št. 32 (959) L XIX NOVO MESTO, četrtek, 8. avgusta 1968
DOLENJSKI LIST
DANIN Jutri’ že postaja,danes'
V 16. letih se je kolektiv tovarne rastlinskih specialitet in destilacije DANA na Mirni povečal od 5 na 160 zaposlenih, vrednost njegove proizvodnje pa od 8 starih milijonov na 3 milijarde v letošnjem letu - Količinska proizvodnja se je v tem času dvignila od 4 vagonov v letu 1952 na 500 vagonov izdelkov - DANA je kolektiv, ki razume potrebe občine in krajevne skupnosti ter je z vsem svojim delom živo vtkan v celotno gospodarsko in komunalno rast svoje doline.
V soboto, 3. avg^usta, je kolektiv tovarne DANE na Mirni praznoval dve novi pomembni delovni zmagi: dograditev novega vodovoda in novega obrata — polnilnice osvežujočih pijač. Od blizu in daleč se je zbralo pred novim poslopjem nad 200 poslovnih prijateljev naših uglednih mirenskih proizvajalcev rastlinskih specialitet in destilatov, prišli pa so tudi šte. Vilni predstavniki domačih organizacij, občine in delovnih kolektivov. Slavje je začel Roman Kržan, za njim pa je goste in predstavnike pozdravil direktor Lojze Krhin. Zgoščen prikaz razvoja podjetja je podal zatem predsednik DS inž. Avgust Gregorčič, predsednik ObS Ciril Pevec pa ^ čestital delavcem DANE, se jim zahvalil v imenu občine za dolgoletno razumevanje potreb domačega kraja in razvoja občine ter prerezal trak v vhod novega obrata. S prijetnim srečanjem v goz^čku na Rojah je bila sobotna proslava zaključena, v zgodovino podjetja pa so ta dan zapisali eno največjih pridobitev zadnjih let.
V DANI so skromni: zg'ta-ditev novega vodovoda v katerega je kolektiv vložil 120 milijodiiov starih dinarjev in 12.000 ur brezplačnega (pro-stovoljn^a) dela, ter otvori-tov novegia obratža osvežujo-
čih pijač je predsedjiik de-l«ivskega sveta inž. Gregor-čič imenoval »majhm« delovna 2anaga. In zares so delavci in stroJcovnjaki v mirenski DANI sikiroanm: leto za letom so se odipovedovali de-liitvi dobička, imeli so niake osebne dohodike, požrtvaival-no ao znali stisniti zoibe in vztrajati tudi ta'krat, ko jini ni bilo Iflihfco. Zdaj je vse najhiiije za noinii, še nekaj pri'jetniii prensesnečenj pa hranijo za pKitrošniike in kupce v prihodnjih tednih.
Vztrajali so, kot ix>vedajiiO, tudi v najte^-lh časih. Zato jih gospodanska refonma ni
(Nadaljevanje na 17. str.)
PETER. ANICA in PAVLE se v Segonjah nad Škocjanom pretekli teden niso »»nastavili« za tole fotografijo: sredi dopoldneva smo Korenetovo družino in njihove pridne sosede presenetili na gradbišču nove domačije! Zares: tudi trojčki so po. n^ali prenašati opeke s podrtije prejšn^ hišice na kraj, kjer so PIONIRJEVI zidarji betonirali temelj in kjer se je te dni začelo dvigati zidovje novega domkai... Preberite na sredini diuiasnje številke, kako zidamo dom našim trojčkom!
„Pol stoletja smo čakali na to cesto..
Priprave za stoletnico gasilstva v Metliki
Sele drugo leto bo metliško gasilsko društvo praznovalo stoletnico ustanovitve, ki je obenem tudi začetek gasilstva na Slovenskem. Ker bo proslava imela Sir&i rnačaj, saj bo pritegnila gasilce in goste iz vse Slovenije in tudi sosed-njih republik, je bilo na zadnji seji občinske skupščine imenovanih 12 odborov in pododborov, ki bodo poskrbeli za nemoten potek proslave Nekateri odbori so že pričeli delati. Društvo bo ob tem jubileju izdalo tudi spominsko knjižico.
Pomoč enote JLA pri komunalnih delih v trebanjski občini in pri zgraditvi nove ceste Šentrupert-Loke pod Svibanjskim bukovjem ~ Domačini se zahvaljujejo borcem polkovnika Slapnika
Prvič, odkar se vije čista Bistrica izpod Svibanjskoga bukovja, je bila na eni izmed velikih travnatih jas ob njenem levem bi'egu, približno 4 km od Šentruperta, v nedeljo proti večeru »veselica«. Pa to ni prava beseda za srečanje vojakov iz enote polkovnika Slapnika s pi'ebivalci šentruperške okolice: bilo je resnično tovariško, prisrčno slavje, na katerem so se domačini, predstavniki občine 'rrebnje in GG Brežice iskreno zahvalili inženircem JLA za novo cesto Šentrupert—Svibanjsko bukovje, s katere manjka zdaj samo še 700 m do vasi Dol.
Združiti potrebno s koristnim in prijetnam je eno izmed pravU v naši vojski. Po-letno praiktično izobr^ževa-' nje je ena izmed enot pol-kovniika Sla.pnika iz Novega mesta tokrat izkoristila za pomoč krajevnim sloipnostim v občini Trebnoe: vojaki JLA so svoj učni program vklju-
čili med želje in načrte ob-čenov trebanjS'ke občine. Pod vodstvom komandanta enote kapetama Radomira Jandiča in podporočnika Radivoja Pavloviča so vojaki med drugim:
I — zgradili k kih 2'200 m vozne ceste iz Seniraperla proti Svibanjskemu bukovju,
„Flca, Fića!“
— tako so ploskali vojaki kapetana Radomira Jandiča v nedeljo proti večeru na prelepi jasi ob iskri Bistrici blizu Šentruperta, ko so jim predstavniki občinske skupščine Trebnje in GG Brežice izrekli zahvalo za enomesečno delo na raznih objektili v trebanjski občini. Vzklikanje »Fića, Fića!« pa je veUalo enemu izmed najbolj priljubljenih borcev v enoti kapetana Jandiča, ki je tudi dobil skronmo darilce iz rok Janeza Vi-deniča, direktorja breži-Skega GG.
800 m cestišča i»a .so mehan-sko utrtiili;
B — utrdili so 1600 m ceste na Hom, 1800 m c^este Grma. da — Dobrnič in 1200 m ceste ra Zaloko;
■ — postavili so tri lei^ene mostove na novi ce^ti iz Šentruperta in enega na Ra-dulji pri Mirni;
B — most čez Temenico pri Benečiji so betonirali, razen
INŽENIRCI IZ ENOTE polkovnika Slapnika so v soboto popoldne med rahlim pršenjem dežja zabetonirali tudi mostiček čez Temenico v Benečiji pri Trebnjem. Vojska pomaga svojemu ljudstvu povsod; če je potrebno, pa vskladi tudi svoj poletni izobraževalni program z načrti krajevnih skupnosti, kakor se je to zgodilo letos v občini Trebnje — Več o tem na 5. strani!
Kdaj zasavska cesta?
v Sevnici so se 2. avgusta pogovarjali predstavniki Krškega, Sevnice in Laškega s člani republiškega cestnega sklada o gradnji zasavske ceste. Izrazili so željo, da bi del ceste Radeče-Sevnica zgradili že letos. Velike težave pa so se pojavile zaradi pomanjkanji a sredstev, saj znaša razlika med vsoto, predvideno v načrtu in sedanjimi zahtevami izvajalcev približno 300 milijonov S din.
Kakšen bo izhod iz zagate, zaenkrat še ne vedo. Očitno pa ie, da občine same ne bodo mogle kriti te razlike.	K.	S.
tt^a pa »o pripravi/ali tudi kanieiije v kamnolomu.
Domačini s Homa, Zaloke, Grmade in dnigih zase’icov nad Bistrico bodo imeli adaj ugodnejše in hitrejše krajev-
(Nadaljevan je na 5. str.^
Jeseni v novi kočevski šoli
Zadnja faza nove kočevske šole je bi'a nedavno končana. Tako je šola v Gaju v cel<rti dograjena, zidnji del je treba le še opremiti. Pohištvo za učilnice in ostale prostore s<» že naročili in bo stalo okrog 16 milijonov Kta-rih dinarjev. Zilaj urejajo še okolico, tako da bo do sejitembra vse nart*d za začetek i>ouka.
Kočevje je tako dobilo povsem novo šolo, za katero so občani žrtvovali precejšnje denarje, šola je bila nujno potrebna, sjj so bili dek>\Tii pogoji v .■starih si<av-bah, raitresenili po vsem mestu, že n«nos. čl. V kratkem bodo pr'pravili tudi obračun o i>orabi den»r.i», zbranega s samoprispevkom za šolo in ga preJložili vsem občanom.
OD 8. D018. AVGUSTA Okrog 12. avgusta kra-I je\Tie nevihte, drugače I do 17. avgusta lepo in I vroče poletno vreme, li Od 18. avgusta dalje ' ohladitev s padavinami. S	Dr.	v.	M.
ZDRAVILIŠČE
RADENSKA
RADENCI na letnem olimpijskem bazenu v soboto, 10. avgusta ob 20. uri.
JADENSKA SRCA «'
POPULARNI ANSAMBEL MONTENEGRO tokrat prvie v Sloveniji
IZBIRA
TREH
RADENSKIH
SRC
STEF IN TINA
tedenski
mozaik
Kakšne novosti v ustavo?
Predsednik državnega sveta Nemške DR Walter Ulbricht še nikoli ni doživel tako spontanega sprejema kakor v Bratislavi. Množica ga je do koncu izžvižgala ... tudi bolgarskemu ■ udeležencu brati slavskega sestanka se ni godilo dosti bolje. V množici se je pojavil transparent z napisom: »Živkov — carinik festivala«. To je letelo na ravnanje bolgarskih obmejnih organov s češkoslovaškimi mladinci, ki so hoteli priti na festival v Sofijo... Se ena iz Sofije: okrašena tribuna, na kateri bi morala nastopiti češkoslovaška vojačka godba je ponoči skrivnostno izginila. Nekateri opazovalci, ki so nagnjeni k praznoverju, so že začeli misliti na nadnaravne sile. Drugače si niso mogli misliti, kako bi mogel kdo kljub budni policiji zmakni-ti celo tribuno ... Tudi Jugoslovanom so zagodli v Sofiji: z vseh pošiljk pomoči, namenjenih Vietnamu, so strgali ali zbrisali nalepke, na katerih je ptsaio, da ta pomoč prihaja iz Jugoslavije ... Bivši jordanski premier je objavil spomine, v katerem med drugim opisuje obisk v Kairu lani pred junijsko vojno. Takrat je poveljnik egiptovske vojske maršal Amer govoril vsakomur, ki ga je hotel. poslušati, da bo vojna z Izraelom podobna »veselemu pikniku in da bo končana v nekaj urah«... Na Kubi niso posebno veseli ljudi, ki so doslej ugrabili nekaj ameriških potniških letal in jih prisilili, da so pristala v Hava-'ni. Tuđi v Alžiru so zdaj v hudem precepu, ker ne vedo, kaj naj storijo z izraelskim letalom boeing, ki so Qa »ugrabili« izraelski komandosi- Nič hudega, dokler ugrabljajo tuja letala, nerodno pa bi bilo če bi drugi ^aiell ugrabljati tvoja letala-Albanski tisk in albansko vodstvo so popolnoma nepristran-'sko spremljala zadnje dogodke na češkoslovaškem. Za Albanijo so tako Rusi kakor Čehi »revizionistična klika«. "Albancem je res težko ustre-"či.:.
Federacija naj bi omejila svoje funkcije na urejanje zadev, ki zagotavljajo osnove enotnega družbeno ekonomskega in političnega sistema -Temu ustrezno naj bi se spremenila tudi sestava zvezne skupščine
Federacija naj bi omejila svoje funkcije na urejanje zadev, ki zagotavljajo osnove enotnega družbeno ekonomskega in političnega sistema. Temu ustrezno naj bi se spremenila tudf sestava zvezne skupščine.
Komisija zvezne skupščine za ustavna vprašanja je pred dnevi objavila predloge načelnih stališč za spremembo nekaterih določb zvezne ustave Iz teh predlogov povzemamo nekaj poglavitnih značilnosti.
Najprej naj povemo, da ne gre za spremembo temeljnih načel, na katerih sloni naša družbeno politična ureditev, marveč za njihovo doslednejšo uveljavitev.
V prvi vrsti se to nanaša na položaj, vlogo in funkcijo federacije, že nekaj časa smo, recimo, kritično ugotavljali, da se je zvezna zakonodaja v zadnjih letih celo čezmer-
ga zbora narodov. Le ta zdaj daje le mnenja, odslej pa naj bi enakopravno z drugimi pristojnimi zbori odločal o vseh zadevah, ki so v pristojnosti zvezne skupščine. V taki svoji funkciji bo zbor zagotavljal enakopravnost republik. narodov in narodnosti.
Ob takšnem novem položaju zbora narodov ne bi bil več potreben sedanji zvezni zbor in bi ga zato odpravili. Prav tako bi odpravili sedanji organizacijsko politični zbor. Uvedli pa bi nov zbor, ki se ga je v dosedanjih razpravah prijelo (morda le začasno) ime »zbor komim«. Ta zbor naj bi predstavljal vse oblike samoupravnega organiziranja delovnih ljudi in občanov v komuni, ker prav na samoupravljanju v komuni temelji celoten naš družbeno politični sistem. Obrav-
SVET SE JE LE POČASI ZDRAMIL ob tragediji, ki je prizadejala več milijonov ljudi v Nigeriji. Medtem ko se državljanska vojna nadaljuje in so se v Adis Abebi začela pogajanja med Biafro in Lagosom, skuša tujina nekoliko ublažiti umiranje od gladu. Na sliki: prizor iz begunskega taborišča, kjer moški, ženske in otroci potrpežl.iivo čakajo na skromen obrok hrane in zdravniško pomoč. (Telefoto: UPI)
no razbohotila, čeprav je ^aval naj bi vprašanja samo-
ustava predvidevala njeno zmanjšanje. To pa je zoževalo samoupravnost republik, avtonomnih pokrajin, občin in delovnih organizacij ter povzročalo mnoge težave (spo-nimo se .samo na neustrezen, za vso državo predpodrobno enoten pokojninski zakon). Zato naj bi zakonodajno dejavnost federacije z novimi ustavnimi določili omejili le na urejanje odnosov; ki zagotavljajo osnove enotnega družbeno ekonomskega in po-litičn^a sistema ter imajo skupen pomen za vse narode in občane Jugoslavije. V vseh drugih zadevah pa naj bi dobile večje pristojnosti republike, avtonomne pokrajine, občine in delovne organizacije, ker to terja sedanja razvitost samoupravnih odnosov.
Temu ustrezno naj bi bila drugače sestavljena tudi zvezna skupščina. Da bi imele republike oziroma avtonomne pokrajine večjo besedo pri odločanju o politiki federacije, naj bi se povečala vlo-
upravljanja, pravice in dolžnosti občanov in podobno.
Gospodars*ki, prosvetno kulturni in socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine naj bi še naprej ostali kot nekak šni specializirani najvišji de lavski»6veti na swjih delov nih področjih. O umestnosti ali neumestnosti teh zborov pa je bilo slišati zelo različna stališča. Po nekaterih mnenjih so ti zbori postali v z\’ez ni skupščini odveč, češ da v nekaterih pogledih celo ovi rajo urejanje specifičnih problemov v republikah (n. pr na področju prosvete in kulture itd).
Poslance zbora narodov naj bi vo’ile republiške oziroma pokrajinske skupščine Poslance zbora komun naj bi ‘volili oljčani neposredno. Poslance v zbore delovnih skupnosti pa naj bi volile občinske skupščine.
Objavljeni dokument vsebuje tudi. teze za volilni sistem za volitve zvezne skupščine. Pri tem naj zlasti ome-
nimo mnogo večjo vlogo, ki jo dobiva Socialistična zveza. Po teh tezah je Socialistična zveza organizator in nosilec celotne družbeno politične aktivnosti v celotnem volilnem postopku in hkrati tudi glavni nosilec kandidacijskega postopka.
Zadnja leta smo vsako drugo leto volili polovico novih poslancev. To je terjalo ogromno političnih, kadrovskih in organizacijskih priprav, kar pa je dalo sorazmeroma majhne rezultate. Odslej, naj bi vse poslance volili le vsake i leta. To bo omogočilo večjo stabilnost v delovanju skupščine ter politično izvršilnih in upravnih organov in hkrati zagotovilo tudi popolnejšo politično kontrolo skupščine nad izvajanjem njene p>olitike. Vsak poslanec 1x3 lahko v isti zbor izvoljen še za eno mandatno dobo (4 leta), če bo. seveda užival zaupanje volilcev.
Vse to so za zdaj le predlogi, o katerih naj bi povedali svoja mnenja v široki javni razpravi, ki bo trajala do 25. septembra letos.
MIRO ZAKRAJŠEK
tedenski zunanjepolitični pregled
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ PLANINSKI JUBILEJ — V
Logarski dolini se je preteklo soboto in nedeljo zbralo več tisoč planincev na proslavo 75-Ietnice organiziranega planinstva v Sloveniji. Proslave se je udeležil tudi predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher. Predsednik planinske zveze Jugoslavije dr. Marjan Brecelj, ki je čestital PZS k njenemu jubileju, je poudaril, da je p>omenila ustanovitev slovenskega planinskega društva začetek ene najpomembnejših in najmnožičnejših nacionalnih in družbenih organizacij na Slovenskem, Dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, pa je dejal, da planinska misel ne živi samo med 60.000 člani, marveč čedalje bolj prodira tudi v drugih predelih države.
■ KONGRESI ZK ŽE PREJ —
Prihodnjo spiomlad bodo po vsej državi skupščinske volitve. Zato računajo, da bi bil IX. kongres ZKJ, ki je bil prvotno predviden za april 1969, že v februarju. Republiški kongresi pa bi bili vsaj dva meseca prej.
■ UMRL MITO HADŽI VASI-LEV — Na oddihu blizu Makarske je 1. t. m. umrl za srčno kapjo predsednik sobranja (skupščine) SR Makedonije Mito Hadži Vasilev, star komaj 46 let.
■ GORENJSKI SEJEM — V pe tek, 2.t. m., so v Kranju odprli 18. gorenjski sejem, na katerem sodeluje tudi 38 razstavljavcev iz tujine.
■ ČEBELARSKI TABOR — V
nedeljo, 4. t. m. je bil na Breznici na Gorenjskem, kjer je bil doma znani čebelar Anton Janša, prvi i>o-vojni tabor slovenskih čebelarjev. Govorili so tum o tem, da bi bilo
treba ustanoviti čebelarsko šolo.^ Zveza čebelarskih društev Slovenije ima kakih 5.800 članov.
■ NOVA STEKLARNA V ZAJE-CARJU — Kake 4 milijone kvadratnih metrov ravnega stekla bo letno izdelovala nova steklarna v Zaje-čarju, ki ji je opremo dobavila poljska firma »Cekop«.
■ V KOPRU TUDI TANKERJI
— V Kopru gradijo tudi petrolejsko luko. V njej bodo lahko pristajali tankerji za prevoz nafte, ma-
Živa planinska misel
ziv in raznih olj, do 45.000 ton nosilnosti. Računajo, da bo prvi tanker pristal že ta mesec.
■ AVTO CESTA GORICA—ŠENTILJ — Predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese je izjavil novinarjem, da se v italijanskih gospodarskih krogih zelo zavzemajo za hitro zgraditev avtomobilske ceste Gorica—Šentilj. Obstoja možnost, da bi ustanovili mešano družbo, v katero bi tudi italijansko gospodarstvo vložilo svoj kapital za gradnjo te ceste.
■ UGODEN IZVOZ — Julija smo prodali v tujino blaga za 130 milijonov dolarjev. To je 22 odst. več kot v juniju in 25 odst. več kot v lanskem juliju. K uspehu je največ pripomoglo to, da smo prodali tujim naročnikom 4 ladje in en
plavajoči dok v vrednosti 625 milijonov ND.	• '
■ PRED SODIŠČE — Proti devetim članom kreditnega odbora bivše Splošne gospodarske banke v Ljubljani, ki so odobravali nezakonite kredite, je uvedena kazenska preiskava. Osumljeni so zlorabe uradnega položaja iz koristoljubja.
■ UVOZ SUROVEGA MASLA
— Zvezni izvršni svet je odobril zvezni direkciji za živilske rezerve, da uvozi 1000 ton surov^a masla. To naj bi preprečilo dviganje cen tega živila.
■ OBVESTILO CARINSKE U-PRAVE — Zvezna carinska uprava sporoča, da od 1. avgusta vsakdo lahko uvozi gospodinjske pripomočke v vrednosti do 100.000 SD. To blago ocarinijo takoj na meji in ga kupec nato vzame s seboj domov. Vse drugo blago pa morajo potniki izročiti pooblaščenim prevoznikom in je ocarinjeno v notranjih' carinarnicah. Kdor tega ne bi upošteval, bo moral blago vrniti v tujino ali pa ga izročiti carinarnici v korist države,
■ MNOŽICA tURISTOV — Na istrskem in kvarnerskem območju je kakih 180.000 turistov. To je v teh krajih najuspešnejša turistična sezona po vojni. V Rovinju so celo razprodali vse zmogljivosti že za prihodnje leto. Po nekaterih predvidevanjih naj bi letos iztržili iz turizma kakih 230 milijonov dolarjev, kar je precej več kot lani.
■ NOVA LIVARNA V ŠTORAH
— V železarni štore pri Celju je v soboto 3. t. m., začela obratovati nova visoko avtomatizirana livarna nodulame litine.
Češkoslovaško vodstvo je zmagalo! Sestanek šestih partij v Bratis!avi je bil bolj ali manj formalnost, ko sta obe strani po štiridnevnih in naporniji pogovorih dosegli sporazum. In zmaga je očitna, kakor je razvidno iz skupnega sporočila v Bratislavi-Prvič: ČSSR ima popolno pravico do lastne poti v socializem. Drugič: Na češkoslovaškem ozemlju ne bo nobenih tujih čet. Vsa druga zagotovila o zvestobi skupnosti socialističnih držav, varšavskem paktu in tako dalje so v bistvu ista zagotovila, ki jih je vodstvo KPC in CSSR dajalo že prej.
Zmage Dubčka in njegovih sodelovalcev ne gre jemati k^t zmago nekaj posameznikov, ampak kot zmago ogromne večine ljudstva, ki je bilo pripravljeno do zadnjega braniti Nvojo svobodo odločanja. Toda prav t-iko, ko.t i?» bila naša zmaga leta 1948 samo naša zmaga, tako tudi zdaj uveljavitev načel o .samostojnih poteh v socializem, o enakopravnosti partij in nevmeša-vanju v notranje zadeve drugih pomeni korak naprej v počlovečenju odnosov med socialističnimi državami. Zato ta zmaga ni poraz niti za tiste socialistične države, ki so najhuje napadle — tudi žalile — češkoslovaško ljudstvo in njegovo vodstvo.
ČSSR §e čakajo velike in dolgotrajne težave v političnem in gospodarskem pogledu. Tudi »bratska« kritika — kakor je razvidno iz razpoloženja v Varšavi, posebno v Berlinu in celo Moskvi — najbrž ne bo prenehala. To da poglavitno in temeljno načelo svobodnega odločanja vsa-kega naroda in njegovega vod stva je zmagalo.
Cierna in Bratislava sl^ že del zgodovine, čeprav je minilo samo nekaj dni, ko je še ležala neznosna mora nad EvTopo In • nad komunističnim In socialističnim gibanjem. Zdaj se je ta mora razblinila in pot, čeprav je videti še vedno težavna in trnova, je naposled odprta.
Ze dolgo ni kaka papeževa izjava ali enciklika vzbudila toliko razprav po svetu in to pot pretežno — odpora, kakor najnovejša enciklika »Hu manae Vltae« (O človeškem življenju). To ni naključje, čakaj predmet enciklike je hkrati zelo zaseben in oseben ter občečlove.ški in po svojih posledicah svetoven. To je vprašanje spohiili odnosov med
ANKARA — Predsednik francoske republike Charles de Ganile bo oktobra uradno obiskal Tur-čljo.
WASHINGTON — V glavnsm inestu ZDA krožijo glasovi, da bi utegnil prodsediiik Johnson, preden se bo poslovil iz Belo hU>e, obiskati Moskvo.
zakoncema in s tem tudi vpra šanje razmnoževanja človeškega rodu.
Enciklika vsebuje dve poglavitni ugotovitvi ali zapovedi. Prva se glasi, da mora biti vsako zakonsko spolno de janje posvečeno ustvarjanju novega življenja. Druga se glasi, da je popolnoma izključeno vsako dejanje, ki ima namen onemogočiti človekovo
Zmaga
CSSR
razmnoževanje. Z drugimi besedami papež Pavel Vi. obso ja vse umetne kontraceptiv ne metode in terapevtski abortus in dopušča samo tiste meto Je »družbenega nairto vanja«, ki temeljijo na obdobjih, ko žen.ska ne more zanositi.
Papež je po dveletnem razmišljanju naposled prišel na dan z odločitvijo, ki je odločitev manjšine na koncilu Potegnil je s kbrts^crvativci, kakor bi se temu reklo v političnem jeziku.
Razumljivo je, da je v ne-katoliškem svetu ta enciklika v glavnem naletela na od. ločen odpor. Toda še bolj značilno je, da je hudo razklala mnenja med katoličani, posebno med verniki, številni verniki so namreč skoraj z gotovostjo računali, da bo papež dovolil preizkušena kon-traceptivna sredstva. Celr v katoliški hierarhiji je prišlo v raznih deželah do presenetljivo odkritih uporniških izjav in nastopov, pri katerih prednjačijo jezuiti in številni škofi. Na prvem mestu je treba omeniti katoliško univerzo Louvain in kardinala Suenensa. 2e deset let se na tej univerzi pod vodstvom profesorja Ferina in z blagoslovom kardinala Suene:isa trudijo vzgajati verne zakonce v sodobnem smislu.
Najhujše proteste katoliške hierarhije pa je slišati tam, kjer so socialne razmere take, da velika družina pomeni stradež. Enciklika je tudi v nasprotju s prizadevanji OZN, da bi nekoliko omejila eksplozijo prebivalstva po svetu s preizkušenimi, sodobnimi kontraceptivnlmi sredstvi. Generalni sekretar Utant ne bo zaradi enciklike spremenil svojega mnenja o tem žgočem vprašanju, kakor ga tudi ne bo večina prizadetih in neprizadetih.
2
DOLENJSKI UST » TEDNIK* VESTNIK = vsak četrtek 60.000 izvodov!
•Jugoslovan je čedalje starejši, če bi šlo le za to. aa dije zivi. spričo tx)ijših življenjskih pogojev, bj 0111 na to ugotovitev lahko le ponosni. Toda v poprečju smo starejši precej več tudi zato, ker upada število rojstev, ker se počasneje obnavljamo. Tako izgubljamo pridevek mlade nacije ne samo zato, ker manj umiramo, ampak tudi zato, ker se manj rodimo. Število novorojenih Jugoslovanov, zlasti v nekaterih krajih in področjili. je tako majhno, da že vzbuja resne skrbi.
Se bolj neugodno je to, da je število rojstev zelo nizko v Vojvodini in v Sloveniji, kjer so materialne možnosti za prehraniti’ otrok veliko večje kot v drugih krajih. Na Kosovu, v Metohiji in v Makedoniji pa je število rojstev zelo visoko, čeprav so pri njih materialne možnosti družine izpod jugoslovanskega poprečja.
DOJENČKI
Strokovnjaki pravijo, da je prišlo do tega predvsem zaradi kontrole rojstev v zakonih. To pa je bilo spet pogojeno z razširjanjem zdravstvenega varstva prebivalcev in je zato smrtnost dojenčkov danes veliko manjša. Minila so torej časi, ko je bilo treba roditi več otrok, »saj ji bo pol pomrlo«.
Seveda so še drugi vzroki. Industrializacija je bila hitra m je sprožila močne preseljevalne procese. Ljudje so menjali okolje, pa tudi materialni pogoji za ustanovitev in življenje mladih zakonov niso bili. najugodnejši. Mladi ljudje zlasti t^ko dobijo
V OGLEDALU STATISTIKE
Jugoslovani smo čedalje starejši
stanovanje, kar je največkrat glavni vzrok, da se s poroko odlaša. Standard je danes narastel, zahteve glede tega so večje, zato mladi ljudje pogosto želijo, da Si že pred zakonom zagotovijo dobrine, ki pomenijo dober standard.
V	celem je smrtnost prebivalstva majhna in pri tem skoraj da ni »rezerve« za nadalnje podaljšanje življenja Jugoslovanov. Sedanja sto^ja smrtnosti bi bila lahko manjša le na področjih, kjer otroci močno umirajo.
Smrtnost otrok pada, vendar (z izjemo Slovenije) še zmeraj zaostaja za najbolj razvitimi deželami Evrope. Lani je od tisoč novorojenčkov umrlo 62. Ta odstotek je še večji na Kosmetu, v Bosni in Hercegovmi. Maikedoniji, pa tudi v Slavoniji.
UPOKOJENCI
Spremembe v starostni strukturi bodo kmalu še izrazitejše, kot menijo strokovnjaki. To lahko prmese številne probleme, zlasti glede zaposlovanja in aktiviranja nove delovne sile. Po drugi strani pa bo Se naraslo že sedaj veliko upokojencev.
Zaradi visokega števila rojstev neipc»redno vojni je že sedaj močan demografski pritisk, ki je zlasti očiten v velikem številu mladeničev in deklet, ki iščejo delo. Tistih, ki se vključujejo v kategoJ*i-jo delovne sile, je danes dvakrat več kot v razdobju 1953-1961. Ko bo ta pritisk omiljen, potem bo v desetih letih naglo naraslo število oseb, ki bodo imele pravico na starostno pokojnino. Do tega bo prišlo predvsem »na hvalo« neustrezni starostni strukturi tistih, ki so danes zaposleni.	š. V.
Tudi privatni dinar naj deli usodo družbenega dinarja!
Zdaj so glavne naloge za ureditev in uveljavitev novega davčnega sistema pred občinami — Novi predpisi nikakor niso uperjeni proti zasebni obrti, toda davčna politika občinskih skupščin se nujno mora preusmeriti in pravično razdeljevati družbena bremena tako na socialistični kot zasebni
sektor
Po zvezni dopolnitvi davčnega sistema, po sprejetih spremembah v temeljnem zakonu o dajatvah in davščinah državljanov in še neka-
terih predpisih, so sedaj glavne naloge ostale občinam. Tako mislijo zvezni poslanci, ki so sodelovali pri obravnavanju davčnih predpi-
sov.
Občine imajo veliko boljši pregled glede, obdavčenja zaslužkov tistih, ki so zaposleni v družbenem sektorju, saj pedantni knjigovodje podjetij natanko zabeležijo vsak dinar osebnega dohodka, ki je podlaga za občinski pro-
račun. Kolikor manj prizadevno davčna služba zajame zaslužke privatnikov, toliko bolj je delavec obremenjen z davkom, s katerim se krijejo splošne družbene potrebe — potrebe tudi tistih, ki se jim posreči utajiti davek in si s špekulacijami kopičijo premoženje.
v tem je smisei uitrepov, ki so pomembni za vsako oWi-no. Ukrepi naj omogočijo vsaj to, da se javni izdatki v dobršni meri preneso na privatne podjetnike, kar naj pripelje do nadaljnjega znižanja prispevkov iz osebiiilh dohodkov delavcev.
Zdravnik s 5 kamioni za »osebno rabo« ...
Pokazalo se je, kako utemeljena je kritika dosedanjega davčnega sistema, kljub vztrajnemu dokazovanju pristojnih ljudi, da je pri tem vse v redu. Ali ne priča dovolj o slabosti sistema že primer, da je v neki občini zrav-nik skupaj s člani svoje dru-
Rudnik urana na Žirovskem vrhu
Na Žirovskem vrhu blizu Škofje Loke končujejo strokovnjaki sedemletno raziskovanje. ki naj ugotovi, ali je v tamkajšnji sivi peščeni prsti dovolj uranove rude aa donosno izkorišanje. Po nekaterih ocenitvah bi letna proizvodnja uranove rude na 2irovskem vrhu lahko krila potrebe za tri do štiri jedrske električne centrale, od katerih bi imela vsaka po 400 megawatov. Tukaj bi lahko zgradili tudi prvo jedrsko centralo pri nas.
Stroški
»Gotovo je, da ta rudnik urana ne bo doživel usode našega prvega uranskega najdišča Kalne,«je izjavil sodelavec geološkega inštituta v Ljubljani inž. Pavle Benedik, »saj se bo izkoriščanje začelo šele tedaj, ko bo ugotovljena ekonomičnost proizvodnje«.
Po dosedanjih proračunih bi proizvodni stroški ene libre (0,450 gr) uraiia na Žirovskem vrhu znašali 5 do
10	dolarjev, medtem ko so v Kalni bili okrog 15 dolarjev.
Za hitrejšo izgradnjo jedrskih central vlagajo v zadnjem času razvite dežele velika sredstva za iskanje last nih uranskih rezerv, čeprav se uran prodaja na svetovnem
tržišču kot vse druge energetske surovine.
Roki
v nahajališču na žirovskem vrhu dela sedaj 50 rudarjev in večje število strokovnjakov. Kopljejo podzemske rove, opravljajo površinska vrtanja, preračunavajo rezerve in pripravljajo tehnološke metode.
če bodo rezultati analiz ugtdni, bo do konca leta sprejet sklep, kdo naj bo in-
vestitor nadaljnjih raziskav in izkoriščanja. Doslej je za raziskave porabljeno nad dve in pol milijardi starih dinarjev. Največ je prispeval rudnik živ^a srebra v Idriji ter zvezni in republiški skladi za znanstvene raziskave.
će bo delo napredovalo z dosedanjim tempom, bi se proizvodnja urana v rudniku na Žirovskem vrhu lahko začela v štirih do petih letih,
IVO VAJGL
žine lahko imel pet kamionov za »osebno rabo«?
Le v takem davčnem sistemu, kot je naš, se je lahko zgodilo, da so si osa-mezniki kopičili milijone s preprodajo gradbenih prostorov, z izdajanjem vil in stanovanj v najem in .se na različne druge načine.
Spremebe predpisa o davkih bodo (»nogočale, da bo ves sistem obdavčevanja samostojne gospodarske dejavnosti državljanov poslal učinkovitejši. Za to bosta uporabljeni dve metodi. Prva bo neposredno predpisovanje določenih ukrepov z .'ivez-nim zakonom. Naravno le, da bodo tu ukrepi tudi najbolj učinkoviti. Ne samo zato, ker bodo slabim davčnim službam v občinah dale določen davčni instrument, kr se bo uporabljal brez >ma-hovanja in pogajanja s privatnikom (navadno v škodo družbe), ampak tudi zato, k»r taki ukrepi izključujejo vso tisto raznolikost pogojev za opravljanje privatne gospodarske dejavnosti in zaradi česar je ena občina privlačnejša od druge.
Saj ni nobena skrivnost, da v izvajanju predpisov mnoge občine, če le morejo, dajejo razne koncesije, da bi s tem privabile privatne podjetnike, da bi v občini odpr-
li	svoje delavnice, čeprav so
slabo obdavčeni, ti privatniki vendar prineso kak dinar v občinsko blagajno, kar je zlasti mikavno za revnej.^e občine.
Zaslužki
Med tako neposredne u-krepe sodi tudi dolžnost privatnika, da na občini registrira račun, ki ga misli izdati kaki organizaciji družbenega sektorja. Dav«ii organi bodo tako imeld popoln pregled vsaj nad enim delom zaslužka obrtnikov, prevoznikov in drugih privatnih jKKijetnikov.
Med take ukrepe sodi tu di predpis, ki odreja, da se kot poslovni sedež privatnika (prevoznika, zidarja, pleskarja), ki zaradi načina svojega dela ne morejo imeti in tudi ni treba, da bi imeli, svoj stalni poslovni prostor, smatra kraj, v katerem prebiva. Da Ih bilo še natančneje ugotovljeno, v kateri občini mora tak podjetnik plačati davek in kje se morajo zbirati dokumenti o njegovem :>j-slovanju, je rečeno, da je njegovo bivališče tisti kraj, v katerem ima svojo družino. l'o rej bo še manj možnosti za varanje davčnih organov.
In še spet kamioni...
