Poštnina plačana v gotovini.
88.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1925.
Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
"Ve ebixi a»?
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
293.	Instrukcija za agrarno-tehnična dela ob izvajanju naredbe ministra za agrarno reformo o definitivnem določanju objektov in subjektov agrarne reforme z dne 2. marca
1925.,	št. 8160/25, v severnih krajinah.
294.	Izpremembe v instrukciji za agrarno-tehnična dela.
295.	Naredba o volitvi agrarnih izvedencev.
296.	Navodda za izvrševanje predpisov o izvozu alkohola v inozemstvo.
297.	Naredba o pobiranju trošarinske doklade od vina, vinskega mošta in petiota pp občini Mostah pri Ljubljani v letu 1926.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in bblastev, med njimi- 298. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o voznih olajšavah na železnicah v državni eksploataciji.
Razne objave.
tz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 209. /. dno 14. septembra 1925.: Odlok ministra za poljedelstvo in vode /. dne 26. junija 1925.: V stanje pokoja je postavljen po ßlenn 141., točki 3.), v zvezi s členom 133., točko 1.), uradniškega zakona Janko Levičar, računski uradnik in vodja računovodstva nižje kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Številka 210 z dne 15. septembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z. dne 20. avgusta 1925.; Postavljena sta: za oblastnega veterinarskega referenta pri veterinarskem oddelku velikega župana mariborsko oblasti v 4. skupini I. kategorije dr.Janko Rajar, veterinar, dodeljen velikemu županu iste oblasti, v 5. skupini I. kategorij".; za oblastnega veterinarskega referenta pri veterinarskem oddelku velikega župana valjevske oblasti v Valjevu v 5. skupini 1. kategorije Peter M i k 1 a v-čič, veterinar pri sreskem poglavarstvu v Mariboru, desni breg.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. junija 1925.: Postavljeni so za skladiščnike v 1. skupini III. kategorije pri glavnih carinarnicah I. vrste.: v Ljubljani Fran Jeli' n in Boža K o n t i 6, skladiščnikova pomočnika v 3. skupini III. kategorije iste carinarnice; v Mariboru Josip Glušič in Tasa G j o r g j e v i ć, skladiščnikova pomočnika v 3. skupini III. kategorije iste carinarnice.
Odlok ministra za notranje posle z dne 12. junija 1925.: Za arhivskega uradnika v 8. skupini III. kategorije pri sreskem poglavarstvu v Gornjem gradu je postavljen Grgo Z u c c o n, zvaničnik pri sreskem poglavarstvu v Brežicah.
Zapisniki o 12. do 48. redni seji narodne skupščine v času od dne 29. maja do dne 31. julija 1925.
Uredbe osrednje vlade.
293.
Instrukcija za agrarno-tehnična dela ob izvajanju naredbe ministra za agrarno reformo o definitivnem določanju objektov in subjektov agrarne reforme z dne 2. marca 1925., št. 8160/25, v severnih krajinah.’"
1.) Zemljiškoknjižno in katastralno stanje veleposestev v severnih krajinah se čestokrat ne ujema s stanjem v naravi. *
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. septembra 1925., št. 208. (XLVIII. — 1925.) —- Naredbo glej v Uradnem listu z dne 7. aprila 1925., št. 114/34.
V izvršnih odločbah agrarnih uradov niso vselej kompleksi, s katerimi sc disponira, obeleženi s predpisanimi katastralnimi in zemljiškoknjižnimi označ-i bami; zatorej niso njih površine, njih lega in oblika odrejene in ugotovljene s potrebno točnostjo. Dokaj jo primerov, da so bili deli veleposestev zaseženi za agrarno reformo, da pa se predpisano postopanje ni izvedlo.
I Z večkratnim in naknadnim dodeljevanjem zemljišč so dobili interesenti enega sela ali ene nove i kolonije svoje kompetence v več ločenih kompleksih, ki so obkoljeni z agrarnim zemljiščem drugih sel in drugih kolonij, tako da jo po današnjem stanju ne-I mogoče, arondirati selske okoliše, dasi zahtevajo to i arondacijo važni administrativni in ekonomski raz-i logi.
j 'Fe ovire za uspešno izvajanje agrarne refoune se { morajo odpraviti po odredbah naredbe št. 8160/25 in j instrukcije št. 12.121/20, pri čemer je treba v pošto-1 vati predpise katastra in zemljiške knjige, ki veljajo j I na teh ozemljih.
2.) Zakonski pogoji interesentov (v najširšem po-j menu) za pravico, participirati pri agrarni reformi, | se niso v več primerih preizkusili in ugotovili z do-I voljno pazljivostjo. Z dogodki in drugimi relevant-1 nimi einjenieami (smrt, vnovična poroka, nenaseli-I tev, vstop v službo, dediščina, izguba dobroveljske pravice itd.) so nastopile v pogojih mnogih interesentov tako izpremembe, da jim več ne pripada pravica do zemljišča. Obratno pa so si pridobile mnoge osebe, ki se jim doslej ni dodelilo zemljišče, potrebne pogoje, da postanejo interesenti agrarne reforme.
Zato je treba za ureditev sedanjega stanja in po-sebe kot predhodno delo za likvidacijo agrarne reforme izvršiti končno določitev agrarnih interesentov, kakor predpisuje to naredba št. 8160/25, in pripraviti tehnične osnove za izvršitev izmere, s katero sc prenese definitivno določeno stanje individualne delitve s tehnično točnostjo v naravo.
Po členu 6. naredbe z dne 2. marca 1925., št. 8160/25, se izdaja ta-le instrukcija:
Ob določanju objektov agrarne reforme, zlasti za postopanje po členili 2., 3. in 4. navedene naredbe, mora izvršiti tehnično osebje identifikacijo in ream-bulacijo kakor tudi temeljno delitev veleposestev.
1. Identifikacija in reambulacija zemljišč veleposestev.
Zaradi identifikacije in katastralnega posestnega stanja veleposestev z zemljiškoknjižnim stanjem se sestavlja «Popis parcel» iz katastralnih posestnih listov in zemljiškoknjižnih podatkov po obrazcu 1. Razlike in beležke o potrebnih delih in izvidih na terenu se vpisujejo v stolpec «Rezultat identifikacije». V popis parcel sc vpisujejo nadalje kulture in površine parcel, ki se razlikujejo v naravi od ka-tastralnega stanja; kolikor ni bilo stanje v naravi določeno že z dosedanjo izmero ob individualni delitvi zaradi začasnega zakupa, se mora ugotoviti s tehnično reambulacijo na podstavi map v razmerju 1" = 40° na terenu. Primerno beležke, ki pojasnjujejo izpremembe kulture ali površine v naravi, izvršitev izmere itd., se vpisujejo v stolpec «Rezultat ream-
bulacije». Obenem se vpisujejo v ta stolpec rezultati izvidov in del, ki so bili dobljeni na terenu ali z zasliševanjem strank in ki so se učinili zaradi pripomb v stolpcu «Rezultat reambulacije» ter jih pojasnjujejo in rešujejo. V stolpec pripomb se vpisujejo dela, ki jih je treba ukreniti, da se doseže soglasje katastra, zemljiške knjige in narave, ki pa no spadajo v pristojnost agrarnih organov (n. pr. poprava posestnega lista, poprava površine _y zemljiški knjigi, razpis parcel, prenos uzurpacije zaradi priposestvovanja itd.). Med pripombe spadajo tudi one beležke, ki so važne z.a individualno delitev, a niso razvidne iz ostalili stolpcev: absolutno poplavna tla, črni pesek, slatina itd.
Veleposestnika in prizadete tretje osebe je treba pozvati, naj urede zadevo uzurpacije s sporazumom ali pa pri pristojnem sodnem oblastvu. Za odpis parcel je vedno treba odobritve ministrstva za agrarno reformo, če so uzurpacije mnogoštevilne in komplicirane, da bi jih redna sodišča ne mogla urediti v doglednem času, je treba o tem poročati ministrstvu, ki se obrne na ministrstvo pravde, da odpošlje svojega posebnega poverjenika za, te posle.
Ministrstvu je treba poročati o izrednih primerih, kjer katastralnih ali zemljiškoknjižnih podatkov ni, kjer so katastralno mape zastarele ali netočne kakor tudi, če se navzlic izvedeni identifikaciji in reambu-laciji ni mogla doseči zaželena soglasnost, ter ga zaprositi za nadaljnje naredbe.
Ministrstvo uporablja v takih primerih predpise člena 7. naredbe in odredi, da nabavi veleposestnik ob svojih stroških ročne kopije originalnih katastralnih map onega dela posestva, ki mu ostane, ali da ga d:i izmeriti na podstavi trigonometrskega omrežja državne triangulacije; po tej izmeri pa se izmeri tudi ostali del posestva ob stroških države ali ob stroških interesentov po njih pristanku.
Iz «Popisa parcel» se sestavi «Izpisek k u 1 -t u r» (obrazec 2.), ki obseza skupne površine veleposestev po kulturah.
Za orientacijo glede oblike in lege parcel služi «Pregledni načrt», sestavljen po instrukciji z dne 7. avgusta 1919., št. 3453/19. Popolniti ga je treba s katastralnimi številkami parcel (z modro tinto). Če so te številke že vpisane, a površine niso označene, jih ni treba vpisovati, ker so razvidne iz «Popis parcel»; iz istega razloga ni treba vpisovati zemljiškoknjižnih številk. Razlike stanja v naravi sc označujejo rdeče.
«Popis parcel» in «Izpisek kultur» sta javni listini, ki se morata prizadetim osebam na prošnjo pokazati vpričo uradnika. Prepovedano je, v njih kaj brisati ali črtati. Sestavlja ju tehnično osebje, ove-ravlja pa ju razen tehničnega nadzornika šef urada.
II.	Temeljna delitev.
Če temeljna delitev, predpisana z instrukcijo Št. 13.121/20, iz kakršnegakoli razloga ni bila izvedena ali če so se dogodile naknadne izpremembe. ki so izkvarile osnovo delitve, zlasti pa glede na uradovanje po predpisih člena 13. naredbe (prvi odstavek), se morajo sedaj dela temeljne delitve izvršiti.
