4.	Rezistenonost testa je vsota razvoja testa in stabilnosti in kolikor je daljša, toliko moka prinaša daljšo fermantacijo in močnejšo obdelovanje.
5.	Stopnja mehčanja je razmak od krajne točke stabilnosti diagrama in normalne trnosti, ki se izraža v F. e. Kolikor je ta vrednost večja, toliko slabše moka prenaša fermentacijo in obratno.
6.	Površina trikotnika, ki predstavlja linijo F. e., sredina diagrama in stopnja mehčanja. Površina trikotnika se lahko vrti od 0 do 50 cm2. Iz dobljene površine (s planimetriranjem) ter s pomočjo specialnih tablic po Hankacyu odčitamo kvalitetno
število in določimo kvalitetne grupe. Kvalitetna števila se razprostirajo od 0 do 100. Kvalitetne grupe pa so: A, B in C, vsaka od teh grup se razvršča v podgrupe 1 in 2.
Kakor je površina trikota manjša, je kvalitetno število večje, s tem je grupa kvalitete boljša in obratno. Tako je praktično pri površini o kvalitetno število 100, kvalitetna grapa A, dočim je pri površini od 50 m2 kvalitetno število 0, a kvalitetna grupa C2.
Extenziograf je aparat, s katerim se odrejuje kvalietta pšenice na osnovi raztezljivosti in elastičnosti testa pri odrejeni trdnosti in temperaturi. Odpor, ki ga povzroča testo ob raztežaju se prenaša na diagramski papir. Dobljena krivulia se imenuje extenziogram. Zaradi časovnega spremljanja fizikalnih lastnosti testa, se merjenje ponavlja z istim testom po 45, 90 in 150 minutah počivanja.
Ocena extenziografa
1.	Dolžina extenziografa predstavlja raztezliivost lepka in se izraža v mm. Čim večja je dolžina, tembolj elastično je testo in obratno.
2.	Višina predstavlja odpor testa proti raztezanju in to po 50 mm vaztezania in se izraža v e. e. Večia višina je znak čvrstejšega lepka.
3.	Odnos odpora proti raztezljivosti, pokaže važne lastnosti moke, če ie njegova vrednost večia. toliko ie testo krajše,
4.	energija ie površina extenzio-grama, ki se odrejuje s plani-metriraniem.
Amilograf je aparat, s katerim se ugotavlja klaisterizaciia škroba od tega je odvisna elastičnost, luk-niičavost. izgled in svežina sredine peciva. Amilograf neprestano bele-
ži odpor vodne suspenzije moke pri postopnem zagrevanju in stalnem mešanju. Dobljena krivulja se imenuje amilograf.
Ocena amilograma
1.	Začetna temperatura v C« klaj-sterizacije se izraža v rasti krivulje,
2.	maksimalna temperatura je tista temperatura, pri kateri je maksimalna klajsterizacija,
3.	razlika med začetno in maksimalno temperaturo se izraža v minutah,
4.	viskoziteta pri maksimalni klaj-sterizaciji se izraža v amilograf-skih enotah.
O vsem napisanem smo se praktično individualno spoznavali, še več, vsak udeleženec tečaja je samostojno delal na vseh omenjenih aparatih, ob zaključku pa smo se medsebojno konzultirali.
Naj povem, da smo se s tovariši, ki smo skupaj obiskovali ta tečaj izredno razumeli, in navezali z njimi stike za nadaljnje tesnejše povezovanje strokovnjakov s tega področja.
Na koncu tečaja smo se domenili s predstavniki šolskega centra v Zagrebu, da se ponovno snidemo za nekaj dni pred žitno sezono 1973 s pogojem, da takrat ne bomo poslušali predavanj, ampak naj sami pripravimo in iznesemo svoje probleme, ki nas pri delu ovirajo. Tam bi jih skupno obdelali in v kar največji meri razvozljali.
Ob koncu se iskreno zahvalju-iem celotnem kolektivu naše delovne organizacije oz. njenim predstavnikom, da so mi omogočili prisostvovati na tečaju, ki je zame osebno velika pridobitev, podjetju in skupnosti pa v korist.
Obratovodja žitnega silosa Lichtenegger ing. Albert
Kako dela trgovina
(Povzetek iz dokumentarnega gradiva skupščine SRS)
Trgovina je dejavnost, ki kaže najmočnejšo rast. To se vidi takoj iz njenega deleža v družbenem proizvodu; za Slovenijo povedo podatki, da je trgovina glede tega na drugem mestu, za industrijo, in njen delež v družbenem proizvodu republike se je od 10,9% v letu 1962 v desetih letih do leta 1971 povečal na 21,8%. V SFRJ je po družbenem proizvodu trgovina še na tretjem mestu, takoj za kmetijstvom.
Promet v trgovini se stalno in hitro veča. To je predvsem zaradi
višanja cen, toda veča se tudi njen obseg. V zadnjih desetih letih se je v Sloveniji povečaj promet trgovine na drobno od 2,3 milijarde na 13,6 milijard v lanskem letu. Računano na prebivalca je to 7.846 dinarjev, kar je precej več, kot je to v jugoslovanskem merilu (4.428 dinarjev). Slovenija ima torej najmočnejšo trgovino v državi, če mislimo pri tem trgovino na drobno. V letošnjem letu se je promet v trgovini spet povečal, s podatki za oktober je za 31 % večji od lanskega prometa v istih mesecih. Za trgovino je značilno, da se promet vsak mesec poveča; letos se je od 1071 milijonov v januarju do oktobra povečal na 1753 milijonov.
Prva leta po vojni je bilo premalo trgovin, zato se je število moralo povečati in konec lanskega leta je bilo v vsej državi 68062 trgovin, od tega v Sloveniji 6210; to se pravi, da pride v SFRJ ena prodajalna na 302 prebivalca, v Sloveniji na 280, kar je ustrezno mednarodnemu standardu. Med republikami ni razlik, nekoliko manj trgovin je le na Kosovu.
Ker narašča promet v trgovini, se veča tudi število zaposlenih. V zadnjih desetih letih se je povečalo za 12400 na novo zaposlenih v trgovini na drobno in to pomeni letno stopnjo večanja po 6% kar skoro trikrat presega letno stopnjo večanja zaposlenosti na splošno. Samopostrežnih trgovin ima-
mo v Sloveniji 424, to je 7 % od skupnega števila trgovin. Prometa so imele te trgovine 13 % vse prodaje v trgovinah.
Zaostaja pa Slovenija pri številu bencinskih črpalk, ki tudi spadajo med trgovino na drobno. Od skupaj 1098 črpalk konec leta 1970 v državi jih je v Sloveniji 182. Glede na število motornih vozil je to najmanj v državi če pa upoštevamo še znatno število tujih vozil, ki so vedno na cestah v Sloveniji, je črpalk relativno manj. Ker se gostota mreže črpalk meri s številom osebnih avtomobilov, pride v državi ena črpalka na 657 osebnih avtomobilov, v Sloveniji pa na 824 in to je več kot dvakrat manj črpalk, kot jih imajo postavljenih po sosednih državah.
Promet v trgovini na drobno po občinah pokaže, da se te trgovine kopičijo zlasti v središču Ljubljane, kajti v občini Ljubljana — Center pride ena trgovina na manj kot sto prebivalcev. Zato je v tej občini tudi najmočnejši promet trgovine na prebivalca, namreč o-krog 49 tisoč dinarjev. Na drugem mestu je s 15 tisoč dinarji občina Sežana. Sploh je v občinah ob italijanski meji prodaja zelo velika, te občine so na prvem mestu v republiki.
Komentar:
Naloge trgovine v gospodarstvu so znane. Kjer je močna proizvodnja, je tudi močna trgovina, ki ima pomen za realizacijo proizvodnje in za razdelitev blaga. Da se trgovina po svetu bolj veča, kot se veča proizvodnja, je znak, da je vedno bolj pomembna funkcija trgovine preskrba z vsemi vrstami blaga. Računajo, da se vsako leto obseg trgovine poveča za 10%, kar lahko merimo po zunanji trgovini. Proizvodnja se pa dviga v znatno manjši meri, pri tem industrijska proizvodnja bolj kot kmetijska.
V Sloveniji je bil razvoj trgovine precej hiter, kar se vidi že po tem, da je v letu 1966 višina družbenega proizvoda trgovine presegla višino družbenega proizvoda kmetijstva, ki je bilo do tedaj na drugem mestu za industrijo. Trgovina je vedno močnejša in sedaj daje četrtino družbenega proizvoda republike. V zveznem merilu je pa še vedno na tretjem mestu, kajti kmetijstvo je drugo. Delež trgovine v družbenem proizvodu Slovenije je takole naraščal:
leta 1962	10,9	%
1963	10,8	%
1964	11,9	o/0
1965	143	%
1966	17,4	o/0
1967	19,9	o/0
1968	20,5	»/g
1969	20,5	»/g
leta 1970	20,8	%
1971	21,8	»/g
Pri tem je računana sama trgovina, brez gostinstva in turizma, s katerima sicer tvori skupno področje dejavnosti.
