OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI '"U xxvm—LETO xxvm. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) DECEMBER 24, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 296 Zed, države priznale Jugoslovansko republiko Patton umrl ^ poškodbami; bo Skopan v Evropi ^IDELBERG, 24. decem-p — V petek 21. decembra ; tukaj umrl ameriški general S. Patton, ki je podlegel J^odbam, katere je dobil 9. . ®»ibra blizu Mannheima v njegovega avtomobila z vojaškim tovornim av-Izdihnil je v navzočnosti žene. nesreči je bil zlomljen Pat-^ov vrat, kateremu je sledila paraliza. General, ki je bil star, bi bil najbrže ostaU življenja i^rebil v invalidnem 't'lu, in. ako bi bil ostal pri življe- ' ^dani temperament ga spravil v neprilike atton je bil eden najboljših J Ovitih ameriških generalov, cesto kritiziran radi svo-nebrzdanega temperamen-j "ekom kampanje v južni Ita-oklofutal nekega vojaka, 3® radi živčne izčrpanosti " ! za bojno linijo, za kar 3® gen. Eisenhower dal ukor, Jele pred par meseci je bil ^tavljen kot vojaški gover-' la Bavarskem, ker je bil popustljiv napram naci-|.' ki so se preko noči prele- "demokrate." ®tton pa je bil priznan kot najsposobnejših ameriških ^falov. Tretja oklopna arma. ' kateri je poveljeval v kam-ki je zlomila nemško vo-ntioč, je izvršila vdor v Nemčijo in z rekordno prodrla v zapadiio Ceško-^&8ko. |Pokopan na vojaškem ^paiišču v Ltiksenburgu ®eraj so se v Heidelbergu \ svečani žalni obredi za po-generalom, nakar je bi-^plo odpeljano v malo me-"amm v knježevini Luksem-kjer bo danes položeno k počitku na ameriškem v kem pokopališču. ^ftieriški okupacijski zoni v . Ui so bile zastave spušče-poldrog. Pri pogrebnih 5^ostih je tvorilo častno . ° 600 mož tretje ameriške ki so v ta namen do-iz Nuemberga v Heidel- Mrs. John E. Lokar umrla nam je Mr. John E. osebni tajnik governerja n^heta, telefonično sporočil ^^mbusa, da je včeraj zju-^nirla iirs. Helen Mramor, G5 let, bivajoča v Davis, 5' Mr. in Mrs. Lokar sta se J podala v Davis, da uredi-®00000<>0000000000000<>0<^000^č000000 PISMA IZ STAREGA KRAJA <>?C>5v^O:<><>000<>^00<><>0<>'C><>'00000<>< Preganjanje družine iz Predol Mr. Albin Poljanec, 200 St., Joseph St., Lachiiie, Montreal, Quebec, Kanada, je prejel pismo od bratove žene Ivane Poljanec iz Predole, katera opisuje mu-čeniško preganjanje, ki ga je njena družina morala prestati, ker je bila zavedna slovenska družina. Vsled izdaje domačih domobrancev v Predolah je bila vsa družina aretirana in razkropljena po raznih krajih. Po kapitulaciji Italijanov in Nemcev, so se mati, dve hčeri in sinček vrnili domov, dočim ni bilo od družinskega očeta A. Poljanec, ki je železniški uslužbenec glasu, dokler ni eden izmed va-ščanov prišel domov in povedal, kaj se je ž njim, storilo v koncentracijskem taborišču. Pismo je Albin poslal biatu Karolu Poljanec, 6620 Bonna Ave., Cleveland, O., ki ga je nam izročil v priobčitev. Pismo je sledeče vsebine: Predole, 9. septembra, 1945 "Ljuba družina! "Dolga štiri leta je, odkar sem zadnjič pisala in od tedaj se je pri nas dosti spremenilo. Tone je povedal moji hčerki Albini, da si Ti dragi Albin pisal in da vprašaš kako je z nami. Torej naj Ti samo malo pišem. Sicer ne bo nič veselega, pač pa sama žalost in trpljenje. "To Vam je bilo znano, da smo bili na Dolenjskem v Je-'ovcu, na eni izmed čuvajnic in tam je še bilo za silo dobro. Za ata je bilo kar fajn, ker je imel le malo dela. Bilo pa je slabo za otroke, ker so imeli eno uro in pol hoda do šole. Zato smo prosili za premestitev, ko je bilo razpisano de^ ga v Predole, za tja in smo tudi dobili. Tudi tukaj je bilo zaradi službe zelo dobro, ker ni imel ata druzega dela, kakor samo karte je prodajal in vlake odpravljal. Tudi zaradi otrok je bilo kar dobro. Mira se je vozila z vlakom v Ljubljano v srednje tehniško šolo, Albin in Ado pa sta hodila na Kapanj, ki je samo en četrt ure hoda. Stane pa je bil pri mojem bratu v Ljubljani, ki je imel malo trgovino. Tako, da bi bilo kar dobro šlo, samo plače so bile tako slabe, da nismo mogli s tem izhajati, če sem kupila za jesti, ni pa bilo za obleko. Tudi za šolo smo tako težko plačevali. Pa saj veš, da za otroke vze pretrpiš, tudi pomanjkanje, samo da bi jim bilo kdaj boljtj kakor nama. Veš, dostikrat ni: sem imela niti dinarja, da bi bil ata kupil cigarete, nikar da bi bila imela še za kaj drugega. Pri tem pa človek nekako tako otopi. Torej, tako je bilo v mirnem času. "Prišel je razpad Jugoslavije in z njim se je povsod izpreme-nilo, v enem oziru na slabše kot je prej bilo. Stane je prišel domov, ker so zaprli vse trgovine. Mira, ki se je vozila v šolo, je ostala doma, ker je bilo nevarno voziti se po vlakih. Italijanski okupator je zasedel naše ozemlje in tudi pri nas jih je bilo dovolj. Da jih nismo bili veseli, si lahko mislite, če ste količkaj zavedni Slovenci. Tudi mi jih nismo gledali lepo, to se razume. "Torej, naš Stane je bil zelo jezen na Italijane in je rekel, da gre rajši v Srbijo k partizanom, ker pri nas jih takrat še ni bilo, kakor pa da bi šel služiti tem italijanskim prascem. Tako se je po malem pripravljal, da bo šel od doma, Bog ve kam, ko ga je zadela in prehitela kruta usoda — smrt. šel se je kopat in je revež utonil. Bil je 17 in pol let, star. Da nam je bilo pri tem hudo, si lahko mislite. Utonil je 20. junija 1941 leta. To je bil prvi udarec, ki je zadel našo družino, poleg- vsega drugega hudega. Z njim so bile pokopane vse nade, da se bo šel boriti proti našim sovražnikom. "Med tem časom pa je pričel italijanski okupator pobirati naše fante in jih zapirati po ječah. Zata so šli seveda tisti, ki so bili zavedni Slovenci rajši v hosto, kakor pa da bi šli v ječe in internacije. Med temi je bil tudi tukaj iz vasi Račne en fant, ki je bil z nami zelo prijatelj. Da povem kar naravnost, ta je bil fant od Mire, čeprav je bila še tako mlada. Veš, je res fant zaveden in tudi zelo dober. Ata ga je imel tako rad, kakor svojega in tudi on njega. Ime mu je Tone. "Torej, Tone je šel v partizane, da se bo boril za našo svobodo in mi vsi smo bili zadovoljni, da ni bil taka mevža, kakor nekateri, da so se takoj uklonili okupatorju, mu služili in izdajali svoje brate. Zato, ker je šel Tone v partizane, pa so bile tudi za nas zle posledice, to je jasno, ker smo tudi mi, karkoli smo mogli, skrbeli za naše tante v hosti. Nosili smo jim hrano, obleko, zdravila in splol^ kar so rabili; seveda, kolikor smo mogli zbrati skupaj, in tudi to zelo na skrivaj. Bog varuj, da bi bil videl .kakšen sosed, ker so bili v Predolah sami belogardisti. "Ado, star 11 let, je dosti znesel; pa Albina, stara 12 let, ker otrok niso tako zelo pazili. Pri vsem tem so nas začeli sumiti, da pomagamo partizanom in nas začeli tožiti okupatorju. Dolder je bil okupator sam, je bilo še kolikor toliko dobro, ali ko so se izdajalci, to je bela garda, zvezali z Italijani, pa je romalo nešteto nabili ljudi v zapore in intemačij^. Tako so prišli sami belogardisti po mojo hcei'ko Miro in jo odpeljali v zapor v Grosuplje. Tam je bila en teden zaprta, potem so jo pa odpeljali v Ljubljano in v Belgijsko kasarno vzeli. To je bilo 20. februarja 1943 leta. "Kako je bilo meni in atu hudo, si ne moreš misliti, ker ji nismo mogli in tudi ne smeli nič pomagati. Vse pr-ošnje so bile zaman, ker se jim ni smilil nihče. Tako smo trpeli dva meseca. Dne 14. aprila 1943 leta pa so prišli še po nas vse. Niti ta mala dva, namreč Albine in Adota niso pustili doma. Albina je bila tedaj stara 13 let in Ado pa 12 let. Da smo bili žalostni, ko smo morali iti z doma in pustiti še tista revščino, ki smo jo imeli, si lahko misliš. Vedeli smo, da nas ne čaka nič dobrega. Peljali so nas v vas Račno in tam so nas zasliševali in pretepali; seveda, izdali nismo ničesar. "Našega ata so tako pretepli, da je bil od glave do nog ena sama rana; glava pa ena sama bula, kamor si pogledal. Pa saj si ne moreš misliti, kakšen je bil, ker ga nisi videl. Mi pa smo morali vse to gledati, pomagati pa nismo mogli nič. Tepel ga je en belogardist in dva Italijana. Potem so nas pa odgnali v Kom-polje, kjer so imeli belogardisti svojo postojanko in so nas zaprli v eno klet. Notri je bila tema, da tudi po dnevi nismo nič videli. Prostor želo majhen, pa nas je bilo 11 notri. Pa niti slame nam niso dali. Kar na cementu smo morali ležati, pa tako pretepeni. Bilo je za obupati. Veš, pa ni nobeden obupal, ker smo z dobro voljo vse nekam pretrpeli, ker smo imeli to zavest, da trpimo za svobodo. Vodila na? je ena višja sila in — ver^, v osvobojenje. "V Kompoljah smo bili tri tedne, potem pa so nas odpeljali v Ljubljano v Belgijsko kasarno. Tam sem bila vesela, ker sem videla hčerko Miro. Pa nisem bila več kakor tri dni z njo; Miro so odpeljali v Italijo, v Gonars. I Tam ao na» ločili od ata in niti otroci ga niso smeli ved videti. Veš, da nam je bilo zelo hudo, ker smo se tako radi imeli. Tam smo tri mesece trpeli lakoto, ker so nam dali samo enkrat na dan malo jesti, pa še takrat samo vodo. Kako so se mi smilili otroci, ker so bili revčki tako lačni. Pa ni niti enkrat nobeden rekel pred menoj, da je hudo, ker je vedel, da mu ne morem pomagati. "Zaprti smo bili za desetimi vrati in vsa so bila zaklenjena. Pred vsakimi pa je stal stražnik s puško v roki, ker so se bali, da bi jim uboge ženske in otroci morda ušli. Kako smo žalostno gledali skozi zamrežena okna na ljubo sonce in premišljevali, ali bomo še dolgo tako trpeli. Potem so nas odpeljali v Italijo; ata v taborišče Reniči, mene pa v taborišče Gonars, kjer sem se zopet sešla z Miro, ki so jo odpeljali dva meseca preje. "Takrat sem videla ata zadnjič, ko so nas na postaji v Pal-manovo zložili doli. Ata pa je gledal žalostno skozi okno vlaka za menoj, V Gonarsu je bilo zelo žalostno. Ce bi Ti hotela vse opisati, bi bila ena knjiga premalo. Lačni smo bili kakor psi in hudo nam je bilo, tako, da smo vsi prosili smrti. "No, pa vse mine. Sama si skoraj ne morem misliti, kako smo vse prestali. Ko je kapitulirala Italija, smo prišle midve z Miro po velikem trudu domov. Kako smo hodili, bi bilo preveč za opisati. Ata pa še ni bilo in mi smo ga vsak dan nestrpno pričakovali, pa ga kar ni bilo od nikoder in tudi nobeden ni vedel povedati ničesar od njega. Kako me je zelo skrbelo za njega. Ti ne morem povedati. Med tem časom so biu pri nas partizani in ko je prišla nemška vojska, so se morali naši umakniti, ker so imeli Nemci veliko premoč. Seveda so zopet domači izdajalci Šli k Nemcem za hlapce, je jasno, ker niso bili zavedni Slovenci. "Takrat pa je šla Mira v hosto k partizanom, ker druge rešitve zanjo ni bilo. Saj bi jo bili tako radi dobili, seveda izdajalci, da bi jo bili ubili. Ona pa ni bila tako neumna,'da bi jih bila čakala, se je šla rajši boriti za, svobodo. "Kaj vse so morali naši partizani pretrpeli po hostah, se sploh ne more popisati. To so bili mučeniki in tudi padlo jih je zelo veliko. Kako me je vedno skrbelo, kaj je z našimi po hostah. To je bilo kar strah, ker so vedno hodili za njimi Nemci in izdajalci, ki so si nadeli ime — domobranci. Pa vendar mi je ljubi Bog dal, da je prišla še živa domov. Tudi Albina ni bila doma, čeprav je bila sedaj stara šele 14 let. Bi jo bili ubili, da se ni zatekla pod okrilje partizanov. Samo midva z Adotom sva bila doma, pa so naju domobranci zmerjali ih Adota tudi tepli. Od ata pa nisem mogla nič izvedeti, čeprav sem si na vse načine prizadevala, da bi kaj izvedela. Rdeči križ ni vedel nič povedati, pa sem dala dvakrat poizvedovati. "Pri tem je prišla zlata svoboda in z njo tudi moje hčerke domov. Prigel pa ni naš ljubi ata, ki smo tako hrepeneli, da bi prišel. Tudi dolgo ni vedel nihče nič. šele sedaj, pred 14 dnevi pa je povedal žnidarjev Mirko s Poljan, da sta bila v Italiji v Reniči skupaj in tudi domov sta šla skupaj. Dobili pa so jih na poti fašisti in so jih odgnali zopet v zapor. Našemu atu je bilo slabo, da so ga morali nesti, ker je bil bolan. Veš, on je bil skozi od tedaj naprej bolan, ker so ga tako pretepli. Fašisti so jih peljali v Mantovo, tam so jih