Ko se po členih 13. in 14. definitivno določijo I potrebe krajevnih interesentov in lokalnih dobro-voljcev v okolnih selih, ki gravitirajo na dotično veleposestvo, prav tako pa tudi končno odrede površine, ki ostanejo iz kakršnegakoli naslova veleposestniku po členih 2. in 3. naredbe, se smejo odrediti v preglednem načrtu meje kompetence veleposestnikov, poedinih sel in zemljišča, odrejenega za kolonizacijo — vse to na podstavi teh podatkov in pridobljeniji izkušenj, uvaževajc po možnosti faktično stanje in potrebe interesentov in strogo vpoštevaje arondacijo bodočih selskih okolišev. Če se meja ali kompetence ne skladajo s stanjem v naravi, se morajo izvršiti potrebne izpremembe za prihodnje ekonomsko leto. Dokler to soglasje ni doseženo, se označujejo meje s svinčnikom po predpisih rečene instrukcije št. 13.121/20, potem pa z barvo: kompetenca veleposestnikov rdeče (gozd sivo), kompleks za kolonizacijo rumeno, ostale kompetence pa s kakršnimikoli barvami. Z ustrezno isto barvo se označujejo parcele, ki so iz kakršnegakoli razloga izven glavnega kompleksa, a pripadajo isti kompetenci.
Površine in kulture parcel se vračunavajo po stanju in naravi. Dovolitev za izpremembe kulture sme dati samo ministrstvo za agrarno reformo.
O rezultatu tega dela se sestavljajo:
1.	) Sumarni izkazi temeljne delitve (obrazec 3.), ki obsezajo skupne površine spodaj navedenih izkazov.
2.	) Izkaz I. parcel, ki jih je smatrati za javna posestva, in sicer: a) ceste in skupni prostori; b) kanali, jarki in pašniki, c) ostalo (obrazec 4.). Eventualno prav tak izkaz II. za parcele, ki so predmet sredotočno zemljiške knjige, in izkaz III. za parcele, ki so predmet rudnih knjig.
3.	) Izkaz parcel, puščenih veleposestniku, in sicer: a) maksimum zemljišča, sposobnega za obdelovanje (člen 2. naredbe), b) površine zemljišča, sposobnega za obdelovanje, ki presezajo maksimunt (tretji od stavek § 4. zakona o štiriletnem zakupu in člen 3. naredbe), c) maksimum zemljišča, nesposobnega za obdelovanje (člen 2. naredbe), č) površine, nesposobne za obdelovanje (člen 4. naredbe), s katerimi se doslej ni disponiralo (obrazec 5.).
4.	) Izkazi parcel, ki tvorijo kompetenco sela N. N. (obrazec 6.).
5.	) Izkaz parcel, odrejenih za kolonizacijo (obrazec 7.).
Ti izkazi in pregledni načrt so sestavni del odločb o določitvi maksimuma, supormaksimuma in od-deljevanja zemljišč za svrhe agrarne reforme, ki jih izdajajo po členih 2., 3. in 4. naredbe agrarne direkcije (oblastni veliki župani). Obenem z odločbami po predpisih člena 5. naredbe se dajo v odrejenem roku strankam na znanje in v vpogled. Izkaze podpisuje razen agrarno-tehničnega nadzornika šef urada, ki izdaja odločbe. Ob končni določitvi po ministrstvu za agrarno reformo jih overavljata načelnik oddelka, ki ga odredi minister, in šef agrarno-teh-ničnega odseka.
III.	Osnova individualne delitve.
Ko se izvrši temeljna delitev in ko dospe postopanje za določanje agrarnih objektov po odredbah členov 13., 15. in 16. naredbe št. 8160/25 v stadij izdaje prvostopne odločbe, se mora sestaviti načrt individualne delitve na risalnem papirju v razmerju 1" = 40° v formatu katastralue sekcije. Delilne črte in topografske označbe parcel ostanejo začasno zarisane s svinčnikom. .Dovoljeno je, naknadno meriti sekcionalno črte.
Za hišne place veljajo tehnični, predpisi naredbe št. 16.999/21.
Za nove kolonije, oddeljene od starih sel, veljajo subsidiarno in anologno odredbo te instrukcije; za socialne prilike takih kolonij pa se izdado posebni tehnični predpisi. Agrarno-tehnično osebje se opozarja že sedaj, da morajo imeti kolonije dovolj prostora za skupne potrebe (pašniki, skupni prostori, grobišča, mrhovišča) in da mora dobiti vsak naselnik blizu sela vsaj pol orala zemljišča za vrt ali vinograd.
Načrt se sestavlja s točnostjo, ki jo zahtevajo predpisi katastra.
Specialna razmerja, potrebe in upravičene želje se morajo spraviti v sklad z občimi načeli kmetijskega gospodarstva. Zato mora biti osnova v vsakem konkretnem primeru drugačna.
Ali naj se dodele poedine kompetence v enem ali več kosih, to se ravna po razlikah v boniteti zemljišča, po velikosti kompetenc, po ozirih obdelovanja itd. — Po možnosti mora biti čim manj kosov, največ pa trije.
Ko se sestavlja osnova, se uvažuje boniteta zemljišča po teh načelih:
1.	) Če se deli skupna površina kompleksa po boniteti na dve ali tri skupine, mora dobiti vsak interesent ustrezni del svoje kompetence v dotični skupini.
2.	) če je več bonitetnih razredov ali če stranke zahtevajo, se mora vzeti v poštev boniteta s toč-nejšo metodo, na desetine sežnjev, kakor pojasnjuje to nastopni primer:
Kompleks njive, odrejen za kritje potreb sela N. N., meri 543 oralov, in sicer prvega razreda (čisti dohodek 20 dinarjev) 98 oralov, drugega razreda (čisti dohodek 17-6 dinarjev) 275 oralov, tretjega razreda (čisti dohodek 13 dinarjev) 170 oralov.
Po «Seznamku interesentov» ima v rodbinah, ki jim je treba dodeliti zemljišče, 425 duš nad 12 let in 186 duš pod 12 let; torej je treba, če se računijo otroci pod 12. letom s polovico dela, razdeliti ves 186
kompleks na 425 — = 518 delov, enakih po vrednosti.	2
Faktorji vrednosti zemljišča, kakor 5:4-4: 3-5, se nanašajo na čiste dohodke. Zato se dobi skupna vrednost kompleksa, če se pomnože ti faktorji z ustrezno površino, ter znaša (98 X 5) + (275 X 4-4) -\-+ (17Ü X 3-5) = 2295. To število, razdeljeno s številom delov, dd vrednost, ki jo ima en del. Tako bi ustrezalo 2295 : 518 = 443 kot vrednost, izražena v površini, 1488 kvadratnim sežnjem njive prvega razreda, 1611 kvadratnim sežnjem drugega razreda in 1933 kvadratnim sežnjem tretjega razreda. Vzeti je treba okrogle številke: 1400, 1 oral in orala (pri boljših razredih se površina zniža, pri slabših pa zviša).
Potemtakem se more porazmestiti na zemljišču prvega razreda 112 delov, drugega razreda 275 delov in tretjega razreda 134 delov, skupaj 521 delov, za tri več, nego je treba. Ta razlika je nastala, ker se je znesek površine zaokrožal.
Presežek približno 3 oralov se sme razdeliti sorazmerno na vse interesente v najslabši tabli ali pa se doda individualnim kompetencam, kjer je kaj specialnih razlogov. N. pr.: Član rodbine je stopil v 12. leto, računjen pa je bil s polovico dela; zato se sme dodati tej rodbini sedaj še pol orala. Parcelo seče vodna žila, tako da je (4 orala stalno nesposobna za obdelovanje; doda se 14 orala itd. Takšno porazdelitev sme odrediti samo agrarni urad s posebno odločbo, nikakor pa ne poslujoči geometer.
3.	) V važnih primerih, kjer zahtevajo razmere ali večina interesentov povsem točno izpremembo bonitete ob delitvi, se postopa kakor v primeru pod 2.), samo da se zaokrožajo površine na en kvadratni seženj.
Oblike parcel morajo biti pravokotni četverokotniki, razmerje njih širine proti dolžini pa ne sme prekoračiti razmerja 1 :6.
Do vsake parcele mora biti mogoč pristop s ceste. Deli novih cest se morajo vračuniti v lastnino imetnika parcele, ob katere kraju drže ti cestni deli, z bremenom služnosti, da se doseže prihranek površine, sposobne za obdelovanje. Iz istega razloga je treba obstoječa grudasta poljska pota izravnati in zožiti (dovoljena je širina 4 sežnjev).
Topografiranje se vrši samo s katastralnimi številkami. Podoznačbe morajo biti arabske številke, ne pa črke. Dovoljeno je, združevati površine več parcel, če so kulture v naravi iste; vendar pa se ne sme izpustiti nobena stara označba parcel. Površine pri parcelah raznih kultur se ne smejo združevati.
Načrt osnovne delitve se v stadiju prvostopne odločbe ne sme kotirati.
Ko se seznamki krajevnih agrarnih interesentov definitivno potrdijo z odločbo agrarne direkcije (oblastnega velikega župana), seznamki dobrovoljcev in kolonistov pa z odločbo ministrstva za agrarno reformo, se morajo izvršiti eventualne poprave, nastale s temi odločbami, v načrtu individualne delitve. V popravljenem načrtu se morajo delitvene črte prevleči z rdečim tušem; vpišejo sc topografske označbe (stare številke črno, podoznačbe rdeče) in načrt se kotira s črnimi pokončnimi številkami.
Načrt podpišeta geometer, ki ga je sestavil, in agrarno-tehnični nadzornik, ki ga je predlagal in ki jamči za njegovo točnost, overovi pa ga strokovni odposlanec ministrstva za agrarno reformo.
Brez dovolitve ministrstva za agrarno reformo se ne sme v takem načrtu nič izpreminjati.
