SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
<r-
%
iahaga v»«ki
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državai, Oanadi in. stari domovini.
Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point 8 centov.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma Be M sprejemajo.
-.4
LETO—YEAR V.
Ali ie naša usoda nespremenljiva.
Skoraj nad 90 odstotkov članov v naši podporni organizaciji tvorijo delavci, ostali so pa mali obrtniki in trgovci. Zastopana sta dva sloja, ki nosita najtežje breme v današnji1 človeški družbi. Oba sloja bijeta hud boj za svoj obstanek, daleč proč od domovine, v deželi najbolj razvitega kapitalizma. V naših vrstah ni kapitalistov, za katere bi delalo stotine delavcev. Vsi člani brez izjeme delamo za ameriške miljonarje in miljarderje, ki nas smatrajo za svoje sužnje.
Bratje, ali je res naša usoda nespremenljiva, ker se nismo rodili v razkošni palači miljonar-ja, marveč je naša zibelka tekla onkraj oceana v borni koči delavca, kmeta ali malega obrtnika? Ali nam je res za vedno' sojeno, da moramo delati kot tovorna žival in se boriti za vsakdanji grižljej kruha, dokler nam ne opešajo moči?
Bratje! Ali res nimamo druge pravice kot ponižno prositi druge milosti? Ali naj res vedno prenašamo potrpežljivo muke in trpljenje, ker drugi pravijo, da Brno za to na svetu, da trpimo. Ali bodo res vedno umirali naši bratje globoko doli pod zemljo, v zobčastem kolesovju v tovarnah, v žareče razbeljeni rudi raz-počenih plavžev radi profita?
Bratje ne!
Mi verjamemo trdno, da smo ljudje, če tudi so naše roke žu-ljave, naša suknja oguljena, srajca modra ali črna, kakor vsi drugi ljudje, ki se oblačijo v svilo in bai-žun, in uživajo, nar je rodilo naše duševno in ročno delo.
Človek je po malem v neizprosnem boju s prirodo s svojim delom 'vstvaril prve udobnosti za življenje. Pa tudi danes človek s svojim delom v temnih podzemeljskih rovih, v soparnih tovarnah in delavnicah; na morju in v pustinjah, pri peklensko žarečih plavžih, v okrutni enakosti pisarne izdelajoč načrte za ogromne parnike, . nebotičnike, stroja vstvarja vse potrebno za življenje na svetu.
Svet hi bil pust in prazen, če bi ne bilo na isvetu- poljedelcev, rudarjev, ¡plavžarjerv, mizarjev, kovačev, mornarjev, zidarjev in drugih -delavskih strok, kakor tudi tehnikov in dru-zih duševnih delavcev.
Mi vidimo ,da se plotovi dvigajo med vrtovi in delijo drug druzega. Ravnotako se pa dvigajo živi plotovi med ljudmi, ki provzročajo, da se vsi ljudje ne združijo v napredni struji v prid vsem ljudem na zemlji. ■ Ti živi plotovi priporočajo, da naj se en narod združi -ne glede na versko in politično prepričanje, ne glede na razredne razlike. Dandanes pa ni takega kulturnega naroda na svetu, ki bi imel eno vero in eno prepričanje in v katerem ni razrednih nasprotstev. Vsak narod se dapes deli v dva razreda in različne stanove. Med obema razredoma zija nepremostljiv prepad, katerega ne morejo premostiti tudi najkrasnejiše zveneče fraze. Vsak stan ima pa svoje zahteve in potrebe. Kje torej je združitev mogoča? Edino na enem polju. Ako dotični, ki priporoča. tako združitev, prodaja -svetnike in molitvenike vseh ver. kakor tudi znamenja vseh političnih struj v narodu; ves narod pa kupuje le.pri njemu, ker dela za hra.tsho slogo v interesu milega naroda, katerega smatra za molzno kravico, ker je breznača-jen breznačelnež, kateremu sta ameriški dolar BOG IN NAROD!
Mi se zavedamo, da smo- ljudje, ki vstvarjajo vse vrednosti na svetu. Mi občutimo svojo bedo kot bedo svojega bližnjika. Naše upanje je veliko, ker vstaja na trdni podlagi našega spoznanja. Mi nočemo nobene milosti in jo tudi naše duše ne pričakujejo, ker ne verujejo vanjo.
Mi smo močni, ker smo armada. Miljone trpinov se danes zaveda širom sveta, da so ljudje, ki imajo tiste pravice do življen-
CHICAGO, ILL., 20. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1912.
Štev.—number 35.
ja kot miljonarji. Mi smo delavstvo, ne pojedinci, ki vstvarjamo vse na svetu. To je naša moč, naša sila, ki si korak za korakom osvaja svet.
Nas ne vznemirja žalosten in nesrečen dovtip, “da bode tedaj na svet-u jedna vera, jedna stranka, kadar bo živel zadnji človek”, ker se zavedamo in je resnica, da bodo živeli ljudje v bratstvu in ljubezni, ko bo crknil zadnji slepar na svetu.
Takrat bo nastal praznik osv-o^-bojenega človeštva, dan novega sveta, dan ljubezni in svobode.
Strah pred smrtjo in smrtna kazen.
Ali ga občutijo živali?
Na to vprašanje je odgovoril ravnatelj pariške klavnice Herle-quin v strokovnem listu za živino zdravnike. V svoji razpravi piše: V veliki in prostorni klavnici za govedo sem prvič opazil, da so nekatere živali, ki so videle, kako so njih tovariši vsled strela, ki je prihajal iz eksplozivne -čepice preko čela, padali, kakor -da bi jih zadela strela, tako molklo in žalostno zatulile, kakor jih nisem še nikdar čul. Obenem se je tresla koža do gobca. Tudi očesne punčice se širijo, ako- govedo gleda, kako koljejo drugo s-ovrstno živino. Tudi- pri ovcah sem opazil e-nake pojave: žalostno meketanje in brskanje s sprednjimi nogami. Prvotno se mi je dozdevalo, da so prašiči popolnoma ravnodušni, ko mesar z nožem kolje druge preši-če, dokler se nisem iz spisa Ber-rierja, katerega sem slučajno do-— - * in c —'x:	n obet l ere zi v ah.
vsled smrtnega strahu popolnoma otrpnejo.
V Calzierju, nekem majhnem mestu na severnem Francoskem je nastopila med psi steklina tako obširno, da je gosposka ukazala poloviti in vbiti vse pse. Takrat sem bival na obisku pri nekem svojem prijatelju v Calzierju. Ker sem hotel nabrati gradiva za svoje delo, sem prisostvoval pobijanju psov na debelo. Pse so zaprli v prazno šupo in dva človeka, oborožena z železom okovanima kijema, sta vršila k-rvniško delo. U-daree, na mestu, kjer se lobanja podaljša v gobec, je provzročil hitro smrt brez bolečin. Zame kot raziskovalca — [navadno ljubim pse in kot človek sem imel usmiljenje z obsojenci — je bilo važno opazovati obnašanje psov. ki so videli, kako padajo pod zamolklimi udarci njih tovariši drug za drugim. Le malokateri je skušal ubežati žalostni usodi. Vsi so stali z doli -visečimi repi in so topo zrli pred se. Ta neobčutnost je bila tako velika, da se je nekatere živali lahko porinilo v stran kot mrtvo truplo in so pri tem komaj genile z nogami. To obnašanje je učinkovalo name, kakor da bi bili psi vsled smrtnega strahu popolnoma otrpneni. Da se prepričam, sem nekatere vbodel z iglo. Na vbadlaj so komaj vidno reagirali
Zame je dokazana stvar, da to neobčutnost provzroča le strah pred smrtjo. Kasneje sem enake poskuse napravil v klavnici nekega mesarja s prešiči in se prepričal, da tudi prešiči otrpnejo, ke-dar koljejo prešiče.
Navedene pojave provzroča strah pred smrtjo, me.jtem ko duh, ki prihaja iz krvi, igra največjo ulogo pri tem. Obeeznano je, da se vsaka žival brani vstopiti v prostor, v katerem duh iz krvi njegove vrste živali polni zrak. To je dokaz, da duh, ki ga izpuhteva kri, vpliva na živali.”
Tudi konji občutijo strah pred smrtjo. To potrdijo pisatelji starega veka. Marsikdo je že čital o smrtnem kriku konja, ki je bil v bojni gnječi zadet pd kroglje, ali ga je pa napadla kakšna krvoločna zver. Neki častnik, ki se je udeležil vojne med Nemčijo in Francijo i. 1870—71 in bojev okoli Metza piše obširno, kako je opazoval strah konj pred smrtjo, ko je dobil povelje, da postreli z oddelkom vojakov kakih 5,00 ranjenih konj, ki niso bili za rabo.
Ako žival občuti strah pred smrtjo, kako je še le človeku pri
srcu, ko ga peljejo na vislice, električni stol, ali na morišče, da mu odsekajo glavo, kot je v navadi v Franciji in Nemčiji. Marsikateri obsojenec, katerega zvežejo, da se ne more braniti vspričo vislic, električnega stola ali čoka popolnoma otrpne, kar nevedni ljudje tolmačijo, da je šel pogumno v smrt. Marsikateri obsojenec se je pa svojimi krvniki boril, jih opraskal in ogrizel, dokler ni podlegel premoči krvnikov. Ako je kdo šel pogumno v smrt, so šli ljudje, ki so umrli za svoje ideje. Pri drugih -obsojencih se je pa strah pred smrtjo pojavil na eden ali drug način. Ne glede na to, je li človek občutil strah pred smrtjo ali ne, bi morali odpraviti smrtno kazen. Smrtna kazen je nekaj nečloveškega in ponižuje človeka na stopnjo divje in krvoločne zveri. Človek, ki z vrši smrtno kazen na drugem človeku, ali ki jo zagovarja, bi bil‘zmožen vbiti druzega človeka, ako bi živel v razmerah, -v ka-keršnib je živel obsojeni morilec.
Dandanes ima moderna država mnogo sredstev, da se ubrani morilcev. Smrtna kazen še nikdar ni znižala število umorov. Srednji vek, v katerem so obsojence mučili na grozovit način, spričuje, da muke in smirtna kazen niso imele najmanjšega vpliva na zločince in niso skrčile števila hudodelstev. Takrat je prišel človek že na vislice, ako je ujel ali ustrelil zajca, srno ali katero drugo divjačino. Divji lovci so bili pa vseeno tako številni, Kakor da bi zanje ne veljala smrtna kazen.
Tudi dandanes lahko opazimo, da so v državi, v kateri s pomočjo vislic, električnega stola ali sekire pošljejo največ obsojencev na drueri .ec. jul; umori najštevilnejši. Namen moderne države ne snuj biti postavnim potom moriti ljudi, marveč mora biti njena naloga spremeniti družabne razmere v toliko, da se ne vzgajajo hudodelci. Ako država zgradi ječe, vislice in električne stole, še ni prav nič storila, da bi se znižalo število hudodelstev, ako ne skrbi za izobrazbo vseh državljanov enako in ne živijo vsi državljani v enakih živi,jenskih razmerah.
Moderna država je zgradila ječe, vislice in električne stole, da se poceni znebi onih ljudi, katere je s svojimi krivičnimi družabnimi uredbami pahnila v naročje hudodelstvu.
V velikem mestu je otrok delavske vdove prepuščen salu sebi, kakor tudi delavske družine, v kateri morata oče in mati delati, da preživita svojo deeo. Ako taki otroci vsled pomanjkljive izobrazbe in ker se na ulici ne naučijo nič dobrega, podivjajo, ko odrastejo, tedaj nastopi država, tista država, ki je zanemarila njih vzgojo in jih vstvarila takšne ka-keršni so, in jih pošlje v ječo ali pa na morišče.
K prvemu- zločinu pridene država še druzega, maščuje se nad človekom, katerega je pahnila na pot zločina.
Dandanes občno prevladuje mnenje med sodniki in juristi, da je največja sramota, za vsako moderno državo .smrtna kazen. Zločince je treba poboljšati, da postanejo koristni člani človeške družbe in poravnajo krivice, ki so jih storili, je nauk vseh -humanistov.
Ali še boljše sredstvo za omejitev zločinov je spremenitev družabnih razmer. Skrbimo za izobrazbo vseh otrok enako, vstva-riino za vse ljudi enake življenske razmere in odstranili bomo, kar vzgoja zločince. Ako bomo -odstranili vzroke, ki rodijo zločince, nam ne bo treba beliti svojih možganov, kako bi jih poboljšali, ker jih ne bomo imeli.
— O deljivosti abnormitet. Neki ruski kmet je imel ob svojem rojstvu na vsaki roki po 6 prstov. Ko je bil star dve leti so ga -operirali in mn na obeh rokah odrezali nadštevilna prsta. Pozneje se je oženil in imel tri dečke. Vsak je imel ob rojstvu na vsaki roki in na vsaki nogi po sedem prstov. Kmet je dal sedaj vse tri operirati, pred operacijo je ipa zdravnik fotografiral nenavadne roke in noge.
Ameriške vesti.
* V. J. Gaynorju, njujorškemu županu, ni bilo všeč, da je moral pred odbor mestnih svetovalcev, kjer so ga izpraševali zavoljo korupcije v policiji. Tekom izpraševanja je postal nervozen in se zadrl, da naj ga izprašujejo o dejstvih, ne pa o njegovem osebnem mnenju. Na deset vprašanj je župan komaj odgovoril na eno. Tekom zasliševanja je nekdo o-pozoril župana, da je v zadnjem času poskočila zavarovalnina proti ulomu za 35 odstotkov. Župan se je pa možato orezal, da o tem nič neve.
* Železniški moloh je na Nickel Plate železnici zahteval svoje žrt-ve. Osebni vlak štev. 6 je pri Fagen Roadu blizo mesteca Erie skočil raz tir. 28 oseb je težko pošokodovanih, kakih 20 oseb je pa zadobilo manjše poškodbe. Trije višji železniški uradniki so komaj utekli smrti.
* Dne 17. septembra je pričela po 16 letih prvič zborovati konvencija delavcev, ki izdelujejo smodke. Konvencija se vrši v Baltimoru. Glavni točki na dnevnem redu sta organizacija in carina za tobak.
* V Cummingsu, Ga., so belo-poltni ljudje linčali zamorca E. Collinsa. Pri linčanju so se dogajali običajni divjaški prizori, ki so sramotna pega za ameriško republiko.
* V New Yorku so obdolžili ad vokata Gibsona, da j c; zadavil žensko Szabo in zadavljeno vrgel v morje.
Ker je Szabova imenovala v svoji zadnji volji Gibsona upraviteljem njenega premoženja, je nastala govorica, da je advokat Szabovo umoril in mrtvo trapelo vrgel v vodo, da bi javnost verjela v nesrečo.
Ko je mrliški oglednik dr. Oton H. Schultze raztelesil Szabovo, se je dognalo, da so bila pljuča sti-snena, da v njih ni bilo zraka, ne vode. Tudi hrustanec je bil po-tisnen v sapnik. Iz tega sledi, da se je Szabova udušila in je bila umorjena, predno je bila vržena v morje.
Advokat je bil s Szabovo v čolnu, ko je baje “padla” v vodo.
* V Floridi so hudi nalivi napravili mnog škode. V okolici Tampe je padlo 14.06 palcev dežja. Predmestja Tampe so pod vodo. Ulični železniški promet s predmestji je vstavljen. Približno 50 hišam je pa voda spodjedla temelj.
* V Duluthu, Minn. so zaštraj-kali vslužebnci na ulični železnici. Družba je najela stavkokaze, ki vršijo delo pod varstvom policije. Ljudstvo simpatizira s štraj-kujočimi vslužbenci.
* Vsakdo čikaških policajev bo
dobil najbrž 36 dni neprostovoljnih počitnic. Blagajna za poli-cajski oddelek je prazna. Podbi-lanca znaša $3,401.000. Polieaji si zdaj belijo glave, kako je to mogoče. Ako bi malo razmišljali, bi kmalu prišli do zaključka, da varstvo stavkokazev in trasto‘v-skega imetka stane mnogo denarja.
* Na stotine bušljev jabolk gnije letos po sadjorejnih državah, ker se neizplača obrati jablane in poslati jabolka v večja mesta. Tudi krompir in zlata jabolka gnijejo ponekod na njivah.
V velikih mestih je tisoče delavskih otrok, ki nikdar nimajo prilike, da bi jedli sveža jabolka. Ali ni to narobe svet?
* Kapitalistični listi so zamolčali imena kapitalističnih dina-mitardov v Lawrence, Mass. Ako bi delavci zvršili enak zločin, bi se njih imena bliščala z debelimi črkami na prvi strani in prvi dan, ko bi “Associated Press’ poslala brzojavko v svet.
Odlomki iz zgodovine Zdr držav.
Po raznih virih sestavil J. Z.
Do sedaj je minolo dvanajst let, odkar so ustanovili Jamestown. Osemdeset tisoč funtov šterlingov je do te_ dobe potrošila Londonska družba za razvoj naselbine, pravzaprav nove države. Živelo j,e šest sto mož v naselbini, ki so bili večinoma vsi nezadovoljneži in so se hoteli vrniti na Angleško. Tomaž Smith je slabo vodil upravo. Družba v Jamesi ownu je pa sestala iz razvajenih ljudi. Take so bile razmere v naselbini, ko je Edvin Sundys nadomestil Smitha. Sundys je u-peljal razne reforme. Njemu in njegovim prijateljem se je posrečilo pridobiti ženske za izseljevanje. Družba je bila ob tem času skoraj bankrotna. Zategadelj so morali naselniki pokriti vožnje troske za ženske. Vsem naselni-kom so naložili enak davek, katerega so plačali v tobaku in sicer sto in dvajset funtov za vsako žensko. Ko so z drugo ladjo prišle zopet ženske, so morali plačati sto in petdeset funtov tobaka prevoznine za vsako osebo.
V	juliju 1621 je Londonska družba na podlagi angleških zakonov dala Virginiji pisane postave. Governerja in svetovalce je imenovala družba, meščanske zastopnike so pa volili naselniki. Zakone so delali svetovalci in meščanski zastopniki. Ako^ je bli po razpravi zakon sprejet, ga je podpisal governor, potem so ga poslali na Angleško, da ga je družba odobrila ali pa zavrgla. Ustava jim je dovolila pravico do peticije, porotna sodišča, meščanski zastopniki so pa imeli pravico vetirati vsako odredbo družbe, ki jim ni bila všeč.
Upravna doba governerja Ye-ardleya je potekla v oktobru 16-
21.	Za njim je družba pooblastila Wyalta governerjem. Naselbina je bila v tej dobi v zelo ugodnem položaju. Na obeh obrežjih reke so se razprostirali vrtovi in polje v dalj_avi sto in štirideset milj. Indijanci so z zavistjo opazovali razvoj in naraščaj naselbine. Odločili so se, da napadejo naselbino in pokoljejo vse do zadnjega. Pocahontas je bila mrtva. Njen oče Povhatan se je preselil v večna lovišča. Opečankanu, ki je sledil Povhatanu, je vedno koval načrte, kako bi se otresil belih na-selnikov, v katerih je videl največjo nevarnost za Indijance. In-djanci so vzlic nameravanemu napadu občevali z naselniki. Iz-posojevali so si od njih čolne in puške, kupovali pri njih blago in jedli ž njimi. Napad se je imel zvršiti dne 22. marca. Ob določeni uri je napadla četa Indijancev vsako posamezno hišo. Prizanesli niso nikomur. Klali so možke, ženske in otroke. Niti eden bi ne ušel splošnemu klanju, da ni v -zadnjem trenotku obvestil neki indijanski deček Paca o nameravanem klanju. On je brž zahajal konja in obvestil naselnike od hiše do hiše o indijanskem napadu. V tem klanju je bilo umorjenih tri sto in sedem in štirideset na-selnikov. Ostali so se združili na večjih farmah okoli Jamestowna. Osemdeset naselbin se je skrčilo na osem. V teh naselbinah je živelo še tisoč šest sto odločnih mož, ki so hrepeneli po maščevanju.
Indijanci so trpeli strašno. Požigali so jim šotore m prizanesli niso nikomur. Naselniki so se ravno- tako obnašali kot Indijanci. Opustošili in plenili so, dokler niso Indijancev pregnali v divjino.
V	tej dobi so nastale razprtije med družbo in kraljem. Večina članov družbe je pripadala k pa-triotični stranki na Angleškem. Obdržavali so seje, na katerih so bile burne debate proti kralju. Kralju Jakobu ni bila všeč ustava naselbine. Smatral jo je za svobodno in zanj žaljivo. Odločil se je, da jo ovrže ali pa uniči družbo. Imenoval je odbor, ki naj bi pregledal delo družbe .Odbor mu je sporočil, da je družba po-
stala politično torišče,, v njeni b.la" gajni pa ni denarja, vlada v Virginiji je v slabem položaju in bo tudi ostala, dokler se ne zvrši radikalnih sprememb.
Vlada je nastopila proti družbi. Vložila je tožbo pri sodišču, da se dožene, ako ni pravomoč družbe ponarejena. Sodišče je proglasilo pravomoč za neveljavno in Londonska družba je dne 24 .junija 1. 1624 prenehala‘živeti. Vendar je pa družba zvršila dobro -delo. Zanetila je iskro svobode, katere ni moglo ugasniti nas-ilstvo kasnejših let.
Zdaj je Virginia dobila kraljevsko vlado. Krona je imenova-governerja in dvanajst svetovalcev. Skupna zbornica v naselbini je ostala nedotaknjena. Imela je iste pravice kot preje. Kralj je bolj črtil Londonsko družbo kot državo Virginio.
Kralj Jakob je umrl leta 1625. Sledil mu je Karel I., mlad in neizkušen princ. Novi kralj se je malo brigal za razmere v Ameriki, dokler ni postal po-zoren na trgovino s tobakom, v kateri je videl mastne dohodke za krono. Odločil se je, -da napravi iz nje monopol zase. Ta načrt so pa prekrižali v naselbini.
V	letu 1626 se je Wyatt odpovedal službi. Mesto njega je bil imenovan governerjem zopet- Ye-ar-dley, stari prijatelj naselnikov. Pod njegovo administracijo, ki je končala v letu 1627 z njegovo smrtjo, je naselbina cvetela in vspevala. Nad tisoč novih naselnikov je prišlo preko oceana in se naselilo v novi državi.
V	slučaju potrebe je’ 'imela zbornica Virginie pravico izvoli-liti governerja. Taka potreba je nastala ob smrti governerja Ye-ardleya in zbornica je izvolila governerjem Franceta Westa. Ko so izvedeli za smrt Yeardleya na Angleškem, je kralj imenoval njegovem naslednikom Ivana Harveya, ki je prišel v naselbino v jeseni 1629. Virginia je imela najmanj priljubljenega governerja. Harvey je protežiral razne špekulante z -zemljišči, ki so- odirali revno ljudstvo. V tožbah glede lastninskih pravic med naselniki in špekulanti je postopal tako pristransko, -da je zbornica leto 1635 sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da Harvey odstopi, njegovo mesto pa prevzame kapitan West, dokler kralj ne izreče svoje že].je. Harvey je bil primoran odpotovati na Angleško, da se tam zagovarja zavoljo očitkov.
Kralj je obsodil nastop naselnikov. Pooblaščencev iz Virginie, ki so imeli zastopati obtožnico proti Harveyu, niso hoteli niti zaslišati. Harvey je bil potrjen znova governerjem. in je vladal do leta 1639. Sledil mu je Wyatt, ki je vladal do spomladi leta 1642.
Zdaj je izbruhnila angleška revolucija. Podaniki kralja Karela so se naveličali njegovih nasilstev in so dali duška svojemu nezadovoljstvu v odprtem puntu. V januarju so Kralj in njegovi prijatelji zbirali armado p'ri Nottingh-hamu. Glavno mesto in južni o-kraji so bili v oblasti parlamenta. Pristaši višje cerkve in pode-dovalne monarhije so bili s kraljem, republikanci in prijatelji ljudske svobode so pa tvorili nasprotno stranko. Na Angleškem je divjala državljanska vojna z vso svojo grozoto. Že po nekaj letih je bila kraljevska vojska u-ničena in razpršena. Kralj je bežal na Škotsko, vodje rojalistov pa v inozemstvo. Na zahtevo parlamenta so kralja izročili in prišel je na zatožno klop. Dne 30. januarja 1649 je bil kralj obsojen, da ima umreti na morišču. Odsekali so mu glavo.
Monarhija je bila odpravljena. Oliver Cromwell, general armade parlamenta je postal.“gospod zaščitnik skupne lastnine na Angleškem”. Vladal je do njegove smrti 1658. Sledil mu je 'njegov sin Rihard, ki se je kmalu odpovedal temu dostojanstvu, ker so mu manjkale zmožnosti njegovega očeta in se je zbal nevarnosti, ki so mu pretile kroinkrog. Nekaj mesecev je vsakdo delal, kar je hotel, dokler ni general Monk,
ki je zapovedoval severni armadi, prišel iz Škotske in je znova proglasil monarhijo. Sina Karela I. so pozvali iz pregnanstva in proglasili kraljem .
V	prvem letu državljanske vojne je postal governer Virginie Viljem Berkeley. Revolucija v domovini ni ostala brez učinka na naselbino. Spremenili so zakone v naprednem smislu, upeljali enak davek in odpravili barbarske kazni. Zbornica je imela polno moč. Virginia je bila deloma samostojna in procvitajoča država. V tej dobi je napredovala tako hitro, da je leta 1646 štela dvanajset tisoč prebivalcev.
V	tej razvojni dobi so mračnjaški nestrpneži zastavili pot razvoju. Zakonitim potom so uveljavili episkopalsko cerkev. Leta 16-43 so proglasili zakon, da oseba, ki ne verjame v episkopalsko cerkev, ne sme pridigati in oznanjati verskih naukov v Virginiji. Puritancem so vzeli zaupne službe, nekateri so izgubili tudi ves svoj imetek. Governer Berkeley je kot zagrizen pobožnjak stal na čelu pregonom.
Leta 1644 spomladi so Indijanci drugič ponovili napad. Beli ljudje so čim dalje bolj prodirali proti zapadu. Krčila se je divjačina v šumali, in umikati so se morali pred naselniki v močvirja. Odločili so, da 18. aprila še enkrat poskusijo svojo bojno srečo in naselnike poženejo preko oceana. Omenjenega dne so napadli naselnike in jih pomorili do tristo.Naselniki so dobili kmalu pomoč in Indijanci so bežali na celi črti. Starega glavarja Opeeankana so ujeli in neki vojak ga je ustrelil. Naselniki so bili v morjenju in klanju ravno-tako neizprosni in krvoločni kot Indijanci. Končno so se Indijanci izprosili milost s tem, da so nasel-nikom odstopili večja zemljišča.
Naselniki so bili tekom državljanske vojne zvesti pristaši kralja Karela I. Po n j egom smrti so Karela druzega proglasili kraljem, ko je živel še v pregnanstvu. Cromwell in parlament sta imela preveč posla z drugimi rečmi, kakor da bi podvrgla uporno kolonijo. V letu 1651 so sprejeli zakon, ki je omejil trgovino takih angleških kolonij, ki niso hotele priznati parlamenta kot vrhovno oblast. Vsem tujim ladjam, posebno holandskim je bilo prepovedano tržiti v naselniških lukah.
Vzlic tej odredbi se naselniki v Virginiji niso hoteli podvreči. Zdaj se je Cromwell odločil za silo. Bojno ladjo “Guinea” je poslal v zaliv Chesapeake, da podvrže u-porne naselnike. Na ladji sta bila dva pooblaščenca Cromwella, ki sta naselnikom govorila tako prepričevalno, da je stvar Stuartov izgubljena, da so spi'ejeli mirovno ponudbo. Sedaj so odpravili omejevalno odredbo, za trgovino in vse druge davke, izvzemši one, katere je odobrila zbornica v Virginiji.
(Dalje prihodnjič.)
— Velikani. — Na eni izmed zadnjih sej froncoske akademije znanosti je imel znani pariški zdravnik profesor Pierre Marie zanimivo predavanje o velikanih. Izvajal je, da je nenavadna telesna velikost posledica izrodka nekakih žlez in da taki ljudje nimajo posebno razvit um. Posebno kosti kažejo pri velikanih nenavaden razvoj, zato imajo navadno silno dolge noge, medtem ko o-hrani obraz, tudi v starosti otročje poteze. Velikanstvo ni torej prav nič zavidanja vredno. V osemnajstem stoletju se je trudil neki učenjak kraljevske akademije, Hencion, z dokazom,da je človeštvo v teku tisočletij nazadovalo in da so sedanji ljudje pritlikavci s primeri s praprebival-ci. Njegovo znanstveno raziskovanje ga je privedlo do naslednjih rezultatov:	Adam je meril
40 in pol metrov, Eva 38 metrov, Noe 33 metrov, Abraham 9 metrov, Mozes 4 metre, Aleksander Veliki skoraj dva metra, Julij Cezar poldrag meter. Od Kristusovega rojstva dalje se po Henrion-ovem mnenju ni več spreminjala velikost ljudi.
GLASILO
Slovence Narodne foflpoms Jefliiote
Izhaja tedsfiske.
LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniátvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, Ul.
Velja
TN lata #1.60.
ORGAN
&BVEHIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weakly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL
Benefit society
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicago, HI.
Subscription, #1.00 per year.
Zapisnik.
jednotine seje, katera se je vršila dne 3. avg. t. 1. v navzočnosti glaviiega in pomožnega odbora.
Br. tajnik poroča o zadevi društva štev. 20. radi brata Anton Kocmurja, katerga je dalo društvo ' preiskati pri zdravniku in ki boleha že-dalj časa za jetiko. Ker se glasi izjava zdravnika, da je neozdravljivo bolan, ga je društvo poslalo v Chicago, da ga pusti glavni odbor še enkrat zdravnišk preiskati in na podlagi zdravniške izjave nekaj ukrene. Na podlagi izjave vrhovnega zdravnika se zaključi, da se mu da odpravnina. Ker želi odpotovati v staro domovino in ima še nekaj dolga na hrani in stanovanju, se zaključi, da se izplača dolg iz bolniške podpore, katero ima še dobiti, od odpravnine se mu privoli svota $75, od katere se odštejejo stroški, ki jih je imel v Chicagi.
Radi br. Vincenc Kepica., člana društva štev . 5. se zaključi da se sporoči društvu sklep odbo-rove seje. Po podatkih in izjavi zdravnikov je dotični član bolan za jetiko, obenem je izgubil tudi roko.
Radi setre Neže Hrenove, članice štev. 137, kateri je gl. odbo-rova seja odklonila porodniško podporo, se zaključi na, prošnjo katero je poslala, da se ostane pri sklepu odborove seje, ker je bil sklep storjen na podlagi pr a vil.
Predloži se prošnja M. Nova ka, člana društva štev. 14, kateri prosi, da se priobči njegova pro šnja v “Glasilu”, ker se je ponesrečil na nogi. Po daljši debati se mu prošnja odkloni.
