Leto IV., štev. 95
Poftnfajs pavîàfirsna.
V Ljubljani, nedelja dne 22. aprila 1923	Posamezna štev. stane vso oin
I«ha|* ob 4 zfirtraf.
Stane mesečno 12-50 Din za inozemstvo 2»*— m neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Vfikloiičeva cesta ât 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvo:
LJubljana, Prešernova.
ul. št 54. Telet št 36.
Podružnice:
Maribor, Barvarska uk 1
Tel. št 22. Celje, Aleksandrova e.
Rsčcn pri poštn. čekov. z«v>du štev. 11.842.
Ljubljana, 21. aprila.
Zveza industrijcev objavlja polemičen članek proti Orjuni pod naslovom ^ Za industrijo Slovenije in proti terorju». Članek kliče na pomoč vso javnost in vlado, češ, da hočejo nacionalisti upropastiti lepa podjetja, kar bi bilo zlasti usodepolno za tisoče delojemalcev.
Protest Zveze industrijcev je v glavnem odgovor na članek «Nacionalizacija naših industrijskih podjetij» v ^Orjuni» od 15. t. m. Tam je rečeno, da se je import čeških in avstrijskih Nemcev in Zidov v našo industrijo zadnje leto podvojil. Ministrstvo trgovine je pozvalo vsa podjetja, da sporo-če podatke glede narodnosti in vere tujcev in da utemelje, zakaj je nameščenec na tem in tem mestu tujec in ne domačin. Da se ne bi poročalo kaj napačnega ali zavitega, poživlja «Or-juna», da se podatki tudi pri njej zbirajo ter pravi, da bo proti zapostavljanju domačinov uporabila vsa sredstva, tudi teror.
Zdi se nam. ko sme prečitali «Orju-nin» članek, da je Zveza industrijcev ustrelila daleko preko cilja. Nihče ne more tajiti, da je zadnji čas invazija tujcev zelo občutna in da gre zelo preko one neobhodne potrebe, ki nam veleva dopustiti izredno kvalificirane tuje moči, če ni domačinov. V času, ko pada konjunktura, se to še bolj občuti. Tudi ni dvoma da je Nemcem greben precej zrastel in da nekatere firme nimajo noč in dan pred očmi, da je Avstrija propadla. Jasno je, da ljudi, ki sistematično žalijo naš narodni čut in naš državljanski ponos, ne moremo trpeti na naših tleh. Tu ni debate. Ostali, v kolikor so začasno neobhodno potrebni, pa morajo neprestano uvaže-vati. kje so.
Zveza industrijcev se bo smela pritožiti šele, če bi se odpor nacijonalnih »lementov obrnil proti ljudem, ki so riotičnim podjetjem absolutno potrebni, ker za to ni dobiti domačinov, in ki so se obnašali taktno. Vsakdo vL da se pri tem presoja stare uslužbence mileje, a novoprišedše z vso pravico kar najbolj strogo. Zveza industrijcev tudi pretirava, če kliče na pomoč vlado in pravi, da bodo zaradi Orjune propadle tovarne. Bolje bi bilo. da članom svetuje, da «¡e prilagode do skrajne možnosti novim razmeram Zlasti nesimpatična je pretnja, da bo boj proti nepotrebnim tujcem škodoval — domaČim delojemalcem.
Priznati moramo, da je pot. ki jo je i svojim člankom nastopila Zveza industrijcev, zelo prenagljena. Praktik mora računati z razmerami, ne pa pri digovati po listih. Industrija v Sloveniji je bistveno interesirana na porasti nacijonalne ideje v Jugoslaviji. Ako hoče obdržati in ojačiti zaščito, ki jo more nuditi država in konsument, rabi mnogo na-cijonalizma. S separatističnimi nazori in pa z mlačneži se ne izvoju-jejo zaščitne carine.
Slovenska industrija more upati na nvaževanje le, ako preneha plemenski in avtonomistični vihar in ako naš na-cšjonalizem premaga vse malenkostne in zastarele predsodke. Zato priznamo, da smo pričakovali, da stopi naša industrija v obrambo svoje eksistence na plan proti klerikalnemu avtonomiz-mu in separatizmu in za nacijona-{i z e m Industrija ne more biti naci-jonalna le, kadar v Beogradu zahteva ugodnosti, ona mora biti nacijonalna tudi doma. Zato bi bilo po našem, či »to iskrenem in prijateljskem prepričanju bolje, če bi si bila najnovejšo izjavo prihranila, in pomagala, da bi imele oblasti in — Orjuna čim manj povoda za pritožbe in intervencijo.
Pašic pôverfen s sesiavo koalicifske vlade
V VLADO BODO POZVANI RADIKALI, DEMOKRATI IN ZEMLJO- avdijenci drja. Korošca so skušali in-
Pomen Koroščeve avdifence
ZADNJE INTRIGE RADIČEVEGA BLOKA. Beograd. 21. aprila, g. Po včerajšnji t padel nameravani poziv voditelja mn-
RADNIKI. — PAŠIČEV MANDAT TOČNO OPREDELJEN.
Beograd, 21. aprila, g. Nikola Pašič je dobil mandat za sestavo poslovne koalicijske vlade.
Kralj je izrekel željo, da naj se pogajanja med strankami kar najbolj pospešijo. Za koalicijo pridejo v po-štev radikali, demokrati in zemljorad-niki. Ako bi Pašiču razgovori z zem-ljoradniki ne uspeli, bi se koalicija omejila le na radikale in demokrate.
Beograd, 21. aprila, pg. Danes dopoldne se je vršila konferenca radikalnih ministrov o politični situaciji. Tudi oni radikalni ministri, Uzunovič, Triiunovič, Vujičič, ki so se doslej protivili koaliciji z demokrati, so danes izpremenili svoje mišljenje. Pašiču je uspelo, jih prepričati, da ni računati na homogeno radikalsko vlado in konferenca se je soglasno izjavila, za ustavno politiko in proti sodelovanju z revizijonističnlmi strankami.
Po konferenci so ostali v predsedni-štvu vlade še gg. Pašič, Ljuba Jovanovič in dr. Ninčič. Potem je odšel Ljuba Jovanovič na dvor in prosil za avdijenco. Bil je takoj sprejet. G. Jovanovič je podal kralju pojasnila glede pogajanj ra-dikalske stranke z Radičem. Izjavil je, da radikali nikakor niso hoteli zapustiti osnove Vidovdanske ustave. Ako zagrebški protokol vzbuja sum, da se je to zgodilo, potem je treba povdarjati, da radikalska delegata Gjuričid in Janjič sploh nista imela pooblastila pristati na kakršnekoli predloge. Radičeve in Koroščeve zahteve da so bile s sklepom konference radikal-skih ministrov od 14. aprila, torej še pred Radičevim nedeljskim zborom, odbite. G. Jovanovič Je kralju končno izjavil, da so radikali pripravljeni vstopiti v koalicijo z demokrati in z vsako stranko, ki stoji na stališču ustave.
Z dvora se je vrnil g. Jovanovič v ministrsko predsedništvo.
Ob 15.30 je bil pozvan h kralju začasni predsednik parlamenta dr. Peleš, ki je podal formalni nasvet, da krona poveri
mandat za sestavo nove vlade, ki bi naj bila poslovna, g. Nikoli Pašiču.
Ob 17. je bil sprejet g. Pašič- Avdijen-ca je trajala nad eno uro. Kakor dozna-vam iz ardikalnlh krogov je vladar stavil g. Pašiču nekatera vprašanja in sicer:
Ali stoji radikalna stranka na stališču Izvedbe («primene») vidovdanske ustave in ali bo tudi v bodoče vztrajala na tem stališču? Dalje, ali se namerava radikalna strank-a še naprej pogajati za sporazum s političnimi skupinami, ki ne stoje na tem stališču? Ali je radikalna stranka v zagrebškem protokolu, ki sta ga podpisala dr. Gjuričič in dr. Janjič, dala kake ustavne koncesije? Zahteva se publikacija tega protokola. Končno, aH je radikalna stranka za koalicijo?
Pašič Je odgovoril, da stoji na stališču vidovdanske ustave ter da le z razgovori samo poizkušal izvedeti za mišljenje in želje Radičevega bloka. Pripravljen je dati jamstva, da se z revizi-Jonisti ne bo več razgovarjal in da bo sodeloval v bodoči državni politiki samo z onimi skupinami, ki priznavajo vidov-dansko ustavo. Kar se tiče zagrebškega protokola, je Pašič izjavil, da so bile to le beležke delegatov, ki nimajo nobene vrednosti In on tudi nanje nI pristal.
Kralj je vzel Pašičeve izjave na znanje ter je izrekel željo, naj se sestavi vlada, ki bi skušala v parlamentu izvesti uradniški, invalidski in agrarni zakon.
Pašič se je po sprejetju mandata za sestavo koalicijske poslovne vlade vrnil v svoj kabinet in sporočil ministrom, da je mandat sprejel. Nekateri ministri so takoj odšli v radikalski poslanski klub in naznanili poslancem Pašičevo misijo. Večina poslancev ie vzela to molče na znanje, manjšina Je ploskala. Nekateri poslanci so glasno izražali nezadovoljstvo. Minister Krsta Miletič Je takoj izjavil, da noče biti več minister.
teresirani krogi vzbuditi impresijo, da je nastal v razvoju krize nov preobrat in da je možna obnovitev situacije, kakršna je bila pred nedeljsko Radičevo skupščino. Govorilo se je, da bo Pašič pričel nove razgovore z Radičem, klerikalci in spahovci. Vse te vesti tvorijo le del intrige, s katero je upal separatistični blok ?e v zadnjem hipu preprečiti mandat krone za sestavo koalicijske vlade državotvornih strank.
0 sami avdijenci drja. Korošca sem izvedel iz izvrstno podučenega vira sledeče: Vladar se ni hotel izpostaviti očitku, da sam ne čuje mišljenja združenih federalistov. Zato je bil pozvan dr. Korošec kot zastopnik sepa-
slimanov drja. Spaha v dvor — kar jt karakteristično za presojo vprašanja ali pridejo te skupine pri sestavi vlade - -loh v poštev. Z mandatom, ki ga jc. •?<? dobil gosp. Pašič, je situacija v tfu? oziru prečiščena.
Klerikalci in muslimani so globok' deprimirani ter danes zopet obupno tiri jo vesti, da se parlamentarnega dela sploh ne udeležijo. Njihovih groženj f" seveda nikdo ne boji.
Nocoj je dr. Korošec' odpotoval v Ljubljano, da se udeleži glavne skupščine Zadružne zveze, kateri je pri*"1 sednik. V Ljubljani ostane dva ali tri dni, nakar se napoti v Zagreb, kjer b' razpravljal z Radičem o nadaljnem postopanju. Dr. Korošec je včeraj in da nes razvijal živahno delavnost, da -hi
ratističnega bloka v dvor. Dr. Korošec oviral koalicijo med demokrati in radi
je skušal vladarju predočiti zahteve bloka v znatno milejši luči. Govori se, da so njegova pojasnila napravila vtis skrajne neiskrenosti. Dr. Korošec je zatrjeval, da so Radič, Spaho in on solidarni. Z ozirom na to izjavo je od-
kalci. V Zagrebu hoče baje Radiča pridobiti za znatno redukcijo programa in je, kakor se govori, tudi telp-grafično pozval svojega mojstra, cl^ prične z licitacijo navzdol».
Anglifa in Rušila
London, 21. aprila. 1. «Daily Herald» ^javlja pismo vodje delavske stranke B-ndersona Bonar Lawu, v katerem stranka nastopa zoper ukrepe vlade sa nkinjenje izvoza v Rusijo. Bonar Law je Hendersonu odgovoril, da angleška vlada gotovo nima namena sprečavati svobodnega razvoja prometa z Rusijo, da pa so bili ukrepi vlade potrebni, ker je Rusija prekršila trgovinsko pogodbo in konfiscirala več angleških pamikov v svojih lukah.
DR. SOPEL V ŽENEVL ženeva, 21. aprila, s. Dr. Seipel je sooči dospel v Ženevo. Na podlagi tega, kar se le moglo ukreniti in uvideti dose-riaj, je veKko posojilo za Avstrijo zagotovljeno proti polni stoprocentni garanciji. Efektivna izvedba akcije za posojilo (a njega realizacijo se je že začela. V Dondeliek se dr. Seine! .vrne na Dunai.
Začetek pogajanj
DEMOKRATI ZAHTEVAJO POSLOVNO VLADO Z VOLILNIM PO-
OBLASTILOM.
Beograd, 21. aprila, g. Ljuba Davi-dovié je prejel od Pašiča povabilo na sestanek za jutri ob 10. dopoldne. De mokratskl klub je sklican za pol 9. Istočasno bo zboroval tudi radikalski klub.
STALIŠČE DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 21. aprila, gr. Z designa-cijo gosp. Pašiča je po šestih dneh zaključena prva faza težke krize. Krona, ki je zadnje dni skrbno sondirala teren ter se je posvetovala z raznimi političnimi prvaki, se je odločila za jasen pravec bodoče državne politike. Pomen mandata, ki ga je dobil gosp. Pašič, je dvojen: izključene so vse kombinacije s strankami, ki stremijo za razbitjem državnega jedinstva, izključena je pa tadi enostranska eks-ploatacija težkega položaja potom obnovitve homogene radikalske vlade.
Sedaj prihaja doba pogajanj. Demokrati pristajajo na koalicijo z radikali v zavesti, da doprinašajo s tem veliko strankarsko žrtev, zahtevajo pa, da se povsem točno fiksirajo glavne konture bodoče politike. Predvsem je potrebno, da radikalna stranka tudi javno opredeli svoje stališče napram re-vizijonistlčnim skupinam. Demokrati smatrajo nadalje, da mora biti delovni program nove vlade čim krajši. Vsebuje naj zakone, katerih rešitev je nujna. Nova vlada naj dobi z imenovanjem tudi pooblastilo, da po izčrpanju parlamentarnega programa razpusti narodno skupščino ter Izvede nove volitve. Izključiti se mora možnost da bi se ponovila igra. ki je privedla do 16. decembra. Izvršiti se mora reparacija vseh protizakonitih aktov, ki jih je zagrešil radikalski režim zlasti proti uradništvn. Vprašanje portfeljev
smatrajo demokrati za podrejeno, vendar smatrajo za neobhodno potrebno, da se ministrstvo notranjih poslov prepusti njim.
Računati je zlasti radi «reparacij» na znatne težkoče v pogajanjih. Gotovi radikalski krogi skušajo tudi nadaljevati svoje intrige proti koaliciji ter nocoj razširjajo vesti, da prideta jutri v Beograd dva nova odposlanca Stje-pana Radiča in da so klerikalci sporočili radikalskim prvakom, da bi bili pripravljeni, za vsako ceno vstopiti v vlado. Glavni namen teh vesti je pač ta, da bi demokrati bili pri pogajanjih kolikor mogoče popustljivi. Pretnje so zaman; že zato, ker demokrati smatrajo udeležbo na vladi kot žrtev in ne kot dobiček.
Kar se tiče zemljoradnikov, ni mnogo upa, da bi vstopili v vlado. Zahtevajo namreč strankarske koncesije, na katere bi tudi demokrati ne mogli pristati.
KRALJEVA INTERVENCIJA?