Predpisano je, da privatnik ne more imeti kamiona nad pet ton nosilnosti, da sme imeti samo eno vozilo, ki ga mora voziti sam, in da sme imeti za osebno rabo kamion največ do dve t<Mii noj»U nosti. Vendar je to le del pod-vzetih ukrepov, da se uredijo razmere na doslej najbolj špekulacijsk«n področju privatnega podjetništva.
Od drugih ukrepov bo zlasti učinkovit davek na lastništvo kamiona, brez ozira, ali
se kamion uporablja za de-
lo	ali ne. Vse te ukrepe občine sprejemajo neposredno. Pri tem so pooblaščene, da uporabijo veliko strožje kaa-ni do tistih, ki se izmilcajo davku ali ga neredno plaSu-jejo. Takemu se laihko odvzame tudi vozilo, če gre za prevOMiika, ali pa dovoljenje za delo drugim obrtnikom. Dovoljenje se lahko od\^zame za pet let.
Jamstvo občanov
Druga metoda za večjo učinkovitost davčnega sistema je v tem, da dobijo republike in občine še večja pooblastila. Zvezali predpisi, na pw-mer, jih več ne omejujejo glede uporabe določene oblike obdavč^ja posame^/tiifa vrst osebnega dela. AH bodo občine uporabile pavštdno obdavčenje ali bodo obdavčile setvami dohodek, je odvisno od njih, ne glede, aU gre za uslužnega, proizvajalnega obrtnika, za manjše ali večje gostišče itd.
Prav tako je predpisano, da je lahko vsaka oblika obdavčevanja progresi\'na, razen prispevka na osebni dohodek iz delovnega raamerja, ki še naprej ostane propcM‘C-i-onalen.
Glede ^ega izmed teh tt-krepov bodo občine nemara v resni zadregi. Gre za neico novost pri nas: uvajanje jamstva občanov za davčne obveze privatnih obrtnikov. Občine torej lahko stavijo kot pogoj za novo obrtno dedaiv* nico, pa tudi za obstoj dosedanje, da mora nj«i lastnik priskrbeti materialna jamstva drugih občanov za redno po ravnavanje davčnih in drugih obve2!nosti.
Govoriti o tem ukrepu vnaprej, je n^valežno d^. Če bi ga uporabili brez premisleka in strogo, lahko spet pripelje do zanemarjanja privatne obrti. Toda treba je zaupati v zdravo politiko obćln-skoh skupščin, ki bodo snale preceniiti učinkovitost tega utorapa v prakfii.
LJUBIŠA DJURIO
Kmetijski nasveti
SMERNICE
». CAMAPOMm
(I* beograj^dcega J E 2 A)
Žida“ v detelji
Rastlinske bolezni, škodljivci in pleveli naredijo skupaj več škode kot vse druge ujme: suša, poplava in slaba letina skupaj! Čimbolj žlahtne in donosne rastline pridelujemo, tem večji raj nastaja za bolezni in škodljivce. Bolezni in škodljivci napladajo tudi krmne rastline in so posebno nevarne za večletne posevke.
■ »Žida ali predenica ^ na naših deteljiščih ie ved«# pogostna nadloga. Kot veliko gnezdo se razraste po njiv4 in neusmiljeno duši posevek, ko rastline ovija s tankimi, svili podobnimi stebelci, ki niso sposobna samostojnega življenja. Sin se največkrat tako, da deteljo skupaj s pre-denico pokrmimo živini, ta pa semena ne prebavi in ga z gnojem peljemo še na druge njive.
2iato smemo sejati samo čisto seme. Ker je seme prede^ nice težko ločiti od semena detelje, se lahko zanesemo samo na semenarno, ki očisti deteljno seme s posetoimi stroji — razpredeničniki.
■ Cc je predenica že v detelji, jo moramo uničevati vsaj takrat, ko začne cveteti. Pokosimo gnezda, nanje namečemo slain>e in zažgemo. Znana je tudi uporaba železne galice ali natrijevega arzenita. Zadnje čase najbolj priporočajo rumesan ali kreosan pasto in reglon. Zlijemo tri litre 2-odst. raztopine na kvadratni meter.
■ Med boleznimi detelje so nevarne še: deteljni rak, morilka lucerne, listna pegavost lucerne in deteljna rja, med škodljivci pa je posebno znan deteljni dolgoglavček, pol centimetra velik hrošček, katerega ličinka pridno uničuje detcljne cvetove na veliko je*o pridelovalcev semena.
V večletnih posevkih krmnih rastlin, predvsem lucerne, so zelo nevarni tudi pleveli; posebno če posevek ni strnjen. Samo politi plevel že marsikdaj nič več ne zaleže, na pomoč je treba poklicati herbicide, kemične .<movi, ki ubijajo plevel, deleljt pa ne. Ko so na detelji razviti 3 do 4 lističi ali po košnji, škropimo črno deteljo z raztopino 7 kg legu-meksa M, lucerno pa z 9 kg legumeksa D; za oba posevka lahko uporabijmo tudi aretit (4 kg na 1 ha).
Inz. M. L.
Več skrbi osnovnim šolam, da bodo dosegle večje učne in vzgojne uspehe
Ne osnovnih šolah v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje je v tem šolskem letu bilo 13.656 učencev. V višji razred jih je napredovalo 11.226 ali 82,2 odst., toda od teh jih je šlo naprej 1.200 ali 8,8 odst. z eno nega-tivno oceno po določilu 39. člena zakona o osnovnih šolah. Tako je res uspešno izdelalo le 73,4 odst. učencev.
Kaj lahko rečemo o doseženih uspehih? Kje so vzroki, da nam dobra četrtina učencev ne izdeluje? Kako zmanjšati število ponavljavcev, ki je kar 1.829 ali 13,4 odst. vseh učencev? Kako izboljšati učni uspeh?
Na ta vprašanja bomo skušali dati odgovore.
Letošnji učni uspehi so spet lekoliko boljši od lanskih. V [lavnem smo z njimi lahko iadovoljni. Kot navajamo zgo-aj, napreduje 82,2 odst. učen-!ev, to je pa le 2,2 odst- manj |ot na območju Maribora, za itaterim smo še pred tremi le ti znatno zaostajali.
Razveseljivo je, da se zadnja leta u^ uspehi na osnovnih šolah stalno izboljšujejo. Letno porastejo povprečno za 1,5 odst.
V	zadnjih letih smo dokončno ustalili mrežo osnovnih šol. Tako je danes omogočeno slehernemu učencu, da zaključi osemletni program osnovne šole. Mrežo osnovnih šol sestavljajo popolne osnovne šole, ki jih je na našem območju 27, in podružniške šole, ki jih je 48. Na popolnih osnovnih šolah je vseh 8 razredov, na podružnicah pa je praviloma pouk le od 1. do 4. razre-da.> Po četrtem * razredu se učenci s podružnic vključujejo v najbližje popobie osnovne iole.
Glede na tako mrežo osnovnih šol lahko rečemo, da imajo vsi šoloobvezni otroci enar
ke možnosti za dosego popolne osnovne izobrazbe. S formalne plati je to res, toda dejansko nastopa vrsta ovir in težav, ki prav oddaljenim učencem s podružničnih šol ovirajo ali celo onemogočajo zaključiti popolno osnovno izobrazbo. Medtem ko imajo učenci na popolnih šolah ves čas pouk v samostojnih oddelkih, ima veliko število otrok na podružnicah pouk v kombiniranih oddelkih, ki jih sestavljata po dva razreda. Učitelj mora tu hkrati poučevati dva razreda, torej obravnavata dva učna progirama. Za. to tudi ne more ali pa le težko doseže isti učni uspeh kot v oddelku, ki ga tvori en razred.
Učenci s podružnic se ^ato težko vključujejo v učni program, ko pridejo na popolno šolo v peti razred. Tu začno zaostaj^i in veliko jih sploh ne pride dp 8. razreda. Seveda pa imamo tudi precej učencev, ki so ves čas hodili na popolno šolo, a ne pridejo do
8.	razreda- Podatki kažejo, da so to predvsem otroci iz Imeč-kih družin.	'
Nekaj podatkov in nekaj vzrokov, zakaj razmeroma veliko število učencev ne more redno napredovati in uspešno zaključiti osnovne šole
Vactnimo v obravnavo naslednja dejstva: že nekaj let opažamo, da se skupno števi-
lo	učencev na našem območju bistveno ne zvišuje »niti ne anižuje. Vrti se od 13.400 do 13.600. V tem času pa vidimo naslednjo podobo:
■ v zaključnih (osmih) razre-
■ dih je približno polovico
■ manj učencev kot v začetnih
■ razredih. Torej se nam po-
■ lovico učencev iigubi na
■ poti osemletnega šolanja,
■ to se pravi, da v rednem
■ času ne pride do osmega
■ rasreda. Tako imamo na primer letos v prvtti razre. dih 2006 učencev, v osmih TMsredtti pa le 993 učencev.
In Se naslednji podatek: pred osmimi leti je vstopilo v prvi razred 1.752 učencev. Od teh se jih je do letos 162 odselilo ali umrlo. Ostali pa se letos nahajajo:
v 8. razredu 706 učencev ali
44,4	odst.,
v 7. razredu 385 učencev ali
24,2	odst.,
v 6. razredu 293 učencev, v 5, razredu 156 učencev, v 4. razredu 39 učencev in v 3. razredu 11 učencev, kar da Se 34,4 odst.
Številke so dovolj zgovorne, vendar le kratek komentar: skoraj ena tretjina učencev, ki
■ ćali. liitit, ki ho prtitli do
■ 7. razreda, teh je ena četr-
■ tina, bodo večinoma šli v
■ osmi razred; končali botlo
■ pač v 9 letih, nekateri v 10
■ letih osnovno šolo.
Zakaj je takSoo stanje? Kdo je kriv? Samo šola? Mogoče učenci? Kaj pa socinl-
Kje so vzroki in kako jih odpraviti?
# Začnimo najprej pri šoli in pri učitrlju.
■	Vse do letos smo imeli na naSem območju občutno pomanjlca-nje učiteljev nasploh. Se vedno pa je veliko pomanjkanje kvalificiranih učiteljev za predmetni pouk. Le ta se delno začenja že v 5. razredu in &e popolnoma uveljavi v 6., 7. in 8. razredu. Tu mun maujlia še več kot polovica kvalificiranih učnih moči. Se pred leti smo imeli izredno močno fliikt\iacijo učiteljev. Odhajali so v razvitejše kraje. Predvsem so odhajali kvalificirani predmetni učitelji. Zaradi pomanjkanja učiteljev so drugi poučevali prekomerno.
Na podružnicah so učitelji poučevali ves dan kmnbinirane oddelke (dopoldne dva razreda, popoldne dva razreda hkrati v enem oddelku). Ker so predvsem na podružnicah težice življenjske razmere, so se učitelji stalno menjavali. Tu so ostajali leto, dve ali tri, nato so priSli drugi in to vedno novinci. 2e vsa leta po osvoboditvi smo na podružnične tole, kjer je delo rtaj. težje, pošiljali najmanj izkuSene tič-ne nioči! Vemo, da ji ni većina dala vse, kar je mogla, toda ni ano-^a doseči več. Ob vključevanju u-ćencev s oodružnic v viAje razrede popolnih šol se je pokazalo, da le-ti nimajo dovoli Dodlage za osvajanje programa viSlih razredov. Delovna mesta predmetnil^ učiteljev so prev. zemali učkelji, ki zato niso bili usposobljeni. med njimi tudi mnogi novinci.
n	samr	in zavod za peda*
70^0 službo M skušali s strokovnimi aktivi. Msnitiarji, tečaji in predajanji, do'io'njcvati glavne vr. zeli v znaniu l"'i »po sili« predmetnih učitrl.iev. MnD?i med niimi so <•9 polefr re-lne-ra' nouka in dela na *■>11 lotili i7re-ln"a Študija na oe-riacoški akademili, da bi si pridobili uftrsano stonnio i/obrazhe in sposobnosti za ore^metni pouk Tako imamo rtrnes okoli 70 izrednih Sturle^^oi’	f''
‘e v'.'S kot eno čatrtino učiteljev, kolikor nam jih ie oo^-ebnih r.redav»*ni nouk. Ko bodo v dve>' ali treh let^h dio’omirali na vlSi< <oli in Ko oriileio Se novi tplarl< diolo^pnO nefino^otte akad«sniie in <lni«nh »»*>•»•>-»oiMh <ol. bomo smeM polno in usti-ezno kadrovsko zasedbo. 7«>'v»sHivo hotno ootem >bVo Hoseeli >e boitte u^^ne asoehe. To. 'ia *e v^-lno bo ostalo mnoKO dni-t:ih tr4av in ovir za dosego boIjin'’n '>«T>eha
Med druge pogoje za boHš! uspeh spada tud»	oprema
šol
Sodobna tola potrebuje sodobna učila. Teh pa imamo he vedno malo. čeprav je bil prav v zadnjih letih dn^e?.en ve’ik naoredek v mo tiemizacij! šolskih pos'opij in opreme. Kak« latik* v modeme oprem-Ijroi Mii dintrKaoM boljši uU uh. pHi, imamo lep primer v Metliki, kjer »m nčni anpehi začeli vMn« ršsti potem, k« se je začel pouk v novi zgradbi, ki je tudi primerno opremljena s Kodabaimi učili.
■	Glede materialoe opremljenosti imamo tri kategorij« fiol. Naj^b-še so oprenrijene podružnične 8olo, sledijo tiste popolne osnovne šoie, ki 80 se razvile iz nekdaj nepopcri-nfh šol po uvedbi reforme osnovne Sole, najbolje pa so opremljem ti-
Kako vplivajo na učni uspeh ekonomske, socialne in kulturne razmere okolja
■ Vsekakor močno vplivajo
■ na učne rezidtate šol. Govo-
■ rili bomo s podatki, ki so
■ nam na razpolago.
Ugotovili smo, da učenci iz bolj zaostalega okolja dosegajo slabše rezultate. Največje težave imajo kmečki otroci. Lani so šole izdelale socialni sestav vseh učencev ponavljavcev.
Vseh učencev je bilo lani 13.611, od teh pa 1.921 ali 14.1 odst. poivivlj ivcev.
Od vseh učencev je bilo iz družin:
• kmetov 42,4 odst.,
• delavcev 31,8 odst.,
• uslužbencev 14,4 odst.,
• ostalih pK)klicev 11,’4 odst. Od vseh ponavljavcev pa je
bilo iz družin:
• kmetov 51 odst.,
• delavcev 32,1 odst.,
• uslužbencev 7,2 odst.,
• ostalih poklicev 9,7 odst. Podatki zgovorno kažejo krizo učencev kmečkega stanu, Teh otrok je bilo skupno 42,4 odst., med ponavljavci pa so predstavljali 51 odst. Tudi iz družin delavcev je procen-t’.»^no bilo nekoliko več ponavljavcev, medtem ko je v kategoriji iz uslužbenskih družin bilo ponavljavcev polovico manj kot je ta kategorija predstavljala v skupnem številu učencev.
■ Kmečki otroci sn dejansko
IV preveč obremen.ienl z doma-
■ rim delom. Razuml.pvo je.
■ da zato trpi njihovo umsko
■ tlelo v šoU in za šolo doma.
■ Dokler kmečko okolje iie
V bo imelo več možnosti in
■ več razumevanja za zahteve Bi šole, ne bo mocoče kaj po-
■ sebnega storiti ne bo bi-
■ Ktvenega «anr«dka v učnih
■ uspehih.
Se nekaj podatkov, ki icaže-jo kritično stanje in slabše možnosti za izobraževanje kmečke mladine iz oddaljenih predelov in vzroke za tako veliko število ponavljavcev. Vze-
li	bomo primer iz 5. razreda. Tu se zberejo učenci s podružnic in učenci s popolnih šol. Podatki za lansko leto ica-žejo, da so razred izdelali učenci s podružnic le 56,6 odstotno, medtem ko so učenci s popolnih šol izdelali 70,1 odstotno. Tako začno učenci s podružnic ostajati že v 5. razredu; to se nadaljuje, tako da
za vsak jedilnik...
ZA KUHANJE IN PEČENJE
PLINSKO ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK TOBI TIP 170
2 plinska gorilnika - 2 električni plošči - 1 pecica s termostatom
GARANCIJA 24 MESECEV
EMO
razna dela. Učija se lahko zvečer, ko so žc utrujeni. Zjutraj morajo spet 2;godaj na pot v šolo. Običajnu ue morejo več slediti pouku, padejo v resignacijo in postanejo zgolj nezainteresirani. obvezni obiskovalci šol.
Se podatki o težavah odda 1 jenih učencev, ki vsekakor vplivajo na učni uspeh.
■	na vseh šolah sc voii ‘.2077 učene«-. Oi teh pa jih 1001 porabi za pot v šolo 3 ali celo več ur.
Poleg tega imamo še 712 učeniiev, ki so oddaljeni nad 1 km pd šole. pa nimajo urejenega prevoza. Od teh jih^o22 porabi za pot v šolo in domov več kot 3 ure.
Kako naj imajo ti učenci enake možnosti za šolanje? .Saj so dnevno preko 8 ur obloženi s poukom in s potjo v šolo in domov. Kaj pa domače naloge in še učenje doma?
AH ni učni načrt osnovne šole morda le prezahteven?
Učni načrt je, čeprav večkrat redigiran, vendar v glavnem le prevzel vse zahteve nekdanjih prvih štirih razredov gimnazije, To .snov, dopolnjeno z nove; i izsledld znanosti, trpamo v glave našim otrokom od 5. do 8. razreda. Od vseh učencev zahtevamo.
UČNI USPEHI v ŠOLSKEM LETU 1967/68 V OSNOVNIH ŠOLAH 4 DOLENJSKIH OBČIN
	Število učencev M 1 2 1 SK						Izdelali:					Niso		izdelali;			Neoce- njeni		Ponavljavci:	
Občina					Učni uspeh odi i pd j db			zd	napreduje po 39. čl.	napreduje skupaj	®/o	z 1 neg. oceno	2 neg. oceni	3 ali več	Sku- paj	»/0	> v	«'0	Stev. vseh! ponav.	^s'l| «r?c >
ČRNOMELJ	1.378	1.290	2.668	St. %	215 8,01	5161 911 19,34 j 34,14		317 11,88	244 9,14	2.203	82,6	49 1,84	180 6,75	222 8,32	451	16,9	14	0,5	407 15,25	368 90,42
METLIKA	502	503	1.005	St. %	89 8,85	199| 353 19,80 [35,12		107 10,65	101 10,05	849	84,5	20 1,99	59 5,87	75 7,46	154	15,3	2	0,2	135 13,43	120 88 88
NOVO MESTO	3.696	3.531	7.227	St. “/o	977 13,52	1.416 19,59	2.330 32,24	636 8,80	639 8,84	5.998	83,0	184 2,55	460 6,36	515 7,13	1.157	16,01	72	0,99	896 12,39	745 83,15
TREBNJE	1.396	1.358	2.756	St. %	353 12,80	527 19,12	861 31,24	219 7,95	216 7,84	2.176	78,9	74 2,68	237 8,60	262 9,50	573	20,85	7	0,25	391 14,18	332 84,91
Skupaj	6.974 j 6.682		13.656	St. o/o	I.634	2.658 4.455jl.279 II,96119,46	32,621 9.36				1.200 8,79	11.226	82,2o|	327 23	936 6,85	1.074 7,86	2.337! 17,11 1		95	0,69	1.829 13,39	1.565 85,56
ne, ekonomske in kulturne razmere okolja? Je mogoče prezahteven učni načrt? Je kriva slaba materialna opremljenost Sol in nesposobnost učnih kadrov? To so vprašanja, ki se
so pred 8 leti vstopili v Solo, nenehno vsiljujejo. Nanje ni prišla niti do 7. razreda! okušamo odgovoriti vedno, ko Nahaja se v 6,, 5., 4. in celo v 3. razredu.
■ Tl učenci so izgubljeni. Os-
■ novne šole ne bodo dokon-
8t« osnovne Sole, kjer so bile nilje gimnazijo, kjer so zbirke učil že prej zbirali in dopolnjevali.
Učni in vjgojni u<n)ehi so dejansko slabSi na siabie opremljenih io> lah. če pa ob tem vidimo Se to, da 80 take Sole običajno tudi kadrovsko zasedene z manj iakuSenl-mi in manj kvalificiranimi učitelji ,	in da se pri tem nahajajo tudi v
analiziramo	učnovzgojno	delo	bolj zaostalem okolju, lahko ugo<
in uspehe. Odgovori nas vodi-
3	1	^	^	združeno umiralo doseicanjr boljših
jo do skleipa,	kaj	Je	potrebno	ucnih Ui vzirojnih uspehov,
še narediti, da bo stanje iz- izenačevanje materialnih In kud-bolišano	rorAih po*oj«r n delo Sol J« torej
'	nujna naloga.
V	rednem času ali pa sploh ne pridejo do 8. razreda. Ne moremo reči, da je vzrok zato .samo v zaostalosti okolja, kjer so podružnice, saj gre del krivde tudi na račun slabšega pouka na podnižnicah (o Čemer smo pisali že zgoraj).
So pa še vzroki. Tl učenci .se vozijo ali pešačijo do popolne šole. Veliko časa porabijo na poti. Ko se vrnejo iz šole, morajo najprej opraviti
da znajo vse. Od šestih učnih predmetov, ki jih posredujemo učencem prvega razreda, pridemo na 15 predmetov v 7. in na 14 v 8. razredu. Naš mladi »modrijan« posluša to uro učitelja angleščine, drugo uro učitelja matematike, tretjo uro učitelja zgodovine itd Vsak učitelj postavlja svoje zahteve. Učenje, domače vaje, šolske naloge itd. Učna snov je obsežna in zahtevna. Uči-
telji veliko vedo, saj so hodi-
li	na višjo ali visoko .šolo. U-čencu (marsikateremu) pa se večkrat vsega tega znanja in onosti nakopiči toliko, ia je fiB more več strpati v glavo.
*	• ■ ’ ‘ii-i tem ci'■ ■n- p-.ma še dovolj svobodnega ča?a za uče-n e in pomoči, opeša, ne more več naprej. Nekateri dobijo in-Toda kim'"ki otrok inštruktorja. če-r>v bi g't bi na boU P ir b •Os-n'>vn- š'li lorj‘j ni I h k a. M:»rs ter u^e-T? trora za -ifi 'Vlati več ur i '-t	‘»i-o-
i^vaja’ec » pod j tiii «'n'JV-'o. rčenec 8. razredt j* tedensko ur pri pouku v šoli. dve do tri ure dnevno put se mora učiti in delati naloge doma, da bi lahko izdeloval. Resnično moramo pomagati našemu osnovnošolčku! Znanie. ki mu i<»ie osnovna šola. ie potrebno za življenje Vsak naš občan naj bi ga obvladal Tu-nekvalificirani d^in-.-Pc »tig-ra dob*ti popolno osnovni iz^. brazbo, da bo ustvarialn: član na.še dnižbene skuonosti
Kai torej ukrenitf. da doseali ciM za življenje?
1. Modemizidati moramo našo osnovno šolo in jo opremiti s sodobnimi učili, ki oiaj* šujejo pouk in razumevanje obravnavane storilnosti. .S tem t>omo omogočili učitelju boljše in ustvarjalno učno vzgojno delo. Za to pomembno in družbi izredno koristno delo ga moramo drugače, bolje nagraditi, kot to delanK) sedaj-S tem bomo dosegli, da bomo v bodoče dobili v učiteUske vrste tiste, ki čutijo vfi?ol|e, voljo in sposobnost za učno vzgojno delo.
2, Omogočiti osnovnošolskemu otroku čimboljše delovne pogoje za delo v šoli in doma. čimhitrejše prevoze za oddaljene, čimveč dodatnega pouka tistim, ki v rednem pouku ne morejo slediti. StKr^U pa naj dajo svojim otrokom čimveč časa za učenje.
Družina, šola in vsa družbena skimnost mora.io družbeno n«-večati skrb 7r osnov-no.šolsko mladino v*»š hitre iši in iisr»«5nr »ši nadalinji razvoi »''o-eroč brez .snov:oi>nih, iv;nbraženih in k»»H urnih ljudi. Osnoi'na šola uolaera kulturni družbi, /ato /asiiiri več^o pozornost v«p družbe.
St. 32 (959)
„Pol stoSetja smo čakali na to cesto..
(Nadaljevanje s 1. str.)
ne zveze, prej bodo prišli do trgovin, zdravnika in obrtnika, laže pa bodo tudi avozUi svoje pridelke v Šentrupert. Vojaki so razen naštetih del strasi rali taidi 1200 m preseke proti Dolam, kamor naj bi novo cesto nadaljevali — taka je želja vseh prebivalcev v teh krajih.
Oesto iz Šentruperta proti Svibanjškemu bukovju (kako lepo ime, kajne?) je imelo brežiško Gozdno gospodarstvo s svojim obratom v Mokronogu že dolgo v načrtih. Njena traa« se pokriva s traso, ki jo je naročila KZ Trebnje za oesbo Dole— Šentrupert, zato je bilo zadovoljstvo prebivalcev in ObS v Trebnjem toliko večje, da je zdaj le prišlo do gradnje in š« posebej, da pri teh delih pomaga tudi naša vojska. Nova znreza bo za kakih 15 km sk>rajšala ljudem pot i* Dol v Šentrupert, to pa je že pomembna pridobitev. Nova cesta ima sončno lego, je brez večjih vzpetin in hkrati zbližuje občini Litija iii Trebnje, ki ju tu deli pK>tok Bistrica.
Vojaki so se dela lotili s pravim mladeniškim pole-
tom. Bilo je tudi nevarno, saj so na koncu doline naleteli na ostanke nekdanje >Kiržavne meje« med fašistično Italijo in Nemčijo, ki sta si prav tu delili slovensko zemljo v svoje grabežljive parkije: ostanki žice in nevarnost min, to je vse, kar
je ostalo od nekdanje »meje«. Fantje so delali požrtvovalno; nekaterih kar niso spravili z delovišč, taiko so hiteli. Tako je bil v nedeljo z njihovimi 2iaključnimi de-
li	uresničen dolgoletni načrt GG Brežice, lokalne a'kcije krajevnih sicupnosti Sentru-
Čigava je voda?
Mol adravilišč«n Cateške Toplice in kmetijskim podjetjem Agraria je prišlo do nesporazuma, ko se je Agraria odločila za povečanje površin toplih gred, ki bi jih ogrevala s termalno vodo. Zdravilišče se je tej odločitvi uprlo. Menijo namreč, da bi povečana , poraba vode v kmetijske namene lahko ogrozila obstoj zdravilišča. Zato hočejo imeti prej ocenjene rezerve termalne vode in izdelano študijo ekonomskega razvoja zdravilišča.
Stvari so precej zapletene, ker sta Agraria in zdravilišče vrsto let pogodbeno vezana za skupno izkoriščanje tople vode in je Agraria investitor pri vrelcih^ medtem pa zdravilišče ščiti poseben zakon o spremembi rep. zakona o naravnih zdraviliščih, ki daje prednost izkoriščanju v zdravstvene namene.
V Cateških Toplicah poudarjajo, da ne želijo zaostrovanj pri reševanju teh zadev, vendar ne morejo tvegati ničesar, kar bi utegnilo ogroziti njihov obstoj. Pri Agrarii p« o tem ne dajejo pojasnil.
K. S.
V Opatiji bo prvi kongres zdravnikov splošne prakse
v zvezi s prvim kongresom zdravnikov splošne medicine Jugoslavije, ki bo od 10. oktobru do 13. oktobra v Opatiji, je dr. Evgen Bienenfeld, upravnik zdravstvenega doma v Metliki in član kongresnega odbora, povedal nekaj misli:
ZdravTiiki splošr/j prakse so ne samo najštevilnejša skupina zdravnikov, ampak je od 8500 zdravnikov, splošne prakse 5500 zdravnikov, ki so nosilci osnovne zdravstvene zaščite prebivalstva v SFRJ. Združenje zdravnikov splošne medicine Jugoslavije je ena najmlajših zdravni-
ških organizacij pri nas, saj je stara komaj dve leti. Namen te organizacije ni samo združevati vse zdravnike splošne prakse in re.ševati njihovo strokovno problematiko, temveč tudi raziskati najboljši način za organizacijo osnovnega zdravstvenega varstva prebivalstva.
Enako nalogo ima. prvi kongres zdravnikov splošne prakse Jugoslavije, ki bo pod pokroviteljstvom dr. Nikola GiOrgijevskega, predsednika sveta za zdravstvo in so cialno politiko SFRJ. Nj^ov osnovni namen je, da s svojim programom in delom pri-
Mokronoškl lovci razvili prapor
v nedeljo, 4. avgusta po poldne, so imeli mokr^moški lovci lepo slovesnost ob raz-vit;u prapora. Kmalu po 15. uri je zatrobil lovski rog. nato pa so streli iz lovskih pušk najavili^ da pionirji v narodnih nošah neso tri lovske pr^x>re- Uvodni govor je imel dolgoletni lovski starešina Stanko Pleskovič, delegacija lovcev pa je iznesla venec pred spomenik padlim tovarišem Zatem je govoril Se predsednik lovske zveze Novo mesto Franjo Bulc, ki je hkrati razvil novi prapor
IT AS: težave z dolžniki
Ustvarjena vrednost proizvodnje v prvem polletju letos je pri kočevskem Itasu za dobre 4 odstotke večja od lanskoletne polletne. Planirana letna proizvodnja je s tem dosežena z 52,4 odstotki. v tem času je bila oskrba s proizvodnim materialom sicer zadovoljiva, primanjkovalo pa je včasih nekaterih polizdelkov ali nekaterih vrst materiala.
Cista fakturirana proizvodnja je letos manjša od proizvodne vi*ednostl, vendar je močno presegla lanskoletno
—	za skoro 25 odst. Njen letni plan je btl izpolnjen ce-
lo	s 57,9 odst. Se vedno pa je kritično vnovčenje terjatev od kupcev, saj so se dolgovi dolžnikov povečali od začetka leta za 5.295 dinarjev
in ga predal praporščaku Tomu Stelu- Na praF>oru je 54 zlatih in 4 srebrni žebljički, pr^;)etih pa je tudi 6 spominskih trakov. Po pobratenju novega prapora s prapori Lovske zveze Novo mesto in lovskila družin Mirna in Velika Loka so nastopili mok-ronoSki pevci- Sledila je prijetna zabava, na kateri je sodeloval »Gorenjski seštet« iz Domžal.
pomore k reševanju najaktualnejših problemov in k čim boljšemu delu zdravnikov splošne prakse pri nudenju osnovne zdravstvene zaščite. Zato je dnevni red kongresa sestavljen iz najaktualnejših tem naše sedanjosti.
Glavna tema kongresa bo: fiesto in vloga zdr4yni^ splošne prakse v sistemu zdravstvene zaščite, njegova vzgoja in nadaljevanje strokovnega izpopolnjevanja. Poleg te bodo še štiri teme: a) samoupravljanje v zdravstvu; b) vloga zdravnika splošne prakse pri zaščiti matere in otroka, c) nega bolnika na domu; d) planiranje družine.
Ni potrebno poudarjati, Ica-ko velikega pomena je uspešno reševanje teh problemov v sedai\jem obdobju naše družbene reforme, še posebej pri reorganizaciji zdravstvene službe. Zato je potrebno, da sodeluje na kongresu čim več zdravnikov splošne prakse, pa tudi družbeno-politlčnih delavcev, ki se bavljo s temi problemi. Vse uprave ustanov pa naj bi zainteresiranim omogočile sodelovanje na kongresu v Opatiji. r. f.
„Rad bi vsaj eno protezo!”
Na Hinjah t>odo zbirali denar za invalida brez rok - Prispevke bo zbiral krajevni urad
K stricu v Lopato se je ne-davno zatekel 36-letni Jože Novak, invalid brez obeh rok iz Primče msi- Ker niti jesti ne more brez pomoči drugih, so se na Hinjah odločili, da bodo zbirali zanj prispevke.
»Bil sem nekajkrat v Lopati in sem se sam prepričal.
^^kateske Toplice
vsak mesec NOV PROGRAM
da je invalidu pomoč res potrebna,« je pripovedoval šef krajevnega urada rux Hinjah Tone Škufca. »Odločil sem se, da bom sam prevzel akcijo, zato naj ljudje pošiljajo prispevke kar krajevnemu uradu ali pa mi jih izročite osebno.«
Jože Novak je izgubil roki letos februarja, ko je v Ambrusu pomagal žagati drva. Ko so se mu rane zacelile, je bil nekaj časa v republiškem zavodu za rehabilitacijo invalidov, od koder pa so ga odpustili. Vrnil se je domov, kjer pa ni dolgo zdržal. Varnejše zavetje je našel pri stricu.
Na Hinjah so povedali, da bodo Novaku pontagali vsi: od posameznikov do družbeno političnih organizacij- In prav je tako.
pert, Mirna, Mcikro*.og, Trebelno in Dobrnič pa so letos zaživele kot že dolgo ne.
■ »Pol stoletja smo priča-
■ kovali, da bomo zgradili
■ cesto v te kraje, pa ni bi.
■ lo nič; s pomočjo naiie
■ vojske pa smo sedaj to
■ dosegli!« — te besede enega izmed domačinov je na zaklj<učnem slavju ponovil Tone Gole, podpredsednik ObS Trebnje, ko se je vojalkom zahvalil za vso l»-moč in opravljena kanunal-
dela. Zaželel jim je dobro srečo in prijetne dneve pri služenju vojaškega noka In Izpolnjevanju njihovih dolžnosti.
Ivan Vldenii, direktor GG Brežice, je za »jim pozdravil enoto JLA in njene voditelje v imenu,svojega kolektiva. Omenil j« načrte podjetja za približanje teh krajev večjim naseljenim območjem ob želemici in pribil, da ima nova cesta, ki je adaj gotova do Ijoke, lepo bodočnost. Povezala bo še Dole z Litijo in odprla ču-dovito dolino Bistrice tudi za turiste. Tu je veliko srnjadi, ribjega zaroda, lesa, travnikov in prelepih mladih ter starejših gozdov, kar vse omogoča, da bodo sem radi prihajali delovni Ijadje na pcčltek. Tovariš V'den:č je nato razdelil najdelaviiej-šim borcem in voditeljem enote skromna d- rila, ki so jih vojarii sprejeli kot poseben izraz naklcnje.nostl domačinov In podjetja do njl-hcvega dela.
Prvič, kar teče Bistrica tisočletja prek Lokev v šeot-rujjert, je bil na Urbičevem ali Banjčevem travniku pravcati miting. Domačini :n vo-jeiki so se poveselili ncve delovne zmage, hvaležnost vaščanov pa je bila zares iskrena in topla. Nova cesta jiih zbližuje s svetem in jim bo olajšala življenje.
Tk.
Na sejmu nič posebnega
5. avgu.sta je bil na novomeškem sejmišču večji sejem, na katerem je bilo naprodaj 636 pujskov in 246 glav govedi. Medtem ko je bilo za prašičke še precej zanimanja, saj je bilo 433 prodanih, pa je bilo pokupljenih le 74 glav govedi. Prašički so veljali od 70 do 340 din, voli od 4,10 do 4,60 din, krave od 2,10. do 2.40 din, mlada živina pa od
4.10 do 4,40 din.
Sejem v Brežicah
v soboto, 3. avgiisia, so pripeljali kmetovalci na tedenski \ sejem v Brež'ce pujske, 328 pa je bilo proda-n'h. Za manjše so zahtevali
5.10 do 5,50 din za kg, za večje pa 4,25 din za kUograai-
Neuspeli načrt naselitve Slovencev na Poljskem ^Bk
Slovenci so se aavedail, da je s podelitvijo državljanstva i zvezana tudi obveznost služiti v nemški vojski. Iz strahu pred nemiri je nemško vrhovno vojaško poveljstvo 24, aprila 1943 sklenilo, da »glede na posebne nastanitvene, gosjpo-darske in p»oklicne razmere« Izseljencev iz Alzacije, Lo-tarlnglje ,Luksemburgpa, Spodnje Stajer^ce in Gorenoske veljajo za vpoklic v vojsko posebna določila. Ni jih namreč mogoče vpoklicati v voj^co brez poprejšnjega soglasja krajevno pristojnega pooblaščenca državnega sekretarja za utrjevanje nemštva.
