Poštnina v državi SHS pavš&Urftna. itev. 22. , frančiškanov. Glede prehrane svetujemo, da vzame tudi vsak sam seboj primerno množino hrane, oni pa, ki reflektujejo na skupno prehrano, morajo prinesti jedilno orodje in sKodelico seboj, ... Skupna prenočišča na slami bodo po »olah, posebnih udobnosti teh ne pričakujmo. . Kdor želi prehrano in prenočišče v hotelu, naj v objavi pove. Vse gori omenjeno zamore preskrbeti pripravljalni odbor le onim, ki se bodo priglasili do 30. junija 1920, Organizacije so o tem obveščene, čč, lupni uradi prejmo te dni tozadevne okrožnice. Prosimo pa, da postane agitator vsak naš somišljnik in somišljenica za I. •lov. tabor, da bo udeležba čim večja, po-•ebno prosimo somišljenicc v zeleni Štajerski oziroma ob južni žcleznici, da se sami udeleže prireditve in med *"'"ci raz-Urjrjo čim večjo agitacijo. Fante in dekleta v narodnih nošah .vabimo posebno k udeležbi, naj vidijo gostje iz vseh delov sveta lepoto naše narodne noše. Po taboru napravijo gostje izlet v iVinlgar, Bled in Vrbsko jezero; na Bledu lini Bicjci in Blcjke priredc »blejsko noč«. Spremimo gosle na Bled; kdor sc hoče pridružili tem izletnikom, naj pri svoji prijavi pove. Vožnja bo ludi za to priliko polovična. Samo dva meseca nas šc ločita od lahora, zalo pohitiino s prijavami. Pome->itc se doma in se zglasite pri svoji organizaciji oziroma pri svojem župnem uradu. Ko prejmemo prijave, dopošljemo taborite izkaznice. Nc odlašajte s prijavo! V dneh I. slovanskega orlovskega tabora vsi v Maribor! Temno obzorje. Svobodomiselni državniki so sklepali »vetovni uiir in z Zvezo narodov upajo ta mir tudi za vedno ohraniti. Kako bridka ■mota, kolika prevara. Vzemi ljudem ve-jro, vzel si jim zavest odgovornosti pred fcožjo sodbo in strah pred večno kaznijo; knj naj jih potem še zadržuje, čc si s pestjo in močjo poiščejo boljši prostorček na Um božjem svetu brez ozira na to, ali je to pravično ali ne. Ce Roga ni, me itak nihče kaznovati ne more, ker imam dobro razvito pest in močne komolce. Po tem receptu so kovali svobodomiselci mir v Parizu, papeža, ki je skozi celo vojsko poudarjal, da je edin temelj miru krščanska pravičnost in ljubezen, seveda niso povabili k mirovni konferenci. Ker ne poznajo Bogo, tudi božjega namestnika ne potrebujejo. In uspeh? Danes se zopet zbirajo črni Oblaki na svetovnem obzorju, močnejši »arodi s komolci odrivajo slabotnejše, ki »Uskajo pesti ln ee pripravljajo na odpor. Danes ni vet vprašanje: ali smem? tem-yec samo še: ali zmorem? In tako se zbirajo Turki v Aziji ter porivajo Francoze s svojega ozemlja, obenem ogrožajo angleške postojanke, v •Evropi groze, do. napadejo Grke. Na severu teče kri. Poljaki in Rusi se bijejo za življenje in smrt. Poljaki so bili tepeni in 2' prosijo miru. Razmerje med čehoslovaško in Poljsko Je skrajno napeto radi tešin-akega ozemlja, ki bo v kratkem z glasovanjem odločilo, kam hoče pripadati. Mažari bi radi spravili pod svoj jarem narode, ki so jim morali že preje služiti. V ta namen zbirajo čete ob naših mejah. In naša vlada je naznanila svetu, da ne bo križem rok držala, temveč ee pripravila na mažarski obisk, Če pride. Nori D' Aununzio hoče osvojiti Sušak bre« vprašanja, ali je to pravično ali ne. Take sadove rodijo mirovne konference brez pravičnosti in brez Boga. Mi pa smo vsak dau vedno bolj prepričani, da je ni druge rešitve v Evropi, kakor da se povsod tudi v državniških poslih in zadevah uveljavijo krščanska načela in da povsod zavlada zavest težke odgovornosti pred Bogom. Zato pa je tudi naša dolžnost, da vsak 8 svojo močjo delamo na to in podpiramo ter volimo lc tako stranko, ki zastopa v svoji politiki ta načela. Draginja. (Dalje.) b) Pomanjkanje industrijskih izdelkov. Vojna je povzročila tudi veliko pomanjkanje blaga, ki ga izdelujejo tovarne. V Rusiji sc je vojska valila baš skozi Poljsko, kjer je imela Rusija največ tovarn. Prav tako je uničena cvetoča industrija v Belgiji in zapadni Franciji, da ne govorimo o drugih bojiščih, kjer je industrija prav tako več ali manj uničena. Toda tudi tovarne v krajih, ki jih vojska ni prizadela neposredno, niso izdelale med vojno niti oddaleč toliko blaga za potrebe civilnega prebivalstva kakor prej vojno. Ne eni strani jini je manjkalo surovin (bombaža, volne, raznih kovin, premoga), na drugi strani so pa bili delavci vpoklicani k vojakom, ako ni tovarna delala za potrebe vojske. Vsaka tovarna najraje izdeluje blago, ki sa hitro proda. Zato je tudi mnogo tovarn izpremcnilo svoje obratovanje v toliko, da so pričele izdelovati orožje in druge nebrojne potrebščine za armado. Tako je prišlo do tega, da so se zaloge blaga za potrebe civilnega prebivalstva izpraznile, povpraševanje po blagu je bilo velike večje, nego ponudba blaga in že to bi bilo imelo za posledico draginjo industrijskih izdelkov; če pa zraven pomislimo še to, da se je v tovarnah uvedel osemurni delavnik, ki so ga vse delavske organizacije že davno zahtevale, in da so se plače zvišale primerno draginji