294. Stnilka. 1 Uttjui, i nMi, a ham 1112. XLV. leta. .Slovenki Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen* •elo leto......K 24-- po": leta ......B 12*- četrt leta ••«••• . 6*— na mesec ...... . 2*— v upravnistvu prejeman. cek> leto.......K 22*— pol leta.......# 11 — četrt leta....... 5*50 na mesec . . . . . . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflota ulica at 5 fv nrittičju) levo, talalan at. 34. lahaja vaak «aa ivećar iavaaaUi aaaalfa ia\ praznike. Inserati veljajo, oeterostoona petit vrsta za enkrat no 14 vin„ za dvakrat po 12 vin«, za trikrat ali večkrat po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu nai se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to 'e administrativne stvari. —— fOaamezaa številka valja 10 vinarjev. ----------------- Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. , Narodna tiskarna*- telefon it. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto......K 25*— pol leta ...*.. . 13*— četrt leta ....•., 6*50 na mesec...... 2*30 za Nemčijo: celo leto ......K 3fr— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35^ Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levoV Rnaflova ulica ■ št. S telefon št, 81 Državni zbor. D u n a i, 20. decembra. Zbornica je sprejela zakon o vojnih služnostih in dajatvah tudi v tretjem branju, odobrila podaljšanje poslovniškega provizorija za šest mesecev, zaključila debato o službeni pragmatiki. Slovenski klerikalci so ustavili svojo obstrukcijo proti budgetnemu provizoriju — to so parlamentarni dogodki današnjega dne. Vlada se je že pripravljala, da zadrgne nemilo ji zbornico ter se izogne na ta način vsem političnim neprijetnostim. Vojne zakone ima pod streho, reputacijo je rešila in vladarju dano besedo izpolnila, na parlamentu nima nobenega interesa več, kajti kar pride sedaj na vrsto, je zanjo vse le sitnost. Baš v tem leži globoka bistvena hiba vsega našega konstitucijonalnega življenja, da se vodilni državniki priznavajo k ustavnim principom le na zunaj, v svojih mislih pa smatrajo parlament le za glasovalni stroj, ki naj obdela to, tako in takrat, kadar in kakor to želi birokratična vlada. Parlamentu pa se mora upravičeno očitati, da se takemu naziranju ne zna dovolj energično upreti, temveč da nasprotno le prevečkrat ves stori, kar ojača pozicijo in nadvlado vlade in podrejenost državnega zbora. V tem oziru je že vsaka stranka grešila, med onimi pa, ki so teh razmer največ krivi, se nahajajo tudi slovenski klerikalci. Pred njimi državna zbornica ni nikdar varna in za vsako malenkost so vsak trenutek pripravljeni, pograbiti po obstrukciji. Stara beseda, da je obstrukcija dvorezen nož, je znana. Stranke, ki so jo uvedle kot vsakdanjo parlamentarno navado, so kakor človek, ki ve za Iečilen strup, pa se navadi, si ga vbrizgavati vsak dan. Obstrukcija kot izredno sredstvo, more izlečiti parlament, poraziti vlado, iz razvade takorekoč dnevno injicirana, zbornici pa zastruplja parlamentarno telo, kakor morfij človeka. Tak parlament se potem ne more več upreti, če se množe od dne do dne ultimati ministrskega predsednika, ki hladno zapoveduje, do tega in tega dne mora biti to in to gotovo in ki je tudi danes stavil načelnikom strank alternativo: ali dovolite do konca meseca budgetni provizorij, ali pa vam zaključim parlament, ter si preskrbim vse s pomočjo 5 14. Pri tem pa je videti, da si vlada bolj želi druge, kakor prve alternative. Šele pod vtiskom takega položaja, se Čutijo (če gre dobro) stranke primorane, revidirati svojo dosedanjo taktiko. Tako se je tudi slovenskim klerikalcem morda zdelo, da je pregrešno, igrati vlogo »Stiirgkhove rezerve«, in ker so jim stranke večine ponudile most, so se v zadnjem trenutku podali na drug breg. ter ustavili svojo obstrukcijo za na zunaj ne preveliko ceno, da pride predloga o centralni zadružni blagajni iz proračunskega v narodnogospodarski odsek, ter z izrecnim pristavkom, da ustavljajo svojo obstrukcijo le proti budgetnemu provizoriju, pridržijo pa si jo proti italijanski fakulteti, ki pride za proračunom v razpravo. Pa so se klerikalci v zadnjem trenutku umaknili, zato je bila mero-dajna pač tudi težka odgovornost pred javnostjo, kajti z nadaljevanjem obstrukcije bi bili klerikalci onemogočili tudi službeno pragmatiko . . . Zbornica tozadevnih predlog še ni rešila, pač pa je upanje, da se to zgodi med Božičem in novim letom. Kako križevo pot ima za seboj službena pragmatika za državne uradnike in druge nastavijence. je splošno znano. Celo leto je bila v razpravi v zbornici, oziroma v ad hoc kreiranem odseku. Kljub upiranju vlade in kljub izjavi, da zakona ne predloži v sankcijo, je odsek predelal predlogo v smislu najdaleko-sežnejših koncesij uradnikom; zlasti jim je koncediral veliko svobodo na političnem polju in zagotovil obsežno kvalifikacijsko pravico. In v tej — od vlade perhorescirani — formi je sprejel zakonsko predlogo tudi plenum, deloma ker so hoteli res izboljšati položaj uradnikov, deloma pa morda tudi zato. ker so uradniki zelo vplivni — volilci. Tako je prišla predloga v gosposko zbornico. Ta pa je naredila precej kratek proces. Že njen odsek je brezobzirno črtal celo vrsto uradnikom ugodnih, a vladi neljubih določb, plenum pa je šel še dalje. Tnko je izginila ugodnost za ugoHnostjo, svoboščina za svoboščino. Z! isti pa so v reakcijonarno - birokr f*l v glavo, da inrania Avstriia protislo-vansko politikn kot zaveznica Nemčije in vse kafe na to. kot nekaka njena predstraža na jugovzhodu. Nemčija in Avstriia si hočeta polagoma pod'*Trmit; ves svef do Fcei-skega in Črnega moria. V ta namen sta izdelala 1. 187R. ra ^?rr em konsresu Rfsma^ck Hi tađrassv natančne nnčrte. Ppohl*»5(*enn tfiavif velevlasti so se uklonili rhinhr! ?~-htevam in ra7kosali so R-aiVan r>a način, ki nasrtrotaje vsafri lofffl vsaki zgodovini in geograTO. vsaki motnosti gospodarskega razvoia in vsakemu mil iichiu narodnostnem in političnemu razvela. Fn novr^en noeled na zemljevid zadostile, d-* vidimo, kako iienurav« no so določili meie n. nr. srbskemu lualicsiv. Te meie ne odgovarfafn ne etitotfraf»?nim rn7^prntn, re ;*"7:_ kovnemu n1>se«ni srbskega naroda, ne geografični Iconstalactii komnakt-ne in homogene države in ne neobhodnim ootrenam trcnvincVecp in indiisttifeifnega razvoia. w?n hi hiti torei Nemci Srhom n^klrmipni hi po- fovo AefakU fta to. Hn *-: <=~ f>fli nrilrlr.- pili srbski Hrvpvi vsi krali. ** V^enb StamifeiO Srhi — dpi V7^oHrp Rn^o do iztoka Narente. da hi dobili nro_ sto not do mnria. ki edino OftKMflncn-ie državno gosnodarsko npodvis-nost Tem« nasproti so v Bero17-Srhom zamrli z močnim jsidom vsak d^h^d do moria. Tako ia noctal DOtO- žai Srhiie negotov in priti ie morala preikoslei v gospodarske in politično odvisnost Avstro - Ogrske. NTe-Irnftlrn Holf^e h* r*— s»1 t^rotiMcV* kongres z Bolgarijo. Dana ji je kila namreč možnost, da si je v ugodnem trenutku priklopila vzhodno Rume-HJo. Sicer pa beroiinski kongres tudi pri Bolgarih ni gledal na etnografič-ne razmere in je le enemu delu Bolgarov dal svobodo, drugi del pa je ostal pod turškim robstvom. Vkljub temu pa se je Bolgarija začela najlepše razvijati. Bolgari so pokazali, da so junaško in energično ljudstvo. Njih kralj je najboljši balkanski politik, ki je znal otresti turško vrhovno oblast in doseči popolno neodvisnost od Carigrada brez velikih težav. Crna gora je majhna gorata dežela. Gole skale in nepristopne Čeri onemogočujejo skoro vsake prometno zvezo z ostalim svetom. V gospodarskem oziru je Orna gora več ali manj odvisna od Avstrije. Po nekem členu berolinskega kongresa, ne sme Črna gora zgraditi v svojem kraljestvu kakšne železnice lokalnega pomena ne da bi dobila noprej dovoljenja z Dunaja. Drugi člen bero-linske pogodbe določa Avstriji pravico policijskega nadzorstva ob črnogorskem obrežju in carinske pravice. Iz omenjenih podatkov lahko spoznamo, kakega pomena je bil leta 1878. beroiinski kongres za Jugoslovane. Turki so se takrat nahajali skoro v enakem položaju, kakor dandanes. Rusi bi iih bili brezdvomno že tedaj pregnali iz Evrope in si osvojili Carigrad, če bi se ne bih uprli zavidni Angleži, Nemci in Avstrijci +emn načrtu. Nemčija ie bila tisti čas že močna država. Premagala ie leta 1871 Francoze in Rismarck je bil tedai prvi mož v Evropi. Da se urede zapletene ra^rnere na Balkan*, so se sešli pooblaščenci evropskih velevlasti v Rerolinu. Kako so jih u redih, smo videli. R^marck in Andrassv sta imela odločilno besedo ali na sta vplivala na aooM»iE*wce drugih dr **v. da so privolili njunim vn* Vstvarila sta nenaravni red na Balkanu, prikroien popolnoma tako, da služi interesom nemške politike. V najnovejšem času se je pa pokazalo, da ta nenaravni red ne more dah'e obstofati. Berolinska noeodha in Statas ono, ki se je naslanjal na nje doiočhe. sta strta v nrah in pepel in v Londonu se ■stvaria nov modus v-vendi za Balkan in oh ti Priložnosti ho morala tudi Avstro - Ogrska revidirati svojo politiko proti Jugoslovanom. __________ M wno in mirom. M»rovna pogajanja. Kakor poročajo iz Londona, je zelo malo unania. da se sklene med Balkansko zvezo in Turčijo mir. Govori se celo. Ha izhruhneio brez dvoma v naikrr^šem času zopet sovražnosti, če ne bodo posegle vmes velesile. Splošno se sodi. Ha ie bojeviti ml^HoturSVi komite nridohil za na-dalievanje vojne tudi miroljubnega vefikegi vezipa Kiarml oaSo. Kakor poroča »T.okalanzeiger« iz Londona, so Helecrati halkan<:V:h držav zelo nevoljni, da porta zavln-čuie mirovna nogaiania. Sedaj n. pr. vztraja norta na tem. da mora nanesti sneciialni kurir nove in&tiak ie za turške delegate V Londonu, k'adar Hosne ta kurir v London, ce ho vrnila takoj seja mirovne kon*' -renče, meritorna poniatita na ^e pride na vrsto vprašanje novih turških mej, bodo baje zahtevali turški delegati, da se reši vprašanje apro-vizacije Odrina. Bati se je, da bo razprava o aprovizaciji močno zavlekla mirovna pogajanja. »Samouprava« srbski vladni organ, piše, da se more situacija za Turčijo zboljšati samo, če začne Turčija z ofenzivo, pri Čemer pa bi zadela ob močne utrdbe združeni^ armad pri Čataldži. Poleg tega morejo zavezniki s pomočjo grškega brodovja tudi izkrcati vojaštvo v Mali Aziji ter ogrožati Dardanele in Carigrad od vzhoda. Z ozirom na težavno stališče Turčije je tedaj najbolj pametno, če sprejme Turčija brez nadaljnega zavlačevanja mirovne pogoje Balkanske zveze. Konferenca veleposlanikov. Berolinska ^Tagliche Rundschau« poroča baje iz zelo zanesljivega vira, da se ie dosegel na konferenci veleposlanikov snorazum, da Srbija ne dobi teritorijalne posesti pristanišča ob Jadranskem morju, nač pa dobi nevtralen dohod do mor-ia in vporabo nevtralnega pristanišča. Podrobnosti r tem načrtu ho treba še izdelati, v principu pa je dosežen fe nopolen sporazum. V Belgradu trde v nasprotju s to vestjo, da bo dobila Srbija pristanišče Sv. fvan Meduo in da je tozadevni predlog od konference veleposlanikov že sprejet. V Belgradu upajo, da bo Rusija podpirala to srbsko zahtevo. * Pomorska bitka. O pomorski bitki, ki se je končala, kakor znano, s tem, da se je moralo turško vojno hrodovje umakniti v Dardanele, prinašajo carigradski listi dolga poročila, polna slave za turško vojno hrodovie. Seveda ni mnogo dati na ta poročila, ki so večidel izmišliena. ter pravijo celo. da se *e več grških torpedovk potopilo. Da zasramuje grško vojno hrodovje in da se maščuje za brezžično brzojavko, ki so io poslali Grki, ko so zasedli otok Tenedos in ki se je elasila: »Tenedos zasedli, pričakujemo nadaljnih povelj!« je poslal baje turški admiral poveljniku grškega tastovJa sledečo brzojavko: »Vaši tonovi streljajo slabo, namerite 20 m nižje!« O predzgodovini zadnje pomorske b;tke poročalo iz Konstance. da je odphilo turško vojno hrodovje skozi Dardanele v EeeisVo morje na nritisk turških mornariških častnikov, ki so se bili že med italnansko-turško vojno ponosno uprli. Admiral TaMa beg je protestiral proti takem'' nodjetiu ter odložil svoje mesto, ker *a$tvt?lro>T m* mogel več hrzditi. SVo-zi Dardanele je odnlulo turško vojno hrodovje pod zvoki vseh godb in z razvitimi zastavami. Kakor poročaio iz Carigrada, je noslal sultan admiralski ladji »Aej-reddin Barharossa^ historično zastavo turške voine ladje »Mabmudie*. ki ie bombardirala svoj čas Sehasto-pol. Kljub vsem tem vestem, iz katerih bi se dalo sklenati na st)a|wo turško zmago, pa niti v Carigradu ne verjamejo, da je doseglo turško vojno hrodovje kak večji uspeh. mesto v otmiu in razsula, tedaj se šele zave. da ima pred seboi na vron-cu najdražji em^nski zaklad: laska se ji in jo poljublja, a: »Marcella se ne gane, nič ne čuje. Zaman kralj stiska bele ii rokć — od tuge ji je počilo srce!« To fe zadnji, bolestni akord, ki Je izzvenel na strunah Aškerčeve lire. Emona je porušena, junak te pesnitve je mrtev. Marcella, nedolžno, zvesto dekle, sloni mrtvo v naročju nunskega kralja ... In pesnika te romance, polne ž:-vahnega dejanja, pestrih slik iz *ve-selih in žalostnih dni<- bele Emone — tudi ni več med živimi. V »Epilegomena«, ki jih je kratko, a jedrnato spisal prof. Wester, je povedano, da je pokojni pesnik svoj rokopis že popolnoma pripravil za tisk. Prof. Wester pojasnjuje, da je Aškerc to pesnitev zložil v času od 15. februarja do 2. aprila 1911, revizijo pa dovršil 21. aprila 1912. Prvotno Aškerc dal svoji pesnitvi naslov: »Aelianus in Marcella. emonska romanca«. Drugi naslov je bil »Marcella, emonska romanca«. Končno se je pesnik sam odločil za naslov: »Atila v Emoni. Romanca«. Rokopis se je našel v pesnikovi literarni zapuščini in obsega 92, večji del po celi strani popisanih folio - listov. Dediča po pokojnem pesniku, njegova brata, sta dovolila, da se dado še ne- objavljeni r^kori<;i natisniti ter sta pooblastila prof. Westerja, da roko-nise nre^lf*da in ohiavi. Pokoma »Atila v Emoni« je kumla »Narodnn tiskarna" *er ga objavila v »Ljubljanskem Zvonu'. sedai na je to delo ''zdala v posebni knjigi. Snov za to pesnitev je Aškercu podal nnvatni docent na gra^kem vseučilišču dr. S m i d . ki ie preiskoval rimska tla na liuH'anskem Minu in dognal situvacifo stare Emone, ki jo je bil hunski krali Atila 1. 459 osvoji in norusil. ?mid je n uspehih svohb izkopavam naročal v »Laiba-cher Ztg.