pa Nemcem izročili. "Od tam imam dve karti, ki jih je pisal ata stricu v Ljubljano, ki so mi drag spomin nanj. V Mantovi so bili zaprti v temnici 41 dni in so dobili samo enkrat na dan malo jesti. Kadar so jih pustili ven, so se morali I podpirati, pa so š* padali, tako 'so bili oslabljeni. Potem pa so Mirkota odpeljali naprej v Nemčijo. Našega ata pa je pustil tam. Potem pa ni slišal nič več od njega. Bil pa je tam tudi en fant iz vasi Kuželovjec, ki je blizu tukaj, in sta bila z našim atom zelo prijatelja. Ta fant pa je povedal tole: "Tri dni po Mirkotovem odhodu so tudi druge odpeljali v Nemčijo in sicer v lager Raj-henberg. še 500 km od Češke in tam so jih vsak dan pretepali in gonili na delo. Vzeli so jim še tisto obleko, ki so jo imeli s seboj. Mraz pa je bil tak, da jih je zelo zeblo, ker so jim dali samo lagerske "tanke obleke. Hodili so pol ure daleč kidati sneg in naš ata, ki so bili že od preje bolni, so se vlekli z nadčloveško močjo na delo. Revež je vedel, kaj čaka tistega, ki omaga. Revež je imel od komolca do prstov same rane od ozeblin. Vidiš, tako je ta revež trpel v internaciji. "S tem fantom sta hodila vedno skupaj in enkrat mu je rekel: "Veš, Nace, jaz ne bom mogel več dolgo vzdržati, bom kmalu podlegel, ker sem že tako slab, da se še s težavo držim pokoncu. Ce boš Ti kdaj prišel domov, povej našim, da jih pozdravljam, ker drugega ne morem ničesar storiti zanje. Povej jim, da sem do zadnjega mislil nanje in da mi je zato tako težko umreti v tujini s takimi mukami." "Po tem pogovoru z Nacetom, pa je že čez dva dni naš ata podlegel udarcem in se ni mogel več vzdigniti gori. Naložili so ga na avto in ga odpeljali še živega v Groserosen in od tam ni bilo več vrnitve, ker so jih v krematorijih sežgali. "Torej dragi moji, sedaj veste, kaj je moral vse ata pretrpeti. Srce in duša se nam trga od žalosti, ker nikoli ne bomo vedeli niti ne za njegov grob in nikoli več ga ne bomo videli. Prosim Vas, da se ga tudi Vi včasih spomnite v molitvi. Veš, vsi tako jokamo, ker smo ga tako radi imeli. Sedaj pa smo tako zapuščeni. Samo toliko časa bi še rada živela, da bi se Adolf in Albina kam preskrbela. Potem pa rada odidem tja k našim mrtvim bataljonom, kjer me že čaka ljubi mož in sin Stane. "Sedaj pa še, da je vrh poln, sem si pa še jaz nogo zlomila, pa ravno v členku in sedaj je že tri mesece, pa šele malo hodim in me še zelo boli noga. Pa še briga se za nas nobeden, ker od železnice pravilo, da ne bom dobila nič pokojnine; okraj pa da tako malo podpore, samo 650 din. na mesec. Vse pa je tako drago, za živež, obleke se pa še nič ne dobi. No ja. bomo že kako. Saj smo vajeni samo trpeti. "Rekla sem, da bi se Ado in Albina preskrbela, ker Mira se je že poročila, še v partizanih, ravno s tistim fantom iz Račne, kakor ga je imela že prej in ima že šest mesecev starega fantka. Je zelo luštkan in ga imamo vsi zelo radi. Tonček mu je ime. On pa je v Novem mestu na komandi. Pa še sedaj niso dobili nič plače. No ja, bo že enkrat tudi to urejeno. Ona pa je pri njegovih starših v Račni. Vam bo tudi pisala, je rekla. Samo če boste kaj dobili. In kadar bo imela denar, se bo dala slikati in Vam bo poslala slike. Tudi jaz bom poslala slike od Adota in Albine, da boste videli, kakšna sta pVišla iz zapora. Saj bi jih že sedaj, pa ne vem če bi slike dospele, ker je že tako veliko pismo. "Sedaj se bomo preselili v Žlebič, keK ata ne bo več službe upravljal, ker ga ne bo več nazaj. Mi pa bomo šli v svojo hišo. Je tudi hudo poškodovana, ker so granate ravno na ŠKRAT Neki ameriški arhitekt je pO" kazal sliko newyorškega Empire State poslopja kitajskemu kontraktorju v Shanghai, čes, to je najvišje poslopje na svetu. Šegavo, ga je vprašal, če bi on hotel sprejeti v gradnjo tako poslopje. "Kakšna prilika!" je vzkliknil kontraktor, ki je tudi ime' nekaj smisla za humor. "Kakšna prilika! Pri gradnji bi lahko izpustil eno celo nadstropje, nihče bi tega ne opazil." V Los Angeles, Calif., se j® neka ženska razporočila od svojega moža radi tega, ker je imel to slabo navado, da je ženo pustil v cenejšem teatru, sam P^ je šel v boljšega, seveda dražjega. Druga žena, tudi v Californi' ji je vložila tožbo za razporoko od svojega moža radi tega, ker je ta imel navado si zamašiti ušesa, kadar je prišla na obisk tašča. Zopet druga žena je vložila tožbo za razporoko od svojega moža in ga obtožila, da je pi'°' dal kuhinjsko peč in izkupiček zapil. Mož ja na sodniji prizna obtožbo Ž3ne, toda je prosil za milostno razsodbo na podlaga dejstva, da je njegova žena tako slaba gospodinja, da cela dva tedna ni opazila, da je kuhinjska peč izginila. Pred leti, ko je Ernie Pyl® lal pri nekemu listu v Wash-ingtonu, kot pomočnik s pl^^° $30 na teden, je dal velik naslov novici: "Mož je podedova ogromno vsoto $15,000/' Glede tega ga je prijel glavn' urednik: "Kako si moreš domišljati, da je $15,000 ogromo» vsota za podedovati." Pyle pa je odgovoril: "Ak° bi vi delali za tak zaslužek, k® jaz delam, bi si enako mislU'' kot jaz." Senator Clyde Hoey iz Caroline se je vozil z avtoW'^' lom po svoji državi. Enkrat se je ustavil pred eno cerkvico manjšem mestu, ko je videl stati tam župnika in ga je vpraša • "Koliko članov imate v vaši ŽUP Kiji?" ^ :](. "Petdeset," odgovori žuP#.. "Koliko od teh je aktivu'" članov?" ' "Petdeset." "To je pa lepo. Fara šteje članov in vsi so aktivni. Vi rate biti dober govornik," vi senator. "Da, gospod —50 članov im^] mo, od teh je 25 aktivnih z noj vred in drugih 25 je ak^i nih proti meni," odgovori žup nik. bom mogla, naj pa bo kakoi' ° če. Saj te ure, ki jih bom še-2^ vela, da bo le glava pod stre • pa da ne bom več v strahu g dala, kdaj bo prišel hudobni' ^ mobranec po na«, pa bo do Tudi Anton mi je obljubil, da ^ bo pomagal, kar bo inogel, bomo napravili drva in še popravili. Njemu je tudi to j*-' . njo padale. Pa za silo smo Ž9 po- ^ brali, pa tudi vem da boste krili in če bom kdaj mogla, bo lostni, kakor smo tudi mi zgorelo, pohištvo in prašič pa vse lahko potrpi. Samo težko, če se izgubi dragega žinskega člana, ker Ti more nikoli več nobeden na mesti ti. "Sedaj pa boste enkrat dovoljni, ker boste lahko do^^^ po- treba en konec hiše ves sezidati, ker je vse porušeno. Ce pa ne zdravi jamo vsi Vas vse, ,, "Ivana Poljanec - 1945 ^TNE ttVICE Božični ples mvo "Loyalites,", št. 590 , ^0 jutri večer priredilo ^ ples v Slovenskem domu Hes Ave., na katerega ^0 vabi svoje prijatelje, bo igral Johnny Pecon zabava Večer se bo vršila bo- f Nabava v Ludwig's Nite ^20160 Lindberg Ave. Igra- Sodba in zabave bo obilo 'le. * y * letna seja ^fedo ob 7:3p uri se bo vr-seja kluba "Ljubija-/lavadnih prostorih. Član-^ vabljeno, da se gotovo ker se vršijo volitve. Po prosta zabava. * * * iz bolnišnice se je vrnil iz Lakeside kjer se je nahajal JiJcnico, Louis Dugar, član "V boj" št. 53 SNPJ, Joč na 1109 E. 169 St. — ' da bi čim preje popol-okreval! enakopravnost Se G se po teh navodilih! i zdravstveni urad je v :, podal nekaj nasvetov, ka-J® zdravo upoštevati onim, ®jo preživeti to zimo. Zad-, se je več ljudi zadušilo J^orljivih plinov in požari . 65 odstotkov povečali ^ 'h stanovanjih. Navodila, I priporoča v uvaževati stare nad 40' let, ako dob To privajene trdemu de- nikar preveč ne upe- ^ kidanjem snega, ker pri zna zadeti srčna kap; pozorni pri pečeh za gret- Se kurijo s plinom, da ima- odvodne cevi in da na ; ^ ftačin plin ne ugasne v ^Jski peči za kuhanje, kot Vode; nikar ne startati ^•^bila za zaprtimi vrati, znate zadušiti od dima; »>i • ^ ' _ se ne smejo premočno in Če so dimniki razpoka-3ih mora takoj popraviti, Gi je treba paziti, da je ^ prost saj in za dim odmevi v dobrem stanju. * * $ z božičnimi drevesi . prevaljen , 's Schwartz, veteran prve vojne, je nasedel ne-"^glasu iz Kanade glede bo-^ dreves. Plačal je $500 na ii,; ^red par dnevi je dotična ^ prispela v vagonu B. ^0 so jo odprli, so našli ^arno veje od smrekovih o božičnih drevesih ni ^ duha ne sluha. Stvar se-^^®iskuje Cleveland Better Bureau. » * * ponesreči obstrelil sestro ^ ard Fiedler je prinesel iz h domov nemški samo-spomin; on sam sedaj 2 Buffalo, N. Y. V soboto Sta oče in drugi sin, tudi ^ pregledovala samokres, 4], Oe nenadoma sprožil in 1 ^ je po nesreči zadela se- L letno Elizabeth Fiedler, ^ So takoj prepeljali v St. t bolnišnico, kjer se nahaja 'l stanju. Družina živi na L.^arward Ave., Newburgh I sQts razsvetljenje božičnega drevesca Pnik clevelandskih zava-družb je te dni podal b, nasvete, kako razsvet-^^iČno drevesce, ne da bi nastala nevarnost ognja. "Razsvetljava božičnih drevesc s svečami še vedno jemlje letno veliko število žrtev življenja in uničuje imovino. Razsvetljava z odprtimi plameni je popolnoma nepraktična, razen ako so sveče in svetilke postavljene daleč proč od božičnih dreves, proč od zaves pri oknih in takega okrasja, ki gori. Kadar se v hiši rabi razsvetljava z odprtim plamenom, je potreba imeti pri roki ognje- gasni aparat." * * * Obetajo zaposliti veterane Claude C. Blair, predsednik firme Paving Brick Institute je te dni podal izjavo, da se bo v tem delu države Ohio prihodnje leto zaposlilo do 400,000 veteranov in drugih delavcev pri gradnji novih velikih cest, katere se bodo pričele graditi, kakor hitro vlada sprosti federalni sklad za grajenje cest. * # * Nova oprema za kuhinje Kakor hitro se bo na trgu dobilo dovolj potrebnega materi-jala, se bo obstoječe kuhinje temeljito preuredilo v starejših hišah, to je dognal American Magazine. Glasom te analize bo 51 odstotkov sedanjih kuhinj moderniziranih z novimi napravami ; 59 odstotkov pa si bo nabavilo še dodatne hladilnice; 30 odstotkov ljudi hoče kupiti nove refrigerator je; 34 odstotkov ljudi bo kupilo nove pralne stroje; 30 odstotkov hočejo nabaviti nove kuhinjske peči in električne mešalce; skoraj ravno toliko ljudi hoče nove avtomatične pečice za opeči kruh in 20 odstotkov ljudi hoče nove gladil-nike. * * * Z nožem ranjen v prepiru Howard Harper, star 22 let, 17812 Neff Rd., je bil uposlen kot dostavljalec paketov na domove pri Wm. Taylor Son & Co. V soboto je baje že p^reveč praznoval božič, kar ga je spravilo iz ravnotežja in je bil odslov-Ijen od dela. Takoj nato je šel v pritličje, kjer zavijajo blago za odpošiljatve in je začel prepir z 20 letnim Harry Lezekom, iz 720 Severn Ave. Iz prepira je nastal boj in končno je Lezek z nožem, katerega rabi za rezanje motvoza, resno ranil v trebuh Harperja. Harperja je policija odpeljala v bolnišnico, Le-zeka pa v zapor, kjer je obtožen napada z nožem. * * $ Povožen, ko je stopil iz avtomobila Osem letni Richard Suing iz Strongsvilla je bil povožen od avtomobila na Sprague cesti, ko je stopil iz očetove kare v soboto zvečer. Pri tem je dobil zlomljeno desno nogo in druge poškodbe. Prepeljan je bil v Berea Community bolnišnico. * * * Priprave za clevelandsko razstavo so v teku . Sedaj se je določilo, da se Mid-America velika razstava prične 23. maja in trajala bo do 2. junija, 1946 v mestnem avditoriju, v obeh dvoranah za ravnate^a razstave je bil izvoljen John Crawford od clevelandskega Plain Dealer j a. * * v Trije višješolsci obtoženi tatvine V Collinwood višji šoli na St. Clair Ave., in E. 152 St. se študenti že delj časa bili okradeni vrednostnih stvari iz njih zaklenjenih omar. Te dni pa je bila ukradena zapestna ura, vredna $63.00 William Harmanu, 13904 Kelso Ave., iz njegove omare. Detektivi so začeli pre-iskavati zadevo in kmalu našli več ukradenega blaga pri treh študentih, katerih starost je 15, 16 in 17 let. Obtoženi so tatvi- Še dva roparja obstreljena in ujeta V soboto zvečer sta dva roparja vstopila v Phil's Jewelry Shop, 1986 E. 79 St. in zahtevala od lastnika, Phil Marko-witza, starega 57 let, 12431 Chesterfield Ave., naj jima pokaže zlatnino. Markowitz ju je že preje skozi okno videl, ko sta pohajala okrog njegove trgovine in je takoj slutil, da sta roparja. Pripravil si je dva samokresa, da ju rabi, ako bo potreba. Eden od vstoplih je takoj napovedal, zakaj se gre. V tistem hipu je lastnik že pričel streljati na roparje in seveda, eden