IV. Razmerje površin, odrejenih z zakonom.
V postopanju po naredbi z dne 2. marca 1925., št. 8160/25, o določanju objektov in subjektov agrar-
ne reforme se morajo računiti površine, ustanovljene v hektarih, v katastralnih oralih ali kvadratnih sežnjih ta ko-le:
3 ha = 5 kat. or.; 5ha = 8 kat. or. 1100 kv. sežnj.; 50 ha = 87 kat. or.; 75 ha = 130 kat. or.; 100 ha = 174 kat. or.; 150 ha = 261 kat. or.; 200 ha = 347 kat. or.; 300 ha = 521 kat. or.; 400 ha •= 695 kat. or.; 450 ha = 782 kat. or.; 500 ha = 869 kat. or.
Odstopki od tega računanja niso nikoli in nikjer dovoljeni.
Za točno ravnanje po predpisih te instrukcije so odgovorni agrarno-tehnični nadzorniki. Šefi agrarnih uradov morajo podpirati pravilno izvajanje teh predpisov.
V Beogradu, dne 27. marca 1925.
Minister za agrarno reformo:
dr. Krizman s. r.
294.
Izpremembe v instrukciji za agrarno-tehnična dela.*
Ker se je naredba ministra za agrarno reformo o definitivni določitvi objektov in subjektov agrarne reforme z dne 2. marca 1925. v severnih krajinah nadomestila z naredbo o določanju objektov in subjektov agrarne reforme z dne 30. maja 1925., št. 2,1.725,** odrejam glede na člen 17. te naredbe:
Instrukcija z dne 27. marca 1925., št. 12.500, za agrarno-tehnična dela .. .*** velja tudi za postopanje po naredbi o določanju objektov in subjektov agrarne reformo z dne 30. maja 1925., št. 21.725/25, s temi izpremembami:
1.) Naslov se izpreminja ter se glasi: «Instrukcija za agrarno-tehnična dela ob postopanju po naredbi o določanju objektov in subjektov agrarne reforme z dne 30. maja 1925., št. 21.725/25.»
1.	a) V četrtem odstavku točke 2.) v uvodu se nadomešča «št. 8160» s «št. 21.725/25».
2.	) Tretji odstavek točke 2.) v uvodu se izpreminja ter se glasi: «Po členu 5. naredbe z dne 30. maja 1925., št. 21.735/25, se izdaja ta-le instrukcija:
3.	) Pod napisom: «Identifikacija in reambulacija zemljišč veleposestev» se črta četrti odstavek do besed: «Ministrstvo uporablja v takih primerih predpise člena 7....» do besed: «ali ob stroških interesentov po njih pristanku».
4.	) Pod napisom: «n. Temeljna delitev» se nadomešča v prvem odstavku: «člena 13.» s: «člena
11.», v drugem odstavku pa: «členih 13. in 14.» s: «členu 11.».
5.	) Pod istim napisom se točka 3.) izpreminja ter se glasi: «Izkaz parcel, puščenih veleposestniku, in sicer: a) maksimum zemljišča, sposobnega za obdelovanje, b) površine zemljišča, ki presezajo maksimum, c) maksimum zemljišča, nesposobnega za obdelovanje, č) površine, nesposobne za obdelovanje, s katerimi se doslej ni disponiralo (obrazec 5.).
6.	) Pod istim napisom se v zadnjem odstavku besede: «agrarne direkcije (oblastni veliki župani)» črtajo ter nadomeščajo z besedami: «županijski agrarni uradi». V istem odstavku se nadomešča: «člena 5.» s: «člena 4.».
7.	) Pod napisom: «III. Osnova individualne delitve» se nadomeščajo v prvem odstavku besede: «členov 13., 14. in 15. naredbe št. 8160/25» z besedami: «členov ll., 12,, 13. in 14. naredbe št. 21.725/25».
8.	) Pod istim napisom se izpreminja v tretjem
odstavku od konca prvi stavek ter se glasi: «Ko se
seznamki krajevnih interesentov potrdijo z izvršnimi
odločbami, se morajo izvršiti eventualne poprave,
nastale s temi odločbami, v načrtu individualne
delitve.»	c
Minister za agrarno reformo:
Simonovič s. r.
295.
Naredba o volitvi agrarnih izvedencev.1"
Z odločbo mojega predhodnika št. 54.650/24 z dne 20. đe'cembra 1924.+ so se županijski (okrožni)
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. septembra 1925., št. 208. (XL VIII. —1925.)
** Uradni list z dne 2. julija 1925., št. 206/62.
*** Uradni list z dne 19. septembra 1925., št. 293/
/88.
t Uradni list z dne 7. aprila 1925., št. 113/34.
agrarni uradi pooblastili, da smejo, kadar bi bilo treba, iz vsakega sela postaviti z dekretom po dva agrarna izvedenca; ti agrarni izvedenci so bili posvetovalni organi agrarnih oblastev.	#
Pokazalo pa se je v praksi, da niso bili ti postavljeni agrarni izvedenci predstavniki pravih potreb agrarnih interesentov in da niso vršili svoje dolžnosti nepristranski.
Zato mi je bilo predloženo mnogo prošenj, naj st takšno dekretiranje agrarnih izvedencev ukine, namesto njih pa naj se postavijo osebe, ki bodo veren izraz potreb agrarnih interesentov.
Na podstavi tega odrejam:
J.) Odločba mojega predhodnika št. 54.560/24 z dne 20. decembra 1924. o postavljanju agrarnih izvedencev se razveljavlja.
2.) Občinska poglavarstva (uradi) morajo pozvati agrarne interesente prve in druge kategorije, dobrovoljce in koloniste, naj izvolijo izmed sebe za vsako selo (kolonijo) po enega predstavnika.
Če vrši v dotični upravni občini dolžnost izvoljen občinski zastop, naj delegira izmed svojih članov za vsako davčno občino po enega občinskega zastopnika, ki sam ne reflektira na agrarno zemljišče.
Če v dotični občini ni izvoljenega občinskega zastopa, smejo izvoliti navedeni interesenti za vsako selo (kolonijo) tudi drugega zaupnika, in sicer po možnosti izmed onih poljedelcev, ki sami ne reflektiraju na agrarno zemljišče ter so znani kot nepristranski.
Pri mestnih občinah izvolijo, če ima mesto samo eno ali dve davčni občini, prebivalcev pa do 50.000, interesenti prve in druge kategorije izmed sebe šest zaupnikov, štiri pa izvoli mestni zastop izmed svojih članov, ki ne reflektirajo na agrarno zemljišče; če ima mesto nad 50.000 prebivalcev, izvolijo interesenti 10 zaupnikov, šest pa jih delegira mestni zastop izmed svojih članov, ki ne reflektirajo na agrarno zemljišče.
Če ima mestna občina več nego dve davčni občini, izvolijo interesenti vsake davčne občine po tri svoje zaupnike, mestni zastop pa delegira šest svojih članov, ki ne reflektirajo na agrarno zemljišče.
Če mestna občina nima izvoljenega zastopa, izvolijo interesenti dvakratno število svojih zaupnikov.
Volitev zaupnikov se mora takoj razpisati, in sicer na nedeljo ali praznik, ob določeni uri na poziv in pri občinskem (mestnem) poglavarstvu (uradu). Ta poziv se mora trikrat javno razglasiti.
Če občinsko (mostno) poglavarstvo (urad) v dveh tednih, ko stopi ta naredba v veljavo, ne delegira svojih članov v agrarni odbor, izvolijo namesto njih agrarni interesenti dvakratno število svojih zaupnikov.
Izvoljeni zaupniki agrarnih interesentov kakor tudi delegirani občinski (mestni) zastopniki sestavljajo agrarni odbor dotične upravne (mestne) občine. Po izvolitvi jih skliče, občinsko (mestno) poglavarstvo (urad) na prvo sejo, kjer jih po predpisih zavori, potem pa si izvoli agrarni odbor predsednika in po potrebi tudi druge uslužbence. Volitev odbora in predsednika morajo dotična poglavarstva (uradi) takoj javiti pristojnemu županijskomu agrarnemu uradu z označbo, za katero selo ali davčno občino sta odbor in predsednik izvoljena.
Agrarni odbori so posvetovalni organi agrarnih oblastev v poslih, ki se nanašajo na izvajanje agrarne reforme. Njih zvanje je častno in nobeden ne sme v dobi tega zvanja sprejeti nagrade ali odškodnine.
Občinska (mostna) poglavarstva (uradi) se vabijo, naj brez posebnega poziva, čim zvedo za to naredbo iz «Službenih Novin», izvedejo volitev zaupnikov agrarnih interesentov in delegiranje občinskih (mestnih) zastopnikov.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem. ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 1. septembra 1925.: št 93 701
Minister za agrarno reformo:
Radič s. r.
296.
Na podstavi pooblastitve v členu 18. zakona o proračunskih dvanajstinah z^, mesece avgust, september, oktober in november 1925. predpisujem nastopna	. _	_..
NavoduSa
za izvrševanje predpisov o izvozu alkol ola v inozemstvo,*
ki se glase:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 21. avgusta 1925., št. 189. (XL11. — 1925.)
Člen 1.
Alkohol sme izvažati v inozemstvo samo izdelovalec neposredno iz tvornice ali žganjarne ali iz privatnega shranišča, ki mora biti njegova lastnina in v katero spravlja izključno lastni proizvod.
Člen 2.
Vsak izdelovalec* ki hoče izvažati alkohol v ino-
zemstvo, se mora prijaviti pristojni sreski upravi

finančne kontrole, ki pošlje to prijavo, ko jo vpiše v svoje knjige (beležnico o izvozu alkohola), po pristojni poti generalni direkciji posrednjih davkov.
Člen 3.
Najmanjša količina alkohola, ki se sme izvoziti v inozemstvo, se določa: za industrijske tvornice špirita z 10.000 hektolitrskimi stopnjami, za poljedelske tvornice špirita s 5000 hektolitrskimi stopnjami, za izdelovalce žganja pa s 1000 hektolitrskimi stopnjami.
Člen 4.
Da si pridobi izdelovalec pravico, izvoziti v inozemstvo 10.000, 5000 ali 1000 hektolitrskih stopenj alkohola, bodisi v špiritu, bodisi v žganju, mora dati predhodno v promet v državi proti plačilu državne trošarine po 25 dinarjev od hektolitrske stopnje
25.000,	12.500 ali 2500 hektolitrskih stopenj alkohola v špiritu ali žganju.