vseh življenjskih potrebščin, je jasno, da so morale iti cene bliskoma navzgor, Vrhu tega se vedno polaste blaga, ki ga primanjkuje, še razni verižniki in ga skrivajo samo radi tega, da postane med tem pomanjkanje še večje in blago še dražje, A o tem bomo govorili v nastopnem odstavku. c) Padanje vrednosti papirnatega denarja in verižništvo. Med vojsko smo lahko opazovali, da je bilo papirnatega denarja vsak dan več, blaga pa vsak dan manj. Ko smo govorili o valuti, smo pojasnili, da je med vojsk,, padla vrednost našega papirnatega dena ja takorekoč vsak dan — ker so ga tiskat skoro neprestano, pokritja v zlatu in d iavnern premoženju ter kredita pa je (,[[' vsak dan manj. Rekli smo, da je v aprjL 1920 dvajsetkronski zlat vreden že okroij lo 600 papirnatih kron (dne 21. aprila mi n. pr. 590 K), torej okroglo 30 krat več ne. go papirnati denar. Denar je bil torej vsak mesec manj vreden, blago pa vsak mešec več. Zato so mnogi ljudje hiteli kupovaj blago, da se iznebe denarja, Mno<»o ljudi ki se poprej niso nikdar pečali s trgovino' je tako silno obogatelo. Nakupili so blaga 1. 1915. po nizki ceni in ga prodali 1. 1915 po visoki; in blago, ki so ga kupili I. 1917] po visoki ceni, so prodajali 1. 1918 po šs mnogo višji ceni, Zato je zavladal med mnogimi trgovci ob zlomu Avstrije v novembru 1918 velik strah, češ, sedaj bodo pa padle cene blagu, ki smo ga nakopičili, in posledica je bila, da so takrat za kratko časa skoro vse cenc padle. Bodočnost žalibog pokazala, da )C bil njihov strah prazen, ker v naši državi ni hotel in ni mogel zavladati oni red zlasti v prometu, ki bi bil omogočil hitro in varno prevažanje blaga, in ker je bila neša kronska vahita tako uničena, da smo morali vse predmete, ki smo jih kupili v tujini, silno drago plačati, (Dalje.) Pot k blagostanju v kmetijskem obratu. »Kmctovalec« št. 5. iz leta 1920 prinaša izpod peresa g- Gustava Pirca čWek o eni naših na;vcčj-h napak v obdelovanja zemlje. Da sc naši poljedelci privadijo na globoko oranje na ploh, pri katerem prinaša polje znatno več pridelka, kakor prt našem dosedaj običajnem načinu oranja, priporoča snovanje »društev za umno obdelovanje.« K njegovim, sicer dobrim nasvetom si dovoljujem nekoliko kritičnih opazk. Naš kmet je zelo premeten, rojen trgovec. Verjame le številkam in še tukaj se hoče najprvo prepričati, če so res prave — »nafarbati« se ne pusti z lahka. Odtod izvira njegova *s t a r o k o p i t n o s t«, — izraz, ki se za izobražence in pravega trgovca navadno nadomesti z ^sk rajna previdnost, vse hvale vredna natančnost.* Čim bomo pričeli krnela smatrati za v svoji stroki »zefo previdnega izobraženca., in bomo njegovo Šolanje in izobraževanje uredili po tem spoznavanju, bo naš trud kronan z uspehom Hiba našega kmeta jc le, da ni »samostojno cijativen«, in se ne zaveda, da jc za vsak napredek potrebno lastno preizkušanje i" poizkušanje; toda to hibo ima ludi vse n»; je izobraženstvo, ker smo Slovenci pač vsi rojeni trgovci in ne tvorničarji. tim se v našem narodu udomači »duh tvorni-č a r j e v« , bo naše kmetijstvo hitreje napredovalo. Kmeta je navajati k spozna");1' da je poklican v prvi vrsti za tvorničaf)4 (fabrikanta) in šele v drugi vrsti za ca, — če ni sploh za njega najboljše, da oi-da vso kupčijo zadružnim organizacijam Eosveti vse svoje sile izključno le *Y°J metiji, kot proizvajalni tvornici skih in živalskih izdelkov. Naš stari plug zahteva preveč ljudske sile in je nadomestiti s pravilno narejenim n. pr, Sackovim plugom. Kmetijska družba je poklicana, da poskrbi za stalno razstavo ozir, muzeum vseh kmetijskih strojev in orodja, kjer si moreta kmet in vaški obrtnik (kovač, kolar itd,) ustvariti pojem, kako naj najbolj priročno kmetijsko orod)e izgleda. Oživotvarjajo naj se tečaji za vaške obrtnike, da bodo znali tako orodje izdelovati: vsak patent se lahko obide in zdrav slovenski obrtniški razum bo znal celo kaj novega in še bolj priročnega ustvariti, čim dobi vpogled v različne novosti na tem polju- Tako si ustvarimo v domačih obrtnikih delavce napredka, ki bodo med kmeti veliko hitreje vdomačili pravilno zgrajen plug in druge kmetijske, za naše pokrajine porabnč stroje, kakor bi to storila društva za umno obdelovanje in izurjeni orači s Češkega — in tvorili bodo temelj tozadevne zadružne industrije v Sloveniji. Kmetijska družba bodi matica za kmetijsko strokovno naobrazbo in kot taka da-jaj pobudo k napredku na vseh poljih kme-I tijstva. Izvršcvalni organi so posamezne kmetijske podružnice, ki se spajajo v zveze ali skupna vodstva po različnih, v njih okrožju pre vladajočih panogah kmetijstva; zveze vodijo kot tajniki državni strokovnjaki, ki so za dotično prevladajočo panogo izučeni. Zveze izdajajo svoja strokovna glasila, kjer se razpravlja predvsem o pogojih razvoja prevladajoče panoge — zakaj n- pr Bohinjca prav malo zanima, za-"ko sc trta goji in Dolcnjca prav nič, kako naj se izberljšajo planine pod Triglavom, Kmetijska družba pa naj izdaja osrednje