FEBRUAR       ANGELČEK  1935/34- ŠT. 6 I
Alojzij Košmerlj
Dragi Marijini otroci!  
Dobra, pobožna žeiia je zelo rada molila. NekocjeM šla k sveti spovecli,  pa jo je spovednik vprašal, I katere molrtve navadno moii. Odgovorila je:   Najrajša fl molim oeenaš;   to jc Gospodova malitev, sam  dobri  ¦ Jezus Jo je zložil in jo raoliti tičil.« Spovednik je vpra-   ™ šal: iKoIiko očenašev zmolite v enem dnevu?« Dobra žfiia jt" rekla: ¦ Radar mi ffre dobro, da sem sreona in veseia. tedaj grein k sreti muši. pa zmolim med sveto   w mašo pol očenaša, včasih tudi samo eno četrtino, včaaiK  ¦ culega: kadar mi je pa hudo. da sem od težav vsa raz-  H mišljeria, takrat pa jih zmolim mnoRo.« Spovednik se H ,je čudil in je rekel:   »Kak« je to mogoče? Če vam jc  I dobro iii ste srečni, takrat zmolite samo polovico ali I celo samo četrl očenaša: če pa ste žalostni in potrti, I jih pa zinolife veliko? ^aj io ne more biti.a Žcna pa je f razložila: ^Gospod spovednik, res delam tako. Ka-rlar je v mojt duši vse svetlo, takrat molim počasi. Na vsako besedo pazim. pri vsaki besedi se ustavim in jo pi-e-miŠIjujcm. Ko zatnem moliti, rečem najprej: Oče naš. Potein pa inislim na to, da je sam vecni Bog moj dobri oce, jazpa sem njefjov oirok, ki ga on ljubi. in mislim, kako zelo me Amix Bog rad. Ustvaril nie je za nebesa. vpdno skrbi zainc. svojega edincga Sina je dal, da je |)rlsel na svet iu je Čtovek postal in za nas irpel in umrl. Ko to prenu'Šijuje*in, pride tako veselje v mojo dušo. da  vČasih  med cclo sveto raašo nič drtipepe   ne   fl
                        
moliin koi samo ti dve besedi: Oce naŠ. Pa čutim in vem: K.ako je Bog dober, kako neizmerno je dober! Če molim naprej: katerii ei v nebesih — tedaj mislim na nebesa. O, kako mora biti tam lepo. Kako srecni so angeli jji svetniki, ki glcdajo dobrega Boga iz obraza v obraz. Kako srečna bom tudi jaz, ko bom enkrat douia pri Ijubem Bogu. Nebesa, nebesa! — tako od-meva ob teh besedah v moji dusi in moje srce je pohio sladkega hrepenenja. Tako molim očenaš, pa ga zmo-tim med sveto mašo res komaj četrtino aii poiovico. Pa sem zadovoljna in srečna ia čutim, da je tutli Bog zadovoljen z menoj. Če pa v moji duši nič pobožnosti ni, tedaj molim očenaš kar naprej, pa nič ne vem, kaj molim, iu jih zinolim med eno sveto inaso celo pet-deset, srce pa ni zadovoljuo in nič ne Tem, ali je Bog take molitve kaj vese!.« — Tako je dobra mamica raz-ložila gospodu svojo molitev. Prav je mislila: Po-božna. zbrana mol.itev je zlala vredna; raztresena, razmišl jene moJitev pa bolj   malo  zaleže.
Pravimo, da je molitev pogovor z ljubim Bogom. Pri uiolitvi poleti naša duša kakor bel golobček proti iiebesom, prav pred božjii prestol hili in gleda dobrega Boga in 2 njim po otroŠko govori.
Seveda bi ne hilo prav, ako bi pri molitvi niČ ne mislili na Boga. Ako bi niti ne vedeli, kaj govorimo. Ako bi se pri molitvi pečali s čisto drugimi misLimi in stvarmi, 'Jaka moJitev ne bi bila pobožna. To je raz-treseiia molitcv, ker so naše misli raztresene na vse sirani. Raztresene molitve Bog ni vesel.
Včasih pa bi radi lepo in pobožno molili, pa nas vedno moiijo druge misli. Odganjamo jili, irudimo se, da bi bili lepo zbrani, pa ne gre in iic gre. Naša inolitev je raztreseua, toda ne prostovoljno. Takrat pa Bog vidi našo dobro voljo. ^idi, da bi ga radi z dobro molitvijo razveselili, pa nam težko gre. Bog nas je vesel in nas bo za naso dobro voljo bogato poplača).
Sveto pismo uas oponiinja: >Pred molitvijo pripravi svojo dušo!« Preden začnemo moliti, se kratko zberimo: Molil bom. Z Bogoin se bom po-govarjal. Angeli zakrivajo pred njim svoj obraz. Tudi
82
I
jaz bom govoril z njim z velikim spoštovanjem. Potem molimo počasi, s premislekom. Tedaj bo naša molitev zbraua in pobožna. S pobožno molitvijo pa bomo od dobrega Boga vse izprosili.
Otroci! Predstavite si Marijo pri molitvi. Proti nebu gledajo njene čiste oči. Roke so sklenjene. Ust-rtice govore svete besede. Duša je pri Bogu. Čez obraz se ji razliva nebeška luČ pobožnosti. Tako je videla Marijo mala Bernardka v Lurdu. Pri Mariji se js UČila pobožno moliti. Zdaj je Bernardka svetnica.
Blagor tistim, ki radi in pobožno raoLijo. Božji m Marijini otroci so. V božjem in Marijinem varstvu bodo &h skozi življenje; večna sreča jih čaka v nebesih.
Otroci Marijinil Radi molite! Pa !   molite   pobožno!