KRANJSKI ZVON
-v__ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1982. Št. 4.
Posamezna štev. 2 Din.
Kaj bo?!
Gotovo je, da živimo v času, ko svet zdihuje, kakor Porodnih bolečinah in se v težavah poraja nova dob;i. 0(ia kakšna bo bodočnost? Kaj bo prišlo iz tega? Z go-Ovostjo tega pač noben človek ne more napovedovati, kaj ,° Pnšlo, more pa se vsaj približno sklepati. Tudi v zgo-°vini človeškega rodu vladajo gotovi razvojni zakoni, tudi lahko sklepamo iz vzroka na posledice in iz podobnih '. "čajev v zgodovini. Znamenja časa so, ki več ali manj j Sn° kažejo, kaj bo prišlo iz tega svetovnega vrvenja, ka-
rega priče smo sedanji prebivalci tega planeta. .     Da, posebno zgodovina, to se pravi podobni slučaji Podobne razmere v pretekli zgodovini nam morejo dati v°Ptr ključ za rešitev uganke bodočnosti. Žalibog se vedno jI šolah ponavlja izrek: »Zgodovina je učiteljica narodov," vendar se iz zgodovine nič ne naučimo.
dovi
•vitko malo se nauče narodi in njih voditeljni iz zgo-v v"le> nam priča ravno komaj pretekla doba svetovne Jske. Zgodovina nam jasno kaže, da vojska ne prinese tol i!ar sre^e m ne blagoslova, da tudi zmagovalcu zada Jko ran, da korist, ki mu jo prinese zmaga, daleko ne Ha a ^°de> k' 1° ie utrPe'- I" vendar v sredi največjega „ Pfedka in v času velike zgodovinske izobrazbe so šli itia0^' v *a vri>nec pokolja. In danes? Zmagovalci in pre-l(. Ranci si ližejo in zdrave rane, kakor dva pobesnela psa, 2jv,sta. se tako razmesarila, da sta še komaj ostala pri 4(1!»nJu" ^a mislite, da se je svet kaj izpametoval? Kaj pil' Milja rde meče za orožje, topove, bojne ladje, strupene s "e in drugo, vse za to, da bi uničeval, moril in ubijal Vai 0 • - • Celo ta strašna šola svetovne vojske ni izmodro-
a narodov in mnogih njih voditeljev . . . kje  J^aJ'ePŠ° filozofijo zgodovine pa nam nudi sveto pismo, Naš ^*un 'fa^e' kako vodi Bog zgodovino narodov.
Hell , vens'fi pregovor pravi lepo: „Božji mlini počasi len   i0' a sigurno . . ." Kako meljejo ti božji mlini, nam
kaže svetopisemska zgodovina Izraelcev. Gos "^or Prime za meč, bo z mečem pokopan," pravi tlasjP0(t Jezus Kristus. Kdor dela nasilje, bo padel pod v , iern ' Kdor dela krivico, bo sam žrtev krivice! Kadar borj 0 v'm' narodov zavlada nasilje, se tepta osebna svo-po]0^|j morda celo svoboda vesti, takrat se že s tem začenja
'-judsfa'°!nonov s'n Roboam je mlad prišel na prestol, kralju Je s težavo nosilo silna bremena in je prišlo k* je p ' s Prošnjo, naj jim zmanjša prehudi jarem. A Roboam Prošn' ?' mlade in neizkušene svetovalce in je zavrnil težak^ 'iU(*stva rekoč: »Moj oče vam je naložil jarem tePef ^ P3. ^om do^al vašemu jarmu; moj oče vas je Izrael2 ^az pa vas bom tePel s škorPioni-" in posledica? virjGv se ie dvignil zoper svojega kralja in se ločil od Da-K r m Je ^onec velikega kraljestva Davidovega. v'noeri • Ahab in njegova žena sta ugrabila Nabotov kri j| in umorila nedolžnega Nabota. A kazen za prelito "a za petami. Po božji zapovedi je prišel prerok in
napovedal kralju in kraljici: „Na tem mestu, na katerem so psi lizali Nabotovo kri, bodo lizali tudi tvojo kri." In zgodilo se je tako.
Kolikokrat se je v izraelski zgodovini ponavljalo odpadanje od Boga in njegove zapovedi in vselej je prišla kazen za kreh nad ves narod, da je prišel v oblast sovražnih rodov. Kadar je Izrael hodil po poti božjih zapovedi, je bil svoboden in srečen, kadar pa se je udal grehu in maliko-vanju, je prišel v roke sovražnih Filistejcev. Kadar je pohlep po bogastvu prevzel izraelske duše, da so molile zlato tele in pozabile na pravega Boga, je prišel dan sodbe in šibe. In ko je končno ta narod zavrgel Kristusa in ga pribil na križ, je podpisal smrtno obsodbo svojemu narodnemu življenju.
Kdaj je prišlo med narodi do polomov, do revolucij, do strašnih pretresov človeške družbe? Vedno po tem, ko so narodi zapustili Boga in njegovo postavo. Ni sicer vedno kazen takoj za petami, zakaj božji mlini počasi meljejo, a sigurno . . .
Katere so bistvene in nabolj značilne poteze sedanjega sveta in življenja narodov? Predvsem hočejo narodi živeti brez Boga in brez njegove zapovedi. Večinoma politčnega, gospodarskega in kulturnega življenja se razvija brez ozira na Boga I Iz večine parlamentov so vrgli ven križ in božje zakone nadomestili s človeškimi. Križ so že v veliki meri izrinili iz univerz, po vsem svetu se trudi framozonstvo, da bi ga vrglo še iz osnovnih šol, kjer še visi na steni. Iz duš se ruje strah božji, ki naj bi ga nadomestil strah pred ječo in orožnikom. In postal je človek človeku volkl Parlamentarizem se je brez Boga razvil v nasilni fašizem, narodnostna ideja se je spakedrala v nacijonalni šovinizem, v brutalno nasilje nad vestjo, vero, in osebno svobodo; nasilniki se polaste z orožjem krivično oblasti in pritiskajo cele narode k tlom, brat se dviga proti bratu, stan proti stanu, narod proti narodu, splošno nezadovoljstvo se kuha in ves svet pričakuje, da bo nekje bruhnilo nekaj, kar lahko pokonča vso našo kulturo in vse ostanke srečnega življenja . . .
