OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA II ■Hv1.lll| — , leto m., štev. ia OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO KOMISIJE ZA PREGLED KMETIJSKIH POSESTEV (Nadaljevanje gradiva za 7. sejo OLO) č) Melioracije: (Nadaljevanje) POSESTVO Šmartno pri litiji Tako je posestvo prevzelo zapu-Sfeno zemljo, ni pa Imelo razen nekaj raztresenih tn razpadajočih stavb, ne primernih gospodarskih zgradb, ne opreme in ne živine. Tudi zemlja sama je bila v skrajno, zanemarjenem stanju. Povprečna razdalja zem-•je od gospodarskega središča na Grmačah, ki je v izgradnj: sn'a5a ca • 3 km in sicer Slatina 2 km, Sela in Crnl potok ca 4 Bogenšperk pa ca ' kilometre. kilometrov z znatno višinski razliko, d očim je zemlja na Gr tnačah arondirana okrog središča. Zemljišč po zakonu o zemljiškem skladu posestvo nima Posestvo ima živlnorejsko-sadjarsko smer proizvodnje, poljedelstvo In vrtnarstvo »ta le "ganski veji. v letih 1954 tn V*55 je hllo zasejano ca 8 ha sadovnjaka na Slatini, predvide-va pa se še zasaditev ca 2 ha na Rojah. konji kom. govedo kom. krave kom. svinje kom. namolženo mleko I Povprečna molznost na kravo 1 Prirastek goved kg oddaja pujskov kom. Ker Je bil koncem leta 1954 ograjen hlev za 50 goved, Je Posestvo v letu 1955 preusmeri, 0 živinorejo bolj na govedo, za Prej ni imelo možnosti, ker 1 b‘lo prostora. ^Podareko stanje in vlože-j, sredstva: Posestvo je bilo , l!|di nelzgrajenosti priznano dt poskusni obrat in kol tak. ^ Prosčeno plačila amortizacije obresti na osnovna sredstva in e.Je*° ie 4.640.000 din dotac: ek ma •:8'528.000 din investtclj-kredita. Anuiteta za leto ^•rom Ureditveni program za posestvo je izdelan. Eventualno povečanje površin ne bo vplivalo ia spremembi v kapacitetah predvidenih stavb, omogočile pa o odo še intetzivnejše izkoriščanje. Predvideni glavni pridelki so: za reprodukcijo plemenska živina. pujski tn sadike za okolico, v manjšem obsegu tudi semensko žito, seme krmilnih rastlin, za trg pa mleko, klavna iivl-na (teleta In odrasla goved, oitancl in pršuta rji), sadje, krompir in zelenjava. Smer iroizvodnje s takimi pridelki je itemeljena v proizvodnih pogodb posestva, zlasti možnost pač-le vzreje živine in sadjarsk •asavsk; okoliš, v skladu pa Je udi s potrebami in smernicam, imetljske pospeševalne službe 'kraja Razvoj živine. V zvezi z dosedanjo zgraditvijo posestva (hlevske kapacitete, rodnost zemlje) se Je živinoreja v zadnjih dveh letih gibala takole: konec 1953 konec 1954 konec 1955 središča 6 km In Ceširk, ki Je oddaljen 20 km. Povprečno je zemlja oddaljena od središča 7 kilometrov. Razen Razorov tn Ceširka je zemlja povsod pre- znašala 1 290 000 din. Z na novogradnje v letu 1956 znašale 2,135.000 din. Poslovno leto 1954 je zaključilo s 1,140.000 izgube, za leto 1955 bo znašala Izguba ca 336.000 din. torej za ca 804.000 din manjša kakor prejšnje leto. •Dograditev posestva: Ker je blio posestvo ustanovljeno šele v času. ko so bile gradbene storitve, kakor tud; ostale investicije napram letom 1945/51 neprimerno dražje, se ves čas obstoja bori z velikimi težavami za zagotovitev najnujnejših finančnih sredstev za Izgradnjo. Potrebne Investicije: h Up a) Novogradnje: Pravno poslopje In skladišče z opremo 2. pV sk>adlšču orodnlšnlca z 10 stojišči za krave 3 K'n 25 stojišči za teleta 4 „ Pujski hlev in remiza za stroje in voze 6 ,-Piak za 10 plemenskih svinj 6, o"- za 60 m* k 7 gojišče In 8 £n°J:sče m 8 Kozolec Vodovod porodnišnici gnojnlčna Jama pri porodnišnici gnojnična Jama na Slatini 25,000.000 10.000 000 io.ooo.ooo 6,000 000 600 000 600.000 700.000 2,000.000 3,500.000 j 1>) Adaptacije in obnove: 2. hleva na Rojah * krmilnico 3. p PUrcdltev hleva v Črnem potoku 4. OhJ.ravl*° gospodarskega poslopja na BogenSperku 8. [>,,?