PRVI SLOVENSKI UST & »MERTK1 H- ii ifc vrniti ljubega zdravja in je končno izdihnil. Slika kaže kroge in razdalje na Daljnem vzhodu, katerih se lahko poslu-iijo angleški, ruski in ameriški letalci pri napadu na japonske postojanke. Teritorij zaznamovan s črnim predstavlja ozemlja, ki so jih zasedli Japonci na Kitajskem in v drugih krajih. Padec mu vrnil dar govora Se pred 18. leti je tovarniški delavec Josip Puškarič iz Du-ge Rese izgubil dar govora. Mož je bil že več let bolan, živčno in je zaradi tega mnogo trpel. Zdravniki so mu rekli, da bo še ozdravel in so sklepali, da je vzrok pojava iskati v živčni izčrpanosti in utrujenosti. Pa se je zgodilo, da je Puškarič neke noči nenadoma padel v sanjah padel s postelje. Nenadni udarec ga je toliko vznemiril, da je mož nenadoma spet spregovoril in slišal. Mož je bil tega silno vesel, kajti izgub govora in sluha ga je pripravila skoro do obupa. Mož je reven delavec, ki ima pet nepreskrbljenih otrok. i. f M i »i H MILPJ JIW m u i ww AMElUKANSitI SLdVfeNtC Četrtek, 21. avgusta 1941 Amerikanski Slovenec ■teatJ ZM MiiitfiirMU ifcinMjU On U* lajfiar^fi nvkmii ; Nfl V %fl»r KtihHihed 1«L iMoed dally, except Sandaj. dej end the dej after holiday«. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Addreee oi poblicetion office: 1841 W. Cermak Rd.f Chicago i: CANAL VM «5.00 2.50 1.50 For one jeer For half e ftmt _ Foe three month« Chicago, For one jeer - For half s jetr _ or three aaoatha ingle copj- I; .$6.00 . 3.00 - XJS , 3c se hitro objavo morajo Wti potlaol at nrefaUtro ho izide Hat. — Ze sadnjo iterilko ▼ tednu Je čas ee na ozira. m Batopiiw pred- ite vraja. Entered at second class matter. November 111 19K at the port office at Chkacs, HfeMrfs. under the Act of March 3, 1879.__ P. Bernard Ambrožič OFM.: Jeremija na razvalinah 3. KAJ PA MOREMO? Na to vprašanje, ki se bo gotovo pojavilo v mnogih glavah ob (morebitnem) branju teh člankov, je odgovorov vse polno. Koliko in v kakšni vrsti bodo prišli na dnevni red v teh razpravah, bomo videli pozneje. Za sedaj naj zapišem eno zelo važno stvar, ki se takole glasi: Kdor drugega ne more, ali vsaj misli, da ne more, naj vsaj pokaže, da živi, da je še tu, da ga še ni vzela zvo-denelost. Pokažimo KOT NAROD, da nismo še v grobu, da smo še na svetu, da smo še NAROD in sicer SLOVENSKI narod! Kot je danes, v resnici ne vemo, sami ne vemo, če nas je še kaj, če so tisoči in najbrž stotisoči slovensko govorečih ljudi v Ameriki in Kanadi še meso in kri,' recimo vsaj VEJA — slovenskega naroda izpod ponosne-! ga Triglava! Vsi smo potopljeni v tujstvu, . vsi smo izgubljeni v amerikanizmu, in to po večini v najslabši vrsti amerika-nizma. Morebiti mi bo dana prilika, da to trditev pozneje osvetlim, da, mora mi biti dana taka prilika. Za sedaj naj zadostuje trditev sama, ki je seveda tia vso moč — go-rostasna in vpije pG\zgovoru, po kritiki, po odgovoru s kolom. , Naj le! Prvi in glavni namen vsega tega pisanja je ta, da podregam v tisto na videz tako mirno in nemoteno lužo, po kateri se skriva naša zvodenelost in se komaj komaj izmika smradu. Če le toliko dosežem, da se bo malo razgibala in se zavedela svoje lastne nemarnosti, bo že neka j* Ce dosežem toliko, da bo iz te luže v resnici zasmrdelo, da se bo ta ali oni z eno roko za nos prijel, z drugo pa segel po mojih redkih laseh in me premikastil zato, da sem dvignil ta smrad, bo doseženega več kot sem smel ob prvih poskusih tega pisanja pričakovati. Mislim, da bolj razumljivo nisem mogel povedati, kar sem hotel povedati^ Nekoliko pa vendar že takoj tukaj odgovorimo na vprašanje* kaj se sploh cla storiti. In še kot košček pojasnila na trditev, da je treba vsaj življenje pokazati, če že nič drugega. Omenil sem že tiste dva uvodnika v tem listu ne davno tega. Čb.nkar je pozival na ustanovitev nekakega NARODNEGA ODBORA. Trdil je, da samo odbori za finančno pomoč pomenijo sicer precej, pa daleko premalo. Narodni odbor bi imel zastopati naš narod pred forumom svetovne politike in diplomacije in tako dalje. Saj ste menda brali — ali smem upati, da ste ? Koliko vas je bilo, ki ste taziimeli, za kaj gre? Koliko pa takih, ki ste ob koncu zmignili z rameni in si dejali: Čemu pa spet to? Saj sta Amerika in Anglija naši najboljši prijateljici, če bosta zmagali, je jasno kot bel dan, da dobimo vse, kar nam gre. Kaj bi mogel kak narodni odbor? Par dni po tistem je dal odgovor na to mnogim med nami tako postransko vprašanje italijanski protifašistični voditelj — grof Sforza. Morda ste brali, kako je do tega prišlo. Jugoslovanski ministerski predsednik Simovič je govoril iz Londona po radiu, govoril celemu svetu, v prvi vrsti seveda svojim rojakom Jugoslovanom. Med drugim je zatrdil, da dobi Jugoslavija po končni zmagi ne le vse dosedanje bivše ozemlje neokrnjeno nazaj, ampak tudi Gorico, Istro, Trst.. „ Tak6j se je oglasil grof Sforza in vprašal uradno v London, če je Simovič imel pooblaščenje angleške vlade, da Je poslal to trditev v svet. Lord Halifax je izjavil, da je Simovič govoril le v svojem imenu . .. • Kdo je grof Sforža? Voditelj laškega protifašizma, seveda v izgnanstvu, enako kot sam Simovič. Grof Sforza upa, pa samo upa, da bo Musstlini šel rafcom žvižgat in da bo on sam ali vs&j ljudje njegovega mišljenja nekoč pri vodstvu nove Italije. Grof Sfdraa je seveda prijatelj Anglije, tudi prijatelj Amerike in zraven tega vsega pftf-tiosijskega sveta. Ta grof Sforza je torej protestiral v Londonu in pred vsem svetom, da bi se smel Trst smatrati za kako jugoslovansko mesto. In uradna Anglija je izjavila, da Simovič ni tolmačil drugega ko samega sebe. Za sedaj je baje Sforza protestiral le glede Trsta. Kdo ve, če ne bo ob ugodnejših prilikah protestiral tudi zoper navajanje Gorice