Mariborski.
Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto I. (Vlil.), štev. 20
Maribor, torek, 24. maja 1927
»JUTRA«
		
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. xav. v Ljubljani Sl. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din	Telefon: Uredn. 440 Uprava 455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c»»ta Š4.V3 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, PreSemovm trtic* U.4
General Milosavljevič prosi za
vpokojifev
Hoče se docela posvetiti politiki — Tudi vojaški krogi žele, da stopi v pokoj — Ugibarva v volilnem terminu
B e o s r a d, 24. maja. Med številnimi malimi in velikimi senzacijami, ki se pojavljajo povodom bližajočih se volitev, je vzbudila posebno veliko zanimanje vest, da je prometni minister general Milosavljevič prosil za svojo upokojitev kot general, ker se hoče posvetiti politiki.
Oficirji in drugi aktivni pripadniki naše vojske nimajo niti aktivne niti pasivne volilne pravice. General Milosavljevič pa namerava na željo drugih članov vlade pri prihodnjih volitvah kandidirati, tako da lahko ostane minister tudi po volitvah. Zato se bo dal kot general penzijonirati. Govori se, da se bo zgodilo to tudi na željo vojaških krogov samih, ki ne žele, da bi se vojaštvo na kakoršenkoli način vtikalo v notranjo politiko, temu pa se ni mogoče izogniti, ako ie aktiven general ob enem minister
kakega drugega resora kakor vojnega. Zato bo vojaška uprava brez odpora ustregla prošnji generala Milosavljeviča za upokojitev.
Katera stranka bo generala Milosavljeviča kandidirala, še se ne ve. Najbolj je, da bo nastopil v kakšnem manjšem okrožju kot skupen kandidat obeh vladnih strank.
Tudi o volilnem terminu še ni ničesar znanega. Nade davidovičevcev, da bo prinesel odločitev že d-. v :"’-ovič iz Vrnjačke Banje, «e niso izpolnile, ravno tako Pa smatrajo, da še tudi ministrski predsednik ne bo prinesel ukaza o razpustu. Ministrski predsednik je dospel v Vrnjačko Banjo, včeraj ob 3. popoldne in je bil kmalu nato sPrejet od kralja v avdijenci. Tudi večerjal je skupno z kraljem. Danes dopoldne je bil še enkrat v avdijenci, popoldne pa se odpelje nazaj v Beograd, kamor prispe proti večeril.
Mussolini popušča?
Uspeh angleško-francoskega napovedu e pomirljivo iz:avo Rumuniia
»Pravda«^	maja'	Dan,ašnja
stranke zunanjega^?"
viča nrinaša , ft.ministra Marinko-
brzojavko da bo ^adjonalno Mussolini podal o tiranskem nakt.. izjavo, ki bo omogočila likvidaciio
italiiansko-jugoslovenskega K
flikta.	hon‘
Mussolini bo v tej izjavi povdarib da gre stremljenje Italije le za mirnim gospodarskim udejstvovanjem v Albaniji ter da nima pri tem nikakih političnih namenov, zlasti pa. da ne namerava kvariti ravnotežja na Balkanu.
Današnii živinski sejem v Mariboru
Dogon 21 konjev, 8 bikov, 148 volov, 393 krav, 27 telet, skupaj 597 repov. Povprečne cene so bile: debeli voli kg Žive teže D 8—8.50, poldebeM 7.50—7.75, Plemenski 6.50—7, biki za klanje 7.50 9. klavne krave debele 7.25—7.75, B-ernenske 5—6, krave za klobasa rje miar‘-®0,z"e in breje krave 5.50—6.50 Pr J1V'.na (r '9' ^eta 7.50-9. teh 50	bilo 300 komadov, od
gov«linn	Mcsnc CMe so Mlc:
Sdina	550	-20:
btla živahna.	v	‘	Kupčija	je
Redka lovaka sreča
se je nasmejala pretekli trmo- „ lovišču g- Alojzija Godeča v Pd°? hreg« na Pohnr,,. VelcS Godec jo ustrelil sam dv0jjCo * P’ divjih svinj jn on0 Praše, n,ieKOv sosed g. Karničmk eno Praše, lovski pes pa je ujel tudi živo Praše. Tri dni za tem so zopet, ustrelili v istem lovišču eno prasc te je pes ponovno privedel živega mla-“•vJ.	jo	ž«	ostalo	enaist	mluji-
pritiska v Rimu — Mussolini o tiranskem paktu — Tudi posredu:e
Pariški listi poročajo, da je rumun-ski zunanji minister, ki se mudi v Parizu, ponudil tudi intervencijo Ru-munije pri italijanski vladi in da je pripravljen potovati v to svrho osebno v Rim. ako bo to potrebno. Splošno pa se opaža, da je postala Italija v zadrdih dneh mnogo bolj popustljiva, kar Je očividno posledica francoskega in an^^keira pritiska.
V naših političnih krogih pa so kljub temu še zelo rezervirani, ker je italijanska vlada že tolikokrat spremenila svoje stališče, da ji je nemogoče zaupati.
Čev z mrjascem. Ustreljeno zverjad so Bročili,učitelju in preparaterju g. Josipu 1 mtlerju v nagačenje.
Radi dekleta obstrelil sorošaka
LJubavna tragedija dveh ruskih beguncev.
Blizu Cmureka ob avstrijski meji sta se seslala včeraj dva ruska rojaka, naša fiiUMična stražnica, ki sta stara znanca in piišla med običajnim razgovorom tudi na temo nekega dekleta, ki sta ga oba rada videla. Debata o skupnem idealu mladih mož jo oba tako razvnela, da sta se pričela glasno prepirati. Eden je polog tega postal še nasilen, pograbil v svoji nebrzdanosti puško tovariša in ustrelil tekmeca v prsa. Težko ranjenega stražnika so prepeljali v mariborsko bolnico, storilec pa je bil aretiran.
Na zborovanju vseindijskega izvršilnega odbora nacijonalnega kongresa jc bil sprejet senzacijonalen sklep, s katerim se pozivajo Indijci, da bojkotirajo vse angleško blago in s tem pripomorejo k zmagi v boju za samoupravo Indije
Letalec in dve materi
Zmagovalec Oceana pri Nungesserjevi majkl
Prvi obisk v Parizu — Junaška Francozinja — Brezžični razgovor med Lindberghom in njegovo materjo — Na tisoče čestitk — Sijajne ponudbe
Charles Lindbergh je danes najslavnejši človek na svetu. Iz vseh držav ga obsipajo s častitkami in laskavimi ponudbami. Po triintridesetih urah smrtne nevarnosti je dočakal naj sijajnejši triumf, kakor jih poznamo v zgodovini le malo. Tragična usoda Nungesserja in Colija, za katerima žaluje ves civilizirani svet, sicer zlasti v Parizu kali splošno veselje, a junaštvo Lindberghovo je radi tega še večje.
Svetovne ovacije Lindberghu so v polni meri upravičene. Brez dvoma je, da gre del zasluge na orjaškem uspehu tudi izbornemu aeroplanu, a v prvi vrsti je zmaga nad Oceanom sad silne duševne moči in smrtne drznosti pilota samega.
*
P a r i z, 24. maja. Pariz je ves v zastavah. V nedeljo in še včeraj so se zbirale pred ameriškim poslaništvom, kjer Lindbergh stanuje, vedno znova ogromne množice ljudi, ki so prirejale oduševljene ovacije Ameriki in drznemu pilotu. Lindbergh je šel v soboto ponoči spat okrog 2. in je spal nepretrgoma do 16., torej polnih 14 ur. Popoldne je bila
njegova prva pot k materi ponesrečenega Nungesserja. ki je bil tudi o-scbnl znanec Lindbergha.