Iz podatkov se vidi, da se je v desetih letih udeležba trgovine v ustvarjenem družbenem proizvodu Slovenije natanko podvojila in s tem je pokazano, kako se je njen pomen večal. Za leto 1971 je izračunan družbeni proizvod trgovine na 6970539 tisoč dinarjev, računano po načelu čiste dejavnosti. Po organizacijskem načelu se njen delež še poveča, ker je družbeni proizvod 7209 milijonov. Če izločimo vpliv cen, se obseg trgovine veča s stopnjo po 9,2 % letno. Nobena druga dejavnost nima tako močne rasti.
Če ne upoštevamo zunanje trgovine in trgovine na debelo, je promet v trgovini na drobno 15,3 % jugoslovanske trgovine. Ker ima trgovina na drobno svoj pomen in namen v tem, da posreduje razdeljevanje blaga potrošnikom, pomeni navedeni odstotek, da je v naši republiki trgovina bolj razvita kot v ostalih republikah, kajti na 8,4 % prebivalstva države, torej na e-nak delež potrošnikov, pride 15,3
Primerjava prometa glede na čas ne odraža v regu sprememb, kajti na vrednost trgovine bolj vplivajo spremembe v cenah kot spremembe v količini _ prometa. V zadnjih desetih letih je bil ta promet:
Promet v trgovini na drobno (v mio. dinarjih)
	Promet v	Promet na
Leto	milijonih dinarjev	prebivalca v dinarjih
1962	2.268	1.414
1963	2.710	1.679
1964	3.557	2.181
1965	4.718	2.859
1966	5.553	3.326
1967	6.403	4.340
1968	7.394	4.340
1969	8.569	4.999
1970	10.684	6.190
1971	13.940	8.020
Trgovino na drobno lahko merimo s številom prebivalstva, ker je taka primerjava smiselna in ni odvisna od kakšne posebne strukture prebivalstva. V letu 1971 so bili ti podatki po republikah (brez trgovske dejavnosti v drugih po-
% trgovine s	potrošniki v državi.	dročjih);	
	Promet v trgovini	na drobno v	letu 1971
Republika,	Promet v	Prebivalstvo	Promet v trgovini
pokrajina	mio. dinarjev	v tisočih	na prebivalca v din
SFRJ	91.053	20.564	4.428
Bosna in Hercegovina	11.902		3.757	3.168
Črna gora	1.986	532	3.733
Hrvaška	24.780	4.427	5.597
Makedonija	5.366	1.654	3.244
Slovenija	13.636	1.738	7.846
Srbija	33 382	8.456	3.948
— ožja Srbija	21.949	5.249	4.181
— Vojvodina	9.372	1.952	7.468
— Kosovo	2.061	1.255	1.642
V letošnjem letu je trgovina spet zelo povečala svoj promet, kakor je bilo to že v lanskem le-tb; promet je za 31 % večji. V posameznih mesecih je bil promet — za zadnje mesece podatki še niso dokončni:
Promet v trgovini na drobno (v milijonih dinarjev)
MESEC	1971	1972
ja je najmanjši, decembra pa naj-večii.
Za trgovino na malo je važna mreža prodajaln, da ima prebivalstvo trgovino čim bolj pri roki. V tem je razpored trgovin pri nas v skladu z mednarodnimi normativi, naj bo trgovina na vsakih 300 prebivalcev. Povsod v državi je to izvedeno, nekoliko slabše je le na Kosovu. Po podatkih za leto 1971 pride ena prodajalna na toliko prebivalcev:
Januar	816	1071
Februar	904	1159
Marec	989	1393
April	1102	1348
Maj	1119	1377
Junij	1193	1492
Julij	1195	1522
Avgust	1210	1669
September	1226	1733
Oktober	1299	1753
Promet v trgovini stalno raste iz mesca v mesec; tako je vsako leto in tako je tudi letos; januar-
prebivalcev	
SFRJ	302
Bosna in Hercegovina	368
Črna gora	307
Hrvaška	268
Makedonija	294
Slovenija	280
Srbija	305
— ožja Srbija	310
— Vojvodina	243
— Kosovo	443
Razširjenost trgovske	mreže je
odvisna tudi od gostote	naseljeno-
sti v SFRJ pride ena trgovina na
3,8	km2 površine, v Sloveniji na
3,3	km2.
Število trgovin, ki je bilo prva leta po vojni premajhno, se je sedaj dovolj razširilo, kakor povedo podatki. V naši republiki je pove-
čanje od 5024 trgovinskih prodajaln v letu 1962 na 6210 v letu 1971 to je povečanje za 24 %. V letošnjem letu je nadaljnje povečanje in sicer do srede leta za 67 novih prodajaln. Pni tem republiška in zvezna statistika nista enotni, kajti v republiških podatkih so lekarne štete med trgovine, v zvezni statistiki, ki prinaša podatke tudi za Slovenijo, pa ne.
Močno povečanje trgovine kaže tudi naraščanje števila zaposlenih v trgovini, kjer se zaposlitev v nobeni drugi dejavnosti tako hitro ne veča. V zadnjih desetih letih se je število zaposlenih v trgovini na malo povečalo 17.890 v letu 1962 na 30.301 v letu 1971, to pomeni letno večanje po 6% medtem ko se je skupna zaposlitev v tem razdobju večala le za 2,2% letno (vmes je bilo zmanjšanje zaposlitve po letu 1965). To večanje števila zaposlenih v trgovini je po vsej državi tako močno kot v Sloveniji, kajti letna stopnja večanja je 5,3%.
Velikih razlik tudi ni v prometu na enega zaposlenega. V vsej državi pride na zaposlenega v trgovini za 387 tisoč dinarjev tega prometa, v Sloveniji 450 tisoč, Bosna je na jugoslovanskem poprečju, nad njim so Vojvodina, Hrvaška in Slovenija, pod njim pa ostale deli države, najbolj Kosovo in Makedonija.
O trgovski mreži so nadrobni podatki šele za leto 1970. Iz njih je videti, da imamo v državi 2278 samopostrežnih trgovin, od tega v Sloveniji 424; pri nas je torej samopostrežnih trgovin 7 % od skupnega števila trgovin, v državi 3,9
%. Promet v samopostrežnih trgovinah daje v naši republiki 13 % vsega prometa v trgovini.
Med trgovine na malo štejemo tudi bencinske črpalke. Po padtkih za leto 1970 jih je v državi 1098, od tega 182 v naši republiki. Ti podatki se najbolj primerjajo glede na to, na koliko motornih vozil pride ena črpalka. Ker so podatki za leto 1970, moramo tudi za motorna vozila vzeti to leto. Kolikor ima sicer Slovenija dobro razvito trgovsko mrežo, je pa glede bencinskih črpalk na slabem. V vsej državi pride na eno črpalko 1141 motornih vozil, v Sloveniji 1517; v SFRJ pride na eno črpalko 657 osebnih avtomobilov, v Sloveniji pa 824.
Ker je primerjava med številom avtomobilov in črpalk znano mednarodno merilo, navajamo število osebnih avtomobilov na eno črpalko po republikah:
SFRJ	657
Bosna in Hercegovina	383
Črna gora	633
Hrvaška	833
Makedonija	719
Slovenija	824
Srbija	592
Promet po teh črpalkah je odvisen tudi od dolžine, ne le od števila motornih vozil. V bencinskih črpalkah je promet večji kot v dru-
gih trgovinah: v Sloveniji pride na enega zaposlenega v trgovini na sploh 450 tisoč dinarjev prometa, na zaposlenega na črpalkah na 661 tisoč dinarjev.
Po strokah ločimo trgovino na živilsko, neživilsko in mešano. Pri nas je promet po teh vrstah tak, da odpade na živilsko trgovino 18,9% prometa, na neživilsko 47,3 % in na mešano 33,8 °/o. Pri tem se najbolj počasi veča promet v trgovini z živili , kaj ti ta je povezan s pokrivanjem življenskih potrebščin prebivalstva in te se ne spreminjajo tako hitro. Večanje trgovine z ostalimi predmeti je pa v večji meri znak boljšanja standarda prebivalstva. Ker imamo v Sloveniji 6210 trgovin in šest tisoč naselij, bi lahko bila v vsaki vasi trgovina. V resnici pa ni tako, kajti trgovina se vedno koncentrira v večjih krajih. V Sloveniji je najbolj razvita trgovina v občini Ljub-Ijana-Center, kjer pride ena trgovina na manj kot 100 prebivalcev promet na prebivalca pa doseže po podatkih za lansko leto 48.893 dinarjev. Ta občina vidno izstopa, saj ima Sežana, ki je na drugem mestu, takega prometa nekaj nad 15 tisoč dinarjev. Ta velik promet v trgovini tudi ustvarja tako velik narodni dohodek občine Ljubljana-Center, da mnogo presega druge občine. Nakupovalci po teh mestnih trgovinah pa niso samo prebivalci občine.