in Istre in morda celo Postojne med jugoslovanskimi mesti... Danes je Sforzin protest, boste rekli, le papirnati protest. Magari! Seveda bi pa on sam lahko mislil sam pri sebi: Govor Simovičev je samo papirnat govor, zakaj bi mi naj šel na živce? Pa Sforza si ni tako mislil. Če drugega ne, imel je priliko pokazati, da je tu, da živi, da se zanima za bodočnost Italije. Pokazal je še več: Pokazal je, da ima vero v Italijo, v svojo domovino, v novo, boljšo, lepšo Italijo. Ta njegova vera je združena z upanjem, ki ni nič drugega ko globoko prepričanompanje, da bo Italija nekoč drugačna. In tisti Italiji, ki je še samo v upanju, že sedaj skuša zagotoviti Trst — seveda na očitno škodo Jugoslavije. Če se mož zaveda krivice ali se je ne zaveda, za to tukaj ne gre. Gre za to, da spoznamo mi, da vidi naš narod, kako nujno potrebno mu je tako predstavništvo, kot je bilo na« svetovano v tistih uvodnikih tega lista. Bodo že voditelji uštimali! Bodo, pa v korist tistega, ki bo pokazal življenje in sploh svojo vrednost, pa na škodo onega, ki bo v svoji zvodenelosti kričal v svet, da nima več krvi, ki bi zaslužila vpoštevanost pred širokim svetom . . Glede našega NARODNEGA ODBORA se menda niti "voditelji" še niso kaj prida pomenkovali. Saj se ni čuditi. Recimo, da se sestane nekaj naših ljudi, ki bi te in take reči vzeli v roke, kaj se bo prav gotovo zgodilo? Ko bodo prvo besedo poslali NA NAROD kot kake vrste apel, bodo dobili pod nos: KDO VAS JE PA POSTAVIL DA SE ŠIROKOUSTITE ... In to je hudo. Res, nikogar ni, ki bi take može postavil. Nikogar ni, ker je naš NAROD zgubil kri in nič ne čuti, da NUJNO potrebuje tako predstavništvo. Vse je tako podobno, da imamo še precej slovensko govorečih ljudi v Ameriki, SLOVENCEV pa komaj še kaj . .. (Dalje prih.) paj $51.00. Vsem darovalcem Vežbamo se dobro že par tednov, najlepša hvala. Znesek sem že te* vam bomo na tem pikniku REV. P. K. ZAKRAJŠEK SE ZAHVALJUJE IN ODKLANJA ZBIRANJE ZANJ New York, N-Y. V "Amerikanskem' Slovencu" me je moj dobri stari prijatelj in borec Mr. Leo Mladič javno pozdravil ob mojem tretjem prihodu v Ameriko. Čutim se dolžnega, da se mu javno zahvalim za ta pozdrav, ker vem, da mu je prišel iz srca in ga enako javno pozdravljam. Toda ta pozdrav pa moram v toliko popraviti, da odklanjam vsako zbiranje darov za mojo pot V Ameriko. Res me je to pot stala ogromno svoto denarja, ker je trajala skoro 4 mesece in sem moral iti skozi Rim, Francijo, Španijo in Portugalsko, torej skoro skozi celo Evropo in so me stala razna dovolenja velike svote, vendar imam dovolenje cd svojega provincijala iz Ljubljane in iz Rima, da smem s svojim delom tukaj v Ameriki najprej poravnati ta dolg in sem na razpolago za razna du-hdvna dela. Delal bom tudi s peresom, kolikor sem ga še zmožen v svojih sivih letih. Kot berač, brez denarja sem jrišel v Ameriko, kot berač in brez denarja sem odšel i a Amerike, ker sem, kar mi je kedaj narod kaj dal dal vse narodu nazaj. Ustanovil sem tiskarno, razne liste, razne knjige izdajal in druge razne ustanove, za kar vse sam Bog ve, koliko žrtev je bilo od moje strani, da se je vse to začelo in se tucfi vzdržalo pri tolikem nasprotovanju od vseh strani. Zato ne prihajam zato, da bi se kaj zbiralo zame. Če mi bo pa kak prijatelj hotel s-Lisniti v roke kak oseben dar, mu bom pa hvaležen, kaka zbiranja pa odklanjam. Skrbel bom, da radi mene ne bo oškodovan nihče, ali da bi kdo moral radi mene kaka breme na nositi. Dosedaj jih ni in tudi sedaj ne želim, da bi jih. Torej Mr. Mladič lepa hvala za Vašo ljubezen, na katero sem ponosen in lepa hvala pa tudi vsem dobfim mojim starim Chicažanom! P. Kazimir Zakrajšek. -9- MR. MLADIČ ZAKLJUČUJE ZBIRANJE Kakor vidite preč. g. P. Za-krajšek ne želi. da bi se zanj zbiralo kake darove, zato s tem zaključujem. Prejel pa sem doslej sledeče darove v ta namen: Mr. Anton Gxegorich, Sr. $5.00; Mr. in Mrs. Michael Trinko, Sr., $5.00; Mr. Michael Trinko, Jr. $5.00; Mr. Al. Zakrajšek, $10.00; Mr. J. Jerich, $10.00; Mr. in Mrs. Leo MladiS, Sr., $5.00 in Društvo Najsv. Imena pri sv. Štefana v Čhicagi ^10.00; Mr. Frank Tomažich $1.00. Sku- odposlal pereč. g. P. Kazimirjn in je s tem torej to zaključeno. Lee Mladič. TUDI MILWAUKEE ZBIRA ZA POMOČ DOMOVINI Milwaukee, Wis. Slovenci v West Allis in Mil-waukee, menim da že znate, 'da se je rodila v srcih naših čč. gg. duhovnikov Rev. Schi frerja Rev. Dr. SetniČai-ja ter možev katoliških družtev KSKJ in drugih, blaga misel, da priredimo veliki piknik n& prostorih slovenske cerkve na West Allisu So. 60th St. in West Madison St. Cisti dobiček bo za naš Jugoslovanski Rdeči križ. Torej Slovenci, Hrvatje in srbi, kateri še zavedaiiio svoje zaigrali več raznih naših slovenskih iA ameriških komadov, kakor tudi bomo igrali za ples. Seveda bo tudi prav dobro poskrbljeno kar se tiče razne najboljše kapljice, kakor tudi raznih naj okusne j ših j est vin, ker to stvar ima v rokah namreč naš posebni odbor. Tudi druge zabave ne bo manjkalo na tem našem pikniku, zakar bomo imeli pripravljenih veliko zelo lepih nagrad. Vstopnina bo samo 20 centov za osebo. Prav prijazno ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje od blizu in daleč da nas posetite na tem pikniku v obilnem številu. Pomnite, da potrebujemo vaših gmotnih pomoči, katere nam bodo v bodoče omogočile, da se bomo zamo-IVQICII SVUJCi^ še za naprej vežbati na na- jugoslovanske narodnosti, po. i slovenskem muzikalnem pokažimo,da smo tudi v Milwau- Ml, smo tudi vam radevolje Kili »___1___ _ ___J__ kee in West Allisu Slovenci, Hrvatje in Srbi, ki ljubimo Jugoslavijo in sploh slovan-stvo. — Piknik se vrši v nedeljo 24. avgusta popoldne od 2. ure naprej. Upamo, da bomo v polnem številu zastopani in da bo tudi uspeh velik, da