Štabni urad državnega komisarja za utrj>3vanje nemštva, ki se je nuurca 1943 pogajal z vrhovnim vojaškim poveljstvom, da bi od izgnanih Slovencev, Lotargljcev in Luksemburžanov vpoklicali v vojsko samo letnike 1914 — 1925, je 1, junija 1943 obvestil vse pooblaščence državnega komisarja za utrjevanje nemštva o prej omenjenem sklepu nemšk^a vrhovnega vojaškega poveljstva. Naročil jim je, naj izdajo privolitev za vpoklic tistih obveznikov.
za katere sodijo, da so voJj-ni služiti vo^'isko in da so »obrambnopolitlčno neoporečni.
Ko so nacisti Izseljenim Slovencem podelili nemško državljanstvo na preklic, so jih res začeli klicati v vojsko. Nekateri že prej niso hoteli sptrejetl listine o dr-žavlanjstvu, mnogi pa, ki ao jo sicer sporejeli, so se kljub temu branili iti v vojsko. Tako so na pr. poleti 1M4 morali priti v taborišče Lau-enstein, Geising in Zlruiwald na Saškem orožniki, da ao lzselj*3ne slovenske mladeniče s silo odpeljali na nabor v Dresden. Ostali so kaičali in sramotili rajh, teko da so jih morali orotoiki s silo odstraniti, da so lahko odvedli mladeniče. Ti pa so pred orožniki, iMtbomo komisijo in celo pred gestapom i^av-Ijali, da se »nočejo boriti za Nemčijo, temveč hočejo nazaj v svojo domovino.« Sedem mladeničev so nato aretirali In nekaji ol njih poslali v koncentracijsko taborišče, Takih primerov je bilo gotovo še več, žal pa nimam na razpolago gradiva.
(KONEC)
PIPS
USPEŠNO UNIČUJE MUHE. KOMARJE. MOLJE, RASTLINSKE UŠI, BOLHE...
KRKA-TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO
OSVAJA SVET
BETI
METLIKA
OBRAT II k Črnomelj
Kolektiv čestita vsem občanom in kolektivom za občinski praznik!
OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ
Opravljamo vsa komunalna, gradbena, kleparska, mizarska, ključavničarska, vodoinstalaterska in druga dela.
Za občinski praznik isreno čestitamo!
OOdOOOO
Sij";.;:
■ ■ •
''
A
Splošno
trgovsko podjetje
POTROŠNIK
ČRNOMELJ
vabi potrošnike v svoje prodajalne in jim hkrati želi veselo praznovanje občinskega praznika!
LESNO PREDELOVALNA INDUSTRIJA
ČRNOMELJ
KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM UUDEM ZA PRAZNIK
OBČINE!
Gradbeno podjetje
BEGRAD ČRNOMEU
Čestita vsem občanom za praznik občine!
OBČINSKA SKUPSCINA ČRNOMELJ
Občinska konferenca SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski komite ZMS - Občinski odbor ZZB NOV - Občinski sindikalni svet
■ Za naš praznik prisrčne čestitke vsem občanom z željo, da bi si tudi
■ v prihodnje prizadevali za napredek na vseh področjili!
ČRNOMELJ PRAZN
ČRNOMELJ PRAZNUJE —ČRNOMELJ PRAZNUJE -___________
Najlepša čestitka občanom je nova cesta
O turizmu, gospodarstvu, kmetijstvu, trgovini, kadrih in komunali je pred praznikom tekel pogovor s predsednikom občine Antonom Dvojmočem - Ob napredku ne manjka tudi težav!
— Tovariš predsednik, nava» da je, da za občinski praznik ocenjujemo uspehe. Kaj šte* jetc vi za največjo pridobitev leta 1968 v vaši občini?
— Odgovor ni težak. Za vse naše občane je gradnja moderne ceste do Vinice pridobitev, ki smo jo več let nestrpno čakali- Ko bo jeseni cesta zgrajena, bo Vinica postala sr^šče ilirizma v občini. 2e prihodnje leto računamo na več večjih prireditev, kot so 50-letnica vi-niške republike, 30-letnica Župančičeve smrti, srečanje izseljencev itd. Razen tega se bo razvil močan tranzitni pro met, saj bo z na£o cesto tudi Štajercem precej skrajšana pot do morja. Cesta je temelj našemu turizmu, od katerega se nadejamo več kot od kakšne tovarne.
— Kako gledate na razvoj gospodarstva in kakme so njegove perspektive?
— Na našem področju so najbolj perspektivne tovarne BELT, ISKRA in ZORA. V tovarni BELT so prav pred kratkim že vpeljali mehanizirano proizvodnjo v prostorih bivše tovarne LIC, kmalu pa bo dograjena tudi nova proizvodna hala za mehanski obrat. Ko bo modernizacija DEL-
TA zaključena, bomo lahko zapolnili tudi precej noviR delovne sile. Gledć manjših podjetij v Občini pa sem mnenja, da bo treba takoj, še letos, doseči združitev z močnejši-
:*ržke vase. Zakaj kljub tolikim prizadevaiijeih ni zaželenih uspehov?
— V naši občini smo se v kmetijstvu prejšnja leta usmerili v živinorejo, zato je
ČRNOMALJSKI OBČANI SLAVIJO 11. AVGUSTA SVOJ PRAZNIK
V nedeljo, 11. avgusta, bodo praznovali ćrnomalj-čani svoj občinski praznik. Tega dne se spominjajo prvega oboroženega napada partizanov pred 27 leti na italijansko postojanko pri Vranovičilh.
Osrednja prireditev bo slavnostno zborovanje v nedrfjo gopoldne na kraju napada pri vranoviškem nadvozu. V krajšem kulturnem sporedu bodo nastopili učenci glasbene šole, semiški oktet in čmomalj-ska godba. Predsednik <^inske skupš6Ine Črnomelj Anton Dvojmoč bo na t«n kraju podeHl posebna priznanja in odlikovanja predsednika republike nekaterim najzaslužnejšim rezervnim oficirjem in podoficirjem.
Zvečer bodo čmc»naljčand še ^krat doživeli napad na tistem kraju. Pripadniki JNA in obvezniki predvojaške vzgoje bodo uprizorili simboličen napad, ki se ga mnogi črnomaljski občani še dobro spominjajo.
mi proizvajalci. To ve^a zlasti za Belsad.
— Kmeiijfitvo družbenega sektorja še zmeraj preživlja
OPEKARNA
KANIŽARICA
ČRNOMELJ
Priporočamo svoje kvalitetne betonske zidake in opečne izdelke.
Za občinski praznik iskreno čestitamo!
zadruga tudi zgradila dva sodobna živinorejska obrata. S tem imamo pogoje za sodobno živinorejsko proizvodnjo, toda uspehov ni zaradi omejenega izvoza oziroma prelevmanov, ki so še v veljavi in nizkih cen. Občinska skupščina in zadruga sta povsem brez moči, dokler ne bo sprememb v zunanjetrgovinskih predpisih. Te stvari pa mora reševati širša družbena skupnost. Težave imajo v družbenem sektorju kmetijstva tudi v vseh drugih zadrugah, kjer se ukvarjajo z živinorejo.
— Trgovina je sicer napredovala, toda po mnenju občanov premalo. Kako kaže tej dejavnosti, vključno z obrtjo, v bodoče?
— Zlasti v Črnomlju je zadnja leta trgovina precej napredovala, smatram pa, da smo šele na začetku poti. Poseči moramo speciali/acijp, trgovine, več morflmo vlagati v modernizacijo lokalov in zadovoljiti potrošnika, da se kupna moč ne bo več toliko odUvala drugam. Kar sem o integraciji dejal za Industrijo, velja tudi za trgovino. Z obrtjo pa tudi nismo zadovoljni, saj nam manjka posebno storitvenih obrti.
— Kaj lahko poveste « kadrovskih vprašanjih in vcaposlo-vanju?
— Letos smo o kadrovskih zadevah mnogo razpravljali, učinka pa skoroda ni. še zmeraj nimamo dovolj ljudi z visoko šolo. Čeprav mesta razpisujemo, odziva ni, zato mislim, da naša splošna nezaposlenost ni t9ko huda. Naša podjetja bodo morala več štipendirati, če bomo hoteli imeti stalen kader, moral pa se bo spremeniti tudi odnos do uravnilovke pri nagrajevanju, kar nam zelo škoduje.
— Kaj je bilo v minulem obdobju narejenega na področju komunalnih dejavnosti?
-- S komunalnimi deli nismo prišli nikamor vse do lani, ko smo naredili 4-letni program javnih del za področje celotne občine. Program uresničujemo s pomočjo občanov, saj k temu prispeva vsak obč^ v obliki samoprispevka, Narejenih je bilo že več manjših del, od večjih pa bi omenil letos dozidano šolo v Semiču, zgradili smo vodovod v Semiču in do Dolenje vasi. Največ, kar pričakujemo od programa, pa je cesta do Vinice. Ta bo bistveno spremenila življenje ljudi v miseljih ob cesti, dala pa bo tudi hitrejši polet za nadaljnji razvoj naše občine.
K. K.
To Stran ste napisali saiflKf --	To	stran	ste	napisali	sami!
Pisma z grožnjami zaradi cest
Krajevna skupnost Otočec se pri svojem delu srečuje že teč let 2 istimi vprašanji-četudi jih obravnavajo na vsakem sestanku, bpdisi ZB, SZDL in dr., se položaj bistveno ne izboljša.
Načrt KS predvideva v le-t%i 1968 ureditev nekaterih komunalnih naprav, kot na primer cest. Do mnogih vasi
niso urejene niti kolovozne poti, da o boljših ne govorimo. Zato smo sl zadali nalogo, da usposobimo vsaj osnovne prometne šile: Otočec —Harinja vas—Paha—Vrh pri Pahi—Sela pri štraubergu (8 km J;	Lešnica—Zagrad—Dol.
Grčevje—Srednje Grčevje— Koti (6 km); Lešnica—Jelše —Češnjica (3 km): Mačkovec
PISMA UREDNIŠTVU
o tabornem redu na Valeti
Kadar živimo v skupnosti ~ u taboru — mora potekati življenje po določenem redu. Glede na starostne stopnje pa se pravila taborjenja spreminjajo. M^tem k6 so dnevna pravila za vse enaka, je treba različno ravnati glede večernih ur in zabav oziroma plesov.
Dnevni red se objavi taborečim pri prvem zboru, ko se taborjenje prične, čeprav ga večina pozna še s prejšnjih taborjenj, če se kdo ne strinja s tem redom, zapusti tabor, kdor pa ta red krši, mora po sklepu vodstva takoj oditi domov. Letos smo imeli oba primera.
Naš dnevni red je v tem, da imamo določeno uro za vstajanje, zajtrk, zbor, kosi-
lo	kopanje večerjo, zbor in spanje. To ni tako hudo niti za mlajše niti za starejše. Te zave se pojavljajo pri večernih izhodih v Portorož na javne plese. Mladina višjih razredov osnovne šole in prvih razredov srednjih šol je hotela kar vsak večer na ples pozno v noč. S tem se vod-štvo‘ ni ^ stHnjalć,-' ker "m vzgojno, da taka mladina po nočuje in poleg vsega sklepa tudi poznanstva z včasih tudi vsiljivimi tujci. Mislim, da se z nami strinjajo vsi starši, pa tzidi vodstva šoL . Mi ima pisec Marjan Bauer v članku o taborjenju na ValeU, objavljenem v Delu, 25. julija, tak dnevni red za vojaško disciplino ali ima v mislih. le prepoved za pl^s vsak večer? Ali bi on vodil tako taborjenje, kjer bi vsak delal, kar bi hotel, prihajal, kadar bi ga bila volja — seveda, če bi mu starši sploh zaupali svoje otroke?
V	članku tega pisca me je zabolel sum, da ima vodstvo tabora osebne koristi Ze pred vojno sem vodila več taborjenj. Po vojnt sem bila starešina na številnih taborjenjih novomeških tabornikov. Zdaj sem že deseto leto v vodstvu tabora Partizan Novo mesto, čeprav sem v vodstvu, sem še vedno plačala popolno tabornino in se na taborjenjih tudi marsičemu odpovedala v korist taborečim — mladini.
Prof. VLADA JANKOVIČ Novo mesto
Še enkrat »Kombajn se je prevrnil
Tovariš urednik!
Piseč omenjenega članka 18. julija letos ni prikazal pravega stanja stvari in je zato to pisanje le voda na mlin odgovornim tovarišem iz metliške občine, ki kažejo zadnja leta do Gradčanov dokaj mačehovski odnos-Na našem območju je bila žetev opravljena vsaj 10 dni prepozno, posebno za »rdečo« sorto pšenice. Tiste dni So sc ljudje s strahom ozirali v nebo, ker so sc bali dežja, ki bi napravil veliko
škodo, posebno še, če bi bilo vetroimo. No, kljub temu da ni bilo dežja, je škoda velika. Pšenične- njive, ki so jih zasejali z repo, so iz dneva v dan bolj zelene, ker je osipana pšenica še vzklila. Razen materialne škode bo to prav gotovo slabo vplivalo tudi na sosedske odnose. Med ljudmi je bilo mnogo nego-davanja, ker so bili kaznovani na tak način; po mnenju nekaterih zato, ker krajevna skupnost Gradac ni hotela prodati gradu v Gradcu, Omenjeni članek skuša opravičiti zakasnitev žetve s pokvarjenimi stroji in pomanjkanjem rezervnih delov. Sem mnenja, da morajo biti stroji za žetev brezhibno pripravljeni, vključno z rezervnimi deli. Razen tega je na obvestilih med drugim pisalo, da naj tisti, ki nimajo dobrih živcev, začnejo ročno- To je očitno posmehovanje. KZ Metlika dolga ^su' ni dovoli-: da, dS hi nci našem področju ‘ teli . kombajm kmetijskega obrata Krasinec, ker je ta last črnomaljske občine. Fonoma ^ročna žetev pa pi go-tb^k) ' pdmemla velik' Tiorak nazaj n razvoju vasi. .it Take pnmere bi morala obravnavati tudi občinska skup-š.čina. . Metlika . in delati v duhu Titov-ega govora, ^ter ostro nastopiti proti prilaščanju družbenih sredstev in porajanju privatnih tovarniških obrate^. Na delovna mesta je treba namestiti ljudi, ki so moralno, politično in
■	strokovno sposobni. Če bi . upoštevali . vse te činitelje% prav gotovo ne bi nekatere dogodke, kot npr. upravičene " akcije jugoslovanskih študentov (z izjerho skrajnežev), ' razlagali tako enostransko.
ANTON STAMPOHAR Gradac 44 v Beli krajini
—Seimo—Trška gora (3 km) in Mačkovec—Kumnji vrh— ždinja vas (4 km). Razširiti moramo torej kar 24 km poti.
Zal pa smo skoraj povsod naleteli na nerazumevanje^ predvsem pri lastnikih zemljišč, preko katerih potekajo poti- Krajevna skupnost je dobivala celo pisma z grožnjami.
Skoraj vse poti so vpisane v zemljiški knjigi iz leta 1904. Zaznamovana širina je vsaj 3 m, medtem ko današnje poti ne merijo več kot l,5m, torej je jeza občanov neupravičena. Razen tega veliko poti uničujejo občani sami. Ob poteh so kanali za obtok, ki so speljani na bližnje travnike ali njive. Lastniki jih pogosto iz zlobe zasujejo-preprečijo odtok vode in s tem uničujejo cesto. Oškodovani so oni sami in skupnost
Krajevna skupnost je skle nila, da bo odslej vsakega, ki bo namerno poškodoval poti ipd., prijavila sodišču-Žalostno je, da moramo tako ukrepati proti kršilcem, ki ne razumejo ali nočejo razumeti, da bodo morda nekoč potrebni hitre zdravniške pomoči, pa jim bo ta zaradi zaradi slabe poti morda onemogočena.
Občinska skupščina nam doslej ni dala še nobenih dotacij za poti IV. reda. Vzdrževati jih moramo torej sami. Takšna pot je npr Otočec—Gumberg. Pred leti jo ^je zgradi^ mladinstca briga da. Po dograditvi pa je ni nihče več vzdrževal, zato je danes v zelo slabem stanju-Podoben primer predstavlja tudi pot Lešnica—Stari grad. Vemo^ da nima občir^ za potrebe, krajev^ skupnosti *'^enaYfa, 'tendair menimoi da' M se za tako pomembne poti denar moral najti.
Velik problem predstavlja tudi pomanjkanje prostorov v osnovni šoli Otočec: Le-ta je postala premajhna po ukinitvi popolne osemletke v Beli cerkvi. Lansko šolsko leto smo imeli na razpolago en razred v župnišču. Letos tega prostora ne dobimo več. Ptoblem bi'bil rešljiv samo tako, da bi učitelju, ki stanuje v šoli, kupili stanova nje in, s tem pridobili prostor za razred.
Skoro vsi učitelji se vozijo od daleč, zato tudi kulturna dejavnost na Otočcu zamira-Krajevna skupnost meni. da
„GORJANCI”, protestiram!
Ze nekajkrat sem se peljal s sobotnim avtobusom podjetja »Gorjanci« iz Ljubljane v Šentjanž. Vedno je bila to neprijetna vožnja; zadnja, 20. 7., pa je presegla vse meje moje potrpežljivosti.
V	avtobusu je pritrjena tablica, na kateri piše, da je v njem 40 sedišč in 20 stojišč. To je najbrž dovoljena in za varno vožnjo preračunana obremenitev. V avtobusu pa nas je bilo več kot 110 potnikov! Števila si nisem izmislil: stal sem nekje v prvi polovici voza in sem do tja naštel 22 stoječih potnikov. Za menoj pa jih je bilo še nekaj več. Kako je bil avtobus nabit, pove tudi to, da sta morala na ljubljanski postaji dva moža, ki nista mogla vstopiti, pomagati zapreti ena od obeh vrat. V tako nabitem avtobusu je vožnja po slabih dolenjskih cestah vse prej kot kulturna in udobna ter vama. Vprašujem se, kje so organi, ki bi preprečili tako brezvestnost avtobusnega podjetja »Gorjanci«. Klavno živino prevažajo lepše!
bi na Otočcu zgradili stavbo samo za stanovanja prosvetnih delavcev, knjižnico ipd.
V	vasi je tudi dom Partizana. Ker ni nikogar, ki bi ga nadzoroval in zanj skrbel, dom propada. Pred leti smo vložili v obnovitev 3 milijone S din, a je dom danes potreben ponovne obnove. Menimo, da bi bilo najbolje, če bi ga po obnovi predali v upravljanje osriovni šoli Otočec, kajti ta ga tudi največ uporablja. Krajevna skupnost pa je pripravljena pomagati v okviru svojih finančnih možnosti. Seveda bi prispevale svoj delež tudi tiste organizacije, ki bi dom uporabljale.
FRANC KIRN, predsednik krajevne skupnosti Otočec
Da ne boste slučajno v .zadregi, kaj storiti,- če pridete v tej poletni vročini sredi dopoldneva na kakšen urad in najdete samo ključ v vratih. Stvar še ni
SAJ NI BREZUPNO!
brezupna! Lepo počakajte in ostanite mirni. To je uspelo celo meni, ko senr v enem dopoldnevu našla kar sedem ključev v zaklenjenih vratih in so mi llnkrat pojasnili, da — malicajo! Vse skupaj pa je trajalo samo štiri ure.
STANA KUNEJ, novinarka — pripravnica
mera gor
»Gorjanciu, protesitram proti takemu prevozu potnikov! Kdor plača vozovnico, ima menda pravico do udobne vožnje. Tudi za Dolenjce ni več vse dobro; minili so časi, ko smo se ob praznikih vozili v tovornih vagonih, pa tudi »sardine« v vozilih »Gorjanci« nočemo biti. Kulturen prevoz ni nekaj, česar nam ne bi mogli zagotoviti.
Se nekaj: omenjeni avtobus je bujno »okrašen« s sladkobnimi razglednicami in slikami iz tujih revij. Prava galerija slabega okusa. Med slikami je tudi ena, ki kaže nek evropski kraljevski par. Ko sem nekoč vprašal sprevodnika bolj za šalo kot zares, ali so pri podjetju »Gorjanci« monarhisti, mi je odgovoril, da me to nič ne briga. Pa me. Avtobus je javno prevozno sredstvo in ne more biti okrašeno po dvomljivem okusu njegovega neposrednega oskrbnika. To menda na upravi vedo.
JANEZ KOS Zvezdarska 1, Ljubljana
liHedved ali človek?
Divjad po poljih povzroča vedno večjo škodo -Povračila za škodo so, gledano v celoti, velika, vendar še vedno premajhna - Koga družba ščiti: divjad, ki dela škodo, ali, človeka, ki plačuje davke?
Divjad nas preganja izpod ^ozda proti dolini, so mi 'že pred leti tožili ljudje v Kotu pri Ribnici, pa tudi v drugih krajih na obrobju doline. Kjer so bile nekoč njive krompirja, koruze, pšenice itd., so zdaj le še košenice, pa še te pred divjiadjo niso vame. jive so vedno nižje, proti dolini za njimi pa se pomika tudi nepregledna čreda medvedov, srnjadi, jelenjadi in kar je še lačnih gozdnih prebivalcev. Nenasitni so ti naš! prijatelji, ki jih lovci tako^ ljubopumno čuv^, bojda za krepke devize. Končno, divjad Je zaščitena, k»j: pa ljudje?
Pd podatkih'lovskih družinifv'^ibnlški občini so lansko leto izplačali kmetovalcem za dv^ milijona 251.000 štorih dinarjev škode, povzročene od divjadi. Največ' škode so po teh podatkih zakrivili modved,|e in prašiči, pa tudi ostala divjad .ni preveč »nedolžna«;.	Ribnica je izplačala
skoro 310 tisočakov odškodnine,	Sodražica 230.000 din,
Loški potok nad 304.000:, Velike Poljane nad 305.000 starih dinarjev, najgloblje pa so morali seči v žep dolenjievaški lovci, ki sO izplačali za 835.577 starih dinarjev škode. Na območjih vseh lovskih družin so skoro najbolj zahtevni medvedje in prašiči^ le v Sodražici, kaže, gojijo manj le divjadi, sa.? je napravila škode samo za dobrih 66 starih tisočakov.
To so seveda le ura«lni podatki o škodi, de,|anska, torej neplačana škoda pa je veliko večja. Ljudje se pogosto pritožujejo; da jim komisije zelo nizko ocenjujejo škodo in navadno ne dobijo plačano niti seme,' kje je še trud in ATie oslalo. Največje težave imajo z divjadjo verjetno? v Grčaricah, k.jer nobena, še tako dobro zavarovana njiva ni varna pred požrešnostjo, divjadi. Ljudje si ne znajo več pomagati, posebno še, ko z uradnih mest zvedo, da je to gozdno področje, zaščiteno, za divjad, in če ne morejo njiv obvarovati, naj pač ne sadijo ničesar več. Ljudje pa so trmasti in hočejo živeti, saj zaslužki v gozdu navadno komaj pokrivajo najnujnejše potrebe. In še obdelujejo^ njive. Pri tem pa si mislijo, da je pač hudo napačno, če je divjad pred ljudmi zaščitena, ljudje oziroma njihovi pridelki pa pred divjadjo ne. In ta človek, kmet ali delavec z ohišnico, v redu plačuje družbi davke, prispevke, pris]>ev-ke na prispevke, prispevke za različne zgube, končno pa še samoprispevek, divjad	pa ne.	In če	medved	poškoduje
ali pokonča človeka, bo	kaznovan le,	če ga	bodo u.^eli
(kar je malo verjetno), v nasprotnem primeru pa bo za poškodovanega medveda	človek	plačal	krepko	kazen!
•	Sicer pa ,ie še dobro,	da pri	nas ni slonov,	tistih pra-
vih. Koliko škode in preglavic bi nam napravili šele ti!
F.GRIVEC
Poročite ^e, pa ne kjerkoli I
Pred nekaj leti sem »odkril« Jugoslavijo; -fisto slučajno, ko sem se odpravil na potovanje proti Grčiji. Od tedaj se vračam vsako leto, ne v Grčijo, ampak v Jugoslavijo!
Ne nameravam vam pripovedovati^ da so predeli, ki sem jih "spoznal (Jadran, Slovenija, Bosna in Hercegovina in drugi) prekrasni: po lepoti in po razgibanosti pokrajine- Reči želim samo, da me je vaša dežela navdušila, še več: pri vas sem našel, - kot pravimo pri nas, tudi »čevelj po meri« (»shaussure a mon pied«) — svojo ženo-Seveda je Dolenjka, moja žena! In da bi ta »veliki dam proslavili, kot se spodobi, smo moraU poiskati zanj primeren okvir. Našli smo ga spet na Dolenjskem, ne-daleč od Novega mesta, v zdravilišču šmarješke Toplice, kjer smo se sešU s prijatelji iz vseh koncev Jugoslavije in Francije- Zdravilišče nam je izkazalo poseibno čast z otvoritvijo prelepe poročne dvorane, v kateri so nam pripravili kosilo v slogu najboljših gostinskih tradicij-Zato čutim potrebo čeatU tali in se še enkrat zahvaliti upravnici in osebju tega že tako znanega zdravilišča- 2e* lim jim povedati, da so ogromno doprinesli k nepozdb-nosti tega dneva, ne samo e obedom, ki je bil res presenetljiv. temveč tudi z vzduS-jem, ki so ga ustvarili s svojo izredno sposobnostjo in l jubeznivostjo.'
PATRICK GLACHANT 60-Rue St-Lazare PARIŠ Sli FRANCIJA .
evropskega slovesa”
Članek s takim naslovom je 23. julija objavil mariborski Večer. V njem avtor opisuje razstavo novih arheoloških izkopanin v Novem mestu ter pravi', da je najdbišfib na Znančevah njivah enp najpomembnejših v Slove^ ji. Posebno je .pohvalil to, so najdbe pokasali širš^u krogu ljudi še pred koncem izkopavanj, pri čemer je 79r pisal;
»Na konou bi veljalo poKse-bej omeniti pri nas dokaj redko prakso, da se najdbe arheoloških izkopavanj i^ika-žejo širšemu krogu obiskovalcev še pred koncem izkopavanj. To ni s^acionalisUČ-na prenagljenost, temveč pri nas vse preredka praksa pcv pulariziranja znanstvenih dejavnosti, ki sicer niso gospodarsko interesantne. Morda prav zato ni čudno, da so novomeška izkopavanja izdatno podprle tudi tamkajšnje gospodarske organizacije.<^ -
K. S.
Odmev na „Lovski nasveti kmetovalcem”
9.	maja je bil v mšem listu objavljen članek z nasveti kmetovalcem, kako naj zavarujejo svoja polja pred divjadjo. Pisec navaja odločitev novomeške lovske družine, da ne bo povrnila nobene-škode, ki jo je povzročila divjad, če niso polja ograjena z žico in s konservnimi škatlami.
Moje mnenje je, da ta postopek omenjene lovske družine odkriva njeno nesposob-Tvost, da bi svoja področja učinkovito nadzorovala. S to odločitvijo bi prihranila tudi nekaj denarja na račun kme-
ta. Tovariši iz lovske družine dobro vedo, da se bo ma zavarovanje polj odločil ie malokdo. Le kje naj kmet vzame denar za kilometre dolgo ograjo? če bi se res vsi odločili za predlagani ukrep, kakšna bi bila potem naša dežela, polna žičnih ograj in konzervnih škatel!
Lovska družina naj bolj načrtno uvaja red v lovišča in odstranjuje višek divjadi, ki povzroča škodo! Tako bi se zmanjšali odškodninski zahtevki kmetovalcev in s tem tudi stroški lovske drtižine. Pridobili bi si tudi zaupanje
ljudi v njihove lovske sposobnosti. S sedanjim ravruu njem si ga najbrž ne bodo.
FRANC UCMAN, Gumberg 8, Otočec
Še več proiTietnih znakov in opozoril!
Prometne nesreče terjajo tudi na metliškem .obmciju marsikatero žrtev. MnoRi vomilki vc^jo prehitro ali pa neprevidno. Na *ad. nji seji občinske skupSčlne ao sklenili, d« bo morala komisUs sa varnost prometa posta\iti potrebne znake in oi>ozorlla _na vseh nevarnejših mestih v sami Metliki, v nekaterih drugih naseljih ia ob cesti.
Andrej Debeljak zopet razstavlja
V soboto pred dnevom vstaje je v ribniški delavski uni-verzi odprl razstavo srnjih risb in barvnih krokijev do-mačin, slikar amater Andrej Debeljak.
Debeljaka kot slikarja — amaterja, predvsem -pa kot vžigovalca v les, ribniška in festivalska publika že dobro pozna. Letošnja njegova razstava prirejena v počastitev dneva vstaje, je namreč že njegova peta razstava v rodni Ribnici. Doslej je bodisi sam, bodisi družno s kolegi amaterji reprezentiral predvsem vžiganke v les, letos pa preseneča z vrsto svojih risb in krokijev. če izvzamemo vUganja ribniških motivov po naročilu — tovrstnih De-beljakovih stvaritev po ribniških domovih res ni potreba posebej iskati — nam je doslej na svojih razstavah prikazal tudi vrsto vžigank, ki so tako v motiviki kot v tehniki že kazale prve rezultate Debeljakovega osebnega odnosa do sicer amaterskega umetniškega ustvarjanja. Z nekaj besedami: Debeljak nas je od razstave do razstave Slovak Alexander Ilečko se je takoj po	prihodu	bolj prepričal, da v njem tli
v Kostai^vico spoprijel s hrastom. Tako je	nastajal	ogenj zavestnega likovnega
njegov kip Anka (Foto: Mirko Vesel)	oblikovalca, ki išče in si pri-
zadeva najti lasten izraz v oni vrsti likovne tehnike, ki je veljala zgolj za kresilni element. In v dosti primerih mu je to tudi uspelo.
Letošnje risbe in barimi krokiji nam ga razkrijejo še z druge strani, kot risarja, zapisovalca vizualnih vtisov, čustvenih nihanj. Precejkrat še nesiguren v izrazu, skuša svoja občutenja pretiti v fantazijske vizije človeške razdvojenosti, groze in trpljenja ter v njih ostaja tudi najbolj prepričljiv. Njegovi barvni krokiji Ples strašil. Vojna, Protest in Trnje resnično izpričujejo občutenost motiva. v Manj prepričljiv je v barvni ^Fantaziji. Risbe s krajinskimi motivi, med katerimi je vsekakor najuspelejša Kozolec, sodijo sicer prej v album delovnih krokijev, vendar pa
Aleksander Ilečko
v zatišju kostanjeviške-ga gradu, kjer je hrast res material, ki se oblikovalcu vsepovsod vsiljuje, ustvarja letos tudi slovaški kipar Akexander Ilečko. V dneh, ko doživlja njegova domovina pretrese, kot jih v prejšnjih desetletjih in stoletjih še ni, se je spoprijel s temo, ki govori o svobodi. Njegov kip »Judita in Holo-fern« raste pred našimi očmi, ko obdeluje hrastovo deblo z ostfb sekiro. Kasneje bo svojo temo izostril še s kiparskimi dleti. Eno delo, kip je imenoval Ank&, pa je pr^ kratkim že dokončal.
»Zelo mi je všeč v Kostanjevici,« pravi kipar Ilečko Iri razgrinja pred menoj skice del, ki jih namerava ustvariti na le-tošjem kiparskem simpoziju. V Kostanjevico na Krki je prinesel s seboj bogate izkušnje, uaj je njegov najljubši material prav les in skulpture v lesu je v svoji domovini in drugje že nekajkrat razstavljal. Akexander Ilečko se je rodil leta 1937 v Bratislavi, kjer je v letih 1954 — 1961 študiral na visoki šoli likovnih umetnosti ter v kasnejših letih prejel za razstavljena dela več nagrad.
Z njim se je mogoče pogovoriti kar po slovensko, čeprav sta jezika drugačna, so besede vendarle slovanske in blizu.
»Delo z^teva veliko truda in močan moraš biti. da si mu kos,« pravi Ilečko in si z roko obriše pot z obraza, časa ne sme izgubljati, zlasti kadar je dan res tak »kot da bi bil iz srebra vlit«. Kretnje njegove roke, ki obdeluje hrast, so premLš-Ijene in odločne. V dneh, ko je Ilečko v Kostanjevici na Krki, se je spoz-
Zaželena
anonimnost
Brežiška delavska univerza se je odločila, da bo imela letos dve vrsti osnovnih šol. Poleg redne večerne še dopisno, za katero je posebno veliko zanimanje. Ko so sku-^1 ugotoviti, zakaj se ljudje raje odlo^jo za dopisno Solo, se Je izkazalo, da Je glavni vzrok za to anonimnost. Slušatelji lahko namreč ostanejo do zaključnega izpita »v senči«.
nal z drugimi kiparji ter z deli, ki so jih ustvarili v prejšnjih letih udeleženci Forme vive.
»Poglejte, kako čudovit je ta Ikarus,« pravi Lado Smrekar, ko pregledujemo razstavni katalog Akexan-dra Ile^a.
»2e, že,« pravi kipar, »ampak jaz enega kipa nikoli ne naredim dvakrat. Samo prvič je lahko res dober, pošten...«
In t£^o ostaja Akexan-der Ilečko pri svojepi. Pravi- da s«^ noče ponavlja ter da je izpoved, pa naj bo kiparjeva, slikarjeva ali pisateljeva, samo enkratna.
PETER BREŠČAK
ra
Mercator
KOZMETIKA • USNJENA GALANTERIJA • BIŽUTERIJA • MOŠKA, ŽENSKA, OTRO-ŠKA KONFEKCIJA IN PERILO • TEKSTIL-NO BLAGO • ŠPORTNE POTREBŠČINE • STEKLO • PORCELAN • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE • ELEKTROAKUSTIČNI APARATI • ELEKTROGOSPODINJSKI APARATI • POHIŠTVO • ŠOLSKE POTREBŠČINE
do MILIJON Sdin KREDITA - tudi brez porokov!
•blagovnica*
novo mesto
nam kažejo avtorja tako rekoč pri delu, pri pripravi na likovno in kompozicijsko bolj dodelane stvaritve, ki jih od njega pač že smemo pričakovati.
če nam je Debeljak ob tokratni srnji razstavi odkril del svojega ateljeisko-študij-skega dela, zapisov srx>jih iskanj in prizadevanj, nam je pravzaprav le pomagal slediti mu na poti osebnega razvoja in lastnega prizadevanja do polnega uresničenja umetnikovega hotenja: do jasne zrcalne podobe ustvarjal-, ca. Kljub cezuri, ki bi jo nje-. got^a letošnja razstava v njegovem likovnem razvoju lah-
ko pomenila, mu pa priznanje napredka vsekakor gre, saj ga vprav namerna prezentacija študijskih risb in krokijev znova predstavlja kot zavestnega in vztrajnega iskalca poti in ciljev, ki se jim je predal.
Razstava, posvečena dnevu vstaje, je med Ribničani, predvsem med mladimi, vzbudila precej zanimanja. S priznanjem, ki ga Debeljak ob njej zasluži, pa mu hočemo dokazati, da budno sledimo njegovem delu in prizadevanju in da imm bo čez čas spet dolžan odgovor-
BRANKO KOROŠEC
OB PRVI SAMOSTOJNI RAZSTAVI
Peter Vene-kipar amater
Samouki kipar Peter Vsne, 25 letni električar iz Sevnice, je z razstavljenimi predmeti v Sevnici opozoril na svoj ta-n^ umetniški čut, kljub temu, da se s to \TSto umetnosti ukvarja šele dve leti.
Razgibanost duha in bujn<>.rt domišljije izpričuje že osnovni material — korenina, ki :o s svojim delom spretno oblikuje v vsebinsko izpoved Svojo veliko umetjiiško nadarjenost, predvsem pa isž-njo po razgibanem in plastičnem upodabljanju, je dokazal že pri vojakih, kjer se je za čel umetniško izživljati. Pn-o-t-na dela, v katerih se kaže pretirano vrednotenje senc in osvetljenih predmetov, inuno še bolj plakatni izvzz.
Pred dvema letoma ga je na razstavi .zasavskih amaterjev nekdo navdušil za oblikjva-nje korenin. Tako se je v svojem lunetniškem iskanju nekako ustalil. Pomembno ie predvsem to, da se je odrekel cenenemu lišpu. ki je zna-
čilen za koreninarje; svojih izdelkov ne namerava prodajati. Kljub temu, da Vene prav gotovo ne pozna likovne teorije in zgodovinskega razvoja skulpture, njegove stvaritve v ničemer ne vzbujajo vtisa naivnosti, kot je to primer pri mnogih amaterjih. Koreninam skuša dati že moderen izraz. Med najbolj uspela dela sodijo naslednja: Apokalipsa, EJva, sv. Krištof, Hirošima in Vietnam. Vene namerava ustvarjati v prihodnje tudi v železu, betonu m kamnu.