Člen 5. •
Po izvršenem izvozu navedenih količin pridobi izdelovalce pravico, dati v promet v državi iste količine alkohola (ki jih je izvozil) po znižani stopnji 20 dinarjev od hektolitrske stopnje.
Člen 6.
Vsako količino, ki jo hoče izdelovalec izvoziti v inozemstvo, mora naznaniti kontrolnemu organu s pismeno prijavo v štirih izvodih.	'
Člen 7.
Kontrolni organ izvrši posel, predpisan za izvoz alkohola iz tvornice ali shranišča v inozemstvo, vpiše podatke iz prijave kakor tudi ostale potrebne podatke v beležnico o izvozu alkohola v inozemstvo. En izvod prijavo priloži tej beležnici.
Člen 8.
Onega dne, ko se alkohol, namenjen za izvoz v inozemstvo, vzame iz tvornice (žganjarne) ali shranišča, pridobi izvoznik pravico, dajati v promet v državi isto količino po trošarinski stopnji 20 dinarjev od hektolitrske stopnje.
Člen 9.
Tb činjenico vpiše kontrolni organ takoj v beležnico na desni strani, potem pa v trošarinsko knjigo v račun o trošarini.
Člen 10.
Številka knjige o izvozu (številka izvozne deklaracije) se vpiše v beležnico naknadno, ko se prejme od izstopne carinarnice potrjena sprovodnica.
Člen 11.
Beležnica o izvozu alkohola v inozemstvo se zaključi koncem vsake proizvodne periode ter se priloži letnemu računu. Neizvožene količine alkohola, na katerih podstavi se pridobe ugodnosti po členu teh navodil tekom ene proizvodne periode, se ne smejo izvoziti v prihodnji proizvodni periodi.
Člen 12.
Prav tako se ne sme izvršiti izvoz alkohola, na katerega podstavi se pridobe ugodnosti iz člena 5. teh navodil, dokler se ne dd v promet v državi po stopnji 25 dinarjev od hektolitrske stopnje količina, določena v členu 4. teh navodil.
Člen 18.
Če izvoznik količin, namenjenih za izvoz v inozemstvo, ne izvozi, nego jih dd v promet v državi ali jih vrne v tvornico ali shranišče, se mora to vpisati v beležnico o izvozu alkohola; na one količine alkohola, ki se je dal v promet v državi po stopnji 20 dinarjev na podstavi tega izvoza, pa se mora pobrati za odškodnino razlika trošarine po 5 dinarjev od hektolitrske stopnje.
Člen 14.
Pri generalni djrekciji posrednjih davkov se pri-- redi za vsakega izdelovalca alkohola po ena beležnica o izvozu alkohola, kontrolni organ pa vodi za
vsakega izdelovalca, ki je izvoz izvršil, posebno beležnico o izvozu.
Člen 15.
Kontrolni organ mora poslati prepis vsakega vpisa v poedino beležnico takoj po vpisu generalni direkciji posrednjih davkov.
Člen 16.
Ti predpisi veljajo od dne 1. avgusta 1925. z dostavkom, da pridobe izdelovalci alkohola pravico, ukoriščati ugodnost iz člena 5. teh navodil, samo za one količine, ki jih dado v promet v državi od dno
1.	avgusta po stopnji 25 dinarjev.
V Beogradu, dne 14. avgusta 1925.; št. 56.354.
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinović s. r.
Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti.
297.
Naredba velikega župana ljubljanske oblasti
o	pobiranju trošarinske doklade od vina, vinskega mošta in petiota po občini Mostah pri Ljubljani v letu 1926.
Na podstavi § 79., odnosno § 82. občinskega reda v zvezi s členom 2. zakona o obči upravi in po sklepu občinskega odbora v Mostah z dno 14. junija 1925. dovoljujem sporazumno z delegacijo ministr-
stva financ v Ljubljani, da se sme pobirati od dne
1.	januarja 1926. do dne 31. decembra 1926. po onih krajih meščansko občine, ki tvorijo meščansko p o d-o b č i iro, t. j. na Selu, v Vodmatu in Mostah (Zeleni jami), zaradi kritja za zgradbo lastne kalorične električno centrale posebna 100%na občinska doklada k državni trošarini od vina, vinskega mošta in petiota.
Obenem dovoljujem, da se pobira v letu 1926. od dne 1. januarja do dne 31. decembra za kritje splošnih občinskih potrebščin 250%na občinska doklada k državni trošarini od teh pijač. Občinska doklada bo torej znašala v moščanski p o d o b č i n i 350 %.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1925.;
U. br. 7998/4.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Cenovnik za prodajanje smodnika, kamniktita in strelnih vrvic
izza dne 1. avgusta 1925. do nadaljnje naredbe.
(Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 7. septembra 1925., št. 203.)
Vrste črnega smodnika, kamniktita in strelnih vrvic
Rudarski razstrelilni in možnarski smodnik
Količina čistega smodnika, kamniktita in strelnih vrvic
ii
s|
bo
Minski smodnik vrste «A»
Minski smodnik vrste «B»
Smodnik v prahu
Topovski
smodnik
100
100
50
25
5
100
100
50
25
5
_
100
100
50
25
5
100
100
125
100
125
100
125
75
100
125
Način vklada
v sodu
s platneno vrečo 100 kg
z dvema vrečama po 50 kg
v platneni vreči
v zaboju s 5 vrečicami po 5 kg
v zamotu iz
papirja
Cena razstrelil z vkladom vred!
iz vojaških skladišč
Din I p
pro-
dajalca
Din
22501—
2270j—
I
5971-
v sodu
s platneno vrečo 100 kg
z dvema vrečama po 50 kg
2387
2403
v platneni vreči
v zaboju s 5 vrečami po 5 kg
v zaboju iz papirja
v zaboju
s 333		75
z 250 z 200	cilindri po	100 125
gramov
ne-
parafiniran
eu cilinder
v zaboju
333
J250
200
cilindri
po
75
100
125
gramov
parafiniran
cn cilinder
v sodu
s platneno vrečo 100 kg
z dvema vrečama po 50 kg
v platneni vreči
v zaboju s 5 vrečami po 5 kg v zamotu iz papirja
v zaboju
s 333 z 250 z 200
cilindri
po
75
100
125
gramov
ne-
parafiniran
en cilinder
v zaboju
s 3331 z 250 z 200
cilindri
po
75
100
125
gramov
parafiniran
en cilinder
v sodu z dvojno vrečo iz platna
v sodu z vrečo iz platna
633
640
P
28001— 2820; 1410) -
7351-
1471-
2980|-
30001-
655
2433
2450
643
664
679
1326
2425
1500
790
158
800
815
3030
2 50 30
3060 1530—' 803j—j 160
830
848
60
Vrste črnega smodnika, kamniktita in strelnih vrvic
Navadni Črni lovski smodnik «zrnati»
Fini
črni lovski smodnik «debeleje zrnati»
Fini
črni lovski smodnik «drobneje zrnati»
Količina čistega smodnika, kamniktita in strelnih vrvic
500
250
100
Način vklada
I
v zaboju
Kamniktit
1
Kamniktit
II
Navadna strelna vrvica (počasi goreča)
Dvojna strelna vrvica (počasi goreča)
500
250
100
500
250
100
s 50		500		795
s 100	kartonskimi škatlicami po	250	gramov	842
z 250		100		970
v kartonski škatlici
v zaboju
s 50		500		836
z 100	kartonskimi škatlicami po	250	gramov	953
z 250		100|		1020-
v kartonski škatlici
Cena razstrelil z vkladom vred
iz vojaških skladišč
Din
I
v zaboju
s50 s 100
z 250
kartonskimi škatlicami po
500
250
100
gramov
v kartonski škatlici
v zaboju z 20 parafiniranimi zamoti po 1 kg z 10 patronami po 100 gramov
1000
1000
1000
1000
24
■ » ■
24
v parafiniranem zamotu iz papirja z 10 patronami po 100 gramov
v zaboju z 20 parafiniranimi zamoti po 1 kg z 10 patronami po 100 gramov
v parafiniranem zamotu iz papirja z 10 patronami po 100 gramov
v zaboju z 42 klobčiči, zavitimi v papir po 24 (16) metrov
890
943
1075
700
35
640
32
125 osemmetrskih klobčičev
125 osemmetrskih klobčičev z vrvicami od 1 do 7 metrov
3 osemmetrski klobčiči
3 osemmetrski klobčiči z vrvicami od 1 do 7 metrov
zaviti v papir
1 klobčič
1 klobčič z vrvicami od 1 do 7 metrov
125 osemmetrskih klobčičev
125 osemmetrskih klobčičev z vrvicami od 1 do 7 metrov
v zaboju z 42 klobčiči, zavitimi v papir po 24 (16) metrov
zaviti v papir
3 osemmetrski klobčiči
3 osemmetrski klobčiči z vrvicami od 1 do 7 metrov
1 klobčič______________
1 klobčič z vrvicami od 1 do 7 metrov
850
800
J21
19
7
6
pro-
dajalca
Din I p
994j 1052|-
12121t-
24j25 12)10 6|05 1045) 1190)-1275! — 25] 50 12)75 6 35
1115) 1178)-1343 27 13
875
43
800
1250
1200 — 33 28 11
60
1060
1000
26
24
8
8
1560
1500-

41
36
12
1
1.	) Vsi cenovniki, ki so bili izdani pred tem ce-novnikom, prestanejo veljati dne 1. avgusta 1925.
2.	) Smodnik morajo prodajati po gorenjem cenov-niku tako vojaška skladišča kakor tudi poedini pooblaščeni prodajalci po veljavnih predpisih, pravilih in naredbah o tem.
Nakupe materiala neposredno iz tvornice za smodnik v Kamniku odobruje izključno ministrstvo za vojsko in mornarnico, iz vojaških skladišč pa jih odobrujejo komandanti armijskih ali divizijskih oblasti na podstavi potrdila pristojnih velikih županov.
Monopolna taksa, se pobira pa naredbi A. B. br. 8659 z dno 10. junija 1922. — «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. junija
1922.,	št. 138.
Monopolna taksa jo v zlatu ter se mora pobirati v srebru s 100 % nadavka.
