Leto XM št« 33 (,,jutro« jott, &
Ljubljana, ponedeljek 12. avgusta I940
UpravmStvu. LJubljana, Knafljeva 0
—	reiefon St 3122. 3123, 3124, 8125, 312«.
Inaeratnl oddelek: LJubljana, Selen-ourgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
—	Telefon 9t 180. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora
St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-partnerja.
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena 1 Dtft
Qrednl£tvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečna
Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — OelasJ pc tarifu.
ia Kar®la in kralja Borisa
v
ob Črnem mor
Pospešena pogajanja za sparaziiin med Bnmunijo In Bolgarijo
V Sofiji pričakujejo, da bo že danes dosežen končni sporazum, nakar bo sklicana seja Sobranja, da ratificira zopetno priključitev južne Dobrudže Bolgariji in potrdi smernice bolgarske zunanje politike - Rumunija želi pred pričetkom pogajanj z Madžarsko razčistiti odnošaje z Bolgarijo
Bukarešta, 11. avg. br. (United Press.) Šele danes se je izvedelo, da sta se včeraj v nekem kraju ob Črnem morju sestala rumunski kralj Karol in bolgarski kralj Boris. Do tega sestanka je prišlo po želji rumunskega kralja Karola, ki je hotel na ta način pospešiti pogajanja in sporazum z Bolgarijo glede Dobrudže. Dasi je načelni sporazum že dosežen, so se vendar pri razpravi o podrobnostih pojavile nove težave, zlasti v pogledu nekaterih krajev, ki jih želi Rumunija obdržati, ki pa jih zahteva tudi Bolgarija.
Kralj Karol je imel včeraj dopoldne dolg razgovor z ministrskim predsednikom Gigurtom, zunanjim ministrom Manoilescom in rumunskim poslanikom v Beogradu Caderom, ki je vodil prve razgovore z Bolgarijo. Po teh konferencah je kralj opoldne odpotoval s posebnim letalom neznano kam. Šele pozneje se je izvedelo, da je odpotoval na sestanek z bolgarskim kraljem Borisom. Zvečer se je vrnil v Bukarešto, nakar se je ponovno sestal ministrski svet. O samem sestanku kralja Karola s kraljem Borisom ni bilo izdano doslej nikako uradno poročilo.
V poučenih krogih pa zatrjujejo, da se bodo sedaj pogajanja z Bolgarijo po-spešaa tako, da bo čim prej podpisan končni sporazum, ker je Rumuniji mnogo mi tem, da dobi proste roke za pogajanja z Madžarsko.
t
kanjem sobranja
V iiftlalcovanju sporazuma z Rumunijo se pn-psavlja sMIsanje sobranja, da odobri doseženi spararom in zunanjo politiko vlade
Sofija, 11. avg. br. (BTA). Danes °pol-Ono »o prispele iz Bukarešte vesti, da je priiiikovaii skoraj z vso gotovostjo, da bo že julri p&ttpiSan definitiven sporazum z Romunijo glede Dobrudže.
itttnistrski predsednik Filov in zunanji minister Popov sta prebila vse dopoldne v zunanjem ministrstvu ter sta bila v stalni telefonski zveza z Bukarešta
Opoldne je bil pozvan v predsedstvo vlada predsednik sobranja Loga Petrov. Kakor se je izvedelo, so mu sporočili, da bo prihodnje dni »Klicano sobranje k izrecnemu zaseoanju, da sprejme važne sklepe, nanašajoče se na zunanjepolitične zadeve. Verjetno gre za ratifikacijo zopetne priključitve Dobrudže in za odobritev zunanje politike vlade, ki jo bo na tej seji obrazložil zunanji minister Popov.
Po 17 letni ločitvi
ditve odnosov med državami v jugovzhodni Evropi, da pa v tem ni treba videti njune slabosti, pač pa željo, da s pozivom k razumu, pravičnosti in odgovornosti dosežeta prostovoljno rešitev spornih vprašanj in sklenitev sporazuma.
»Zora« na prvi strani objavlja telefonsko poročilo svojega dopisnika iz Berlina in v
njem poudarja, da so nasveti držav osišča, izraženi v Solnogradu in v Rimu, v pričakovani meri vzbudili pozornost in da pogajanja med obema državama za rešitev spornih vprašanj potekajo počasi.
Prav tako »Utro« in »Zarja« objavljata dopise svojih posebnih poročevalcev v istem duhu.
Madžarska spomenica rumunski vladi
Madžarska vlada predlaga, naj bi se takoj pričela pogajanja o spornih vprašanjih v duhu monakovskih priporočil
Pred 27 leti je bila južna Bobrudža odcepljena od Bolgarije, sedaj pa se zopet vrača v njeno
okrilje
Sofija, 11. avgusta. AA. O priliki današnje 271etnice, odkar je bila podpisana bolgarsko-rumuhska mirovna pogodba, po kateri je Rumunija dobila južno Dobrudžo, objavlja list »Mir« na prvi strani pod naslovom »11. avgust« kratek članek svojega ravnatelja Hriste Bržičova. Med drugim piše: 11. avgust pred 27 leti je bil eden najtemnejših dni v medsebojnih odnosih med bolgarskim in rumunskim narodom. Tedaj so kratkovidni rumunski državniki storili nekaj, proti čemur so se bili izrekli modri državniki starejšega datuma. 27 let ne pomeni vse niti v življenju človeka, kaj šele za zgodovino in odnose med dvema državama. Vemo, da so bili narodi, ki so bili stoletja razdruženi, pozneje najtesneje zvezani z zares večnim prijateljstvom. Ta želja naj se izpolni med bolgarskim in rumunskim narodom! Vidimo, da se bo tudi izpolnila. Tako bo dan 11. avgusta, ki je bil razdružitelj, postal zedinitelj. Združila se bosta v večno prijateljstvo dva naroda, ki ne bosta imela nikdar'več nobenega vzroka, da bi se prepirala in da M zastrupljala svoje odnose.
»Mir« objavlja z debelimi črkami telefonsko poročilo iz Rima pod jioslovom »Pred trajnim sporazumom z Rumunijo«. V njem poudarja, da pričakujejo hitro rešitev teritorialnega vprašanja med Bolgarijo in Rumunijo, nato pa pripominja: Zadnja poročila govore o končnem sporazumu med državama, ki se za njune odnose odpirajo odlične možnosti.
