VMIMK CELOVEC PETEK 7. JUL!J 1989 Letnik XL)V. Štev. 49 (2472) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt Cena:7šil. 1000 din P.b.b. „Green peace ^ stopil v akcijo Zastopniki organizacije za zaščito okoija „Green peace" so 1. julija - kot je to v radijskem intervjuju (siučajno?) nekaj dni prej napovedai dežeini gtavar Haider - prijaviti tovarno Obir pri državnem tožitstvu zaradi iztiva tovarniških odplak v reko Beto. S prijavo žeti „Green peace" doseči, da bi obtasti takoj prepovedale proizvodnjo cetutoze v tovarni. Dežetni svetnik Schitter pa je medtem od vodstva tovarne Obir pismeno zahtevat, da do današnjega dne odgovori na vprašanje, ati so že začeti z gradnjo čistitne naprave. Razgovor Wieser -SchiMer Dežetni svetnik Herbert Schitter je včeraj popoldne sprejet na razgovor direktorja tovarne „Obir" dipt. inž. Feliksa Wieserja. Wieser mu je predstavil projekt za proizvodnjo lesovine in napovedat da bo odločitev investitorjev znana do 20. jutija t.t. Skupno za ohranitev „Obirja"! Potem ko je predsednik Miro Varšek na zborovanju zaposlenih zagotovit, da je Slovenija papir trdno odtočen ohraniti delovna mesta v dotini Bete, je zborovanje izzveneto s pozivom vsem detavcem, kmetom in komunatnim politikom: „Skupno si izborimo obstoj Obirja!" Več na 3. strani. Delavstvo tovarne ..Obir" zdaj upa na proizvodnjo lesovine _ Damoklejev meč ukinitve še vedno visi nad tovarno cetutoze Obir na Rebrci, toda delavstvo in z njim vodstvo tovarne še vedno upata na pozitivno rešitev žeto zapletene situacije na področju celulozne industrije. Po stečaju tovarne Magdalen so se - četudi ne bistveno, toda le - izboljšanje možnosti za Obir, saj je projekt za proizvodnjo tesovine na Rebrci, ki je bit vtožen pri koroški dežetni vladi 26. junija, postat konkreten predmet pogajanj. Dežetni vtadi je predložen natančen terminski načrt za realizacijo projekta ter zagotovilo podjetja, da bi prehodna rešitev (dovoljenje za nadaljnjo proizvodnjo celuloze na Rebrci) podjetje obvezala za njegovo uresničitev. Tako je dežela spet postala soodgovorna za usodo tovarne in njenega delavstva, ki imata vso podporo regije, dobaviteljev lesa, sindikata ter široke javnosti na Koroškem. To pa toliko bolj, ker je predstavnik lastnika dipl. oec. Miro Varšek v sredo popoldne na zborovanju delavcev in nameščencev poudaril, da Slovenija papir projekt za proizvodnjo lesovine stoodstotno podpira ter da pričakuje, da se bo vanj vključilo tudi avstrijsko podjetje Leykam, s katerim so v zadnjem obdobju tekla pogajanja, kar je odločilnega pomena za njegovo realizacijo. Direktor tovarneObir dipl. inž. Feliks Wieser, ki je dejal, da so predstavnike Obirja izključili iz dosedanjih pogajanj, pa je tudi opozoril odgovorne deželne politike, da bi bilo zaprtje Obirja pred dokončano tovarno lesovine „gospodarska norost". Dejal je, da ima tovarna na zalogi še 30.000 kubičnih metrov lesa, nadaljnjih 100.000 pa je že odkupila. Hkrati je spomnil tudi na obvezujoče pogodbe o dobavah in kooperacijah, ki jih mora Obir izpolniti. Pravtako je odločno kritiziral, da nekateri politiki izvajajo hud pritisk, ki zaradi neresničnih očitkov škoduje tudi ugledu podjetja. Delavcem pa je obljubil, da bo poslovodstvo Obirja tudi v naprej podvzelo vse potrebno, da bi zagotovilo ohranitev delovnih mest na Rebrci. Tako torej zaposlenim ostaja upanje, da bo projekt tovarne za proizvodnjo lesovine uresničen, ter da bo dovoljena prehodna proizvodnja celuloze. Uspela premiera v Šentjanžu Po daljšem času so igralke in igralci SPD Šentjanž spet stopili na oder -seveda v zelo pomlajenem sestavu. V režiji Petra Militarova so v sredo zvečer v dvorani pri Tišlerju uprizorili zahtevno delo svetovno znanega švicarskega dramatika Maxa Frischa „Dobrnik in požigalci." Občinstvo je bilo nad presenetljivo dobro igro, izgovorjavo, inovativno postavitvijo scene in celotno tehnično opremo navdušeno. Zato je pričakovati, da bo tudi jutrišnja 3. predstava razprodana. O premieri v sredo poročamo na 4. in 5. strani. Tovarna Magdalen v stečaju: vec sto milijonov zgube! V torek zvečer se je zaključil največji ekonomski škandal v zgodovini Koroške. Deželni glavar Haider, finančni referent, deželni svetnik Rauscher (oba sta leta 1984 in tudi še kasneje v deželni vladi zagovarjala tovarno v Magdalenu!) ter namestnik deželnega glavarja Zernatto so se zedinili, da mora tovarna celuloze v stečaj. V tem času še ni jasno, do kdaj bo tovarna z 220 zaposlenimi še obratovala - zaenkrat s proizvodnjo ne bodo prenehali -, pričakovati pa je, da bo upravnik stečajne zapuščine skušal iz tovarne iztržiti čim-več in tako zmanjšati velikansko zgubo za deželo Koroško, ki je lastnica tovarne. Ze zdaj pa je jasno, da bo zguba znašala več sto milijonov šilingov, v najslabšem primeru celo med 1,1 do 1,2 milijarde šilingov. Tovarno bodo dali na dražbo, kjer jo bo lahko kupil najboljši ponudnik. V zvezi z interesentom Slovenija papir je Haider dejal, da ni bila sprejeta še nikakršna predhodna odločitev za ali proti slovenskemu podjetju, da pa osebno zastopa stališče, „da je za Koroško nesprejemljivo, da se lastnik odpove eni tovarni in pusti 200 delavcev na cedilu, po drugi strani pa poskuša izkoristiti pravne možnosti, da bi po fr/n/jc na 3. strani) OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VABIMO NA 10. jubiiejni spominskt pohod na Komeij "Po poteh Domnove čete" ki bo v nedeijo, 16.juiija 1989 Zbirališče bo od 8.30 do 9. ure ure pri tovarišu Janku Apovniku na Borovju štev. 32 pri Pliberku (Woroujach bei Bleiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vodi iz Pliberka proti državni meji -Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta-gostilna Kos. Odhod od Apovnika bo ob 9. uri preko Smarjete do spomenika padlim partizanom na Komlju, kamor bomo prispeli ob 13. uri. Tam bo kratka spominska svečanost, potem pa partizanski miting. Pot pohoda je dolga 7 km v eno smer. Za vse tiste, ki se bodo peljali z avtom, je zbirno mesto pri spomeniku pri Cimpercu. Na pohodu bomo obujali spomine na težke čase naše narodnoosvobodilne borbe in se spominjali vseh tistih, ki so v tem težkem času trpeli in dali svoja življenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabimo vse, posebno še naš mladi rod, da se bo še bolj seznanil z našo slavno in težko preteklostjo. Vse pohodnike opozarjamo, da pridejo na pohod primerno oblečeni in obuti! Za malico in pijačo bo poskrbljeno! Pohod in spominska slo-vesnot bosta ob vsakem vremenu! Zveza koroških partizanov, Področni odbor Pliberk Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku Krajevno združenje ZSM Pliberk Krajevni odbor Zveze slovenskih organizacij Altemativ-Projekt Projekt lesovina HoizscMiHaniage FOAD/R. D/PL. 7/VG. Dr. /L4PL-//LLVZ /MLLLP Pred/og zn proizvodnjo /asovine je v pretčL/iii cine/i pri A:oro-s'A/7/ po/itiki/i in v rnedi/i/; izzvn/ tndi nekatere /:ekvai;jicirn/;e ocene, ^/oven.ski vestnik ohjav/ja opis projekta (povzet iz 'Okir-injb' z dne 3. 7. 