Ko ga je skromna ženica zagledala in zvedela, kdo je, so jo oblile solze in ihte je padla Američanu okrog vratu. Kmalu pa se je obvladala in rekla Lindberghu:
»Mati sem, pa zato upam, da bodo mofega sina še našli. Sem pa tudi Francozinja in ako bi bila bolj krepkega zdravja, bi prišla včeraj na letališče, da b? vas pozdravlja v svoji In svojega sina domovini.«
Pri tem je zopet zaihtela in objela Američana, ki je jokal kakor otrok. Tudi ameriški poslanik in drugi Lindberghovi spremljevalci so imeli solzne oči.
Od Nungesserjeve majke se je od-
peljal Lindbergh na telefonski urad, odkoder je s pomočjo brezžične zveze London-—Newyork govoril s svojo materjo v Detrovitu.
Včeraj so Lindbergha sprejeli predsednik francoske republike, ministrski predsednik in pariški župan. Sko-ro vsi pariški poslaniki tujih držav so se zglasili v ameriškem poslaništvu in Lindberghu čestitali. Med brzojavnimi čestitkami sta tudi čestitki ameriškega predsednika in švedskega kralja, vladarja domovine Lindbergho vega očeta.
Samo Iz Amerike je prispelo do sinoči 2100 brzojavnih čestitk.
Na željo ameriškega poslanika bo Lindbergh, čim bo popravljen njegov aparat, ki so ga množice na letališču skoro docela raztrgale, izvedel več poletov nad Parizom in okolico. V Parizu bo ostal Lindbergh še ves teden.
Junaštvo in kšeft
N e w y o r k, 24. maja. Na ameriških borzah so silno poskočile delnice tovarne »Wrigth-Motor«, ki je zgradila Lindberghov aeroplan.
Razne tvrdke ponujajo Lindberghu ogromne vsote, ako dovoli, da porabijo njegovo ime in njegovo sliko za zaščitne in reklamne znamke svojih izdelkov. Lastnik gledališča »Rowy« v Newyorku mu je brzojavno ponudil tedenski honorar 25.000 dolarjev (poldrugi milijon dinarjev), ako hoče vsak večer za 10 minut nastopiti v gledališču.
Filmska tvrdka »Paramount« mu je ponudila pol milijona dolarjev (28 milijonov Din), ako nastopi v njenem filmu.
Lindbergh ni odgovoril še na nobeno ponudbo. Vsekakor pa je za vse življenje rešen materijelnih skrbi in bo imel dovolj kapitala za nove poskuse, ki jih ima v načrtu in med katerimi je na prvem mestu polet iz A-merike v Avstralijo.
Klerikalne metode
Izmišljena spomenica proti dr. Pirk. mayerju.
»Slovenec« je pred par dnevi poročal, da so razim SDS vse stranke v mariborski oblasti podpisale neko na vlado naslovljeno spomenico, ki Protestira proti povratku g. dr. Pirkmayerja na mesto velikega župana v Mariboru. To notico so klerikalci po svojih pomočnikih vtihotapili tudi v nekatere zagrebške in beogradske liste. Informirali smo se Pri tukajšnjih vodstvih strank 'n dognali, da so spomenico, ako je bila sploh odposlana, podpisali Pač morda klerikalci in njihovi najožji zavezniki, od drugih slovenskih strank Pa no-bena, tako da je »Slovenčeva« trditev prosta laž.
Namen klerikalnega manevra je jasen, a laž je bila predebela in se je zato sama razkrinkala ter znova pokazala, kakih metod se poslužuje SLS v boju preti svriim političTm narProt"’! om.
Garancije davfdovičev-cem
S u b o t i c a, 24. maja- V Senti je govoril na zboru davidovičevske stranke posl. dr. Milan Grol, ki je Izjavil, da so demokrata le zato vstopili v vlado, ker so dobili garancije:
1. da se bodo Izvršile svobodne volltv®.
2. da bo vlada storila vse, da reSi gospodarsko in finančno krizo.
Pri volitvah, je zaključil dr- Orol, bo Demokratska zajednica mesto dosedanjih 50 dobila najmanj 100 mandatov. Takoj po skupščinskih se bodo vršile tudi občinske volitve.
Korošec v Beogradu
B e o g r a d, 24- maja. Včeraj Je prispel v Beograd dr. Korošec, ki se je mudil v Sloveniji. Sestal se je včer«j z nekaterimi opoza<#jonalnimfl politiki Za danes so napovedali njegov sestanek z I '•■So Davidovačem, ni pa še mano, ‘eca rertanka prišlo
Stran 2.
Mariborski V L C t K *V l K Jiitr.1.
Stanovanjska beda v Mariboru
V zadnjih šestih letih smo dobili 265 novih stanovanj — Po 12 ljudi stanuje v eni sobi — Popolna odprava stanovanjske zaščite \e nemogoča
vedanih nad 300 stanovanj. Skoro ena četrtina odpovedanih stanovanj jo morala biti izpraznjena potom deložacije.
Maribor se je v zadnjih 30 letih silno hitro razvijal. Po uradnem ljudskem
štetju je imel L 1890 1. 1900 1. 1910 1. 1921
19.898 prebivalcev, 24.601	»
27.994	«
30.739	»
V zidnjiH šestih letih je število prebivale v ';otovo zopet za par tisočev narastlo- Stanovanjskih hiš je danes v mestu 1422, dočim jih je bilo 1. 1890 le 824. Kljub temu pa ta prirastek n^ tako velik, kakor je bil prirastek na Prebivalstvu; posebno se je ta razlika povišala v dobi po vojni, ker smo od 1. 1921 naprej dobili skupno le 74 novih hiš, stanovanj pa v novih, v Povečanih in preurejenih zgradbah le 265 Naravna posledica je, da imamo mnogo premalo stanovanj, da so stanovanja prenapolnjena in da se gnetejo ljudje tudi po nezdravih, za Prebivanje docela neprimernih prostorih.
Še vedno imamo okrog 20 rodbin, ki stanujejo v vagonih, hlevih in kleteh. Nad 140 je stanovanj, kjer stanuje v eni sami sobi več kakor 6 oseb, 11 stanovanj pa takih, kjer stanuje v eni sami sobi po 10—12 oseb.
Kakšno je tako življenje v moralnem in zdravstvenem oziru, si težko predstavlja, kdor ni tega sani okušal. Kar čuditi se je, da niso zdravstvene posledice še hujše.
Pri stanovanjskem sodišču leži nad 900 prošenj za dodelitev stanovanja. V zadnjih dveh letih, to je od 15. maja 1925, ko je stopil v veljavo novi stano-
Mariborski in dnevni droba
Ako bo s 1. novembrom res prenehala stanovanjska zaščita, cenijo poznavalci razmer, da je treba še za letošnje leto računati z najmanj 300 novimi stanovanjskimi odpovedmi. Stanovanjska kriza je v Mariboru torej še vedno tako huda, da bi bila popolna odprava stanovanjske zaščite za mesto ogromna nesTeča.
A ne le odpoved stanovanj tudi določitev stanarine je treba urediti na primeren način še za dobo po 1. novembru- Pomisliti moramo, da znaša povprečni zaslužek delavca le 1200 Din mesečno, povprečni zaslužek nižjega uradnika 1500 Din, višjega u-radnika pa 2500 'Dn na mesec.