»Slovo« posveča članek posvetovanjem rumunskih državnikov v Bukarešti s kraljem Karolom o vprašanju ureditve odnosov z Bolgarijo in Madžarsko. V tem članku omenja govor predsednika rumunske vlade Gigurta ter izraža prepričanje, da bodo politiki uresničili bolgarske želje.
Francozi bodo branili Indokino
W a s h i n g t o n, 11. avgusta. AA. (Reuter). Washingtonski dobro obveščeni krogi izjavljajo, da so iz najverodostojnejših inozemskih virov dobili vest, da je vlada v Vichyju odredila, da se francoske čete upirejo, če bi Japonci izvršili napad na Indokino. Kakor je znano, imajo Francozi v Indokini večje število podmornic. V Washington so prišla poročila, da je francoska vlada storila potrebne korake, da se poviša število zračnih in pomorskih obrambnih sredstev v Indokini, in sicer čim preje.
Vladno glasilo »Dnes« objavlja na prvi strani telefonsko poročilo svojega dopisnika iz Berlina pod naslovom »Ne obijube pač pa dela bodo imela vrednost za nemško vlado in njeno zunanjo politiko«. Poročilo poudarja, da državi osi Rim-Berlin ne želita posredovati glede vprašanja ure-
Buctimpegra, 11. avg. d. V rumunsko-ma-džarskih odnosih je nastopil s predajo madžarske spomenice rumunski vladi nov nedvomno pomemben moment, spričo katerega je že sedaj pričakovati nagel in resen razplet sedanje situacije na evropskem jugovzhodu. Na dobro obveščenem mestu se je že snoči izvedelo, da se pripravlja nova diplomatska akcija, vendar njenega značaja in obsega zaenkrat ni bilo mogoče dognati.
Davi pa so nimunsKi usti objavili, da je madžarska vlada v spomenici, ld jo j© Poslanik Laslov BardOsZy izročil romunskemu zunanjemu ministru, kratko podala stališče maožarske manjšine v Rumuniji glede spornih vprašanj ter poudarila nujno potrebo, da se prično direktna pogajanja za njihovo rešitev. Madžarska vl«d*» je pozvala rumunsko, naj ji nemudoma sporoči, kje in kdaj naj bi se taka pog»|a-nja pričela.
Pozornost je zbudila okoliščina, da je bila ta spomenica tako kratka. Rumunski krogi pa te okoliščine ne smatrajo za neugodne, nego jo nasprotno tolmačijo v tem smislu, da se madžarska vlada ni hotela spuščati v obširno razlago vseh spornih vprašanj, da ne bi zaradi tega nastale nove komplikacije. V rumunskih vladnih krogih sedaj pričakujejo, da bo vlada v najkrajšem času odgovorila na madžarsko poslanico, kar bi utegnilo sedanji dokaj nejasni položaj močno razjasniti. Rumuniji se je namreč očitalo, da namenoma zavlačuje pogajanja z Madžari. Tudi po obisku poslanika Bossija v Budimpešti se namreč to mnenje ni mnogo spremenilo.
Govor predsednika vlade Gigurta, za katerega madžarska javnost ni izvedela v
celoti, ker so ga madžarski listi omenili le z nekaj besedami, je bil sprejet s precejšno rezerviranostjo in madžarski službeni krogi do njega niso hoteli zavzeti nikake-ga stališča. Madžarska vlada slej ko prej vztraja pri tem, da se pogajanja čim prej prično, a to na osnovi načel, ki so bila proglašena v Monakovu in ki sta bila o njih rumunska državnika v Solnogradu in Rimu podrobno poučena.
Rumunski odgovor
Bukarešta, 11. avg. br. Danes se je izvedelo, da je rumunska vlada že odgovorila na poslanico madžarske vlade, ki jo je včeraj izročil zunanjemu ministru poslanik Laszlo Bardoszy. Čeprav so rumunski službeni krogi glede te stvari zelo rezervirani, se zatrjuje, da je Manoilescu v odgovoru na madžarsko spomenico obeležil stališče rumunske vlade. Odgovor je bil sestavljen na seji vlade, ki je bila včeraj popoldne. Odgovor ima definitivni značaj. Rumunska vlada je v njem še enkrat izrazila željo, da bi se čimprej dosegel sporazum in uredila vsa sporna vprašanja. Po zatrjevanju poučenih krogov, je rumunska vlada v svojem odgovoru obeležila čas ln kraj pogajanj. Obe delegaciji naj bi se sestali v Turn-Severinu že v dveh ali treh dneh. Kakor zatrjujejo tukajšnji politični krogi, je tudi že dosežen načelni sporazum o osnovi za pogajanja.
Gafencu prispel v Moskvo
Moskva, 11. avgusta. AA. (DNB) Novi rumunski poslanik Gafencu je včeraj prispel v Moskvo.
Ministri na Bledu
Bled, 11. avg. p. Politično življenje na Bledu je danes znova oživelo. Na Bled je prispel trgovinski minister Andres s svojim spremstvom. Nastanil se je v Park-hotelu. Tu namerava ostati nekaj dni. Kmalu po svojem prihodu se je sestal s finančnim ministrom dr. šutejem. Razgovor je trajal precej časa. Popoldne se je Andres sestal z ministrom brez portfelja dr. Konstantinovičem. Deloma je temu razgovoru prisostvoval tudi finančni minister dr. šutej.
Na Bled jedanes prispel tudi minister za telesno vzgojo naroda Pantič. On bo prisostvoval mednarodnemu teniškemu turnirju, • ' ^ 1 ' ' 1 ' ' * ' *
li' »r	i **	■	i 1 '
L A.
Odmev v Italiji
Rim, 11. avg. o. Vest o uvedbi italijanščine in nemščine na jugoslovenskih srednjih šolah je vzbudila v Italiji veliko pozornost. Listi jo beležijo na vidnem mestu in ugotavljajo, da se jugoslovenska vlada za to ni odločila nenadno, nego se je ta izprememba, kakor je izjavil prosvetni minister dr. Korošec zastopnikom italijanskega tiska, že nekaj časa pripravljala. Jugoslovenska vlada je pri tem v prvi vrsti vpoštevala tesne politične, gospodarske in kulturne odnošaje Jugoslavije in Italije.
Smrtna nesreča na Pleševici
Zagreb, 11. avg. p. Na Pleševici se je pripetila davi huda avtomobilska nesreča. Okrog 10.30 sta se odpeljala iz Sa-mobora na Pleševico lesni trgovec Julij Pezdirec iz Črnomlja in Nada Cerarjeva. Ko sta prispela na vrh Plešivca, se je njun avto z vso silo zadel ob komen ob cesta in se prevrnil v 30 m globok prepad. Silni sunek je oba vrgel iz voza. Dobila sta smrtne poškodbe, ki sta jima kmalu podlegla.