kmetijsko, predvsem znanstveno glasilo, zakaj dokler takega nimamo, »toliko časa zaknvajmo svoj obraz z rokami radi sramote, ki si jo nadevamo « Kmetijske podružnice so poklicane delovati kot matica napredka za vse kmetijske panoge v svojem okrožju. Gojijo teoretično naobrazbo svojih članov s prirejanjem strokovnih predavanj, diskusijskih večerov, tečajev, razstav itd. V praksi obračajo vso pozornost na rastlinarstvo, torej predvsem na umno obdelovanje zemlje, — živinorejo prepustivši živinorejskim in kontrolnim društvom, ter mlekarskim zadrugam, druge posebne panoge pa drugim, tozadevnim društvom ali zadrugam. Za podružnice bi bilo torej sestaviti poslovnik ali načrt za podrobno delovanje, da ne bo ves njih posel obstajal v sklicanja enega občnega zbora na leto in naročitvi modre galice, umetnih gnojil in semen, ter tuintam v političnem priganja-nju. iMalo delavcev, toda dobrih delavcev z malo sebičnosti, ter veliko požrtvovalnostjo za občni blagor in napredek! Živinorejskim zadrugam ali društvom ie zagotoviti stalni, letni, državni prispevek za vsakega premovanega brka in kontrolnim društvom letna podpora k plači kontrolnega pristava. Pridobitne zadruge morajo stati na svojih nogah; živinorejske niso pridobitne, zato potrebujejo stalne, že v zakonu za pospeševanje živinoreje naprej določene podpore. K vdomačenju kme-tejskega knjigovodskega med kmeti so poklicana kontrolna društva x>o danskem vzorcu. Kmetijska družba potrebuje temeljitega preuetroja v svojem delovanju in raznim zadružnim ter društvenim, v prid ljudstva ali ljudsko splošno in gospodarsko delujočim organizacijam je začrtati podrobna pota. Le kjer deluj« vsak del v stroju ljudskega napredka z natančno točnostjo se j« nadejati uspeha. Ape, iz tajništva )KZ. Vsem Kmetskim Zvezami t. Resolucije ln vloge naj Kmetske Zveze že doma na3love na pravo mesto, če le mogoče. 2. Poročila na tajništvo naj bodo obširna, notice za »Domoljuba k kratke in tudi posebej pisane. 3. V javnost z malimi stvaricaml ne moremo, zato naj bodo poročila stvarna. Lokalne boje opravite domat te Kmetskih Zvez. ŠENT VID PRI STIČNI. Dne 29. maja od 5.— 'A6. ure popoldne je uničila toča vse poljske pridelke v sledečih občinah naše okra'ne KZ: Dob, Vel, Pece, Ra-dohova vas, podobčina Št. Vid, češnjice, del občine Bukovca, Temenice, Podboršte in Stična. Uničeno je popolnoma vse. Padala ie nad četrt ure kot kurja jaica debela. Razbila je mnogo šip in na nekaterih večlih poslopjih po 1000 kosov opeke. Take toče ne pomnilo pri nas niti najstarejši ljudje. Vse žito bo ubogo ljudstvo primorano pokositi in sejati kai drugega. Pomoč je nujno potrebna. KAMNIK, Naša KZ je imela dne 24. maja občni zbor v Kamniku. Prerešetal sc ie natančno notranji ustroj organizacije in se sprejele tri resolucije. Prva zahteva znižanje cen tovarniškim izdelkom, druga, da se usnie iz Polakove tovarne v Tržiču razdeli občinam in zadrugam, v tretji pa jc izražen ester protest zoper očitke, češ, da Kmetje draže. Mi Kamničanfc smo pripravljeni vsak hip prodajati svoje pridelke po predvojnih cenah, kakor hitro nam zajatnčijo odločilni tnožie, da bomo tudi kupovati mogli na ta način. Resolucije so se poslale na raero-dajna mesta. VEL. LAŠČE. O. K. Z. je imela seio dne 24. tnaja. Poročala sta načelnik A. Pogorele in župuik Karo! Škulj. Po temeljitih razpravah notranje načelne in gospodarske vsebine ie bila pri slučajnostih apreleta soglasno resolucija zoper davek na kulturne prireditve. SODRAŽICA. Kretska zveza v Sodražici nas prosi, da ob javimo sledeči dopis: V 83. številki »Sloveuca« ie napisal neznani -Jota« lep člapek »Dajte nam st roko v n i h šol«, v katerem se med drugim tudi zavzema, da se bivša strokovna šola za lesno obrt v Kočevju premesti v Sodražico. Dne 4, maia seje pa čutil z ozirom na ta članek neki Jos. Hc, ki pravi, da ie ribniški rojak, poklicanega, podpisati smrtno obsodbo obrtni šoli v Sodražici. Dasi smo člani in odborniki Kmetske zveze, vender ne moremo molčati, saj ie znano celi Jugoslaviji, da se slednji kmet ribniške doline mimo poljedelstva peča tudi z lesno obrtjo. G, licu najprej omenimo, kar ;nu je lahko znano, da se je Sodražici ob ustanovitvi Jugoslavije obljubila od merodajnih iaktoriev obrtna šola, češ vsak slovenski trg v ribniški dolini nai nekaf dobi: Ribnica meščansko, Velike Lašče gospodarsko, Sodražica pa obrtno šolo. Da je bila stvar resno mišlieaa nam je fiorok ogled na licu mesta, katerega sta se po-eg drugih veljakov udeležila tudi poverjenik za šolstvo dr. VrstovSek in ravnatelj iugoslo* vanske obrtne šole vladni svetnik šubic. Takrat nam fe kontisifa obljubila za prvi poskus nekako vzorno delavnico, ki nai se v najkrajšem času v življenje pokliče. »Vzor« ne delavnice« še danes ni v Sodražici, seda) nas je pa g. Uc hotel oropati še zadnjega upanja, da kdaj dobimo obrtno šolo. Ali je to sto« ril po lastnem nagibu ali ie dobil kak višji migljaj, da na) uniči sposobnost sodraškegat trga za bodočo strokovno obrtno šolo, ne bomo