Na podlagi doposlanega se br. John Kolšeku, članu društva, štev. 106 odtrga vsota $14.50 od bolniške podpore, ker se ni ravnal po pravilih. Ob času bolezni se je nahajal 23 milj od doma. Prejel je že celo podporo po en dolar na dan, in prejema že, dva ničeča po 50 c na dan.
Radi br. Rudolf Švaiger, člana društva štev. 62 se zaključi na podlagi izjave društva, da se mu odtrga na bolniški podpori $6, ker ni upošteval pravil.
Radi društva štev. 22 se zaključi, da se ovržejo volitve delegata, ker se član, katerega je društvo volilo delegatom, nahaja v glavnem odboru druge podobne ¡organizacije.
Nakaznica br. Selnikarja, člana društva štev. 52 se ovrže, ker se glasi za sedem dni.
Radi br. Iv. Cocilja, člana društva štev. 89 se zaključi, da se mu odtrga od bolniške podpore $10, ker ni vpošteval pravil.
Radi M. Idiča, člana društva štev. 50, o katerem društvo sporoča, da je bolan že delj časa in je po izjavi zdravnika neozdravljiv, in ker prosi, da se mu da odpravnina ,se zaključi, da se mu sporoči sklep seje.
Radi setre Ane Vančovskove, članice društva štev. 102 se zaključi, da se ji prizna bolniška podpora le za čas bolezni, ko je bila pravilno javljena kot bolnica v smislu pravil.
Človeška klavnica ).
Stroji so proti nam nastavljeni. Mi hitimo proti strojem, in stroj obhaja zmagoslavje v naše meso. In stroj pije kri iz naših žil, izpije jo po vedrih. Že leže za nami obstreljenci, pokošeni po vrstah, zvijajo se v ranah. In vendar hrumi od zadej neprej,na stotine, mlado, zdravo človeško meso, ki ga bo stroj poklal. “Naskok! Naprej! Naprej!” Tedaj plane mladi pogumni po ročnik naprej, zavihti meč ognjevito nad svojo glavo . . . slikovita podoba . . . slišim njegov hura. Tedaj omahne lepa podoba . . . meč odleti . . . Poročnik se spotakne in udari z obrazom na kratko, trdo strnišče . . . jaz pa skočim ob njim naprej . . . nič ne slišim razen skrivnostnega žvižga iz gorzda... natančna slišim, kako poka svinec v naše vrste in pada na levo in desno na tla . . . Prisloniti ! Hitro ogenj! Vržem se na tla in pomolim puško naprej . . . zakaj je izostalo povelje? Noben poročnik ne krikne, noben podčastnik . . . gotovo šele dvajset korakov prihodnji mož ... in potem še eden . . . samo mi trije . ..
Prvi oddelek leži postreljen na strnišču . . . Kaj sedaj? Tla za nami ožine ... in ropotanje, sopenje, kričanje . . . in zopet zamolklo zarožlja gozd ... Tu leže in dihajo težko . . .. nobene besede .. . puško pred sabo . . . strel na strel ... to je šesta in sedma kompanija ... ti so zamašili naše vrzeli. 1
*1 Kvišku! Naprej! N apr e j ! ’ ’ Glava, plane naprej, telo plane naprej v svinčeni pas, oči poželjivo uprte na tla. In če se prihodnji “nasloniti” prevrže, se spod-taknemo tudi mi in ležimo kakor taknemo tudi mi in ležimo kakor pometani ... in glej, bliža se mo-rilni gozd . . . “Kvišku! Naprej! Naprej!” Kdo ve, ali je že zadet . Zadaj za grmovjem se približa . . . svinčeni žarek zapreske-ta . . . med belimi bukovimi debli nam skoči svinčno drevo nasproti. Zadaj za tem zelenim o-kopom, tam sedi umor in nam odstreljava roko in nogo od trupla . . . zadaviti! Kakor nas on davi! raztrgati, kakor nas on tr-
njene hrbte in razgaljene Vratove, da gre cvileče narazen .... poskočim kvišku . . . mlad fant leži in se oklepa svoje zapuščene puške . . . preklinjajoč plane nekdo nadenj — to je Holsteinec, gologlav,’ spačen od jeze . . . mladenič mu pomoli razstreljeno roko — spodnja čeljust drgeta, ali usta molče . . . Tedaj se mu že zadere nasajeno železo v prsi . .. najprej zgrabi desnica potem raz cefrana levica za bajonet, kakor da bi ga hotel umirajoč potegniti iz svojega srca, tako krčevito se oklene ostrine ... en sunek, en pritisk! . . . jasen curek krvi brizgne za ostrino ... in srce in dihanje hropeta v veneče liste . ..
Ubiti leže ljudje naokolo na rjavih gozdnih telh . . .
Ampak še žive stroji. In proti strojem se razljuti kri, se razple-meni meso . . . Nazandje z orodjem za okope! ... z visoko vihtečimi sekirami planejo na stroje in treskajo na cevi. Kakor ranjene kriknejo retorte, v katerih je kuhala smrt svojo pijačo . . . plašč odskoči . . . hladna voda se vlije ... in podstavek se razleti v zraku . . . ukrivljena kovina, žice koles, obroči patron vsepovsod pokrivajo tla,, mi pa tolčemo in mendramo, kar leži na tleh, dokler se razpaljena kri ne ohladi ob kovini. — —- — In zdaj za-orimo z vso dušo, grmeči krik zmage! Naj zapiskajo piščalke in zadone naj trobente! To je smrt na svobodnem polju! To je ves-lje vojaka v bojnem hrumu: z odprtimi prsi divjati v nabruše-no železo, mehko, razgaljeno čelo, vriskajoč razbiti ob jekleni steni! Tako ogromno, tako hladnokrvno, tako strokovnjaško se le mrčes pokončava. V tej vojni nismo nič druzega kakor mrčes.
sel denarja: da naj se sramuje, je dejala; z nogo je zibala in de-ker morajo delati otroci zanj. Do- lala dalje. Kamorkoli sem pogle-stikrat je potem vse razbil. Z ma- dala, sem videla le nesnago:	o-
terjo sva morali prebiti po cele stanki sadja, pepel, kašljujoči so noči na skrivnem prostoru na pro- j pljuvali kar po tleh. Otroci so se stem. Neke noči ne bom pozabila igrali v tem močvirju, celo hrano nikdar. Bilo je na soboto. Z ma- sot jim dajali v tej nesnagi. Ako terjo vred smo delale vse tri prav je padel grižljaj na tla, se ni nihče pridno. V nedeljo bi morale od- zmenil za to, če ni nevarno za o-dati delo. Skoraj je bila že polnoč'I troka. Marsikatera žena je prine-ko smo se spravljali k spanju. Te- sla s seboj jestvine in kuhala koda j prikolovrati oče in se prične | silo kar v delavnici, prepirati z materjo, zakaj da šel ’ Prvi dan sem torej videla do-čujemo. Ko mu je mati odgovori- volj, željno sem pričakovala ve-.a, je s palico razbil vse bisere, eera. Doma sem potožila materi, Kakor iz enega grla smo vpili vsi da mi ni prav nič všeč v delavnici, trije otroci, da ne bomo dobili no- da bi raje delala kaj druzega. Od-benega denarja za naše delo. To- govorila mi je: “To je vse nava-liko nočnih un smo prebedeli in da, čim se navadiš, ti bo všeč. zdaj je bilo vse zastonj. Mati je Brusilci so dovtipni, to ¡spodbu-stokala, od česa bomo pač prihod- ja.” Privaditi sem se torej mora-
ni teden živeli.
Clinton, Ind.
Dne 29. septembra t. 1. priredi društvo “Skala”, štev. 50. velik piknik na prostoru g. Martina Mohorja, na katerega vabimo najuljudneje vsa jugoslovanska, kakor tudi društva druzih narodov.
Vstopnina prosta.
Za dobro pijačo in izvrsten prigrizek bo skrbel tozadevni odbor. Godba prve vrste!
Viktor Zupančič.
ga!
“Kvišku! Naprej! Naprej! Telo besni v viharnem vrtincu: — gozd! Gozd ... Zadnja mišica je že napeta na gozd... Kakor da bi bila duša planila iz telesa, tako hiti za njo telo, proti gozdu . . . razstreljena pljuča in prevrtana jetra še lete in skačejo tje . . . in če ne zadene glave, tudi topot vnovič poskočiš, in če se zgrudiš, se plaziš po vseh štirih v gozd . . .
Kaj pa je?---------
Nenadno je potihnilo . . .
Stroji so umolknili . . .
Nobenega strela, nobenega ognjenega loka več ... tu v grmih — zašumi . . . Veje zgoraj močno udarjajo druga ob drugo glej! Skozi drevesa beže in vlečejo in porivajo — sedaj hočejo navsezadnje rešiti dragocene stroje pred nami.
Bu! Bu! bobne tla in trepečejo pod našim telesom . . . Tuleči hu ra, vihteče puške, tako plane na nas! . . . Sedaj prihite rezerve k zadnjemu viharju ... v gostih skupinah pridrve — pionirji, lov ci mušketirji . . . dolg pionir pla ne preko mene vidim, kako se mu v skoku bliskajo oči ... na prej! za njimi! ... tu je vresje ... tu je okop . . . noter v pre kop! in navzgor po vseh štirih.. Kje so? Kje? ... tu v gozdu jelk . . . takoj izginejo — ob debelih srebrnojasnih gozdnih drevesih ob zelenem bukovem listju, katerega se smehlja solnce, vi hra naga in rdeča pohlepnost po krvi . . . prekupicujoč skozi gr movje — in sedaj — pred očmi cepeta tako smešno in se vije v spretnih vijugah okolo drevesa in grmovja . . . trdno se oprijem lje stroja, kakor bi bilo priraš čeno na železo . . . ha! ha! tu na jasi že čakajo konji. “Pustite Tecite, kolikor morete! Psi, spu stite!” Oni pa ne spuste . . Kajti njih konji vihrajo skozi drevesa . . . voz kolovrati v po veznicah — kmalu vržejo cevi na voz ... in potem ... in potem nič več ne morem — drevesa mi plešejo v kolobarju pred očmi. prekopicnem se čez drevesno ko renino . . . udrihajte, udrihajte Naši so privihrali in slepo tolče jo po glavah in zabadajo v sklo
*) V založbi Alfred Jansen Hamburg, je izšla knjiga: Člo veška klavnica. Opis bodoče vo ne. Spisal Wilhelm Lamzus. Ce na ena marka. Pisatelj nam riše grozovite slike iz vojne in Vendar bi jih v vojnem slučaju resnic nost najbrže še prekosila. Knji žica se kot spis za propagando proti vojni zelo priporoča. Za poskušejo podajamo iz nje čita teljem zgornjo sliko.
Brusilka stekla ).
Avrelija Rothova.
Na zborovanju so govorniki ostro nastopili in so proglasili 24urno generalno stavko, ako v najkrajšem času oblasti ne odpravijo neznosnih razmer. Po zmorovanju so šli delavci zopet na svoje delo. Nekateri podjetniki so hoteli iz-preti svoje delavce, ker so šli na zborovanje, a se niso mogli zediniti.
la. V vseh brusilnicah je bilo ta-
Kolikokrat sem se hudovala na I ko: nezadostna ventilacija, v naj-tihem zaradi pijančevanja svoje- večih pa sploh nobene. Po enour-ga očeta in premišljevala sem, ka- nem delu se je nabralo toliko pra-ko lepo bi bilo pri nas, ako bi o- hu na bluzi, da sem lehko pisala pustil oče to* pogubonosno strast, s prstom'po njej.Poleg tega je'bil Kadar je bil trezen, je bil zelo do- delovni čas čezmerno dolg in naj-ber. Koliko bi še lehko pripovedo" manjše zdravstvene naprave ni vala o naši bedi, o naših skrbeh, bilo v delavnicah. Noseče žene so katerih edini povzročitelj, je bil delale do zadnjega hipa pred po-alkohol. Naenkrat je oče resno o- rodom in kakor hitro so vstale iz bolel in dve leti je bil prikovan postelje, so zopet prišle na delo. na bolniško postelj. To je bil naj- Največkrat so prinesle tudi nelepši čas, ki se ga spominjam iza vorojeneka s seboj. Nič ne preti-dobe, ko je oče še živel. Še bolj ravam, ako rečem, da ni bilo niti naporno smo morali delati, to je ene delavnice, v kateri ne bi bili res, a veliko laglje je bilo, ker je delali tudi jetični. Bolezen so na-vladal mir v hiši. Tedaj pa je na- lezli drug od druzega in smrtni stopila v industriji steklenih bi- slučaji so se množili od leta do serov kriza, mati je bila prisilje- leta. Nihče se ni vznemirjal, če so na, da nam je poiskala drugo de- vsak teden nesli nekaj delavcev lo. Bila ¡sem že dopolnila štirinaj- na pokopališče, bilo je to nekaj sto leto, zato so me sprejeli v tr- vsakdanjega, nihče se ni že zme-govino s steklenino, kjer sem bi- nil za. to. Dostikrat je bilo celo po la raznašala in kjer sem snažila več pogrebov na en dan. Namesto, steklenino. Medtem časom je da bi žalovali za njimi, so zbijali umrl oče. Naš položaj je postal v delavnici še šale o tem. Rekli še slabeji. Moj zaslužek za mojo so: “No, tega smo dobro pokopa-starost je bil vendar premajljen, J1 i; ko bi +o vedel, da smo bili ta-zato sem se morala priučiti bru- ko veseli, bi se še sam veselil, sam
V tem trenutku, ko naj pišem svojih živi jenskih dogodkih, mi roji sto in ¡sto misli po glavi. Ne vem kje in kako naj začnem.
Mislim na svoja detinska leta, na svojo mladost, na vse, kar se je odigralo od onega časa.
Kolikor daleč se morem sporni njati, vedno sem bila slabotna. Najtežje bolezni sem prestala že v detinski dobi. Danes razumem, da so povzročale te bolezni slabe razmere, v katerih smo živeli: slabo stanovanje, nezadostna hrana itd. K vsemu temu je mnogo pripomoglo tudi to, da je bil moj oče pijanec. Zelo malo se je brigal za svojo družino, moja mati je morala nositi vse skrbi.
Vzlic največje pridnosti in naj večje sledljivosti ji ni bilo mogo če, da bi zaslužila sama vse kar je rabila družina. Ni ji preostaja-lo druzega, kakor da je silila tudi nas otroke k plačanemu delu. Moji starši so bili brusilci stekla, mo' ja mati' je izdelovala tudi bisere. Ako je nastopila v brusilnici kriza, tedaj smo delali doma. Pogostokrat pa tudi oboje skupaj, čez dan v brusilnici, zvečer doma.
Bila sem najmanjša izmed treh sester in sem morala, čim sem postala dovolj ročna, pomagati pri izdelovanju črnih steklenih biserov. To je pač lahko delo, a za moje slabotno telo je bilo že naporno. Pogostokrat sem morala izostati od šolskega pouka,da isem delala. To je bila zame največja žrtev. Zelo malo časa sem imela za učenje, še manj seveda za igra nje, ali vendar me je najbolj bo lelo. kadar sem morala zamuditi pouk. V brusilnicah so delali takrat 16 do 18 ur. Ko se je bližal Božič, smo delali vso noč. Tudi o-trokom niso prizanesli. Še preden sem vstopila v šolo, sem že ve dela, da je zgodba o božičku le bajka.
Mati nas je opominjala večkrat, naj delamo prav pridno, da nam bo za Božič lehka pripravila kako veselje. Jaz sem si naročila same lepe reči. Seveda sem bila na sveti večer vselej bridko razočarana, nikdar nisem dobila tega, če sar sem si želela. Kako se je morala pač mati žalostiti zaradi moje nezadovoljnosti! Tudi doma ni' sem bila nič kaj rada, v šoli mi je bilo vse bol'j všeč. Učitelj me je mel rad, ker sem bila zelo paz ljiva. Osem let sem bila stara, ko sem pričela razmišljati o najrazličnejših stvareh. Povod k temu razmišljanju je bil moj oče. Kadar je prišel vinjen domov, sp se odigravali burni prizori in slišala sem stvari, o katerih nisem se nič razumela. Mati mu je delala najtrpkejše očitke, ako ni prine-
šenju stekla
Po svojem očetu sem žalovala le zaradi tega, ker je bil tako dolgo priklenjen na bolniško postelj. V resnici mu niti po smrti nisem mogla odpustiti, da ni za nas skrbel tako, kakor je zahtevala njegova očetovska dolžnost.
Prišla sem torej v stekla.
I je bil tudi vesel bratec ..
(Dalje priehodnječ.)
Zmes.
* Pri tekmah z letali v zraku je v Cicero ponesrečil zrakoplovec brusilnico | Pavel Pečk. Utrgala se je žičasta vrv pri krmilu in nesrečni zrako-
—	Hvaležna domovina. 701etni
veteran Drux, ki se je udeležil vojne 1. 1870—71 in je dobil štiri odlikovanja, je kaj žalostno umrl v nedeljo v Berlinu. Že več let je bolehal in zaradi tega ni mogel delati; živel, je v veliki revščini in bil zadnji čas tudi brez stanovanja. V nedeljo popoldne je šel oo cesti in se hipoma zgrudil, čez nekaj časa je umrl. Zdravnik je konštatiral, da je starec umrl vsled lakote in opešanja. — Tako plačujejo kapitalistične države svoje vojaške tlačane.
—	Robinzon. Iz Londona poročajo: 171etni Hugo Eger je bil v Worjhingu obsojen k štiritedenskem prisilnem delu. Eger je u-kradel svojemu očetu, ki živi v nekem mestu na Nemškem, 1200 mark in zbežal v družbi tovariša na Angleško. Klatila sta se po deželi in marsikaj doživela. Potem je pa seveda prišel trenutek, ko je 171etni Robinzon izdal zadnji vinar. Brez vseh sredstev je potoval Eger iz Londona v Wor-hing, kjer je ukradel majhno ja-dernico in se hitel prepeljati v njej čez kanal na Francosko. Ribiči so ga pa kmalu opazili in ga spravili na suho. Robinson je bil popolnoma onemogel, jadrnica polna vode, je brez cilja tavala po morju. Pred sodnikom v Wort hingu je Robinzon priznal, da je ukradel čoln, zato so ga obsodili k štiritedenskem prisilnem ¡delu. Policijska oblast je sicer sodnemu dvoru naznanila, da je ministrstvo, za notranje zadeve ukazalo, da naj pošljejo Egra na Nemško, ako bo oproščen. Sodniki so pa hoteli najprej kaznovati lehkomiselnega fantiča.
Kar vem povedati o tem času, plovec je padel 500 čevljev viso-se mi zdi danes sami neverjetno, ko. Prepeljali so ga v bolnico, Ako ne bi bila doživela te dobe kjer je kmalu umrl za težkim po-sama bi ne verjela, da so bile take škodbami, katere je dobil pri strahotne razmere mogoče v pre-¡padcu, lepem Izerskem pogorju.
Prvi dan v brusilnici. j —Morilec delavca oproščen. V
Delavnica je bila velika, imela I Lesini na Italijanskem so bile je le en prostor, v katerem je pred časom delavske demonstra delalo nad 60 ¡oseb. Vse vprek,mo- cije, v teku katerih je mestni žu-ški, ženske, mlada dekleta, fan- pan jOittadino potegnil revolver tje, celo šoloobvezni otroci. Moj jn ¡težko ranil dva delavca. Eden stric je bil mojster in delovodja. Iranjencev je umrl naslednji dan. Ko me je vpeljal, so mi klicali od j Meščansko časopisje je po stari vseh strani: “Aha, sedaj prihaja j navadi lagalo o kamenju, s kate-nov brusač. No, plačaj ^hitro vr- Ljm je 5aje množiea obmetavala ček piva.” “Kdor hoče postati j 0l>lasti, in še 0! drugih izmišljoti-brusač, mora prvi vstop plačati, naj1) 1(ja so se morali patriotične-
— Nenavadna operacija. Iz
Londona poročajo: Neki ameri-kanški mehanik, Owens Harris, je prošel pred isedmimi leti ob oči vsled nezgode p.ri delu. Letos v januarju so mu predlagali zdravniki v kirurgičnem hospita-lu v Filadelphiji, da mu vstavijo žive oči, ako le dobe kakega člo veka, ki bi bil pripravljen, da. podari svoje oči mehaniku. 31. marca ga je poklical zdravnik zopet k sebi in mu povedal, da bo sedaj 'izvršil operacijo, ker je dobil popolnoma nepoškodovano oko nekoga, kateremu je pri neki nezgodi izpadlo oko. Zdravnik je
izvršil operacijo in čez osem dni! istrska obala res znižuje, in sicer je Harris videl ¡z ustavljenim | na leto približno za 1 mm.
drugače se ne nauči.” Pod nos so mi molili vrčke in steklenice za
mu -čitatelju lasje ježiti. Prijeli so veliko število demonstrantov,
pivo. Še danes čutim, kako me je vsje(j energičnega protesta socia-oblivala rdečica, najraje bi bila j ligtičnega časopisja pa so areti
pobegnila.
rali tudi bojevitega župana. Pro-
Stric me je peljval k brusilni ces proy demonstrantom je do-ormari, kjer je delala starejša že- gnaj^ ¿a so jz množice le posa-na. Njej nasproti sem morala se- meizni ¡kameni leteli; zategadelj sti in jo opazovati pri delu. Ka- so demonstrante kaznovali z niz-kor ona tako naj bi delala tudi kjmi kaznimi. Preiskava proti jaz. Učne dobi ni bil o,postala ¡sem županu pa je izkazala, da so bi-
takoj samostojna delavka.
le izstreljene kroglje resnično iz
Tak ropot je bil v delavnici, da njegovega revolverja, in -da je nisem skoraj razumela, kar uii je blagorodni gospod župan brez si-pripovedoval stric. Smeh, petje, he prijel za orožje, ker je stal žvižganje, otroško vpitje, vse med karabinci ,ki so skušali mno-je mešalo. M|ne je bilo strah in Ujco pomiriti in orožja niti za u-groiza, niti ozreti se nisem tipala. piašenje demonstrantov niso ra-Pričela sem delati. Brusiti sem UKljub temu je imela pred-morala “hrušice” (okraske za preiskava nepričakovan uspeh
lestence).
da ®e je postopanje proti županu
Ko sem prijela prvi dve v roke, ustavilo, ker so prišli gospodje sem se tresla od strahu, da bi se pravični sodniki po vsestranskem kaj ne zgodilo. Seveda so me za- razmotrivanju do izaključka, da
čeli zopet zbadati.
župan ni ničesar zakrivil. Različ-
meram v rimskih bolnišnicah. Te ¡razmere so se še poslabšale
’*) Avstrijisko-nemške Sodražice šo izdale letošnjo spomlad' “Spominsko knjigo” v ¡spomin 201et-nice obstanka svoje organizacije. Iz omenjene knjige posnemamo spomine delavke A. Rothove.
Prste si namaži s popom, dru- na so domnevanja, zakaj so sod-gače ti uidejo.” Bučen ¡smeh od niki ustavili postopanje. Mi pa vseh strani je sledil tem besedam, smo mnenja, da je razlog pri ro-Delo mi je šlo laglje'izpod rok, ki. Italijansko pravosodje ima kakor sem ¡si bila mislila. Niti ni zakon, da oprošča morilce delav-trajalo prav dolgo in že sem zbru- cev! sila nekaj kosov. Žena je pregledala moje delo ter je bila zado- — Rimski delavci v boju zoper voljna; dejala je, ¡da se bom lehko slabe razmere v bolnišnicah. V priučila. To mi je dalo pogum, j avgustu je priredila delavska Zdaj sem ¡si celo upala ozreti se Upornica sijajno protestno zboro-nekoliko po svoji okolici. Ali ka-1 eanje proti vnebovpijočim raz ko sem bila začudena nad tem, kar sem videla.
Vsa delavnica je bila zastrta v ¡zadnjem času, ker je kraljevi ko-meglen oblak, tako da nisem vi- misar izdal nekaj res “človeko dela onih, ki -so sedeli bolj zadaj, ljubnih” odločb: poostrile so se V'delavnici, napolnjeni s prahom, določbe pri sprejemanju bolni-sem uzrla otroke najrazličnejše kov, odpravil je eno bolnišnico
strežajev. Zborovanje je bilo po Ob oknih so ležali majhni otro- poldne v botaničnem vrtu. Da je ci. Največ jih je bilo v zibelkah, bila udelžba ogromnejša, je de> ki so stale poleg brusilnih ormar, Uavska zbornica določila, da mo in neusmiljeno so se drli. Tudi ra popoldne mirovati vse delo fena, ki sem ji bila dodeljena, je Celo izvoščeki so ob treh popol imela poleg sebe 14 dni staro de- dne odšli in na cestni železnici je te Ko je pričel deček kričati, mu odšla tudi pretežna večina usluž-
‘ z uma-|bencev. Časopisi so pospešili prvo izdajo, večerne izdaje pa so izšle
je mati vtaknila “cucel” zanimi prsti v usta.
“Tukaj imaš, ti mali prolet,’
| v poznejši uri kakor običajno
očesom svetlobni žarek. Zdravniki sp prepričani, da bi na ta način lehko zdravili slepce.
— Kaj je na Avtrijskem vse mogoče. — Soc. Poslanec Glockel je povedal v poslanski zbornici tole mično zgodbo iz zgodovine avstrijskega birokratizma: V sep tembru 1. 1911. je peljal neki voznik z lesom obložen voz čez železniški tir v Neudecku na češkem. Pri prelazu je bil pa en prag prekratek, ;voz je obtičal in ni mogel dalje. V tem trenutku pri-drdra mimo vlak ,odtrga voz in konje vrže v stran. En konj je bil mrtev, drugi težko ranjen, voz je bil zdrobljen. Pred sodiščem je bilo dokazano, da ne zadene voznika nobena krivda, voznik je bil oproščen, torej je očividno, da je železniška uprava odgovorna za nesrečo. Voznik, ki je ubog, je tožil železniško upravo in zahteval 1440 K odškodnine. Najprej so rekli: konj, ki ni bil mrtev, ne sme voziti. Voznik je moral torej dva in pol meseca krmiti konja, a rabiti ga ni smel. Nato se začno ogledi komisije. Doslej jih je bilo že sedem, pri vsaki komisiji po osem oseb. Komisije so bile sestavljene iz uradnikov iz Heba, Plzna in Karlovih Varov. Živino-zdravniki iz Prage, Heba in Karlovih Varov so obiskavali bolnega konja. Ko je šesta komisija s častjo in slavo dokončala svoje delo, so dejali: sedaj še ena komisija in potom šele — ogled na lici mesta. Zopet so naložili voz z lesom, spustili železniški stroj, ki je peljal tik do voza, seveda dalje ne. Ko bi pred voz upregli u-radnega “šimelna”, bi bilo morda prav dobro. Komisijski stroški so prav gotovo še višji kakor 1400 K. Ubogi voznik je že uničen, a železniški pragi še niso popravljeni. Neki tovarnar, čigar tovorni avtomobil mora tudi večkrat peljati čez ta prehod, je hotel pustiti prage popraviti na lastne stroške, a železniško obratno ravnateljstvo ne pusti, češ da da bi s tem bila dokazana krivda, čudno ni, če je že vse prebivalstvo ogorčeno nad takim uradovanjem.
— Znižanje istrske obali. Pred štirimi leti je konštatiral znani arheolog dr. A. Gnirs na podlagi študij starih pristanišč, da se istrska obala vedno znižuje. Izračunal je, da je padla obala v zadnjih 2000 letih za 1.5 m, torej v enem letu približno za 75 mm. To trditev je pred kratkim potrdilo uradno poročilo hidrografič-nega uradu v Pulju. V teku 30 let se je pokazalo, da je vodna površina za 3.5 cm višja sedaj kot pred 30 leti. To je edino mogoče na ta način, da se obala znižuje. Dr. Gnirsova trditev je s tem u-temeljena in dokazano je, da se
SPORED
za peto redno konvencijo S. N. P. J., ki prične dne 16. septembra 1912 v South Side Turner Hall (južni dvorani telovadcev), 471—473 ..National Ave., Milwaukee, Wis. Telefon “South 250”.
1)	Odvoritev konvencije in pozdrav gl. predsednika.
2)	Volitev poverilnega odbora.
3)	Opravilnik za konvencijo.
4)	.Volitev odbora za dobo konvencije; predsednika, podpredsedni-nika, zapisnikarjev in reditelja.
5)	Volitev drugih odborov za dobo konvencije; za pregled računov, pritožb itd.
6)	Poročilo glavnega odbora in urednika.
7)	Poročilo delegatov o stanju društev.
8)	Poročilo odborov za dobo konvencije.
9)	Gitanje in ureditev pravil.
10)	Resolucije in predlogi v korist jednoti.
11)	Volitev glavnih odbornikov.
12)	Nominiranje mest za prihodnjo konvencijo.
13)	Volitev odbora za prevod pravil.
14)	Zaključek konvencije.
OPRAVILNIK.
Peta redna konvencija, S. N. P. J. je sprejela sledeči opravilnik, ki velja za dobo zborovanja za vse delegate in odbornike, zbrane na petem rednem glavnem zborovanju.
Predsednika konvencije in vse druge izvoljene odbore za dobo konvencije, se odstavi radi pristranskega nastopa, delovanja in nezmožnosti, ako tako sklene konvencija z nadpolovično večino glasov ker je ž njihovim delom nezadovoljna.
Tekom zborovanja morajo vsi delegati in odborniki, predno prične seja, pravočasno zasesti svoj sedež, katerega smejo zapustiti le z dovoljenjem predsednika. Odstraniti iz dvorane se smejo le po končanem govoru. Ako ni potekel čas govornika, ga ne sme nihče motiti v njegovem govoru.
Kdor želi besedo, mora to naznaniti z vzdignejem roke. Govorniki dobijo besedo po vrsti, kot so se oglasili zanjo. Ako se dva govornika oglasita hkrati za besedo, potem odloči predsednik prvega govornika. Podpredsednik vodi imenik prijavljenih govornikov. Go-vori morajo biti dostojni in ne smejo se rabiti psovke. Govoriti o stvareh, ki ne spadajo v delokrog jednote, ni dovoljeno; ravnotako o stvareh, ki so proti ustavi in načelom jednote. Delegati (inje) in odborniki nazivljejo drug druzega brat ali sestra.
Glavnega zborovanja se sme udeležiti vsak član (ica) jednote, ki se izkaže s potrdilom svojega društvenega tajnika, na katerem mora biti vtisnen društveni pečat, da je dobro stoječ član društva in S. N. P. J.
Delegati in odborniki se morajo redno udeležiti vseh sej konvencije. Svojo nenavzožnost lahko opravičijo s tehtnim vzrokom, katerega pa mora konvencija priznati kot takim. Kdor se ne udeleži sej konvencije, ne da bi v svojo opravično navedel tehten in opravičljiv vzrok, je zgubil pravico od društva zahtevati dnevnico za do-tično zasedanje. Vsakemu pa lahko vzame konvencija mandat, ki povnovno izostaja od sej, ne spolnuje svoji dolžnosti ali pa se nedostojno obnaša.
Predsednik konvencije posvari prvič vsakega ki ne vpošteva opravilnika. . Potem mu uroči ukor. Kazni pa določa konvencija.