Kamor-se ozrete po svetu, povsod vlada babilonska zmešnjava.
Svet je na Boga pozabil in se izgubil v svoji domišliji in žanje sadove svojih nazorov in svojega odpada od Boga.
Sv. apostol Pavel nazorno slika ta odpad sveta od Boga in njegovo prokletstvo. Takole piše Rimljanom:
»Razodeva se jeza božja z neba nad vsako brezbož-nostjo in krivičnostjo ljudi, kateri resnico ovirajo s krivico. Čeprav so Boga spoznalj, ga niso kot Boga slavili ali ga zahvalili, ampak so postali v svojih mislih prazni in je otemnelo njih nespametno srce. Imenovali so se modre, pa so se poneumnili in so zamenili veličanstvo neminljivega Boga s podobo, slično minljievmu človeku in so molili in častili rajši stvari, ko Stvarnika. In ker niso imeli za vredno, da bi se držali spoznanja božjega, jih je Bog prepustil sprijenemu mišljenju, da so počeli, kar se ne spodobi, polni vsakršne   krivičnosti,  hudobnosti,  lakomnosti, zlobnosti,
Stran 2.
KRANJSKI ZVON
Štev. 4
polni zavisti, ubijanja, prepira, zvijače malopridnosti; podpihovala, klevetniki, Bogu sovražni, nasilniki, ošabneži, izmišljevala hudobij, staršem nepokorni; brez pameti, brez zvestobe, brez ljubezni, brez usmiljenja; ki so spoznali božjo sodbo, da so tisti, ki delajo taka dela, vredni smrti, vedar jih ne le delajo, ampak tistim, ki jih delajo, tudi z odobravanjem pritrjujejo." Rimlj. 1, 18. —32. Ali niso te besede sv. Pavla pisane, kakor nalašč za današnji svet?!
In ko gledamo pred seboj ta sodobni Babel, se upravičeno izprašujemo: „Kaj bo? Kaj se bo iz tega razvilo?"
Eno vemo gotovo: Če se svet ne bo obrnil k Bogu, se bo znova razlila nad svet pravična jeza božja!
In še nekaj vemo, da Bog vodi vso zgodovino narodov, da On vselej doseže svoje najsvetejše namene! Kristus je zmagal po svojem trpljenju in svoji smrti! Ko so Judje mislili, da so ga uničili, je zmagal smrt in satana. Tako tudi v svetovni zgodovini pogosto gledamo, da po trpljenju in težkih dneh pride odrešenje. Kakor mora vinski mošt prej kipeti, da nastane čisto in dobro vino, tako mora prekipeti tudi vsa umazanost sveta, da se očisti, da se iz vrenja porodi nova doba, boljša doba. Bog je vsemogočen in more tudi iz zla narediti dobro!
Ce torej strah in dvom navdaja naša srca, ko opazujemo sedanje svetovno vrvenje, naj malodušnost ne prevzame naših src. Mi verujemo, da Bog vse dobro obrača tistim, ki ga ljubijo.
F. W.:
Sodelovanje laične inteligence.
V dveh velikih okrožnicah — o krščanskem zakonu ter o obnovi socialnega reda po evangeljskih načelih — je sedanji papež Pij XI. pokazal, da zasleduje časovne razmere in potrebe z globokim umevanjem učenjaka ter iskreno-gorko ljubeznijo skrbnega očeta velike božje družine na zemlji. Vsi veliki svetovni in vodilni časopisi, tudi nekato-hški, so (z malimi izjemami) pisali o teh okrožnicah ne samo spoštljivo ampak zelo pohvalno in priznalno. Vendar pa iz marsikaterih priznanj in pohval zveni nekako pomilovanje, češ, to so pač učene in lepe besede, ampak samo besede, katere žalostnih razmer ne bodo zboljšale niti ustavile naglo bližajočega se strašnega preobrata in splošnega razpada človeške družbe. Zato treba več nego besedi
Ljudje takega mišljenja in naziranja pričakujejo resničnega zboljšanja od primerno podprtih državnih zakonov in uredb posameznih držav, od strogo in do zadnjega izvedene točne, meddržavne organizacije, od čim popolnejše tehnike na vseh poljih človeškega delovanja. Popolnoma pa prezro moč osebnosti, o kateri materialistično nadahnjeni filozofi nočejo nič slišati, ki pa je vendarle še najmogočnejši in najučinkovitejši činitelj človeške zgodovine. Nikakor ne gre zametavati zgoraj omenjenih prizadevanj za splošno zboljšanje, ampak še manj sinemo prezreti moč osebnosti, ki ve in zna in hoče vsa zgolj telesna in snovna sredstva prav uporabljati: s pravim namenom, na pravem kraju, ob pravem času, v pravem razmerju do vseh stvari. To pa more le um in volja, more le osebnost.
Seveda mora biti ta osebnost primerno usposobljena za tako delo. Usposobi pa se s tem, da si resno prizadeva izpopolniti se kar najbolje in po možnosti vsestransko. Um naj se usposobi s točnim in natančnim strokovnim znanjem ter tudi s času primernim in potrebnim splošnim znanjem, volja pa naj se usposobi — v naših dneh se skoraj neumo zdi zapisati to staro resnico — s krepostmi, zlasti pravičnostjo iu usmiljeno ljubeznijo ter kar je še takozvanih družabnih kreposti.
Take osebnosti bi potem mogle uporabljati različne nasvetovane in preizkušene pripomočke za splošni preobrat
človeštva k boljšemu, le v njih rokah bi bil zagotovljen uspeh, če tudi ne takojšnji, ker ne bi iskale ne sebe ne svojega, ampak delale za Boga in bližnjega, kakor jim ja dvojni krog dolžnosti narekuje njih razumnost in vest. I" če se te osebnosti zavedajo naravnih in nadnaravnih pred-nosti in dobrot katolicizma, ni mogoče, da ne bi imele tud' odločne volje, povsod uveljaviti njega načela. Tako prizadevanje pa, če je organizirano, je v bistvu katoliška akcija. In to KA (to je navadna kratica) je uprav pape* Pij XI. neštetokrat naročal in priporočal; po osebnostih 1*' ične inteligence in z njenim sodelovanjem z duhovščino Je mogoče dati toliko pohvaljenim naukom Pija XI., zbranim v onih dveh okrožnicah, kri in meso ter tako pomagati Prl gospodarskem preobratu, da se bo izvršil brez znatne škode za ljudstvo. Naj so nauki še tako lepi in prepričevalni, nekdo jih mora izvrševati in voditi ter učiti njih izvrševanje. pa ljudje nismo stroji, morejo to nalogo izvršiti le oseb' nosti, in sicer predvsem le močne osebnosti KA.