preiskovali, pač pa hočemo nekoliko osvetliti njegovo veliko naklonjenost napram Sodražici. Neresnična je trditev, da v bližini Sodražice ni gozdov in pripravnega lesa za' obrtne izdelke. Ali ne ve, da Sodražico od vseh strani oklepajo gozdovi Velike Gore in Slemen, v katerih ie toliko lesa, da ga obrtna šola ne bo podelala do sodnjega dne. Kaj vendar režeio naše žage, katerih ie deset samo v sodraški občini, pa vendar vse podnevi in ponoči teko. Tudi nima le -knez Auersperg »plemenitih gozdov«: kar raste v njegovih, ra-! ste tudi v naših. Nadalje vprašamo, kie se gojt v večji meri lesna obrt, ali v Kočevju ah v, Sodražici m njeni okolici? Ali niso biti v stari Avstriji Kočevci največ dunajski »hausi« rarji« za »hoch und nieder«? Pac pa goji pri nas doi&alcga vsaka hiša kako domačo le3no obrt. AkO je g. Uc pravičen, mora priznati, da spada obrtna šola v isti kraf, kjer ima 11 u d s t v o veselje za lesno obrt in bi se v dobri šoli še bolj usposobilo za lesne izdelke. Za Kočevje govori cdino-le prazna hiša, v kateri je životarila do polpreteklega časa nemška obrtna šola, kjer nai po Ilsevt,' želji začne zopet životariti. Železnica tudi no usposablja Kočevja za edino kompeteaten kraj. Saj bi se učenci največ rekrutirali izmed' Ribničanov, ki pa preje peš pridejo v Sodra-žico, kakor z vlakom v Kočevje. Neprimerno krajšo pot imajo prebivalci iz Loškega potoka, Drage, Blok in Sv. Gregorja. Postajališče Žle-bič pa tudi ne more biti tako daleč od Sodražice, sa; veudar nosi poleg svojega tudi ime; Sodražica. Že dolgo se nam celo obeta, da bo stekla železnica skozi Sodražico. Posebno pa skrbi g. lica, kdo bo plačal stroške: že naprej ve povedati, da država ne bo nič dala. Zakai pa bi tudi država kaj ne prispevala? Ali fe tako kruta mati svoiih državljanov? Alt nI njena dolžnost, da se briga za blagostanje svo« fega ljudstva? Sodražanje bi se pa tudi po svojih močeh zavzeli, da se v njihovi sredi dvigne obrtna šola, ki bi povzdignila ugled njihovega trgaj ki je bil v preteklosti tako važno tržišče za leseno obrt in druge pridelke. Nekateri kraji naj imajo železnice, gimnazije in razno druge šole, drugi pa nič. Tako bi naj bilo po mnenju našega prijatelja g. Jos. lica. Franc Pire, predsednik Kmetske zveze v Sodražici« Razgled po svetu. Jugoslavija. j V sedanjem ministrstva jo 12 Srboy4 4 Hrvati, 2 Slovenca in 1 Črnogorec. Po; strankah Je G radikalcev, 6 demokratov4 1 radikalni disident, 1 minister Ljudsikei, stranke, 2 od Narodnega kluba, 3 izven strank. j V narodnem predstavništvu delata zlasti ustavotvorni in finančni odsek. Vi zadnjem se posvetujejo o 20 c/c priznani« cah, katere je svoj čas liberalnosocialk stična vlada naprtila na rame davkopla* čevalcem. Gre za to, kako in kdaj naj sa lastnikom zamenjajo za gotov denar. Vo« ltko število poslancev je ostro ugovarjalo proti davkom na vstopnice. Pravilno za* htevajo, da se davki pri vstopnicah za prosvetne ln izobraževalne prireditve o puste. To stališče zavzemajo tudi liberalni poslanci. j 6 milijonov klerikalcev je v Jugoslaviji, vpije liberalna zagrebška Rieč SH.S, ki ogrožajo celo državo. Uničiti jih je treba in država bo rešena. Ni čuda, da država ne pride nikamor naprej, če stranke. ki se štejejo za državotvorne, smatrajo za svojo prvo in glavno nalogo: uničiti klerikalce. j Eksplozija v Kragujevcu. V Kragu-Jcvcu v Srbiji so velika skladišča vojnega materiala. Nedavno se je nekaj vnelo in eksplozije so trajale tri iye. Usmrčeni so bili 4 vojaki, 5 je bilo ranjenih, 4 se pogrevajo. REKA. D' Annunzio zasedel Snšak. Med Su- šakoin in Reko teče vodica. Sušak so imeli zaseden do sedaj Italijani, prejšnji teden pa je vdrl s svojo diuhaljo rokovnjač D Annunzio z Reke na Sušak in ga zasedel. Naša vlada je nato opozorila italijansko vlado in dala potrebna navodila na;i vojski. Fogajanja za Reko se še niso začela. Italijanski ministrski predsednik predlaga. da se vzame kot meja \Vilsonova črta z nekaterimi popravami v korist Italije pri Senožečah. Sušak pripade Jugoslaviji. Reka pride pod italijansko pokroviteljstvo, Italija dobi otoka Lošinj in Cres, ostale etike in Dalmacijo dobi Jugoslavija, Zada- postane samostojno mesto. ITALIJA. Revolucija je izbruhnila v Furlaniji iti Slovenskem Tolminskem. Vstaši so proglasili republiko, pregnali laške vojake in žandarje ter zasedli urade. Najbrž so pa te vesti, ki jih povžemamo iz nemških listov, izmišljene. Nekaj pa le mera biti, ker je vlada obljubila, da bo dala štiri milijarde za te pokrajine. Tako bo Italiji rop naših pokrajin sijajno »izplačal«. MAŽARSKA. Preprosto sredstvo. Ko so komunisti vladali na Mažarskem, jim je manjkalo denarja. Zato so ga kar ponarejali in sicer s: ga vrgli med ljudi do 4 milijarde ponarejenih bankovcev. Krasni dečki! Kirovno pogodbo so rekli Mažari, da bedo podpisali, držali pa da je ne bodo. NEMČIJA. 