Če računamo le trgovska podjetja in prodajalne, ne pa tudi trgovske dejavnosti v drugih gospodarskih organizacijah, torej ne tovarniških prodajaln, kmetijskih zadrug, lekarn itd. pride na enega prebivalca Slovenije v lanskem letu za 7j846 dinarjev prometa v trgovini na drobno. Po občinah je razločno vidno, kako velik je trgovina v obmejnih občinah. Nad
Dopisujte v svoje glasilo
8000 dinarjev prometa na prebivalca imajo prav vse obmejne občine: Sežana, Koper, Nova Gorica nad 10 tisoč, Piran, Izola in Tolmin nad 8 tisoč. Pri ljubljanskih občinah sta razen Centra nad poprečjem še občini Bežigrad in šiška tako, da je v primorskih občinah trgovina večja kot v ljubljanskih razen Centra.

[ene in življenjski stroški v januarju
(Povzetek iz dokumentarnega gradiva skupščine SRS)
Z letom 1973 začnemo pri cenah že malo višje, kot je bilo to lani: januar 1972 je ostal na ravni decembra 1971, letos pa imamo januarja povišanje cen od decembra za 1,4%. S tem imamo izhodišče za računanje letnega indeksa cen že višje in to slab znak za stabilizacijo cen, do katere kar ne more priti. V letu 1972 so se cene na drobno povečale za 15,5 % živi jenski stroški pa za 17,3 %. V vsej državi je bilo podobno, cene so v letu 1972 narasle za 15,6%, življen-ski stroški za 16,6%. S tem je bilo močno preseženo povečanje za
5,4	%, kakor je bilo napovedano, saj je nemogoče zadržati cene, če ni stabilizacije na vseh področjih.
Osnovni okviri razvojne politike za leto 1973 predvidevajo v letu 1973 bolj počasno rast na vseh področjih razen pri delovni storilnosti, to pa je pravi temelj, da se tudi cene ustalijo ali vsaj zmanjša naraščanje, zlasti še, ker je predvidena skoro za polovico manjša rast sklada osebnih dohodkov, realni osebni dohodek pa se v letu 1973 ne bo povečal. V kolikor bodo doseženi ti cilji, pomeni to velik korak v stabilizacijo gospodarskih gibanj in to mora imeti svoje posledice tudi v manjšem dviganju cen. V skladu s tem je v smernicah družbeno-ekonomske politike za leto 1973 predvideno povečanje cen za 11%, živi jenski stroškov pa za 12 % in to je za dve petini manjši porast, kot je bil v letu 1972.
Kakor pokažejo podatki, januar še ni izpolnil pričakovanj, da bomo imeli letos mesečno le po 1 %-ni dvig cen, ker .je povečanje od decembra za 1,4% in to je prav toliko, kolikor je bila lani poprečna stopnja večanja cen na mesec. Ker je januar navadno mesec, ko večjih sprememb pri cenah ni, te pridejo navadno z marcem, je naveden odstotek za januar precej visok.
Mnogo bolj, kot so se povečale cene v trgovini na drobno, je bilo pa povečanje cen industrijskim izdelkom pri proizvajalcih, namreč za 4%, to je pa polovica lanskega porasta teh cen v vsem letu, ko so se povečale za 8%. Povečanje tovarniških cen blaga pa pomeni čez nekaj časa povečanje cen v trgovini na drobno. Ker je že nekaj napovedi, da bo prišlo do povečanja cen za nekatera živila ali vozne tarife, to napoveduje nadaljnje večanje cen.
Življenski stroški so se januarja povečali bolj kot cene na splošno, kakor je to vedno. Povečanje je za nekaj manj kot 2% (v naši republiki za 1,9%, v SFRJ za i V kolikor nominalna višina osebnih dohodkov ne spremlja takega povišanja, se njihova realna višina zmanjša. V resoluciji o razvojni politiki za 1973 je omenjeno načelo, naj se vzdrži realna vrednost osebnih dohodkov na sedanji višini, zato višanje življenskih stroškov nasprotuje tem pričakovanjem. Spremembe v januarju so pri življenskih stroških v vseh skupinah družinskih izdatkov razen pri kurjavi in razstvetljavi. Najbolj odločilno vplivajo stroški za hrano, ker tvorijo v naši shemi teh stroškov 38% in to je seveda najmočnejša postavka v družinskem proračunu; hrana pa se je januarja podražila za 2,4%.
Komentar:
Lansko leto so cene krepko ušle iz kontrole, saj je znano, da so za trikrat presegle napovedano povišanje za 5,4%, v SFRJ je bilo povišanje cen za 15,6 % v naši republiki za 15,5 %. Življenski stroški so se pa v zveznem merilu povečali za^ 16,6%, pri nas za 17,3%. To povečanje cen pri nas je precej večje kot^ po drugih državah po Evropi, pač pa imajo veliko povečanje cen v južni Ameriki in tu-
Višina cen v januarju
Vrsta primerjave
Mesečni indeks januarja 1972 Mesečni indeks januarja 1973 Januar 1973 na december 1972 Januar 1973 na januar 1972
Lani v naši republiki nismo v začetku leta imeli tako visokega izhodišča kot letos, zato je tudi razlika med januarjem letos in januarjem 1972 večja: letos so cene januarja za 16,8% nad višino v januarju 1972, lani pa so bile januarske cene za 16,4% nad višino v istem mesecu leta preje. Ker dosedanje izkušnje kažejo, da se januarska razlika nadaljuje vse mesece, navadno tudi letni indeks ni drugačen. Lansko povečanje je bilo za 15,5% in letos moremo tudi pričakovati nekaj takega, morda celo več, ako ne bo prišlo do posebnih ukrepov za zadržanje cen, kakor jih imajo po vrstah držav in jih tudi pričakovati nekaj takega, morda celo več, ako ne bo prišlo do posebnih ukrepov za zadržanje cen, kakor jih imajo po
di še drugod. Po podatkih do novembra je povišanje cen v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Franciji, da naštejemo le nekaj držav, po 5 do 6%, v Nizozemski, ki ima že nekaj časa težave s cenami, za 7,4%, torej še vedno za polovico manjši porast kot pri nas.
Sedaj smo dobili prve podatke že za leto 1973 in to za cene in živ-1 jenske stroške v januarju. Lanski januar je imel indeks cen na 107,4 letošnji januar pa na 108,6, torej smo letos začeli z višjimi cenami, kot smo jih imeli lani, seveda o-bakrat na različno bazo, namreč pa poprečne cene prejšnjega leta. Če pa lansko serijo nadaljujemo, so bile cene v decembru na indeksni višini 107,1, januar pa 108,6 in to pomeni, da so se cene od decembra na januar povišale za 1,4 %. To je pa prav enaka stopnja mesečnega večanja, kakor smo jo imeli lani in če bo šlo tako naprej, bo tudi letošnje večanje cen precej visoko. Ker pa je že cela vrsta predlogov za nove cene, ki morajo precej vplivati na skupno višino cen, med drugim gre za podražitve pri mesu, mleku, prevozih na železnici, itd., bomo med posameznimi meseci imeli večji skok kot samo 1,4%.
Kako je bilo z januarskimi cenami v naši repubilki in vsej državi, je pokazalo z običajnimi podatki, ki jih dobimo za cene vsak mesec:
1973 v SFRJ in Sloveniji
SFRJ	Slovenija
109.3	107,4
109,5	108,6
101,7	101,4
116.4	116,8
vrstah držav in jih tudi precej o-stro izvajajo. Ker pa se najbolj draže živila, katere je težko spraviti v okvire določenih cen razen nekaterih artiklov in je napovedana vrsta podražitev, kaže vse to, da bomo tudi letos imeli tak vzpon cen, kakor je bil lani.
Kako so se cene lani spreminjale po svetu, navajamo nekaj držav, najprej naše sosede. Podatki so vzeti iz mesečnika OZN za januar 1973, nanašajo se pa na indekse cen za potrošnike (cene na drobno) za januar in oktober 1972, da se vidi, kako so se v tem času spremenile. Indeksi se v mednarodnem merilu računajo na leto 1963 kot bazo. Posebej so navedene cene za vse predmete in storitve in pa samo za živila.

Indeksi cen po državah za januar in oktober 1972 (leto 1963 = 100)
Država	Splošni indeks jan.	okt.		Indeks za živila Razlika jan. okt.v% jan.	okt.	skupaj živila			
Italija	137,8	145,6	131,5	141,0	5,7	7,2
Avstrija	138,2	146,1	121,4	129,3	5,7	6,5
Madžarska	104,2	109,0	102,1	104,9	4.6	2,7
Grčija	123,6	127,9	122,9	130,0	3,5	5,6
ZR Nemčija	130,7	136,4	121,9	128,7	4,4	5,6
Francija	141,8	149,5	140,8	150,4	5,4	6,8
Nizozemska	157,6	167,6	148,2	156,5	6,3	5,6
V. Britanija	153,5	162,8	156,4	164,9	6,1	5,4
Islandija	252	282	155	180	11,9	16,1
Španija	176,4	187,4	167,0	177,5	6,2	6,3
Švedska	150,1	155,9	159,0	168,9	3,9	6,2
Kanada	132,7	137,9	129,8	138,2	3,9	6,5
ZDA	134,4	138,1	131,9	137,0	2,8	3,9
Brazilija	102,7	114,4	102,7	116,2	11,4	13,1
Japonska	155,7	162,0	161,8	169,1	4,0	4,5
Jugoslavija	314	353	323	366	12,4	13,3
Nekatere od	navedenih	držav	stinstvu,	cene kmetijskega		blaga in
imajo cene zamrznjene, tako		Grči-	cene v trgovini na debelo.			Med te-
ja in Islandija.	Iz podatkov	je vi-	mi vrstami cen		navajamo	najprej
deti, da se cene	živil višajo	hitre-	podatke	za cene	industrijskega bla-	
je kot skupne cene in tako		je tu-	ga pri proizvajalcih, ki so			bile dol-
di pri nas.			go vrsto	let stabilne cene.		lani pa
Poleg cen na	drobno vodi sta-		so se začele večati in je bilo v le-			
tistika še pregled cen pri		indu-	tu 1972 pri njih povečanje			v SFRJ
sirijskih proizvajalcih, cene		v go-	za 11%,	v Sloveniji za 8%.		