Beograd, 21. aprila, g. V političnih krogih se govori, da bo kralj, ako se pojavijo težkoče pri pogajanjih osebno interveniral ter pozval politične voditelje v poštev prihajajočih skupin na skupno posvetovanje, ki bi se vršilo pod njegovim predsedstvom in kjer bi se naj izgladila vsa eventuelna nesoglasja.
V ostalem Je računati, da tokrat g. Pašič ne bo poskušal igrati svoje znane igre, ker mu Je bilo prav jasno rečeno, da Je homogena radikalska viada nemogoča. Z ozirom na to bo pač tudi brzo utihnila partizanska burja, ki Je danes razsajala po radikalskem klubu proti temu, da bi morali radikali dati «vlast Iz svoje ruke». Radfkalski klub ima Jutri dopoldne sejo.
Iialifanski klerikalci kapituliralo pred Mussolinifem
POSLANSKI KLUB PROTI STURZU. - ZATAJENJE TURINSK1H SKLEPOV. — NEIZOGIBEN RAZKOL STRANKE.
Rim, 21. aprila. 1. Parlamentarni klub popolarov se je včeraj popoldne sestal k seji pod predsedstvom posl. de Gasperrija in je skoro soglasno (70 proti enemu glasu; 10 poslancev se je glasovanja vzdržalo) odobril resolucijo, v kateri odobrava dosedanje delo vlade, priznava njene zasluge za spiritualno povzdigo in rekonstrukcijo narodne zavesti in ji izraža svojo popolno vdanost. Obenem izjavlja klub, da se je odrekel svojim, v Turinu na po-polarskem kongresu stavljenim zahtevam po ureditvi volilne reforme po proporcionalnem sistemu in da bo sprejel ureditev tega vprašanja, kakor bo uvidela vlada, da je prav.
Mussolini, kateremu je minister po-polarske stranke Cavazzoni naznani! izid glasovanja, je izrazil nad izidom svoje zadovoljstvo in je zahteval, (h se resolucija objavi s podpisi mero-dajnih osebnosti popolarov v časo pisih.
S tem sklepom, ki je vzbudil vsleJ briskantnega zatajenja turinskih sklepov splošno senzacijo, je za enkrat odstranjena kriza vlade, istočasno pa do skrajnosti poostrena kriza v kleri kalni 6tranki. Razcep stranke se smatra sedaj za neizogiben, ker ni dvoma, da se don Sturzo, ki je bil iniciator turinskih sklepov, ne bo pustil na tak način blamirati in odtisniti.
Ruhrska debaia v lordski zbornici
ZUNANJI MINISTER POVDARJA PRIJATELJSTVO S FRANCIJO
London, 21. aprila, j. Včeraj se je vršila v lordski zbornici obširna debata o zunanji politiki. Lord Curzon je odgo-
glija bliža francoskemu stališču. Tudi t Londonu samem je napravil govor prav dober vtis. Posebno je ugajalo mesto.
varjal na interpelacijo lorda Bnchma- kjer Curzon apelira na prevdarne ele-herja o ruhrskem vprašanju in lausann- ! mente v obeh državah.
VELIKA EKSPLOZIJA V KRAGUJEVCU. Kragujevac, 21. aprila, p. Nocoj ob 20.20 velika eksplozija v vojaškem topniškem zavodu. Ker delavcev ni bilo v tovarni, nI bilo človeških žrtev. Stvarna škoda je velika. Vsled detonacije so po j mestu popokale šipe.
FRANCOZI IN RADIČEVE IZJAVE.
Pariz, 21. aprila, p. «Figaro», kakor tudi vsi važnejši francoski listi prinašajo
kateri zahteva Radič hrvatsko seljačko republiko in izjavlja, da bodo Hrvatje z Nemci do zadnjega diha. V francoskih političnih krogih je izzvala ta izjava veliko nevoljo.
NOVI ITALIJANSKI SENATORJI IZ DALMACIJE.
ski konferenci v tem smislu, da je Anglija odbila garancije, ki jih je Francija : zahtevala v decembru, ker bi mogle ško-1 dovuti angleškemu gospodarskemu življenju. Anglija je vedno pripravljena sporazumno s Francijo urediti velikopotezno politiko v Evropi in na Vzhodu. Anglija je pripravljena vsak čas aktivno sodelovati: izgleda, da ta trenutek ni več daleč. Čeprav je Nemčija soglasno sklenila vztrajati v politiki odpora, ponavlja lord Curzon vedno še svoj nasvet, ki ga je Nemčiji že dal, da ¿aj prva stori korake in tako napravi v javnosti in pri zavezniških državah vtis, da hoče odnehati. Anglija je prepričana, da mora ta.-ka ponudba privesti takoj do pogajanj med Francijo in Belgijo ter ostalimi zar vezniki. Storila bo vse, da omeji nadalj-ne konflikte.
Nato je povzel besedo sir Grey, ki je izjavil, da soglaša z izvajanji lorda Cur-zona razen v točki, da je treba vprašanje reparacij in varnosti Francije reševati ločeno, ker je mnenja, da to ne more
TUDI V BERLINU SO ZADOVOLJNI S CURZONOM.
Berlin, 21. aprila, j. Berlinski listi se bavijo z včerajšnjim govorom lorda Cur-zona v zgornji zbornici in naglasa jo, da bo ministrov govor napravil v Nemčiji kakor v Franciji silen vtis. Saj je da! razumeti, da bi bila njegova vlada pri pravljena prevzeti vlogo posredovale;) Listi menijo, da bo inicijativa prišla z nemške strani v najkrajšem času.
DOGODKI V PORUHRJU. Curich, 21. aprila. L Včeraj so Francozi zasedli v Badnu mesti Gengenbach in Ortenburg, pa so ju zvečer že izpraznili. V Dnisburgu so danes aretirali glavnega ravnatelja «Reinischer Mettalwerke und Maschinenfabriken». Vojaško sodišče v Bochumu je danes obsodilo na dolgoletno ječo več delavcev, ki so metali kamenje v Francoze. V več mestih zasedenega ozemlja se * ] se včeraj in danes sestale strokovne delavske organizacije, ki so na svojih zbo-° j rovanjih sprejemale resolucije, v kateri)-!
imeti uspeha. NemSja naj čim prej stavi , ht	delavstvo nm-išanie nlač
___ •__1M	•	,	• 1, SO ZI<XLIIC><1 LOt UCIdiVai/VV Uu» isdilro L»ia«
sprejemljive predloge m gotovo ;-e, da ;^^ ^ Mhteva!i ^ de£vcfpr
transportni, gradbeni in kovinski obrt; od svojih delodajalcev povišanje plač. Zdi se, da bodo delodajalci, vsaj gotovo industrije! povišanje odklonili z ozirom na nastale razmere, ki eksportn nisf ugodne.
EPILOG H KOMUNISTIČNEMU PUČU. Berlin, 21. aprila. L Včeraj je bilo v
bo šla rešitev gladko od rok. Nemški in francoski poslanik sta bila na seji na-vzroča.
UGODEN VTIS V PARIZU.
Pariz, 21. aprila, j. Na Quai d'Orsayu izjavljajo, da Curzonov govor v Parizu ni iznenadil, kjer niso nikdar dvomili, da je Anglija trdno odločena obdržati an-
tanto s Francijo. Vsekakor pa pozdrav- MOhlheimu aretiranih nadaljnih 50 vsta-
ljajo, da je to dejstvo Curzon še enkrat povdaril. V ostalem dokazuje govor angleškega zunanjega ministra, da se An-
šev, ki so pri zaslišanju priznali, da sc res hoteli zavzeti magistrat m se polastiti vodstva mesta.
Borza dne 21. apr.
Zagreb. Borza ni poslovala. V prostem
Rim, 21. aprila. L Včeraj Je imenoval j prometu so notirali: Dunaj 0.1395 —
Curih: Berlin 0.0215, Newyork 551 London 27.66, Pariz 36.60, .Milan 27.17. Praga 16.42, Budimpešta 0.11, Beograd 5.60, Sofija 4.20, Varšava 0.012, Dtnu
i kralj šest novih senatorjev in sicer An- 0.13975, Berlin 0.385 — 0.3875, Budimpe- 0.0077375, avstr. žig. krone 0.00775.
Radi Javo izjavo na zagrebškem zboru, v l grofa Sanminlatellija in Morell»
tona Grossicha iz Reke, Antona Tacconi- \ šta 2, Praga 296.50 — 297, Milan 49i — ja iz Splita, Antona Cippica iz Trogirja, I 491.50, London 462 — 462.50, Pariz bla-Filipa Cremonesija, rimskega komisarja,. go 658, zaključek 657.50, Neu-j-ork denar
i 985Q — 99.75. Curih 1800 blago.
N^wyork, Beograd 101.25, Praga 29S. Curih 18.14, Milan 495, London 465.29. Pariz 665.50, Dunaj 0.1425, Budimpešta ' ¿.1250. Varšava 0.2 L
Prihod kraljice Marife na Rab
Rab, 19. aprila.
Toiikega mrzličnega pričakovanja in tzhičenja Se ni beležil RaL\ mislim, niti /a časa beneške republike, ko so dožl posečali ponosni benečanski Rab, kakor povodom prihoda kraljice Marije.
Celo noč od srede na čeirtek so se menjavale straže na najvišjem rabskem zvoniku, da označijo narodu veselo vest. — '30o ni namreč nobenega oiicijelnega poročila o posetu; vedeli smo samo, da pride veliki trenutek, ko imajo dobri Rab-liani priliko, pozdraviti v svoji sredini jugoslovansko kraljico. Potrkavanje z zvonovi je bilo danes dopoldne znamenje, da ■o se mahoma okrasile vse hiše, vsi vrhovi, da še celo razvaline z zastavami, preprogami in cvetjem. Fanfare so klicale pod zastavo Sokola, žandarmerijo in cariniki so se odeli v gala-uniforme In ;abske krasotice so oropale vrtove cvet-iic. Vse je čakalo na obali. Točno ob 12. ie priplula pred mesto naša vojna tor-piljarka T 8 in za njo ponosni parobrod Karadjordje». Dočim se je ladja vkrcala pred mestom, je torpiljarka dospela k >baii. Urnobesni «Živela jugoslovanska kraljica Marija» so zaorili v pozdrav.
Navdušenje je prikipelo do ekstaze, ko je izstopila najprej kraljica Marija in za njo njena mati rumunska kraljica, ki sta obe z robci odzdravljali občinstvu. V njihovem spremstvu je bilo samo par višjih Častnikov. Ker sta si kraljici hoteli ogle-iati romantično mesto, se je formiral lep sprevod, ki ju je spremljal na njunem potu, ki je vodil najprej skozi glavno ulico: «ulico kraljice Marije». Gosti so si ogledali znamenitosti Raba, stare porta-le, cerkve ter občudovali krasni razgled raz mestnega zidovja vse doli do — italijanskega Lošina. Neprestano so se po celem mestu ponavljale burne ovacije kraljicama. Slika je bila tem bolj pestra, ker se je v tem zbralo v mestu že tudi več sto prebivalcev Iz okolice. Mnogo prehitro je minul čas, odmerjen za Rab, kajti že ob 13. sta se kraljici odpeljali na ponosnem «Karadjordju» na jug po našem divnem Jadranu.
vih svetilk so povišali mezde, nredifl službene prejemke učiteljicam bivšega TOchterheima, trgovcu pohištva We siaku prepovedali zidavo obzidka v Cankarjevi ulici, zavrnili priziv skladiščnega delniškega društva radi odstranitve reklamne table, sklenili vstop v pravdo Jadranske banke proti državnemu zakladu radi dolga 611.000 kron, toliko časa, da se razvidi potek razprave.
Po seji, ki je trajala do 11. in se bo nadaljevala v sredo 25. t. m., so spremljali Zebota štirje stražniki, trije dr. Leskovarja in dva dr. Jerovška, ker je patron mariborskih klerikalcev dr. Kerševan odredil kar celo pripravljenost vsega moštva, ki je potem poslušalo grobno nočno tišino, v kateri je kljub klerikalnemu strahu spaval Maribor.
Zupan se je začetkom govora spominjal umrlih obč. svetnikov gg. Po-straka in dr. Verstovška. Obč. svetniki so županov govor stoje poslušali ter zaklicali pokojnima trikrat «Slava!»
Mariborski občinski svet
Maribor, 20. aprila.
(Klerikalci in socijalisti zopet v objemu.)
Tajna seja je trajala v petek le eno nro ter so se vse personalne zadeve — tevilne disciplinarne preiskave — iz-očile odseku v zaslišanje obtožencev, "o 9. pa je župan — prvič pred prazno^ galerijo — otvoril zopet javno <ejo. Pred prehodom na dnevni red •ta se spopadla še dr. Leskovar in Ba-hun radi znanega očitka, da je Lesko--ar zastopal občino v njeno škodo. • Sahun je Leskovarja zavrnil, naj čaka na izid njegove tožbe, kjer bo baje Rahun izvedel dokaz resnice. Sprememba pravil Mestne hranilnice.
Nadalje je župan sporočil dolgi nos, ki ga je dobila klerikalno - socialistična večina od pokrajinske uprave v zadevi Mestne hranilnice. Na tozadevni ■ ¡opis, v katerem je občina zahtevala spremembo pravil Mestne hranilnice, ali pa razpust sedanjega upravnega odbora in postavitev komisarja, je namreč pokrajinska uprava odgovorila, da ni za to nikake pravne podlage. Spremembo pravil lahko predlaga edino odbor hranilnice. S kislim obrazom je župan izjavil, da bo kljub temu vztrajal na spremembi pravil, katere ;>a upravni odbor menda na ljubo klerikalno - socijalistične koalicije ne bo predlagal in je g tem stvar odložena ad calendas graecas.
Vprašanje vadnice na ženskem učiteljišču.
Ponovno se je pokazala stara ljubezen med socijalisti in klerikalci v oviranju kulturnega napredka pri razpravljanju za dovolitev prostorov vadnice drž. ženskemu učiteljišču. Načelnik socijalističnega kluba je v soglasju s klerikalci izjavil, da bo njegov klub glasoval proti, ker imamo baje že itak nadprodukcijo učiteljstva in torej — menda popolnoma v skladu s -ocijalističnim kulturnim programom Mariboru zadošča samostansko zasebno žensko učiteljišče. 7 daljšem govoru mu je sekumliral tudi župan Grčar, ki pa je branil predvsem gospodarsko korist mesta, češ, da bi potem država lahko tudi vse druge šoie vrgla iz do-tičnega poslopja. Vadnica je torej s klerikalno - socijalistič.io večino propadla.
Pravoslavna cerkev v Mariboru.
Občina se pogaja z erarjem, da ji odkupi vse mestne vojašnice za 20 milijonov kron po valuti 28. januarja 1921 in dravska vojašnica, sedaj erar-na, pripade občini. Del te vojašnice, bivša minoritska cerkev, katero uporablja sedaj vojaštvo za skladišče, bi se v tem slučaju prepustil mariborski pravoslavni občini za preureditev v pravoslavno cerkev. Proti temu načrtu se v obče začudenje tudi klerikalci niso zglasili, čeprav so v «Straži» zavzeli že ostro protistališče.
Razne zadeve.