« in ti podatki so dali Aškercu s"ov in podatke za njegovo delo Emona je bila iznrva utrjen vojaški tabor, pozneje pa mesto z živahno prometno zvezo z drugimi mesti v rimskih provinciiah Noriku in Panoniji. Pazen starih rimskih bogov so Častili zlasti v vojaških mestih tudi orientalska božanstva in nedvomno so bili med Emončani tudi kristjani. Na podlagi tega, kar je o Emoni dognanega. je Aškerc samostojno zgradil svojo pesnitev. Prof. Wester zakliučuie svoja zanimiva izvajanja z besedami: Tako je tudi Emona, staroslavna prednica današnje bele Ljubljane, našla vrednega slavitelja v nedavno umrlem pesniku. Kakor, da se |e Aškerc 's svolim poslednjim delom, čigar dejanje se vrši na klasičnih tleh domače zemlje, od nas za večno poslovil. M ranjenimi srbskimi brati. Slike in črtice. Pripoveduje: dr. Ivan O r a ž e n. V. Pot do Belgrada. Združeni balkanski Jugoslovani so napovedali krvnemu sovragu Turku vojsko.Bliskovito razširila se je ta novica po svetu. In tedaj završalo je po vsem slovanskem svetu in med malim slovenskim narodom je vsplapolal visoko ogenj svetega navdušenja, katerega je netila iskrena želja, da bodi jugoslovansko orožje pobedonosno. Zavedali smo se, da se bode odločila v tem krvavem boju usoda balkanskih Jugoslovanov, zavedali smo se v polni meri veličine in resnosti tega velikega pohoda naših bratov; zato pa tudi ni bilo med Slovenci brezpomembnih, hrupnih demonstracij, ampak na miren, dostojen način, pa za to nič manj odločen, pokazal je slovenski narod svojo bratsko ljubezen do balkanskih Slovanov. Z navdušenostjo začelo se je nabirati prispevke za balkanski Rdeči križ in prijavili so se slovenski zdravniki, da gredo pomagat ranjenim bratom. Izginilo je strankarstvo med Slovenci, vsakdo je rad daroval po svojih močeh, in prepričan sem, da Je bil tiste pomembne dni združen ves slovenski narod v tihi, a silni olamteč.i in žgoči molitvi do neba za uspeh teptane raje na Balkanu. Dr. šlajmer. Krajec, Premrov in iaz odločili smo se, da pojdemo v Srbijo. Pisalo se nam je, da trpe Srbi na velikem pomanjkanju zdravnikov in 27. oktobra zbrali smo se na ljubljanskem južnem kolodvoru, da se odpeljemo. Poslovili smo se na kratko od svojih prijateljev in znancev, ki so se fcbrali na kolodvoru, sedli v voz in se odpeljali. S početka bili smo nekako tihi, skoraj otožni, kakor je sploh vsakdo, kadar se loči za dalj Časa od svojega doma in od svojcev. Vrhu tega mučile so nas tudi misli medicinske vsebine. Dasi-ravno že vsi starejši in za to tudi skušenejši zdravniki, bili smo vendar novinci v delovanju, kateremu smo se sedaj posvetili. Nihče izmed nas namreč še ni bil med ranjenci na bojnem polju in nihče še ni do sedaj deloval med ljudmi, ki bi bili ranjeni v vojski. No, nekdania praksa v bolnici, skušnje vsakdanjega zdravniškega življenja in trden sklep se ne plašiti robenega dela, nobenih neprijetnih okolščin, ampak posvetiti trezno in pogumno vse svoje moči za oblažitev bolečin in trpljenja ranjencev, razpršil nam je kmalu vse te moreče misli. Vlak je drdral veselo naprej, mi smo se razgovarjali o našem bodočem delovanju, bodreč drug drugega, ter vsi želeč, da pridemo kmalu tja, kamor nas je vodila bratska ljubezen. Na nekatere postaje prišli so bratje Sokoli, da nam želijo srečen pot in mnogo uspeha. Okoli 1. popoldne pripeljali smo se v Zagreb, kjer so nas pričakovali nekateri kolegi, da nam okrajšajo čas večurnega čakanja na kolodvoru. Vsled neznosnih političnih razmer, po katerimi ječi ves hrvaški narod, je bilo hrvaškim zdravnikom zabranjeno udeležiti se samaritan-skega dela med Srbi. In ko ie prišel čas. da vstopimo v direktni voz Zagreb-Belgrad, tedai smo čitali na obrazih naših hrvaških kolegov žalost in sram, da jim zamore zabraniti tuji narod iti v pomeč svojim trpečim bratom. Nemo smo jim posegli v roke, stisnili jih krepko in se vsedli v voz. Železniški stroj zapiska... Še nekaj madžarskih komand ... in vlak nas odpelje iz Zagreba. Vozimo se hitro čez širne hrvaške in slavonske ravnine. Kako lepa, kako plodovita je ta krasna zemlja; ali skoraj nikjer ni vasi. ni človeških naselbin. Koliko srečnega in zadovoljnega naroda bi lahko tukaj prebivalo ... Bobneče hiti vlak naprej... Vozovi hrešče in ječe ... Meni se pa dozdeva, da čujem težko hropenje hrvaškega naroda, da slišim ječanje teptanega ljudstva. Vsi kolegi sede tiho, vsak v svoj kot stisnjen, premišljuje o usodi nesrečne Hrvaške. Nihče ne spregovori besede, pa vendar vsakdo ve za misli drugega. Bile so žalostne misli. Silen veter piše in buči okolo vlaka, piše in hladi vroča lica izmučene hrvaške zemlje ... Moji duši pa se dozdeva, da sliši daljno, daljno petje — petje neštevilnih. krepkih in svobodnih zborov. Dozdeva se mi, da je petje junakov, pesem tolažbe: Cuj Dušane, Tebe vojska zove. Z istim vlakom peljal se je tudi neki Bolgar iz Soluna, ki je potoval preko Avstrije in Srbije na Bolgarsko. Začel se je kmalu prav živahen razgovor med nami, kateri se je seveda večinoma vrtil okoli boja balkanskih narodov. Bolgar nam je povedal, da je trgovec v Solunu, da pa je sedaj zapustil svojo rodbino in svoj dom in se prostovoljno ponudil v službo domovine. Oči so se mu iskrile, lica so mu žarela ko je pripovedoval z navdušenjem, a brez vsakega napuha, o sijajnih uspehih bolgarskega in srbskega orožja. Čudno se nam je zdelo, da on sam ni nikoli rabil besede »bolgarski« ali »srbski«, ampak govoril vedno le o »naših zmagah«, o »našem orožju«. Ko smo ga opozorili, da so tam zmagali Bolgari, tu da je bik) pobedonosno srbsko orožje, tedaj se je on jako začudil našemu naziranju. Z vso odločnostjo je trdil, da se v ti vojni ne more govoriti o bolgarskih ali srbskih zmagah, ampak samo o skupnih uspehih, o skupnih zmagata. Eden brez drugega ne bi bili nič dosegli, le krasna bratska vzajemnost dovedla jih je do tako velikih zmag. Zato pa naj se govori le o »naših < zmagah, ker kar ie bolgarsko je tudi srbsko in narobe. Z veseljem smo pritrdili njegovemu naziranju in Bolgar je bil popolnoma zadovoljen. Mi smo si pa le še želeli, da bi ostala ta bolgarsko-srbska vzajemnost večna! Ob 11. uri ponoči pripeljali smo se na zadnjo postajo v Zemun, kjer smo morali izstopiti. Vlaki namreč tedaj niso vozili ponoči čez savski most v Belgrad. Na postaji smo izvedeli neprijetno novico, da se je izgubila vsa naša prtljaga, katero smo oddali v Ljubljani na železnico. Malo neprijetno stališče. Iti brez perila, brez rezervne obleke za več tednov v tujino, to je res pravo vojno stanje. No, z zabavljanjem na upravo madžarskih železnic in s par prav krepkimi kranjskimi izrazi olajšali smo si svoja razjarjena srca. Madžar nas je tolažil, da dobimo prtljago drugo jutro, predno gremo čez Savo. Neki sel pa nam je izročil pismo znanega srbskega kirurga dr. Subotiča, v katerem nas prosi, da gremo takoj drugi dan v Niš, kjer je vse polno ranjencev, a malo zdravnikov. Nekaj časa čakali smo še na voznika, da nas popelje v kako prenočišče v Zemun. Stali smo v temi za zemunskim kolodvorom in prisluškovali šumenju valov naše Save, ki nam je prinašala še zadnje pozdrave iz domovine. Na drugi strani pa smo videli predmestja Belgrada, katera segajo do obrežja Save. Velikanske obloč-nice razsvetljevale so obrežje in mesto. Bila je mrzla noč, a v naših dušah in srcih kipele so vroče želje za zmago nesrečnega srbskega naroda nad sto in stoletnim sovragom Turčinom. V trenotku razgrnila se je pred nami vsa tako slavna in potem tako nesrečna zgodovina tega naroda. Reke krvi, neštete tisoče svojih sinov si uže žrtvoval za dosego svoje svobode! Ali so tvoje matere zopet za to porodile v velikih mukah svoje sinove, da bodo njih trupla služila v brezploden gnoj turških zemlja? Ali morajo biti vse tvoje solze, vse tvoje žrtve zastonj? ... V odgovor vtrnila se je zvezda na jasnem nebu in velik ter svetal meteor zaplaval je v vsi svoji krasoti nad srbsko zemljo... Duša pa mi je bila mirna. Ob pol 1. uri ponoči legli smo spat in ob 4. zjutraj odšli smo proti obrežju Save, da se prepeljemo s prvim parnikom v Belgrad. Dr. 3os. Srnec — 35 let predsednik „Celjske čitalnice". Jutri poteče 35 let. odkar predseduje »Celjski čitalnici« starosta celjskih Slovencev dr. Josip Ser-n e c. Gotovo se z velikim veseljem spominjajo oni še živeči celjski rodoljubi dne 22. decembra 1877, ko so postavili tega moža na čelo tako važne kornoracije, kot je bila-za mesto Celje Čitalnica. Ne samo oni, ki so prisostvovali onemu občnemu zboru, se vesele, da so dočakali ta jubilej, ampak cela vrsta Celjanov, onih rodoljubov, ki so sprevideli in spoznali, kakšne važnosti nam je bilo v nemškem mestu slovensko društvo. Dobro pa so vedeli tedanji člani Čitalnice, da bo mesto predsednika v nrihodnosti imelo veliko odgovornost in da bo bodočnost stavila nanj veliko naloero. Tista mala peščica oiačenje slovenskega življa v roke Slovencev je izročila vse delo za tedaj mladega odvetnika dr. Jos. Serneca. Kar je v umetnosti poezija, to je v politiki narodna ideja, ona ideja, ki tira narod k napredku, v svobodo, neodvisnost od tuje oblasti, k kulturi; ideja, ki združi vse sloje naroda, katera jim daje življenje, katera je duh v telesu. Kdorkoli te ideje ali da ie ne pozna ali da je noče poznati, kdor si predstavlja narod kakor krdelo ljudi, ki drvi pod tuje podložni-štvo, ta ne more biti narodni politik in pravi narodni voditelj, ta dela le parodije ali pa karikature. Dr. Ser-nec se je oprijel edinole narodne ideje in zato je imel uspeh, ki je vzra-stel iz malega neznatnega društva. Da se more delovanje dr. Jos. Serneca na narodnem polju dostojno oceniti, moramo si predočiti v glavnih potezah razmere, v katerih je začel svoje delo. V tistem času namreč v Celju nismo imeli lastnih slov. sodnih uradnikov, na pošti, davkariji in sploh v uradih je bilo vse nemŠo. Dva trgovca smo imeli, Slovenci so bili prisiljeni, izvzemši v okolico, v nemške gostilne. Resnično, danes si Celjani ne morejo predstavljati, v kakšnih žalostnih razmerah je bilo tedaj Slovencem v Celju živeti. Spoznali so, da je za uspešen razvoj narodnega življenja v Celju neobhodno potrebna ustanovitev slovenskega društva, katerega namen je bil: pospeševanje narodne zavesti in gojitev družabnega življenja. Čitalnica, ki je morala imeti v nemški Straussevi hiši (Hotel »Post«) svoje prostore, si je bila v svesti velike narodne na' ge, posebno od tedaj naprej, ko jo bil izvoljen dr. Jos. Sernec predsednikom. V Čitalnici so se zbirali prvi 294 Štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. Slovenci, tam so prirejali, seveda v malem obsegu, svoje zabave in druge priredbe, kar je mnogo pripomoglo k nadaljnemu delu. V Čitalnici so ustvarili bojni načrt, po katerem so naskočili ob velikem navdušenju celjskih Slovencev občino Celjske okolice in okrajni zastop, dve korporaciji, ki ste bili tedaj še v nemških rokah. Samo predstavljamo si ono nepopisno veselje, ki je vladalo med celjskimi in okoliškimi Slovenci, ko jim je naznanil dr. Sernec zmago nad nemčurstvom z besedami »od sedaj naprej pa bomo mi gospodarili v Celjski okolici in okrajnem zastopu.« V Čitalnici so sklenili, da bodo celjski Slovenci z vso odločnostjo zahtevali slovenske paralelke na gimnaziji v Celju, sklep, katerega so se jekleno držali in za katerega so morali mnogo pretrpeti, saj je bila ravno za to vprašanje razburjena oc la nemsko-čuteča Avstrija, ki je dni-duška v razbesnelih nemških demonstracijah v Celju. Kako so Nemci tedaj dr. Serneca »ljubili«, se pač razvidi iz tega, da so ga hoteli za-vratno napasti v njegovem stanovanju in mu s kamenjem razbili večkrat okna. — Doseči gospodarsko samostojnost in neodvisnost od nemškega kapitala, je bil cilj Čitalni-carjev. ki so se zbirali okrog dr. Serneca. Ustanovitev Posojilnice in postavitev našega lepega Narodnega doma. v katerem bi se naj osredotočilo celjsko Slovenstvo — to je delo Čitalnice. — Razumljivo je seveda tudi, da so iz Čitalnice izšla vsa naša mnogoštevilna celjska društva. Podal sem nedovršen oris dela 'm uspehov, ki jih je tekom tega kratkega časa dosegla Čitalnica. Danes smo Slovenci v Celju že na dobri poziciji, iz katere nas nasprotniki ne premaknejo kmalu, vendar mno-£i ne vedo. da je vsak najmanjši kos Ntal mnogo truda in dela in da si je za pridobitev teh pozicij v spremstvu drugih njegovih kolegov pridobil dr. Jos. Sernec največjih zaslug. Četudi se je umaknil iz političnega nozorišča in dal pred nekaj časa slovo burnemu političnemu življenju na Sp. Štajerskem, vendar ni nehal delovati, ampak deluje do današnjega dne čil na duhu in telesu za razvoj narodno gospodarskega stališča v celjski Posojilnici. In plačilo za to trudapolno in sebično delovanje v prid sloven-mu Celju? In plačilo za to trudapolno in esebično delovanje v prid slovenskemu Celin? Dr. Sernec ni dosegel :^okih odlikovani, ni prejel občne zahvale, ampak edino plačilo mu bo-zavest. da je kot »starosta celjskih Slovencev« največ pripomogel k današnji narodni zavesti in gospodarskemu oiačenju, ter hvaležnost ne le onih Slovencev, ki so ga pri njegovem delu podpirali. ampak vseh pravih narodnih Celjanov. V. R. Stalersfco. Štajerski narodnjaki, naročajte Slov. Narod«! Znano ie. da piše po-leg našega tednika Narodnega li-ta tudi .Slov. Narod v smislu na-Cel in dela Narodne stranke. V Celju si je Slov. Narod« uredil celo posebno štajersko uredništvo, da more hiti v vedni zvezi z vodilnimi narod- -naprednimi političnimi krosri na Štajerskem. Ali ne le zaradi štajerskega oddelka priporočamo »Slov. Marod« v naročevanie. temveč tudi zaradi izbornih poročil iz parlamen-*a. iz Balkana, iz vseh slovenskih dežel in o vseh važnih svetovnih dogodkih. -Slov. Narod- se mirno lahko meri z vsakim eraškhn dnevn;- m: naši ljudje lahko bas sedaj vidijo, kako zelo nas ti-le graški listi ^ovražiio in mi jih še zato naročuje-mo! O važnosti močnega narodno-naprednega časopisja v domačih >ih razmerah niti ne bomo govori-Slov. Narod" spada v vsako ^ rodno rodbino in v vsako narodno društvo na Štajerskem! Iz politične službe. Namestnik nremestil konceptneea praktikanta Emila Kropačka iz Slovenjgradca Ptuj. Iz Rainenburga. Ustanovitev političnega in gosnodarskega društva Kres« za sevniški okraj se vrši v nedeljo, dne 29. decembra pri Lesko-šku v Pajhenburgu in sicer ob 8. zjutraj. Somišljeniki od blizu in daleč so prisrčno povabljeni. Iz Celja. Rudniški komisar Bruno Bauer se je čutil poklicanega te dni na nekaki schulvereinski božićnici v slovenskih Oaberjih »govoriti«. Kako in v kak namen se je ta govor« govoril, si je lahko misliti. Kaj bi se neki zgodilo slovenskemu državnemu uradniku, ki bi recimo v Feldbachu ali Voitsbergu hujskal prebivalstvo proti Nemcem? Drugi dan bi moral zapustiti kraj takesra svojega delovanja in njegova karijera bi bila pri vragu. Razmere v celj- skem rudniškem komisarijatu so sploh v nebo vpijoče, zapostavljanje slovenskega jezika toliko, da protestira v najostrejšem tonu proti njemu celo socijalistični list »Rudar« z dne 13. decembra. Ali se ne bi splačalo napraviti kake interpelacije in storiti pri ministrstvu energičnih korakov? Iz Št. Jurja ob J. ž. nam poročajo: Štajerski deželni odbor je odredil, da bi naj v bodoče pobirala občina trg Št. Jur sejmarino, ki jo je doslej imela soseska Št. Jur ob Južni železnici. Soseska ima že lepo premoženje, ki se stalno povečuje z dohodki iz sejmarine. Sejmi v Št. Jurju so znani in vedno dobro obiskani. Zato je naravno, da vrže sejmarina lepe vsote, katere zelo dišijo klerikalni večini občine trg Št. Jur ob J. ž. Občina je izposlovala zato zgoraj omenjeni odlok deželnega odbora, proti kateremu se je pritožilo 43 tr-žanov po dr. V. Kukovcu v Celju na upravno sodišče. To pa je razsodilo, da ima pravico sejmarino pobirati občina trg Št. Jur ob J. ž. ne pa trška soseska. Škoda lepih novcev, ki bodo šli v klerikalne namene! Iz Slov. Bistrice. (Volitve v okrajni zastop.) štajerska na-mestnija je razpisala nove volitve ?n slovenjbistriški okrajni zastop. Te volitve se vrše po sledečem redu: 1. za skupino veleposestva v ponedeljek dne 20. januarja ob 10. dopoldne v pisarni okrajnega zastopa. Ta skupina voli S zastopnikov; 2. za skupino mest in trgov v sredo dne 22. januarja ob 10. dopoldne v občinskih pisarnah v Slov. Bistrici, v Makolah in Studenicah; v Slov. Bistrici volijo 6, v Studenicah in Makolah pa po enega zastopnika. 