°.'fa toplih gred na Slatini 6. p. a*J šanje kozolca dvojnika za 1 člen °čatije prekatnega gnojišča L No ’ c) Nasadh nasad Jablan na Rojah 2 ha 1.500.000 1,000.000 2,000.000 1.000000 500.000 800.000 600.000 1. Travniki v Drašljevcu ln nj;ve pod Si.tarjevcem 2. Travniki in njive ob Črnem potoku . d) Ostalo: 1. Ureditev pašnikov na Slatini — ograje 2. Krčenje grmovja na Selih 3. Ureditev dvorišč in poti 4- Elektrifikacija Roj 1.500.000 2.500.000 9 8 7 49 62 85 <• 28 34 37 44 34 21 1954 1955 odnos 1955/54 38.311 69.372 181.1 2.269 2.358 103.9 1.040 8.730 532.3 121 93 76.9 1954/Š5 bodo anuitete za leto Celotni program bi bilo nujno izvesti v 4 etapah in sicer: v I. etapi: točke a) 1, 2, 4, 6 7 — b) 4 In 6 — č) 1, d 1 in 2. delno 3; v II. etapi: točke a) 3, 5 in 9 — b) 1 m 2 — c) 1 m d 3 nadaljevanje; v III. etapi: a/8 — b/3 in 5 — •d/4; IV. etapi: točki č/2 ln dokončati d/3. Po približnem predračunu b< potrebno za I. etapo 49,100.000 II. etapo 18 i ii) 000 III. etapo 5..o(J 00 IV. etapo 3,500.000 Zaključek: 1 Izdelati je treba še nadalj-ne -načrte za predvidene objek-fe po zgoraj nakazanem vrstnem redu. 2 Zagotoviti je treba nujna finančna sredstva za Izvedbo ce-otnega programa Komisija smatra, da je perspektiva posestva dobra, zarad tega priporoča, da se posestvo čimprei dokončno zgradi KMETIJSKO POSESTVO »CANKERJEVO. VERD Ustanovljeno je bilo leva 1954 :z zaplenjenih posestev. V sredi leta 1954 je prevzelo tud kme-. tljska zemljišča v Bistri, k .Jih je do tedaj uživala gozdna uprave Bistra V letu 1955 pa Je prevzelo še zemljišča likvidirane ekonomije KZ Notranje gorice v Plešivici. Neka) zemljišč je prevzelo leta 1953 tudi Iz. zemljiškega sklada. Ko je tako posestvo po en: stran-, prevzemalo novo zeml)o, je na drug: strani po malem zemljo tud; oddajalo: odstopat; Je moralo boljšo zemljo na Vrhniki :n delno tudi na Verdu (komunalne naprave, skladišče gozdne uprave, skladišče LIP itd.), kopičila pa se je manj vredna zemlja, ki Je za kmetijsko proizvodnjo manj primerna. Posestvo obsega: 89 ha njiv jn vrtov, 1,25 ha sadovnjakov, 158 hektarov travnikov 36 ha pašnikov, 175 ha gozdov ter 16 ha neplodne zemlje, skupno 466 ha. Posestvo je organizirano v 5 ločenih obratovalnih enot, ki zajemajo 37 obdelovalnih kompleksov, razen tega pa Se nekaj ločenih parcel. Enote so: Verd (sedež posestva). Bistra, oddaljena od središča 3 5 km. P\eše-vlca, oddaljena od središča 12 kilometrov, Razor, oddaljen od 2,000.000 500.000 3,000.000 . 900.000 Skupaj 76,100.000 težno ali Izključno barska, do-čim sta ta dva trdinska. Verd m Bistra imata 181 ha, skoraj vsa obdelovalna zemlja. Razor 1O4 ha, največ gozda. Ceširk 113 ha, največ gozd n pašnik, Plešivica pa 67 ha. večinoma obdelovalna zemlja Na vseh enotah so zgradbe stare, več ali manj dotrajane ln potrebne popravila Povprečna dotrajanost zgradb znaša nad 76 %. Tudi druga osnovna sredstva so že motno Iztrošena. nega programa tega posestva. Položaj povesiva slabijo tudi stalni prerrh kj y upravljanju zemljišč s tem.'ene0, da sv posestvo bolj in tx>lj odriva na slabšo zemljo. Pdvestvo y#a še veliko možnost po a, .čaraj a, zlasti na področju Plešivicv m Bistre, vendar pa je to zvev-aao 6 finančnimi pogoji. Ob ustanovitvi je vposestvo spadalo v sklop glavni uprave državnih posestev pri Mit. pozneje je bilo v upravi\,MLO Ljubljana, od leta 1953 pa v sklopu OZZ Razen menj\ ve upravnega vodstva je menjafco izredno mnogo vodilnih uslužbencev, od katerih so nekaterV vztrajali na svojem 1 mestu tudi le po nekaj tednov, kar Je vse na razvoj posestva vplivalo negativno. Glede na značaj zemljišč ima posestvo mešano proizvodno usmerjenost: v glavnem živinorejsko, le delno poljedelsko, vrtnarsko m sadjarsko Glavni pridelki: plemenska živina, semena trav, sadike, pujsk- za okolico; za trg pa; mleko, klavna živina, zelenjava, sadje, v manjšem obsegu tud; krompir; Razvoj živinoreje: Ureditvenega programa po- V zadnjih letih je bilo stanje sestvo še nima. ker lež; večina živinoreje takole. kmetijske zemlje tega posestva 1953 1954 1955 na Barju, ki v melioracijskem konji 12 13 16 pogledu še n: rešeno, trenutne govedo 71 60 103 tudi ni mogoče izdelati dokonč- krave 38 48 1954 1955 odnos 55-54 proizvodnja mleka 1 73583 71623 97J , povprečna molznost na kravo 2353 1979 84 prirastek goved k( 8821 9056 102.8 oddaja pujskov kosov 42 39 93 Molznost p n kravah je v letu 1955 padla v glavnem zarad. tega. ker je že itak v pretežni večini barjansko seno bilo zaradi obilice padavin še slabše. Poljedelstvo: V zadnjih dveh letih je posestvo doseglo naslednje donose najvažnejših pridelkov: pšenica ječmen oves krompir oddano sadik 1958 1956 kg-ha 1200 kg-ha kg-ha kg-ha kosov 1159 1000 8100 24611 odnos 55-54 2271 189 2083 179 1290 129 13100 161.7 58756 238 V letih 1947-48 je bil v Razoru zasajen, nov sadovnjak, k: bo v nekaj.letih začel roditi, star sadovnjak na Ceširk bo potrebno zkrčttl. ker lega ne ustreza Posestvo povečuje vrt od prvotnih okoli 50 a na 3.50 ha. Gospodarsko stanje In vložena sredstva: Kljub velikim površinam so bfla do sedaj v posestvo vložena skromna sredstva: dotacij je prejelo 3.415 000 d:n, vštevšl tud‘ prevzem Plešivice, investicijskih kreditov pa ima 8.385.000 dinarjev, za katere znaša anuiteta- a leto 1955 515 000 din. Posestvo je bilo proglašeno za poskusni obrat Glede rta težke proizvodne pogoje je leto 1954 VABILO NA 4. SEJO MESTNrGA SVETA Na osnovi 122. člena statu ta okraja Ljubljana sklicujem IV. sejo MESTNEGA SVETA ki bo v petek, dne 30. marca 1956 ob 16. url v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani Predlagam naslednji dnevni red: 1. Problem šolskih prostorov v mestu. 