izmed roparjev tudi, pri čemur je bil Markowitz zadet v ramo. Eden od roparjev je padel zadet, drugi je hotel uteči, toda je bil ujet in pritiran nazaj. Oba roparja sta bivša kaznjenca stara po 29 let in sicer Phil Mahaf-fy, ki je živel nekje na Superior Ave., in Zigmund Scarowski iz Youngstowna, O. Oba sta bila na prostem pod parolo. s procesa nacijev v Nuernbergu NUERNBERG. (O.N.A.) — Ozračje, ki teži nacistične mogotce, ki se zagovarjajo pred zavezniškimi sodniki, postaja vsak dan bolj gosto. Goering, ki bo brez dvoma z velikim veseljem pozdravljal odmor preko božičnih praznikov, je videti posebno prizadet in zaskrbljen. Ko je bilo v teku zadnjega tedna predloženih preko 100 obteževal-nih dokumentov zanj in njegove sokrivce, je tekom tedna vzkliknil; "Izredno težak teden smo imeli!" Še eden teh "nadljudi", ki kaže znake zloma, je Kaltenbrun-ner, podnačelnik Gestapa in ena najbolj usodnih osebnosti v nacističnem rasnem programu in iztrebljevanju takozvanih "nižjih ras." Brazgotinast in brutalen dol-gin, večinoma miren nepremičen na razpravah, je Kaltenbrunner baje poln strahu in silno vznemirjen v svoji celici. Zelo rano zjutraj se vzbudi in s solzami v očeh glasno sam s seboj govori. Nanj posebno pazijo, da ne bi napravil samomor, ker so prepričani, da bo poskusil po tem potu ubežati vešalom, čim bo spoznal, da je obsodba sigurna. Star nacijski zločin bo kaznovan NUERNBERG,- (O. N. A.) — Čehoslovaško vlada bo kmalu imela priliko, da toži in sodi nacista, ki je umoril Roberta Four-misa, kar je zopet dokaz, da božji mlini včasih meljejo počasi, a zato tem bolj sigurno. Pred desetimi leti, v jeseni leta 1935, se je ves svet zgražal nad umorom mladega inženirja Fourmisa, ki je nedaleč od Prage preko radia oddajal vesti o nacističnem delovanju. Na nuernberški obravnavi je pokazal Sidney Alderman, pomočnik tožilca, protokolirano izjavo morilca, katerega ime je Alfred Naujocks, ki je bil član nemškega "Sicherheits Dienst", t. j. nemške tajne policije. Ujet je bil pred dvemi tedni. Verjetno je, da bo Naujocks zaslišan na obravnavi v Nuern-bergu, kjer bodo menda nekatere njegovih izjav v prilog njegovim prejšnjim gospodarjem. Deležen utegne biti torej kratkega trenotka te posebne zna- ne in pridejo pred mladinsko sodišče 2. januarja 1946. Do takrat pa so doma v oskrbi njih staršev. Božično veselico menitosti, da je ostal zvest celo takim predstojnikom. Kmalu nato pa bo predan češkoslovaški vladi, ki ga bo odvedla nazaj na kraj njegovega zločina. Našel bo svojo pot v zanjko, ki je čakala nanj več kot 10 let... Urednikova pošta članstvo soc. kluba št. 49 JZ vas vabi na božično veselico jutri, 25. decembra. Pričetek ob 7. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Ad. Za ples bo igrala Vadnalova godba, ki igra za stare in mlade, še posebno se bomo pa zabavali pri prosti zabavi pri baru. Naj se nihče ne boji, da bi moral prodajati dolg čas. Vojne je konec, kar je že bilo čas, in si enkrat lahko privoščimo brezskrbno zabavo. , Torej ponovno vabimo vse somišljenike in prijatelje iz vzhodne, zapadne in južne strani mest posebno pa še od kluba št. 27 na St. Clairju in pevski zbor Zarja, da bo donela tudi naša lepa pesem. Na svidenje! — (Jaz pridem pozno, ker bom delal od 3. do 11. ure.) Anton Jankovich. Dve važni priredbi Cleveland, O. — Najbolj nehvaležno delo je oglašati v dopisih razne priredbe, zlasti pa veselice, katerih je toliko, kot gob po dežju. Ampak položaj je tak, da ne more nobena slovenska organizacija uspevati finančno, brez bare in godbe. To svojstvo smo najbrž podedovali po naših prednikih, ki so se pred dvanajsto leti priselili iz Rusije v današnjo Slovenijo. Rusi so še danes veselega značaja, katerih si brez harmonike in vodke, oiti misliti ne moremo. Toda dovolj o tem! Socijali-stični klub št. 49, JSZ v Collin-woodu priredi svojo običajno božično veselico, dnee 25. decembra ob 8. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za ples bo igrala priljubljena Vadnalova orkestra, katera je znana vsled pristnih domačih polk in valčkov. Razume se, da bo preskrbljeno za žejne in lačne. Ker so bile prejšnje veselice na ta večer vedno dobro obiskane, se z gotovostjo pričakuje, da bo tudi ta. Zabave bo dovolj za "oldtimerje" kot tudi za mladino. Pridite! * Druga priredba se vrši pod okriljem vseh krožkov Progresivnih Slovenk, s sodelovanjem SANSovih podružnic. To bo ta-kozvani "Baby Shower" za bedne otroke v Sloveniji. Vrši se v petek zvečer, dne 28. decembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ta "Baby Božične dobrote Za praznike bomo imeli vsakovrstne orehe, slaščice in druge dobrote. Lepi zavitki, vsebujoč % funta, 1 funt, l'^/4 funta, ali 2 funta. 1/2 FUNTA Cashews ______________________ Eng. Walnut Meats____YSc Colonial Mix_______________49c Imperial Mix_____________93C FINI ČOKOLADNI BONBONI V ZABOJČKIH $1.50 druge različne vrste slaščic od 30c funt do $4.50 funt. V ponedeljek, 24. decembra bomo imeli odprto ves dan. Siegels Nut Shoppe 603 PROSPECT AVE. vhod pri Prospect Ave., skozi Colonial Arcade Shower" je zamišljen tako-le: Nase vrle ženske so sklenile, da vsaka članica obleče enega slovenskega otroka od vrha do tal, bodisi deček a 1 i deklica. V ta namen bo vsaka prinesla na to priredbo, kar si je že pač omislila. Seveda to ne velja samo za članice, temveč za vsako žensko, ki ima plemenit čut za 10 tisoč slovenskih sirot, ki so izgubili starše in postali brezdomci. Te sirote, zavite v cunje in lačne, tavajo po deželi in iščejo odpadkov. Oblasti napravijo zanje kolikor morejo, ampak vsled ' omejenih sredstev je položaj j vzlic temu brezupen. Poročila 1 pravijo, da je v celi Jugoslavi-! ji 800,000 teh sirot. Pridite to-! rej na ta "Baby Shower" in oble-1 cite vsaj eno siroto v Sloveniji.' To bo najlepši božični dar v celem vašem življenju. Frank Česen. Iz urada društva "V boj." št. 53 SNPJ Cleveland, O. — Na redni seji meseca decembra je bil za leto 1946 izvoljen sledeči društveni odbor; predsednik Frank Barbič, podpredsednik John Šorc, tajnik Jos. F. Dum, 15605 Waterloo Rd., blagajnik John Koss. Nadzorni odbor: Frank Petrič, pred., Anton Brenčič in F. Završnik. Društvo bo tudi v bodoče ob-državalo svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd: Prihodnje leto bo društvo proslavilo 40-letnico ob- "k" racijska gostija stoja in si je v ta namen že rezerviralo obe dvorani za dne 10. novembra 1946 v SDD na Waterloo Rd. Naše društvo apelira na druga bratska društva, da bi ne prerejali za isti dan posebnih slavnosti, da si ne škodujemo eden drugemu. Naše društvo je prispevalo $300.00 za zidavo plesne dvorane na SNPJ farmi; tudi v bodoče bo društvo podpiralo organizacijo SANS z mesečnim prispevkom $25.00. Do sedaj je naše društvo prispevalo v ta blag namen iz društveno blagajne že $1200.00; društvo še nadalje ostane član Prosvetne matice. Darovalo se je v razne druge namene tudi manjše vsote, kot na primer. Slovenski narodni čitalnici; za "Baby Shower", za slovenske sirote v starem kraju, ki je sedaj v teku; prispevali smo tudi za pomoč stav-karjem pri Fisher Body tovarni, Local štev. 45. Društvo se je soglasno izreklo, da stoji ob strani stavkarjev v njih opravičenem boju v sedanji stavki. Tako, vidite, je dobiček zadnje priredbe v novembru že skoraj ves razdeljen v dobrodelne namene. Ob zaključku leta želim vsemu članstvu srečno in zdravo leto 1946! Jos. F. Durn, tajnik št. 53 SNPJ. Za delavce Išče se KARPENTARJE Delo stalno Dobra plača Kdor se zanima, naj se oglasi na 960 E. 185 St. Mali oglasi Kerruish Jewelers, Inc. 818 E. 152 St. GL 2007 Popravljamo in prodajamo vsakovrstne ure, zlatnino, srebrnino, darila, itd. «. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Mali Marshallese deček udobno čepi na od vetra skrivljenem kokosovem drevesu in se pripravlja, da odpre škatljo "K" racije, ki so mu jo dali marini. Domačini int^ajo zelo radi za spremembo ameriško hrano v škatljah. ^ blag spomin osme obletnice smrti našega preljubi]enega in nikdar pozabljenega soproga in brata JOSEPH PEZDIRTZ ki je tako nepričakovano nas za vedno zapustil dne 23. decembra 1937 Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čaa do zadnjega je dne? Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče Ti ne vgasne. Žalujoča, ostala Julia Pezdirtz, soproga, John Pezdirtz, brat. Cleveland, Ohno, dne 24. decembra, 1945. Dve piano harmoniki ena stara, ena nova, na 120 basov; eno izmed teh prodam. Za pojasnila pokličite HE 4837. Cleveland Orchestra GEORGE SZELL, dirigent SEVERANCEgetrtek, 27. dec., 8.30 DVORANA soboto, 29. dec., 8.30 Vstopnice v Severance dvorani CE 7.iou IVANHOE RADIO SALES & SERVICE ELEKTRIČNI PREDMETI 994 Ivanhoe Rd. LI 5277 blizu 5 Points Ob večerih PO 5192 IZ URADA Slov. nar. doma na St Clair Ave. Naznanja se vsem tajnikom društev, kateri pobirajo mesečni asesment v Slovenskem narodnem domu, da se bo za mesec december pobiral asesment v sredo 26. ker pade božični praznik na 25, Prosi se tajnike, da to obvestilo vpoštevate in obvestite tudi vaše članstvo glede tega. Apelira se na vse članstvo, da to naznanilo upošteva in pride gotovo poravnati svoj asesment za tekoče leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem! John Tavčar, taj. SND. Sam's Friendly Wall Paper, Paint & Hardware Co. Papir za pokrivanje strehe; za papiranje sob, barve, linolej in hišne potrebščine 6810-12 St. Clair Ave. EN 1635 DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop,, dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Mali oglasi Proda se gugalnega konjička in druge igrače za tri leta starega otroka. Beneške zastore za porč, 2-komadni wicker set za porč, steklenice za konser-viranjfr sadja, krasnega kanarčka in kletko, Lionel električni vlak, Schick električno britev. Oglejte si te predmete na 225 E. 156 St. Suite 1 VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddiute » popravilo zanesljivemu čevljarju, ki ledno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. Perko Electrical Appliances 9213 Union Ave.—DI 0025 Oddajte vaša naročila za radio aparate, pralne stroje, čistilce, ledenice, šivalne stroje, likal-nike, svetilke, itd., sedaj. A. A. SUPER SERVICE 8117 St. Clair Ave. Pralni stroji, električni čistilci, likalniki, itd. Hitra in zadovoljiva popravila Imamo dele za vse izdelke _ Veteran druge vojne POPRAVIMO FORNEZE in BOILEnJE. Poiiavimo nove fornese na pUn in boiler]«. American Hadiator Co. produkti, itd. 40-leina Izkušnja. SANDBERG HEATING 3125 E. 93rd St. — RA 5198 JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. PREGLEJTE žlebove—odtekališča—strehe in naročite tako) KAKOVOST IN IZDELAVO WM. POWELL 16354 EUCLID AVE. prt IVANHOE GL 4540 Oglašajte v Enakopravnosti katero priredi KLUB ŠT. 49, JSZ V Slov. del. domu, Waterloo Rd. NA BOŽIČNI DAN, 25. DEC. Igra Vadnal orkester ENAKOPRAVNOST UREDNIKOVA POŠTA GOSPA NADA ZORETOVA SE NAM ZAHVALJUJE Washington, 27. oktobra 1945 Draga gospa Tončka! Težko bi mi bilo najti toliko besed zahvale, besed, ki bi mogle vsaj približno odtehati vso naklonjenost, pozornost in prisrčnost, ki ste mi jo izkazale Vi in ostale moje drage Cleve-landčanke ob priliki mojega obiska. Povem Vam, da sem se ves so ga videli in slišali. Nikoli ne bomo pozabili njegovega prvega nastopa v Clevelandu ob priliki Slovenskega dneva, ko je s svojim blagodonečim glasom, s svojim nadvse lepim jezikom, njemu prirojeno iskrenostjo in odkritosrčnostjo pripovedoval o vsem, kar je doživel v vojnih ljubečega srca. In vse to ne po lastni krivdi. Rojak in rojakinja, ali je res potreba, da bi te močna roka prijela za prsa in te stresla, da j te zdrami oziroma zbudi iz hipnoze, da boš dal, ali dala glas od sebe? Komur srce ne krvavi danes, ko čitamo pisma, katera piihajajo iz stare domovine, ta ni vreden, da se prišteva med Slovence, oziroma Jugoslovane. Res je, da sme v Ameriki, in da smo ameriški državljani ali upam, da nas to ne bo oviralo, ker sleherni od nas hna v stari domovini še svojce, pa bodi, da so stariši, bratje ali sestre, ali 00, katera naj bi bila simbol da- ti Slovenci, oziroma Jugoslova-našnje svobodne Slovenke. V ni? Ali niso tudi ti vredni po-svesti smo si bile tudi, da mora moči? To vemo, da so potrebni grozotah. Med nami ni bilo niti čas počutila, kakoi da sem do-1 enega pomisleka o resničnosti ma v svoji dragi Ljubljani. In | njegovega izvajanja. Začutili ko sem gledala te ljubeznjive, i smo do njega globoko spoštova-iskrene obraze, se mi je zdelo,, nje in vedno bo dobrodošel med 1 bratranci ali drugi bratranci In bikordasem medsv^mu Rawmw M, da vans cami, na kitere me veze i Vse to nas je napotilo, da smo j bodo tem pomagali. Kai pa ti-prijateljstvo, skovano v težkih si zaželele pozdraviti in spozna-! eti, kateri nimajo svojih sorod- časih okupacije m v borbi za ti tudi njegovo zakonsko druži- Inikov v Ameriki? Ali niso tudi osvoboditev. ' ■ ........