!ZDAjA UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU«. IZHAJA TEDENSKO. UREIA MAKS MENONI. RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
poskusna izdaja
Ptuj, 26„12.1984-
; ^59.. NA_ZADNJI_ delovni dah j tem letu
^ letošnjem letu bomo zadnjič delali v četrtek, 2?- decembra,
TeSa dne bomo normalno delali do 10.00 ure, nakar bomo čistili in Pospravljali do 12.00 ure. Od 12.00 ure naprej je čestitanje ob n°vem letu.
^ajdalj se smemo zadrževati v prostorih oziroma v območju delov-organizacije do 18.00 ure.
^ Primerih, če je tega dne kje organizirano tudi delo v drugi oz. tl,etji izmeni, velja tudi za njih enak sistem, to je 4- ure dela, Pve uri čiščenja in nato čestitanje.
Uvedeno ne velja za delavce TOZD Servis motornih vozil,, ker mora-00 Poslovati v skladu z odpiralnim časom po občinskem odloku. De-^ na ta dan pa si posebej uredijo v TOZD KOVINSKA OBDELAVA IN
°Rodjarna.
.j^JlZA SISTEMA OBRAČUNA OSEBNIH DOHODKOV V DO AGIS
ut- utrr.::
* J"e v mesecu novembru ob izplačilu osebnega dohodka prišlo v nosa-0c]2nih TOZD do nezadovoljstva delavcev vsled nastalih razlik v višini ebnege. dohodka z ozirom na izplačan OD v mesecu septembru, smo pri-1nerP:Lli k	sistema obračuna osebnega dohodka v naši DO na pri-
Vi+-U p?datkov TOZD VO in vam v nadaljevanju nosredujemo naše ugoto-rve in zapažanja z navedbo v poenostavljenih primerih.
1,
St
Stimulacija ^imuiacija se
obračunava delavcem v neposredni proizvodnji ter re-
^6 * * *
i?ZQ^Ske sTužbe uporabljajo namesto kriterija fakturirane realizacije ^en mn’ kri1:erTj povprečno preseganje norm proizvodnih delavcev. Ra-TOZD Vzmetarne, katera uporablja presežek norm iz tekočega meseca

za izračun stimulacije, se v drugih TOZD jemlje podatek iz meseca nazaj „ Ker prihaja do razlik po mesecih v povprečnem preseganju norm uporabi le-teh v tekočem mesecu za nazaj ? prihaja do prerazporeditve sredstev za osebne dohodke med režijskimi in proizvodnimi delavci.
Primer :
Povprečno preseganje norm v septembru je 20 %
Povprečno preseganje norm v oktobru je 17,5 %
Ker TOZD-i ne dobivajo tekočega podatka o presegu norm za mesec oktober, uporabljajo podatek o presegu norm iz septembra, in sicer 20 %• Iz tega sledi, da se masa za stimulacijo poveča za dodatnih 2,5 %, ^ zmanjšuje obračunski faktor in s tem osebni dohodek proizvodnim del&' cem. Seveda je ta efekt lahko tudi obraten.
2. Preseganje norm delavcev v obliki večjega ali manjšega deleža v skupno plačanih urah.
Primer :
(Masa za izplačilo OD v obeh mesecih enaka 2.000.000 din)
50 proiz.	delavcev =	182	ur	x	50	=	9.100	ur,	vrednost 1.000.000	din
50 režij.	delavcev =	182	ur	x	50	=	9.100	ur,	vrednost 1.000.000	din
IGO delavcev x 182 ur x = 18.200 ur,vrednost 2.000.000 din Naslednji mesec:
50 proizv. delavcev	195	ur	x	50	=	9.750	ur	1.03-4-A75 din
50 režij.	delavcev	102	ur	x	50	=	9.100	ur	965-510 din
100 delavcev	18.850 ur 2.000.000 din
Z večjim številom realiziranih ur v prid proizvodnje ob enaki masi ^
osebne dohodke prihaja do zmanjšanja faktorja, vendar proizvodnja z
večjim številom ur prevzame del denarne mase od režije.
5. Redni letni dopust
Vrednost ure letnega dopusta se obračuna s trimesečnim povprečjem uf( postavke s stimulacijo. Pri tem nastopajo sledeče zakonitosti:
a)	Ker vrednost ure po mesecih z ozirom na število ur in stimulacij0 niha (manj ur v mesecu, višji faktor, večje število ur, manjši dN tor) je tudi 3 mesečno povprečje sila različno in delavec lahko. 21 ozirom na tekoči mesec, ko koristi dopust, pridobi ali izgubi.
b)	Vsled povišane ali znižane urne postavke za obračun dopusta na te’ či mesec prihaja do prerazdelitve mase med dopustniki in delavcit ki redno delajo v tem mesecu.
Primer :
J
Masa za izplačilo OD je 2.000.000 din. Na dopustu je 50 % delavcev, , terih povpreček izplačilnega OD zaostaja za tekočim za 10 %. Ta raz^ pa se na osnovi višjega faktorja razdeli med delavce, ki so redno d* * * * 5 6 * * * * li.'
li.
V naslednjem mesecu je izplačana masa enaka, vendar nobenega delavca na dopustu. Iz tega sledi, da pride do znižanja faktorja, oziroma je no-tnebno dvigniti maso za 5 % v kolikor želimo zadržati enak osebni cColio-dek, kot so ga prejeli delavci na delu prejšnji mesec.
d- Bolniška
Učinku-je popolnoma enako kot redni letni dopust, pri katerem je 3 melono povprečje manjše od tekoče urne postavke v mesecu. Torej ob priliki koriščenja bolniške se razlika mase prerazporeja na delavce, ki r’edno delajo, ter ob njihovi vrnitvi zniža /rednost faktorja kolikor se maaa za OD dodatno ne poveča.