12 urno delo. V Nemčiji je bilo uvedeno 8 unio delo, delavci pa so pridejali še 2 uri, v katerih so delali za državo. Sedaj sc postavno uvedli v Nemčiji 10 urno delo, d< lavci pa so rekli: 2 url za državo bomo zrpet pridali. In delajo 12 ur. Ce vzamemo, da ima Nemčija danes 15 milijonov delavcev in vsak izmed teh dela po dve uri za državo in če računamo uro po dve marki. potem zaslužijo nemški delavci državi vsako leto 18 milijard mark, to je v našem denarju 36 milijard kron. BELGIJA. Spomenik živemu. Zgodovina svetovne vojske bo z zlatimi črkami pisala ime belgijskega kardinala ln nadškofa Mer-sijd, ki si je edini upal postaviti Nemcem po robu za časa nemške zasedbe. Belgijci so sedaj izvolili odbor brez razlike vere in •trank, ki naj postavi spomenik velikemu možu. Kardinal pa je odklonil to čast z besedami: »Spomeniki se postavljajo mrtvim, a jaz še ne želim biti Izključen iz števila mrtvih.« FRANCIJA. Drobiž v Parizu. Tudi v Parizu manjka drobiža. Pa Parižani so iznajdljivi. Vsaka gostilna izda svoj drobiž ln ti ga pri plačevanju odšteje; seveda moraš potem zopet priti jest v isto gostilno, ker dotični drobiž velja samo za eno gostilno plačilno sredstvo. Na tramvajih ti natrga namesto drobiža cel kup voznih listkov, prodajalci časopisja pa ti nalože celo naročje časopisov kot drobiž. Trgovci pa so stvar tako uredili, da so vse cene povišali na okrogle številke in drobiža sploh ne potrebujejo. Tedenske novice. Politfčne. p Korak za korakom nazaj. Ste čuli lansko leto, s kakim poudarkom so ozna-njevali Samostojni: samo žulji na rokah te naredijo vrednega in sposobnega, da se smeš pridružiti liberalni kmetski stranki. »Kmet krneta,« je šlo od ust do ust. In Ba-bičev Jože je v »Kmetijskem listu« proglasil razredno stališče Kmetijske stranke. Mi smo takoj takrat poudarjali, da se z ustanavljanjem stanovskih strank zanaša med ljudi samo stanovsko sovraštvo iu Izkoriščanje, kar koncem koncev vsem stanovom škoduje, zakaj vsi stanovi s« navezani drug na drugega in se morajo medsebojno podpirati. Zato združuje Ljudska stranka v sebi vse stanove in morebitna nasprotstva in prekomerne zahteve poravnava v svojem okrilju v duhu pravičnosti in ljubezni. To je edino zdrav temelj, tj je dokazala slavna zgodovina Ljudske stranke in njeno trdno stališče med ljudstvom. No, sedaj pa tudi Samostojni prihajajo do spoznanja, da jc njihov program trhel in le skrpucalo. Je pač vedno tako, kadar ustanavljajo stranko ljudje, ki nimajo pojma o strankah: Najpreje so začeli vabiti v svojo stranko učitelje, čeprav nimajo žuljev na rokah, zadnji »Kmetijski list« pa oznanja, da se je Kmetijska stranka združila s »Samostojno gospodarsko obrtniško stranko«. Sedaj manjka samo še liberalnih advokatov, in ko pridejo še li v stranko (po srcu so že itak njihovi) potem si bo nadet i treba le še staro ime: na-rodnonapredna ali jugoslovanska demokratska po domače liberalna stranka. No, strank, ki vsak teden krušijo od svojega programa košček za koščkom, ni ravno preveč resno jemati. p »Ženska volilna pravica« ne da liberalcem in socialistom mirno spati. Da bi kmcUko ženstvo tudi imelo besedo pri izbiri občinskih odbornikov, ne, to ne sme biti. Zato so stopili pred belgrajsko vlado ter soglasno (»Ljudski glas« bi rekel: »pod enim klobukom«), vložili ugovor proti ženski volilni pravici. Seveda ne bo pomagalo. Ženske naj si pa zlasti zapomnijo sociauste, ki pod krinko »Kmetske delavske zveze« love tudi po deželi svoje pristaše, r p »Po starem tiru.« »Slovenski Narod jc pozabil na dr. Tavčarjve opomine, da bo dimr. človekoljubni in je ob priliki obCne" ga zbora ozmerjal naše kmete s prijaznim priimkom »backi«. Dopis je došel jz ga Samostoj nožev. p Samouprave se boje slovenski libe. ralej. Ljudska stranka zastopa načelo, naj sc da posameznim pokrajinam tako 'tudi Sloveniji široka samouprava, da bo res prišlo ljudstvo do besede, ne pa, da Li nevedni in nerodni Belgrad o vseh podrok nostih odločeval v veliko škodo našega ljudstva in s tem tudi z nevarnostjo za državo. Liberalci se pa ravno tega boje, (i>$ potem ne bodo na krmilu liberalci, fe bo ljudstvo samo odločalo, zato proč s samoupravo, vse pravice naj dobi samo Del-grad, od katerega upajo liberalci vedno dobivati oporo. Liberalni list Jugoslavija« to kar naravnost pove. p Žerjavova »Domovina« in samostojni - Kmetijski list« se pridno skušata med seboj, kdo bo hujše naslikal klerikalce kot početek in vir vseh hudobij. p Kaj je komunizem? »Seljačke Novine« pravijo tako-le: Kad svaki žanje, a niko ne sije. Kad sveko kida,1 a niko ne^ije. Kad svako troši. a niko ne radi/ Kad svako ruši, a niko nogradi. Kad vsi piju i još preko mjere, A baš niko vinograd ne bere. Kad svi viču, a svi čuju loše. Kada niko nema ništa, a svi troše, Kad niko ne uči i niko ne znado, A učitelja baš mnogo imade. p »Ljudskemu glasu«, ki agitira po deželi za socialistično Kmetsko delavsko zvezo« jc postalo neprijetno, ker smo dokazali njegove najožje zveze s komunisti. Na to nima drugega odgovora kot to, da nas ozmerja s prijaznimi priimki. p »Fod enim klobukom,« da so liberalci in Ljudska stranka, tako je rekel socialistični »Ljudski glas« in če »Ljtul.