Likovni pedagog Aleksej Fe-nos iz Sevnice meni, da je očitek nekega kvaziakadem-skega stila, ki ga očitajo Venetu, neutemaljen in da je samouki kipar pokazal izredni čut za umetni-ko upodabljanje.
Skratka, ' pristnost in >.iv-Ijenjskost sta Ve.aetovi največji odliki.
J. KRŽiC
Vedno lepše najdbe!
; 'Pri odko-pavanju halštat-skih grobov na Znančevih njivah v Novem mestu prihajajo arheologi, ki jih vodi Tone Knez, kustos Dolenjskega muzeja, na čedalje lešpe in dragocenejše najbde. V zadnjih dnevih so odkrili dva izredno lepa in bogata grobova. V enem izmed njih so našli še drugo bronasto situlo, kar je vsekakor izredna najdba. V drugem grobu so našli hogate bronaste predmete. Te redke in dragocene najdbe so dvignili iz zemlje pod vodstvom Darinke Virantove pr^aratorke Narodnega
muzeja iz Ljubljane.
Najdbe na Znančevih njivah so že obiskali do-miačl in tuji arheologi iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Italije, Te dni so prišli na ogled tudi člani arheološke ekipe, ki odkriva prazgodovinske naselbine nad Stično.
Na avtomobilu je počila guma
29- julija popoldne je voznik osebnega avtomobila Herman Kol. man iz Dobove peljal od doma proti Selam. Med vožnjo mu je počila prednja desna guma, da ga je zaneslo v betonsko Sknrpo. Na avtomobilu je za okrog 800 dinarjev škode.
Mesto na zemljevidu Evrope
Arheološka raziskovanja na Znančevih njivah v Novem mestu se te dni znova bližajo enemu svojih ' vrhov. Znova se bo pred nami razgrnila gomila in nam bo, čeprav je prizorišče smrti, odkrila z nemo govorico predmetov marsikaj o življenju halštatskih Ilirov, o življenju ljudi, ki so pred več kot 2000 leti naseljevali ta čudoviti svet ob Krki; ta govorica predmetov, ki so jih pokojnikom polagali k nogam na pot, v katero so verovali, je neizčrpna. Tisti, ki jo zna brati v odtenkih barv ilo-vnce, drobnih znamenjih, razsajenih po čisti ilovici, jo prevaja v ruišo govorico. Od nekdaj se ljudje zanimajo za življenje in čase, ki so minili. Morda se zanimajo zanje tudi zato, da bi bolje spoznali sebe...
Le malokdaj so arheološka izkopavanja na Dolenjskem vzbudila toliko pozornosti, kot so jo letošnja v Novem mestu. Le malokdaj je bil stik znanosti z javnostjo tako pristen. Po nekaj mesecih izkopavanj so se ljudje lahko spoznali z rezultati dela na Znančevih njivah v Dolenjski galeriji, ko so v spodnjih prostorih raz-, postavili v vitrine izkopanine. Bilo je tako, kot da se sprehajamo v kakem znanem evropskem muzeju, saj so bili razstavljeni tudi za znanstvenike izredno presenečenje. Keltski kantharos, posoda z dveina ročajema, posoda v obliki zelo stilizirane ptice tir vrsta drugih predmetov je potrjevala pomembnost leU>šnjega >najdiiča.’Novo [7hhto se je tako še enkrat,, tokrat z velikimi črkami, vpisalo na Zemljevid Evrope kot eno najpomembnejših naselbin halštatskih Ilirov v alpskem prostoru.
Najdišče še ni povsem raziskano. Kaj bo prinesel jutrišnji dan, še ne vemo. Morda ponovno sporočilo v obliki bronaste vedrice, na kateri bodo upodobljeni prizori iz življenja nekdanjih starosel-nikov?
Mesto se je znova vpisalo na zemljevid Evrope.
P. BREŠČAK
Takole smo v ponedeljek popoldne na Znančevih njivah v Novem mestu naleteli na nase arheologe: dr. Staneta Gabrovca, dr. Otta-Hermana Freya iz Nemčije, domačina Toneta Kneza^ in Petra Petruja; pravkar opazujejo preparatorko Darinko Virant iz Ljubljane, ki je zamavčila drugo, ta dan izkopano posodo, prvo pa vidite desno na sliki. V sredini spredaj: izkopano posodo iz dvatisočletnega groba v glini bo preparatorka pravkar obdala z mavčnim oklepom, nakar bodo dragocene izkopanine strokovnjaki v Ljubljani dokončno restavrirali (Foto: Mirko Vesel)
št. 32 (959)
SEDAJ PA BREZ SKRBI NA DOPUS1. SAJ SO NAM AVTO UREDILI V
AVTOSERVISU
//
PIONIR
//
V NOVEM MESTU,
• ki opravlja servisne preglede in garancijska popravila na vozilih ZASTAVA. RENAULT in TAM
• splošna in generalna popravila vozil vseh vrst
• zamenjuje motorje na vozilih ZASTAVA in TAM
• opravlja kleparska, avtoličarska in druga dela
Posebno priporočamo:
• optični pregled podvozja - posebno karamboliranih vozil in tistih, ki imajo nenormalno obrabo gum
• uravnoteženje koles
Najnovejše:
preizkus delovanja motorja in agregatov z najmodernejšo elektronsko napravo
Predstavljamo mlada krška delfina
NKVKNK4 JENKOU-:: 14-letna	1(MW	TURK: 12-letni republiški
republiška pionirska in mladinska pionirski rekorder na 50 m prosto ter dršavna rricorderka v plava- (0.32,4», 200 m prosto (2.41.2> ter nju no lOO m delfin s časom 1.31.2 repiib!i&ki In driavnt rekorder na
ter 50 m
Tole sta Nevenka Jenkole in Igor Turk, mlada in nadarjena plavalca iz Krškega. Neutrudno trenirata in — segata po novih rekordih. Lepo ju pozdravljamo in jima želimo kar največ novih uspehov!
TEKMOVANJE ZA POKAL PZS SLOVENIJE
Triglav prvi - Celulozar šesti
Mladi plavalci Celulozarja uspešni *- Franc Čargo, Nevenka Jenkole in štafeta 4 X 100 m prosto med zmagovalci
v pokalnem tekmovanju plavalne aveae Slovei^je je ekipa C^lu-locarjti iz Kr^ega dosegla Šesto-mesto. Najboljiie plavalca v Sloveniji Ima kranjski Triglav, ki je bil v letošnjem republiškem movanju brez konkurence.
Olulozar .se je uvrstil po pričakovanju. Kot že nekaj let nazaj, je tudi v leto&njem tekmovanju moška ekdpa pokazala precej več od ženske ekipe. Pred Celulozarja so se razen T.iglava uvrstili plavalci zagrebške Mladotiti, llrlju. Slavlja is Ljubljane Ljubljana in Mudar iz Trbovelj.
Krški plavalci so v zadnjem tro-lK>ju v Trbovljah z Ljubljano in Rudarjem dosegli naslednje rezultate: inoSbl — 4C0 m crawl; 1. Car. go (C) 4:44.2, 3. Bizjak (C) 5:00,6;
100 m prsno: 1. Boneti (L) 1:18,9, 4. 7.iberna (C) 1:22,5, 5. Potočaik (C> 1:32,1; 300 m delfin: 1. Čargo (C» 2:52,0, 3. I. Turk (O) 3:03,7 — pionir; 200 m hrbtno: 1, Vrbovšek (L) 2:25,8, 3. Žiberna (C) 3:08,0, K. Pro.senik (C)	3:02,0;	100 m
crawl: 1. Kontanjick (R) 0:59,0, 3. Potočnik (C) 1:01,4, 4. Bizjak (C) 1:03,2, 4 X 100 m crawl:l. Celulozar (Čargo, Gelb, Bizjak, Po. točnik) 4:07,6; žeaske —	400m
cruwl: I. Kostanjšek (R) 6:02,5, 3. Novak fC) 6:21,6, 6. Poljanec (C) 7:35,2; 100 m prsno; 1. Marolt (L> 1:33,8, 5. E-javec (C) 1:44,9, 6. Uarbit (O 1:47,6; ICO m delfin: 1. Jenkoir (C) 1:23,2. B. Krjavec (C) 2:03.2; 200 m hrbtno: 1. CioHak (R) 3-04.2 3. Jenk<»le (O) 3:%.0.
PAVK
100 m delfin (1.21.6) delfin (0.36,3).
Mislim, da ju ni potrebno še posebej predstavljati: to 3ta obetajoča Ceulozarjeva delfina, ki kljub mladosti in neizkušenosti dosegata že lei>e uspete. Srečali sitK) se ob bazenu, ko sta ravno počivala: imela sta naporen trening. ki zdaj v počitniškem času traja kar po šest ur.
v razgovoru sta nam zaupala:
• NKVE.NK.A JKNKOLE:	»Je
seni bom obiskovala prvi razred
Kinmazije v Brežicah. Plavanja ^em se lotila resno! Najljubši mi je delfinov stil. Tu sem tudi zabeležila dobre uspehe. Letos bi rada plavala na 100 m izpod 1.20, razen teKa bi rada .sodelovala t-udi v finalu državnega prvenstva za članice.«
Nevenka ima kar dva konjička; plavanje (dovolite skromno pripombo: šest ur garanja v vodi prav gotovo ni konjiček ) in beat glasbo s pripombo, da je nekoliko bolj umirjena.
• KiOR TtKK: jeseni bo obi skoval sedmi razred osnovne šole je med srednje dobrimi učenci Kljub učenju najde še dovolj ča sa, da ure in lu-e prebije v i»mok rem elementu« in zbija sekunde Tudi Igor bi rad plaval 100 m delfina izpod 1,20, to je toliko, kot Nevenika. Naj zaiQ)amo. 6e že niste sami opazili, da je Nevenka treiuitno hitrejša kot Igor. Na 200 m pa bi šel rad pod 2.40. Tudi Igor je ljubitelj bMt glasbe, to pa verjetno zaradi tega, ker ljubi hitrejši ritem, ki mu prav pride tudi v bazenu!
Ob koncu razgovora sta nani ic> dala ie nekatere skrivnosti:
• Igor in Nevenka: »Najina največja jtelja je, da bi dobili v Krškem po4crk bazen. Upava, da bova to tudi dočakala!«
• Nevenka: »V Krftkem je še veliko obetajočih plavalcev, bodite poeorni na brala in .sestro škafarjeva, Rotnana Cvetka, Meto Novak in druge . . .«
• Igor:	»Najtežji predmet sa
mene je zemljepis«. Zanimivo, kajne? Saj je fant 2e precej prepotoval, pa je za njega to še vedno »kilBija«.	N.	N.
NE HODI DOMOV BREZ
NAS RAZGOVOR
KO BI BILI VSI
TAKO
ZAGRETI!
v novo urejenem športnem parku pred dijaškim domom v Krškem sem kljub počitnicam srečal upravnika dijaškega doma Matka Matjana. Zapletla sva se v razgovor. Imel sem občutek, da je športni park že urejen. »Res kaže, da je vse urejeno, toda ni tako. Treba je še urediti nove robnike pri odbojkarskem i^išču, asfalt pa ne gre skupaj s travo,# mi je zaupal, pobudnik ,veli-kega mesta' pod dijaškim domom.
— Nekoliko smo bili preše-nečeui, ko smo opazili, da je takorekoč »čez noč« zrastel pod domom lep športni park; morda bi nam povedali kaj več o tem?
»2e dolgo smo gojili tiho željo, da bi prišli do urejenih športnih terenov. Športna de-javTJOst je pri naših dijakih
precejšnja. Največ možnosti je bilo, da zgradimo športni park pred domom. Kot vidite, nam je uspelo s pomočjo družbe in z več kot 3000 prostovoljnimi urami vloženega dela naših dijakov in tehničnega osebja.«
— Za kakšne športe pa ste uredili igrišča?
»Vsa ig;rišča so asfaltna in služijo za rokomet, mali nogomet, košarko, odbojko, ver-jetJHJ pa jih bomo uredili tudi za igranje tenisa.«
— Komu »e imate zahvaliti za uspeh?
»PiTdv.srm pomoči nekaterih kolektivov, dijakom, tehničnemu osebju in v.<tem. ki so z nasveti ali svojim delom kakorkoli prispevali, da .smo prišli do tega zelo lepega športnega objeta!«	Sd.
m
RK Ribnica ostal v ligi
Letos bo bolje, ker se bodo nekateri igralci vrnili od vojakov - Boje se le, da jim bo tudi to sezono manjkalo denarja
v minuli telcmovalni sezoni so se ribniški rokometaši komaj obdržali v slovenski rokometni ligi, kar je bilo za ljubitelje rokometa neprijetno presdnečenje, saj so leto prej zasedli v iati ligi visoko 3. roesto.
Rokometnim delavcem so znani vzroki neuspeha; mad njimi sta pomembna predvsem dva: pomanjkanje denarja in kvalitetnih Igralcev.
Predsednik rokometnega odbora >»l«'ran Lovšin, krojač iz Ribnice, se je zelo trudil da je od tedna do tedna (oziroma od tekme do tekme) zbral potreban denar ali pa ga celo sam založil. Za roko-nKt^ so lani največ prispevali ffbčinski .sindikalni svet, INLES in občinska zve®a za telesno kulturo.
Od igniloev, id so si lani priborili tretje mesto x republiški Ugi, sta v pretekli aeaoni atalno nastopala le dva. Drugi ao odšli k yo-jak(Mn ali prest<^i k drugim klubom. Tako ao morali čast ribniškega rokometa refiev^ neiidcu-šeni mladinci. Kljub temu pa rib-niški rokcKmetaši upajo, da bodo v prihodnji seooni dosegli v ligi boljši u^ieh. Neka^«ri igralci se bodo nan>reč vrnili iz vojske, pa tudi mladinci so se že kar dobro vigraJi.
Boje se le, da tudi letos ne bo njihov glavni nasprotnik pomanjkanje denarja. INLES jim je že obljubil pomoč, pričakujejo pa jo tudi od drugih delovnih in drugih organizacij.	J. P.
?	.	'V'-*	C;J
Moštvu ribniških rokometašev ^ letos z veliko^ truda le uspelo ostati v slovenski li^ (Foto: Koprivc)
Oživljena dejavnost
Zadnje čase je tovarna zdravil KRKA iz Novega mesta finančno podprla deJavTK»t nekaterih te-lesnov2«ojnih zanesenjakov (teniških delavcev), Id so se trudili o£viti dejavnost na teniških igriš-601.
Na Loki so s pomočjo stalnega upravnika uspeli uspoe^iti vsa tri teniška igrišča, urediti okolico in tako dejansko iaročili objekt namenu.
Z«to smo opazili tudi močnejšo športno dejavnost. Kot primer naj navedemo, da je na kluiMkent
OD TU IN TAM
■ NOVO Mt>iTO — Na klub sktsn teniškem turnirju, kateregi se je udeležilo 11 igralcev, je zma< gal Jože Splihal z 8 točkami, sle dijo .Samo Modic, Franc Mikec Pavle L’hl itd.	■	(N. N.t
■ KRMELJ — V prijateljski ro komet ni tekmi so domači igralci i rezultatom 27:23 premagali roko metaše čaka še težko in naporni preizkušnja obeh moštev pred tek movalno sezono. Moštvo Knmelji je preizkusilo tudi mladince, ki af se prav dobro idcazali. Ugajal j< vratar Drobnič. Krmeljske roko. metaše čako še te^ca in napc»w> tekmovanje v Ijubljan^ ooo^ ligi. vetvlar upajo, da bodo z red nim in resnim delom dosegali bolj, ^ plasman kot spomladi. (B. D.1
■ KRAKO — V kvalifikacijski vaterpolo tekmi za prvenstvo re, publike je v soboto krški Celulozar v Novi Gorici visoko premaga! Renče z rezultatom 14:4. Ker so krški vaterpolisti zmagali tudi doma (9:1), so se uvrstili v nadaij. nje tekniovanje, kjer bodo meriH mooi s Koprom. Delfinom iz Ro-Vinja in Neptunom iz Celja.
(F. P.)
B K(K:ICVJK — Športniki d«u lovnettu kolektiva SGP »Zidar« sa pripravljajo na .športne igre grad« bincev. Ker ‘ma podjetje svoja gradbišča tudi v Ljubljani in na Reki. bedo imeli to nedeljo v Kočevju izbirno tekmovanje za sestavo skupnih tekmovalnih ekip l>odjetja. Tekmoviili bodo v malem nogometu, streljanju, odbojki, kegljanju, balinanju in v šahu. Vsa izbirna tekniov.mji bodo t domu telerw kultjire in športnem centru v Gaju.	(,A. A.>
■ SEV\'KL\ — Na rt-diican iae~ sečnem hitropoteznem šal>ov.skem turnirju, ki šteje z^ prv<ika Sevnice in zi\ pokal .‘^K »M '^n Maj-cenN, je zmagal Vojko 1lv<ijm«č. Vrstni red; 1. do 2. m?«to Vojk« Dvojni<‘r in .lanko Klu<i n točk 3. Rudi Blas 8 točk. 4. Jaše Maurer 6 točk, 5. ^rauc Drsivenšek r> točk. 6. do 7. ing. Martin Novak io Boris Mejak po 4,5 točke Ud. Na ttimirju so pogrešali šahiste ie Krmelja.	(J.	B.>
P LJUBUANA — Za6elo se je letošnje republiško šahovsko prvenstvo posamemikov, ki je postreglo s afcopo udeleibo; ignt namrsč aamo 12 šahiatov. Med udeletenci st« tudi Dolenjca Kudi Osterman ie Kočevja in profesor Igor Penko ic Novega mesta. V prvem koki sta oba naša predstav« nika zabeleiila porw. V drugem kolu sta se nekoliko »uereU« j| je Ostermaa po^avU ana«o, Pelli ko pa jo bo v nadaljevanja.
(N. m
m -VOVO MESTO ~ ReniMt. %ega tekmovanja possmezniioor f balinai>ju se je na odlično pi1|)ra* Ijenih igriščih na Lc^ txleledU0 16 tekmovalcev iz vse SlofreniJi^ žal je tekmovanje moitiS de^ Ta je rcoU ves čas teknx>vanja. Rii^i Mrac je m tem tekmorranju p(b novno zabeležil lep usp^ s os ~ jiiT^o durgega nusta. S tem ponovno pob^ napredek b . Snjih let t«r Je dokand, _d* eden najboljših balinarjev
Končni vrstni red: 1. K (Litostroj — Ljubljana), S, (Siclesničar — Novo mesbo).
(K. mi
KRANJ
Na minulem ra.
puMdškem atleti^em prvenstvu n člane, ki je bilo v KraoJu, Je od dolenjskih atletov bil najtcq>eto^ ši Borut Hotevar ie Koterja, n je v t«»ku na 100 m aasecM Mtrto mesto z reeultatom 11:8. Zadorob Ijivi mesti sta dosegla aiUet« vega mesta kopjafia Meta Zagoiv in Branko Suhy s .sedmim DAB-stom. Od atletov, ki tekmujejo 2a druge klUbe, sta zmacala Jaaet Prnca na 110 m ovke in i^pilar v metu kopja.
r«
teniškem prvenstvu igredo 11 igralcev. Tokrat so z edino izjemo turnir pripeljali do konca! Zdaj je v teku novomeško prven.stvo, na katerem igra kar 23 igralcev. Konec av^ta je raapiseno še odprto teniško prvenstvo Novega mesta, ki bo končano v dveh dneh.
Končno bo le konec naprav, zakaj sploh imamo teniška igrišča n« IvOki. Takana kot so idaj, urejena in o«krbovam, so za rekreacijo in napmdek teniškega športa v Novem
(N.
■ TRBO^UE — Te dni to6« to moAtveno prvenstvo Sloren^ft t plavai^ju, na katerem na8l»iiaj(> tudi plavaloi krškega CetaloorjR, 2e prvi dan tekmovanja Je pionif Igor Turk ie Kr^«)ga postavit nov rekord za mlajše pknirje na 300 metrov mešano s časom 3:06,S. OS ostalih boljših recultator Tdji omeniti Se prvo mesto TMUtm n» 300 m prstno, drugo mesto moMoe štafete 4 x 1()0 m prosto ter dni^ mesto Nevenke JeokoletoTe na metrov delfin. Po prvem dnem jji vrstni red naslednji: 1. TrigiOT (Kranj) 9445 točk, 2. Ilirija-Slavlja (Lj) 9146 točk, 4. Gelulosar 7340 točk in Izubijana 7110 točk.
(F. r4
Pijte naravn«! sadne sokove:
^ehad
Trojčki Janko, Metka in Anica
Belokranjski trojčki se dobro počutijo - Družina Hudorovac živi sr zelo težkih razmerah - V podjetju »Zora« že zbirajo za trojčke - Na socialnem skrbstvu v Črnomlju razmišljajo, da bi namesto denarne pomoči popravili hišo, v kateri bo poslej živelo 9 ljudi
Ker naših »novih trojčkov« še ni doma, smo obiskali pretekli četrtek samo njihove starše in bratce.
Očeta Marjana Hudorovca smo dobili v tovarni »Zora« v Črnomlju, kjer je v službi. Povedal je, da trojčkov v družini seveda niso pričakovali. Bili so presenečeni, še bolj pa zaskrbljeni, saj so doma že štirje otroci: Marjana, Kazimir, Stan-io in Bojan, ki še vsi hodijo v šolo. Sedaj pa kar naenkrat še tri! Samo z očerovo plačo bo šlo res težko, saj zasluži okoli 601J din. največ 700 din na mesec- Njegovi najbližji sodelavci so že zorr.Ii 38J din, pravzaprav so mu za ta denar nakupili nekaj perila, rjuhe in podobno. Marjan Hudorovac dela v »Zori« že deset let, sicer pa ima 24 let delovne dobe. Direktor podjetja pravi, da je dober delavec in da mu bo podjetje rado pomagalo. Ko bo prišel te dni
domov sindikalni predsednik, bodo izvedli nabiralno akcijo še po drugih obratih.
Na socialnem skrbstvu v Črnomlju nam je tov. Milena povedala, da kakšne zbiralne akcije še ni, dali pa so že materi Zvonki 200 din, vendar jih ni hotela vzeti. Pravi, naj raje za ta denar kupijo perilo, da bo imela vse pripravljeno, ko bodo trojčke pripeljali domov. Prosila je, naj se zbira denar kar na posebnem računu pri socialnem skrbs-vu. Družina Hudorovac sicer živi v svoji hiši, vendar je ta že sedaj premajhna. Tov. Milena pravi, da bi najprej morali popraviti okna, ometati hišo zunaj in znotraj in narediti strop. Ta popravila bi morala biti končana v štirinajstih dneh, še preden bi trojčki prišli domov.
Obiskali smo tudi tov. Ju-rejevičevo, babico, ki je pomagala pri porodu. Zvonko je obiskala dvakrat že pred
porodom. Ker se ji je zdelo, da bodo najbrž dvojčki, jo je povabila v posvetovalnico za mlade matere, vendar Ciganka ni hotela tja in jo je morala babica potem skoraj na silo pripeljati. Rodila je 26. julija okoli 5. ure zjutraj. K porodu so-poklicali babico, vendar sta bila ob njenem
NEKAJ DNI PO ROJSTVU na oddelku za nedonošenčke v ljubljanski porodnišnici: trije živahni dojenčki-Cigančki iz Črnomlja v naročju negovalke.
(Foto: E. i^lhaus)
Hranilna
knjižica
belokranjskih
trojčkov
Referent za socialno varstvo pri obč nski sku-pšči ?i črnsmelj ram je ^ v tora^i dopollne sporo-; čil števil':o hran ine knji-žice, na kateri bo skrbstveni < rgan črnem 1'skr ob;i'e zb ral 'enarne r>”:- I s.evke za bilokranjsk? ? trojčke družine Hudoro- ^ vac. P' '"r ki se bo nabral na (e j Vnj ži:i, bo umi-r: b 'e ; '.amo za p t“e' e 'ro'č o,\ z njim pi bo , razpola.7a’ • krbstveni or gan prJ obč'ni. štcv’lk hianilne knjiž'ce:
501—620—7—78—-200—4583
De! vne or an'zac js. indihi^I e po ’ružnice, občani:	p Iskoč te na po-
ra 3č diu~ini Hi’dorovac in njenim trojčkom!
prihodu rojena že dva otroka. Porod je potekel brez kakšnih posebnih težav. Zvonka je imela pripravljenih le kakšnih deset plenic, ker ni pričakovala tolikšnega naraščaja. Dojenčki so bolj naalo tehtali, zato so jih morali odpeljati v Ljubljano. Ciganka je prosila, naj vsaj eden ostane pri njej doma, nato pa je le popustila. Sedaj se trojčki v Ljubljani kar dobro počutijo. Vsi trije so zelo živahni in so jih morali vzeti iz inkubatorja, ker so bili preveč nemirni.
Pogledali smo tudi na Lok-
KAJ SO PRED 50 LETI PISALE
DOLENJSKE NOVICE
Zlobne govorice o Njega c. in kr. Apostolskem Veličanstvu
■OGLAS. — V zadnjem času so sse raznesle med prebivalstvo različne zlobne govorice o Najvišjih osebah, Njega c. in kr. Apostolskega Veličanstva in Njenega Veličanstva cesarice in kraljice, kakor tudi o posameznih članih cesarske rodbine, ki so bile STicer od razsodnih oseb takoj spoznane in cenjene kot izmišljotine, od velike množice pa, ki nima samostojne sodbe in take govorice radevolje posluša, smatrane kot resni&ie. Te očividno od državi sovražne strani raznesene govorice so v svoji zlobnosti le preveč sposobne, enega najkrepkejših temeljev naše države, in sicer neomajano zaupanje prebivalstva do vladarske rodbine omajati spoštovanje, ki je bilo do sedaj Najvišji cesarski rodbini povsod izkazano, oslabiti. Nedvomno je, da imajo zlobni činitelji vseh teh ostudnih govoric, naj se jih bo iskati v državnih mejah ali zunaj taistih le namen, državo samo zadeti, ko enega njenih najkrepkejših stebrov podkopavajo. Iz tega sledi za državno oblast in sploh za vsacega domoljuba resna dolžnost, vsem takim zlobnim govoricam najhitreje z vsemi postavnimi sredstvi nasproti se postaviti, posebno pa ljudstvu zlobne namene razjasniti. Prosim preč^titi župni urad, da sodeluje pri izpodbijanju teh sovražnih namenov s tem, da ljudstvo primemo poduči. — C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo.
■ PREBRISAN GOSPOD je bivši ogrski ministrska predsednik Lukač. Na neki samoti pri Marijinih varih na Češkem je stopil nenadoma iz skrivališča pred dr. Lukača človek, ki je zahteval denarnico. Lukač pe je iznajdljiv gospod. Zato nosi v enem notranjem žepu denarnico polno bankovcev, v drugem pa prazno. Segel je v žep — ter izročil cestnemu roparju prazno denarnico, ki je radostno izginil v gozid.
■ MESTNA HRANILNICA V NOVEM MESTU. V mesecu juliju 1918 je 241 strank vložilo 272.453 K 76 h; 206 strank vzdignilo 189.725 kron 92 hel.: torej več vložilo 82.727 K 84h: trem strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 23.000 K, stanje vlog 7,066.028 K 32 h, denarni promet 1,075.828 K 26 h; vseh strank bilo je 698.
■ UVEDBA POPOLNEGA NEDEU-SKEGA POČITKA BRIVCEV NA KRANJSKEM. Z oairom na E>omanjkanje delovnih moči in z ozirom na to, da je bilo treba dajati pomočnikom na delavne dni nadom^tni počitek, so se člani deželne zadruge brivcev na občnem zboru dne 16. julija zjedinili in soglasno sklenili, da uvedejo od 1. avgusta 1918 popolni nedeljski počitek in da z istim dnem cene za postrežbo primerno zvišajo.
■ HLEBEC KRUHA 200 kron! — Nedavno je bil na Runaju aretiran neki vojak v ogrski uniformi, ki je prodajal hlebec ogrskega kruha po 200 kron,
(Iz DOLENJ. NOVIC - 8. avgusta 1918)
ve, kjer imajo Hudorovčevi hišo. Zvonke ni bilo doma, ker je odšla v Črnomelj po lonec za kuhanje perila in po kad za kopanje dojenčkov, da bo vse pripravljeno do njihovega prihoda. Ko smo se vrnili, je bila vsa družina doma. Zvonka se še malo slabo počuti, vendar že težko čaka, da pridejo Metka, Janko in Anica (tako je trojčkom ime) domov. Dobila bo porodnino za vse tri dojenčke in pravi, da bo vse porabila za nakup plenic in perila.
V nedeljo sta Marjan in Zvonka šla obiskat trojčke v Ljubljano. Oče je povedal, da prej nista mogla na pot, ker je bila Zdenka slaba, pa tudi vožnja precej stane, zdaj pa je treba za denar še posebno paziti.
Tako imamo na Dolenjskem kar trikrat trojčke. Naj starejši so novomeški trojčki, potem trojčki iz Segonj pri Škocjanu in zdaj še ciganski trojčki iz Lokev pri Črnomlju. Lepo bi bilo, če bi Bela krajina poskrbela, da se čez noč narasla družina Hudorovac izkoplje iz prvih težav, ki res niso majhne, že prej je bilo težko, sedaj bo pa še težje. Ko smo čakali zadnjič tov. Mileno na socialnem skr-bst\Ti v Črnomlju, smo se mi-
»Pomagati bo treba, ne bo šlo drugače!« pravi črnomaljska babica tov. Jure* jevičeva.
mogrede pogovarjali tudi z dvema ženskama o ciganskih trojčkih. Ena je takoj, ko je slišala, da bo najbrž zbiralna akcija, pripomnila, da za Cigane poskrbijo, za druge, ki so tudi potrebni pomoči, pa ne. Lahko bi malo pogledala okoli sebe in bi videla, da se marsikateri sami ne potrudijo, da bi bil njihov položaj boljši in samo čakajo, kdaj jim bo od kod priletela pomoč.
Res ne vem, zakaj ne bi Hudorovčevim pomagali, saj je jasno, da bo en sam zaposlen človek resnično težko preživljal devetčlansko družino, pa če bi bil še tako priden (in Marjan Hudorovac je).
Menda ne bodo Belokrajnci v tem primeru odpovedali, saj so znani kot radodarni ljudje?!
NADA GASPIR
-Striko N
TRIKOTAŽA IN K-ONFEKCIJA • k O C E V JE •
i
ZVO^^K-.'\ IN MARJAN HUDOROVAC s tremi svojimi fanti, četrti j fotografirati, tako mu je bilo nerodno. V ozadju: skromen, a zdaj premajhen dom za 9-člansko družino (Foto: M. Vesel)
Živih GrganlzB!!ov do avto
Te dni ;e izšla v Kijevu (glavnem mestu ukrajinske SSR) knjiga pomembnih ukrajinskih popularizatorjev kibernetike in bionike V. Daljatovskega in I. Pononiar-jeva, z naslovom »Od živih organizmov do avtomata«.
Knjiga je pritegnila pozornost bralcev z originalnimi napovedmi. Avtorja, na pri-
mer, domnevata da bo bio-mika odprla pot za iznajdbo načina vračanja sluha gluhim. Avtorja napovedujeta blišče-če zmage bionike v naj bližji prihodnosti, vendar trdita, da je težko verjeti, da bodo znanstveniki ustvarili »miselni stroj«, ki bi bil razumnejši kot človek. Bionika ravno potrjuje, da so F>odatki žive-
ga organiziH diščni podati kibemetičniH njunem mrf more ustvafi šega od tist^ rila narava i
ga razvoja
'i
znanstveniki ' sredstev bio® spešiti zn9i revolucijo ifl, tij, ki »x)do > ke tehnike ših dni.
Med žetvijo pšenice je na i^sestvu v Draškovcu zgorel kombajn. Pred tednom je med žetvijo zgorel še en kombajn. (Foto: Polde Miklič)
Zlato v bližini Dnjepra
Geologi neke raziskovalne ekspedicije so med raziskovanjem rajona Srednjega Pri-dnjeprovja odkrili zlato. Strokovnjaki primerjajo ta razsežni rajon Ukrajine po formaciji geoloških struktur z zlatonosnimi provincami v Južni Afriki in Kanadi. Raziskovanja so pokazala, da obstajajo možnosti za nadaljnje odkrivanje zlatonosnih žil in za industrijsko izkoriščanje teh najdišč.
V časii o denarni iz Segonj
TOVARNA
KONDENZATORJEV
ISKRA
SEMIC
Ob prazniku črnomaljske občine pozdravlja kolektiv vse delovne ljudi in občane!
Riše in pi&e Boto Debeljak
m
Pri Korenetovih že zidamo...
PAVLOVIČ-GEHOV? f'
Pred dnevi smo obiskali Korenetove na Segonjah, kjer je te dni že pravo gradbišče nove hišice za naša trojčke. Staro hišo so že v nedeljo, 21. julija, do tal podrli. Družina se je za ta čas preselila na skedenj, kuhinjo in jedil-
REKLI SO TE DN!:
»Polhi, polhi - pa ne moška voda!«
»Kaj ženejo tako reklamo za tisto kladanjsko moško vodo — raje poje.š dva pečena mastna palha pa ves teden ne bo doma nobene kritike!« je v veseli družbi v nedeljo zvečer resno povedal tovariš Domine iz Mokronoga.
^ se ni hotel prav gotovo
h------------
nata
tiajboljšj izho-. za ustvarjanje avtomatov. Po *iu človek ne i nič popolnej-^ kar je ustva-procesu dolge-F>a morejo ' izkoriščanjem ike znatno po-‘stveno-tehnično Prtti do odkri-^{enmila dosež-' medicine na-
Teden dni dopusta bo vzel konec meseca in ga posvetil samo lovu na polhe. Tudi po 40 i?h h« ujel 5 prijatelji v en s. mi noči! *2ira so L. »s sklestili ie toliko, da pl <vajo v masti,« je še dodal Domine in kar obliznili smo si u.‘'tnicc v mislih na tolsto mesce na.ših dolenjskih poltao\', ki se kar samo topi T ustih ...
nico pa si je uredila kar na prostem.
Spr\’a so mislili, da bodo postavili nove zidove na prejšnje temelje, toda delovodja PIONIFUEVEGA gradbišča v Šmarjeških Toplicah Silvo Vidrih, ki vodi tudi gradnjo Korenetove hiše, se je odločil za nove, saj na stare ne bi bilo varno zidati. Novi temelji in betonska plošča nad kletjo bodo gradnjo nekoliko podražili, toda hiša bo s tem precej pridobila.
Ves potreben material: opeko, cement, heraklit, porolit opeko in drugo so že zvozili na gradbišče. Vožnje so prispevali v zadnjem času naslednji: Alojz Tramte iz Zlo-ganj 8 voženj, Vinko Kaplar iz Zavinka in Alojz Komljanec iz Zloganj po 3 vožnje, Janez Tramte iz Zloganj 2 vožnji, Prahe Tršinar iz Škocjana, Albin Janc iz Zavinka in Franc Hrastar iz Zloganj pa po 1 vožnjo.
Pri po^ranju stare hiše so Koreneto^^m pomagali Maks Gorenc, Milan Tramte, Jože Blatnik, Viktor Petkovšek, Alojz Peterhn, Jože Kovač, Stanko Andrejčič, Alojz Tramte, Janez Tramte, Anton Blgžič, Janez Debevc, Stanko Vodopivec, Primož in Tomaž Rabzel — dvojčka iz Škocjana in 73-letni Korene-tov sosed Janez Jordan. Pri kopanju temeljev pa so pomagali: Stanko Kralj, Jože Blatnik, Milan Tramte, Stanko Andrejčič in Ivan Duša iz Stare vasi, ki je ves prejšnji teden porriagaJ Kore-neto-vim.
PIONIRJEVI delavca, ki so že začeli betonirati temelje, menijo, da bo hiša v dobrem tednu zgrajena. Seveda bo ostalo veliko dela še Kore-netovim, predno se bodo lahko vselili Zaprosili smo ko-
lektiv ELEKTRA Novo mesto, da bi uredil Koreneto-vim električno napeljavo, kolektiv OMP INSTALiVTER iz Novega mesta pa za napeljavo hišne ročn« vodne črpalke.
če bodo vsa dela pK>tekala po predvidenem načrtu in če bo vreme naklonjeno, se bodo Korenetovi in njihovi trojčki Peter, Anica in Pavle ter sestrica Angelca še ta mesec vselili v novo hišico. No, o tem pa v kratkem spet kaj več.