Pri takih plačah ljudje ne zmorejo niti plačevanja stanarine v zlatu, kaj še le, da bi mogli plačevati celo več. Res je in Priznati moramo, da večina hišnih posestnikov uvideva položaj in da njihove organizacije obljubujejo, da stanarine ne bodo Preveč povišane, v nobenem slučaju nad zlato pariteto, Toda ne prikrivamo si, da so med njimi tudi taki, ki se za navodila organizacije ne bodo brigali in ki bodo poskušali izrabiti konjunkturo ter zlorabiti stanovanjsko svobodo v. Prekomerno povišanje stanarine. To pa je treba preprečiti^ ne samo v interesu stanovanjskih najemnikov, ampak tudi v interesu hišnih posestnikov samih. Beda tira ljudi ^ v obup, ki bi mogel ravno za hišne lastnike
Mariborska biljetarna
S 23. t. m. se je v prometni pisarni tujsko-Prometne zveze na Aleksandrovi cesti 35 (v pritličju) otvorila prodaja voznih kart za vse relacije tu- in inozemskih železniških prog- V pisarni se dobivajo vozni listki za vse razrede, vse vlake in vse postaje v naši državi ter za železniške postaje v Avstriji, Češki, Italiji, Madžarski in Nemčiji, kakor tudi za prehod Preko teh držav. Tujsko-promet-na zveza izvršuje prodajo kart kot poslovalnica »Putnika« v Beogradu.
Biljetarna ima tudi zastopstvo »Jadranske plovidbe d. d.« ter izdaja karte za vožnje po morju do vseh pristanišč naše obale. Pri nakupu kart Jadranske plovidbe velja Posebna ugodnost za primer, če se že pri nastopu vožnje nabavi tudi povratna karta, ker se v tem slučaju dovoli precejšen popust, za prvi razred 30%, za drugi razred 20%.
S to uvedbo ie naša Tujsko-promet-na zveza storila velik korak naprej in bo marsikateremu olajšala nabavo voznih listkov, ki se lahko kupijo tudi Po več dni pred nastopom vožnje in to za isto ceno kakor Pri železniški blagajni.
vanjski zakon, je bilo v Mariboru odpo- roditi najhujše posledice.
f Marija Cvahte
Iz Ljubljane poročajo, da je tam dne 22- tm. umrla gospa Marija Cvahte, rojena Triller, vdova po šolskem ravnatelju Simonu Cvahte ju in vpokojena učiteljica, sestra pokojnega dr. Trillerja. Prav je, da se blage pokojnice, ki je bila idealna slovenska žena, spomnimo tudi v našem listu. Saj je skupno s svojim Pokojnim možem nad 30 let vršila svoj učiteljski poklic v Mali nedelji pri Ljutomeru, kjer sta oba skupno vzgojila cele generacijo in zlasti mnogo kmečke mladine pripravila za študije na srednjih šolah. Bodi vrli pokojnici blag spomin!
Mestno dečje zavetišče
Dečje zavetišče v Ljudskem vrtu je z ozirom na vedno večjo število oskrbe potrebnih otrok že premalo. Na zadnji občinski seji se je poleg drugih investicijskih vprašanj reševalo tudi vprašanje razširj^hja, oziroma povečanja de-Čjega zavetišča, toda sklepanje o končni odločitvi jo bilo odgodeno, dokler mestni gradbeni urad ne bo izdelal tozadevnih načrtov in točnega Proračuna. Po približnih ugotovitvah bi povečanje stalo 500.000 dinarjev, vendar še ni točno določeno, kako se naj izvede. Prvotni načrt je predvideval dozidavo še enega nadstropja, toda ker se to protivi zdravstvenemu smotru takih instiucij, se bo načrt v toliko izpremenil, da se bo sedanji stavbi prizidalo še eno pritlično Poslopje-
Zadeva povečave dečjega zavetišča je važen socijalni problem naše mestne občine, katera ga namerava rešiti, čeprav ni za gradnjo v rednem Proračunu potrebne postavke. Gradnja se bo krila iz dvemilijonskega Posojila, iz katerega se bodo Pokrili tudi drugi nujni investicijski izdatki. Kftkor hitro bo občinski svet odobril predlog za najetje posojila, se bo pričelo z deli, tako da bo novi del zavetišča najbrže že letos pod streho.
Novi župan v Marenbergu
Snoči, 23. t. m- se je namesto nedavno umrlega župana g. Neunerja vršila volitev novega žtiPana. Izvoljen je bil s 5 nemškimi glasovi g. Sigbert Wren-tschur, solastnik znane marenberško u-Snjarne. Slovenski odorniki (4) so oddali glasove za dozdajnega podžupana gosP. Prapotnika.
Občinsko gospodarstvo pri Sv. Lenartkf
Od Sv. Lenarta v Slov. goricah nam pišejo:
Začetkom 1. 1925. so prevzeli pristaši SDS vodstvo naše trške občine, naprej kot člani gerentskega sosveta, nato pa kot izvoljeni člani občinskega odbora.
Občino so prevzeli v zelo slabem gospodarskem stanju. Prvi župan po prevratu gospod Aubl je namreč orne jil svoje delovanje le na to, da je podpisoval od tajnika rešene akte. Novi občinski odbor se je lotil pred vsem olepšanja zunanje slike trga. Zgradil je skozi trg lepo pešpot do prejšnjega sejmišča, nasadil po trgu drevored, napravil nasade pred cerkvijo in okrog nje, zgradil sirotišnico, postavil novo gospodarsko poslopje pri občinskem posestvu itd. Dalje je občina re-novirala zgodovinsko važni »sodni križ«, pri katerem so nekdaj obsojenci na potu pod vešala opravljali svojo zadnjo molitev. Že prejšnja klerikalna večina je sklenila popravo kapelice. a njen župan ni niti tega sklepa izvršil.
Hud udarec je zadel občinsko blagajno, ko se je pokazala potreba zopetne zgraditve sejmišča. Res je bil plot narejen šele pred 5 leti, toda takrat dobavljeni les je bil že preperel in se je začela ograja sedaj podirati. Novi občinski odbor je ob tej priliki uvaževal željo vaščanov in sejmišče prestavil drugam, kjer se je vršil prvi sejem 19. t. m. Staro sejmišče je bilo namreč zasajeno z mogočnimi kostanji in se zato ni skoraj nikdar presu-šilo, kar je gotovo zelo nehigijenično. Vrh tega je bilo tako temno, da zlasti ob oblačnem vremenu kakovost živine ni prišla do prave veljave. Zdaj imajo sejmarji nedaleč proč novo, sve tlo sejmišče, staro pa bo še tekom letošnjega leta preurejeno v krasen park. ki bo trgu v čast, tržanom pa v veselje.
Hvalevredno delo je Izvršila občina tudi s tem, da je del svojega posestva spremenila v zelenjadne vrtove in jih proti mali odškodnini dala v zakup delavcem. Živahno vrvenje, ki vlada vsak dan na teh vrtovih, je naj-lepšc zadoščenje za občinski odbor.
Gledališki repertoar
Torek, »Igra v gradu«- Premijera. C. Sreda, 25. »Rigoletto«. B. Kuponi. Navadne operne cene.
Četrtek, »Pri belem konjičku«. Kuponi.
Igra v gradu.