Ostale številne gospodarske točke je občinski svet hitro in brez prerekanja odobril: pokojninski pravilnik za uslužbence Mestne hranilnice (klerikalci so bili sove proti) in Mestni hranilnici se je dovolila sprememba pravil v toliko, da se ii dovoli tudi poslovanje v tekočem računu. Pruuralcem Dlino-
FoiltlCne Mežfee
-f- Desperacija g. dr. Korošca. Ko
so zemljoradniki bili sprejeti v avdi-jenco, se je dr. Korošec smatral prezrtega in je podal cinično izjavo: «Kaj bi srbski kralj h konzultiranju pozival Hrvate in Slovence!» Ko so ga pa iskali z «drobnim pisemcem», se je dr. Korošec promptno znašel na dvom in je bil sprejet v daljšo avdijenco. Klerikalni klub drži Koroščev razgovor s kraljem v «strogi tajnosti». In ta stroga tajnost le potrjuje desperacijo g. dr. Korošca.
+ Zopet nova socialistična stranka V nedeljo, dne 15. aprila je bila ustanovljena v Ljubljani slovenska organizacija nove «Nezavisne delavske stranke Jugoslavije», ki se smatra za pravega dediča nekdanjih komunistov. Glavno vodstvo stranke se nahaja v Beogradu in so zastopniki slovenske organizacije v širšem odboru NDSJ gg. S. Zorga (Ljubljana), Pristov (Trbovlje) in Košir (Jesenice). Pokrajinski izvršni odbor tvorijo gg. dr. Le-mež, Ojsterc, Čepelnik, šuštaršič in Vrhove. Glasilo nove stranke je «Glas Slobode», katerega prva številka je izšla včeraj. Na čelu objavlja «Glas Slobode» manifest nove stranke na «ročno in duševne delavce», v katerem pojasnjuje propadanje komunistične stranke ter trdi. da je organizirani proletarijat podlegel — Obznani in zakonu o zaščiti države. Kdor v6, kako sporadični so slučaji, v katerih se je po teh določbah postopalo proti posameznim delavcem, bo priznal deplasi-ranost izjave, da sta ta dva zakona etablirala v Jugoslaviji «režim belega terorja» . . . Vzroke, da je komunizem tako naglo propadel in da je tudi zdravo socijalistično gibanje popolnoma zastalo, je namreč iskati na mora-ličnem polju Delavstvo je spoznalo, kako ga takozvani voditelji varajo in izkoriščajo, videlo je komunistične gromovnike na strahopetnem begu, videlo svoje prvake cinično se prodajati najreakcijonarnejšim strankam, gledajo kako se snujejo pod raznimi radikalnimi gesli «družbe za zasigu-ranje mandatov» kakor «Glas Slobode» pravilno krsti bivšo ljubljansko SSDL. To je razkrojilo proletarske vrste in ne «beli teror», ki je v Jugoslaviji napram raznim proletarskim pokretom desetkrat blažji, nego n. pr. socijalistična pest v Nemčiji, ki udarja po komunističnih organizacijah. Simpatično na novem pokretu je, da se postavlja v najostrejšo borbo proti klerikalizmu, katerega po proletarija-tu segajoča roka se zdi «Glasu Slobode» «kakor roka hudičeva». Krvavo-rdeč napis z Zaloške ceste da je spomin neizbrisen za vekomaj. Manj simpatično je že, da sedi v vodstvu nove stranke n. pr. dr. Lemež, ki se pravna ljubljanskem magistratu prav dobro počuti v družbi «črne gospode z ostrimi hudičevimi kremplji». Kakor je videti, nosi tudi nova stranka že madež izvirnega greha, na katerem je propadla njena prednica . . .
-f- «Popoln preobrat v vladni krizi» se je včeraj ponoči pripetil v «Sloven-čevem» uredništvu. Porodil se je tam v mukah in je tam tudi mirno zaspal. Značilna je nervoznost in potrtost v klerikalnem taboru. Po zmagi 18. marca in po zagrebški budalosti je prišel mrzel tuš. Zahteve SLS od dne do dne postajajo manjše. Javna tajnost je, da vsi previdnejši ljudje v SLS vidijo, da je dr. Korošec zavozil. Tega tudi ne prikrivajo. Zdaj bi bili klerikalci že zadovoljni, samo čo radikali dobe sami vlado in če tudi prav nič ne obljubijo, kakor da bodo bili po demokratih. Od federalizma smo videli krčiti se zahteve SLS na edini in poslednji up: da ne pridejo demokrati v vlado. Kaj avtonomija, k?j program, samo da nam ostane ohranjena radikal-ska vlada. Evolucija od 18. marca je presenetljiva. Strah pred demokrati dela čudeže. «Radikalsko - demokratska koalicija bi pomenila državljansko vojno,» pravita Radii in Korošec. Strašilo za vrabce ne bo nikogar upla-šilo. Ne radikalno - demokratska koalicija, ampnk nacijonalna koncentracija zoper vse separatiste je na potu in morali se bodo vklopiti, kajti Zebot in farofašisti jih ne bodo rešili. Značilno za zmedo v klerikalnem taboru je že to, da piše včeraj-žnii «Slovenec» o «Dreokretu v vlad-
ni krizi», dočim je preje ves teden za-1 trjeval svojim lahkovernim bralcem, da so neklerikalni listi slabo informi-; rani, ko so pisali o polomu Koroščeve politike.
-f- Spahovl muslimani se v Beogradu bolj in bolj trkajo na prsi, češ. da so monarhisti. Užaljeni so, da jih Beograd smatra za revizijoniste, a jih ne vpraša, čemu so in kaj zahtevajo. Ako pa bi bili pozvani v avdijenco, bi razložili, da ne zahtevajo ničesar druze-ga kot široko samoupravo Hercegbos-ne. Dr. Spaho bi kroni podal tak odgovor, da bi se z njim zadovoljile tudi ostale grupe in bi utegnil muslimanski klub priti celo v kombinacijo široke
Sokoisivo
Sokol Ljubljana IL razvije dne 10. maja naraščajski prapor. S tem hoče društvo nagraditi svoj marljivi In požrtvovalni naraščaj. Prosimo vsa društva, ki se hočejo udeležiti te svečanost!, da nam takoj vpošljejo v smisla razposlanih prijavnic vse zaprošene podatke, ter jih obenem prosimo, da ne prirejajo na ta dan nobenih društvenih prireditev. Društvo nadalje naznanja, da obhaja dne 3. Junija svojo lSletnico, ter prosi tudi za ta dan mnogoštevilne udeležbe. Zdravo!
Zgornje okrožje Gorenjske sokolske župe priredi 13. maja t 1. izlet v
priu ceiu-	r Mojstrano, istočasno priredi sokolsko
koalicije . . , Gospodje muslimani de-	y Mojstranl svoj javni nastop
z veselico. Sodeluje godba kovinarjev Iz
lajo široke skoke in mnogo bolj od krito priznavajo svoj zagrebški glavobol nego klerikalci.
Jesenic.
Sokolsko društvo v Belovaru je priredilo dne 15. t. m. sokolski prosvetni večer, na katerem je predaval br. Mudri-nič: «O ideji slovanske vzajemnosti». Po predavanju je sledila razdelitev nagrad, ki si jih je društvo priborilo na I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu.
Prosvefa
Ljubljanska drama.
Nedelja, 22.: ob 15.: «Kraljestvo dobrote In ljubezni». Mladinska predstava. Prireditev gojencev «Mladinskega doma». Izv„ ob 20.: «Revizor». Izv. Pondeliek, 23.: «Hasanaginlca». B. Torek, 24.: Zaprto. Sreda, 25.: «Crešnjev vrt». D. Četrtek, 26.: «Otok In Struga». E.
Petek, 27 : «Crešnjev vrt». A	Stoibene objave LLAP. JLAS. je pre-
Sobota, 28.: «Hasanaginlca». Gostovanje je] na znanje termine mitingov v po^.
[ ju LLP. — LLP. ima telegrafsko adreso Lahkcatletski-Ljubljana». — Citajo se
nabral 2C8 Dta za prenos MeoborSbS
žrtev.
IZ NOVOMEŠKE OKOLICE. Na dopis Iz Birčne vasi pri Novem mestu t št. 15. «Domoljuba» Je odgovorila učiteljica Ana Grudnikova s tem, da J« pristopila kot podporna čianica k «OrJunl». Vsem, ki Jih klerikalci blatijo po svolth listih, priporočamo, da Jo posnemajo.
KRŠKO. Dne 7. aprila t L se je vrfil Pri nas koncert mešanega zbora «Glasbene Matice» v Krškem. Izmed vseh pesmi so najbolj ugajale «Srbske narodne» (Mokranjčev rukovet št 2) in «Prišla le miška», ki Je bila Izredno eksakt-na. Večno lepi dr. Schwabov valček «Dobro jutro» pa se Je moral po ogromnem aplavzu ponoviti Dvorana Je bila razprodana, kar je najboljši dokaz, da krško prebivalstvo z zanimanjem sledi napredovanju našega glasbenega društva. Od prvega koncerta Je bilo opažati viden napredek. Pevd so nastopili sigurno In so se izvajale vse točke precizno. Tujci, ki so posetill prireditev, so se izrazili o mladem pevskem zboru lako pohvalno, kar naj bo v vspodbudo marlji-
Delo v telovadnici tudi dobro napre- " ¿"T0*1 in ™ pev<fn"
.. !bena Matica» Je za Krško gotovo velika
kulturna prireditev, vsled česar želimo.
duje, tako da bo društvo že meseca maja priredilo javni telovadni nastop.
Spori
g. Markoviča. Izv. Nedelja, 29.: «Revizor». Gostovanje g. Markoviča. Izv.
Liubljanska opera. Nedelja, 22.: «Janko in Metka». Izv. Torek, 24.: «Rigoletto». E. Sreda, 25.: «Carostrelec». C. Četrtek, 26.: «Nižava». Gostuje g. Rudolf Bukšek. Izv. Petek, 27.: ob 16.: «Gorenjski slavček». Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv.
Sobota, 28.: «Tosca». Gostuje g. Rudolf
Bukšek. Izv. Nedelja, 29.: ob 15. «Janko In Metka». Mladinska predstava Izv.
Celjsko gledališče. Torek, 24.: «Hasanaginlca». Abonma.
Mariborsko gledališče. Nedelja, 22.: «Tri mladenke». Izv. Kuponi Gostuje g. Sowilski.
*
Ljubljanska opera. Po daljšem dopustu, ki ga je g. Iv. Levar uporabil večinoma za svojo prav dobro kreacijo Othelia, je nastopil snoči prvič zopet v «Rigolettu». G. Levarja je publika živahno pozdravila in mu je bil izročen lep šopek. Predstava se je vršila v splošnem zelo živahno, in je občinstvo soliste, na čelu jim gg. Levarja, Lovžetovo in Be-
prijave za S. K. Ilirijo Cimperman Marica in Sirca Almira; za S. K. Primorje Praunseiss Silvij in Koch Ciril. Omenjeni atleti imajo pravico do starta s 1. januarjem 1924. Nadaije se čitajo prijave za S. K. Primorje Lovrič Ante, Kuhar Zdenko, Gold Joško, Rovšek Božo, Lah Boris, Bettini Oskar in Kovačevič Mato; za S. K. Jadran Potokar Gabrijel in Cur-čič Dimitrije. Omenjeni imajo pravico do nastopa s 29. aprilom 1923. — Klubi, ki ne pošljejo do 1. maja 1923 lanske prijavnice, Imajo zabranjen start za 3 mesece. — Tajnik II.
Ilirija : Celje. — Danes ob pol 16. uri se vrši na igrišču Ilirije pred drž. ko-| lodvorom nogometna tekma med SK. Celjem m komb. moštvom Ilirije. — Ob j ugodnem vremenu se vrši ob 14. uri i predtekma med juniorji Ilirije in SK. Kra-j kovom. — Sestava moštev za tekmo 111-i rija : Celje: Natek, Žgajnar, Cančar, Do-ležal, Mahkovec, Cerne, Vesnaver, Ogrizek, Ravnihar, Kranjc, Wagner. Ilirija: Miklavčič, Marusig, Borštnar, Volkar, Dolinar, Bregant, Wedb! Grilc, Oman, Vidmajer, Splihal.
Ilirija igra danes v Maribora proti SSK. Mariboru v sledeči sestavi: Soklič, Pretnar, Beltram, Ilus, Zupančič II, Lado, tetta, poklicalo opetovano pred zastor. Zupančič I, Pevalek I, Učak, Milan, Pc-
valek II.
Klub kolesarjev in motociklisiov Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo 29. t m. vsakoletne kolesarske dirke na progi LjuLijana - St. Vid. Vršile se bodo naslednje tekme: novinci 3 km, juniorji 5
da bi mogla nemoteno nadaljevati svoje prosvetno delo.
ČRNOMELJ. «Narodna Čitalnica» je vprlzorila 14. in 15. t. m. d) veliki udeležbi in z velikim uspehom Govekarjeve Legijonarje. Videli smo zopet na odru gdč. Vero in Nado Malneričevo, Weis-sovo, Gostlševo in Puhkovo. Izborno so obvladale svoje vloge, posebno Vera Malneričeva in Weissova, ki ste na odru prvič pokazali tudi pevske zmožnosti. Pohvalno omenjamo tudi gg. medicinca Schweigerja in Maneriča ter okr. tajnika Smerdu, ki so s svojo požrtvovalnostjo mnogo pripomogli, da Je Imela Igra tako lep uspeh. Olllo smeha nam Je izvabil ravnatelj Kastellc (Jež). Tudi začetniki gg. Škct, Mazerle in Fabjan so se potrudili, da zadovole občinstvo. Prav imenitno Je bilo gledati nastope le-gijonarjev v napoleonskih uniformah. Vsi so bili čvrsti korenjaki, vedno dobre volje. Med njimi smo opazili g. sodnika Cešarka, g. učitelja Štrublja, brate Se-tina, g. Rauha in druge. Oba večera Je bila dvorana Laknerjevega hotela nabito polna hvaležnega občinstva. Prireditev je prinesla Čitalnici lep prispevek za nabavo novih časopisov in knjig. Največja zasluga za krasen uspeh gre g. šolskemu nadzorniku Lukežlču, Id je kot režiser neumorno učil in vzpodbujal Igralce. Prosimo ga samo, naj bi kmalu sledili še «Rokovnjači». Crnomaljcl mu bomo hvaležni!
Sotrudnik „Straže" tfuhovnift GcJec oklofutan
Maribor, 21. aprila.
Mariborska «Straža» je postala po prevratu res časopisni unikum v osebni stikrajL Prav noben poštenjak že ni M varen pred njo. Njena prejšnja besnost pa se je zadnji čas stopnjevala v pravi
km, šeniorji 3 km, dame 2 km, glavna j original sadističnega in do blazno«ti 10 km, handicap 5 km. tolažilna 3 km. ¡zlobnega natolcevanja. Najbolj prostašlri Prijave sprejema g. Oskar Kiirner v tr- i napadi so deževali zadnji čas na Orjuno govinl Goreč, palača Ljubljanske kredit- in njene posamezne Slane. Tožiti seveda ne banke, do 25. t. m. do 18. ure. Po- ni mogel n.ihče niti poslati popravka po zneiše prijave se ne bodo sprejemale. § 19. tiskovnega zakona, ker je vse te Zvečer ob 20. uri se vrši v hotelu cTivo- lopovščine kril s svojo poslansko imuni-li» športno družabni večer združen z tek- teto odgovorni urednik poslanec Vladi-mami na aparatih. Vstop prost.	mir Pušenjak. Najbolj" strupeno pa je pi-
Mo t o klub «Slovenija» v Ljubljani. < sal v «Straži» baš duhovnik Goleč (ki pa Društveni izlet Kranj-Tržič se vrši danes že davno ne hodi več v duhovniški oble-v nedeljo. Zbirališče: Vegova ulica, od-I ki), ki je stal radi svojega nesramnega hod točno ob pol dveh. Prcsi se obilne udeležbe, ker je vožnja predskušnia za prvo non-stop tekmo. — Odbor.