Cene industrijskih proizvajalcev v januarju
Primerjava	SFRJ	SRS
Mesečni indeks januarja 1973 Januar 1973 na december 1972 Januar 1973 na januar 1972
Večina panog je v januarju o-stala na decembrski višini. V vseh državah je pri premogovnikih celo zmanjšanje cen za tretjino odstotka, povečanje je v kovinski industriji (za 3,2%) in še v kemični, papirni, usnjarski in živilski industriji, v katerih panogah je sprememba večja kot 1%. V slovenski industriji je pa januarja povečanje cen za 4% in to v kovinski industriji (za 9,4%), tekstilni (za 6,6%), živilski (za 5,6%), kemični (za 4,7%), papirni (za 2,1%), in elektroindustriji (za 0,9%). Navadno je posledica povečanja cen v tovarnah,
Primerjava
105,7	106,7
101.1	104,0
110.1	109,4
da se čez nekaj časa povečajo cene v trgovini na drobno.
Cene v gostinstvu so se v lanskem letu močno povečale in to sredi sezone, v juliju. Povečanje je bilo v zveznem merilu za 23,1%, v Sloveniji za 30,1 %. V januarju je prišlo spet do povečanja in to pri alkoholnih pijačah, ki so se v trgovini zelo podražile in moramo zato predvidevati, da bo temu še sledilo povečanje v gostinstvu, in pa pri prenočitvah. Za januar veljajo te spremembe:
januarju
SRS
Cene v gostinstvu v SFRJ
Mesečni indeks januarja 1973 Januar 1973 na december 1972 Januar 1973 na januar 1972
V vsej državi je povečanje cen prenočitev za 4%, v Sloveniji 13,2 %. Življenski stroški se mesečno računajo kot indeksi cen živi jenskih potrebščin in ta seznam je sestavljen iz devetih vrst teti potrebščin ki se vrednostno s svojo udeležbo v indeksu pokažejo v tem razmerju:
113,6	116,9
101,8	102,7
124,8	130,8
Skupaj	10.000
Hrana	3.775
Pijače in tobak	463
Otileka in obutev	1.395
Stanovanje (najemnina in komunalne storitve	667
Kurjava in razstvetljava	489
Stanovanjska oprema	625
Higiena in zdravje	391
Kultura in razvedrilo	711
Prometna sredstva in storitve	484
Po tej razdelitvi gre za hrano nekaj manj kot 38 % izdatkov, ki jih ima gospodinjstvo mesečno. Ta delež se vedno manjša, kolikor se večajo realni osebni dohodki. O-brnjeno se pa stalno večajo prav iz enakega razloga izdatki za kulturo in razvedrilo ter higieno. Taka povezanost med višino osebnih dohodkov in navedenimi skupinami izdatkov je značilna in je merilo standarda v nekem oziru.
Dopisujte v MERX
Iz navedb, kako so v gornji razpredelnici, bi bilo videti, da pridejo na drugo mesto v družinskih proračunih stroški v zvezi s prometom; pri tem odpade največji del na motorizacijo, ki je že toliko razširjena, da pride na vsako drugo družino motorno vozilo. Sem pa spadajo tudi stroški za prevoze v mestnem prometu (na delovno mesto) in tudi z vlakom in avtobusom ter poštni promet, vendar na te stroške ne pride niti 2% vseh družinskih izdatkov, medtem ko na motorizacijo ostalih 13%. Čepa združimo vse stroške za stanovanje (najemnino, kurjava in razsvetljava ter stanovanjska oprema), pa dobimo delež 17,8% in tedaj so stroški za stanovanje na drugem mestu. Življenski stroški so v glavnem odvisni od sprememb v cenah, manj od sprememb v po-trošnih navadah ljudi. Seveda so omenjeni z višino prejemkov, ki jih ima družina, vendar je seznam življenskih potrebščin sestavljen tako, da pomeni zadovoljiv standard, saj je razdelitev posameznih postavk napravljena na podlagi rezultatov posebne ankete, ki se od časa do časa napravi, da se vidi, v kakšne namene porabi prebivalstvo svoja denarna sredstva. Te podatke spremlja naša statistična služba, ki vodi pregled cen in tudi pregled porabe, za tričlanske in štiričlanske družine. Ti pregledi se objavljajo v obliki indeksov, seveda se pa lahko računajo tudi v dinarjih, kar pa republiška statistika ne dela stalno, zato imamo v tem na voljo le zvezne podatke, torej za poprečno jugoslovansko družino (gospodinjstvo). Po teh podatkih je imela tričlanska jugoslovanska družina v tretjem četrtletju lanskega leta mesečno po 3102,40 dinarjev dohodkov, štiričlanska pa 3.213,10 dinarjev. Ta sredstva so bila torej na voljo za porabo, pri tem pa vedno odpade manjši znesek tudi na varčevanje (v navadenem času pri obeh skupinah gospodinjstva po 325 dinarjev na mesec.
Življenski stroški so se močno spreminjali, ker so se večali v skladu z vrednostjo denarja oziroma višine cen. V zadnjih desetih letih so bile razlike od leta do leta:
ta stopnja nadaljuje in da so se čali približno za 2%. Podatki o tem v januarju življenski stroški pove- so:
Primerjava
Življenski stroški v januarju SFRJ
Mesečni indeks za januar 1973	111,6
Januar 1973 na december 1972	101,8
Januar 1973 na januar 1972	118,7
SR ^Slovenija
109.8
101.9
119,5
Verižni indeksi živi jenskih stroškov 1963-1972
Leto	Indeks
1963	107,9
1964	110,2
1965	131,6
1966	123,1
1967	107,8
1968	105,4
1969	110,5
1970	111,3
1971	114,8
1972	117,3
Zaradi močne devalvacije dinarja leta 1965 je prišlo tedaj tudi do velikega povečanja življenskih stroškov, kar je posledica spremembe v nominalni vrednosti denarja in s tem cen. Po tem času se pa vidi postopno večanje in smo že presegli stopnjo naraščanja, kakor je bila pred reformo. Lansko povečanje je bilo za 17,3% v naši republiki in 16,6% v vsej državi. Za januar pokažejo podatki, da se
Indeks življenskih stroškov je merilo, kakšna je realna vrednost osebnih dohodkov. To se izračuna z medsebojnim razmerjem indeksa nominalnih osebnih dohodkov in indeksa življenskih stroškov. Ker za osebne dohodke še ni mogoče izračunati. Ker pa se osebni dohodki po naši metodologiji računajo ne za mesec izplačila, ampak za mesec, ko je bilo delo o-pravljeno in nato naknadno tudi plačano, nastane s tem razlika v tem, da se denar dejansko porabi tisti mesec, ko je bil izplačan. Če bi računali razmerja med osebnimi dohodki in življenskimi stroški
za mesece, bi bilo treba upoštevati mesec izplačila. Zaradi tega, ker delamo take račune le za leto, pa vzamemo mesec obračuna osebnih dohodkov, kar pride praktično v poštev le za mesec december, pa je treba počakati na poprečje osebnih dohodkov za vse leto 1972.
V januarju v indeksu življenskih stroškov ni bilo nobenih sprememb le pri kurjavi in razstvelja-vi, nadpoprečno pa je bilo povišanje pri hrani, ki tudi najbolj odločilno vpliva na celotni indeks, pri pijači, stanovanjski opremi, ter stroških za kulturo in oddih.
Sodna
Okrožno gospodarsko sodišče Maribor je obsodilo naše podjetje na 16.000,00 din denarne kazni in plačilo poprečnine v znesku 500,00 din, odgovornega poslovodjo Jožeta Pačnika pa na 600,00 din denarne kazni, ker je podjetje storilo gospodarski prestopek iz 1. tč. 60 čl. Temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili s tem, da je prodajalna »Dom« v Šent-florjanu pri Slov. Gradcu dne 17.