- ' Bila sta to res dva krasna dneva, na^^lepša v vsem času mojega bivanja v Ameriki. Svoj načrt ste krasno izvedle in svoja simpatije do nove Slovenije ste pokazale v toliki meri in na tako lep in neprisiljen način, kot jih morejo pokazati le dobri in odkriti ljudje, kot jih morejo pokazati le oni, ki jih vežejo iskrene in prisrčne vezi z domovino svojih očetov. Vso Vašo pozornost, ki se j 2 razvila v pravo manifestacijo naprednih ž^na, smatram kot izraz priznanja žena Clevelanda ženam v starem k'^tiju, ki so s svojim herojskim zadržanjem tako slavno rešile čast slovenskega ženstva in s tem zadivile ves svet. Za vse, prav za vse se iskreno zahva'im Vam g.)spa Tončki. Istočasno ra Vas prosim, sporočite mojo hvaležnost in zahvalo vsam clevel:-..;dskim ženam, posebno šs onim, ki so kakorkoli žrtvovale svoj čas zame. "^e vedno vidim pred seboj lepo okrašeno mizo in Vas, ljuba gospa Tončk'^, kot prijetno predgovornico. Ta večer mi bo ostal vedno v najlepšem spominu, spominjalo me fco pa nanj tudi okusno izbrano darilo, prelepa brožka. V želji, da ohranite Vaše iskrene simpatije do nove Jugoslavije in jih še stopnjujete. Vas vse skupaj najlepše pozdravlja Vaša Nada Zore. Cleveland, Ohio. — Bilo je na večer 19. oktobra, ko je skupina Slovenk, potom SANSovih podružnic v Clevelc:ndu imela čast in priliko sprejeti v svoji sredi eno najsimpatičnejših žena iz slovenske Ljubljane. Ta večer je imel biti za nas velik praznik. Zavest, da se bomo sestale s soprogo dr. Slav kota Zoreta, svetnika na jugoslovanskem poslaništvu v Washingto-nu, nas je vse vzradostila in priprave za njen sprejem so se za-vršile v najlepšem redu in soglasju. Čutile smo, da bomo v ge. Zoretovi pozdravile prvo Slovenko, ki je po vojni prišla v Ameriko in katera nam prinaša ffozdrave in vesti od svojih in naših zavednih sestra onkraj morja. * Neštetokrat smo se vpraševale kakšne ljudi nam bo ohranila nova in prerojena Jugoslavija, katera je bila bičana in križana od tujcev in domačih izda-jic? Odgovor na naša vprašanja smo dobili, ko smo se spoznali z dr. Slavkom Zoretom, Stanetom Krašovcem, z dr. Frančkom Kosom in z gospo Nado Zoretovo. V s i smo bili enakih misli: Domovina nam ne bi mogla poslati bolj idealnih mož in žena, kot nam jih je. Kot predstavnik partizanskega gibanja in kot govornik, si je dr. Zore osvojil srca vseh, ki imeti mož njegovega kova tudi sebi enako družico. In res, nismo se motile. Ga. Nada Zore je z veseljem sprejela naše povabilo, ker želela se je spoznati z ameriškimi Slovenkami. Na nas vse je napravila najboljši vtis. Po svojem priprostem nastopu, po svoji simpatični zunanjosti in po svoji plemeniti duševnosti je odtisnila in zapustila pri nas naj-krasnejšo sliko same sebe i.i onih njenih tovarišic, ki so z njo vred doprinesle svoj velikanski delež na oltar svoji novi Jugoslaviji. Ga. Nada, vedite, da ste nas s svojim posetom zelo razveselili in očarali. Kako prav je imela Josephine Petrič, ko je dejala drugi dan: "Tako lepega, domačega in neprisiljenega večera, v tako izbrani in imenitni družbi, ne bo nikoli več. Kaj takega se primeri le enkrat v življenju." V teh stavkih js vse povedano. Ga. Zoretova, ohranile Vas bomo v najlepšem spominu in ŽJlimo Vam veliko veselih in zabavnih dni ameriških tleh. Za SANSovo podružnico št, 39 Tončka Simčič, tajnica. (P. S. — V zvezi s tem večerom naj prejmeta zahvalo tudi Mary Šter in Josephine Tratnik.) "Baby Shower" Nekoliko nerodno se glasi gornji naslov, pa ker so si tako zamislile naše Progresivne Slovenke, naj kar tako ostane. Seveda po mojem bi bilo za '.'Pomoč sirotam v stari domovini!" Priobčenih je bilo že par dopisov v ta namen, in tudi nešteto pisem se je pisalo in razposlalo na posameznike kot tudi na društva, z prošnjo za prispevke, bodisi v blagu ali v gotovini, s katero so bo nakupilo blago ter poslalo v staro domovino za sirote, kateri so brez staršev, brez doma, brez nežne roke in in torej ker vemo, da so potreb ni, je naša človekoljubna dolžnost, da jim pomagamo. V ta namen so naše zavedne "Progresivne Slovenke", posebno tu rojene mladenke, se zavzele in razposlale apele na vse strani, in ob zaključku pa prirejajo prireditev, katera se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave, 28. decembra v spodnji dvorani. Torej, rojaki in rojakinje, ako še niste prispevali svojega deleža v ta namen, te va« prosi, da ga prinesete ta večer, kjer boste deležni tudi razvedrila. Seveda ta opomin velja za Clevelandčane. Po drugih naselbinah pa to lahko izvršite, ako prispevate pri postojanki SANS. Moral bi že preje omeniti, da s to prireditvijo v Clevelandu sodelujejo vse postojanke SA-NSa. Sedaj pi 83 nekoliko o vsesplošni kampanji za pobiranje obleke, iestvin in prispevkov, že vef, apalov je bilo priobčenih v časopisih, kateri sodelujejo pri tej kampanji; in tudi v angles-^ k i h listih je bil poziv na vsesplošno javnost za pomoč Jugoslaviji. Kakšsn bo rezultat, se bo poročalo pozneje. Ponovno se apelira na vas ako imate, kar sami ne rabite, samo, da je še rabno in čisto, da darujete. V Collinwoodu js postojanka na 15616 Calcutta Ave., na St. Clair Ave. v Slovenskem narodnem domu in v Hrvatskem narodnem domu, v Euclid v Slovenskem i društvenem domu, na Denison Ave. v Slov. nar. domu, Ako nimate obleke ali čevljev, dahko kupite jestvine ali pa prispevate v gotovini, vsa je dobrodošlo. Narod prosi. Pomagajmo mu, ker sedaj je prilika, da pokažemo, da sočustvujemo z njimi. J. F. T. OGLAŠAJTE V Plačilo za nemško izdajstvo 24. decembra, 1945 . prebivalstvu, v Nemčijo, tisoči so bili likvidi- - nemške šole ali za nemški jeziki : Nemci so se celo: rani na en ali drugi način. imeli so pred vojno vse držav- zira 1 v po^e ne e mice Osvobojena Češka se hoče po- Ijanske pravice, pa so jih zaigra- vsem iznebiti izdajalskih Nem- li z izdajstvom. Nekaj Nemcev cev. Mnogi so že pobegnili v se bo najbrž izselilo v Avstrijo, Nemčijo in druge oblasti pola-' odkoder se bo na Češko izselilo goma izseljujejo. Češka vlada na desettisoče Cehov. Nemščina, Hitlerjeve vojske in so terori- Nemci, v evropskih nenemških državah,' ™'k™ niso bili nikdar lojalni držav: K^rjeH.tler 'Kočevsko kra- jino" začasno prepustil Musso-liniju, je kočevske Nemce preselil na Štajersko, in sicer na najboljše kmeti;e, s katerih so bili slovenski lastniki odvedeni na sužensko delo v Nemčijo ali pa v koncentracijska taborišča. Ko so je sila nemških armad pričela rušiti in ko so jugoslovanske in ruske armade pričele Ijani svojih držav. Vedno so škilili preko mej v Veliko Nemčijo, vedno je bil tam njihov ideal. Ko se je Hitler odločil raztegniti nemško oblast preko vse Evrope in še čez, je dobil v teh inozemskih Nemcih najboljše pomočnike. To je veljalo za vse prizadete dežele, posebno pa za Češkoslovaško, Jugoslavijo in Poljsko. Rusi so poznali svojo! pritiskati od vzhoda, je nemško nemško kolonijo ob Volgi ter so j prebivalstvo iz Vojvodine po^ bili dovolj previdni in močni, da! begnilo v Nemčijo. Isto so stori-so jo kmalu po začetku vojne z 'i ria Štajerskem naseljeni ko-Nemčijo v celoti preselili nekam čevski Nemci. Razume se, da so iz osvobojene- Jugoslavije pobegnili tudi drugi Nemci, tisti, ki so bivali tam desetletja in stoletja, in tisti, ki jih je Hitler tja naselil. Tako se je Jugoslavija nekako na lep način izne-bila svojih izdajniških Nemcev. Ni jih bilo treba poditi; sli so sami. v Sibirijo. Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija niso mogle tega storiti, in tako so bili po nemški okupaciji omenjenih dežel domači Nemci največji krvniki. Po porazu Nemčije so dotični "inozemski" Nemci večinoma zbežali v Nemčijo, ostali pa so bili ali bodo izseljeni. Nemška gnezda v slovanskih deželah so vedno predstavljala strupene tvore, in teh osvobojene slovanske dežele ne marajo več. Pri tem je značilno, da so več- Na Češkem, brez Slovaške, je bilo nekaj manj kot tri milijone Nemcev in okrog osem milijonov Cehov. Tam so imeli Nemci vse pravice enakopravnih državljanov. Imeli so vse potrebne šole. je ali manjše nemške skupine v I od osnovnih in srednjih šol do slovanskih deželah uživale vse državljanske pravice. V Jugoslaviji, na primer, so bile znatne nemške manjšine le na Kočevskem in v Vojvodini. Te manjšine so imele svoje nemške šole, svoje kulturne ustanove ter zastopstvo v mestih, občinah in parlamentu. Nikake pravice se jim niso kratile in nihče jih ni skušal raznaroditi. Poleg tega so Nemci v Vojvodini posedovali najboljša zemljišča. Toda, ko je začel rogovi-liti Hitler, so bili vsi zanj in izrecno poudarja, da se bo izselitev Nemcev izvršila postopoma in na humanitaren način, toda Nemci morajo iti. Na Češkem ki je bila pred vojno na Češkem drugi deželni jezik, bo zdaj tam utihnila. Za to naj se Nemci zahvalijo svoji aroganci in svoje- ne bo več prostora za Nemce, za , mu padlemu bogu Hitlerju univerze, imeli so pošteno zastopstvo v parlamentu in celo v kabinetu ter mestne in občinske uprave, kjer so bili v večini. Nemški jezik je bil enakopraven s češkim. Vendar niso bili zadovoljni in so neprestano škilili v Nemčijo. Njihov vodja I Henlein je igral veliko vlogo z ; ozirom na prvotno delno zased-1 bo Češke in potem z okupacijo : vse dežele, šest let so Nemci, do-1 mači in oni iz rajha, tiščali Čehe k tlom. Nad milijon Čehov je; bilo odpeljanih na sužensko delo f "ENAKOPRAVNOSTI' J KUHINJSKE PEČI Vsem gospodinjam naznanjam, da sem dobil veliko zalogo KUHINJSKIH PEČI Tappan - Grand - Magic Chef - Roper PRAVKAR SEM PREJEL TUDI KRASNE NOVE G. E. ELEKTRIČNE KUHINJSKE PEČI Sedaj imamo G. E. ledenice na ogled in priporočamo, da si jih ogledale predno kupite drugje ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD." DANES PONEDELJEK bo naša trgovina odprta celi dan do 6. ure zvečer IMAMO ŠE VELIKO ZALOGO IRISH MALES vozil iz kovine $15.49 kaleri nadomestujejo fri-kolesna vozila za otroke. IMAMO TUDI OBŠIRNO ZALOGO IGRAČ PO ZNIŽANIH CENAH. STEELE & CO. 17409 Waterloo Rd. - KE 4777 COUTURimi DNE 15. JANUARJA V SLOV. NAR. DOMU 6411 Sf. Clair Ave. Tel.: EX 4797 • Izdelujenno obleke za žene in dekleta po meri in po vašemu okusu • MARIE STEFANIC DANIELE SUSEL Prav vesele božične praznike srečno Novo leto vsem SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte že naprave za grelje na paro in vročo vodo sedaj pregledali!— prodajamo plumberski in grelni malerijal ler istega ludi inštaliramo. Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 - AL ULLE—IV 1788 CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS G I LOANS • PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction Loans APPLY AT St Clair Savings & Loan Co. 6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670 PIVO - VINO - MEHKA M# ZA NA DOM CALIFORNIA 20% VINO 20% CALIFORNIA VINO $3.49 _ EGG NOG — 30 Proof $2.49 Petinka Port—White Port—Sherry Muscatel ' 75G pstinka, s davkom BARLOMA BLACKBERRY VINO $1.03 PGtinka 6% LOKALNO PIVO , sedaj $2.32 zaboj s davkom LIKERJI — 42 Proof Peach—Apricot Blackberry — Sloe Gio $1.22 OHIO STATE BEVERAGE STORES 0 0 2221 Professor Ave. 1761 Crawford Rd. 5501 Fleet Ave. 6925 Union Ave. 4624 Turney 2626 Lorain Ave. 11819 Detroit Ave-6810 Wade Park Ave. 8924 Buckeye Bd-7101 Central Ave. 731S Broadway 4225 E. 131 St. 2234 E. 55 St. 6301 St. Clair Avenue VABILO NA VESELICO SILVESTROVECA VEČERA, 31. DECEMBRA katero priredi Klub skupnih društev Slovenskega društvenega doma, NA RECHER AVE., EUCLID, OHIO Pričetek ob 8. uri zvečer. VSPORED; 1. 