2. Družbeno upravljanje v komunalnfih finančno samostojnih zavodih In podjetjih ter njihovi odnosi do občin (gradivo Je bilo objavljeno v St. 14. in 15. »Glasnika«). 3. Razprava o stanovanjskih skladiV ■predsednik Mestnega sveta: dr. Marijan DcrmasUa I. r. zaključilo z izgubo 101.000 din, za leto 1955 pa bo znašala izguba predvidoma 700.000 din. Izgradnja: Dokončna izgradnja je povezana z ureditvijo Barja. Zato še ni mogoče podati vsaj približne slike potreb za dokončno, izgradnjo. Nujne potrebe, ki niso odvisne od dokončne ureditve, zajemajo ureditev gnojišč na vseh obratih ter ureditev novega vrta pred postajo Vrhnika, popravilo poslopij, zlasti na Cešniku In notranjo opremo z novo kanalizacijo govejega hleva na Verdu. Za vse to bo potrebno približno 10,000.0000 din. Zaključki: 1. Glede na še nezajete površine v območju Bistre in Ple-šivce je treba proučiti. možnost razširitve teh pristav. V zvezi s tem je arondacija zemlje v teh predelih nujno potrebna, povezano pa je tudi z melioracijo. 2. Izdelati je vsaj začasen ureditveni program. 3. Nujno je dograditi gnojišča |n vrt in za to oskrbeti potrebna finančna sredstva. 4. Izmenjati je knjgovodjo. Komisija je mnenja, da so gornji ukrepi v sedanjem stanju posestva utemeljeni in nujni KMETIJSKO POSESTVO ZADOBROVA Posestvo je bilo ustanovljeno z odločbo bivšega MLO ter je pričelo poslovati 1. jan. 1954. Ob ustanovitvi je prevzelo nedokončan hlev za govedo od likvidirane KDZ Zadobrova in zemljišča SLP, ki jih je omenjena zadruga imela v izkoriščanju, • nadalje gospodarske zgradbe in zemljišča SLP, ki jih je do nastanka posestva izkoriščala bivša ekonomija Gostinstva Polje. Po letu 1954 je posestvo pervgelo še zemljišča, ki so prišla v zemljiški sklad po zakonu o zemljiškem maksimumu, tako da posestvo danes izkorišča 103 ha površin. Parcele so zelo razmetane, saj ležijo v 6 kat. občinah ter so nekatere oddaljene do 12 km. Skupno število parcel je 135, najmanjše površine od 6 do 8 arov. Razdrobljenost parcel podražuje proizvodnjo, onemogoča redno in dobro kontrolo nad posevki, še važnejše pa je, da take parcele onemogočajo izvedbo sodobne agrotehnike ter mehanizacijo. Navedeni razlogi eo posestvo, prisilili, da je že v prvem letu svojega obstoja pristopilo k delni arondaciji obdelovalnih površin ter zajelo v tej fazi 21 ha površin. V drugi fazi" arondacije bo zajeto nadaljnjih 20 ha. Po zaključku navedene arondacije bo v dveh kompleksih okoli 60 ha obdelovalnih površin. Navedene površine so v bližini gospodarskega centra posestva, tako da bodo stroški rastlinske proizvodnje cenejši. Posestvo je v začetni fazi izgradnje, zato Je proglašeno kot poizkusni obrat ter ne plačuje amortizacije. Poslovno leto 1954 je končalo z Izgubo, kor Je opravičljivo, saj je posestvo šele začelo obratovati ter je nakupilo prvo govedo po prvi košnji, zato tudi ni moglo z dohodki iz drugega polletja kriti izdatkov polovice leta. Situaciji glede upravljanja v letu 1955 ee pa bistveno ni spremenila, saj bo posestvo imelo okoli 949 tisoč dinarjev izgube, čeprav je posestvo imelo v navedenem poslovnem letu boljiše pogoje kot ob ustanovitvi. V letu 1955 je posestvo namreč imeio že poln hlev živine, končana je bila prva faza arondacije in tudi delovna sila je oila boljša. Vzroki, da 'bo posestvo imelo izgubo, so subjektivni in Objektivni. V glavnem je pa komisija lo mnenja, du na posestvu ni tistega reda in organizacije, ki sta za tak obrat potrebna in tudi se ne ču(i pomoč delavskega sveta. Vsemu vodstvu manjka strokovna izobrazba. Posestvo red; 6 konj in 67 goved, od tega 55 krav. Kondicija krav je slaba, isto tako njihova proizvodnost ni taka, kot bi lahko bila glede na krmske razmere ter na prirojeno sposobnost živali. Da se to stanje ni popravilo, je vzrok