7.	1972 imela v prodaji: 59 zavitkov »Argo kokošje juhe«, ki jim je potekel rok uporabnosti 14. 6.1972, 1 zavitek vočnih kock 500 g, ki mu je potekel rok uporabnosti 1. 7. 1972 in 7 zavitkov specialne mešanice keksov po 500 g, ki jim je potekel rok uporabnosti 5. 7. 1972, tedaj dalo v promet pokvarjena živila; da je istega dne v nasprotju s čl. 7 TZ o gostinski dejavnosti opravljalo gostinsko dejavnost s tem, da je v svoji prodajalni »Dom« prodajalo pivo na gostinski način in je bilo tega dne prodanih najmanj 6 steklenic piva, ki so ga stranke spile v lokalu, tedaj opravljalo gostinsko dejavnost, ki je po svojem poslovnem predmetu nima pravice opravljati, Jože Pačnik pa je kot poslovodja poslovalnice »Dom« odgovoren za storitev navedenih kršitev.
Iz obrazložitve sodbe:
Obd. trgovsko in proizvodno podjetje »Merx« Celje — poslovna enota Ravne na Koroškem je imelo v svoji prodajalni v Šentflorja-nu v prodaji tudi posamezne artikle, ki jim je že potekel rok upo-
kronika
z/
rabnosti, kot je to natančneje navedeno v izreku. Poleg tega pa je ob priliki kontrole tržni inšpektor SO Slov. Gradec zalotil v trgovini stranko,' ki je pila pivo, poleg tega pa je bilo na prodajni mizi še 5 odprtih praznih steklenic za pivo.
Tako dejansko stanje je sodišče ugotovilo na podlagi ugotovitev o-menj enega inšpektorja Sinrajh Franca in glede prvega prestopka tudi po priznanju predstavnika obd. pravne osebe in obd. poslovodje Jožeta Pačnika. Slednja pa zanikata storitev prestopka po čl. 45 tč. 1 TZ o gostinski dejavnosti in trdita nasprotno, da se v trgovini pivo ni pilo. Toda sodišče temu zagovoru ni moglo slediti, saj sledi iz verodostojne izpovedbe priče — inšpektorja Sinrajha, da je ob kontroli 17. 7. 1972 videl v prodajalni nekega moškega piti pivo, ki je zatem odložil prazno steklenico na prodajno mizo, kjer je bilo še 5 praznih enakih steklenic, po mizi je bilo tudi nekoliko polito, pod njo pa na tleh ležeči zamaški. Zato tudi ne drži nadaljnji zagovor obdolženih češ, da so prazne steklenice prinesli kupci v zamenjavo ob nakupu steklenic piva. Sodišče res nima povoda, da bi ne verjelo priči Sinrajh, ki je že ob samem pregledu vnesel tozadevne u-gotovitve v zapisnik in ko med obd. Pačnikom in inšpektorjem Sinrajhom tudi ni nikakega osebnega nasprotja, ki bi ev. narekovalo lažno obremenjevanje.
Po vsem tem sodišče utemeljno ugotavlja, da sta bila storjena oba
prestopka, prvi po čl. 60 tč. 1 TZ o zdravstvenem nadzoru nad živili, kajti po dol. čl. 11 cit. zakona se štejejo živila, ki jim je iztekel rok uporabnosti, za pokvarjena; in drugi po čl. 45 tč. 1 TZ o gostinski dejavnosti, ker opravljanje gostinske dejavnosti ni poslovni predmet prodajalne »Dom« v Šentflorjanu.
Glede na dol. čl. 13 ZGP je sodišče uporabilo še omenjeni TZ o zdravstvenem nadzoru nad živili iz leta 1965 in ne novega odgovarjajočega TZ o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe — Ur. 1. SFRJ 71/72, ki velja od 7. 1. 1973, ker je v čl. 20 tega zakona za enak prestopek predpisana strožja kazen in sicer za pravno osebo od 20.000,00 do
200.000.	00 din ter za odgovorno o-sebo od 500,00 do 6.000,00 din, medtem ko je preje veljala kazen za pravno osebo od 10.000,00 do
50.000.	00 din ter za odgovorno osebo do 1.000,00 din.
Odgovornost obd. TPP »Merx« Celje — PE Ravne na Koroškem temelji na dol. čl. 7 ZGP, odgovornost obd. Pačnika pa izhaja iz čl. 8 ZGP. Slednji je namreč kot poslovodja odgovoren za zakonito poslovanje trgovine in tega princi-pielno tudi ne zanika. Iz njegovega zagovora, češ da je očitno spregledal iztek roka uporabnosti, sledi, da je ravnal glede prvega prestopka iz malomarnosti, za drugi prestopek pa sodišče ugotavlja, da ga je zagrešil iz naklepa, saj se je zavedal, da je pitje piva v trgovini prepovedano, pa je to kljub temu dovolil, pri čemer je priča Sinrajh izpovedal, da ga je na to nepravilnost že pred tem opozarjal.
Po dol. čl. 45 TZ o gostinski dejavnosti je predpisana kazen za

pravno osebo do 20.000,00 din in za odgovorno osebo do 1.000,00 din.
Pri odmeri kazni je sodišče štelo kot olajševalno delno priznanje, nekaznost obd. Pačnika ter njegovo skrb za družino z 2 nepreskrbljenima otrokoma. Kot obtoževal-no pa je štelo pri pravni osebi predkaznovanost, med drugim tudi zaradi enakega prestopka. Upoštevaje vse to in finančne prilike obdolženih, je sodišče izreklo posamične in enotne kazni, kot je
razvidno iz izreka in meni, da bo s tem dosežen namen kaznovanja.
Izrek o stroških temelji na dol. čl. 91/1 ZKP v zvezi s čl. 47 ZGP.
Urednik
Pripomba urednika!
Kljub stalnim opozorilom, da je treba strogo voditi računa o živilih, katera imajo določen rok trajanja, še vedno inšpektorijski organi odkrijejo kršitve tovrstnih predpisov. O tem, da potrošnik ne
sme piti piva v trgovini, je vsak komentar odveč. Poslovodja in njegovi sodelavci morajo spremljati potek dogajanj v trgovskem lokalu in potrošnika, ki bi poskušal piti pivo, četudi si je sam odprl steklenico, vljudno opozoriti, da s stori gospodarski prestopek za delovno organizacijo in odgovorno o-sebo. Vzgojno bo tudi delovalo, če bodo šefi področij večkrat obiskali poslovalnice in mimogrede opravljali kontrolo na prestopek.
Urednik
Pregled sklepov organov upravljanja
Na 8. redni seji, dne 19. 1. 1973, je Poslovni odbor uvodoma obravnaval poročilo o izpolnitvi sklepov zadnje seje in sprejel vsebinski popravek sklepa o povračilu stroškov pogreba svojcem umrlega člana kolektiva. V prečiščenem in dopolnjenem besedilu glasi ta sklep takole: Ob smrti aktivnega ali upokojenega člana kolektiva prispeva podjetje za pogrebne stroške din 1.500,-in stroške izrednega prevoza od kraja smrti do kraja pokopa, kakor tudi stroške običajne osmrtnice v časopisu za umrlega aktivnega, v izjemnem primeru pa tudi za upokojenega člana kolektiva.
Spremenil je prvotni sklep o obisku firme La Dorio in Ouick Mili v Udinah in Monzi ter odobril, da navedeni firmi obiščeta tov. Šah in Cekuta, zaradi nabave nadomestnih delov za kavne aparate. Imenovanima sta odobreni po 2 dnevnici, veljavni za tuzcmstvo ter povračilo cestnin in prenočišča, v znesku Lit 17.500,-
Spremenjen je tudi sklep v zvezi z zasedbo delovnega mesta direktorja področja prodaje na drobno Ravne in je na predlog Sveta področja imenovan Drago Pistotnik za v. d. direktorja, do zasedbe delovnega mesta po razpisu.
V nadaljevanju razprav po posameznih točkah dnevnega reda so bili sprejeti še naslednji sklepi:
1)	da se razpiše mesto vodje EOP, vodje oddelka za plansko — a-nalitsko službo in šefa področja Ruše ter razglasi več delovnih mest ekonomskih tehnikov za delo v gospodarsko računskem sektorju.
2)	Direktor splošnega sektorja, tov. Jože Modec je imenovan za člana skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Celje, šefi področij pa so pooblaščeni za dogovarjanje o imenovanju članov solidarnostnega sklada v posameznih občinah.
3)	Dano je soglasje za ukrep odstranitve Ivana Mithansa z del. mesta šefa področja na drobno Ruše in njegovo zaposlitev v
prodajnem oddelku, kot prodajni referent II.
4)	Tov. Vlado Grahor, poslovodja prodajalne Selnica ob Dravi je imenovan za v. d. šefa področja prodaje na drobno Ruše.
5)	Tov. Karolina Strmole je imenovana za poslovodjo prodajalne Breg, za čas odsotnosti Ivana Zvara, tov. Stanko Založnik pa je s 1. 1. 1973 imenovan za poslovodjo poslovalnice »Pri Pohorcu« v Mislinji.
Obravnava j oč prošnje za finančno pomoč, je Poslovni odbor le-te začasno odklonil, zaradi pomanjkanja sredstev. Odobril je le izplačilo ostanka obveznosti iz naslova prispevka za reševanje celjskega hidrosistema po obremenitvi za obdobje 1969 —- 1972, v znesku din 41.472,05.