Dramatik Molnar je danes že svetovna znamka. Njegovo najnovejše delo »Igra vi gradu« je takoj po krstni predstavi v Rimu romalo v dvorno gledališče na Dunaj, nato v Ne\vyork in v zadnjem času so to zanimivo »anekdoto« z velikim uspehom vprizorili v Berlinu. To pot si je Molnar izbral za svojo igro — teater sam. Glavne osebe so: dva o-peretna libretista, komponist, eperetna diva in dvorni igralec. Takoj, ko se dvigne zastor, se načenjajo teaterski problemi, ravnotako na koncu drugega dejanja, v tretjem dejanju se celo »poskuša« za večrno predstavo, ki se ima po suPejo igrati v gradu. Vse te originalne komponente tvorijo nekak obroč, v kate rem se razpleta duhovita in zabavna a-nekdota.
Poroka naših opernih pevcev.
V Limbušu se je poročil danes gosP. Peter Burja, tenorist mariborske opere, z gdč. Franico Kocuvanovo, operno pevko v Mariboru. Kot Priči sta fingirala gg. dr. Vilko Marin in Ferdo Kocuvan, davčni nadupravitelj. Mlademeu umetni škemu paru iskreno čestitamo!
Smrtna kosa.
Včeraj ob 13- je umri 42 letni Franc ToPolnik, pisarniški sluga splošne bolnice. Pogreb bo jutri ob 16. iz bolnice. Kolesarsko društvo »Perun« poziva svoje člane, da se pogreba polnoštevilno u-deleže. — Iz Ljubljane so pripeljali včeraj umrlo soprogo železničarja Antonijo Šarc, ki jo pokopljejo v Mariboru danes ob 15.30. N. v m- p.!
JosiP Rijavec odhaja v Berlin.
Operni tenor Josip Rijavec, znan tudi mariborski publiki, ki je bil dozdaj v Zagrebu, je podpisal pogodbo z berlinsko opero, kamor bo odšel že prihodnji mesec. 8- junija bo pel na berlinski radiooddajni postaji.
Tuici v Mariboru.
Nocoj je na novo prenočilo v Mariboru 58 tujcev: 18 pri »Meranu« 13 pri »Zamorcu«, 10 pri »Črnem orlu«, 5 pri ■2'totclm konju, 4 pri »Grozdu«. Med tujci je bilo 22 inozemcev, Po večini Dunajčani. Privatno je prenočevalo 9 oseb.
Paviljon za prodajo cvetlic
bo zgradila mestna občina za Olepševalno društvo. Mestni gradbeni urad jo prvotno izdelal načrt, da.bi se prodajni lokali namestili v prehodu pod mestnim magistratom, kar pa je tretji odsek odklonil z naročilom, da gradbeni urad izdela nov načrt za ličen paviljon, ki bo postavljen na Glavnem trgu. S prodajo cvetlic na trgu bo Olepševalno društvo dobilo novih virov za uspešno vršitev svojih nalog, paviljon, pa ne bo služil samo praktični svrhi, temveč bo trgu tudi v olepšavo.
Turnir mariborskega šahovskega kluba.
Igralo se je v splošnem precej slabo in razlika med prvim in zadnjim znaša le 3 točke. Vsak tekmovalec jo igral 9 partij. Rezultati so:	Goleč, Lukeš in
Ostapovič Po 6 in pol točke, Hilmar in Kljanšček po 6, Blanke 5 in pol, Sesslor 4 točko itd. Radi razvrstitve onih,, ki so dobili enako število točk, se bo i£ra še en turnir. Zato naj se vsi tekmovalci in klubovi odborniki v sredo ob 20. zopet zberejo v kavarni Central- Predsednik.
TVRDKA JULI O MEINL uvoz kave podružnica Maribor, Gosposka ulica 7. priredi jutri v sredo dne 25. maja brezplačno poskusno kuhanje kave.
Kuhanje bode obavija! tvrdkin strokovnjak zamorec g. Siuin iz domovine kave; ter tem potom naJulJudnije vabi, prijatelje kavo k mnogoštevilni udeležbi.	166
Policijska kronika.
Od četrtka na torek sta bili izvršeni 2 aretaciji, vloženih pa je bilo 20 prijav radi najrazličnejših prestopkov:	4
radi tatvine, 4 radi kršitve cestne policijskega reda, radi Pijanosti, radi goljufije itd.
Pogreša se.
Anton Kirschner, 69-letni slaboumn* starček je snoči odšel z doma in se ni več vrnil. Oblečen je v temno modro obleko in sivo športno čepico. Kdor ga je videl ali o njem kaj slišal, naj to javi policijskemu komisariatu.
Velika kavarna.
V pondeljek, sredo in petek elitni ^koncert z umetniškimi nastopi. 162
Pri žrebanju 5. razreda
13. kola drž. razr. loterije je zopet -zadela pri Goležu, Aleksandrova 42 kupljena srečka št. 58852 Din 40.000. Dosedaj so bili izžrebani na tukaj kupljene srečke v V. razr. 2 dobitka po 40.000, 1 po 30.000, 2 Po 20.000, 1 po Din 10000 in veliko število po Din 4000 in 2000, kakor tudi Po Din 500. Od kar se peča tvrdka Golež s prodajo teh srečk, dobiva tudi Slovenija glavne dobitke. Ker še največji glavni dobitki niso izžrebani, upravičeno pričakujemo, da bo vsaj eden teh dobitkov odpadel na tukaj Prodane srečke.	167
Skesani grešnik.
V neki gostilni v Vetrinjski ulici se je pripetil nenavaden slučaj, ki je prvotno vzbudil veliko vznemirjenje, končno Pa se je zaključil Precej komično. Gostilniški sluga Ivan L. je po naključju prišel v posest precejšnjega zneska, ki je bil last natakarice. Hotel jih je zatajiti, a je po dolgem izpraševanju le vrnil denar. Takoj nato je izginil im se zaprl v stranišče, kjeTse klicem gostilničarko ni odzval, kar je vzbudilo domnevo, da je storil samomor. V hiši je nastalo precejšnje _vznemirjenje, obveščena je policija in strah se je večal z vsako minuto. Predno pa je prišla policija je Ivan L. prilezel iz stranišča zdravi in čil- Stražniku je izjavil, da ga je bilo strah in sram, pa se je umaknil okolici! in zaPrl v stranišče, kjer pa mu tudi niso dali miru.
Ukraden avto.
Pred dnevi bi Maribor skoro doživel redko senzacijo. Znan mariborski odvetnik se jo ustavil s svojim avtomobilom pred kavarno Central in odšel v kavarno na »črno« in na partijo kart. Ko je hotel zopet oditi, avtomobila ni bilo nikjer in nihče ni vedel ničesar povedati o njem. Policija jo telefonično obvestila okoliško žandarmerijo in obmejne straže, da bi tat no mogel pobegniti preko meje. Ko je bilo zasledovanje »zločinca« v Polnem teku, se je avto na enkrat zopet pojavil pred kavarno. Izposodil si ga jo baje neki znanec, da si na hitro ogleda Maribor in okolico. A vožnja bo najbrž vseeno procej draga, ker bo policija gotovo zahtevala povračilo stroškov, ki jih je imela z nepotrebnim iskanjem »ukradenega* avtomobila.
>
rcrt
V Mariboru, dne 24. V. 1927.
^r»	-*	»J*
Mariborski V E Č E R N 1 K Jutra.
Sfran 3.
Med nebom in vodo
Letalec Lindbergh o svojem poletu
Strahota snežnega meteža — Borba z lastno malodušnostjo Lindberghova sodba o usodi Nungesserja in Coiija
2e včeraj smo objavili najvažnejše odstavke iz izjave, ki jo je v nedeljo dal dirzni Prekooceanski letalec pariškim novinarjem. Pripovedoval je med drugim:
»Čeprav sem dobil pred svojim odhodom uradna poročila, da so vremenske razmere nad Oceanom izborne, sem imel skoro 2000 km dež in gosto meglo, kar ni bilo prav nič prijetno. Dvigal sem se v višino in se spuščal zopet k morju; včasih sem bil nad 3000 m visoko, včasih zopet le par metrov med morsko gladino, a dežJu nisem mogel uiti.