z njim pomagamo našim trpe-] čim bratom. Listke za nagrade' dobite pri čč. gg. duhovnikih, ali pa pri društvenih tajnikih. Prostor za piknik, je jako v primernem kraju in ga je lahko najti. Katerim pa ni znano kje ta prostor leži, pa poslušajte: National Ave. Street kara vas pripelja iz Milwaukee do 60. ceste in en blok North. — Prostor je dovolj velik za vse. Ko smo imeli meseca julija cerkveni piknik, smo napravili $1900.00 čistega dobička. Upamo, da bomo tudi sedaj uspeli, ko se gre za naše trpeče sobrate v starem kraju. Dragi sorojaki. Kako žalostna poročila se izvejo iž naše rojstne domovine; da nafti zapirajo naše čč. gg. duhovnike, častite sestre, zaprli so nam naše škofe in naše zavedne civilne voditelje ter Bog ve koliko še drugih. Tako delajo tisti izobraženi Nerhci, ki se upajo trditi, da so kulturni in se povzdigujejo nad druge narode. Priznanj fe Rev. Trunku, za njegove narodno izobraževalne Članke in "Pisano Polje." Hvala in priznanje pa tudi vsem drugim, ki pišejo in žrtvujejo za izobrazbo jugoslovanskega naroda. Pozdravlja vas vse udani Jugoslovan Frank Lipoglavšek. -O--- bili vedno na razpolago pri vseh vaših prireditvah v preteklosti, kar mislimo tudi ostati za v bodoče. Kličemo Vam vsem skupaj: na veselo svidenje v nedeljo 24. avgusta v Charle's Garden Parku! Slov. Brooklynaki tamburaii. -o- PIKNIK BROOKLYNSKIH TAMBURASEV Brooklyn, N. Y. S tem prav vljudno naznanjamo vsemu našemu občinstvu iz New Yorka in okolice, da bomo priredili veliki "piknik" v nedeljo dne 24. avgusta 1941, v znanem Cahrle's Garden Parku, na 6018 Metropolitan Ave. (blizu Fresh Pond Road) v Ridge wood, Brooklyn, N. Y. Piknik se prične ob 2. uri popoldne. Vrši se ob vsakem vremenu, ker namreč za slučaj slabega vremena je na razpolago velika in lepo okrašena dvorana tik poleg parka. Nastopili bomo vsi trije zbori pod vodstvom našega začetnega učitelja Mr. Ivana Gerjeviča, kakor tudi pod vodstvom njego-jvega sina Mr. Harry Gerjoviča. POZIV ODBORA JUGOSLOVANSKE POMOŽNE AKCIJE V CHISHOLMU Chisholm, Minn. Lokalni odbor št. 3. slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Chishol-mu, katerega tvorijo zastopniki Slovenske narodne jednote. Kranjsko slovenske katoliške jednote,Ameriške bratske zveze, vabi vse predsednike (ce), tajnike (ce) in blagajnike (čarke) kateri spadajo k omenjani organizacijam; vabi se tudi odbornice Slovenske ženske zveze in tudi druge Slovence in Slovenke, katerim so pri srcu naši nesrečni bratje in sestre v stari domovini, da se prav gotovo udeleže skupnega sestanka v soboto dnfe 23. avgusta zvečer ob pol osmih v City Hall. Na tem sestanku se bo razmotrivalo, kako se bo pričelo uspešno nabiranje denarne prispevkov za naše brate in sestre v stari domovini. Torej dragi rojaki, udeležite se tega sestanka v velikem številu. Za lokalni odbor slovenske sekcije J. P. O.: frank Knee (SNPJ) preds., Jofro Komida (KSKJ) ta j. John Laimitli (ABZ) blag. Anton Hren (SNPJ) blag. Anthony Dren (KSKJ), Frank Tekautz (ABZ), nadzorniki, Joseph Verant. (KSKJ), Joseph Bovitz (ABZ) zapisnikar. SLOVESNA PREOBLEKA PRI CČ. ŠOLSKIH SE-STRAH V LEMONTU Na praznik Marijinega Vnebovzetja dne 15. avgusta se je vršila pri čč. sestrah v Lemon-td ipredbleka. Tri dekleta so 3e odpovedale svetu in se posvetile Bogu in vzgoji slovenske mladine. Slovesnost se je pričela ob 9. uri s sv. mašo, katero je daroval č. g. Benigen Snoj, OFM ob asistenci č. g. Julija Slapša-ka in č. g. Baznika, ki sta oba prispela iz Clevelanda, (New- Dogodki m Slovencem v Ameriki! Chicago, 111. — Uredništvo A. S. ima še nekaj zaponk na roki, ki se prodajajo za moške po $1.00 in za ženske in dekleta po $2.00. Za moške je mali znak, velikosti kot so običajni društveni znaki, ki jih nosijo na prsi v gumbni luknji na suknji. Za ženske pa je večje oblike, da lahko služi za zaponko pod vratom. Te zaponke imajo belega orla z zlatimi obronki in so jako lepi. Ker gre izkupiček za podporo jugoslovanskega Rdečega križa, stori dobro delo vsak, ki kupi to zaponko. Nam jih je izročil v prodajo jugoslovanski konzularni urad v Chicagi. Zunanjim jih pošljemo" tudi po pošti. Rojaki sezite po njih l v Smrtna kota Cleveland, Ohio. — Tu je preminula Mrs. Ivanka Sodja, rojena Fridhoffer, rodom iz Begunj ptri Cerknici na Notranjskem. V Ameriko je do-, spela leta 1902 in se je poročila dve leti pozneje 1904 pri sv. Vidu v Clevelandu z pokojnim Mr. Johnom Sodja, ki je preminul 16. julija 1939. Po-kojnica je imela 4 sinove in 2 hčere. Sin Maks/inilijan je duhovnik, pomočnik pri sv. Vidu. Všem žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje. pokojni* ci pa večni mir in pokoj! Na obisk *o odšli Pueblo, Colo. — Mrs. Frances Petkovšek in njeni dve hčeri so odšle v Los Angeles, California, na obisk k tam živeči hčeri Mrs. Petkovšek. — Želimo jim, da se tam dobro zabavajo in da se zopet srečno povrhejo med nas. — J M. Rojakinja obolela Waukegan, 111. — Tu je morala zadnjo soboto na operacijo v bolnišnico sv. Terezij« rojakinja Mrs. Frances Hart, rojena Barle. Operacijo je srečno prestala in stanje se ji že boljša ter je upati, da okreva. — Želimo ji čimprejšnjega ozdravljenja l Vile rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. De Fraine na East 61st Street so se oglasile prijazne vile rojenice in jim prinesle v dar prav zalo hčerko. Materino dekliško ime je bilo Josephine Dolenc. — Prijatelji častitajo! burgh), Ohio. Ganljivo je bilo gledati mlada dekleta, belo oblečena korakati pred oltar, da se tam odpovedo svetu. — Dekleta, ki so vstopila v red čč. sester so: Josephine Lindič, sedaj sestra Monika, Josephine Hrvatin, sedaj sestra Veronika iz župnije sv. Vida v Clevelandu, Ohio in Theresa Kovač, ki so jo čč. sestre sprejele še kot malo dete in jo vzgojile. — Isti dan je čč. sestra Michaela ophajala srebrni jubilej ali 25 letnico, odkar je vstopila v samostan. - x.