Targa Florio. V nedeljo 15. t. m. se je vršila na Siciliji najznamenitejša italijanska avtomobilska dirka, ki se vrši vsa ko leto. Proga je doiga 432 km s približno 6000 kurvami. Lani se je javile na startu 42 konkurentov, letos pa le 18 in še od teh je morala polovica izstopiti. Izidi so nastopni: i. Livocci lAlia-Romeo, 5. kategorija 45 1) 7 ur 12 min. J/s sek. 2. Ascari (Alfa-Roineo, 4. kategorija 3 I) 7:20:52J/5. 3. Minoia (Steyr, 5. kategorija, 4.5 1) 7:32:40. Na cilj je dospelo le osem konkurentov. Ascari, ki ie do-
Opero je dirigiral g. Nefat.
Iz ljubljanskega gledališča. «Revizor» s Putjato v naslovni vlogi in z gostom Markovičem v vlogi poglavarja 6e igra danes zvečer. Poglavar v «Revizorju» je priznano najboljša in naiefektnejša Mar-kovičeva kreacija, enako «revizor» Hle-stakov Putjatova. Oba sta dosegla povsod ravno v tej vlogi največje uspehe. Predstava obeta biti zato za vse ljubitelje gledališča posebno zanimiva — Naš rojak, operni baritonist g. Rudolf Bukšek, ki je ljubiteljem gledališča še v najboljšem spominu iz časov, ko je sodeloval še pred vo.ino pri naši slovenski operi in drami, pa je bil zadnja leta angažiran deloma na zagrebškem, deloma na osiješkem gledališču, nastopi spet po dolgem odmoru kot gost v naši operi. V četrtek 26. t. m. poje Sebastiana v operi «Nižavi», v soboto 28. t. m. pa Scarpio v Tosci».
Mladinska opera «Janko In Metka» se
poje v nedeljo 22. t. m. Režija in scena cija bosta pri tej predstavi nekoliko spremenjeni, posebno v drugem dejanju. Opera spada med najboljša in najprizna-nejša umetniška dela za mladino.
Gdč. Podgorska v Zagrebu. Bivša prva igralka mariborskega gledališča, gojenka režiserja IL Nučiča, je že drugo sezono angažirana v Zagrebu. Kritik VI. Lunaček pi.^e v «Obzoru» povodom pre-mijere M. Begovičevega komada «Svatbeni polet» o gdč. Podgorski: Uprav iz-nenadila nas je. To je bila vrlo dobra kreacija, ki je bila prečutena z globino čustva in podana s čvrstimi linijami resne igre. Kot Slovenka se je naučila vrlo dobro hrvat. jezika Organ ji je zvonk in ona ga pravilno uporablja v vseh registrih. ki so potrebni v tej najboljši ulogi vsega komada Gdč. Podgorski je treba posvetiti po tej ulogi več pozornosti od strani naše uprave. Morda bi se ta nedvomni talent dal vzgojiti za uloge večjega tragičnega obsega — Pisatelj Nehajev piše v «Jutamjem Listu»: Bea-ta ge. Fodgorske je odkrivala bogato srce; scene II. dej., mešanica strasti in prepira, so bile iznešene z globoko pre-pričevalnostjo. — S. Parmačevič v «Ri-ječi» je napisal en sam stavek: Ga Podgorska kot Beata je dala svoji kreaciji življenski naglas. — Slovenka gdč. Podgorska je gostovala v Ljubljani z mariborskim ansamblom pred dvema letoma v drami «Učiteljica» s prav lepim uspehom, ki je že takrat izdaial velik talent.
Opera Ana Karenlna. Madžarski skladatelj in umetnik na goslih Evgen Hubav je zložil opero «Ana Karenina» (besedilo po romanu grofa L. N. Tolstega). Opero je izročil budimpeštanskemu opernemu gledališču v uprizoritev. Premijera , um „,	s........... .	,	„v,.,
je bil določena za četrtek, 19. t. m., a va Firma iz Laškega. Najdenino sta iz-| sta s. stala v odločilnem momentu oba skladatelj je uprizoritev prepovedal, češ ročili orožnikom, ki so izgubljene stvar! naravnost z oči v oK. V dvoran ^ da je opera nedostatno opremljena in takoj vrnili lastniku. Redek slučaj pošte-, nihče m M oborožen. Če ne smatram* slabo naitudirana.	Wti! - Železniški uradnik, z. Žitnik, ie I pakira biča za orožie.
pisanja že pred poroto — pa so ga somišljeniki seveda oprostili krivde. Mariborski Orjunaši so poslali «Straži» — kakor Ljubljančani «Slovencu» — posebno svarilo, da jenja z osebnimi napadi — vendar ni nič pomagalo; še zadnja «Straža» je bila polna smešenja in psovk.
Tako je morala kupa ogorčenja prlki-peti do vrhunca. Vsa javnost se je oddahnila že pri sinočnjem «bičanju» poslanca 2ebota, celo obrtniki in trgovci so iz veselja v ta namen darovali za narodna društva Današnje lažnjivo poročilo «Slovenca» o dogodku v občinskem svetu je duhove vnovič razburilo in plačilo je odnesel za enkrat g. Goleč, kate-spel kot drugi, je skoraj do pred cilja v o- remu je danes opoldan v Jurčičevi ulici
ail. Tik pred ciliem pa je vsled deiekia na motorju izgubil zmago.
Dopis!
pripeljal zasebni uradnik Rea klofuto. V tem je prišel mimo predsednik mariborske Orjune, kateremu je Goleč potožil: «Vidite, kakšne svinje imate?» Dobil je za to psovko takoj zopet zaslužen odgo-
LITIJA 9. aprila se je vršil II. redni vor.
občni zbor litijske podružnice Jugcslo-venske Matice, katerega je otvoril g. vladni svetnik Podboj, predsednik po-
Jurčičeva ulica 6e je seveda medtem napolnila občinstva in okoliškega 'ju<l-stva, ker je sobota v Mariboru semen;i
družnice s pozdravom navzočih. Nato je I dan. Goleč je zmerjal in kričf' na vse
CTlo, toda niti en človek se w zanj zavzel, ker so ljudje slišali g■ R®°- ki Golcu na ves glas našteval «Stražina» lopovstva in so bili torej vsi navzoči takoj informirani o dejanskem stanjih
Zanimivo je, da je istočasno sedel v gostilni «Halbwidl». pred katero se je vršil ta incident, poslanec 2ebot s svojimi mesarji in kljub velikemu hrupu nI priskočil svojemu somišljeniku na pomoč.
Izgleda, da v Mariboru ne bo prej miru, predno ne bo «Straža» prestala b svojo "osebno častikrajo in ne postane odgovorni urednik mož, ki bo za pte&vo lista tudi pred sodiščem odgovarjal. Dotlej pa gg. klerikalci klofut in bičanja niso upravičeni obsojati Poročilo v Slovencu o sinočnjem kaznovanju poslanca Zebota
poročal tajnik g. Fr. Jenko v krasnem in spodbujajočm govoru o delovanju podružnice tekom njenega II. poslovnega leta. Da je podružnica delovala z vnemo in požrtvovalnostjo nam dokazuje blaga inikovo poročilo. Dohodkov tekom poslovnega leta Je bilo 9.588.06 Din. Nato Je bil Izvoljen novi odbor v katerega so bili izvoljeni sledeči odborniki: Predsednik: lekarnar Brllli, podpredsednik sodnik Velušček, tajnik nadoflcijal Bizjak, blagajnik nadoficijal Halian. Odborniki: ga. Svetec Terezina, župan Lebinger, nadučitelj Andolšek. Namestniki: gdča Minka Kalin, Ferdo Tomazin In Janko Končar.
ZIDANI MOST. Dne 19. t m. ste našli sestri Iva in Valči Cvetko, hčerki
tukajšnjega poštnega poduradnika, 1183 : je popolnoma zlagano. Dr Reisman z Ze-Din in več dokumentov last g. MIrosla-| botom n. obračunal «zahrbtno», ampak
Domače vesíi
*	Cenjene naročnike prosimo, da reklamirajo pri npravništvu lista položnice, ako jih niso Se prejeli.
*	Kralj in kraljica na Bledu. Kakor smo avtentično izvedeli, nameravata kralj in kraljica tudi letos sprovesti nekaj tednov na Bledu. Vladarja do-speta najbrž v drugi polovici junija na Gorenjsko ter ostaneta pri nas še ves mesec julij. V vili «Suvobor» na Bledu so odrejene nekatere stavbne preureditve.
*	Veliko zborovanje Orjune na Tr-satu - Sušaku. Dne 30. aprila priredi zagrebški oblastni odbor Orjune v spomin 6mrti narodnih mučenikov Zrinj-skega in Frankopana veličastno zborovanje na frankopanskem gradu Tr-satu.
*	Akademsko pevsko društvo poly-tehnike iz Lvova priredi 28. t. m. koncert v Unionski dvorani. Proizvajali bodo poljske kompozicije bogatega programa. Opozarjamo p. n. občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v predpro-daji naše «Glasbene Matice», ki aranžira koncert. Vabimo vse, da v kar največjem številu posetijo koncert, ker je to prvi slučaj, da nas obiščejo bratje Poljaki. Kakor znano, prirede Poljaki turnejo po celi Jugoslaviji in nikakor ne smemo zaostati za drugimi mesti naše kraljevine. Naša narodna dolžnost je, da jim priredimo najpri-prčnejši sprejem. To je obenem njihovo poučno potovanje, ua katerem žele spoznati pobliže naš narod.
*	Poljski pevci v Maribora. Akademsko pevsko društvo «Chor tehnic-ki» iz Lvova se ustavi tudi v Mariboru in priredi v četrtek 26. aprila v Narodnem domu koncert.
*	Novi jugoslovanski konzulati in konzuli v Zedinjenih državah. Naše poslaništvo v Washingtonu poroča: .Ameriška vlada je dovolila, da se otvo-rijo novi jugoslovanski konzulati v Pittsburghu. Clevelandu in Denveru; pri konzulatu v Pittsburghu je imenovan za upravnika poslov gosp. Filip Dominikovič, vicekonzul; v Clevelandu dr. Ivan Perne, vicekonzul; pri konzulatu v Denveru pa gosp. Branko Adje-movié, vicekonzul. Vsi ti konzulati bodo pričeli v kratkem poslovati.
*	Bolezen Stojana Protiča. Stojan Protió je že nekaj dni bolan. V petek se je po Beogradu razširila vest, da se je njegovo stanje zelo poslabšalo, kar je izzvalo zlasti v radikalnih krogih precejšnje vznemirjenje. Vendar oa je izključena vsaka nevarnost.
*	Tajnosti črnogorskega dvorskega arhiva. Kakor smo že poročali, je po licija v Cetinju odkrila štiri velike vreče črnogorskih dvornih dragocenosti in dvornega arhiva, ki so biÚ zakopani o priliki bega kralja Nikole leta 1916. iz Črne gore Sedaj se poroča o interesantnih pojedinostih tega arhiva. V arhivu so našli mnogo dokumentov, ki so važni za zgodovino Črne gore in ki se nanašajo celo na dogodke, ki so se vršili pred 200 leti. Osobito važen je dokument, ki se nanaša na volitev Njeguša Petroviča I. za metropolita in gospodarja Črne gore. Vsi dokumenti po bili po begu kralja Nikole izkopani in poslani z ladjo po Skaderskem je zeru in reki Bojani, da se prepeljejo v zapadne države. Ker pa je bil izliv Bojane okupiran po avstro - ogrski vojni mornarici, se je ladja vrnila in arhiv je ostal v Cetinju, kjer so ga avstrijske oblasti konfiscirale. Pozneje je avstrijska vlada dokumente vrnila in jih izročila črnogorskemu dvornemu maršalu, ki jih je hranil do leta 1918., ko je naša armada vkorakala v Ce-tinje.
*	Konferenca za medsebojno pravno pomoč s Poljsko. Prihodnje dni se prične v Beogradu konferenca poljskih in naših delegatov za sklenitev pogodbe o medsebojni pravni pomoči med Poljsko in Jugoslavijo. Kot naša delegata sta imenovana predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Janko B a b n i k in vseučiiiški profesor dr. A r a n g j e 1 o v i 6; Poljsko pa bo zastopal beograjski poslanik dr. Okenski.
*	Smrtna kosa. V Krškem j« umrla ga. Amalija Jugovič, roj. Papež, veleposestnik ova vdova iz ugledne rodbine. Pokoj-nica je bila znana in priljubljena daleč na okrog kot izobražena in dobrotljiva dama. Bila je sestra predsednika deželnega sodišča g. dr. Otona Papeža In prof. Antona Papeža. Pogreb bo jutri, v ponedeljek ob 16. v Krškem. — V Novem mestu je včeraj umrla ga. Filipina Smola vdova po viš. sod. svetniku. Dosegla je starost 65 let Pogreb bo jutri ob 15. v N'ovem mestu. — V Zagrebu je v nekem sa-natoriju preminul g. Emil Gmajner, bivS hotelir in posestnik v Radečah pri Zidanem mostu. Blag jim spomini Prizadetim rodbinam naše sožalje!
. * Kralj Aleksander za dljaštvo. Kralj Aleksander je podaril dijaškemu društvu «•Napredek» v štipu 2500 dinarjev za društveno knjižnico.
*	Sodniški izpit sta položila avskultan-ta pri kr. deželnem sodišču v Ljubljani gg. dr. Boris Mlhallč in dr. Josip Senk. Čestitamo!
*	Naši zdravniki v zdravstvenem sveta. Ministrstvo za narodno zdravje je imenovalo v zdravstveni svet sledeče slovenske zdravnike: dr. 2ivka Lapajne-
ta iz Ljubljane, dr. Ivana R&jšpa iz Celja in dr. Alojza Zalokarja iz Ljubljane.
*	Ortopedski zavod v Trebinju. Ministrstvo za socialno Dolitiko ie sklenilo
premestiti ortopedski zavod iz Banjaluie v Trebinje, ker s« Trebinje nahaja na križišču potov iz Dalmacije, Hercegovine in Čme gore.
*	Konec pisem s šifriranimi naslovi. Pošta odslej ne bo več sprejemala v odpravo pisem s šifriranimi na&lovi, ki so dolgo služila kot priljubljeno občevalno sredstvo zlasti zaljubljenim parčkom pod skrivališčem «poste restante». časi se spreminjajo, novi čas je pometel tudi to napravo, za katero bodo žalovala pač le mlada srca sedanje generacije, prihodnje pa o njej že več vedele ne bodo. Pošta bo taka pisma vračala pošiljalcem, ako bodo znani, drugače pa bo z njimi ravnala kot z nevročljivimi pošiljkami.
*	Chemotechna. V Ljubljani, Mestni trg št. 10 se je otvoril laboratorij za izdelovanje kemičnih farmaceotičnih in sorodnih produktov. Domačemu podjetju želimo najboljši uspeh.