Poslovni odbor je dal prispevek na zvišanje vzdrževalnine v internatu Rakičan, za 22 učenk, ki obiskujejo šolo za prodajalce v Murski Soboti in stanujejo v tem internatu. Vzdrževalnina znaša din 650,— mesečno po učenki.
Omeniti velja še sklep, da se v letu 1973 prizna nadomestilo za redni letni dopust v povprečni vrednosti točke v letu 1972, t. j. din 2,90.
Dne 16. 2. 1973 se je Poslovni odbor zbral k 9. redni seji, na kateri je pretežni del razprave posvetil pritožbi Ivana Mithansa, zoper odločbo generalnega direktorja št. S-20/73, z dne 15. 1. 73, po kateri je bil odstranjen z delovnega mesta šefa področja prodaje na drobno Ruše zaradi hujših kršitev delovnih dolžnosti po 3., 6., 7., 18.,
25.,	26., 38. in 42. točki 120. člena Pravilnika podjetja o delovnih razmerjih.
Po temeljitem pretresu pritožbenih navedb in pa dokazanih ugotovitev kontrolno instrukcijske službe, Poslovni odbor ni našel nobenih pogojev za nadaljnjo zaposlitev Ivana Mithansa na del. mestu šefa področja prodaje na drobno Ruše in je soglasno, v celoti za-
vrnil pritožbo ter potrdil odločbo generalnega direktorja, o odstranitvi Ivana Mithansa z delovnega mesta.
Od važnejših nadaljnih sklepov velja omeniti odločitev, da ostane podjetje še naprej član PZ Cofoex, Beograd, odklonjen pa je bil pristop k grupaciji za sadje in zelenjavo pri Gospodarski zbornici SFRJ, ker je prevladalo mnenje, da naj vsa slovenska preskrbovalna podjetja zastopa pri navedeni grupaciji Poslovno združenje za kmetijstvo v Ljubljani.
Poslovni odbor je odobril sklenitev pogodbe s SOB Zagorje ob Savi, o združevanju sredstev za financiranje programa gradnje in obnove šol ter varstveno vzgojnih zavodov, za obdobje od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1977.
Odobren je odkup poslovnih prostorov v zgradbi Avtobusne postaje v Črni na Koroškem s pridržkom, da gradbeno podjetje Stavbenik, Prevalje, ki nudi te prostore naprodaj, pristane na naše pogoje glede cene in ureditve okolice objekta.
Obravnava joč predlog direktorja sektorja za transport in pomožne obrate, je Poslovni odbor dal načelno soglasje, da se vzame v najem kovaška delavnica Zabret na Sp. Hudinji, vendar, mora sektor transporta in pomožnih obratov sestaviti konkretnejši predlog z natančnim opisom organizacije dela v navedeni delavnici, poleg tega pa tudi osnutek ustrezne najemne pogodbe.
Kot važen ukrep velja omeniti še prepoved investicij in nabav osnovnih sredstev brez predhodnega odobrenja organa upravljanja, dokler ne zažive temeljne organizacije združenega dela v podjetju.
Delavski svet je na 4. rednem zasedanju, dne 3. 3. 1973 obravnaval inventurni elaborat per 31. 12. 1972. Po ugotovitvi, da izkazane razlike ne prekoračijo določenih okvirjev, je sklenil, da se inventurne razlike likvidirajo preko dovoljenega kala in normativov, za raz-

liko nad temi zneski pa se obremenijo osebni konti odgovornih o-seb. V roku 30 dni se morajo razčistiti inventurne razlike v grosističnem sektorju in ostalih enotah, ki so vezane nanj.
Predmet obširne razprave je bil tudi zaključni račun za leto 1972, v katerem je podrobno prikazan uspeh poslovanja podjetja kot celote in posameznih enot s samostojnim obračunom. Ker se bo zaključni račun še obravnaval po posameznih
enotah, se v tem poročilu omejujemo samo na informacijo, da je Delavski svet potrdil zaključni račun za leto 1972 za celotno podjetje v znesku din 301,475.334,70 aktive in pasive ter za matično podjetje v znesku din 243,852.839,72 aktive in pasive.
Odobril je tudi predlagano delitev dohodka, ki je v skladu z veljavnimi predpisi.
Na tej seji je Delavski svet ob-
ravnaval tudi vprašanje zasedbe nekaterih vodilnih in vodstvenih delovnih mest, ki so bila razpisana. Na predlog komisije za kadre je imenoval tov. Samec Jožeta za direktorja področja prodaje na drobno z obračunskim centrom Ravne na Koroškem, tov. Petauer Jožeta za vodjo oddelka EOF in tov. Podgoršek Alojzijo za poslovodkinjo obnovljenega gostišča »Zarja« v Slivnici pri Celju.
FRANJO ŠARLAH
Prispevek kulturne skupnosti Celje
Kulturna skupnost Celje je začela v okviru kulturne akcije izdajati poseben »Informativni bilten« Osnovni namen »Informativnega biltena« Kulturne skupnosti Celje je obveščanje kroga delovnih ljudi o kulturnih dogodkih, dosežkih, zakladih, prireditvah in o obratovalnem času v posameznih kulturnih ustanovah. Namenjen je tudi uredništvom tovarniških in vseh drugih glasil, da iz njega odbirajo po svoji lastni presoji zanje zanimive informacije in jih objavljajo v čim večji meri v svojih glasilih. Vse informacije v »Informativnem biltenu« Kulturne skupnosti Celje so koristnikom na voljo brezplačno in brez obveznosti plačila avtorskih honorarjev. Kulturna skupnost Celje si samo želi, da bi njen »Informativni bilten« čimbolj pripomogel k populariziranju kulturnih dobrin in dosežkov na njenem območju.
Kulturna skupnost Celje je bila ustanovaljena kot samoupravna interesna skupnost vseh kulturnih dejavnosti na območju občine Celje 31. januarja 1971 leta. V njej so združeni vsi poklicni^ kulturni zavodi, ustanove in društva s poklicno kulturno dejavnostjo ter vse amaterske kulturne dejavnosti. Člani Kulturne skupnosti Celje so: Mestna ljudska knjižnica Celje, Muzej revolucije Celje, Pokrajinski muzej Celje, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Študijska knjižnica Celje s podružničnimi knjižnicami Gaber j e-Hudinj a, Vojnik, Dobrna, Trnovlje in Štore ter knjižno izposojevalnico v Strmcu, Zgodovinski arhiv Celje, Zavod za spomeniško varstvo Celje, Koncertna poslovalnica Celje, Likovni salon Celje s celjskim pododborom Društva slovenskih likovnih umetnikov in Društvom oblikovalcev Celje, Celjski zbornik, Glasbena mladina Celje, celjski kinoamater-ji Mladinski pevski festival Celje in vsa društva ter skupine, ki so združene v Občinskem svetu Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije Celje.
Najvišji organ upravljanja Kul-
turne skupnosti Celje je skupščina z 41 člani, ki iz svoje srede izvoli še 9-članski izvršni odbor. Razen tega ima kulturna skupnost še 5 do 7-članske strokovne odbore za posamezne vrste kulturnih dejavnosti in svojo strokovno službo. Naloge Kulturne skupnosti Celje so predvsem načrtovanje razvoja kulturnih dejavnosti, zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje programov, spremljanje in proučevanje dela svojih članov in kulturnih potreb občanov, pospešuje kulturno in umetniško dejavnost in skrbi za ohranjevanje ter proučevanje kulturne dediščine na območju občine Celje.
Naslov Kulturne skupnosti Celje: 63001 Celje, Muzejski trg 1 A III.
Kulturni dogodki v aprilu 1973:
—	Koncertna poslovalnica Celje
Posebnost v letošnjem programu celjske Koncertne poslovalnice bo njen sedmi letošnji abonmajski koncert v sredo, 11. aprila v Narodnem domu, saj bo nastopil znameniti »Kvartet Wilanow« iz Poljske. Na ta koncert posebej opozarjamo, saj Celje redko obiščejo tako kakovostni tuji glasbeni u-metniiki.
—	Likovni salon Celje
Floris Oblak, akademski slikar srednje slovenske likovne generacije, bo razstavljal 27 svojih na j novejših oljnih slik v Likovnem salonu Celje od 6. do 26. aprila 1973. Znan je po samosvojem sodobnem likovnem izrazu. Doslej je že razstavljal v številnih krajih doma in v zamejstvu ter leta 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada.
Razstavljena dela so tudi na prodaj po ugodnih cenah. Vse informacije — tudi o možnostih obročnega odplačevanja — so na voljo v Likovnem salonu Celje, Trg svobode 9, vogalni vhod v pritličju Narodnega doma Celje vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure, razen ob sobotah popoldne in
ob nedeljah. Obisk razstav v salonu je brezplačen.