.MIKKO VESEL
naše
(at novomeškega Novoteksa še 50000
50.0UU Sdin od sindikalne podružnic« tu-od našega zadnjega poročila varne NOVOTEKS v Novem ni«stu.
2*>irki za Korenetove trojčke Zbrano do 6. avgusta 1968: 2,495.177 **ho dobili pretekli mesec še Sdin. — Iskrena hvala!
Neudoben stol
stana Kunej, študentka novinarstva in počitniška praktikantka pri našem časniku, je pred dnevi prišla po nekaj obvestil za Dolenjski list k sodniku za prekrške v Brežicah Vljudno H ie ponudil stol, ko pa je sedla, jo je malo začudeno pogledal in zelo uvidevno vprašal: »Ne bi morda raje sedli tja?« in pokazal na udobnejši stol v kotu sobe. Prvi stol je namreč namenjen — obtožencem.
Rešitev iz morja
Tnnajstletna C	sta
pri Pomichetu ob Irancoski atlantski obali rešila družino, ki se ji je prevrnil čoln. Dečka sta veslala z gumijastim čolnom na kraj nesreče m potegnila v čoln najprej ženo, nato njena otroka, stara šest in enajst let, in nazadnje še moža, ki se je že onesvestil.
Švedska bo darovala Vietnamcem bolnišnico
Švedska vlada je t^aznani-le, da bo financirala graditev bolnišnice v Severnem Vietnamu in je dala na razpolago Rdečemu križu 9 milijo-noni švedskih kror., da se takoj začnejo gradbena dela
M/M/2.0 M/Ajr/T
.. MOSJĆVJR*'	‘	l!‘/
klLIĆB	11	^
///7	k	•
uni'/sfe,	/	»„.	\
TU ••JJMBJS/ ~ CfJ7
60 JH/KTUT. sr>j^Eye -!
»Gospod!« je dejal in si položil roko na srce. »Res je, da sem se... zlagal! Nisem ne študent ne vaški učitelj. Vse to sem si gladko izmislil! V službi sem bil pri ruskem zboru, a so me nagnali zaradi pijančevanja. A kaj naj napravim? Verjemite mi, za božjo voljo, da ni mogoče brez laži! Ce povem po resnici, mi nihče ničesar ne da. Ob resnici umreš od lakote in zmrzneš brez strehe nad glavo! Vaša misel je pravilna, razumem, toda... kaj naj pa napravim?«
»Kaj napravite? Sprašujete, kaj naj napravite?« je zavpil Skvorcov in stopil tikoma k njemu. »Delajte, glejte, to napravite! Delati je treba!«
»Delati... To tudi sam vem, a kje naj si dobim dela?«
»Bežite no! Mladi ste, zdravi, močni in vsak čas bi lahko dobili delo, če bi le hoteli. Toda vi ste leni, razvajeni, pijani! Od vas smrdi po žganju kakor iz beznice! Z lažmi in izprijenostjo ste dognali do kraja, tako da ste sposobni samo še beračenja in laganja! Pa tudi če bi se kdaj blagovolili ponižati do dela, potlej bi si izbrali kvečjemu pisarno, ruski zbor, markiranje, kjer bi nič ne delali, a vlekli plačo! Zakaj bi se pa ne poprijeli kakega fizičnega dela? Da bi šli za vratarja ali v tovarno, kje neki! To se vam zdi seveda za malo!«
»Le kaj govorite, pn moji ven...« se je oglasil pro; siiec in se grenko nasmehnil. »Kje naj si pa dobim fizično delo? Za komija sem že prestar, ker v trgovini moraš začeti z vajencem, za vratarja me ne bo nihče maral, ker se ne sme nihče obregovati obme... v tovarno me pa zato ne bodo vzeli, ker moraš znati svojo obrt, jaz pa ničesar ne znam.«
»Pojdite no! Za vsako stvar najdete izgovor! Kaj pa, mogoče bi šli drva cepit?«
»Ne rečem, da ne, a danes ta dan so še pravi drvarji brez kruha.«
»E, tako pravi vsak postopač. Ce vam človek kaj ponudi, že odbijete. Mogoče bi pa meni nakladali drv?«
»Izvolite, bi jih ...«
»Dobro, bomo videli... Izvrstno ... Poglejmo!«
Skvorcov se je podvizal, poklical iz kuhinje kuharico in si s precejšnjo privoščljivostjo mel roke.
»Poslusajte, Olga,« se je obrnil k nji, »popelji tegale gospoda v drvarnico in naj ti nakolje drv.«
Razcapanec Je skomignil z rameni, kakor da mu ne gre čisto v glavo, in obotavljaje se odšel s kuharico. Iz njegove hoje je bilo videti, da se za cepljenje drv ni odločil zato, ker je lačen in bi rad kaj zaslužil, temveč iz same samoljubnosti in sramu kakor človek, ki ga držiš za besedo. Videti je bilo tudi, da je hudo oslabel zaradi žganja, bolehen in brez vsake najmanjše volje za delo.
Skvorcov je pohitel v jedilnico, Tam je bilo skoz okna, obrnjena na dvorišče, videti drvarnico in vse, kar se je godilo na dvorišču. Skvorcov je stal pri oknu in videl, kako sta kuharica in raztrganec po zadnjih stopnicah prišla na dvorišče in po umazanem snegu krenila proti drvarnici. Olga je jezno pogledovala svojega spremljevalca, suvajoč s komolcM vstran, odklenila drvarnico In togotno loputnila z vrati.
»Najbrž smo žensko zmotili pri pitju kave,« je pomislil Skvorcov. »Kakšna zoprna ženščina!«
Potlej je videl, kako je dozdevni učitelj in dozdevni študent sedel na čok, si s pestmi podprl rdeča lica in se o nečem zamislil. Zenska mu je zapodila pred noge sekiro, jezno pljunila, in sodeč po izrazu ust, začela zmerjati, Razcapanec je neodločno potegnil k sebi poleno, si ga postavil med noge in boječe kresnil s sekiro po njem. Poleno se Je zamajalo in padlo. Razcapanec ga je potegnil k sebi, sd pohukal v premrle roke in ^et tlesnil s s^ kiro tako previdno, kakor da se boji sebi preklati galoše ali si odsekati prste. Poleno se je spet prekucnilo.
Skvorcova je razkačenost že minila in postalo mu je majčkeno hudo in nerodno, ker je nagnal razvajenega, pijanega in morebiti še bolnega človeka, da je moral na mrazu prijeti za težaško delo.
»E, kaj bi tisto, naj...« je pomislil in odšel iz jedilnice v delovno sobo. »Saj to je le njemu v prid.«
Cez kako uro je prišla Olga in povedala, da so drva že naklana.
»Na, daj mu pol rublja,« je dejal Skvorcov. »Ce hoče, lahko vsakega prvega pride cepit drva... Delo se zmeraj najde.«
— Nehaj se ie vendar venomer vrteti!
(Ii vojn&kega Usta ZA DOMOVINU)
Nedelja na brežiški trasi
25 mt'adincev iz brežiške občine se je udeležilo 12-dnevne prosto-\ oljne delovne brigade- Grad.ili so pločnike ob cesti ki, bo nekoč glavna prometna žila Brežic Pri delu so jim pomagali tudi mladinci iz Trebnjega, ki so se z enodnevnim obiskom oddolžili Brežičanom za lanskoletno sodelovanje v Mokronogu. Od domačinov so se posebno izkazali taborniki in pripadniki domačega garnizona-
Bila je nedelja, vročina, po Prijateljstvo? Na višku! Z so vsem teknili sendviči, ki Ulici 21. maja v Brežicah pa mladinci iz Trebnjega se še so jih dobili za malico, so odmevali udarci krampov, bolj malo poznamo. Popoldne Največ je bilo takih, Ki so
Vmes so se oglašale lopate, kamioni so odvažali zemljo. In veliko glasov je bilo slišati, mladih, vedrih, šaljivin
bomo imeli več časa za ro. prvič delali v prostovoljni ak-
Sedaj pa delamo.
In ker ni bilo posebnega vprašanja, je nekdo pripomnil,
ciji. Pa bi še šli, če bi bilo treba. Saj je kar prijetno. Takrat, pred dobrim ted-
Z balkonov stanovanjskih da je tu^ z ljubeznijo v-se r^om, je bila nedelja. Stano-
blokov pa so gledali stanovalci ves ta vrvež, ki jim bo v
v uredu. Stvar je bila vsekakor vredna navdušenja, si-
bodoče prihranil veliko a3ia ggj. go se že spet vsi sme
s čiščenjem čevljev
Malo smo jih zmotili pri delu da bi se kaj pomenili.
Delo? — Hvala, dobro nam gre. Seveda utruja, pa ne pre več.
Hrana? lačni.
Zabava? — Za to znamo
jali.
S čim se kdo ukvarja dni-
valci novega naselja so gledali čez balkone ves delovni vrvež. Potem so zbrali aekaj denarja, s katerim so origa-dirji kupili cigarete aa kadilce in podobne malenkosti,
gače, če hodi v šolo ali že de- očitno ni nihče kazal name-
la — to je vedel le vsak za se. čeprav se je pokazalo, da V redu. Nismo	je bila večina sr^nješolcev
(sicer razhcnih sol), m manjkalo niti bistih, ki že sami sami poskrbeti. Popoldne	delajo. Zaenkrat jim je bilo	cev	s	krampom bolj solidaren
zvečer trohica taborni-	malo mar za take stvari. Ve-	prispevek.
re, da bi pomagal prekopati košček zemlje pred svojo hišo. Navsezadnje so bili mladi brigadirji veseli prispevka. Pa vendar bi bilo nekaj udar-
sport.
škega vzdušja. In veliko do liko bolj je bilo važno, da so bre volje. Lepo nam je sku- vsi isto delali, da so bili vsi paj	že dodobra preznojeni in da
STANA KUNEJ
V'
o
KO SO BILI DRUGI NA TRASI, so štirje taborniki pripravljali taborni ogenj (Slika je iz ta^rišča delovne brigade bratov Milavcev, ki so ga brigadirji postavili na brežiškem stadionu.) — Foto: S. K.
BREŽIČANI SE RAZBURJAJO
Nemir v kinu
Mladi razgrajači so si privoščili zabavo na račun tujih živcev
2e precej časa je, odkar nagajivi mladoletniki motijo kino-predstave v Brežicah. V glavnem so to fantje, stari od 16—18 let, ki med celo predstavo dajejo svoje pripcanbe in »razilage« k prizorom na platnu, seveda neumestne ali oelo zelo nesramne. Za opozorila uslužbencev kina se vseskozi niso zmenili, nemoteno so si med predstavo prižigaili cigarete in podobno.
Ljudje so se hudo jezili, vendar doS'lej nihče ni skušal odločneje stopiti na prste mladim razgrajači!. Nazadnje se je na Zavodu za kult. in prosveto v Brežicah, ki oskrbuje tudi kino, nabralo toliko pritožb, da so se odločili za prijavo pri občinskem sodniku za prekrške.
Prijavljenih je 9 fantov, kd bodo morali sedaj, radi ali neradi, na zaslišanje k sodniku za prekrške. S tem bo verjetno njihova zabava na račun tujih živcev, ki je-bila morda namerna ali pa t«di ne, vsaj za nekaj časa pri kraju.
NOVO V BREŽICAH
■ POSLOVALNIC.% »KURAMI.
K A« (tovarnu Jugokeraiiiika iz Za-preSiča) je t« dni dobila novo poSiljko (»robega porcelana za razprodajo.
■ V PKTKK je bil v prostorih brežiSke delavake unlversse sesta-nok 38 deklet, ki so .se odločile sa zaposlitev v ttijini. Zavod za zaposlovanje Celje jim je preskrbel delo v kartonažni tovarni v NU-rnbergu
■ Z.ADN.IO IN PREDZADNJO
iziueno je Sc vedno dovolj prostih mest - ,so povetlali pri zveei prijateljev mladine, ko smo se za-limali, koliko otrok bo letos še preživelo počitnice v Savudriji. 5tarM jih Se vedno hUiko prijavijo.
Prikrajšana ‘ za zrezek
Brežiška gospodinja je prišla v mesnico Agrarie in želela zrezek. Mesar jo je vljudno napotil v sosednjo mesnico, češ da imajo tam popoldansko dežurno službo. Ko je prišla do druge mesnice, je našla vrata zaprta. Prikrajšana za zrezek, je v jezi sklenila tudi sama prikrajšati prvo mesnico za ravno toliko prometa, kolikor pri njeni hiši porabijo za meso.
■ PRODAJA PKRUTNINE y prodajalni mesnega podjetja Koka iz Varaždina jo zelo uspečnn. Vsak mesec prodajo za približno tVi milijone S din kokoši in piščancev. Kupci so večinoma Breži-čani in okoličani.
■ KNJIGARNA IN PAPIRNICA v Brežicah ima nabavljene že skoraj v.se šolske potrebščine. Čakajo samo še na nekaj učbenikov, ki še niso izSli. šolarjem priporočajo, da sl vse potrebno preskrbijo čimprej in se tako izognejo preveliki gneči na začetku šolskega leta.
■ TUJCIK POALJICJO večkrat na Otočec ali v Dolenjske Toplice — so povedali v brežiški turistični poslovalnici. V bre4L*iki občini namreč nimamo vikend hišic, po katerih turisti pogosto povprašujejo.
■ M««T OEZ KRKO je že dobil zaplate. O novem mostu pa zaenkrat nič! Sedaj pa le previdno po zaplatah, da še t« ne odpovedo. Predolgo bi bilo nanueč čakati na nove . ..
NOV KONJIČEK MLADIH
Taborniki — čolnarji
Brežiški taborniki so ustanovili posebno skupino čolnarjev. Doslej šteje 12 članov. Njihov konjiček je gradnja čolnov, s katerimi se bodo lahko potem prevažali po Krki in Savi. Pri delu jim p^aga Sia-tija Marinšek po poklicu strojni inženir, ki ima s podobnimi stvarmi že več izkušenj.
Zaenkrat imajo v načrtu dva kanuja. Seveda, če bodo lahko dobili za to potreben les. Nekaj jim je obljubila brežiška tovarna pohištva, pravijo pa. da je jesenov les, ki je najprimernejši, tež. kio dobiti.
Druga težava pa je ustrezen prostor. Zaenkrat ga imajo pri podjetju Brežice vino. vendar ga bo-do kmalu izgubili, ker ga bo podjetje preuredilo za svoje potrebe. Morda bodo dobili od tiu'ističnega druStva Čatež zapuščeno kopališče Grič, ki bi bilo w takšno dejavnost kot nalašč. Vendar bi tudd v tem primeru morali do zime najti še kakšen drug prostor, ker je kopališka zgradba v zimskih mesecih neprimerna za kakršnoko li delo.
Radio Brežice
PCTEK, ». AVGUSTA: 30.00-20.25 — Nove ploSče RTB, obvestila in reklame. 20.25—21.15 — glasbena oddaja — Izbrali ste sami.
NEDEIJA, II. AVGUSTA: 11.00 — Domače zanimivosti — Kristina 2ibert: O zeposlonoRti v naši občini v prvem polletju — Vzgojno predavanje: Razvoj malčka v drugem in tretjem letu — Oddaja za naše kmetovalce: Inž. Lojze Pirc — O tekmovanju traktoristov Spodnjega Posavja — Zabava vas at^ambel štirje kovači — Nedeljska reportaža — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.40 — Občani čestitajo in poisdravljajo.
TOREK, 13. AVGU.STA:	18.00
—19,00 — Svetujemo vam — Ravnanje z lunazanlm perilom — Ju-goton vam' predstavlja — Literarni utrinki: Honore de Balzac — Obvestila in filmski pregled. 19.00 —19.30 Glasl)ena oddaja: Diskofili vam pred.stavljajo svoje najno-vejše posnetke v taktu valčkov in polk
Matični urad Artiče
V juliju ni bilo porok niti rojstev izven porodnišnice. Umrli ko: Marija Ostrelič, preužitkarlca iz Zg. Obreža, 01 lot; Franc Narol)e, upokojenec iz Breaine, 6.'» let. in Mihael Pribožič, kmetovalec iz Dednih sel, BI let.
Na sliki je prizor z nedeljskega tekmovanja starejših pionirjev z motorno brizgalno »Tomos« in polaganje cevovoda v Velikem Podlogu (Foto: Jože Zagorc)
Gasilska proslava v Podlogu
v nedeljo, 4. avgusta, je bila v Velikem Podlogu proslava v počastitev 40-letnice ustanovitve gasilskega društva. Dopoldan je bilo tekmovanje pionirskih gasilskih desetin, popoldan pa predaja društvenega prapora pod pokrovitelj-stvOTn Agrokombinata Krško. Občinska gasilska zveza je ustanoviteljem društva Avgustu Longu, Antonu Strahu, Alojzu Lajkoviču, Ivanu Unetiču, Alojzu Rihlju in ostalim najzaslužnejšim članom izročila priznanje za dolgoletno sodelovanje.
Mlajši pionirji, ki so se pomerili v vaji z vedbovko, s štafetnim pi'enosom vode in v gasilski preventivi, so se razvrstili takole: Gasilsko društvo Gora pri Krškem
196 točk. Gasilsko društvo Podbočje 171, Gasilsko društvo Velika vas 166, Gasisko društvo Smednik 111 točk. Starejši pionirji so >ek-movali z motorno brizgalno iTo-mos« v ix)laganju cevo\’oda in v manju iz gasilske preventive ter poznavanju orodja. Rezultati so: Gasilsko društvo Veliki Podlog 215 točk. Gasilsko društvo Lesko vec 196 točk, Gasilsko društvo Senovo 182, Gasilsko društvo Ko-st-anjevica 182 in Gasilsko društvo Prekopa 182 točk. Zadnja tri mesta so določili z žrebom. Na koncu tekmovanja so gasilske desetine iz Senov^a, Celuloze in Kostanjevice izvedle mokre vaje po verižnem sistemu, ko so reševali gos-poi^rsko poslopje.	Zg,
Slovenska mati - trpinka
20. julija smo položili v grob 63-letno ženo in ma-ter Marijo Zugič iz Podbočja. Bila ;e slovenska mati — trpinka. V 23 letih je rodila 14 otrok, pri življenju pa iih je ostalo 12. Razen dveh so vsi poročeni in zaposleni. Pogreb je imela veličasten, kakor ga v Podbočju že dolgo ni bilo. Na zadnjo pot jo je spremilo 11 ot~ rok 2 družinami. Odsotna je bila le ena izmed hčera, ki je trenutno v tujini.^ žugičeva mati! Počivaj v miru in domača zemlja naj ti to lahka! J. S.
Z dinamitom nad skale
Več dni zaporedoma je bilo, pri starem krškem mostu slišati eksplozije. Vodna skupnost, ki regulira strugo Save skozi mesto, si je morala pomagati pri odstranjevanju velikih skal z razstrelivom. Sicer pa poteka delo pri urejanju struge po načrtih, ker jih dokaj nizka voda ne ovira pri delu.
Več dela ali manj dajatev?
Naraščajoča konkurenčnost med zasebniki in podjetji na področju usluž-nostnih dejavnosti v občini Krško. Kje so vzroki in kaj o tem mislijo pri> stojni organi za davčno službo in finance pri občinski skupščini?
Na področju občine Krško je prijavljenih okrog 280 zasebnih obrtnikov in gostincev. Obrtniki se ukvarjajo v glavnem z uslužnostnimi dejavnostmi. V zadnjem času je zlasti narastlo število zasebnih prevoznikov, povečano zanimanje pa je tudi za mizarstvo. Največ je seveda še vedno zasebnih gostincev.
Skupno prispevajo krški zasebni obrtniki 60 milijonov S din v občinski proračun. Vsota ni ravno previsoka, pojasnjuje pa jo dejstvo, da je v krški občini le malo večjih zasebnikov. Kljub temu pa predstavljajo uspešno konktirenoo podjetjem. Tako so nastala na nekaterih področjih (mizarstvo, avtomehanika), še posebno pa v gostinstvu, precejšnja nesorazmerja.
Vzroke za to iščejo podjetja v razmeroma nizki davčni obremenitvi zasebnikov, medtem ko zasebniki sami pojasnjujejo te razlike s kvaliteto dela, z ugodnejšimi cenami in s podobnim.
Po mnenju pristojnih organov davčne in finančne službe pri občinski skupščim so
vzroki za takšno stanje različni. Res je namreč, da je družbena kontrola na zasebnem p>odročju premalo razvita. še vedno so namreč mož na špekuliranja, večje ali ma njše utajitve dohodka in podobno. Zlasti pogosto se pojavlja drobljenje dohodka na več družinskih članov, zaradi česar vsota, ki jo doseže posameznik, ne doseže ra\mi, ki bi terjala večjo obdavčitev Na drugi strani pa delo na družbenem »ektorju pogosto ni na potrebni ravni, kar je
še posebno usodno za tiste dejavnosti, ki imajo razvito konkurenco.
Med mere, s katerimi bodo poizkusili razmere nekoliko vskladiti, spada učinkovitejša kontrola, ki bo vključevala tudi strožje kazni za nepravilnosti, nov predpis o plačevanju prometnega davka od prodane količine (kar bo omililo nesoraamerja predvsem v gostinstvu) in nov republiški zakon, ki bo vnesel več sprememb na področje davčne službe.
Malo kulture za poletje
Kaj pripravlja krška knjižnica po uspeli Jakčevi razstavi?
Sezona razstav umetniških del je v Krškem omejena na poletje. Predvidevajo, da bodo do novembra letos pripravili še tri. Prva bo na vrsti skupna rac.stava del Jožeta Svetine in Aleksandra Kovača, nato pa bosta razstavljala
Tovariško srečanje v Podbočju
Združenj« ZB NOV Podbočje priredi v nedeljo, 11. avgusta, tovariško srečanje bivših borcev, aktivistov in sodelavcev NOV. Ob 14. uri bo sprejem {gostov, nato bodo razvili prapor in imeli vrtno veselico.
Podbočje (prej Sv. križ) je bilo med vojno znana partizanska postojanka. Skoraj vsi prebivalci desnega brega Krke (leva stran je bila pod nemško okupacijo) od Podbočja do Planiite so sodelovali v NOV. Vas Planino so ustaši požgali že leta 1942 in pobili nad 30 mož in fantov. V borbi * olnipatorjem je s tega področja padlo 88 borcev in aktivistov. Pred leti
so padlim postavili spominsko ploščo, v nedeljo pa bodo priredili spominsko srečanje in razvili prapor.
Krajevno združenje ZB NOV Podbočje vabi v nedeljo v Podbočje vse borce, aktiviste In druge sodelavce, ki so med vojno delali na tem področju.
še Ivan Čargo in Drago Tršar. V avgustu se bodo nemara dogovorili za ra*stavo slik kiparskih del tudi z romuns:<im kiparjem Ciuco, ki trenut^io dela v Kostanjevici.
Doslej so bile razstave v krški galeriji precej obiskane. Posebno zadnja, Jakčeva, je presenetila zaradi precejšnjega zanimanja za naku* pe, ki ga sicer ni.
škoda, da Krško nima primernega prostora tudi za zimo in da je denarja za takšne dejavnosti vedno premaio. Kljub temu, da je največ dela za razstave prostovoljnega, znašajo najnujnejši stroški za eno razstavo vsaj 100.000 S din. To pa je za knjižnico, ki ne razpolaga z velikimi sredstvi, velika obremenitev.
KRŠKE NOVICE
V juliju manj kopalcev
Čeprav je kopalna sezona na višl^u, je bilo v preteklem mesecu na bazenu v Krškem precej manj kopalcev kot običajno. Predvsem prihaja manj kopalcev iz Hrvatske. Menijo, da so vzroki za to dim in saje iz bližnje tovarne, predvsem pa seveda tudi nestalno vreme.
■ TA TEDKN bo imelo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Krškem sejo, na kateri se bodo pogovarjali o sklepih 6. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in sestavili okviren program dela.
■ POMANJKANJ« CKMENTA je trenutno naj večja težava, ki tare poslovalnico Železnina. Veliko sezonsko povpraševanje po tem materialu je povsem izčrpalo zaloge. Predvidevajo pa, da ga bo že čez nekaj iedt>ov na pretek.
■ KULB POLETNIM POClT-NICAM kriiki Solarji pridno obiskujejo svojo knjižnico in čitalnico. Baje celo bolj kot v zimskih mesecih, ko Imajo več skrbi s šolo in učenjem.
■ UKOB12A PO 5 PAR pri manjkuje, kot tarnajo blagajniki v trgovinah in gostilničarji. Se bolj pa to občutijo porabniki, saj morajo plačevati navzgor za-
okrožene zneske. Mogoče bo Dolenjska banka in hranilnica pojasnila bralcem vzrok pomanjkanja »nedUk«?
■ BREZ OZNAČENIH PREHODOV za peSce so vi>e prometne poti v Krškem. Stare oamačbe so namreč že zdavnaj zbledele. Zaradi vse večjega prometa bi bile zebre nujno potrebne.
■ TURISTIČNA PO.SIX)VALNI. CA SAP pripravlja za avgust dvodnevni Izlet v Celovec, Udine ni Benetke. V zadnjem času je namreč precej več zanimanja za takSne izlete kot zn enodnevne izlete v Trst, ki so bili v lanskem letu glavna zanimivost
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
BREŽIŠKE
VESTI
STANJE V LISCI PO PRVEM POLLETJU
Dolžnikov več kot za milijardo
Polletni obračun v največji sevniški tovarni pove, da so dobro gospodarili — Za jesen so pripravili nekaj novosti — Septembra bodo sprejeli v uk
približno 100 delavk
v našem gospodarstvu se vse pogosteje dogaja, da dft-lovni organizaciji, ki je prizadevna in dobro gospodari, delajo težave dmgi, predvsem tisti, ki kupujejo blago, plačati pa ga niso zmožni. Tako je onemogočeno normalno poslovanje tudi boljšim podjetjem. Prav isto ugotavljamo tudi za sevniško Lisco. Kaj pomeni prodano blago, če pa ni od njega nobene koristi?!
Sevniška tovarna izvozi 35 odstotkov vseh izdelkov na
Posebni pregledi po fluorografiranju
Pred poldrugim mesecem je bilo v občini Sevnica Flouro-grafiranje, ki ga je opravil inštitut za TBC z Golnika. Udeležilo se ga je okoli 11000 ljudi iz vse občine. Bacil TBC so našli skoraj pri petstotih ljudeh, ki so morali kasneje še na temeljit pregled pljuč k specialistu dr. Bricu iz Brežic.	S.	Sk.
Nova trgovina pri postaji v Sevnici
Nova trgovina, na katero so se Sevničani že kar navadili, je bila res potrebna. Potrošniki- so šele sedaj ugotovili, da so s hojo v mesto izgubili veliko prostega časa. V trgovini lahko najdete tri vrste blaga: železnino, pohištvo in električne izdelke, ki gredo močno v prodajo.
področja s konvertibilno valuto. če se bodo uresničila vsa predvidevanja — kar je zelo verjetno — bodo ustvari-
li	letos za več kot milijon dolarjev prometa samo s tujino- Torej na zunanjem tržišču vse stvari potekajo normalno. Težave se pojavljajo' na doma^m tržišču, saj zaia-šajo terjatve za že prodano blago okrog 1,2 milijardi Sdin.
V	podjetju je že stalna praksa, da gredo poleti na kolektivni dopust; tako so šli tudi letos od 1. julija do 5. avgusta. Med tem časom opravijo vse potrebno, da proizvodnja v drugem delu nemoteno poteka. Tudi letos so se glede dopustov dogovorili preko sindikalne podružnice z nekatf^-imi počitniškimi podjetji. Zaposleni, ki preživi dopust zunaj stalnega bivališča in to tudi dokaže, dobi od tovarne denarno nadomestilo.
Delovni kolektiv, ki šteje 996 članov — to število je bilo ugotovljeno 1. julija — se bo kmalu povečal še za nadaljnjih 89, ki so bili sedaj v priučevanju. Septembra nameravajo v Sevnici in v obratu na Senovem sprejeti v uk še 100 delavk, ki bodo morale Se prej dokazati svoje zmožnosti na testiranju. Za jesen pripravljajo tudi nekaj novosti v proizvodnji.
Tovarna ima še vedno pc-godbo z okrog 200 posaine?-
SEVNIŠKI PABERKI
H GRADNJA !%OLE NA TEL-Ć:AII. Kot smo že poročali, so končno le zagotovljena denarna sredstva za gradnjo telSke šo!e. Kdo bo Izvajalec gradnje, bo posebna. koniisija, ki	že
irmaiavaVa obćinsjta ..skURšcipa, u-gotovila 10. avgusla. Do tega dne morajo ponudniki poslati svoje ponudbe. Dolgotrajna želja va-g^^ov Telč in okolice se bo pri-Cela urcsni'Nnmti že v letošnjem letu.
■ IZLET V BOLfiARIJO. Planinsko diTiSlvo »I.isca« organizira letos 7-dnevni izlet v Bolgarijo. Na tem izletu si bodo udeleženci ogledali zaiumivosti Solije in Plovdiva, se po-i'zpeli na Rilo planino in potovali vsr do Črnega morja. Glede na to, da je Število udeležencev omejeno, vabi društvo vse, da se za to edinstveno potovanje čimprej odloCijo in prijavijo svoio udeležbo.
■ NIŽJE CENE MESA? Na današnji seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo bodo razpravljali o u-resnlčitvi sanacijskega programa kmetijskega kombinata v Sevnici, o urejanju vzornih kmetij v ol)-čini, premijaii za kravje mleko, o potrditvi letnih lovskogospodar-skih načrtov in o cenah mesu. Zagotovo bo najbolj zanimiva razprava o lem, ali bo meso ceneje ali ne, o Čemer v Sevnici že precej časa razpravljajo, saj jo uto meljeno pričakovclti tak koirk, ker se je cena živine znatno zni-
- žala.
■ KOLODVORSKA RESTA^RA-CIJA je odprla v četrtek, 1. avgusta novo prodajalno tobaka, časopisov in dmgega drobnega blaga. Velikega pomena Je predvsem za potnike. Odprta bo tudi ob nedeljah dopoldan.
SEVNISKI VESTNIK
■ CEUSKl IZLETNIK je po
slal ZMS Sevnica prošnjo, naj jim pošljejo seznam vseh mladinskih aktivov v občini, da jih bodo obvestili - o možnosti ' 60 od-
■	popusta na rednih' progah- in' pri . organizacijah raznih izletov.
■ V ZADNJEM CASU je v Sevnici precej obnovljen h liiš. Predvsem urejajo nove fasade, ki pa ponekod, niso najbolj posrečene in kazijo podobo mesta. Novo fa.sado je dobila tudi lekarna.
■ TURISTIČNO DRUŠTVO je že večkrat zahtevalo od Mizarske produktivne zadruge, naj umakne pohištvo s podstrešja Lutrove kleti, zaradi katerega se .strop poise-da in tako uničujejo freske. Podjetje do zdaj ni še ničesar ukrenilo.
niki, ki delajo na domu, največ v Zasavju in na Senovem. Gre za manj vredne izdelke, ki za tovarno niso donosni, zato ta dejavnost vse bolj upada.
J. KR2IC
Upokojenci, izkoristite priložnost!
Sevniško društvo upokojencev, ki ves čas lepo skrbi za | svoje člane, bo priredilo v avgustu in septembru štiri avtobusne izlete: 18. avgii^ta bodo obiskali zdravilišče Slatina Radenci. StiK)ški za potovanje znašajo 22 din. V septembru imajo v načrtu naslednje izlete: 1. 9. v Koper m Piran (32 din), 8.9. na Plit-vice (27 din) in 15.9. v Ravne (26 din). Odhodi iz Sevnice so ob pol petih zjutraj. Prijave sprejemajo v društveni pisarni vsalc ponedeljek in četrtek do 15. avgusta. Za upokojence je to lepa priložnost, da si za malo denarja ogledajo znane turistične kraje.
Razstava kiparja amaterja
Občins.ka z^^eza kulturnih in prosvetnih organizacij Sevnica je priredila v spodnjih prostorih osnovne šole prvo samostojno razstavo kiparja amaterja Petra Veneta. Raz-s.tavo, ki je ta'ajala od 26. do 31. julija, sd je ogledalo veliko d jmačinov in tudi gostov. Z ra23tavljenimi deli, ki kažejo umetniški vzp>on mladega in skromnega električarja, si je avtor pridobil naklonjenost obiskovalcev, karj se posebno dobro vidi že [ iz knjige vtisov. "	j
Posojilo je. zagotovljeno
Upravni odbor sklada skupnih rezerv je odobril Knjetij-skemu kombinatu Sevnica posojilo v višini 500.000 Ndih. Denar bodo porabili za obnovitvena dela, ki so bila predvidena v sanacijskem programu.
Kaže, da so trgovine v Sevnici dobro založene s sad-.iem in zelenjavo. Neda Žnidaršič iz Gornjih Orelj pri Sevnici večkrat prinese naprodaj sadje, vendar je kupčija bolj slaba in ga mora pogosto nesti nazaj. (Foto: J. Kržič)
♦
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
*
♦ ^ ^
vam
nudi
Vse
v poslovalnici 1 Glavni trg
V SOBOTO DOPOLDNE v novi polnilnici brezalkoholnih pijač v DANI na Mimi: direktor podjetja, zaslužni tovariš Lojze Krhin, in predsednik ObS Trebnje tovariš Ciril Pevec sta si prva ogledala nove prostore, ki pomenijo veliko delovno zmago prizadevnega kolektiva mirenske DANE <Foto: M. Vesel)
DANIN Jutri’ že postaja,danes’
(Nadaljevanje s 1. str.)
našla nepripravljene; celo več; prav v njej so dobili na ve spodbude za še večji razmah obratov, za poglobljene stike s tržiščeon, ki so ga vedno znova presenečali z odličrumi izdelki (spomnimo se samo njihove HERMELI-KE: lahko "bi je prodali ko-Ukior bi je sploh izdelali, pa frutelle, pelinkovca, gorjana in drugih dobrot). Ko so v letu 1964 d::gradili nov obrait alkoholnih pijač in pridobili nove skladiščne ter proizvodne prostore, je podjetje doseglo nov polet in vsestranski razmah. Zdaj proizva. ja DANA 120-krat več kot ob svo^'am začetku leta 1952.
Posebna značilnost DANE je njena organska rast; kolektiv je vsa leta vlagal de-nar v nove gradnje in stroje samo v okviru letnih finančnih zmogljivosti. To je žal seveda vplivalo na maice neustrezen razpored delovnih prostorov, ka so rastli tako, kot je pritekal ustvarjeni dohodek. A vendar — kolektiv ni investiral »v obiske«, niti ni preraščal samega sebe (čeprav pri vsem tem pred
leti ni bil deležen, niti potrebne okrajne podpore).
Zadnja leta se DANA usmerja iia predelavo oz. izdelovanje rastlinskih specialitet in brezalkoholnih pi,j>ač. To ji je lani narekovalo tudi sprem«nbo naslova ki je nekdanjo osnovno žganjarsko obrt na Mimi že cMvno presegel. DANIN »kelih«, zaščitni znak, poczaiajo danes povsod po Jugoslaviji in tudi v tujini.
Z novim vodovodom je DANA pomagala seveda predvsem s\>oji prodzvxKinji in nadaljnjim nartom, hkrati p«, tudi prebivalcem Mirne in bližnji okolici. Obrat osvežujočih pijač (zdaj lahko dobite mirensko »frutello« v ličnih stekleničkah, že' pripravljeno za takojšnje uživanje!) bo na dan lahko napol-rul 120.000 stekleničk, kar je nedvomno »pomoč« lepemu šte\'ilu žejnih... že lefos bo novi obrat prispeval kolekti-, vu kakih 500 milijonov starih dinarjev, povprečno pa bo delalo v njem 15 delavk in delavcev.
V	trenutku, ko je predsednik ObS tov. Ciril Pevec prerezal trak v vhod novega ob-
rata osvežujočih pijač, je iz cevi na dvorišču zašumela pitna voda in se pognala visoko v zrak. (jostje so zadovoljno gledali na simbolični razpršilec, ki je po svoje go-voril o naporih in uspehih mirenskih delavcev v DANI. Besede predsednika občinske skupščine bomo v kratkem še posebej objavili v domačem listu, ker to kolektiv DANE povsem zasluži, saj ie zares lahko zgled prenekate-remu podjetju v našd pokrajini.