Avtomobil treščil v prepad
Milan, 11. avgusta. AA. (Štefani). Pri ponočni vožnji tovornega avtomobila, na katerem se je vozilo petnajst delavcev, se je na ovinku blizu Gorice prevrnil avtomobil v 50 m globok prepad. Pri tem je bilo ubitih pet oseb, ranjenih pa dvanajst, med njimi tudi šofer in njegov pomočnik.
tka nad Kana
Nemci so izvršili davi velik letalski napad na angleško vojno luko Portland, nakar se je razvila letalska bitka, ki je trajala ves dan - Nemci javljajo, da so sestrelili 79 angleških letal in izgubili 14, Angleži pa javljajo, da so sestrelili So nemških letal in izgubili 19 svojih
BERLIN, 11. avg. br. (DNB). Danes ob 14.30 je izdalo nemško vrhovno poveljstvo naslednje posebno poročilo:
Danes je bila angleška luka Portland (na južni angleški obali) napadena iz zraka. Z dobro usmerjenimi bombami so bile važne luške naprave uničene in veliki tanki zažgani. Med tem napadom je prišlo na raznih krajih nad Kanalom do zračnih bitk med nemškimi bombniki, lovci in rušilci ter med nad-močnimi angleškimi letalskimi formacijami. Po dosedanjih vesteh je bilo 73 angleških letal sestreljenih. 14 nemških letal se doslej ni vrnilo. Borbe nad Kanalom še trajajo in bo končni rezultat znan še le zvečer.
DNB poroča dodatno, da so bili zlasti pomoli v portlandski luki uspešno bombardirani. Izmed maloštevilnih ladij, ki so se mudile v luki, je večina uničenih. Petrolejski tanki in velike delavnice so bili posebno dobrodošli cilji nemških bombnikov. V kotlarnah in strojnih oddelkih so bile opažene močne eksplozije. Ugotovljeni so bili tudi veliki požari. Angleško protiletalsko topništvo je zaman poskušalo zavrniti napad. Več protiletalskih baterij je bilo prisiljenih k molku.
Berlin, 11. avg. AA. (DNB). V zračnih bojih nad Portlandom in nad Kanalom se borbe nadaljujejo, katerih se J vojaške strani, da s< udeležuje veliko število angleških le- 1 ki Stuka napadli 70
tal. Nemška lovska letala in boina le- | tala Stuka dosegajo vedno večje uspehe. Veliko število ladij skuša na morju rešiti moštvo zbitih angleških letal.
Berlin, 11. avg. AA. (DNB). Očividci današnjega napada nemških letal na Portland javljajo, da so videli, kako so se v pristanišču podirala nabrežja. Iz vode v pristanišču molijo še potopljene ladje, druge ladje pa gorijo, nagnjene na stran. Na tovornem pristanišču so opazili globoke jame, ki so jih izkopale bombe. En del skladišča se je porušil, dočim je veliko število drugih skladišč zajel požar.
Berlin, 11. avg. AA. (DNB). Po naknadno dospelih vesteh o zračni borbi nad Portlandom in Kanalom so se razvile hude bitke v zraku, ki so se nadaljevale do večera. Ena sama lovska eskadrila tipa Messerschmitt je zbila 22 sovražnih letal, sama pa izgubila le dve letali. Nemška eskadrila tipa Stuka je zbila 16 angleških letal. Potrjujejo se poročila, da je bilo skupno zbitih 73 angleških letal.
Berlin, 11. avg. br. (DNB). Po zadnjih poročilih se je število angleških letal, ki so bila sestreljena v današnjih spopadih nad Kanalom, povišalo na 79.
Berlin, 11. avg. AA. (DNB). Ko to javljamo (ob 17. uri), doznava DNB z vojaške strani, da so nemški bombni-
trgovinskih ladij.
katere ščiti 14 angleških vojnih ladij. I lom vzdolž južne in zapadne angleške - ■	------ ---- obale od Dovra do Portlanda. Po po-
Ker je to samo postranska akcija nemškega napada z ozirom na napad na Portland, še ni podatkov o uspehih tega napada.
Berlin. 11. avg. (DNB). O današnjem zračnem napadu na angleški konvoj v Kanalu se doznavajo sledeče posameznosti: Napad je bil izvršen približno 20 km seve-rozapadno od Margeita. Konvoj je plul v južnozapadni smeri. Po dosedaj dospelih poročilih so nemška bojna letala ugotovila, da je bilo z bombami zadetih več vojnih ladij, ki so spremljale konvoj. Nekatere ladje iz konvoja so se nagnile na stran, očividno hudo poškodovane. V teku tega napada je prišlo do spopada z angleškimi letali, ki so spremljala konvoj. Tem angleškim letalom so prišla na pomoč še druga angleška lovska letala. Dosedaj je bilo Zbitih pet aparatov tipa Spitfire in dva aparata tipa Bristol-Blemheim.
Berlin, 11. avg. AA. (DiNB). Neodvisno od velike zračne borbe nad Kanalom so nemške zračne edinice izvržile večje število posameznih napadov. Pri teh akcijah je bilo zbitih pri Doweru 7 opazovalnih balonov in pet lovskih letal tipa Spitfire, pri Southamtonu dva aparata tipa Bristol-Blemheim, pri Canterburryju pa dve lovski letali tipt Spitfire.
Angleško poročilo
London, 11. avg. (Reuter). Letalsko ministrstvo je nocoj izdalo komunike o velikih letalskih spopadih nad Kana-
datkih, ki so še nepotrjeni, ker so se spopadi popoldne nadaljevali, so angleški lovci danes sestrelili najmanj 50 nemških letal. Komunike letalskega ministrstva pravi:
Nemška letala so davi izvršila večjo akcijo v Doverski cesti. Nato so napadla Weymouth in Portland. Vsakokrat pa so jih angleška lovska letala zaustavila in se z njimi spopadla. Po podatkih, ki še niso definitivni, je bilo danes v celi seriji spopadov sestreljenih skupno 50 nemških letal. 19 angleških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. V glavnem pa so se po dosedanjih informacijah angleški letalci rešili.
Komunike nato navaja učinke nemških letalskih napadov. Več hiš je bilo močno ali lažje poškodovanih. Nemške bombe so napravile nekaj škode tudi na neki železniški progi. Neka bomba je udarila v bencinski tank. Nastal je požar, ki pa je bil takoj lokaliziran. Večje število ljudi je bilo ranjenih. Nekateri izmed njih imajo hude poškodbe, le neki civilist je bil ubit.