Ne bi zaslužil imena katoliški inteligent, kdor ne
in
razumel te notranje zveze resnic in dejstev ter nečutil teh dolžnosti. Le eno marsikoga moti: saj za to delo so vendar odmenjeni, poklicani in usposobljeni duhovniki! — D?' smo, a ne izključno mi sami, najmanj v tako izrednih JJJ nevarnih časih, kakršne doživljamo sedaj! Koliko je človeški'1 razmer, do katerih ne more priti duhovnik ali pa le z m rednimi žrtvami in velikimi nevarnostmi za svoj poklic jjj ugled. Koliko bi pa v takih razmerah lahko dobrega stori' laiki inteligenti že s svojim nastopom, svojim /.gledorn: svojo preudarno besedo, z modrim nasvetom, zlasti akoi &| prednjačili tudi še z resnično katoliškim dejanjem. Nam dtj" hovnikom in našim delom svet često sploh ne veruje, P0"/ tika dobičkaželjnost, pohlep po nadoblasti ali celo kar h"" navsčino; najmanjši in najnedolžnejši izgovor proti nasitf naukom in nasvetom je že ta: saj morate delati tako, zato pa ste! Ako pa nastopi v obrambo katoliških resnic kolik0?' toliko dovršena in izoblikovana osebnost katoliškega laika, J uspeh neprimerno večji! — Katoliški razumniki vseh narodo čutijo z bridkostjo v srcu, kako temne moči pijejo kri ljudstv ter mu ne puste priti do blagostanja; ali se ne bo kot si" tega ljudsta zavzel z vso silo zanj, da mu zasijejo bolR dnevi? Ne bil bi vreden ne imena inteligent ne katolisk' Samo tarnanje in zabavljanje pa ne pomaga nič, kvečjefl1 širi pogubonosni pesimizem, v katerem otrpne vsaka vol) za delavnost.  KA je inteligenta edino vredni nastop Pr0 težkim boleznim, v katerih ječi ljudstvo.
Vsepovsod, koder so katoličani poslušali in umeli Pija XI. in začeli s KA, se pa že tudi vidijo sadovi: versko z' ' ljenje se probuja in krepi in katoliška načela prodirajo v jav» življenje. Tako je postavljen mogočen duhovni jez vse materialističnim prizadevanjem ljudstvu vzeti blagostanje srečo, obenem pa je postavljen trden temelj, na katere bodo močne katoliške osebnosti z naravnimi pripornoc skušale doseči resnično splošno zboljšanje, kolikor je mogoče na tem minljivem svetu.
> l
Dr. J. P.
O odpustkih.
Ljudje smo nagnjeni k pretiravanju. Tudi pri odp11^ kih je večkrat tako. Vprašajte pobožne ljudi, zakaj so Pjj
tolikerih cerkvenih družbah, da težko izpolnjujejo dolŽrj°|j,,
vseh.  Odgovor bo večkrat ta:  „Veliko odpustkov do
duše zato pogosto k spovedi, da tudi s tem dobrim de' pomagajo dušam v vicah. Ni to napačno, je pa enostrans in često pretirano. , ^
Pri mali Cvetki dobimo često listke. S prepisovanj^ takih „svetih pisem" in donašanjem pred njeno podob°
mislijo pobožne duše zaslužiti izredne milosti. Kar na
siePu
Stev. 4.
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
verjamejo, da se bo vse izpolnilo, kar jim tak list, Bog ve kje izmišljen in načečkan, obljublja. Podobno krožijo med ljudmi dopisnice, ki hočejo širiti češčenje sv. Antona po dopisnicah, in obljubljajo vsem piscem teh kart milosti od tega svetnika. Ljudje verjamejo in pisarijo, dokler pošta ne zapleni takih laži-pobožnih kart. Če take pobožnjakarice opozori kak duhovnik, da so take obljube in izredne milosti ter odpustki izmišljotina, da cerkvena oblast nič zanje ne ve in jih ni nikdar odobrila in naročila, čeprav ima edino ona pravico odpuščati in deliti milosti, tedaj pravijo, da tudi tak duhovnik nima več prave, globoke vere, ker „nič več ne verjame". Na pisma, ki so pisana s peresom, ali pa tudi tiskana, pa nimajo cerkvenega dovoljenja, ne smete verjeti prav nič! Prelahkovernost je prav tako greh kakor malovernost ali nevera. Vraže so greh, tudi verske vraže. Vsaka stvar more posredovati milost, odpuščanje le, če je od Boga ali Cerkve za to posvečena in izbrana.
A so tudi verniki, ki na odpustke sploh ne mislijo in se zanje niti ne menijo, morda se celo iz njih norčujejo, ali se jim vsaj posmehujejo. Saj so bili pri nas celo „ka-toličani", ki so trdili, da so odpustki samo trgovanje z Bogom za odpuščenje, kar — pravijo — je nekako barantanje in umazani duhovni kšeft. Taki ljudje navadno odpustkov ne poznajo dovolj in pozabljajo na cerkveno postavo, ki ukazuje, naj vsi verniki odpustke visoko cenijo (kan. 911), pozabljajo na določbo tridentinskega cerkvenega zbora, ki pravi, da so odpustki vernemu ljudstvu velik pripomoček k zveličanju. Koliko je Luter škodoval verskemu življenju, ker je tako strastno napadal odpustek za cerkev sv. Petra v Rimu, ki ga še razumel ni; saj vobče ni vedel, kaj odpustek sploh je. Nevednosti je dovolj, to vsi vemo. Nekoč je neki učitelj otrokom v šoli govoril, da so odpustki neumnost, ker Cerkev za gotove molitve kar odpušča grehe. Pa so mu otroci pokazali katekizem in mu prebrali: „Z odpustki se odpuščajo časne kazni za grehe, ki so že odpuščeni". Torej kazni in sicer časne, bodisi one v vicah ali one na zemlji, se odpuščajo z odpustki. Gospod učitelj, kakor so otroci dokazali, o bistvu odpustka niti pojma ni imel. Podobno so se v svetem letu marsikateri naši romarji zgražali nad rimskimi napisi, češ da trdijo, z odpustki se odpuščajo „grehi". Pa niso bili toliko učeni, da bi vedeli, da i v sv. pismu i v cerkvenih odredbah latinska beseda „peccatum" pomeni ne le greh, ampak tudi kazen za greh.