7939, avtor je dip/. inž. dr. /čar/-//c/7:z 7/aiier, teknični direktor Dkirjaj. Am 26. Juni 1989 hat die Obir Ges. m.b.H eine Pro-jektstudie zum Bau einer CTMP-Anlage beim Amt der Karntner Landesregierung eingereicht. Unter CTMP versteht man ein spezielles Holzschliffverfahren, die Ab-kurzung bedeutet Chemo-Thermo-Mechanical-Pulp. Das Holz wird beim kon-ventionellen Zellstoffverfah-ren entrindet, gehackt und anschlieBend sortiert. Die Hackschnitzel gelangen in ei-nen Impragnierungsturm, wo eine Impragnierung mit Na-triumsulfit erfolgt. In einem zweistufigen Mahlsystem (Refiner) werden die aufge-weichten Hackschnitzel me-chanisch zerfasert. Bei die-sem Vorgang entsteht War-me, welche ftir die Verdamp-fung aber auch vor allem ftir die Trocknung verwendet wird. Nach der Mahlung ge-langt der Stoff in eine zwei-stufige Peroxydbleiche, wo er dann auf den gewunschten WeiBgrad von 80% ISO ge-bracht wird. Im Gegensatz zum Zellstoffbleichverfah-ren, wo nach dem heutigen Stand der Technik noch im-mer Chlor eingesetzt werden muB, wenn verkaufsfahiger Papierzellstoff hergestellt wird, kommt in der CTMP-Bleiche nur Wasserstoffper-oxyd Organchlorverbindun-gen, welche ob ihrer schwe-ren Abbaubarkeit das groBte Problem fur die Zellstoffin-dustrie darstellen. Allgemeine Kenndaten: Produktion: 80.000 JATO, Holzverbrauch: 216.000 fm o.R., Holzausbeute: ca. 90%, Personalbedarf: ca. 90 Leute, Investitionskosten: 1.200Mio. ATS (incl. ARA). Umweltkenndaten: S02-Emission: keine, Was-serverbrauch: ca. 4.500 m^/d, BSB5 (nach Klarung) ca. 1.000 kg/d, EGW60: 15.000. Gegentiberstellung mit Vorteile: # hohere Ausbeute # geringerer Frischwasser-bedarf # keine SO^-Emissionen # geringere Abwasser- menge , # geringere Investitionskosten Nachteile: # hoherer Verbr^uch an elektrischer Energie # geringerer Erlos des er-zeugten Produktes Podjetje Obir je pri deželni vladi 26. 6. 1989 vložilo opis projekta za gradnjo CTMP-naprave. S tem je mišljen poseben postopek za proizvodnjo lesovine; kratica pomeni angleški izraz 'Chemo-Thermo-Mechani-cal-Pulp'. Pri običajnem postopku proizvodnje celuloze se les olupi, seseklja in sortira. Rezanci gredo v impregnacijski stolp, kjer sledi impregnacija z natrijevim sulfitom. Dvostopenjsko mletje zmehčane rezance mehanično razkroji. Pri tem nastaja toplota, ki se uporabi tako za izparevanje kot tudi za sušenje. Po mletju masa preide v dvostopenjsko belenje s peroksidom, kjer potem doseže zaželeno stopnjo beline 80% ISO. V nasprotju z belenjem celuloze, pri katerem je treba po trenutnem stanju tehnike še vedno uporabljati klor, če naj bi bila proizvedena papirna celuloza namenjena prodaji, pri belenju po CTMP-postopku uporabljajo samo vodikov peroksid. Zato odplake po takem postopku ne vsebujejo organskih klorovih spojin, ki zaradi težke HEUTE iM Letzte Hoffnung fur Obir: Verbindiiche Zusage von Slovenija papir und Leykam fur Hoizschiiff-Projekt Die Geschaftsfuhrung des Zellstoffwerkes Obir, die Be-legschaft und auch der Eigen-tumer Slovenija papir haben das Rechberger Werk noch nicht aufgegeben. Die Hoffnung liegt nun beim Projekt einer Holzschliffanlage, das die Arbeitsplatze im Vellach- Obir Opfer des Magdaien-Desasters? als Abnehmer des Zellstoffes Seit mehr als einem Jahr versuchen die Landtagspar-teien den Eigentumer von Obir dazu zu bewegen, Magdalen zu ubernehmen und den Standort Rechberg auf-zugeben. Die Logik, die da-hintersteckt ist klar: das Mag-dalen-Desaster, von den drei Landtagsparteien verursacht, solite mit Hilfe des Obir Now-how gelost werden, heiBt es in einer gemeinsa-men Presseaussendung des Zentralverbandes sloweni-scher Organisationen und des Rates der Karntner Slowe-nen. „Die Brutalitat, mit der die Landesregierung nun Obir schlieBen will, kann nur so in-terpretiert werden, daBdurch Slovenija papir vor vollende-te Tatsachen gestellt und ge-nwungen wird, bei Magdalen einzusteigen. Das sind Hin-tcrgrunde des nun eingeleite-ten SchlieBungsverfahrens," heiBt esweiter. Der Zentralverband und der Rat der Karntner Slowe-nen bezeichnen es als absurd, daB in Anbetracht des wirt-schaftlichen und okologi-schen Desasters Magdalen, nunmehr Obir, das wirt-schaftlich positiv arbeitet und daher in der Lage ist das Werk okologisch zu sanieren, zum zentralen Wirtschafts-thema Karntens gemacht wird. „Dazu kommt, daB Landeshauptmann Haider die Sudkarntner Region wirt-schaftlich aushungern will, getreu der KHD-Parole aus dem Jahre 1979 „Haltet uns von Karnten fern, Bctriebe mit den Titostern". tal retten und auch einen glei-tenden Ubergang ermogli-chen soli. Das Alternativ-Projekt einer Holzschliffanlage (siehe dazu stehende Beschreibung) stand auch im Mittelpunkt der am Mittwoch nachmittag abgehaltenen Versammlung der gesamten Belegschaft des Werkes in Rechberg. Der Prasident von Slovenija papir Dipl. oec. Miro Varšek und der Geschaftsfuhrer des Wer-kes „Obir", Direktor Dipl -Ing. Feliks Wieser, infor-mierten die Arbeitnehmer tiber das Projekt. Dabei wur-de betont, daB es intensive Gesprache und Verhandlun-gen mit der Leykam AG gibt, dieses Unternehmen in das Holzschliff-Projekt einzube-ziehen. Prasident Varšek er-klarte in diesem Zusammen-hang, daB die Leykam AG Rechberg auf Grund seiner etwas abgelegenen Standor-tes zwar nicht optimal anse-he, er jedoch tiberzeugt sei, daB dieses osterreichische Unternehmen in das Projekt einsteigen werde. Zu dieser Ansicht gelangte Varšek nach mehreren Gesprachen mit Leykam-Generaldirektor Meysel. In einer Presseaussendung der „Obir"-Geschaftsfuh-rung nimmt diese in aller Klarheit zu den jiingsten Aus-fiihrungen von LH Haider Stellung. Darin wird betont, daB es sich bei der Aufforde-rung des Landeshauptman-nes Dr. Haider, die Firmen-leitung von „Obir" solle hin-sichtlich des Alternativpro-jektes Holzschliffanlage die Karten offen auf den Tisch le-gen, „offensichtlich um eine Verkennung der Tatsachen handelt. izločitve predstavljajo največji problem celulozne industrije. Beljena lesovina se nato suši v posebni sušilni napravi. Sledi še stiskanje v bale ter ustrezno pakiranje za transport. Splošni podatki: proizvodnja - 80.000 ton na leto, poraba lesa - 216.000 kub. metrov (brez lubja), izkoristek lesa - ca. 90%, kadrovske potrebe - ca. 90 ljudi, investicijski stroški - 1.200 milj. ATS. Ekoioški podatki: SO2 emi sije - nobene, poraba vode -ca. 4.500 nrdnevno, BSB5 (po čiščenju) - ca. 1.000 kg dnevno, EGW60- 15.000. V primerjavi s ceiuiozo: Prednosti: # boljši izkoristek lesa # manjša poraba sveže vode # manjša količina odplak # brez emisij žveplovega dioksida # brez organskih klorovih spojin v odplakah # manjši investicijski stroški Pomanjkljivosti: # večja poraba električnega toka # manjši dobiček od gotovega proizvoda Deutschmann fur Ho!zsch)iffan)age in Rechberg! Auf drohende Probleme des Holzmarktes bei einer moglichen SchlieBung der Zellstoffwerke Obir und Magdalen wies Landwirt-schaftskammerprasident Valentin Deutschmann hin. Derzeit haben die beiden Unternehmen auf dem heimi-schen Industrieholzsektor einen Marktanteil von 30%. Beim Wegfallen von Obir und Magdalen stunde der Karntner Forstwirtschaft mit der Firmengruppe Frant-schach/Pols nur noch ein po-tenter Abnehmer von Indu-strieholz gegenuber. Deutschmann begruBte gleichzeitig die Anktindigung von Slovenija papir, in Rechberg eventuell eine Holzschliffanlage zu richten. D/e Ob/r-eefr/ebsrafsobmanner ScMeber und P/aufz de/ der 1/ersamm/ungf am M/fftvoch nacdm/ffag /n Rechberg. Ob/7y'ev/ de/as/c/ so pozorno s/ed/7/ razprav/ o nada//n// usod/ fovame. Slovenija papir zagotavlja odkup lesovine z Rebrce! ANDREJ MOHAR Zborovanje delavcev in nameščencev Tovarne celuloze Obir v sredo je bilo kajpada pod vtisom zadnjih dogajanj: skrb delavstva in poslovodstva o nadaljnji usodi tega za vso dolino Bele odločilnega podjetja je bilo razbrati iz vseh izjav delavcev pa tudi poslovodstva. Seveda so torej vsi pričakovali jasna stališča predsednika Slovenija papirja Mira Varška. Varšek je obrazložil odločitve njegovega združenja: za prenehanje proizvodnje celuloze (in s tem za umik pred leti vloženega razvojnega in sanacijskega projekta) je bila odločilna strokovna ekspertiza, ki kaže, da tovarna s kapaciteto 100.000 ton celuloze letno ne bi bila rentabilna. Tako je Slovenija papir prešel na projekt lesovine, za sodelovanje pri njegovi realizaciji pa se je Varšek po lastni Magdalen (7u/&///erw?