Slovenska Narodna
Ustanorljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave.
Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Hi.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaiugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
Kulturna naloga podpornih jednot.
Kdor ima kaj vpogleda v politično in družabno življenje v Ameriki, bo priznal, da smo kar se ameriških inštitucij tiče, na pragu prevrata. Ta prevrat, ki rine na površje že dalj časa, je na znotraj industriji in obratu sploh že izvršen; sedaj daje samo še pritisk na zunaj, na javno življenje, katere obloka se ima menjati v smislu svoje notranje sile : v smislu zrelega, dovršenega kapitalističnega najina v proizvajanju. Poznavalci moderne e-konomije, sociologi in drugi, ki razumejo, da je ameriško javno življenje muha na industrialnež: kolesu, katerga regulirajo privatni interesi, denarni mogotci lin veleindustrijci, so že izrekli svoje mnenje o tej stvari.
Narodni ekonomi so namreč dognali, da je trditev, da ima vsak človek priliko postati milio-nar, navadna hinavska laž, ki se je gojila in ohranila na rovaš nevedne mase; in to laž so podprli s številkami. Isto so potrdili — da ne govorimo in dolžimo socialistov — celo buržoazni sociologi. Ali poleg tph faktorjev so pomagali razkrinkati to nesramno in nevarno laž tudi ameriški in-dustrialni mogotci — trustovci sami. Vrsta ,to je masa, ki je šla slepo za vozom “fate morgane”, s katere s eje bliščal napis: “svo-bodna igra sil”, se je zdramila in videla, da je voz navrhan in da vse, kar morejo doseči, so prazni odmevi in pa občutki biča, s katerimi jih opletajo po plečih, k! sede na vozu. Nade doljnih so se jele topiti v trpko ironijo. — Toda tam v ozadju, daleč vstran, so se zbrali duhovi, ki so spoznali to brezupno igro že preje, pa so se začeli organizirati. Vstopili so v krog in vzdignili prapor, na katerem je citati: “Preč s svobodno igro sil! Živila industrijalna demokracija”! — Od tega časa sS se culi glasovi od obeh koncev-Iz boja za obstanek — za dolarjem, se je razvil razreden boj, in nato so imeli na vozu “fate morgane” konferenco, kako bi podaljšali življenje tisti laži, ki je imela toliko privlačnost in vabljivost, da so ljudje tekli za vozom.
Dognali so, in potrdili, da je treba državnih reform, “fata morgana” pa da dobi nove privlačne sile ,katere bodo zajeli kar iz drugega konca, od koder se ču-jejo klici po ‘1 industrij elni demokraciji”, vsakemu polno vrednost za njegovo delo itd. Tatove za to delo pa so najeli v Rooseveltovi stranki. S tem je povedano v prvem poglavju vse.
Jasno je torej vsakemu, da se gre za resno delo, odpraviti to laž s sveta in da bodo reforme — hočemo nočemo — prišle. Prišle bodo največ od zgoraj in pa iz sredine. to je tiste mase, ki še vedno veruje, v privatni srečolov, meneč, da konečno le prepodi mogotce z voza, na katerega bi se radi pospeli sami in bi oni imeli vajeti “svobodne igre sl”, v rokah .Zato je sedaj stvar taka, da se mora računati na reforme, naj že pridejo od kjer koli in s kakršnih že vzrokov. Os družabnega življenja se obrača tako. kakor tirja zakon gospodarskega razvoja.
* *
Par let sem se že čuje o načrtih, ki jih ima baje država v mislih o starostnem zavarovanju, o
zavarovanju onemoglih, o penzi-ji in odškodninskem zakonu, ki naj bi se regulirali iz dohodninskega davka, katerega bi plačevali kapitalisti, osem-urnem delavniku in še marsikaj druzega. In kakor izgleda, bo imel prihodnji kongres te stvari že na skrbi; kajti zapoved prihaja od zgoraj; Kakšne izpremembe! — Če bi bil pred par leti kdo sprožil kaj ta-cega v javnosti ali v kongresu, bi ga bila brez procesa in posvetovanj obsodila vsa ameriška javnost: imeli bi ga za nevarnega socialista in celo anarhista. Stari patrijotični Amerikanei bi ga pogledali za razdiralca svetih ameriških inštitucij, za roparja ali pa slabiča, ki hoče vpeljati državo očetovstva, jerobstva; kajti njim je sveto le načelo “svobodna igra sil”, da močnejši premaga slabejšega, kakor se tp godi mect živalimi najbolj barbarične vrste. Kako torej, da je postalo to zlato načelo kar nakrat velika zmiota in grda brezsramna laž?
—	To uprašanje, pravijo, razlaga tem prostozidarjem sedaj Roosevelt, ki je sicer sam malikovalec tega načela, ki pa vendar trdi, da je socialist (!).
Ker je torej jasno, da bodo reforme prej ali slej prišle, pa naj zmaga katerakoli stranka, je za nas važno, da vemo, katero delo nam bodo vzele reforme- iz rok in za kakšno delo naj se pripravimo že sedaj, da bo odgovarjalo potrebam časa.
Uprašanje nastane.- Kaj bomo s sedanjimi inštitucijami, ko pridejo na vrsto državne reforme? Kaj bomo z jednotami, ko bo u-peljana splošna 'državna starostna zavarovalnina? — Razume se seveda, da ta preobrat ne bo prišel kar čez noč, ne da bi se na to preje sporazumno delalo, da se te inštitucije preustroje v drugo smer. Pa bo kdo dejal: za te stvari naj se brigajo tisti, ki pridejo za nami, ali pa da se gleda predaleč naprej. Toda stvar ni taka. Če poskrbimo že zdaj za smer, za katero nam je stremiti, bomo potem, ko pride čas, kaj lahko stopili na pot, po kateri bo hoditi nam in našim zanamcem.
Eni se danes zanimajo in vodijo brigo za ureditev popolnejših zavarovalnih skladov, rezervnih fondov, sanitariuma in več druzih stvari. Vse to naj le ima svoje mesto, dokler še nismo dobili v roko črno na belem, da nam te stvari jamči zakon. Ali drugi misli jo malo dlje, kajti vsi ne morejo imeti skrbi za ene in iste reči. Izven teh, po razmerah potrebnih stvari, je treba misliti na kulturne haloge, ki so jstotako važne z ozirom na našo bodočo duševno pripravnost, kakor skrbi za uravnanje naših zavarovalnih skladov.
Slovenci — sploh Jugoslovani
—	smo še zelo revni na svojih dvoranah, ki bodo v bodoče zelo važen faktor in ki bodo igrale v zgodovini ameriškega življenja zelo važno ulogo. Nimamo še bibliotek, kjer bi se izobraževali in pripravljali na velike dogodke, ki pridejo prej ali- slej gotovo. Na vse to je treba misliti, prav resno misliti, v naprej. — Preveč denarja se izda za razne simbole, pa premalo za kulturne naprave.
Družabni preobrat prihaja hitrih korakoV" in kako nerodno bo, če se ljudje ne bodo zavedali do-gd-kov in jih izkoristili.
čestokrat se sliši od domačih n od tujcev, kako je naš narod
pokvarjen, kako pije in kako je lahkomiseln. — Nič čuda! — V starem kraju ni imel prilike izobraziti se, ni bilo tovarn, tolko več cerkva; ni imel kruha, toliko več dolga, revščine in neznanja. In tu v Ameriki, kjer je dobil — kadar se je zahotelo kapitalistu — vsaj kruha, so mu že zopet za pe-terjj amer. kapitalistov, ki isto-tak-o časte načelo “svobodne igre sil” in mu ponujajo vse vrste simbole ,brezpomembne igrače, kakor so to delali Španci, ko so prišli s Kolumbom v Ameriko in dajali Indijancem v zameno nič vredne igrače za zlato in srebro.
Mnogo tožba se je že slišalo čez te razmere, toda samo tožbe ne izdajo nič, kakor ne svarila. — Sistematično delo, to je tisto sredstvo, s katerim bi se dalo odpraviti mnogo nedostatkov pri ljudeh in jih spraviti na višjo stopinjo kulture in samozavesti. Posebno v razmerah, kakeršne čakajo z ozirom na preobrat teh inštitucij vsled reform, ki bodo prišle, bi se morale jednote zavzeti na celi črti za kulturne naprave svojim članom. Napotiti ljudi na delo za gradnjo domov, (hal) u-stanovitev knjižnic in narod ne bo lehkomiseln. nihče mu ne bo več očital pijanstva, in tak se bo lahko varoval, bojeval in ohranjeval v boju za svoja prava vsepovsod.
Drskar.
Strahovlada na Kitajskem.
Silnoumzburjenje vlada na Kitajskem, ker sta bila ustreljena dva opozicionalna genarala. Narodna skupščina v Pekingu je po burni seji v torek sprejela z 52 glasovi proti 1 predlog, da naj Yuanšikaj takoj razjasni zadevo, zakaj da je dal ustreliti dva generala brez vsake sodbe.
Prvi predsednik mlade kitajske republike ni bil nikdar posebno izbirčen v sredstvih za dosego in vzdrževanje moči. Svoj čas je izdal reformne načrte cesarja Kwanghsija cesarici vdovi Tze-hzi in se povzpel s to izdajo na čelo vse uradniške hijerarhije in takorekoč prodal cesarja najzate-lebanejšim nazadnjakom. Ko so potem izbruhnili nemiri bokser-jev in se jo Yuanšikaj uveril o brezuspešnosti svojega boja proti “tujim vragom”, je kot guverner pokrajine Šantung dal poklati na tisoče bokserjev. S tem činom si je hotel pridobiti zaupanje Evrope. Yse politično delovanje Yuan-šikajevo se odlikuje z dvoumnost-ja, a sedaj ima kitajsko ljudstvo dovelj te neodkritosrčnosti in vse kaže, da je sito predsednikovih laži in zvijač. Ko je imenoval dr. Morrisona za svojega političnega svetovalca, so nekateri trdili, da se je s tem imenovanjem hotel iznebiti predsednik najostrejšega in najvplivnejšega kritika svojih dejanj.
Način, kako je izvabil glavno žrtev svojega maščevanja, generala Čeng-Vuja v past, je naravnost peklenski. General Tuan-tših-tuj, kateremu je poveril Yuanšikaj aretacijo in usmrčen j e Cenga, je povabil svojo žrtev v evropski hotel k obedu. General Tuan je med obedom večkrat slavil v napitnicah Cenga. Po končanem obedu je hotel iti čeng domov. Ko so dospeli vozovi do neke poprej domenjene točke, se je sklonil general Tuan iz voza in zabrlizgal na policijsko piščalko. V hipu se je zabliskalo okolo voza vse polno sabelj in bajonetov. Generala Čenga so obkrožili, izvlekli iz voza, zvezali in ga odpeljali pred vojno sodišče, ki je bilo že zbrano. Oficirji sodišča so karenostavno izjavili, da je general obsojen k smrti in da bo takoj ustreljen. Brez dokazov, brez utemeljevanja je bila izrečena smrtna obsodba. Generala čenga so privezali h kolu in oddali nanj prvo salvo, ki ga pa ni umorila. General je zaklical: “Nebesa! Moji starši! Kakšen zločin sem vam vendar učinil?” Dalje so pokali streli, dokler se ni pokazalo črevesje nesrečne žrtve.
General Tuan je bil že od nekdaj podlo orodje Yuanšikajevo. Povzdignil je Tuana, ki je odličen organizator, v generala. Tuan nima vojaške vzgoje, po modernih načelih, ampak je bil izvrsten družabnik. Ko je bil Yu-anšikaj podkralj pokrajine čili v Tientsinu, je napravil Tuana za policijskega prezidenta v Tien-stinu. Ako ni mogel Yuanšikaj po noči spati, je poklical Tuana, ki ga je zabaval.
Leta 1907. je bil Tuan zapleten v grdo afero, ki je zbujala povsod veliko pozornost. V pokrajini Hejlungkjang v Mandžuriji so nabrali več milijonov taelov za nove divizije. Tuan je takrat
hrepenel po guvernerskem mestu pokrajine Hejlungkjan in je podkupil takrat vsemogočnega princa činga, ki mu je tudi res preskrbel zaželjeno mesto. Princ Čing je dobil sto tisoč mehikan-skih dolarjev nagrade, njegov sin pa pevko, po imenu Jangzušieh v vrednosti 30.000 dolarjev. Tuan je dobil denar od tovarn za o-rožje, katerim naj bi pozneje preskrbel dobavo orožja za čete v Hejlungkjangu. Ali nečedna ta stvar se je izvedela, posledica te kravje kupčije je bil velikanski škandal. Tuana so degredirali, izvršiti je hotel samomor s tem, da je pogoltnil zlat prstan. Ko pa je Yuanšikaj nastopil svojo pot navzgor, tedaj so prišli za Tuana boljši časi.
17. avgusta je šel dr. Sunyat-zen v Peking, čeprav so ga svarili pristaši stranke Tung-Men-huj in njegovi prijatelji. Dr. Sunyatzen je hotel, osebno pri predsedniku Yuanšikaju proti nekaterim vladnim odredbam protestirati. General Huang-Hzing, ki je spremljal Sunyatzena, je ostal v Šan-gaju in je brzojavno protestiral proti usmrčenju generalpv čeng in Hvang, ki sta se prav posebno odlikovala v začetku revolucije.
Na Kitajskem so sedaj tri politične stranke, katerih pristaši so v narodni skupščini. Stranka Tun-Men-huj je radikalno socialno reformna stranka južnih pokrajin, ki ima zlasti v Kantonu svoje pristaše. V vsej državi šteje ta organizacija približno en miljon članov. K tej stranki se priznava tudi dr. Sunyatzen. Pokrajine v središču države so zastopane v stranki Tžung-Lo-Tang ki je konservativno republikanska. Vojaški poveljnik revolucije, Li-Yuan-Lung, je najodličnejši mož v tej stranki. Stranka konservativcev, Kung-Lo-Tang,je razširjena v severnem delu države. K njej pripada Yunašikaj.
Iz zgodovine Carigrada
Ni se zgodilo prvokrat, da pre-te italijanske vojne ladje staremu cesarskemu mestu na iztoku; že pred mnogimi stoletji je bil Carigrad smoter italijanske osvoje-valne politike. Ponosni republiki Genova in Benetke sta se lotili o-svojevanja na sredozemskem morju z večjo odločnostjo in z večjim uspehom kakor savojska dinastija.
Tedaj, v dobi križarskih vojsk,-Carigrad pa je bil glavno mesto grške države. Gibanje, ki ga imenujemo križarske vojske, ni bilo prav nič drugega, kakor poskus rimske cerkve Jer francoskih in italijanskih trgovcev, da osvoje vzhod. Ako presojamo križarske vojske s tega edinena pravilnega vidika, tedaj se nam zdi umevno samoposebi, da so križarske armade napadle krščanske Grke prav s tako vnemo, kakor neverne Turke. Tako je podelil leta 1204 papež blagoslov tistemu beneškemu hrodovju, ki je osvojilo Carigrad. Domači razpori med Grki so odprli tujcem vrata v trdnjavo, ki je bila za tedanjo vojno tehniko sploh nepremagljiva.
Beneški dož Enrieo Dandolo je naropal tedaj v orientu toliko dežele, kolikor se je sedanji gospod italijanski ministrski predsednik Giolitti niti v najprešer-nejših sanjah ne nadeja nakrasti. Večji del Grške, Kreta in večina otokov Egejskega morja so bili poslušni Tikazu Benetk. Modri Benečani so prisodili podjetnemu belgijskemu grofu čast, da je igral v Carigradu cesarja. Seveda njegovo cesarsko veličanstvo ni trajalo dolgo. Država francoskih pustolovcev y orientu je trajala vsega skupaj le pol stoletja; potem so zapodili Grki sovražene “Franke” iz Carigrada in se zopet osamosvojili.
Moči italijanskih mest seveda tudi preporod grške države ni mogel oslabiti; Benetke so obdržale vse svoje mnogoštevilne naselbine in v carigradskem mestnem delu Peri je nastala genovska kolonija, ki se je upravljala popolnoma neodvisno od grške vlade. Italijani so ostali resnični gospodarji vzhoda in ko so Turki leta 1453 zavzeli Carigrad, so se morali v resnici boriti proti Italijanom, ne proti Grkom.
Od začetka 14. stoletja so Turki razvijali veliko ekspanzivno silo pod mlado dinastijo Osmanov in kmalu je bil Carigrad edini grški otok, ki je molel iz širokega islamskega morja. V tej stiski se je grški cesar popolnoma izročil zapadnjakom. Toda grško ljudstvo ni hotelo nič slišati o tej kapitulaciji; turška oblast mu je bila ljubša od evropejske in italijanske. Tako se je naslanjal zadnji bizantinski cesar pri brambi Carigrada pred naskakujočimi Turki edinole na pomoč nekaj ti-sočev Italijanov, ki so prebivali
v Carigradu. Ampak Turki 15. stoletja so bili za svojo dobo jako moderni vojaki. Iznajdbo topov, ki so bili za tedanji čas senzacija kakor aeroplani, so spretno uporabili. S topovi so razrušili zidovje, udrli v mesto in posekali Italijane do zadnjega moža.
To se je zgodilo leta 1453 in odtlej je bil Carigrad z Dardanelami vred neprenehoma v turški oblasti.
Jetika v stanovanjskih kasarnah.
Celo meščanske avtorite priznajo, da je stanovajska mizerija največ kriva, da se razširja jetika. Preiskave so dognale, da imamo v večjih mestih stanovaja, v katera nikdar ne prodre solnčni žarek. V vseh mestih se nahajajo temna stanovanja, ki so’pravi paradiž za bacile, ki provzročajo jetiko.
Solnce je smrt za bacile!
In če gremo gledat stanovanja, v katerih prebivajo najbolj slabo plačani delavci, našli bomo, da so stanovanja temna, da je v njih največ jetičnih ljudi. Jetika se ne seli v razkošne palače miljo-narjev. Tam je preveč solnene svetlobe in svežega zraka. Jetika je doma le v stanovanju izmo-ganega delavca, kjer se v temi redi bacil.
V	Liverpoolu na Angleškem je mestna gosposka že zdavnej uvidela, da se bacil, provzročajoč jetiko, redi le v stanovanjskih kasarnah. Mestna gosposka je dala podreti stanovajske kasarne in je prisilila lastnike, ki so z neizreč-no visoko najemnino drli najemnike, da mesto njih zgradi hiše z zračnimi stanovaji. Posledica te pametne odredbe je bila, da se je število za jetiko umrlih znižalo za polovico.
Kar se je zvršilo v Liverpoolu, se lahko zgodi tudi v drugih mestih.
Nobena avtoriteta ne more zvr-šiti tega dela tako temeljito kot delavci, katerih se tiče. Zato pa morajo delavci v občinske in zakonodajne zbore voliti svoje tovariše, ki niso “graftarji” in golo orodje kapitalistov.
Delavci! Volilni listek je tudi sredstvo proti jetiki, ki mori nas, naše žene in deco.
V	mestu, v katerem so hlapci kapitalistov v sedlu, se ne bodo brigali mestni svetovalci, da se odstrani stanovajska mizerija. Zategadelj je dolžnost delavcev, da pometejo z ljudmi v vseh za-stopih, ki se navdušujejo za kapitalizem, očeta temnih in zabuhlih stanovanj — in jetike!
Imenujejo me življenje.
Sel sem nekdaj kot tujec na trg, ki je bil v velikem Vznemirjenju. Zakaj veter z neba je zavel skozi ljudi, ki so na čudovit način nenadno začeli razmotriva-ti o mnogih rečeh, ki se tičejo življenja in usode, katero so dotlej doživeli. In videl sem jih naglo letati semtertja. Eni so oznanjevali svoj nauk, drugi zopet svojega; eni so poslušali tega govornika, drugi so storili drugače. Toda oči vseh so bile uprte v daljavo kakor pri ljudeh, ki vidijo v zraku prikazni. Razentega je bila zmeda in prepir in v meni je vstala želja, da zvem, kaj pomeni vse to. Tedaj sem videl v množici — toda njej nevidnega —nekoga ki je utegnil biti romar, tako prašen in utrujen od pota se je zdel, in sem ga nagovoril:
“Ali ste tukaj tujec kakor jaz?”
“Da in ne,” mi je odgovoril.
Nisem razumel, kaj naj pomeni ta odgovor, in sem molčal. Potem sem dejal:
“Ali prihajate od daleč?”
“Da in ne,” mi je odgovoril.
Zopet sem bil v zadregi in zopet sem molčal.
Tedaj se je okrenil k meni in dejal:
“Vi me ne razumete. Jaz sem, ki vzbujam ta nemir tukaj. Jaz navdihujem govornike in dajem prerokom zamaknenje.”
“Kako je to možno?” sem dejal, “Saj slišim mnogo naukov in nasprotujočih si prerokovanj Kako morejo priti vse te stvari od Vas?”
Tedaj se je užalostil in kratek čas ni nič govoril.
“To je ravno tragično pri tem,” je slednjič dejal. “Ljudje so slepi in nepotrpežljivi. Samo sijaj imajo od mene in nočejo čakati, da bi me videli vsega. Temveč neutegoma se požurijo, 'da govore o meni, ki ga niso nikdar (videli. Eden, ki je videl luč v mojem očesu oznanja: “Glejte, to je on!’ Drugi, ki je videl jasnost mojega obličja, kriči: “Ne, to je on!” Tretji, ki je videl veselje v moji hoji, vpije: “Nobeden vaju nima prav, to ie on!”
Pa se ločijo v prepirajoče se gruče in si prete. Tako sem se utrudil in moje popotovanje je dolgo. Nočejo se izmodriti in dokler se ne izmodre, nimam pokoja.”
Tedaj pa je nastalo med množico veliko gibanje, kakor da bi bi li oklicali Mesijo. Pogledal sem in videl nekoga, ki je govoril ves v ognju. Njegove oči so se iskrile v radosti njegove zamaknjenosti, njegove besede so plamtele kakor ogenj, njegov glas je drhtel od navdušenja. Moje srce je tolklo, ko sem ga poslušal, in zdelo se je, kakor da me peroti dvigajo kvišku od tal, na katerih se mstal. Obrnil sem se do popotnika, vprašal sem ga srečen: “Slišite! Ali ta ni moder? Ali ni prerok?”
Toda ko sem se okrenil, sem videl, da se je popotnik obrnil nekoliko v stran in da je skoro s hrbtom stal proti nam. To me je vznemirilo in dejal sem mu: “Ali se ne veselite? Ali ta-le ne vidi zamaknjenja, ki je Vaše, in ali ga ne Vidi kljub nepopolnosti, ki tira ljudstvo v smrt? Ali Vas ne gane to poslanstvo tako, kakor gane godba vojaka pred bitko?”
Toda odgovoril ni nič. Le zdihljaj se je izvil njegovim prsim. Bilo mi je ,kakor da mi je dal ta zdihljal njegov odgovor. Stal sem nesrečen in molčeč in zdelo se mi je, da se kakorkolj nekaj spreminja v mojem srcu in da se nekaj ne strinja pri govorniku.
Potem sem opazil, da je gledal popotnik na drugo skupino ljudi, ki jih jaz najbrž zategadelj nisem opazil, ker so mirno govorili med sabo in se niso udeleževali demonstracij. Njih obrazi so bili mirni, tako mirni, da so se mi zde li brezbrižni. V očeh niso imeli nobenega sijaja in vedli so se tako popolnoma mirno, kakor da ne bi besnel okolo njih Velik u-por.
Popotnik se jim je bližal in jaz sem mu sledil. Ko sem prišel bliže, sem čutil, da sem bil stopil v krog velikega miru. Pozdravili so popotnika, kakor se pozdravijo med sabo pametni ljudje, prisrčno, toda resno, in videl sem, da so bili njih ohrazi odločni in da so stali kakor možje, ki se ne dajo omajati, če so bili drugi zbu-diliv meni čuvstvo, kakor da bi me na perotih neslo navzgor, so ti vzbujali v meni občutek, da stoji moja noga trdno na zemlji in da sem samega sebe nameraval z njimi zvezati za težek boj. Vendar so me napravili otožnega, otožnega s tisto očarujočo otožnostjo sveta. Nad me je prišlo čuvstvo nesreče in dvoma. Tedaj sem se obrnil do popotnika in dejal:
“Vrniva se t jeka j- zakaj tam je upanje in moč in radost dela.”
Pogledal me je sočutno in dejal: “Zakaj?”
Za hip nisem mogel odgovorit; toda premišljeval sem in kmalu so mi prišle besede, ki so izrazile moje čuvstvo, in sem dejal: “Ker mi tu pravita moja glava in moje srce, da moram ukloniti svojo glavo jarmu, da mi je treba tolažbe v nesreči, da moram kakorkoli najti veselje, ki je Vedno tu, po zimi in v pomladi.”
“Ali ni to človeška usoda v teh časih? Ali niste veseli, da ste to odkrili? Ti ljudje delajo za večnost in mislijo za večnost. Ti vedo, da jih ne osrečuje plačilo; nobene radosti nimajo nad veseljem napora, nad divjim vrtincem razburjenja. Vse to je pod njimi. Oni vedo, kaj pride in kaj pojde mimo, da bodo tisti, na katere so oni prisluškovali, gibanje pomladi končali ali nadaljevali, in da se nazadnje ne bo nič posrečilo, razen da pridejo drugi in končajo delo.”
Bil sem kakor človek, ki se pogreza v mir, sprva nesreče in bojujoč se, toda upokoji se in odkrije novo srečo.
“Oni vedo”, je nadaljeval, “kaj jih čaka — boj, žrtev, trpljenje — vendar korakajo naprej. Oni vedo, da bodo umrli in da ostane izpolnitev obljube daleč za njimi; vendar gredo naprej. To je moje ljudstvo, to so moji preroki.”
“In zdaj,” zatapljal sem se globlje vase, kakor sem poslušal njega, “jaz ne vidim nič luči od Vzora v njihovih očeh, kakor jo vidim v očeh drugih.”
Popotnik se je okrenil in me motril.
“Bila je nekoč samo v njihovih očeh,” je dejal z glasom, ki ga je značil za mojstra. “Zdaj je v njihovih srcih in zato ne more nič več premeniti v temoti.”
Tedaj me je obšel globok mir in nekaj se je zbudilo v msni, česar preje nisem poznal. Bilo je, kakor da se prebuja truden človek po osvežujočem spancu.
“In kdo ste Vi, ki me je učil te stvari?” sem vprašal.
“Imenujejo me življenje,” je odgovoril.
(Iz “The Socialist Review.”)
Civilizacija in človeško življenje.
“Nobeno fantastično zasuka-vanje resnice ni rodilo toliko gorja kot pretirano spoštovanje minulih časov.” Tomaž Buckle, angleški kulturni zgodovinar, ki je prvi preiskoval prirodne vplive na razvitek človeške civilizacije, je svojo' sodbo pogodil; ampak izpolnil bi bil svojo misel, če bi bil označil tudi pretirano hvalo sedanjosti' za izvirek socialne bede.
Kulturnim fantastom zmanjkujejo besede, kedar opisujejo veličastno pot človeštva iz staročlo-veškega barbarstva preko srednjeveške zaostalosti do sadov novodobne kulture. Za nami sta su-ženstvo in tlačanstvo, okrutni u-stanovi piemnskega boja, za nami krvavi teološki prepiri: ugasnile so žive baklje, Neronove in papeške.
Če^je spoštovanje življenja in človeške osebnosti znak kulture, se po pravici lehko vprašamo: ali ne kaze podobe novodobne civilizacije veliki krvavi madeži? Ali ni naša človečanska doba v najbližji soroščini z vojnimi strahotami prvotnih bojev? Tolstoj je enkrat plastično označil prokleto zvezo rafinirane moderne tehnike s sitovo^ brutalnostjo prvotnih časov, ki je vpregla najpopolnejša sredstva za vojno ubojstvo: primerjal je brzojavnim drogovom, na katerih teče žica skozi mrtvaške glave, čingiskanov telegraf l
In dalje: ali ne deli naša justi-ca svoje pravice še zmerom s sekiro v roki, pod vešali; ali ni naše pravosodje še zmerom krvavo maščevanje?
Ampak človeške žrtve, ki jih grabi vojna'in ki jih terja krvava justica, niso najštevilnejše in tudi najhujše niso. Krvoločnejši vampir, ki pije človeško kri, ne-nasitnejsi moloh, ki požira živo žvljenje, lakomnejši' in strahot-niejši od staroveškega suženstva in srednjeveške verske blaznosti je razredni gospodarski red, kapitalizem. Njegova zgodovina — brezobzirno pustošenje ljudske sile, frivolno igranje s človeškim življenjem. Kakor so si egipčanski faraoni na okostjih svojih su-žnov zgradili spomenike svoje blazne prešernosti, prav tako si novodobni mamonizem postavlja svoj prestol iz mrtvih proletarskih trupel. Delavnico preobrača v bojišče, ki ga dan za dnem goji delavska kri in kjer se dan za dnem odigravajo tragedije med življenjem in smrtjo. Nemška nezgodna statistika — in razmere na Nemškem niso najslabše — zaznamuje od ustanovitve nezgodnega zavarovanja (1885) domale-ga dva miljona delavskih mrličev. Vojna blaznost vsega sveta ne doseže celo stoletje tega števila !
Umrljivost delavskih razredov ogromno prekaša umrljivost' ostalih slojev človeške družbe. V premnogih industrijskih panogah vsled pregnanega dela in vsled nezadostne hrane dosežejo delavci komaj trideset let - povprečne starosti. Betlehemski detomor, ki. uničuje v vsaki državi leto za letom na stotisoče živih bitij, je le strašna posledica bede in siromaštva, na katero' so obsojeni starši v sedanjem gospodarskem redu.
Naj omenjamo še kolonialno politiko, ki je prirodten izrastek kapitalistične civilizacije in ki stane stodisočglava plemena in narode življenje. Saj je komaj nekaj tednov, ko je angleški generalni konzul na Peruvanskem, ser Roger Casement opisal strašno gospodarstvo angleško-peruvan ske družbe za pridelovanje, kavčuka, ki je v dvanajstih letih pokončala 30.000 Indijancev.
Strahotno pustošenje ljudskega zdravja in življenja, visoke, nepregledne grmade človeških žrtev označujejo kapitalizem in njegov državni in pravni red. Nezaslišana potrata dela in nezaslišana potrata življenja, tako je bistvo njegovo. Hvala sedanjosti je u-spavanka vesti, zakaj moderna kultura se ni še ■ povzpela d'o gospodarnosti s človeškim življenjem. Vsa naša “socialna politika” gre za tedP, da obvaruje bolnega, ponesrečenega, onemoglega delavca pred propadom v najglo-bokejšo bedo. Resnična socialna politika pa mora povzdigniti varstvo človeškega življenja ne le moralno, temveč za gospodarsko načelo in potrebo. Dokler ni premagan kapitalistični sistem, je resnična socialna politika nemogoča.
* Neis Nelsona, železarskega delavca v stavbinski stroki je na šestnajstem nadstropju zadela železna vez s tako *silo, da ga je vrgla z nebotičnika. Padel je tako nesrečno, da je obležal takoj mr-’ tev.