*	Čipkarlce, gospodinje! Dva rodova so nosijo kleklane čipke, kupljene pri Osrednji čipkarski zadrugi v LJubljani, Pod Trančo št L So garantirano lepo delo iz trpežnega pristnega lanenega sukanca. V prometu so tudi enake čipke iz bombažastega sukanca (Glanzgarn) na videz lepe, a trpe le nekaj let ter zgube po prvem pranju svojo obliko. Te se nikakor ne morejo z našimi primerjati. Za slabo blago je vsaka cena pretirana. Dobro blago pa ni nikdar predrago. Čipke se dobe, dokler traja sedanja zaloga sukanca primeroma po nizki ceni, zato naj nobena gospodinja ne zamudi prilike ugodnega nakupa. Prodaja se tudi lepo konfekcijsko blago. Gospe in čipkarice dobe vse potrebščine za kleklanje in šivanje konfekcije po najnižji oeni Oddaja se tudi delo na dom kot dober postranski zaslužek. Sprejemajo se naročila za izdelovanje čipk in konfekcije po zadružnih ali zadrugi izročenih vzorcih. Glej tudi današnji inserat!
*	Razprava proti ravnatelja Jadranske banke Kamenarovieu, ki ga toži bivši minister Anton Kristan radi obrekovanja, bi se morala končno po večmesečnem izmikanju obtoženca vršiti včeraj. Pokazalo pa se je, da je ravnatelj Kamenarovič menda brez stalnega bivanja, poskusi izročiti mu vabilo za razpravo so bili brezuspešni in razprava je bila preložena. Sodišče bo sedaj znova poskušalo dognati, kje se Kamenarovič pravzaprav nahaja.
*	Otrok ponesrečil radi neprevidnosti
staršev. V soboto je hotela 9 letna hčerka pekovskega mojstra Jelenoa na Po-brežju pri Mariboru po nalogu staršev zagreti zajutrk za svojo mlajšo sestrico. Zakurila je samovar s špiritom. Radi neprevidnosti je samovar prevrnila in ves špirit polila po sebi. Deklica je bila takoj vsa v plamenu. Z gorečo obleko je bežala iz prvega nadstropja v pritličje klicar je na pomoč. Dobila je težke opekline po vsem životu. Prepeljali so jo v bolnico.
*	Ostra kazen tihotapca. Mariborska carinarnica je zasačila rumunskega državljana Ignaca Bena, ki je hotel iz Gradca vtihotapiti veliko množino blaga, ni pa imel denarja za carino. Mož se je sicer izgovarjal, da ga je k temu napeljal nekdo, ki mu je ponujal dobre trgovske zveze v Mariboru in Beno sumi, da ga je potem ravno dotični prijatelj ovadil. Carinarnica je Benu naložila 44 tisoč dinarjev globe. Ker pa te ni mogel plačati, so mu kazen spremenili v enoletno ječo. Mož pa je skušal še pobegniti in so ga zato pripeljali v sodnijske zapore vklenjenega. Podobne goste dobiva mariborsko sodišče često. Toda običajno potem lepega dne kak neznanec založi globo in tihotapec gre zopet na svobodo in novo delo.
*	Senzacijonalen samomor v Skoplju. Te dni je izvršil v Skoplju samomor ravnatelj «Zemaljske banke» g. Pera Petrovič. Samomor je vzbudil veliko senzacijo, ker se je zvedelo, da je Petrovič izvršil samomor radi poloma firme Ka-ženegro in Saljustro, ki je bila ena največjih in najuglednejših v južni Srbiji. Petrovič je namreč tvrdki kredit kal nad 2 in pol milijona dinarjev. V celi zadevi se vodi obsežna preiskava.
*	Nečloveški zločinec. Osješka «Straža» poroča o sledečem tragičnem dogodku: V va^i Prkovci je vaški fant Viktor Kovačevič na sveti večer 24. decembra ponoči vdrl v stanovanje 90 letne Eve Debelič in jo posilil. Starka je zadobila težke poškodbe in je 6. januarja t 1. umrla. Državno pravdništvo je Kovače-viča obtožilo in zahtevalo, da se ga obsodi na dosmrtno ječo. Osiješki sodni dvor mu je prisodil 5 let težke ječe.
Aretiran žepar. Dne 17. aprila je orožništvo v Kamniku aretiralo Ivana Zavrla, p. d. Repnika iz Zaloga pri Kamniku, ker je ukradel svojemu prijatelju Francetu Galjotu iz Lahovič listnico z 10.000 kronami in nato denar skril v spodnje hlače.
*	Razne nesreče. Ivanu Cofu, posest-nikovemu sinu iz Virmaš, je pri streljanju z možnarji puhnil smodnik v obraz in mu prizadel težke opekline. — Franc Burgar, hlapec v Ljubljani v Skofji ulici, je razmetaval z voza gramoz. Stal je v gramozni trugi in se pri tem nekoliko nagnil, vsled česar je izgubil ravnotežje ter padel vznak na tla. Priletel je
glavo na kamen ter si razbil lobanjo. Težko ranjenega so sicer takoj oddali v bolnico, vendar pa je le malo upanja, da bi okreval. — Janez Basaj, tesarski vajenec v Cerkljah pri Kranju, se je pri . tesanju hloda težko vsekal v levo nogo. Marija Zaje, služkinja nri posestniku
j Francetu Grčarja se j» po nerodnosti (vžagala s cirkularno iago v desno roko.
•	Vsa čast gospodinjam, ki zahtevajo j pri trgovcu odločno domaČ izdelek «Pe-! kateter». So najcenejše, ker se zelo naku-| hajo.
*	V kavarni «Central» v Ljubljani
¡vsak dan koncert. Vstop prost.
' Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so nai-
boljši in najcenejši. Zahtevajte lih povsod. Glavna zaloga na drobno In debelo Ljubljana, Breg št. 20 In Aleksandrova cesta št. 1.
TRAGEDIJA UBOGE DIJAKINJE.
V četrtek ob desetih dopoldne, ko je na beograjski univerzi zazvonil zvon v znamenje začetka predavanj, se je vrgla z okna tretjega nadstropja na dvorišče mlada dijakinja. Nihče je ni videl, a nekaj ljudi, ki so slišali padec, so hiteli na dvorišče, kjer so našli na tleh mlado dekle s polomljenimi nogami in vso v krvi. Kmalu se je zbralo na dvorišču tudi več dijakov, ki so spoznali v dekletu Darinko Petrovič, slušateljico tretjega leta na filozofski fakulteti. Dekle je ležalo še vedno v nezavesti in so ga odpeljali v vozu proti bolnici. Z njo se je vozila še ena koleginja. Med potoma je prišla Darinka k sebi in je povedala koleginji, da se je hotela usmrtiti iz obupa nad krivico, ki se je zgodila njeni ubogi materi, ki jo je stanovanjsko sodišče obsodilo na povišanje stanovanjske najemnine za celih 400 dinarjev, četudi je dobro znano, da je za njeno mater to odločno preveč. Dalje Darinka ni govorila in ko so prišli v bolnico, je padla zopet v nezavest Zdravniška pomoč ni mogla nesrečni dijakinji več pomagati, ker razen drugih težkih poškodb je imela tudi zdrobljen tilnik in je umrla že ob 3. popoldan.
Darinka je bila znana med tovariši in tovarišlcami na fakulteti kot vzorna učenka, pošteno dekle in nežna hčerka. Bila je stara 23 let.
LJUBAVNI ROMAN ZAGREBŠKEGA REDARJA.
Trgovec Josip Vrhovnik je v soboto zjutraj, ko se Je vračal domov, našel blizu svoje hiše v Zagrebu močno okrvavljeno truplo nekega redarja, ki je ležalo na trebuhu. Nedaleč od redarja )e stalo neko dekle, ki je bilo tako razburjeno, da se je zdelo, da je blazno. Vrhovnik je o dogodku takoj obvestil policijo, pasanti pa so med tem odpeljali dekleta v bolnico, kjer je izjavilo, da je obstreljena. Na kraj nesreče došla komisija }e ugotovila, da je mrtvi redar 33 letni Franc Martinič, ki se le ustrelil s službenim samokresom. Poleg njega so našli listek z napisom: «Storil sem, kar sem že dolgo nameraval Ni mi bilo za življenje.» Martinič je pred samomorom streljal na natakarico Marijo Težak, s katero ie Imel ljubavno razmerje. Ljubezen pa ni bila srečna, ker je bil Martinič oženjen in je imel tudi že otroke. Vest o strašnem dogodku je njogo-vo ženo silno pretresla in to tembolj, ker se ji ni niti sanjalo, da je imel njen mož kako ljubavno razmerje. Bil je namreč nenavadno dober soprog in tudi izredno vesten v službi.
Obfave
•	Tombola Sokola II. v Ljabljani se
vrši 22. aprila ob 15. uri. Le v slučaju da stalni dež onemogoča prireditev, bo preložena na 29. aprila.
*	A kad. soc. ped. krožek v Ljubljani priredi sestanek v pondeljek, 23. t. m. ob 8. zvečer na moškem učiteljišču. Vspo-red: 1.) Izobraževalno delo med ljud- j stvom. (Referirá Srečko Kosovel). 2.) j Razgovor. Vabimo vse, ki se za to vprašanje zanimajo, posebno učiteljski naraščaj. — Odbor.
*	Društvo Msefra/S nameiHenetv. — Občni zbor krajevne skupine Ljubljana se vrši v pondeljek 23. t. m. ob 8. url zvečer v Mestnem domu (velika dvorana). Dnevni red je bil objavljen v «Glasilu» št 3. Posebnih vabil se ne bo raz-pošiljalo. Z ozirom na veliko važnost tega občnega zbora pričakujemo polnošte-vllne udeležbe. — Osrednji odbor.
*	Društvo orožniških vpokojeneev za Slovenijo v Ljubljani vali svoje člane in članice na 4. redni občni zbor, ki bo 6. maja ob 9. dopoldne pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Eventualni pismeni predlogi na) se pred-lože 6 dni pred občnim zborom predsedstvu.
*	Ruski odbor v Ljubljani prosi svoie člane, da se udeleže I. splošne seje kolonije II., ki se vrši v Mestnem domu danes ob 15.
*	Promcnadni koncert muzike Drav. divizije v Ljubljani (kapelnik dr. Josip Cerin), v nedeljo 22. t. m. ob 11. v «Zvezdi». Spored: 1. Dvorak: Odlomki iz opere »Trdoglavci«; 2.) Venzei: «Nepozabni», pesem: 3.) Rossini: Uvertura k operi «Viljem Teli»; 4.) Wagner: Nočni spev iz muz. drame «Tristan in Izolda»; 5.) ŠinceJ: Ruske pesmi.
*	Kino Matica i' Ljubljani predvaja cd 22. do 25. t. m. veliko pustolovsko dramo v šestih dejanjih «Junak pustinje». Drama je posneta iz življenja v ameri-kanskih prerijah ter nudi s svojimi pri-rodniml slikami najlepši užitek. Pred dramo se predvaja kot predigra burka v enem dejanju. «Iščem stanovanje». Burka vzbuja cele salve smeha.
*	Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo dne 29. t. m. ob osmih zvečer zabavno komedijo iz kmečkega življenja «Pritožne bukve». To bo zadnja Tedna sezijska predstava, ki jo uprizori članstvo. Na praznik 10. maja zvečer in v nedeljo 13. maja popoldne igra društvena šolska deca pripovedko «Snegulči-
ca fe Škratje». V sefote 19. tržafi N pri-znuje droga obletnica pri črtka gradbe i
družabnim večerom za člane sokoiskin društev in njihove družine.
*	Ljudski oder v Maribora vprtzori
nedeljo 22. t. m. ob poi 16. uri v Narodnem domu tri burke enoaejanke in sicer: «Ne kliči vraga!» — «Kje je meja?» in «Damoklejev meč». — V burkah nastopi več gospodov in gospodičen prvikrat na Ljudskem odru, kar si bo gotovo zanimivo ogledati. Predstava je predzadni.' v sezoni. — Zadnja predstava se vrši 30. aprila, ko bo vprizorjeno originalno del ) preprostega mariborskega delavca «Žrtve», delavska igra v 4 dejanjih.
*	Prostovoljno gasilno društvo v Rimskih Toplicah priredi 6. maja ustanovitveno slavnost povodom blagoslovljeni,, nove brizgalne. Cenjeno občinstvo in tovariši gasilci se vljudno vabijo
*	'Ko pomlad nam cvetje trosb itd. Lovci! V popolnitev okrasbe Vaših z lovskimi trofejami upremljenih sob, ne zamudite si nabavit Iv. Rozmanovo «I. Jugoslovansko lovsko koračnico» — «Srečni lovec», ki ie simpatične vsebine za enoglasno petje s spremijevanietn klavirja in violine. Dobi se v Narodni knjigarni in knjigami Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani.
*	Prodajalcem življenskth potrebščin' V smislu uredbe osrednje vlade mor.i vsakdo, ki prodaja življenske potrebščini,' v obratovalnici, na trgu ali drugem krs-Ju, sumanio ali podrobno označiti cene posameznih predmetov, tako da Jih vsak do lahko razločno vidi. Cer.e se morajn umeti v dinarjih, ker Je dinar denarna edinica v vsej državi Srbov, Hrvatov tn Slovencev. GremlJ trgovcev opozarja sve člane na predstoječo uredbo s pozivom, da jo točno vrše, da ne bo nepotrebnega kaznovanja. — Načelnik.
Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Vremensko
Ljubljana, 21 aprila 1923
poročilo
Ljubljana 306 m nad morjem
Kraj opazovanja
ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
7.	7665	11-2	brezvetra	oblačno	32
14.	754-2	15-5	jug. vzh.	¡dež	—
21.	762 1	10-9		oblačno	—
7.	756-1	13-0	vzhod		
7.	7561	12-0	brezvetra	več jasno	—
7.	755-0	7-0	vzhod	megla	1-0
7.	754-7	4-0		oblačuo	1-0
7.	7493	12-0	jog. vzh.	IV	—
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd , Honaj , • Praga . . inomoit. .
V Ljubljani barometer nižji, temper. višoka. Solcco vibaja ob 5 02 ¡.-ahaja ob 19-02
se je držalo vso prvo polovico tedna, ker je depresija preko Ogrske in Poljske odhajala jako počasi
Medtem se je bila pojavila nova depresija nad Anglijo, prišedši 7. Atlant skega oceana, ter se začela pomikati proti nam. Pod njenim vplivom se je vreme pri nas po kratkem lepšem presledku sredi tedna znova poslabšalo. Dobili smo znova deževje. Kakor kaže. ostanemo še v znamenju grdega vremena, dežja in hladu. Za sadno drevje, ki ravno pričenja cveteti, ne ravno ugodni obetL
Vreme r preteklem tednu je bilo tipično aprilsko vreme, kakor smo ga deležni najpogosteje v tej dobi pri nas. Velika depresija, ki se je nahajala koncem prejšnjega tedna nad Anglijo, se je premikala okrog sobote in nedelje s svojim jedrom preko srednje Evrope proti vzhodu, povzročajoč pri nas veliko deževje. Od ponedeljka naprej smo se nahajali že na njeni zapadni strani, dobili smo tedaj severno in severno zapad-no strujo v ozračju, ki nam je prinašala le še v presledkih malo dežja, a hladne in precej vetrovne dneve. Tako vreme
Avtomobili
677
samo novi iz tovarne, kompletni, z novimi obroči, naprodaj, in sicer:
2 komada Austro-Daimler 17/60 PS, 6 cilindrov, 2 komada Puchov alpski voz, tip Xn, 20 PS, zelo lepi vozovi za ture, prvovrstni motorji najrovejše konstrukcije, z Boschovo lučjo in starterjem, z Bo-schevim rogom, nadalje nizek tovorni voz, l1/, tonski, specijelno za tovarniške obrate. Vpraša naj se pri zastopniku
Avg. Stoinschegg, Rogaška Slatina.
stanejo ■ drfmha ¿»kom m hnarata »rad do 20 bm»tfi Din 6'—, vaaka nadat]»!« baaada bo P* ni. — Pta«a m »edno napral (lahko tudi » znamkah). Na vpraianla odgovarja sprava le, ako la vpraia»)o priložena znamka ca odgovor «er maalpulao!|aka pHatolfclna (I Din).