/e s /. s7/*///!/'j ugodni ceni kupil drugo tovarno. Haider je s tem ponovil svoje trditve iz preteklega tedna, ki jih je predsednik Slovenija papirja Miro Varšek že ostro zavrnil, ko je dejal, da ima njegovo združenje resen interes za proizvodnjo lesovine na Rebrci in da -skupaj z vodstvom tovarne -delavcev Obirja ne bo pustilo na cedilu. izjavi že domenil z generalnim direktorjem Leykam AG Meyslom. Slovenija papir je okvirni projekt za tovrstno proizvodnjo že vložil pri deželni vladi. Pri tem pa je Varšek tudi dodal, da Slovenija papir na vsak način vztraja na zahtevi, da mora dobiti dovoljenje za nadaljnjo proizvodnjo celuloze v prehodni fazi (torej do prehoda na proizvodnjo lesovine), s čemer bi bila zagotov-' ljena delovna mesta. „Ce tega dovoljenja ne bo, potem tudi o lesovini ne more biti govora!" Predstavnik sindikalne zveze Alfred Wurzer je prav v tej zvezi zbranim poročal o pogovoru z deželnim svetnikom Schillerjem, ki je dejal, da bilo tako prehodno dovoljenje mogoče, „če bo projekt za lesovino uresničljiv in povsem konkreten." V razpravi je moral Varšek slišati seveda tudi očitek, da je Slovenija papir zaradi ravnanja okrog tovarne v Mag-dalenu utrpel na zaupanju. Predsednik Slovenija papirja je v odgovoru le še enkrat zatrdil, da njegovo podjetje na vsak način želi ohraniti lokacijo na Rebrci, poprosil pa je tudi delavce in politike, da pomagajo doseči ustrezno dovoljenje. Torej možnosti za ohranitev delovnih mest obstajajo, potrebna pa bosta odločna vodja delavstva in tudi zavest odgovornih politikov, da gre dejansko za obstoj cele regije. D/rekford/p/. /nž. Fe//ks IV/eser je oc/go vom/m oč/fa/, da Ob/r-jev/ preds/avn/k/ n/so b/7/ vk//učen/ v dosedanja pogajanja. M/ro l/aršek pa je v imenu S/oven/ja papiga zago/o v/7; „Žeiimo dob/Vaf/ lesovino z Rebrce/" Obirjevi delavci žrtve zavožene dežeme politike v Magdaienu? Obirjevi delavci naj bi bili žrtve zavožene politike okrog tovarne v Magdaienu, ocenjujeta v skupni tiskovni izjavi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, NSKS in ZSO. Obe poudarjata, da je spričo gospodarskega in ekološkega poloma tovarne celuloze v Magdaienu absurdno izpostavljati podjetje Obir, ki pozitivno gospodari in je zato tudi sposobno uresničiti ekološko-varnostne ukrepe, kot „osrednji koroški gospodarski problem". Logika zapiranja je jasna: zaprtje Obirja bi prisililo Slovenija papir, da bi začel kupovati celulozo pri Magdaienu ali kje drugje. Hkrati ZSO in NSKS opozarjata na narodnopolitično ozadje sedanjih dogodkov. Haider je že leta 1979, ko je Slovenija papir prevzel podjetje, demonstriral proti Obirju. Očitno mu gre tudi danes za to,da hoče južnoko-roško regijo gospodarsko osiromašiti. Takšna Haiderjeva „obnova Koroške" gre na račun delovnih ljudi in zato se ji je treba upreti, poudarjata obe organizaciji. Umr! je Andrej Gromiko V SO. /e/M f/v//'enjH /e ta n/nr/ .sovjf/.sk/ v/7zM/!.s7:/ c/Zp/o-maf Zn po/Z/Zk Andrej GrontZko. Več kot četrt sto/etjn je pred-.stav/jn/ .Sovjetsko zvezo /cot znnnnj/ n/ZnZ.ster, od.79&5. do 79S& /etn pn je /n/ pred.sednZk vr/zovnegn .sovjetn ZSSR jdržnvnZ pred.sedn/'k). IZ MOSKVE POROČA ANTON RUPNIK MOSKVA. - Andrej Gromiko se je rodil 18. julija 1909 v beloruski kmečki družini. Študiral je agrarno ekonomijo, nato se je (v tridesetih letih) podal v diplomatsko službo. L. 1939 je pričel delovati v okviru Ljudskega komisariata za zunanje zadeve v sovjetski ambasadi v ZDA, kot 34-letnik je tam postal ambasador. Že med vojno je bil Gromiko navzoč ob najvažnejših konferencah zavezniških sil, tako na primer 1. 1943 v Teheranu, 1. 1945 na Jalti in v Potsdamu. Njegov podpis je tudi na ustanovitvenem dokumentu Organizacije združenih narodov, v kateri je od 1.1946 dalje nekaj časa načeloval tudi sovjetski misiji. Tam je dobil vzdevek 'mister njet', ker se je dostikrat poslužil pravice veta v varnostnem svetu. Sovjetsko zvezo je po vojni zastopal še kot ambasador v Londonu in kot namestnik zunanjega ministra Molotova, od leta 1957 dalje pa je 28 let vodil zunanje ministrstvo SZ. V tem času je doživel devet ameriških zunanjih ministrov. V časa Hruščova in Kennedyja je pomembno sodeloval pri novi politiki popuščanja in pomiritve odnosov med obema velesilama. Avstrijo je kot zunanji minister obiskal kar osemkrat, kar nazorno kaže na pomembnost, ki jo sovjetska dipolomacija daje naši državi, hkrati pa je to tudi neke vrste rekord. Za zapuščino Gromikove zunanje politike lahko sma- tramo tudi uspehe pri konferencah za varnost in sodelovanje v Evropi in sedanji proces razoroževanja. Andrej Gromiko je kot diplomat in politik vdano služil svoji državi in z njo vrsti - danes vsekakor tudi oporečnih -voditeljev: Stalinu, Hruščo-vu, Brežnjevu, Andropovu, Černjenku. Tudi sam je med drugim do zadnjega zagovarjal sporna dejanja, kot na primer sovjetsko intevencijo v Pragi 1. 1968 ali Brežnjevovo solidarnostno pomoč „afgan-skim komunistom, ki se je navsezadnje izkazala kot draga pustolovščina. Gromiko se je pri svojem delu, tako je tudi sam vedno poudarjal, ravnal po realističnih okoliščinah. Svoje zasluge ima brez dvoma tudi pri sedanjem procesu gospodarskih, političnih in družbenih reform v Sovjetski zvezi, čeprav je v določeni meri tudi sam postal ena njihovih žrtev. Nova koalicija ATENE. - Po porazu grških socialistov (PASOK) zdaj sledi nadaljnji obračun. Od nedelje dalje ima Grčija prvič vladno koalicijo, ki jo sestavljajo koservativci (Nova demokracija) in komunisti (KKE). Oba nova vladna partnerja sta si zastavila kratkoročen in brezkompromisen program: konservativni ministrski predsednik Djanetakis bo vodil vlado samo tri do štiri mesece; v tem času naj bi postavili pred sodišče vse politike prejšnje (socialistične) vlade, ki so vpleteni v korupcijo in škandale; demokratizacija in priprava novih volitev jeseni zaokrožata program prehodne vlade. Skupne politične platforme konservativci in komunisti niso sprejeli. Bikuitumi geto PRETORIA. - Rasisti v Južni Afriki zdaj napovedujejo cinizem posebne vrste: državljani bele in črne polti naj bi lahko živeli in delali skupaj na vseh sektorjih javnega življenja. Kajpada z nekaterimi omejitvami. Variantna odprave rasističnega ločevanja, kot si jo zamišlja vladajoča vladna stranka, naj bi veljala samo za tisti del (belega) prebivalstva, ki odkrito odklanja apartheid. To kajpada samo v posebej določenih 'conah', torej rezervatih. Hkrati režim išče tudi možnost navideznega vključevanja 26-milijonske črne večine (do zdaj brez volilne pravice) v proces političnega soodločanja. Tako bi se radi otresli sankcij s strani demokratičnih držav. HEUTE !M \tSlMR Haider — Ehrenschutz fur Waffen-SS eine Ohrfeige Die Ubernahme des Eh-renschutzes fiir die 40-Jahre-Feiern des 'osterreichischen Soldatenverbandes - Kame-radschaft IV - Land Karn-ten', des Traditionsvereines der Karntner Mitglieder der Waffen-SS, durch FP-Lan-deshauptmann Haider sei eine Ohrfeige fur alle antifa- Die Padagogische Fachver-einigung hat die Aussage des Landeshauptmannes von Karnten liber eine mogliche Anderung der Bestimmun-gen liber die Anbringung der Bilder des LH von Karnten in den Karntner Pflichtschulen Karntens einen konkreten Vorschlag verschickt. Der Vorschlag wurde im ,,S!o-venski vestnik" und in eini-gen Karntner Zeitungen be-reits veroffentlicht. Bereits im Jahre 1947 fin-det man im slowenischspra-chigen „Liederbuch fur die zweisprachigen Schulen in Karnten" auf Seite 1 drei Strophen der Karntner Hym-ne in s!owenischer Sprache. Seit damals wird bei Schulfei-ern in vielen Karntner Schulen die Karntner Landeshym-ne in deutscher und sloweni-scher Sprache gesungen. Die Leiter der