tudi v tem, da posestvo ne more dobiti dobrih živinorejcev, ker ni na razpolago stanovanj. Stanovanjske razmere so na posestvu izredno slabe, saj se ve® vodeči kader vozi dnevno iz Ljubljane in ni v večernem in nočnem času nikogar na posestvu razen delavcev. Tudi pri krmljenju in molži živine so delavci navadno sami, kar seveda slabo vpliva na red in točnost dela v hlevu. Danes ima posestvo 15 stalnih delavcev in 2 uslužbenca, ima pa samo eno enosobno stanovanje ter v govejem hlevu še 1 dežurno sobo, ki jo uporablja za stanovanja.. To so vsi stanovanjski prostori, s katerimi posestvo razpolaga in je razumljivo, da s takim; pogoji ne more posestvo dobiti dobrih delavcev. Poleg stanovanj na posestvu je nujno potrebno še* skladišče za žita jn gomoljmce, re-miza za vozove In stroje, konjski hlev ter razširitev krmilnice pri sedanjem hlevu, katera je premajhna glede na število živine, ki je v hlevu. Posestvo ima strojev in orodja "za okoli 10 milj. vrednosti. Vsi ti stroji pa so več ali manj shranjeni na osmih mestih v zasilnih prostorih ter so podvrženi kraji in kvaru ali pa so celo na prostem. Skladišč za poljske pridelke posestvo nima, in mora te shranjevati tako rekoč na polju, kar seveda ne zboljšuje finančnega stanja na posestvu, saj mora prodajali pridelke po takratnih trenutnih cenah, pa čeprav so te še tako nizke. Tudi ObLO Polje bi moral v tej fazi razvoja posestvu nuditi več pomoči, posebno v pogledu dodelitve zemljišč SLP, ki pridejo v poštev za posestvo pri arondaciji zemljišč, pri dodelitvi, oziroma zamenjavi stanovanj za delavce, ki so zaposleni na posestvu, skratka, potrebno je, da nudi več zanimanja za razvoj posestva, ker brez izdatne pomoči ObLO se bo posestvo težko uspešno razvijalo. Do sedaj je bilo vloženih v to posestvo veliko finančnih sredstev, saj je prejelo od bivšega MLO 27 milj. dotacij ter porabilo, oziroma ima odobrenega 35,240.000 din investicijskega kredita. Do sedaj pa je porabilo okoli 14 milj. kredita. Razumljivo je, da se bodo ta sredstva obrestovala le, če bo posestvo dograjeno ter bo služilo namenu, za katerega je bilo ustanovljeno. Da bo to čimpreje doseženo, predlaga komisija naslednje: a) Dokončati že začeto arondacijo po prt d videnem načrtu tako, da bo posestvo imelo okoli 90 ha površin v enem kompleksu. b) ObLO naj čimveč pomaga posestvu pri arondaciji, pri do- deljevanju površin, pri stanovanjskih vprašanjih, skratka pri vseh težavah, ki jih posestvo ima. c) Po izvršeni arondaciji na-raviti nov gospodarski račun in investicijski program za velikost posestva okoli 120 ha. d) Smer kmetijske proizvodnje naj bo predvsem intenzivna živinoreja s poudarkom na mlečnost, t. j. na čim večjo produkcijo mleka, aporedno pa poljedelstvo in vrtnarstvo. c) Posestvu je potrebno nuditi izdatna finančna sredstva za gradnjo stanovanj, remize za stroje in orodje, hlev za konje, skladišče za razširitev krmilnice. Posestvo tudi ne bo moglo kriti anuitet in obresti, katere znašajo letno okoli 2 milj. din. f) Čimpreje postaviti strokovno izkušene ljudi. Po zaključku dela komisije je ObLO Polje imenoval komisijo, ki je dne 3. marca pregledala posestvo. Komisija je ugotovila poleg že omenjenega še naslednje: 1. Na posestvu ni enotnega vodstva in delovne discipline. Vsak dela, kar hoče, kar se odraža (predvsem v proizvodnji pr; živini, kjer pride povprečno 5.25 litra mleka na kravo na dan. 2. Krme za sedanje število živine bo komaj do konca marca. Rezultat pomanjkanja je, da eo živEfli zelo shujšale. 3. Komisija je zaslišala več članov kolektiva in vsi priznavajo, da na posestvu ni dobre organizacije dola. Plačevali so na uro ali mesečno, ne pa po učinku. Ce bi bi,le plače po učinku, bi bila živinorejska proizvodnja gotovo yišja kot je pa sedaj, ko je letna proizvodnja mleka po kravi v letu 1955 1678 litrov. Tudi v rastlinski proizvodnji n, proizvodnjo taka kot bi morala biti, saj so porabiti 499 kg umetnih gnojil na ha obdelovalne površine. Komisija je bila enotnega mnenja, da se na posestvu slabo gospodari. Da se zavaruje SLP In da se predeči še večja gospodarska škoda, predlaga komisija ObLO naslednje predloge: a) Izvršiti čimpreje finančno revizijo. . b) Stanovanjsko vprašanje je tudi precejšen vzrok sedanjim neurejenim razmeram na posestvu. Potrebno je, da se za vodilni kader in za stalno delovno silo preskrbijo stanovanjski prostori, ki jih sedaj posestvo razen