Sabstituta 1420 «a več mesecev išče notar (jtkem mesta na Spodnjem
Štajerskem. — Naslov pove uprava «Jutra».
Ve6 čevljarskih pomočnikov, 1417
prvovrstnih, se sprejme v pi sarni čevljarne «Jadran» Kranju. Plača po dogovora
Šofer,
pošten in trezen, z večletno prakso in dobrimi izpričevali išče službe, naj raj še k tovornemu avtomobilu. Cenjene ponndbe na upravo «Jutra» pod «Šofer». 1418
Hotelska kuharloa
ea sezono na otok Rab (Dal macija) se sprejme takoj Plača 1000 Din poleg hrane in stanovanja. Natančnejši podatki v upravi «Jutra».
1«4
Služkinja,
čista, poštena, ki zna kahati, malo šivati in ima rada otroke, lahko dobi trajno dobro službo pri boljši mali družini v Celju, Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na I. Šinkovec, Ceije, Kersnikova ulica 4. 1405
Nemka 1416
zmožna tudi madžarskega jezika, želi stopiti k boljši rodbini za vzgojiteljco otrok, zna tudi vsa domača dela. Nastopi najraje v Ljubljani ali okolici. Naslov v npravi «Jutra».
V vseh knjigovodstv. poslih
verziran knjigovodja
išče mesto pri večjem trgovskem ali industrijskem podjetju. Ponudbe pod «Bilanč-nik» na upravo «Jutra».
Mlajšo damo 1413 Išče gospod (Nemec), katerega bi po nekaj ur v tednu poučevala v slovenščini. Po-undbe pod «O. B. 214» na upravo «Jutra».
Kovaški pomočnik,
vešč vsakega dela, z dobro prakso, podkovanja konj, v starosti 26 do 40 let, se takoj sprejme ali pa čez 14 dni. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovora. Barba Urh, Metlika, št. 198, Dolenjsko.
1394
Šivilja 1392 sprejme za deklice in dečke delo na dom, prevzame tudi obleke v predelavo in perilo.
Naslov v upravi «Jutra».
Vreče,
rabljene, dobro ohranjene, kupi Jos. Bahovec, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7. 62
Pisalni stroj, 1380 dobro ohranjen, z vidno pisavo, se knpi. Ponudbe z navedbo cene in sistema pod d. d, štev. 1380. na upravo «Jutra».
Rabljen stroj
za mešanje betona od 70 do 100 litrov ter motor za na ljubljanski tok od 3 do 4 PS kupim. Naslov pove uprava «Jutra». 1397
Šivalni stroj,
rabljen, vendar v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe pod Gladko teče» na upravništvo «Jutra». 1407
Nov zapravljeneo,
lahek, na proste tečaje, prodam. Cena po dogovora. Ivan Lah, kovač, Lesce. 1387
Kopalfca banja,
velika, dobro ohran eaa, se ceno proda. Poizve se Poljska cesta 190, 8p. Šiška. 1401
Kot sostanovaleo
se sprejme gospod na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava «Jutra». 1427
Kapi se 1403 do 60 klaftrov suhih, bukovih drv, več vagonov jamskega lesa, oglja in tudi premoga. Plačam takoj. Ponudbe pod «Drva» na upravo «Jutra».
50 do 100 priprostih stolov 1423 a kupimo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Stoli».
Knpl se 1421 ženska zlata ovratna verižica z medaljončkom. Ponudbe je poslati na upravo «Jutra» pod «Zlata verižica».
Klavir
kratek, črn, prodam za Din 14.000. Naslov v npravništvn «Jutra». 1426
6000 kron nagrade
dobi, kdor odstopi eno veliko ali dve manjši sobi v sredini mesta. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Separatni vhod: 18B3
Mebllrano sobo,
v sredini mesta, išče inteligenten, miren gospod, event. tudi g hrano. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj».
Brivnloa 1419
s podružnico, obstoječa 16 let, dobro idoča, v prometnem kraju Slovenije se takoj proda zaradi drugega podjetja. Cena 10.000 kron. Naslov pove nprava «Jutra».
Prodam 1423 200 m* okroglega smrekov ga lesa za tesarje 8 do 22 m dolžine. Poizve se pri: Franc Grebene, posestnik, Trbovlje.
Gramofon 1425 skoro nov in 15 plošč s slovanskimi komadi se po ugodni ceni proda. Vpraša se v Spodnji Šiški 235 a, pritličje.
Črna damska obleka
skoraj nova, za visoko, vitko osebo in par lakastih novih čevljev št. 41, se proda. Naslov pove nprava «Jutra».
Kontoristinja, 138S zmožna strojepisja, stenografije ter vseb drugih pisarniških del, z daljšo prakso, želi mesta pri kakem podjetju ali pa k odvetniku, in sicer najraje v Škofji Loki. Cenjene ponudbe pod «Ugodno» na upravo «Jutra».
Absolventinja 1385 dvoraaredne trgovske šole, s polletno prakso, želi preme-uiti službo. Nastop takoj ali pozneje, najraje v Ljubljani ali Mariboru. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Korespondentinja».
mlajšega mizarskega
pomočnika, kateri ima veselje za učenje v polaganju parket, sprejme Ferdo Primožič, mizarstvo in parkete, Trnovski pristan št 4. Sprejme se tudi vajanec. 1346
Trgovski vajeneo,
ob svoji hrani in stanovanju, se sprejme v večji trgovini s kolonijalnim blagom v Ljubljani. Ponudbe pod «Pošten vajenec» na Aioma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
1362
V trgovini 1365 ali kakem drugem podjetju išče za pomožna dela postranske službe drž. uslužbenec, ki je zlasti verziran v pake-tiranju. Radi bede sprejme tudi vsako drugo delo. Ponudbe pod «Priden in zanesljiv» na upravo «Jutra».
Gospodična, 1377 itareiša,. inteligentna, samostojna, Čehinja, zmožna nemščine. češčine ter deloma slovenščine, prevzame vod-tvo kot samostojna gospodinja. Vodi prvovrstno kuhinjo, gre event. k starejšemu gospodu. Nastopi takoj. Cenjene ponudbe pod «Zmožna moč» na Aloma ComDany. Liublhna.
Volčji psi,
šest komadov, čista pasma, tri mesece stari, že a dre-suro sposobni, z rodbinskim listom (Stammbaum), cena po dogovoru. Rodošek, Sv. llj pri Mariboru. 1415
Pohlitvo: 1409
Spalnice, jedilnice, kuhinje, pisalne miza najceneje pri Erman & Arhar, mizarstvo, St. Vid 4 nad Ljubljano.
Več spalnih oprav
po nizki ceni proda Henrik Biteuc, mizarstvo, Vižmarje št. 77 nad Ljubljano. 1399
Krompirja,
dve do tri tone, lepega, posavskega, se proda. Vprašati v Akademski menzi, Kolodvorska ulica 22.
Brivnloa
v industrijskem kraju, brez konkurence, 10 let obstoječa, se takoj proda. Več se izve pri Jošku Golobu, brivcu, na Mati ob Dravi. 1422
Usnjarna 1403a v zelo prometnem kraju, eno uro od Maribora, z lepim 9 oralov obsegaj očim posestvom, 27*5 m dolga, enonadstropna hiša, klet za nsnjarijo, 8 ba-seni, s kadmi iz cementa, popolnoma na novo urejeno gospodarsko poslopje, velika stiskalnica, ll/4 orala vinograda, lep sadonosnik in travnik za tri glave živine, njiva in vrt, voda za obrat tudi ob snši, useiitev in nadaljevanje obrti takoj mogoče, cena 1,200.000 K. se takoj proda. Hipoteka lahko ostane. Posredovalci izključeni. Vpraša se Mlinska uL 44, Maribor.
Ločen mo2, 1367
drž. poduradnik, 31 let itar, inteligenten, išče vsled pomanjkanja znanja tem pčtem znanja v svrbo ienitve s sorodno dušico ali gospodično, katera je morda tndi te okusila bridko prevaro. Katera reflektira res na miroljuben zakon, naj se javi z natančnim popisom razmer, neano-nimuo, s sliko, pod «Tiha sreča» na npravo «Jutra», — Tajnost zajamčena
Vdova,
45 let stara, s gotovino 60.000 kron in pohištvom, z drema nepreskrbljenima otrokoma, blagega značaja, dobra gospodinja, želi poročiti železničarja ali drngega na-
meščenca, samca ali vdovca od enakih let naprej. Samo resne ponndbe na npravo «Jutra» pod označbo «Miren dom». 1389
Klad 1402 gospod ieli spoznanja s mlado gospodično radi večerne zabave, najraje katera je vešča nemškega ali italijanskega jezika Ponudbe na opravo «Jutra» pod «Večerna zabava».
Dva mlada gospoda
iščeta znanja s mladimi gospodičnami v svrbo malih sknpnih izletov z avtom. Dis-krecija predpogoj. Prosi se za mali epis življenja ali pa za sliko, katera se vrne. Zaradi slabega snanja slovenščine prosimo odgovor v
kakšnem dragem jezika. Dopisi pod šifro «Avto» na npravo «Jutra». 1411
Tri ovetoče roiloe
brez trnja v zapuščenem vrten iščejo enako število marljivih in vestnih vrtnarjev. Cenjene dopiBe na upravo «Jutra» pod «Nagelj, Hijacinta, Vijolica».
____tsn
t
Narodno zaslugo,
veliko, si steče, kdor bi naložil pri absolutno sigurnem podjetju proti popolni varnosti večjo svoto vsaj na enoletno odpoved proti višjim obrestim. Ponndbe pod «Častno delo» na npravo «Jutra».
redna vožnja v Severno ln Južno Ameriko z novimi, velikimi parnikl. Posebno priporočljive so III. kajute s svojo izvrstno prehrano, snago in veliko udobnostjo. Hitra In varna vožnja.
zastopstvo :
.Severno nemškega LIoyda" za Slovenijo
879
ZA OTROKE;
oblekce, predpasniki, perilo, majloe In druga oprema najceneje pri 88/n
A. Šlnkovic nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19.

Najstarejša slovenska
nbiiUiHinb
Isan Bricelj, Dunajsba cesta 16
se prtpsroči IzirSüsü him, cm ;m.
Priporoča se
Ivan Magdič
krojač	61?
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 2.
Miklošičeva cesta št. 13, (za sodni j o).
se dobi po konkurenčni ceni v
cinkarni v Celju
Razen tega proizvaja olnkovo pločevino, sirovi ln rafiniranl olnk ln oinkov prah.	60f
Brzojavni naslov:
CINKARNA CELJE.
Medkrajevni telefon: it. 28.
Nova hiša 1408 v Trzinu, pripravna za trgovino, vrt, 1 V» orala zaraščenega gozda in travnik ob državni cesti se proda. Več se izve pri Mihu Prelovšku, zidarskem mojstru v Depali-vasi p. Trzin.
Lokal za manjšo obrt, na zelo prometnem kraju, se
odda.
Majhna hiši za dve osebi
so proda za Din 20.000. Pismene ponudbe na: D. Godec, Planinska cesta 195, Ljubljana 7. 1406
Več damske obleke,
dobro ohranjene, se pr.,da. Vsak dan od 10. do 1. ure, Stari trg 22/1. 138*
Klnoaparat
«Ernemann»,jubilejni sistem, malo rabljen, z v.-emi potrebščinami, se proda. Poizve se v fotoateljeju I. Pogačnik, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3. Na željo se vpošlje tudi slika. 1378
Č ebnl ček na m pr e 3 staja
ter ga nudimo po znatno znižani ceni. Trgovina s Bemeui Sever & Komp., Ljubljana. Wolfova ulica 12. i36s
Harmonike,
lastnega izdelka, B ES AS, po Lubasovem sistemu, imam v zalogi, popravljam in izdelujem vsakovrstne nove po naročilu. Alojzij Prostor, Fužine, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko. 1386
Pozor! 1306 Originalna «Puch» nova dvokolesa s torpedo in dobro pneumatiko po Din 1900'— Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih ter razlit nih otrošuih vozičkov ee po ceni proda. «TRIBUNA», Liubljana. Karlovška cesta 4.
Prodam
vinogradniško posestvo, v bližini Šmarij na Štajerskem. Dva orala lepega vinograda, dva orala hi.ste, hiša s kletjo in stiskalnico, 90 hI dobre vinske posode in 40 hI vina. Cena ugodna. Naslov v upravi «Jutra». 1414
9
Dne 28. aprila 1923. godine, u 11 sati prijepodne, održat če se
ustmena licitacija (dražba)
za nabavku tvrdih ogrevnih drva
u kancelariji Intendanture Komande Dravske divizijske oblasti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišič-a, objekt XIV., prije Belgijska vojašnica) za gar-nizion Ljubljanski za količinu od 9000 (devethiljada) kubnih metara. Ponnde primajn se i na manje kolipine.
Dobava (ispornka) mora se izvršiti u vremena od 1. juna 1923. godine do 31. decembra 1923. godine.
Kaucija: 5*/e od vrednosti ponudjene količine drva.	686
Uslovi — pogoji — za dobavu drva mogu se vidjeti svaki dan kod označene intendanture, kao i kod Komande Vojnog okruga u Mariboru i Celju kod Komande mesta u Ptuju i Slovenski Bistrici.
Komanda Dravske divizijske oblasti
E. broj 5400 od 8. aprila 1923. god.
Priporoča se novo, moderno urejeno
delikatesno trgovino in zajtrkovalnico » Frece & Plahuta, Celje, Aleksandrova ulica 7.
Za birmance:
Za dečke: velika izbira raznih ševijoto
za obleke po nizkih cenah. Za deklloe batisti in etamini v najna vejših vzorcih, dalje nogavice, rokavice itd
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Mestni trg štev. tO	19/V
LdUBLdAN7?
Mestni tre lO.
Kemični laboratorij
za izdelovanje desinfekcijskih sredstev.	678
. 11
Proda se
biša s o sobami pripravna za obrt, posebno pa za trgovino, v celi občini ni nobene trgovine, je četrt ure do dveh železniških postaj v industrijski okolici. — Poi/.ve se pri Ivanu Koša Si u, Srednje Jarše pošta Domžale. 1404
Vila 1428 dvodružinska, 6 minut od glavnega trga v Mariboru, z vrtom, v mirnem kraju, zidana leta 1914, brez popravil, vsako stanovanje obstoječe iz petih parketiranib sob, predsobe, kuhinje, kopalue sobe, elektrika, plin, vodovod, kleti, malo gospodarsko poslopje, stanovanje kupen po dogovoru na razpolago, se radi družinskih razmer proda za Diu 400 000-—. Ponudbe pod «Udobno stanovanje 2000» na pedr. «Jutra» v Maribora.