— Slovensko ljudsko gledališče
Celje
Zadnja premiera sezone 72/73
20. aprila 1973 bo Slovensko ljudsko gledališče Celje imelo premiero tragedije starogrškega klasika Sofoklesa »Antigona«. Režiser: Franci Križaj, naslovno vlogo igra Marjanca Krošlova, Kreona pa Stanko Potisk. Scenograf je Avgust Lavrenčič, kostumografka pa Mija Jarčeva.
Izposojevalnica in čitalnica Študijske knjižnice na Muzejskem trgu št. 1 (I. nadstropje) sta odprti za bralce vsak delavnik od ponedeljka do petka nepretrgoma od 7.30 do 9. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure. Poslužujejo se jih lahko občani, stari nad 15 let, kadar potrebujejo knjižno gradivo za splošno in strokovno izobraževanje. Med redne bralce za eno študijsko leto, ki traja od L septembra tega leta do 31. avgusta naslednjega leta, se uvrstijo, ko vplačajo letno pavšalno pristojbino v znesku 10,00 din in prejmejo izkaznico.
OBRATOVALNI ČAS DRUGIH KNJIŽNIC V OBČINI CELJE:
Mestna ljudska knjižnica Celje
Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13. do 18. ure.
Ob torkih, četrtkih in sobotah od 7. do 13. ure.
PODRUŽNIČNE KNJIŽNICE:
Knjižnica Gaberje-Hudinja
Ob ponedeljkih, torkih in sredah od 13. do 18. ure.
Ob četrtkih, petkih in sobotah od 7. do 12. ure.
Knjižnica Trnovlje
Obe nedeljah od 10. do 12. ure. Ob sredah od 18. do 19. ure.
l\\\VS
Knjižnica Vojnik
Ob nedeljah od 9. do 11. ure.
Ob sredah od 17. do 19. ure.
Knjižnica Dobrna
Ob petkih od 16. do 18. ure.
Izposojevališče Strmec pri
Vojniku
Ob nedeljah od 8. do 10. ure
Ob sredah od 17. do 19. ure.
ZANIMIVOSTI IZ CELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI:
Ali veste, da se je po letu in pol angažmaja v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru vrnil v celjsko gledališče igralec Pavle Jeršin, kjer je kot prvo vlogo po presledku zaigral kralja Ig; naca v Gombrowiczevi komediji »Ivona, princesa Burgundije«?
Ali veste, da je celjski Zavod za spomeniško varstvo med svojimi lanskimi raziskavami razvalin gradu Gornje Celje odkril, da so prvi zametki gradu nastali dosti pred Celjskimi grofi in to celo v času izpred leta 1000?
Ali veste, da je štela urejena knjižna zakladnica Študijske knjižnice v Celju ob koncu leta 1972 že 107.125 enot brez knjižnih enot in gradiva v posebnih zbirkah knjižnice, kar jo uvršča med najbogatejše slovenske knjižnice?
Ali veste, da prireja Mestna ljudska knjižnica Celje v. svojem pionirskem oddelku za svoje mlade bralce tudi ure pravljic in ročnih lutk?
Ali veste, da hrani Muzej revolucije celo zbirko magnetofonskih trakov s posnetki opisov pomembnejših dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne v obliki slušnih iger, ki so posebej zanimivi za skupinske obiske?
Ali veste, da lahko, še vedno nabavite starejše izdaje Celjskega zbornika in tudi zelo iskane Orožnove »Zgodovine Celja in okolice
I.	del« v Študijski knjižnici Celje, kjer je sedež uredništva Celjskega zbornika in njegovih posebnih izdaj?
Ali veste, da se poslužujejo celjskega Zgodovinskega arhiva razen strokovnjakov tudi povsem preprosti državljani, ki tam iščejo in tudi najdejo dokazila o svojih zaposlitvah v začetku svoje delovne dobe, ki so jih bili izgubili?
Ali veste, da snuje ŽPD »France Prešeren« iz Celja novo folklorno sekcijo in da se vanjo lahko vključite s pomočjo občinskega sveta Zveze kul tura op ros ve tnih organizacij Celje v Gregorčičevi ul. 6?
T R
Dne 18. 2. 1973 je bilo v Črni na Koroškem občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu.
Udeležili so se tudi člani naše sindikalne organizacije in dosegli naslednje rezultate:
Skupno je sodelovalo na tekmovanju 12 ekip občanov Ravne na Koroškem. Naša sindikalna organizacija pa je dosegla ekipno 6. mesto.
Posamezniki pa so dosegli naslednja mesta:
do 25 let starosti — ženske
RAVLAN Ruža	1.	mesto
do 25 let starosti moški
GREGOR Emil	20.	mesto
HENDLER Zoran	27.	mesto
od 25 — 30 let starosti — moški
LAKOVŠEK Vinko	14.	mesto
NAGLIČ Albin	20.	mesto
od 35 — 45 let starosti — moški
MIKLAVC Viktor	2.	mesto
LEKŠE Franc	10.	mesto
Sind. organizacija MER Ravne Jožica ZAMERNIK
SMUČANJE
ZABUKOVŠEK NAJBOLJŠI
Na občinskem sindikalnem tekmovanju, bi se je odvijalo na začetku marca na Golteh smo med 39. uvrščenimi ekipami zasedli skromno 33. mesto. Zastopali so nas: S.tepinšek, Vovk (proizvodni sektor), Hriberšek, Dobrajc (transport), Blagotinšek (uprava), Zabu-kovšek, Kovačič, Glinšek, Rožič (grosist). Zadovoljni smo lahko edinole z uvrstitvami Zabukovška, ki je zasedel 27. mesto in Rožiča na 48. mestu med 70. tekmovalci. Ostali so zaradi težke proge odstopili ali. bili diskvalificirani, zatorej smo ekipno tako slabo uvrščeni.
JOŽE TAVČAR
KOROŠCI — ODLIČNO!
Za nami je športna prireditev, mimo katere ne moremo še posebno zato, ker udeleženci, tega srečanja zlepa ne bomo pozabili. Prav je, da z nekaj besedami seznanim tudi vse ostale člane našega kolektiva o tej prireditvi. Vsem tistim, ki jih ni bilo lahko rečemo, da jim je lahko žal, obenem pa, da bo to srečanje postalo tradicionalno, če ste letos manjkali, naslednje srečanje ne sme mimo vas.
Za kaj sploh gre?
i IVI
18. marca je OOS Merx, enota maloprodaje Ravne na Koroškem organizirala prvo smučarsko tekmovanje našega podjetja v veleslalomu. Ni naključje, da so se prav Korošci odločili izpeljati prvo tovrstno srečanje in premostiti nepovezanost z ostalimi področji, saj je Koroška privlačna po svoji naravni slikovitosti in po izredno gostoljubnih ljudeh in odličnih organizatorjih.
Tekmovali smo na smučišču v Črni. Že ob prihodu na prostor, kjer se je odvijalo tekmovanje, smo se kmalu otresli začetne tekmovalne treme. Tu je bilo tako prijetno in domače, polke in valčki iz ozvočenja so nam dali pogum in tisti ritem, da smo si takoj pripeli smuči in preizkusili progo, ki je bila vsaj v začetku precej hitra zaradi zmrzlega snega. Ob smučišču so nas hrabrile le zastave Merx-a, saj smo bili Celjani brez navijačev.
Po pozdravnem govoru in otvoritvi pokrovitelja tekmovanja tov. Pistotnik Dragota se je pričelo zares. Prijavljenih je bilo 6 tekmovalnih ekip, od tega 5 iz celjskega področja, ki smo jih sestavili že po novih OOS, tako je bilo to že tudi prvo tekmovanje med TOZD. Štartnih številk je bilo razdeljenih 42, tekmovalci pa razporejeni v 4 grupe, ženske in moški do 30 let ter grupi nad to starostno mejo.
Na štartnem mestu je bilo čutiti rahlo napetost, vsak je poskušal doseči čim boljši čas za svojo eki-no, posebno občasni nedeljski smučarji smo imeli tremo ob napravi za elektronsko merjenje časa. Proga dolga 800 m ni bila prezahtevna, ampak primerna za množično udeležbo. Posebno presenečenje je čakalo vsakeea tekmovalca na cilju, ko sta brhki Korošici pripenjali nagel jčke in postregli s krepko pijačo za pomiritev.
Ob pogostitvi v hotelu Planika so razglasili tudi rezultate tekmovanja. Pri uvrstitvi posameznikov se Celjani nismo preveč dobro odrezali, saj so Korošci bili odlični gospodarji terena in smuči.