enega stanovanja nima. c) Na posestvu nima nihče izkušen) za vodstvo tako velikega obrata ter je potrebno, da se v strokovnih zadevali poslužujejo nasvetov strokovnjakov pri OZZ in OLO, dokler si jih posestvo samo ne preskrbi. d) Komisija je pri pregledu ugotovila razne nepravilnosti in nerodnosti, predvsem pa ni nobene delovne discipline, n hče noče nikogar poslušati, skratka, na posestvu je popolna anarhija, kar je posledica, da posestvo gospodarsko propada. V Interesu nadaljnjega gospodarjenja je, da se postavi prisilna uprava. Komisija je prišla do tega zaključka tudi po Izjavah po-edlnih članov kolektiva. e) Odproda naj se neproduktivna živina in teleta od 6 do 10 mesecev starosti! predvsem državnim posestvom. Za začasnega prisilnega upravnika predla*« komisij* tov. Franca Dolinarja, kmetijskega tehnika, bivšega upravnika posestva Log, sedaj zaposlenega na kmetijskem posestvu Ljubljana. POSESTVA III. SKUPINE VODICE, PREVOJE, CERKNICA IN MARKOVEC Komisija smatra, da po.ložaj teh posestev še ni toliko razčiščen, da bi se moglo o njih izgradnji podati dovolj točno sliko. V posestvih OZZ Ljubljana Vodice in Prevoje je vložena privatna zemlja. Zaradi tega je p., izgradnji mogoče z gotovostjo računati samo z zemljo SLP, z oženo zemljo pa le v primeru, da je s pogodbo zagotovljena vložitev za primerno dolg rok. Glede posestva Cerknica ln Markovec je potrebno ugotoviti stanje zemlje SLP, o čemer sedaj še nt nobenega točnega pregleda. Sele na podlagi stanja zemlje bo mogoče Izdelati perspektivo za ti dve posestvi. V obeh primerih pa bodo potrebna znatna sredstva, ker je sedanja izgradnja minimalna. " SADNA DREVESNICA IN VRTNARIJA KAMNIK Sadna drevesnica in vrtnarija Kamnik se je razvila iz popreje slabo oskrbovane občinske ekonomije na površinah nekdanje Zapuške graščine. Bila je ustanovljena po iniciativi OLO z odločbo LOMO Kamnik št. PO 1346-1-12-53 'z dne 28. avgusta 1953. Upravlja ‘ jo kolektivni upravni organ. Sestoji se izključno iz površin SLP. Prevzela je nalogo oskrbe zasavskega in gorenjskega sadnega okoliša ter ljubljanskega industrijskega bazena s sadnim materialom, Kamnika ln okolice oa tudi z vrtnarskimi pridelki n sadikami. Registrirana je bila v janu-irju 1954. leta kot gospodarska ustanova s samostojnim finansiranjem. Zemljišča so v enem kompleksu In merijo skupno >5.26 ha od tega odpade: -na drevesničarsko pridelovanje 5.36 ha oa sadovnjak (pritlični) —.90 ha na jagodičevje na vrtnarijo |la na travnino 4,64 "a ostalo pa na gozd in neplodno. Poleg lastnih površin ima v najemu 0.77 ha, tako da odipade oa drevesničarsko pridelovanje iejansko 6.13 ha, z letno pri-lelovalno površino 0.80 ha. Drevesnica v redu posluje in e dobro oskrbovana. Trenutno e v njej 41.600 kosov sadnega oiatertala, od katerega je pri-nerno za oddajo v letu 1955-56 okoli 4.000 kosov enoletnih Ce,p-jenk in večje število ribezlje-/ih sadik. Pomembnost obrata je pred- vsem v pridelavi kvalitetnega sadnega materiala, ki bo potreben pri obnovi sadjarstva v sadjarskih predelih okraja (Zasavje, Kamniški predel ter ljubljanski/'bazen). Sadovnjaki tega področja so v večini stari in jih bo potrebno periodično obnavljati glede na izrazitost sadjarskih položajev pa sporedno z rajonizacijo tudi povečati. Slednje predvsem tudi na bližino ljubljanskega trga ter tovarno za predelavo sadja, ki je že v gradnji. Drevesnica je še v Izgradnji. V letu 1957 bo dosegla normalno produkcijo (25.000 do 30.000 sadik, do tega časa pa jo je potrebno subvecioniratl iz sredstev OLO in to: v letu 1956 okoli 1,000.000 din v letu 1957 okoli 500.000 din. Razvoj obrata oziroma pridelovanja ovira slaba družbena raven, drevesnica namreč nima nikakih lastnih stanovanj. Priporoča se v ta namen pridobitev hiše last Lenassija, ki je v popolnem sklopu obrata. Lastnik jo namreč ponuja za znesek j 4,500.000 din. Hiša je enonad- ' stropna s tremi družinskimi stanovanji in sadnim vrtom ter je zelo solidno grajena. Z zgoraj navedenimi zagotovitvami bo drevesnica lahko v polni meri služila svojemu namenu. KMETIJSKO POSESTVO PŠATA Smatramo, da smo glede na to, da je v letih 1949 in 1950 sko- j raj četrtina Ljubljančanov ak- I tivmo sodelovalo pri iv-gradnj i posestva Pšata dolžni, da informiramo OLO in š-roko jav- j nost o stanju na pošestvu Pšata, kakor tudi o doseženih uspehih na tem posestvu. Z izgradnjo razbremenilmika je bilo oteto poplavam cca 