Pri napadu na Portland so Nemci povzročili le malo škode. Dve angleški ladji v luki sta bili poškodovani od drobcev bomb. Na kopnem so bombe
Nadaljevanje na 2» strank
zadele nekaj pristaniških objektov in neko bolnico.
V dodatnem poročilu ugotavlja agencija Reuter, da so Nemci v dveh" po- . slednjih letalskih bitkah nad Kanalom izgubili nad sto letal, medtem ko so jih Angleži le 35. V četrtek so znašale izgube po angleških podatkih na nem-
ški strani 60 aparatov, na angleški 17, danes pa na nemški okrog 50, na angleški 19. V četrtek je Angležem uspelo sestreliti tudi 15 italijanskih letal, medtem ko so jih sami izgubili le 3. Tako je bilo v poslednjih treh dneh sestreljenih nad 125 nemških in italijanskih letal, a le 38 angleških.
Vojna ¥
ozemlju
Italijanska in angleška vojsia poročila — Spopadi v zraku in na iMi ju
Nekje v Italiji, 11. avgusta. AA. (Štefani) Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 63 se glasi:
Angleška podmornica »Odin«. o kateri pravi angleško uradno poročilo, da je izgubljena, je bila potopljena o priliki naših operacij, o katerih se je poročalo v prejšnjih poročilih. Ta podmornica s 1500 tonami je bila oborožena z osmimi metalci torpedov, z enim topom 103 mm, mitra-lješka posadka pa je obstojala iz petih mož.
V angleški Somaliji se naše napredovanje nadaljuje. Naša letala so bombardirala letališče Erkovit v Sudanu, kjer so zadela 15 sovražnih letal na tleh in odbila napad sovražnih lovskih letal. Vsa naša letala so se vrnila. Eno sovražno letalo, ki je skušalo bombardirati E1 Mac na meji Kenije, je bilo zbito na tla. Pri tem je bil ujet angleški kapitan-lovec.
Rim, 11. avg. AA. (DNB). Zadnje dni je italijansko vojaško letalstvo neprestano ponavljalo močne in zelo uspešne napade na angleško letališče v Berberi, kjer so zbrane zelo znatne angleške zračne sile. Pri teh napadih je italijansko letalstvo napadalo z uspehom letališče Samo, njegove utrdbe in letala, ki so se nahajala tam, pa tudi obširne in dobro zgrajene berberske utrdbe. Treba je posebno pripomniti, da je vršilo italijansko letalstvo te uspešne napade v času, ko so vladale največje atmosferske motnje, ki bi v normalnih razmerah popolnoma onemogočile najna-vadnejši letalski promet.
Nekje v Italiji, 11. avgusta. AA. (Štefani) Posebni dopisnik »Popola di Roma« opisuje podrobnosti o borbi neke italijanske podmornice proti angleškim rušilcem in angleškim letalom. Dopisnik naglaša, da je angleško mornariško ministrstvo sporočilo, da je bila ta podmornica potopljena, v ' resnici pa se je vrnila nepoškodovana domov. Dopisnik podčrtava junaški nastop poveljnika te podmornice, proti kateri so angleške pomorske in zračne sile vrgle 257 bomb, kar pomeni pravi rekord v dosedanjih bojih. Italijanska podmornica je tako dobro zgrajena, da je njen oklep vzdržal strahoviti pritisk eksplozij in pritisk vode v največji globini, ne da bila pri tem najmanj poškodovana. Dopisnik dostavlja, da teh 257 globinskih bomb stane prilično toliko kakor en rušilec, t. j. približno 9 milijonov funtov šterlingov. Na ta način so Angleži, ki so skušali potopiti to podmornico, izgubili vrednost, ki odgovarja vrednosti ene proti-torpedovke.
Pomorska bitka ob afriški obali?
Madrid, 11. avgusta. AA. (Štefani). Doznava se iz Palme di Malorca, da se je včeraj slišalo močno bombardiranje od strani Ibize in od obale severne Afrike. Domneva se, da je prišlo do pomorske bitke med italijanskimi in angleškimi ladjami.
Prodiranje v Somalijo
Kairo, ll. avgusta, br. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo popoldne komunike, v katerem pravi, da italijanske vojne sile, ki operirajo v britanski Somaliji, v preteklih 24 urah nikjer niso prišle v stik z angleškimi četami. V Burau in vzhodno od njega je situacija normalna V Libiji se položaj v ničemer ni spremenil. Izvidniške in patrol-ne akcije se nadaljujejo. Vsak pokret nasprotnika se strogo nadzira
Letala nad Gibraltarjem
Algeciras, 11. avgusta. AA. (DNB.) Včeraj popoldne je nad Aloecirasom letelo veliko tuje letalo, katerega označba se ni mogla točno ugotoviti. Angleško protiletalsko topništvo pa je takoj otvorilo hiter ogenj na to letalo. S španskega ozemlja so se jasno slišale detonacije bomb iz smeri, kjer je angleški pomorski tehničški zavod.
Angleška poročila
Najro«, 11. avg. br. (U. P.). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo komunike, v katerem pravi, da so britanske vojne sile v Keniji zavzele Ko-rendil na abesinski meji. Italijanska posadka svojih postojank ni mnogo branila, zato tudi na angleški strani skorajda ni bilo Izgub. Južnoafriška letala so razpršila več italijanskih motoriziranih transportnih kolon, ki so prevažala bencin. Več motoriziranih cistern je bilo zajetih in zažganih. Letala so s strojnicami obstreljevala tudi neko italijansko prednjo postojanko, iz katere so se Italijani umaknili.
Pogrešana angleška podmornica
London, 11. avg. br. (Reuter). Admi-raliteta poroča, da že nekaj časa pogrešajo podmornico »Odin«, tako da jo je treba smatrati za izgubljeno.