Račun med društvi In jednoto od 1. maja do 31. augusta 1912.
Štev. društev
vplačila						IZPLAČILA					Štev. članov		
Pristop in zdravnik	Asesment	Znaki in naročila	Potni prest. sprem. opo.	Glasilo	SKUPNO	Bolniška podpora	Pogrebi	Smrtnine	Poškodba in odpravnine	SKUPAJ		Društ. dolguje	Jed. dolguje
1. . 2. .
3.	. ,
4.	.
5.	.
6.	.
7.	.
8.	. 9. .
10. . 11. . 12.
13.	.
14.	. 16. . 17. .
19.	.
20.	. 21. . 22. .
23.	.
24.	. 26. .
27.	.
28.	.
29.	.
30.	.
31.	.
32.	.
33.	.
34.	.
35.	.
36.	.
37.	.
38.	'.
39.	'.
40.	. 41...
42.	.
43.	.
44.	.
46.	.
47.	.
48.	.
49.	.
50.	.
51.	. ■ 52. .
53.	.
54.	.
55.	.
56.	.
57.	.
58.	.
59.	.
60.	. 61. . 62. .
63.	.
64.	.
65.	.
66.	.
67.	,
68.	. 69. . 72. ,
74.	.
75.	,
76.	,
77.
78.	,
79.
80. 81. , 82. 83.
85.
86.
87.
88. 89.
90	.
91	.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115.
116.
117.
118.
119.
120. 121. 122.
123.
124.
125.
126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
140.
141.
142.
143.
144.
145.
146.
147.
148.
149.
150.
151.
153.
154.
155.
156.
157.
158.
159.
160. 161. 162.
163.
164.
165.
166.
167.
168.	,
169.	,
170.	.
171.	.
172.	,
173.	.
174.	.
175.	.
176.	.
177.	.
178.	.
179.	.
180.	. 181. . 182. .
183.	.
184.	.
185.	.
186.	.
187.	.
188.	.
1*1,'
12.50 $	502.50 $	2.25 $	.25 $	49.00 $	566.50 $
8.75	738.50	12.00	1.50	35.50	796.25
7.50	231.75		.		1.00	11.50	251.75
2.50	373.75		.		1.00	21.25	398.50
28.75	1,827.75	25.00	5.25	178.50	2,065.25
15.00	520.65		.		2.25	28.25	566.15
2.50	199.50		.		1.25	9.25	212.50
5.00	236.25		.		.25	11.80	253.30
6.25	341.25	7.20	.75	18.25	373.70
10.00	700.50	2.40	4.75	32.75	750.40
3.75	384.50		.		1.25	19.50	409.00
8.75	348.00		.		.50	17.25	374.50
6.25	487.75	3.00	.25	25.50	522.75
8.75	591.25		.		1.25	30.65	631.90
27.50	673.75	13.00	1.25	62.50	778.00
5.00	479.00		.			...		24.00	508.00
2.50	487.50		.		1.00	24.75	515.75
13.75	710.50		.		1.00	35.00	760.25
5.00	568.75	1.20	2.50	27.00	604.45
7.50	419.50	2.40	.75	21.00	451.15
2.50	208.75		v		.75	10.50	222.50
		.		212.50	6.00	.50	11.00	230.00
2.50	199.00		.					10.00	211.50
2.50	381.25		.		1.75	18.75	404.25
1.25	200.25		*.		.50	19.00	221.00
5.00	210.00		.		.25	10.50	225.75
5.00	196.25		.		.75	9.50	211.50
	v		175.75	5.50	.25	8.50	190.00
3.75	355.75	.60	1.00	17.50	378.60
11.25	405.50	5.70	.50	19.50	442.45
	.		175.00		.		1.00	17.00	193.00
1.25	110.00		.		.50	6.00	117.75
2.50	281.25		.		.25	28.00	312.00
	.		80.25			4.00	84.25
5.00	308.25		.		1.00	15.50	329.75
1.25	295.00		...		.75	28.25	325.25
2.50	202.50		.		.50	9.75	215.25
13.75	285.75		.		2.50	13.75	315.75
■	„	 :•	68.75		v		.25	3.50	72.50
5.00	683.75		.		1.50	52.75	743.00
i	.		258.75		v		.75	13.50	273.00
	.		120.00		.			.		6.00	126.00
10.00	280.00 I	2.70	1.00	13.65	307.35
6.25	637.75	6.15	2.75	48.75	701.65
5.00	200.25	3.50	.25	10.00	219.00
1.25	258.25		...		.75	25.50	285.75
5.00	192.00		.			.		9.50	206.50
3.75	260.00		.		.75	14.50	279.00
17.50	518.75	8.20	1.00	40.50	585.95
1.25	142.25		.		1.00	7.50	152.00
1.25	185.00		.		.25	9.25	195.75
	#		155.00		.			.		7.75	162.75
8.75	513.00		.		.75	26.10	548.60
1.25	96.25		.		.25	4.75	102.50
11.25	196.00		v		.25	18.25	225.75
2.50	174.75		.		1.25	8.00	186.50
1.52	290.00	.40	.75	29.25	321.65
17.50	518.75		.		.25	26.00	562.50
3.75	41.25	.60		...		2.00	47.60
2.50	331.25		v		2.50	16.25	352.50
1.25	513.75		.		1.75	52.00	568.75
1.25	49.25		.		1.25	1.75	53.50
			141.25		.			.		7.25	148.50
	w		93.75		.		.50	4.75	99.00
3.75	303.00		.		.75	20.75	328.25
	¿		196.25		.		2.00	9.75	208.00
	#		140.75		.		1.00	7.25	149.00
8.75	228.25	3.60	.25	21.75	262.60
	#		259.00		.		.50	12.50	272.00
1.25	126.25	1.00	.50	6.25	135.25
6.25	121.25	—.—		.		5.75	133.25
1.25	283.75	—.—		.		14.00	299.00
1.25	254.25	—v—	.50	25.75	281.75
2.50	260.00	—.—	.25	12.75	275.50
2.50	232.50	—.—		.		11.50	246.50
8.75	275.00	—.—	.25	13.00	297.00
6.25	189.75	5.00	1.00	11.00	. 213.00
5.00	317.75	.45	.75	31.90	355.85
6.25	536.75		.		2.25	24.75	570.00
8.75	405.50	1.00	1.00	19.75	436.00
13.75	300.00	7.80	.75	15.84	338.14
2.50	271.00		...		.75	21.00	295.25
	#		232.50		.		.75	11.25	244.50
1.25	402.00		.		2.25	20.00	425.50
3.75	78.75	3.00		.		4.45	89.95
2.50	185.00		.		.25	9.25	197.00
3.75	396.25	2.00	1.00	20.25	423.25
	232.50		.		.75	11.50	244.75
2.50	378.75		.		2.50	39.00	422.75
2.50	479.75		.		1.00	39.25	522.50
„	44.20		...		.25	2.00	46.45
___ -	115.75		...		.50	5.50	121.75
	___	138.75		.		1.00	6.75	146.50
5.00	193.75		...		.25	19.75	218.75
	195.75		...		1.00	15.75	212.50
3.75	185.00					.		9.25	198.00
	117.50		.		.75	5.75	124.00
13.75	298.25	2.40	2.50	13.75	330.65
13.75	403.00		...		1.75	19.25	437.75
7.50	281.50		.			v		14.00	303.00
10.00	138.00		.			.		6.50	154.50
22.50	495.75	7.20	1.00	21.75	548.20
1.25	293.75		.		.25	23.50	318.75
	199.50		.		1.00	9.75	210.25
2.50	85.00	3.60		.		4.25	95.35
6.25	287.00	6.00		.		14.00	313.25
6.25	143.25	4.00	.25	13.50	167.25
5.00	113.75		.		1.00	5.50	125.25
11.25	137.50	7.00		.		8.50	164.45
2.50	140.00	1.00	.25	13.50	157.25
3.75	214.50		.		.50	10.50	229.25
6.25	258.25	7.20	.75	12.25	284.70
8.75	289.25	8.00	.25	20.75	327.00
1.25	145.75		...			...		7.25	154.25
5.00	123.75	1.10	—	12.75	142.60
13.75	144.50	1.00	.75	8.00	168.00
1.25	193.75	3.60		.		19.75	218.35
21.25	494.25	9.00	1.00	49.25	574.75
2.50	107.00		.		.25	4.75	114.50
2.50	203.75		.		.25	8.00	214.50
15.00	292.25	15.00	.25	35.50	358.00
11.25	135.75		.			.		7.00	154.00
	161.25		.		.50	15.00	176.75
21.25	241.75	10.80	.25	21.75	295.80
2.50	156.25		.			.		14.60	173.35
5.00	141.25		.		1.00	6.75	154.00
7.50	160.75		.			.		12.90	181.15
12.50	132,50	7.20	.25	7.75	160.20
16.25	432.50	2.00	1.25	24.85	476.85
13.75	373.75	6.00	1.00	18.25	412.75
6.25	203.50	6.00		.		10.80	226.55
15.00	196.50	4.20	.50	19.75	235.95
20.00	228.50	5.50		.		21.50	275.50
5.00	183.25		.			.		13.25	201.50
2.50	236.50		.		.75	11.75	251.50
3.75	217.50		.		.25	19.25	240.75
3.75	115.00	• 	.		1.00	5.75	125.50
7.50	190.25	6.00	.75	10.34	214.84
3.75	226.75		.		.25	9.75	240.50
5.00	98.75	1.00	.25	4.25	109.25
2.50	65.00	—.—		.		6.50	74.00
	85.00	—.—	.25	8.50	93.75
2.50	225.00	—.—	.75	11.50	239.75
6.25	129.00	—.—	.50	11.25	147.00
2.50	76.25	■6.00	.50	4.95	90.20
3.75	61.25	1.00	.25	2.75	69.00
1.25	77.50		.		1.25	5.00	85.00
	58.75		.		.25	3.00	62.00
			95.00		.		.25	9.50	104.75
2.50	58.00		V			.		2.75	63.25
1.25	56.25	—.—	.50	5.75	63.75
3.75	103.75	—.—		.		10.00	117.50
2.50	24.75 96.25	—.—	1.25	1.25 4.75	26.00 104.75
3.75	156.50	—.—		.		7.50	167.75
11.25	319.75	1.00	.50	23.00	355.50
1.25	117.50	—.—	.50	5.75	125.00
1.25	86.25	—.—	.25	4.50	92.25
1.25	90.00	—.—		.		9.00	100.25
6.25	77.50	7.20	1.50	3.50	95.95
5.00	119.25	9.10	.25	12.50	146.10
10.00	111.25		.		.25	4.50	126.00
11.25	157.00		.		1.25	6.75	176.25
3.75	111.25	4.30		.		8.75	128.05
6.25	89.00		.			.			.		95.25
6.25	72.53	8.40		.		5.75	92.93
1.25	74.08	3.00	.75	3.50	82.58
2.50	57.25	6.60	.50	4.25	71.10
16.25	169.75	20.50		.		12.50	219.00
- -	49.75	7.20		.		2.50	59.45
18.75	112.75	7.60		v		6.00	145.10
2.50	53.75	19.00		.		4.00	79.25
7.50	208.25	12.30	1.00	19.75	248.80
15.00	52.50	8.00		.		2.50	78.00
12.50	45.25	1.00		v		2.50	61.25
25.00	88.00		.			.		4.25	117.25
16.25	36.50	7.80		.			.		60.55
13.75	33.50	2.50		.		2.75	52.50
12.50	32.50		.			.			.		45.00
,045.00 [$43,151.71		$389.15 ¡$117.75 [$2,759.33			$47,462.94
477.00
457.50
175.00
192.50
696.00
292.00
40.00
156.00
241.00
423.00
416.50
246.00
363.00
274.00
458.00
264.00
166.00
428.00
258.00
387.00
225.50
76.00
50.00
225.00
42.00
185.00
22.00
122.00
327.00
339.00 9.00
63.00
52.00 79.50
44.00
75.00
11.00
119.00
16L00
340.00
20.00
228.50
164.00
20.00
112.50
63.00
131.00
216.00
107.00
172.00
47.00
271.00
65.00
93.00
116.00 228.00
589.00
15.00
55.00
312.00
59.00
115.00
82.00
157.00
173.00
6L00
49.00
132.00
11.00
34.00
50.00
119.00
84.00
104.00
93.00
62.00
332.50
95.00
87.00
60.00
111.00
252.00
108.00
93.00
434.50
144.00
187.00
288.00
25.00
22.00
69.00 111.00
123.00
81.00
74.00
158.50
78.00
238.00
30.00
304.00
79.00
97.00
13.00
112.00
22.00
50.00 220.00
182.00
168.00
49.00
80.00 68.50
41.00
Í27.00
125.00
272.00 • 85.00
45.00
92.00
66.00
23.00 210.50
119.00
34.00
94.00
142.00
67.00
265.00
115.00
100.00
83.00 108.00
72.00
10.00
31.00
35.00
170.00
20.00
6L00
19.00
28.00
9.00
125.00
20.00
8.00 21.00
27.00
20.00
40.00
73.00
12.00
171.00
144.00 19.00
117.00
100.00
100.00
100.00
looioo
500.00
1,100.00
600.00
509.00
500.00
100
00
10
10
10
75.00
502
0
600
500
0
00
507
00
00
00
1,20
50
60
25
50
$800.00 |$8,362.50 |$1,075.00
00
00
100
60
00
00
00
12
10
50
00
00
00
00

00
477.00
1.057.50
175.00
192.50 1,796.00
292.00
40.00
156.00
341.00
423.00
1.016.50
246.00
363.00
274.00
458.00
264.00
766.00
503.00
858.00
387.00
225.50
76.00
50.00
225.00
42.00
185.00
22.00
122.00
327.00
339.00 9.00
63.00
52.00
79.50
44.00
75.00
11.00
119.00
16L00
340.00
20.00
228.50
666.00 20.00
112.50
63.00
131.00
216.00
107.00
772.00
47.00
271.00
65.00
93.00
716.00
228.00
589.00
15.00
55.00
312.00
59.00
115.00
82.00
157.00
173.00
16L00
49.00
132.00
11.00
541.00
50.00
119.00
84.00
104.00
93.00
62.00
332.50
95.00
187.00
60.00
111.00
252.00
108.00
93.00 1,034.50
144.00
187.00 1,488.00
25.00
22.00
69.00
111.00
123.00
81.00
74.00
158.50
78.00
238.00
30.00
304.00
79.00
97.00
13.00
112.00
22.00
50.00 220.00
182J)0
768.00
49.00
80.00 68.50
41.00
127.00
12¿00
872.00
85.00
45.00
92.00
66.00
23.00 310Í50
369.00
159.00
94.00
142.00
67.00
265.00
115.00
200.00
83.00 108.00
72.00
10.00
31.00
35.00
245.00
20.00
64.00
19.00
28.00
9.00
125.00
20.00
8.00 21.00
27.00
20.00
40.00
73.00 503.50
12.00
171.00
144.00 19.00
117.00
$31,739.50
107
149 48 73
364
104
44 50 71
140
77
71 101 118
150 96
100
147
112
85
43
42
39 75 38
45
40 35
72 85 33 21 59 19 62
57
41 59 13
115
53
24 62
101
40
52
40 56 90
27
36 31
107
19
41 33
58 113
9
63 103
8
28 18
87
37 27 51
51
25
26 56
52
52 47 55
37 65
107
88 67 44
47 82 16
39 78
48 73 72
8
23 27
40
30
38 22
59 84 58
31
108 48
39 18 58
40
24
32 29 44 54
51
29
32
30
41 109
23
34
64
33
31
53 29 29
27 31 97 82 44
44 50
52 48
45
25
39
46 21
14
15 46
28 22 15 21 11
20
10 10 21
5
21
34 62 25 18 18
19 28 29
35
40
20 17 17
14 37 10
15 22 45 12 10 20 13 10
9
1.25
52.00
48.30
19.25
5.50
.25
20.00
1.25
3.75
.25
1.50
4.50
2.50
1.17
	
	
HE	2.50
.35	
L75	
.60		.	
18.75		.	
	.		2.50
	4.50
	2Í50
	L25
	¿0
3.65		.	
¿45		...	
2.75		.	
1.40	
23.00		.	
—.—	.50
	.25
3¿50	
¿00	
	L25
2.50	
11.50		.	
12.75		.	
1.50		.	
	3.75
	2.25
	.75
.25		.	
	.		24.00
	.		.25
.05		...	
—.—	.25
EE	.25
—.—	.75
—.—	1.75
—.—	.30
—.—	2J)0
.75		.	
5ÍOO		•	
	...		1.70
.50	—v—
L75	—...—
8.00	—.—
15.40	—.—
	.		1.30
4.50		.	
2.50	.
	...		1.00
5.25	—.—
	.		.10
1.00	—.—
	.		.25
1.25	—•	
	...		.70
1.25		.	
7.25		.	
8A0		.	
•	2.00
2.25		.	
	L50
	.		.25
.25		.	
5.25		.	
.25		.	
2.50		,	
L25		.	
	•		1.00
4.00	
7.45		.	
7.70		..	
	.		4.00
.55		.	
4.25		...	
10.50		.	
	1.00
4^60		
	.		2.50
7.25	
	.		L50
393.15 ¡$85.77	
Štirimesečni račun S. N, P. J, od
VPLAČILA.
| Račun:
gotovine dne 30. aprila 1912......$58,266.85
pristopnine in zdravnika........... 1,045.00
assesmenta . ..........................43,151.71
znakov in naročil................... 389.15
potnih, prest, listov in spre. opo.. 117.75
naročnine na “Glasilu”............. 2,759.33
oglasov............................. 292.87
obresti od 1. jan. do 1. julija 1912. 933.32
Vrnjenih pogrebnih stroškov od št. 48....	2.00
$106,957.98
30. Aprila do 31. Augusta 1912.
IZPLAČILA.
Bačun:
“	bolniške podporo .....................$21,502,00
“ pogrebov .......................$ 800.00
“ Smrtnin...................'..... 8,362.50	9,162.50
“	poškodb in odpravnin................... 1,075.00
“	“Glasila”.............................. 1,268.81
“	tiskovin ................................ 132.75
“	inventara................................ 241.05
“	ročne	blagajne urednika	Glasila........... 150.00
“	ročne	blagajne blagajnika.................. 50.00
“	plače	uradnikov........................ 1,192.00
“	plača	advokata ............................ 50.00
“	poštnin in telefona....................... 71.81
‘ ‘	uradnih potrebščin ........................ 4.65
“	vožnj	dnevnic ............................ 112.00
‘ ‘	najemnin odborovih sej.................... 13.50
‘f	zavarovalnine ............................. 9.00
‘ ‘	premij na varščini......................    3.90
“	stroškov organizacije (nagrade)........... 38.15
‘ ‘	raznega.................................... 1.80
“	gotovine dne 31. augusta 1912......... 71,879.06
$106,957.98
RAZDELNIK GOTOVINE.
Izkazana gotovina blagajnika dne 31. augusta 1912 ...................................$71,818.31
Ročna blagajna tajnika dne 31. augusta 1912.......................................... 60.75
Skupaj ..............................$71,879.06
Nevrneni checki ..................................................................... 4,779.01
Skupaj...............................$76,658.07
NALOŽENA GOTOVINA.
Hranilna vloga na obresti na Lake Shore Banki, Cleveland, Ohio . . ..................$31,298.83
Na obresti Cleveland	Trust Co., Cleveland, Ohio..................................... 28,542.41
Obrambni sklad	S. N. P. J. v	Lake	Shore	Ba,nki,	Cleveland,	Cleveland, 0................ 15.87
Na checkovnem	računu na Lake	Shore	Banki,	Cleveland,	Ohio........................  16)740.21
Bočna blagajna	tajnika . .............................................................. 60.75
Skupaj	.............................$76,658.07
V POSEBNEM FONDU:.
V posebnem fondu z obrestmi do 1. julija 1912 naloženo za mladoletne dediče sledeče:
I Za dediče pokojnega Joseph Pirnarja od štev. 10, Rock Springs, Wyo....................................$549.56
Za	dediče	pokojnega	Matt Budicelica od štev. 19, W. Mineral,	Kans........................... 456.81
Za	dediče pokojnega	Alois Dercela od štev. 2, La Salle, .................................... 274.15
Za	dediče	pokojnega	Vinc. Kovačiča, od štev. 6, Morgan, Pa........................................... 213.96
| Za dediče pokojnega Joseph Šinkovca, od štev. 36, Willock, Pa......................................... 266.76
| Za	dediče	pokojnega	Stefan Jereba od štev. 10, Rock Springs,	Wyo..................................... 105.44
Za	dediče	pokojnega	Anton Marinseka od štev. 87, Herminie,	Pa........................................ 437.40
I Za dediče pokojnega Frank Merlaka, od štev. 44, Conemaugh, Pa......................................... 202.00
| Za dediče pokojne Marijane Novak, od štev. 138, Canonsburg, Pa........................................ 250.62
Skupaj ........................................$2,756.70
GLAVNI ODBOR
Martin Potokar, 1. r., predsednik.	John Verderbar, 1. r., tajnik	Frank Korde, 1. r., blagajnik.
NADZORNI ODBOR
I Vinc. Cajnkar.	Frank Černe, 1. r.	Lovoslav Zevnik, 1. r.
Izplačane smrtnine, pogrebni
stroški, poškodbe in odpravnine od 30. aprila do 31. avgusta 1912.
1.	Helena Derganc, c. 10040 od društva Triglav, štev. 2, La Salle, 111. Smrtnina soprogu svota $500.00. Pogreb $100.00.
2.	Prank Kolenc, c. 8868 od društva Naprej, štev. 5, Cleveland, Ohio. Smrtnina isplača-na soprogi in otrokom svoto $500.00. John Soklich, c. 6703, smrtnina izplačana soprogi in hčeram svota $600.00.
3.	Frank Spec, c. 5051 od društva Bratstvo Naprej, štev. 9, Yale, Kansas. Pogreb $100.00.
4.	Matt Starčevieh, e. 5051 od društva Sokol, štev. 11, Ros-lym, Wash. Smrtnina izplačana soprogi svoto $600.00.
5.	Prank Grudnik, c. 10910 od društva Orel, štev. 19, W. Mineral, Kans. Smrtnina izpla čana soprogi svota $500.00. Pogreb $100.00.
6.	Anton Kocmur, c. 4751 od društva Sokol, štev. 20, Ely, Minn. Odpravnina za neozdravljivo bolezen $75.00.
7.	Joseph Horvath, e. 7703 od društva Orel, štev. 21, Pueblo, Colo. Smrtnina izplačana materi svota $500.00. Peter An-dolšek, c. 3896. Pogreb $100.
8.	John Vukovich, c. 6010 od društva Triglav, štev. 48, Barberton, Ohio. Smrtnina izplačana bratu svota $502.00.
9.	Joseph Hafner, c. 5040 od društva Slovan, štev. 55, East Palestine, Ohio. Smrtnina izplačana soprogi svoto $600.00
10.	Marija Vidrich, c. 11945 od društva Simon Gregorčič, štev. 60, Lloydell, Pa. Smrtnina izplačana soprogi svota $500.00. Pogreb $100.00.
11.	Gabriel Samina, c. 3910 od društva Slovenec, štev. 75, Roslyn, Wash. Poškodba za izgubo oka $100.00.
12.	Jacob Gudelj, e. 12616 od dru-štva Dobrodošli, štev. 79, Cie Elum, Wash. Smrtnina ispla-čana očetu svota $507.00.
13.	Joseph Janezich, c. 11974 od društva Glas Naroda, štev. 89. Midway, Pa. Pogreb $100.00.
14.	Mihael Peklar, c. 4054 od društva Lilija, štev. 95, Oglesby, 111. Odpravnina za popolno zgubo vida $600.00.
15.	Valentine Potisek, e. 6476 od društva Sokol, štev. 98, La Salle, 111. Smrtnina izplačana soprogi svota $600.00. John Vintar, c. 557. Smrtnina izplačana soprogi svota $600.00
16.	John Černuta, c. 10441 od društva Gorenjec, štev. 120, Heaton, N. Mexico. Smrtnina izplačana očettu svota $500. Pogreb $100.00.
17.	Prank Grivec, c. 9144 od društva Lipa, štev. 129, Cleve-
land, Ohio. Smrtnina izplačala soprogi svota $600.00.
18: Katarina Koblar, c. 9517 od društva Napredne Slovenke, štev. 137, Cleveland, Ohio. Pogreb $100.00.
19.	Marijana Novak, c. 10234 od dfruštva Postojnska Jama, štev. 138, Canonsburg, Pa. Del smrtnine isplačana sestrini hčeri svota $250.00.
20.	Anton Filipčič, c. 9540 od društva Tabor, štev. 139, Cleveland, Ohio. Odpravnina za neozdravljivo bolezen $125.00
21.	John Tursich, c. 11853 od društva Slavček, štev. 145, Cliff Mine, Pa. Poškodba za izgubo oka $100.00.
22.	Imbro Turkovieh, e. 11858 od društva Slovenski Narod, štev. 153. Youngstown, Ohio. Odpravnina za neozdravljivo bolezen $75.00.
23.	Prank Vegant, c. 11895 od društva Svobodomisleci, štev. 169, Fitz Henry, Pa. Smrtnina izplačana bratom svota $503.50.
Račun med društvi in jednoto
od 1. oktobra 1909 do 31. augusta 1912 od četrte clevelandske do pete milvvauske konvencije S.N.P.J.
Številka društva	Skupna vplačila	Skupna izplačila
i		$ 4,790.25	$ 3,634.50
2			6,540.30	5,459.50
3		1,948.20	1,702.50
4		3,523.25	1,881.00
5		13,554.80	10,346.00
6		4,982.65	4,935.00
7		1,832.95	1,564.50
8		1,927.05	995.00
9		4,268.40	6,341.50
10		5,865.35	4,825.00
11		4,111.65	5,101.50
12		3,218.95	2,253.50
13		3,914.35	5,540.00
14		4,784.15	3,469.00
16		3,394.95	1,905.00
17.		4,344.06	2,461.50
19		4,119.85	4,433.50
20		6,354.17	5,758.50
21		4,427.10	3,969.00
22		3,734.40	2,739.50
23. 			2,072.70	2,019.00
24		2,043.00	2,190.00
26		1,690.90	1,425.00
27		3,585.40	3,685.00
28		1,330.15	832.00
29		1,714.75	1,864.00
30		1,936.45	1,792.00
31		1,289.00	1,022.00
32		3,591.40	2,294.00
33		3,579.93	1,786.00
34		2,553.45	3,491.00
35		1,440.70	1,438.00
36		2,869.85	2,495.50
37		1,154.95	1,178.50
38		2,637.95	493.00
39		2,474.65	342.00
40		2,000.65	609.00
41		3,112.55	2,932.50
42		1,220.45	1,532.00
43		4,559.76	3,954.00
44		2,709.20	2,217.00
45		94.50	6,945.00
46		942.05	1,080.00
47		1,744.35	1,288.00
48. 			4,542.90	2,487.00
49		1,496.90	1,457.00
50		2,245.15	2,098.00
51				1,498.65	796.00
52		2,502.75	706.00
53		3,123.95	1,732.00
54.		1,552.70	1,237.00
55		1,660.25	1,515.50
56		1,518.21	336.00
57		4,139.50	2,169.00
58		816.20	909.00
59		1,267.45	372.00
60. 			1,781.95	1,324.00
61		3,667.05	3,014.00
62		3,642.25	5,158.00
63		713.35	990.00
64		3,825.00	3,521,25
65		3,585.15	2,941.00
66. 			600.45	359.00
67		1,217.00	1,162.00
68		875.65	356.00
69		3,231.00	2,654.00
72. 			1,700.70	2,391.00
74		1,244.35	891.00
75		1,679.05	1,819.00
76		2,158.50	739.50
77.		1,023.90	1,099.00
78		909.05	467.00
79		2,292.00	2,145.00
80		2,138.40	813.00
81. 			2,126.95	2,278.00
82		2,078.25	1,832.00
83		1,869.65	615.00
84.		17.50	15.00
85.		1,956.87	1,761.00
86		2,617.75	713.00
87		4,742.00	4,000.50
88		3,404.95	2,492.00
89. 			2,100.94	1,468.00
90		1,657.45	980.00
91		1,438.25	898.00
92		3,053.70	3,048.50
93.		737.55	932.00
94		1,470.85	627.00
95		3,340.75	4,916.50
96		1,907.70	1,076.50
97. 			3,154.81	1,308.00
98		3,352.50	2,855.00
99		482.20	95.00
100		1,145.95	436.00
101. 			1,875.00	1,385.00
102		1,423.49	750.50
103		1,276.85	1,044.00
104		1,343.05	883.00
105. 			1,559.35	688.00
106		2,391.49	1,784.00
107		2,559.55	1,360.00
108		2,041.50	1,135.00
109. 			910.55	1,373.00
110		3,122.55	1,761.50
111		1,581.70	626.00
112		1,574.45	482.00
113. 			939.25	431.00
114		2,141.21	431.00
115		1,215.45	1,215.00
116		1,229.30	321.00
117. 			1,211.45	966.00
118		1,093.90	423.00
119		1,644.50	631.00
120			 ,	1,810.65	1,262.00
121. 			1,361.65	270.00
122		952.78	284.00
123		890.15	544.00
124		884.45	252.00
125		1,407.40	871.00
126		2,958.30	1,190.00
127		760.95	397.00
128. 			1,056.75	365.00
129		1,796.70	1,309.50
130		799.40	263.00
131		1,075.20	146.00
132. 			1,056.15	308.00
133		980.20	696.00
134		950.95	136.00
135		794.35	392.00
136.		662.85	368.00
137		2,399.55	1,410.50
138		1,554.00	683.00
139		1,146.35	529.50
140. 			844.10	209.00
141		1,171.00	802.00
142		1,296.45	482.00
143		1,314.35	877.00
144. 			1,076.35	1,179.00
145		704.10	284.00
146		909.35	504.00
147		],0o3.50	803.00
148.		519.50	296.00
149		366.00	58.00
150		432.10	120.00
151		1,091.55	115.00
152		121.25	
153		663.30	41L00
154		508.95	213.00
155		370.65	150.00
156.		559.80	193.00
157		400.35	79.00
158		469.25	58.00
159		292.70	41.00
160		356.75	67.00
161		535.00	1,104.00
162		143.75	86.00
163		489.85	101.00
164.		690.70	142.00
165		800.50	681.00
166		368.15	130.00
167				339.90	40.00
168		337.70	251.00
169		288.45	600.00
170		347.90	64.00
171		290.70	171.00
172		371.55	144.00
173		267.00	19.00
174			199.58	130.00
175		180.J.8		
176		164.83		...	
177		119.10		.	
178		333.00	
179		109.45		.	
180		145.10	
181		117.75	
182		297.80		.	
183. 			78.00		.	
184		61.25		,	
185		117.25		.	
186		60 55	
187.		52.50		.	
188			45.00		.	
$327,597.76 |$248,195.75
Umrli člani (ice) od 1. oktobra 1909 do 31. augusta 1912.
Starost, doba članstva In vzroki smrti.