- BOJ ZA ŽIVLJENJE (269) {Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burrougha "'"j ^Sifi v ■ fer \ j: u v i FLY1HG TAiDHS 5HŽUCK iT TO M H6 HAfcC, Ko je mladi lev skočil proti Tommv-ju, jc ta potegnil ta svoj lovski nož. Toda lev jc že zamahnil in mti «ra s kremplji zbil na tla. TOMMY_________ smucK TUt UTTLE HčM)* IT FELL,AN ~ • Tedaj je pa Tommy pograbil za kamen in z njim udaril rtiaio zverino po glavi, da jt omahnila in obležala negibna na tleh. Sedaj je pa drugi mladič ves razdražen »koetl prrfti Tomntj-jti. Četrtek, 2i. AVgUsta AMERIKANSKI SLOVENEC REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK 0 RAZMERAH V DOMOVINI RUSKE ČETE NA SPLAVIH = ■ - Stran 3 New York, 14. «▼»., 194K Ko bi ne bil že ▼ tako sivtti letih umirjene in mrzle starosti, bi se vrgel predzadnjo nedeljo popoldni, ko šeM stopil iz Klipečja v La- Guardia Field-u v New Yorku zopet na ameriška tla, vpričo vseh in poljubil lepo deželo svobode in demokracije, tako sem bil prevzet srčnih občutkov zadovolj-nosti, da sem zopet nazaj na ameriških tleh. Tako sem pa samo molče, s solzami v očeh, cdzdravljal svojim prijateljem, ki so me pričakovali na balkonu aierodroma in me pozdravljali na čelu z Rev. Pijem REV P. KAZI MIR ZAKRAJŠEK Petričem, newyorskim župnikom, mojim bratom Leonom s svakinjo, Mr. Troštom. Vendar ko smo se po končanih formalnostih priseljeniškega urada slednjič pozdravljali in si segali v roke in sem cul iz ust \seh samo eno vprašanje: "Father, kako je doma?" mi je jok všel in zaprl glas, da sem mogel samo ihtee odgovoriti: "Strašno, strašno!" Se le ko je g. Trošt pognal svoj auto proii New Yorku, sem se pomiril, da smo mogli govoriti. Ko bi danes srečal vse tisoče naročnikov "Amerikanske-ga Slovenca" in bi si segali prijateljski v rt»ke, prepričam sem, da bi iz ust vseh kakor eno samo prestrašeno vprašanje prišlo: . "Father, kako je doma?" Pa vsem bi mogel odgovoriti samo eno, prav ti3to, kar sem odgoyaril svojim pri jateljem na aerodroma v New Yorku: "Strašno, strašno !r' Ameriški Slovenci si niti oC daleč ne morete predstavljati, skozi kako strašno Kalvarijo trpljenja in umiranja gre pra\ kar vaš narod v svoji "bivši" domovini. Danes smo narod brez domovine. "V treh mesecih mora biti Slovenija nemr ska in sicer vsa in popolnoma nemška!" je ukaz, katerega je dal Hitler svojim rabljem, Ge~ stapovcem in organizacijam SS. in S A, katere je poslal nad naš narod, da ga v treh mesecih ubijejo. Tisočletna zgodovina slovenskega naroda še ne pomni tako strašnih časov, ka-koršne preživlja vaš narod danes doma. Turški časi so bil: strašni, toda še daleč ne tako strašni, kakoršni so danes. Turek nas je moril in vodil v suž* nost,' pa nafti je pustil našo sveto slovensko zemljo. Po njegovem odhodu se je narod lotil z novo pridnostjo dela in kmalu popravil škodo in ostal prost na svoji grudi. Danes pa bo v stotisočih odpeljan v prfe-j gnanstv® iz svoje aemlje brez odškodnine, v Srbijo, samo z, 20 kg. prtljage **» 206 dinarji v iepu, — vse kar mu puste. — Na hj<*govo mesto pa prihajajo Nemci na naše slovenske kmetije, v naše tffcarftie, t naše pisarne, v naSe Sote. Veliko jih odpeljejo tudi v Nemčijo neznano kam. Slovenski narod mora izginiti iz obličja zemlje. V celi Štajerski ni. skoraj nobenega duhovnika več, nobenega izobraženca, pa tudi nobenega slovensko zavednega kmeta več. Cela Gorenjska nima niti enaga slovenskega duhovnika in enako nobenega izobraženca, razven kolikor jih je po zaporih v Begnjah v ženski kaznilnici ali v Zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu ali kje drugje. Iz cele Slovenije gre samo en strašen obupen krik skoraj dva milijona * Slovencev proti nebu k Bogu, krik obupa ill prošnje po pomoči na ves kulturni in civilizirani svet, katerega prinašam tudi do* Va* šega srca, dragi ameriški Slovenci. Vaš narod Vam obupno, s strašnimi solzami, s povzdig-njenimi rokami kliče: "Bratje, ne pozabite nas sedaj v tem našem strašnem velikem petku, katerega preživljamo, saj Ste kri naše krvi.-" Med temi so vaši otroci, vaši starši, vaši sorodniki. j«, Da sem mogel jaz oditi iz domovine, je pravi čudež, ki mi je vsaki dan bolj nerazumljiv, kako je bilo to mogoče. Samo dvema se moram zahvaliti, in to sta ameriški konzul * Zagrebu. Mr. Meily in brat Leo iz New Yorka, ki je za me zainteresiral naš State Department in kongresmana Halla iz New Yorka, 24' b° sv. maša KAJ SE SLISI PO SVETU? Sest ubitih v izgredih v kolombiji Bogota, Kolombija. — V Guaca, ki se nahaja Čantander provinciji, je prišlo ob priliki konvencije liberalne stranke v deželi do izgredov z pristaši nasprotne stranke. Konvecija se je vršila z namenom, da srs izbere predsedniškega kandidata republike. Prenapeti nasprotniki so povzročili kravale, ki so se razvili v poulični te-pež, v katerem so policija in izgredniki ranili veliko število ljudi in šest izmed ranjenih je dosedaj že umrlo. ARGENTINA TRPI VELIKO ZGUBO RADI VOJNE New York, N. Y. — Trgovska komisija,^ ki je dospela te dni v Zdr. države izjavlja, da je trgovinski promet Argentine z zunanjim svetom padel v§led vojne za več,kakor 40VoDa temu odpomore, skuša Argentina zdaj ustvariti lastno jeklarsko in drugo železno industrijo doma. Dosedaj je zamenjavala z raznimi deželami svoje poljedelske pridelke za stroje in železne izdelke, kar. je pa zdaj omenjeno vsled blokad na morjih. Tako trpi tudi Južna Amerika radi vojne. PRODAJA POHIŠTVA V NEMČIJI OMEJENA Berlin, Nemčija. — Mini-sterstvo za gospodarstvo objavlja nai-edoo, da do nakupa pohištva imajo pravico le tisti, ki jim je pohištvo uničeno od bombardiranja iz zraka. Vsak kupovalec pohištva mora