3.) Vsak prodajalec mora na vidnem kraju v svoji I prodajalnici imeti ta cenovnik kakor#tudi pravilnik I za izdelovanje, prodajanje in uvažanje smodnika, j razstrelil in drugih raznesilnih zmesi, municije in orožja, tako da vsak kupec lahko vidi cene vseh vrst smodnika in ostale predpise, ki se nanašajo na to.
ftazni, popolnoma nepoškodovani sodi in zaboji se jemljejo nazaj samo v tvornici za smodnik v Kamniku, in sicer po teh-le cenah: sodi ali zaboji, 100 kg težki, po 10 dinarjev; zaboji, 21 in 20 kg težki, po 5 dinarjev; zaboji s 1000 metri strelnih kapic po 10 dinarjev.	<
V Beogradu, dne 25. julija 1925.;
A. B. br. 11.492.
Ministrstvo za vojsko in mornarnico kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,
artiljorijsko-tehniöni oddelek.
Minister za vojsko in mornarnico: divizijski general Dušan P. Trifunovič s. r.
Cenovnik,
po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvoza blaga po členu 16. pravilnika o prometa z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.*
Velja od dne 15. do dne 30. septembra 1925.
1 Redna ji številka J	Imenovanje predmetov in domačih proizvodov	Količina		Cena v dinarjih
1	Pšenica, natovorjena na postajah v Srbiji in Bosni . .	100 kg		250 •—
	na ostalih postajah ....	100	»	260 • —
; 2	Rž		100	»	190- —
! 3	Ječmen		100	»	180' —
I 4	Oves			100	»	170--
! 5	Koruza		100	>	180’ —
6	Koruza 1 defektna (30 % de-»voruza t fektnih zm)	100	9	120- —
7	Bela moka za luksusno pecivo, zdrob		100	>	420 • —
8	Bela moka za luksusno pecivo št. 0		100	9	400 •-
[ 9	Bela moka za luksusno pecivo št. 2		100	9	390 • —
10	Krušna moka št. 4 In 5 . . .	100	9	340 • —
11	Črna moka št. 6		100	»	270--1
12	Črna moka št. 7		100	9	210- —
13	Obloda		100	9	160--
14	Otrobi		100	9	140- —
115	Koruzna moka 			100	9	180’ —
(Pripomba uredništva: Nadaljnje številke so iste kakor v cenovniku za čas od dne 1. do dne 15. septembra 1925. [Uradni list 84 z dne 7. septembra I 1925.1. Prav tako je besedilo končne pripombe isto.) |
Srez	Ostalih	Na novo obolelih 1	Ozdra- | velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Griža. — Dysenteria.					
Celje		2	1	.	1	2
Prevalje		.	1		1	1
Ptuj		.	3	i		1
Slovenjgradec. . .	.	6	4	i	1
Skupaj .	2	11	5	3	5
Skrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		9	3	8		4
Čakovec 		5	3		3	5
Maribor, levi breg .		4			4
Murska Sobota . .	i		i	.	
Ptuj		1			•	i
Slovenjgradec. . .	1	2	i	.	2
Skupaj .	17	12	10	3	16
Ošpice. —		Morbilli.			
Celje		•	2		•	2
Skupaj .	•	2	.	.	2
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Čakovec 		1				1
Ljutomer			1			1
Prelog ......		1		i	,
Ptuj		2	1	2		1
Slovenjgradec. . .	1		1		.
Šmarje pri Jelšah .	2	.			2
Skupaj .	6	3	3	i	5
Dremavica.	— Encephalitis lethargica.				
Prelog . . 1 . . .		1	*		1
Skupaj .	•	1	.	•	1
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Celje		1		■	.	1
Gornjlgrad ....	1			.	1
Konjice		10	2		.	12
Slovenjgradec. . .	2	.		.	2‘
Skupaj .	14	2			16
Krčevita odrevenelost.			— Tetanus.		
Čakovec 		•	1	1	•	•
Skupaj .		1	1	1 .	
V Mariboru, dne 14. septembra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. jurečko s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
S 9/24—6.	1647
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Alojzij Slane, trgovec v Selah i Ptuju št. 25.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 9/24—I o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila .vsa masa razdeljena.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L.,
dne 10. septembra 1925.
1673
Cvr Ha 206/25—2.
Oklic.
Celjska podružnica Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, zastopana po drju. Antonu Ogrizku, odvetniku v Celju, je vložila zoper Karolino B a -k o v o (Bako), učiteljico v Strukovcih, in Ivana Lebna, družbenika tvornice parketov pri Sv. Petru, menično tožbo zaradi 45.000 Din s pripadki.
Ker je sedanje bivališče Ivana Lebna neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Milko Hrašovec, odvetnik v Celju.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek 11.,
due 15. septembra 1925.
C 214/25—3.	1654
Oklic.
Janko Miljavec, posestnik v Pravotini št. 58 in Franjo Miljavae, posestnik v Mali Paki št. 19, ki ju zastopa Ivo Bakovnik, notar v Metliki, sta vložila zoper Ambroža pl. U r a n i z a n i j a iz Karlovca, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi izbrisa terjatve 367 Din 50 p s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 21. oktobra 192 5. ob osmih pri tem sodišču v sobi št. 20.
Ker je bivališče Ambroža pl. Uranizanija neznano, se mu postavlja za skrbnika Jože Marn ml. v Metliki. „
Okrajno sodišče v Metliki,
dne 12. septembra 1925.
C II 316/25—5.	1653
Oklic.
Zoper M. M e d v e d i č a, trgovca z lesom v Novem mestu, čigar sedanje bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Novem mestu Alojzij Žagar, tesar v Birčni vasi, po drju. Josipu Globev-niku tožbo zaradi 980 Din s pripadki.
Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno razpravo na dan
6.	oktobra 192 5.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dno 12. septembra 1925.; št. 22.500
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št. 1/32.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 31. avgusta
1925.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih i	Ostalih : v oskrbi j
j	Skupina tifuznih bolezni.					
Celje		4	1	1		4
Jakovec 		.	1			1
Oornjigrad ....	5	.			5
Konjice		1	.			1
Ljutomer		1	.			1
Maribor, desni breg	1	.			1
Maribor, levi breg .		1			1
Maribor (mesto). .	.	1	.		1
Ptuj 		1	,			1
Slovenjgradec. . .	1	2			3
Šmarje pri Jelšah	3	1	2		2
Skupaj .	17	7	3		21
Šen. — Erysipelas.					
Celje			1	,	,	1
Gornjlgrad ....	i		.		1
Skupaj .	1	1	.	.	2
Preds. 1121/4/25—1.	3—3
Razpis.
Odda se sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Kočevju in tudi vsako drugo sodniško mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože pri podpisanem predsedništvu do dne 2 0. oktobra 192 5.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
due 10. septembra 1925.
Sa 9/25—50.	1648
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Mateja Z o r k a, trgovca v Št. Juriju ob južni železnici, je pravnomočno ustavljeno, ker upniki niso pristali na dolžnikovo ponudbo.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 24. avgusta 1925.
S 24/25—2.	1657
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Antona S p 1 i -hala, trgovca v Št. liju nad Turjakom.
Konkurzni komisar: deželnosodni svetnik Ivan Romolü, predstojnik okrajnega sodišča v Slovenj-gradcu.
Upravnik mase: dr. Rasto Kunc, notar v Slo-venjgradcu.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču dne 8. oktobra 1925. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 1. novembra 192 5. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 14. novembra 19 2 5. ob desetih.
* «Službene Novine kraljevine 'Srba, Hrvata iSlo-Slovenaca» z dne 16. septembra 1925., št. 211.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 8. septembra 1925.
ob osmih pri tem sodišču v sobi št. 30, pritličje.
V obrambo pravic M. Medvediča se postavlja za skrbnika Ivan Smolik, sodni oficial v p. v Novem mestu.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 31. avgusta 1925.
A 135/25-4.	1623 3-2
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Katarina Kos, rojena Potočnik, posestnica na Bohinjski Bistrici št. 14, je dne 18. marca 1925. umrla. Poslednja volja se ni našla.
Sestri Uršula Horvat, rojena Potočnik, Antonija Potočnik in tretja sestra, odnosno njih dediči, katerih imena in bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, naj sevenemletuod današnjega dne zglase pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Janezom Hribovškom, višjim sodnim oficialom v Radovljici, ki se je postavil odsotnim dedičem za skrbnika.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L,
dne 2. septembra 1925.
E 1024/25—12.	r	1651
Dražbeni oklic.
Na predlog Ivana B i r o 11 e, posestnika v Toplicah pri Zagorju, bo dno 16. oktobra 192 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin:
Označba nepremičnin:
1.) zemljiška knjiga za Žalec; vi. št. 129: hiša, cenilna vrednost 130.000 Din, žaga, cenilna vrednost
90.000	Din, žagna naprava, cenilna vrednost 100.000 Din, stara žaga z napravo vred, cenilna vrednost
25.000	Din, nova hišica za žagarja, cenilna vrednost
15.000	Din, staro gospodarsko poslopje, cenilna
vrednost 46.800 Din, novo gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 207.000 Din, vodna moč, cenilna vrednost 105.000 Din, zemljišča, cenilna vrednost 66.446 Din 50 p;
2.) zemljiška knjiga za Št. Peter, vi. št. 237: zemljišča, cenilna vrednost 22.204 Din, skupaj 807.450 Din 50 p.
Najmanjši ponudek zna,ša 540.789 Din.
K nepremičnini ad 1.) spadajo te-le .pritekline: 9 listov žag, 2 krožni žagi, 1 voziček za dovoz lesa, 2 cepina, 1 ročna žaga, 2 dolgi žagi, 2 sekiri, 1 železno kladivo, 1 stražnik, 1 skobelnik, 1 brusilni stroj, 1 brus, 123 m železnih tračnic, 6 lopat, 3 motike, dvoje železnih grabelj, dvoje lesenih grabelj, dvoje vil itd. v cenilni vrednosti 3733 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadi j: 81.118 Din 35 p.
Okrajno sodišče v Celju,
dne 19. avgusta 1925.
E 1553/25—13.	1652
Dražbeni oklic.