7a skupino kmečkih občin se vrši volitev dne 24. januarja, t. j. v netek, v pisarni okrajnega zastopa. Boj se bo bil za skupino veleposestva in kmečkih občin. Mislimo, da bodejo naši klerikalni prvaki vse potrebno ukrenili. — (Hud neO V Zgornji Bistrici je napadel neki res otroke ofi-cijala Hudriea in iih tako obsrrizel, da so morali poslati po zdravnika. Iz Središča. (Poškodovana železniška progah V Središču so za nostaio. bl-"zu dežele meje. neznani zločinci precei poškodovali železniško progro. K sreči se je poškodba ponrej opazila, ko ie privozil vlak št. 207 na nevarno mesto. Zaradi teea dogodka so progo močno zastražili. Iz Podčetrtka nam poročajo: Preteklo nedeljo se je vršil tu ustanovni občni zbor Ciril Metodove podružnice za Podčetrtek in okolico. Zborovali smo v gostilniških prostorih e. Starovečke<*a. Obisk ie bil z ozirom na tukaišne razmere zelo urođen, zlasti je bila vrlo zastonana okolica, predvsem hližnii Olimičani. Posetili pa so nns tudi dra°"i r^ostie iz sosednje Hrvaške, dalie Pučani in Virštaničani. Hvala jim! ?e ta dan je pristopilo k novi podružnici blizu 40 članov. Zborovanje i** otvoril požrtvovalni učitelj, g. Pud. Arnšek. Pozdravi navzoče ter se iim znhvaK da so se odzvali vabilu sklicateljev v tako lenem številu, sporoči pozdrav er. župnika ?ecnle. ki želi rx>dm}mc\ nailenših vsnehov ter prrds^vi g. Ante rV?a. ki se ie vklinb bol Tinosti potrudil k nam. Nato slika v r-^tres-liivih besedah vso našo žalostno usodo. Opozarja na naše naror1 ie nasprotnike, ki nam odtujmejo našo mladino. Ni Hm dovoli da so nam uerabili že toliko o^emlia, nreko nas hočejo do Adriie. Vse to ž^ni^rno v znhvalo. ker so iih naši predniki branili nred noVile^mm Lahom in krvoločnim Turčinom, za Vnterega se zdai tako zavzpmaio. f> kdo, smo Gotovo Slovenri navezpnt s^mi nas° Oklenim^ se našp r^i+^l^^ — dru/ be sv. Cirila in Metoda. Dru^hin v>r tovalni uČiteli. g. Ante Besr ie v po-liudnem, d^^em govoru otvsal nesebično, kulturno delovanje C. M. družbe. Očrtal ie pogubno dplo naših nar. nasprotnikov, predvsem \'Ameev potom »ScbulverHua" in »Sudmarke" ter bodril k vztrajnemu narodnemu podrobnemu dHu, Končno se je sestavil odbor. Predsednikom ie bil z trlasnim odobravanjem i^volien tuk-M^ni zdra^mk, g. dr. F Breschar. Podpredsednica: ea. F. Takooina (Olimie): tainik: £. Vojteb .lerin. namestnica: crdč. Slava T av-rič CBuČeV. Hasrainik: ?. Pudolf Arnšek, namestnica: gdč. Justa Bač roiimie): odborniki: gc. A. Cvetko. Val. Čoki, Fortunat Jelov^ek (Vir-stanj) in A. Volavšek (Buče): namestnici: ga. Mar. Cvetko in gdč. Terez. Soltar. Za nrefrledovdea računov sta bila irvoliena: gg. **. Amon in I. Straus (OlimieV. namestnici-srdč. Milka ^irca in M. Aman. Po ofi-ciialnem delu smo se zabavali s po-pevaniem narodnih pesmi ter kratkimi naeovori. O. A. Be* ie nanil prisotnemu ženstvu. Oglasila sta se k besedi tudi ge. žunan F. Amon in T. Straus. Prepričani smo, da je obstoj nove podružnice spričo narodne za- vednosti tukajšnjih slojev, osobito okolice, že v naprej zajamčen. Iz Ljubnega v Sav. dolini nam pišejo: Dne 22. junija so se vršile tu občinske volitve, pri katerih so bili v 3. razredu izvoljeni sami trezni, za dobro gospodarstvo v občini vneti napredni možje. To pa je hudo peklo posestnika Franca Budna in njegove skrite in odkrite pristaše. Vložili so proti volitvam iz 3. razreda ugovor, kateri jim pa ni prinesel zaželjenega uspeha. Glavarstvo je volitve potrdilo, le izvolitev enega namestnika je radi nekih malenkostnih napak razveljavilo. Volitev novega namestnika se je torej zopet vršila in sicer dne 17. decembra. Volit pa je prišel le eden volilec in posestnik Budna je bil enoglasno izvoljen za namestnika! Na to soglasno volitev je res lahko ponosen! Iz Ptuja. Nemškim listom se poroča iz ptujskeea okrajnega zastopa sledeče: »Ptujski okrajni zastop je imel dne 16. decembra svojo plenarno sejo. Pri razpravi o proračunu je bilo tudi govora o tem, da dežela ne da vsled slovensko-klerikalne ob-strukeiie v deželnem zboru okraju nobenih cestnih in drugih podpor več. Tu se je oglasil k besedi okr zastopnik in državni poslanec Bren-čič ter je izjavil, da bodo slovenski poslanci tako doleo v deželnem zboru obstruirali, dokler ne bodo Nemci dovolili regulacije Pesnice in D**ave. To izjavo ie dal predsednik dež. poslanec Ornig takoj nrotokolirati, da bi jo mogel kasneje v deželnem zboru porabiti. Brenčiča je to pro-tokoliranje zelo razburilo in dostavi! je, da bodo Nemci še morali izpolniti nekatere šolske zahteve in politične želie Slovencev, da bo konec ob-strukciie v deželnem zboru.« Drobne novice. V Studencih pri Mariboru so zmagali pri občinskih volitvah iz 3. razreda s pomočjo slovenskih glasov socijalisti. Nemški naciionalci so s svojimi kandidati na celi črti propadli. — V Rajhenburgu ob Savi je umrl župan Matevž Presker. — T z T e -h a r j a nam poročaio, da obhaja tamošnja slovenska ljudska šola dne 21. in 22. februaria svojo stoletnico. — T z Celja. Dela za napeljavo elektrike po mestu so v polnem teku. Ker so se hišni posestniki branili napeljav! električnega toka z držaji ob stenah in stojali na strehah, ga bo dalo mesto vpeljati podzemsko, kar bo seveda električno luč in gonilno silo zelo podražilo. Z mesecem februarjem bode že svetila lahko po hišah električna luč. — Iz 5 t o r pri Celju poročajo: Pri premikanju tovornega vlaka na tukajš^ii postaji je bil povožen zavirač Rimert Fiedler. Stanoval ie v Mariboru. Kdo ie kriv te nesreče, bo pokazala preiskava. — Iz Celja. Prijeli in zaprli so Antona Stnrbeja, pešca 2. stotniie v 87. pešnolku, ker je baie v neki crostilni zaklical »/jvio Srbiia!« Kai ie na tem resnice, ne vemo. Ovadil rn je nemški gostilničar, pri katerem ie popival. — Prestavljen ie stavbni pristan Viljem Blazine iz Oradca k postnemu in brzoiavnemu uradu v Ljubnem na 7sr. Staierskem — Tz Maribora. One^a Rudolfa Winklerja. ki je bil zaradi tatvine v preiskovalnem zanoru v Ormožu ir* ie od tam nobeernil, so dobili in prijeli na tukajšnjem mostu čez Pravo. — Tz Maribor n. Nemški r»n^iio-Ratci so v ^Mnrh. 7eit.« in -Or. Taor-blattU" silno niednio nad porazom. k; so *?a doživeli pri kninskih volHvob iz 3. razreda v Studencih. Nlihovi kandidatie so dobili novnre^n 50 orlasov mani kot sociialis+ični ^-u-»~ listom očitajo, da so bili izvoli^ni s s'ovenskoklerikaJmmi ela^o-H. Ce ir to ^r^motuo, velia ista sramota tudi 71 Wastiana, karti tudi niecn so vo- *'li slovenski klerikalci! — 1 z S 1 o v Bistrice. Pri tukaisnji okrimi bolniški blap-aini ie razpisano mesto tainika s plačo 1?00 K. A vodstvo te MjHmtae, za katero prispevajo največ Slovenci, zahteva, da bi moral Hti tainik nemške "^rodnosti! — T z Rogatca. V 7e. Sečovem so na5*' 13Jetue?-a Šolaria Oseka zjutraj na oeči. kjer ie snal, mrtveca. Smrt br najbrže posledica nekecra hudec^ udarca, ki ea je dobil fant po elavi — V k o n k u r z ie prišel Mihael JazninSek trerovec I mpšanim hladom na Planini v <=evuišVem okran1 Ker ie prinesel praški uradni list n1 iavo tega konkurza v sl^vens^^t-jeziku, ie nastalo v nemških listih grozno javkanje nad ^krivico«, ki se s tem godi Nemcem (?). — Zgodovinsko društvo za S p. Štajersko ima svol občni zbor v nedeljo dne 29. decembra ob 3. popoldne v prostorih mariborske čitalnice. Na spored« ie tudi govor dr. Medvedov o Slomšku in njegovem delu med štajerskimi Slovenci. RoroSko. Velikovca v Brežice; urad. asp. Karel M i s c h e r iz Krive vrbe v Spi-tal; asis. Adolf VI ček iz Spitala v Baden; asis. V Štaufer iz Moli-brucke v Meidling. Celovška porota. — Tast zadavi zeta. Posestnik Jur Graničar na Beli dobi zeta Ivana Ronacherja in se kot 70letni vžitkar umakne gopodar-stvu. Toda zet je bil nehvaležen človek, gospodaril je slabo, začel je pi-jančevati, zmerjati in pretepati ženo. Ko se je vrnil zopet nekoč popolnoma pijan iz gostilne je začel doma zopet razbijati. Hotel je pretepati tudi svojo ženo. Razjezil se je starec in potegnil se je za svojo hčer. Prijel je zeta in ga vrgel ob tla. Vstal je zet in skočil na starca, po kratkem ruvanju sta padla, toda zet je bil spodaj. Razjarjeni starec ga zagrabi za vrat, in ni ga preje spustil, da je bil zet mrtev. Obtoženec vse prizna, pravi le, da ni ime! namena zeta umoriti in ga držal za vrat le za to, da bi ga oslabil in s tem napravil konec pretepu. Sodišče je stavilo porotnikom dve vprašanji in sicer glede uboja in glede prekoračenja silo-brana. Porotniki so obe vprašanji zanikati, nakar je bil starec oproščen. Ljubezen in Amerika. Zaljubilo se je šestnajstletno dekletce Marija Gagtova v bel jaški okolici v 18letne-ga hlapca Luka Kronika. Ljubezni nista mofrla skriti, zvedeli so za njuno razmerje sosedje, zvedeli so končno tudi starši. Nastal je doma strašen polom in mlada zaljubljenka je morala od doma. Zatekla se je k svoji teti Jasmini Le??atovi tudi iz Beljaške okolice. Toda s tem ni prenehala ljubezen in končno je prišlo dekle do sklepa, da pobegne s svojim ljubimcem v Ameriko. Denar? Teta njena fc imela hranilno knjižico. In šla je Marija Oa^lova v tetino spalnico in ukradla knjižico. Pod pretvezo, da se vrne domov, se je odpeljala v Be-liak. Tam se je sestala s Kronikom. Knjižica se je glasila na ime Josip Maver in je bila vredna 40D0 K. obresti so narasle že nad 600 K. Dvignila sta 3000 K in obresti in se napotila v Ameriko. Dobro sta se imela in srečno sta potovala. Toda v Ameriki iih ie čakala nesreča. Niso jih pustili izkrcati, vrniti sta se morala nazai. obenem pa iih je izsledila policija. Pripeliali so iih domov. Pri njih so debili še nekai čez 2 marki denaria. knMžico z vlogo 1000 K Da sta vrgla iz jeze v morie. — Obsojena sta bila Luka Kronik na 2 leti in njegova milienka na 18 mesecev težke je^e. Samomor \z strahu pred voino. V Kočah se je ustrelil hlapec posestnika Lamorehta. Mož se je silno bal. da ne bi nastala vojna in se je iz strahu pred odpoklicem ustrelil. Rana ie smrtna, vendar izključeno ni, da okreva. Primorsko, Iz politične službe. Prov. okrajni komisar dr. Franc Vodopivec v Pulju in prov. namestniški konei-pist grof Karel A 11 e m s v Gorici sta postala definitivna. Za definitivne policijske koncipiste so imenovani: R. J u n o v i ć, G. P u š in H. D i e 11 v Trstu. Josip Šinkovec v Pulju in Josip Zoreč v Zadru. Imenovame. Višja f;nančna svetnika Simon Benedetti in Peter B u č i ć v Zadru sta dobila naslov in značaj dvornega svetnika. Za župana v Kanalu je izvolj n Fran G o r j u p, gostilničar in posestnik v Gorenji vasi. Primorski listi izražajo upanje, da bo novi župan Kanalčanom dobro županova!. Kmet ustreljen? Primorec« poroča pod tem naslovnm; >Raznaša se vest, da je vojaška straža nekje v Soški dolini ustrelila kmeta, ki se je preveč približal nekemu železniškemu objektu ter ni slišal vojakovega klica?« Žensko ljudsko prenočevališče. Mestni občinski svet se bo v prihodnji seji bavil tudi z. vprašanjem ljudskega prenočišča za ženske. Tako prenočišče je posebno v Trstu silno potrebno in le čudno je, da se v tem oziru ni do sedaj še nič ukrenilo, med tem ko ima Trst že dolgo dve veliki ljudski prenočišči za moške. Ravnateljstvo za varstvo ubožnih je dalo v ta namen na razpolago veliko dvorano v drugem nadstropju ljudskega prenočišča na cesti Caspare Gozzi. V tej dvorani se lahko priredi 5 spalnic s skupno 36 posteljami. — Stroški bi znašali 19.000 K in bi plačevala občina samo obresti od tega kapitala. Nesreča ali zločin? Krojaški mojster Balcar v Trstu je našel včeraj zjutraj v sobi, v kateri je stanovala že več mesecev 401etna Virgi-nija Daneluti, to žensko mrtvo poleg postelje v mlaki že strjene krvi. Zadevo je ovadil policiji, ki je uvedla strogo preiskavo, kajti mogoče je, da je bila Danelutijeva, kljub temu, da je opravičen sum, da se je v pi- janosti ponesrečila, zavratno umorjena. Poštna tatvina na parniku. Na Lioydovem parniku »Grof Wurm-brand« je izginila med vožnjo ob Oalmaciji poštna vreča, v kateri je bilo 10.000 K. Vse preiskave moštva, potnikov in parnika so bile brezuspešne in nimajo o tatu dosedaj še nobenega sledu. Poskusen samomor na cesti. Na cesti del Tintore je padla včeraj zasebna uradnica 21 let stara Elvira E. Odnesli so jo nezavestno v bolnišnico, kjer so konstatirali, da je pila oetovo kislino. Vzrok poskušenega samomora je nesrečna ljubezen. Tat iz Amerike. Na brzojavno obvestilo ameriške policije je aretirala tržaška policija 321etnega Šiško-viča iz Trsta, ki se je pripeljal na parniku »Oceania« iz Filadelfije preoblečen koi kurjač. Šiškovič je izvršil pri nekem zlatarju v Filadelfiji predrzen vlom in pri njem so našli za 50.000 K zlatnine in dragocenosti. 0 aretaciji so obvestili policijo v Filadelfiji in bodo Šiškoviča z ukradenim plenom poslali nazaj v Ameriko. Lahi — Nemci. Mestni upravni odbor v Pulju je imenoval za obratnega vodjo mestne plinarne Franca Herglotza iz Berolina in za oskrbnika mestnih podjetij Raimun-da S c h e u e r j a, menda tudi iz rajha. Novi okrajni šolski nadzorniki v Istri. Za okrajne šolske nadzornike za slovenske šole v Istri so imenovani: Za okraj Koper učitelj na učiteljišču v Kopru Henrik D o m i n k o; za okraja Velin in Lušin profesor na državni gimnaziji v Pazinu Nikolaj Z i c: za okraj Voloska učitelj na učiteljišču v Kastvi Ivan B u n c; za okraj Pazin profesor na državni gimnaziji v Pazinu Martin Z g r a b - 1 i č in za okraja Pulj in Poreč nad-učitelj Franc B a r b a 1 i č. V Dekanih, v Istri, so priredili pred kratkem novodobni osrečevate-1 JI ljudstva nekak shod v »dobrobit« ubogega izmučenega Istrana. Ustanovilo se je pri tej priliki društvo, katerega namen je podpirati klerikali-zem v njegovem stremljenju po komandi in nadvladju. V to novopečeno društvo se je vpisalo ravno 20 članov, kolikor jih je ravno krvavo potreba, da zamore to društvo obstati, kar je pač slabo znamenje. Narodna deželna poslanca slov. dela Istre gg. Valentič od Sv. Antona in Pangerc iz Doline sta bila sicer na ta shod povabljena, a sta iz lahko-umljivih vzrokov svojo odsotnost opravičila. Čudo golemo je pa, da na ta shod ni bil vabljen istrski državni poslanec prof. Mandič, ki je pač vse kaj drugega prej nego strasten liberalec ... Najbolj sumljivo pri tem je pa dejstvo, da zgoraj omenjenega shoda niso dali objaviti niti v »Edinosti«, ki je vendar v slov. delu Istre od narodnjakov najbolj čitan list in je tudi sploh med Slovenci v Istri, kolikor jih ni že zabredlo v klerikalni tabor, najbolj razširjen list. — Obenem naj omenimo, da se v slov. delu Istre — žalibog — jako širi neki zakotni klerikalni listič, ki Čuje na ime »Novi Čas« in temu lističu verujejo nekateri kar brezpogojno vse. Tako se zna n. pr.. da je ena sama oseba v Dolini nabrala 39 naročnikov za »Novi Čas«. — Opaža se, da se v seyerni Istri zadnji čas nekaj kuha, kar diši močno, močno po kranjskih razmerah, če ne še po slabših. Na Kranjskem n. pr. vsaj »Slov. Dom« reagira na kmetih z uspehom proti »Domoljubu«; v Istri pa ni lista —tednika, da bi malce stopil na prste nekaterim fanatikarjem. — Tudi med Slovenci v Istri naj bi se torej »Slov. Dom«, ki prinaša tudi članke iz kmetijstva, pridno čital, da bi odpiral kmetom oči, a to takoj, da ne bo prepozno... Ponesrečeni ribiči — lov z dinamitom. Motorni čoln tvrdke Devetak in drug v Zadru je naletel pred dvema dnevoma na odprtem morju na ribiški čoln, v katerem so bili trije ribiči, ki pa so bili vsi tako poškodovani, da si niso mogli pomagati. Tudi čoln je bil tako poškodovan, da bi se bil v kratkem času potopil. Ti ljudje so hoteli ribariti z dinamitnimi patrona mi. Pri tem pa se je razletela prva patrona poleg čolna. Vsi so bili strašno poškodovani, enemu bodo morali odrezati nogi, drugemu roki, tretji pa ima popolnoma ožgan obra2. Motorni čoln je pripeljal čoln in ribiče v pristanišče, odkoder so odpeljali poškodovance v bolnišnico. Med vožnjo je na obrazu poškodovani ribič - ropar pobegnil. V žensko preoblečen špijon. Na ovadbo vojaške oblasti na Reki, je aretirala policija včeraj neko zelo elegantno oblečeno damo, in sicer na pomolu reškega pristanišča. Dama je opazovala v Dalmacijo odhajajoče parnike. Ko so jo aretirali, je bila dama silno ogorčena, še bolj pa so se začudili na policiji, ko so dognali, da je ta elegantna dama moški. Iz lažno železniške službe. Prestavljeni so: Asistent V. Novak iz I Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 294 štev. Turki v naših deželah in pesmih. (Dalje.) Ivan Hunjadi je bil velik Junak, ki se je skoro vse življenje bojeval s posebno srečo zoper Turke. Že leta 1440. je prepodil Turke iz belgrajske okolice in z Erdeljskega. Pri Sibinju (Hermannstadt) je pobil 20.000 Turkov, sam pa je izgubil baje le 3000 mož. Potem je hitel od zmage do zmage. Ta »beli vitez« Ivan Hunjadi je zato tudi v hrvaških narodnih pesmih dobroznan pod imenom Janko S i b i n j a n i n (t. j. Erdeljec), — Slovenci pa imamo narodno pesem Ženitev Janka vojvode«, kjer se pripoveduje, kako je Janko snubil lepo Janjo iz Temešvara.L. 1443. je peljal Ivan Hunjadi veliko križarsko vojsko Čez Donavo, podil Turke pred sabo, jim vzel vso Bolgarijo in prekoračil v pozni jeseni celo balkanske soteske. V petih mesecih je pokončal nad 30.000 Turkov. Nato se je vrnil v Budo. Papež in vse najmogočnejše države so mu čestitale. 2e takrat so snovali načrte, kako bi Turka za vselej pregnali iz Evrope. Krščanska vojska naj bi se dvignila naravnost nad Carigrad in zapodila Turka v Azijo s pomočjo grškega cesarja, druge vlade pa naj bi poslale svoja brodovja v Egejsko morje. Toda Huniadu se je zdel ta mogočni načrt presmel in je spomladi L 1440 sklenil s Turki ugoden mir. Toda evropski vladarji so Hunjada pregovorili, da je že črez deset dni mir prelomil. Obljubili so mu bolgarsko kraljestvo, ako izpodi Turka iz Evrope. Tako so se dvignili kristijani nad mohamedance. Bilo jih je le 25.000, a Hunjadi se ni bal. Pri Varni se je vnela krvava bitka. Prelomljena prisega pa se je strašno maščevala: kristjani so bili pobiti in razkropljeni, in samega Hunjada je ujel na begu vlaški vojvoda Drakul, zaveznik sultana Murada. No, kmalu ga je izpustil in Ogri so ga izbrali celo L 1446. za deželnega guvernerja, dokler mladoletni kralj Ladislav Postumus sam ne prevzame vlade. Toda Hunjada je pekel poraz pri Varni in hotel je svojo sramoto oprati z novo zmago nad Turki. Zbral je torej oko-ii 25.000 mož, med temi tudi četo Slovencev s spodnjega Štajerskega in Hrvatov, ter je vdrl preko Save. Na Kosovem polju, kjer je bilo pred 59 leti uničeno srbsko carstvo, sta se tudi 1. 