-ki glas« nekaj trdi, potem morajo vsi socialisti verjeti. Resnico je pa povedal socialistični poslanec Kneževlč v Belgradu, ko je govoril, da so socialistični ministri bili samo orodje v rokah liberalcev, ki so razumeli samo na politiko kapitalistov in izvozničarjev. Celo to je povedal Kneževič, da je socialistični minister postavil nekega socialista za državno plačanega predstojnika nekega oddelka, kl ga sploh bilo nj, samo, da so Imeli tam svojega agitatorja. Domače novlcc. d Sedemdesetletnica presv. kneza-škofa. Povodom škofove sedemdesetletni-1 ce so priredila katoliška društva v Ljubljani več slavnosti kot izraz svojega spoštovanja, ljubezni in udanosti do velikega moža. V petek zvečer se je vršil po Ljubljani sprevod z godbo, ki se je ustavil pred škofijskim dvorcem, kjer so pevci znpf" nekaj pesmi in godba zaigrala nekaj koj madov .Bilo je navzočih več tisoč ljudi. N soboto zvečer se je vršil na čast slavijencu v Unionu koncert pevske zveze »Ljublja* 1 trga. * dela. ua«, v nedeljo je bila slovesna "Škofova ■naša, katere so se udeležila druStva, vla-fla in ljubljanski Župan, popoldne pa je bila v Unionu ljubka orlovska priredi1,e v, obenem so Orli poklonili slavljencu diplomo častnega članstva Orlovske Zveze. Visokemu slavljencu želimo, da bi ga Bog ohranil do skrajnih meja človeškega življenja, našemu ljudstvu v vzor, pobudo ln sporo. d župnik Lovro Lnh smrtno ponesrečil, Na binkoštno soboto je padel a kolesa g. Lovro Lah, župnik pri Sv. Križu pri Litiji, in- se pri tem tako udaril na glavo, da je nezavesten obležal. Prebil si je čre-pinjo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je 30. t. m. umrl. Pogreb je bil v ponedeljek ob 11. uri dopoldne v Dobrniče. Naj v miru počival d Politični katekizem ali kaj mora vsak državljan vedeti o politiki, je dove-zan in je na razpolago v tajništvu SLS, Jugoslov. tiskarna, II. nadstropje. Cena 6 K, za 20 izvodov skupaj 5 kron, izobraževalnim društvom po 4 k 50 vin. in poštnina. Knjiga je velezanimiva. Podaja natančne informacije in z jasno lučjo seka v noč politične breznačelnosti. Vsak naš somišljenik naj jo kupi! Dajte j onasprotni-kom v roke! Naj jo bero in izpregledajo! Kulturna društva naj jo naroče več izvodov skupaj. V zadnjo gorsko kočo mora !a brošura! Temo je treba presekati z luč-ol Vsaki pošiljki priložimo položnico, katere naj se naročitelji koj poslužijo. Politična orientacija je predpogoj razumevanja današnjih prilik. In to podaja v polni meri knjiga »Politični katekizem«. Pristali! Segajte po knjigi! d Vsebina Političnega katekizma je sledeča: Uvod. (Kaj je družba, Kaj je politika. Važnost polivke.) Kdo ima v posameznih državah moč v rokah. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in bivša av-stro-ogrska monarhija. 1• Slovenci nismo več narod druge vrste. 2. Jugoslavija j'e tako bogata, da ne bo nikomur več treba Izseljevati se. Glavne stranke med Slovenci, (Predavanje na poučnem tečaju J. K. Z. v Lj. die 12. I- 1920). A. Jugoslovanska demokratska stranka. B. Jugoslovanska socialno-demokratska stranka. C. Slovenska ljudska stranka. Posamezne stranke v naši državi; I, Stranke iz bivše kraljevine Srbije: Stranka neodvisnih radikalcev, Radikalni disidenti- Samostalci. Naprednjaki. Nacionalci. Komunisti. Poslanci iz Črne gore. II. Stranke iz pokrajin bivše Avstro-Ogrske: 1. Jugoslovanski klub. 2. Demokratska zajednica. 3, Socialno-demo-kratična stranka- 4. Narodni klub. 5. Posamezne manjše skupine. Pregled vseh klubov. Nekatera važna sodobna vprašanja: 1, »Kmet kmeta«. 2, Duhovščina in SLS. 3. Ali je SLS nasprotna izobrazbi? 4. Valutno vprašanje, 5, Zakaj nam je potrebna močna, lepo urejena država? — Naši rojaki pod italijanskim jarmom- 6. Vzroki svetovne vojne: a) Nasprotje med Francijo in Nemčijo. y Nasprotje med Anglijo in Nemčijo, c) Zrelost Turčije za razpad. Sredstvo proti novim vojskam. Vsem bivšim vojakom. Našim mrtvim, Do-»lavek. d Ali se ženska res nima pravice vtikati v politiko? Ta poljudna in razumljiva knjižica je ravnokar izšla Naj je ne bo Slovenke, ki je ne bi čltala. Obravnava vprašanja, ki ne segajo samo v politiki* temveč globoko v žensko mišljenje in življenje. Naroča se pri »Krekovi prosveti« v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Stane 2 K, po pošti 2 K 40 vin., društva, ki jih naroče čez 10 izvodov imajo 10 % popusta, od 50 izvodov naprej pa 15 % popusta. d Smrt kneza Huga Windischgraetza. Planina pri Rakeku: Dne 15, maja je umrl v planinski graščini nanagloma od kapi zadet knez Hugo> ,Windischgraetz. Našel ga je ob pol 1. ure popoldne v zadnjih zdihljajih njegov sluga. Brez dvoma ia pospešil njegovo smrt zadnji politični preobrat- Pokojni knez, star 64 let, je bil plemenit, ljubezniv, dobrohoten čiovek, ki j'e storil veliko dobrega za revne potrebne sloje. Bil je knez, ki je imel tudi knežje srce. Njegov naslednik je njegov najsia rejši sin Hugo Windischgraetz. d Žganje še vedno ločijo nekatere zakotne oštarije