Italijanska bilanca
Rim, 11. avg. AA. (DNB). »Giornale d' Italia« piše: V poslednjih dveh mesecih, odkar je Italija po kapitulaciji Francije stopila v vojno, se je koncentriralo vodstvo vojne proti Angliji. Italija se udeležuje te vojne z največjo odločnostjo na strani Nemčije in vrši v polni meri svojo nalogo. Italija uničuje angleške vojne sile in vsak dan dosega sijajne uspehe proti vitalnim organom celokupnega sistema angleškega imperija. Italijanske sile so do-sedaj uničile 298 sovražnih letal, eno kri-žarko, sedem rušilcev in 11 podmornic. Pokvarjene pa so bile štiri bojne ladje, dve ladji matici za letala, osem križark, štirji rušilci, 10 trgovskih ladij in štiri cisterne. Italija dominira nad Sredozemskim morjem in zračnim prostorom in stalno zadaja Albionu izgube v njegovih bazah v Afriki in drugod. Na ta način ruši Italija moč in prestiž Anglije. Vojna proti Angliji se
nadaljuje po načrtu, kmalu se bodo pokazale nove iniciative in izvršila se bo akcija z novimi silami. Vojna še ni končana, Italija in Nemčija morata zdržati mnoge hude preizkušnje. Vendar je gotovo, da bodo osne sile stalno določale tok dogodkov, t. j., da se bo vojna končala z njuno zmago.
NemšUo vojgso poročilo
Berlin, 11. avgusta. AA. (DNB.) Nera-iko vrhovno poveljstvo poroča:
Neka nemška podmornica je potopila
oboroženo angleško ladjo »Apwai Grenc«, ki ima 9130 ton. Nemške zračne edinice so izvršile v teku 10. avgusta ponovno dolge izvide nad Anglijo in nad morjem. Pri teh operacijah je bil izvršen napad na oboroženo trgovsko ladjo, ki je bila tako • hudo poškodovana z bombami, da se je naj-brže potopila. Ponovno so bile položene mine pred važnimi angleškimi pristanišči. Naše zračne sile so izvršile napad na letalske tovarne v Norviku in med drugim povzročile z bombami požar v delavnici za montažo. Nočni napadi nemških bombnikov v noči med 10. In 11. avgustom so imeli glavne cilje New Port, Svansin, Ren-brok in municijske tovarne Heilu pri San Ibsu.
Sovražna letala so tudi preteklo noč letela nad severno in zapadno Nemčijo in metala bombe na nevojaške cilje v Ober-hausnu, Sterkradu, Bjelefeldu in Bohumu. V vsakem teh krajev je bila poškodovana po ena hiša, v okolici Hama pa štiri hiše in eno gospodarsko poslopje. V mestu Telg-tu pri Miinstru je bila poškodovana neka gostilna. Vsi požari, ki so nastali so bili takoj pogašeni. Eno sovražno letalo tipa Bristol Blenheim je bilo zbito na tla, eno nemško letalo se ni vrnilo domov.
Maribor čez nedeljo
§o ob proslavi na ©kreštjti rešili z Mrzle gore
Jubilejno slavje pod vtisom srečne rešitve
Celje, 11. avgusta
Na Okrešlju so danes svečano proslavili desetletnico savinjske podružnice TK »Skale«. Slavnost, ki je vkljub nagajivemu vremenu lepo uspela, je bila pod dojmom srečne rešitve dveh planincev, ki sta zašla v petek zvečer v stenah Mrzle gore in ki so ju na Okrešlju se zbirajoči planinci in plezalci spretno rešili. Tako so tudi savinjski planinci in še posebej »Skalaši« baš na večer pred svojim prvim jubilejem, izpolnili eno izmed svojih človeških nalog. Ob današnji desetletnici jim je bila rešitev dveh planincev v toliko večje zadoščenje.
Na Okrešlju se je zbralo mnogo planincev iz Savinjske doline, prišli pa so tudi prijatelji od drugod. Davi je solčavski no-vomašnik Robler daroval mašo v spomin na umrle planince. Po maši je imel predsednik podružnice »Skale« Farčnik iz Celja kratek spominski govor. Nato so vseuč. profesor žumer v imenu glavnega odbora »Skale«, dr. Milko Hrašovec za savinjsko podružnico SPD in g. Torkar za jeseniško »Skalo« čestitali savinjski »Skali« k prvemu jubileju. Po tej slovesni proslavi se je na Okrešlju razvila ljudska prireditev, ki bi bila nadvse lepo uspela, da je popoldne ni motilo neugodno vreme.
Kakor rečeno, je dal vsej prireditvi raz-
ni pečat. Ko so se planinci že v petek zvečer zbirali na Frischaiifovem domu na Okrešlju, so okrog devetih zvečer nenadno čuli klice na pomoč. Prihajali so s sten Mrzle gore. »Skalaši« in člani planinskega društva so se takoj odzvali z znamenji Spričo temne noči in dežja ni bilo misliti že tedaj na kako reševanje. Ljudem na steni so skušali dopovedati, da morajo prenočiti pač tam, kjer so.
V soboto se je na vse zgodaj organizirala reševalna akcija pod vodstvom načelnika reševalne akcije SPD v Celju Andrina Ko-pinška ter Branka Diehla in Zekarja. Sestavili so štiri oddelke plezačev, ki so pričeli takoj v raznih smereh prodirati na Mrzlo goro. Že okrog 8. ure se je vrnila prva odprava, ki je dognala, da sta na steni dva planinca zdrava in nepoškodovana. a da se ne moreta premakniti z mesta, na katerega sta zašla. Tja so takoj odposlali štiri najspretnejše plezače, toda medtem je drugI oddelek, ki ga je vodil g. žekar, priplezal v neposredno bližino obeh planincev ter ju z vrvmi dvignil z nevarnega mesta in ju počasi, a varno pripeljal na Okrešelj. Bila sta to kinooperater Ivan Omika iz Celja in gdč. Valentina Fra-karjeva iz Ljubljane. Oba sta bila precej izčrpana, a srečna, da sta se po prizadevanju savinjskih plezalcev in planincev
burljivi dogodek z Mrzle gore svoj poseb- ' nepoškodovana vrnila v življenje.
XVII. nacionalni amaterski turnir v Celju
Celje, 11. avgusta
Sinoči ob 19.30 se je v vrtni dvorani Savič je igral Rettijevo otvoritev; pokre-prej se je končala partija Savič—Šorli. Savič je igral Rettijevo otvoritev; pomenil ni nobenega napada; črni je to izrabil, vprizoril močan napad, podvojil stolpe na odprti liniji e in z lahkoto po 30 potezah zmagal. Medan—Jerman sta igrala alje-hinko; Medan je otvoritev igral zelo dobro ter prišel v prednost; v časovni stiski pa ni dobro nadaljeval ter je bil v izgubljeni poziciji kontumaciran. Grašer je proti Bernerju igral Collejev sistem; beli je napravil malo, črni pa veliko rohado. Grašer s svojim napadom ni uspel. Črni je to izrabil in v močnem napadu na nasprotnikovo kraljevo krilo zmagal. Pavlovič je proti Mlinarju igral kraljev gambit. Po zamenjavi težkih figur sta se igralca sporazumela za remis. Smigovc je proti Zuku igral Collejev sistem. V strategično dobrem napadu je v 23 potezah zmagal, to je bila najkrajša partija I. kola.