Na predlog Humbertä Trosta, posestnika v Št. Petru v Savinski dolini, bo dne 16. oktobra 1 9 2 5. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopne polovice nepremičnin:
Označba nepremičnin:
1.	) zemljiška knjiga za Št. Peter. vi. št. 147: tvorničko poslopje, cenilna vrednost 37.500 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 12.500 Din, lopa, cenilna vrednost 2500 Din, sušilnica, cenilna vrednost 28.000 Din, zemljišča, cenilna vrednost 3185 Din 12 p, vodna moč. cenilna vrednost 26.000 Din;
2.	) zemljiška knjiga za Št. Peter, vi. št. 492: zemljišča, cenilna vrednost 2014 Din 25 p, skupaj
111.699 Din 37 p.
Najmanjši ponudek znaša 73.756 Din.
K nepremičnini ad 1.) spadajo te-le pritekline: 1 skobelnik, 1 dvojni skobelnik, 1 parketni stroj, 1 trakovna žaga, 2 krožni žagi, 1 brus, 1 stroj za parkete, 1 stružnik, 1 lesen skobelnik, 1 brusilna na-
1.	) zemljiška knjiga vi. št. 174, davčna občina Zgornji Jakobski dol (travnik), cenilna vrednost: 882 Din, najmanjši ponudek: 588 Din;
2.	) zemljiška knjiga vi. št. 186, davčna občina Zgornji Jakobski dol (hiša št. 6), cenilna vrednost: 201.072 Din; najmanjši ponudek: 134.048 Din.
3.	) zemljiška knjiga vi. št. 61. davčna občina Spodnji Jakobski dol (dva sadovnjaka), cenilna vrednost: 1478 Din, najmanjši ponudek: 985 Din 34 p;
4.	) zemljiška knjiga vi. št. 168, davčna občina Spodnji Jakobski dol (viničarija h. št. 19. njiva, vinograd, 2 vrta, 1 pašnik, 2 travnika, 2 leseni stavbi, 1 svinjak in gospodarski prostori), cenilna vrednost 90.588 Din 10 p, najmanjši ponudek: 60.392 Din 6 p;
5.	) zemljiška knjiga vi. št. 69, davčna občina Spodnje Hlapje (gozd), ceninla vrednost: 4017 Din, najmanjši ponudek: 2678 Din.
Vrednost pritoklin: ad 2.) in ad 4.) 2760 Din; naj-mhnjši ponudek: 1860 Din.
Drugače pa se opozarja ha dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 8. septembra 1925.
E 1083/25—11.	1636
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. septembra 1 925. ob desetih bd pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga vi. št. 9, davčna občina Gačnik.
Cenilna Vrednost: 13.017 Din; vrednost priteklin: 117 Din; najmanjši ponudek: 8756 Din.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 8. septembra 1925.
E 393/24—34.
1616
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1 925. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žalovice, vi. št. 699.
Cenilna vrednost: 20.630 Din; najmanjši ponudek: 10.315 Din.
Pravice, Jd ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarjala dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 27. avgusta 1925.
E 300/25—16.
154;
Dražbeni oklic.
Dne 8. oktobra192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Libeliče, vi. št. 20, 2.) zemljiška knjiga Libcliška gora, vi. št. 54.
Cenilna vrednost: 216.976 Din (s priteklinami); vrednost pritekline: 6873 Din; najmanjši ponudek: 144.650 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek II.,
dne 14. avgusta 1925.
E 1511/25—6.
1637
Dražbeni oklic.
E 809/25—12.
1550
Dražbeni oklic.
Dne 3. oktobra 1925. ob desetih bo pri pod-,	,	„	....	.	pisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
prava. 2 krampa. 3 lopate, 2 motiki, 1 gnojne vile. zemljigka knji v|. gt. 28. davčna občina Grajska 1 samokolnica. 1 enovprežen voz itd. v cenilni vred-,	.
enovprežen nosti 35.812 Din 50
Pod
Vadij: 14.752 Din.
Okrajno sodišče v Celju,
dne 24. avgusta 1925.
vrata.
Cenilna vrednost: 123.366 Din 32 p; najmanjši
najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. | I)onu(kk; m m Din 16 p
E 62/25—9.
1669
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je ! nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 8. septembra 1925.
Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 19 2 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepreminčin: zemljiška knjiga Ljubija, vi. št. 56 in 58.
Cenilna vrednost: 164.589 Din 50 p s priteklino; vrednost pritekline: 11.650 Din; najmanjši ponudek: 109.726 Din 36 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek II.,
dne 4. septembra 1925.
A V 5.53/24—40.
1649
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. s e p t e m b r a 1 9 2 5. ob desetih se bo vršila pri podpisanem sodišču v sobi št. 23 prostovoljna javna dražba zemljišča vi. št. 63, katastralna občina Plintovec, sestoječega iz hiše št. 185 v Plin- j tovcu in gospodarskega poslopja, v cenilni vrednosti
E 218/25—7.	1475
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba treh šest-najstink nepremičnine: zemljiška knjiga Radoviča, vi. št. 554.
Cenilna vrednost: 1659 Din; najmanjši ponudek: 1006 Din.
Pravice,'ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pr d z a četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin •v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki,
dne 12. avgusta 1925.
Dne 8. o k t o b r a 1 9 2 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gerlinci, vi. št. 141.
Cenilna vrednost: 3750 Din; najmanjši ponudek: 2500 Din.
Pravice, ki ne bi.pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 17. avgusta 1925.
E 424/25—7.
1639
Dražbeni oklic.
1597
E 263/25—9.
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 19 25. ob devetih bo pri 11.000 Din, nadalje parcel št." 155/1, 156/1, 160/1, j podpisanem sodišču v sobi ŠL 20 dražba nepremičnin: 163. 164, 165/3 (ene njive, dveh sadovnjakov, dveh j zemljiška knjiga Metlika, vi. št. 1321, in zemljiška vrtov in enega gozda) v cenilni vrednosti 30.648 Din j knjiga Lokvica, vi. št, 692.
50 p, k temu potrebnih priteklin v vrednosti4226Din j Cenilna vrednost: 22.525 Din; najmanjši ponu-in letošnjih pridelkov v cenilni vrednosti 810 Din, j dok: 11.685 Din.
skupaj 46.684 Din 50 p.	j Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti
Najmanjši ponudek: 31.123Din; varščina 5000Din. ' pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Ostali pogoji prodaje in plačevanja se lahko vpo-1 začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljav-gledajo pri sodišču v sobi št, 6 med uradnimi urami. ■ Ijati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je
rii'nal v dobri Veri.
Dne 8. oktobra 1 925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 3 dražba nepremičnin: hiše št. 13 in gospodarskega poslopja, viničarije in zemljišča s priteklino, zemljiška knjiga Ogljenščak, vi. št. 36.
Cenilna vrednost: 105.424 Din 75 p; najmanjši ponudek: 65.312 Din 34 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkpm dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek H.,
dne 25. julija 1925.
E 303/25—8.
1622
Dražbeni oklic.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 30. avgusta 1925.
E 1059/25—6.	1635
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. s e p t e m b r a 19 2 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v »sobi št. 27 dražba nepremičnin:
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki,
dne 31. avgusta 1925.
Dne' 13. oktobra 1 925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 2 dražba nepremičnin Andreja F r 1 a n a, posestnika na Češnjici št. 13, vpisanih v zemljiško knjigo za Studeno, vi. št. 87.
Cenilna vrednost: 19.874 Din 15 p; najmanjši po,-nudek: 13.249 Din 44 p. — Priteklin ni.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 7. septembra 1925.
E 291/25—6.	1543
Dražbeni oklic.
Dne 8. oktobra 192 5. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmartno1 ob Paki, vi. št. 241, sesto-ječih iz hiše s pekarno, gospodarskega poslopja, nekaj vrta in priteklin.
Cenilna vrednost: 62,804 Din; najmanjši ponudek: 31.823 Din 67 p.
(Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju,
dne 22. avgusta 1925.
E 223/25, E 231 in 245/25, E 252/25 in
E 328/25	1659
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) dne 2. oktobra 1 9 2 5. ob devetih: vi. št. 194, katastralna občina Višnja gora (hiša št. 55 v Višnji gori, hlev in drvarnica z dvoriščem), cenilna vrednost: 2800 Din, najmanjši ponudek: 1400 Din;
2.	) dne 2 3. oktobra 1 92 5. ob pol desetih: vi. št, 53, 28, 221, 224 in 231, katastralna občina Gorenja vas (hiša št. 2 v Gorenji vasi, gospodarska poslopja, zemljišča in pritekline), cenilna vrednost: 75.600 Din, najmanjši ponudek: 50.400 Din; ob desetih pa vi. št. 19 in 164, katastralna občina Bukovica (hiša št. 16 na Cerovcu, gospodarska poslopja in zemljišča), cenilna vrednost: 53.200 Din, najmanjši ponudek: 35.466 Din 67 p.
3.	) dne 2 3. n o v e m b r a 1 9 2 5. ob pol desetih: vi. št. 3, katastralna očina Veliki Gaber, s solastninsko pravico do štiri in dvajsetih stopetinsedem-desetink vi. št. 129, tretjine vi. št. 135, polovice vi. št. 136 in četrtinke vi. št. 137 iste katastralne občine (hiša [gostilna] št. 2, 2 a in 23 v Podgabru z obširnimi gospodarskimi poslopji in zemljišča), cenilna vrednost: 148.100 Din, najmanjši ponudek: 98.733 Gin 34 p;
4.	) dne 2 7. novembra 1 9 2 5. ob pol desetih: vi. št. 46, 47, 73 in 368, katastralna občina Stična, vi. št. 41, 42, katastralna občina Hudo, in vi. št. 244, katastralna občina Draga (hiši št. 32 in 33 v Što-rovju, gospodarska poslopja, zemljišča in pritekline), cenilna vrednost: 32.100 Din, najmanjši ponudek: 21.400 Dia
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je oglasiti pri podpisanem sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek II.,
dne 14. septembra 1925.
Popravek.