		Ime in priimek	Štev.	Starost	ČLAN		Umrl leta	Vzrok smrti
			druš.		L«t	Mescev		
1	7264 7245 7144 1046 6332 6711 2312	George Badovinac		109	26	—	5	1909	Zadušen v rovu
2 			Tadej Ilranilovie 		109	38	—	5	1909	Zadušen v rovu
3			16	17	—	6	1909	Povožen na ulici
4			9	25	4	4	1909	Zadušen v rovu
5		Jakob Dobravc		81	33	1	1	1909	Umorjen
6 .		John Tomieič 		10	37	2	7	1909	Ubit v rovu
7			Mihael Bestar		47	45	3	2	1909	Samomor
8	1995 732		45	36	3	5	1909	Zadušen v rovu
9			J er ne j Lin.die		45	36	4	7	1909	Zadušen v rovu
10	733 4741 2922 2925 5241 6870 4685 7334 . 3124 1426 . 343		45	37	4	7	1909	Zadušen v rovu
11			45	26	3	—	1909	Zadušen v rovu
1 2			45	33	2	11	1909	Zadušen v rovu
13			45	21	2	11	1909	Zadušen v rovu
14			45	25	1	11	1909	Zadušen v rovu
1f?			45	28	—	9	1909	Zadušen v rovu
■j ft			45	43	2	3	1909	Zadušen v rovu
17			45	36			6	1909	Zadušen v rovu
18......			45	20	2	9	1909	Zadušen v rovu
1Q			45	29	3	11	1909	Zadušen v rovu
20			Leopold Kranjc		9	27	5	2	1909	Samomor
21	2089 2068 5079 3148 2137 5176 3375 5232 1837 2900 4996 4112		43	36	3	5	1909	Plučniea
22			42	47	3	6	1910	Bol. na obistih
23			2	39	2	3	1910	Ubit pri delu Vročinska bolezen
24			13	47	3		1910	
25			95	25	3	5	1910	Ubit pri delu Zadušen v rovu
2fi			21	22	2	1	1910	
27			5	33	3		1910	Jetika
28			7	27	2	2	1910	Jetika
20 . .		Mikolaj Starčevič		11	44	3	8	1910	Ubit od Vlaka
30			37	37	3	3	1910	Plučniea
31			5	45	2	5	1910	Jetika
32			Frank Juvan 		19	36	2	10	1910	Ubit rovu
33	7649 7001 5216	John Zakrajšek 		110	25			7	1910	Ubit v rovu
34			61	31	1	2	1910	Ubit v rovu
35			Anton Zupančič			I. 53	28	2	7	1910	Ubit pri delu
30	9166 2995 8633 7488 3757 5321 5279 6205 6550		33	20	—	1	1910	Umorjen
37			20	24	3	8	1910	Plučniea
38 .			107	25			4	1910	Vtopljen
30			69	24	1	1	1910	Ubit v rovu
40 .			64	25	3	5	1910	Ubit v rovu
41 .			20	40	2	11	1910	Jetika
42			81	24	2	8	1910	Vročinska bolezen
43			95	40	1	1	1910	Vročinska bolezen
44			John Predikaka		64	42	2	—	1910	Ubit od vlaka
45	8404 6574 2011 4686		21	28	—	9	1910	Zadušen v rovu
40			, 2	27	i	11	1910	Ubit pri delu
47			11	43	4	3	1910	Notranja bolezen
48			14	47	3	3	1910	Notranja bolezen
40	4745 5308 7176 5086 4761 4479		49	30	3	3	1910	Vročinska bolezen
50. .			34	24	3	2	1910	Jetika
51. .			27	21	1	7	1910	Ubit od vlaka
52			9	• 23	3	2	1911	Ponesrečen pri delu
53			1	37	3	4	1911	Notranja bolezen
54			89 .	22	3	5	1911	Ubit od vlaka
55	6839 - 6363		6	34	1	11	1911	Ubit od elektrike
56 ..			13	29	2	3	1911	Notranja bolezen
57.	4363 4280		35	38	3	7	1911	Ponesrečen pri delu.
58. .,		John Žakelj		46	31	3	8	1911	Jetika
50. .	8528 6843 1249		126	42	1			1911	Pljučnica
OO			9	26	2	1 .	1911	Jetika
61. .			1	49	5	4	1911	Notranja bolezen
62		5551	Mihael Frančič 		82	27	3	3	1911	Ubit v rovu
63..	4107		63	24	3	9	1911	Vročinska bolezen
04 		4534 6604 4226		19	35	3	9	1911	Ubit v rovu
05				27	27	2	4	1911	Ubit v rovu
66			Rudolph Košak		5	27	3	9	1911	Jetika
07		11090		161	30			1	1911	Ubit od vlaka
08	8697.. 4560		14	26	1	1	•1911	Jetika
00 .			26	46	3	9	1911	Ubit v rovu
70 	1	7574 7374 1081 7722		23	25	1	9	1911	Utopljen
71			88	26	2	5	1911	Jetika
72				72	35	5	11	1911	Jetika
73			Joseph Ogrin		36	37	3	8	1911	Povožen
74	835		87	50	5	9	1911	Jetika
75	1424 1838		2	24	5	5	1911	Ubit od vlaka
76				11	31	5		1911	Zadušen v rovu
77	7909 7630 5222 9130 6725		62	20	1	8	1911	Ubit v rovu
78..			87	34	1	11	1911	Ubit v rovu
70. .			92	36	3	7	1911	Ubit od vlaka
80..,			125	38	1	1	1911	Alkohol
81				29	28	2	6	1911	Vtopljen
82 .,	5982 5847 7774		5	29	2	11	1911	Ubit pri delu
83			62	41	3	4	1911	Ubit v rovu
84			Frank šterlekar		69	32	1	10	1911	Ubit v rovu
85..	825 5730 5404		92	36	6	2	1911	Jetika
80			43	38	3	5	1911	Notranja bolezen
87			Frank Centrieh				75	31	3	7	1911	Ubit v rovu
88		7094	John Zakrajšek . . 		5	26	2	5	1911	Umorjen
80	2157 11400		13	25	5	2	1911	Ubit v rovu
00				115	29		4	1911	Jetika
91		2954		3	37	4	9	1911	Ubit od vlaka
92..	1547 8438		29	32	5	9	1911	Notranja bolezen
93				48	26	1	8	1911	Jetika
94. .	7331 9629		41	19	2	3	1911	Ubit pri delu
95			John Mahovich 		144	27	1	2	1911	Vročinska bolezen
96		4625		74	31	4	1	1911	Ubit pri delu
97 .	10402 10141		93	39			11	1911	Ubit od vlaka
98. .			67	32	1		1911	Jetika
99		6319		62	42	3	2	1911	Ubit v rovu
100		11563		165	31			3	1911	Vročinska bolezen
101		9197		11	45	1	4	1911	Notranja bolezen
102	2739 11639 11957		44	30	5	1	1911	Pljučnica
103. .			95	20		5	1911	Ubit v rovu
104. ,			68	24	__	2	1911	Jetika
105. .	7632 10234		90	44	9.	4	1911	Pljučnica
106. ,			138	34	i	1	1911	Umorjena
107		4352		10	35	4	6	1911	Ubit v rovu
108		550	John Pivk 		54	28	6	11	1911	Vtopljen
109		1496		72	24	6			1911	Zadušen v rovu
no	11895 8253		169	29			5	1912	Notranja bolezen
lil..			6	31	2			1912	Ubit v rovu
112		3842	Valentin Modrijan		5	44	4	8	1912	Zadušen od gasa
113..	9165		147	44	1	6	1912	Pljučnica
114		2888 6476		34	43	5	1	1912	Notranja bolezen
115 .			98	36	3	2	1912	Notranja bolezen
110	6703 6010		5	36	3	1	1912	Notranja bolezen
117				48	34	3	7	1912	Zadušen od gasa
118	8868 12577 12616 11676		5	39	1	10	1912	Notranja bolezen
119 				22	34	—	1	1912	Ubit v rovu
120. .			79	- 28			1	1912	Ubit v rovu
121			Boža Zakrajšek		137	35			8	1912	Jetika
122		7703 5051		21	25	2	5	1912	Vročinska bolezen
123				11	34	4	4	1912	Ubit v rovu
124		12825	Anton Smolnikar 			98	29	—	1	1912	Umorjen
125		10910		19	28	1	1	1912	Ubit od strele
120		11974		89	33			8	1912	Povožen od vlaka
127		10040	Helena Derganc		2	18	1	5	1912	Jetika
128	10441		120	20	1	5	1912	Notranja bolezen
120	9144		129	32	1	11	1912	Jetika
130		5040	Joseph Hafner . . 		 Stefan Kušič 		55	23	4	6	1912	Ubit od vlaka
131	9664 9517		13	45	1	10	1912	Alkoholizem
132			Kate Koblar		137	39	1	11	1912	Jetika
133		11945 1410 4250 557 6794 3896 13555	Mary Vidrih 		60	20	—	11	1912	Jetika
134..			34	42	6	7	1912	Samomor
1SS			9	42	5	—	1912	Pones. v rovu
130 .			98	45	7	7	1912	Notranja bolezne
137			101	28	3	6	1912	Pones. v rovu
138. .			21	45	5	3	1912	Apedimic Colara
139				86	31	2	—	1912	Samomor
140		9192	Baltazar Glazar 		6	26	2	6	1912	Srčna bolezen
141		5554	Frank škoda 		83	| 40	1 3	1 8	| 1912	Ubit v rovu '
D
2)
3)
4)
5)
6)
7)
8) 9)
10)
H)
12)
13)
14)
15)
16) 17)
Dolg na neizplačenih stmrtninah.
Peter Andolšek ...............................$500.00
John Hlebec ................................   500.00
Josip Janežič................................. 500.00
Štefan Kušič .......................• •....... 600.00
Katarina Koblar .............................. 500.00
Josip Kapš..................................   500.00
Anton Miklič ................................. 600.00
Marijana Novak................................ 250.00
Josip Pawer . . ............................   600.00
Prank Spec .................................. ■ 500.00
Mary Skušek .................................. 600.00
Anton Smolnikar .............................. 600.00
Bozalija Zakrajšek ........................... 600.00
Josip Ivančič ...............................  600.00
Frank Novak................................... 600.00
Balt. Glazar .....................• •......... 600.00
Fr. škoda..................................... 600.00
Izkaz skupnih dohodkov in izdatkov
od 1. Jan. 1910 do 31. Augusta 1912.
DOHODKI.
Gotovina dne 31. decembra leta 1909...................$ 22,875.93
Pristipnina in zdravnik............................... 7,410.75
Asesment .........................................   279,118.22
Znakov in naročila................................... 3,201.28
Potni, prestopni listi in spremembe oporok............. 699.70
Naročnina na Glasilu ..............................  18,227.55
Obresti od naloženega denarja
Oglasi v Glasilu................ •..
Vrnjene bolniške podpore...........
Vrnjeni pogrebni stroški............
Jednoti zapadla smrtnina...........
Assesment od nesprejetega društva Obrambni sklad S. N. P. J..........
3,103.35
1,356.12
336.60
11.25
465.50
56.00
15.50
Delegati za peto redno konvencijo S. \. P. J. v Milwaukee, Wis.
Skupaj....................................$336,878.25
IZDATKI.
Smrtnine in pogrebi................................................$ 85,050.25
Operacije ............................................................ 189.00
Poškodbe in odpravnine.............................................. 6,415.50
Bolniška podpora .......................................... •...... 146,060.50
Glasilo ..........................................................   8,974.46
Plača urednika Fr. Kerže .......................................... 1,440.00
Plača urednika Jos. Zavertnik ...................................... 1,120.00
Bočna blagajna urednikov ............................................. 959.24
Tiskovine ........................................................   1,327.60
Pisalni stroj za urednika Glasila...................................... 35.00
Pisalna miza in stol za gl. urad....................................... 21.00
Pisalna miza za urednika Glasila......................................  26.00
Omara za imenik.......................................................  16.25
Shramba za listine . .................................................   5.00
Dve omari za urednika.................................................. 75.60
Stojalo za papir ....................................................... 1.75
Pisälni'in seštevalni stroj za gl. urad............................ 225.00
Skrinja (Trunk) .....................................................    7.95
Pljuvalnik in shramba za pisma.......................................... 3.85
Znaki 4975 komadov............................................... •.	2,052.91
Hawting Engraving Co. (slika za Glasilo in police)................. 34.76
Bočna blagajna blagajnika ............................................ 425.00
Fr. Kerže (tajniška plača za leto 1909)............................ 92.30
Martin Potokar, (predsedniška plača za leto 1909)...................... 32.00
Martin Potokar, (predsedniška plača od 1. jan. 1910 do 1. julija	1912	250.00
John Verderbar, (tajniška plača od 1. jan. 1910 do 31. augusta 1912	5,120.00
Frank Korče, (blagajniška plača za	leto	1909).......................... 15.00
Frank Korče, (blagajniška plača od	1.	jan.	1910 do 31. augusta 1912)	1,320.00
Mihael župan, (plača podpredsednika za leto 1909)........................ 5.00
Martin Štefančič, (plača glavnega porotnika za leto 1909).......... 7.50
Frank Bostič, (plača gl. zapisnikarja za leto 1909)................ 27.50
Felix Namors, (plača gl. nadzornika za	leto 1909)....................... 7.66
Felix Namors, (plača gl. zapisnikarja za leto 1910 in 1911)............ 58.00
Frank Mladič, (plača pred. nadzornega odbora za leto 1909)............. 10.00
John Hočevar, (plača pomožnega odbornika za 1909-1910-1911)............. 25.00
Frank Stonich, (plača pomožnega odbornika)......................... 21.00
Frank Bostič, (plača pomožnega odbornika).............................. 11.00
John Šarc, (plača	gl. pred. porotnega odbora za 1910 in	1911).......... 50.00
Lavoslav Zevnik,	(plača	gl.	nadzornika za 1910-1911)................. 30.00
Vincenc Cajnkar,	(plača	gl.	nadzornika za 1910-1911)................. 50.00
Jacob Miklaučič,	(plača	gl.	podpredsednika za 1910-1911).............. 20.00
Val. Stalick, (plača gl. porotnika za 1910-1911)................... 30.00
Joseph Bricelj, (plača gl. porotnika za	1910-1911)...................... 30.00
Frank Černe, (plača gl. nadzornika za	1910-1911)..................... 30.00
Matt Kure, (plača pomožnega odbornika)............................. 14.00
Mihael Koštrun, (plača pomožnega odbornika)........................ 8.00
M. A. Weisskopf, (plača vrhovnega zdravnika za’1909-1910-1911)..	175.00
Cyril B. Jandus, (plača jednotinega odvetnika)..................... 250.00
Poštnina in telefon ...........................• •................. 630.54
Uradne potrebščine...............................................• •	139.93
Vožnje in dnevnice gl. odbornikov................................. 1,070.80
Selitev urada in popravila...................................... 23.65
Najemnine odborovih sej . . ....................................... 51.25
Pristojbina na državo 1909-1910-1911............................... 15.00
Insurance Department (za pregled jednotinih knjig)................. 22.20
Varščine krajevnih društev za leto 1911-1912....................... 377.32
Varščina glavnega in nadzornega odbora............................. 71.50
Stroški organizacije (nagrade ustanoviteljem društev).............. 275.76
Menjava checkov in razni mali stroški.............................. 13.62
Zavarovalnina na jednotinem pohištvu 1910-1911-1912................ 27.00
Obresti od smrtnine Anton Marinčiča od štev. 87.................... 27.74
Sodnjiski stroški v tožbi Julija Spolar vs. Jednota................ 29.30
Vrnjen assesment štev. 129 ........................................ 20.00
Vrnjen assesment nesprejetemu društvu.............................. 48.00
Gotovine dne 31. augusta 1912.....................••............... 71,879.06
Skupaj.......................................$336,878.25
Skupni dolg...................................$9,250.00
SPLOŠEN PREGLED RAČUNOV, POJASNILA IN POROČILA.
Računski pregled v današnji štev. “Glasila”, izkazuje promet med društvi in jednoto od zadnje konvencije do 31. augusta t. 1. Delegatje pete redne konvencije naj primerjajo z svojemi triletnemi računi in se prepričajo, če se ujemajo vsote.
Posebna bilanca vsih dohodkov in izdatkov jednote, je sestavljena od 1. januarja 1910 do 31. augusta 1912, katera izkazuje vse dohodke in izdatke jednote v dobi 32 mesecev, kakor tudi v kakšne namene se je porabil denar jednote in koliko ima premoženja.
Seznam umrlih članov dokazuje, da od četrte redne konvencije do 31. aug. t. 1. je umrlo 131 članov in 10 članic. Umrli so v starosti med 16 in 20 letom 7, med 20 in 30 letom 56, med 30 in 40 letom 52, med 40 in 50 letom pa 26. Povprečan starost je torej 32 let.
Vzrok smrti: zadušenih in vbitih v rovih 45, povoženih 13, na različne načine in pri različnih delih ubitih 13, skupaj 71, kar je 50% vsih umrlih elanov, katerih smrt je derektno povzročil kapitalizem. Kapitalizmu se dajo prištevati še drugi prezgodni smrtni slučaji: za sušico in druge notranje bolezni, ki1 so posledica napornega dela, slabe prehranitve in nezračnih stanovanj.
Za apidemične bolezni j eumrlo 32 članov ali 22%, zlobna roka umorila 5 članov kar je 4%, samomore smo imeli 4 ali 3%, utopljencev 4 ali 3%, ubit od strele 1 ali 1%, alkoholizem je povzročil smrt derektno v 2 slučajih kar je 1%. Zadnjemu je prištevati še mnogo drugih slučajev: umore, samomore, utopljence in ponesrečenja. Za sušico jih je umrlo 22 kar je 16%.
Umrli po državah: Minn. 10, B. C. 2, Mont. 3, Wis. 2, Kans. 15 Utah 1, 111. 30, Wyo. 3, Ohio 25, Colo. 4, Pa. 26, Wash. 7, Mo. 1, Ind. 3, Oregon 1, Mich. 4, W. Va. 2, Ark. 1, N. Mex. 1, skupaj 141.
Najmlajši umrli član je bil star 17 in najstarejši 50 let. Ases-menta plačal ni noben več kot $100 in ni bil član jednote dlje kot 7 let. Med umrlimi so nekateri plač ali po eden ali dva asesmenta. Vsi skupaj so plačali okrog $5000 v jednotino blagajno. Jednota je obvezana pa za $84,075.00
Izplačanih smrtnin od 1. januarja 1910 pa do 31. aug. 1912 je 145 celih in 5 delnih, svota $85,050.25, kar znaša 25% vsih jednotinih prispevkov. Odpravnina za neozdravljive bolezni se je izplačala v 20 slučajih: za izgubo in otrpnenje rok in nog v 6 slučajih $1075, za izgubo oči v 14 slučojih '$1800, za operacijske stroške v 6 slučajih $189. Skupaj izplačanih poškodb, odpravnin in operacij $6604.50 ali pa 2% vsih jednotinih dohodkov.
Izplačanih bolniških podpor od 1. jan. 1910 do 31. aug. t. 1. v 7919 slučajih v znesku $146,060.50 kar je 44% vsih dohodkov. Od prejšnje svote se je izplačalo članicam $14,034.00 podpore, kjer je vštetih 435 porodnih slučajev kjer všteta svota $4350. Bolniške podpore izplačano iz smrtnine 11 živim članom $865. V dobi 32 mesecih je izplačane bolniške podpore na vsakega člana $22, na članice pa $12. Vsim članom skupaj $237,715.25, ali pa 71% vsih vplačil oziroma dohodkov. Stroški organizacije $27,283.94 ali 8%, prebitek pa $71,879.06 ali 21%. Bolje natanko povedano, od vsakega $1.33% mesečnega vplačila, je izplačano članom 94% ct., za stroške jednote 10% ct., v blagajni je ostalo pa 28 ct.
Za časa mojega nastopa v glavni urad, so knjige izkazovale $22,875.93. Dolg na neizplačanih smrtninah $21,650.00: prebitek v blagajni $1225.93. Knjige jednote izkazujejoz dne 31. augusta 1912 $71,879.06. Dolga na neizplačanih smrtninah $9250. Čisti prebitek $62,529.06. Napredovali smo torej za $61,303.13.
Gotovina dne 31. augusta 1912 izkazana od gl. blagajnika ............................................$71,818.31
Od ustanovitve jednote pa do 31. augusta leta 1912 - je umrlo 249 članov in članic, za katere je jednota
že plačala smrtnine . . . . . .....................$130,990.75
Odpravnin, poškodb in operacij ..................... 11,590.50
Bolniških podpor..................................... 265,106.50
Skupaj .................$407,687.75
JOHN VERDERBBAR, gl. tajnik.
— Red mora biti. — Državne blagajne morajo biti do vinarja }v redu. Nihče ne sme premalo plačati, a država tudi ne vzame vinarja več in povrne vsak znesek, ki ga je dobila preveč, čeprav stane povračilo desetkrat ali pa še večkrat toliko, kolikor zna-
ša previsoki znesek. Ali seveda, država ne utrpi stroškov povračila, to “dobroto” prepušča onemu, ki dobi vrnjen vznesek. Neki zavod v Frankfurtu je na carinskem uradu plačal 1 pfenig preveč. Pruski carinski urad v Stei-nau-u je razkril to velikansko
pomoto in je takoj vrnil pfenig. Da bi se ta visoki znesek ne izgubil, ga je poslal v priporočenem pismu, za katerega je moral plačati prejemnik 30 pfenigov pristojbine. Seveda, red ne more biti nikdar preplačan.
Na ročni blagani gl. tajnika
V	vrednosti v 1031 jednotinih znakih po 50 ct. .
V	vrednosti v 14 društvenih poslovnih knjigah
Inventar jednotinega pohištva...................
Dolg pri društvih po odštetju kredita ...........
V	vrednosti na rokah urednika Glasila..........
V	vrednosti na rokah glavnega blagajnika-------
60.75 515.'50
20.00
824.60
307.38
55.76 17.80
SKUPNO PREMOŽENJE DNE 31. AUG. 1912,..$73,620.10
Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr.
Za
Za
Za
Za
Za
Za
dr.
dr.
dr.
dr.
dr.
dr.
Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr.
Za
Za
Za
Za
dr.
dr.
dr.
dr.
Za dr. Za dr. Za dr.
Za
Za
Za
Za
Za
Za
dr. dr. dr. dr. dr. dr. Za dr. Za dr. ' Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. ' Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. ' Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za Za Za Za Za Za
dr.
dr.
dr.
dr.
dr.
dr.
Za dr. Za dr.
Za
Za
Za
Za
Za
Za
dr.
dr.
dr.
dr.
dr.
dr.
“Slavija” štev. 1, Josef Verščaj, Louis Skubic.
“Triglav” štev. 2, John Vogrič, Thomas Golob.
“Adrija” štev. 3, John Hribar.
“Bratstvo” štev. 4, Leo Plahuta.
“Naprej” štev. 5, Primož Kogoj, Joseph Zalokar. “Bratstvo” štev. 6, Julius Lesjak.
“Delavec” štev. 8, Josehp Kuhelj.
“Bratstvo Naprej” štev. 9, Frank Šetina.
“Trdnjava” štev. 10, John Putz.
“Sokol” štev. 11, Roman Grškovich.
“Edinost” štev. 12, Edd Hoffman.
“Edinost” štev. 13, Rudolph Tomažič.
“Sloga” štev. 14, Math Varšek.
“Sloga” štev. 16., Ignac Kušljan, Andrej Magister. “Bled” štev. 17, John Gregorič.
“Orel” štev. 19, John Goršek.
“Sokol’’štev. 20, Anton Hrast, John Teran.
“Orel” štev. 21, Charles Pogorelec, Jacob Henigsman. “Danica” štev. 22, Jos. Klobučar.
“Edinost” štev. 23, Frank Žrimšek.
“Šmarnica” štev. 24, Frank Štucin.
“Celje” štev. 27. Frank Krajzel.
“Novi Dom” štev. 28, Peter Geshell.
“Popotnik” štev. 30. Martin Stefančič.
“Sava” štev. 32. Anton J. Terbovc.
“Naš Dom” štev. 33, Martin Špee.
“Zveza” štev. 36, Frank Sedaj.
“Ilirija” štev. 38, Ignac Radovan.
“Narodni Vitezi” štev. 39, John Antolič.
“Zvon” štev. 40, Martin Miler.
“Slovenija” štev. 41, Frank Perko.
“Aurora” štev. 43, John Žumer.
“M. Danica” štev. 44. Frank Podboj.
“Illinois” štev. 47, Steve Loch.
“Triglav” štev. 48, Martin Železnikar.
“Skala” štev. 50, Victor Zupančič.
“Narodni Dom” štev. 51, Andrew E. Rigler.
“Zveizda” štev. 52, Anton Demšar.
“V Boj” štev. 53, Dominic Bluemel.
“Jutranja Zora” štev. 54, Ignac Žlemberger.
“Slovenija” štev. 56, B. Lakner.
“Planinar” štev. 57, Frank Kučar.	>
“Simon Gregorčič” štev. 60, Jacob Kovsca.
“Sparta” štev. 61, Matt Zadnik.
“Bratska Sloga” štev. 62, Leo Junko, Frank Lesar. “Slovenska Zastava” štev. 64, Joseph Kerhliker.
“Prvi Maj” štev. 65, Roehus Godina.	'
“Slovenec” štev. 68, John Pucelj.
“Napredek” štev. 69, Tom. Prelovšek.
“Spoznanje” štev. 72, Anton Gregorič.
“Slovenec” štev. 75, John Zobec.
“Prijatelj” štev. 76, Lovrenc Malle.
“Dobrodošli” štev. 79, Matt Kauzlarich.
“Svoboda’ štev. 80, Joseph Stipanovič.
“Triglav” štev. 82, Frank Miserko.
“Planina” štev. 83, Geo. Prijanovich.
“Slovenski Dom” štev. 86, Thomas Putz.
“Prostomisleei” štev. 87. Joseph Radišek.
“Dobri Bratje” štev. 88, Victor Butija.
“Glas Naroda” štev. 89, Martin Strupek.
“Rdeči Prapor” štev. 90, Frank Volk.
“Johnston City” štev. 91, Ant. Smode.
“Rožna Dolina” štev. 92. Frank Vegel.
“Triglav” štev. 94, Peter Erčulj.
“Lilija” štev. 95, Mike Sitar.
“Bratje Vsizaenega” štev. 96, Leo Zveglich.
“Krim” štev. 97, Anton Klichek.
“Sokol” štev. 98, Joseph GrgOvič.
“Nada” štev. 102, Frančiška Ručegaj.
“Zavedne Slovenke” štev. 104, Ivana Krištof.
“Prostost” štev. 106, Ignac Murschetz.
“Planinski Raj” štev. 107, Valentine Sever.
“Slovenski Rudar” štev. 110, Joseph Mavrin.
“Zvezda” štev. 111, Katarina Kastelz.
“Slovenski Sinovi” štev. 112, John Kasteliz.
“Mangart” štev. 113, Jacob Medved.
“Novi Dom” štev. 117, Anton Lovrič.
“Gorenjec” štev. 120, John Stalick.
“Zveza Detroitskih Slovencev”, štev. 121, Louis Wokaž. “Vipava” štev. 123, Frank Zimerman.
“Mednarodna Zveza”, štev. 124, Frank Rotaic. . . “Hibbing” štev. 125, Frank Hitti.
“Primož Trubar” štev, 126, John Marolt.
“Narodne Slovenke” štev. 128. Anna Klemenc.
“Lipg,” štev. 129, Ivan Breskvar.
“Francisco Ferrer” štev. 131, John Molek.
“Slovenski Napredek’ štev. 132, Matt Panijan.
“Balkan” štev. 133, Anton S. Pozarelli.
“Brooklyn” štev. 135, Karl Kuhelj.
“Napredne Slovenke” štev. 137, Tranja Lovše. “Postojnska Jama” štev. 138, Paul Posega.
“Tabor” štev. 139, Mihael Erjavec.
“Brod na Kolpi” štev. 141, Joseph Beljan.
“Mir” štev. 142, Ignac Petche.
“Slovenski Lovec” štev. 143, John Persich:
“Slovenci in Horvati” štev. 144, Frank Camenchek. “Slavček” štev. 145, Tit Jaki.
“Kanarček” štev. 146, Mihael Polovieh.
“Vodnikov Venec” štev. 147, Anton Jerina.
“Bratje Eddinost” štev. 151, John Zupančič. “Gorjanec” štev. 154, Mihael Žugelj.
“Zavedni Sosedje” štev. 158, John Ulaga.
“Valvazor” štev. 163, John Kraševac.
“Spomladanska Vijolica” štev. 164, Mary Skubic. “Lunder Adamič” štev. 165, Joseph Lenček.
“Novo Leto” štev. 176, Matt Tušek.
“Jadranska Vila” štev. 178. Karl Bauizon.
John Verderbar, gl. tajnik.
— Lepota in pranje.—Za ohranitev lepote je dal amerikanski zdravnik dr. David Paulson ame-rikanskim damam nenavaden recept. Pred nekaj dnevi je predaval v Winona Lake in ostro grajal vsa sredstva za lepotičenje. Dejal pa je: Kdor hoče ostati lep, naj pere svoje perilo. Pranje ima dr. Paulson za najboljšo telesno vajo, ker pospešuje kroženje krvi in jači mišice. Mnogo dam se ni vstrašilo dolge poti iz Chicage v Winona Lake, samo da so lehko poslušale novi evangelij o ohra-
nitvi lepote. Malo mesto je bilo kar poplavljeno z damami, ki nimajo druge skrbi na svetu kakor negovanje svojega telesa. V mestu se je pojavil naenkrat cel regiment peric in prebivalci mesteca so se jim krohotali. Kako dolgo bodo pač te dame zdržale pri nenavadnem delu, ako se ne bodo kmalu opazili uspehi? Prav koristno bi bilo za te dame, ako bi zamenjale vsaj za eno leto svoje “delo” z garanjem proletarskih žen.
—'	________________________________GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Zvezdoznanstvo.
Le planetne in polegplanetje lahko zatemnijo drug druzega. Ne more pa planet potemniti planeta, ako nadaljuje svojo pot med solncem in za njim stoječim planetom. Oddaljeni so tako daleč drug od druzega, da njih senca ne more provzročiti teme na planetu; ki stoji za njimi. Le Merkur in Venus (Venera) včasi zakrijeta za zemljo del solnca. Ali učinek je tako malenkosten, da ga je nemogoče opaziti s prostim očesom.
Solnčni sistem. — Solnčni sistem tvorijo solnee in vsa svetovna telesa, ki se vrtijo okolo njega neposredno kot planeti in kometi (premičnice), ali po posredno kot trabanti, lune ali meseci, ki se vrtijo najprvo okolo svojega planeta in ž njim okoli solnca. Pota so podobna krogom ali elipsam, središče pa vedno tvori solnee.
Planete zopet delimo v dve glavni skupini: v glavne planete in planptiode ali asteriode (majhne zvezde). Planeti so po oddaljenosti od solnca naslednji:
Merkur (Merkurij).