Ostale partije so bile prekinjene, nadaljevale so se danes dopoldne. V partiji Mišura—Drašič je v damskem gambitu Drašič žrtvoval damo za tri lahke figure ter se je, ne da bi nadaljeval prekinjeno partijo, vdal. Gottlieb je proti Popoviču igral špansko otvoritev, v srednji igri je dobil kvaliteto in zmagal. Šiška si je proti Majstoroviču izbral špansko otvoritev, prišel je v prednost, ki je pa ni izkoristil, partija se je končala remis. Marek je proti Šubariču igral Stonewall, zgradil si je močno pozicijo, pozneje je napravil napako, ki jo je črni izkoristil in osvojil 3 kmete, partija je ponovno prekinjena v dobljeni poziciji za Šubariča.
Ob 15. uri se je igralo II. kolo. Po partijah se vidi, da so se igralci že odpočili. Prva se je končala partija šorli-šiška. šorli je kot beli otvoril b4, črni se je branil z razbremenilnim Capablancovim sistemom. Partija se je končala remi. GrašiČ ie proti Mlinarju igral špansko partijo. Mlinar je v otvoritvi izgubil kmeta. Tudi pozneje je slabo nadaljeval ter mu je v časovni stiski pretila izguba kvalitete. Mlinar je partijo predal. Popovič je proti Saviču igral kole sistem; žrtvoval je kmeta in s tem dobil proste diagonale za svoja lovca. V lepem napadu je v 37 potezah zmagal. Majstorovič je proti Pavloviču začel z e4. Pavlovič se je branil s francosko partijo. V otvoritvi je dal kmeta pozneje je izgubil še enega. Po izmenjavi je Majstoroviču ostal stolp z dvema vezanima kmetoma proti stolpu. Popovič je nato igro predal. 2up je proti Gottliebu igral damski gambit, črni se je boril z damsko indijsko obrambo. Beli je prišel v prednost, ki je pa ni izkoristil. Partija je prekinjena v remijski poziciji. Jerman je proti Grašerju igral Rettijev sistem. Grašer se je v težki poziciji kmalu vdal. šmigovc je kot črni proti šubariču igral holandsko obrambo. V središnlcl je dobil kmeta. Tik pred prekinitvijo sta se nasprotnika sporazumela z remijem. Berner-Marek sta igrala Nimcovičevo varianto damskega gambita. V močnem napadu je Berner blokiral nasprotnikove figure, osvojil kmeta in stoji ob prekinitvi na zmago. Meden je kot črni proti Mišuri igral Ra-gozinov način obrambe damskega gambita. Po težki pozicijski igri sta zamenjala figure. Nastala je končnica kmetov, ki se bo verjetno končala remis.
Stanje po n. kolu je naslednje: Jerman 2, šorli, Majstorovič šmigovc 1%, Gottlieb, Berner, Mišura 1 (1); Grašič, Popo-
f vič, šiška 1; šubarič % (1); Mlinar, Pavlovič y2, Marek 0 (2); žuk, Medan 0 (1); Grašer, Savič 0. V H. kolu igrajo: Medan -Grašič; Grašer-Mišura; Marek-Jerman; šmigovc-Berner; Gottlieb-šubarič; Savič-žuk; šiška-Fopovič; Pavlovič-Šorli; Mli-nar-Majstorovič.
Sprememba uredbe
o »Feliksu«
Beograd, 11. avg. »Službene Novine« objavljajo uredbo o spremembi uredbe o ju-goslovenskem portfelju »Feniksa«, ki jo je predpisal ministrski svet na predlog trgovinskega ministra. Sprememba se tiče roka, do katerega zavarovanci nimajo pravice na odkup polic ah na posojilo. Ta rok je bil lani podaljšan za eno leto do 1. januarja 1940, z uredbo od 12. februarja t. 1. je znova podaljšan za pol leta do 1. julija t. 1., sedaj pa se z najnovejšo uredbo podaljša za nadaljnje 3 mesece do 1. oktobra letos.
Nesreča sarajevskega brzovlaka
Sarajevo, 11 avg. p. Davi je sarajevski brzi vlak v bližini Teleševcev pri Gornjem Milanovcu skočil s tira- Nekaj vagonov se je prevrnilo. Materialna škoda je velika, štirje potniki so težje, 20 pa lažje ranjenih. K sreči je bilo v vlaku nekaj zdravnikov, ki so ranjencem takoj priskočili na pomoč, še v teku dneva se je pričela preiskava in je komisija dognala, da je nesreča nastala zaradi slabe gornje železniške konstrukcije železniškega nasipa in slabih železniških pragov.
Maribor, 11. avgusta
Konec vročinskega vala
Sv. Lovrenc je tudi Mariborčanom prinesel že na vse zgodaj vdor vročinskega vala z največjo letošnjo vročino, saj je včeraj kazal toplomer 38 stopinj C. 2e po snočujem solnčnem zahodu pa je bilo opaziti pojave neviht in reakcije. Danes zjutraj je pričelo rahlo deževati in je v presledkih lilo ves dopoldne. Zaradi tega so močno trpele današnje plavalne tekme na Mariborskem otoku in gorska nacionalna dirka Reka—Sv. Areh, o čemer poročamo na drugem metsu.
Zgoreli robijaš Lubej ima na vesti tudi roparski umor na Planini ?
V	včerajšnji številki smo poročali o tragičnem koncu zloglasnega robijaša Franca Lubeja, ki je kakor znano, letos spomladi pobegnil iz mariborske moške kaznilnice, in se ves čas klatil v okolici Maribora, kjer je vlamljal in kradel. V soboto popoldne pa so ga orožniki izsledili v nekem kozolcu pri Slovenski Bistrici. Lubej se ni hotel predati orožnikom, ampak je raje zažgal kozolec, v katerem je živ zgorel. Ker se je Lubej klatil v sredo v okolici Zreč pri Konjicah in ker je znan nasilnež, je nujno osumljen, da je izvršil tudi roparski umor nad 521etno pre-užitkarico Julijano Gosakovo, ki so jo našli s preklano lobanjo mrtvo v njenem stanovanju.