Pflichtschulen werden von der Padagogi-schen Fachvereinigung er-sucht, das Karntner Wappen entweder in der Aula der Schule anzubringen oder es in die Lehrmittelsammlung ein-zureihen. Die Padagogische Fachvereinigung w!irde sich freuen, wenn im Rahmen des Gesangsunterrichtes auch der slowenische Text der Landeshymne Verwendung finden wlirde. schistischen und demokrati-schen Krafte in Osterreich, erkarte die Landessekretarin des KZ-Verbandes Karnten Christl Nischelwitzer in einer Presseaussendung. Damit wlirden die rechts-extremen Krafte in unserem Land weiter aufgewertet, wahrend die Opfer des Natio- AbschlieBend ersucht die Padagogische Fachvereinigung den Landeshauptmann, diesen Vorschlag zu unter-stutzen und hiefur die rechtli-chen Grundlagen zu schaf-fen. Der gemischte Chor "Danica" bot den Besuchern der sonntagigen Messe in der Pfarrkirche in St. Primus/ Šentprimož ein wahres Musi-kerlebnis. Unter der Leitung des jungen Dirigenten Mag. Stanko Polzer wurde die Messe in G-Dur von Franz Schubert dargeboten. Die stimmliche Oualitat des Cho-res war die Bedingung fiir die Realisierung dieses schwieri- nalsozialismus verhohnt wer-den, hieB es weiters, wobei auch darauf venviesen wird, daB ,,mit Haider auch noch andere politische Meinungs-trager im Ehrenkomitee, dar-unter Ex-SP-LHStv. Rudolf Gallob, Ex-VP-LHStv. Ha-rald Scheucher, der Klagen-furter VP-Burgermeister Leopold Guggenberger so-wie dessen FP-Vizeburger-meister Walter Candussi sit-zen." AbschlieBend wird betont, daB die Waffen-SS in den Niirnberger Kriegsverbre-cherprozessen von der inter-nationalen Offentlichkeit als verbrecherische Organisa-tion eingestuft wurde. gen Projektes. zu dessen Ge-lingen auch die Solisten Mika Kaiyama (Sopran), Gerd Kenda (BaB), Johannes Mu-cher (Tenor), Jože Smrekar (Orgel) sowie die Mitglieder der Philharmonie aus Ljubljana wesent!ich beigetragen haben. Diese Darbietung ist ein Beweis daflir, daB ein Chor, der gefordert wird, in der Lage ist, Spitzenleistun-gen zu erbringen. Karntner Wappen mit zweisprachigem Text an aiie Pfiichtschuien verschickt D/r/gen/ Stanko Po/cer s so//sb M/ka Ka/yama, Gerdom Kendo, Johannesom Mocher/em Musikeriebnis in St. Primus/Šentprimož Skoraj neopazno, a zato s tem večjo vnemo so se v Šentjanžu v Rožu spet lotili odrskega dela. Cilj je bil dejansko visok, vendar ga je igralska skupina SPD Šentjanž dosegla. Vemo, da je, kot svoj čas, duša te dejavnosti Hanzi Weiss. Ta pa nam je še dodal, da brez zavzetosti mladih, zlasti pa še podpredsednika Hanzija Wieserja, pa tudi brez strokovne pomoči režiserja Petra Militarova in scenografa Saše Kumpa iz Slovenije zastavljenega cilja ne bi dosegli. Zato pa smo bili v sredo prijetno presenečeni, ko smo v Tišlerjevi dvorani gledali premiero svetovno znanega dramatika Maxa Frischa ,,Dobrnik in požigalci". Predstava se je pričela že na dvorišču pred dvorano. Tam so otroci izvedli ,,gasilsko Nadaljevanje igra tradicije v Sentjat vajo", ki je, kot smo videli ob dogajanju na odru, zelo pomembna naloga, posebno če imamo opravka s požigalci, kakršne nam predstavlja Frisch. Ta nas v osebi Dobrnika (Miha Hafner), nadutega izdelovalca vode za lase sooča z zlaganostjo, grabežljivostjo in hinavščino, skratka s slabimi človekovimi lastnostmi. A Dobrnik in njegova žena Betka (Trudi Wieser) se teh svojih napak ne zavedata, nasprotno. A njuna občasna slaba vest le dopušča, da se v njuno hišo prikradeta požigalca Robavs (Marjan Kunčič) in Železnik (Hanzi Wieser), ki ob naklonjenosti služkinje Ane (Katja Weiss) kujeta svoje načrte za požig celega mesta. V dogajanje so vključeni še filozof (Vera Kunčič), policaj (Martin Mo-schitz) in zbor gasilcev (Štefan Pinter, Liza Hedenik, Martin Moschitz), ki na svojih nočnih pohodih prepričljivo opozarjajo na pomembnost gasilstva. Dogajanje na odru je razgibano, polno napetih in groteskno smešnih prizorov, ki gle- dalca obdržijo v napetosti do konca predstave, ki se konča s požigom mesta, v katerem izgubita življenje tudi Dobrnik in njegova žena. Potem se znajdeta v onstranstvu, mislita, da sta v nebesih, a sta v peklu, kjer prepoznata požigalca. Ta pa v krivici zaradi sprejemanja zločincev v nebesa, vidita nesmisel pekla, ga ukažeta pogasiti in se s spremstvom vred vrneta na zemljo. Uprizoritev tega zahtevnega Frischevega dela je za šent-janške igralce nov začetek, ki jim je gotovo vlil poguma za nadaljnje delo, saj so pokazali, da znajo igrati, dobro igrati. K uspehu premiere in nadaljnjih predstav so doprinesli še Lado Jakša (glasba), Hanzi Weiss kot vodja predstave, Ivo Debevc (efekti) Martin Baumgartnerin Hanzi Weiss (tonska tehnika) in Matej Rovšek (luč). Poleg številnih posrečenih novosti je treba omeniti še to, da so tudi gledalci morali zapustiti dvorano preko odra skozi vrata, kamor so igralci odšli v ,,novi svet, obnovljeno mesto". T 7" /dem cerkvi v /scmpr/-V možu je mešan/ pevski zbor 5PD ..Danica" izvede/ Sckaherfovo maso v g-duru. Sode/ova/i so /jah/jaaski /d-harmomk/, org/ar in sofisti. Vse pa je s trdno in prepričljivo roko vodi/ ndndi magister g/ashe .Stanko Po/cer. Znmise/ o izvedbi k/nsične maše se je porodi/a /ansko /eto. Jeseni so zače/i s prvimi vajami. Pogoji so obstaja/i s 50-č/anskim pevskim zborom, ki ga taka izvedba po-trebaje. Najprej je bi/o treba premagati nekaj začetnik težav, ki se porodijo ob takib novostih, saj koncertna cerkvena g/asba med našimi zbori ni najbo/j adomačena, in je bi/o tadi apravičeno vprašanje, a/ibodo, kotpode-že/jski amaterski zbor, to zmog/i. Redna ade/ežba na vajah, točnost in discip/ina pa so bih prvi pogoji za aresniči-tev tega visokega ci/ja. Schubertova Tvorno je sodeloval tudi žup-nik gospod Peter Sticker, ki ta O čas upravlja šentprimoško faro. Generalka in nedeljska maša sta navdušili veliko število obi- be skovalcev. Težko je opisati na nastop solistke-sopranistke. g° Japonka Mika Kaiyama je pela ha zelo doživeto in dovršeno, so Gerd Kenda iz Šentpetra je pre- so pričal s svojim lepim basom, zb tenorski solo pa je suvereno fe: podalJohannesMucher iz Šent-petra na Vašinjah. Na orglah je mašo virtuozno spremljal Jože ^ Smrekar, mojstrsko pa so igrali * ljubljanski filharmoniki. Naj-večjo in glavno vlogo pa je imel ^ seveda dirigent Stanko Poker in s tem opravil svoj praktični diplomski izpit z domačim zborom, pred domačim občin- gl: stvom. Schubertovo mašo bodo sir ponovili jeseni. nj; a!ske mžu /Vaš/ posnel/ pr/kazujejo pr/zore /z /gre s/ pek/u. Že/ezn/k /n Robavs (zgora;) v v/og/ bud/čev sk/enefa pogas/// peke/ /n se vm/f/ na zem//o, medtem ko Dobm/k /n njegova žena /spodaj tud/ v pek/e ne pr/zna/a svo/e kr/vde /n čaka/a na pove/zčanje. a maša v Šentpnmožu Odmevi po koncertu: Janez Gregorič, študent glasbe: ^Akustična cerkev, into-nančno čista in dobro vigrana godaina zasedba ijubtjanske filharmonije, polni zvoki orgel in solisti, ki so briljantno zapeli solistične vložke, so mešani zbor Danica približali profesionalizmu. Suveren nastop dirigenta mag. Stanka Polcerja je pokazal, da študij glasbe ni samo formalnost. Vsem, ki so pri izvedbi Schubertove maše sodelovali, čestitam. Naša glasbena scena potrebuje raznolikost, le tako se bomo rešili popolne folklorizacije." Tomaž Ogris: „V cerkveni glasbi najdemo številna klasična dela glasbenega ustvarjanja. Kultura koroških Sloven- cev je doslej na tem področju komajda prišla do sicer pomembnega in kakovostnega, a vendarle koj ljudsko-glasbe-nega oblikovanja nedeljskih maš. Odločitev pevcev SPD ..Danica" pod umetniškim vodstvom Stanka Polcerja, da naštudirajo in s pomočjo uglednih solistov ter instrumentalistov, članov Slovenske filharmonije, izvedejo Schubertovo mašo v g-duru, je bila pogumna