Na vsej poti nisem videl nobene ladje; le po noči sem v daljavi opazil luči, ki so Prihajala očividno s kakega parnika. Dolge ure sem Plul skozi tako gosto meglo, da nisem videl nikamor.
Zelo sem se dolgočasil. Zaspan pa nisem bil prav nič in niti enkrat nisem posege! po kafeinu ali drugih dražilih, ki sem jih iz previdnosti vzel seboj. Pač pa sem popil mnogo vode.
Utrujenosti nisem čutil in lahko bi letel še par tisoč kilometrov, ako bi imel več bencina. V Pariz sem ga pripeljal le že kakih 200 litrov.«
Velikemu pariškemu dnevniku »Ma-tinu« se je posrečilo Lindbergha nagovoriti, da bo priobčil v njem vtise s dvojega Poleta. Lindbergh je začel takoj z včerajšnjo številko- Uvodoma iz-
javlja, da se v Ameriko ne bo vrnil po zraku, ker ima za enkrat dovolj. Ko .ie na svojem poletu prišel v snežni vihar, je
par hipov že omagoval in se hotel vrniti. Zbrati je moral vso duševno energijo, da ni podlegel skušnjavi. Ta noč je bila najslabša na celem potu in ena najhujših v njegovem življenju.
Proti jutru se je vihar Polegel, megle so se razpodile in imel je nato prav lepo vreme. Popoldne, ko je računal, da se mora že bližati irski obali, je opazil na morju malo ribiško brodovje. Spustil se je prav nizko in zaklical ribičem, ali je vi Pravi smeri proti Irski. Ljudje pa ga niso razumeli in so ga le presenečeno opazovali.
Dobro uro kasneje je zagledal kopno zemljo. Na karti se je prepričal, da je nad Irsko.
Ko se je zmračilo, je Preletel Rokav-ski preliv in v tem že opazil ogromne žaromete, ki so mu kazali pot v Pariz.
O Nungesserju in Coliju, svojih nesrečnih tovariših, govori Lindberg z največjim spoštovanjem. Prepričan je, da sta postala žrtev mraza in slane.
Tudi njega je obšla smrtna groza,
ko je zašel v snežni vihar. Sneg je primrznil na aparat, 1;J je postaial tako vedno težžji. Nungesser in Coli na to nista bila pripravljena in sta v tem strahovitem boju podlegla.
Zanimivosti Iz Mehike
Predsednik mehikanske republike Cal-les je danes po vsem svetu znan mož in državnik. Politično sovraštvo pa je v bivšem cesarstvu Maksimilijana Habsburškega tako strahovito, da nasprotniki ne prizanašajo niti rodbinskim članom predsednika CaHesa. Pretekli teden se je mudil Predsednikov sin v nekem obmejnem mostu na slavljenju po-r°ke svoje sestre, torej daleč proč od Petičnih strasti. Pa tudi tu so ga po-
n sovražniki njegovega očeta ter ga hoteli spraviti s sveta. Atentat se jim je za enkrat ponesrečil, kljub temu
»fi 3j. ^ ii° strelov Proti njemu. — Mladi Calles je ostal nepoškodovan.
Iz Mexiko CHiy .poročajo, da do_ bili organi varnostnega oblastva nalog za aretacijo bivšega.predsednika Mehike generala Huerte, češ da tihotapi velike množine orožja iz inozemstva y republiko.
čikaška družba za gradnjo Pulhnan-vagonov je Tavnokar odposlala v Mehiko novi salonski vlak za Presodnima Callesa. Vlak je nad vse dosedanje sijajno in razkošno opremljen in ga tvori Pet vagonov. Jo pa zgrajen nalašč za mehikanske razmere-, zavarovan je od vse strani proti kroglam strelnega orožja, celo šipe na oknih so tako močne, da jih navadne puškine krogle ne bodo mogle razbiti. Nameščen je v vlaku tudi radiotelegrafičen in radiotelefoničen a-parat. Podoba, je torej, da je Calles s svojim Predsedniškim vlakom prekosil celo Kemal pašo iz Angore.
Najbolj pošteno mesto na svet ti.
Kakor dosega Amerika rekorde v razmli tehniških iznajdbah, tako jo tudi
E’ -r 86 tiče velikih kompliciranih .1 »cm ev MoKoCe YlSa]cornu 7,nano,
d ugotavlja statistika za preteklo leto ? . "c'lffU približno vsak dan en umor m da strahovito naraščajo morilska dc-
vtn	na	najbližjib	sorodni-
kih. Vkljub vsemu temu ima pa vendar
Amerika tudr najbolj Pošteno mesto na zemeljski obh. Tako vsaj skuga doka_ zati statistika. Kanadsko mesto Ouebec broječe 120-000 prebivalcev, beleži tekom zadnjih par let samo en Primer u-mora. Malo bolj pogosto so pri njih tatvine. Toda to ni tako huda stvar, če se upošteva, da je bilo od 32.000 ukradenih "dolarjev lepo pošteno vrnjenih 20.000. Potemtakem bo menda res Oucbcc najbolj poštena naselbina na svetu.
Drama v parku
Ljubosumni mož strelja v parku na ženo ter usmrti sebe.
V Solnogradu je bil kakor marsikje drugod v soboto zvečer park nabito Poln šetalcev. Naenkrat so se začuli streL iz samokresa in kakor blisk so se razbežali Purgarji ter poskrili na najbližja varna mesta. Kako je došlo do streljanja? V Solnograd je prispel neki zasebni uradnik z Dunaja Pogedat, kaj počne njegova, sicer od njega ločena žena. Našel jo je v parku promenirati z njenim delodajalcem, lastnikom neke avtomobilne družbe. Dama je bila namreč stara komaj 20 let in ljubimec se je baš osamosvojil v podjetju. In kaj jo končno briga ločeni soprog, ki ni več soprog? Bivši soprog, ki je prispel z Dunaja, pa je bil drugačnega mišljenja in se je hotel vsaj Prav nekavalirsko maščevati. Sredi sprehajališča je ustrelil v damo in njenega spremljevalca ter privoščil na zadnje kroglo še sebi. Sam je bil na mestu mrtev, dama jo dobila več strelov in bo nedvomno podlegla poškodbam, njen ljubimec Pa ima tudi težko rano v želodcu.
K»in gine zlato?
Švedski naeijonnlni ekonom profesor Cassel jo pred kratkim napovedal nevarnost mednarodnega pomanjkanja zlata. .Pri tem sc jo seveda pojavilo tudi vprašanje, kam izgine množina zlata, ki se vendar vsako leto bogato producira. Odkar je odkrita Amerika, je pridobil svet kakih 200 milijonov kg zlata, med tem ko ga je vi prometu samo polovico tega. Iznajdljivi gospod profesor sklepa, da požreta zlasti Indija in Kitajska, ogromne množine te drage kovine. Tamkaj imajo seljaki navado zakopati velike zaklade zlata v zemljo in te skrivnosti ne izdajo niti svoji rodbini. V večini slučajev se potem pripeti, da lastnik zaklada umre, bogastvo pa ostane v, zemlji, ker ne ve nihče zanj.
Smrtna nesreča letalca v gorečem aeroplanu.