1000 hektarov površine. Od skupni površin na obratu Depala va9 209 ha, katere so bile vključene v posestvo Pšata, je do sedal dokončno melioriranih 118 ha-ostale površine so potrebne melioracijske ureditve, ki bo za' ; htevaia preložitev Pšatine str'*' ge po projektu ing. Pleskoviča^ Poleg tega je potrebno tudi ure' ; diti vse Pšatiine dotoke na ten1 J področju. Dosedanji rezultati na po v1"" šinah, ki so v 'celoti meliorira' i ne, so pokazati, da so prekosi ; vsa pričakovanja. Podatki *\ donosov v letu 1955 so pokaza > j kaj se da doseči z določeni^ agro 'in hidrotehnlčnimi uki'C' pi, tudi na zamočvirjenih poVr j šinah. Tako so bili doseženi rekord | ni pridelki ne samo za na- j prilike, temveč tudi v vsej ^ j g »slovanskem menki, kot 11 primer: prvovrstna semenska pšenica prvovrstnega semenskega ovsa prvovrstnega semenskega krompirja 30 q na ha 30 q na ha 200 q na ha - Na travnikih, s katerimi smo dobili pred Izvedbo melioracij komaj 15 q slabega kislega sena, je posestvo dobilo že do 60 q prvovrstnega suhega sena travn h mešaoiic in detelj. Vsled Lakih hektarskih donosov je posestvo pridelalo v letu 1955 — 213.000 kg raznega žita (po večini semenskega), 9.000 kilogramov dragocenega travnega in detelj nega semena, 5 tisoč kilogramov semena gra-horice, 470.000 kg krompirja, od tega 250.000 kg semenskega. j Posestvo Pšata je šele v ‘t' gradnji ter danes kot f nan samostojni zavod Agronom'^ fakultete služi kot študij . objekt omenjene fakultete. ^ V razmeroma kratkem čBSll(iii obrat Depala vas dokazal. so bila do sedaj vložena -sr‘ p: stva dobro naložena In da,, vsled tega toliko večja čenost, da se dela naomJ-^r-v istem obsegu kot so bUa volno predvidepa. Tabelami pregiled za obrat Depaila vas: Njive — meliorirane 1952 1953 površine v hektarih 81.05 100.9 1954 116.6 1958 120 krave kom. . . . 40 59 60 65 • ostalo govedo kom. 32 32 42 58 Skupaj • 72 91 102 123 proizvodnja žit 1952 V kilogramih: 1953 1954 1955 Pšenica 6.705 12.150 42.290 62 750 ječmen 8.410 18.700 17.959 8.500 oves 22.262 32.950 19.000 60.097 Skupaj .... 37.377 63.800 79.249 131.347 mleko (1) ...... 76.000 129.800 144.000 157.870 Dobiček — izguba . + 979.2V6 —144.388 +112.229 + 3,285.517 Do sedaj je obrat Depaja vas Prejel 8.040.000 din investicijskega kredita, ki se je uporabil v višini 6 milijonov din za melioracijska dela in 2,040.000 d n Za gradnjo kozolca. Agronomska fakulteta ima P°-i vodstvom prof. inž. Pirca v izdelavi detajlni elaborat — Ureditev obrata Depala vas. Posestvo Pšata bi potrebovalo Za obrat Depala vas v prvem razdobju cca 12,000.000 din za okončno ureditev struge Pša-e in Približno 4 milijone din Za nadaljnja melioracijska dela. Poleg investicij za dokončale melioracij je potrebno zagotoviti sredstva za gradnjo de avskiih stanovanj, v višini 30 ‘ijonov din, in vodovoda, za aterega bo potrebno cca 20 ml-“jonov din. Proizvodni učinek obrata De- p.a a vas po Izvršenih meliora-kalk 1je..razv‘iden lz naslednje >, ^fa lem obratu bi na «sti povr-!*n; Pri nekdanjem stanju (pred ■nelioracijo) bilo pridelano 314 *** 250 kg kislega sena, s K robno vrednostjo 0.20 je 62.850 •A. , ’,kar Pri povprečni 1 krave 500 kg,.s povprečno molznostjo 9 1 trov mleka isKuipno vzdrževalni plus proizvodni obrok 0,58 SV na liter , n„ka) zadostovalo za komaj “&290 litrov mleka . Ce upoštevamo, da je pri mi-"'mtUni porabi močn h krmil trp0hZVOdnja mleJta v zadnjih t 6 mesecih znašala 17.000 li-letu’ Pomeni' da bo v letošnjem tisoč fI'olzvedeno najmanj 210 libV litrov mleka. t. j. 100.000 s te mleka več, kot bi dobil lz da 1)1 Pokrmili kislo seno ^zamočvirjenih travnikov. pr0i, ega s,edi- da je povprečni hih 'Vodjli učinek na meliorira-Površinah že danes: tisoč ?00()00 litrov mleka, 16 teže kiloSramov prirastka žive OvSa' ^ 0o° kg pšenice, 60.00Q kg Prosa “ 500 kg ječmena, 7-200 kg na i7n6'000kR travnega seme-Prepričiv *!,* krompirja. To je sPodan J1V dokaz uspešnega go-*it0J^' kakor tudi učinko-1 izvršenih melioracij. AkUvci;k in predlogi jj KOMISIJE: v,itev Podli*81 navedenih ugotovi QreVc'dlaga komisija, da naj In prjpbi ^Prejel sledeče sklepe v Pt^l® Zemlja SLP m°ra biti •tojtd' VZ8tl na razpolago ob-•kiin kmetijskim gospodarskih 'r8an>z-aeijam. V koliko kor grer8anizaclj ni in v kolt-k| za itmZa».Posa‘mcznc Površine, bridej0 ' ‘j^ke organizacije ne nbk0 v Poštev, se Iste dajo St>ntom najem drugim 'ntere-?