imeti od oblasti dovoljenje, drugače se mu ne sme prodati. Slično je bilo že preje omejeno prodajanje obleke, čevljev in drugače raznega blaga, kar priča, da vsa nemška industri- ja dela le samo za vojsko in da vsega drugega deželi že hudo manjka. IZDELOVALCI FILMOV V PREISKAVI Washington, D. C. — Meddržavni pododbor v senatu jej obvestil Will Haysa, znanega načelnika filmske industrije v H oily wood u, da mora priti na preiskovalno zaslišanje 3. septembra. Gre namreč zato, če filmi in radio delujejo in razširjajo vojno propagando. -o- HVALEŽNI KOS Nedavno je umrla v OIo-moucu 71 letna Marija Havli-kova, ki je bila velika prijate-i ljica živali. V mrzli zimi je pticami stalno polagala zrnja in drugih dobrot v krmilnico pred svojim oknom. Operute-nih gostov je bilo tam vedno dovolj in so se stari gospe zahvaljevali z veselo zaupljivo stjo in ščebetanjem. Ko so jo polagali v grob, je prepeval v bližnjem grmu kos in 'ta je potem, ko so pogrebci odšli, grob večkrat tfbkrožil, nato je sedel nanj in še enkrat zapel. Pokoj-ničin brat je v ptici spoznal kosa, ki je stalno prihajal pred njeno okno po hrano. -o- RUSKO BLATO BO POGOLTNILO N AZIJE, PRAVI KALPAŠNIKOV Bivši ruski polkovnik Andrej Kalpašnikov, je napisal te dni za ameriški tisk članek, v katerem navaja, da naziji bodo našli svoj pogin v ruskem blatu. Pravi: Naziji se ne borijo proti komunistom, rdečkarjem m podobnim pristašem, temveč proti ruskemu narodu. Ta narod je zadnjih 500 let, že številnokrat dokazal, da v času sile njegova sila in moč oživite in da so v obrambi domovine neprekosljivi. Se vsakega, ki je hotel podjarmiti rusko domovino je premagalo bla-■-G, voda in zima. Tudi naziji bodo našli v ruskem blatu svoj konec. ČUDNE NAVADfc PINGVINOV Dr. Andrews, ki se je dolgo mudil koč prirodopisec- v An tarktidi, je odkril, da je otok sv. Jurija poln tisočev in tiso-čev pingvinov. Čudno pa se mu je zdelo, da ni mogel najti na golih skalnatih tleh nobenega mrtvega ptiča, čeprkv jih^je mrgolelo na otoku. Dolgo n? mogel razvozlati te uganke. Nekega dne pa je našel na otoku majhno, kristalno čisto jezero, m na bregovih je bilo polno pingvinov, ki so se mu zdeli očividno bolni. Po daljšem opazovanju je res dognal, da se je kateri od časa do časa potopil v vodo in ga ni bilo več nazaj. Sele čez nekaj časa je lahko ugotovil, da je bi lo na dnu tega čudovito lepega jezera .polno pingvinov, ki so se, kadar so. bili bolni, potopili v vodo, da bi tam ozdraveli ali pa poginili. ŠTIRINAJST VOJAŠKIH TABORIŠČ BODO ŠE ZGRADILI Vojni department poroča, da je priporočeno vladi,, da zgradi in postavi še nadaljnih štirinajst vojaških taborišč in vež-bališč. V Texasu 3, v Arizoni 1, v North Carolini 1, v Floridi 1, v Californiji 1, ▼ Kentucky 1, ▼ Alabami 1, v Wisconsin 1, v Oregon u 1, Colorado 1, v Tennessee 1, v Montani 1 in še par drugih krajih. Poročilo pravi, da potrebnih denarnih sredstev še ni določenih v ta namen. ob petdesetletnici župnije sv. Jožefa, Joliet, 111., je izšla. Ta krasna izdaja, obsegajoča 144 strani, brez oglasov, pove na-kratko in jedernato vse glavne poteze in dogodke iz zgodovine naše župnije. Poleg spisane zgodovine nosi knjiga š številne slike vseh naših duhovnikov, farnih poslopij, farnih naprav, slike vseh cerkvenih društev in bratovščin, kakor tudi vseh č. šolskih sester, ki so letos učile v naši šoli in vseh onih, ki so iz naše župnije vstopile v razne redove. Vseh skupaj je 126 slik v tej knjigi. Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi del, splošna zgodovina župnije, je v slovenščini. ' Drugi del, zgodovina šole, življenjepis treh prejšnih župnikov, kratka zgodovina cerkve-nih društev in bratskih podpornih organizacij, je spisana v angleščini. Knjiga je tako urejena, da bodo vsi naši fara-ni imeli kolikor mogoče več užitka pri njej. Tisti ki lazu-nejo oba jezika, bodo najbolj ustreženi. Toda tudi tisti, ki razumejo samo slovenščino, ali pa samo angleščino, bodo našli v tej knjigi dovolj zanimivega berila in informacije tikajoče se te prostrane zupni-jfe. V tej spominski knjigi bodo brali, kako so naši prvi farani, pod vodstvom svojega delavnega župnika č. g. Frančiška S. Susteršiča. leta 1891 ustanovili župnijo sv. Jožefa, zidali in blagoslovili prvo cerkev, kako so le-ia 1895 začeli s svojo lastno farno šolo, na'oavili lastno pokopališče, postavili novo župnišče in kako so leta 1901 obhajali desetletnico obstanka svoje mlade in bujno rastoče Sapnije. Tukaj Je tudi zapisano, kako je prva cerkev, ki je imela prostora za 400 ljudi, v teku desetih let, postala premajhna in so faxanl morali zidati veliko večjo. Tam se vidi, kako je prišlo do tega, da so zidali tako veličastno novo cerkev, in kako so jo leta 1905 slovesno blagoslovili. V isti knjigi je povedano, kako so v poznejši dobi kupili farno dvorano, zemljo za novo pokopališče, nove cerkvene orgije in še številne druge naprave. Lahko boste brali kako so ieta 1939 začeli fcTadKi naš sedanji tako lepi farni park. V isti knjigi je nakratko popisano delovanje voditeljev župnije č. g. župnikov in njih na prostem na novem oltarju poleg farnega parka. Isti popoldne bo prireditev v dvorani na parku. Prireditev se bo začela ob 2:30 popoldne in bo predstavljala glavne poteze iz farne zgodovine. Program zlate jubilejne proslave za prihodnji teden bo sledeče: V nedeljo 24. avgusta ob 12. uri slovesna sv. maša na novem oltarju na pokopališču, po sv. maši južina v dvorani na parku. Popoldne ob 2:30 prosta predstava, zgodovina v živih slikah v dvorani REV. M. J. BUTALA. sedanji župnik sv. Jožefa v jolietu. na parku. Zvečer ples v i^ti dvorani. V ponedeljek 25. avgusta ob 8. uri slovesna sv. maša za umrle duhovnike naše župnije. V torek ob 8. uri slovesna sv. maša za vse umrle