Poveljnik letališča Aberdeen v Severni Ameriki major Harold Geiger je Preteklo sredo strmoglavil z letalom vred na tla. Med padanjem je nastal na letalu požar, tako da jo umrl letalec že Prodno je padlo letalo na tla. Ponesrečeni Geiger jo potoval svoječasno z dr-Pckencrjem v znanem ZR III iz Nemčijo v Ameriko*
Madžarski teror
30 milijonov globe radi pregreška sramotenja madžarskega naroda.
Madžari imajo institucijo Posebnega sodišča za razsojanje oziroma bolje povedano za obsojanje o deliktih zoper čast madžarskega naroda- Ta vrsta kazenskega sodišča ima sedež samo v Budimpešti in pošilja po potrebi senate v razne kraje ostankov svetoštefanske krone, da svari z ostrimi obsodbami madžarski narod pred zasramovanjem lastne narodne bitnosti. Tako je v soboto slaba predla uglednemu meščanu v Kecskemetu in vodji Košutove stranke dr. Ladislavu Nagyju. Mož je imel pred kratkim v »stranki nezavisnih« predavanje ter je med drugim tudi omenil, da madžarski narod ne bo več dolgo prenašal terorja in samosilnosti današnjega režima. Kmalu nato je za njegove izdajalske besede zaznalo peštansko kazensko sodišče za varstvo madžarske nacijonalne časti ter je poslalo v Kecs-kemet senat s Predsednikom Torekyjem, ki je objavil razpravo Proti obtožencu. Sodba se je glasila, da je dr. Nagy v imenu njegovega veličanstva madžarskega kralja kriv sramotitve madžarskega naroda in se obsoja na globo 30 milijonov kron. — Bog daj nekomu pamet!
Pirotehnična tovarna zletela v zrak
Sobota in nedelja sta bili za Italijo, zlasti za njen srednji del nad vse nesrečna dneva. V bižini Rima je zajel ogenj ekspresni vlak in mu prizadel velikansko škodo, nedaleč Napulja pa je eksplo dirala ogromna delavnica pirotehnične tovarne. Nesreča je zahtevala več človeških življenj. Tudi težko poškodovani imajo malo uPanja na okrevanje. K sreči ni bilo v času katastrofe zaposleno v delavnicah vse delavstvo, ki bi sicer ne dvomno Postalo do zadnjega žrtev eksplozije. Na kraj nesreče so prihiteli meščani Cremone in preprečili razširjenje ognja na bližnja skladišča, polna gorljivih predmetov-
Krvav zločin piiemonteškega starca
Redkokje so menda bodala med pro stim ljudstvom tako v rabi kakor v Italiji. In to ne samo v Kalabriji in v Siciliji, kjer si vaščana niti misliti ne moremo brez svetlega ostrega orožja, temveč tudi v severnem delu države, v Pijemontu. V selu Pinerolo je obiskal 501ctni kmet Vignolo rodbino na smrt bolnega svojega zeta. V pogovo ru sta se oče in hči sprla. Tekom prepira je v razburjenosti zgrabil oče za bodalo in zaklal do smrti svojo hčer ter 131etno vnukinjo. V drugi sobi ležeči zet je bil tako oslabel, da ni mogel pomagati svoji nesrečni ženi in nedolžnemu otroku. Po krvavem dejanju je zdirjal morilec na svoj dom ter z istim nožem usmrtil svojo drugo hčer ter na vse zadnje še sebi vzel življenje.
Novo čudo moderne tehnike.
Z njim se bo ponašala seveda zopet Severna Amerika. V kratkem pričnejo namreč graditi ogromen viseč most iz Newyorka preko North Rivcr (Severna reka). Gotov bo predvidoma v dobrih petih letih. Proračun gradbenih stroškov znaša 50 milijonov dolarjev, to je domala tri milijarde dinarjev. To bo največi viseči most. sveta.
Ciganska nadloga na češkoslovaškem.
Na Češkem so postali zadnje čase cigani prebivalstvu tako nadležni, da ne more niti policija in orožništvo obvarovati imovine stalno naseljenih prebivalcev pred tatinskimi lastnostmi ciganov. Zato je naročila vlada, da se sestavi čimprej zakonski načrt za pobijanje ciganske nadlege. Ustanovile se bodo kolonije za prisilno delo, kamor bodo pošiljali vse cigane in pa tudi povratne zločince. V kratkem se izvrši tudi natančen popis vseh ciganskih družb širom republike in bodo vzeli odtise prstov vseh njihovih članov. Z vsem tem upajo Čehi zavarovati mirne državljane pred vedniin vznemirjanjem ciganov.
Pogumna mladenka
Deklica preprečila strahovito katastrofo na železnici.
V noči od preteklega petka na soboto je napadla 18 mož biroječa razbojniška t-olPa železniško postajo K^cpičan v Severni Bolgarski ter pomorila uslužben-stvo do zadnjega moža- Ko se je tako zavarovala, je oropala vse blagajne in odnesla tudi železniške vozovnice. Ravno so nameravali lopovi zapustiti postajo i odnesti bogati plen v šume, ko Je privozil osebni vlak. Tudi po njem so se pocedile sline razbojnikom in so v svoji spretnosti vse Pripravili, da skoči vlak s tira ter jim pade takorekoč kot zrelo jabolko v žrelo. Toda ta zadnji akt se jim ni posrečil, ker je Pravočasno ušla s kolodvora hčerka umorjenega načelnika in alarmirala prihajajoči vlak o zločinstvu na postaji. Z blagajnami pa so se vendar umaknili razbojniki na varno v bližnje šume. Dosedaj jim policija ni mogla blizu.
Burja prevrača vagone.
V petek je razgrajala v Slavoniji taka burja z dežjem in točo, kakoTšne ne pomnijo zlepa. Na odprti Progi blizu Vinkovcev je veter Prevrnil več železniških vagonov, radi česar je bil promet na subotiški progi za del j časa prekinjen. Škode ni bilo Posebne.
Šport
Hazenske tekme Maribora. V četrtek igra družina Maribora v Ljubljani s Primorjem, v nedeljo pa pride družina Ilirije v Maribor in bo ob 11. dopoldne igrala s bazensko družino SK Maribora prvenstveno tekmo, ki bo odločilna za letošnje^ prvenstvo Slovenije.
Stanje hazenskega prvenstva v Sloveniji. Po tekmah, ki sta se odigrali v nedeljo v Ljubljani med Ateno in. Ilirijo (0:22) in Primorjem ter Muro v Murski Soboti (10:20), je stanje sledeče: 1. Ilirija 4 (1) goli 41:8, 2. Mura 4 (1) 34:23, 3- Maribor 2 (3) 9:6, 4 Primorje 2 (l), 18:40, Atena 0 (2) 6:29.
Medklubski teniški turnir Maribor: Rapid. V sredo in četrtek popoldne se bo vršil na prostorih SK Maribora in deloma tudi na igriščih Rapida zanimiv dvoboj najboljših teniških igralcev Maribora, ki so tudi najboljši igralci Slovenije. Pričetek turnirja v sredo ob 15., zaključek v četrtek dopoldan. Pričakovati je, da bo boj izredno zanimiv, zlasti ker je to Prvo srečanje obeh klubov: v tenisu- V konkurenci gospodov ima »Rapid« boljše izglede, dočim je »Maribor« močnejši v damski skupini.
M- O. LHP (službeno). SK Ptuj se pozove, da nemudoma poravna prijavnico za tok mo SK Mura - SK Ptuj dne 15. V. 1927 v Ptuju. Obenem se mu podeli ukor, ker ni Prijavil v predpisanem času tekem. Tajnik.