Obupanec s prestreljenimi senci
V	svoji pisarni na Aleksandrovi cesti 51 so našli zjutraj mrtvega s prestreljeno glavo 361etnega trgovskega zastopnika Ivana Šimonca, stanujočega na Aleksandrovi cesti 47. Ležal je na tleh in držal v desnici samokres. Policijska preiskava je ugotovila, da je šimonc izvršil samomor. V zadnjih letih je bil gost mariborskih nočnih lokalov in je dosedanja preiskava ugotovila, da je razne mariborske trgovce opeharil za težke tisočake. Govori se, da gre za vsoto okoli pol milijona dinarjev. šimonc, ki se je sam sodil, zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
[ žrtev alkohola
je postal ključavničarski pomočnik Henrik Lampret, stanujoč v Dravski ulici 8. Našli so ga nezavestnega in vsega krvavega na Koroški cesti. Pri padcu se je nam-reševalci so Lampreta odpremili v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima reč hudo poškodoval na glavi. Mariborski alkoholno zastrupljenje.
I Kriminalne zadeve
Mariborska policija je aretirala 34ietne-ga trgovskega zastopnika Kurta Hoba-cherja, ki je osumljen, da je nekemu trgovcu ukradel znamke, kolke in gotovino v skupni vrednosti okoli 15.000 din. — Uradniku Emeriku Hercogu stanujočemu v Ipavčevi ulici 4 je neznan zlikovec ukradel iz kurnika 3 najlepše kokoši. — V neki gostilni v Stolni ulici je izginilo gostilničarju Josipu Nekrepu, stanujočemu v Smetanovi ulici, 54 denarnica, v kateri je bilo 540 din gotovine. — žrtev neznanega žeparja je postala zasebnica Karolina Tu-šak, ki ji je na Vodnikovem trgu neznanec izmaknil ročno torbico, v kateri je bilo okoli 250 din gotovine. — V Vetrinjski ulici je bila zaposlena pri nekem gostilničarju 251etna služkinja Marjeta G., ki je brez odpovedi zapustila službo. Po njenem
odhodu so ugotovili, da je z njo vred ginilo tudi precej perila in jedilnega pribora ter drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 2000 din.
Pri Treh ribnikih se je našlo kolo znamke »Stadion« z evid. štev. 2—23785, na Glavnem trgu pa kolo znamke »Bismark* z evid. štev. 2—150290. Lastnika dobita kolesi na policiji.
Ustanovni zbor šofersko-kovinarske organizacije
V mali dvorani Narodnega doma Je bfi snoči ustanovni občni zbor šofersko-kovinarske organizacije v Mariboru, ki ga je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Josip Pečečnik. Uvodoma je pozdravil številne navzoče, nato pa v kratkih obrisih podal zgodovino in borbo za ustanovitev narodne šofersko-kovinarske organizacije. Ustanovni občni zbor je vztrajno delo zavednih narodnih šoferjev v Mariboru, ki se jim je po triletni borbi posrečilo, da so oblastva odobrila pravila in zborovanje, že leta 1937 se je ustanovil pri Narodni strokovni zvezi v Mariboru odsek šoferjev, ki ga je vsa leta vodil neomajni narodni delavec g. Josip Pečečnik. Sestavil je pravila skliceval sestanke v Mariboru in drugih mestih ter spodbujal šoferje k složnemu nastopu za dosego svojih pravic. Oblastva so mu večkrat vrnila pravila šoferske organizacije in naposled je kljub najrazličnejšim težkočam in predsodkom zmagala volja po skupni narodni organizaciji. Društvo ima namen združiti v svojih vrstah vse šoferje, mehanike, kovinarje in tehnično osebje me-haničarsko-kovinarske stroke, jih vzgajati v jugoslovenskem in slovanskem duhu ter skrbeti za izboljšanje njihovega gospodarskega in socialnega položaja. Pozneje se bo organizacija lotila tudi gospodarskih in socialnih vprašan,] ter ustanovila lastno zadrugo za nabavo materiala bencina itd. V kratkem bo ustanovljena tudi centralna šofersko-kovinarska organizacija s sedežem v Mariboru, podružnice pa bo imela po vsej državi.
Na snočnjem ustanovnem zboru so bila pravila soglasno sprejeta. Izvoljen je bil upravni odbor, ki mu načeluje neumorno delavni g. Josip Pečečnik.
Zborovanje najemnikov
Pri »Novem svetu« se je vršil danes dopoldne redni občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov, ki se ga je udeležilo le pičlo število članov. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Kac, ki je v svojem poročilu orisal težak položaj mariborskih stanovanjskih najemnikov. V smislu njegovega poročila so najemnine v Mariboru mnogo previsoke in morajo stanovanjski najemniki po večini plačevati skoro 40% svojih dohodkov za stanovanje. Veliko pa je tudi število stanovanjskih najemnikov, ki odrajtaio 60 do 75«./o svojih dohodkov samo za najemnino. Zaradi tega je društvo podvzelo vse korake, da se doseže znižanje najemnin. V to svrho je društvo napravilo številne vloge na vsa merodajna mesta ter zahtevalo stanovanjsko zaščito. Na vse te vloge in spomenice ni bilo do danes nobenega odgovora. Edino kar so stanovanjski najemniki dosegli je bilo, da se v sedanjih težkih časih najemnine ne smejo zvišati. Mariborsko društvo stanovanjskih najemnikov šteje 1000 članov. Dohodkov je bilo v pretekli poslovni dobi 2055.75 din, izdatki pa so znašali din 1826.75. Tudi poročila tajnika g. Mohorja in blagajnika g. Feldina sta pričali o marljivem prizadevanju društva, da se čimbolj zaščiti stanovanjske najemnike. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Kacom na čelu.
Vlom v trgovino v Straži
Dva začetnika sta bila brž razkrinkana
Straža, 11. avgusta V noči na 7. avgusta je bilo vlomljeno v trgovino g. D^rOvca, trgovca v Straži pri Novem mestu. Ker je bila noč precej viharna in deževna, so imeli vlomilci lažje opravilo, da so drzno dejanje nemoteno izvršili. Z železnim drogom so upognili železno mrežo pri oknu ter nato zlezli v ma-gacin in odtod v prodajalno, kjer so si nabrali vsega, kar jim je prijalo. Odnesli so 18 srajc, nabrali si raznih slaščic in drugih drobnarij ter zmetali na cesto kose ketenine, podplatov in drugega. Tudi po trgovini so vse razmetali, ker so iskali takih predmetov, ld bi jim prav prišli. Na stropu so viseli lepi kosi slanine, toda teh se niso lotili. Odprli so tudi blagajno ter po njej razmetavali, a v njej niso našli nič primernega, zlasti ne denarja, ker ga trgovec zvečer, ko trgovino zapira, rame vsega s seboj. Vlomilci so morali svoj ne-
čeden posel prav tiho opravljati, ker ni ni-kdo slišal, dasi spe dekleta prav v bližini prodajalne.