in edinstvena. Cvetoča, široko valujoča melodika ter pisana harmonija v delu Franza Schuberta sta našli v Šentprimožu vrednega interpreta. Prav gotovo je to za koroške Slovence osrednji kulturni dogodek letošnjega leta, ki ga kak ljubiteljski ansambel tudi v širšem prostoru zlepa ne bo presegel." Župan Guggenberger oproščen CELOVEC. - Župan Leopold Guggenberger je bil pri celovški sodni obravnavi oproščen očitka zlorabe svojih pooblastil. Vsaj zaenkrat, kajti državni tožilec je zahteval ponovitev obravnave na višjem mestu. Oprostitev je sodnik utemeljil takole: Guggenberger s svojim ravnanjem ni zavestno prekoračil svojih pristojnosti. Do procesa je prišlo zaradi očitkov, da je celovški župan z intervencijami in navodili, ki so jih prejemali uradniki pristojnega gradbenega oddelka magistrata, „olajšal" gradnjo ali obratovanje raznih objektov. Osvetljena sta bila dva primera. Pri gradnji hotela Porcia v centru mesta je bil po telefonskem razgovoru med županom in vodjo gradbenega oddelka ustavljen predvideni kazenski postopek, ki bi sicer prekinil dela na objektu. V drugem primeru pristojni urad ni uvedel postopka proti lastniku podzemske garaže pri trgovini Ouelle, ker je isti objekt slovesno odprl sam župan. Garaža pa še ni imela obratovalnega dovoljenja. Drugačni radio za Koroško UKW 100,5 Mhz Nedelja, 9. ju)ij ob 13.30 ur!. # Poslovilna oddaja pred poletnim premorom Smrtna nesreča ŽELEZNA KAPLA. - Na cesti v Korte se je v nedeljo zgodila huda prometna nesreča: 21-letni mizar Florijan Ojster je s svojim avtom zdrsel s ceste in strmoglavil v Obirski potok. Ker ni bil privezan, gaje vrglo iz avta, tako da je obležal s težkimi poško-dami. Njegov sopotnik Jože Riegelnik (18) pa je bil privezan in se je lahko sam rešil iz avta. Čeprav je takoj skušal pomagati težko poškodovanemu, ki so ga naposled prepeljali v celovško bolnico, je Flori Ojster za posledicami nesreče umrl. Ali bodo tudi sodniki na drugi instanci potrdili sklep celovškega sodišča? Njihova odločitev bo vsekakor zgled drugim komunalnim politikom. Nekaj pa je jasno: Gug-genbergerjevo nebirokratsko" in „priljudno" ravnanje je koristilo v prvi vrsti naročnikom velikih gradenj, ne pa navadnim občanom. Petinsedemdeset let letališča CELOVEC. - Celovško letališče bo 8. in 9. septembra praznovalo svojo 75-letnico. Za to slavje pripravljajo poseben pogram, ki pa predvsem pri letaliških sosedih ne vzbuja preveč veselja: bojijo se, da bo spet velik hrup. Tudi sicer prihajajo s celovškega letališča predvsem negativne vesti, kot je npr. razprava o večkratnem pristajanju lovcev prestreznikov v Čelovcu. Prav zato pa hoče vodstvo z „ljudskim praznovanjem" obletnice prispevati k vzpostavitvi pozitivnejšega odnosa do letališča, ki pa ga dodatno tare tudi zelo nizka frekvenca poletov. Grb s himno za vse šo!e Kot smo že poročali, je Strokovno združenje pedagoških delavcev izjave deželnega glavarja Haiderja glede možne spremembe določil o namestitvi slik deželnega glavarja vzelo zares ter temu ustrezen osnutek - koroški deželni grb z dvojezičnim tekstom deželne himne - razposlalo vodstvom vseh 470 obveznih šol na Koroškem. Akcija je bila že omenjena v nekaterih koroških časopisih. Združenje naproša vodje šol, da dvojezični grb obesijo v avli šole ali ga uvrstijo v zbirko učil. Deželnega glavarja združenje poziva, naj predlog podpre in mu ustvari ustrezno zakonsko osnovo. Zaključek letošnjega šolskega teta VELIKOVEC. - Po Zvezni gimnaziji za Slovence, ki je na šolski akademiji proslavila tisočega maturanta, je zaključek šolskega leta praznovala tudi Kmetijsko-gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu. Akademija, ki so jo pripravile predvsem gojenke zavoda, ki so se predstavile s pesmijo in igro „Mati" (na sliki skupina igralk), je izzvenela v spodbudnih besedah župnika Hanzija Derzule: „V zavodu se bomo tudi v bodoče trudili, da bomo ohranjevali domačo kulturo in slovensko besedo!" Odličen program zaključne akademije pa so pravtako oblikovale gojenke zavoda. V avli je bila na ogled razstava ročnih del in specialitet zavodske kuhinje, ki so jo pohvalili tudi župan in drugi predstavniki občine. Čestitamo! Pliberški župnik Alojz Kul-mež je v nedeljo obhajal 30-letnico duhovniškega dela. K temu prazniku mu čestita tudi uredništvo Slovenskega vestnika. Za naš blagovni oddelek v Celovcu, Rožanska cesta 85, iščemo prodajatko / prodajalca Nastop službe možen takoj. Interesenti naj se javijo pri Zvezi slovenskih zadrug, Paulitschgasse 5-7 ali pa v Rosentaler Str. 85. Vabi!o na občni zbor Kmečko-gospodarske zadruge v Dobrii vasi V nedeijo, 9. 7.1989 ob 9.30 uri vkutturnem domu v Dobrii vasi TRIBUNA BRALCEV P.n. SLOVENSKI VESTNIK Tarviserstr. 16 9020 KLAGENFURT/CELOVEc Mit Obir keine KHD-Poiitik machen, Herr LH! Po//f/čna razprava v „c/rkusu".' Mapan Sturm, Ra/ner Baubock. F//sabef Sfe/ner, Peter Gstettner /n Jože Messner. Cirkus nove vrste Obir soli also zusperrert. Fur die Beschaftigten, deren Fami-llen und fur die gesamte Region bedeutet das die Aushungerurtg. Obir zusperren heiRt u. a. einer alten KHD-Forderung nachkom-men: „Haltet uns von Karnten tern, Betriebe mit dem Tito-stem!" Obir ist wirtschaftlich ein gesunder Betrieb in einer Region, die sonst arg unterentwik-kelt ist - auch fremdenverkehr-maBig. Diese Unterentwicklung hat Methode! Ein gieiches jammerliches VVirtschaftsbild zeigt sich einige Kilometer weiter in Lavamund. Dieser Ort wird schon seit Gene-rationen von seinen jungen Men-schen verlassen bzw. sie miis-sen pendeln. Was sich in Lavamund breitmacht, stinkt zum Himmel: ausgelaugte Schotter-gruben vverden mit unsortiertem! Muli - auch aus Tirol und Salzburg! - aufgefullt. Freilich, diese „reinen" Fremdenverkehrslan-der mussen zvvecks Devisen sauber bteiben. Dem „Karntner Medien"-Le-ser fiel Lavamund besonders auf durch Verbrennen von Giftmull, Verpestung der Luft, Sauglings- Wieder nur !eere Worthu!sen? tn der Diskussion um die kindgerechte, integrierte Schule stoBt man immer wie-der auf die Ausrede des feh-lenden Geldes. Wenn aber, wie jede(r) Frau/Mann fest-stellen kann, viel Geld fur Raketen, Abfangjager, fur gi-gantisch uberdimensionier-ten Kraftvverksbau, Plocken-tunnel, gevvaltige Exportstut-zungen, Aussonderung slo-wenischer Kinder etc. ver-geudet wird, ist es sicher nur der fehlende politische und menschliche VVille, Gelder fur dieses Vorhaben bereit-zustelen. AuRerdem entstun-de der scheinbare Mehrauf-wand gar nicht erst, wenn es tod und erst kurzlich vvieder durch Gasaustritt aus den Mull-gruben. Und warum auch nicht? Lavamund ist ein absterbender Ort, er liegt hart an der Grenze zu Jugoslavvien, bietet sich ja fast als Mullschlucker an... Warum aber wird so beinhart und kompromiRlos auf ein „sau-beres" Obir gedrangt und soli zugesperrt werden? Liegt doch auch so hart an der Grenze und es vverden nur vvenige Kilometer der Vellach verunreinigt und nur vvenige Kilometer der Drau, die den Dreck ja ohnehin nach Jugoslavvien schvvemmt. (Die La-vant darf schon seit Jahrzehnten bestialisch stinken - ein ganzes Tal hindurch!) Lavamund und Eisenkappel: hier scheinen zwei politische Strategien nicht logisch zu sein, vvirtschaftlich und okologisch auBerst vviderspruchlich; die SchlieBung von Obir aber fur je-dermann einleuchtend, solite dem Obir-Wurgegriff nicht einzig eine politische Dringlichkeit zu-grundeliegen. Haltet uns von Karnten fern... P. S.: Bin geburtige Karntnerin Irene Maierhofer, 8010 Graz namtich zur vollstandigen Ubernahme der in den Son-derschulen unterrichtenden Lehrer in Richtung Integra-tion kame. Nur soiange die beiden Einrichtungen parallel ge-fuhrt vverden, entstunden Mehrkosten. Oder soli die