1448. srečala sovražnika. Šestkrat večja turška vojska se je postavila Hunjadu nasproti, in po tridnevnem klanju je bila vsa ogrska vojska pobita, ujeta in razpršena, pa tudi okoli 40.000 Turkov je baje obležalo na bojišču. Hunjadi je bil zopet ujet, a ujel ga je turški zaveznik strahopetni ničvrednež Jurij Brankovič, tast celjskega grofa Ulrika II., ki je vladal staro Srbijo in Hercegovino pod turškim gospodstvom. Tri mesece je ostal Hunjadi v ječi. Kukavica Brankovič ga je šele izpustil, ko se je Hunjadi zavezal, da oženi svojega sina Matija (»kralja Matjaža«) z Brankovičevo vnukinjo Elizabeto celjsko. Brankovičeva hči Katarina je bila žena poslednjega Celjana«, grofa Ulrika II.. in njuno hčer Elizabeto so vzgajali na Brankovičevem dvoru. V vseh Hunjadovih — Sibi-njanovih bojih zoper Turke so se bojevali tudi Slovenci, navadno pod načelništvom celjskega grofa Hermana II. Celjski grofje so bili v očeh Slovencev veliki junaki, čeprav je v zgodovini Celjanov vse polno krutih nasilstev, grdih spletk in podlih za-vratnosti. Junaštvo Celjanov proti Turkom je izbrisalo iz spomina slovenskega naroda vse zle čine celjskih mogotce v. Sorodnik Slovencem toli priljubljenega Krištofa Lamber-gerja, Friderik Lambergar je bil tudi zvest spremljevalec zadnjega celi-skega grofa Ulrika II. In kakor pripisuje slovensko Hudstvo dejania vseh Lambergarjev le Krištofu, tako je slavna deianja Hunjada, Celjanov in drugih vitezov združilo okoli osebnosti kralja Matjaža. Pa tudi srbske narodne pesmi o kraljeviču Marku so vplivale na slovenske narodne pesmi in pripovedke o kralju Matjažu. Pesem o smrti kralja Matjaža v Celju, kjer ga je zaradi prešuštva z bobna-rico smrtno ranil bobnar, ki zahode tudi svojo nepošteno ženo, kaže jasno na spolno razuzdanost Celjanov; pesem »Kralj Matjaž pred peklom« pa menda poleg motiva Orfeja z Ev-ridiko spominja tudi prešestne žene kraljeviča Marka, Jelene. Ootovo je, da spada Hunjadi - Sibinjan Janko med najvzvišenejše in najplemenitej-še junake srednjega veka. Bil je poštenjak in velikodušnež, v veri ne-pretiran, nemaščevalen ter goreč domoHub. Ideal življenja mu je bil: izgnati Turke za vselej iz Evrope. V desetih bojih je zmagal, a dvakrat le bil poražen po tuji krivdi. Zato pa so ga spoštovali tudi Slovenci in peli o njem pesmi. Ohranila se nam je sicer le ena, »Zenitev Janka vojvode«, a k tudi v pesmih na kralja Matjaža in kraljeviča Marka živi spomin nanj, ki je nadkraljeval oba. L. 1469. so privreli Turki zopet na Slovensko. Bilo jih je baje nad 10.000. Vdrli so iz Bosne preko meje na Hrvaško, požgali so Metliko in Kočevje in plenili ves teden vasi po Dolenjskem; nato so drli preko Ižanskega polja, prišli v Mateno, v Šmarje in celo do LJubljane, kjer so sežgali šenklavško cerkev. Med Igom in Stajami so baje Ižanci ubili turškega pašo, ker soteska se imenuje še dandanes »Baška ulica«. (Ondi stoji tudi skala z zagonetnim napisom.) Druga turška tolpa je medtem ropala, morila in požigala okoli Zumberka in Kostanjevice ter si postavila taborišče na šentjernejskem polju. Koncem istega leta je prihru mela večja turška tolpa na Štajersko do Celja. Baje so oplenili tudi ves Kras do Gorice. Ker ni bilo naglega odpora, so Turki ropali po slovenskih krajih, pobili baje okoli 20 d 30.000 ljudi ali jih odvedli v sužnost. Med ujetniki je bilo baje okoli 500 deklet in dečkov. Predno je dospela pomoč, so Turki, ki jih je vodil paša Vejh beg s plenom in jetniki že zopet izginili za mejo. Pripovedujejo, da so takrat pri-rojili Turki tudi v Mengeš. Ljudje so bili pobegnili, le eden, Ščit po imenu, se je skril v klet. Ko so legli Turki po hišah spat, je zlezel ščit iz svojega zakotja in zaklenil zapored hišo za hišo. Potem je tekel po Mengšane na bližnjem griču. Slovenci so prihiteli, obstopili hiše in Turke ujeli in pobili. Na Skamčino so prišli Turki, ko so bili vsi ljudje na polju. V najlepši hiši pa so našli Turki dvanajstletno pastirico. Obljubili so ji dva zlatnika, ako jim pokaže, kam so skrili vašča-nje svoj denar in druge dragocenosti. Dekletce je peljalo Turke po stopnicah, odprlo železna vrata in jim reklo, naj delo le hitro opravijo. Komaj pa so bili Turki v kleti, je dekle vrata zaklenilo in poklicalo ljudi. Vsi Turki so bili pobiti. Njihov poveljnik je dal deklici svoj rlati ' rstan bi 1000 zlatnikov. Češ junaško dekle j zasluži plačilo, čeprav mora zaradi j nje umreti. Ko so prišli Turki drugič v Mengeš, je bil graščak z vsemi prebivalci odšel proti Kranju, ki so ga Turki oblegali. Samo dva hlapca in lepa grajska hči so ostali na gradu. Hlapca sta pogumno branila jrrad. a j kmalu sta padla ustreljena. Zdaj so , Turki razbili grajska vrata in se začeli gostiti. Našli na so tudi grajsko hčerko, ki se je bila zaklenila v naj-skritejšo sobico. Turški poveljnik je poželel lepo dekle, in ko je deklica videla, da ni rešitve, se je začela Turkom laskati in jim obetati, da jim izpolni vse želje. Ves vesel jej ie poveljnik dovolil, da je smela po gradu svobodno hoditi. Ona pa je vzela ključ kleti, kjer je bil skrit smodnik: tja je prinesla gorečo trsko in jo vrgla v sod s strelnim orahom. Hipoma je bila ubita, a ž njo je bil zdrobljen ves grad in pokončani so bili vsi Turki v niem in okoli njega. Ta dogodek, ki je čisto enak junaštvu hčere ali žene Nikole Zriri-skega na Sigetu, je dal snov slovenskemu pesniku Josipu Krihnu - P -gliaruzziju za balado »Rada«. Navedem naj le nekaj kitic! Solnce že za goro pada, krog se vlega mrak hladan, gori ob ozidju grada divii boj še ni končan. »Allah. Allah!' okrog rova Turki divji rujove, »Allah. Allah!« vedno znova divje vžiga jim srce . . . Za ozidjem četa mala kristijanskih mož stoji; srca niso jim upala, toda pešaR) moči . . . Oj, gorje! Črez zide grada turška se vali zverjad, zdaj gorje ti, deva mlada zdaj gorje ti, sivi grad! . . . V kleti temni in globoki Rada mlada obstoji, tu v molitev sklene roki, bogu dušo izroči. V kotu tam kleti prostrane sod odprt stoji navpik. k sodu hrabra Rada plane srčno vrže luč v — smodnik.. • Pokopana pod zidovjem hrabra Rada spi trd6, z njo leži pod tem skalovjem divjih Turkov sto in sto. Taki dogodki so se ponavljali med Slovenci še vse XV. stoletje. Skoro vsako leto so prihajali Turki v slovenske dežele, nekatera leta pa celo po tri- ali štirikrat (n. pr. leta 1471). Največ so trpeli v XV. veku Kranjci, ki so prestali baje štiriintrideset turških navalov. Na Koroškem so bili Turki devetkrat, na Štajerskem enajstkrat in na Primorskem dvanajstkrat. (Dalje prihodnji« ) Jeseniške novice. Klerikalno gospodarstvo. Zdravstveno okrožje na Jesenicah je nabralo v teku let lepo vsoto denarja. Odbor ni vedel, kje bi plodonosneje porabil prihranjenih 9000 K. Zato so brihtni katoliški možje pogruntali, da morajo zidati »KoleraspitaU. Za tako napravo je treba seveda tudi sveta, kjer naj se zida. Vsakdo bi si mislil, da si je treba zato izbrati prostor, ki bo povsem odgovarjal legi in namenu. A naši klerikalci se niso za to prav nič zmenili. Najprvo so se vprašali, kdo naših mož potrebuje najnujneje denarja. Prišli so do zaključka, da je novcev najbolj potreben klerikalni kandidat pri občinskih volitvah Jože Markeš. Rečeno — storjeno! Kupili so Markežev svet na Savi za 6000 K. Markežu je bilo s tem pomagano, vse drugo klerikalce nič ne briga! Sedaj pa pomislite, davkoplačevalci. »Koleraspital« naj stoji na griču, sredi delavskih hiš! Katera sanitetna oblast bi pa pustila, da bi se sredi hiš zidala bolnica, ki naj služi takim namenom? — Ali se morda ta svet obrestuje? Kaj še! Poleti pasejo sosedje koze po travi, pozimi se pa otroci po griču veselo sankajo. In kaj pravite k temu vi, davkoplačevalci? — Upamo, da nam pojasni naš »kunštni« fajmošter Sku-bic, ki se, kakor v vseh strokah, tudi v tej stroki dobro »spozna«, koliko obresti je že od teh 6000 K. Da bi se pa kar tako tisočaki na račun občanov metali skozi okno, pa ne bo šlo. Občinske seje se prav pridno vrše, in sicer ob nedeljah popoldne v ljudski šoli, tedaj v razredu, k a mer zahajajo naši otroci. Ker so odborniki večinoma še 200 let za današnjim časom in ker v šoli ni higije-ničnih pljuvalnikov (čemu pa, bi rekli gg. odborniki), pljujejo kot največji drvarji svoje čike po tleh. Soba se ne razkuži, niti osnaži, drugi dan pa švigajo po razredu razne bacile, da jih požirajo naši otroci. Vprašamo torej slavno c. kr. šolsko oblast, ali je dovoljeno, v šolske prostore nabasati stare možakarje in občinstvo? Nekaterim se bere tuberkuloza že na obrazu, ali se morajo res naši otroci že v nežni mladosti zastrupiti? Ali res ni občini mogoče dobiti prostora, kjer bi se vršile občinske seje? Vsled slabih časov in draginje je sklenila tovarna, da izplača 6% delež od dobička onim odjemalcem, ki so doseda] kupovali živila v tovarniškem skladišču. Med delavce se je razdelila večja vsota. Obrtni nadzornik se je mudil ta teden nekaj dni na Savi. Obiskal je tovarno in inspiciral razne oddelke obrata. Korošci so se stepli v gostilni »Amerika« na Savi. — Delavec \ Schmiedmever je dobil s steklenico tako po glavi, da se je nezavesten zgrudil, baje je težko ranjen. Kurji tatovi na Jesenicah in Ja-vorniku postajajo čim dalje bolj predrzni. Lopovi so oboroženi celo s puškami in so na Javorniku že dvakrat streljali na zasledovalce. To niso več navadni tatovi, nego nevarni roparji. Med ljudstvom vlada skrajna razburj< nost. Potrebna bi bila večja akcija, da se napravi to roparsko družbo neškodljivo in javnost sme z vso upravičenostjo zahtevati, da se poklicane oblasti že vendar zganejo. Pevsko društvo »Sava« uprizori v nedelio, dne 22. decembra ob 8. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi gledališko igro >Brat Martin«. Pri I igri sodeluje »1. delavski orkester na Savi -. Dvorana bo zakurjena. Gledalska predstava. V nedeljo, dne 15. decembra se je z dobrim uspehom igrala Spicarjeva izvirna slika iz življenja »Llubo doma«. Da se nudi prilika tudi vnaniim gostom, udeležiti se predstave, zato se v nedeljo, dne 29. decembra ob 3. popoldne predstava ponovi. Dnevne vesti. -f Afera konzula Prochaske. Sedaj, ko je uradoma konstatirano, da je dunajsko časopisje v zadevi konzula Prochaske infamno lagalo in sleparilo vso Evropo, ne bo neumestno, zabeležiti malo remini-scenco. V tistih dnevih, ko je bila infernalna gonja dunajskega časopisja na vrhuncu, to je v tistih dnevih, ko je bil konzul Edl poslan na lice mesta, da stvar preišče, smo ml na podlagi avtentičnih informacij že vedeli, da dunajsko časopisje laže, da je vse od konca do kraja izmišljeno, kar to časopisje trdi o konzulu Prochaski. Vedeli smo to in zapitali smo. kakšen bo konec te afere, a naš list je bit konfisciran in konfiskacija je bila potrjena, češ, da je bila naša notica nevarna javnemu miru in redu! Bilo bi neodpustno. ko bi j tega ne pribili, kajti sijalnejšega zadoščenja, kakor nam ga je dal uradni I komunike zunanjega ministrstva o 1 aferi konzula Prochaske, si nismo mogli želeti. + Stara ljubezen se krha. Med našimi klerikalci in nemškimi veleposestniki je doslej vladalo v deželnem zboru neskaljeno prijateljstvo in vodja veleposestnikov grof Barbo je bil tisti, ki je šel vedno v boj za klerikalno deželnozborsko večino, kadarkoli je bila le-ta v škripcih radi napredne kritike o deželnem gospodarstvu. Sedaj pa se zdi, da se je ljubavno razmerje med grofom Barbo-tom in klerikalci močno ohladilo. Kaj je temu vzrok, ne vemo. Morda so se grofu Barbotu vendarle odprle oči, da je uvidel, da je gospodarstvo klerikalne stranke v deželi tako, da ga ne more zagovarjati nihče, ki ni izgubil že zadnji čut poštenosti, pravičnosti in dostojnosti. Če je prišel grof Barbo v resnici do tega spoznanja, potem nas to samo veseli, dasi je to spoznanje došlo jako pozno. V tem slučaju pa tudi pričakujemo, da bo ostal dosleden in da bo izvajal konsekvence iz tega spoznanja tudi v deželnem odboru in v deželnem zboru. Toda zdi se nam, da v to ne bo imel dovolj poguma, saj že njegov včerajšnji nastop v parlamentu ne kaže ravno prevelikega junaštva. Će je namreč imel klerikalcem kaj povedati, naj bi jim bil to povedal v brk sam, kar bi bilo vsekakor bolj kavalirsko, kakor da se je posluževal celjskega poslanca za svoj medij. Da to slepomišenje ni napravilo najboljšega vtiska, to nam grof Barbo lahko verjame. Za to bi grofu Barbotu svetovali, naj bi v bodoče, ako res misli napraviti obračun s klerikalci, nastopil z odprtim vizirjem v deželnem zboru kranjskem ter se pokazal junaka, ker njegov včerajšnji nastop v parlamentu ni bli ne — moški, ne — junaški! + Dokaz o »nepristranosti« klerikalnega deželnega odbora. Iz Dolenjske se nam poroča: K sporu, ki ga je razvnel napredni zastopnik klerikalnega deželnega odbora g. dr. Triller zadevno »nepristranskega« postopanja klerikalcih mogotcev in k tozadevnemu »Slovenčevemu« zavijanju, ne bo prenapačno, če se klerikalni gospodi tudi to-le pokliče v spomin: Posl. Jarc ima pri deželnem odboru gotovo nemalo važno besedo. Ob času občinskih volitev v Šmihel - Stopiče ter zdaj v PreČini. je bil Jarc venomer tod okoli, z očetom Štemburjem je prirejal shode in ravno na teh shodih, ki imajo odločevati usodo občinskih volitev, kaj je Jarc govoril — Stemburja niti ne jemljemo resno v poštev —. Pravil je zbranim vernim in nevernim poslušalcem o velikanski moči in vplivu, ki ga imajo klerikalci ne le doma, temveč tudi na cesarskem Dunaju. Vobče je to frazersko bahanje veljalo za klerikalne volilce. Ampak Jarc je imel tudi za nasprotne volilce pripravljene posebne vrste privlačne bonbončke. Vzklikal je: Kaj boste liberalci, saj nimate niti v Ljubljani, pri našem deželnem odboru nobene moči. Kar mi hočemo, to pa naredimo, na liberalno manjšino se niti ne oziramo. Zato je tudi za nam nasprotne volilce že iz praktičnega stališča potreba, če hočejo kaj doseči za občino, da volijo z nami. Kajti znromnite se: Nobene podpore ne deželne, r*e državne, nobene naprave ne dobi občina, če ne nride v naše roke. Nasprotno pa dobi vse, kar ie le v naši moči in naša moč je velika v Ljubljani in na Dunaju ... Jarcu je vse podobno, da bi hotel to tajiti. Toda so tukaj Jarčevi prve vrste 7aupniki, in to so duhovniki in razni Vintrovci, ki so ta Jarčev evangelij še notem tik pred volitvami bodeč od hiše do hiše. nanrei razširjali in oznanievali. Se boljši dokaz pa ie ta. da ie nanredna stranka v obeh omenjenih občinah na svoji lastni koži morala resničnost tega Jarčeveea evangelija izkusiti. Zali-bog dobili so se možje, ki so se dali na te limanice ujeti in so kakor nam posebno slnčaj zadnjih obč. volitev v Prečini kaže, v zadnjem trenotku in še na volišču izneverili ter volili s klerikalci. Če nh danes vprašate, zakaj so to storili, zavrnejo, češ, da občini res ne kaže drugače, kakor da se drži klerikalcev, ker drugače se za občino ne bo dal niti vinar od deželnega odbora, nobena cesta, nobena iavna potreba se ne bo ^ la. tako pa bodo imeli kar bodo hoteli. Ce bi državni pravdnik na taka volilna agitatorična nasilia tako paz-no gledal, kot to stori glede konfiskacij nalnedolžneiših stavkov v naprednih listih, bi danes morale biti ne samo ti dve. ampak sploh vse volitve v deželi razveljavljene in zaradi kažnjive volilne agitacije tudi pred najvišjem sodiščem obsojeni stopiški kaplan bi imel mnogo častite družbe okoli sebe. Vsa ta očitna pristranost klerikalne deželnozborske večine Je vendar glavni tisti bacil, ki je razvil epidemijo politične korupcije in ne-značajev po celi deželi. — Pa še nekaj glede Stemburja, oziroma klerikalcev in naših naprednih visokošol-cev. Preje smo omenili, da Stemburja poleg Jarca na shodih nI resnim smatrati. To Je res. Ampak Štembur je tembolj nevaren v tistih svojih receptih, ki jih dela za hrbtom javnosti in ki jih potem pošilja v nadalj-no proceduro v 2itnikovo ali Jarčevo »lekarno«. Ker ga Žitnik kot njegov sorodnik že predobro pozna, se rajše obrača na Jarca. Ne smemo še danes vsega povedati, ker bi znalo nekaterim še škodovati. To pa je naša dolžnost opozoriti že danes vse napredne dolenjske visokošolce: bodite previdni pred Štemburjem. Eno žrtev izmed vas že drži v svojih krempljih. Njegovi na Jarca in od tega zopet naprej poslani recepti so mu že požrli vsako podporo in zdaj mu skuša na isti zahrbtni način onemogočiti še zadnje upanje priti do trdega kruha v državni službi. Dokaz moramo ostati dolžni ne samo v tem slučaju, ampak imenovati bi morali osebe, teh pa kakor rečeno še ne smemo. + Za našo stvar! Potrebne so te besede, berite jih! Napredna stranka ima na razpolago kot najboljše agitatorje — napredne liste, in če hoče stranka razširiti svoja načela med ljudstvo, mora