DANA je na široko odprla vrata navzvien; krepi se iz leta v 1^0 in do konca decembra kani proizvesti že za
3	milijarde starih dinarjev vrednosti, kar je nedvomno svojevrsteri rekord za redke proizvajalce živilske stroke na našeni ožjem območju, (jlostje in predstavniki občine so zato njenim de^vcem v soboto upravičeno čestitali. To, kar delajo v DANI, lahko preprosto po domače imenujemo: uresničevanje gospodarske reforme.
V	praksi seveda, ne na 'e-zlku.
T. GOŠNIK
Dosti dela, a težave s surovinami
Kemoopremi še vedno (jrimanjkuje surovin, kot da bi bila pločevina dragocena stvar — Osebni dohodki so se povečali — Nov izdelek iz titana
Letos so se naročila za opremo kemične industrije še povečala. Trebanjski Kenio-opremi se torej ni treba bati, da bi ji zmanjkalo dela. Vendar se mora podjetje boriti z drugimi težavami, m<5d katerimi je pomanjkanje reprodukcijskega materiala go-
Nova obloga na cesti
Cestno podjetje iz Novega mesta je prejšnji teden popravljalo lani asfaltirano cesto Trebnje—Slovenska vas. Celotno asfaltno površino v Mokronogu in nekatere odseke na tej cesti so obložili z zaporno oblogo. Ta dela so ostala še od lanskega leta in so bila zaradi velike obremenitve ceste že nujno potrebna.
Obisk se počasi povečuje
Kino Trebnje, ki ga upravlja TVD Partizan, ima predstave trikrat na teden ob sobotah in ne. deljah. enkrat na mesec pa tudi ob sredah. Obisk je bil spomladi in zgodaj poleti vedno manjSi. V juniju je bilo najmanj obiskovalcev, medtem ko se je v juliju obisk postopoma spet večal. Vendar se obisk iz leta v leto zmanjšuje zaradi v«e večjega števila televizorjev. I* sporeda je razvidno, da se Trebanjci najbolj navdušujejo za spektakle, westeme in druge filme, ki so dvomljive umetniške vrednosti, medtem ko je ob nekaterih dobrih filmih dvorana na pol prazna.
tovo največje, saj onemogoča normalno poslovanje. Jesem-ška železarna dostavlja pločevino tudi z nekajmesečno zu-mudo; tako bodo na primer dobili 200 ton pločevine šele sredi avgusta, namesto da 'oi jo že junija. Veliko vprašanje predstavlja še vedno po-nianjkanje strokovnega kadra. S 15. julijem so sicer dobili strojnega inženirja, vendar je to še vse premalo. Potrebujejo tudi 20 kvalificiranih delavcev, prijavljenih pa je do zdaj še zelo malo, kljub temu, da je dosti brezposelnih.
V	avgustu bodo imeli kolektivni dopust: ta čas nameravajo izkoristiti za obnovitvena dela v tovarniški dvorani. Zgradili so tudi 70 m dolgo žerjavno progo in tako povečali proizvodne zniogljiTO-sti.
Tudi osebne dohodke so povečali za 16 do 18 odst )t-kov, ker so bili le-ti dosti nižji kot v drugi indvistriji ui nihajo zdaj okrog 860 dinarjev. Vprašanje strokovnosti zaposlenih kar dobro rešujejo, saj je bilo še lani polovica delavcev nekvalificiranih, letos pa jih je le še 6.
Prejšnji teden so v proizvodni program uvrstili nov izdelek. Za galvansko industrijo izdelujejo anodne naprave iz titana, ki so ga smeli s
posebnim dovoljenjem uvoziti iz Zahodn# Nemčije, ker gre za redko strateško kovino. Pri nas je to prvi izdelek iz te snovi.	J. K.
Spominska plošča v Korenitki
Krajevna organizacija ZB Velika Loka že pripravlja spominsko obeležje štirim neznanim borcem, ki so pokopani v Korenitki pri Veliki Loki. Ploščo bodo odkrili 7. septembra na večer pred praznikom občine Trebnje. — Prebivalce Korenitke je treba pohvaliti, ker so tako lepo skrbeli za grobove neznanih borcev.
Kredit je zagotovljen
Občina Trebnje je sklenila z upravnim odborom stanovanjskega sklada pri republiškem odboru ZZB NOV najeti namenski dolgoročni kredit v višini 60.000 din. Brezobrestni kredit — odplačilna doba je 15 let — bodo porabili za nujna in upravičena popravila ter dograditev stanovanj socialno šibkejših borcev. Polovico bo prispevala občina.
TREBANJSKE
NOY.IGE
Rudnik presega
v icočevskem rudniku so junija letos proizvedli za 35 odstotkov manj kot junija lani, vendar pa je bila polletna proizvodnja za skoro 2 odstotka večja od lanske v prvem polletju. Prav tako so visoko izpolnili tudi letru plan — s 55,3 odstotka. Čeprav fakturirana proizvodnja v letošnjem prvem polletju ni ■ dosegla lanskoletne, je presegla vsa pričakovanja, saj Je letna fakturirana planirana prodaja dosežena z 61,8 odstotka. Vnovčena proizvodnja je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta večja za skoro 33 odst.
Polletje v TEKSTILANI
Glede primerjave z enakim obdobjem lanskega leta je v Tekstilanl razv'eseljiv porast vrednosti proizvodnje za 20,7 odstotka. Težav v oskrbi z materialom niso imeli. V primerjavi z lanskim letom sta porasli tudi fakturirana in vnovčena prodaja za 6,5 oziroma 48,8 odstotka. Nad po-loivloo so bili izpolnjeni letni plani proizvodnje, fakturirane in wiovčene realizacije. Letos v Tekstilanl niso izvažali 6esair rimajo niti v programu.
BESEDA, DVE NA RAČUN LJUBLJANSKEGA PODJETJA SAP
Norčevanje, nesolidnost...
To, kar si je ljubljansko avtobusno podjetje SAP letos privoščilo s popusti za šolske izlete, je le prehudo, menijo šolniki v Kočevski in ribniški občini
Vsako leto maja in junija je naša ožja in širša domovina polna mladih izletnikov — šolarjev, polna čivkajoče, radovedne mladosti, i^olniki vodijo miadež v bolj ali manj oddaljene kraje, o katerih so v šoli govorili in skušajo s tako najmanjšimi sredstvi dopolniti znanje otrok o naši domovini, ki so si ga pridobili med poukom.
Ljubljanski SAP je vsako leto dal na voljo dovolj avtobusov za izlete, pa tudi cene so bile v glavnem zmerne. Letos pa se je zgodilo nekaj, kar je šolnike hudo razburilo in jih privedlo na misel, da bodo prihodnje leto prej dobro premislili, predno se bodo pogajali s Sapom za prevoz.
Tudi tokrat je bilo sicer na voljo dovolj avtobusov in tudi ustrezna navodila podjetja o organizaciji in plačevanju uslug so šole ter poslo\'aInlce v Kočevju dobili pravočasno, šolniki so se, primerno razredni stopnji, odločali za dokaj zahtevne izlete, saj je bil na ceno 330 din za kilometer obljubljen 60-od-stotni popust.
Cas izletov je minil, izleti so potekli v redu in v splošno zadovoljstvo, končala se je tudi šola, potem pa so šele pričeli za nekatere izlete prihajati računi, šolniki so se pričeli razburjati, kajti njihovi izračtmi se z računi podjetja v ničemer niso ujemali.
Učenci tretjega razreda iz Dolenje vasi so odšli na izlet lui krožno pot skozi Loški potok. Čabar, Osilnico, Brod >n Kočevje, kar v najboljšem primeru nanese okrog 130 kilometrov. Od učencev so pobrali denar saj sta učiteljici mislili, da stroški ne bodo mnogo nad 20 tisočakov. Račun se je glasil na okrog 33.000 Sdin, kljub 60-odst. popustu in republiškemu regresu Sapu. četrti razredi z iste šole so šli na Gorenjsko, na Bled, v Drago, nameravana pot v Bohinj pa je odpadla. Pred odhodom so se na poslovalnici SAP v Kočevju pozanimali, kolikšni bodo stroški. Zvedeli so, da v najslabšem primeru, vključno z Bohinjem 33—36.000 starih dinarjev. Račun so dobili točno mesec dni po izletu, ko
je bilo šole že davno konec, učitelji pa na dopustu — za dobrih 51.000 starih dinarjev. Na poslovalnici SAP v Kočevju smo zvedeli, da je podjetje že med izleti poslalo nov pravilnik za obračunavanje stroškov in sicer po številu učencev in ne po kilometru, kakor so aajprej sporočili. Vendar šole o tem niso ničesar vedele. Avtobusi, ki so odpeljali pred osmo zjutraj, so bili dražji, kajti plačati je bilo treba \’se kilometre do 200; če so na izletu prevozili 100 kilometrov, so jih poleg teh plačali še lOU kot dostavo, čeprav jih avtobus ni prevozil! No, otroci so se večinoma odpeljali na izlete pred osmo uro, saj jih na to ni nihče opozoril...
Šolniki v obeh občinah se v imenu učencev (mnogi od teh oziroma njihovi starši bodo morali seči še globoko v žepe, da bodo plačani izleti) sprašujejo, kaj to pomeni. Ni morda to norčevanje in nesolidnost podjetja, ki je za šolske izlete prejelo izdatno republiško podporo ali pa že kar odiranje otrok in šol nasploh? Drži pa ,da si bodo šolniki prihodnje leto krepko premislili, predno se bodo sploli dogovarjali s Sapom za izlete!
F. Grivec
„Čista” Ribnica
Bibmca izguDija sloves čistega kraja, predvsem /aradi malomarnih ljudi, ki po glavni ulici odmetujejo najrazjič-nejše odpadke. Posebno popoldan je ulica zelo smerna, polna papirjev, cigaretnih flta-tel ipd. Na tem delu ulice je najmanj pet košaric odpadke, vendar le malo’omu pride na misel, da bi smeli odvrgel vanje.
Kako zaposliti dekleta?
v ribniški občini je letos končalo osemletno šolanje v osmem razredu 60 otrok. Večino teh ne bo mogoče zaposliti oziroma jim preskrbeti učna mesta- Samo Kovinsko podjetje bo sprejelo v uk 10 fantov, 2ičnica enega, od deklet pa je tri sprejelo trgovsko podjetje. Za vse druge ni učnih mest. Seveda se bodo nekateri šola' naprej, vendar Je tu še precej mladih, ki so končali šolanje lansko leto, pa še niso dobili možnosti za uk ali zapo* slitev. V občini je najtežje a zaposlitvijo žensk, za katere primanjkuje delovnih mest.
Jeseni srednja tehnična šola
Hiter razvoj tehnike in tehnologije zahteva vsak dan več pnanja. V razvitih državah se že večji del zaposlenih-izobražuje ob redni zaposlitvi. Nekateri si v večernih šolah pridobivajo znanje, potrebno za njihovo delovno mesto, drugi pa ^ pripravljajo za zahtev-nej^ in bolje plačana delovna mesta.
Delavska univerza iz Kočevja organizira vse vrste in stopnje Izobraževanja, ki naj omogoči zaposlenim pridobiti še več znanja za še plodnejše deto^. PH DU je že'-pred Štirimi leti končala šolanje prva skupina v sredhjetehnični šola strojne stroke Slušatelji te šole^ so vsi na ustrč^ih delov^ mestih, med njimi mnogi tudi na delovnih me-, stih inženirjev. '■
Za večerno srednjetehnično
šolo je vedno več interesentov, zato se je delavska univerza odločila, odpreti septembra oddelek, ki bo vezan na tehnično šolo strojne stroke v Ljubljatri. V šolo se bodo lahko vpisali kvalificirani delavci kovinarske stroke in vsi zaposleni, ki imajo končano najmanj osnovno šolo in so stari 18 let. Za te bo šola organizirala dodaten praktični pouk. šola želi predvsem, da
se vpišejo tisti, ki delajo na delovnih mestih, kjer se zahteva tehnična srednja šola ali visoka kvalifikacija.
Sola bo trajala štiri leta oziroma osem semestrov, pouk pa bo štirikrat ali petkrat popoldan. Zagotovili bodo vse potrebno, da bo pouk zanimiv, nazoren, učinkovit in prilagojen zmožnostim in predznanju slušateljev.
•is
Vendarle motel na Jasnici pri Kočevju
Hitrost pa taka!
krajevna skupnost mestti Kotevja ima ncjnehoe .težave z .nesnago v RlnžS' in	ti
^pokrivajo rebno gladihb. Na-so še odlogi, da bodo .29eUi$ra' pokosili in nesn&go odstranili.
Rečeno — storjeno. Takoj so dali napraviti liE^n splav, s katerega bi opravili prepo-trebno delo. Splav so naredili v enem dnevu in Iz novih desk.
Ko 80 prUli naslednji dan delavci na delo, splava ni bi-
lo	več. NaSli so samo pekaj trsk.. Zlikovci so splav r^b!-' U, deske pa odnesli.
Dobro pri vsem tena Je to, da so zlikovce hitro dobili. Zdaj naj bi t\idi kazenski po. stopek stekel z enako hitrostjo,. s katero' so eni naredili splav, drugi pa so ga razbi-
O motelu na Jasnici, gn-ču med dolenjevaškim in kočevskim poljem, razpravljajo že več let. Ni več daleč čas, ko bodo prvič zasadili lopate in pričeli uresničevati načrt, ki se je rodil v tehničnem biroju SGP Zidar iz Kočevja.
Verjetno avgusta bodo pričeli graditi. Zidar bo zgradil motel za trg, odkupil pa ga bo hotel Pugled iz Kočevja. Predvidevajo, da bo motel lahko sprejel prve goste čez leto dni.
Motel bo stal okrog 70 metrov od glavne ceste blizu stare ceste M hribu, desno iz kočevslce smeri. *tu je' speljan tudi kočevski vodovod. Z obeh strani. Iz kočevske in ribniške, bo po stari cesti lahek dostop, motel pa bo lepo viden z obeh smeri. Stal bo na lepem, sončnem kraju z gozdnim ozadjem. Računa-
DROBNE IZ KOČEVJA
■ POČITNIŠKI OUM Koćevske ga rudnika rjavega premoga v Crikvenici Je v teh mesecih nenehno zaseden. Obiskovalci radi pohvalijo urejenost doma, dobro in izdatno hrano in plažo.
H GODBO NA PIHALA ima v Kočevju samo rudniic Oodba, edina v občini, je za vse: za proslave, samostojne koncerte, pogrebe In podobno. Za nastope dobiva honorarje, včasih pa ne dobi nič, zato krijejo nemalo njenih stroSkov s samoprispevki nuiarjev. Prav bi bUo, da bi godbo podprli tudi dnigl kolektivi, dobila pa naj bi tudi nekaj tistega denarja. Id Je namenjen kulturi.
■ NEVIHTA, KI JE DIVJALA
pred kratkim nad meatom. Je mnoge presenotila la Jih naAia
nepripravljene Ker kanali niso oči^eni, niso mogli oožreti vse vodo i ulic, zato Je nastalo mod kinom Jadran, hotelom Pugled In restavracijo kar Jezero. Voda Je odtekla Sele luo po nevihti. Nevihta Je polcHiUla tudi precej drevja, vendar vejevja niso takoj odstranili.
■ SOLSKE KNJIGE za novo šolsko leto 90 pri podružnici DZS 2e začeli prodajati. Nimajo le knjig, Id de niso IzSIe. Prodajalna Je dobro založena tudi z drugimi SolskinU potrebščinami.
■ PODGORSKA ULICA je zdaj asfaltirana, sezidani lo bloki In več zasebnih hiS. Stanovalol se pritožujejo, da okoli blcAov to ni urejeno in da txi sledu o otroSkem igriiču. Morda bi bilo prav, da bi tudi sami hifini sveti poskrbeli za ureditev s prostovoljnim delom stanovalcev.
■ POSLOVALNICA Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana Je dobila nedavno večji obseg dela. Poslovalnico v Ribnici so zmanJSali in dela v njej le fte en referent. NeknJ ribniških uslužbencev se Je zaposlilo v Kočevju.
jo, da se oo la^o v prihodnosti okrog motela razvilo lepo vikend naselje. Motel bodo gradili po fazah, tako da bodo lahko prizidavali spalni del, medtem ko bodo poprej zgradili predvsem restavracijski del. Oba dela, spalni in restavr^ijski, bosta razmaknjena; slednji bo podkleten., pri čemer bo izkoriščen padec terena. Restavracijski del bo večji, pri čemer računajo predvsem na prehodne goste, v prvi fazi pa predvidevajo le gradnjo šestih sob, kar bi lahko kasneje podvojili.
Gradnja naj bi stala okrog 100 milijonov starih dinarjev. Pri motelu bo deloma na stari cesti, deloma poleg nje urejen obsežen parkirni prostor. Zaradi lepega razgled^ predvsem zaradi lepih gozdnih sprehodov so možnosti za motel tu več kot lepe. Bližina gozda otnogoča tu tudi izdaten razvoj lovskega turizma.	(fg)
MELAMIN: manjša proizvodnja
v Melaminu je bno konec jtmija zaposlenih 267 ljudi, kar je nekaj več kot ob istem času lani. Proizvodnja v juniju je bila nižja od planirane, ker je bil pokvarjen hra-palnik. Nasploh so v prvem polletju letos zabeležili manjšo proizvodivjo, saj je za nad
12	odstotkov nii^a od lanskoletne v prvem polletju. Se nižja je čista fakturirana proizvodnja, ki Je dosegla ko-nmj 60 odstotkov lanskoletne v prvih šestih mesecih. Lepša je primerjava vnovčene realizacije z lanskoletno, ki Je za dobre 3 odst. večja, plan pa je izpoilnjen s 44,7 odstotki.
Suha roba brez davkov
»Ne vem, ktuko obdavčujejo nas, krošnjarje,« mi je tožil krošnjar-mopeddst. »S to nesrečno suho robo kroš-njarim po svetu, lovim stranke, se peham za dinarji, pod menoj pa kašlja zdelani moped, ki klance komaj še zmaguje, mimo pa se zapraši k<xnbi, poln lesenih izdelkov, in iz njega se mi posmejejo .. Pa vMidar sem dobil z občane ček za 30.000 dinarjev davka, dva s kom-bi^-Mn (prijavljen je le eden!)
pa plačata le 65.000 dinarjev na leto. In kaj morem sam z mopedom proti njiana in kombiju?!«
Nasploh nekaj s suho robo ni v redu. Vodja Suhe robe iz Sodražice, poslovalnice ljubljanskega Doma, Polde Lovšin, ve povedati, da jim delajo precej pregla vic zasebni prekupčevalci, predvsem iz'dl’UgJh tieipiiblik ki pokupijo prav toliko suhe robe kot oni ali pa še več Pri tem ne plačuje’o nikakr-
Ugodna turistična šezona
Ribniško turistično društvo se z letošnjo ^ttu'istično sezono lahko pohvali. Skozi Rib-
■	PRIZADEVNI GASILCI V DO nico potuje vedno več domačih in tujih gostov, ki kaj radi zaidejo tudi v prodajalno spominkov, katero uspešno vodi Franjo Matoh. Ta ruim je povedal, da so letos iztržili že za okrog 10 starih milijonov dinarjev, do konca pa pričakujejo še pet milijonov.
Kupce ribniških suhorobarskih spominkov je tov. Matoh razdelil v tri skupine: domačine, ki kupujejo spominke za znance to rojake v tujini, izseljence in naše delavce v tujini ter tuje turiste. Vsem so ribniški spominki Izredno vŠeČ. Predvsem zadnje čase obišče Ribnico veliko Tržačanov, Avstrijcev, Nemcev, pa tudi Čehov je vedno v^. Mnogi Nemci pridejo v naše kraje ^udi z našimi delavci, ki so zaposleni v tujini.
S turističnim društvom so^ deluje lepo šteVilo izdelovalcev spominkov, vendar ne morajo biti kos vsem naročl-ilom. Težave imajo predvsem z grosisti, ki naročajo velike količine spominkov sredi turistične sezone. Tudi tem bi društvo lahko itstreg-
lo,	če bi imelo skladišče. Tako hranijo vse spominke v zasebnem skednju, ki ni niti najmanj primeren za skladiščenje lesenih izdelkov. Čudno je, da v Ribnici ne morejo dobiti primernega prostora za skladišče suhorobarskih izdelkov in to kljub temu da prav ta obrt prinaša tako občini, še bolj pa izdelovalcem lepe denarje! Ce bi druš-
tvo imelo primerilo skladišče, bi preko " zimč-pripravili do volj velike zaloge iri v sezoni kljub velikim naročilom ne bi prihajali v zadrego.
Milijoni za mleko
Kmetijska zadruga Ribnica odkupi od zasebnih proizvajalcev dnevno okrog šest tisoč litrov mleka. Marsikje pomeni izkupiček od prodanega mleka pretejšen vir dohodkov. Zadruga se je odločila v prihodnje posvetiti proizvodnji mleka še več pozornosti, tako p»a bodo pospeševali tudi nadaljnji razvoj zasebne živinoreje. Predvidevajo, da bi odkup mleka lahko v kratkem času povečali še za polovico. Kmetje dobijo na . mesec aa mleko tudi do 16 milijdnov starih dinarjev.
w »L!
Strokovnjaki potrebni, pripravnikov ni...
Doslej podjetja v ribniški občini niso sprejela še nobenega pripravnika, čeprav predpisi o pripravništvu veljajo že več mesecev. Samo Kovinsko podjetje je doslej pripra^ vilo pravilnik o priprav, ništvu, nameravajo pa zaposliti enega tehnika — pripravnika. Tudi Inles je razjpisal mesto pripravni-ka z višjo komercialno šolo. pa se ni nihče javil-Manj.ša podjetja pa nimar jo niti strokovnih ljudi, ki bi l^ko vzgajali in usposabljali pripravnike, čeprav bi strokovnjake najbolj potreUavala.
šndh prispevkov družb! (8 odst. občinskega, 5 odst. republiškega in 20 odst. zvez-n^^ prometn^a davka), kar znese pri 300 milijonih precej družbi odvzetih dinarjev. Suho robo, obodi in drugo, odvažajo s sodraškega območja. Slemen in drugod s kamioni, mnogo pa tudd z železnico iz žlebiSa.
Kako je mogoče, da vsa ta suha roba odhaja iz občine, ne da bi bili plačani vsi pri-spevki? Kje so inšpekcije, kje so drugi organi, ki bi morali poskrbeti za to, ki bi morali bedeti nad družbenim denarjem? Obdavčitev prekupčevalcev, vsaj tistih, ki odvažajo izdelke po želez-niči, ne bi bila težka, če bi le pogledali v dokumente že-lezsnice.	(fg)
Drobne Iz ribniške doline
■ gasilski dom v' DOLENJIH LAZIH pri Ribnici so zgradili iz splošnega ljudsikega premoženja id Jim je bilo dodeljeno, k stavbi pa so prizidali gasilajci stolp. Na ta način so dobili gasilci dom in prostor 'za seje ter sestanke gasilcev In dru-gih organizacij, krajevne skupnosti ttd.
■ GOSTILNIČAR TANKO V GORICI VASI je zgradil sodobno kegljišče, ki ustreza vsem predpisom tovrstnegti športa. Na ta način bo omogočeno, da bodo vsi ljubitelji kegljanja lahko prlžli na svoj račim, tudi oni iz Ribnice, saj je oddaljeno le dobeir kilometer. Prav tako Je zgradil kegljišče gostilničai Dejak iz Dolenjih Lazov. Tako ljubitelji kegljaškega športa iz Ribnice in okolice ne bodo v zadregi, kam bodo šli ob prostem času, saj so tudi EX>leni Lazi blizu Ribnice.
■ GORICA VAS JE MED TIS-TIMI VASMI V RIBNIŠKI DOLI-NI, kjer je bilo med vojno obnovljenih veliko hiš. Ljudje so pri. zadevni in veliko dalo na urejeno stanovanje. Pa tudi drugače je vas napredna, saj imajo precej kmetijskih strojev in gospodlnj.skih pripomočkov, pa tudi osebnih avtomobilov
■ KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA je obnovila mrtvašnico na pokopališču v Hrovači. V mrtvašnici bo odslej mogoče tistim, ki doma nimajo prostora, shraniti pokojnika pred pokopom. Pa tudi drugače je vse pokopališče obnovljeno. prav tako je dograjen tudi novi del pokopališča
■ V DOLENJIH IJVZIH .SO IMELI VRSTO LET TE2AVE Z VODO. Vodovod je slabo dolova! In tnko so večkrat o.stall brez vode. Po daljših razunkavah .so Je našli napako in jo odstranili. Danes imajo vsi vaščani dovolj vodo.
—r
REŠETO
KOČEVSKE NOVICE
NA VINICI SPOZNAVAJO:
Turizem bo nudil Viničanom boljši kruh
Zaradi vseh naravnih lepot in privlačnosti bi lahko postal turizem najvaž-nejša gospodarska panoga v Beli krajini - Viničani bedo morali v bodoče obdržati s svojo gostoljubnostjo in primernimi cenami domačine in tujce
Vinica in nekatera naselja ot> Kolpi sodijo prav gotovo med najlei>še in najjjrivlač-nejše turistične točke v Beli krajini, številni domači in tuji gostje se zadnje čase ustavljajo v campingu na Vinici za dan ali dva in potem CKihajajo, ker ne najdejo pt)-brebnega razvedrila in ne zadostne oskrbe. Marsikdo med njimi je prijetno presenečen nad lepoto krajev in je prepričan, da se bo na Vinico in kraje ob Kolpd še vrnil.
Na nedavnem se&tanku turističnega društva, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in gostin-sikega podjetja iz Omomlja so sklenili, da se bo viniško turistično društvo osamosvojilo in da bo odslej samo skrbelo za razvoj t«rizma v teh krajih. Na sestanku so se pogovarjali tudd o skupnih naporih za razvoj mnogih turističnih privlačnosti Bele krajine. Sklervili so, da se bodo odslej mnogo bolj trudili, da bi zadržali turiste in da jim bodo za>to morali nuditi gostoljubje in vse potrebno udobje, Viničani in okoličani bodo morali pozabiti na ceneno oz. kratkotrajno dobičkarstvo, če bodo hoteli, da jim bo razvoj turizma v teh krajih nudil boljši kos kruha! Zaradi naravnih lepot, ki privabljajo iz dneva v dan več turistov v Belo krajino, bo postal turizem tudi na Vinici lahko osnovna gospodarska panoga.
Viničani so polni nSčrtov. Za vse tiste goste, ki se bodo prihodnja leta pripeljali po asfaltirani cesti na Vinico, bodo morali urediti kopališče na Ko-lpa, poskrbeti bodo morali tudi ze ot-rOškO kopalii^, urediti cesto do campinga in ga primerno urectiti s potrebndn>j safuta-rijamii in elekJtriiko. Misliti bodo morala tudi na ureditev vodovoda, na ureditev gostih in na ureditev igrišč. iSkleoili so, da bodo na 2ež-Ijii zgraddli lovsko kočo, mlin pri ProkšVju bodo preure dili v privlačno turdsfcičho po-stojanko. Odslej bodo morali skrbeti z ribdScim dru štvom tudi sta nov ribji zarod v Kolpi.
Ker je pol«4na sesana kratka, sd bo tiirifttično dniMvo
na Vinica s primemo reklamo prizadevalo organizirati na Vinici tudi v zimskem času srečanja, konference in podobno.
Tudi na Vinici bo treba še marsikaj urediti. Prebivalci bodo morali polepšati pročelja svojih hiš in se bodo morali v bodoče pogorsteje posluževati turističnih kreditov. Če bodo hoteli obdržati goste, pa bodo morali v prihodnje biti bolj gostoljulmi in bodo morali prodajati go-
stom pridelke po ugodnejših cenah kot doslej.
Turistično društvo bo potrebovalo za uresničitev načrtov mnogo dolarja. Iz prvih težav jim bo pod določnimi pogoji pomagalo gostinsko podjetje iz Črnomlja. Na sestanku so predlagali ustanovitev pose<bnega sklada, kamor bd se stekala sredstva iz turistične takse. Ta sredstva naj bi v bodoče uporabljali le za graditw turističnih objektov.	K.	WEISS
Zimska predavanja za kmetovalce
Na nedavnem razširjenem sestanku krajevne organizacije SZDL na Vinici so govorili o izobraževanju kmetov v zimskem času. Poudarili so, da bo potrebno organizirati poleg dveietne zimske kmetijske šole, v katero naj bi se prijavili predvsem mlajši kmetovalci, tudi več predavanj o poljedelstvu, vinogradništvu, živinoreji in veterinarstvu. Predavali naj bi priznani domači kmetijski strokovnjaki.
Občani so na sestanku govorili tudi o tem, da bi bilo v bodoče potrebno vključevati, vsaj v izvenšolsko dejavnost, na podeželskih šolah tudi kmetijsko izobraževanje.
Odločili so se za svojo krajevno organizacijo SZDL
Cdani SZDL iz vasi Tušev dol in Zajčji vrh so se na nedavnem sestanku odločili za samostojno krajevno organizacijo SZDL. Prebivalci omenjenih vasi so bili doslej člani krajevne organizacije Strožni vrh, ki pa se za njihove teža-
ve in prediloge ni posebno zanimala.
Kdaj bo asfaltirana cesta Črnomelj -Zgornja Loka?
Zdaj, ko se je močno podaljšal asfaltni trak na cesti Črnomelj—Vinica, so začeli v Črnomlju razmišljali tudi o asfaltiranju ceste Črnomelj—Zgornja Loka. Ta cesta je zelo slaba in kljub temu se, po njej odvija ves promet proti Gribljam in Adlešičem. Asfaltiranje te ceste bi predvidoma stalo okoli 250.000 din. Kljub temu da si prebivalci, ki se vozijo po t«0 cesti moono želijo, da bi bil na cesti kmalu asfalt in čeprav so vsi potrebni stroji V bližini, pa sredstva letos še ne bodo zagotovljena. Stroški bi bili prav gotovo manjši, če bi priskočili na pomoč s prostovoljnim delom občani in pripadnild JNA.
ČRNOMAUSKI DROBIR
■ SAMO ŠTIRJE CBNC»fAU- i*q>ite. PredRvw»j» ee b(xio aaieja «KI MU05INCI se bodo dknes v oktobru in si bodo »ledila priključili novome«ti delovni bri- druRi teden , popoldi^. Kan^djti. iftdi »Uajde Sile«, ki odhajn aa bodo po končanem šolanju dobili nešec dni v Zaereb. ObCinski ko- naadv inženirja dela I. stopnje.
mesec dni v Zai^reb mite ZMS je ornaniairal posebno adccljo med mladinci, vendar pa 80 bile prijave zelo redke. Med prijavljer^mi mladinci ni niti *ne-ga samega gimnuaijca, ki bi bdi med počitnicami pripravljen po-mii)$ati v mladinski akciji »SjRva •8«. ,
■ GRADBENEGA MATERIALA, U ga V Črnomlju prodajat* kmetijska zadruga in iiPotro6nik«, Je
■ VEČERNO OSEMLETNO SO LO bo organiziral najbrž še letoS-njo Jesen Zavod za kulturno prosvetno dejavnoet	v	Cmomliu	m
vae tiste, ki so pr«klnW ftokB>Je t višjih razredih osnovne Sole. Ker je kvalifikacijska sijuktura	r	neka-
terih delovnih orsfaniisacijah ie zelo niaka, naj bi delavci vsaj z ve-dernbn tolanj€tn prižli do potrebne
Hu uiuiuca u.  _____________________  --	Šolske izobrnabe. V Črnomlju so
▼ traovlniA »e vedno premalo. Po- 4e večkrat nameravali organimrati sebno povpraševanje Je v zadnjem tako obliko	^
fia«u pT cementu, ki je le redko ^ pa so
itt zaiOKi Potrošniki ga navadno odhatall zaradi boljših in laijih
pokupil	to	prvi	dan,	iz	dr-
ne.strpno	čakajo	na	novo zalogo. ■ U. IZh^^A	»z	ct
se pritofcujejo, da ima nomaljske občine je pred pet^ml cement različne cene, ne upoštevajo pa, da Je ce*iwnt tudi raadione kvaliteto.
■ ZAVOD ZA KUIVTURNO PROSVETNO DEJAVNOST bo organi-»imi v jeseoi oddelek Jiole 7* or-gaiiizacijdco delo. Doslej se je »
dnevi odiila na letovanje na Mirno goro. Cmomaljaki oti^ letujejo letos kar v domafti občini, čeprav so bili potrebni zdravljenja in skrbnejfe nege. Ker so n^cateri Btarfii po&iljali na letovanje fdabo in prelahno oblečene otimke, so na občinskem RK zbrali nekaj naj-
Llo prijavilo > nad. 30 lju<U, i*	^
metliške in Cr7K>maljske občine. Pogoj za vpis v to Solo Je dokon-čima srednja Sola, prijavijenci pa morajo biti v radnem delovnem raranerju. Tisti, ki nimajo potrebne feolake izobrazbe, bodo morali v septembru na posebne sprejemne
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
90 jo raadelili najpotrebnejšim.
Izlet na Madžarsko
NA WEEKEND V BUDIMPEŠTO 31. 8. In 1. 9. z avtobusom greste lahko vsi tisti, Id sc prijavite do 20. 8. 1968 Turist biroju Črnomelj. Potovali boste ob Blatnem jezeru skoai letoviSče Bala-tonfblovar in Siofok, v BudimpefitJ pa sl boste ogledali najpomembnejše kulturne in zgodovinske spomenike. Posebno doživetje bo ogled »Scarde«, tipičnega nacionalnega gostišča s cdgansko glasbo. Cena potovanja je 264,00 ND.
Na sestanku so sprejeli delovni program in se obvezali, da bodo odslej redno seznanjali vaščane z zunanjepolitičnimi in notranjepolitičnimi dogodki, da bodo že na enem prihodnjih sestankov seznanili vaščane s pravicami in dolžnostmi zdravstven^a zavarovanja kmetov in da bodo skrbeli za ureditev vasi ter za pc^avilo vaških poti.
Za predsednika so soglasnd izvolili Jurija Štruclja, za taj-ni-ka krajevne organizacije SZDL pa Matijo Petrjeta.
V Zori imajt) novega v. d. direktorja
v »Zori«, lesnopredelovalni industriji v Črnomlju, so pred kratkim izvolili za novega v. d. direktorja inž. Janeza Brin-ca, ki je doma iz Podzemlja. Novi direktor je že prevzel delo, ker je prejšnji odšel na novo službeno mesto v Ljubljano.
Blizu naselij je smetišče
Jb ceet-i Cmomalj—Lokve, blizu c-igaaskega naselja, med ce»to in /«lc«))ško progo, s* je v aadnjem času raa&irilo smetišče, kamor dovažajo z voBUd in s kamioni najraeličnejfil mafterial. _ Ciganski otroci po ves dan brskajo po tem hmetišču. IMejo kruh in najrazllč-nejio kramo in se raabefijo le ce se kdo ustavi.
To smetiiče Crnonaaljčanom ni v ponos. Ni prav. da w je raafe. rilo prav r blišini naaelja in tako blissu Črnomlja! Ni prav t«di zato. ker se nriiatere ešgaMke druiine v zadnjem času močno trudijo, da bi fi sebe ibrisale pečait razcapancev in beračev in so si prav T blliini tega smetiMo postavile lepo urejene domačij«.
Platneni šotori na Vinici
Na Vkvci ie dalj časa taborijo taborniki iz Celja, JSaloa in Brežic. V kratkem se jim bodo pridružili tudi tabomiid w drugih krajev. Lepa okolica in čista Kol pa Je mlade tabornike močno navdušila. Tudi Vinka J4m je zelo všeč, čeprav se pogosto pritotoje-jo, da ne morejo tu kupdti niti sadja, kaj Sele kaj drugega. Ce bodo Viničani potdcrbeli za boljšo preskrbo in Ce bodo prostor m taborjenje 8e nekoliko uredili, se bodo taborniki tu radi uslavljaii v ČASU ta^borjenj.
PRISILNA UPRAVA V GOSTINSKEM PODjeTJO’l»PrUKA
„Preprečiti je treba večjo izgubo, pa čeprav sredi največje sezone!''
Na zadnji seji občinske skupščine Metlika so sprejeli sklep o uvedbi prisilne uprave v Gostinskem podjetju ~ Izguba znaša 168.000 din - Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Jože Zalokar Iz Novega mesta
Gostinsko podjetje v Metliki je začelo poslovati v novembru 1963 in se je že od samega začetka borilo z najrazličnejšimi težavami, že-lua, da bd metliški gostinski delavci razviH turizem v Beli krajini, je ostala le na pol izpolnjena. Metliško gostinsko podjetje je že od vsega začetka poslovalo z izgubo, ki je vsako leto le še naraščala. Domači in tuji gostje se v Metliki niso dolgo ustavljali; odhajali so drugam, kjer so jim nudili več in kjer so jim znali tudi bolje po-nu<titi.