Ankundigung von Frau BM Hilde Havvlicek im Parlament: „Behinderte, wo immer dies sinnvoll erscheint, in Zukunft nicht in Sonder-schulen, sondern in Normal-schulen zu unterrichten" vvieder nur eine leere VVort-htilse bleiben? Karl Palle, Steinfetd Werden auch Sie Abonnent! Kot poskus ustvarjanja neke vrste rezervata je dr. Rainer Baubock z dunajskega Inštituta za višje študije označit Haiderjeve ponudbe", češ „vindišarstvo" in fotktoro je treba botj negovati. To je najbolj običajen način družbene in politične izolacije etničnih manjšin, ki ga prakticirajo širom po Evropi. Nedeljski shod ekstremističnega potovalnega cirkusa" v prostorih Mladin- Prem/ero v Ce/ovcu je /me/ vsestranski kabaref/sf /ž Gradca Jorg Mart/n IV///-nauer skega doma v Celovcu je bil mišljen kot prva javna vaja. Naziv prireditve so povzeli po deželnem glavarju Haiderju, ki je ob svojem nastopu tako označil manjšinski in demokratični tabor na Koroškem in v Avstriji. Dr. Peter Gstettner je na prireditvi dejal, da „potovalnemu" ekstremizmu zapada prav tista stran, ki to očita drugim - namreč desnoradikalna. To dokazujejo shodi na Ulrichs-bergu, tajni sestanki v Blato-gradu in še kje. Prireditelji in udeleženci prireditve so takšen izziv sprejeli z ironijo. Na srečanju je bilo med drugim slišati diskusijske prispevke k etnični problematiki (diskutirali so P. Gstettner, E. Steiner, R. Baubock, M. Sturm, P. Kreisky), filmske in kaba-retistične prispevke (gospa Kriemhild & sekskovček-H. Fischer), za zabavni zaključek pa je poskrbela madžarska glasbena skupina Szeki it. Ekstremistični potovalni cirkus načrtuje še več takih javnih nastopov. Njegov moto je: vsi smo akterji in ni se nam treba spoprijazniti z neprijazno stvarnostjo; fantazija in iniciativnost lahko pokažeta, da drzna usta in moder šal še zdaleč ne odločata o naši usodi. I.Sch. Razprava in sporočila K. Siškoviča Pod naslovom Znanstveno razmerje do vprašanja narodnosti" je Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu izdal študije, razprave in sporočila svojega prvega ravnatelja Karla Šiškoviča. Knjigo je založilo Založništvo tržaškega tiska, besedila je zbral Pavel Strajn, ki je zbornik z Borisom Gombačem tudi uredil. Urednika sta študije, razprave in sporočila uredila v štiri tematske sklope. Posebnega pomena sta poglavji Temelji zakona za Slovence v Italiji ter Življenjska vprašanja manjšine. Iz prispevkov, ki so zbrani v teh poglavjih, razberemo Šiškovičevo politično in znanstveno utemeljeno izhodišče ter ugotovitev o enovitosti narodnostnega značaja slovenske manjšine v Italiji, ki zahteva tudi enako raven zaščite. Kot življenjsko vprašanje manjšine je Šiško-vič stalno obravnaval šolsko problematiko. Iz tega spoznanja je rasla tudi njegova kritika šolskega zakona iz leta 1973. Zavzemal se je za čim večjo avtonomijo slovenske šole na vseh nivojih in hotel, da bi po vsebini postala bolj slovenska. Pred svojo prezgodnjo smrtjo je pisal o socialnogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji ter videl razvoj gospodarstva manjšine v njeni povezavi z matico. V knjigi so zbrane še Šiškovičeve razprave pod naslovoma Pristopi k narodnostnemu vprašanju in Pogledi na italijansko politično prizorišče. Posvetilo Karlu Šiškoviču je za knjigo napisal Boris Race. -dram. OGLAS Ugodno prodam avtomobil Citroen Visa, letnik 1983. Ponudbe na telefon 0 463/249503. /van Do/enc Za dotar čtovečnosti 'ž Obrniti smo se in odšli dalje po cesti. Tisti, ki sem z njim prej govoril, je divje zaklel. Vrgel je prazno papirnato skodelico pred vrata tovarne in odmahedral čez cesto v restavracijo. Stopil sem dalje na vzhod. Šele čez čas sem opazil, da na tem koncu mesta ni več tovarn. Povsod so stale samo stanovanjske hišice, vmes pa majhne trgovinice na vogalih. Zavil sem proti središču mesta. Pomislili sem na hotele, ki sem jih pred dnevi videt iz avta na glavni ulici. Pred prvim je stal portir v uniformi. Razložil sem mu svoje namene. ..Poskusi v kuhinji," mi je nasvetoval. „Prvi hodnik na levo. Vprašaj za Joeja." Poiskal sem Joeja, bil je šef kuhinje. ..Potrebujemo samo sobarice," mi je pojasnil. „Kaj pa drugi hoteli? Je še kateri tu blizu?" ..Aberdeen je za vogalom, tam lahko poskusiš. Mogoče potrebujejo čistilce. Kuhinje tam ni." „Hva)a." ..Aberdeen" je bil majhen hotel, samo nekaj nadstropij. V sprejemnici sem nagovoril uradnika za mizo, kjer so viseli ključi sob. Pogledal me je in odkima) z glavo. ..Čistilce sprejemamo samo za poletno sezono," mi je rekel. „Zdaj to delo opravimo sami." V sprejemnici je stalo nekaj rožnatih naslanjačev, pred njimi pa kamnita kadilna mizica. Za mizico je sedela dama z visokim zelenim klobukom. Dišalo je od nje po vsem prostoru kot v parfumeriji. Nekaj hipov sem še obstal na mestu kot prikovan, potem sem se spet obrnil in odšel na ulico. Na Portagu sem se ustavil pred velikim parkiranim tovornjakom. Dva moža sta iz njega nosila pohištvo. Zapletel sem ju v pogovor. Hotel sem zvedeti, kako se pride do posla v prevozništvu. Tisti, ki mi je bi) najbližji, je odložil kos pohištva na cunjo, ki je ležala za tovornjakom na snegu, in vzkliknil: „Ko bi jaz imel takle tovornjak, bi te takoj zdajle sprejel za delavca, saj me sredi zime še nihče ni vprašal za delo. Bi res tako zelo rad delal? Nimaš brezposelnine?" „Nimam," sem odgovoril. „Komaj pred nekaj dnevi sem prišel v VVinnipeg." Prijazni možakar je poklical svojega tovariša. Oba sta bila blizu petdeset. „S tem je težko," je rekel drugi. ..Tovornjak je moja last, potrebujem pa samo enega pomočnika. Pozimi se ljudje ne selijo pogosto, če jih le kdo ne meče na cesto." Dala sta mi naslov neke večje prevozniške firme. Zahvalil sem se jima za prijaznost in odhitel dalje. V prvi restavraciji sem potem tisti firmi telefoniral. Prevažali so material za gradbenega podjetja. Sekretarka mi je povedala, da imajo do maja samo nekaj delavcev na plačilni listi. „Kdo pa zida tačas?" se je zasmejala. Vseeno pa se je hotela še kar naprej pogovarjati z mano. Zanimalo jo je, kdo sem in od kod sem. Imela je mil glas in čutil sem, da ji je sila dolgčas v službi. Izgovoril sem se s tem, da jo bom čez teden ali dva spet poklical in jo vprašal, kakšen je položaj na delovni fronti, in obesil sem slušalko na aparat. Iz odprtine za drobiž je priletelo nazaj mojih deset centov. Aparat je bil pokvarjen. Na cesti sem opazil, da se že temni. Opustil sem iskanje za ta dan. V sobi sem povedal Nemcu nad mano, da imam priložnosti za delo na uradu. Zakaj ne gre z menoj, sem ga vprašal, rad ga predstavim svojemu znancu z brčicami. „Zbudi me zjutraj. Bova pa oba tam ob desetih." (Ju/)r pr/koJnj/č) TV AVSTR!JA 1 TV AVSTR!JA 2 TV LJUBLJANA TE DN!NATELEV!Z!J! 9.05 Pustolovščina v Vancouvru; 10.30 Balduin, ženitovanjski godrnjač; 13.45 Srhljive dogodivščine kapetana Bleckbearda; 15.30 Počitniški spored; 18.00 Pustolovščina v Vancouvru; 18.30 Knight Hider; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Akti XY-nerešeni; 21.20 Ljubček - Kreu-zberg; 22.05 Trailer; 22.45 Jahan od hudiča; 0.05 Akti XY-nerešeni. 14.55 Tedaj; 15.00 Šport; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žur-nal; 20.15 Kraljevski bogovi Tibeta; 21.20 Vsakodnevna zgodba: 22.00 Čas v sliki; 22.20 Šport; 23.00 Big mocija - giedališče prihodnosti?; 1.45 Poročila. 16.30 Videostrani; 16.40 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.10 Spored za otroke: Nevarni zaliv; 18.40 Glasba narodov: Filipini; 19.10 Risanka; 19.24 TV okno; 19.30 Dnevnik; 20.05 Naše akcije; 20.15 V hribih se dela dan...; Od gora k morju; 21.00 Kriminalna zgodba; 22.15 Poletna noč; Schwarzwa!dska klinika; 0.00 Kakor veš in znaš; 1.45 Videostrani. 