Vlom so opazili ljudje v zgodnjih urah. Trgovec je takoj, ko je pregledal vse v trgovini, javil orožnikom v Dol. Toplicah vlom. 2e na prvi pogled po trgovini in po odnesenih predmetih je bilo sumiti, da pri vlomu ni bilo pravih poklicnih vlomilcev, temveč so bili na delu mladi ljudje, ki so šele na potu zločinstva. In res je dognala preiskava, da so bili storilci še prav mladi ljudje. Bila sta to dva mladeniča, ki so jih že v teku dneva izsledili in jima dokazali vlom. Vlomilca so orožniki odpeljali v Toplice k zasliševanju, kamor sta prinesla tudi vlomilsko orodje- nakar sta bila izročena sodišču v Novem mestu. Mogoče ja bo hitra izsleditev in kazen vrnila na pravo pot.
Pogajanja med Francijo in Nemčijo
ženeva, 11. avg. p. »Journal de Geneve« poroča, da so se pričela med Francijo in Nemčijo važna diplomatska pogajanja. Laval se še zmerom mudi v Parizu in se je že ponovno sestal z nemškim poslanikom Abesom. Abes se pogaja po navodilih zunanjega ministra Ribbentropa. Pogajanja se nanašajo na povratek poldrugega milijona francoskih ujetnikov domov, ki bi mogli v veliki meri pomagati pri poljskih delih, na povratek francoske vlade v Ver- ^ sailles in Pariz ter predvsem na oskrbo H ' Francije z živežem.
Italijanska gospodarska delegacija v Bukurešti
Bukarešta, n. avg. AA. (Štefani). Včeraj je dospela v Bukarešto italijanska gospodarska delegacija, ki bo z zastopniki rumunske vlade razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo gospodarske izmenjave blaga med obema državama v okviru obstoječih sporazumov.
Nemško-italijanski gospodarski odnošaji
Rim, 11. avg. br. (Štefani). Pod vodstvom senatorja Glanninija odpotuje jutri v Berlin italijanska trgovinska delegacija. V ponedeljek se prične zasedanje italijan.-nemškega trgovinskega odbora, ki bo trajalo približno sedem dni. Nemško delegacijo bo vodil dr. Clodius. Italijansko-nem-ški trgovinski promet se je od pričetka vojne močno povečal in še zmerom narašča. Italijansko-nemški trgovinski odbor bo moral sedaj urediti vrsto perečih vprašanj.
Učitelji? ki žrtvujejo počitnice
Tretji počitniški tečaj za učitelje strokovno nadaljevalnih šol je bil pravkar zaključen
Ljubljana, 11. avgusta
Slovenci imamo dobro razvit obrtniški stan. Večina naše obrtne mladine si širi znanje v strokovno nadaljevalnih šolah. Z znanjem, ki ga dobivajo pri praktičnem delu v delavnicah se uvajajo v stan, ki ima — po starem reku — zlato dno.
Osnovatelji strokovnega šolstva so našli v vrstah ljudskošolskih učiteljev že pred desetletji svoje najboljše sotrudnike in vzgojitelje našega obrtniškega naraščaja Iz prakse je dokazano, da so strokovno nadaljevalne šole (kakor jih imenujemo v poslednjem času, medtem ko smo jim ob začetku dejali obrtno nadaljevalne šole) nekakšno nadaljevanje našega ljudskega šolstva, seveda na podlagi strokovne izo-obraze. Na napačni poti je tisti, ki meni, da kaže ravnati z obrtnim vajencem po istih načelih kakor a študentom srednjih
SoL
Pred vojno so se učitelji iz ljudskih šol izobraževali za učitelje obrtno nadaljevalnih šol na obrtni šoli v Ljubljani pa tudi na tečajih na Dunaju. V poslednjih letih se vrše taki tečaji stalno ▼ Ljubljani. Predmeti na strokovno nadaljevalnih šolah se dele na merkantilne (obrtno spisje, obrtno računstvo, knjigovodstvo, blago-znanstvo, državoznanstvo, trgovski in obrtni zemljepis in zgodovina itd.) ter ▼ risanje, ki ga je treba poučevati po posameznih skupinah obrtnikov. Pravkar se Je končal na tehnični srednji šoli 31etni risarski tečaj, ld se je začel že pred tremi leti in so kandidati predelali snov t treh
zaporednih letnih tečajih. Tečaj, ki se je začel v začetku junija 1937, je trajal skupno 21 tednov, to je po 7 tednov na vsake velike letne počitnice. Tečajniki, ki so bili po večini iz vrst ljudskošolskega uči tel j-stva, so žrtvovali domala tri leta svoje počitnice, da so razširili svoje znanje za pouk na strokovno nadaljevalnih šolah in pomagajo tako pri napredku slovenskemu obrtniku. V začetnem tečaju je bilo 27 kandidatov, naslednje leto 25, letos zaradi orožnih vaj le 21 učiteljev iž vseh večjih krajev naše Slovenije.
Tečajniki so se vzdrževali Ob svojih stroških v Ljubljani, tečaj pa je v glavnem omogočila kr. banska uprava, podprla pa ga, je tudi zbornica za TOL Tečajniki so se v predavanjih seznanili z vsemi panogami našega obrtništva. Prvo leto so se poglobili ▼ oblačilno obrt, drugo leto v strojno risanje in elektrotehniko, letos pa v stavbarstvo. Vodstvo tečaja je bilo v rokah inšpektorja za obrtni pouk g. Prešla, razrednik je bil vsa tri leta prof. Stanko Kline, poučevali pa so še gospodje: Bren-čič, Dolak, inž. Hacin, inž. Fatur inženir Kregar, Knafelj, inž. Premelč, inž. Sko-člr, Stednman, inž. Treo in žnidaršič. Tečajniki so odšli tudi na nekatere poučne izlete.
Zemon8*® vremenska napoved: Polagoma se bo pooblačilo v vseh krajih naše drž* ve, posebno pa na zapadni polovici in v severnih krajih. Bolj jasno bo v vzhodnih in južnovz>hodnih krajih. V severni polovici bodo nevihte z ohladitvijo*,