Venus - (Venera).
Zemlja z eno luno.
Mars z dvema lunama (Mart).
Jupiter s štirimi lunami.
Saturn z osmimi lunami.
Uranus s štirimi lunami (U-ran).
Neptun z dvera lunama.
Med Martom in Jupitrom je množina majhnih planetov, katere lahko vidimo le s teleskopom. Leta 1801 je Piazzi odkril prvega. Do danes jih poznajo zvezdo-slovei nad štiri sto. Glavne planete delimo zopet v dve skupini: notranjo in zunajno. K notranji skupini prištevamo Merkurija, Venero, Zemljo in Marta. Podobni so drug druzemu po podobi, tvarini in velikosti. Notranji planeti so gostejši, zasučejo se okoli svoje osi tekom 24 ur enkrat in so izvzemši zemlje brez mesecev. Zunanji planeti so večji, niso tako gosti, na tečajih zelo splošče-ni in imajo mnogo mesecev.
Kolikor bolj je planet oddaljen od solnca, tolikor počasneje se giblje, čim bližje je solneu, tem hitrejše je njegovo gibanje. Srednje gibanje Merkurija znaša 7% milje v sekundi, zemlje 4, Saturna pa 114. Solnee daje vsem planetom svetlobo. Kolikorbolj je planet oddaljen od solnca, tolikor slabejše ga oseva solnee. Tirana vidimo in spoznamo le s polnočjo daljnogleda. Prizmatična delitev svetlobe, takozvana spektralna analiza je dognala, da prihaja svetloba, katero pošiljajo nam od solnca. Večina teles, ki tvorijo naš solnčni sistem: n. pr. vse asteroide, Neptuna, mnogo mesecev in komete, so odkrili še le v devetnajstem stoletju.
Nikakor pa ne smemo trditi, da so s tem že končana vsa odkritja. Med Merkurijem in solncem bi lahko krožil še en planet, katerega pa vsled premočne solnčne svetlobe ne moremo opaziti. Rav-notako se lahko v neizmernem prostoru za Neptunom lahko gibljejo planeti, katerega ne moremo preiskati vsled teme.
Poleg kometov, ki krožijo okoli solnca, lahko računimo k solnč-nemu sistemu tudi skupine utrinkov, ki se ravnajo po skupnem zakonu gibanja. Le dve skupim so nam bolj poznani, ki prihajata v zemeljsko ozračje v avgustu, druga pa v novembru.
Vsa svetovna telesa, ki se gibljejo okolo solnca, so najbrž deli, ki so se ločili od njega. Iz vseh današnjih raziskavanj zaključujemo, da je solnee bilo prvo ogromna meglena kroglja, ki se je vrtila okoli svoje osi in gostila. Zgoščevanje je pa vstvarjalo toploto in meglena tvarina se je spremenila, v žarečo plinsko tvarino, ki še dandanes daje nam in drugim planetom svetlobo in gor-koto. Ker je bila tvarina meglena, toraj ne trda, je odnehala na ravniku. Od nje se je ločila tvarina v podobi obroča, ki se je zopet vrtila okoli svoje osi, se zopet odtrgala in se zgostila v vrtečo krogljo, ki je nadaljevala svojo pot okoli skupne točke teže in tako vstvarila najbolj oddaljeni planet Neptun. Na isti način se je odtrgal drugi in tretji obroč in tako dalje ,dokler niso nastali vsi planeti. Kar se je zvršilo pri solneu, se je zgodilo tudi pri planetih in nastali so meseci ali lune. Vsled izpuhtenja toplote v svetovni prostor se je planet počasi ohladil in površina je postala trda skorja. -
Ako z zemlje opazujemo gibanje planetov, se nam dozdeva zelo neredno. Dozdevno se premikajo počasnejše, pa zopet hitrejše, naprej, pa zopet nazaj. Ako pa opazovanje gibanja prenesemo na solnee, tedaj se prepričamo, da se gibljejo vsi planeti redno kot zemlja okoli solnca. Ako z dobrim
daljnogledom opazujemo spremembe na njih površin^ se prepričamo, da so okrogla in se vrtijo okoli svoje osi. Oddaljeni so bolj daleč od nas kot luna, ki jih včasi zakrije. Včasi so pa bolj daleč od nas kot solnee. Približajo se zemlji, pa se zopet oddaljijo. Zategadelj jih vidimo tudi v različni velikosti. Ako so planeti med zemljo in solncem, tedaj pravimo, da so v spodnji zvezi. Ako so na nasprotni strani solnca, tedaj so v zgoranji zvezi. Le Merkurij in Venera sta lahko za zemljo v notranji zvezi. Raditega ju imenujemo spodnja planeta, mej-tem ko druge planete imenujemo zgoranje.
Po zakonu privlačnosti privlačujejo vsa nebeška telega drug druzega k sebi. Sila privlačnosti se uravnava po velikosti telesa, kakor po pravokotu oddaljenosti. Ako je telo desetkrat večje kot drugo telo, tedaj je njegova privlačna sila desetkrat večja kot manjšega telesa. Ako telo zvršu-je privlačno silo na drugo telo, se njegova sila za 25krat skrči, ako je v petkratni oddaljenosti. Vzajemna privlačnost planetov provzroča v njih gibanju le ne-rednosti. Te nerednosti so za zemljo tako malenkostne, da ne vplivajo na življenje na nji. Vse nerednosti se pa v krajših ali daljših dobah zopet izravnajo. Pri pravih izpremembah, katere se. završijo po tisočletjih, se ne opazi nikdar, da bi se kaj spremenilo preko meje.
Planeti so po velikosti pravzaprav prostornini tako razdeljeni, da le malo motijo drug druzega. Ako bi Jupiter bil tam, kjer je Venera, tedaj bi s 4000krat večjo silo vplival na zemljo in redno potovanje zemlje okoli solnca bi bilo izključeno. Po vplivu katerega znajo zvezdoslovci natančno preračuniti ,katerega provzroča-jo planeti drug na druzega, so spoznali oddaljena svetovna telesa in določili njih prostornino. Neptuna najbolj oddaljeno zvezdo premičnico našega solnčnega sistema, so odkrili in spoznali na ta način. Na potu Urana so zvezdoslovci opazili nerednosti, ki so bila nemogoča po zaključkih učenjakov po znanih svetovnih telesih. Vsled tega so zaključili, da mora te nerednosti provzro-čati druga neznana zvezda. Pa-riškiučenjak Leverier je po teh nerednostih tako natančno prera-čunil pot neznane zvezde, da jo je (berlinski zvezdoslovee Galle dne 21. septembra 1846, torej nekaj dni kasneje, ko je dobil list, našel prav blizo mesta, katerega je učenjak Leverrier določil po svojem računu. Kakor so posvetili mnogo študij začetku sveta, ravnotako so razmišljali o bodoči usodi našega solčnega sistema. Mi vemo vsled računov učenjakov, da bo napočila doba, ko bo solnee izžarelo vso svojo toploto in bo konec našemu solčnemu sistemu .Da se to završi, bo minolo še miljone let.
“Naša zemlja,” pravi neki u-čenjak, ”bo v isti dobi še krožula okoli solnca. Vrtila se bo tudi okoli svoje osi. Ali na nji ne bo napočil dan. Tudi luna in planeti bodo izgubili svojo svetlobo. Vsi se pa bodo bližali temnemu ih mrtvemu solnčnemu telesu in končno padli nanj. Svetovna katastrofa bo nakrat zadobila drugo lice. Vsled silnega udarca bo snov solnca zažarela, spremenila se bo zopet v pline. Nastala bo meglena tvarina in razvojno kroženje bo pričelo znova.”
# * *
Solnee? — Solnee je zvezda ne-premičnica. Vidimo ga kot ploščo, ki izžareva blestečo svetlobo, mejtem ko vidimo druge nepre-mičnice vsled oddaljenosti le kot svetle pike. Dolgo so mislili ljudje, da je solnee temno telo, katerega obdaja svetlo ozračje. Prizmatična razdelitev solnčne svetlobe je pa dokazala neizpobitno, da je solnee ognjeno tekoča tvarina, do sa na njegovi površini natrij, železo, nikel itd., torej prvine, iz kakteršnih je sestavljena zemlja, v plinskem stanju.
Že v prejšni dobi so opazili, da je pri popolnem solnčnem mrku, obdajal solnee zakrivajoč mesec belo žareč rob, takozvana korona, ki je takoj izginil, ko je bilo videti najmanjši del solčne svetlobe. Na nekaterih mestih je tedaj videti pomole., robove v rdeči luči, katere zvezdoslovci imenujejo protuberance (solnčne izrastke). Zdaj, ko se je posrečilo najti te solnčne izrastke pri nepotemne-lem solneu, vemo, da so ognjeni vali žarečih plinov, ki pogostoma tisoče milj siknejo preko solnčnega roba. Vse solnee obdaja rdeče ogrinjalo žarečih plinov, ki vsebuje vse barve od bledo-rdeče do škrlata.
Iz skupne krajne premenjave temnih madežev na solneu, katere imenujemo solnčne pege, se je dalo dognati, da se solnee vrti okoli svoje osi. Za en obrat okoli svoje
osi potrebuje solnee 25 dni 5 ur in 38 minut. Solnee je podobno krog-lji kot zemlja.
Zvezdoslovci so izračunili, da je solnee 20 miljonov milj ali 149,-
500,000	km. oddaljeno od nas. Solnee je torej 400krat bolj daleč od nas kot luna. Oddaljenost je tako velika, da bi kroglja, katero bi izstrelili iz topa potrebovala deset let do njega. Svetloba, ki hiti s 300,000 km. v sekundi, potrebuje do zemlje osem minut.
Premer solnca je 108krat večji, njegova prostornina pa 1.25 mi-ljonkrat večja kakor ona naše zemlje. Solnee je le za četrtino tako gosto kot naša zemlja.
Vsako leto izžareva solnee toliko toplote, da bi taista mogla raztopiti 2300 miljon. po 30 met. visokih plasti ledu, ki bi pokrival našo zemljo. Vzlic temu, da solnee vsako leto izžareva toliko toplote, vendar še niso opazili skozi stoletja, da se ta toplota zniževa.Zato trdijo nekateri učenjaki, da tvorbe na solneu provzročajo, da se izžarena toplota zopet nadomešča.
Ko so izumili daljnogled, so na solneu kmalu odkrili temne madeže, katere imenujemo pege. Včasi so te pege večje kot naša zemlja, včasi je pa solnee brez peg. Večje pege vedno obdaja bolj svetla polusenca, takozvana penumbra. Tudi jedro solnčnih peg ni popolnoma črno. To lahko opazimo pri delnem mesečnem mrku, ako primerjamo temno luno z jedrom. Poleg peg opazimo mnogokrat baklje. To so mesta, ki se ločijo na površini solnca od drugih mest posvetlobi. Za pojav solnčnih peg še nimamo popolnoma zanesljivega pojasnila. Nekateri so razlagali, da pege na solneu provzroča šla-kasta tvarina, ki plava na ognjeno tekoči solnčni površini. Vsled znižanega izžarevanja solnčne toplote se zgosti atmosfera nad njimi in mi vidimo oblakom podobno zgostitev kot pego z jedrom, katerega obdaja polusenca.
Jasno je, da je solnee zvezda ne-premičnica. Ravnotako je pa dokazano, da se zvezde nepremični-ce gibljejo na poseben način v prostora. Kar velja za druge nepre-mičnice, velja tudi za naše solnee. Nam je zelo težko določiti tako gibanje, ker nimamo točke, ki bi nam služila za merjenje, ravnotako kot manjka ladji na razburkanem morju, s katere hočejo izmeriti daljavo do obrežja, pa ne vidijo obrežja. Ako hočemo določiti gibanje, tedaj morama svoja opazovanja raztegniti na druga telesa, ki se gibljejo z različno hitrostjo v isti smeri ali nasproti. Dolgotrajna in težka opazovanja drugih zvezd nepremičnie, katera je najprvo izvršil Viljem Herschel, so provzročila pri njemu in tudi drugih zvezdoslovcih, da menijo, da se solnee giblje proti neki točki, katero je iskati v skupini zvezd Herakleja.
Sodi se, da se vse nepremičnice s premičnicami gibljejo okoli središčnega solnca, katerega tvori v resnici ogromno nebeško telo, ali pa okoli matematične točke, ki tvori točko teže vsega takozva-nega vsemira.
Merkur. (Merkurij.) Na tej premičnim je težko izvršiti opazovanja, ker je preblizo solnca. Na nebu ga vidimo kot zvezdo četrte vrste z bledo svetlobo. Pred solč-nim vzhodom ga vidimo na vzhodu,-po solnčnem zahodu pa na za-padu. Ako pride med zemljo in solnee, tedaj vidimo, da plava kot temna plošča mimo solnca, kar je seveda opaziti le z daljnogledom.
V premeru ima 640 geografičnili milj in je 20krat manjši kot naša zemlja. Gost je 4krat bolj kot zemlja. Od solnca je oddaljen
7,750,000	milj. Pot okoli njega pa zvrši v 88 dneh. Po najnovejših opazovanjih menijo zvezdoslovci, da se vrti okoli solnca kot luna in da je proti zemlji obrnena vedno le ena stran, da je doba, ki jo potrebuje za vrtenje okoli svoje osi, enaka dobi za pot okoli solnca. Njegova os stoji dozdevno skoraj navpično k ekliptiki. Sprememba letnih časov je torej zelo majhna, Ker so opazili oblake, ga mora obdajati atmosfera. Luč in svetloba sta na njemu sedemkrat tako močna kot na zemlji.
Venus (Venera). Med vsemi planeti je nam Venera najbližje in je ena najkrasnejših in svetlejših zvezd na nebu. Zjutraj jo vidimo na vzhodu. Zato ji pravimo Lucifer ali Danica. Zvečer jo vidimo na zapadu in ji rečemo Večernica ali Hesperus. Od solnca je oddaljena 14 miljonov milj. Njena pot okoli solnca je med vsemi planeti najbolj podobna krogu. Po velikosti in prostornini je skoraj enaka zemlji. Njen premer je 1660 milj, njena prostornina pa devet desetink zemlje. Okoli svoje osi se zavrti skoraj v 24 urah. Za pot okoli solnca pa potrebuje 225 dni.
Mars (Mart). Že s prostim oče-sem lahko zapazimo Marta radi
njegove rdeče svetlobe. Od solnca je oddaljen 31 miljonov milj. Za pot okoli solnca potrebuje 686 dni, 23 ur in 33 minut, Okrog svoje osi se zavrti v 24 urah, 37 minutah in 23 sekundah. Njegov premer pa znaša 867 milj. Njegova os je zelo poševna proti njegovem potu. Zato morajo biti spremembe letnih časov večje na njemu kot na zemlji. Suho zemljo in morje je določno videti na njemu s pomočjo daljnogleda. Na obeh tečajih je malo plošnat. Bele pege, ki so na tečajih in ki se povečavajo in zmanjšujejo, smatrajo za sneženo odejo, ki se tudi na zemlji povečava in zmanjšava na tečajih. Mart je po naravnih tvorbah dozdevno najbolj med vsemi planeti podoben zemlji. Ako na Martu sneži, torej logično tudi dežuje. Iz tega sledi, da ga obdaja ozračje (atmosfera), ki je podobno našemu zraku. Vsled prevelikih preobratov, ki se po opazovanju zvezdoslovcev dogajajo na planetu, poplavov, ki velikanske dele suhe zemlje spreminjajo v morja, sneženih viharjev, ki pokrijejo vse s snegom, ni Mart pripraven za taka živa bitja kot so ljudje na zemlji. Odprto je še danes vprašanje, kako so nastali prekopi na Martu. S pomočjo daljnogledov so na Martu odkrili ravne črte, ki križajo suho zemljo na vse strani, ki vežejo kot prekopi morja. Ker so ravne in redne črte je nemogoče, da bi bile naravne tvorbe. Obenem je pa njih širina tako velika, da jih je nemogoče smatrati za umetno zgrajene vodne ceste. Zvezdoslovci so mnenja, da provzroča optična zmota podvojitev prekopov.
(Dalje prih.)
Stroj za izdelovanje steklenic.
Iznajdba stroja za izdelovanje steklenic Amerikanca Owensa je provzročila v vseh državah veliko pozornost. Izdelovanje steklenic, kakeršno je bilo doslej v navadi, naj bi se popolnoma opustilo in nadomestilo z izdelovanjem na stroju. Stroj proizvaja v 24. urah 30.000 steklenic za pivo ali vino. Gotovo je to izreden napredek in pomenja za dosedanje proizvajanje velik preobrat. V Ameriki se je že izvršil ta preobrat. Stroj rabijo že v mnogih obratih in sicer delajo že v 17 .steklarskih obratih s 109 stroji. Razentega je naročenih še 12 strojev, tako da bo v najkrajšem času proizvajalo 121 strojev ogromne množine steklenic.
Tudi napredek v produkciji je v Ameriki izdaten. V steklarni American Bottle Co., Newark, so izdelali od 1. avgusta 1910 do 1. junija 1911 na stroju 11,772.576 ducatov steklenic. Ta preobrat je provzročil veliko brezposelnost med steklarji, ker je upeljava stroja popolnoma preobrazila dosedanje izdelovanje. Od 242 ameriških steklarn je vzdržalo obrat v septembru, oktobru in novembra 1911 le 180 steklarn, 62 obratov je popolnoma počivalo. Zato je bila brezposelnost steklarskih delavcev ogromna. Od 8201 organiziranih izdelovateljev steklenic je bilo v septembru, oktobru in novembru 1911 popolnoma brezposelnih 1651 delavcev, velik del ostalih delavcev pa deloma. Organizacija je izdala ogromne svo-te za podpore. Dohodki organizacije so znašali v onih treh mesecih 19.445 dolarjev, stroški pa so znašali v istem času 77.145 dolarjev. Ogromni deficit 57.700 dolarjev je izdala organizacija skoraj le kot podpore brezposelnim.
V Evropi, posebno v Nemčiji, kjer je produkcija steklenic zelo velika, se ta preobrat še ni izvršil, čeprav je “ring” (kapitalistična zveza) steklarskih industrialcev kupil Owensov patent za dvanajst milionov mark. Da še niso upeljali ti industrijah;! novega stroja iz obzirnosti in človekoljubnosti do delavstva, to je samo po sebi umljivo, ker kapitalistični družabni red ne pozna nobenih obzirov do delavstva. V Nemčiji so postavili prvi stroj za izdelovanje steklenic po Owenso-vem patentu v juliju 1908 v steklarni Šinzig ob Renu. Dražba Apollinarisbrunnen je zgradila posebno tovarno, v kateri izdelujejo steklenice zgolj na-Owenso-vem stroju. V ostalih obratih stroja še niso močno upeljali, le 15 Owensovih strojev je doslej postavljenih. Zelo obširna Hey.je-va steklarna v Gerresbeimu ima 5 strojev, v Oldenburgu in Nien-burgu sta pa dva; izrecna pa moramo povdarjati, da v posameznih obratih ti stroji po več mesecev ne delajo.
Kako je mogoča, ta silna razlika med nemškim in ameriškim proizvajanjem? Prvič so mezde delavcev steklenic v Ameriki tri
do štirikrat višje kakor na Nemškem, torej se ameriškemu kapitalizmu upeljava stroja mnogo bolje rentira kakor nemškemu. Znano je vendar, da ima kapitalizem le tedaj interes za upeljavo strojev, ako se znižajo proizvajalni stroški. Drugi vzrok, da se Chvensovi stroji niso še tako razširili v Eropi je ta, da so steklenice izdelane na strojih mnogo manj trpežne, kakor steklenice ročnega dela. Steklenice, izdelane na strojih, nimajo veliko odporne sile proti močno šumečim pijačam in takim, ki imajo veliko ogljikove kisline. Tovarnarji so pa prisiljeni, da izdelujejo le take 'Steklenice, ki odgovarjajo vsem zahtevam, posebno pijače z ogljikovo kislino potrebujejo močne steklenice. Pijače, ki se pridelujejo in izvažajo v Evropi, kakor vino, pivo in naravne mineralne vode, leže precej dolgo po skladiščih. Ako napolni na primer vinski trgovec milion steklenic z vinom ,k'i čaka dostikrat po pet let, da ga razpeča, in če poči vsako leto nekaj tisoč steklenic, tedaj ima prav občutno izgubo. Izguba pri steklenicah seveda ni tako velika, pač pa pri vinu, ki je tem dražje, čim starejše je. V Ameriki nimamo pijač, ki bi imele toliko ogljikove kisline, tudi ne leže tako dolgo po skladiščih, ni treba torej, da bi bile steklenice tako močne.
Po Avstrijskem in v Nemčiji iščejo po vseh steklarnah delavce, ki so spretni izdelovat el ji steklenic. Seveda bi tovarnarji raje izdelovali steklenice na strojih, ako bi steklenice, izdelane na Chvensovih strojih, odgovarjale vsem zahtevam. V onih tovarnah, kjer že izdelujejo na ta način steklenice, leže v velikih kupih na-gromadene v skladiščih, ne morejo jih prodati, medtemko steklenice ročnega dela spravijo leh-ko v denar. Gotovo bodo odpravili tudi to zapreko in Owensovi stroji bodo delali tudi v Evropi. Kemična sestavina steklene mase, kakršna je sedaj v rabi, ne prenaša hitrega predelovalnega procesa kakor je običajen pri’ Ovvensovem stroju. Stekleno maso je treba predelovati enakomerno, ohlajati se mora predvsem počasi, le na ta način dosežejo tr-pežnoist, ki je glavni pogoj steklenine.
Usoda izseljencev.
Y Kuritybi v Braziliji izhajajoči' nemški časopis “Beobachter” pripoveduje, kako se godi avstrijskim izseljencem na parnikih. List piše: “28. maja se je izkrcalo v Rio 1600 avstrijskih izseljencev, ki so namenjeni za južne pokrajine, en del od njih pa gre v Parano. Med novimi došleci pa je bilo 40 otrok bolnih, ki so bili v najbednejšem stanju. Oboleli so največ vsled brezobzirnega ravnanja na ladji in vsled preslabe hrane. Pripeljali so se z onim zloglasnim parnikom “Zofija Hohenberg” dražbe Austro-Ameri-cana, čez katerega so se izseljenci že neštetokrat pritoževali pri nas. Avstrijska vlada bo izdelala izseljeniški zakon, da bodo izseljenci tudi v inozemstvu dobivali vladno zaščito. To vse je prav lepo. Ali pred vsem bi morala vlada varovati izseljence pred izkoriščanjem in nečloveškim ravnanjem na parnikih in v lukah, tukaj bi morala biti najprej stroga in izdatna kontrola. Vojvodinja Zofija Hohenberg, soproga avstrijskega prestolonaslednika, katere ime nosi izseljeniška ladja, bi. morda lahko posredovala, da bi ostalo njeno ime v lepšem spominu. Z ženami in otroci se ravna na tem parniku najsirovejše, trpe vsled skrajno nedostatne pre-hranitve in zbole, ker na parniku ne poznajo nobenih higi.ieničnih predpisov.” List se moti, če misli, da bo pomagal poziv prestolonaslednikovi soprogi. naj_ posreduje. Morda bi bilo trgovinsko ministrstvo tako prijazno in se nekoliko pobrigalo za te razmere, saj dobiva izza Weiskirchnerje-vih časov Austro-Americana vsako leto 2 miliona K subvencije. Tako visoka subvencija bi pač dala ministrstvu toliko pravice, da bi zahtevalo od družbe naj ravna z izseljenci človeško.
Nekaj nemških družin iz Šlez-vik-Holsteinske je zapustilo na povabilo južnoamerikanske republike Uruguay svojo domovino. Kako se je godilo tem ljudem, o tem poroča “La Plata-Zeitung” •. “Vlada v Uraguavju je na zahtevo industrijskega ministra dr. Aceveda angažirala šest kmečkih družin iz Šlezvik-IIolsteinske. Znano je, da je v Uruguayju poljedelstvo zelo malo razvito, da se tudi izseljenci ogibajo te drža ve in da je nameščenje teh dru-
žin na enem izmed vzornih vladnih posestev eden izmed obilih vladnih načrtov povzdigniti republiko gospodarsko. Družine so dospele v februarju. Vlada je vedela že pet mesecev prej o njihovem prihodu, a ni ^poskrbela za družine niti stanovanj, niti' dela. Začasno so jih nastanili v silno preprostem “Hotel de Immigran-tes”, kjer je bilo vse živo različnih živalic. Še bolj kot nesnaga je pa morila izseljence brezdel-nost. Ko so bile družine že nekaj časa v tem hotelu, se je vlada domislila, da jih mora odposlati na agronomično postajo v Pavsandu. Brzojavno so torej sporočili na postajo, naj pripravi stanovanja za družine izseljencev. Pet družin se je res odpravilo na po.t, kjer so dobile 1300 hektarjev zemlje in kot stanovanje pa barako iz pločevine, ki je bila s štirimi, tudi pločevinastimi stenami, predeljena v pet prostorov brez oken, brez poda. Ubogi izseljenci so se nastanili v teh prostorih ,ker so upali, da jim preskrbi vlada v najkrajšem času bolj človeška stanovanja. Kadar je pripekalo solnee, se je razgrela pločevina tako, da so ubogi ljudje ‘počepali po tleh, če je pihal pampero, je vladal v baraki leden mraz, če je deževalo, so bila tla vsa razmočena in v baraki je bila pravcata povodenj. Zbolele niso le žene in otroci, temveč tudi možje. Otroci so podivjali, ker so bili brez pouka in ker niso imeli nobenega pravega domovja. Družine so res dobile dogovorjeno mezdo, ali vsa živila, vsi predmeti, sploh vse je bilo dvakrat, trikrat dražje kakor vdomovini. Da bi sami pridelovali zelenjavo, ali da bi si nabavili živino, je bilo popolnoma izključeno, ker je vladal na tem vladnem “vzornem” posestvu skrajni nered. Odrasla dekleta izseljencev so bila izpostavljena največjim nevarnostim. Starši so jim morali slednjič poiskati službe pri nemških družinah v Ar-gentiniji. A vlada se ne gane, da bi olajšala tem družinam bedno stanje.”
Najstarejša knjiga na svetu.
V poletnem času, 1. 1907. so našli v Elephantine, trdnjavi ob južni meji Egipta, večje število papyrasov, ki so bili popisani z eraričnimi (narečje, ki je sorodno hebrejščini) pismeni znaki. Spoznali so v njih listine in literarne fragmente neke židovske vojaške kolonije iz 5. stoletja (po našem času) v dobi perzijske vlade. Boleg tega so našli zelo mnogo zapiskov na čepinjah. Papyru-si so bili zelo dragi, zato so uporabljali za. pisanje ubite lončene posode.
Papyrusi, ki so bili po vsebini najvažnejši, so razpadli pri izkopavanju v prah. Vendar se je posrečilo človeški bistroumnosti in spretnosti učenjakov, da so razpadle kosce sestavili v celoto. Mnogo važnega in velikega nudijo sestavljeni papvrusi.
Vsebina listin popelje neposredno v odločilne verske boje in izpremembe Židov. Tudi za ocenitev svetopisemskih zgodb so listine važne, ker prinašajo za njih razlago zanesljiv ključ. V listinah so našli tudi ostanke staro-orientalske pravljične knjige, neko ljudsko pesnitev, ki je znana tudi vnašem času pod naslovom: “Zgodba Ahikvarjeva”. Ta zgodba je obdelana tudi v tobitiske knjige svetega pisma. “Zgodba Ahikvarja’ je najstarejša ohranjena knjiga v svetovni literaturi. Le slučaj je, da se ne nahaja ta knjiga, katero imamo sedaj v prepisu iz 5. stoletja pr. Kr. r., med 'svetopisemskimi zgodbami. Sličnost izrekov Arhikvarja z izreki v svetem pismu, je dokazana. Ar-hikvar je bil minister asirskega kralja Sanheriba. Ko je zavladal Sanheribov sin Asfarhadon, je prišel Arhikvar v nemilost, ker ga je očrnil kraljev nečak Nadan, Ahikvar je bil obsojen na smrt. Ali uradnik, ki bi mogel izvršiti sodbo, mu je prizanesel. Egiptovski faraon je vesel Arhikvarjeve smrti, ki je pa v resnici še živ. Faraon pozove Asarhadona, naj sezida v zraku palačo. Ako asirski kralj izvede to, tedaj bo dobival tri leta davek, ako se mu ne posreči zgraditi grad v zračne višave, potem mora plačevati a-sir.ski kralj faraonu davek. Noben izmed Asfairhadonovih svetovalcev ni znal izvesti nalogo. Oni uradnik, ki bi bil moral usmrtiti Arhikvarja, prizna sedaj, da je ta še živ. Pripeljejo ga in modri mož svetuje v tej sili. V zahvalo mu izroči kralj zlobnega Nada na. Arhikvar ukaže, naj zvežejo 'njegovega sovražnika in ga pro-
tepejo. Potem ga zapre ob kruhu in vodi v temnico pri hišnem vhodu. Kolikokrat je šel Arhikvar iz hiše ali se vrnil, je vselej Nada-nu modro pridigpval. Pridige je zapisoval Arhikvarjev služabnik. Nadan se od same zlobe tako napihuje, da slednjič — poči. Nauk te zgodbe je, da pogine zloben človek od srda nad modrostjo pravičnika. V današnjih političnih in znanstvenih bojih opazujemo dostikrat resničnost tega nauka.
To je torej ena izmed pravljic, kakršne so nabrane v svetopisemskih zgodbah.
Mnogo važnejše nego stara orientalska pravljica so politični odloki in vloge, ki .so prišli sedaj na dan. Židovsko občino v Elephantine so tvorili vojaki-najem-niki, katerih je bilo 600—800. V teh listinah niso ohranjeni le sledovi starejše židovske ljudske vere, listine razjasnjujejo tudi, kakšni uplivi so porodili ono mlajšo židovsko postavodajo, katero sta razglašala Ezra in Ne-hemia in ki je veljala v več kakor 200 let kot “božje razodetje.”
Ko so prišli Izraelci okolo 1. 1400. pred (Kr. r. iz puščave na vzhodu v Palestino, so častili boga Jahve, ki je prebival prvotno na nekem vulkanu vzhodno od a-rabskega zaliva. Bil je bog ognje-nikovih izbruhov, ljubosumni, hitro »dražljivi bog svetopisemskih zgodb, ki se je prikazoval še le ponoči kot “kadeča se peč in ognjena baklja”. Povsod je imel altarje na katerih so mu darovali, v vsakem okraju, na vsakem holmu, pod vsakim zelenim drevesom. In nikakor ni bil edini bog, kakor nastopa v poznejših postavah. Sledove te ljudske vere, ki se je ohranila v oddaljenih židovskih naselbinah bolj čisto nego v Jeruzalemu, kjer so valovi neposredno verski boji, zasledimo v v svetem pismu na mnogih mestih. Pri Židih iz 5. stoletja najdemo to ljudsko vero, kakor je ob-sotjalo oholo 1. 650. pod vlado Psammetiha I. v Egiptu, ko so prišli židovski vojaki v Egipt in Elephantine. Židovska, zakonodaja iz leta 621. ni prav nič zadela Židov v Elephantine, ravno tako tudi ne zaključne reforme Ezro-ve in Nehemijeve pod perzijsko vlado. Postava iz leta 621. je na ljubo edinega svetišča boga Jahve jv Jeruzalemu odpravila vsa ostala svetišča in pokončala vse vidne znake češčenja. Židje v Elephantine so kljub temu obdržali svoje svetišče, katero so jim egiptovski vojaki 1. 410. podrli.