Neskončna božja pravičnost namreč zahteva zadoščenje za prav vsako krivico, za vsak tudi najmanjši greh. To zadoščenje zahteva Bog tudi potem, ko je krivdo samo po svojem usmiljenju že odpustil. Večna kazen se sicer z grehom samim odpusti, a vsak greh zasluži tudi časno kazen, bodisi v vicah onstran groba bodisi v trpljenju na tem svetu. Te kazni se more grešnik rešiti s pokoro po spovedi, z drugimi dobrimi deli in slednjič z odpustki. Jezus Kristus, njegova Mati in veliki svetniki so namreč zaslužili neizčrpen zaklad milosti, ki more izbrisati vse grehe in vse kazni, ki jih greh zasluži. Upraviteljica tega svetega zaklada pa je izključno sv. Cerkev. Ta je namreč prejela od Kristusa oblast: »Karkoli boste razvezah na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.'"
Cerkev ima torej pravico odpuščati tudi kazni za grehe, ki jih je v božjem imenu že odpustila; pravtako ima to oblast kakor oblast odpuščati grehe same.
Odpustek je torej odpuščenje časne kazni za greh, ki je sam že odpuščen. Te kazni so lahko velike ali majhne. Tako more Cerkev odpustiti ali malo ali mnogo teh kazni, celo vse kazni more in sme odpustiti, ker je pač tisti zaklad Jezusovih zaslug neskončen. Če pa hoče odpustiti sploh vse kazni, pravimo, da podeli popolni odpustek.
Glede nepopolnih odpustkov vlada tudi med najboljšimi verniki zelo velika nevednost. Kdor tega ne verjame, naj zdaj preneha čitati ta članek in sam sebi odgovori, kaj pravzaprav pomeni, če čita v molitveniku, da dobi za vsak križ 50 dni odpustka, za vsak krščanski po-
zdrav „Hvaljen Jezus! — Amen", 100 dni, za molitev „0 Gospa moja" celo 300 dni odpustka. Kdor si bo prav odgovoril, naj se kar sam sebi začudi!
»Odpustka n. pr. 100 dni" pomeni, da se nam odpustki 100 dni take težke pokore, kakor so jo v prvih stoletjih nalagali pri spovedi. Torej se nam s tem odpustkom odpusti toliko časnih kazni, ki bi jih morali trpeti (bodisi v vicah bodisi na zemlji), kolikor bi nam jih zbrisala stroga pokora skoz 100 dni. Kolikor kazni bi si mi s težko pokoro skoz 100 dni izbrisali pred Bogom, če bi tisto pokoro dejansko opravili, toliko kazni nam Cerkev zdaj s tem odpustkom zbriše. Koliko in katere kazni se nam torej odpuste, točno mi ne moremo vedeti.
Često najdemo „odpustke 7 kvadragenov". To pomeni, da nam s tem odpustkom Cerkev odpusti toliko časnih kazni, kolikor bi nam jih izbrisala stroga pokora ob kruhu in vodi skoz 7 postov po 40 dni. Torej velik odpustek! Če nam hoče Cerkev odpustiti vse časne kazni, govorimo o popolnem odpustku. Vemo, da ima n. pr. popolni odpustek, kdor zmoli sv. križev pot. Ni s tem rečeno, da je po opravljenem križevem potu človek popolnoma prost vsake kazni pred Bogom in da bi šel takoj v nebesa, če bi ta hip umrl. Ne! Cerkev sicer da toliko milosti, da se morejo odpustiti prav vse kazni. Toda če ima ta človek še kak mali greh — to je pa zelo hitro! — potem se mu ne morejo vse kazni zares odpustiti, če je vendar pred Bogom še vedno zadolžen z grehom. Kazen ni mogoče odpustiti prej nego greh ali krivdo samo. Zato se takemu človeku, ki ima v duši še kak mali greh ali pa je dejansko nagnjenje k malemu grehu, v resnici odpusti le nekaj kazni, torej prejme v resnici samo nepopolni odpustek. Kriv je seveda čisto sam.
Cerkev je skrbna in ljubeča mati svojih vernikov. Zato se trudi, da bi po smrti vse duše takoj mogle priti v nebesa k Očetu. Naroča zato, da morajo gotovo vsi umirajoči prejeti sv. zakramente, deli jim nad vse rada sveto maziljenje, ki odpušča tudi kazni za grehe, a pravtako nad vse skrbi, da dobijo umirajoči v smrtni uri popolni odpustek. Kdo si pač ne želi, da bi se mogel ogniti trpljenju v vicah in se moral odreči večni sreči za nekaj časa? Zato ima vsak previdevajoči duhovnik pravico podeliti bolniku v imenu sv. Cerkve popolni odpustek za smrtno uro. Ta odpustek navadno imenujemo »papežev blagoslov". Damo ga čisto na koncu, ko strežnik tretjič odmoli očitno spoved (confiteor). Vsak bolnik ga more prejeti v smrtni uri, če je vdan v voljo božjo in pripravljen vse bolečine, tudi smrt samo sprejeti iz božje roke v zadoščenje za grehe svojega preteklega življenja in če pobožno izgovarja ime „Jezus", vsaj v srcu, ako z usti ne more. Prej je rabil duhovnik posebno pooblastilo, da je mogel podeliti bolniku ta odpustek. Danes pa je Cerkev to olajšala, da bi umirajočim tembolj gotovo pridobila popolno odpuščenje pred pravičnim Sodnikom.
Med popolnimi odpustki za duše v vicah naj omenim „ odpustek priviligirancga oltarja". Vsi glavni oltarji v župnih cerkvah (ne pri podružnicah) in še nekateri drugi oltarji imajo to prednost, da se more na njih dobiti popoln odpustek za tisto dušo v vicah, za katero se tam opravi sv. maša. Seveda mora duhovnik imeti namen dobiti ta odpustek za tisto dušo.