Zdrava močna
Sav n čanka,
<tara 26 let, s premoženjem do dveh milijonov kron, želi lesnega znanja v svrbo ženitve, le z višjim uradni1;'m. Le resni dopisi pod «Savinja» poštnoležeče glavna pošta Celje. 1350
Srpska fabrika feplha .AZAR DUNDJERSKI H.D.
Hellkl B^ik^mk (Bartaf).
Najmodernejše urejeno domače podjetje za izdelovanje vsake vrste Furne, Velvet, Papestry, Boucie, Kiddermmster, Derna, Hollander, Jute, Manila preprog ln moketov, kakor tudi splošno
znanih špecUalitet
preprog.
agrebsKi veieseiein
SngfustriisM« ©alafa, savilion it« 53.
Priloga ^Jutrvf4 it. 95, dne 22. aprila 1923.
Kriza primorskih zadrug
„O zamenjavi in 16 milijonih lir"
Pod tem naslovom brani g. dr. Wilfan y «Edinosti» stališče «Jadranske banke» v Trstu (J. b T.). Morda iz sledečega historijata izide, da je pravilnejše nasprotno stališče, t. j. da je naša vlada bila pri razdelitvi 16 milijonov lir, ki jih je dala njej na razpolago laška vlada, vezana le na to, da jih uporabi za «sistematizacijo» kreditnih zavodov v zveri z razmeno kron.
2e pred letom 1922. je J. b. T. prosila v Rimu za odškodnino zaradi razmene bron, a prosila je za mnogo manj nego leta 1922. Uspeha ni bilo niti leta 1922., ko je predložila nov račun.
Medtem so v Rimu nasledstvene države opetovano razpravljale o vprašanju bank in kreditnih zavodov in je Italija zahtevala razmeno v Jugoslaviji položenih kron italijanskih zavodov po svojem ključu, medtem ko je naša vlada bila mnenja, da naj država, ki je boljše raz-menjala krone, ta korak iz lastnega žepa sprovede do konca.
Stališče J. b. T. sta branila tudi za-kladni ravnatelj Capello na laški, doktor Rvbar, ki je bil šef naše delegacije v Rimu, pa na jugoslovanski strani Ko ni šlo, so prišli na misel, da se gre h gospodu Pašiču, ki naj naroči, da se skrbi J. b. T. skušajo za njo ugodno rešiti ,v pogajanjih v S. Margheriti, kjer je bilo v gospodarskih vprašanjih tedaj opati na popustljivost Italije. G. Pašiča o tej priliki nihče ni opozoril, da poleg težav laške državljanke J. b. T. obstoji tudi strašna kriza primorskih zadrug. Tako je Pašič pristal in poslal nadzornega svetnika Jadranske banko dr. Rvbara v Genovo. Sedaj je šlo hitro. Sredi maja ie bila stvar ustmeno gotova, 25. maja 1922. pa celo v zapisniku omenjena. Seveda v korist «Jadranske banke» v Trstu.
Do sem je šlo z združenim naporom gg. Rvbara, Kamenaroviča in Capella vse po volji. Ko pa je bilo treba stvar spraviti v konvencijo (do tedaj so bili 1« pogovori in predhodni sporazumi), je stvar postala mučna, zakaj vedelo se je, da so prizadete tudi in še mnogo bolj zadruge, a dobe naj denar banke! Gg. so se bali javno povedati, kar so med seboj sklenili, in sedaj začne slabost pravnega stališča g. Wilfana.
Za razsodbo veljajo pač Ie objavljene pogodbe, ki imajo moč zakona. Zapisniki so inštruktivni, a obvezni niso, v kolikor niso včlanjeni v pogodbo.
V konvencijo (ČL 32) se je stavilo sama da Italija d£ naši vladi na razpolar go 1Q milijonov lir «za reševanje drugih pitanja, koja su predmet nesporazuma i zmed ju dveju Visokih Strana Ugovorni-ca, i što se tiče interesa gore spomenu-tih zavoda» (Glej «Službene Kovine» br. 42 od 23. februarja 1923.).
G. Wilfan hoče dokazati, da je prav za prav cel člen 32 le zaradi J. b. T. A prezrl je razen pravilno prevedenega besedila § 3., ČL 32. tndi še, da po § 2. rešuje sporno razmeno kron končno v škodo italijanskih zadrug in odvezuje za vselej Jugoslavijo, da bi morda zaradi ¡3. 271. ali 215. senžermenskega miru pologe teh zadrug morala izmenjati bolje nego lastnim državljanom. Vezan z da-Iekosežnim § 2., pravilno čitan v francoskem izvirniku, ki je avtentičnem prevodu v «Službenih Novinah» točno preveden, je § 3. razumljiv samo v zmislu, da se 16 milijonov lir ne da le zaradi •-interesov v gore pomenutim kreditnim i-avodima», (kar so notabene ravno tako lahko kreditni zavodi omenjeni v § 2.!), temveč ravno tako «za rešavanje drugih oitanja, koja su predmet nesporazuma».
Pa bodi, besedilo § 3. je zelo zavito, to se mora priznati. Nadaljnji dogodki pa kažejo, da je s tem besedilom J. b. T.
izgubila vse privilegije, če jih je dotlej kaj Imela.
Že dr. Wilfanu se čudno zdi, da ae ni v pogodbi reklo odkrito, da dobe denar banke. Pravi, da se je imeni bank izpustilo šele, ko je bil sporazum že sklenjen, a to bolj iz formalnih razlogov, ne iz stvarnih. Tako je izvedel dr. Wilfan. Da bi izpustitev imela v pravem oziru kako posledico, tega g. Wilfan ne priznava, dasi ve, da velja le to, kar se ratificira in objavi, kar pa se je prej govorilo ali pisalo, je neobvezno.
Dr. Rybaf je razložil v Beogradu izpustitev imen drugače: To se je baje zgodilo na željo italijanske delegacije, da ne bi tndi drugi zavodi zahtevali raz mene svojih vlog onkraj granice. Kateri pa? V znak pa, da gre ta denar vendarle «Jadranski banki» v Trstu, da se je napisalo sporazumno v konvencijo, da se ima denar naši vladi izplačati preko «Jadranske banke» v Trstu. Delegati so se torej zavedali, da mora imeti izpustitev imen bank velik pravni pomen, t j. naša vlada razdeli lahko teh 16 milijonov pravično in brez protekcij.
Prišel pa je oster protest proti tem protekcijam, in sicer v Jugoslaviji Ni to nobena nacionalna demonstracija, ampak vprašanje dostojnosti in humanite-te, jeli se Jugoslavija bije za banko, ali za uboge zadruge. Ta protest je še pred ratifikacijo izmenjal tekst § 3 in izostala je beseda: «preko Jadranske banke v Trstu». V zvezi z razlago dr. Rybafa je jasno, da je odpadel zadnji znak v korist J. b. T. In je bila naša vlada svobodna, da uvažuje vse interesente.
To je prav dobro čutila in vedela službena Italija. Ko je prišel čas plačila, je sporočila Jadranski banki, da se ne more ozirati na nič drugega, nego na končno konvencijo, zato pa da denarja ne da, razen če prinese pismeno Izjavo jugoslovanske vlade, da naj se izroči znesek IS milijonov lir J. b. T. Tako izjavo dobiti je bila skrb dr. Rybara, ki je bil funkcionar Jadranske banke in referent zunanjega ministrstva v tej zadevi obenem. Slikal je pravno stanje, kakor g. Wilfan, dejal je, da je stvar silno nujna (kajti pretile so parlamentarne afere.) G. Pašič se je dal uveriti in J. b. T. je v Rim prinesla izjavo.
Ah laška vlada je bila še vedno v dvomih, ali je ta izjava zadostna za pravilno izpolnitev ČL 8. in kljub pritisku Kamenaroviča ni hotela izplačati denarja. Izjava ji namreč ni prišla službenim potom. To je izjavila našemu poslaniku Antonijeviču. Sedaj je g. Antonije vič vprašal našo vlado, če lahko službeno priobči laški vladi, da je Ja^ dranska banka v Trstu pooblaščena sprejeti denar. Dr. Rybar je takoj pre-skrbel odgovor, kakršnega si je želela Jadranska banka. Dne 16. marca 1923., t. j. dva dneva pred volitvami je Anto-nijevič sporočil italijanski vladi, da sme izročiti denar «J. b. T.»
Bilo bi nepopolno, ako ne bi dodali, da so zadruge ves čas prosile in moledovale, a oficlelno slovensko vodstvo v Trstu je bilo očividno ves čas pravnega mnenja g. Wilfana.
G. Wilfan trdi, da bi J. b. T. lahko tožila našo vlado, če ne bi ji izplačala 13 milijonov lir. Mislimo, da iz gorenjega dejanskega stanu izhaja, da bi pravdo izgubila. Vpraša se pa, kaj poreče Državni savet v slučaju take pritožbe, ali je naša vlada smela poslati usodno Ry-bafevo brzojavko.
V ostalem opuščamo za danes vsako polemiko: Afera o 16 milijonih lirah je po našem mnenju najsramotnejši škandal v zgodovini Jugoslavije, pravi madež, ki nas v razmerju do Italije stavlja v strašno luč. Končna beseda mora šele priti in stvar se mora na novo odločati v Beogradu in v Rimo.
Polom našega narodnega gospodarstva v Julijski Krajini
Trst, 20. aprila.
«Jutro» se je že ponovno bavflo z vprašanjem izmenjave kronskih vlog naših primorskih zadrug, ki leže še vedno ne-izmenjane v onostranskih zadružnih zvezah in denarnih zavodih, in poudarjalo, da bi se bilo moralo pri pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo v pTvi vrsti poskrbeti za to, da bi se izmenjal ta denar, ki pomenja, če ostane neizmenjan s strani Italije ali popoln polom vsega narodnega gospodarstva našega naroda v Italiji, ali pa, če bi morale jugoslovanske zadružne zveze in drugi prizadeti zavodi odškodovatl svoje vložnike iz Julijske Krajine po tistem izmen;alnetn ključu, kakor ga je uporabila Italija (60%), ali pa tudi samo po tistem, ki ga določa senžermenska mirovna pogodba (nekaj nad 56 lir za 100 kron), zdo občuten udarec, če ne naravnost polom za zadružništvo v Sloveniji.
Kakor Je znano, je italijanska vlada v zmislu svetomargeritske konvencije izplačala jugoslovanski vladi znesek 16 milijonov lir, ki naj bi rabil v odškodovanje tistih denarnih zavodov, ki so tr peli škodo pri Izmenjavi kron v lire. Ta denar se je razdelil med Jadransko in Ljubljansko kreditno banko. Prva Je dobila 13 milijonov, druga pa, in sicer njena goriška podružnica, pa 3 milijone. Za naše zadruge, oziroma za zadružne zveze v Sloveniji In ostale zavode, v katerih je vložen neizmenjani denar naših zadrug, pa ni ostalo nič O tem vprašanju se je toliko že pisalo in se tudi še danes piše zlasti v našem primorskem ča sopisju, da mi ne kaže dotikati se tu tega vprašanja. Pač pa naj omenim le eno dejstvo, ki bo žalibog razpršilo tudi še tisto malo upanje, ki so ga nekateri naši zavodi imeli, da pridejo do svojega denarja, ko so Stali, da je Jadranska banka dobila one milijone. Nekatere naše zadruge imajo namreč svoje neizmenjane vloge pri Jadranski banki, in tako sta se pred kratkim dve naši zadrugi obrnili na Jadransko, da bi jim sedaj, ko je dobila 13 milijonov, izplačala njihove vloge po običajni izmenjavi. Zavoda pa sta dobila od Jadranske banke takle odgovor: Jadranska banka priroila je od kr vlade u Rimu otšteta za efektivnu šteta, što ju le zavod (torej ne jugoslovanski državljani, kakor se je vedno poudarjalo in kakor stoji tudi v svetomargeritski konvenciji!) pretrpb prigodom konverzije kruna a Ure, što ne stoji a nlkakvom saveza sa uloscima.»
Tako torej odpada tudi tisto upanje, ki se Je gojilo z več strani v našem narodu, da bodo vsaj tisti zavodi, ki imajo svoje kronske vloge pri Jadranski banki, dobili te vloge Izmenjane po 60%nem ključu, ko banka dobi denar od italijanske vlade.
Da pa bo jugoslovanska javnost točno poučena o vprašanju teh neizmenjamh kronskih vlog, naj v naslednjem navedem vse naše primorske zavode, ki imajo svoje neizmenjane kronske vloge v Jugoslaviji, in tudi jugoslovanske zavode, ki so prizadeti pri tem. Zaključne številke
Splošna hranfinjca • , ■ , i 1.091 Proseško - kontoveljska ribiška
zadruga > ■ ■ . * . . . 38.848 Skupaj Na Krasa. Komen: Okrajna posojilnica
78.678 67.134
Lokov: Hranilnica m posojilnica 264.147 Nabrežina: Hranilno društvo . 56.159 Opatje selo: Kmečka pos. ta hr. 3.137 Sežana: Okrajna hranil, in pos. 59.199 Toma): Hranilnica in posojilnica 409.122
Skupaj t	358.898 Goriška.
Ajdovščina: Posojil, in branil.	861.625
Bovec: Okrajna posojilnica .	3.280
Brie: Kmečka pos. in hranilnica	118.000
Cerkno: Kmečka hran. in pos.	440.105
Cerkno: Hranilnica in posojil.	386.103
Dörnberg: Kmečka hran. ta pos.	908
Gorica: Centralna posojilnica .	1,296.205
Kobarid: Okrajna posojilnica	871256
Lokavec: Kmečk hran. m pos.	66.559
Podbrdo: Hranilnica in pos. .	129.673
Rihenberg: Kmečka hran. in pos.	108.430
Sek): Posojilnica .....216.098
Skriije: Hranilnica in posojil. .	119.763 Sv. Križ-Cesta: Kmečka posojil.
in hranilnica «.»...	30.645
Tolmin: Hranilnica ta posojil. .	396.695
Vrtovin: Kmečka hran. in pos.	15.295
Vsa Ja8isJca Krajina.
•Trst ■ a i ) i Kras > i i i a Goriška a i i ■ Notranjska i . , Slovenska Istra . Hrvatska Istra .
Skupaj
78.678 858 »8 PS 5,060.640 7,444.934 1,874.248
2,365.213
Skupaj .	5,060.640 Notranjska.
Črni vrh: Kmečka hran. ta pos.	12.797
Crr.i vrh: Kmetijsko društvo .	878
Črni vrh: Hranilnica in posojil.	416.218
Hrenovlce: Hranilnica in pos.	380.712
Hrenovice: Kmetijsko društvo	4.000
Idrija: Ljudska hran. in pos. .	369.045
Idrija: Okrajna hran. ta pos. .	1.242.970
Idrija: Stavbna in kred. zadr.	7.076
Knežak: Kmečka hran. in pos.	14.508
Knežak: Hranilnica in posojil	234.047
Matenja vas: Kmečka hr. in pos.	67.559
Planina: Hranilnica in posojil.	91.027
Postojna: Kmečka hran. in pos.	12.812
Postojna: Notranjska posojilnica	528.691
Senožeče: Kmečka hran. ta pos.	29.350
Senožeče: Hranilnica in pos. .	44.587 Spodnja Idrija: Kmečka ta del.
posojilnica..............146.234
Št. Peter na Krasu: Kmečka
hranilnica in posojilnica . ,	22.280
Št. Peter na Krasu: Hran. in pos.	219.000 Št. Vid pri Vipavi: Hranilnica
in posojilnica............420.613
Sturje: Hranilnica in posojilnica	298.809
Vipava: Hranilnica in posojil.	2,789.473
Vipava: Kmetijsko društvo . «	9.117
Vojsko: Hranflnica ta posojil.	83.130
Skupaj . 7,444.934 Slovenski del Istre:
Boljuncc: Hranilnica in posojil.	217-387
Dekani: Kmečka hranilnica . .	12.587
Herpelie: Kmečka hranilnica .	2.660
Jelšane: Hranilnica ta posojil.	345.231
Klanec: Kmečka hranilnica . .	2.242
Koper: Posojilnica in hranilnica	11.942
Kozina: Ljudska posojilnica . .	57359
Marezige: Hranilnica in posojil.	18.454
Podgrad: Posojilnica in hranil.	763.323
Pomian: Posojilnica in hranil.	259.295
Predloka: Hranilnica in posojil.	36.642
Sv. Anton: Kmečka hranilnica .	137.427
Šmarje: Kmečka hranilnica . .	13.299
Skupaj . Hrvatski del Istre.