V dražbenem oklicu okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 23. julija 1925., št. E 77/25—9, priobčenem v Uradnem listu 85 z dne 10. septembra 1925. (stran 599), se mora glasiti pravilno, da se bo vršila dražba nepremičnin dne 25. (ne 26.) septembra 19 25. *
Št. 2799/25.	1646
Raspis.
Podpisana uprava razpisuje po členu 94. zakona o državnem računovodstvu ponovno ustno licitacijo za dobavo mlevskih izdelkov in mesa, ki se bo vršila dne	oktobra 192 5.
ob desetih v pisarni ravnateljstva moške kaznilnice v Mariboru.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 58 z dne 22. junija 1925.
Uprava moške kaznilnice v Mariboru,
dne 14. septembra 1925.
leeo A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
566. Sedež: Cerknica.
Besedilo firme: Ivan Budkovič.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Imetnik: Ivan Budkovič, trgovec v Cerknici št. 3.
Ljubljana, dne 20. julija 1925.
567.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: L. Ornik.
Obratni predmet: specialna trgovina z gumenimi dežnimi plašči, podveznicami, naramnicami, pasovi, žepnimi robci in impregniranim blagom.
Imetnik: Ljudevit Ornik v Mariboru, Koroška cesta št. 9.
Prokura se je podelila Cirilu Goriupu, zasebnemu uradniku v Mariboru, Koroščeva ulica št. 7.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja imetnik ali prokurist njenemu napisanemu ali odtisnjenemu besedilu svojeročno svoj podpis, prokurist s pristavkom, ki kaže na prokuro.
Maribor, dne 29. avgusta 1925.
568.	Sedež firme: Nova sela pri Kočevju.
Sedež podružnice: Kočevje.
Besedilo firme: Josip Kajfež.
Obratni predmet: trgovina z vinom.
Imetnik: Josip Kajfež, trgovec z vinom v Novih
selih št. 15.
Firmo podpisuje ali imetnik sam ali pa njegov sin, pooblaščenec Josip Kajfež ml., v Novih selih št. 15.
Novo mesto, dne 29. avgusta 1925.
569.	Sedež: Podčetrtek.
Besedilo firme: Cvetličarna Palma Franc Stres. Obratni predmet: izdelovanje umetnih cvetic. Imetnik: Franc Stres, posestnik in trgovec v Podčetrtku št. 19.
Celje, dne 5. avgusta 1925.
570.	Sedež: Slovenjgradec.
Besedilo firme: Karl Bastiančič.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Karel Bastiančič, trgovec in posestnik v Slovenjgradcu.
Celje, dne 5. avgusta 1925.
571.	Sedež: Šoštanj.
Besedilo firme: Jakob Klemenčič, trgovec z usnjem v Šoštanju št. 30.
Obratni predmet: trgovina z usnjem.
Imetnik: Jakob Klemenčič, trgovec z usnjem v Šoštanju št. 30.
Celje, dne 5. avgusta 1925.
II. Vpisala se je izprememba pri nastopni firmi:
572.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Ivan N. Adamič:
Izbrisal se je dosedanji imetnik Franc Adamič, ker je umrl; vpisala pa se je imetnica Helena Adamič, rojena Tomšič, trgovka v Ljubljani, ,Sv. Petra cesta št. 31.
Ljubljana, dne 4. avgusta 1925.
HI. Izbrisala se je nastopna firma:
573.	Sedež: Nova vas pri Rakeku.
Besedilo firme: J. Modic:
Ker je obratovanje prestalo.
Ljubljana, dne 3. avgusta 1925. .
298.
Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o voznih olajšavah na železnicah v državni eksploataciji.
Z naredbo gospoda ministra za promet M. S. št. 25.451 z dne 7. septembra 1925. se uveljavljajo te-le izpremembe in dopolnitve v pravilniku o voznih olajšavah na železnicah v državni eksploataciji:*
1.	) Člen 96. se črta in nadomešča s tem besedilom:
«Dijaki vseh državnih in drugih javnih šol, priznanih po državi, uživajo dvakrat na leto popust 50%ne redne tarife».
2.	) Člen 97. se črta in nadomešča s tem besedilom :
«Potniške blagajne izdajajo polovične vozovnice na podstavi dijaških legitimacij (indeksa s fotografijo, dijaških listov ali dijaških knjižic). Z legitimacijo vred morajo predložiti dijaki potniški blagajni objavo, izdano po šolskem oblastvu, ki navaja dijakovo ime in njega priimek z označbo šole, v katero hodi, njega starost in v kateri razred ali letnik hodi. Legitimacija in objava morata biti potrjeni s podpisom šolskega direktorja ali šolskega upravitelja in opremljeni s šolskim žigom. Taka objava mora imeti na strani dva prazna razpredclka, enega s pripombo:
* Uradni list z dne 17. novembra 1924., št. 336/ /105.
,Prvo potovanje“, drugega s pripombo: ,Drugo potovanje“. Ta del objave ne sme biti prilepljen, ampak objava mora biti iz celine.
Potniške blagajne pritisnejo na dotični razpre-delek postajni datumski žig. Vlakovni sprevodniki morajo ob pregledovanju vozovnic zahtevati od dijakov te objave ter preluknjati dotični razpre-delek. Šolski direktorji ali šolski upravitelji so kazenski odgovorni, če izdado tekom šolskega leta enemu dijaku več nego eno objavo. Poleg ostalega se mora na objavi označiti, da velja za eno šolsko leto; to se mora v objavi jasno napisati. Brez take objave morajo potniške blagajne dijakom odklanjati izdajo znižanih vozovnic.
Vsaka šola mora voditi seznamek izdanih objav.
(Ruski dijaki, ki se šolajo v naši državi, uživajo ob istih pogojih enake olajšave kakor naši dijaki.)»
3.	) Člen 98. se popolnoma ukinja.
4.	) Člen 99. se mora glasiti:
«Vse vojaške osebe uživajo olajšavo, kakor je to določeno z vojaško tarifo z dne 3. septembra 1925. Dokler ne stopi ta tarifa v veljavo, uživajo gojenci vojaške akademije, podčastniki, orožniki in vojaki, če potujejo neslužbeno, znižano vožnjo po 50 %, kakor je to določeno v obči potniški tarifi, toda samo, če potujejo v uniformi in imajo redne objave vojaških komand.»
5.	) Člen 101. se nadomešča s tem besedilom:
«Fizični delavci uživajo, če potujejo zato, da si
najdejo delo, znižano vozno ceno 50 % redne tarife samo v najnižjem voznem razredu, in sicer petkrat na leto. Za ukoriščanje te ugodnosti morajo imeti posebne legitimacije, ki jih jim izdajajo borze dela, kjer pa teh ni, krajevna občinska oblastva. Legitimacije morajo navajati delavčev priimek, njega ime, leto in kraj rojstva in poklic ter mora imeti njega svojeročni podpis. Vsaka taka legitimacija mora biti opremljena z delavčevo fotografijo, ki jo je prilepiti na platnice legitimacije; čez legitimacijo mora biti pritisnjen žig borze dela, tako da seza čez fotografijo in platnice. Na drugi strani platnic je prilepljen list, na katerem je natisnjenih pet razpredelkov, vsak za eno potovanje. Potniške blagajne pritiskajo ob izdaji polovičnih vozovnic na te razpredelke postajne datumske žige. Sprevodnik uniči ob pregledu vozovnice dotični razpredelek s tem, da ga preluknja; zato morajo biti platnice legitimacije iz mehkega kartona. Vsako delavčevo potovanje iz enega kraja v drug kraj se smatra za eno potovanje.»
6.	) Člena 102. in 103. se izpreminjata v tem, da dovoljuje olajšave, navedene v njima, minister za promet po svojem preudarku.
7.	) Členu 105. se dodaja:
«Poleg teh že določenih brezplačnih voženj uživajo vojni invalidi 50%en popust rednih tarifnih voznih cen, če potujejo po svojih poslih, in sicer štirikrat na leto. Za ukoriščanje te ugodnosti mora imeti invalid poleg svoje invalidske legitimacije še ,Letno potrdilo“ (Godišnje uverenje), ki ima za potovanje štiri razpredelke, na katere se pritiska žig odhodne postaje.»
8.	) Olajšave, določene po členih 107., 108., 109. in 110., dovoljuje minister za promet po svojem preudarku.
9.	) Olajšava, določena v členu 111., se popolnoma ukinja.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 15. septembra 1925.; št. 612.805—VI.