pred vsem spraviti napredne liste med ljudi! Za premožnejše in več čitajoče sloje zadostujejo dnevniki, ki že izhajajo. Novih ni potreba in jih ne pričakujemo! Vsak izobraženec bi moral imeti »Slov. Narod« in »Dan«. Nič manj kakor dnevnike podpirajmo »Slovenski Dom«. Mnogim se zdi list malenkosten, ker je samo tednik. List je pisan za prosto ljudstvo, ki nima denarja za dnevnike in tudi ne Časa za vsakdanje čitanje. Vender pa je velike važnosti ravno za množico ljudstva, da ga v naprednem duhu prerodi in dovede k spoznanju, da ni samo duhovniški stan vse, drugi stanovi pa nič. V Ljubljani nima posebno veliko naročnikov, kar ravno ni prav. Koliko je Ljubljančanov, ki imajo po kmetih sorodnike, znance, prijatelje. Zakaj bi ti Ljubljančani ne imeli naročenega »Slov. Doma«, da bi bili informirani, kaj se godi po kmetih?! Mnogokje v vasi so trije. Štirje naprednjaki, imajo »Slovenski Dom«, pišejo vanj, o priliki pridejo v Ljubljano, in kako jih razveseli in potrdi v veri dejstvo, če jih ljubljanski meščan nagovori in v razgovoru pokaže, da so mu politične razmere v kraju znane, ker ima tudi »Slov. Dom«, kakor ti možje. Isto velja za ostale napredne liste po drugih deželah. Kadar pa list preberemo, naprej z njim! Gospodar ga daj hlapcu, naj ga bere, mojster pomočniku itd. Tudi rodoljubne naše gospodinje naj bi ženske liste in tudi politične dajale svojim služkinjam citati. Sedaj ob koncu leta že začnimo z agitacijo za novimi naročniki. Marsikje bi se naročili, če bi o pravem času s pravo besedo kdo spomnil. Krepko tedaj na delo! L. 1014. spomladi se vrše volitve v deželni zbor. Pripravljajmo že sedaj teren za takrat, ko bode treba stopiti med ljudstvo, da razpo-dimo pogubonosne črne oblake. Somišljeniki! Premislite, ali je vaša domača hiša na kmetih naročena na kakšen napreden list, ako ne, sramujte se vaše nezavednosti. Duhovniki sami plačujejo »Slovenca« in »Domoljuba«, da prihajata v njih rojstno hišo. Tvoj brat ima dom, ali ima pa tudi »Slov. Dom«? Visoko-šolci o božičnih počitnicah tudi lahko mnogo store za razširjenje naprednih listov. Marsikdo gre ob praznikih na kmete. Priporoči naj »Slov. Dom« v naročitev in naj naročnino 3 K sam nese v Ljubljano, da nima naročnik stroškov s poštnino in sitnosti s pisarjenjem. Naše geslo naj bode: Vsak naprednjak mora imeti vsaj eden napreden list! Kdor je brez naprednega lista, ni naprednjak! Najsiromašnejši delavec si lahko pritrga letno 3 K. Zahtevajmo liste nri gostilničarjih, kamor zahajamo. Polovi Carjev, ki se ne upajo imeti naprednega lista — ne obiskujmo! Bodimo v dejanju napredni! + Kriza v vrhniškem obč. odboru. Pišejo nam: Nezaupnica, katero je izročilo koncem novembra t. 1. 21. obč. odbornikov g. županu Ter-šarju in dvema obč. svetovalcema — o kateri je vaš list že poročal — je ostala brezuspešna. Možje — zlasti g. župan — imajo tako trdo kožo, da se jih nič ne prime, tako da se jih brez pomislekov sme prišteti v vrsto debelokožcev. Ravno tako ima tudi čast pri njih malo veljave. To se lahko sodi po tem, da nobeden teh gospodov, vkljub gori omenjeni nezaupnici ni odložil svojega dostojanstva. Ker pa ni hotela priti gora k proroku, moral je iti pa prorok na goro, ali z drugimi besedami: Ker ni hotel v določenem času odstopiti g. župan Tršar in svetovalca, odstopilo je pred tednom dni vseh 21. opo-zicijonalnih odbornikov. Ta odstop so naznanili s pismeno vlogo, podpisano od vseh 21. odbornikov, županstvu. Obenem so prepis te vloge poslali deželnemu odboru in deželni vladi, da tudi višje oblasti vedo, da le Vrhnika brez postavnega občin- 294 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran o. skega zastopa, ter lahko potrebno ukrenejo v tej zadevi. Podžupan g. Majer je sicer že pred došlo nezaupnico oficijelno naznanil, da odloži vse občinske posle in to izjavo je vzel občinski odbor v svoji zadnji seji na znanje; toda »mož beseda« pri njem malo velja, kajti sedaj je pristopil nazaj k ostali desetorici, ker baje, radi sklepčnosti, enega odbornika manjka — ako se namreč : vsi ostali namestniki k sejam pokličejo. Kaj bo torej sedaj? Tako se vprašujejo radovedni volilci. Aut, aut. •. Župan z ostalimi odborniki misli svoje, odstopivši odborniki tuhtajo svoje, volilci pa sami ne vedo, komu bi dandanes še verjeli. Preje so zabavljali Čez liberalce, sedaj se pa jezijo nad možaki lastne stranke, ki so jih tako v kratkem času speljali na lim ... Vsekako je to prava babilonska zmešnjava, nad katero se bleste besede Kristove: »Kraljestvo, ki je samo zoper sebe, bo razdejano in hiša bo na hišo padla.« Ako bo vseh 21. odstopivših odbornikov ostalo »mož beseda« in ako bodo ostali namestniki ostali možje in ne »babe«, potem ne bode kazalo deželni vladi drugega, kakor ta slavni občinski odbor razpustiti in razpisati nove volitve. In kdo je tega kriv? Edino dejstvo, da so nekateri gospodje — na čelu jim župan in podžupan — iz odbora, in nekaj njih izven obč. odbora, pri dražbi vrhniškega lova gledalo na svoje lastne žepe, da so po ceni dobili ta krasni lov v na-jem za celih 10 let in tako že itak z 120%, oziroma z 68 in JS^c občinskim dakladami obremenjeni občini rožrli naimanj 15 tisočakov, kar je pri današnjih razmerah, ko primanjkuje denarja na vseh koncih in krajih skoro neodpustljivo. Čuje «A se ti gospodje kesajo in sramujejo te-?:a koraka, toda: po toči zvoniti je ^repozno. O priliki kaj drugega, saj ■ma Vrhnika v zadnjem času toliko zanimivih novosti, da bi kazalo odmreti v vašem listu vsaki dan stalno rubriko vrhniških novic. Opazovalec. r-L- O kazenski ekspediciji v Srbijo še vedno govoričijo tisti nemški listi, ki bi tako radi videli, da bi tekla slovanska kri. Dunajske nemško-^acijonalne in krščansko - socijalne "iste je sicer nehotična blamaža v aferi Prochaska nekoliko iztreznila :;i izpametovala, zato so pa se bolj ^besneli priveski teh nemških tro-hi) v provinciji, ki so doslej mirno -deli v ozadju, misleč, da bodo pos:l opravili in naščuvali na vojno že veliki gospodje okrog »Reichspošte-, Deutsches Volksblatta in »Neue X?itung«. Med temi priveski je v zad-^m času posebno glasen »Saraje-»er Tagblatt«, reptil, ki se hrani in krmi brezdvoma iz dispozicijskih jasli. Ta list priobčuje te dni uvodnik Kazenska ekspedicija ali vojna?«, v katerem piše med drugim: »Srbija ■e leži tako daleč od avstro - ogrske monarhije, kakor Kitajska od Nemčije. 2e štiri leta je Srbija najnemir-ncffi sosed naše monarhije. To pa iz tega vzroka, ker vlada tam klika, ki <^i je nadela nalogo, da ugroža mir na naših mejah. Dokler se to pojavlja v !;UJskajočih govorih in časopisnih Jankih zunaj naših mej. lahko v čustvu svoje moči hladnokrvno ignoriramo to brezmočno vpitje. Ako pa c 1 K. Ivan Rakovec 10 v, Wilhelm Hrovat 40 v, Rudolf Lukesch 20 v. Aloizij Perne 20 v. Kari Schmit 30 v, Franc Petrovčič 30 v, Viktor Steg-nar 30 v, Alfons Auerspreg 1 K, oficijant Juh 30 v, Anton Salmič 50 v. 'van Neuser 20 v. Kasp. Janežič 2 K, Leo pl. Tornago 2 K, dr. Hacin 1 K, dr. pl. Luschm 1 K. dr. Sniller 1 K. vHeohrtnik Ottomar Bamberg star. 100 K. ravnatelj pl- Schoerpl 50 K. rav. tajnik Sehischkar in K, viš, knjigovodja Lukesch 5 K. viš. knjigovodja Boehrn 10 K. Karel Achtschin 5 K. Fduard Tschada 3 K. Josip Roe-?cr 10 K, pl. Luschan 10 K, Anton Arko 3 K. Paul Ebner 5 K. Josip Cer-ne 3 K. Kari Tschech 5 K, Herman Halbensteiner 2 K. Viktor Fritsch ? *:rone. Aloizi] Merlak 3 K. Neimenovan 1 K. Ivan Hecking 2 K. Josip Pucbineer 2 K. Karel Hager 1 K, Ka-rel Pour 2 K. Josin Kurent 2 K. hael Machnič 1 K. Anton Sterniša 1 K. predsednik trg. in obrt. zbornice Iv. Knez 100 K, Ivan Ogrin 10 K, Viktor Rohrmann 10 K. F. Urbane 10 K, Ivan Mejač 10 K. Jean Schrev 10 K, J. Ložar 10 K. Fr. Zoreč 5 K. A. Sarabon 10 K, J. Kregar 10 K, uradniki filijalke avstr. kreditnega zavoda 20 K. uradništvo Jadranske banke 20 K, Franc Ks. Stare 10 K, ravnatelj Pammer 10 K, Karel Kbm-sche 10 K. ravnatelj banke »Slavile« Ivan Hribar 100 K. ravnatelj Pucsko 5 K, dr. Jerše 5 K, prof. Achitsch 2 K. dr. Bischof 2 K, dr. Jauker 2 K. prof. Nerad 2 K. dr. pl. Schonpl 2 K, dr. VVinter 2 K, prof. Hille 2 K, Hugo Podrasek 2 K, nemški abiturijenti drž. realke v Ljubljani 13 K. Skupaj 2869 K 10 v. 1 Izpred Milita. Izpred upravnega sodišča. Mestna občina Tržič proti deželnemu odboru kranjskemu. Mestna občina Tržič je znižala za leto 1912. občinske doklade od 55% na 40%. Proti temu znižanju sta se pritožila dva davkoplačevalca pri deželnem odboru kranjskem, češ, da lahko ogroža to znižanje mestno gospodarstvo. Deželni odbor je tej pritožbi ugodil in zvišal doklade zopet na 55%. Proti takemu postopanju se je zavarovala mestna občina in je vložila pritožbo proti kranjskemu deželnemu odboru na upravno sodišče na Dunaju. V pritožbi proti deželnemu odboru se poudarja med drugim, da je ta slučaj edini svoje vrste in da si ga je mogoče razlagati le, če se vpoštevajo neznosne politične razmere na Kranjskem. Mestno gospodarstvo je popolnoma urejeno in izdatki občine so s 40rr doklado popolnoma pokriti. Sploh pa sme odreči deželni odbor le potrditev proračuna, nikakor pa ni upravičen, zvišati doklad. Sodni dvor je izjavil po daljšem posvetovanju, da bo razglasil razsodbo dne 31. decembra, če se do takrat ne bodo stranke poravnale. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Strah tujemu imetju. Komaj da je prestal 291etni delavec Jožef Pod-lesnik od Sv. Križa zaradi tatvine in goljufije svojo kazen 6 mesecev težke ječe pri okrožnem sodišču v Rudolfovem, že se ga ie lotila lenoba in detomržnost. Prišel je v vas Prevek, ter poskusil svojo tatinsko srečo pri Koširjevi hiši. Ker so bili vsi domači pri delu, mu je bilo lahko vlomiti v stanovanje, ter si je tam prilastil več reči. A nesreča je hotela, da se je gospodar Jakob Košir vrnil domu in tatvino takoj zapazil. S pomočjo bližnjih sosedov se mu je posrečilo, vjeti Podlesnika in mu odvzeti ukradene stvari. Ker je bil nasilen, so mu zvezali roke na hrbtu, ter ga odvedli v bližnjo hišo, od koder so poslali po orožnike. Medtem je pa začel obdolženec preklinjati boga in groziti navzočim, da se bo nad njimi kruto maščeval, kadar bode prost, češ, »jaz sem revež, vi pa imate grunte , dalje da pozna vse voga-gale in če ne bodo oni reveži, bodo pa njih otroci. Navzoči so si to tolmačili, da jim grozi z zažigom. Obdolženec priznava tatvino in bogo-kletje, taji pa groženje zažiga. — Sodišče je nevarnega obdolženca obsodilo na 18 mesecev težke ječe, po prestani kazni ga bodo pa oddali v prisilno delavnico. PrisJijenec, ki se boji dela. Miha Tra\v6gjr, 49 let star iz Allminstra pri Gmundnu doma, je bil vedno dc-lomržneš, kvečjemu se je dal porabiti, da je pomagal goniti živino. Ima že nič manj kakor 62 predkazni, največ med temi zaradi vlačuganja in beračenja. Ker so oblasti izprevidcle, da ga kazni ne poboljšajo, so ga oddale v tukajšnjo prisilno delavnico. A tudi tu je rad lenaril. Dne 21. oktobra t. 1. se je zglasil bolnega, a hišni zdravnik, ki je ptička dobro poznal, je takoj uvidel. da je fant zdrav, vendar ga je pustil nadpaznik doma, ker mu je bila nasilnost obdolženčeva znana. Drugo jutro Trawoger zopet ni maral iti na delo, zato so ga s silo tirali na dvorišče, kjer je že čakal oddelek prisiljencev. Med potjo k delavnemu prostoru na Kodelovem, je pa obdolženec na nečuven način jel žaliti cesarjevo osebo v pričo paznikov in navzočih prisiljencev, to je pa storil namenoma, da bi se rešil prisilne delavnice. In res se mu je to posrečilo, kajti obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe, ter bo s tem zamenjal Ljubljano z Gradiško. Sirov sin. Posestnik Zalokar nič kaj rad ne vidi svoje matere, ki je pri njemu na užitku. Dne 22. septembra t. 1. proti večeru je prišla mati domu in je imela pri sebi tuj dežnik. Sin, misleč, da ga je mati dobila za neko ličkovino, se je razsrdil, potegnil ji je dežnik iz rok in ga na kolenu prelomil. Z zlomljenim dežnikom je začel udrihati po materi. Mati je zadobila lahke poškodbe. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. * Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Tri mesece zapora — radi obrtnega prestopka. Iz Novega mesta. Berite in potem sodite sami, Če more pošten slovenski list tak škandal zamolčati, pa naj gre tu tudi le za žrtev nemške narodnosti. Zadeva datira že nekaj mesecev nazaj, ampak je vsled drugih okoliSčin ravno sedaj aktualna. Ferdinand Petschaut, vodja lesne tovarne (žage) na Rogu v kočevskih hribih, je vložil na minisrstvo in na našo deželno vlado rekurz proti razsodbi, s katero ga je praktikant Golija obsodil na nič manj kot 3, beri: tri mesece zapora. Zakaj in kako, to mora ne samo vse juriste, ampak — jaz vsaj mislim, sploh vsakega človeka zanimati. Rekurz je zelo obširen, toda mi ga hočemo kar najkrajše odpraviti s sledečimi važnejšimi posnetki: Sredi, blizo 1400 m visokega pragozda, v daleč naokoli vidni gorski skupini Rog (Hornvvald) ima knez Auersperg veliko parno žago, in sicer v najemu. Zadnji, večletni najemnik je tvrdka Arnold Spitzer iz Budimpešte. Ferdinand Petschaut pa je tu nastavljen kot vodja. Kdor nI bil sam v teh pragozdih, koder knez, kakor znano, redi tudi medvede, naj veruje, da se mora kulturen človek čuditi, da ljudje v tem divjem kraju sploh morejo prebivati. Po več ur j hoda nobene žive duše, nego divjačina, a tu sredi je tovarna s kakimi 200 delavci. — Življenjske potrebe oskrbuje tovarniška kantina. Podjetje se torej nahaja v izjemnem položaju. Tudi c. kr. oblasti ga smatrajo kot takega. — Ta rekurz navaja kot klasičen dokaz, da prošnje, vložene že leta 1909 na c. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu v zelo važni, nujno potrebni prometni zadevi, še do danes niso rešene, ne tako, ne drugače. 2e prejšnji najemnik te tovarne, baron Karlshausen je v teh izjemnih razmerah uvedel tudi to izjemo, da se je delavcem Za preskrbo živil v kantini namesto denarja, dajalo takozvane »vrednostne marke«, in sicer kot predujem. Ker, kakor že omenjeno, razen te edine kantine po več ur daleč sploh ni ničesar dobiti, so bili delavci sami s to uredbo zadovoljni. Kdor pa teh mark ni maral, je dobil pač denar, kakor so ga dobili tudi oni drugi koncem mesečnega obračuna. Ta, že nad 10 let trajajoči sistem izplačevanja, je obdržal tudi novi, sedanji najemnik. Zanj je izvedel obrtni nadzornik in sploh obrtna oblast, pa mu ni nikdar ugovarjala. (To si je treba dobro zapomniti. Op. poroč.) Tega sistema se poslužuje tudi trboveljska premegokopna družba. Petschaut je prevzel šele aprila 1911 vodstvo tega podjetja; z izplačevanjem delavcev on sploh nima ničesar opraviti. Za to je odgovoren blagajnik naravnost šefu samemu. To bi bila v kratkem zgodovina z najvažnejšimi podatki za to neverjetno, kar zdaj sledi: Adam Becker, uslužbenec te tovarne je postal s podjetjem nezadovoljen in je radi plačila vložil tožbo pri sodišču, obenem pa je ovadil okrajnemu glavarstvu med drugim tudi to, da podjetje svojim delavcem na predujemih izplačuje v markah in ne v gotovem denarju. Tega Adama Beckerja dolži sicer neki pek v Kočevju goljufije, ali praktikantu Goliju je bil ta človek tako dobro došel, da mu je vse verjel. Na podlagi te ovadbe je Goliia tovarniškega oskrbnika Petschauta obtožil po § 78. obrt. zak., torej zaradi tistih mark. Posebno naše juriste mora zdaj zanimati, kako je Golija vodijo razpravo in svojo judikaturo izvršil. — Rekurz navaja: »Gospod konceptni praktikant Golija je vzel v roke akt ter mi oči-; tal, da po ovadbi Adama Beckerja jaz delavce izplačujem v vrednostnih markah (VVertmarken); delavci sicer ne dobijo izplačila, tako da so primorani, nagi zapustiti podjetje.« »Na vprašanje gosp. uradnika (Golija), če je to res, sem odgovoril: »Jaz to zanikam.« Ko pa sem hotel g. konceptnemu praktikantu pojasniti, kaj je pravzaprav s temi vrednostnimi markami, se je pokazal razburjenega in me je s trdimi besedami nahrulil: Molčite! (Tu moramo radi originalnosti citirati doslovno besedilo rekurza): »Schweigen Sie! Der Vorgang der Firma gleicht einem Konstantinopler Bordeli!« . . . Hie-rauf replizierte ich, um den Stand-punkt meiner Firma zu wahren, dass ich wegen dieses Vergleiches prote-stiere, dass ich eine anstandige Firma und kein Konstantinopler Bordeli vertrete . . .