Zato naj se potolažijo tisti svojci rajnkih, ki bi na vsak način želeli sv. mašo na domači podružnici. Večkrat ni mogoče ustreči takim željam. Dejansko more duši njihovega sorodnika sv. daritev na glavnem oltarju v župni cerkvi še več koristiti, ker more duhovnik zanjo dobiti povrh še popolni odpustek, ki ga na podružnici ne more. Seveda morajo svojci duhovnika za ta odpustek prositi in se z njim dogovoriti.
Nepopolne odpustke moremo dobiti za razne molitve (vzdihljaje, krajše in pomembnejše molitve), zlasti v raznih cerkvenih družbah in bratovščinah (Marijinih družbah, bratovščini sv. Uršule, sv. R. T. itd.), pa tudi na reči,
ki so v ta namen blagoslovljene, n. pr. na rožne vence. Vsak rožni venec zgubi blagoslov le, kadar se za vedno uniči ali proda, Kdor bi ga nabral na novo vrvico ali zamenjal par zgubljenih jagod z novimi, neblagoslovljenimi ali ga kdaj komu drugemu posodil, ni s tem zase zgubil odpustkov. More jih še vedno dobiti kakor prej. Včasi se tak blagoslovljeni molek ni smel posoditi, danes se sme in ne zgubi odpustkov. Seveda tisti, ki mu molek posodimo, ne more na naš rožni venec dobivati odpustkov. Odpustki na rožni venec so zelo različni in zelo veliki — znamenje, kako Cerkev spoštuje in priporoča to prelepo molitev.
Nauk o odpustkih nam v prelepi luči kaže velike verske resnice: o neskončni bpžji pravičnvsti, o velikih oblasteh sv. Cerkve, o neskončni vrednosti Jezusove daritve na križu, o zvezi s svetniki in dušami v vicah, prepričuje nas pa tudi o naši slabosti, ki rabi usmiljenje večnega Očeta v nebesih in matere sv. Cerkve na zemlji.
Zakon in gmotni oziri.
Zakon je resna stvar. Od srečnega zakona je odvisna sreča zakoncev in njihovega potomstva, a tudi občina, država in cerkev so na tem interesirane, da se sklepajo zakoni, ki imajo po človeško sojeno upanje na kolikortoliko srečno družinsko življenje. Koliko sirot, zanemarjenih otrok, tudi zločincev izhaja iz nesrečnih zakonov! Koliko neprilik zraste iz lahkomiselno sklenjenih zakonov za občine, ki morajo posebno danes neredko skrbeti za propadle družine in za ostale sirote! Danes so razne občine naravnost preobremenjene z izdatki za bolnice, sirotišnice in reveže, ki jih morajo vdrževati.
Gospa Ada Jurke, rojena 1740, je bila vdana tatvini, pijači in pohajkovanju. Od njenega potomstva so preiskali 709 oseb. V 75. letih so ti državi povzročili pet miljonov zlatih mark ali okrog petdeset miljonov dinarjev stroškov!
Že iz tega slučaja vidimo, koliko interesa ima država in občina na tem, da se sklepajo zakoni, kjer je upanje, da bodo starši mogli prerediti svojo družino in jo tudi dobro vzgojiti.
V predvojni dobi so vsaj na Kranjskem dajale občine poročencem zglasnice, brez katere ni smel župnik poročiti nobenega para. Neredko je tudi kak bolj energičen župnik kar na svojo roko odslovil kakega ženina, o katerem je dobro vedel, da ne bo mogel preživljati del svoje družine in da bi iz njegovega zakona zrastlo le polno gorja in nesreče.
Danes se sklepajo zakoni neredko z neko lahkomiselnostjo, ki jo mora človek že naravnost občudovati! Mnogi ne pomislijo prav nič na to, bodo li mogli preživljati svojo družino ali ne in se poročajo kar „tja v en dan" brez premisleka. Dekleta poročajo fante, ki so očitni pijanci, katerim morajo celo za poroko kupiti hlače. Puste dobro službo in se obesijo na vrat nemaniču in zapravljivcu, pa se nič ne brigajo, bodo li mogle dati čez teden kaj v lonec ali ne. Samo da je „fest fant", drugo se bo pa že kako naredilo! Čez par mesecev pa že hodi okrog prosjačit, joka in tarna in pride končno na rame domovinski občini.
Ne bomo pravili raznih zgodb iz naše župnije, da ne postane naš list oseben, a nekaj takih slučajev naj pa le navedemo iz drugih župnij.
Dekle je bila prava gospodična! To se pravi, bila je delavka, a se je nosila, kakor kaka hči bogataša. Vse, kar je zaslužila, je dala za toalete, kino in za fanta. Ženin pa zopet lahkomiseln zapravljivček in pravi vinski bratec. Pa prideta k župniku pisat oklice. Stari župnik se jima nasmehne in pravi: „Kako bosta pa živela? Kako bosta pa otroke redila? Ali mislita, da je zakon igrača? Pa začneta praviti: „0, se nič ne bojiva! Jaz služim, ona služi, kar lahko bova
živela." Mladi mož pa je kmalu postal brezposeln, žena je prišla na porodniško postelj, pa ni bilo pri hiši ne perila, ne posteljnine, ne koščka kruha. Oba zakonca in otrok vse bi bilo poginilo od lakote, ko bi ne bilo dobrih sosedov.
Ime mu je bilo Janez, Veseljak in čeden fant je bil. Služil je pri kmetih, a ni nikjer dolgo zdržal. Nekoč pa pobere šila in kopita in se poslovi od gospodarja rekoč: „Jaz ne bom delal pri paurih, nič počitka, nič denarja, samo garaj, pa kašo otepaj, grem v mesto, tam bom delal le osem ur na dan, dobro jedel, dobro pil, v nedeljt) pa prost." Kmet se mu je nasmehnil in mu za slovo smehljaje rekel: „Veš Janez, pa le glej, da kdaj ne prideš na občinske rame." In preteklo je par let. Lepega zimskega dne se v vasi pred županovo hišo ustavi razcapana družba, mož in žena, v vozičku sta pa peljala dva otroka. Mož gre k županu in pravi: „No zdaj sem pa tu." „Kaj bi pa radi," ga pogleda župan skozi zaprašena očala.?" „No, kaj me nič nepoznate?" „Ne vem, kdo bi bili," „No, saj sem vaš občan, jaz sem
Janez N.".....A ti si, pa kaj bi rad?," pobara župan.