Doseženi rezultati:
1.	kategorija — ženske nad 30 let Božnik Mojca
2.	kategorija — ženske do 30 let Ravlan Ruža
3.	kategorija — moški nad 30 let Saveli Milan
4.	kategorija — moški do 30 let Kunc Adolf
Ekipna uvrstitev pa je naslednja:
1.	ekipa OOS maloprodaja Ravne na Koroškem

Kadrovske vesti
2.	ekipa OOS proizvodnja Celje
3.	ekipa OOS transport Celje
4.	ekipa OOS maloprodaja Celje
5.	ekipa OOS grosist Celje
6.	ekipa OOS skupne službe Celje
Še enkrat moram pohvaliti organizatorje tekmovanja, ki imajo velik smisel za roganizacijo, da se ob takšni prireditvi človek počuti kot doma ter se takoj vživi v okolje. Vseh občutkov se sploh ne da opisati. Vemo, da doživetij pač ne moremo vnaprej programirati, vselej pridejo nepričakovano, tako kot je prišlo to športno srečanje, zato bo spomin na preživeti dan toliko lepši. Živimo v času z izrednim tempom obračanja dnevnih doživetij v suhoparne datume na koledarju, ko se navzkrižje človeških interesov in zavist poglabljata v skrajnost; s takšne vrste tekmovanjem je lažje prenašati vsakodnevna bremena, saj se na belih smučiščih ustavi čas. To je tudi beg iz družbe, v kateri veljaš samo
toliko kolikor plačaš in kar trenutno si. Čeprav se ob prijetnih trenutkih neradi spomnimo senčne strani, moram kljub temu napisati, da nam je žal, da udeležba ni bila številnejša ter da se povabljenci niso odzvali vabilu, saj smo se Celjani »odrezali« z enim samim navijačem. To je droben pokazatelj naše kolektivnosti. Upam pa, da se na II. srečanju, ki ga bo priredila enota OOS iz Slovenj Gradca, srečamo v še večjem številu. Množičnost je največja pohvala organizatorja ter namen v čim večjem medsebojnem spoznavanju. Kako oceniti t oprireditev? To je težko. Vemo le to, da so nailepše stvari brez cene in imajo nezamenljivo vrednost.
STEPINŠEK
V mesecu januarju so se zaposlili:
1.	Sevšek Milica, delavka, embalažno skladišče Čret
2.	Breznikar Zora, prodajalka, poslov. Ložnica
3.	Šet Peter, šofer, transportni oddelek
4.	Vavkan Jože, delavec, skladišča Slov. Gradec
5.	Koštomaj Zdenko, delavec, pekarna Vojnik
6.	Forštner Jože, delavec, izdelo-valnica bonbonov
7.	čučič Ivan, delavec, pekarna Cerklje
8.	Jazbec Jelka, natakarica, hotel MERK
9.	Vodovnik Franc, delavec. Izbira Vojnik
10.	Melanšek Vinko, oblikovalec, pekarna Gaber j e
11.	Kovačič Karl, delavec, poslov-nica I.
12.	Gornjak Branko, delavec, pekarna Vojnik
13.	Kolenc Branko, delavec, poslov-nica III.
14.	Kos Olga, saldakontist, RGS
15.	Gračner Marija, administrator, transportni oddelek
16.	Sodin Vinko, oblikovalec, pekarna Gaber j e
17.	Slokan Martin, delavec, poslovni ca I.
18.	Čretnik Marko, mešač, pekarna Vojnik
V istem času so odšli:
1.	Lubej Daniel, šofer, skladišče Slov. Gradec, samovoljno
2.	Solce Alojz, delavec, skladišče Krško, samovoljno
3.	Čižek Olga, delavka, embalimi-ca, invalidska upokojitev
4.	Kunčnik Jelka, natakarica, Radlje, samovoljno
5.	Pavšair Štefka, prodajalka, SP Soča, invalidska upokojitev
6.	Plemenitaš Marija, kuharica, Espresso Šentjur, samovoljno
7.	Kolenc Zlatka, embalirnica, po-slovnice 3, na lastno željo
8.	Brleč O,talij a, prodajalka, MM Rimske Toplice, na lastno željo
9.	Podhraški Alojz, delavec, po-slovnica I. na lastno željo
10.	Kristavčnik Tatjana, delavka, aranžerstvo, po pogodbi
11.	Kopinšek Anton, mesar, MM Laško, sporazumno
12.	Puhmajšter Jožica, poslovodja. Ravne, na lastno željo
13.	Ramšak Milojka, prodajalka, MM Dolgo polje, na lastno željo
14.	Utrankar Marjan, delavec, po-slovnica I. na lastno željo
15.	Mandič Ladislav, pek, pekarna Center, po pogodbi
16.	Vranetič Anica, šifrant, skladišče Krško, na lastno željo
17.	Vranetič Jože, šef skladišča Krško, na lastno željo
18.	Rovšnik Angela, skladiščnik po-slovnice 3, upokojitev
19.	Srebrnjak Dragica, delavka MM Hudinja, na lastno željo
20.	Pekošak Kristina, prodajalka, SP Gaber je, na lastno željo
21.	Curhalek Jože, skladiščnik, skladišče Krško, upokojitev
22.	Dreo Maks, pek, pekarna Brežice, upokojitev
23.	Prauhart Vida, poslovodja, Slov. Gradec, upokojitev
24.	Petelinšek Franc, delavec, pošlo vnica III. v JLA
25.	Ferlež Cvetka, prodajalka, MM Lipa Štore, na lastno željo
26.	Koren Jože, oblikovalec, pekarna Velenje, v JLA
V mesecu februarju so se zaposlili:
1.	Založnik Marjana, delavka, Es-preso Stanetova
2.	Gregorinčič Olga, delavka, komerciala
3.	Namjestnik Mirko, šofer, po-silovnica III.
4.	Pikalo Magda, kuharica, Ravne
5.	Marčič Fanika, natakarica, bife Bistrica
6.	Soline Martin, delavec, poslov-nica I.
7.	Tkavc Anica, delavka, MM Dolgo polje
8.	Pogorelčnik Stanko, delavec, skladišče Slov. Gradec
9.	Apat Marija, delavka, MM Hudinja
10.	Hribšek Angela, administrator, aranžerstvo
11.	Novak Alojz, mlinar, mlin Celje
12.	Arh Jože, delavec, skladišče Krško
13.	Šorn Slavica, prodajalka, SP Soča
14.	Gnamuš Marija, natakarica, Espresso Ravne
15.	Okrožnik Franc, delavec, po-slovnica I.
16.	Tratnik Aleksandra, natakarica, Prevalje
17.	Čeh Marjan, delavec, pekarna Žalec
18.	Habjan Miran, delavec, poslov-nica I.
19.	Klančnik Stanko, delavec, po-slovnica III.

TMMMMa
L\\\V
V istem času so odšli:
1.	Gologranc Vili, komisionar, po-slovnica III. na lastno željo
2.	Hafner Horst, vodja oddelka za EOP, na lastno željo
3.	Lah Janko, delavec, embalirni-ca, samovoljno
4.	Turk Marija, prodajalka, SP Delavska, na lastno željo
5.	Kolar Avgust, prodajalec, Ravne, na lastno željo
6.	Kupec Štefka, delavka, Espreso Šentjur, samovoljno
7.	Kotnik Ivan, prodajalec, Ravne, samovoljno
8.	Milanez Marta, prodajalka,
MM Ljubljanska c., samovoljno
9.	Gregorinčič Olga, delavka, komerciala, po pogodbi
10.	Vučko Štefka, natakarica, bife Stari grad, samovoljno
11.	Draksler Lidija, prodajalka, SP Gaber j e, samovoljno
12.	Lončar Štefan, delavec, emba-limica, samovoljno
13.	Cizelj Erna, prodajalka, SP Ostrožno, na lastno željo
14.	Divjak Cirila, delavka, poslov-nica III., po pogodbi
15.	Amon Pavla, šifrant, poslovni-ca III., na lastno željo
16.	Jurič Alenka, prodajalka, Laško, na lastno željo
17.	Petelinšek Zlatka, prodajalka, Ložnica, na lastno željo
18.	Vodenik Štefka, prodajalka, Kiosk pri bolnici, na lastno željo
19.	Gobec Jože, šofer, transportni oddelek, na lastno željo
20.	Jazbec Stanko, šofer, skladišče Krško, na lastno željo
POROKE
Kovač Anica, Rošer Ivana, Seme Marija, Pompe Margareta, Jančič Zorica, Rakar Terezija, Miki Zofka, Sedovšek Ida, Točaj Stanko, Slapšak Julijana, Pečnik Marija, Pavič Nada, Mak Marjana in Zvonar Danica.
Kolektiv vam želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
ROJSTVA
Vučko Ivanu, Jelen Ediju, Pan-del Mihaelu in Dragici, Senica Karlini, Seme Jožetu in Peklar Martinu so se rodile hčerkice.
Stepinšek Ediju, Ozimič Marti, Kropeč Tereziji, Vodopivec Maksu in Herč Kristini pa sinovi.
Čestitamo!
OBVESTILO
V laškem sektorju je prosto delovno mesto poslovodje za poslovalnico Gračnica.
Pogoj:
KV trgovski delavec s tri leta delovnih izkušenj. Samsko stanovanje na razpolago v Laškem. Prijave pošljite personalni službi.
— Vse poletje sem vas opazoval skoti roleto, gospodična
V frluibl trn o priredili loterijo, po »«m jez zadal.
Tovariš poročnik — pošljite mi štiri može za okrepitev položaja!

da t dvajseti letih, odur
.ibarim, še nisem ujd na trnek nič lepie^ .
M ERX VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Šar-lah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl.
iur — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada: 2.100 izvodov
Jm Jih imam tukaj Mirko... koliko pa