25daj je zaposlenih v go-stitwkem podjetju le 20 delavcev. Med njimi je kar 55 odst. nekvalificiranih delavcev in le eden je visoko kvalificiran. V kolektivu se že nekaj časa pojavljajo razprtije in neenotnost. Tudi izguba je vsak dan večja. Letošnjih gostov je mnogo manj kot jih je bilo lani in v letošnjem pr\'em polletju je bil promet kar za 170.000 din manj.*i kot v istem razdobju lani.
Dosedanjo ieagubo, ki je znašala konec lanskega leta že 130.000 dan, so pokrili s sanacijskim kreditom in občinskega rezervnega ^ada skupnih rezerv. Ker je imelo podjetje v letošnjem prvem polletju ponovno 38.000 izgube, so na zadnji seji občinske skupš&ne sklenili, da se v podjetju uvede prisilna uprava.
Posebna tričlanska komisija, ki je pregledala poslovanje podjetija, je ugotovila, da je podjetje r zadnjih letih slabše gospodarilo kot prej in da znaša dosedanja ii^puba že 168.000 din. Promet se je v letošnjem juliju zmanjšal za skoraj 14 odstotkov v primerjavi z tatim razdobjem lam. Temu sta prav gotovo vzrok tudi sredi sezone zaprti cesti č?momelj—Vinica in Metlika—Karlovac. Res je tudi, da je biio v letošnjem letu v Metliki na novo odprtih nekaj privatnih gostišč, kamor radi zahajajo doma-čand in tujci.
Sklep o prisilni u?>ravi v Gostin5’kem podjetju ni preuranjen. Zai^i nesoglasij v kolektivu je že pred kratkim
odstopili tudi direktor pod-jetga Obrad Dimič, ki je na se>}i skupščine poudaril, da kolekitav ne bo dosegal uspehov, če ho delal tako kot dosleg.
Met'Iičtd. gostanci se bodo nrK>r^ lotaiti turizma malo drugače. Spoznati bodo ino-rali, da je integracija z večjim podjetjem sorodne ali iste stroke edini izhod iz zagate in da. bo gostinsko podjetje le	tako laliko	začeto
reivtabilne poslovati.
Na s€(}i je bil imenovan za prisilnega upravitelja Jože Zalokar, direktor Mesno-pre-hrambenega podjetja iz Novega mesta, pri delu pa mu bo pomagala tudd tričlanska komasaja, ki jo sestavltjaoo: Zvone	inž.	Janico
Živkovid	in	inž. Ivan	Kost^
lec.	M. P,
Nadomestilo za slabši obisk?
Tudi v metliškem Kino podjetju so opazili, da komerci-
V Metliki bo dovolj vode
Staro vodovodno črpališče v metliškem Obrhu bodo preuredili. Dosedanji dve črpalki — ena od njiju je stalno v pogonu — namreč le s težavo načrpat« dovolj vode, zlasti ker je profil tlačnega voda. ki je napeljan na Veselico, premajhen. Poleg tega je premajhen tudi vodni re-iservoar. Zato bodo v Obrhu postavili še tri črpalke, od katerih bo v.saka dala osem litrov vode na sekundo. Po bregu bodo napeljali tlačni vod večjega profila, na Veselici pa še za enkrat povečali rezervoar. Tako bo Metliki, ki se zmeraj bolj ši^i, za prihodnja leta zagotovljeno dovolj vode.
Delo za obnovo in razširjenje vodovoda v Metliki j« prevzelo Komunalno podjetje iz Metlike. Verjetno bo novo črpališče v Obrhu zgrajeno že letos, druga dela pa se bodo nadaljevala prih<^njo po-n)lad.
Število prekrškov narašča
V zadnjih letih je število prekrškov v metliški občini močno porastlo. Sodnik za prekr.*ate je lani obravnaval 664 prekirško<T, v letošnjem prvem polletju pa že 350 primerov. Vse to daje slutiti, da bo letošnje število prekrškov še večje kat je bilo lani.
Največ prekrškov so doslej povzročili mopedisti, ki se
alni filmi zlasti filmi z drznimi ljubezenskimi prizori, zvabljajo v kino dvorane več obiskovalcev. Take filme posebno radi gledajo mladi ljudje. V Metliki je pri večernih predstavah med obiskovalci tudi precej šolske mladine. Nikogar m, ki bi mladim obisk prepovedal zaradi pozne ure, kaj šele zaradi zanje neprimerne predstave, kateri še niso dorasli...
Na nedavni seji občinske skupščine Metlika so se odborniki zavzemali za poostreno kontrolo nad programom kina, predlagali pa so tudi, naj v prihodnje prodajalci vstopnic prepovedo šolski mladini vstop v kinodvorano v poznih večernih urah.
Nekdo, ki mu je finančno stanje podjetja najbrž še posebna skrb, je predlagal, naj dobi Kino podjetje posebno denarno nadomestilo za slabši obisk mladine ...
Odslej nadzor nad namišljenimi bolniki
Nekatere večje delovne organizacije v Metliki w pred kratki nastavile skupnega kontrolorja, Iri bo nadzoroval tiste, ki so zaradi boleaaii ali česark^ li dnig^;a začasno nezm<^ ni za delo. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da delavci obdščejo z^avnika zaradi malentooeti inoeta-jajo po nehaj dni don», kjer opravljajo naj-razlid-ivejša dela. Največ Postankov z d«ela je prav v poletnih	ko	je	na
poljih naj^ <iefla in prsw vtem času je v poroizvodn)! samo zaradi izoetaadioiv iu-di največ zastoja.
Kaže, da nezaposle* nost le ni tako pereče vprašanje
Ne »vodu m apo6lo»an^ Jj» pi4javl)c(^ 90 ljudi te metWI>nr občine. 76 priJftvlj««oev
lifieinmai,
so *«««»< trtje	Nek*t*fa
meiUMui podjetja potrebujejo 3!Ai>amo detovce m «unaixja vendar pa takega dela »o*?, te aprejatl. Zanimivo je tum, aa ee metUifld otoCani po^diti v goBttartn ^oto in v Gootinfikem podjetju d^<ma5ink» samo smAiUoa! Keer Jp med prijavljenci na zavodu « » poslovanje tudi- nehaj takin, ■ imajo doma aeroljo, ne maemo gft-o pereC«n pfotolemu n*«a-poeleno«ti t metlliki o*)6inl.
SPREHOD PO METLIKI
da vo«iJcl	oddi^
ri
Prav bi bilo, da bi take pa*iU
0{4la«u|le v DL!
na kopaUSću prijavil sodniku pre4iršiw.
novih stanovanjskih centrov^^ mladimi dnižisiaml itd. Zato bow9 A\AeU aa vrtec Cimprej prtpraviu nove prostore, in siceir kje v novem naselju v biižini ob^ tovarn. V ta namen a»j bi agradili novo pofelopje Idi pa al »gotovi« o»« stcnovwjl v kakem bloku.
■ NA GRAJSKEM DVORIŠČI)
90 pričal minuli teden novo kanaliaBCijo. Dofiodanjft j® bila namreč pomanjkljiva io aft* starega, asato je odpadna In
 ,	—	—	orna voda	t60iclj6	o-	^	   ,	—	-
vsak dan vozijo iz oddaljwiih dov. Odrfej se bodo naet^rM
vasi v saužbo, in ka^ih šte- og^ g^2^icfiS®/ajidm ob“ ganlzinAu v*^2S^mlJu In W
r-Adjem in se nato preCiMene »ali vale v Obrh.
■ MALO fiOLO, ki se je v Bol-
vilo se je v zadnjem času močno dvignilo. Razveseljivo pa je, da je med kaznovanimi v zadnjem 6asu manj mladoletnikov.
■ električni kabel BO-
DO POLOŽILI od t-ranrformator-ske postaje v novem Cankarjevem
Suhorju. S tem bi doblto fiol^o vvigojo (vsaj 80 ur) Aoi^ tjiietrt Šolskih novincev, to J® otrok pred vstopom v redno 8«9. Na žalost zaredi premajhnega vila otrok ne bo mogoiie v p*«l'
V mesecu avgustu ra^rodajamo letno blago z 10-od-stotnim popustom — Velika izbira uvožene volne »NEVEDA«
OefeieUstil ‘ ČRNOMELJ
do vi^ kleu.'^ Sol^aco v«^	“
kabei^ mjel fie Komunalno pod- manjSih podnižnih Soteh, jetje, Pionirjevo »vtoservisno lavnico nanj pa bo priključen tudi novi gasilski dom. Dosed^a napeljava Jc bila namreč zek> sw-ka in je pri veoki večji obname-nitvi priSlo na električnem omret ju do okvar«
■ PREDŠOLSKIH OTROK V STAROSTI od 3. do 7. leto je v metliški občind okoU 460. Od t«
METLIŠKI
TEDNIK
st. :tz (95»)
dolenjski list
19
POLLETNO STANJE V PRORAČUNU
Najboljši prispevki, najslabši davki
Izdatki za 5,4 odstotka večji od dohodkov — Zdaj še ni razloga za prehudo zaskrbljenost — Pričakujejo, da se bo stanje občutneje popravilo v drugem polletju oziroma ob koncu proračunskega leta 1968
Do konca junija se je v proračunski blagajni rm-bralo 37^ odstotka dohodkov za razporeditev. Prispevkov je bilo pobranih 48,1 odstotka, davikov 38,7 odst., taks 25,8, dohodki organov so dosegli
26,5	in dopolnilna sredstva 27,2 odstotto vplačil — namesto 50 odstotkov.
Med prispevki je bil prispevek od oselmih dohodkov uresničen z 41,9,
prispevek od samostojnih obrtoih dejavnosti s
47,2	odstotka. Najbolj se je planiranemu približal promatni davek od prometa blaga na drobno s
47,6	odstotka. Prometni davek od plačil na storitve (letni p»lan 1,2 milijona din) je bil vplačan 27,6-odstotno, prometni davek od n^remičnin in pravic (letni plan 400.000 din) pa 19,4-odstotno. Komunalne
Sled za neurjem izginila
Močan naliv sredi julija je cesto iz Škocjana do Dol tako spral in adrl, da po njej ni bilo mogoče iti niti z navadnim kmečkim vozom. Vaščani Dol. in Gor. Deri ter Mačkovca pa so se zavzeli in cesto popravili. Na razdalji
4	kxn so nai>eljali in razsuli
Hinje: 100 prošenj
Lani so suhokranjski kmetje naredili več kot 70 prošenj za davčne olajšave, letos pa pričakujejo, da bo takih prošenj vsaj 100. Ljudje bodo malo pridelali, ker je p>olja zelo prizadela suša v maju in juniju. Tudi sena so malo nakosili, zato je ponudba živine večja kot dru-gb leta. Na kmetih tudi že nima kdo delati, mladi so se odselili, stari pa so onemog-
li.	Na območju 11 vasi v okolici Hinj je pred vojno živelo skoraj 1.800 ljudi, zdaj pa jih je le še okoli 1.100. Tudi pomanjkanje delovnih rok je velik razlog, da ljudje prosijo za davčne olajšave.
700 kub. m gramoea. 30 do 35 ljudi je vsak dan d^alo tudi po 14 do 16 ur. Cesto so zeio popravili, sled za neurjem pa je izginila. Ljudje so delali bres^ilačno, le krajevna skupnost je plačala voznikom prevoee in gramoz.
Na seji sveta krajevne ski^uvosti so sklenili, da bodo po košnji in žetvi popravili še druge ceste in poti, ki povezujejo 29 vasi. Za popravilo in obnovo cest bodo pre-bivalci letos plačali 50.000 dinarjev krajevnega samoprispevka.
888 udarniških ur
888 ur so porabili prebivalci zaselkov Jelendola in Otre-ska na udarniškem delu nedavno, ko so popravljali vaška pota, za kar jim je krajevna skupnost priskrbela 250 kub. m peska in gramoza. Krajevna skupnost je plačala tudi prevoze. Prebivalci so pomoč krajevne skupnosti dobili šele tedaj, ko so vplačali letošnji sanx>prispe-vek.
takse so dale v prvem polletju 16,2 odstotka letne vsote namesto 50 odstotkov. Te takse brezko-mvmalnih taks na motorna vozila in drugih pristojbin so bile pobrane zadovoljivo — s 40,5 odstotka.
V	tem času pa je imela proračunska blagajna 42,7 odstotkov izdatkov. Med drugim je šlo za kulturno prosvetno dejavnost 46,7, delo državnih organov 45,8, sodišče 50 in za n^ospo-darske investicije 43,2 odstotka denarja — namesto 50 odstotkov.
Presneto orodje!
Na stalni konferenci krajevnih skupnosti, ki je zasedala v Novem mestu 25. julija, je predstavnik iz Bučne vasi povedal, da nekateri gospodarji nočejo izročiti krajevni skupnosti orodja, ^ so si ga pridržali po ukinitvi krajevnih odborov. Pripomnil je, da ima krajevna skupnost dobro evidenco o tem, kdo si je prilastil krampe, lopate in druga orodja, ki so bila prej last krajevnega odbora in zdaj njegove naslednice
—	krajevne skujMiosti. Predstavnik iz Bučne vasi je menil, da ima krajevna skupnost premalo denarja, da bi kupila novo orodje.
Nbvomcšte kronika
■ \ /.4KJI VASI, kjer urejajo kanaliracijo za prebivalce Kod<‘ Ijeve^u hriba, so domala Se idco p<ili jarek za glavni zbirni ka nai. Prod kratkim so začeli v Jarek tudi že polagati ccvi. Dela Jo delavci komunalnega podjetja.
■ V KKATKKM B01)(> pričeli urejuti tudi kanalizacijo v Ulici talcev Dela bo po posebni po godbi opravilo komunalno pod Jotje
■ VKt. NUVIH TKLKKON. SKili številk je vključilo Pod Jetje za ptt promet le dni v stanovanja in druge prostore prosilcev Podjetje Je v ta namen namest.ilo več novih telefonskih linij
■ s PKI-;i)V.VIANJKM AMKRI-
.<iKK filnvOce komedije »Abbott In Costello v tuJslU legiji« se je v_ petek, 2. avgusta pričela v kinu KRKA revija filmov jugoslovanske kinot^e. PredvCeraJŽnjlm Je bila revija končana. Obiskovalci
so »i radi ogledali vrsto kvalitetnih filmov, med kutenmi so nekateri pmve umetnine.
■ OKOLI 35 MIw%»INCEV in mladink iz Sniarc v okolici Kani nika je v soboto, 3. avgusta obiskalo Novo meuto. Med ogledom mestnih znamenitosti so gostje obiskali DolcnJsk. muzej. Pc^caza
li	so Jim tudi NOVOTEKS, kjer Jim je o razvoju podjetja pripo vedoval Danilo Kovačič Mladinci in mladinke iz Smarc so zatem obiskali Se Dolenjske Toplice.
■ NOVK C:KNK AI.KOliOLNill pijač so začele veljati 1. avgiista. Zvečer pred tem dnem so v trgovinah z alkoholnimi pijačami delali skoraj tri ure dl< kot druge dni.
■ OBVEZEN ZDRAVMf^KI PRK-GI.KD so imeli r torek mladlncd in mladinke, ki so se prijavili v MDB M^da Sile, ki bo te dni odpotovala na izgradnfo savskega nasip« T bližini Zagreba.
Ceiprav so bili izdatki za 5,4 odstotika večji od dohodkov, pa občinski predstavniki še ne vidijo razloga za prehudo zaskrbljenost. Iz dosedanjih izkušenj je znano, da se stanje popravi v drugem polletju, ce prej ne, pa se ugodni rezultati pokažejo ob koncu leta.
Več postelj kot gostav
v Dolenjskih Toplicah od-ds^iaijo letos turistcsn 63 za-sebtiih sob s 145 p>osteljaa3ii. Na novo sta začela oddajati sobe dva gospodarja. Dokonča julija letos so oddali sobe 390 domačim in 56 tujim gostom. Ta čas pa vse turistične sobe še niso easedene. V prihodojecn letu bodo dali na vcrijo še deset zasebnih sob za potrebe turizma. Te sobe bodo 'imele v glawiem po eno posteljo, ker po takih sobah gostje najbolj sprašujejo.
Prebivalci Dobruške vasi pri izkopu vodovodnega .jarka iz Grmovelj do Dobruške vasi (Foto: Polde Miklič)
Vodovod še v štiri vasi!
»S takimi ljudmi je lahko delati,« pravi Pavle Zupet iz Škocjana — Letos dobi pitno v(^o že deveta vas v škocjanski krajevni skupnosti
»če gre za vodovod, morajo druga dela počakati. Delati moramo, kadar je ura. škoda bi bila zamuditi priložnost, ki jo ponuja krajevna skup nost. Vodovod mora biti, če nič drugega ni,« je slišati na vaških sestankih v škocjanski kra.^vni skup nosti, kadar se dogovarjajo za skupna občekoristna dela.
»Ljudje radi delajo. Včasih se mi zdi, da ga rajo, kot bi hili zastrupl.ieni s skupnim delom. Ovir ne poznajo. Ko se dogovorijo, da bodo nekaj nare dili. so vsi kot eden. S takimi ljudmi je lahko de lati.« je pripovedoval te dni Pavle Zupet, škocjanski odbornik in predsednik krajevne skupnosti.
Prav gotovo so odraz ta^e pripravljenosti ljudi tudi nedavno začeta dela za nove vodovode: v Do-bruško vas. v C^r. in Dol. Dole in IVIaokovec.
NI i^ALA: CELO NAJM1..AJSA ANGEIX]A že pomaga trojčkom, čeprav jim je skoraj bolj v napoto kot pomoč, toda v košek na hrbtu Petra ali l^lvla prav rada vrže kako polovico okrušene opeke. Pohvalo »zaslužijo tudi vsi tisti pridni sosedje in mladina iz Segonj ter okoliških vasi, ki te dni vneto pomagajo Korenetovim!
(Foto: M. Vesel)
Pred podražitvijo so prodali vse pivo
Od 1. avgusta dalje bi marali tudi v Žužemberku začeti prodajati podražene alkoholne pijače Ker je komisija zakasnila, so bile tega dne dopoldne v DOLENJKI-NI posJovalnici GRAD še stare cene. To je spodbudilo 2užemberčane, da so v nekaj urah pokupili malodane vse pivo.
Zakaj je gorelo v Škocjanu?
Prejiix}i teden smo poročali, da je v Škocjanu pogorelo gospodar sko poslopje Ivanu Glotievniku. V vesti je bila omenjena tudi domneva, naj bi bil ogenj izbruhnil zaradi okvare na električni napeljavi. Kasneje so ugotovili, da elektrika ni mogla povzročiti požara. marveč da je ogenj nekdo namerno podtaknil. Kdo je požigalec, delavcem UJV, ki raziskujejo vzroke za požar v Globevni-kovem poslopju, in prebivalstvu Škocjana zdaj te ni znano.
Jarke za glavni vod vodovoda v Dobruško vas so pričeli k(^ti T>red kratkim, ob koncu prejšnjega tedna pa so domala že vse izkopali. Delali so hitro, brez oddiha — po 300 m jarkov na dan. Glavni vod bo dolg nekaj več k:>t 1800 m in bo speljan iz Grmovelj. V jarek bodo poljžiJi plastične cevi. Vaščani bodo opravili vsa zemeljska dela breeplačno. Za vodovod je prispevalo 20.000 dinarjev novo-
Pri zajemanju vode je padel v vodnjak
DvainšesUirMeUeliii Joie Strav.s iz Trpbčr vasi pri Dvoru je pred dnevi pri zajemanju vo<le isgnbil ravnotnje in padel v nekaj metrov globok vodnjak. Se pravi so mu priNko<'ili na pomoč iena in domači ter ga potegnili iz vod. njaka.
Na vasi še mandkje zajemajo vodo ročuo. tako da se z vedrom liklanjajo v vodnjak. ljudje bi mo. rali tako zajemanje vode opustiti, saj Je zelo nrvarno.
M. S.
meško podjetje VODOVOD, nekaj pa bo dala tudi krajevna skupnost. Hišni gospodarji v Dobruški vasi bodo vplačali po 600 dinarjev, presežek strokov pa bodo razdelili glede na davčno osnovo gospodarstev. Tega vodov'>la krajevna skupnost letos sicer ni imela v načrtu, ker pa so ljudje hoteli prispevati, je prišel na vrsto leto dni prej.
Tudi jarke za glavni cevovod v Gor. in Doljnje D)le so že pričeli kopati. Vodovod bo dolg 2,5 km. Zajetje bo na hribu nad obema vasema. Voda bo po prostem padu pritekla v rezervoar, ki ga bodo zgradili nekje na polovici trase, in iz rezervoarja spet po naravnem pritisku do vasi in porabnikov pitne vode. če bo pritisk vode dovolj močai), bo ta vodovod napajal tudi Mačkovec.
Prihodnje leto bodo napeljali vodovod še v Zalog, napeljali pa ga bodo prek posestva Vrh. S tem bo dobila
v škocjanski krajevni skupnosti že deseta vas svO’j vj-dovod. Prvi vodovod na ^yni območju so napeljali ne pred več kot 6 leti.
:z.
Zaradi malomarnosti staršev so doma
Osn:>viM>šolska mladina iz £Smaj-jete in Škocjana preživlja poletne počitnice kar doma. Le sedem otrok iz Smar-jete in eden iz Škocjana je odšlo za tri tedne v Fazan pri Portorožu, kamor jih vsako leto pošlje socialno zavarovanje breagjaačno. Morda se sprašujete, zakaj samo en otrok iz Škocjana? VsaJco leto bi lahko poslali na morje šest do sedejn otrok. Toliko mest jim daje na raa?>o-la^ socialno zavarovanje. Vendar starši otrok ne pripeljejo niti na obveaen zdravniški prigled, tako da morajo zaradi malomarnosti staršev otroci ostati kar doma. Naslednja leta jim socialno zavarovanje ne bo več daj*!o prostih mest, amp>ak jih bodo prepustili Smarjeti ali kakemu drugemu kraju.
VELIKI SLATNIK: tok
boljši
Drevi ob ZQ. uri bo nastopil v Šmarjeških Toplicah iiu. sambel MA(JN1FICX) iz Skopja. Prireditev bo v okviru Dolenjskega poletja 6K. Ansambel ima v programu pesmi Latinske Amerike. Do zdaj je gostoval domala v vseh evropskih državah, zdaj pa je obiskal Slovenijo.
Nedavno so na Velikem Slatniku obnovili električno omrežje in napeljali trolaznd tok. Dela, ki jih je izdatno podprla tudi krajevna skupnost na Malem Slatniku, so veljala več kot 20.000 dinarjev (2 milijcma Sdin).
Do kdaj še podrta ograja?
železna ograja pri mostu čeis Su&ico v Dolenjsklb Toplicah je na južni strani la več kot dve leti podrta in vial čez most. Nihče pa se ne spomnd, da bi bilo treba to stvar čimprej popraviti. Tudi dru. gi del ograje grozi, da se bo vsak Čas podrl. Most tudi kazi podobo samim Dolenjskim Toplicam.
D. G.
M
GRADAC
tel. 76-177, luk. 8
Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa leracerska dela hitro in kvalitetno.
104. člen USTAVE SFRJ, sprejete pred petimi leti, se prične:
■ V krajevni skupnosti kot samo-
■ upravni skupnosti občanov vaškiii
■ in mestnih naselij občani nepo-
■ sredno uresničujejo samoupravlja-
■ nje na področju dejavnosti, s ka-
■ terimi se neposredno zadovolju-
■ jejo potrebe delovnih ljudi in njihovih družin ..
Te skope, dosti stihoparne precizne besede so dale krsr jevnim skupnostim ne le nalogo živeti, marveO tudi pravico do dela in nasledstva za ukinjenimi krajevnimi odbori.
Po dobrih treh letih iaku-šenj in seveda uspehov so si krajevne skupnosti pridobile pravico do neomejenega in nemotenega obstoja.
Zdaj jih je dvajset
v novomeški občini je 20 krajevnih skupnosti. Do letošnje pK>mladi jih je bilo 19; dvajseta je nastala z odločitvijo Gaberja in nekaj okoliških vasi, da ustanovijo svojo krajevno .slcupnost.
Poročilo za ned?.vno zasedanje stalne konference krajevnih skupnosti v Novem niestu ima smelo, a upravičeno trditev, da so krajevne skupnosti vel>ko iispešnej« Urejevale probleme mesta in vasi kut krajevni odbori.
Poroćik) dodaja, da »{Mri nekateri krajevnih skupnostih opažamo _ na-?adovanje« in da »med tako lahico &te-jetno Pograd, Orehovico, Be lo cerkev in Prečno«, medtem ko 90 druge dela e bolj ali nianj uspejo.
Rešujejo, kar žuli
Dejaviiost krajevnih skup. nosti je zelo ra/nolika, rešujejo pa to. kar pretovalce
najbolj žuli. Vse imajo v programih popravila poti, gradnjo cest in mostov, ureditev ambulant in družbenih prostorov, nove vodovode, izboljšanje električne napeljave, odpiranje vrtcev in podobno. Najbolj pogostno je .slej ko prej reševanje komunalnih zadev.
1965: KO 60, KS 100 milijonov ...
Sadovi dela so se p>okazali že ob koncu leta 1965. To leto so^kraje\Tie skupnosti začele delati prve korake v smeri, nakazani s 104. ustavnim členom-
Po podatkih stalne konference so krajevne skupnosti že prvo leto ureaiičile s-.'oje pragrrame in opravile dejavnost. vredr.o več kot milijon dinarjev (ali IDO milijon.n-Sdin) prej se je ^krajevnim odborom posrečilo doseči le 600.000 dinarjev (60 milijonov Sdin na leto).
Na«'er1nje leto je bilo m kravv'e skupnosti še bolj „pl:>dno Njihov delež se je povečal na 20.000 dinarjev (2 m lij ona Sdin), vendar \y& podatek ne upošteva dinarjev. ki so jih prispevale de lovne organizacije
De'ež orebivalstva je bil to leto (ielo in m?t<^rial) vreden .'■>00.000 dinarjev (.50 mili jonov Sdin). 380.000 ( 38 milijonov Sdin) je vrgel samo-pris“«vek. 180.000 (18 niili-
(iOSPODlNJE — SKRAJŠAJTE C AS POMIVAN.M POSODE!
Kniajlirane poi-<ivalne omarice '
— z dvodelium pralnikom s plastičnim ok^rom ali z nerjavečim dvodelnim pralnikom (lohavl,|a po uKodnili cenah in kvalitetno belo emajlirane
jonov Sdin) pe je odrezala občinska skupščina od proračuna.
Lani: prednost cestam in vodi
Lansko dejavnost ^o'ajevnih skupnosti so ocenili iia 1,25 milijona dinarjev (125 milijonov Sdin). Od tega je bilo (>31.000 dinarjev (63,1 milijona Sddn) Zibrano za šole: v Novem mestu za gradnjo nove šole, v Mimi peči za šolsko opremo, v Stopičah in Podgr^u pa za popravilo šolskih stavb.
Avtomobilski promet se je udomačil domala že v vsaki vasi, aato so krajevne skusp-nosti tudi lani zavzeto obnavljale in vzdrževale poti in -ceste (284.000 dinarjev) Za preskrbo krajev s pitno vodo (vodovodi, asanacije studencev) so porabile 143 tisoč dinarjev. Za novo električno na^ljavo in izboljšavo električnega omrežja so prispevale 117.000 dinarjev. Po nekaj več kot 20.000 di-' narjev pa so dale za ureditev am^lant, družbene prostore in vzdrževanje ulic.
Letos: zgodaj se je pričelo
Komaj smo začeli uporabljati koledarje za leto 1968, so sveti krajevnih skupnosti že razglabljali, kaj naj bi priSlo letos na vrsto.
Sredi leta je stalna kon-fe:enca ugotovila, da je uresničen že dobršen del nalog.
Našteli bomo nekaj v letošnjih prvih šestih mesecih opravljenih del. Pri naštevanju del bomo uporabili ■podatke , stalne ^ konference krajevnih skitpnosti
Več kot 2,090.000 dinarjev!
Začenjamo s seštevkom vseh prispevkov v letošnjih prvih šestih mesecih:	več
kot 2,090.000 dinarjev! To je 209 starih milijonov!
Številka je spodbudna.
Nekaj več kot 1,020.000 dinarjev je v prvem pol etju > obranega za dve šoli:	za
-»radnjo novomeške 1,007.080 in za opremo mirnopeške ■ '3.690 dinarjev.
Dejavnost se je letos povečala.
Kaj so napravile krajevne skupnosti do 30. junija, je raavidrvo naslednjega zgoščenega pregleda;
■ NOVO MESTO: krajev r.a skupnost je organizirala pričetek del za ka.’'alizacijo Kodeljevega hriba, gradnjo vodovoda v Irčo vas in na Brod. vse potrebno za asfaltiranje ceste v Šmihelu pri Novem mestu. Za vse to so prebivalci prispevali 170 000 dinarjev
Ragovo je dobilo obnovljeno električno omrežje, u-strezna dela i so ocenili na 10.000 dinarjev.
Za vzdrževanje vaških poti je bilo porabljenih 2.500, za urejanje zelenic in parkov pa 1.120 dinarjev.
V mestu je uvedena posebna služba za čuvanje zelenic, parkov in javnih nasadov. Kr3je\'na skupnost je 70, čuvaja plačala do zdaj 1.750 dinarjev.
■ IM)i.KNJSKK TOPLICH:
za vzdrževanje poti, javno razsvetljavo obnovo e’ektrič-ne napeljave v enem naselju, ureditev ceste Dolenjske Toplice — Polje, obnovo mostu v Gor. Sušicah, r*abavo kinoprojektorja in popravilo šolske strehe v Gor. Šiišpicah
je krajevna skupnost prispevala 38.600 dinarjevč
■ BUČN.\ V.AS: za popravilo poti so porabili 600 kub. metrov gramoza (18.000 dinarjev), urejevali pokopališče in pHjstajališče.
■ STOPICE: v dveh naseljih so obnovili elektriko (prispevek občanov:	26800
dinarjev) in pripravili drogove za nadaljnjo otmovo (vrednost:	16.200 dinarjev),
podprli gasilsko društvo in dali prispevek za letovanje otrok — uresničena dejavnost je vredna 43.760 dinarjev.
■ BRUSNICE:	vzdrževali so poti, popravili pokopališče in uvedli samoprispevek prebivalcev za zgraditev prosvetne dvorane.
■ ŠMARJETA.' napeljava vodovoda v Strelac je veljala 35.430 dinarjev.
■ HINJE; vaščani so udarniško p>opravili poti, razširili pot iz Lopate do avtobiAsneve postajališča, podprli šolsko knjižnico in telovadnico na Prevolah ter pomagali pri prizidavi dvorane gasilskemu domu na Hii.jah — ^^se vredno 11.200 dinarjev.
■ BIRCNA VAS: popravila poti so veljala 3.169 dinarjev, za obnovo električnega omrežja pa zbirajo samoprispevek p.rebiv3lstva.
■ GABER.IE:	razstrli so 4 km ceste Gaberje — Brusnice in porabili za to 17.000 dinarjev
■ ŠENTJERNEJ:	za nov \'odovod je bilo porabljeno lfiB.550 ’■ srev, prebivalci so opravili .3450 udarniških delovnih. Pripravljajo se tudi na ureditev kanalizacije v Šentjerneju, krajevna skupnost pa bo s prisi>evki sodelovala tudi pri modernizaciji oeste Šentjernej — Dobova.
■ 2U7.EMBERK:	v več jem naselju .so obnovili električno omrežje, napeljali vodovod v Žužemberku — na desnem bregu Krke, podprli društva (1.0(X) dinarjev), popravili več poti in uredili kanalizacijo, kar je vredno (z udel^bo delovnih organizacij) 321-500 dinarjev.
(P S.: O drugih krajevnih sikupnostih stalna konferenca ni dobila izčrpnejših ozi-' roma nobenih podatkov, zato jih tudi ta zapis, ki je
^ c" s
Večina krajevnih skupnosti v novomeški občini inia v načrtu vodovode, več krajevnih skupnosti je vodovode že uredilo, ponekod pa jih prav zdaj g:radijo. Kadar gre za pitno vodo, se občani ne odrečejo sodelovanju. Vodovodna pipa jim je postala že ^'^or na. predka na vasi.
sti pa niSo zbrani m je te^o zapisati številko, ki bi veljala.
Četudi nas je statistika tukdj malce razočarala, ni dvoma, da ne bi verjeli v pomembnost (opravljenega) ogromneva dela socialno adravstvenih komisij in svetov.
Pa vendar tretjina še ne ve ...
če je prv.a stran medalje svetlejša, je navadno druga stran temnejša. Kako so videti krajevne skupnosti, če obrnemo medaljo na temnejšo stran?
Ustavili bi se kar pri delovnih programih.
Ugotavlj«'čo predvsem, da so programe občani prema'.o
Daleč od tega, da bi za katero koli krajevno skupnost v novomeški občini rekli: »Kaj pa |e tebe treba bilo?«
do tu povzetek na zasedanju stalne konference prebranega poročila, ne omenja pričakujejo, da bi imela stalna konferenca za svc^e zasedanje ob koncu leta izčrpnej-še podatke, predvsem pa da bo lahko razpravljala o 0-pravljenem delu vseh dvajsetih krajevnih skupnostih! )
KS občanu za osebno pomoč
Čeprav je bila komunalna dejavTiost za vse krajevne skuonosti osrednja naloga, so dosti uspejo reševale tudi druga vprašanja prebivalcev.
Poudariti velja predvsem veliko vlogo socialno zdrav-st.venih komisij in poravnalnih odborov pri krajevrah skupnosti.
O delu t«h organov so podatki zelo pomanjkljivi, zla-
obravnavali. Marsikje so prvo in zadnjo besedo o tem, kaj se bo delalo, rekli kar člani sveta krajevne skupnosti. Seveda so bili potem, ko so ugotovili in kasneje, ko so porabili samoprispevek, »nepremostljive težave«.
Ankete so pK>kazale, da je komaj tretjina občanov seznanjena s pomenom in namenom samoprispevkov.
Družbene organizacije so zvečine premalo zainteresirane za razvoj krajevnih skupnosti. zato so tudi njihovi programi tolikanj različni. Sodelovanje čutijo le tam. kjer so člani svetov krajevnih skupnosti tudi člani družbenih organ 1 zaci j
Kjer sprejemamo programe in samoprispevke vsi prebivalci, kjer sodelujejo vse družbeno politične organizacije in odbom’ki, uspeh ne more biti izjema.
Mimogrede še: odbor za leto akcij
Občinska skup>ščii*a v Novem mestu je ne^aviKi imenovala koordinacijski odbor za izvedb<^ »leta akcij krajevnih skupdosti«. ki ga je proglasil zvezni (Kibor »družina in gospodai'stvo«
Krajevne skupnosti sa se v leto akcij vključile in nešteto nalog po programu zveznega odbora »dnižina in gospodarstvo« že opravile.
Stalna konferenca krajevnih skuq;>no8ti je na zadnjem zasedanju priporočila:
■ n»j daje koo rdinacij.sk i ■ odbor krajevnim skupnostim
do konca leta akcij pomoč zJasti tam, kjer je aktivnost nazadovala;
■ .stalna konferenca naj pomaga krajevne skupnosti utrjevati organizacijsko in kadrovsko:
■ predsiitvniki občinske .skiipščine naj bi še nadalje občasno obiskovali krajevne skupnosti, dvakrat na leto pa naj bi bdia sektorska posvetovanja predstavnikov občinske skupščine, njene uprave in krajevnih skupnosti.
Zelja po sodelovanju je velika in potrebna.
Krajevne skupnosti so si z dosedanjim delom že same potrdile pravico do življenja!
IVAN ZORAN
Osebni dohodki so še vedno nižji kot drugje
Poprečni osebni dohodki zaposlenih so v metliški občini še vedno med najnižjimi v Sloveniji. Podatki kažejo, da so tudi poprečni osebni dohodki v tekstilni stroki v naši republiki nekoliko višji kot v metliški občini. Republiški poprečni osebni dohodki v tekstili industriji znašajo 797 din< v metliški občini, kjer je prevladujoča prav tekstilna industrija, pa le 680 din.
kdor ponudi D O N AT yoimdi zdravje
ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« LJUBLJANA
Šmartinska 154
objavlja prosto delovno mesto
TEHNOLOGA
za DE PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO
E<X30J: diplomiran inženir biotehnične fakultete — živilska smer, ali kemične fakultete. Lahko je tudi začetnik.