„Dela nimam, ženo in dva otroka, pa so mi rekli, naj grem kar domov, ker mi v mestu ne dajo nič več, zdaj sem pa tu z družino; za stanovanje prosim in za hrano." Kako je pogledal župan in kako so kleli kmetje, ko so morali rediti celo družino, si lahko mislite ...
Takih in podobnih zgodbic bi vam danes mogli precej povedati naši župani! Pa če bo šlo tako naprej, bo takih slučajev še več!
Ne trdimo, da bi moral vsak, ki stopa v jarem zakonskega stanu, imeti že celo bogastvo, hišo, dobro državno ali privatno službo, obrt, ali kaj podobnega. Tudi delavec bi moral, če bi bile razmere urejene, toliko zaslužiti, da bi s pridnimi rokami in varčnostjo mogel hraniti družino. Če so socijalne razmere jake, da si ogromna večina delavcev skoro ne more ustanoviti lastne družine in če ima družino tudi pri varčnosti in pridnosti težko, težko hrani in oblači svoje otroke, so pač take družabne razmere nezdrave. Toda, če so že enkrat tako žalostne razmere, potem bo pač vsak trezno misleč fant in pametna dekle stokrat prej premislila, predtio se poročita, če nimata take službe, ki jima daje utemeljeno upanje, da bosta mogla preživljati čeprav skromno svojo družino. In tudi če ima delavec skoro stalno in dobro služo v tovarni, se pač ne bo poročil prej, dokler nima nekaj prihrankov, ki bi služili kot neka železna rezerva za čas bolezni in brezposelnosti. Danes bi morali naši mladini neprestano pridigovati o varčnosti I Kako redki so med rokodelskimi pomočniki in med samskimi delavci, ki bi hranili trdo zasluženi denar! Povsod govorimo o krizi, o pomankanju, o težkih dneh, pa kljub temu moramo še gledati toliko krokanja in popivanja! Kdor ima za žganje in za pijačo, naj nikar ne toži o slabih časih! In taki lahko-živčki vodijo svoje „punce" po zabavah, v kino, na ples, v gostilne, da pride prej ali slej v tak neprijeten položaj, da se mora poročiti, na to pa nastopi iztreznjenje, revščina in pomanjkanje . . . Kako prav bi mu tedaj prišel oni denar, ki ga je pognal po grlu ali zapravil po zabaviščih!
Ko gledamo danes toliko trpljenja po nekaterih družinah, moramo odkrito priznati, da je vsaj pri nekaterih tega kriva lahkomiselnost! Kadar je zaslužek in denar, takrat ga mečejo in sipljejo kar skozi okno, ko pa pride brezposelnost in bolezen, takrat naj pa oni dajo in pomagajo, ki si pritrgujejo od svojih ust, da kaj prihranijo! Res je, dolžni smo pomagati svojemu bližnjemu, čeprav je prišel v potrebo po svoji krivdi, a težko je to! Neredko slišimo danes zabavljati čez kmete, kako so trdosrčni, a je ta trdost umljiva! Kmet mora trdo delati, ko se mu morda drugi posmehujejo; drugi imajo 8 ur dela, kmet po dvajset na dan poleti, drugi stanovi si privoščijo počitnice, kmet jih nima nikoli, ob času krize bi pa rada naša javnost vse žrtve industrije: brezposelne, reveže, lenuhe in onemogle naprtila le kmetom! Ni čudno, če kdaj kak kmet zarobanti!
KRANJSKI ZVON
Stran 5.
In če gre kak fant iz kmetov v mesto, tam zapravlja svoje premoženje, svoje življenjske sile in pusti vse svoje moči v. tovarni in mestu, ob času kriz, pomanjkanja, pa ga poš-'jejo v domovno občino, ki naj skrbi za njega in še za niegovo družino, je pač težko pričakovati od kmeta tako velike popolnosti v krščanski ljubezni, da bi to mirno prenesel.
Toda če odštejemo gotov procent takih, ki so prišli v krizi na beraško palico, je vendar velika večina takih, ki sami niso krivi, da nimajo kruha, dela ne jela, ki so jih splošne socijalne razmere spravile v revščino. Posamezniki si mnogo lažje pomagajo, kakor pa družine ali družinski °četje. Razne gospodarske krize, slabe socijalne razmere ubijajo družinsko življenje, razbijajo zakone, onemogočajo )[zgojo otrok in rode polna zla po družinah. Če se pa raz-blJe družina, trpi človeška družba. Za to je prva socijalna skrb ta, da se vsaj družinam omogoča obstoj.
In kako naj se družinam pomaga tudi v gmotnem °*iru lepo piše sv. oče v svoji socijalni okrožnici. Tako
le
pravi:
Ker pa je zvesto spolnjevanje božjih postav in nravnost v zakonu neredko zelo otežkočena po tem, da so zakonski v gospodarskih stiskah in veliki materialni bedi, Jim je treba kajpada v teh težavah, kar najbolj mogoče, Pomagati.
. Najprej je treba z vsemi silami delati na to, da se jjružabne in gospodarske razmere v državah tako urede, ^a bo vsem družinskim očetom mogoče zaslužiti in pridobiti, kar je za preživljanje njih samih, žene in otrok po rružabnih in krajevnih razmerah potrebno: »Zakaj delavec ie vreden svojega plačila." To plačilo odrekati ali odtrgo-vati je velika krivica, ki jo prišteva sveto pismo največjim "r8greham. Tudi ni prav nastavljati tako nizke plače, ki so v dejanskih razmerah za prehrano družine nezadostne.
.    Skrbeti je pa zato, da bodo tudi zakonci sami in sicer
bi r bod
mnogo prej, preden stopijo v zakon, razmišljali, kako preprečili ali vsaj zmanjšali gospodarske težave in skrbi
oaočega življenja, in da jih drugi, veščaki, pouče, kako eri- mPS'' to uspešno in na pošten način doseči. Kjer po-»fj'nci sami tega ne zmorejo, je treba poskrbeti, da zdru-'Jo z enakimi svoje moči, ustanove zasebna in javna dru-lVa in si tako pomagajo.