2. 5. Ples do polnoči in naprej do raneaa jutra, za katereS® bo sviral MODICOV ORKESTER, za mlade in plesaželjne. Pozdravni govor predsednika Kluba skupnih društev Mati F. Intihar. ... Navzočih bo 6 vojakov-ranjencev, katerim se bo izroCJ primerno danilo iz vojaške blagajne. jn Medsebojna voščila oriiateljev in znancev za veselo srečno novo leto 1946. Dobra pijača in okuSni prigrizek, za katerega bodo P' skrbele nase kuharice in kelnarji, da se bo postreg vsem v najboljše zadovoljstvo. Vam vsem posetnikom se jamči dobro domačo zabavo VSTOPNINA 50c Čisti preostanek gre v sklad za novi dom« Vas vljudno vab^^^p Cfirisitmas IB TUESDAY, DECEMBER 25, 1945 at Slovene Home, Holmes Ave. Music by Johnny Pecon's Orchesf^ Admission 50c decembra, 1945 ENAKOPRAVNOST LUDWIG'S BARN vabi na . BOŽIČNI VEČER ki se vrši v torek, 25. decembra DOBRA ZABAVA IN PLES Make your reservations for, the New Year's Eve Party now! LUDWIG'S NITE CLUB 20160 Lindberg Ave. - IV 9628 Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem Slovencem! LOUIS TISOVECJOE KRULAC 8014 St. Clair Avenue ENdicott 5009 MESNICA ZA FINO SVEŽE IN PREKAJENO MESO PRIDITE K NAM Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! ANDY'S CAFE 7011 St. Clair Avenue EN 9152 Za dobro pijačo in prijetno družbo obiščite našo gostilno Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! MR. IN MM. JOHN MOČNIK MODNA TRGOVINA 772 East 185th Street KE 7116 POLNA ZALOGA FINE MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE Iskrena božična in novoletna voščila vsem! TECK'S TAVERN 882 EAST 185th STREET IVanhoe 9560 Mr. in Mrs. Joseph Tekavcic, lastnika Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek in veselo družbo. J. F. Perko & Company Union Commerce Bldg. MA. 7272 Investicije, vladni i» municipalni bondi Vesele božične praznike in srečno novo leio želimo vsemi UREDNIKOVA POŠTA Kako smo obhajali božič v stari domovini Cleveland, Ohio. — Najprvo je moralo biti vse pospravljeno. Na polju ves pridelek na svojem mestu, kot korenje, repa in zelje. To je bila zadnja sprava. Potem smo nasekali drv, da smo bili preskrbljeni vsaj za par mesecev. V drugi vrsti je bila ste-Ija, ker imeli smo polno štalo živine. Pri nas doma smo imeli zadaj na vrtu gospodarsko poslopje, ki smo ga po domače imenovali — šupo. Morala je biti polna stelje, predno je zapadel sneg, da je potrpelo tja do spomladi. Potem smo prepustili vse delo očetu in mlajšemu bratu, ki sta opravljala vse delo pri živini in na dvorišču. Me smo bile tri sestre, smo pa med tem šivale, štrikale itd. Moja druga sestra je bila izučena šivilja ženskih in moških oblek. Vedno se je trudila z učenkami, z mladimi dekleti, ki smo med delom vedno lepo prepevale in odganjale monotonost. Najbolj smo se veselili božičnih praznikov in seveda -— potic. Dan poprej so meni mama na uho povedali; "Danes zvečer bomo pekle potice in božični kruh." Oh, kako sem poskakovala. Drugo jutro, ko smo vstali, so mama rekli: "Danes bomo šle pa me s poti." Seveda, jaz sem šla, ali moja dobra mamica so kar začeli opravljati dnevno delo .naprej. Njim ni bilo nikoli pretežko in prehudo, kar je bilo za družino storiti. Sedaj sem zvedela, da še živijo, so • stari 78 let, oče pa 84 let. Kako in kaj je z njimi, natančno še ne vem. Pohajale smo dvakrat v tednu k pevskim vajam. Spominjam se še, ko nas je bilo na Sveto noč 42 pevcev pri polnočnici. Ko smo šli domov, nas je počakal en star možiček in je rekel; "Ne slišim in mislil sem, da sem res gluh. Ampak nocoj sem slišal nekaj lepega." Takrat smo imeli pri nas župnika, ki je bil tam od Gorice doma, po imenu Ciril Vugo. Bil je že star, penzijonist. Se še dobro spominjam, ko je pridigal na božični dan. Rekel je: "Vidim ljudi na cesti, ko si segajo v roke in eden drugemu čestitajo vse najboljše na svetu." Dejal je; "To je laž! Vsi lažejo. če komu dobro gre, ga v resnici zavidajo. K meni je i^ri-šla stara ženica, podala mi je roko in dejala: "Dobro jutro, I g o s p o d župnik, želim vam zdravje in zdravo pamet!" Malo sem bil presenečen nad tem pozdravom, ali v naglici sem ji tudi jaz voščil enako. Šele ko je odšla, sem razmišljal, čemu to voščilo, kaj to pomeni? Sprevidel sem, da je to čista in odkrita želja." Ta župnik\tudi ni pripoznal za pravilno, da stare ženske hodijo vsako jutro k sv. obhajilu. On jim je rekel naravnost, da so hi-navke. Isti župnik je vedno ljudi opozarjal na dostojno življenje in na geslo, da gre vsakemu svoje. Vesele božične praznike vsem čitateljem Enakopravnosti! J. L. Oblačilna kampanja za staro domovino Cleveland, O.—Slovenski javnosti je bilo že sporočeno, da je organizacija SANS sirom Amerike proglasila oblačilno kampanjo, za zbiranje obleke, obuvala in konserviranih živil, mleka itd., za naše v pomanjkanju trpeče rojake v Sloveniji. To delo vršijo za širši Cleveland tri podružnice SANS in sicer št. 39, 48 in 106 s popolnim sodelovanjem članic vrle organizacije Progresivnih Slovenk v Ameriki in njenimi podružnicami. V Slovenskih narodnih domovih imajo navadno svoje prosto- re, kjer se znaša skupaj vse te tako potrebne stvari. Kampanja traja celi ta mesec. Ali ste že kaj darovali in pripomogli pri tem? Ali ste že vse pregledali, če imate še kje kajTkar bi lahko pogrešili in darovali za naše nage in bose rojake v Sloveniji? Vedite, da bodo naši Slovenci to zimo hudo zmrzovali in trpeli pomanjkanje vsega in da bo marsikam posegla smrt, ker ni tam obleke, ne obuvala in ne zadosti živeža. Pisma, ki prihajajo iz domovine, jasno pričajo to njih bedno stanje. V zadnjem pismu od mojega brata in družine razvi-dim, kako potrebujejo pomoči. Prosijo, naj pošljem vsaj eno srajco, ker nimajo nobene;,pošlji kakšne čevlje, še pred vojno so bili z obleko bolj siromašni. Sedaj, po štirih letih vojne, je še toliko huje. Pošlji, pravijo, tudi če sd cunje, nam bodo prav prišle. Tako piše meni brat, tako pišejo vam vaši sorodniki. Res je, da pomagamo vsi svojim sorodnikom najprvo. Ampak vsi prizadeti Slovenci nimajo v Ameriki svojih stricev in tet, ali bratov in sester in vendar 60 ti tudi naši in ravno-tako potrebujejo pomoči., V pismih čitamo, da tam ne morejo dobiti nič, tudi za velike vsote denarja ne, pa tudi denarja nimajo. Država je bila pb okupatorjih vsa opustošena. Poročajo, da je 60 odstotkov imetja v Jugoslaviji bilo uničeno. Predno ii bo mogla država vsaj nekoliko pomagati iz tega bednega stanja, bo vzelo leta časa. Ako jim ne bomo mi ameriški Slovenci pomagali, kdo drugi naj jim pomaga? Zavedajmo se tega vsi in vsi brez izjeme pomagajmo, pa če nam državna vlada v Jugoslaviji ugaja ali pa ne. Tukaj nI vprašanje politike i.i kdo je na krmilu in kdo ni. Da aes se gre za to, da se zmanjša trpljenje in reši smrti nedolžnih otrok in drugih ljudi. Slovenci so že itak žrtvovali m.io-go svojih najboljših mož, fantov, deklet, žena in otrok za svojo osvoboditev. Ne dopustimo še nadaljnih žrtev. Zato bratje in sestre, dajmo prispevati, kar največ moremo za te slovenska reveže. Dajmo se zavedati svoje dolžnosti. Poskusimo doprinesti svoj delež k uspehu te kampanje. Hvalevredno kampanjo vodijo tudi naše požrtvovalne žene in dekleta, članice organizacije Progresivnih Slovenk v Ameriki. V teku imajo svojo še posebno kampanjo za "Baby Shower", ki se bo obdrzaval v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. dne 28. decembra v spodnji dvorani. Sleherni bi se moral zavedati važnosti tega prizadevanja in prispevati k temu vsaj toliko, da bi posameznik oblekel eno slovensko siroto v starem kraju, ki jih je toliko, ki so bosi in nagi in nikogar nimajo od svojih. Zato so Progresivne Slovehke razposlale prošnje na društva in prosijo vso slovensko javnost, da poma-ga pri tej prireditvi kolikor največ more. Tudi pri tem podvzet-ju sodelujejo vse SANS podružnice v širšem Clevelandu. Zato se moramo vsi zavedati važnosti tega podvzetja in pomagati, da bo "baby shower" uspešen, da bodo otroci v Sloveniji čimveč dobili. Za ta namen lahko sami nakupite tukaj reči kar hočete, za obleči eno siroto v Sloveniji. Ako pa nočete sami nakupovati obleke ali kaj drugega, tedaj lahko prispevate v gotovini v ta namen in potem bo odbor Progresivnih Slovenk sam kupil blago ali čevlje in druge potrebščine, kar bo vse skupaj poslano v Slovenijo. Poročila dobivamo, da je v Sloveniji do 10,000 nedolžnih otrok — sirot; v vsej Jugoslaviji pa do 800,000. Kar bomo Slovenci zbrali, bo šlo vse za slovenske sirote v Sloveniji. Zavedajmo se pomena te humanitarne kampanje za nedolžne otročičke v starem kraju. Kot mi je znano, je krožek št. 1. Progresivnih Slovenk že nakazal vsoto $200.00 za "baby shower". Vsa čast tem zavednim ženam. Tudi druga društva so se pri lično dobro odzvala temu vabilu. Upam, da društva, katera še niso nič storila v tem pogledu, nekaj ukrenejo in pokažejo svojo bratsko dolžnost. Glede obleke, če ne morete iste sami prinesti ali pripeljati v centrale, v naše Domove, pokličite enega ali drugega uradnika^ SANS ali Progresivnih Slovenk in preskrbelo se bo, da pride kdo z avtomobilom in pobere. Ako pa je le mogoče, prinesite ali pripeljite sami obleko, na katerega izmed označenih prostorov. To je: Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Ave.; v Collinwoodu je zbirališče na Calcutta Ave., v Euclidu pa v Slovenski društveni dom na Recher Ave. in na za-padni strani pa v Domu zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. Prispevke v gotovini se lahko izroči tajnikom podružnic SANS ali tajnicam krožkov Progresivnih Slovenk. Zato še enkrat apeliram, spomnite se za božič slovenskih sirot v Sloveniji. Vsak Jar je dobrodošel. Naj bodo naše kampanje za obleko na splošno, kot tudi "baby shower" resničen in popoln uspeh. To je pa vse odvisno od vas, dragi rojaki in rojakinje. Naj med na-'ni ob praznikih preveva prava bratovska in sestrska dolžnost do ubogih.ljudi v Sloveniji. Naši ljudje neradi prosijo, ampak iz pisem se vidi njih obupno stanje. Saj ne morejo drugače, kot da povedo in pojasnijo svoj položaj sorodnikom v Ameriki. Zato, dajmo jim pomagati, da ge bodo sedaj omagali. Društvene tajnike za podružnico št. 48 SANS v okrožju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., prosim, da bi poslali imena zastopnikov svojega društva za to podružnico SANS, za leto 1946. Priložite tudi dar, če je društvo sklenilo kaj prispevati v ta namen, da se čimveč mogoče zbere skupaj v tej kampanji. Posamezniki, ako morete kaj darovati v ta namen, prinesite spodaj podpisanemu. Vsak prispevek je dobrodošel. Tudi obleko lahko prinesete v našo trgovino, če vam ni priročno dostaviti na Calcutta Ave. Za podružnico St. 48 SANS: Jos. F. Durn, tajnik. COSTUME JEWELRY FINI BESERI Marvella — La Tausca de La Mer CENE SO OD $10.00 NAPREJ Imamo tudi lepo zbirko krasnih zapestnih ur, zaročnih in poročnih prstanov, itd. Francis Jewelry 15701 Waterloo Rd. - KE 7075 Iskrena božična in novoletna voščila vsem! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! ' Naznanjamo, da smo otvorili trgovino, kjer popravljamo električne predmete in prodajamo električne ledenice, J. M. KELLER & CO. 1159-61 EAST 79th STREET ROSE ROMAIN — Cosmetic Shoppe OBRAZNE KREME VSEH IZDELKOV TER INDIJSKI IN MEHIŠKI IZDELKI LEPIH PREDMETOV. 