« Nato je izrekel Golija razsodbo, s katero se Petschaut kaznuje na tri mesece zapora in v plačilo stroškov. — Ali je sedaj živeči svet že slišal tako razsodbo? Pritožitelj zoper to razsodbo nadalje omenja izjavo nekega ministra, da je deželna vlada dolžna, takega uradnika, ki se tako obnaša nasproti stranki, kaznovati. Iz znanih razlogov pa je ta opomin na ministrovo izjavo, v kolikor se isti tiče naše ekscelence barona Schwarza, čisto brezuspešen. Cela ta obravnava, ki je Petschautu prinesla tri mesece zapora, pripominja rekurz, da je trajala »vielleicht 2 Minuten«. Pritožitelj v nadaljnem izvaja pravno stališče v tej zadevi. Pravi, da se ne vmešava v prašanje, če je navadni konceptni praktikant sploh upravičen izreči najvišjo kazen, ki jo sploh more izreči okrajno glavarstvo. Potem opozarja na kričečo pomanjkljivost razlogov take drakoni-čne obsodbe. Razlogi niti ne omenjajo, zaradi Česa je bil ovadeni kaznovan, marveč citirajo le § 78 obrt. zak. brez vsake nadaljne navedbe šestero podtočk tega zakona. Če bi tudi bilo to izplačevanje z markami v tem izjemnem slučaju res kaznivo, kazen vendar ne more njega zadeti, saj on z izplačili nima ničesar opraviti; za to sta odgovorna šef in blagajnik. Rekurz končno omenja izredno strogost obsodbe, ki se napram njemu, tudi če bi se ga smelo sploh obsoditi, ne smela uveljavljati. Razen dveh čisto navadnih kazni (razžaljenja časti in ker ni dveh delavcev prijavil bolniški blagajni) je dosedaj še neomadeževan, je v svoji službi že osivel v poštenem delu in je oče družine, katero bi tak nezaslužen udarec prehudo zadel. Kakor izvemo, je c. kr. deželna vlada to pot vendar sama obstrmela nad tako judikaturo svojega praktikanta v Novem mestu in je razsodbo kratkomafo razveljavila. Ukrenila proti Goliju pa tudi to pot ni nič. — Preskrbljeno pa je to pot, da bo enkrat morala storiti konec tem čuvajskim razmeram v Novem mestu. * * * Ponesrečena dirka treh voznikov na državni cesti Ljubljana-Karlovec. To resnično zgodbo naj bi si trdno k srcu vzeli sploh vsi kranjski vozniki. Bilo je na Lukežev semeni, spodnjedolenjski sejmarji so se iz Novega mesta vračali po državni cesti proti domu. Nekako nad Cikavo, četrt ure od mesta, je vozil Franc 2 u g i c, posestnik iz firastja pri Krški vasi, z enovprežno kobilo počasi po sredi ceste. Pri njem na vozu je sedel njegov svak Jože J a m -n i k s svojim sinom Lojzetom. Kar zasliši Žugič velik ropot od zadej, kakor da bi šlo več vozov v hitrem diru za njim. Ko se ozre nazaj, res zapazi dva dvojnovprežna vozova vštric in v naglem teku dirjati za njim. Ker je opazil, da si voznika skušata drug drugega prehiteti in se je bil kake nesreče, zagrabi z obema rokama za vajeti, bič pa stisne med noge. Ko sta bila še vedno v naglem teku za njim dirjajoča voznika že blizo njegovega voza, je zagrabil še njegov svak za desni vajet. Tako sta oba zadržavala se že plašečo kobilo. Ker nista vedela, kako in v katero stran ga bosta onadva voznika prešla, sta vozila po sredi ceste. Meu tem že pridirjata oba voznika do njega, eden in sicer M i k o 1 i č, doma iz Brusnice, zavozi na levo, drugi, neki J u r e š i č, doma pri Krški vasi, pa krene desno od Žugičevega voza. Ker pa je imel Mikolič levo ob cesti kupe cestnega gramoza, se je moral držati bolj desno, torej proti Zugiču. Pri tem je prišel tako blizo Žugičevega voza. da je sprednje kolo oprasknilo Žugičevo kobilo. Nastal je kritičen trenotek. Na levi strani je na Žugičev voz pritiskal Mikoiičev dvovprežni voz s plašečimi se konji, od desne strani pa je pritiskal Juriši-čev voz, ki je svoja dva konja baš v tem trenotku — hoteč uteči obema vozovoma in preteči svojega konkurenta v dirjanju, Mikoliča — najhuje »brisal« z bičem po hrbtih in sploh kamor je padalo. Ker se je Žugičeva kobila še bolj ustrašila Jurišečevega divjanja in se nagibala bolj k Miko-ličevem vozu, je, da odvrne nevarnost, Hudoklin, ki je bil na Mikoliče-vem vozu, Žugičevo kobilo odrinil v stran proti desni. K sreči za Žugiča — iz katerega voza je v tem padel Jamnikov sin — je med tem Jurešič že zdirjal mimo. (Doslej so namreč vsi trije vozili vštric.) Ali splašili so se konji tako Mikoličevi, kakor tudi Žugičeva kobila, Mikoličevi konji so dirjali kar počez po kupih gramoza. Mikolič jih je skušal zadržavati, pa že od preje, ko se je bil spustil v tekmo z Jurišičem, ni imel več v oblasti svojih konj. In zgodilo se je, kar se je pri takem dirjanju moralo zgoditi. Z Mikoličevega voza je vse popadalo doli; voz se je preobrnil. Posebno poškodovana sta bila stari Medle in mlajša Medle, ki je čez tri tedne pozneje porodila — mrtvega otroka. Zdravnik je sicer konstatirah da ta porod ni v zvezi z ono nesrečo, ampak ljudje imajo svoje misli o tem, ker je Medlečka v sorodu z Mi-količem. No, ali to nas ne briga to-j liko. Ko so se Mikoličevi pobirali, je prišel Zugič, ki je izgubil klobuk, do gruče in v jezi Mikoliča počil za ušesa. Vsled tega pa so se Mikoličevi konji zopet splašili in zdirjali po cesti, dokler so jih drugi ljudje vjeli. Po končani predpreiskavi so se morali v četrtek dopoldne vsi trije vozniki zagovarjati pred kazenskim sodnikom v Novem mestu. Jurešiča ni bilo k razpravi. Sodnik, dr. Levičnik, je obsodil Jurešiča na 4, Jugiča pa na 3 dni zapora; Mikoliča pa je oprostil. Ker pa je ves dogodek pokazal, da je JugiČ pri vsej tej dirki še najmanj kriv, se bo vsled pritožbe o dogodku še enkrat razpravljalo pri drugi instanci. 294. Štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Kaj gramofon vse napravi. V znani Kapševi gostilni na Urinih Selih sta si akordanta, brata Viančič, privoščila malo zabave. V gostilni e bilo tudi nekaj železniških elavcev, katerih eden, imenom flis, je zabavljal čez akordante, češ, da salbo plačajo. Da se brata Vlan-jič izogneta nadaljnemu prepiru, sta e!a v drugo sobo, kjer je bil gramo-on. Eden je vrgel 10 vin. v nabiralnik, in ko je gramofon začel igrati, >ta se brata sprijela in začela — plesati. To pa je zvabilo delavca Fiisa n domačina Klobučarja. Flis je naj-:reje začel >sok>-ples«, vrteč se okoli obeh akordantov Ker mu je pa MIo dolg čas, je prijel Klobučarja in ga pripravil, da sta bila tudi o»adva en par na plesišču. To pa onima dvema ni bilo prav. Eden Vlančičev je zaklicali To ne gre, da bi drugi plesali, midva sva dala za godbo. Flis na, ki je bil, kakor že zgoraj omenjeno, že preje gorak na akordante, je enega bratov napadel z nožem. Med obema paroma plesalcev se je vnel >plošni pretep, dokler se enemu Vlančičev ni posrečilo, razorožiti na-radalca Flisa. Zdaj bi se imeli za ta lanca Jarca. Njegov sin in na-s'ednik Martin pa že zasluži, da mu sam »Slovenski Naroda postavi skromen spomin. Če se ne motimo, ie bil tudi Martin Berus z Daljnega vrha tisti pošteni dečko, ki je očetu pomagal živino prodajati na priprost '..čin, da ko se je na mestni tehtnici Novem mestu od nekega ljubljan-ga trgovca kupljena živina tehta-.. je dobri sinko zadaj z nogo pri-: skal na vago, da bi bila živina te-kakor sta jo z očetom izredila. Pa glede našega Martina pustimo to r.3. stran. Čisto gotovo pa vemo za lepo krščansko moralo našega Martina z Dalnjega vrha. V tihi, temni je fant vozil po državni cesti z ancev. Mislimo, da je bilo to no v noči njegovega godu. Ker rm oče vedno naroča: Fant, ^spa-je tudi to noč ubogal očeta in je vozil brez svetilke, dasi je bilo emno, kot v rogu. Pa kaj je to. kolibo voznikov kljub vsem svarilom ako vozari brez luči ponoči. — \mpak te koraiže nima vsakteri. da • se orožniku, če ga zasači, pred-avil za čisto drugega, kakor je. Naš katoliški Martin je imel to korajžo. Izdal se je orožniku za Janeza Žagarja. Zdaj so pa ubogi orožniki, ki ) že tako dovoli posla z nujnej-rni. tega Janeza Žagarja i po treh farah okrog. Okoli ega vrha je nekaj Žagarjev, ali :ina njih ne stoji na katoliški pod-in kar je še več izdalo, da so po em trudu vendar pravega našli, o, da nobeden Žagarjev ne > tura« V kakor Martin Berus z Daljne-vrha. Stvar se je zakasnela, preje kazenski sodnik rno^el naše-j Martinu naložiti mali spomin na noč čez Gorjance, pa končno je . vendar tudi ta ura odbila. Sodnik bil milostljiv z našim Martinom, istii mu je greh, da je kot znani -ratoliški fant in Marijnodružbar si zposodil ime znanih liberalcev. Am-;ak zaradi svetilke mu je naložil 24 r pokore. Volitve v delavsko zavarovalnico proti nezgodam. Pri včerajšni volitvi so bili izvo-in sicer v skupini I. od podjetni-Italijana: Leopold Popper, kot imestnik pa Anton Ciclitira; od -ani delavcev soc. demokrata Ono-Schlaunich, kot namestnik pa -!o Lauri ca; v skupini II. od po , točno delujoče sredstvo za vdrcrrt'*-nje, ki se je hitro priljubil^, je Con-trhpnman iz lekarne B. Fi ^crner v Pragi. Glej inserat. III. a II n morino llago 2a gospode in gospe pripo roča izvozna hila mm SKORKOVSM ID SIN v Humpclcu na Češkem Vzorčna zahtevo franko. Zelo zmerne cene Na tello da tnkaj Izgo-toTltt obleke za gosp. « Proti 18 ion in gnjilom i izborno deluje dobro znana antiseptična Meiusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno In odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1 polej* Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jal. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melusine-nstna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. u ruarja 1908. Blag pospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-nstne soba« vode, katera je nc^rekosljivo sredstvo zoper zobobf i dlesno in od- stranja nepr sapo iz ust Za ohranjenje 7 »sveženje ust jo bom vsakomur i ajbolje priporočal. štovanjem Mau »vić, kr pošte meštar MM -^^^^*j«»^™wev"^""o» MM* Vrnitev od vojakov. »Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mojega sina, ki vrnivši se od vojakov, kašlja. Vsako jutro kašlja uro dolgo; meče iz sebe žolč in sline, ki se le teko ločijo. Po zajtrku ga zapusti kašelj. Poleg tega je zdrav ter ima dober tek. Njegovi starši niso nikoli kašljali; v svoji družini nima nobenega, ki bi bil bo an na prsih. Ker imamo neko prijateljico, ki je ozdravela po vašem katranu, Vas prosim, da bi mi poslali steklenico istega zdravila. Ana Bohme, Berlin, Scbonhauser-Allee 14 L a. Lekarnar dobivši to pismo dne 10. septembra 1097., je takoj odposlal zaželjeno stekleničico. Nekaj tednov pozneje je pisala gospa Bbhme v novic: »21. novembra 1896. Gospod Guyot! Kakor je moj sin zavzel zdramilo, ki ste mu ga poslali, je nehal Bdhme. dajati od sebe sline in žolč, in ni ka Sijal skoro nič več. Moči je zopet dobil in ko je še nekaj časa rabil ono zdravilo, je bil popolnoma ozdravljen. Najsrčnejša hvala. Vse svoje življenje Vam bodem hvaležna. In bala sem se že za njegovo življenje, ki mu je potrebno za njegov vsakdanji kruh. Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo razglasiti, in ne morem zadostno priporočiti tega zdravila vsem, ki trpe na plučih in na prsih. — Ana Bohme.« V izogib tej strahoviti bolezni ni moči dosti priporočati, da pazimo na kašelj ali katar ali pa celo vnetje sopil ter da to zlo uničujemo takoj spočetka, da se ne izcini iz tega hujša holezen. Od sredstev proti obolelostim sopil spada med najstarejša in najpreizkuše nejsa katran m iz njega pridobljene snovi. Njih bakterije uničujoči zdravilni učinek pri kašlju, bronhialnem katarju je že zdavnaj znan. Zator*1. je bil to velik napredek, ko se je pred 30 leti posrečilo g. H. G u y o t u . slavnemu lekarnarju v Parizu, iznajti postopanje, kake se kotran v vodi topi. Po tem postopanju napravljena koncentrirana kotranova raztoplioa se dobiva po vseh lekarnah pod imenom »Gudron Guyot . Ena ali dve kavni žlički na koza ree vode ali na kaki dru^i pijači, ki jo običajno pijemo pri jedi zadošča, da imamo takoj uspešen kot rano v preparat. Te razredčene raztoplinr je treba redno in neprestano uživati pri vsaki j^di eden do tri kozarce. Zdravlj» nje stane torej nekako 10 vinarjev na d a :> V odstranitev pomot naj se natančno pazi na znamko. Goudron Ouvotova nosi ime T»Guyot* natiskano v velikih črkah v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maiso» Prere. 10. ri^ Jacob. Pariš. Goudron-Guyot ima v litru 1^0 e naj-izvrstnejšega norveškega smrekovega kotran a. Oni, ki se ne morejo privaditi katra-novemu okusu. ga lahko nadomestijo s krogljieami Guvot. ki so narejene iz pravega norveškeera katrana, in katere zavzemajo 1—2 pred aH tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo Barva past.il Guyot je bela in vsaka je zavarovana s črno natiskanem podpisom »Guvot«. Zaloga: Maison Frere, 19. rue Jacob, Pariš in v vseh lekarnah. Dobiva se v lekarnah: Gabr. Piccoii. Sušnik. U. pl. Trnkoczy, Ph Mp. Jos. Ćižmar in pri vseh priznanih lekarnah. Samo&orska gorčica Poznano sploh kakor najboljša domačega proizvoda, zajamčeno pristna, najboljšega okusa, se dobi na veliko in malo pri podpisanemu proizvoditelju. Ravno tam se dobi izbornega na malo in veliko iz lastnih vinogradov na Dolenjskem 4279 €. fresečkv, Samobor, hrvaško. Odlikovan na razstavah v Krškem, ------------- Pragi in Zagrebu : Zo Božič priporoča veliko zalogo igrač Sfllonteriishesn =Mo$o = yihton Škof Ljubljana Omiška usta i btti gsstilu štev. 6. Stampilije vseh vrst za urade, društva, trgovca itd. Anton Cerne graver In Udelovatelj kavčukov*>i stampilij Ljiibiinnc Star! trg 20. Ceniki Iranko. 235 Blaž Jesenko LJubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. najnovejše fasonc - po najnižji ceni. llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. Najcenejše iie in šolnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skotijo 19 — Prešernova ulica 4. ilisij! in najcenejši nakup i 1 * w? i I V § a £• r§ avyj&fe Ljubljana, Stari trg 9. Predrto se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj! Vsa popravila izvršujem v svoji lastn1 :: delavnici točno in solidno. :• Teodor Kom (poprej Henrik Kom) pokrival« streh in klepar, vpeljal« strelovodov, ter instalater vodovodov Ljubljana. Poljanska testa i i Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbest-cementniiTi škriljem (Eternit) patent Hatsdieh z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. ili.u ic Miijska oprava. Pistsktjiu poseda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. 500 kron!I Vam plačam, ako moj uničevalec korenin .mazilo Ria" ne odstrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom 1 K. — Remenj. Košiće (Kascbau) I. poštni predal 12/64 Ogrsko. 4206 lisi zimska Kože čalje kože kune belice in zlatice ter zajčje kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah Leopold TacUauer Dunaj, 2 3 Goere Đonaustra. 63. Pozor! Pozor I D rože ggsggž Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 503 „ boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem NEakso Zaloker tovarnar drož 3627 v korist družbi sv. Cirila in Jlrtetoda. Vinko jtiajdič vaiiini mlin i Kraii (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 34 V L:ubijani, Cerknici, Trnovem, P od gradu, Trstu, Puliu, Reki, Zadro, Snijetu, Srcetrnovem, Rotora Sv. Luč*ji ob Soči. Beifakn, Celovcu! Ino mostu, Bolcanu in Tridentn Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. FRANC KOS Liubliana, Sodna ulica St 3. Speti;e!n» mehanična pietiina industrija in trgovina za mM in spadne jopice, moderčke, tednike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje ple--tiloi materija! i. 1.1 ca drobno in debelo Šivalni stroji od 70 K naprej, 1^ pleiilni stroj ~^| patent »VVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 :: Podpirajte domačo industrijo. :: Ohranitev zdravega želodca zavisi poglavitno v ihranitn, pospeševanju ic uravnavanju prebavljenja ter odstranitvi zoprnega telesnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbrano najboljših in najbolj učinkuiočih zdravilnih zelišč skrbno pripravljeno, tek zbujaiočo, prebavo po-spešuioee in voljno odvajaioOe domače zdravilo, ki zmanjšuje In odstranja znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenosti In zoprnega .elesnera zaprtja, n. pr. gorecloo, napenjanje, presilno tvoriter kisline ter krčne bolečine. Je DR. BOSE 3ALSAM LA Z£LOD£C lekarne B. Fragner t Pragi Svarilo! v^r„^r / oblastveno zavarovano | varstveno znamko. v Glavna zaloga c lekarna B. FRAGNER, l in kr. dvorni dobavitelj ,Pri črnem orlu', Praga Mili strna 263. Ogel Herojeva* ulice. Razpošiljanje po polti vsak dan. 1 cel« steklenica 2 K, 1 polovična steklenica 1 K. Ako pošljete po pošti uaprei K 1*50. dnbite 1 malo steklenico, ako K 2*80 ono veliko stekle-iico, za K 4*TO ^ive veliki steklenici, sa K 8— 4 velike stekl., za K 23*— pa 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje Avatro-ocrr. monarhije, V Uisljni: Utoni Jos, Hip, dr. G. Pktsfi. Ju. tesar. Iskp t Isjfssji Antn^pnls. Stran 10. SLOVENSKI NAROD. 