po deželi- To kugo je treba enkrat za vselej iztrebiti; zato brezobzirno naznanile vsa^c slučaj na okrajno glavarstvo. d Radi skrivanja usnja obsojen tovarnar. Tržič. Tovarnar inženir Polak v Tržiču, kateremu je bilo zaplenjeno usnje v vrednosti nad 7 milijonov kron je bil obsojen na 20.000 K denarne glcbe, na 4 mesece zapora in zaplembo usnja. d Izpred porote. Zavoljo ropa so bili obsojeni pri ljubljanski poroli Jožef Bo-hutnik na 12 let, Ivan Bohutnik na 5 let ln Jožef Kosec na 15 let težke ječe. Zavoljo tatvine v šentpeterski vojašnici v Ljubljani je dobil Janez Šimenc eno leto težke ječe. d Na smrt je bil obsojen pred ljubljansko poroto posestnik Ivan Avbelj iz Gore-njega Loga pri Litiji, ker je zastrupil svojo taščo, ki je pol ure po zavžitju umrla. Porotno sodišče ga je obsodilo v smrt na ve-šalih. d Velika tatvina v cerkvi. V noči od 22. na 23. t. m. je bil ovlomljeno v cerkev v Budniku pri Ljubljani. Vlomilci so vrdli v tabernakelj ln so odnesli monštranco z najsvetejšim, ciborij in kelih. Sv. hostije so stresli po tleh pred oltarjem, drugo so odnesli v pšenico in tam razbili. Dobili so se šo različni ostanki: zdrobljena sv. hostija, šipa od monštrance, plašček od ciborija in druge drobnarije, ki za tatove niso imele posebne važnosti. Gospodarska obvestila. g Obdelovanje zemlje in agrarna reforma. V javnosti se že dolgo govori, da je letos vsled izvedbo agrarne reforme ostalo neobdelane mnogo zemlje in da bo vsled tega otežkočena naša prehrana, zmanjšan naš Izvoz in oslabljena naša splošna ekonomska in finančna sila. Vsled te govorice in vsled bojazni, da utegne priti v gotovih Slučajih res do znižane produkcije, je ministrstvo za agfarno reformo sklenilo izključiti od definitivne podelitve zemlje vse one, ki zanemarjajo njeno obdelovanje, ter je zahtevalo od podrejenih organov obširnih poročil, ko- liko zemlje je neobdelane ln zakaj jo nci obdelana. Glasom došlih poročil se jo sedaj ugotovilo, da jo bilo letos mnogo manj zemlje obdelane z ozimino, kakor druga leta, to pa zlasti za to, ker koruza ni do< zorela ob navadnem času, nadalje, da ja s pomladansko setvijo ln koruzo posejane mnogo več zemlje, nego sicer in ta vsled ugodnega pomladanskega vremena. Nadalje se je dognalo, da jo posejana sko-i ro vsa zemlja, ki pride v tem oziru v pen štev, ponekod je posejano mnogo več zemlje kakor kdaj poprej, tako zlasti v Bosni in Hercegovini. Nadejati so nam je prav dobre ih obilne žetve. g Padanje cen. »Jugoslavenski list piše: Opaža se že nekaj časa, da padajo cene raznim potrebščinam po celem svetu, Odkar jc pri nas prepovedan izvoz živil, je začela znatno padati cena žitu. Tudi na sarajevskem trgu se dobi žito zelo po ceni Navzlic temu pa se kruh še ni nikjer pocenil, dočim je padla cena žitu za 3 do 4 krone pri kg, je postal kruh samo za 1 krono cenejši. Jednako se more nabaviti že tudi manufaklurno blago po nižjih cenah, toda pri nas mu ccna še vedno raste. Kaj je temu vzrok, ne ve nihče. Pozivlj-jj. mo protiverižniški urad, da se malo zavzame za to zadevo. g Cene kožam padajo. Trgovsko glasilo »Privredni Glasnih« v Skoplju poroča: Odkar se je zvišala carina za kože, ki se izvažajo, je začela v Skoplju naglo padati cena ovčjim in jarčjim kožam. Padec i cen jc dosegel že od 40 do 50 odstotkov. g Cene mesa padajo. Osješki mesarji so sklenili, da znižajo cene mesu za 5 krom pri kilogramu, kar utemeljujejo s tem, da1 so cene živini padle, vsled česar so tudi sami primorani, znižati cene mesu, g železniški obrat se pod odločnim in previdnim vodstvom dr. Korošca vidno; boljša. Po belgrajski železnici vozi na dan že po 52 vlakov, po progah sarajevskega ravnateljstva dnevno 93 vlakov, in po zagrebških 214 vlakov na dan. Zamudo so vedno bolj redke. Kmalu so bo začel tudi' direkten promet § sosednjimi državami. Število lokomotiv se je znatno povzdignilo! in v vseh železniških uradih sc neprestan no in s podvojeno močjo dela na to, da so železnice postavijo v predvojni stan. Pra'-< voslavni Srbi so z ozirom na to naredili prislovico: Trista (tristo ljudi) brez popa ništa. — »Kmetijski list« in »Domovina« pa znata pisati le o Korošcevih »modrcih«. g KleJ za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglasc svoje potrebščino najkasneje do 10. junija t. !., da se bode moglo ozirati na njih priglasc. g Tako se dela. Nemčija se vsled pridnosti in dvanajsturnega dela svojega delavstva gospodarsko silno hitro dviga. Nemška marka raste in nemški proizvodi ža zopet začenjajo nadkriljevati v inozemstvu, Tako so se čutili švicarski tovarnarji avtomobilov dolžne predlagati vladi, da se zabrani uvoz avtomobilov iz Nemčije v Švico, Vsaka hiša, v kateri fe kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domolfuba", kmetsko glasilo. 4S Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) Sprejema hranilne vloge, in jih obre-s: po 3 brez kakega odbitka. m m si UMrajči tjjeii. Glej loscral! — "1■ ' mM r ic4pl/ piti fe« Llo^cH IunaWn;'a Šfa|r2. Fovfett. l'revi ii (Dalje, j >1Iad!ma(c, goipod stotnik, tudi tako dobro srci ? — je vprašujoč obrnila nanj svoje oči. — »Toda visokočastili oče Kalvin pa ni imel tako dobrega srca. Kanicnito srce je imel, pravijo, ie-li lo res?