22 EUCLID ARCADE — MA 1963 JOSEPH J. SMOLE JR. 6112 Glass Ave., EN. 6963 BONDED WINERY NO. 191 PIVO IN ŽGANJE Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi DEBELAK'S SERVICE STATION fTdv'.. ■ Cities Service Gas & Oil, Tires, Tubes, Batteries Accessories, Anti-Freeze, Lubrication, Fast Battery Service ANTHONY F. DEBELAK, Prop. 14702 Lake Shore Blvd. IV 2361 GORDON GRILL CAFE 928 East 72nd Street Se zahvalimo za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče. Postrežemo vam z dobrim pivom, vinom in žganjem ter z dobrim prigrizkom. GODBA VSAKO SOBOTO ED SELAN, lastnik Iskrena božična in novoletna voščila vsem! y FRANK MRAMOR, JR. GROCERY 6710 St. Clair Avenue o • v . . ♦ be priporočam gospodinjam za nakup fine grocerije Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! Vsem našim cenjenim odjemalcem in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo letol GLEN PARK CAFE PIVO—VINO—ŽGANJE MR. IN MRS. FRANK CHAMPA 1049 East 185th Street IV 9501 Se priporočamo za naklonjenost. enakopravnost 24. decembra, 1945 GLENN FLORAL COMPANY Šopki za neveste in venci ter sveže cvetje Božična drevesa od $1 naprej 18300 EUCLID AVE. ERMA GLENN UNIVERSITY THEATRE 10606 Euclid Ave. Iskrena božična in novoletna voščila vsemi MULLAIRE'S 3627 CARNEGIE AVE.—HE 4475 Za najfinejše čiščenje se obrnite na nas 932 Chester — Willoughby — Shaker Square Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! THE W. H. BAETZ CO. Modna trgovina—Moška oprava To je naše 50. leto 10405 ST. CLAIR AVE. Iskrena božična in novoletna voščila vsem! Vesele božične praznike, srečno, zdravo novo leto želim vsem mojim članicam pri društvih, pri katerih sem včlanjena: vsem mojim sorodnikom, dobrotnikom, prijateljem in znancem MARY BRADAČ 1153 EAST 167th STREET SEZONSKA VOŠČILA! Mleko Sladoled The Telling-Belle Vernon Co. Division of National Dairy Products Corp. 3740 Carnegie Ave. EN 1500 STANDARD HARDWARE & SUPPLY CO. Trgovina z železnino, barvami in električnimi predmeti 12507 St. Clair Ave. — GL 1354 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! JOHN OBLAK 1146 East 6lst Street - HE 2730 OBLAK MOVER Kadar se selite ali rabite truck za prevoz iz enega kraja v drugega, pokličite zanesljivega selilca. Postrežba je vljudna, točna in po zmerni ceni. Vesele' božične praznike in srečno novo leto vsem! Mirko Kunčič: PASTIR KLEMEN Nocoj sega pastirju Klemenu prvikrat po štiridesetih letih, ko je teklo njegovo življenje iz dneva v dan tako tiho in pokojno kakor hoja zasanjanega studenca po rosnem vnožju planine ---čudno tesno in bolno v srce. Ko da se je pognal odnekod — iz črnih nižin — razburkan val in vzviharil svetlo gladino njegove samote do divjih vrtincev. — ne najde pastir Klemen, ne najde miru in obstanka nikjer več , . . Kakor brez uma, bolestno razdražen, krevsa po svoji ubor-ni kolibi, krevsa iz kota v kot, odpira duri, stopa na prag — noč grize vanj s črnimi, sovražnimi očmi — in se vrača v notranjščino še bolj malodušen in potrt. Zahoče se mu spanja, pozabljen ja. Zlekne se stokajoč na trdo, skromno ležišče ob črnem ognjišču, na katerem tlijo poslednji ostanki žerjavice v pepelu, zlekne se, potegne si odejo čez glavo, zatisne šiloma oči — zaman. Spanec beži nocoj skokoma od njega, beži kakor svetla misel od človeka, ki ga muči tajna Skrb, preganja težka vest. Še pipica, njegova zvesta, ljubljena, leži nocoj pozabljena in omalovaževana na očrneli po lici poleg loncev in skled, polnih sladkega ovčjega mleka. Kam bi s svojim bolnim, grenkim dognanjem, pastir Klemen, kam? Kakor pošastne, krvižejne uje-de ga obletavajo sive misli, kljujejo vanj neusmiljeno, režijo se mu v obraz zlovešče in porogljivo. — Ha, ha! Ne preženeš nas več odtod, starec, ne preženeš, pa če bi nas podil do konca dni! Poveša glavo globoko na prsi pastir Klemen, poveša, potaplja obraz v koščene dlani in je neizmerno žalosten v svojem zadnjem spominu. Kako je že dejal, kako se jf razkošatil v svojo nezaslišano zlobo trdi in skopi kmet Balan tač, ko je prisopihal ob visokem poldnevu ves nemaren in tolst na planino in zaznal, da mu je uskočila v strmih pečinah najlepša izmed belih ovčic . . . ? Tako je dejal, tako je bil nesramen in podel v svojem strašnem srdu, da bi mu pastir Elle-men še na smrtni postelji ne mogel več odpustiti--- "Hudir te dal, hudir te vzel — lenoba zanikarna! Kod si imel oči? Lepo si začel na stara leta. Danes eno, jutri drugo — pripravil me boš ob vse ovce, spravil na beraško palico. Pro-kleta tista ura, ko sem te postavil za ovčarja! Sahie sitnosti in škodo imam s teboj, same križe in težave." "To pa ne bo držalo, Balan-tač, ne bo. Samo pomisli, presodi: štirideset let, štirideset dolgih let pastirjevanja, skrbi, odgovornosti in nevarne hoje po pečinah, štirideset let. To niso mačkine solze. Pošteno sem ti služil, pošteno ti bom še nadalje. Za Boga, Balantač, ali si slep, ka-li? O kakšni škodi govoriš? Opomogel si se, opomogel. Imel si zaradi mene srečo vsepovsod: daleč preko dolin in gora je zaslovel sir, ki ti ga izdelujem jaz. Na deset fara naokoli nima nikdo lepših in reje-nejših ovac od teh, ki ti jih oskrbujem jaz. Kje je tu škoda, Balantač, kje? Izguba ene ovce v štiridesetih letih — kaj je to? Nisem kriv. Nesrečen slučaj. Ho, ho, Balantač, to pot si se prenaglil in si se!" "Ti bom dal, prenaglil, gobec stari! še repenčil boš povrh in širokoustil. Potrudi se raje, potrudi, vrag, da mi pripraviš izgubljeno žival nazaj! Drugače ti zagodem: najel bom drugega pastirja. Požgančev Jemejec se mi je že ponujal. Mlad je še — komaj dvajset let ima — in skoČnih nog. Ta bi bil zame, ta! Ti — kakor vidim — itak nis več za drugega kot za občinske ubožnico. Hoj, ne glej me taki debelo in kljukasto! Kmet Ba lantač se ne šali. To veš." Strmi pastir Klemen pred sf v praznino, strmi, prisluškuj jeku brezvestnih besedi boga tega Balantača od včeraj in n« ve, če jih ni slišal le v hudih strahotnih sanjah . . . Da bi ga podili zdaj, na sta ra leta — kaj pravim "stara le ta"; komaj šestdeseto leto j( dosegel pastir Klemen pred me sečem dni in je še ves čil ii krepak — od črede, ki je skr bel zanjo in jo čuval kakor oč( svojo deco štirideset dolgih le in jo izročil na milost in nemi lost tujim rokam?! Da bi g pregnali iz njegove tihe samote ki mu je s čudovito nežnostjo ii iskrenostjo prirastla na srce med hrupno, nesmiselno vrve nje osovraženega sveta?! Da b 3e moral ločiti od svojega kra Ijestva — svojih zelenih, solnč aih planin — in zamenjati njih neoskrunjeno lepoto, njih pro stranost in svobodo s tesno, mračno in zaduhlo kamro občinske ubožnice v dolini, kjej zanje smrt in se bori za nadvlado hinavščina z lažjo, zavist s pohlepnostjo, mržnja z zlobo podlost enega z nizkotnostjc drugega?! Nikoh. Pa če bi ga hoteli s silo pregnati odtod — on ne pojde. Kratkomalo: ne pojde. Pastir Klemen je sam. Na vsem božjem svetu nima nikogar, ki bi mu ob smrtni uri mehko zatisnil oči. Njegov dom, njegova ljubica, od rojstva do groba zvesta, je in ostane planina. Vso svojo mladost je žrtvoval njej, vsa svoja zrela moška leta je prebil na njej; ostal ji je veren in udan do smrti. Ko bo zaslutilo srce svojo težko uro, takrat šele se bo poslovil od nje, ljubljene, edine, s spominom polnim svetlih utrinkov in 3e odpravil v dolino, da mu izmerijo in stešejo krsto . . . Strmi pastir Klemen, strmi oreko lesenih, črvivih sten kolibe nekam daleč — in v njegovih očeh se užiga plamen poln lanosa in veličine. "Pojdem, takoj ob svitu novega dne pojdem, preteknem še enkrat vse kotičke po pečinah, ia najdem izgubljeno ovčico. Zablodila je ubožica nekam med Seri in si ne zna pomagati. Naj-lem jo, pa naj bi moral preplezati vse grebene in prepade, katerih doslej še niso dosegle moje noge. Najdem jo, da se ubranim krivice in sramote, ki mi ju hočejo naprtiti na stare rame. Zavisten si mi, Jernejec, grdo zavisten. Polakomnil si se moje planine, moje samote, moje črede. Zahrbten si in potuhnjen. Zato ti svojega mesta še dolgo ne privoščim!" Tone pastir Klemen vse globlje vase, plaz hudournih misli se mu vali od srca, opojna dre-mavica mu leze v oči. Blodno se smehlja v polusanjah. Ustne se mu pregibljejo v komaj slišnem, komaj razločnem jecljanju. Šestdeseto leto je prekoračil starec Klemen, a še veruje v svojo mlado moč, svojo voljo in hotenje. Veruje, veruje, veruje .• « 2. Zunaj je burna noč. Težki svinčeni oblaki se podijo po nebu, trgajo se in ožijo v orjaške 30šastne like. Kakor skozi gosto mrtvaško zagrinjalo poblis-'iava medlo in plaho izza njih unin soj. Vsenaokrog — od bilju in daleč — šume gozdovi, ipogibajo ponosne vrhove, lo-nijo se v okornih deblih, stokajo, bučijo . . . Kakor vseobsež-le čudotvorne orgije so; nad ijimi se sklanja vsesilni umet-lik Vihar, tiplje z begotnimi priti po njih, orglja, pregiba har-nonije in disonance, ustvarja lajvišjo, neumorno himno božjemu stvarstvu . . . Odnekod — iz teme in vihre — se je sunkoma utrgal, pritekel v divjem diru velik ovčarski pes. Zdaj se vzpenja s prednjima tacama po zapahnjenih du-"ih, praska obupno po njih, ren-H dolgo, dolgo brez odziva. Pastir Klemen leži na svojem trdem ležišču, kiso ga vajene njegove stare kosti kakor mehkužnega tolščaka telo mehke pernice, leži in se ne gane. Spi in sanja, kakor otrok, ki ga je pozno v noč upokojila sladka uspavanka materina . . . Pes na pragu ne najde več pokoja. Bolestno cvili, zaganja se kvišku, pada na zadnje noge, striže nemirno z ušesi in zavija s turobno hripavim glasom v daljavo. Vztrepeta pastir Klemen, vztrepeta nenadoma v svojem blodnem snu kakor v navalu groznice, plane pokoncu, razširi oči, zapiči jih v temo, ko da bi hotel iz njenega kaosa izobličjti jasne konture porajajočih se sluten j, zadrži sapo in prisluhne. Nato stopi k vratom, odbije zapah in mrmra skozi zobe: "Čudno nemiren in razdražen je nocoj ta pes. Le kaj mu je? — No, no, Perunček, pojdi noter in bodi lepo miren! Razgrajaš. Ali te je obsedel sam bog-nasvaruj ?" Odpre duri pastir Klemen, stopi na prag in poboža zvestega čuvaja po glavi. "Pri ovcah v staji je vse v redu, kaj?" , Prijazno pomigne z repom Pe-run. Hvaležen je svojemu sivemu gospodarju za pozornost, ki mu jo izkazuje. Vzpne se nanj in ga oblizne z jezikom po zagorelem, poraščanem licu. - Zdajci se zazdi pastirju Klemenu, da je prestregel iz tulje-nja viharja zvok, ki je povzro- j čil to neobičajno razdraženost psa. — Kaj ni poklicalo odne-1 kod bolestno in tožeče, kaj ni zajokalo iz daljave s pretresi ji-1 vim glasom otroka, ki je zablo-dil v temni šumi? Pes postaja spet ves besen in nemiren. Laja, laja brez pre-stanka, a je zdaj ves srečen in zadovoljen, da je priklical svojega gospodarja. Pastir Klemen napeto posluša. Oči mu gorijo v čudnem, zamolklem blesku, ki pa se preliva v vedno jasnejšo vedrino. "Tako je in nič drugače. Izgubljena ovca me zove. Gotovo je iskala revica poti do staje in (Dalje na 7. str.) Vesele božične praznike želimo vsem našim odjemalcem, ki so tudi naši prijatelji in so nam pomagali tekom preteklega leta. Vse, kar moremo reči je, da se zahvaljujemo ter se priporočamo, da se še nadalje poslužite našega točnega, prvovrstnega in poštenega dela pri popravljanju radio apartih, pralnih strojev in čistilcev. MALZ ELECTRIC 6902 S+. Clair Avenue EN 4808 Gerstein Hardware & Supplies 7405 WADE PARK AVE., VOGAL ADDISON RD. IGRAČE, ELEKTRIČNI PREDMETI, ITD. TOP HAT MARN in SIMCIC, lastnika 661 East 185th Street IVanhoe 9671 Red Goose hoes Goose Vedno najboljše pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Za dobro družbo obiščite nas. f Vsem gostom, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! TUCKER'S SHOE STORE Mr. in Mrs. Harry H. Tucker 686 East 185th Street IV 3663 Vesele božične praznike in srečno novo lelo želimo vsem! Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! SCHELL SCENIC STUDIOS 84 E.2l7St. —KE. 0471 CLEVELAND, OHIO JACK BEESON, Rep. ZLATE'S MEAT MARKET 662 East 140th Street Mulberry 9160 Pri nas dobite vedno najboljše sveže in prekajeno meso. VLJUDNA IN TOČNA POSTREŽBA CENE ZMERNE Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem posetnikom in prijateljem VICTORY TAVERN 513 East 152nd Street - KE 9735 VI- IDaf^iE^IDAiyf.iE Pri nas vas postrežemo z najboljšo pijačo—pivom, nom in žganjem ter finimi domačimi jedili. — Priporočamo se za obisk. Albina (Opaskar) Richter — Mitz Slapar .2l decembra, 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN 7 PASTIR KLEMEN F. A. MARINCIC QUALITY MEATS V ' Sem cenjenim odjemalcem se lepo zahvaljujemo naklonjenost v preteklem letu in se priporo-j^^mo še za v bodoče. 