°re k-,Venc1ar najemnina ne tlru?.l)cnJ ' n'2ja kot znašajo 'oLTa>> iatve za zpmlj0" ganiziratl nova kmetijska gospodarska središča, kjer to n: mogoče, pa naj se zemlj šča SLP dodelijo prvenstveno k že obstoječim kmetijskim posestvom. kmetijske organizacije pristopijo k pripravam m proučevanju nač na nagrajevanja po učinku dela ter da prj tem koristijo že dosežene rezultate na posestvu Kočevje. Smatramo, da bo urejen način nagrajevanja stimulativno vplival na delavce na posestvih in da bo ta način pri pomogel k povečanju proizvodnje. 7. Za nadaljnji uspešni razvoj posestev bi bilo potrebno, da so vso posestva v območiu okraja vezana na enotno s^okovno vodstvo, ki b; posestva v strokovnem pogledu dopolnjevalo. Zato predlagamo, da se v po- gledu operative ln kmetijske pospeševalne službe vežejo vsa državna posestva na OZZ, katera ima za te naloge potreben strokovni kader. 8. Na vseh posestvih je zelo pereč problem stanovanja. Večina državnih posestev ne more dobiti strokovnega kadra in kvalificiranih delavcev, ker n: za njih na razpolago stanovanj Posestvom je potrebno'za te namene dodeliti izdatna finančna sredstva. Brez sposobnega strokovnega kadra posestva ne bodo dala tega, kar se od njih pričakuje, to je večjo proizvodnjo ji rentabilnost. Kadra pa ne bomo dobili, če ne bomo imeli za njega na posestvih primernih stanovanj. Nekaterim posestvom bi sa stanovanjska stiska omilila že s tem, če b: ObLO pomagal ter s svojo intervencijo dosegli, da se iz stanovanj,, ki so v zgradbah, katere spadajo k posestvu in jih ta tudi vzdržujejo, izselijo vsi, ki na posestvu nso zaposleni. Ta problem je posebno pereč na posestvu Verd. Logatec, Ljubljana itd. Komisija za pregled kmetijskih posestev Dve tabeli k poročilu bosta objavljeni prihodnjič. Zap. št. Posestvo Število delav- cev B r u t t o FINANČNI dohodek skupno na 1 delavca na 1 ha obd. zemlje POKAZATELJI Ha obdelov. Zaključek poslovanja Dotacije Inve-zemlje na 1 delavca Dobi- Izgu-ček ba Dobi- ček Izgu- od usta- sti- Plačilo ba novitve cijski anuitet . do danes kredit 1954 1955 1954 1955 1954 1955 1954 1955 1954 1955 1954 1955 1954 1955" 1955 1956 000 dinarjih 1 Bokalce 51 49 17098 22621 335 462 95 126 3.5 3.7 2263 — 278 10201 11411 1028 1866 2 Boštanj 24 26 8193 10753 341 411 63 83 5.4 5.0 290 — 406 — 3850 4951 412 378 3 Ljubljana 91 111 40463 48102 445 433 91 108 4.9 4.0 369 — 169 — 48593 19392 1803 3351 4 Smlednik 23 23 10033 10903 436 474 85 93 5.1 5.1 1792 — 340 — 1500 7549 510 834 5 Brest 24 26 5284 7549 220 290 41 58 5.4 5.0 23 — — 96 2880 10773 1195 1293 6 Logatec 24 32 6990 8560 291 268 62 76 4.7 3.6 — 643 — 763 1821 3105 135 334 7 Stična 23 26 6424 9192 279 353 61" 86 4.6 4.1 — 118 50 — 14418 2286 581 419 8 Šmartno 40 38 8966 12459 224 329 64 89 3.5 3.7 — 1140 — 336 4640 28528 1290 2135 9 Verd 50 50 10598 11038 212 221 43 44 5.0 5.0 — 101 — 700 3415 8386 515 620 10 Zadobrova 17 30 4394 9602 258 320 61 133 4.2 24 — 999 — 949 27788 35240 — 3458 11 Prevoje 8 12 3978 3653 497 304 91 83 5.5 3.7 — 1101 — 274 475 6500 666 723 12 Vodice 23 29 2000 6961 915 985 Skupaj 398 452 122421 154432 310 342 67 84 4.6 4.1 4737 4102 1243 3118 121581 145082 9050 16396 Predvideni zneski brutto dohodkov in dobička, oziroma izgube so vzeti po brutto bilancah, kateri se bodo pa verjetno v marsikaterem primeru spremenili. ^ uZ -ke 0 površinah SI.P >,I!r|ti Pri ObLO točno ^ Pod.WV,Ph zomUišč.ih SLP fh-eoiVV11®8 tako --------------- tako ustvarjenega 10 treba pristopiti k 11111 načHRost>odars,ko u redi tv e-ov ter po potreb; or- 3. ObLO naj skupaj z gospodarsko organizac jo takoj začnejo in nadaljujejo z združevanjem razdrobljenih površin v obliki arondacije ali komasacije zemljišč, na katerih bo mogoča uporaba pridobitev moderne tehnike. V ta namen priporočamo namestitev odgovor-nega usglužbenca pri OLO, ki bo pomagal organizirati delo ter reševati tiste probleme, katerih gospodarske organizacije in ObLO sami niso v stanju rešiti. 4. Da se zagotovi nadaljnji uspešni razvoj kmetijsk h posestev, je potrebno zagotoviti najnujnejša sredstva pri skladu za pospeševanje kmetijstva m sicer predvsem za tista posestva, ki so organizirana do take stopnje, da že dosedanji rezultati kažejo uspešen napredek, nato pa za tista posestva, k: so izgradnji, ter imajo Izdelane popolne ureditvene načrte ter jih neurejenost in pomanjkljive Investicije ovirajo pri nadaljnjem razvoju. Za večja, predvsem melioracijska dela, smatramo, da bi nujno moral priskočiti na pomoč Republiški sklad za pospeševanje kmetijstva, ker dela v takem obsegu z našim sredstvi ne bi zmogli. 