Sokolstvo
Sokol pri Sv. Lenartu
je priredil prejšnjo nedeljo avtomobilski izlet na severno mejo k cmureš-kemu mostu. Udeležilo se ga je 150 članov in prijateljev Sokolstva, med njimi tudi trški gasilci v kroju. V Vratni vasi sc je vršil javni nastop, ki je uspel v splošno zadovoljstvo in dosegel svoj višek z nastopom olimpijskega zmagovalca br. Štuklja na drogu. Javni telovadbi je prisostvovalo tudi več Nemcev iz Cmureka, Ki so se tudi pridružili splošnemu odobravanju. Nastop in izlet bosta ostala vsem v najlepšem spominu.
Sokolska slavnost v Ptuju.
I^ujski Sokol se pridno pripravlja na svoje veliko slavje dno 5. junija, ko razvije svoj prapor. Priljubljeni »Ljudski vrt« bo za Binkošti Primerno preurejen, da bo mogel sprejeti v svojo senco mile goste. Telovadni nastop in ljudsko slavje se bo namreč vršilo v tem lepem prirodnem Parku. Veselični odbor pripravlja iznenadenja. Radi tega že danes opozarjamo na to, da vsak uredi svoj izletni program za binkošti tako, da obišče na binkoštno nedeljo Ptuj m se udeleži naše sokolske slavnosti! — Zdravol
Sfran X
V F C F P N ! K Infra.
V W nrib o r tt.Hne-!?-*. V. l§2f.
E. Q. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena.
20
Jack se je iztegnil po dolgem in širokem usnjatem kovčegu, se pokril ter skušal zaspati. Toda čudno, neprestano je čul tikanje žepne ure. In tik pod svojim ušesom! Vražja ura! Morda se navadi na njo in vendarle zaspi. Toda zdaj se mu je zdelo* da sliši pod seboj gibanje — sopenje — godrnjanje. Kaj je neki to? Poskočil je v temi na noge, počenil ob kovčegu ter potrkal nanj. Trkanje se je odzvalo od notranje strani. Strela, v kovčegu je zaprt človek! Hitro se je s svojim amerikanskim žepnim nožkom, ki ima sedem rezil, žagico, vijak in kljuko za šampanjko, lotil jermenov in ovojev, a pokrov je nato kar sam odskočil, kakor bi bil na peresih.
»Damn!« je šepetal neznan glas. »Kod si hodil tako dolgo? — Od žeje bi skoraj skoprnel! Ves whisky sem že popil, a žejen sem strašno!«
»Kaj iščete tukaj? Kdo ste?« je vprašal Jack.
»Kaj nisi ti Frank Murrel?« se ie čudil neznanec iz teme.
»Ne, jaz sem perzijski šah, a ti si bržčas nevaren tat!« je odgovoril Jack.
Toda v hipu se je čutil visoko dvignjenega, noge so mu plavale po zraku, z rokami se je lovil po megli, in že je treščil navzdol, padel je na mehko .. . nekaj je počilo nad njim ... ob straneh je zarožljalo . .. Jack pa je zadel z glavo, z rokami in nogami povsod ob steno, kamorkoli se je ganil.
Jasno je bilo: neznanec je bil orjak, ki je položil Jacka kakor otroka na svoje mesto v kovčeg ter ga bliskoma zaklopil in zaprl. Strela božja!
Jack je bil v pasti. Nikamor ni mogel. Ujet v kovčegu! Toda obupal ni. Tipal je okoli sebe in zatipal električno svetiljko. Takoj je pritisnil na gumb in posvetilo se je kakor v tesni sobici. Sredi kovčega je bila debela blazina. Na njej je ležal. Spredaj je bil predal z zaklopnimi duricami: v njem kruh, pečeno meso. ocvrti piščanci, konserve in sadje. Ozek dolg predal ob desni strani je bil za petero vitkih steklenic za kislo vodo, ob levi pre-dalce za troje steklenic z whiskyjem. Toda vse steklenice so bile prazne!
JacK je vendarle obral ocvrto piščančevo bedro in pojedel nekaj kruha, se udobno iztegnil po debeli blazini in kmalu zaspal, kakor človek z lahko vestjo in v trdni veri, da je na varnem . . .
Neznanec orjak je bil Sam Flečer, ki se je hotel brez potnine prepeljati v Plymouth. Njegov prijatelj Frank Murrel ga je dal v tem ogromnem kovčegu vtihotapiti na ladjo. Oba sta bila angažirana v varieteju Metropol v Londonu: Sam Flečer kot borilec in glasbeni klovn, Frank Murrel kot žongler in čarodejnik.
Sam Flečer je bil zelo vesel, da se je rešil iz kovčega. Res je bil kovčeg pravi umotvor. Toda če človek popije toliko kisle vode in poje toliko različnih živil, zahrepeni telo končno vendarle po svobodi in olajšavi ... Že par ur se je torej Flečer togotil na tovariša Murrela, da ga ne izpusti iz kletke, kakor je bilo domenjeno. Togota pa se mu je stopnjevala v besnenje ter končno v peklenske muke. Še nekaj minut in katastrofa bi bila neizogibna! — Sam Bog je poslal rešitelja . . . Kdo je neki? Nič hudega mu ni ... Po vseh štirih se plazeč. si je poiskal Flečer v temi prostorčka za olajšanje. Nato je lezel dalje ter se zaril končno za grmado zabojev, kjer je našel nekaj praznih vreč ter ondi takoj zaspal . . .
Ob zori se je na ladji začelo življenje. Michel Mohr je prišel v skladišče, toda Jacka ni našel na kovčegu. Le tigrasta odeja je ležala na tleh. Mohr jo je privezal zopet h kovčegu, odkoder jo je ponoči odpel.
Nato se je vrnil na krov. Prepričan je bil, da je Jack na varnem in da ga najde kasneje.
Nato je odšel službeno h prvemu častniku javit, da prosi Moric Pietje za uro dopusta, ker ima na kopnem še nujen opravek.
Častnik je prošnjo odbil, češ da parnik skoro odpluje in da je zato na krovu preveč dela.
Mohr je Pietju naznanil častnikov odgovor, nakar je Pietje molče odšel. Toda ni šel na delo. nego se je brez dovoljenja skrivaj odplazil na kopno.
Pettisoč dolarjev je hotel zaslužiti, čeprav izgubi zato službo ali pa ga povrhu še zapro. Takoj na obali je vprašal redarja, kje je najbližji policijski urad. Ko ga je redar vprašal, kaj hoče ondi, mu je Pietje odkrito povedal, da ve. kje je tat milijonov ter da hoče zato takoj dobiti nagrado. Mudi se mu, ker ladja odpluje že vsaki hip. Redar je po-
klical voz. in odpeljala sta se v urad. Toda Moric Pietje ni hotel ničesar povedati, dokler mu tisočakov ne izplačajo. Uradnik je moral torej pettisoč dolarjev položiti na mizo. da jih je Pietje videl pred seboj.
Nato je šele povedal: »Tat je na krovu Penn-sylvanije in sicer v kajuti Michela Mohra.« In hitro je hotel spraviti svoje tisočake.
Toda zabranili so mu, češ:	»To	lahko trdi
vsakdo! Ovadba se mora izkazati prej še za resnično. Če je tat res na ladji in ga primemo, potem dobite nagrado, prej pa ne.«
Pietje je moral torej sesti in čakati. Iz urada so telefonirali straži na obali in hitro nato je že steklo pet redarjev preko mostiča na Pennsyl-vanijo.