294 štev. Sukno! 463S Sukno I Za potovanje pa Dalaaaeijl, Beaai, FfUatrih— te baatakeaa isčem za takoj mlaiseaa krsčaaakof a te ■nkaoao strate »aiisaa _ _| II M ^^^ ki govori slovensko in italijansko ia ■^^^■■Al PŠI toliko obvlada nemščino, da more t M li U Kam asu tem iez^u dopisovati. Ms?r ^sW ^■^■■^■■■■■■OOB Natančne ponudbe nasloviti na * Antena libi, Ustje aa &*, fatas. Iirftlovattlj vozov Franc Visjan Ljubljana, Kolodvorska ulici 25 priporoča svojo bogato zalogo 43 novih te ia raallealk §ar vozov. -a* Ceno posteljno perje! 1 ke sivetra, dobrega, poltenega 2 K, boli sega 240 K onma polbelega 2*80 K; belega 4 K. belega onhaatega 5lo K kg Telefinesra snefncbelrea, o uli en etra 6*40 K 8 K; kg o aha sivega 6 K. 7 K, belega, finega 10 K: naifitieiši prsni pah U K. Narttila tem pa sam prišel v odvisnost od batrke. Konkurenčni boj med tovarnami >e fe sčasoma zelo noostril: *v.- podietnik kmalu od svorh do-ov ni mogel toliko denarja spra---\ o'a bi bil iz svojecra zr^a--~>va! potrebščine obrata — moral ie iti, da si je pridobil kredn. DoW za je v bnnVi. Ta zbira v svojih bla-ah dobičke, ki jih je napravita pri ■ denaria in jih hoče seveda zopet plodonosno naložiti. Tako ^rihaja čedalie več producer*~v v ^vezo z rekami. Ti producenti so ž - stalni zvezi, ker brez nje ne j jo usnešno delati in končno se veza z banko premeni za producen-"a v odvisnost. nenehno če rabi *anč-ni denar tudi za investicne. Bai -^a se na to ne omeiuie: taka kupčiia ne zadostuie. Z denariem. ki ca na ra7nolaganie. stvarta nova ka nodietia. Če je individualni etnik rabil 20 let. da ie iz ohri s *rerm nomočniki napravil tovarno s 1(10 dela ve-. naredi to banka v nar *?dn'b. Banka ustanovi tovarno kot 5Vo družbo, razproda delnice in si pridrži ustanoviteljski dobiček ter ^a od ^ie popolnoma odvisneea kli-enta. Osebna zmožnost in nodiet-nai bo združena *e s takimi vr-mi, le nehala biti faktor za pokoro kakega nodietla: posamezni etnik se s takimi lastnostmi pač a še povznne do neke višine, a v nrvo vrs+o ne nride več. fmfasli II-*ki mafir^atie izginjajo čudovito hitro; na *vh me^to so stopile anonimne defniSke družbe. Tn č»m bolj so ^o--amezni nodietm'ki pr^Her*? poravnanem* ^redit. tol'ko hifreie i'b a prisHi. Ha soremene svote nnđfetfe v deinUko družbo ali v dru-9 nmen'eno zavezo. Tako je bančni Vanital najprej rx>stal nadzornik producentov, po-m ustanovitelj novih industrij in -rsird voditelj in ^osnodar nad 0 ;"dustriisko produkcijo. R-»nke imaio torei nad mnogimi -lietii nadzorstvo ali tudi gosnod-h n. deloma ker imaio mnoero delnic 4otičm*h nod'et'i. deloma ker daiejo n M ^etfeTT1 kredit. Ta oodiet'a si 'a deNio med seboj konkurenco, kar seveda zmaniSnie dobiček bank. Nabio se misli, da ta konkurenca ->dnie tudi delničariem. a to ni res: delničarji ne dobe nič dnnzetra. kakor •-rečno dividendo, pravi izdatni rofH pa pobere banka in tistih par "ih zaupnikov, ki imajo vodstvo *=č"ega podietja v rokah. Banka *krV»i seveda, da se konkurenca med Dodjetii omeii ali da popolnoma poneha. Pod njenim vodstvom sklepajo nasprotujoča si podjetja raznovrstne pogodbe, ki odvračajo konkurenco. Zgodi se to na različne načine. Nekatera podjetja se kar tuzijonirajo, druge si razdele produkcijo — konec je vedno kartel ali trust, vsled katerega se ustvari za posamezne produkcije pravi monopol. Tako delajo banke dobičke, se zavarujejo zoper izgube in so nositeljice industrijalne koncentracije, katerega konec bo, da bo vsa industrijalna produkcija postala popolnoma centralizirana in da bo vsa ta produkcija last bank. Tedaj bo denar, ta »moč vseh moči« imel v rokah vso oblast. Gospodarji industrije bodo banke, vsi drugi bodo le njih uslužbenci. (Konec prihodnjič.) Zdravi, krepki zobčki poieno brez truda. Razvitek malih otrok v dojenški dobi uspešno podpira redno dajanje lahko prebavne redilne Scottove emulzije. Predvsem se zlasti ob času prodiranja zob kaže učinek tega že dolgo preizkušenega krepila za otroke. — Scottova emulzija obsega tudi za rast zdravih, močnih zobčkov tako važne kosti tvorne apnenčeve soli. Otroci ostanejo trajno dobre volje in komaj kaj zapazijo od sicer tako hudeea dobivanja zob. — Scottova emulzija se uživa lahko vsak letni čas, slastna je in nespremenljivo učinkovita — biti pa mora pristna Scottova emulzija ne pa ponaredba Cena originalni «ek;er.ri 1 K >o v dobivfc me po varil lekarnah Prati vpoitliatri 5o v v pismenih znamkah dobite od rndke SCOTT & BRO\YN'E d. o x na Dunaja VII aklicevaje ae na nai list enkratno vpoiiljatev pouku in je od kake lekarne. Meri* svila samo direktno! — črna, bela in barvana, od 1 K 35 vin meter naprej za bluze in obleke. Franko in ie ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto 1 164 Tonama za svile HEflffliL Briil cJ. i$iuha Hfcfcf vabi h nakupu timskih potrebščin v svojo manufakturno trgovino Pod Traneo Stari trg štev, 1 je trpežna v in hrani tok ^^ f Prva goriška vinsko klet na Starem trgu priporoča za božične praznike svoia nrivnano dobra vinai Sladka rebula. . • Stara rebula . . • Nova rebula . . ■ Refoiko ..... Istrijan črn • • • Cviček..... 72 / 40 vin. » 44 „ I W i ii ****■ „ IV 44 u n «» n Za obilen obisk se priporoča s spoštovanjem Drago t i na Gorjan. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod kakor vsakovrstna očala in £6ipaln*ke. toplomere trakomere, hrqromefre. daljnoglede vseh vrst. kakor ,.Zeiss, Eusch, eoerz" itd., ter vse v to stroko so a da« • oče predmete. Vsa popravile izvrsni em toćso in solidno v svoii z električnim ! obratom urejeni delavnici. Zahtevajte cenik, pcaliera ga sastonf. ' —----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------— i parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apreiura sukna. dUu»niJufi PsiiansKi nasip - Ozka ulita it. 4. Sprejemališče Selenboova ulica št. 3. ■ Postrežba točna. Solidne cene. finti Spi Ljubljana, Donauko cssta 13 Izbc^na zalega namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste j 90 stiskih cenah FIKniii Li-Bia-ia. Seleiknova m it. i priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnili pušk in samokresov lovskil pitrebitiR. rsel Hel koles (bidklov) kakor tnali Ditalii mul po uj&iSil cenil Popravila pu§k, samokresov in biciklov točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnina prosto. I EapHfto i» zaJitevajte edino le v 1L in METODOV 01 je najboljši. 47 Glana zalega pri Pni siav. zalogi laja is mina na fisaslo t Ljsoiiaoi. Rožna Dlita M. 41 P. n. obČ;n-tvu se priporoča 3616 velika zaloga pohištva lastnega izdelka, iz finega suhega lesa, najmodernejši izdelek za hotele in vile, posebno se priporoča novoporočencem v nabavo popolne hišne oprave. Za vse izdelke jamči Matej Gegala, mizar na Bledu. Proračuni na zahtevo brezplačno. Proračuni na zahtevo brezplačno. Moderna ročna dela in materijal M. Drenik Ljubijana, Kongresni trg 7. Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tambnriranje. Plfciranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. :: jt <&. 33 Sr^ VBsv ^ vBsT j IlitiH ^Hm'^ \wmmmW ^KBSW KU II W&mmW S Snisi za mladino> Amicis E. Miklavčič. Srce ........... Andersenove pravljice za mladino ........ Brezovnik Anton, Zakaj? — Zato!.....* . ■ Erezovnik Anton, Zvončeki........... Brinar Jos.. Medvedii lov. Ćukova gostija...... Burnett. Mali lord (lord rauntlerov)....... Campe - .Viajar Hr«, Odkritje Amerike....... Dimnik J., Avstrijski junaki .......... Gangl, Zbrani spisi za mladino I. zvezek....... Gangl. Zbrani ^i?S za mladino II. zvezek...... Gregorčičeva Marica, ■ Otroški oder«. Igrice za mladino otroških vrtcev in ljudske šole....... Hauff Viljem. Pravljice za mladino ....... Horfniann - Funtek, Bog pomaga. Povest ...... Rc-ffmann - Funtek, Kar Bog stori vse prav stori. Povest . Hoffinann - Funtek. Kako vzgaja vsoda. Povest .... Hoffmann - Fantek, Peter Proctak. Povest..... Kapitan Žar aH Kleč \ Tihem morju. Povest..... Kipling R., Džungla, (The jungle book). S slikami . . . Kosi Anton Sto narodnih legend.......• • Malavašič, Oče naš Povest........... Marrvat, kapitan Frederick, Morski razbojnik .... iVttičinsk; Fr.. Prav'*ice. S 40 slikami ....... Mtf-takov .lulček, Soisi I. zvezek. S slikami..... Mi«*akov Julček. Spisi. II. zvezek. S slikami..... Mišjakov julček, Saisi. III. zvezek. S slikami..... Na dhjem zanadu. Tri poveti iz življenja Indijancev. . . Rane A.. Dane. Povest za mladino......• Rape A , Mladini I. 7-vezek. S slikami........ Rape A M'adini II. zvezek. S slikami....... i Rane A., Mladini !1I. zvezek. S slikami......• K"^i^ič. Kraljestvo čebel............ Šmitf Krištof, Spisi L—XV. zv.......... Šmid Krištof. Roža Jelodvorska......... Spiilmannova povesli I.—XIX. zv......... Trošt Ivo. Na rakovo nogo. Povest........ Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu....... Slikanice. A—B—C v podobah s pesmicami......... Blažek in Tomažek ............ Hitra vožnja po železnici............ Hrošči m žuželke v podobah ......•••• Kaj pripoveduje čarovnica ........... Knjiga za slikanje dopisnic: 1. Mladi umetniki........... 2. Otroški vrtec........... 3. Za kratek čas ........... 4. Zaklad za otroke .......... Lahkih nog naokrog. (Najnovejše.) . ........ Metulji v podobah .............. Modri Janko Vesela knjiga s podobami....... Našim malim. Vzgojne siike iz sv. pisma...... Noetova barka. Živalstvo v podobah........ Palčki Poljanci ............... Paviiiša in Nuša — dva škrata.......... Pepelka. Pravljica s podobami.........# Planinske cvetke v podobah .....••••• Podobe iz živalstva ............. Radost malih ............... Robinzon starši Povest s podobami za otroke .... Slovenski A—B—C v podobah ......... Snegulčica Pravljica ...........•• Trni :lčica. Pravljica ............• Vesela družbica .............. Vesela mladina •••.........••• V zverinjaku •••.......••••• Zlata radost ......•••...•••• Zoologijski atfant .............. broš. 160 1-60 1-50 1*50 2*— 1*50 2-50 8*70 9*60 1*60 —*80 1*20 1 — 1 — 1-— 1-— —•80 —*90 1*50 —■60 —*80 —*80 —*40 1-40 —-80 1*20 1*20 — 70 —•80 —•90 —•40 __i —•70 vez. 2*— 1 — —*60 1-50 —*80 2-60 2 — 1-80 1*50 1*50 1-20 —*80 —*80 —*80 —*80 1-20 3-— 1-20 1*70 370 4*— 1*50 1*50 1-50 1-20 1 — 1-50 1*50 1-50 —•80 1170 2*— 13-40 —•80 3-80 1-60 1*60 2*40 .__ 2*80 2*40 3*60 1*60 1-50 1*20 2-40 1*50 1*50 150 6 — Ha tirni v Ljubljani Stran 12 SLOVENSKI NAROD. 294 Štev. Gostilna z vrten gospodarskim poslopjem. WM% se da v najem. Poizve se pri A. Kosmaču v Radovljici. 4655 —^——— - ma in _ Iščem la L Januar 1913 elegantno mesečno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod 991. Januar" na upravništvo »Slov. Naroda«. 4689 Iščemo trgovsko izobraženega, Izurjenega slovenskega stenografa- = = strojepisca zmožnega mogoče tudi hrvaščine. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zaleljene plače in prepisi izpričeval nasloviti: TRST, Glavna poŠta, predalček 221. 4687 Priporočam si. občinstvu, gg. gostilničarjem in hotelirjem priznano dobra S£ vina in sicer ljutomerska in frzeijska bela in rdeča. Fino vin o, ljutomerski rizling v buteljkah! Cene nizke, postrežba točna! 4644 Pozor, lesni trgovci! | Kdor se zanima za ugodni nakup lepega posestva čez 10 oralov zemlje, z žago na 6 rezi in mlinom, na vodno moč in motor naj se obrne po natančnejše informacije na naslov Josip Boiič, trgovina z vinom Spodnja Šiška pri Ljubljani. Ni več beganja kadilcev cigaret „OKornan" ter so s sutbi upravnega sodišča la Dunaju od 9. marta 1912 vse imitacije izbrisane. Najlepši! Ioibo U Nima napeljave niti stenla. _ Povsod prenosljiva. Ite more eks-plodirati pod nobenim pobojem. Trajna trpe in ost, najobširnejša garancija. ICC sveč svetlobne moči, stro&ki na uro 4 vinarje. mil 8 k M, 1» Id Hi g te. l. Gospodično popolnoma zmožno amerikanskega knjigovodstvo in nemške korespondence, sprejme s 1. svečanom 1913. kolonijalna engros trgov, na deželi. Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«. 4545 Mira na ran! V večjem indust-iiiskem tn*u na Kranjskem se odda z 2. jan. 1913. gostilna pod ugodnimi pogoji na raČUU gospodični, ki je dobra kuharica. — Natančneje se izve pri lastniku Josipu Elsner v Litiji. JKožitvena ponudba. Inteligentna gospodična, prijetne zunanjosti, z nekaj tisoč K premoženja, se želi poročiti s kakim gospodom uradnikom even-tuelno z dobro situiranim gospodom blagega značaja. 4648 Ponudbe naj se blagovolijo poslati do 1. januarja 1913 pod šifro „Vstrajnost" št. 12. na uprav. .Slov. Naroda". J Proda se po nizki ceni PTOđaialĐiška oprava za kako manjšo špecerijsko trgovino na deželi. Poizve se pri Pp, Zoreč, trgovec, Ljubljana, Martinova c štev. 23. 453o Pripovedovanje enega častnika. | Nancy, 8. februarja 1887. Gospod di Robotard, Častnik pri konjikih, trpel je dolgo časa na želodcu in n* Čevih. Njegova bolezen se je še povišala, vsled žalostnih razmer. Bil je nervozen in vzne- : mirjen. Nehotč se je solzil ter hlipal. Bil je v resnici v žalostnem stanju. Poskusil je kopelji, železo itd. toda vedno brez uspeha. Nek prijatelj mu je svetoval naj poskusi. t »Oglje Belloc.« V začetku se je branil vsled črne barve. Neki dan j pa je imel hude bolečine v želodcu več kot navadno vzel je eno žlico Oglja Belloc. Bil sem iznenađen (pravil) ker nisem čutil slabega okusa. Ta- | koj sem vzel §e drugi dve žlici, in moje iznenađenje je bilo tem večje, ko sem čutil po malo minutah neko mirnost, katero ni?em popred dolgo čutil, ter sem nadaljeval z vzemanjem »Oglja Belloc«. Bolečine v želodcu se niso več vračale, prebavanje je bilo lahko ter v kratkem času sem popolnoma ozdravel. Le skozi vporabo »O^lja Belice.« sem popolnoma ozdravel. Maks di Robotard, dragonski stotnik. u-^j jjj M. V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem k ,ilu oospoa aoKtor maifc>po 2_3 žlice^ ^a se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezn da Robortad. celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu druL -nu zdravilu. Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, Oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves. Najpriprostejše sredstvo vlivati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije. Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš. Oni, ki se ne morejo privadit! ogtjev prašek požirati, naj vzamejo raje pastiije Belloc. 2—3 pastiije po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo' isti gotov učinek. Pastiije vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti 1989 Dobiva se v Ljubijani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv a. Rnhinc lekarna Ph. Mr. Jos. Ćižmaf. Ion pohištva J. L Naglas Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 Hajvi liga poliva za spalne la Jedilne »obe, salone In gosposko sobo. Preprogo, zastoji, »otroci m vzasi tlmnati modroci, otreikt vozički Itd. Proda se čisto nova sobno oprugu Poizve se: 4679 Stari trg 16. III. na d str. Ljubljana. Eupim malo rabljen, vendar dobro ohranjen stabilen iHiH II 1 do 2Vi koni^kih'moči Anton Beršniak, Zatična. V Predovičevih hišah na Selu in pod Golovcem se več raznih stanovanj takoj odda OJSI Istotako se odda tudi gostilna na Selu s 1. februarjem 1913. ajsr Z V»«*!l* dvoin» volant s žamet-„LUlfl nim vstavkom samo ... K 5*25 filialo*1 Ia klotovo kri,° P° vzorcu, 2 volant „HllElc s 3 žametnimi trakovi samo K 5*S0 Ullthnftn" Ia krtovo krilo po vzorcu, dvojni JlCOIlclle volant, svil. ažura samo K S-50 Razpor>iI}anie po povzitja! Zanima ionljena! Shranita! biksni nkraf! IfcpMn. UriMrii '**. M H, hrapL 11 Lepi striček Francoski spisal Guy de Mau-passant; prevel Oton Zupančič. Hienzi, zadnji tribunov Zgodovinski roman v 2 delih. Spisal Edward Lytton-Bulwer. narodna lipa Ljubljana, Prešernova ul. 7. Poštnina posameznim knjigam je 20 v. SaphoI Slike iz pariškega življenja. — Francoski spisal Alphonse Dau det; prevel Oton Župančič So knjige nad vse zabavne in zanimive, da kdor jih čita obdrže ga v največji napetosti, da jih ne odloži preje iz rok, dokler ni :: prečital zadnjega stavka. :: Št. 3416 -w----^^ -^ 4656 :: Mestna hranilnica v Kranju :: je vsled sklepa upravnega odbora v seji dne 17. decembra 1912 zvišalo obrestno mero počenši z dnem 1. Januarja 1913, In sicer: 1.) za hranilne vloge na 4 V* % — hranilne vloge se obrestujejo polmesečno, obresti se pripisujejo h kapitalu polletno, to je dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta, rentni davek plačuje hranilnica sama iz lastnega premoženja; 2.) za vsa hipotečna posojila na 51 -%; 3.) za občinska posojila in za posojila javnim korporacijam za 1j2% oziroma za nova taka posojila na 5%; 4.) za posojila na vrednostne papirje na 6% in 5.) za menice na 7%. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kranju, dne 18 decembra 1912. 293 tšev. SLOVENSKI NAROI, Stran 13. v ceuu! Slovenska tvrtka, * cel ju- Izdeluje nlike mostne tebtike u mm Mu ii mm »seH »tem ii vdlkostL ------------ Prevzame jih tudi w prenavljanje. -----, StaTbiinttfftiiUittmibH IVAN REBEK tnie. Mimla iliu 8.14. Za nabavo vsakovrstne železniae se priporoča veletrgov. z železnino Merkur Peter Majdič :: Celje Dobro je poznano „DIANA" francosko žganje z mentolom ker olajšava bolečine, osvežuje in okrepča telo ter te uporablja z najboljšim uspehom za mokro drgnenje telesa. = Dobiva se povsod. = Cene: Steklenica at. I. .... K *SO w n. . . . . „ i-2o m „ III......, 2-40 Najboljši češki nakupni vir! ^^KSi^pilHBIOeJef^Gl 1 kg novega sivega, puljenegu po-iVjL'Jj TvIIL'I^I'jIHilli'l ili!*! steljn-^ga perja K 2—, boljšega /nUBmatMmmMmmlJm K 2-40, polbelega K 2-30, belega y^ K 4 —, boljšega K 6, gosposkega f puljenja, snemobelega K 8—, puh, siv K 6"—, 7—, 8'—, puh, bel K 10:—, prsni puh K 12—, carski puh K 14"— od 5 kilogramov naprej franko. Zgotovljene postelje ^°fT t^ SS|t pernica okoli 180 X 120 cm vel. z dvema zglavnikoma okoli 80 X 60 cm vel., zadosti novim, sivim, stanovitnim perjem K 16—, napol puh K 20"—, puh K 24 —, pernica sama K 12—, 14—, 16—, zglavnik sam K 3—, 350 in 4— Pernica okoli 180 X 116 cm vel. K 15"—, 18—, 20"—, zglavnik oholi 90 X "0 cm vel K 4 50, 5— in 5 50, spodnja blazina okoli 180 X 116 cm vel. K 13 —, 15—, !*-—. Otroške postelje, posteljne preobleke, rjuhe, flanelaste odeje, kovtri, modroci itd. najceneje razpošilja po povzetju, za- vojnina zastonj, od K 10-— naprej franko 4063 JOŽEF BLAHUT, Dešenice št.38 (Sumava). Neogajajoče se zamenja ali denar nazaj. Zahtevajte natančen ilustrovani cenik gratis in franko. Ivan Jax& sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo uoznib keies šjyainisiroji za rodbino :n obrt. Irnjačiii kini za fezesie v feisi Pisalni stroji „ADLER", pietilni stroji vseh velikosti . Najnovejša iznajdba! Velik požar se zamore lahko in na^lo oo^asm *am<» - Smekalovimi brizgalnicaml s 40 delavske sile pomaniaanim ravnoteiezn nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo m mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, iiostanievica. Bohinjska Bistrica, Metlika, Šencmr, Koroška Bala Hmsica, Zgornja Šiška, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, Stob Trst«, labnica, Bovte, Velika Loka, Kasama gorica, Stotice, Valta vas St Peter na Dolenjskem. R. H. SfvlEKAL v Zagrebu Skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojen ter motornih mlinov. Odplačevanje na obroke« 78 SW 129 odlikovanj! "K Aarečiia ja \ s vi%itnice = sprmjema Slarodna tiskarna in Piurodna knjigarna Haivetia zaloga navadom do napeisilt otroških vozičkov in navadne do najfinejše žime. M. Paklc v Ljubljani. Seznanim naročnikom se M ..ji s povzetjem Josip Rojina krojač prve vrste se nahaja sedaj v lastni hiši fna Jožefa cesta \ konkurira z naivečimn tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Tvorniška zaloos ^jfinsišili angl. in tranc mscilalitet blaga. : Zavod za uiilsnsim. : Najboljši kosmetiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: Šr« ^ milo po 80 h, Utf3 " cream po :: K$i ustna voda po ■car.-.--- * «*• pj sobni prašek po 60h; f^'^ za ohranitev in rast lis: «&> al *vn lasna voda po V Ha 1 *; i- .... assa pomada Ai ^ftK- 1 K. Ti izdelki wAda*. ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev bini Uri Ph. Mr. Josip Cižmar v Ljubljani. Kupujte zaupno te domače izdelke! Ouiikovana Prva kranjska tuornica bloviriev Mubliana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva liiša RUDOLF A. IKK •)3| J«aS OA)SUIatf Eksport v vse deieSe Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianlne, klavirje in harmonije tudi samoigralna za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno m računijo najceneje. ^a|voć)a tvornica na avBtrifsćem :ngn !! Blagovolite pisati po vzorce !! Božična prodaja LV.rrJŽiT Barhenti — Flanele — Zimsko, plesno blago. Preproge, zastori, garniture, namizne in kavine garniture, brisače, žepoe rute Oprave za neveste. Havlič-kove tkanine. — Ostanki sukna in modnega blaga. lobro znani izvozni zavod, ustanovljen I. 1887.1 V. i HavilCeR io bral. Kopaliste Podebrady (toiu).| Obdržite najboljše!____________Vzorci franko I j i anaaavnonzca. «BnsHaMBvnwaB«annnn«BOa*iHeOBvaaBnsBMBaseHBSBSxaMana*BnMu- • 50 m ostankov 18 K, 40 m ostankov 24 K Jožična tkanina kos 23 m K 15*50 in 1750 . preproga za na steno s sli*o 5 K 60 v. Ofristofl^ jedilno in namizno orodje-Samo ena »ama kakovost najbolja Dunaj 1. Opernring 5 Heinrichshof. Mihael Kaslner NafC9ne|Si"nakup za: špecerijsko bla* c« kuhinjsko in živinsko sol. Petrolej, tadi v originalnih pločevinastih kanglfak, obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje in avtomobile). Gaso-iiny ligroin (za razsvetljavo). Kurilno olje za Dieselove motorje. Vseh vrst strojna olfa. Parafin. Vse mineralne vode in vsi proizvodi izvirkov vedno sveži v zalogi. Ljubljana, Kongresni trg 10. Najcenejši in najpopolnejši pesnemalni stroj za mleko je M AVFARTHOV „D I A B O L O". Izdelek prve vrste. Preprosto opravljanje. Zajamčeno nosname na uro 120 litrov. StrOjl Za priprav- Cena samo K 135-—. ljanje krme, slamoreznice, krhalnike za repo. drobilnike, pa-rilnike za krmo, črpal-tiike za gnojnico, stiskalnice ?a seno in vse poljedelske strojeizdelu-ej o in dobavljajo 700 krat odlikovani tvorničarji 3701 Pb. Ma^farth & Co.9 Dnnaj II1 Frankfurt n. M. Berlin. Pariš. Katalog štev. 541 a gratis in franko. Zastopniki se žele. laMša in oaiaiirejša vožnja v Ameriko s paruiB „Severonemškega Uoyda »^ 3411 Bremna NewYork s cesarskimi brzopatniki „EAISER WlI>., Kolodvorska ulica «**>. štev. 35, od južnega kolodvora na desno poleg predilnice. Štajerske fužine litega jekla Fliil!: MtUm TOMa!) talnla: Dnal <1. Mlgasse 39 Danner & Co. w Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, :: Jekla za vrtanje kamenja. Jeklo za sekire, nože in različno domače orodje, s pile, kladva Ltd. s :; najboljše kakovosti. :s Dopisale: slovensko, hrvaško, srbsko, rusko, a francosko, angleško, italijansko itd. :: Avtomobilske vzmeti. 294 Štev. SLOVENSKI NAROD, Stran 15. B. G5tzl, LJubljana Mestni trg st 19. — Stari trg st. 8. Krasno novosti zimskih oblek In površnikov MT domačega izdelke. "•« Za Baročna po nori največja Izbira ta- In inozemskega blaga. Brez konkurenca. Najnižje cene. Solidna postrežba. Najboljšo božično darilo. SINGER ivalni stroji i M . »o neprekoaljivi. :^=sSSS v Slnger Go. deln. dr. šivalnih strojev Ljubljana, St. Petra ceita št. 4. U2S Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko Katinka Widmayer „pri SOLNCU" za vodo, ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440 Prosim, prepričajte se! Svarilo. Potpisana tvrdka aaiaa-n|a a lan, te al plačnica na katerekoli dolgov*, katero napravi gospod Frlc Soss. I Mora lasi. ta S tip. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Fer- lach) nm Koroškem. se priporoča v izdelovanje vaakovrstnfb patak aa lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popotnim jamstvom Tudi pre-flelnje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro vivrsuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnlci in od mene preizkušene — lluatro-31 veni oenlkl zastonj. £epa in koristna Božična daril In po te znano najnižjih cenah dobito v modni trgovini peter Šterl Ljubljana, Stari trg št 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek I" kak vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejš moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice it ter velika izbira najmodernejše kožuhovine. Qysf^\ Božična darila! Jfaroflna knjigarna v £jnbljani Prešernova uiica štev. 7. kanceliski, konceptm, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir Kasete x pisemskim mltm. Crgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Oftlemalne knjižice po ceanzJnčnih Zalaoga šolsflt zvezVov in risank. Zavitke za wa8e v vseh velikostni —— Velika izber vsak nteamtaklh ootreeičln, svinčnikov, peres, peresnlkov. radirk. kamenčkov, tablic troklc, črnila Itd. EarVC za šole in umetnike -------- Razglednice-------- pokrajinske, humoristične, umet niške vseh vrst od najpreprostejših do najf nejSih. /Ibnmi za slike in dopisnice, vezane v pliš in v usnje --------Poezilske knige. ------- Podobice za otroke. Ceseni okvirčki za razglednice. Risalne češke, trikotniki, palete, risalna ravnila, tnše, čopiče. Jfotesi in tintnikL Za Božič Ra A predmete za oKrašenie boli drevesc, raznovrstne torte, mandlovo in čajno pecivo, najfinejše desertne in čokoladne bonbone, potice, tudi po naročilu in sicer medene, orehove, rozinove, šartelj itd. ter vseh vrst kruh in pecivo priporoča JAKOB ZALAZNIK slaščičarna, pekama io kavana, LlatUjana, Stari trg štev. 21. r J. GORJANC preje KOCJAN Sv. Petra cesta 28, nasproti ,Zlafe kaplje'. Cenjenim damam tu in na deželi priporočam kot primerna božična in novoletna darila svojo 4539 prueurjtn© zaloga pariških, dan. triko! s hlačkami; elastičnih, dekliških, otroških, športnih, higijeničnih broz šlbic In rije prostih == STEZNIKOV. = Izdelovanje istih po životni meri od 9 K naprej. Popravila in čiščenje, kakor tndl zunanja naročila stoz-■ nikov so izvrše točno in cono. : Največja zaloga oprsnikov (Bnsenhaiter), iivotkov ter vseh damskih higijeničnih predmetov. NAZNANILO i NAZNANILO! Vljudno naznanjam, da sem v Postojni v nisi gospoda Bajca štev. 225. otvorll podružnico %m oohi!too ter se vljudno priporočam slav. obč. Postojne in okolice za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem Martin Slemenčič, strojno mizarstvo. Wrhnlku A*. USB« Postofna «*• 225. Kita A motoristi, lili Vaša vozila se vzdržujejo po ceii in so vedno pripravljena za vožjjo, oko se ob času kot je sedaj dajo pregledati, vse poman ki ji vosti nadomestiti in v uporabnem stanju v zato primernem prostoru obraniti. Kakor vsako leto tako tudi letos, izgotovi to strokovnjaško natančno io po zelo nizki ceni, za to primeren prostor pa da brezplačno tvrdka Kari Čamcrnik S Ko., £jubljana Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. — Mehanična delavnica in garaža« F. L. Popper čevlji za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI ŠTOR, Ljubljana Prešernova ulica št 5. Govsserski čevlji za turiste, bigijenični Čevlji za otroke in Lawn-tennis- čevlji. Skrivnost SASSSftS Skrivnost čudesnega mila „OJA". „OJA" je naravnost presenetljivo učinkuj oče lepotilo in daje polti cvetočo barvo. Vsaka nečistost kože izgine. „OJA" dela najbolj žuljave roke nežne, čiste in fine. 4203 Cela škatlja K 2-—. Majhna škatlja K 1-—. Pazite natančno na ime „OJA", ker naše ovoje varljivo podobno ponarejajo. Parfumerija „OJA" Americ. Co. Ltd., Dunaj L, Petersplatz št 11. V Ljubljani: I. banan (drog.), Ant. Kane (drog.), lit. Krisp«, Pa?e! Magdit, f. Petrifič. Brzojavke: Prometna banka LJubljana. Telefon štev. 41. s Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. avg. 1912 :: K 70,147.763'—. a Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver ientrab na Sunaia. — Ustanovljena 1834. - 29 podružnic Vooai Hfl tlO-Sl. Petra Cesta (T lili ..„Htaifflli GMMin Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnlk vleg na hranilne njižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem — Denar se lahko dviga v*ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih ?apir|ev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje fdepoti) vrednostnih ?piriev m poso«iia nanje. Naikuiantnejše izvrševanje boranih naročil na vseh tuzemskih m inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd pod lastnim zaklepom stranke. - Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih oapirjev — Promese za vsa žrebanja. taelacila ta aakeeila v Ameriko In 1» Amerika. 1660 Ustmena in plamena pojasnita in nasveti e vneli v ta ant no ntmkn epatfnjnnlh trensakeljah vankrfnr nrenplačno. ...... .....■......■ ■ ' ■ Stran 16. SLOVENSKI NAROD. ZS4 stev. Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-:: nega blaga. :: Manufakturno trgovina 9V na debelo in drobno. ~^K Ljubljana, Stritarjeva ulica. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ (Cvetlični sneg) H^^^nn^^S M^s^nM SmS izdelana hUL^i^^^inn'iivI krema za roke m obraz higiensko najboljše ntNi sredstvo seianjosti. Dobiva se povsod! Lonček 80 h., škatljt K 160. Zaloga: aW „Adria", B. Cvančara v Ljubljani. "VS Zaloga Cmil ©ebrie, Ljubljana Prešernova ulica št. 9. poleg c. kr. glavne pošte. Povodom božičnih praznikov priporoča tvojo vsestransko bogato založeno trgovino galanterije, igrač« predmetov za darila, sroiolovo In spomine! Zmerne cene I Zmerne cene 1 Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se točijo v znani gostilni „M ničli" na Si. Peha tasti zajamčeno pristna vina. Sprejemajo se tudi abonentje na hrano. Obed od 60 v. naprej. Dobi se vsak dan svež zajuterk od 16 v naprej. Za obilen poset se priporoča Viktor Sede I ■ gostilničar. Pozor! Trgovci! Pozor! Ker je sedaj zadnji čas xa naročilo reklami Halaijev za 1.1 si dovoljuj"em jih ponuditi vsem. cen. trgovcem in obrtnikom najcenejše z blokom in tiskom. nov- er »iw e brez kojvkursmc «:. -ma Z velesDO?tovanjem se priooročam Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg 11-12, trgovina s papirjem In galanterijo na drobno In debelo. Največja izbir. — Vzorci na razpolago. Na debelo in drobno. — Pri večjem naročilu velik popust. naannnnnnpnJF^^^^S- - J J ^ l I ^^r^w^w^^M ^1 • ^j * T^^Tm a^ManSn^H JBnvavavnnnnv W * ^aw ^"^p^B II •edu I a^a^a^n^a^anV. n^afn^a^anfOnB nvlnnnnnv^^^^^ IMoBr^OM^D^I CI h KR DVORNA »rs KO/AORMfl DOBtfflTEgfl I USTflMOVLlErMO 1743 | vlnffl I ^sak dan sveže Soveie> telečje, kostrunovo mr lil I meso' ztdHje stegno ali pljučna pečenka, HKhJU : poštni zavoj z tO funti K 512 franko po povzetju dobavlja F. Herman, Hertncse 460, Qgrsko. J. Zamlieii čevljarski mol ster v Ljubljani, Gradišče 4 izvršuit* vsa cevi) rska dela do najfinejše izvršitve in priporoča *vojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 245 Razglednice 1 umetniške/, in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v „Narodni knjigami" Prešernova ulica 7. j ĐtCoc ni salon. ^a^Jtitm Sama m pztpozoca nlobnfie (c na?finc}3ctja oAučhz Sca S^ot-^ancfi -6 cfoS c/zanco. ^atm MoSufit vceno pzi-pzavlicnt* o/afio {uci venet & Jzaiiovi tn zasne cvcMicc .\ Šotna t&aoiovifcne,. Najcenejši nakupi Seli h iisieii daril. Jnvell, zlatnina, srebrnima in razne nre. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. — Blago samo prve vrste. — Najnižje cene. Lud. Čer ne p jmvelir. trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Ceniki zastonj. Ceniki zasloni. PATENTE vseh dežela izposluje inženir 20 IVM* fjjiillulSHjlkiJSi, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št« 3T. Gostilna Zupan 460g Sv. Jakoba trg štev. 8 priporoča izborno domačo kuhinjo po prav zmernih cenah in pristno dolenjsko kapljico (Colaričevo in Kerinovo) od Sv. Križa pri Kostanjevici. Surelema tudi nopocilo na hrano za oDoldan in zvečer. Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri SaaSSSSSSs IW J &1 t3 IJ C? il Cl ■■■■■■■■■■ priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih zimskih oblačil. Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. :::::::: llustrovani ceniki na razpolago. :::::.:; A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI -----—_ LJUBLJANA. ------ Jvornica kemičnih barv, lakov in Jirnežev, priporoča: Oljnate b ar ve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrste: :s firnežev, :s s: čopičev, s: :s lakov, is Mavec (Gips) Olje za pode in stroje I^BViaMaiBManOBMIBHBMBBia^HMaanHBanBMBlbH Mlinci Marilin trg št. 1. Naslov zadostuje: " A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond 800.000 kron. Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnice v Spljota, Celovcu, Trsta, Sarajevu, Gorici, Celju In agencija v Gradežu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči racu k ter |Ui obrestuje od dno vloge po ctsttk a Kupnje in prodala srečke in vrednostne papirje s vsek vrst po dnevnem koran, s