Št. 1921/17.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. avgusta 1925.:
1	železniška legitimacija za polovično železniško vožnjo na ime: Potočnik Mihael; 1 zlat obesek s sliko izgubiteljeve hčerke in njega soproge; 1 dežni plašč, 1 plavalne hlače in 1 svilena jopica; 1 damska srebrna ura; 1 denarnica, v njej 2 vozna listka in manjša vsota denarja; 1 srebrna tulska zapestna ura; 1 delavska tedenska železniška izkaznica na ime: Mandič Ivan, 1 listek za popravilo ure urarja Krapša in 1 rjav blok; 1 črn površnik; 1 usnjena listnica s srebrnim oglom, na katerem je monogram «J. B.», v njej akademska legitimacija na ime: Bučar Josip; 1 zlata zapestna verižica, sestavljena iz členkov v obliki zvezde in v vsaki zvezdi z vdelanim kamenčkom; 1 torbica, v njej 60 Din, 1 žepni robec, 1 glavnik, 1 zlat prstan in 1 škarjice; 1 zlata kratka športna verižica z obeskom za slike; 1 platinasta broša v obliki igle z briljantom; 1 dežni plašč, 1 telovnik, 1 žepni robec in 1 par nogavic; 1 srebrna damska ura; 3572 Din, zavitih v lilastobarven papir; 1 črna
torbica, v njej okoli 300 lir in 450 Din; 1 usnjena ročna torbica, v njej 1 žepni robec z monogramom «H P.», 1 glavnik, okoli 22 Din in 1 listek likarja Šimenca; 1 črna lakasta denarnica, v njej 10 Din,
3	listki bolniške blagajne na ime: Planko Ana in 5 srečk za tombolo; 1 volnena pletena jopica; 1 jugoslovanski potni list, izdan po policijski direkciji v Ljubljani na ime: Schwentnor Marija; 1 lovska psica, stara 4 mesece, ki nosi znamko št. 1000 mestne občine ljubljanske in sliši na ime «Diana»; 1 rjav suknjič;
1 listnica, v njej 75 Din, 1 zastavni listek in 2 diamantna uhana; 1 damska drapna jopica; 1 siva volnena jopica; 1 naočniki; 1 železniška legitimacija na ime: Celestina Feliks; 1 rjava torbica s 30 Din; ena zlata ura; 80 Din; 1 srebrna damska zapestna ura;
1 rdeče pobarvana kolesna sesaljka.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do
dne 31. avgusta 1925.:
1 ura budilka; 4 usnjene denarnice z manjšo vsoto denarja; 2 srebrni moški uri; 1 srednja vsota denarja; 1 alpako-srebrna cigaretna doza; 1 obrabljen ženski dežnik; 1 zlat uhan; 1 pes dobermanske pasme; 1 črn moški dežnik; 1 listnica, v njej manjša vsota denarja in 1 listek na ime: Eker; 1 srebrn uhan;
1 zavitek igrač; 1 srebrna zapestnica; 7 različnih zvezanih ključev; 1 bel solnčnik; 1 ročna torbica s 55 Din; 1 volnena otroška jopica; 1 platnena ročna torbica z manjšo vsoto denarja; 1 ponošen deški jopič modro barve. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 26 dežnikov, 50 zvezkov nekega romana, 4 torbe za spise, 2 nahrbtnika z raznim blagom, 1 damski slamnik, 4 klobuki, 1 ročni kovčeg,
1 par starih sandal, 2 para čevljev, 1 škatla z razno vsebino, 14 palic, 1 stara pelerina, 1 ročna torbica z manjšo vsoto denarja, 8 damskih jopic, 1 vojaški kovčeg, 2 ročni torbici, 1 žensko ogrinjalo, 1 otroški jopič, 1 škatla z damsko obleko, 1 košarica, 1 par rokavic, 1 solnčnik, 1 otroški suknjič, 1 dežni plašč,
4	zavitki obleke, 1 zavitek žime, 1 jumper, 1 samo-var, 1 suknja, 1 zavitek papirja, 3 plašči, 1 vojaška bluza, 1 pločevinast vrč, 1 čepica, 2 zvončka, 1 denarnica, 1 risalni blok.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 9. septembra 1925.
Opr. št. 4802/11.	1670 2—1
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje dobava črne železne pločevino, in sicer:
6 tabel 1000 X 2000 mm X 10 mm in
50 tabel 1000 X 2000 mm X 0-75—3 mm.
Ponudbo, opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože najkesneje do dne 2 8. septembra 1 925. ob enajstih.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 17. septembra 1925.
Opr. št. 4804/11.	1671 2—1
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje dobava
50 m8 smrekovega lesa za žago in
2	vagonov krajnikov.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože najkesneje do dne 2 8. septembra 192 5. ob enajstih.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 14. septembra 1925.
Opr. št. 4808/II.	1672 2—1
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje dobava
80 do 100 q ovsa za krmo.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože najkesneje do dne 3. oktobra 1925. ob enajstih.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 17. septembra 1925.
Št. 3837.	1655 3—1
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje na dan 16. oktobra 192 5. ob enajstih ofertna licitacija za dobavo:
800 kg strojnega olja, srednjetežkega, vizkosi-teto po Kuglerju 50,4—5; plamenišče 180—190; zmrzlišče —5°;
350 kg cilindrskega olja za pregreto paro V 100,
5—6; plamenišče 320;
350 kg olja za osovine, zimskega, V 50, 6—7; plamenišče 160; zmrzlišče —10°;
1500 kg bencina, lahkega, specifična teža 0-720.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci,
pošta Griže, dne 15. septembra 1925.
Št. 434.	3—1
Razglas.
Na državni habiški šoli v Ljubljani se začne dne 4. novembra 1 92 5.
učni tečaj za babice.
Tečaj bo trajal 10 mesecev. V ta tečaj so sprejmejo ženske, ki še niso prekoračile 40. leta starosti in ki so, ako so še neomožene, dovršile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v govoru in pisavi. Pouk je brezplačen. Vse prosilke morajo vložiti svojeročno spisano, pravilno kolkovano prošnjo za sprejem v babiško šolo pri pristojnem sreskem poglavarju, od- : nosno mestnem magistratu, do dne 10. oktobra 1 925.
Prošnji naj prilože krstni in rojstni list, eventualno poročni list ali, če so vdove, smrtni list svojega moža, nadalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pri-\ stojnega političnega oblastva, da so zdrave in telesno in duševno sposobne za uk, nadalje izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so jim bile koze iznova cepljene, izpričevalo o šolski izobrazbi in, če so ubožne, tudi zakoniti ubožni list. Prednost za ta tečaj imajo prosilke iz mariborske oblasti, izvzemši mesti Maribor in Celje.
Učenke, ki so ubožne in potrebne, se sprejmejo v internat brezplačno.
Vsaka učenka, sprejeta v državno babiško šolo, mora imeti poleg zadostnega telesnega perila in obutve še te-le svoje predmete:
4 rjuhe, 2 prevleki za blazine, 1 posteljno odejo (koc), 2 bela predpasnika z rokavi (po predpisu), 2 brisači, 2 namizna prtiča, jedilno posodo in orodje.
Dne 4. novembra 1925. ob osmih se morajo vse prosilke osebno javiti pri ravnateljstvu državne baltiške šole v Ljubljani, Stara pot št. 3, da opravij) predpisani sprejemni izpit. Prosilke se sprejmejo, ako zadoste vsem predpisanim pogojem in ako opravijo sprejemni izpit z dobrim uspehom.
Državna babiška šola v Ljubljani, dne 15. septembra 1925.
Ravnatelj: prof. dr. Zalokar s. r.
Eksh. št. 270/25 bi.	1644
Razglas.
Po naročilu velikega župana ljubljanske oblasti z dne 9. septembra 1925., K. br. 1825, razpisuje državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani pismeno ofert-no licitacijo, ki se bo vršila dne
2 2, septembra 1925. ob desetih v pisarni državne žrebčarne na Selu za dobavo 60.000 kg sladkega sena in 5 0.0 0 0 kg slame v otepih.
Vsi interesenti, ki se namerjajo udeležiti licita-'cije, se pozivljejo, naj predlože najkesneje dne 22. septembra 1925. do devetih v pisarni državne žrebčarne na Selu pismene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, v katerih mora biti označena cena senu in slami.
Dražboni pogoji so interesentom na vpogled vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 15. dg 18. ure v pisarni državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
Vsak zdražitelj mora položiti kavcijo, predpisano v zakonu o državnem računovodstvu, pri blagajni državne žrebčarne na Selu najkesneje do dne 22. septembra 1925. ob devetih, in sicer, če je naš državljan, 5 %, če pa je tuj državljan, 10 %.
Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani,
dne 11. septembra 1925.
Razne objave.
1656 Vabilo na redni občni zbor
Termotehničnih zavodov,
d. d. v Račjem pri Maribora,
ki se bo vršil dne 2 9. septembra 1 925. ob enajstih v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru z nastopnim d n ovni m redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1924. in sklepanje o odobritvi bilance in razdelitvi čistega dobička.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzorstvenemu svetu.
3.	) Volitev nadzorstvenega sveta.
4.	) Slučajnosti.
* * *
Občnega zbora sc smejo udeležiti vsi oni delničarji, ki so položili vsaj tri dni pred občnim zborom svoje delnice pri blagajni Zadružne gospodarske banke v Ljubljani ali blagajni njene podružnice v Mariboru. Pravico, glasovati na občnem zboru, pa imajo le delničarji, ki so položili najmanj 25 delnic.
V Račjem, dne 30. avgusta 1925.
Upravni svet.
1643	Naznanilo.
Kranjska hranilnica v Ljubljani odpoveduje po poteku treh mesecev od dne, ko se razglasi ta objava, nastopne vloge-, vezane na obojestransko trimesečno odpoved, Jih smatra izza dne 1. decembra t. 1. za nevezane z odpovednimi roki, kakor jih določata §§ 5. in 5. a njenega društvenega pravilnika, ter jih bo obrestovala izza dne 1. decembra 1925. po obrestni meri, ki bo pri njej takrat veljala za nevezane vloge.
VI. št. 40 znesek vloge Din 41.82342
»	»	79	»	»	»	15.262-02
»	»	84	»	»	»	12.277-71
»	»	113	»		3»	17.178-30
»		157		»	»	26.333-33
	»	179	»	»	m »	207.733-32
»		190			»	25.000—
		193		»	»	18.420-45
»	»	201	»	»	»	13.304-42
»	»	202	»	.»	»	16.919-87
»	»	203	»	»	»	26.948-83
»		208	»	»	»	17.623-21
»	»	237	»	»	»	19.849-73
»	»	263	»	»	»	10.000—
»	»	272	»			100.666-66
»	»	275	»	»	»	12.541-66
»	>>	279	»	»	?>	25:083-33
»	»	295	»	»	»	13.137-50
»	»	304	»	»	»	27.500—
»	»	329	y>		»	24.000—
»	»	332	»	»		11.747-06
»		367	»	»	»	66.187-36
»	»	394	»	»	»	5.000—
»		397	»	»		34.000—
»	»	399	»	»	»	23.761-79
»	»	415	, »		»	16.000—
»	»	435	»	»	»	10.945-66
»		438	»		»	25.000—
»’		469	»		»	10.252-44
•»	»	470	»	»	»	5.025-01
	»	471		»	»	6.501-31
y>	»	478	»	»	»	10.639-52
»	»	532	»	»	»	35.104-16
Kranjska hranilnica v Ljubljani,
dne 14. septembra 1925.
1666	Razid društva.
«Obrtno društvo» v Trebnjem se jo dne 31. avgusta 1925. prostovoljno razilo.
Leopold Rebernik s. r., bivši načelnik.
1645	Izjava.
Izgubil sem demisorij filozofske fakultete ljubljanske univerze št. 90 z dne 26. oktobra 1920., ki - se glasi na ime: Edvin Serko iz Maribora. Proglašam ga za neveljavnega.
Edvin Serko.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.