5. Upravo za Vodno gospodarstvo LRS, Vodna skupnost za melioracije Ljubljanskega barja kot tudi ostale vodne skupnosti in podobne institucije, ki se bavijo z meliorativnj-ml detli, naj v večji meri osredotočijo svojo dejavnost tja, kjer so socialistični obrati, da tem pomagajo k hitrejšemu razvoju, (to velja predvsem za posestva Ljubljana. Bokalce, Verd, Pšata, Brest, Šmartno pri Litiji. Stična Itd.). 6. Ker se je ugotovilo, da na kmetijskih posestvih n; urejeno vprašanje nagrajevanja po učinku dela, predlagamo, da ŠOLSKI PROSTORI V OBMOČJU MESTA LJUBLJANE (Gradivo zo 4. sejo Mestnega sveta) žijo ostala šolska poslopja šol- Na področju bivšega mestnega ljudskega odbora Ljubljana je že nekaj let močno pereče vprašanje šolskih prostorov — zidanje novih šol. Na kratko skušajmo pr kazati resnično stanje, kakršno se nam kaže ob številčnih podatkih, da bomo dobili realno osnovo za razpravo o gradnji ali prizidavi šolskih poslopij. Tako Je bilo v šolskem letu 1939/40 na območju nekdanjega MLO Ljubljana: 34 osnovnih šol z 298 oddelk v 227 učilnicah in 9.018 učenci. Razmeroma visoko število učencev v osnovni šoli v tel dobi, ko Je Ljubljana imela kako tretjino prebivalstva manj Je tolmačit tako, da Je mnogo mladine dozorevalo v svoji šolski obveznosti že tu in ni h0dila v meščansko oz. nižjo srednjo šolo. Dvojni turnus je zarnd« visokega števila učiln e Imelo le malo oddelkov. Lastno poslopje je Imelo takrat 29 šol. druge so gostovale. Na en oddelek le odpadlo pov-prečle 29 učencev. Meščanskih šol je bilo 9 s 66 oddelki v 61 učilnicah In z 2.207 učenci. Tri šole so imele !as*no poslopje. Povprečje na odde.ek je bilo 3b učencev. G mnazij je bilo 5 popolnih ln tri nižje. Skupno so 'male 166 oddelkov v 126 učilnicah 'n 7.046 učencev, kar da povprečje 42 na oddelek. Vse gimnazije so jmele lastna poslopja. Stanje za šolsko leto 1956/57 pa bo za Isto območje sl«>deče: 25 osnovnih šol s 330 oddelki v 174 učilnicah in 10.800 učenci, kar da 33 otrok na oddefek. V središču je to povprečje večje, na obrobju manjše. Lastnih šolskih stavb Imata dve šoli (vad- nica m Zadobrova). Razbremenitev se torej zahteva predvsem za notranji del mesta. Popolnih gimnazij je 11, nižje št ri. Razpolagajo s 125 učilnicami, v katerih je 251 oddelkov ter 8.555 dijakov. Povprečje je 34 dijakov na oddelek. Štiri gimnazije nimajo lastnega poslopja (Vlil. — XI. — Šmartno — Sostro.) Novogradnji dobita gimnazij v Šentvidu in Polju. Za namestitev VIII. gimnazije bo potrebna novogradnja v Šiški. Osnovne šole so Izgubile za svoje potrebe sledeče stavbe: Mladika, Graben, * Rakovnik, uršulinke 1, uršulinke 2 n Dom Ivana Cankarja; novo ustanovljena šola v Zadobrovi je dobila svoje prostore v Zadružnem domu, šola Vrtača pa poslopje ob Erjavčevi cesti, vse ostale šole so obdržale svoja nekdanja poslopja. Na novo Je bila zgrajena enooddelčna šola v Besnici, ki ima dve učilnici. Razen Mlad ke in Grabna slu-1 stvu tudi sedaj. Na vseh osnovnih šolah se je s preskrbo zasilnih učilnic zaenkrat zagotovila v tekočem šolskem letu dvakratna zasedba, t. j. dopoldne in popoldne. Grozi pa trojna izmena v prihodnjem šolskem letu na šolah Vrtača. Ledina. Vič, Moste in Jarše. Kritično stanje v Zg. Šiški bo mogoče rešiti s preure-ditvjo šolskega okoliša med Šentvidom tako. da se bo gornji del Dravelj prešolal v Šentvid, kjer stanje še ni tako pereče. V samem središču mesta so kake razbremenjevalne možnosti skoroda nemogoče. Tako n. pr. sosednji šoli Vrtača in Vič nimata možnosti obremenit« druga drugo; enako je stanje med Vrtačo in Ledino ter Mostami in Jaršami. Tudi Bežigrad nima dovolj učilnic za dvojno Izmeno ako bi Izostala 'zselitev Srednje vzgojiteljske Sole kam drugam. Številke na obremenjenih šolah povedo za prihodnje šolsko leto takole: Sola Število Število Manjkalo bo oddelkov: učilnic: za dvojno Izmene učT.t 1. Vrtača 33 15 2 2. Ledina 22 10 1 3. Vič 25 12 1 4. Moste 20 9 1 5. Bežigrad 29 • 14 1 Omeniti moramo, da so na teh šolah porabljeni tudi drugi prostori za učilnice, kot kletni, telovadnice, pionirske sobe, kabineti Itd. Stanje Je že zaradi zdravstvenih ln higienskih priVk težko, da o pedagoških ovirah niti ne govorimo. V samem mestu Je treba upoštevati prvenstveni red za o