Večkrat so potem prosili cesarjevega namestnika v Judeji, naj jim dovoli zgraditi1 novo svetišče, kljub postavi Ezrovi in Nehemi-jevi. Ena izmed teh vlog iz 1. 419. je ohranjena v najdenih papvru-sih. Še v 1. 419. niso Židje v Elep-hantini verovali v enega boga. Iz tega časa je namreč ohranjena davčna lista, iz katere je razvidno, da se je nabrana vsota porabila za svetjišče bogu Jahve in dvema boginjama. Mnogoboštvo je bilo torej v tej vojaški koloniji v navadi, čeprav je bilas trogo upeljana od 30. oktobra 445 dalje Ezrova zakonodajna knjiga. Bogati babilonski Židje so dobili 1. 458 dovoljenje od perzijskega kralja Artakseksa I., da je smel duhovnik Ezra upeljati svojo zakonodajno knjigo v Judeji in Jeruzalemu. To dovljenje jih je stalo mnogo denarja. Ko je Nehemi-ja ipostal cesarjev namestnik v Judejj, se je uveljavilo Ezrovo zakonodajstvo, in od tega časa dalje je nastopila duhovska vlada. Preje so bili duhovniki brez-uplivni. Polna svetloba zgodovinskih dejstev osvetljuje nauk, ki je razmerno še mlado, osebno delo onega človeka, ki pa se tolmači po šolah in vernikom kot božje razodetje.
Nerazjasneno je bilo do sedaj, kakšno vlogo so igrali perzijski vladarji pri tej zakonodaji, ki je ustanovila židovstvo in je obenem temelj krščanske vere. Najdeni papyrus! nas pouče tudi o tem. Med listinami je odlok perzijskega kralja Darija II. iz 1. 419., ki urejuje praznovanje velikonočnega praznika “pashe” in praznika mazzen. Perzijska dinastija je bila torej ona gonilna sila, ki je povzročila, da se je razširila nova židovska postava, katero je nje pisatelj prestavil v mračno dobo, da bi bolj upliva-a. S tem je tudi dokazana listina, na podlagi katere je upeljal Ezra vo.jo zakonodajo.
Koščki papyrasov iz Elephantine, katere je zamogla človeška znanost razrešiti čez več kakor 200 let. so dokaz, da ie vsa duhovna kultura na zemlji človeško delo in ne božje razodetje.
Srečka.
Anton Čechov.
Ivan Dmitrič, ki porabi letno z družino 1200 rubljev, s svojo usodo zadovoljen človek, sedi po večerji na divami in bere časopis.
“Danes sem pa pozabila pogledati v časopis,” reče njegova žena, ko je pospravljala po mizi. “Poglej, če so dobitki že razglašeni!”
“Da, tukajle,” odgovori Ivan Dmitrič. “Ni morda tvoja srečka zapadla?”
“Ne, v torek sem plačala obresti.”
“Katera številka?”
“Serija 9499, srečka 26.”
“Tako, tako. . . Pokaži. . . 9499 in 26.”
Ivan Dmitrič ni verjel na loterijsko srečo in bi drugikrat za nobeno ceno ne pogledal dobitke, toda sedaj iz brezdelja in — ker je imel časopis ravno pred očmi — je iskal številko. In precej, kot v zasmeh njegovi neveri, se mu začrta v drugi vrsti zgoraj številka 9499 jasno v oči! Ne da bi pogledal številko srečke, da bi se prepričal, položi časopis na kolena in občuti, kakor da bi mu kdo mrzlo vodo škropil po telesu, pod prsmi prijetno mrzloto, strašno in sladko!
“Maša, tukaj je 9499!” pravi z veselim obrazom.
Soproga gleda njegov začuden obraz in razume, da se ne norčuje.
“Da. . . da. . . Resnica!”
“In srečkina številka?”
“Ah, da! Še srečkina številka. Sploh pa počakaj. . . naj bo! Ne, kaj misliš ti? Številka naše serije je tukaj! Toda, razumeš ti. . .”
Ivan Dmitrič se smeje široko in brezmiselno, medtem ko gleda svojo soprogo, kakor otrok, kateremu se pokaže svetlikajoča se reč. Njegova soproga se tudi smehlja : njemu kakor njej- je prijetno, da je imenoval samo serijo in hitel dognati tudi številko srečke. Naslajati se na mogoče reči, je tako lepo, tako sladko!
“Serija je tukaj,” začne Ivan Dmitrič, po dolgem molčanju, T5: se pravi, lahko je, da smo kaj dobili. In to lahko, je vendar tukaj!”
“No, sedaj poglej!”
“Počakaj! Bodeva še prehitro očarama. V drugi vrsti zgoraj je, to se pravi, dobitek znaša 75.000. To ni denar, temveč moč, glavnica! In sedaj pogledam naenkrat v tabelo in tu — 26! Ah? Slišiš, če bi resnično bili tako srečni?”
Dvojica se začne smejati, tiho se gledata. Mogoča sreča jih je omamila, nista morala niti misliti, niti reči, zakaj bi rabila teh
75.000,	kaj bi kupila, kam potovala. Mislita le na številki 9499 in 75.000, si jih slikata v svoji domišljiji in na mogoča srečo čisto pozabita.
Ivan Dmitrič gre, časopis v ro ki držeč, večkrat iz enega kota do drugega in malo pomišlja, ko se je oprostil prvega vtisa.
“Kako, če bi zadela?” reče “To bi bilo novo življenje, veselo in vse lepše, kakor dosedanje! Srečka je tvoja lastnina, toda če bi bila moja, bi pred vsem za kakih 25.000 kupil posestvo; 10.000 bi naenkrat raztrosil: novo pohištvo . . . potovanje, plačanje dolgov in tako dalje .... Drugih
40.000	bi naložil v hraninlco na obresti.”
“Da, posestvo — to je lepo,” pravi soproga, medtem ko sede in položi roke na kolena.
'“Kje v Orelski guberniji. Prvič ne rabimo nobenega poletnega stanovanja, drugič nobenih dohodkov.”
V njegovi domišljiji so tesne slike, ena prijaznejša in bolj poetična od druge, in v vseh slikah vidi samega sebe, sitega, mirnega in zdravega; gorko mu je, celo vroče! Tu leži, potem ko je sne del sladoled, na vročem pesku ob reki ali v vrtu pod lipo . . . Vroče je. . . Sinček in hčerka se plazita za njim, brskata po pesku ali pa lovita hrošče v travi. On sladko spava, ne misli nič in čuti z vsem telesom, da mu ni treba ne danes, ne jutri, ne pojutrišnjem v službo. In če se ležanja naveliča, gre k mlatičem ali v gozd po gobe, ali gleda, kako lovi kmet ribe v mrežo. Če je zašlo solnce, vzame cunjo in milo ih gre h ko-pališeni kočici, kjer se sleče, dolgo gladi z roko po golih prsih ter stopi v vodo... In v vodi okolo temnih mehurjev od mila se premikajo ribice, majejo zelene vodne rastline. Po kopanju čaj z dobrim pecivom. Zvečer izprehod, ali sam, ali s sosedi. . .
“Da, lepo bi bilo, če bi človek imel posestvo,” pravi soproga, zatopljena v misli; in na njenem obrazu je vidno, da je od te misli vsa očarana.
Ivan Dmitrič si slika jesen z
deževjem, mrzle večere, opojna pomladanska jutra V tem času se mora nalašč dolgo izprehajati po vrtu, ali po bregovih reke, da se dodobra premrazi, potem velik kozarec vodke, osoljene gobe s kumarami in — še kaj pipi -e. Otroci pritečejo iz vrta in vlečejo repe in redkvice, ki dise po sveži zemlji... In potem sede na divan in počasi prelista kak ilu-strovan časopis, pokrije si ž njim -obraz, odpne vestjo in zaspi.
Poletju slede pasji dnevi, mračno deževno vreme. Dan in noč dežuje, gola drevesa jokajo, veter je mokroten in mrzel. Psi, konji, perutnina, vse je mokro, pobito, plašno. Ne moreš na izprehod ne iz hiše, ves dan korakaš iz enegea kota v drugega in žalostno je gledati motne šipe. Dolgočasno !
Ivam Dmitrič obstane in ogleduje soprogo.
“Veš, Maša, jaz bi potoval v tujino,” pravi, in začne misliti in si podstavljati, kako bi bilo lepo v pozni jeseni potovati v tujino, kamorkoli v južno Francijo ali Italijo . . . Indijo . . .
“Jaz bi tudi gotovo potovala,” se oglasi soproga. “In sedaj poglej srečkino številko!”
“Stoj! Počakaj!. . .”
Hodi po sobi in misli dalje. Porodila se mu je misel; kaj ko bi žena resnično potovala v tuje dežele? Potovati je prijetno, sam v veseli, breskrbni družbi mladih in bujnih žensk in ne takih, katere vso pot le na otroke mislijo in o njih govore, ki za vsako kopejko vzdihujejo, se tresejo. Ivan Dmi trič si predstavlja svojo ženo v železniškom vozu, s številnimi zaboji in košarami; vzdihuje, stoka in se pritožuje, da jo na potovanju boli glava, da izda preveč denarja; vedno in vedno mora na postajah kupovati gorko in mrzlo vodo in kruh s sirovim maslom.... Kosila ne sme kupiti, ker je predrago ...
Vsako kopejko si bo zaračunala,” si misli, škileč na svojo soprogo. “Srečka je njena in ne moja! In zakaj naj putujem v tujino ? Kaj bi videla tamkaj ? Sedela bi v hotelski sobi in jaz ne bi sme kamor ... To vem! ’5
In prvič v življenju se mu je zazdelo, da je njegova žena poštama in grda, da diši vsa po kuhinji in da je sam še mlad, zdrav, krepak in svež, da bi se lahko drugič poročil.
“Gotovo je vse to neumnost in prismojenost,” si misli, “ali zakaj naj ona potuje v tujino? Kaj razume ona? Ali ona bi potovala. . . Lahko si mislim... In zanjo je resnično vseeno, ali Rim ali Bergen. Vedno bi me le moti la. Lahko si mislim: kakor hitro bi imela denar, bi ga kakor imajo ženske navado, šestkrat zaklenila. Pred mano bi ga skrila. Svojim sorodnikom bi raztrosila denar in meni zaračunala vsako kopejko.”
Ivan Dmitrič se spomni Sorodnikov. Vsi ti bratci, sestrice, tet ke, strički bi prilezli, če bi kaj slišali o dobitku, začeli se po be raško smehljati, hliniti se, lajati Predrzni ljudje! če jim daš ne kaj, hočejo še več, in če ne — po tem te bodo kleli, ter želeli vse mogoče nesreče. Ivan Dmitrič vi di sorodnike in njihovi obrazi se mu -zde zoprni in grdi.
“Taka sodrga!”
Tudi' obraz žene se mu zdi zo prn in grd. V njegovi duši se kuha jeza proti njej in misli vesel
“Nič ne razume o denarju, za to je tako pohlepna, če bi zadela bi mi dala le 10 rubljev in drugo — pod ključ in zapah.”
In ne gleda več smehljaje, am pak poln sovraštva na svojo so progo. Tudi ona ga gleda, polna sovraštva in jeze. Ima svoje ma-vričnopisane misli, svoje načrte svojo domišljijo. Prav dobro razume, kaj misli njen mož. Ve, kdo bo najprvo iztegnil kremplje po njenem dobitku.
“Na tuj račun se lahko prav dobro kaj izmisli,” govori njen pogled. “Ne, ti se ne podstopiš!
Njen mož pojmi njen pogled Poln sovraštva v prsih, in da bi jezil svojo ženo, pogleda na četrto stran časopisa in oznani zmagoslavno :
“Serija 9499, srečka 46. Pa ne 26!”
Upanje in sovraštvo izgineta naenkrat in Ivanu Dmitriču in njegovi soprogi se dozdeva, da so sobe temnejše, manjše in nizkej-še, da kruh, ki ga zvečer zavžije-ta ne nasiti, temveč želodcu le škoduje, dozdeva se jima do so večeri dolgi in dolgočasni. . .
“Sam vrag ve,” pravi Ivan Dmitrič, ki je postal zopet vesel in dobre volje. “Kamor stopiš, povsod so smeti pod nogami. Nikoli niso sobe počejene. -Moram iz hiše, vrag me vzemi! Grem in se na prvem jasenu obesim.”
Skrivnosten obisk.
Mark Twain.
Ko sem pred kratkim “stopil v pokoj”, se me je svojim obiskom prvi spomnil gospod, ki se je izdajal za cenilca in ki je trdil, da v zvezi z oddelkom za notranje državne dohodke. Dejal sem mu, da doslej še nisem nikoli nič slišal o njegovem poklica in opravilu, a da, me vzlic temu zelo veseli, da ga vidim: ponudil sem mu stol.
Sedel je; v zadregi sem bil, ker nisem dobro vedel, o čem bi se njim razgovarjal, a čutil sem, da morajo biti ljudje, ki so priplezali do dostojanstva hišnega posestnika prijetni in neprisiljeni družabniki. Ker se nisem domislil nič pametnejšega, sem ga vprašal če namerava v soseščini odpreti trgovino.
Gost je prikimal.
Svoje nevednosti nisem hotel razodeti, pa sem upal, da mi sam sporoči, kaj ima na prodaj.
Vprašal sem ga: kako gre kupčija ,pa je dejal: “Tako, tako!” Potem sem dejal, da se o priliki enkrat oglasim in da postanem njegov odjemalec, če mi bo njegova trgovina všeč.
Odgovoril je, da je trdno uver-je, da nam bo njegova trgovina všeč — in da ni še nihče, ki je bil v kupčijiskih stikih z njim, odšel, da bi se bil ozrl po drugem zastopniku njegove obrti.
Besede so bile zelo samozavestne, ampak odštevši tisti prirodni izraz podlosti, ki nam je lasten vsem, je mož izgledal častitljivo.
Sam ne vem, kako se je pravzaprav zgodilo, ampak kmalu sva bila vkup — z ozirom na razgovor seveda — in besede so tekle kakor ura.
Kramljala sva in kramljala in kramljala — zase trdim z vso gotovostjo. In smejala sva se in smejala in smejala — zanj lehko pri-sežem. Ampak ves čas sem ohranil svojega duha in s prirejeno prekanjenostjo sem se spravil nadenj. Sklenil sem bil, da vzlic njegovim temnim odgovorom izvlečem vse podrobnosti o njegovem opravilu iz njega — in sklenil sem bil, da izvlečem vse iz njega, ne da bi zaslutil mojo namero. Vjeti sem ga nameraval v globoko, prav globoko nastavljeno past. Povedati sem mu hotel vse podrobnosti lastnega opravila in njega bo zapeljivi izbruh zaupanja seveda tako ogrel, da se spozabi in mi razodene vse svoje kup-čijske zadeve, preden zasluti mojo namero. Moj dragi sem si mislil, ne veš, na kakšnega starega lisjaka si naletel! Dejal sem mu:
¡‘Stavim, da ne uganete, kaj sem to zimo in prejšnjo pomlad zaslužil s svojimi predavanji?”
Ne — tega ne morem, in če bi šlo za moje lastno življenjpe. Čakajte -—- čakajte. Mogoče takole dva tisoč dolarjev? Ampak ne — ne, cenjeni gospod, vem, da toliko niste mogli zaslužiti. Recimo sedemnajststo, kaj ? ’ ’
Haha! Vedel sem, da ne uga-nete.Dohodki od mojih predavanj poslednjo pomlad in to zimo sa znašali štirinajsttisočosemstoin-petdeset dolarjev — kaj pravite na to?”
Oh, oh, to je čudovito, čudovito. Hočem si zapisati. Pa pravite, da to ni še vse?”
“Vse? Kaj še! Moji dohodki od buffalske “Extrapost” za štiri mesec so znašali okroglo —- no, kaj porečete k osmim tisočem do larjev?”
“Kaj porečem? To rečem, da bi se tudi rad enkrat kopal v-takem oceanu izobilja. Osem tisoč! To si hočem zapisati. Hm, cenjeni gospod — in po vsem tem bi še sklepal, da imate še nadaljne dohodke, kaj?”
“Hahaha! Nahajate se, če se smem tako izraziti, šele v pred mest ju mojih dohodkov. Tu je moja knjiga: “Nedolžni na potovanju” — cena 3 dolarje 50 centov do 5 dolarjev, po vezbi. In zdaj poslušajte. Poglejte mi v oči, V polpetem mesecu se je te knjige prodalo 95.000 izvodov — da ne govorim o razpečanju pred tem časom! 95.000! Pomislite. Za vsak izvod povprečno štiri dolarje. To znese skoro štiristitisoč dolarjev, moj dragi. In polovica je moja!”
“Pravični Bog! Tudi to vknjižim. Štirinajst — sedem — pede-set — osem — dvesto. Summa summarum — častna beseda, skupna vsota znaša okroglo dve-stointrinajst do štrinajst tisoč dolarjev. Ali je to mogoče?”
“Mogoče! Če se je vkradla napaka, tedaj le na to stran, da ¡sem svoje dohodke prenizko ocenil. Dvestoštirinajst tisoš dolarjev v
gotovini — to so moji letošnji dohodki, če znam prav računati.”
Potem je gospod vstal, da se poslovi. Spreletelo me je neprijetno čuvstvo, da sem razodel nemara brez koristi svoje skrivnosti, ne glede na to, da sem vsled začudenih vzklikov tujca svoje dohodke znatno pretiraval. Toda ne: v poslednjem trenotku mi gospod izročil veliko kuverto rekoč, da so v njej nejogova kupčijska naznanila; da notri vse najdem; da bo zelo srečen, če postanem njegov odjemalec — ponosen da bo na takega bogatega odjemalca; da je smatral pač mnogo ljudi v mestu za bogate, a da so se izkazali, ko so stopili z njim v dotiko, za berače, ki se komaj preživljajo, in cla je v resnici že dolgo, jako dolgo, odkar je gledal bogatemu človeku iz obličja v obličje, govoril z njim in se ga dotaknil z lastno roko, da se ne more premagovati in da me mora objeti — za veliko uslugo da bi si štel, če mu dovolim, da me objame.
To mi je tako močno ugajalo, da se nisem nič zoperstavljal, in sem tujcu preprostega srca dovolil, da me objame in da potoči nekaj tolažilnih solz po mojem vratu. Potem je šel svojo pot.
' Ko je odšel, sem razvil njegova kupčijska oznanila. Štiri minute sem jih prav skrbno študiral. Potem sem poklical kuharico rekoč:
“Primite me, omedlevam.”
Ko se mi je polagoma zopet vračala zavest, sem jo poslal v tovarno za rum na cestnem vogalu in si najel umetnika, ki je za tedensko plačo po noči čul in preklinjal tujca in me po dnevi drezal v rebra, kedar se zadel na težavno mesto.
Eh, kakšen zlodej je bil? Nje-
plačajte davek od dvestoinpetdeset dolarjev in štiridestih centov.”
(Med tem govorom mu je sinek Willy izmaknil bankovec za dva dolarja iz vesti j e in izginil, in stavim, kar hočete, da bi ma-ličnik, če bi ga jutri obiskal moj tujec, svečano utajil svoj dohodek.)
“Ali delate,” sem dejal, “sami vselej take “odbitke”?
“Menda! Brez leteh rešilnih klavzul, ki figurirajo pod naslovom “odbitki”, bi vsako leto prišel na beraško palico vsled podpiranja te zaničevane ,malopridne, roparske in tiranske vlade.”
Ta gospod, stoji visoko nad najboljšimi od solidnih meščanov — nad možmi moralne veljave, trgovske dostojnosti, neoporečne družabne neomadeževanosti — pa sem se uklonil njegovemu zgledu. Napotil sem se v davkarijo, vstopil pred obtožujoče poglede svojega gosta in s prisego potrdil laž za lažjo, goljufijo za goljufi-fo, podlost za podlostjo, da je bila moja duša za palec nadebelo okovana s krivimi prisegami in da sem za zmerom izgubil spoštovanje do sebe.
Ampak kaj za to? Nič druze-ga nisem storil, kar leto za letom ponavlja na tisoče najodličnejših, najbogatejših, najbolj čaščenih in spoštovanih mož v Ameriki. In zato me prav nič ne boli. Nič se ne sramujemx zaenkrat o stvari ne bom mnogo govoril in se bom čuval pred ognjem varnih roka vic,' da ne zagazim v strašne na vade. _______________
Priznanja zločincev.
terja in mnoga znamenja so kazala pri obeh umorih na istega zločinca in da je pri prvem zločinu iskati roparja med vojaki.
Kmalu se je oglasil židovski trgovec ,ki je izpovedal, da je dan po umoru Kugelgena, ko ta vest po mestu ni bila še tako znana, kupil od nekega artilerista srebrno uro. Uro so spoznali za last umorjenega slikarja.
Židu so pokazali vse artileriste
govo “kupčijsko oznanilo” ni
bilo druzega kot malopriden davčni listek — dolga vrsta nesramnih vprašanj o mojih privatnih zadevah, ki so zavzemala velik del štirih tiskanih strani — vprašanj, ki so bila tako bistroumno izmodrovana, da najstarejši človek na svetu ne bi uganil, kam pes taco moli — vprašanj, ki so bila preračunjena, da prizadetega prisilijo, da navede štirikratne dohodke, ako se hoče izogniti krive prisege. Oziral sem se po luknji, skozi katero bi se zmuzal, a je ni bilo. Vprašanje številka 1. je obsegalo moj slučaj tako velikodušno in široko, kakor dežnik navadno mravljišče.
“Kakšni so bili minulo leto va ši dohodki iz trgovine, obrti ali poklica, kjerkoli ste opravlja li?”
In to vprašanje je podpiralo trinajst drugih, prav tako radovednih vprašanj, katerih naj-skromnejše seje zanimalo za to, če sem zagrešil kak vlom ali cestni rop, ali če sem si pridobil dohodke s požigom ali kakim drugim tajnim sredstvom, ki ne bi bilo navedeno pod točko!
Jasno je bilo, da me je tujec zapeljal v smešno vedenje. To je bilo prav jasno, pa sem šel in si najel še drugega umetnika. S tem da je žgačkal mojo bahavost, me je zapeljal tujec, da sem navedel svoje dohodke z dvestoinštiri-najst tisoč dolarjev. Od teh jih je bilo po zakonu tisoč davka prostih — edina svetla točka, ki sem jo opazil, ampak bila je le kapljica v morju. Po zakonitih petih procentih sem moral vladi plačati strašen znesek desettisočšest. stoinpetdeset dolarjev dohodari-ne.
(Takoj pripominjam, da tega nisem storil.) '
Poznam -zelo bogatega moža, njegova hiša je palača, kraljevsko obeduje in njegovi izdatki so ogromni; vzlic temu nima dohodkov, kakor sem se pogosto prepričal v davčnem seznamku. Na tega šeni ¡se obrnil za svet v hudi stiski. Vzel je moje strašne navedbe lastnih dohodkov, nataknil očala na nos, vzel pero v roko — in glej! Kakor bi trenil, sem bil berač. Strašno enostavno in gladko je šlo. Dosegel je to, da je spretno uredil račun “odbitkov’ . Nastavil je moje državne in občinske davke’’ na toliko in toli ko; maje “izgube vsled požarov, havarij itd. ’ ’ na toliko in toliko; “moje izgube pri prodaji zemljišč” — pri prodaji živine”
“in stanarinah” — “pri posojilih in obrestovanju”.na toliko in toliko — ne glede na to, da “je bila moja plača kot uradnika armade, mornarice itd. Zedinjenih držav že prej oodačena.” Iz vseh teh reči je spravil čudovite “odbitke” in ko je dokončal, mi je izročil papir, pa sem takoj zagledal, da je bil v poslednjem letu čisti dobiček, mojih dohodkov ti-sočdvestoinpetdeset dolarjev in štirideset centov.”
“Tisoč dolarjev,” je dejal, “je davka prostih; pojdite v urad, potrdite te navedbe s prisego in
Dva kriminalistična slučaja najnovejšega časa nudita prilike, da se enkrat obdela poglavje o priznanjih zločincev. Prvi slučaj se je pripetil v Berlinu; na videz slaboten in v resnici težko bolan človek je izvršil roparski umor in pritej priliki pobil troje ljudi-Mož dejanje popolnoma prizna! Nočejo pa mu verjeti, da bi bil zločin izvršil sam. Silili so v njega, da naj imenuje svojega sokrivca.
Drugi slučaj se je pripetil New orku. Tamkaj je pred leti neki sluga vzel zločin svojega gospodarja nase in je za svoj namišljeni, od njega samega priznani zločin bil obsojen na trideset let ječe. Odsedel je bil že nekaj let, ko je prišla resnica na dan.
Toda s tema slučajema se ne bomo bavili, baviti se hočemo temveč z različnimi okoliščinami, iz katerih se porodi priznanje, ki po besedah profesorja kazenskega prava na praški univerzi ne more nikoli veljati za dokaz dejanja, marveč se sme smatrati le kot dokazilno sredstvo. Baviti se hočemo s tem, kako je mogoče, da vzame nedolžnik zločin, ki ga je izvršil drugi, nase.
V prejšnjih stoletjih so se priznanja izsiljevala z natezalnicami in nam se še danes ježijo lasje, ko samo beremo, kaj so z ubogimi obdolženci včasih vse počenjali. Toda predaleč tudi naša doba od takih strahot še ni. Res, da danes nimamo več tistih peklenskih inštrumentov, s katerimi so nekoč trpinčili ljudi Joda ljudje in tudi zločinci so postali danes nervoz-nejši in na marsikaterega modernega človeka učinkuje duševna natezalnica dolgih zasliševanj veliko mučnejše nego pa kratka procedura s palčnimi vijaki in sličnimi inštrumenti pri’ naših prednikih.
Včasih pa s.e stori še kaj več. Pripoveduje se o preiskovalnem sodniku ,ki je kot hudega kadilca znanega moža v preiskovalnem zaporu pripravil do priznanja s tem, da je zločinca, ki je bil v v preiskovalnem zaporu seveda popolnoma odtegnjen nikotinove-mu užitku, sprejel kadeč ter mu je, ko je videl, kako je zločinec slastno vsrkaval vonj cigare, prijazno ponudil cigaro. Ujetnik je radostno segel po dolgo pogrešanem užitku. Kriminalist je segel počasi po vžigalice in ko je bil ravno na tem, da zapali žigico, reče povsem dobrodrušno: “Toda naprej, prijateljček, mi povejte, kako je bilo že z vašo zadevo?” In v tem trenutku je, omahujoč med hrepenjem po cigari in med tem, da bi jo moral še dalje pogrešati, svoj zločin priznal.
Leta 1820. so našli slikarja Gerharda von Kugelgen — znamenitega Gothejevega portretista — umorjenega na poti iz Losch-witza v Draždane. Stopinje, kakor se je zdelo, dveh oseb so peljale s ceste preko njive, ob kateri je truplo ležalo. Vse je govorilo za to. da je bil umor izvršen na cesti in sta potem zločinca zvlekla truplo tja, kjer so ga našli, ter ga oropala. Nekaj mesecev prej pa so v bližini Draždan našli truplo mizarskega pomočnika Win-
kasarni; tistega, ki mu je bil prodal uro ni našel. Še tisti dan pa je srečal nekega vojaka v meščanski obleki in zdelo se mu je, da je to prodajalec tire. Nagovoril ga je, mož — po imenu Ivan Fischer — je zmedeno odgovarjal. Fischerja so aretirali. Mož je tajil, da bi bil Židu prodal uro, postal pa je vsled tega sumljiv, ker je trdil, da o roparskem umoru Kugelgena, o katerem je govorilo vse mesto, ni nič vedel. Toda drugi dan je priznal, da je uro Židu prodal, da pa Kugelgena ni bil umoril ,temveč je bil uro našel. Ko je pa nato priznanje preklical, si je moral zopet obleči vojaško uniformo, na kar je bij Židom še enkrat konfrontiran. Žid je sedaj določno izpovedal, da mu ta ni prodal ure. Tako so vsi indiciji proti njemu nenadoma padli v prah. Vkljub temu so ga obdržali v zaporu ,'ker so občinstvo in sodnije bile uverjene o njegovi krivdi. In štirinajst dni nato je priznal, da je slikarja u-rnoril, med tem ko umora na miza inskim pomočnikom ni priznaval. Da, pozneje je tudi ta umor priznal. Zopet dan pozneje, 20. aprila, so ga peljali na mesti, kjer sta bila oba dva umorjena, in Fischer je obstal pri svojem prizna nju dvojnega umora, češ, da bi, ker so ga tako po nedolžnem osumili, rad umrl. Dne 23. aprila je svoje priznanje ponovil, 27. a-prila ga je zopet preklical.
Med tem se je oglasil 24. aprila drug židovski trgovec, Lobel Graf ,krije pred sodnijo izpovedal ,da je od nekega artilerista Ivaltofna kupil oblačila in je, ker so se mu leta zdela sumljiva, Kal-tofna ponovno izpraševal, odkod je vse to dobil. Kaltofen da je najprej na različne načine skušal izbegniti pravemu odgovoru, na posled pa je priznal, da je te stvari kupil od zaprtega artilerista Fischerja.
Kaltofna, ki kot strežaj ni bival v kasarni, so aretirali. Našli so V njegovem stanovanju kiju če, ki so bili Kugelgenova last. Dejal je, da so biti ti ključi v oblekah, ki jih je bil kupil od Fischerja. Fischer je priznal, da je obleke prodal Kaltofnu, toda preden je bil zapisnik prečitan, je to priznanje zopet preklical, češ ‘Sedaj ne znam nič povedati, mo ja pamet je obstala. Jaz nisem umoril Kugelgena niti Winterja in sem samega sebe po krivem ob dolžil samo iz strahu pred še tež jim zaporom
Končno je Kaltofen pod bre menom težkega dolcazilnega ma teriala priznal obadva umora in Fischerja proglasil za čisto ne dolžnega. Tudi prvi židovski trgo vec je končno spoznal v Kaltofnu onega, ki mu je bil prodal uro.
Tako sta se zdela obadva umo ra pojasnjena. Tu pride sedaj na enkrat Kaltofen s trditvijo, da je Fischer obeh umorov sokriv. Pri tej trditvi je vztrajal tudi še, ko je bil s Fischerjem konfrontiran in je le ta krivdo odločno tajil in je končno tudi sodišče jasno dokazalo njegov alibi. In še na ša-fotu 'je Kaltofen zaklical: “Gospoda moja, Fislicer je zaslužil tisto kazen kakor jaz!” Nato je mirno sprejel smrtni udarec. In vendar je bilo brez dvoma dokazano, da so bile te obdolžitve pred obličejem smrti ravno tako neresnične kakor ponovna priznanja Fischerja.