« To iii nam morali povedati oni, ki so ga pr.. nali, toda vsi so že pomrli. Marsikako dobro postavo jc dal, scv.-da tndi kakšno krivično vmes, morda prav zalo, ker jc pretiraval v kreposti.<■ 1'rincczinjine oči so se vsesale v Henri-kove pobešenc. Se nekai bi rada vprašala!« ie Šepetala. Nakrat je počivala njena bela roka na njegovi. Henrik jo ie liitro umaknil ter je opazujoč deklico dvignil oči. Henrik je opazil, da ie čudovito lepa; toda lcpSa je ona, ki je tako ljubko sedela pod ! jablano, tako gtnljivo sklanjal« glavo k bolnemu bratcu in je z lilijastobelo roko s svilo pisala v sveta oblačila .., lepša, tisočkrat lepia. Ponosno in trdo je vprašal: Kaj bi še radi vprašali?« Tilio ie mrmral lev in jc z rdečim, razkavim jezikom lizal njegov čevelj. Princezinja se je smejala in je s prstom pokazala nanj. - Jej, glejte, kako rad vas ima zirzl-birzi, sicer ne marn za nobenega, marsikoga jc že ugriznil... toda kaj sem hotela vprašati, ie-li -— ------' " - Firdo Pal, da Kalvin Ijfbil nobene fcnske? To bo pač samo slaba Sala,« stotnik, saj je liil vendar poročen, ženo je pač kdaj poljubil« Kar-tresla se jc od ljubezni in zamaknjenosti pri tei ficscdi: kako lepo zveni v njegovih ustih/ A!., pa Se vedno tako trd, tako resen. Toda, milostiva,« je rekel, oprostite, jaz t talim tu svoj čas, če Vaš oče ric bo že kmalu zgoraj gotov s Turkom, oojdem.s 3* rea, kar pravi pridigar _ves svoi živ dan ni po- rekel svojo »Oh, tal bo takoj gotovi Prosim, pretira, n* hodite! Palikal« je t bliskavimi. napoSev-nimi očmi skrivne ttno pogledala starega pridigarja, -pojdi — razume»7 — gledat.« • Razumem.« Starec »e je splazil ven. Služabnici sta lepetali . , . ., ,i Druzijana ae je sedaj dvignila z blazine ter je vrgla nazaj svoje čudovito lepe lase, kar i je s prsi padla na tla dolfjo zlata igla. »Mamica!« je zaklicala proti zastoru, -prt-neii — že vel kai!« . , . Henrik se je sklonil k tlom. pobral zlati nakit ter ji ga je podaL Izza temnega zaslora ie stopila stara ženska, oblečena kakor Tatarke, in je držala v rokah zlato taco, na kateri je stal vinski vrč in modra čaša. , Princezinja se ic dvignila z divana ter ie nalila vina v čaSo; krvavordeče ie teklo vino, krepak, prijeten vonj jc puhtel iz čale. Smehljajoč se io je princezinja ponudila Henriku in mu ie laskavo, sladko rekla: , »Na vaše zdravje, gospod stolnikl Veliki, slavni možl Bog vas obrani... Zakaj se obotavljate? Ni strup.« Raztegnil je roko, liitro ieža in silno težki vzduh, ki je bil v sobi, sta ga užejala. Urno je izpil. Nakrut se je na divanu, kjer bi bila_ lahko vedela Lizika, med njim in njo — pojavil majhen, snirtnonevaren rogat hudič. Švignil je iz čaše plemenitega tokajca. Princezinja je z mehko roko držala za zlato iglo, nagnila se je proti Kemiku in ic rekla: Rajši bi se zabodla s to-le iglo, kakor da bi vzela moškega, ki ga ne ljubim. Toda — jaz ljubim nekoga-.« Vsaka beseda je bila kakor pelje in vroča kakor mainiSko solnce. Toda njegova ljub-lienka, čisti in mr^ki kakor sneg, jc bila tako daleč. I.ev se je splazil k njegovim nogam. Knežja hči, čije lepota in mladost ga jc začela očarovati, je naslonila svojo Čudovito lepo vitez,« je prosila, >jaz vas ljubim!. To jc bila hudičeva ura. Princezinja je bila njegova poslanka. Grozno je pihal ognjen liudič, Henrik je bil ves omoien od rož, »mamljivo dišečih cvetlic in vfhraiočih kodrastih las . .. pred očmi mladega junaka je ginevala soba... \idel je samo slonokoščcncibarvenl obraz kraljevske deklice, ki mu obeta ljubezen, ljubezen, po kateri tako koprni njegovo mlado srce ... t c so se ovile njene mehke roke okoli njegovega vratu, in kakor senca je izza svilnatega polmraka praskala ostudna roke stare Tatarke, na blazini in odeji tam na postelji so počivali celi kupi rož. Henrik jc bil v zadregi, ki je bila hujša kakor junaška moč in nioSkost; obupajoč sc je izkušal oprostiti njenih rok, katerih sladkost ga je hotela omamiti, ona pa rc je ovila okoli njegovih prsi in je ^ najvročejši ljubezni klicala: »Ne izpustim te, ne izpustim tel« In glej... v svilnatem mraku, kjer ie migala ostudna starka, jc zagledal luč, v luči pa steber, ob stebru je stala snežnobela deklica in se je jokala. Za nedolžnost trpi in prosi Boga, in on —-----naj se tu vda grehu v podobi deklice in naj mačkici da za igračo svojo nedolžnost ? Tedaj tfa je. prešinila sveta moč, Štefana!.. je zaklical. Kakor strela z jasnega neba ga je moč tet5Kd POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta št. 8 obrestuje hranilne vloge po čistih Li 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov, Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. HI ia> I i »j izdaj« konzorcij »Domoljuba«, il* Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani, Tlaka Jugoslovanska tiskarn«-