5° Ostale postavke OD, ki s svojim večanjem ali manjšanjem ob relativno lsti masi za OD vplivajo na vrednost faktorja:
nadurno delo " izmenski dodatek nočni dodatki sejnina Poračuni refundacije.
rn Zaključek
iz zgoraj navedenih primerov je razvidno, da ne med posameznimi meseci Ttlasa za OD razporeja med delavce različno.
Osnovna so vsekakor vnešene veličine o:
opravljenih urah % stimulacije bolniška dopust, itd,
Xendar so vplivi? ki smo jih skušali zgoraj prikazati pogojeni z obsto-^eeim samoupravn.im sporazumom in sistemom obračuna OD prav tako zato Uc^embni pri izračunu osebnega dohodka za posameznega delavca, katerih 1 a brez sprememb v sporazumu in sklepih ni moč odpraviti.
V.d. vodja plansko-analitske službe Branko Joha
P Q
"P- To analizo objavljamo na zahtevo 10 008 TOZD Avtooprema-TAP.
z novim letom preha-delali po 3 ur in še na kratko s e zna--
Po a
daljčasa trajajoči javni razpravi in objavi organizacijskega predp:--^UREJANJE DELOVNEGA ČASA v našem glasilu, je delavski svet delovne 'Ionizacije v mesecu novembru sprejel beedilo tega organizacijskega
■J^JO PO NOVEM DELOVNEM ČASU
Pom, da med nami ni nobenega, ki ne bi vedel, da JOmo na nov delovni Čas, ko bomo vsak delo\mi dan fiiinut, a vendar menim, da je prav, da se o tem aimo.
predpisa. Dokončno besedilo tega organizacijske: a predpisa bo objavi no kot priloga našega glasila v mesecu decembru, da se bomo z njim lahko vsi seznanili in se ga pridrževali.
Novo sprejetemu delovnemu času pravimo prekrivajoči delovni čas, saj sta v izmenskem delu 24- minut na istem d.elovnem mestu dva delavca. Bistvo tega delovnega časa je v tem, da se stroji med dvema izmenam3 ne smejo ustaviti, ampak morajo ves čas delati, saj je potrebno dose' či planirano število ur.
V	času, ko sta dva delavca na enem delovnem mestu, se izvaja primopr1 daj a dela, urejanje delovne dokumentacije, opravljajo pa se tudi drU' ga opravila, ki so vezana na normalno in racionalno izkoriščanje de-lovnih sredstev in nadaljevanje delovnega procesa. Kot je že omenjetf v času ko en delavec opravlja te posle, drugi normalno dela na stroj1 to je, stroj se ne sme ustaviti.
V	izmenskem delu je osvojen sistem togega dnlovnega časa, saj je pr6! pisano za delavce izmenskega dela, da morajo pričeti z delom v prvi izmeni ob 5,50 uri in delajo do 14,14 ure, v drugi izmeni pričnejo 2 delom ob 13,50 uri in delajo do 22,14 ure, a v tretji izmeni pričnej1 z delom ob 21,50 uri in delajo do 06,14 ure naslednjega dne.
Po tem organizacijska predpisu je čas za prihod 20 minut pred pričet kom delovnega časa, delovno organizacijo pa je potrebno zapustiti l6 minut po končanju delovnega časa.
Za delavce,ki imajo uveden premakljivi delo-vni čas je določen prič6' tek delovnega časa od 5,50 ure do 7,30 ure, obvezna prisotnost, ko brez ustreznega dovoljenja oziroma dovolilnice ni dopustno zapustiti delovnega mesta je ob 7,30 do 13,30 ure, čas za odhod pa je od. 13,3^ do 15,14- ure.
Organizacijski predpis ureja tudi druga pomembna določila, zato s dom posegamo po njem in se ga pridržujemo. Podrobnejša opredelitev prekrivajočega delovnega časa menimo, da je bila potrebna, da si bodo lahko vsi, ki imajo takšne probleme s prehodom na nov sistem delovn3' ga časa, to problematiko uredili pri svojih nadrejenih.
VZORNI VOJAK
Vojna pošta iz Zagreba nam je dostavila plaketo vzorni vojak za d.el3' delovne skupnosti skupnih služb Marjana Lebra. To priznanje in znacKj je dobil za odličen uspeh v "VOJNOJ STRUČNOJ OBUCI, IDEJNOM-POLITIČ# OBRAZOVANJU I VASPITANJU, PRIMERNO I SAVESNO IZVRŠAVANJE VOJNIČKIH k NOSTI, USPEŠNO SPROVODENJE U 3IV0T MERA BEZBEDNOSTI I SAMOZAŠTITE, ^ LJIVO UČEŠCE U VANNASTAVNIM AKTIVNOSTIMA, RAZVIJANJE DRUGARSTVA I J> NJE BRATSTVA I JEDINSTVA U VOJNOM KOLEKTIVU".
Tov. Leber Marjan se bo v kratkem vrnil iz odsluž en ja vojaškega rok3! Ponosni smo lahko nad tako vzornim članom iz našega delovnega kolek-b v a ter sposobnim in odločnim branilcem naše socialistične samoupravi' skupnosti.
Za doseženo priznanje mu iskreno čestitamo.
SREČNO NOVO LETO 1985 ’■ - 4 -