Zelo se je začudil službujoči prvi častnik, ko so mu povedali redarji, da je Jack Bell, tat milijonov. na ladji in sicer v kajuti prijatelja Mohra. Hiteli so tja, a kajuta je bila prazna. Prazne pa so bile tudi vse sosednje kajute, in po Jacku Bellu nikjer niti sledu.
Jezni so odšli redarji nato h kapitanu Siemsu ter mu naznanili, da imajo povelje, preiskati vso ladjo.
»Toda hiteti morate, gospodje!« je odgovoril kapitan ter si potegnil zgubančeni telovnik preko okroglega trebuha.
»Zadnji čas v dveh urah moram biti zunaj luke! Jedva uro imate torej časa . . . Sicer se morate odpeljati z menoj!«
»A Michel Mohr naj bi šel z nami!« je prosil načelnik redarjev z jasnim pritiskom.
»Mohr in vsa straža na krovu vam je na službo. gospodje!« je odvrnil kapitan.
Prvi častnik je zapiskal na piščalko, mornarji, ki so tvorili stražo na krovu, pod vodstvom drugega in tretjega častnika, so prihiteli. Tudi Michel Mohr je bil ž njimi. Redarji so si mornarje razdelili v petero oddelkov. Ker je bilo po mnenju častnikov še premalo oseb. so jih pritegnili še nekaj iz strojnice in večino stev/ardov. Po vsej ladji je za-mrgolelo.
Michel Mohr pa je bil besen.
Hoditi je moral z načelnikom redarjev, ki ga je ves čas sumljivo gledal kakor sotata.
(Dalje prihodnjič.)
Dl vsirpžemo Mariborčanom
ki so morali do sedaj kupovati srečke drž. razredne loterije pri raznih oddaljenih razpečevalcih sre’k smo oddali podzastopstvo za prodajo naših srečk za Maribor in okolico
1 BI	Mali oglasi
Mali oglasi. ki »lužijoy posredovalne in »ocijaln« namen« občinstva: vsaka beseda 30 p, najmeniši znss-:!« Din 5’ —
Ženitve,dopisovanje in oglasi trgovskega sli reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, nžjmanjii znesek Din 10’—
Podružnici upravništva „Jutra v Mariboru na Aleksandrovi cesti 13
ki je uvidevajoč, da bo stem ustreženo številnim Mariborčanom, ki se zanimajo za drž. loterijo, razprodajo srečk rada sprejelela.
Ogromno zanimanje« ki je vladalo za naše srečke pretečenega (13.) kola, ter še bolj bogati dobitki, ki so bili pred dnevi izžrebani na naše srečke, so zanimanje za 14. kolo še bolj dvignili, tako da je povpraševanje po naših srečkah že sedaj naravnost ogromno.
Zaslgurall smo sl zadostno Število srečk za vso Slovenijo ter jih bomo takoj, ko jih prejmemo, poslali podružnici uprave »Jutra* v Mariboru, kjer bodo kupcem na razpolago.
Opozarjamo, da bomo številke izžrebanih srečk, kupljenih pri nas, priobčevali redno za vsak razred tudi v »Večerniku**, tako da tudi Mariborskim igralcem ne bo več potrebno povpraševati po bankah o eventuelnem izžrebanju, ali pa si kupovati žrebni list ter iskati v natrpanih kolonah številko svoje srečke. Vse bodo izvedeli iz »Jutra* in »Večernika*.
Za 14. kolo naj kupi tedaj vsakdo le naše srečke, ki se bodo dobivale v Mariboru samo pri podružnici upravništva »Jutra* na Aleksandrovi cesti štev. 13, ki sprejema od danes dalje naročila na srečke.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.. Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 19
Majice, sandale. Galice, klobuke, oerilo, nooavice, čevlje i. t. d.
v veliki izbiri, po konkurenčnih cenah, pri
JAKOB LAH - MARIBOR
SAMO Glavni trg 2.
Radi orezidave izredno nizke cenel
Večja enodružin. hišica
s 3—4 sobami ali manjša dvo družinska hišica z vrtom se iell kupiti v Mariboru v bližini glav nega kolodvora ali Krčevine. Ponudbe na upravo »Večernika* pod značko »Hišica*.	a»
Deklica brez starišev
stara 17 let išče službe kot pestunja ali kaj sličnega. Ponudne pod .St. 141“ na uotavo .Večernika*.	163
Gostilno ali vinotoč
vzamem takoj v najem. Plačam 50 para od litra. Ponudbe poslati na Welgand. Maribor, Fiančt-ikanska ul. 11.	165
Agente in agentinje
iščem za dober promet. Ponudbe pod »Agenti* na upravo »Večernika*.	1154
Priletna vdova
z malo trgovino In stanovanjem želi znanje s priletnim gospodom z državno službo ali v pokoju. PonudDe na upravo .Večernika* pod šifro »Srečna bodočnost*, aa
Zlata jama!
Na zelo prometnem kraju Maribora, križišču cest, se proda prav dobro Idoča trgovina s trafiko s celokupnim inventarjem in zalogo z elektr. razsvetljavo, globoko kletjo, več lokalov pripravljenih za gostilniško obrt, t krasnim velikim vrtom. Sijajno mesto za trgovino z mešanim blagom, ker daleč na okoli ni nobene konkurence. Več vasi in ulic navezanih na to trgovino. V neposred. bližini se je ptiče o z gradnjo vil in stanovanjskih hiš. Zajamčena eksistenca. Ponudbe na upravo »Večernika* Maribor pod .Zlata jama". 155
Decimalna tehtnica
skoro nov« s 15 različnimi uteži je na prodaj pri Karolu Kresnig Maribor, Državna cesta 28. aa
Gospodična,
želi znanja z boljšim železničarjem. — Ponudbe pod ,100“ na upravo »Večernika*.	u
Moblirano sobo
v Mariboru, Aleksandrova c*-sta 803 vrata II, se da v najem, aa
Dobra gospodinja
išče primerne službe. Ponudbe «a upravništvo »Večernika" pod »Upanje*.	aa
Službo Išče
oskrbnik vajen vsakega dela,
srednje starosti, oženjen, brez otrok na malo ali veliko posestvo v okolici Maribora. — Naslov v upravi »Večernika*.	M
Pletene sanda
(opanke) se izdelujejo c pii R. MONJAC, Jurčiče štev. 9.
Trgovskega učenca
v večjo trgovino z mešanim blagom. s primerno šolsko izobrazbo. ki ima res veselje do trgovine, se sprejme takoi. Ponudbe je na vesti pod »Vajenec* n« upravo .Večernika*. Prednost imajo tisti, ki imajo že trgovsko predizobrazbo.	aa
Korespondent
slovenski, hrvaški In nemški, išče službo v Maiiboru za takojšnii nastop. Ponudbe na upravo »Večernika* pod »St. 1500*. aa
Klobuki, kravate,
2K
nogavice
najceneje pri
tvrdki
IGO BALOH
Vetrinjska ulica 18
Fifi
Birma se bliža!
Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti
Pr^ sukno od Din 26*- Tffii
tudi drugo jako dobro blago ter tkanine za penlo m to po nainižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča
J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17
ozor!
Najboljši trboveljski cement in zagorsko apno se dobi najceneje pri Vinfeotu LaSič, zidarskem mojstru, Maribor, Tržaška cesta 98, nasproti mestnega vodovoda, [zvišuje tudi vsa stavbena nova in popravilna dela po zmerni ceni.	141	“
Izdaja Konzorcii »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiatelja in urednik: Stnnko Vi-p ut v Mariboru- i-ha Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanke --etCiie v Maiiboiu.