č. šolske sestre, ki so kedaj učile v naši šoli. V sredo ob 8. ur slovesna sv. maša za vse umrie farane i j sv* Jožefa. ■ ■ V četrtek ob 8. uri slovesna sv. maša za vse živeče farane naše župnije. V petek ob 8. uri slovesna sv. masa za še živeče č. g. duhovnike, ki so sedaj na fari, ali pa so kedaj poprej tukaj delovali. Vse te sv. maše skozi teden, kakor tudi slovesna sv. maša v nedeljo 31. avgusta bodo v cerkvi. Zaključek petdesetletne iu-bile jne proslave bo v nedeljo SI. avgusta. \ Ob 10. uri bo sprejem prevz. nadškofa-m parada po mestu. Ob 11. uri bo slovesna sv. maša ob navzočnosti prevz. nadškofa Stritcha. Med sv. mašo bo slavnostna pridiga v slovenskem jeziku, katero bo imel preč. g. kano- Slika kaže, kaj se zgodi z letalom, kadar treSči na tla. To se je zgodilo blizu Moskve, ko so Rusi iz-x streHli nemški bombnik. Na tleh je razbito letilo in dv* ubita letalca. nik Oman. Pridigo v anglešči- --1----J" £> • ill UJU1I . a pomočnikov, kakor tudi delo-,"1 ,bo imel "a^škof, ,fam-vanje cerkvenih društev in ~ ~ * bratovščin in gibanje bratskih podpornih organizacij. Iz te knjige odseva slava in čast slovenskim priseljencem in žari zarja novih veličastnih del njihovem potomcem. Članice Dekliške Družbe sv. Neže so prevzele nalogo prodajati knjigo. Prodajale jo bodo v nedeljo 24. in v nedeljo 31. avgusta zjutraj pred cerkvijo, popoldne pa na farnem parku. Knjiga stane samo 50 centov. Ceno smo naredili tako nizko z namenom, da bi ta spominska knjiga našlž^ pot v vsako slovensko družino, ki spada v našo župnijo, da bi to knjigo dobili vsi naši prejšni farani, ki se sedaj nahajajo v i drugih mestih, da bi vsak fant, ki je odšel k vojakom prejel eno od svojih sorodnikov, da bi vsak zaveden Slovenec v širni Ameriki, katerega zanima zgodovina tako veliko slo-venske naselbine kakor je Joliet, mogel priti do te knjige. Rojaki iz drugih mest lahko dobijo knjigo po pošti: pišejo naj na naslov: St. Joseph's Church 416 N, Chicago, Str., Jcliet, III. Kakor je bilo že omenjeno, bodo prihodnje dve nedelji dva veličastna dneva za pro- Takoj po sv. maši bo jubilejni banket v dvorani na parku. Banket bodo kuhale članico Roženvenske bratovščine, ,=;er-virale bodo pa Članica Dekliške Marijine Družbe. Glavna slavnost bo 31. avgusta, ko bo ob 11. uri slovesna sv. maša ob navzočnosti prevzv. nadškofa Stritcha in mnogo drugih cerkvenih do-stojnikov. Po sv. maši bo jubilejni banket v dvorani na parku. Poleg drugih odličnih gostov, bodo na banketu spoštovani Weyland C. Brooks U. S. senator, državni pravnik iz Illinois Mr. George Barret, in mogoče sam Governor Green. Kateri želi biti na tem banketu naj si preskrbi vstopnice takoj. Banket bo v počast ustanoviteljem župnije. Jubilejni odbor "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" PRodam 3 stanovanjsko hišo po štiri sobe. Hiša je zidana In se nahaja blizu 27. ceste in Sawyer avenue. Cena je samo $5,-800.00. Vprašajte pri: ANTCa JORDAN, 2622 Harding, Ave., Chicago, lil. Phone: LAWndale 7182. v Stran 4 AMERIKA If SKI 4LOVENU Četrtek, 21. avgusta 1941 Paul Keller * s 41 "Hubert" ROMAN IZ GOZDOV "V velik prid," se je vnel Tim, "če je zala, je to za mlado damo vse. To je vse. In vrneloveka naravnost zamaknete, ljuba .gospodična. Le v to $vojo okolico ne sodite. Tudi jaz ne sodim v svojo okolico. Vedho sem bil dvorni upravitelj v imenitnih hišah, sedaj pa sedim v tejle koči. To delam gospodu Htibertu na ljubo, ki me je prosil, naj ga ne zapustim." "No, saj se vam dobro godi tukaj!' "Dobro? Moj Bog! Navajen sem čisto kaj drugega. No, večno to tukaj ne bo trajalo! Gospod Hubert ima svoje dobre lastnosti, zato ga nočem zapustiti. Toda če se ne bo odločil, da se vrne v glavno mesto, moram napraviti konec; meni je treba velikomestnega zraka." Dekle je vzdihnilo. Tim je nadaljeval: "In vi, gospodična — kako pa vam je pravzaprav ime?" "Bianka!" , "Oh — Bianka je lepo ime to blago-glasje v imenu — prekrasno! Torej, gospodična Bianka, kakor hitro bom zopet v glavnem mestu, tedaj vas bom napeljal. Gotovo bi radi v veliko mesto?"* "Saj sem bila že tam !w "V velikem mestu ste že bili, gospodična Bianka?" . "Da — dve leti. Potem sem pa morala k tistim — tistim ljudem nazaj." "Ali so to — saj nočem — oprostite — saj nočem biti brezobziren; toda, ali so to vaši sorodniki?" "Ne vem," je rekla kljubovalno; "morebiti sta cigana in sta me kje ukradla." "Hm," je odgovoril Tim. "Hm! Da bi vam bila res v sorodu, tega si ne morem misliti. Videti ste videti ste kar nekako aristokralični. Da, res Ti lični binclji na primer; mislim namreč vaše členke na nogi. Poglejte, gošpodična Bianka, jaz razumem to: ozki členki in majhne roke so vselej znamenje plemenitega plemena. In poleg tega ta frčkano majhna usta, ki —" "Bianka!" Čez dvorišče je zadonel besen klic. Na cesti, pred mojo vrtno ograjo, je obstal voz, na visokem kozlu pa se je dvignil mlad fant in je požugal s pestjo. "Biaaka — takoj mi pridi sem!" "Kdo pa je to?" je vprašal Tim. "Oh, ta!" je rekla zmedeno. "To je — to > Žagarjev tam doli. Pustite me, gospod Tim, jutri zopet pridem." "No, saj vendar ni vaš ženin?" "Kaj še!" "No, s kakšno pravico pa potem tuli čez naše dvorišče? Čakaj, tega nesramnega pobaJina nasmučem!" Dekle ga ni moglo zadržati; hitel je, spremljan po psih, ki sta besno lajala, k plotu in zakričal: "Cemu pa kričiš, ti ušivec, na naše dvorišče? Kako se predrzneš —" Tlesk! mu je priletel udarec z bičem! Tim se je opotekel. * "To se ti bo utepalo — v jeco prideš—" Nov zamah je švignil čez plot, pa ni več zadel. Psa sta tulila, stari Grčar je pritekel čez dvorišče s sekiro, dekle pa je od-f-rčalo skozi vrata kakor da bi jo bil odnesel veter in je zlezlo k fantu na voz. Ta je divje mahnil po konjih in voz je odvihral po