žin
Če pa vse to ni zadostno, da bi krilo stroške dru-I  e> zlasti če je mnogoštevilna in manj zmore, tedaj do-čno zahteva krščanska ljubezen do bližnjega, da to, česar Potrebnim manjka, dopolni krščanska karitas. Zlasti bogati al pomagajo ubožnejšim in naj imetja, če ga imajo na Prebitek, ne trosijo za prazne izdatke ali ga zapravljajo, mpak naj ga porabljajo, da ohranijo življenje in zdravje ?'lrn, ki še potrebnega nimajo. Kdor daje Kristusu v ubo-P\.°d svojega imetja, bo prejel od Gospoda, ko bo prišel k°dit svet, najobilnejše plačilo; kdor pa bo delal nasprotno, 0 Prejel svojo kazen. Ne opominja namreč zastonj apo-1 °V »Kdor ima premoženje sveta in vidi brata v pomanj-
L^iu, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti lju-ezen božja v njem."
ohl Pa zasebna pomoč ne zadostuje, je dolžnost javne zari ^a dopolni nezadostne moči zasebnikov, zlasti v vrpHV'' k' |e za splošni blagor tako važna, kakor je ljudi zla r ° ž'v'Jenie družin in zakonskih. Če namreč družine, nestl s kopo otrok, nimajo primernega stanovanja, če mož šči 01016 dobiti dela in zaslužka, če se vsakdanje potreb-v v n rnorei° kupovati le za pretirane cene, če je tudi mati si u • 0 škodo domačega življenja prisiljena s svojim delom terja i zaslužiti, če mati v rednih ali izrednih težavah ma-2(j lls.tva nima zadostnega živeža, zdravniške pomoči in Po?V'' '30 vsakdo uvidel, kako lahko zakonski izgube spij m' kako silno se jim otežkoči rodbinsko življenje in tega evanie Dožim zapovedi, a kolika nevarnost preti radi 89 tudi javnemu redu ter blaginji in obstoju države same,
ako prevzame take ljudi skrajni obup, ko se jim ni več bati, da bi mogli še kaj izgubiti, a sem jim morda mnogo in drzno obeta iz razsula države in iz splošnega prevrata.
Zato tisti, ki jim je skrbeti za državo in splošno blaginjo, ne morejo zanemarjati takih potreb zakonskih in družin, ne da bi državo in splošno blaginjo silno oškodovali. ' Ko torej delajo postave in določajo javne stroške, morajo misliti tudi na to, kako pomagati bednim družinam, in jim mora biti ta skrb ena izmed poglavitnih dolžnosti njih oblasti.
V tem pogledu z žalostjo opazujemo, kako se neredko dogaja, da se proti pravemu redu nezakonskim materam in njih otrokom (katerim se mora kajpada pomagati že zato, da se odvrne večje zlo) daje zlahka hitra in obilna podpora, dočim se zakonskim materam in njih otrokom ali odreka ali pa daje tako pičlo, da se zdi, kakor bi bila le izsiljena.
Župnija Kranj.
Oznanila za april.
1. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagosl.
4. Marijino Oznanenje, nezap. praznik, služba božja ob 6. 8. 10., pop. ob 2-30.
3. Bela nedelja, prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom, mesečno obhajilo za moške. Popoldne shod za dekliško Mar. družbo.
10. II. ned. po vel. noči, pop. shod za žensko Marijino družbo.
13. Spomin sv. Jožefa, patrona Cerkve, ob 630 sv. maša na Hujah.
17. III. ned. po vel. noči, ob 10. sv. maša v župni cerkvi in na Hujah.
21. Obletnica za g. škofom Vidmarjem.
24. IV. ned. po vel. noči, god sv. Jurija.
25. Sv. Marka, ev. Po sv. maši gre procesija v ro-ženvensko cerkev, kjer je pridiga in sv. maša.
Razno.
Pojasnilo. Z ozirom na članek „Štiri matere" v februarski številki Kranjskega zvona pripominjamo, da je v 1. 1931 umrlo v župniji dvanajst dobrih mater, da pa se ni mogel nas Zvon vseh spomniti, ker jih pač ni dobro poznal in ker pač nima dovelj prostora za vse. Sicer pa smo prepričani, da med njimi ni danes nobena radi tega užaljena, ker to slabost poznajo hvalabogu samo živi. Toliko po-, jasnila na neko pismo.
Vlncencijeva družba je za veliko noč. kupila 517 kg težkega vola in razdelila okrog 250 kg mesa in 60 kg slanine med potrebne. Pri tej priliki je nabrala Vincencijeva družba zopet precej skušenj, o katerih pa morda drugič kaj več.
Velikonočna procesija se je letos vršila ob lepem, suhem, a mrzlem vremenu, pa je vendar bila udeležba zelo velika, skoraj večja kot druga leta. Vsa okna po mestu, koder je šla po mestu procesija, so bila razsvetljena.
Pasijon je v Ljudskem domu štirikrat napolnil dvorano, zadnjič se predstavlja na belo nedeljo. Kdor ga še ni videl, naj takrat ne zamudi te prilike.
Sveti križev pot je naslov mali knjižici, ki je izšla v misijonski tiskarni v Grobljah in ki obsega celoten križev pot z velikimi črkami in popis odpustkov, kakor so določeni po tiovi odredbi sv. očeta. Knjižica stane le Din 5-—■ in je zelo pripravna za molitev križevega pota.
Aristide Briand eden največjih francoskih politikov-večkratni ministrski predsednik in zunanji minister je pred
Stran 6.
KRANJSKI ZVON
kratkem umrl. Svoj čas je bil mož velik nasprotnik katoliške cerkve. Sodeloval je pri ločitvi cerkve od države na Francoskem in mnogo škodoval Cerkvi. V svetovni vojski in v letih po vojni pa se je mož nabral mnogo izkušenj, ki so njegove nazore korenito izprtmenile. Videl je, kako so ravno verni katoliški vojskovodje rešili Francijo pred polomom, kako so ravno katoliški duhovniki in redovniki med vojno delali in trpeli za svoj narod. Zadnja leta se je proti pariškemu kardinalu in proti papeškemu nunciju izrazil, da hoče umreti kot praktičen katolik. Umrl je nagle smrti in se ni mogel spovedati pred smrtjo, a je bil radi njegovih izjav cerkveno pokopan.
Gospodov kelih. V pariškem Lotivru je bila majnika odprta velika zgodovinska razstava krščanske umetnosti. Poleg drugih dragocenosti je bil razstavljen tudi svetovno znani antiohijski kelih, ki so se ga po mnenju nekaterih znanstvenikov posluževali Kristus in apostoli pri zadnji večerji. Našli so ga pod razvalinamt velike bazilike, ki jo je zgradil v Antiohiji cesar Konstantin. Svetišče je pozneje postalo žrtev potresa.