Ta samopriznanja so bila po mnenju Fischerjevega zagovornika, znamenitega jurista, pripisati samo službeni vnetosti preiskovalnega sodnika, ki si je bil vtepel v glavo, da je Fischer kriv, in se je končnčno hotel rešiti suma, da bi bil Fischerja na kakršenkoli način prisilil do priznanja.
Pomisliti je treba, da so bila ta priznanja izrečena, dasi je šlo za življenje in smrt. Koliko lažje se tako priznanje izreče, kadar se ima obdolženec bati samo daljših zapornih kazni in če obdolženec v taki zaporni kazni ne vidi nič drugega nego preskrbo.
Tudi moment, ki je prišel pri Fischerju v poštev, namreč strah, da bi si s tajenjem še poslabšal svoj položaj, da pa odvrne s priznanjem morda najhujše, ta moment prihaja pri mnogih zločinih neredko v poštev Tako je bil na Dunaju italijanski delavec na lastno priznanje žara di roparskega umora obsojen na šest let težke ječe. Ko je bil že dve leti v ječi obsedel, so naenkrat izsledili pravega zločinca,
ki je svoj zločin tudi sam priznal. Italijan je sedaj priznal, da je na celi zadevi popolnoma nedolžen, toda mislil je, da bo vendar le obsojen in je hotel s priznanjem v ugodniem smislu vplivati na sodnike.
Da vzamejo drugi kak zločin znancev ali sorodnikov nase, to se dogaja iz najrazličnejših motivov. Reveži se dajo z denarjem ali darovi podkupiti cesto tudi samo s kakim darilom, ki ga dobe njihovi svojci.
Takisto se dogaja, da vzamejo zločinci, ki stoje zaradi dokazanega zločina že pred sodiščem, še zločine, ki so jih drugi zagrešili, na svoj hrbet, ker so si tako gotovi, da bodo obsojeni, pa jim je naposled že vseeno, če dobe tudi še kak nameček povrhu.
Dostikrat se tudi pripeti, da izrečejo zločinci kakršnokoli priznanje samo z namenom, da pridejo pred preiskovalnega sodnika in se jim tako ponudi prilika za beg. Tak slučaj pripoveduje omenjeni praški profesor Grob. V je čije znan tat večkrat izpovedal o kraju, kjer je zakopal ukradeni denar. Vsakokrat je bil kraj čim-najdalje od ječe stran, našli, pa niso nikoli nič. In zopet enkrat je povedal za drugi kraj in še enkrat so mu ugodli ter ga peljali na lice mesta. Kopali šo, kjer je pokazal. Naenkrat zavpije: “Tu je!” toda bilo ni zopet nič. Mož je bil zavpil samo v nadi, da bo v splošni razburjenosti lahko pobegnil ; načrt se mu je izjalovil.
Iz teh slučajev je razvidno, koliko so vredna priznanja in kako opravičeno smo lahko skeptični napram njim. Ti slučaji pa tudi kažejo, kako neumestno je siliti obdolženca, da naj si s priznanjem olajša srce. Priznanje samo ne dokaže ničesar.
Kako zdravniki zdravijo jetiko.
V zdravniških časnikih so zdravniki neštotokrat povdarja-li, da je najboljše sredstvo proti jetiki svetloba, dobro prezračene tvornice, zdrave delavske razmere in zračna stanovanja, v katera prihaja svetloba.
Kedar pride zdravnik v hišo k bolniku, ki boleha za jetiko, priporoča tečno hrano: jajca, mleko in druga redilna živila. Vsi izvedenci soglašajo v tem, da je najboljše sredstvo proti bacilom, ki provzročajo jetiko, tečna in redilna hrana.
Lahka je priporočati bolniku, da naj uživa mleko prve vrste in dobro meso. Noben delavec ne bo ugovarjal taki hrani. Mogoče so posamezniki vmes, ali ti so izjeme. Večinoma si pa dandanes vsi delavci ne morejo privoščiti take hrane. Ako bi delavci — družinski očetje, matere in otroci uživali tečno hrano, potem bi bila jetika manj razširjena med delavci, kot je dandanes.
Marsikateri zdravnik obupa v boju zoper jetiko in druge bolezni, ker se zaveda, da ljudje, ki živijo v revščini, ne morejo nabaviti potrebnih sredstev zoper bolezen.
Radi tega mora biti naš boj proti viru revščine, proti kapitalistični družbi, ki vstvarja revščino ,ker ne more revščina izginiti s sveta, dokler kraljuje kapitalizem.
Vsak ekonom — to je človek, ki je študiral narodno gospdar-stvo — ve, da dandanes izdelamo živeža kakor drugih potrebščin v toliki meri, da bi lahko vsi ljudje imeli vsega dosti. Da dandanes živi toliko ljudi v revščini,-ne izhaja odtod, ker potom današnjega industrielnega sistema' nemoremo proizvesti dosti blaga.' Vzroki so drugod. Industrielni sistem je slabo organiziran, produkti se pa ne razdelijo pravično.
Nekateri ljudje dobijo več kot potrebujejo, ogromna večina pa manj kot potrebuje* zategadelj tudi trpi pomanjkanje.
Ako hočemo rešiti ta problem, potem moramo boljše organizirati naš industrielni sistem. Ta problem se pa da rešiti, ako postanejo vsa proizvajalna, razde-livna in obratstva sredstva, kakor tudi vsi naravni zakladi splošna ljudska last. Potem bodo delavci dobili, kar jim gre in revščina, ki je mati jetike in druzih bolezni, bo izginila med nami.
Zategadelj je potreba, da vsako podpora organizacija — jed-nota ali zveza — v kateri tvorijo večino delavci, stori vse, da se zruši sedanji družabni sistem, ki koplje prerani grob članom podpornih jednot in zvez!
Iz Johna, N. F., poroča brzojavka, da je preko Labradorja divjal strašen vihar. Vihar je opu-stosil vasi na obrežju, poškodoval in potopil ribiške ladje.
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
“Hm, v tvoji oblasti sem,” je rekel vitez. “Obdrži rog, ako te veseli.” ....
“Ali mi ne bodete storili nič žalega?” je vprašal Vamba.
“Nič, malopridnež!”
“Zastavite viteško besedo!” je nadaljeval Vamba in se previdno bližal.
“Moja viteška beseda!” “Dobro! Zdaj sta pogum in neumnost zopet združena!” je vkliknil Vamba in pognal konja, da je prijezdil kraj viteza. “Nisem prijatelj takih sporov kot menih, kateremu ste priložili tako gorko, da je preobračal kozolce. Pa vendar — ako se ne motim, bo pogum kmalu pokazal, kaj zna. Tam, v grmovju je raupita družba v zasedi !”
“Kako to?” je vprašal vitez. “Ker vidim blesk čelade skozi grmovje. Ako bi bili pošteni ljudje, bi čakali na potu. To grmovje je zelo priljubljeno vitezem sv. Nikolaja.”
“Da, govoriš resnico.” je rekel črni vitez in spustil krinko na obraz.
Krinko je zaprl ob pravem času, ker so iz grmovja prifrčale tri strelice, iz med katerih bi bila ena obtičala v njegovih možganih, da ni o pravem času spustil krinke na obraz, od katere je strelica brezmočno odletela v stran. “Hvala kovaču-,” je zamrmral vitez. “Vamba, po njih!” Zahajal je proti grmovju, iz katerega se je prikazalo sedem jezdecev z uravnanimi sulicami. Zadele so ga tri sulice, ki so se zlomile, kakor bi zadele ob železen zid.
Oči črnega viteza so žarile skozi krinko. Vstal je v stremenih in glasno zaklical: “Fantje, kaj to pomeni?”
Napadalci so odgovorili s tem da so izdrli meče in zaklicali : “Samodržec umri!”
“Ha, sv. Edward! Ha, sv. Ju rij!” je dejal črni vitez in pri vsakem klicu udaril. “Ali je to izdajstvo?”
Napadalci so bili predrzni lju dje, vendar so se pa unikali pred njegovo močno roko, ker so Vedeli, da vsak udarec prinaša smrt Najbrž bi bili zbežali, da ni v osodepolnem t renutku prijezdil izza grmovja vitez v modri vi teški opravi z uravnano sulico, s katero ni nameril v jezdeca, tem več na konja, katerega je ranil smrtno.
“To je bila lopovščina,” je za upil črni vitez, ki je padel s ko njem.
V tem trenutku je Vamba za trobil v rog. Morilci so osupnili in se umaknili za trenotek, Vamba je pa črnemu vitezu p riško čil na pomoč, dasi je bil slabo oborožen.
“Sram vas bodi, strahopetci,’ je zaklical morilcu v modri viteški opravi. “Ali bežite pred ro-
“Valdemar Fitzurse!” je rekel čudeč se, “kaj je tebe napotilo k takemu črnemu dejanju?” “Rihard,” je rekel vitez, “ti ne poznaš ljudi, ako neveš kako učinkujeta na vsakega Adamovega sina častihlepnost in želja po maščevanju!”
“Želja po maščevanju?” je odgovoril črni vitez. “Nikdar ti nisem storil krivice — nad menoj se ne moreš maščevati.”
“Rihard, moja hči---------ka-
tero si zavrgel! Ali nito oblate-nje Normana, katerega kri je plemenita kot tvoja?”
“Tvoja hči?” je odgovoril črni vitez. “To je prazen in domišljav izgovor! — Ljudje umaknite se! Govoriti hočem ž njim. — Fitzurse
gom norca
1 ! ’
Vsled zasmehovanja so zopet naskočili črnega viteza, ki se je naslonil na hrast in od spredaj z mečem odbijal napadalce.
Izdajalski vitez si je dal prinesti drugo sulico, čakal je ugodne prilike, ko bo njegov nasprotnik v najhujšem boju, da ga s sulico pritrdi k hrastu. Ali tudi ta namen mu je preprečil norec.
Vamba, ki je svojo moč nadomeščal z urnostjo in katerega so napadalci malo opazovali ,je v odločilnem trenotku konju presekal kite na nogi.
Vzlic temu je bil položaj črnega viteza zelo opasen, ker so od vseh strani silili proti njemu morilci v oklepih. Ko je bil v najhujši stiski, je prifrčala iz gozda strelica in zadela enega napadalca v oko, da se je mrtev zgrudil na tla. Za strelico so pa udrli iz goščave osvobodenci.
Njim na čelu sta bila Lokslej in menih, ki so napadalce kmalu ugnali v kozji rog. Nekateri so ležali mrtvi, drugi pa težko ranjeni na tleh.
Črni vitez se jim je zahvalil za pomoč, potem se je pa obrnil proti Vambu:
“Izvedeti hočem, kdo me je napadel. Vamba, odpri krinko modremu vitezu* Dozdeva se mi, da je napadalcem zapovedoval.”
Norec se je približal voditelju morilcev, ki je vsled padca ležal ranjen pod konjem in se ni mogel braniti, ne bežati.
“Pogumni gospod,” je spregovoril Vamba.“ Zdaj moram sprejeti nalogo vašega oproda, kot sem že doigral nalogo vašega konjarja. Najprvo sem vam pomagal raz konja, zdaj vam moram pa še odvzeti težki oklep.
Po teh besedah mu je snel čelado in črni vitez je zagledal sive lase in obraz, katerega ni pričakoval na tem mestu.
govori resnico! Kdo te je najel za to izdajalsko delo.”
Sin tvojega očeta!” je odgovoril Valdemar, “ki le maščuje tvojo nepokoršeiuo napram temu očetu.”
Na obrazu Riharda so se pokazale temne poteze, ki so izginile, ko so boljši čuti zmagali v njem.
Fitzurse, ti ne prosiš za svoje življenje,” je vprašal premaganega viteza.
“Kdor je levu prišel v šape, ve, da bi taka prošnja ne izdala nič!” je odgovoril Fitzurse.
Imej življenje, ne da bi pro-isl zanj!” je rekel Rihard, “lev se ne hrani s takimi ,ki se ne morejo braniti! — Imej življenje, toda s pogojem, da v treh dneh zapustiš Anglijo, svojo sramoto skriješ v /svojem normanskem gradil in nikdar ne izrečeš, da te je Ivan Anjuški najel za lopovsko delo. Ako te zasačijo po treh dneh v Anglii — ali če spregovoriš le besedico, ki bi onečastila čast moje hiše, tedaj obljubim pri sv. Juriju, da zate tudi altar ne' bo zavetišče. Obesiti te bom dal na streho tvojega gradu, da boš za hrano vranom. — Lokslej dajte temu vitezu konja. Opazil sem, da so vaši fantje polovili konje. Dovolite mu, da odide v miru.
“Ako ne bi čul glas, ki je navajen zapovedovati in katerega je treba ubogati,” je odgovoril osvobojenec, “te daj bi za morilcem poslal pšico, ki bi mu «krajšala dolgo pot!”
“Loksley, v tvojih prsih je angleško srce,” je rekel črni vi tez. “Pogodil si, ako praviš, da me moraš vbogati — jaz sem Rihard Angleški! ’ ’
Pri teh besedah so osvobodenci pokleknili in prosili milosti za storjena hudodelstva.
“Prijatelji, vstanite!” je rekel Rihard. “Vstanite! — Za prestop ke ste storili pokoro, ker ste pomagali mojim nesrečnim podložnikom pri Torkvilstonu in danes svojemu vladarju! Vstanite, v prihodnje pa bodite dobri podložniki ! — Ali ti vrli Lokslej — “Gospod ne imenujte me Loks-sleja, temveč poznajte moje pravo ime, ki je znano tako daleč naokrog, da ga je culo tudi že vaše uho. — Jaz sem Robin Hood iz Šervudske šume.”
“Kralj izobčencev in knez vrlih fantov!” je rekel kralj. “Verjemi, da je odpuščeno vse, kar se je zvršilo tekom moje odsotnosti.’ “Da,” je rekel Vamba. “Zdaj je mačka ušla iz vreče!”
“Ej, Vamba, ali si tu? Mislil sem, da si ubežal!”
“Ubežal,” je vzklikul Vamba “Ali ste kedaj že doživeli, da se je neumnost ločila od poguma?
“Confiteor! Confiteor!” je pričel ponižen glas poleg kralja “Moja latinščina me zapušča ali priznam svoje grehe in prosim odpuščanja, predno umrjem.’ Rihard se je obrnil in je videl živahnega meniha klecati na trati in moliti rožni venec. Poleg nje ga je ležala gorjača, katero je spretno rabil v boju.
Bil je podoben skesanemu grešniku — zavijal je oči, zategoval usta in bil je podoben smešnjaku ker je iz njega povsod zijala malopridnost.
“Blazni menih, zakaj si potrt?” je vprašal Rihard; “ali se bojiš, da bo škof izvedel, kako služiš sv. Devici in sv. Dunstanu? — Pst. Ne boj se nič! Riharč Angleški ne pripoveduje skrivnosti, katere je izvedel pri polni
V V • J J
časi.
“Milostljivi vladar,” je odgovoril menih, “ne bojim se križa marveč me je strah le pred žezlom. Ah, moja brezbožna pest se je drznila dotakniti ušesa maziljenca —!”
“Ha, ha!” se je smejal Rihard “Ali piha veter od te strani? Seveda, pozabil sem udarec. Ako si me pošteno vdaril — ti ljudje so bile priče — sem te pošten tudi plačal. Ali misliš, da ti še kaj dolgujem.”
ne pritoževali radi moje počasnosti,” je menil Rihard.
“Ako bi le vedel,” je pričel menih znova z hinavskim glasom, “kako se bom moral pokoriti za moje predrzno dejanje?”
“Ne govori o tem,” je reki Rihard. “Kdor je sprejel že mnogo udarcev od paganov in nevernikov, lahko sprejme enega, katerega mu je dala sveta roka. Menih! Ali bi tebi in eerkvi izvršil uslugo, ako izposlujem dovoljenje, da smeš sleči kuto in vstopiti v mojo telesno stražo?”
“Moj gospod!” je odgovoril menih. “Odpustite mi, ko veste, da v meni tičita greh in lenoba! Sv. Dunstan je stal čestokrat pozabljen v kotu, ko sem odšel, da ustrelim srnaka! — Včasi sem bil zunaj moje koče po noči. — Pa nevem kje? — In sv. Dustan se ne pritoži, marveč je vedno miren v kolikor mora biti miren svetnik iz lesa! — Ako bi storil le kakšen korak na istran, bi- šel tolažit kakšno vdovo ali streljat divjačino, tedaj bi takoj rekli: Kje je duhovniški pes? Kdo je videl pro-kletega meniha? — Ali zanikrni duhovnik postreli - več divjačine kot polovica druzih ljudi. — On lazi za boječimi srna mi — itd. — itd. — Gospod! Za voljo tega vas prosim, da me pustite, kjer ste me našli. Ako mi pa hočete izkazati milost, tedaj me smatrajte za revnega kopman-hurstkega meniha, ki sprejme rad vsak dar.”
“Razumem,” je rekel Rihard. Sveti puščavnik ima dovoljenje, da v mojih varnklifških šumah sme loviti divjačino. Moj kletar bo dobil nalog, da mu vsako leto uroči sodček sekta, meh malvazij-ea in dva sodčka pive.”
“Toliko zame!” je rekel menih. “Ali sv. Dunstan —?”
Bo dobil, novo altarsko pogrinjalo,” je rekel kralj in se prekrižal. “Ali ne norčujmo se! Bog bi nas lahko kaznoval, ker mislimo bolj na norčije kot na njegovo češčenje.”
‘Za mojega patrona jamčim jaz—,” je rekel šaljivo menih “Jamči zase!”-ga je opominjal Rihard resno in ponudil menihu desnico, katero je menih poljubil in se spustil na kolena.
“Moji roki ne izkazuješ časti kakeršno si izkazal moji pesti, je pridjal Rihard smehljaje. Pred pestjo si se valjal v prahu, preč roko pa le klečiš.”
V tem trenotku sta prišle dve drugi osebi.
Eno in štirideseto poglavje.
Nova došleca sta bila Vilfred pl. Ivanhoe na kobili opata in Gurt na bojnem konja Vilfreda.
Vilfred se je čudil, ko je videl svojega gospodarja okrvavljene ga, krog njega pa šest do sedem mrličev in • tolpo izobčencev.
Ni vedel ali bi kralja nagovoril kot potuječega viteza ,ali s katerim drugim imenom.
“Vilfred ne skrbi!” je 1'ekel kralj, ko je videl na njegovem obrazu gube skrbi. “To so pošte na in zvesta srca, če tudi včasi zaidejo s pravega pota.”
“Gospod Vilfred pl. Ivanhoe, je rekel pogumni Lokslej. “Dovo lite mi, da izrečem, da kralj nima zvestejših podanikov kot smo mi! ”
“Ne dvomim o tem,” je sprego voril Ivanhoe, “ker vidim vas na čelu čete! Ali kaj se je zgodilo tu ? ”
“Ivanhoe, izdajstvo proti naši osebi!” je odgovoril kralj. “Ali hvala tem vrlim možem, prejeli so svoje plačilo. Pa tudi ti, nadaljeval smehljaje, “si izdaja lec! Ali nisi imel ostati v opatiji, dokler se ne zacelijo tvoje rane “Zacelile so se! Zakaj ste uža lostili svoje zvestega služabnika in se izpostavljate takim nevar nostim, kot da bi vaše življenj ne bilo več vredno kot navadnega viteza, ki lastuje le sulico in
“Bog obvaruj!” je odgovori, menih. “Svoj udarec sem dobil poplačan z oderuškimi obrestmi — Naj vaše veličanstvo vsak dolg poplača tako bogato!”
“Ako bi mogel, plačati dolgove
mee s
“Rihard Plantagenet ne želi druge slave kot one, katero si je priboril s sulico in mečem.
“Visoki gospod! Vaši državi preti državljanska vojna — va šim podložnikom vsakovrstno zlo ako izgubijo svojega vladarja!
“Ha, moja država in moji po dložniki?” je zaklical Rihard, “Povem ti, da mi najboljši med njimi plačajo vsako neumnost obrestmi? N. pr. Moj zvesti slu žabnik Vilfred, ki noče poslušati mojih ukazov in mi pridiguje, ker se ni hotel ravnati natančno po mojih nasvetih! Kdo izmed naju ima pravo delati očitke? — Ali odpusti zvesti Vilfred! Čas, kate rega sem prebil v Angliji nepo znan, naj služi mojim prijateljem da zberejo bojne sile, da mi bo mogoče na čelu močne vojske kaznovati izdajstvo. Estoville in Bohum ne moreta pred štiri in dvajsetimi urami pričeti s prodi ran jem proti Yorku. Počakati moram še poročil iz juga in Severja. Naš kancelar mora osigurati
z udarci, tedaj bi se moji upniki i London. Ako bi nakrat nastopil
bi se izpostavil nevarnostim, ka terim ne bi bil bil kos z orožjem.” Vilfred se je priklonil molče, ker je poznal železno voljo svojega gospodarja in Rihard se je obrnil zopet proti Robinu Hoodu.
“Kralj izobčencev! Ali nimate nič prigrizka? Malopridneži so provzročili, da sem postal gla-den.”
“Nočem lagati,” je odgovoril izobčenec. “V naši shrambi je navadno —”
“Divjačina?” je segel vmes kralj. “Saj ni boljše jedi — pa če kralj ne more ostati doma in streljati divjačine, ne more drugim kratiti te pravice.”
Ako želi vaša milost posetiti eno naših zbirališč,” je odgovoril Robin, “tedaj bo divjačine in vina v izobilju.”
Izobčenec je korakal na čelu kot kažipot i-nR-ihard mu je sledil veselega srca, kakor da bi bil že osvojil kraljevski prestol. Rihard je ljubil čudežne dogodke in spremembo v družbi. Življenje se mu zdelo prijetno, kedar je bil v nevarnosti.
V	kralju z levjim srcem je bi vala duša ,ki je bolj ljubila viteško romantiko, osebno slavo, katero je treba izvojevati z lastnim orodjem, kot pametno politiko in dobronosno vlado.
Raditega je bila njegova vlada bolj podobna potu žarečega kometa, ki gre rasipajoč žarno svetlobo na nebu svojo pot, da kmalu izgine v temi. Njegova viteška dela so dajala snov pesnikom in pevcem, niso pa vstvarjala takšna solidna dobra dela, katera zgodovinarji z veseljem pišejo, da jih čitajo potomci.
V	tej družbi je bil Rihard na mestu. Bil je vesel, dobrega srca in ljubil je možat nastop v vseh ljudskih slojih.
Obed za angleškega kralja so pripravili pod košatim hrastom. Ko je pričela krožiti čaša, so pri-prosti ljudje kmalu izgubili strah pred kraljem.
Bilo je čuti dovtipe in pesni — govorili so o bitkah in dvobojih. Slednijč so se hvalili odprto z raznimi prestopki zakona, ne da bi se ozirali na to, da je kralj v njih sredi, ki je naravni branitelj zakonov.
Veseli kralj ni več mislil na svoje dostojanstvo. Smejal se je, pil in zbijal šale z družbo.
Zdrav človeški razum Robin Hooda je želel, da se prizoru napravi konec, še predno- izgine sloga. Potegnil je Vilfreda na stran in mu zašeptal v uho:
“Kralj nas je počastil s svojo navzočnostjo. Vendar pa nočem, da bi tratil z nami svoj dragoceni čas.”
“Da, Ali veste, kdor zbija šale s kraljem, če tudi je kralj najboljše volje, se vendar igra vedno le z levom, ki kmalu pokaže svoje zobe in šape.”
“Gospod vitez! Tega se bojim. Moji ljudje so neotesani, kralj pa vročekrvn, če tudi je dobrosrčen. Kako lahko bi se čutil užaljenim. Čas je, da prenehamo z gostijo.”
“To je odvisno od vas!” je rekel Ivanhoe.
“Ali naj se izpostavim nevarnosti, da tako hitro izgubim milost svojega kralja?” je vprašal Robin. “Ali ne zaslužim jo, ako ne dam zanj vse. — Hej, Skati o k stopi v grmovje in zatrobi po normansko v rog!”
Nekaj minut kasneje je iznena-dil veselo družbo glas rogu.
“To je rog Malvoizina!” je rekel Miler in zgrabil za svoj lok.
Menih je vrgel od sebe čašo in pobral gorjačo; Vamba je vtihnil sredi dovtipa in prijel za ščit in meč.
V	trenotku so stali vsi z orožjem v rokah.
Ljudje te vrste so vajeni z veselice iti v boj. Rihard je bil dozdevno celo vesel nad spremembo. Zahteval je oklep in čelado, Vil-fredu je pa zapovedal, da se ne sme udeležiti boja.
“Stokrat si se bojeval zame,” je rekel kralj. “Danes boš pa priča, kako se Rihard bojuje za svojega prijatelja.”
Izobčenci so stopili v grmovje. Zdaj se je pa približal Robin Hood kralju in pokleknil pred njim.
“Odpustite! Dozvolil sem si v vaše dobro. To ni bil rog Malvoizina. Zatrobil ga je izobčenec na moje povelje, da se temu banketu
napravi konec, ki je požiral vaš dragoceni čas.”
Na to je vstal in čakal mirno na odgovor Riharda.
Temu je udarila kri v glavo, končno je pa vendar zmagalo njegovo pravicoljubje nad jezo.
“Ne privoščite mi vina in divjačine?” je rekel smehljaje. “Dobro, pogumni Robin. Ako me bodete obiskali v Londonu, ne bom tako skopuharil. Ali ti si v pravem fant. Na konje in proč od tukaj!”
Robin je povedal Rjhardu, da je del svojih ljudi poslal kot pred stražo, da pazijo na zasede in da upa, da bo njegov vladar prišel na varno, ne da bi ga kdo napadel. V nasprotnem slučaju pa pa vedno lahko računi- nanj in njegove ljudi, katere lahko po-kliče na pomoč, kedar ga je volja.
Rihard je izobčencu še enkrat podal roko in mu ponovno zatrdil svojo naklonjenost in da bo odpravil tiranske odredbe, ki silijo angleške svobodne kmete k uporu.
Rihardove namene napram izobčencem je prekrižala njegova prerana smrt. Življenje, nadaljni doživljaji Robin - Hooda so pa v drugi knjigi.
Prerokba izobčenca se je izpolnila. Še predno je solnce zašlo so kralj, Ivanhoe, Gurt in Vamba srečno dospeli v grad Connings burgh.
Na Angliškem je malo tako krasnih pokrajin, kot se razpro stira okoli te stare saksonske trdnjave. Krasna reka se zvija skozi divno pokrajino, ki se ima za svojo krasoto zahvaliti na pol naravi in na pol kulturi. Ponosen grad leži na skali in je bil pred osvojitvijo sedež angleškega kra lja. Notranje tvorbe so pa bile še iz starega veka.
Močne utrdbe, jarki in zunanji nasipi so v šestih vrstah obdajali notranji grad kroginkrog. V bližini grada je gomila znamenitega Hengsta, pa. tudi na pokopališču so marsikatere znamenite starine Ko se je Rihard bližil gradu, so bile še vse zunanje utrbe.
črna zastava, ki je visela stolpa, je naznanjevala, da je ža lost v gradu. Nad vratmi je vise la druga zastava, na kateri je bil naslikan bel konj. To poznato znamenje Hengista in njegovih bojevnikov je značilo narodnost in dostojanstvo rajnega.
Kroginkrog grada je vrvelo življenje. Pri mrliških pojedinah je bila v navadi najobšimejša gostoljubnost.
Kuharji so pekli cele vole in ovce; drugod so ležali sodi polni piva. Vsakdo je smel piti, ako je bil povabljen ali ne. Najrazličnej ši ljudje so bili tukaj zbrani. Napol nag saksonski tsuženj je tešil tukaj glad in žejo. Boljše rejeni meščan, cehovski mojster je jedel pečenko z zadovoljstvom ali pa liritizoval pivovarnarja, ki je zvaril pivo.
Seveda ni manjkalo tucate prosjakov, posameznih vojakov, ki so se vračali iz Palestine.Zasto-pani so bili potujoči rokodelci, prosjaški menihi in saksonski potujoči pevci.
Vsi so pili in razgrajali. Le včasi, kedar so se spomnili, zakaj so se tukaj sešli, so stokali možje v krogu, ženske so pa tulile žalo-
stinke.---------
Dalje prihodnjič.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lavvndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35		....K. 50
$20.50 		....K. 100
$41.00		....K. 200
$102.50 		....K. 500
$204.50 		....K. 1000
1020.00 		....K. 5000
S temi cenami so	vračunjeni
vsi stroški. PRODAJAMO
ŠIFKARTE.
MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago 111.

Vi lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi
Remington-ovega
Pisalnega stroja
za seštevanje in odštevanje
(Seštevalni mehanizem Wahla)
in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli imeli vsoto pravilno izračuneno.
Vidna pisava in seštevanje.
Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena.
Remington Typewriter Co.
(Incorporated)
35 So. Wabash Ave,
Chicago, III.


sasaKi
Sedem in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N» kateri živijo v drugih državah, zope* drugi v stari domovini. Pošiljajo na» s pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Arne riki. Z enim dolarjem lahko začneti vlagati in vloga vam bo nosila štiri er sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko naj» mete hranilni predal (box) iz Armorje vega jekla, v katerem so vaši privatn papirji, vrednosti varni pred ognj»m tatovi, vlemilci in drhalskimi napadi Vabimo Vas, da si ogledate hraniint predale med uradnimi urami.
Pravna in notarska pisarna
220% Gr o ve Street	MILLVVAUKEE, WIS.
Pravnoveljavne konzularno potrjene listine, kakor: pooblastila, pogodbe, zadolžnice, pobotnic izjave, itd.
Sporne in izvespome sodnijske zadeve: vsakovrstne tožbe, zastopanje pri zapuščinskih obravnavah, testamenti, ločitve zakona, prošnje in pritožbe na politične oblasti.
Odškodnine, dedščine in drugi zahtevki se iztirjajo vestno in v najkrajšem
času.	........
Zemljiškoknjižne in posetne zadeve: intabulacije, prepisi, izbrisi itd.
Kdor ima opraviti z vojaščino, naj bi se v svojo lastno korist obračal vedno le na podpisanega.
IVAN KAKER
b. uradnik c. in kr. generalnega konzulata chikaškega. .
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111.
Največja slovanska tvornica za EA-STAVE, KEGAUJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenil ska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar	»
se je ustanovila.

NAJVEiJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146*50 Blue Island Ave., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
T
T
T
t
T
t
t
t
t
T

The Lake Shore Ranking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,BOO.000.00
Hranenje in splošni bančni posli.	Posojila na žemljišoa in druflf*
BS. cesta Im St. Clair Ave.	Huron Road 1« Prospect Are.
Superior Ave. 1m Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačemo 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljive. Ter prodajana# pane brodne listke. Smo zastopniki od Tseh glavnih prekmorskih črt.
želimo Vašega znanstva.
Jne. M. Gundrjr, preds. Harley B. Gibbs, por prede. H. W. King, podpreta J. Horaee Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kellie in G«orge T. Schulze, pomožna eashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Áte. Chicago, Illinois