cesti. Živfc podoba! — Okameneli Tim s krva-vordečo klobaso na obrazu, prestrašeni stari Grčar s sekiro v reki, che pasji mrci-ni, upirajoč se s prednjimi tacami v vrata, ki sta jih hotela udreti. Končno sem se sklonil čez okno doli: "Kaj pa se je zgodilo?" Ko je zadonel moj glas, je dolga posta-va Timova oživela. Držal je roko pred levim licem in sopihal: "Napad — milostijivi gospod! Napaden sem bil!" "Ti?" "Da. Mlada — mlada sorodnica gospoda Grčarja (pokazal je z roko na drvarja) je bila tu na dvorišču. Govoril sem z njo glede hrane za tegale — za gospoda Grčarja — tedaj pa se naenkrat pripelje mimo tista surovina. Razžalil je dekleta in ker sem jo hotel braniti, me je pobil na tla." "Na tla te je pobil?" "Ne, na tla pač ne — toda udaril me je. Bojazljivo in zahrbtno je storil to izza plota, ki ga je prikrival — sicer—sicer—" Tim je stresel svoje drobne pesti. "Ta capin — ta prostaški podlež — mora v ječo. Prosim vas, milostljivi gospod, pomagajte mi!" - \ In opotekel se je v hišo, O seveda, pomagal ti že bom, ljubi Tim! Ko si se spočetka preveč grdo ustil, sem ti že danes opoldne hotel pomagati čez hribe in doline; ker pa si bil sedaj tepen od druge strani, sem zadovoljen in bom poskušal, da svojo ponižano dušo zopet dvignem. Tisti dan opoldne sem opazoval z okna še eno lopovščino. Oba psa, pudelna Bim-sa in dakelna Bamsa, skupno krmijo o-poldne na dvorišču. Točno ob 12. pride Padovka z veliko skledo, v kateri je zmečkan krompir z omako, vsakovrstni ostanki mesa in debele kože. Ta obed naj bi si psa delila. Danes je sončno vreme. V bleščečem sončnem svitu ležita psa na kamenitih opločnicah, kjer ni snega in ki vodijo do hišnih vrat. Pudel Bims je sfe čisto mlad — komaj tri četrt leta je star — toda da-'cel Bams je že v življenju izkušen možakar, ki ima gotovo že svoja tri leta na grbi. Ko je torej naša ura začela z globokim glasom naznanjati opoldansko uro, se je dakel naenkrat pognal kvišku, . zdirjal proti dvoriščnim vratom in strahotno za-el lajati, četudi se pri vratih nobena živa stvar ni zgenila. Mladi neumnež pudel pa, ki je pač mislil, bogve kaj se je zgodi-j pri vratih, je kakor klopčič zletel za njim in z okodranim smrčkom zalajal kakor divji. V svoji mladi neumnosti je pihal in puhal v vrata še, ko se je dakel že davno priplazil nazaj. In kako se je pla- i zil ničvrednež! Zavite oči so dajale njego- j vemu podolgovatemu gobcu res nekaj sleparskega. (Dalje prih.) -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na- * ■ t roce! *■ NOVELIST OPISUJE NEMŠKE BRUTALNOSTI V RUSIJI (Nadaljevanje s 1. strani) zali na trebuh zvezdo šesterni-co. V vasi Novo Pankratoio so oskrunili 18 letno^ Katarino Mihajlovo, nato pa ubili. To je izpovedal pozneje nemški vojak, ki jo je napadel. V vasi Volodarka so vrgl* v jamo in zakopali 70 let starega moža po imenu Kolodenko in živega zasuli. V mestu Bobruisk so ujeli ruskega vojaka Petra Lutčenko, ki ker ni hotel izdati informacij o ruskih postojankah so mu živemu izrezali jezik. V Moskvo je prišla Marina Boj ko, 22 let stara tkalka, ki so jo Nemci oskrunili v Belo-sioku, nato ji porezali ušesa, njeno mater pa ubili. Tudi njeno 17 letno sestro so oskrunili in ubili. Ona sama je pozneje ušla. Poveljnik 47. nemškega tančnega kora, general Lemel-sen, je pozneje ukazal svojim častnikom naj prenehajo z masnim pobijanjem prebivalstva v Rusiji. Vzrok, ki ga je ta "človekoljub" dal v tem ozi-ru je~~ta-le. "Moramo imeti ljudi." Torej se bojijo, da bi zmanjkalo sužnjev za nje, če bi šli s poboji naprej. Taka je nemška kultura v tej vojni. I« Hitler oznanja "novi red". Pravi hudičev red! Ta Hitlerjev red zahteva, da se vsaktga, ki ni Nemec čim-preje spravi s sveta. To presega značaj vsake zverine. Dolžnost dostojne človeške družbe je, da stori vse kar v; njeni moči, da se to zverinstvo premaga in kaznuje! -o- POROČILO Z RUSKE FRONTE (Nadaljevanje s 1. strani) to pokrajino na rudninah in raznoteri industriji. Angleški vojaški strokovnjaki izjavljajo, da zasega zapadne Ukrajine še ne ustvarja nevarnega položaja za Rusijo. Strinjajo pa se v tem, da če bi Nemci uspeli z zasego vzhodne Ukrajine, potem oi nastala velika nevarnost za vso Rusijo. o EKSEKUCIJE V HRVATSKI Vichy, Francija. — Po "Slov. Bulletinu" posnemamo, kateri objavlja poročilo italijanskega lista "II Giornale d' Italia", da so v Zagrebu usmr iili 132 oseb, katere so obtožili hrvatski teroristi, ki zdaj vladajo Hrvatski, da so komunisti. Mnogi izmed usmrčeriih sploh niso imeli nobenih zvez z komunisti. Ovadili so jih teroristi kot nezaželjene prijatelje in morali so v smrt. / -o- OGENJ UNIČIL PARNIK New York, N. Y. — Kubanski tovorni pamik Panuco, ki je vozil pošto med Kubo in New Yorkom, je domalega uničen od ognja v brooklyn-skem pristanu. Oblasti sumijo, da je vzrok požara sarootaža. V ognju je našlo smrt pet mornarjev- in več jih je hudo ožganih. Materielna škoda se ceni na $1,500,000.00. -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" m Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpefee vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost *Vaz3 inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s-pivniki, po kakoripih druitva vedno popra! ujejo. Na platnice pride tiskano ime 'druitva, ki jih naroči. 