9.05 Pustolovščina v Vancouvru; 10.30 Ljubček - Kreuzberg; 13.30 Z očmi živali; 14.40 Kopalnica na ske-nju; 16.00 Spored za otroke; 18.00 Panoptikum; 18.30 Šport; 19.00 Ta teden na tv; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Casanova; 22.05 Igre iuči in senc; 23.35 Aktualno; 23.40 Šah mat; 1.10 Ekslibris. 14.55 Tedaj; 15.00 Šport; 17.00 Visoki zbor; 18.00 Pustolovščina v Vancouvru; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Bastard; Šport; 22.15 Aktuatno; 22.20 Kronski dragulj; 23.10 Don't worry, be happy; 0.10 Poročila; 0.15 Ekslibris. 17.10 Poletna noč; Schwarzwaidska klinika; 18.00 Dnevnik; 18.05 Poslovne informacije; 18.10 Spored za otroke: Robin in Rozi: Besni je lačen; Bendji; Tisoč idej za naravoslovce: Višina in starost dreves; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.30 Zasledovalci; 22.05 Dnevnik; 22.30 Poletna noč: Schwarzwaldska klinika; Samo bedaki in konji. 9.05 Pacifiški izziv; 10.35 Obzornik; 11.00 Ura tiska; 14.05 Dekle brez dote; 16.00 Otroški spored; 18.00 Pustolovščina v Vancouvru; 18.30 Knight Rider; 19.15 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; šport; 20.15 Moskva šalom; 22.25 Lepa Helena; 0.15 Department S; 1.05 Poročila. 9.05 Kulturni obzornik; 9.30 Angel, hudič in demoni; 1.00 Titus Androni-cus; 13.00 Dober dan, Koroška; 14.3Q Športno popoldne; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Kraj zločina; 22.00 Aktualno; 22.05 Vittorio, osvajalec src; 23.35 Šport; Poročila. 9.30 Otroška matineja: Živ žav; Nevarni zaliv; 10.50 Siniša Pavič: Boljše življenje; 11.30 Alpski večer '89; 13.00 San Remo '89; 15.10 Ohcet '89; 15.55 M. Zinnerova: Zapisani šoli; 17.00 Dnevnik; 17.10 Postal sem senzacija; 18.40 Pesem je... Greentovvn jazz band; 19.30 Dnevnik; 20.20 Miodrag Karadžič: Djekna še ni umrla; Zdravo. 9.05 Pustolovščina v Vancouvru; 10.30 Tvoja usoda v moji roki; 14.00 Laurel in Hardi v pobalinskih letih; 15.30 Počitniški spored; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Magnum; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Magi-jar; 0.00 Department S; 0.50 Poročila. 16.55 Tedaj; 17.00 Mikrozija, razpadajoči paradiž; 17.30 Linden-straBe; 18.00 Pustolovščina v Vancouvru; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Gozdarska hiša Falkenau; 21.00 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Dedalus -mit o ljudeh, mišicah in krilih; 23.10 Nočni študio; 0.10 Aktualno. 17.45 Zrcalo tedna; 18.00 Dnevnik; 18.05 Poslovne informacije; 18.10 Utrip; 18.35 Spored za otroke: Radovedni taček: Jež; Zlatarjevo zlato; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Čedo Priča: Razprodaja; 21.10 Osmi dan; 21.50 Dnevnik; 22.10 Informativna oddaja; 22.15 Poletna noč: Schvvarzvvaldska klinika; Alo, alo; 1.15 Videostrani. RADIO KOROŠKA Dober t/ao, Koroma Hazard a!i romantične sanje Petek, 7. 7. 1989, TV LJ1, 0.00 - Ha) Ashby, ki je že večkrat prejel Oscarja, je v filmu „Kakor veš in znaš" prikazal imenitno črno komedijo: V središču dogajanja je kvartopirec, ki vedno izgublja. Sicer ni prave zgodbe, oziroma je omejena na prikaz večnega životarjenja v upanju na nenaden, nedvomen uspeh, ki pelje v logičen konec. Hazard je pač hazard in ko srečo že skoraj držiš v rokah, se ti izneveri, ali? Živeče s!ike Petek, 7. 7. 1989, TV A2, 0.30 - Oddaja „Ta-too" nas popelje v poseben svet. Prikazuje namreč panoptikum tetoviranih ljudi, torej svet tistih ljudi, ki so, povečini celo za ostali z obleko prekriti svet, živeče slike... Tačkov gost Ponedeljek, 10. 7. 1989, TV LJ1, 18.35 - Otroci, veselite se: k Tačku je prišel neobičajen gost - pravi pravcati jež z ostrimi bodicami in zašiljenim smrčkom. Sicer pa je cela vrsta najrazličnejših ježkov. Kar oglejte si jih. Posta! je prava senzacija... Nedelja, 9. 7. 1989, TV LJ1,17.10 - Bob Hope igra tokrat novinarja. Njegov šef - urednik je nanj zelo jezen, saj so vsi konkurenčni listi objavili vest, da je Nemčija napadla Rusijo, le on - dopisnik iz Moskve, o tem ni vedel in ni poročal ničesar. Njegova nesposobnost je očitna, in ko se vrne v ZDA, ga odpustijo, čeprav je pred časom prejel Pulitzerjevo nagrado. A film se s tem šele začne. 18.10-19.00 Petek, 7.7. Kulturni petek: Anton Dermota Sobota, 8.7. Duhovni nagovor (dekan Kristo Srienc - Šmihel) Voščila (D. Urschitz) Nedelja, 9.7. Spomini: Valentin Polanšek: Rudarjenje na Obirju Ponedeljek, 10.7. Prof. Anton Feinig: Bom šel na planine Spored za 9.7.1989, ob 13.00, TV A2 Štehvanje na Ziljski Bistrici (pripravila Ludvik in Jožica Druml); V nekaterih krajih Ziljske doline se je v veliki meri ohranil stari obred štehvanja in rej pod lipo. V pričujočem 20-minutnem filmu bomo prikazali vtise z žegna, kakršnega oblikujejo in doživljajo Ziljani danes. V prvotni obliki pa ni ohranjem samo obred, ki je včasih strogo vezan na notanje zakonitosti, temveč tudi pesmi, ki spremljajo celoten obred in ki jih pojejo izključno samo tega dne. Pesmi, ki se bodo morda ohranile, čeprav mladina v veliki meri ne govori več slovensko. Film je bil posnet na Ziljski Bistrici -„na garinji" (na zgornji Zilj. Bistrici) in ni identičen s filmom, ki ga je oblikoval prof. Helmut Wulz pred nedavnim v avstrijski TV. Nov kasino in umetniki Sobota, 8. 7. 1989, TV Al, 20.15 - Otvoritev kazina v Vrbi je bila poleg ..družbenega dogodka" tudi priložnost za nastop neštetih glasbenikov. Videli boste Raffaelo Carro (na sliki), Wallo Street Crash in Uda Jiirgensa in... Datum Kraj PR!RED!TVE Prireditelj Petek 7.7. 20.30 Kutturnidom, šentprimoi VOiCE COMPANY nastop vokatnega ansambta SPD Danica Sobota/Samstag ^8^ 8.7 . 1989,21.00 t SEt . —-rl-Nt ** Samostan Dobr!a vas/ N& Stiftshof in Ebemdorf Sobota 8.7. 20.00 PriTištarju, Šentjanž Repriza igre - ..DOBRNiK !N POŽiGALC!" (M. Frisch) Nastopajo: tgratci SPD Šentjanž, režija: Peter Mititarov SPD Šentjanž Sobota 8.7. 21.00 Samostan. Dobria vas SENCE drama po motivu Bevkove igre Kajn pokrovtteij: Ministrica dr. Hiide Havvticek SPD ..Srce" Sobota 8.7. 20.00 pri obč. kopatišču, Žeiezna Kapia POLETNA NOČ Za ptes igra ansambe! Zmeda SPD .Zarja" Sobota 8.7. 20.30 v gostiini pri Oiinu na Suhi SLOVENSK) KULTURN! VEČER Sodetujejo: Otroški zbor tjudske šote Škofiče, gtasbena skupina Trio Rož, Moški pevski zbor „Vatentin Potanšek" z Obirskega. SPD Edinost Škofiče Sobota 8.7. 20.30 pri Miktavžu KULTURN) VEČER Sodetujejo: moški, mešani in mtadinski zbor Bitka. MoPZ Vaščan' - za ptes igra ansambet Metos SPD .Bitka" Ponedeljek gostilna 10.7. VVrolich. 20.00 Loče FOLKLORNi VEČER Sodetujejo: Fotktorna skupina iz Set, ansambet .Drava" in Tamburaški ansambet iz Loč SPDJepa-Baško jezero Petek, 14.7. od 18. ure do petka, 21.7. do 13. ure SLOVENSKE POČiTNtCE vodttetj: mag Miha Vrbinc. Katotiški dom prosvete v Tinjah od 21.do do 25.8. Osnovna šota Vuzenica / ; * Likovna kotonija mtadih „VUZEN!CA '89" Prijave sprejema Stovenska prosvetna zveza tet.: (0463) 514300-21. SPZ.osn. šota Vuzenica, ZKOS MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 6.7.1989 dobite (šil.) plačate (šil.) za 1 ameriški doiar $ 13,20 13,80 za 1 angieški funt C 20,90 22,10 za 100 franc, frankov f 203,00 213,00 za 100 itai. lir Lit 0,95 1,00 za 100 dinarjev DIN 0,06 0,10 za 100 švic. frankov sfr 809,00 829,00 za 100 hoiand. guidnov Hfi 616,00 632,00 za 100 nemških mark DM 695,00 712,00 lf*N Posredujeta: Posojilnica-Bank I—Zveza-Bank, Celovec nobene šestice 4 petice z dodatno štev........... 901.149.- 254 petič ......................... 21.286.- 13.995 štiric .........................515.- 271.638trojk ......................... 33.- nobena dvanajstica 37 enajstič ..........................26.615.- 562 desetic .......................... 1.752.