542 East 152nd St. - MU 5832 Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem- Najlepše božične praznike in srečno novo leto želita JOE in ERNIE, lastnika E. 152 ST. RECREATION 809 East 152nd St. MU 9526 DOT'S CAFE 'ovenska gostilna — DOROTHY URBANCIC, lastnica Se priporočamo za obisk. p5930 Saranac Road MU 8871 Iskrena božična in novoletna voščila vsem! PETER ROSTAN 449 East 158th Street r^iNT ER AND DECORATOR KE 0820 mojim odjemalcem in prijateljem želim vesele božične praznike in sreče polno novo ^*■0 1946 ter se toplo priporočam za naklonjenost. JE ČAS ZA BARVANJE IN DEKORIRANJE OD ZNOTRAJ. Se priporočam MEŠČANOM IN MEŠČANKAM MESTA EUCLID A KLIČEM *! VESELE nOi.IČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO tURl itEMH J. SIMS, ZUPAN PAUL Mmi( 14214 Westropp Ave. - LI 2459 opravljam strehe, vršim vsakovrstna kleparska cleia in postavim forneze in napeljavo za k.. umetno prezračen je. ^orcio hož'.čne in novoletno prain'ke želimo vsoin! (Dalje z 6. str.) obtičala nocoj v tesni kotlini. Hvala Bogu, zdaj vem: še je živa. Potrpi, ubožica, potrpi; takoj pridem in ti pomorem!" Ne odlaša pastir Klemen. Ve, da je blaznost, ve, da tvega morda lastno življenje, ako sledi njenemu klicu skozi temo in vihar. Toda predno sine jutro, bo nesrečna žival morda že mrtva. In potem bo tudi konec njegovega pastirjevanja na planini. Za' zevale bodo duri zatohlih zidov občinske ubožnice in ga pogoltnile ... O, tega starec Klemen noče doživeti. Noče, noče, noče... Kot bi trenil, se odloči. Plane v kolibo, pritrdi si okrog pasu debelo vrv, natakne nanjo veliko starinsko svetilko, vzame v roko težko okovano palico — — in že si sunkoma in z nečloveškim naporom osvaja pot v strmine. Pes se plazi tik pred njim, voha po zraku in po tleh, striže pazljivo z ušesi in cvili, presunljivo cvili — — 3. Visoko nekje med strmimi pečinami, podobnimi ogromnemu skrušljivemu satovju, zija globok prepad. Njegovo dno je pokrito s črnim ruševjem in odpadki drevja, ki ga je oklestil vihar. Na rob tega prepada pleza pastir Klemen, pleza v neprestani opasnosti za lastno življenje. Noben odblesk luninega soja ne more več predreti valoveče mase gosto natrpanih oblakov. Le medli bliski, ki pa se užigajo še zelo daleč, daleč nekje za nedoglednimi gorami, vr-žajo zdaj, zdaj slaboten slap svetlobe preko planine. Drugače je noč črna, tako črna, da bi potreboval pastir Klemen za nevarno prečkanje po čereh deset rok — in še bi šlo komaj za si-lo . . . Skoraj navpično navzgor rastejo skale v višino. Oborožene so z ostrimi šili in robi. Samo en neroden stop, en neroden pri-jem — in strmoglaviš kakor odžagan hlod navzdol . . . Pastir Klemen pa pleza preko njih, pleza z obupno voljo človeka, ki je blodno uverjen, da leži na kocki njegova čast, njegov ponos. Samo dvoje prividov — prvi ves svetal, drugi ves mrk — mu neprestano lebdi pred očmi: ali življenje kakor doslej, polno solnca in prostosti, zdravja in moči, ali pa žalostno, klaverno hiranje v neprijazni občinski hiši . . . O j, naprej, kvišku, do cilja! Tuli vihar, zaletava se besno in grozeče vanj. Bliski se užigajo vedno gosteje, vedno bliže; postajajo ognjeni in slepeči. Zamolklo gromenje se vali za njimi, raste v preglušujoč" ropot ogiomne železne krogi je, ki jo kotali nevidna roka preko ka-menitih ruševin . . . Pastir Klemen ne odneha. Vzpenja se vse više, pleza, da mu lije krvav pots čela in mu pokajo členki na rokah in nogah. — Kdo bi postajal malodu-šen in strahopeten tik pred ciljem?! Tožeči klic izgubljene ovce mu udarja vse glasneje in razločne-je na uho. Pleza Klemen. Njegove dlani so že polne skelečih ran in vroče, umazanordeče krvi. Postajajo spolzke in okorne, nezanesljive za nadaljne prijeme. Že je skoraj na vrhu kameni-te grmade: še en smrtnoneva-ren zalet preko ošiljene izbokline --- in sesede se starec upehan in onemogel na rob prepada, v katerem leži izgubljena ovčica s strto nogo ter milo kliče na pomoč . . . Pastir Klemen ne pozna strahu. V teku štirideset let pastirjevanja ga je že neštetokrat zalotil hudournik v pečinah. Ve-dril je s čredo ob največjem nalivu pod kakšnim orjaškim pri-visom, križal se pobožno, molil in premišljeval udano in brež groze, kako neznatna je sila človeka v borbi z neukročenimi prirodnimi elementi. Gledal je prevzet in očaran, kako divje lepa, strahotno veličastna je njegova planina, kadar jo biča raz-paljen srd božji . . . Ne pozna strahu. Nocoj pa, če vse trezno premisli in preu-dari, upošteva okolnosti, ki so sovražno naperjene proti njemu, upošteva da se ni nahajal še nikoli v takšnem skrajno neugodnem položaju, ga vendarle obide mrzla zona po vsem telesu . . . Kaj bi zdaj, kam in kako? Brez pomoči je. Ali naj čaka jutra in prečepi v tej mučni legi vso noč? — Hu, kako tuli vihar. Bliska se in treska kot na sodnji dan. Tudi prve deževne kaplje že čuti na licih . . . Bulji Klemen neodločno okoli sebe, bulji v črno globel pod seboj, zmaje z glavo in je ves zmeden in osupel. "Čudo božje! Kako je le neki zašla ovca v te strmine? Na kakšen čudovit način je strmoglavila v prepad, da se ni ubila ? Gotovo je od nasprotne strani lažji prehod na to grmado, polno skritih in lokavih kotlin; jaz pa sem jo ubral — slepec — na-ravnost navzgor!" Pa se spomni Klei^ch ■ še na nekaj in še udari s pestjo ob čelo: kod je ostal pes? "Odspodaj, kakopak!" se tolaži. "Bila bi gotova smrt zanj, če bi plezal za menoj ..." V tem trenutku prisluhne, iz-bulji oči in je še bolj presenečen in osupel; iz dna prepada se ne odbija le pretresljivo ve-kanje ponesrečene ovce, tudi radosten, hrupen Idje'z" pogrešanega psa udari zdajci na njegovo uho. "Vidiš ga, premetenca!" za-momlja skoraj dobrovoljno pastir Klemen, izvleče rutico in si obrise pot s čela. "Jaz ti jo štorkljam kot norec tu gori, da se spustim odondod spet po vrvi navzdol — on pa ti je gotovo izvohal niže doli, na drugi strani, širok skalnat presek in se splazil skozi njega do ovce v prepad." In ga pri tem nepričakovano obide rešilna misel. Ha, če je tako, potem je njegovo delo znatno olajšano. Ne bo mu treba dvigati ovce iz dna v tako višino in odtod spet plezati z njo preko ostrih šilov in robov navzdol . . . Spustil se bo po vrvi v globočino — vse drugo bo potem igrača. Z novim pogumom, z novo vztrajnostjo in samozavestjo se loti Klemen dela. Previdno tipajoč okoli sebe se plazi po ostro nazobčenem robu in opre-zuje, kje bi naletel na trdno oporišče, okoli katerega bi ovil vrv. Ko najde po dolgem iskanju za svoje načrte primerno izboklino, pritrdi neutegoma konec vrvi nanjo, drugi konec, pa za-vihti nad prepadom. Nato sa je odločno oklene z rokami in žs se spušča polagoma navzdol . . . vedno niže . . . vedno globlje . . 2e je dosegel znatno globino. Divje radostno laja pes pod njim in glas bele ovčice čuti revica, podzavestno čuti, da se ji bliža rešitev iz mračne ječe — je ves mil in kakor poln gor-ke hvaležnosti . . . Pastir Klemen je na zunaj robat človek, a v svoji notranjosti silno čustven in nežen. V tem trenutku čuti, da se mu para srce od ganutja in sreče . . . "Hoj, hoj, ubožica, potrpi; še minuto in že sem pri tebi . . . In ti, Perunček — priden si, priden! Jutri ti pripravim obed, da ga boš pomnil žive dni!" Momlja pastir Kleqnen, momlja skozi zobe in razdalja med njim in dnom prepada se oži . . Ko bodo uresničene tvoje sanje, o pastir Klemen — rešena ovčica in vržena sramotna nakana pregnanstva v velikem loku od tebe — naj ti bo za vse prestano trpljenje in ponižanje v zadoščenje zavest, da si združil blago s koristnim: lepo se bo živelo še nadalje v samoti in miru, oj, lepo . . . Mehko in toplo je pri duši starcu Klemenu. Kakor v Čudežnih sanjah se spušča navzdol in ne ve, siromak, ne sluti, da bežijo sekunde, ki ga ločijo od zasnovanega cilja, skokoma in v škodoželjnem grohotu mimo njega .. . Tesno se oklepa vrvi in pleza po njej navzdol, pleza . . . Zdajci se mu iztrga iz grla krik smrtne groze in bolečine: pretrgal je temo od tal do neba blisk, ko da bi zajel ognjen zu-belj vesoljstvo, zagrmelo je, ko da bi se razklala gora na dvoje, zabobnelo je, ko da bi se zrušil v tečajih ves svet —: —.: udarila je strela, udarila naravnost v prepad --- Pastirju Klemenu sunkoma vztrepetajo roke . . . zakrilijo še enkrat blodno po zraku-- in že pada njegovo truplo kot črna brezoblična kepa ožganega mesa in izoglenelih kosti med strahovitim truščem in ropotom v globočino . . . Žrelo prepada, ki je zijalo in p režalo nanj kakor gladna pošast, debelo pogoltne — gruča kamenja se vali vanj — in onemi. Bolestno jekne še enkrat od skal, jekne kakor krik človeka, ki ee je zrušil nad samotno grobljo, 3Eril obraz v dlani in zajokal . . . Pastirja Klemena ni več. PRVI JUGOSLOVANI V AMERIKI! Kdo so bili prvi Jugoslovani, ki so se naselili v Ameriki? če ne veste, čitajte "A Nation of Nations," knjigo, ki je najnovejše literarno delo našega ameri-ško-slovenskega poznanega in spoštovanega pisatelja Louis Adamiča. Za vsakega naseljenca ali tu rojenega Slovenca ali Jugoslovana je zelo važno, da ve! V uredništvu Enakopravnosti jo lahko nabavite. Oglašajte v - - -Enakopravnosti Northern Ohio Pump Service INSTALLATION AND MAINTENANCE OF OIL COMPANY EQUIPMENT 6305 SUPERIOR AVE. — EN 1634 % JOHNZUUCH Insurance Agency FRANCES ZULICH, licencirana zastopnica vam pifeskrbi vsakovrstno zavarovalnino proti ognju, nevihti, ropu, avtni nezgodi, itd. Vesele božične praznike in srečno novo lelo želimo vsem! 18115 NEFt ROAD IVanhoe 4221 CARLSON'S ' HI-SPEED SERVICE m 905 East 185th St. NAJBOLJŠE OLJE, GAS, ITD. Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov in nudimo prvovrstno oskrbo vašemu avtu, da teče gladko. Delo je jamčeno. Se priporočamo za obisk. Vsem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! JOHN LUKANC 698 East 159 St. - MU 3729 želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto! Ako imate kako pohištvo, katero želite dati prenoviti z novo, lepo tapeto, kot naprimer stol, divan, itd., pokličite nas. Delo izvršimo v popolno zadovoljstvo in po zmernih cenah. ZAHVALA IN VOJCILO! Vsem cenjenim trgovcem, obrtnikom, profesionalcem in naročnikom, ki so nam izkazali svojo naklonjenost v preteklemu letu, izrekamo našo iskreno zahvalo. Naša želja je, da bi tudi v prihodnje sodelovali vzajemno, in na ta način še bolj ojačili spone našega narodneggt^ifcrljenja. Želeč vsem vesele božične praznike s srčno željo, da bi novo leio vsem prineslo srečo, zdravja in zadovoljstva! Zastopniki "Enakopravnosti'^ JOHN RENKO FRANK RENKO LOUIS PIRC Lonis J. Perme, M. D. 10535 Carnegie Avenue RAndolph 2741 Th? Želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsenal Edward L. Pucel COUNCILMAN 10. VARDE STRAN 8 ENAKOPRAVNOST 24. decembra, 1945 "DA, DA MAMA, LE TAKO STORIMO!" Okrog 800,000 osirotelih otrok! — Deca brez očeta, brez matere, brez žive duše pod soncem, da bi jo negovala in oskrbovala. — To je slika, tragična slika današnje Jugoslavije. Ni treba, da je človek sam lačen, brez obleke, in strehe, da si lahko predstavlja te grozote pred katerimi stoji naš narod v domovini in zlasti naš mladi rod ravno v teh dneh, v teh zimskih mesecih. Zato moramo ameriški Slovenci sedaj pred Božičem sto- i riti svojo človeško dolžnost in! poseči tako globoko v naše de-' narnice, da bo bolelo in se tako! vsaj malo oddolžiti strašanskim žrtvam in trpljenju onemoglih | starčkov in stark, hrabrih mož | in žena, fantov in deMet ter ne-! dolžnih otročičev v naši rodni { Sloveniji. Predvsem moramo to j storiti kot ljudje, če hočemo re-1 či, da nosimo v prsih srce mesto j kamna. Res, da nas je večina ameriš-1 kih Slovencev ih Slovenk pre-1 prostih delavcev in delavk, ma-1 lih obrtnikov, trgovcev in pro- I fesijonalcev, vendar smo v sta-1 nu in moramo spraviti skupaj i veliko, veliko več, kot smo' zbrali dosedaj. Sedaj v teh dneh bomo potrošili na,tisoče in tisoče dolarjev za eno in drugo, za potrebno in nepotrebno. Naj nam stopi pri naših kupčijah, pri našem trošenju večkrat pred oči uvel star. ček naš lasten brat brez strehe, izmozgana in premražena starka, naša rodna sestra zavita v cunje, brez tople obutve, brez j prilike, da si segreje želodec s { skodelico