50 knjižic——$8.50 — 100 knjižic____$13.75 s Pri vitjih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cerroak Rd., Chicago, Illinois E3ES m J. M. Trunk i Pri nas se največ ukvarjamo z raznimi glasovanji. Za kaj si? Za vojno, ali proti vojni? Tudi politiki prirejajo glasovanja pri svojih volilcih. Po glasovanju se ravnajo, ko pride na odločitev. Ali ni to hudo smešno? Lepo je in demokratično, če ima kdo pravico, da se izraža svobodno. Ali ima posameznik tudi potreben vpogled, potrebno umevanje pri vrlo zapletenih zadevah, ki segajo v mednarodne zadeve, ki delajo še diplomatom preglavice? Politik se ozira vedno na glasove svojih volilcev, da ga zopet izvolijo, in bo v senatu glasoval, kakor vidi mišljenje volilcev. Glas ima vsak in pravi da ali ne, ampak mednarodnih in kočljivih razmer pa ne more vsak umeti. Potrata časa in pri tem je lahko vse zamujeno. * Pišejo pisma in listi pisma objavljajo. Ali v vojno, ali ne? Ali z Rusijo, ali ne? Ali vso pomoč Angliji, ali ne? Ali podaljšati vojaško službo,ali ne ? Ali gre za krščanstvo, ali le za žakelj raznih imperialistov ? Govorijo po radiju in listi zopet objavljajo: ta za to, oni za nasprotno. Nič na tem, da se izkašljamo, ko imamo še svobodo, da smemo malo pokaš-ljati, ker marsikje še misliti ne smejo. Ko se kdo.izKašlja, mu v prsih oaleže. Pri tem je dosti reglanja tudi med nami katoličani, da se drugi nam že muzajo. Ali nismo že na koncu vsega, ko nadškof štokne škofa pod nos? Ni tako hudo, še dobro je, da imamo tudi to svobodo, in moremo prav to svobodo svetu pokazati, ko svet pogostoma trdi, da med katoličani ni svobode in vlada le "kuš". Dobro je, da je to: eden tako, drugi tako. Rusiji videl le tisti ateistični komunizem, bi se moral zadi-rati kakor sraka, da se temu komunističnemu Stalinu še glaž vode ne 3me dati. Le sebe opišejo, ko pišejo, in le o sebi govorijo, in svoje srčne želje odkrivajo, ko se nad dru-* gimi, ki imajo malo drugačne želje in pojme, zadirajo. Vsak misli, da se okoli njega vrti ves svet in bi se moral vrteti, in če se noče vrteti, naj gre ves svet žabam pet! Taki smo mi ljudje, ki smo hudi revčki, pa mislimo, da smo vsi sinovi kaki modrih bogov. Pravcati meh za smeh, in zato je še fletno na svetu, saj še nikjer nismo bili, da bi mogli vedeti, če je še kje drugje tudi tako fletno, ko vsak trdi, da so vsi drugi neumni, in je le on sam moder! -o- VOJAKI ŽELE IGRAČ Iz Tokija poročajo: Japonski vojaki, ki so na Kitajskem, so nedavno izrazili željo, da bi jim v bodoče pošiljali iz zaledja različne igračke iz papirja ali lesa. Te igračke bodo dajali otrokom kitajskega prebivalstva, da bi si ljudstvo v teh podjarmljenih krajih lažje pridobili. * > NA PRODAJ IMAM — Zidana hiša 2 flata po 4 sobe vsak. Basement. Blizu Douglas Parka. Cena je samo $3,500.00. Naplačila treba samo $500.00, drugo na obroke. — Zidana hiša 2 Ilatov po 5 sob, "furnace heat'. Cena samo ?4,500.0z. — Zidana hiša 3 flate po 4 sobe, blizu 26. ceste in Kedzie Avenue; Cena ^amo $1,500.00, Naplačila treba samo $1, 200.00. — Zidana hiša 2 flata eden 5, drugi 6 sob. Gretje na vro- NOVE SLOVENSKE Victor plošče čo vodo. Cena samo $5,800.00. Kdor se ne spodtakne nad Vplačila treba samo $1,000. — Na prodaj imam tudi veliko farm v Indiana in Michigan državi. ' Od 20 akrov naprej. Zemlja prvovrstna. Za podrobnosti vprašajte pri: RCA VIKTOR družba je izdala te dni nekaj novih slovenskih plošč, med temi je tudi nekaj prejšnjih. Dobijo se za enkrat, samo plošče, ki so navedene v tem seznamu. Viktor plošče stanejo šc vedno 75c vsaka. Manj, kakor tri plošče po pošti ne pošiljamo. Sledeče Viktor plošče se dobijo: V-23001—POSKOČNA POLKA, LJUBLJANSKI VALČEK, Hojer Trio V-23002—LEPA JOSEFA, valček, TEREZINKA, Pevei Adrija in Hojer Trio.. V-23007—SAMO DA BO LIKOF, EMPAJRIS, Pevci Adrija in Hojcr Trio _ V-23013—KAR IMAM TO TI DAM, NE POZABI ME, polk*. Hojer frio_______ V-23017—NE POZABI ME, polka, ~75c -75c -75c -75c PO VALOVIH, valček. Hojer Trio______________________75c V-23021—NOVOMEŠKI PURGARJI, koračnica, TRBOVELJSKA POLKA, Hojer Trio_________________75c V-23029—DRUŠTVO KASTROLA, L in II. del, Adrija pevci in Deicbman brata_____________________-___1,_________75$ V-23030—JOLIETSKE DEKLICE, polka, LOVEC MAZURKA, Deichman brata______________75< V-23031—TONE S HRIBA, trumplan, KOROŠKA KORAČNICA, Deichman brata________________75c V-23032—ZELENI JURIJ, ŠTUDENTOVSKA, Adrija in Hojer Trio____ V-23033—DOMAČE VESELJE, VESELA POLKA, Adrija in Hojer Trio_______ V-23034—MILKA MOJA, valček, VIPAVSKA POLKA Hojer Trio ____ V-23035—NAŽA NOČ, polka, —75« .75c -75c 75t KOKOŠJI PLES. Rudy Deichman in njegov orkester__________ V-23036—RUDIANNA, trumplan, IGRAČKA POLKA Rudy Deichman in njegov orkester_________75c K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, čeku in nasloviti na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois vsakim kamenčkom na cesti in mirno gre svojo pot in si ohrani hladno glavo, se bo le nasmehnil pri vsem tem, ko bli-ca zdaj sem, zdaj tja. Kaj je na dnu vseh teh razlik ? Osebnost, kakršno nosi vsak v sebi. Boljševiški kosmatinci so komu vzeli vse še hlače, nago življenje je odnesel le in prinesel sem. Ta seve piše, da s temi kosmatinci Amerika ne sme imeti nobenih stikov. Zaveden Irec ve, kakšni so bili angleški kosmatinci nasproti Ircem. Tem šmentom nobene I »pomoči. Vsak Nemec ali nemški potomec je za nemško' zmago, in ker zmaguje le Hit-1 ler, je za "Heil Hitlerijo", da-1 si ni za tudi hudo kosmatega Hitlera. Premagani Hitler bi pomenil premagano Germani-jo, in pri premagani Germani ji bi vsak Nemec začel kri fcljuvati. Proti komunizmu sem tudi jaz in cel in ves proti komunizmu, ki hoče še Boga ubiti. In če bi jaz v Stalinu ali ANTONU JORDAN, 2622 So. Harding Avenue, Chicago, 111. Telefon LAWndale 7182. Vromz Press Section, Defense Savings Treasury De Washington, Ttrr Immediate Release ^ DR.JOHN J. SMETANA OPT© METRIST Pregleduje in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE • 1801 So. Aahland A vena« TeL Canal 0523 Uradne ore: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ^''"■nBHBBHIDBBHBHHl Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, ' Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W