- Stave ni uganit nihče. RAZSTAVE Celovec - Kulturna taborna Pri Joklnu: Grafika iz Azerbeidžana. -Die Čsterreichgalerie v društvu umetnikov: Peter Kra-wagna - razstava novih del (do 22.7.)- Karntner Landesga-ierie: (do 9. 7.) isabella Ban, Installationen: Blauer Domitian, Fruhmuller in der Disco, Bon voyage. - Gaierie 61 (R. u. G. Nitsch) (do 12.7.): Inge Vavra, „Ohne Trubung ", 26 tiskanih grafik 1989. - Ceiovški pianetarij (Villacherstr. 239); Razstava ..Evropsko okno v univerzum", dokumentacija največjega in najvažnejšega astronomskega raziskovalnega centra na svetu ESO (European Southern Observatory). Ta ima svojo opazovalnico na 2000 m visoki gori La Silla v Čilu. -Koroška deželna gaierija: Pavel Flora, posebna razstava. Tinje - Gaierija Tinje: (do 5. 9.) - Iška Rano, slike. Galerija Rožek - Hans Staudacher, razstava. Dela bodo na ogled do 14. julija 1989. Pliberk - Gaierija W. Berg dje odprta do 30. 9. SLOVENSKI VESTNIK izdajate)) in zaiožnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS. Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev. SpOVSO Pivo iz vesoija Očitno evropskim pivovarnam zmanjkuje idej, kako bi izboljšati svoje izdelke na zemlji in tako zadovoljili potrebe in želje široke množice potrošnikov. Zato je severnonemška pivovarna zbudila zanimanje javnosti: predstavila je nov projekt. In sicer išče osnovo za še boljše pivo kar v vesolju. Kakor smo zvedeli, se pivovarna namerava namreč soudeležiti pri vesoljskem projektu, ki se bo začel decembra 1991. Laboratorij naj bi bil ameriški Spaceclub. Šalom po rusko Prvič po 40 letih je v Moskvi izšel neodvisni židovski časopis v ruščini. Imenuje se Vestnik in ima naklado 25.000 izvodov. Uvodnik v prvi številki ima naslov Šalom (kar v hebrejščini pomeni mir, sicer pa je to židovski pozdrav, ki ustreza našemu dober dan) in bralcem poja-snuje, da nameravajo pisati v nadnacionalnem duhu ter ohranjati korenine židovske kulture. Poleg kulturnih novic, literarnih kritik in pesmi je v prvi številki tudi članek o odnosih med Moskvo in Tel Avivom. Pisec v njem poziva Izrael k večji pripravljenosti za pogovore. Časopis se mora sam financirati, zato je njegova cena dokaj visoka: 75 kopejk. Za primerjavo, Pravda stane le štiri kopejke. Pričakovati pa je, da jim bo uspelo dobiti tudi uradno finančno podporo. M/ad/m fekmoya/cem je bra/ne značke (Prež/bove, /ngo//čeve, Jurčičeve) pode/// pesn/k /n p/safe/j C/r/7 Z/obec; največ knj/gf je prebra/ Peter Traun Predsedn/k Zveze bra/n/d značk S/o ven//e Jože Zupan je m/a-d/m bra/cem /zroč// tud/ knj/žna dar//a. Kot je v/def/ na našem posnetku, so b/7/ učene/ knj/žn/d dar// ze/o vese//, zato so vs/ sk/en///, da bodo bra/; tud/ vpr/dodnjem šo/skem /etu /n s/ tako š/r/7/ svoje jez/kovno znanje. C. Zlobec pode!H bratne značke Tekmovanje za bralne značke se širi tudi pri nas na Koroškem. Pred 12 leti, ko so (v Selah-Kotu in v dijaškem domu SŠD v Celovcu) prvič tekmovali za bralne značke, je to priznanje prejelo le nekaj več kot dober ducat dijakov in šolarjev. Potem pa se je krog mladih bralcev počasi širil in danes zajema že več šol, med njimi tudi Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Osrednja 12. podelitev bralnih značk je bila pretekli ponedeljek spet v prostorih Mladinskega doma v Celovcu. Pripravili so jo skupaj s Slovensko študijsko knjižni- co, krajevnimi društvi in slovensko gimnazijo. Marjeta Domej in Vida Polanšek sta skupaj z ostalimi mentorji uspešno organizirali letošnje tekmovanje, pri katerem je 137 učencev prebralo toliko knjig kot jih je za podelitev posameznih značk, imenovanih po enem izmed slovenskih pisateljev, potrebno. Svečanosti so se tudi tokrat udeležili pisatelji iz Slovenije. Tako so iz Ljubljane prišli Kristina Brenkova, Ciril Zlobec, Vitan Mal, s Koroške pa se jim je pridružil še Andrej Kokot. Goste je uvodoma pozdravila Marjeta Domej, mladim bralcem pa jih je predstavil predsednik Zveze bralnih značk Slovenije Jože Zupan. Zbrana mladina je besedi umetnikov pozorno prisluhnila. Avtorji so brali iz svojih del ali pripovedovali o tem, kako nastane, denimo scenarij za mladinski film, kot je to storil Vitan Mal, ki je s seboj prinesel celo kaseto in pokazal odlomke filma „Življenje v školjki". Mladi bralci so bili seveda najbolj veseli podelitve bralnih značk, ki so jih z marljivim branjem poleg obveznega šolskega čtiva tudi zaslužili. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Franci Wiege!e odiičen tudi na piastiki Če ni snega, se skakalci na smučeh podajo na plastične skakalnice. V Sloveniji je bila vrsta mednarodnih preizkušenj, na katerih so sodelovali tudi skakalci ŠD Zahomc. Tako je Franci Wiegele na nočnem tekmovanju v Titovem Velenju s skoki 53 in 52 metrov gladko zmagal, dan poprej pa je na isti skakalnici za Pozimkom (ČSSR) in Zupanom (Jug.) dosegel odlično tretje mesto. Na mednarodnih konkurencah v Sloveniji pa so se pomerili tudi mlajši skakalci slovenskega kluba iz Zahomca, najuspešnejši pa je bil Robert Moser, ki je v Zabreznici pri Begunjah dosegel šesto mesto. Martin Wiegele je na 65 metrski skakalnici v Kranju zasedel 14. mesto v splošnem razredu. Manj kot 33 minut Ani Miiller-Klemenjak (na sliki) je še naprej v odlični formi. V Oslu je izboljšala svoj lastni avstrijski rekord v teku na 10.000 metrov kar za 30,45 sekunde in tako za to progo kot prva Avstrijka potrebovala manj kot 33 minut. Njen novi rekord: 32:57,69. S tem tekom je letos že tretjič izboljšala osebni in avstrijski rekord. SAK-V&EST Linz 1:1 Nogometaši Siovenskega atietskega kiuba so že v odtični formi. Tudi brez 4 standardnih igraicev (Hanser, Burger, Ftorijančič in Veiik) so proti drugoiigašu VOEST Linz igrati f: L V 70. minuti je Luschnig po iepi podaji Biajsa zatrese! nasprotnikovo mrežo, VOEST Linz, ki je dan poprej premaga! novo Hgaško moštvo Ktopinj kar s 7 : !, je izenači) še!e v 9L minuti. Tekmovanje za nogometni poka!: SAK igra proti WAC Težkega, a atraktivnega nasprotnika je izžrebal Slovenski atletski klub za prvo kolo tekmovanja za avstrijski nogometni pokal. Že 29. julija bodo slovenski igralci na domačem igrišču gostili letošnjega drugoligaša WAC iz Wolfsberga. To je zagotovo težak nasprotnik, katerega pa bi slovenska ekipa kljub temu lahko premagala. Že v predzadnjem prvenstvu se ji ni bilo potrebno skrivati pred tedaj zelo uspešnim tekme- cem, saj je še 18. maja lanskega leta proti poznejšemu koroškemu prvaku dosegla remi -1:1. Zakaj torej SAK tudi tokrat ne bi uspel, še posebej ko poznamo vnemo slovenskih nogometašev prav v tekmah za avstrijski pokal. Jasno pa je tudi, da se bo za tekmo ustrezno pripravil. Že davno pred koncem prestopnega roka je SAK skoraj že izpopolnil svoje moštvo: prepustil /8. maja 7988. SAK - 1VAC 7;7. je le Wernerja Gorenška in Miho Kunčiča, pridobil pa Velika, Uranka in Sadjaka. Odprto je le še vprašanje, ali mu bo ASK Celovec pripravljen prepustiti Arthurja Han-serja. Trenutno so še razlike v odkupni ceni. Pa tudi sicer se bodo nogometaši slovenskega kluba temeljito pripravili na po- Stovenski vestnik dvakrat tedensko! kalno pa tudi prvenstveno tekrdovanje. Od 10. do 15. julija bodo imeli intenzivne priprave v Celovcu (in morda v Grabštanju), sledil pa bo niz pripravljalnih tekem. Za priprave so se prijavili že vsi standardni igralci, tako da se bo trener Lojze Jagodič lahko prepričal o formi vsakega posameznika. SAK si hoče zagotoviti dober start v novo nogometno sezono. Z zmago proti WAC pa bi se kvalificiral v drugo kolo, v katerem bi moral nastopiti na tujem, namreč proti Nettingsdorfu, ki je zaradi razpustitve Che-mie Linz že v drugem kolu. Ostale tekme koroških klubov: Breže - ATSV Wolfs-berg, Rapid Lienz - SV Šentvid, Pliberk - Trg.