tople juhe ali kave. Predstavimo si na tisoče ma- i lih otročičev, čijih mala trupel-ca so bolj podobna okostnjakom, nego človeškim bitjem. Njih drobne ^očice in globoko v čelo udrte očke naj nam sledijo pri naših nakupih božičnih __'if:ir dobrin in nam odpro in otajajo naša srca, kot še nikoli v našem življenju. I Ko si belimo glave, kako bi ! bolj razveselili in bogato obda-' rili naše lastne ljubljence, redimo: "Res je, ljubi sinček, ljuba hčerkica, rada vaju imam, nadvse rada, toda letos bosta pa vidva, ki ne vesta kaj je biti lačen, ki ne vesta, kaj je biti nag in bos sredi burje in mraza, malo prikrajšana in bomo šli v trgovino in mesto, da kupimo vama raz-lih stvari, brez katerih prav lahko shajata, bomo izbrali potrebnih stvari za vajine krvne bratce in sestrice in sicer: rokavičk, jo-pičev, čepic, čeveljčkov, copatov, obleke, hlačk, itd. in tudi prav za mala deteta, katerih nimajo njih uboge mamice v kaj zaviti, bomo izbrali potrebnega in trpežnega blaga za pleničke in odejo." "Ko bomo imeli vse skupaj, se bomo podali v petek zvečer 28. decembra v Slovenski narodni dom. kjer bo velika "Božičnica" za slovenske sirote, pri kateri bomo igrali vsi pravi in usmiljeni Slovenci in Slovenke, mladi in stari dobrotljivega "Miklavža" "Vsak mož, vsaka žena. vsak fant in dekle in se posebno mladi ameriški dečki in deklice slovenskega porekla, vajini sošolci in sošolke, draga Mary in Johnny bodo prinesli svoje darove. Na to jih bodo opozorili njih očetje in mame. ker vedo. da bo blagostanje, zdravje in napredek mlade in svobodne Jugoslavije tudi za nas, Amerikance imelo velik pomen. "Kaj ne, da sta vesela maminega sklepa?" U ver jena sem. da bosta Johnny in Mary navdušeno vzkliknila: 'Da. da. mama, le tako stori- mo! Za publicijski odsek "Progresivnih Slovenk" M.Ivanusch. PRIPOROČILO BOŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. EN 0282 Naznanjamo vsemu cenjenemu občinstvu, da vam bomo postregli za božične praznike z dobrim domačim vinom in sladkih kalifornijskim vinom na kozarce in v steklenicah. Priporočamo se za obilen obisk. NAZNANILO Vsem cenjenim rojakom in prijateljem sporočamo, da smo prekupili Svec mlekarno ter smo se preselili iz 3310 W. 50 St. na 3298 West 58th Street kjer so prostori večji in moderno urejeni, kjer bomo lahko nudili boljšo postrežbo našim odjemalcem. Zahvaljujemo se za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče. Želimo vsem vesele božične praznike in srečno« zadovoljno novo letel ANION MEZNIK SLOVENSKA MLEKARNA 3298 West 58th St. MElrose 1857 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENd;cott07l8 TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) Za to imam moč. Da, zdaj se maščujem nad soljudmi za vso krivico, ki so mi jo storili, zaradi katere sem morala trpeti. Eti-enne-Mariano! Da! Imenovala bom otroka po svojem očetu in nihče naj ne izve resnice. Globoko v svojem srcu bom nosila skrivnost in ta skrivnost bo in mora prikleniti Gottfrieda na mene do konca mojega življenja." "Terezika! Ah!" Je zaslišala nenadoma glas Antona Jakoba iz sosednje sobe in potem spet, toda še glasneje — neizrecno bolestno: "Terezika! Terezika! Deklica!" Začutila je, kako ji je udaril znoj iz čela in rok: ščeme kakor zbodljaji z iglo. Nikdar ni vedela, da zvenita lahko iz človeškega glasu tako strahovita bolest in obup. "Oh! Terezika! Pridi!" "Kaj se je zgodilo?" je zakričala iz postelje. Nobenega odgovora. Toda slišala je lahno ječanje. Vstala je, smuknila v copate in stopila v njegovo sobo. Luči so gorele. Vi-/ dela je svojega moža, kako sedi v spalni srajci na robu postelje. Videti je bil zelo beden in njegovi pogledi so izgubljeno tavali po sobi, dokler se niso nazadnje uprli v njo s topim, mučnim izrazom. "Mislil sem, da sploh ne boš prišla več!" je potolažil s tihim glasom kakor otrok. "Oh! Tako slabo mi je bilo! Ves čas bi blju-val, toda ne morem, ne morem." Stresel se je. "Lezi!" je dejala. "Nemara ti bo potem bolje! In zakaj vse te luči? Bodejo me v oči!" Ugasila je glavno luč v sredini sobe, tako da je gorela samo majhna namizna svetilka. "Najbrže sem ogromno pil, to priznavam!" je ječal. "In tudi ogromno jedel. Strahovito mi je slabo. Oh!" Opotekel se je, nato se je vzravnal.' "Slabe volje sem bil nocoj," je nadaljeval. "Deklica! Nisem mislil vsega tako, kakor sem dejal, toda tudi ti ne bi bila smela sedeti v tej obleki pri fantu. Ah! Zdaj mi je tako bedno! Ne vem, kaj je z menoj. Oh! Zelo sem bolan! Oh!" Postrani je padel na svojo posteljo. Naenkrat se je spet dvignil. * "Jezus, hitro! Bljuval bom! Posodo, deklica! Hitro!" Vlila je nekoliko vode v posodo in mu jo postavila na posteljo. Izbljuval se je. Terezi sami bi skoraj postalo slabo. Nato se je izmučen zrušil nazaj. Dvignila mu je noge na posteljo in odnesla posodo v kopalnico. Tam jo je izpraznila, umila in jo nesla spet nazaj. "Zdaj mi je nekoliko bolje," je dejal, "toda kako to žge! 2ge! Ah! Spet ti prokleti kam- ni! Vse to sem pošteno zaslužil! Da! Tako jesti in piti, kakor sem nocoj in se razburjati zaradi ničesar! Deklica, oj!" "Zakaj ne vzameš nekoliko svoje soli za jetra?" Pokazala je na majhno stekleničico na umivalniku. "Vzel sem nekoliko, preden sem legel v posteljo; hotel sem se strezniti." Zaječal je. "Ali naj ti prinesem konjaka?" je vprašala. Dražilo ga je, da bi bljuval, in stresalo ga je. "Nič! Nič!" je mrmral in odmahnil z roko. Poskusil je goltati pa ni mogel. "Deklica! Deklica!" je nenadoma zakričal. "Strašne bolečine imam! Ah!" Pohitela je k njemu. Odrinil je posteljno odejo. "Daj, da hitro vstanem! Hitro! Ven moram! Pomagaj mi! Pomagaj mi!" Zgrabil jo je za roko, ee potegnil kvišku, zlezel s postelje in oprt na njo je korakal po hodniku do stranišča. Počakala ga je. Takrat se je je polastil nenaden strah. Naglo je stekla gor do Gottfriedove sobe. Z obrazom navzdol je ležal na svoji postelji, tako kakor je ležala prej ona. Stopila je k njemu, okrenila mu je glavo in mu pogledala v obraz. Bil je zelo vroč in zardel, oči je imel zaprte. Ustnice je trdno stiskal, spodnja ustnica je še krvavela od njenega ugriza. "Zamudil si priložnost, da bi ga posvaril," je rekla. "Zdaj te je potegnilo v vrtinec kakor mene! Lahko bi ga bil rešil, pa si zamudil. Dokončala bom zdaj sama." Nič ni odgovoril. Niti oči ni odprl. Divje ga je pograbila za lase in mu potegnila glavo kvišku. "Kadar je treba dejanj," je siknila, "takrat ste vi možje strahopetni, strahopetni kakor preplašene miši!" Potisnila mru je glavo nazaj v blazine in stekla dol. Anton Jakob se še ni vrnil. Naglo je zdrknila v njegovo spalnico, vzela je stekleničico s soljo za jetra, jo odnesla v svojo sobo in jo skrila pod svojo blazino. Nato je stopila do nekega predala, vzela je novo stekleničico soli za jetra, ki je bila enake vrste in približno do polovice polna, pohitela je nazaj v sobo Antona Jakoba in jo položila na prostor, kjer je stala prej druga steklenica. Ko je bilo to opi-avljeno, se je splazila nazaj na hodnik. Pepelnato siv se je prikazal stari. "To je strašno! Strašno!" je ječal. "Koliko imam." "Pojdi nazaj v posteljo!" Prijela ga je za roko. "Riba je bila vendar sveža!" je dejal med hojo. "Timm bi. mi gotovo ne dal slabe ribe. Ne, bila je sveža!" Stresel se je. "Meso je bilo dobro. O joj, pomagaj mi! Zrušil se bom! Spet bom bljuval. že zgolj pomisel na jed mi obrača v telesu želodec." Izbljuval se je na hodniku. "Vode, vode!" je zaklical. "Daj mi piti vode; Jezus vendar!" Pomagala mu je v posteljo in ga vprašala, če ne bi vendar hotel konjaka. Spet se je stresel. Vse, razen vode, se mu je gnusilo. Zmajal je z glavo. Gledal je apatično v tla. "Nič! Ne! Vode, deklica! Daj mi! Daj mi!" Približala se mu je s kozarcem v levi, z vrčem v desni roki. Spominjalo jo je prejšnjih let, ko je bila njegova dekla in mu je morala prinašati zvečer vroče vode s citrono in ko jo je prvič potegnil na svoja kolena. S tresočima rokama ji je vzel vrč in ga spraznil kakor človek, ki ima popolnoma izsušeno grlo in je na pol omamljen od žeje. Spet je napolnila vrč in ga postavila na stol poleg postelje Naslonil se je. Obraz mu je trepetal in vlažen, kovinski lesk je prevlekel njegovo kožo. Tere-za je odšla v kuhinjo, privezala si je predpasnik preko s čipkami obšite nočne srajce, vzela je vedro vode in posnažila hodnik. Izpraznila je vedro in ga postavila v kopalnico. Nato je šla v svojo sobo, vzela stekleničico izpod blazine, stresla je vsebino v odtok in izmila posodo. Položila je stekleničico v najbolj zdolnji predal v omari med kopic o stekleničic, med katerimi so nekatere vsebovale prav tako sol za jetra. Nato se je nenadoma nečesa domislila. Stekla je v svojo sobo, odprla nek predal in vzela neznaten majhen zavojček, ki je ležal pod knjigo, in ga je vrgla v odtok. Po vseh teh ukrepih ji je odleglo. Ko se je vrnila k Antonu Jakobu, je strmel v njo z upadlimi očmi. "Ta jetra!" je šepetal skoraj brezglasno. "Zdaj me ima. Vsa jetra se mi bodo razcedila. Taka bolečina! Vode!" je zamr-mral. Pristavila mu je vrč k ustnam. Pil je in glava mu je padla v blazine kakor kamen. "Skoraj zblaznel bom zaradi teh bolečin!" Njegov glas je izgubil vso moč. Zgrozila se je ob zvoku njegovih besed, ki je bil, kakor bi nekaj hladno in brezbrižno ugotavljal. Nenadoma je vrgel glavo od desne na levo. Zgrabil ga je krč. Presunljivo je zakričal. Obraz je imel oblit z mrzlim znojem. Kakor besnež je odme-tal posteljnino in potisnil blazine na tla. "Deklica! Če — ne bo — to takoj — prejenjalo, potem — bom umrl!" je dahnil. Skozi oknice se je pričel svetlikati jutranji somrak, krčem Antona Jakoba pa ni bilo konca, še celo hujši so bili; toda umrl ni. Tereza je delala s skrajnimi močmi; nudila mu je na vse na- čine olajšanje, dajala mu je vode, snažila ga je in umivala. Srajca se ji je oprijemala kože, skuštrani lasje so se ji zvijali na belem čelu. Oh, ko bi le izgubil zavest! Ko bi mu le ne bilo treba tako strašno trpeti! Ko bi le vse to prej vedela! Kako je škripal z zobmi! — Ni mogla več gledati. Nič več ni mogla poslušati, kako je sunkovito izgovarjal tihe besede, suhe, hripave besede, kakor da se mu je posušilo grlo. Ne! Njegovi nagli kriki, njegovi ostri bolestni kriki, njegovi brezkončno divji krči! In kratki oddihi, ki mu jih j& dovolil okrutni strup, so bili skoraj še hujši! Skoraj v a no je popisoval potem grozovi e bolečine, ki jih je prestal. voril je popolnoma pametno, n kakor človek, ki je obsojen n smrt, marveč kakor človek, goji še vedno upanje. "Da," je šepetal, kmalu konec! Konec vsega! česar več nimam v sebi. O glo mi je. Deklica, ko bolje, ne bom nikdar več lju ° sumen. Kje je fant? R^ci da sem — ga — preklel, ^ sem — bil pijan! — Da, o ° ^ vendar! Ali bo kdaj tega Že spet! To je — zadnji • (Dalje prihodnjič) Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! še vedno vam lahko dostavimo na dom pred prazniki fine nove električne čistilce za preproge, električne in plinske kuhinjske peči ter mnogo drugih električnih predmetov. Trgovina je odprla do 9. ure tudi v ponedeljek pred božičem. OGLEJTE SI NASD KRASNO ZALOGO TRAJNIH DARIL! NORTHEAST APPLIANCE & SERVICE JERRY IN GENEVIEVE BOHINC, lastnika 819 E. 185 St. KEnmore 5700 Vesele božične praznike in sreče polno novo leto 1946 želi vsem LUSTRIK TOOL CO PETER LUSTRIK, lastnik KOZAH SERVICE STATION MOBILGAS POSTAJA Pri nas dobite vedno prijazno ppstrežbo in najboljšo ekspertno mazanje kolesja (lubrication) in baterijsko poslugo. — Se priporočamo za obisk. Vogal E. 152nd St. in Waterloo Rd* IVanhoe 0626 Vesele božična in novoletne praznike želimo vsem! Vesele božične praznike in srečno novo leto odjemalcem in prijateljem MARY'S FASHION SHOP 6521 St. Clair Avenue TRGOVINA ZA DEKLETA IN 2ENE Obleke, klobuki, spodnja oblačila, velike in pose^ no velike mere . . . PANTIES z elastiko za Žene in druge potrebščine. MR. IN MRS GIROZAN, lastnika REMICS DELICATESSEN 921 East 185th St - KE1846 Sladoled, slaščice, sadje in grocerijske potrebščin® Se priporočamo gospodinjam za obisk. Vesele božične in novoletne praznike želimo vsemi