Vse starine, ki so jih odkrili v bližini keliha, so izvirale iz prve krščanske dobe. Med drugim so bile zraven podobe Kristusa in desetih apostolov iz prvega stoletja po Kr. Za našo dobo je značilno, da je postal kelih zasebna lastnina znanega ameriškega nabiralca. Slednji ga varuje v oklopnih kleteh newyorške Chatam Fenix banke, kjer seveda ni dostopen javnosti.
Pokom Fran.
Kranjski župniki.
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila.
1. april. Prvi petek. Sv. maša z blagoslovom pri altarju Srca Jezusovega.
3. april. Bela nedelja. Božja služba zjutraj po navadi, ob 9. z blagoslovom, popoldno ura molitve.
4. april. Oznanenje Mar. Dev. Božja služba zjutraj po navadi, ob 9. z blagoslovom, popoldan ob 2. pete litanije, po litanijah shod Mar. družbe.
10. april. II. nedelja po Vel. noči. Božja služba po navadi.
13. april. Varstvo sv. Jožefa. 17. april.  III. nedelja po Vel. noči. Božja služba zjutraj po navadi, ob 9. z blagoslovom.
24. april. IV. nedelja po Vel, noči. Božja služba v farni cerkvi po navadi, ob 9. tudi pri sv. Uršuli.
25. april. Sv. Marka, ev. Ob 6. sv. maša v farni cerkvi, po sv. maši gre prošnja procesija v Drulovek, kjer bo sv. maša.
Kronika.
Poročena:
5. marca. Oto Rob, tovarniški mojster na Gor. Savi, rojen v Proseču na Češkem, z Ano Obed, rojeno v Hiit-tenau na Salzburškem.
Umrli:
Dne 27. marca: Lovro Merlah, oženjen tovarniški delavec, star 35 let.
23. Frančišek baron Kacijanar pl. Kaceti-štajn (1537.-44.). Za diplomatom in plemičem Raubarjeni, ki je posvetil dne 3. X 1502. v Bohinju cerkev sv. Marjete v Jeriki in 1. 1521. tudi cerkev sv. Marije Magdalene na Brodu, je dobil ljubljansko škofijo zopet član ugledne kranjske plemiške rodbine: Frančišek Kacijaner, ki je bil njegov pomožni škof1. S tem je obenem postal tudi pravi župnik kranjske župnije.
Njegovi predniki so imeli že sredi 13. stoletja posestva okoli Gornjega grada v Savinjski dolini. Ime so dobili od grada Kacenštajna-, ki je stal ob Paki blizu Šoštanja. Leta 1340. je poročil Jurij Kacijanar vdovo Hauensburg, roj. p» Rain, ki mu je prinesla za doto grad Begunje na Gorenjskem in več posestev okoli Radovljice. Takrat je grad Begunje prišel ob svoje prvotno ime in se je začel imenovati Aacenstajn.
Kacijanarjeva mati je bila Uršula, hči Lenarta Herber-štajna, ki je bil glavar v Postojni in na Krasu. Kot tak je dobil Lenart v najem tudi vipavsko graščino. V Vipavi sta se mu rodila: Uršula, Kacijanarjeva mati in njen brat Si-gismund (1486-1566.);i sloveči diplomat, ki si je s svojimi poslaniškimi posli v Rusiji zaslužil naslov „drugega razkri-telja Rusije".
Podrobnosti iz Kacijanarjcve mladosti nam niso znane. Rojen 1. 1485. Ugledna rodbina mu je gotovo poskrbela za vso tedanjemu času primerno vzgojo. Kakor njegov prednik na ljubljanski škofijski stolici, Krištof Rauber, je tudi on po končanih študijah prišel v ožje stike s cesarskim dvorom, kjer se mu je odprla pot do višjih cerkvenih dostojanstev-Dobil je kanonikat v Pasavi na Bavarskem in proštijo prl Gospej Sveti na Koroškem. L. 1534. je bil na Dunaju p°' svečen v škofa in prideljen kot pomožni škof mnogozapo-slenemu ljubljanskemu škofu Ravbarju. Po njegovi smrti je bil dne 18 aprila 1537. imenovan za pravega ljubljanskega škofa.
Ves čas svoje vlade se je moral boriti z dolgovi. D0' hodki ljubljanske škofije so se v tistih časih zaradi turški" napadov zelo skrčili. Značilno je, da Kacijanar niti letnega prispevka 20 gld., ki ga je zahteval nadvojvoda Ferdinand !•• v korist dunajskega vseučilišča, ni mogel plačevati. V P's' mih na nadvojvodo se opravičuje, da je prevzel po svojem predniku 4 tisoč gld. dolga samo na zaostalih davkih. Le*3 1537. so ga samo vojne priprave stale 2 tisoč gld. in tudi zanaprej jih ne bo konca. Pod njegovim prednikom je bil° za 6 tisoč gld. zemljišč zastavljenih. Ob takih razmerah, piše škof, pomeni škofovska služba le veliko žrtev.
Tudi Kacijanarju, kakor poprej Raubarju, je kralj Ferdinand podelil sodno oblast palice in vislic za gospostva Gornjigrad in Goričane. Fevdno pismo o tem je bilo izdano dne 23. III. 1538. Istega leta dne 31. III.1 je bil škofom posvečen.
Na sv. treh kraljev dan 1541/' je škof Frančišek pre' jel na posodo 600 ren. gld. od plemiča Kacijanar, radi česat mu je škof dal v najem (zastavo) desetino v Letenicah, Podbrezju, v Dupljah in v Steničnem (Snično).
1 Mitteilg. d. h. Ver. f. Kraln 1852., str. 34. - Valvasor III., koi' 8., str. 663. (j
2 Ign. Orožen V, str. 407. dalje. — Podlogar: Rokopis: Vladan ljublj. Škofijo.
;l Illyr. Blatt, 1845, 147. - Letop. M. SI. 1885., 332. 4 Ign. Orožen 11. b, 16. r' Kapir. arhiv: f. 162, 5.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Matija Skerbec, župnik, Kranj.
Za tiskarno „Tiskovnega društva" Jos. Linhart, Kran)'
10
80