Prednost imajo kandidati z urejeno vojaščino in s stanovanjem v Novem mestu ali bližnji okolici.
Za delovno mesto tehnologa je kot poseben pogoj predvideno poskusno delo, ki traja 4 mesece.
E*ismene ponudbe sprejema kadrovsko-socialna služr ba kombinata »ŽITO«, Ljubljana, šmartinska 154, do vključno 20. 8. 1968.
OBVESTILO
NOVOMEŠKE GIMNAZIJE
GIMNAZIJA V NOVEM MESTU obvešča dijake, da bodo —
1. Naknadni preizkusni izpiti
za sprejem v gimnazijo (pedagoški oddelek) 29. 8. in 30. 8. ob 8. uri.
2. Popravni izpiti
v dneh od vključno 26. do vključno 29. 8. 1968.
3. Zaključni izpiti v jesenskem roku
(tudi popravni zaključni izpiti) v dneh od vključno 30. 8. 1968 do vključno 4. septembra 1968. Podroben razpored opravljanja izpitov si oglejte v gimnazijski avli.
Redni pouk se bo pričel 5. septembra 1P68.
Dopolnilo k razpisu DIREKTORJA
Gradbenega opekarskega podjetja Mirna
Rok za prijavo kandidatov je 15 dni od dneva te objave.
Prijavam morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju z razpisom določenih pogojev. Prijave naj bodo vložene v zaprtih kuvertah z označbo prijave ha razpis.
iT
— Pot do vašega uspeha, mojster?
— odlična oprema!
— In pot do opreme?
— Namensko varčevanje pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
NE POZABITE:
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih!
vsak četrtek
ZA MLADE PO SRCU
Svet
delovne skupnosti osnovne šole TREBNJE
razpisuje delovno mesto
Šoferja
D-kategorije
POGOJI; šofer D-kategori-je, ki mora biti sposoben opravljati tudi manjša mehanična popravila.
Rok za prijavo je 18. avgust 1968.
Osnovna šola
MIRNA PEČ
razpisuje prosto delovno mesto
KUHARICE
šolske kuhinje
Mastop službe 1. septem-ora 1968. Prijave pošljite 3o 15. avgusta 1968.
HMELJ V SREBRNIČAH
bomo pričeli obirati
V soboto,
17. avgusta
Cena za škaf obranega limelja je 1,00 Ndin. Obiralcem bosta na razpolago hrana in stanovanje, oddaljenejšim bomo povrnili stroške prevoza v eno smer.
K obiranju prinesite košare in jutaste vreče!
Kmetijska šola Grm
Novo mesto
KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
oddelek za zdravUna zelišča NOVO (VIESTO, Novi trg 9.
teleton: 21-304
NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ
priporočamo, da v mesecu juliju in avgustu nabirajo predvsem naslednja zdravilna zelišča:
CVET: slezenovca, močvirskega oslada in rdeče deteljice
LIST: šmarnice, rdeče jagode, jetmika, slezenovca, borovnice, pljučnice in regrata RASTLINO: gladišnika, navadne plahtice, tavžent-rože, vodne kreše, škržolice, ženiklja, zlate rozge, zdravilnega jetičnika in zimzelena KORENINE IN KORENIKE: arnike, pastinaka, velikega divjega janeža, malega divjega janeža in sladkih koreninic
Poleg naštetih pa odkupujemo še razne druge vrste zdravilnih zelišč.
Na vašo željo vam pošljemo cenik.
Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate.
Vsem nabiralcem sporočamo, da odkupujemo -zdravilna zelišča in suhe gobe tudi v naši odkupni po> staji v Novem mestu, Novi t*^ 9 (avtobusna postaja). Pošiljke nad 30 kg pošljite po železnici na naslov: Krka, oddelek za zdra\ilna zelišča, železniška postaja Novo mesto.
ORGANIZAT 0«R JEM IN ZBIRALCEM
priznanio za njihovo delo provizijo po dogovoru.
Zdravilna zelišča in suhe gobe, ki jih oddaste osebno, vam izplačamo takoj pri prevzemu, blago, ki ga pošljete po železnici, pa najkasneje v 3 dneh po prejemu blaga. Stroške za prevoz po železnici plača Krka.
Vsa potrebna navodila o nabiranju in odkupu zdravilnih zelišč lahko dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v NOVEM MESTU, NOVI TRG 9.
POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVOdE
In ostanite tudi njihov potrošniki POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
9 kranjske Unbas«
% lovsko salamo 0 šunkarico
^ vse ostale vrstr klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila
KMniJSKO IN TRGOVSKO POUJETJK
^ BREŽICE
OBRAT
KLAVNICA
tel. 72-231
Komisija za razpis prostih delovnih mest pri
Tehniški srednji šoli Krško
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA
Pogoji, poleg splošnih so: ustrezna srednješolska izobrazba, nekajletna praksa v admanistraciji, obvezno znanje strojepisja.
Kandidati naj pošljejo na tehniško srednjo šolo Krško, razpisna komisija, prijavo s kolekom za 0,50 din, ustrezno spričevalo in kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela.
Razpis velja 10 dni po objavi v časopisu.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljube mame, stare mame in tete
FRANČIŠKE PAVLIČ
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki sto z nami sočustvovali in jo s cvetjem pospremili na poslednji poti. Hvalu tudi osebju internega oddelka splošne bolnice v Novem mestu za nesebično pomoč v času njene bolezni.
PAVLIČEVI
Novo mesto, 3. avgusta 1968.
LJUBLJANA
NOVO!
1'ICTEK, a. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.30 Trikrat deset. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročile — Turistični napotki za tuje Roste. 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 Čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam ... 14.S."! Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15 25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minuto s pevko Metko Stok. 20.CO Koncert zbora Du-njijske akademije z deli nemške in druge renesanse 20.30 Revija slovenskih pevcev in ansamblov zabavne glasbe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih,
SOBOTA, 10. AVGUSTA:	8.08
Giasbena matineja 9.15 Glasbena pravljica — T. Pavček — M. Vodopivec; Zgodba o najlepšem. 9.3<J Cez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 KmeUjskl nasveti — dr. Mirko Leskošek: Najnujnejše raziskave na področju gnojenja travinja pri nas. 12.40 »Pozdrav t morja« — dalmatinske narodne pesmi 10.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Paleta zabavnih melodij. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo Wat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Natašo Dolenc. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDEUA, 11. AVGUSTA: 6.00— n.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra Za otroke — Mihin Baškovič: Čudovito potovanje. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši .. . a) Drago Kumer: Tako so
padali komunisti, b) Anton Treb-še- V Baški grapi. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00 čez hrib in dol. 14.45 Z velikimi orkestri v tričetrtinskem taktu
16.00 Radijska igra — Marjan Marinc: Iluzije na asfaltu. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večer.
PONEDEUEK, 12. AVGUSTA; 8.08 Glasbena matineja. 9.15 Iz albuma skladb za mladino. 10.15 Pri vas doma. ll.Oo Poročila — Turistični napotki za tuje goste
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Šalamun: Plemenski merjasci iz rodovniške reje. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . .	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan Za vas. 18.15 »Signali«, 18.35 Mladinska oddaja; »Interna 469«. 19.00 Lahko noč otroci! 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.10 Radi ste jih poslušali
TOREK, 13. AVGUSTA:	8.08
Operna matineja. 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 1100 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti —' inž Dare Bemot; Priprava sadja . za trg 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . , 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana . 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler.
20.00 Radijska igra — Dimitrij Plichta: Obračun. 21.15 Parada popevk, 22.15 Skupni program JRT — Studio Zagreb.
MAGAJ Sl SAM
UNIDR^
BO POMAGAL
valiteta I	de	iuxe
It
(D
UNIOR
ORODJE ZA VSAK DOM TUDI V VAŠI TRGOVINI
SREDA, 14. AVGUSTA:	8.08
Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marija Ocvirk — Orešnik: Sklepi s posvetovanja perut-nimirjev v Ohridu. 12.40 Slovenske narodne pesmi, 13,30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci te-stitajo in pozdravljajo.	15.20
Glasbeni intermezzo. 16.00	Vsak
dan za vas. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Charles Gounod:	Faust,
opera v 5 dejanjih.
ČETRTEK, 15. AVGUSTA: 8.08 Operna matineja, 9.30 V planinski koči, 10,15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični nai>otki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Novak: Vzdr-zevanje popravila strojev na urejenem posestvu. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij. 15.20 Glasbeni int«nezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert.	18.15
Glasba In turizem. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.40 Glasbeni nokturno.
KR£KER KEKS
z okusom:
— šuuke
— iclobas«
— sira in govedine
— salame
— čebule
KRKA
Novo mesto is
TOV.4RNA KEKSOV IN VAFLOV
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 11. AVGUSTA
9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd)
9.23 Poročila (Ljubljana)
9.30 Dobro nedeljo voščimo z an. sambi oma Kosca in Kmetca (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)
10.45 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana)
11.35 Cirkus — angleški film — (Ljubljana).
12.00 Nedeljska	TV	konferenca
(do 13.00) (Zagreb)
17.10 TV Kažipot (Ljubljana)
17.30 Karavana (Beograd)
18.00 Med pesmimi in koračnicami — II. del (Ljubljana)
18.55 Cikcak (Ljubljana)
19.10 Notredamske senCe — \'zhod-no-nemški film (Ljubljana)
20;00 TV Dnevnik (Beograd)
20.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.50 Me;odije Jadrana Split 68 — prenos (Zagreb)
22.20 Propagandna oddaja — (Za. greb)
22.40 Športni pregled (JRT)
23.00 TV Dnevnik (Beograd)
23.20 Melodije Jadrana — nadaljevanje prenosa (Zagreb)
PONEDELJEK. 12. AVGUSTA
18.30 Po Sloveni^ (Ljubljana)
18.45 Vijavaja (Ljubljana)
18.50 Reportaža — Sarajevo (Ze-greb)
19.20 Obrežje — odaja za italijansko narodnostno skupino — (Ljubljana)
19.45 Zabavno glasbena oddaja — (Ljubljana)
20.00 TV Dne\’nik (Ljubljana)
20 30 Vijavaja (Ljubljana)
30.35 Na mostu — TV drama — (Zagreb)
21.10 Razigrano poletje — IV. del iz serije čeških filmov Priroda v enem letu — (Ljubljane)
21.50 Koncert resne glasbe (Ljub. Ijana)
Poročila (Ljubljana) TOREK. 13. AVGUSTA
18.35 Risanke (Ljubljana)
18.50 Torkov večer; Pori in Cedile Forth (Ljubljana)
19.15 Svet na zaslonu. Predvolilni vrtiljak v ZDA (Ljubljana)
19.55 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
Visoko kvalitetna sodobno embalirana
20.40 Lahko noč, odvetnik — italijanski celovečerni film —
21.55 Predkongresna razmišljanja (Ljubljana)
Ž2.15 Nastop moškega zbora iz Ribnice (Ljubljana)
22.45 Poročila (Ljubljana)
SREDA, 14. AVGUSTA
18.40 Kljukčeve dogodivščine — (Ljubljana)
19.05 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV Dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Šostakovič: Opereta — (Za. gr<-‘b)
22.05 Perry Mason — serijski film (Ljubljana)
22.55 Poročila (Ljubljana)
ŠČITI PRED SONČNIMI OPEKLINAMI IN POSPEŠUJE PORJAVITEV KOŽE
_	MIlilimiiiltMMMIM
i	^
g	FRIOZON	—	sredstvo za osvežitev prostorov je iz-	J
I	delano iz pr\'Ovrstnih esenc z vonjem	1
I	bora in lavanc^e	I
8	‘	S
I	FRIOZON	—	vas obvaruje neprijetnih dijav v sta-	g
S	novanju, avtomobilu, odnosno v vseh	1
I	zaprtih prostorih, ki jih uporabljate	1
m	vsak dan	|
ČETRTEK, 15. AVGUSTA | pFClZVajH
17.30 Buffalo Bill — serijski film (Ljublj^a)
18.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18,15 Propagandna - medigra (Ljubljana)
18.20 V narodna ritmu (Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (Ljub-Ijana)
19.05 Zabavno' glasbena oddaja — i (Beograd)
.19,45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik z dodatkom — (Ljubljana)
^.45 Vijavaja (Ljiibljana)
Ž0.50 Če bogovi hočejo — drama-tizii’an roman v nadaljeviv njih (Ljubljana)
21.50 JazB festival v Ljubljani — (Ljubljana)
22 10 Poročila (Ljubljana)
PETEK, 16. AVGUSTA
18.05 Mednarodna kotalkarska revija v Velenju (Ljubljana)
19.05 Naš globus — zanimivosti v svetu (Ljubljana)
RADOi^JA
sisAk
19.35-Forma viva 68 — oddaja iz cikla Človek in kultura' — (Ljubljana)
19.55 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Reaiičnost m fantazija — celovečerni amer. film — (Ljubljana)
Poročila (Ljubljana) Simfonični koncert — (Beograd)
SOBOTA, 17. AVGUSTA
18.30 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana)
mm
19.20 Graf von Spee — II. del oddaja Sprehod skoei čas ~ (Ljubljana)
19.45 CMkcak (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik (Ljubljana)
20,30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Zabavno glasbena oddaja — (Zagreb)
21.35 Karavana zapravljivčkov — (Ljubljana)
22.00 Osvajalci — serijski film — (Ljubljana)
22.50 TV Kaiapot (Ljubljana)
23.05 Poročila (Ljubljana)
Kupci, pošljite takoj izpolnjene garantne liste v Gorenje!
□.m2ug-n.:|R
nagrade daje: brezhibno pranje
in potovanja
Zahtevajte jo v naši trgovini!
NAUAVA3E!
Pralni stroj »GORENJE«, ki zadovolji z desetimi programi tudi najbolj zahtevno gospodinjo, vam lahko omogoči tudi enajsti program;
— 20 brezplačnih potovanj na Havaje
— 10 brezplačnih potovanj v Španijo
— 10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in
— 40 brezplačnih letovanj v Velenju.
Za nagradna potovanja v Španijo in na Ažurno obalo ter za letovanja v Velenju bodo izžrebani tudi kupci drugih izdelkov »GORENJA«! Ne zamudite žrebanja 20. avgusta 1968!
Vsa obvestila lahko dobite v vaši trgovini!
VELIKA NAGRADNA PRODAJA do 20. oktobra 1908
Naročite svoj list na domači naslov
f
MEDNARODNI
GORENJSKI
V KRANJU, OD 2.—13. AVGUSTA 1968.
DOLENJSKI UST * TEDNIK f VESTNIK-vsak četrtek 60.000 izmov !
v TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 9. avgxista — Janez Soboto 10. avgiista — Lovienc Nedelja, 11 avgusta — Vesrfjko Ponedeljek, 12. avgusta — KUra Torek. 13 jivgiista — Liljana Sreda, 14. avgusta — Demetrij četrtek. 15 avgusta — Marija
Ob boleči izgubi naše male hčerkice
TEJE JUNC
iz Otočca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob st ram in nam
SLUŽBO DOBI POSEST
IŠČEMO 2ENSKO za vaistvo otroka na domu, ▼ izmeni. Naslov v upravi lista (1313/68).
IdCEMO ŽENSKO sa varstvo enega otroka na domu. Nudim hrano in sobo. Naslov v upravi lista (1311/68).
I6ČEM gospodinjsko pomočnico k dvema otrcrtcoma. Radovan Ivanovič, RegerČeva vas 86 a, Novo mesto.
SLUŽBO IŠČE
80FER B, C, in E kategorije — avtometianik, ifiCe službo kjerkoli Ivan Kolar. Jugorje 7. Suhor pri Metlilci.
ST A MOV AN J A
ZAKONSKI PAR bree otrok i^ sobo v Novem mestu za eno leto. Marjana 2upec Rimska c. 10, Ljubljana.
OPREMLJENO SOBO nudun uči telju ali resnemu dijaku, ki bi inštruiral sina za 7. razred v angle56im m matematiki. Cimerman. Smihelska l. Novo mesto
ODDAM OPREMLJENO Sobo mo-Skemu Naslov v upravi lista (1332/68)
SOBO IN KUHINJO aa dve ieU iSČem v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1333/68)
ODDAM PRAZNO veliko sobo v Novem mestu Naslov v upravi Usta (1336 68)
MOTORNA VOZILA
KUPIM MOPED na tri prestave, prevoženih lahko dr 3000 km. Ponudbe na upravo Usta pod »garantirano«
UGODNO PRODAM traktor »Ste-jrer« 30 KM s plugom in koso, vse v dobrem stanju Cerjak, Pesje 7, p. KrSko.
PO UGODNI CENI prodam motor NSU (maks), hribovito kosilnico, stabilni mot<»'. Edo Rostohar, Rožno 48, p. Blanca.
UGODNO PRODAM dobro ohra-Ajen avto »spačke. Dane ^a-dič, Kosova 5, Novo mesto.
PRODAM
UNIVERZAL-PROMET — realitet-na pisarna, pred.stavništvo Ljubljana, Miklošičeva 20 telefon 84-7B6, proda:
Hišo, v njej 4-.sobno komfortno stanovanje, vrt. Novo mesto, 120.000 Ndin, vseljivo Hišico, v njej 2-sobno stanovanje, klet, vino^d 33 arov. Trška gora, vseljivo, 65.000. Hišo pritlično, stanovanje komfortno, garaža, vseljivo, pri Do lenjskih Toplicah, <?2.000 Hišo pritlično, vseljivo. Struge pri Dobrem polju, 32.000. Gostilniško hišo, go&podarsko poslopje, vseljivo, pri Brežicah, 126.000.
Hišo z delavnico xa vsako obrtno dejavnost, tudi gostinstvo, vrta 3500 m*, vseljivo, iM-i Mokronogu, 75.000.
Hišo-enodružinsko, komfortno, vrt, vseljivo, Grosuolje, 135.000. Hišo, zidano 1937, r.seljivo, ali posestvo, Dolenja vas pri I^b-niči, 57.000.
V prodaji imame še več drugih nepremičnin v raznih krajih Slovenije in ob morju. — Podrobnejše informacije dobe Icu^ d v naši pisarni. — Poslujemo vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah do 12. ure, vsak ponedeljek pa tudi popoldan od 16 do 18 ure.
PRODAM mlatilnico lu tresala in reto kot novo, »Fe« 35 s plugom, obračalnik za seno »bautz« na kardan in »fahrov« na pet Til ter skoraj novo kosilnico »mdrthU za nori (»deutz«) traktor. Cene ugodne. VeUU Gaber 30.
PROD.\M nov magnetofon »phi-iips«. Naslov v UfN'avi Usta (1328/68).
PRODAM dve motorni mlatilnioi, eno s tresaU, ena numjSa, po selo ugodni ceni. Aloje Podržaj, dkrjanče 6, Mirna.
PRODAM novo tračno žago — kompoltno z enofaznim motorjem. Zupančič, dmihol 49, Novo mesto.
PRODAM sod 1300 Ilirov. Alojz Potočar, Dol. Kamence 31, Novo mesto.
POCENI PRODAM opremo za vodni mlin. Julijana Zupančič, Grm 5. Trebnja.
PROD.AM spalnico javor oreh. No slov v upravi lista (1315/68).
PROD.\M ostreAJe za hiSo, velikost po lastni Selji. Naslov v upravi lista (1316/r>8).
PRODAM dobro oliranjon izkopi za icromplr. Jože Bogovič, Oomji Lenart 12, Dreiioe.
UGODNO PRODAM zelo dober električni stroj za Izdalovanje kvadrov. Toni Oabrič, Glavni trg 33, Sevnica.
NOV 14, 15 in 16 eolski gumi voi ugodno prodam. Bulc, Ljubljana, Jurčkova pot 73.
PRODAM MLATILNICO. Antoo Janko, SentjoSt I, Stopiče.
Z.%RADI SELITVE prodam spalnico 2 vložki in kuhinjsko po hištvo. Milka Dajič, Jerebova 8, Novo mesto.
PRODA.M 120 kom &cupe In 10 kubikov kamna. Cena po dogovoru. Rozman, 2diixja vas 72, Otočec ob Krki.
PROD.\M kuhinjsko kredenco, nlzo, stole, Štedilnik »Gorenje« ~ desni In hladilnik po ugodni oeni OačiUk, Bt\>d 34, Novo taei^o.
RAZNO
STE V ZADREGI, kaj bi kupUi za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg tuil-verze).
izrekli sožalje. Posebna zahvala tistim, id so ji prvi priskočili na pomoč. Zahvala kolektivu KRKK za vence in za tako lepo tidelež bo pri pogrebu. Hvala g. župniku za	tolažilne besede	in	deklicam
iz	Otočca za petje	pri	odprtem
grobu. Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoči:	mamica,	očka,
stara mama	in	stari ata
ter drugo sorodstvo
Najlepše se zahvaljujemo družini /amida iz Rajlin|>ena za vso njihovo požrtvovalnost in trud, katerega so imeli z nošo ljubljeno pokojno Amalijo Prah, roj. Stem, ki Je živela v Nemčiji. Mama. brat Martin z družino in drugo sorodstvo Stem iz Mariliora.
JREKtiet'^
Avgust Pavšelj, Dnižiaska vas 41, prepovedujem Nežki Rifelj in Mfriji Pavlin delati vsako Škodo in pašo kokoši po mojih njivah Obenem prepovedujem tudi paSo živine na travniku v Marovljah in pri potoku
ŠTUDENTJE: Knjigama in papirnica Mladinske knjige nudi štu-dent<»n v času od 20. avgusta do 10. septembra 1968 ugoden zaslužek. Zglasite se v trgovini i
PRODAMO enodruRlusko stanovanjsko liišo v dobrem stanju z vrtom in pritiklinami v Podsredi St. 46, p. Šmarje pri Jelšah. HUia je vseljiva takoj. Interesenti naj se zglasijo pri Mihaelu in Jožefi Kolar v Žepovcih St. 36. p. Apače, občina Cior. Radgona.
NA VINICAH ugodno prodam enodružinsko stanovanjsko hišo v dobrem stanju z vrtom. Hiša stoji v bližini ceste Žlebič— Sodražica In na 'epem kraju. Anton Mohar. Vinice 31, p. Sodražica.
V ŠMIHELU prodam tričetrt hl-Se, takoj vseljivo. Cena 30.000 din. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Žabja vas 19, Nov* mesto.
PRODAM nedograjeno hišo z vrtom T Dobovi 37 a pri železniški postaji.
PRODAM stanovanjsko hišo sredi Brestanice po ugodni ceni. Ponudbe pod »Ugodna priložnostu.
UGODNO PRODAM enodružinsko hiSo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1329/68).
V OKOLICI Novega mesta, Šentjerneja, Sevnice aU Škocjana iSčem skromno hišico z nekaj ari zemlje. Za pomoč pri naku. pu — naslov ponudnika in cena — dam nagrado. Ponudbe pod »Nagrada«.
BREZICE:
9. in 10. 8. franc. barv. film PET FANTOV ZA SINGAPUR. 11. in 12. 8 amer. barv. film RANC SMRTI. 13. in 14. 8. jugosl barv. fihn ZLATA FRAČA.
Črnomelj: od 9. do 11. 8. fran-cc«ko>ltalijansko-nfTnški barvni film »Angelika in kralj«. 13. in 14. 8. ameriški film »Nenavadni me. nih«.
Kočevje »Jadran«: od 9. do 11
8. ameri^i barvni film »Hombre«. 12. 8. angleški film »Sarm«. 13. 2. ameriški barvni film »Vesele deklice«. 14 in 15. 8. itaUjanski bar\’ni film »Adios Gringo«.
Ko.stanjevica:	11.	8. ameriški
barvni film »Sparfak«. 14. 8. špan-sko-anglcški fihn »Cma kronika«
Metlika: od 9. do 11. 8. ameri. Mci barvni film »Skromni delfin« 10. in 11 8. angleški barvni film »Naloga eskadrile 633«. 14 in 15. 8. italijanski barvni film »Zakon po Italijanko«.
Mokronog: 10. in 11. 8. amerlšicl barvni film »Vzemi jo — moja je«.
Novo mesto: od 9. do 12 8. ameriški barvni film »Alvar<^z Kelly«. Od 13 do 15. 8 ameriški barvni fiim »Šareda«.
Ribnica: 10. in 11. 8. francoski barvni film »T<H>li pl«i«
Sevnica: 10. in 11.	8.	ameriški
film »Živeti svobodno«.
Sodražica: 10. in 11. 8. ameriški barv’ni film »Hatarl«.
Šentjernej: 10 in 11 8. »Zlata strela«.
Trebnje; 10. in 11. 8. ameriški bar\’nl avanturističcd film »Tolpa angelov«.
|i?(»/ESTILA I
Obvestilo o preselitvi
Komisijska trgovina Novo mesto o b v e S Č n cenjene stranke, da se je preselila na Glavni trg 30 (bivši lokal »Suhe robe«).
Hkrati jih prosi, da za blago, ki je bilo v prodaji do leta 1967, prevzamejo denar oziroma blago, sicer po preteku 30 dni od dneva objave zapade.
Komisijska trgovina ima v pro-daji rabljen inventar.
Gostilna v BeU cerkvi vabi na veliko vrtno veselico v nedeljo, 11. 8. 1968 Igra kvintet Veseli Dolenjci. Pričetek ob 16. uri. Vabljeni!
KOTLE ZA «iANJEKUHO vseh vrst Izdeluje kvaUtetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ltjublja-na, Aljaževa c. 4 — Šiška.
Preteklih štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile: Blat-nik-F\iks Kristina iz Artič — Matejo, Jožica Kolman iz Sevnice — dečka, Ema Bedenk iz Sevnice — Jasno, Alojzija AmerŠek iz Zurko-vega dola — Matejo, Marija Umek iz Artič — Zlatka, Vesna Vukelič iz Laduča — Daneta, Stanka Molan iz Blatnega — Rada, Ivanka Komučar iz Mrzlave vasi — Ivanko, Irena Ergotič iz črešnjic — Melito, Ida Vidmar Iz Krškega — Branko, Alojzija Pun-garšič iz Velikega Trna — deklico, štefica Hotko iz Vukovega sela — Dubravka, Danica Haler iz G. Lenarte — Alena, Ana Radej iz Krajnihbrd — deklico, Sonja Molan iz Globokega — Ingrid, Ljudmila Gorenc iz Studenca — dečka, Zofija Grmšek iz Mrčnih sel — deklico, Marija Remih iz Ledine — deklico, Pavla Goričan iz Pišec — dečka, Ana Jakovina iz Ključa — Roberta, Jožefa Cizelj i* Stare vasi — Kristino, Kava čakanovič iz Brežic — Saša, Antonija Vrtatoik iz Stržišča — Faniko, Olga Leskovar iz Maribora — Ireno, Ana Tomše iz Obreža — R<^rta, Pepca Vrbovšek iz Malega Mra-ševa — Tatjano, Anica Lopatlč iz Brežic — Edito, Anica Beden-dič iz Bregane — Gabrijelo, Jožefa Zam iz Malega Podloga — Stanka, Angela Majcenić iz Blatnega — Tatjano, Jožefa Levičar iz (Test — Boženo, Ana Zniderlč iz Stare vasi —- Renato, Ana Cizelj iz Globokega — dečka, Marica Skomrak iz Trstenika — dečka, Alojzija Janežič iz Skrovnika
— dečka, Mihaela čudovan iz Rečice — Vesno, Stanislava Olo-vec iz Brloga — Darjo, Bernarda Hervol iz Bukovškega — Romana in Marija Franko iz Ribnice
— Mirana.
Deklica je umrla
v hudi prometni nesreči, ki se je pripetila 31. julija ob 19.30 v Otočcu pri Novem mestu, je iz-gul>ila življmjo 3-letna Terezija Jimc. Umrla je v novomeški bolnišnici, kamor so jo pripeljali takoj ix> nesreči. Deklico je z osebnim avtomolnlom fiat 1300 zbil Pavle Bobič iz Škocjana. Ko se je Bobič peljal skozi Otočec, mu je mala Terezija skočila izpred pokopališkega zidu pred avtomobil. Os^ni avtomobil je deklico zadel s .prednjim delom, nato pa jo je vlekel s seboj.
Rop in posilstvo pred novomeškim sodiščem
Julflja letos je senat okrožnega sodišča v Novem mestu obsodil na 8 let strogega zapora oziroma 8 let mladoletniškega zapora dva mlajša moška ciganskega porekla-Neke no<a v aprilu letos sta na samotni kmetiji vdrla v hišo in s pištolo ter noži strahovala starejša zakonca-Prisilila sta ju, da sta izro<M-la denar, ure in vino, razen tega p>a sta gospodinjo prisilila k spolnemu občevanju-Od storilcev je bil mladoletnik že večkrat v postopku za radi številnih kaznivih dejanj. tega pa Je storil kot pobegli gjojenec VPD Radeče.
OBLAČILA OČISTI takoj Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5.
POTROŠNIKI!
Obiščite prodajalne:
# MARKET v BrSlinu 9 MARKET na Cesti herojev % SAMOPOSTREŽBO na Glavnem trgu — pri mostu
kjer boste, poleg ostalega bltiga, postreženi tudi s kvalitetnim mesom.
NUDIMO VAM GOVEJE MESO;
I. vrsta 9,70 din kg n. vrsta 7,80 din kg
Priporočamo se za nakup!
Kolektiv »DOLENJKA« Novo mesto
Pojasnilo in opravičilo
Pretekli četrtek mnogi naši naročniki v Mimi peči, Mimi, Mokronogu, Leskovcu, Kostanjevici, Novem mestu, Otočcu, Podbočju in Šentjerneju niso dobili Dolenjskega lista — prišel jim ie v roke šele v petek. Zamuda je nastala zarndi tega. ker se je papirri trak na rotacijskem stroju v sredo zsvečer med tiskom našega tednika tako zelo trgal, da so celotno naklado stiskali pri DELU v Ljubljani Sele pozno po-fiDčl. Odprema enega dela nafcla'*^ je zato aamudila zadnje vlake o*, avtobuse.
C^rav neljube zamude lismo krivi, vljudno prosimo cenjene naročnike in bralce zn raasumevanje!
Uredništvo in uprava lisla
Voznik se je ubil
30. julija se Je ubil pri Veliki vasi Avgust Tkalec iz Zagreba. Z osebnim avtomobilom volkswagon je zapeljal na bankino, od tam ga je zaneslo na travnik in dalje v 4 metre globok usek. Voznik je takoj lunrl, škodo pa so ocenili na 15.000 dinarjev.
Motoristu odrezali nogo
2. avgusta se je peljal motorist Julij Mikec z Vrha nad Mokronogom z Mirne v Treonje. V Dolu pri Trebnjem je na ovinku vozil levo In treščil v osebni avto mobil zastava 1300, s katerim se je naproti po desni strani ceste pripeljal Sentruperčan Stanislav Pančur. Motorist si je pri trčenju tako po&kodoval levo nogo, da so mu jo v bolni-^ci odrezali. škodo so ocenili na 2500 dinarjev.
5 metrov ga je vrglo
4. avgusta se je peljal Nemec Heino Schulz z osebnim avtomobilom iz črmo&njic v Podturen. Ker Je premočno pritiskal stopalko za plin, ga je na gramozni cesti zaneslo v smernik, ntUo pa ga vrglo 5 metrov od ceste. Voznik se je laže poškodoval, škodo pa so ocenili na 8000 dinarjev.
3dganjal oso in zdrknil s ceste
Prane Kirm iz Brezovice pri Mimi se je 31. julija peljal s fiatom 1100 z Mirne v Trebče. Na klancu pri Dolu je v vozilo priletela osa. Voznik jo je hotel spoditi, pri tem pa je zap^jaJ s ceste na strmino !n se ustavil pri gozdu, dkode je bilo za okoli 2000 dinarjev.
Zaradi naglice obtičal na strehi
Zagrebčan Josip Bregeš Je 1. avgusta zvečer pridrvel s »škodo« po j>rlključku za avtomobilsko 0^0 pri Čatežu. Zaradi pre nagle vožnje ga je zasukalo, zdrsnil je na na^p in se prevrnil na streho. Škodo so ocenili na 800 dinarjev.
Utrujen Grk zaspal za krmilom
CSeorgios Samara.š <e je 1. avgusta popoldne vračal iz Nemčije, kjer je iu» delu. Pr Muski Je za khnilom osebnega avtomobila fiat 1500 zaspal in treščil v tovornjak, ki ga je pred njim vozil Martin Vidmar iz Orc^ika pri Hruševju. Grk in njegova sopotnica sta dobila nekaj prask po rokah, 'škodo pa so ocenili na 3500 dinarjev.
Simca zgorela pri Dobravi
30. julija se Je Beograjčan če-doniič Bunčič, ki Je začasno na delu v Franciji, peljal iz Ljub
ljune v Zagreb z osebnim avtomobilom simca. Pri Dobravi je prehitel neko vozilo, ko pa se je spet vmll na desno stran ceste, ga je zaneslo v skalnata usek kjer se je vozilo prevrnilo in začelo goreti. Voznik je zlezel iz simce skom razbito okno in ubežal hujšim posledicam nesreče. Vozila niso mogli pogasiti niti gasilci, ki so kmalu prišli na kraj nesreče. Škodo so oceni W na 40.000 dinarjev.
Mopedist je obležal mrtev
30, julija popoldne se je pri Blanci pripetila huda prometna nesreča. Iz Sevnice proti Blanci se je peljal mopedist Stanislav Srbinek Iz Sevnice. Na mopedu je peljal še 13-letno Zdenko Ban in 5-letno Milielco Ban iz Reštanja. Pred Blanco Je nasproti pripeljal pravilno po desni strani ceste Murjan Stimac iz Reke tovornjak s prikolico. Pred srečanjem je mopedista na gramozinmi cesti začelo zanašati, tako da je trčil v tovornjak. Prevrnil si je na desno stran in drsel po desnem boku Se pri-bližno 6 metrov. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesrečie lunrl. Dekleti nista bili poškodovani. Na mopedu je za okrog 1.000 dinarjev škode.
Nesreča v križišču
Voznik osebnega avtomobila Danijel Adamič iz Novega mesta je 30. julija zvečer privozil iz smeri Brestanica v križišče Ceste 4. ju. lija v Krškem, iz smeri Brežic pa Je tedaj privozil v križišče voznik dostavnega avtomobila Ger-not Pučnik iz Ljubljane in zavijal v Prešernovo ulico. Zaradi nepazljivosti se je Adamič zaletel v zadnji del kombija. Na obeh voeilih je za okrog 3.500 dinarjev škode.
Neprimerna hitrost
stane Turii ie Kranjin se je 31. juiija dopoldne peljal z os^mm avtonK>bllom z Bizeljskega proti Jiupelevcu. Nasproti je privozi! voznik osebnega avtomobila Ivan Cirmac iz Vel. Malene, katerega je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, da je trčil v naproti vozeči avtomobil. Pri trčenju sta se težje poškodovala Turk in njegova žojia. Oba so prepeljali v brežiško bolnišnico. Na obeh vozilih Je za okrog 10.500 dinarjev škode
Kolesar je zaprl pot avtomobilistu
31. julija popoldne je vowuk osebnega avtomiobila Rudolf Sti-mac Iz Zagreba vozil iz Krške vasi proti (Sekljam. Iz stranske ceste je v križišču v 2upeči vasi pripeljal na cesto in s teim zaprl- pot avto. mobilistu 7-letni kolesar Goran Rajačlč iz Cerkelj. Voznik avtomobila je otroka zadel in zbi; po cestišču. Otrok se je pri tem poškodoval na desnem kolenu m so mu nudil! zdravnlšKo pomoč. Na vozilih je škode za okrog 600 dinarjev.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in hudi bolezni za vedno zapustil naS dragi mož, ata, stari ata in brat
FRANC MAZOVEC
upokojenec iz Novega mesta
Pogreb dragega pokojnika bo danes, ob 15 30 iz mrliške veže na novomeškem pokopališčti
2aluj oči:
cena Lojzlui, sinova Franci in Matija z dnižinama. hčerke Vida, Jelka in Slavka r družinami, sinova Zdravko in Bogdan ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone (5oSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Trfinični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndi-narjev (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Zn ino-zem.stvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 amodSkih dolarjev — Tekoči račtm pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — I»oStni predal: 33 — Telefon: (60)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TL‘^ka CP »Delo« v Ljubljani