Beram: Društvo za šted. i zajm. Berscč: Društvo za šted. i zajm. Cres: Društvo za šted. i zajm. Karojba: Društvo za štednju . Kaštelir: Društvo za štednju . KršanJ: Društvo za štednju ,
Lanišče: Posujilnica . . . se ne skladajo popolnoma, to pa zato ne, | Levade: Društvo za štednju ker so nekateri podatki starejši drugi Lovran: Društvo za štednju
pa novejši, ki so mi bili dostopni šele po izvršeni reviziji. Mnogo naših zadrug namreč še n! bilo revidiranih in so zato sedanje končne številke napram prejšnjim pokazale razliko, ki v celoti dosega kakih 80 do 100 tisoč kron, kar pa v stvari sami ne izpreminja ničesar. Vloge so se le 5e povišale za ta znesek.
Neizmenjans vloge pa so v kronah take-le:
Trst.
Trgovska obrtna zadruga , , 4.028 Združeni čevljarji . . j , , 15.950 Trž. posojilnica in hranilnica . 18.801
Mali Lošinj: Društvo za štednju Medulin: Društvo za štednju , Pazin: Istarska posujilnica * , Pula: Istarska posujilnica , , Pula: Kreditno društvo . , ¿ < Pula: Gospod, sveža . , . . Roč: Društvo za štednju . . . Sv. Ivan (Cres): Gospod, dr. Sv. Martin: Društvo za štednju Tinjan: Društvo za štednju Veli Lošinj: Društvo za štednju Zunj: Drtištvo za štednju , , Zminj: Društvo za štednju . ■
1,874.248
217.938 124.411 229.797 189300 109.440 58.408 383.360 97.304 562 i
li.ooo ¡
174.270 ; 53.708 ; 122.080 i 25.000 30.972 ! 81.148 7.148 95.S03 16.025 183.564 491 162.984
Skupaj . 2365.213
17,682.611
Ako se k tej vsoti prišteje še 895.437 kron Zadružne zveze v Oorid, ki jih tata tudi še neizmenjane v Ljubljani, znaša ves neizmenjani denar naših primorskih zavodov, naložen v jugoslovanskih zadružnih zvezah in drugih zavodih ogromno vsoto 18J78.048 kron, kar pomenja po 60%nl zamenjavi 11,146.828 Ur, po 56%ni pa 10,403.706 Ur.
Če se sedaj še računa, da ta denar leži že cda štiri leta neizmenjan v jugoslovanskih zavodih ln so tako izgubljene obresti od štirih let, trpe že sedaj naše zadruge, če računamo samo 4%ne obresti, samo na teh obrestih škode 2,972.487 lir, ne glede na to, da bi se jim denar, če bi ga imele v svojih rokah, obrestoval, izdan na posojila, brez dvoma po 7 do 8 s čimer narašča škoda na dobrih pet milijonov Ur. Z glavnico vred izgublja torej naše narodno gospodarstvo v Julijski Krajini nad šestnajst milijonov Ur!
Poglejmo pa sedal, kje se nahajajo te vloge. Evo jih:
Zadružna zveza v Ljubljani . 8,884332 Jadranska banka . . , . . 2,903.323 Zadružna zveza v Cdju s . . 1,817.356 Zveza slov. zadrug, Ljubljana 997.647 Zadružna centrala, Ljubljana . 978.56; Mestna hranilnica, Ljubljana . 617.568 Kmetska posojilnica, Ljubljana 377.803 Kranjska hranilnica, LJubljana 270398 Ljubljanska kreditna banka . 259.276 Južnoštajerska hranilnica, Cdie 117.03tj Prva hrv. štedkmica. Zagreb 110.000 Obrtno pomož. društvo, LJublj. 73.425 Sploš. kTed. društvo, Ljubljana 61.596 VzaJ. podp. društvo, Ljubljana 50.333 Ljudska posojilnica, Ljubljana 32.61? HraniL In posojilnica, Gotctvlje 27.973 Zivnostenska banka . . i . 19.20S Posojilnica, Celje . . « . 16.25? Okr. posojilnica, Krško . . . 351 Skupaj . 17,614.£6j
Kakor že rečeno, se ta vsota ne sklada točno s končno vsoto v razpredelnici naših zavodov in sera tudi že povedal vzrok, naknadno Tevizijo. Mogoče pa je tudi, da se je ena ali druga številka pri mnogokratnih prijavah pogrešila, kar pa končno ne izpreminja dejstva, da se nahaja, po prištetju vloge Goriške zveze nad 18 in pol milijona neizmenjanih kron primorskih zavodov v Jugoslaviji
Kaj pomenja ta vsota za Jugoslavijo, ali prav za prav za Slovenijo, ker je iz-vzemši znesek 110.000 K, ki je vložen v Prvi hrvatski štediocici, ves ta denar naložen v Sloveniji, naj povem v kratkem s tem, da bi se po določbah sen-žermenske mirovne pogodbe ta denar mc raJ izmenjati po ključu, ki je nekoliko nad 56 ki znesejo, kakor je že gori rečeno, 10,403.706 tir. Ker je tečaj lire sedaj trajno okoli 490, pomenja to, da bi zgoraj omenjeni jugoslovanski zavooi morali plačati nič manj kot 50.978.15'.' dinarjev, in ker je ključ še nekaj nad 50 %, torej okroglo 52 milijonov dinarjev, da bi izplačali svoje primorski vložnike-zavode, ne glede na to, da bo najbrž tudi še kolikortoliko posameznikov, ki imajo tudi še neizmenjane krone v slovenskih denarnih zavodih.
Sedaj pa recite, ali bi izplačilo tate vsote ne pomenjalo strahovitega udarca za narodno gospodarstvo v Sloveniji?!
In recite, aU je bilo prav, da se je po italijanski vladi izplačani znesek 16 milijonov uporabil samo za «otšteta efektivne štete, koja je Jadranska banka pretrpilu prigodom konverzije krona u Ure (13 milijonovh, da je poleg nje dobila samo Ljubljanska kreditna banka še 3 milijone, vsi dragi pa nič in nič?!
Kdo bo trpel to 52milijonsko škodo? Ali naj io trpe slovenske zadružne zveze in naj poginejo, ali pa naj jo trpe naše zadruge in naj — poginejo?! Kdo naj odgovori na to vprašanje? A. Ekar.
J. Sucljv:
Rab, Šibenik, Trogir, Split
Šibenik, 18. aprila.
Do morja nam je sedaj precej daleč. Če si se vozil do Bakra, itak veš s kolikimi r.eprilikami si se moral boriti. Voz drugega razreda ni v najboljšem stanju in se vrhu tega od Karlovca dalje napolni še s potnik! tretjega razreda, da Imaš jedva prostora za svojo suhljato posta-vico, zakaj potniki v kožuhih so dokaj brezobzirni Pa koncem konca smo vendar v Bakru, na postaji seveda. Tu prične ljut boj s fijakerji. Cesta je zanemarjena, prašna, posuta semtatja z dehtim kamenjem, da odskakuješ v vozu kakor žoga. Utrujen dospeš na obalo, ki« te čaka parnik. Včasih seveda tudi ne «ka, ako se je vlak preveč zakasnil.
Osem ur vožnje te zopet spravi z usodo. Rab, nekdai beneška dependanca, ti nudi utehe, zadovoljstva ta miru. Ne razumem, da Ljubljančani drvé vsi na Ba-ško, ki razen kopališč ne nudi ničesar. Kakor trdijo hudomušneži, pohajajo oso-bito Ljubljančanke Baško zato, da prej počrne v lica. Na Rabu se ne poašantljo tako hitro, ker Jih le-tu mikajo tudi krasni irprehodi po razsežnih pinijevih gozdih in borovih šumah. Čudim se, da nobeni naših podjetnih bank ne pride na misel, kupiti vsaj tisto razsežno zgradbo, ki jo je na račtm dunajske družbe še pred vojno spravila uod steho Stavbna družba.
{d. d. v Ljubljani. Za časa vojne se ta stavba ni nadaljevala in italijanski arditi so iz nje odnesli še ves nakopičeni stavbeni materijal in orodje. Danes stoji ta ponosna zgradba — zabita s plankaml Ljudje pa tožijo, zakaj ne pridejo Slo-vend, da bi napravili red. Kakšno priliko smo imeli kupiti ono krasno Wolffovo vi-!o visoko nad pečinami nad morjem! Prišel je pa Čeh ter se zasidral v njej. Danes je vila država v državi. Grand Hotel, ki Je bil last dunajske družbe, Je baje kupil italijanofU Kukulič, govori se pa, da Je !e-ta le nekak «Strohmann» bivše Arbegesellschaft na Dunaju. Pa najsi bo kakor hoče, dejstvo Je, da smo tudi tu zamudili priliko. Ugotavljam ponovno, da nas Slovence povsod radi vidijo, da o nas govore, kakor da bi res mi bili edini zmožni vpostaviti red in dati zaslužka. Pripomnim, da so Čehi izgubili še ono malce simpatije, ki so jo uživali kot Slovani, in sicer zaradi tega, ker povsod, kamor prihajajo, hermetično zapirajo vrata. Njih geslo «svtij k svemu» je višek sebičnosti. Narod Jih pa tudi zaradi tega ne voli, ker ne dajo nobenega zaslužka. Oni prinesejo vse s seboj ta če Jih pride v kavarno petorica, naroči le eden «ka-vičku», drugi pa vodo, v katero natrosijo par kapljic ne vem kakega arkana. Imajo povsod svoio kuhinio. svcio atrrovizaciio.
naše torpedovke T 5 in T 7, ki neprestano vežbajo. Kmečko ljudstvo, ki prihaja v ki jo dobe preko Trsta iz domovine, svoja kopališča, ki so kakor njihovi hotd, dostopni edinole Cehom itd. Pod njihovim navalom na dalmatinsko obal trpe vsi drugi posetnird teh krajev, prvič, ker primanjkuje stanovanj, ta drugič, ker radi njih raste — draginja. Omenim v paren-tezl da na Rabu še vedno ceneje izhajaš, kakor v vsakem še tako prekernera letovišču v Sloveniji.
V Šibeniku, ki je iz Raba dosegljiv v 13 urah, Je toute comme chez nous, namreč kar se tiče narodne zaspanosti, ta-dolepce ta — pijančevanja. Mesto samo na sebi ima najlepšo lego, izgleda nekako tako kakor Neapdj aH Carigrad, če se mu približamo z morske strani. Razsvetljava — dektrična seveda — Je razsipno bogata. Hoteli so po italijanski navadi — umazani, osebje zanikrno, postrežba pod vso kritika Ako prideš v hotd, ti vsilijo, ako le mogoče, sobo z dvema po-stdiama, to zaradi tega, da več skupijo, ker moraš plačati obe postelji. Toda ne misli, da smeš spati v obeh posteljah, takoj t! zaračunajo posebel še «rublje», gradjansku taksu ta bogve kaj še vse. Informacij glede voznega reda parnikov in železnic v Split ne vž dati nihče, še v lučkem uredu kolebajo, ali vozi recimo v četrtek parnik v Trogir ali ne. Des-orientlrani so tudi v politiki. Or-Ju-na ima tam bleščeč nadpis nad hišo; če hodiš t?a no uiicali. čuicš več italiianske-!
ga kakor hrvatskega. V luki so zasidrane mesto, je navadno visoke rasti, ženske se posebno odlikujejo. Ker so poleg tega še precej koščene, mora salamensko boleti, kamor prileti njena — pest. Nežni spol! —
Pred vhodom v splitsko rivijero stoji stari Trogir, nekoč beneška rezidenca. Jako slikovito je to mesto. Najbolj zanima človeka loggia izza benečanskih časov. Dasd majhna, je vendar veličastna v svoji opremi. Vse iz marmorja, klopi za prisednike sodnega zbora, sedeži za sodni stol. postojanka rablja In nad sodnim stolom ambleml Benetk. Le-tu Je zborovalo judstvo ta če njemu dotični hudodelec, ki Je stal pred sodnim stolom, ni ugajal, Je moral takoj ln conspectu naroda pod steber pred loggljo, kjer je zdajci visd na ob zid pritrjenem kavlju. Nasproti loggiji stoji krasna stolna cerkev, ki je morda enake ne najdeš niti v blaženi Italiji. In neferoj starih benečanskih palač.
Naposled se prMžamo splitski lukf, ki s svojim ozadjem, svojo prostranostjo in azumo barvo morja ta nebesa menda j lahko konkurira s francosko rivijero. Dioklecijan si nI zaman tukaj zidal svojo ogromno palačo, v katere zidovju je nameščen danes vdik dd mesta. — Nad Splitom kraljuje krasni Marjan, splitski Tivoli. Toda Splrtčanom Je Marjan več, kot nam Tivoli. Je to edini v neposredni bližini Splita pogozdenl kraj, grič, na ka-tereza dospeš co nešt^fih mrainornatih
stopnicah. V njegovem podnožju se širi stara Colonia Martlja Julija Salonae. Veliko grobovje! Pod Marjanom počiv; Split kakor čarobna skrinja, ki čuv; skupnost epoh. Pred mestom plavajo ra morju školjke in otoci dalmatinskega ar-hipelaga kot oltarji Na morskem hori-contu straži jo samo ugašenl svetilniki. Kdaj bo njihova svetloba razgnala oblake s hoTlconta naše zemlje?
V Splitu kraljuje stanovanjska beda, ki jo pa ne čutijo različni kaJabreži ta ah-ruški kulturonosd, katerim je pogodbenim potom zasigurana — nedotakljivost Žalostno ta resnično, da so v mestu Italijani, ki so optirall za Italijo ta Id Imajo stanovanja, obstoječa iz 12 do 20 (reci dvajset) sob. Ne moreš Jim do kože. Či Jih kdo le malo popraska, takoj lete n;i konzulat in Mussolinl zaviht! meč. Ne-čuveno Je dejstvo, ki so ga odkrfli šel: te dni, da hna neka italijanska privatn i šola v Splitu v učilnicah sl&e Italijanskega kralja! Narod se vznemirja, toc pomoči mu ni nobene. Quousque tandemV
Hote! sera pot nadaljevati v Dubrovnik, toda tam je mesto prenapolnjeno — Čehov. Njihova valuta jim to omogoča.
Zelo viharno morje nas je prisililo, d:; smo nazajgrede prekinili pot v Šibeniki;. Tu čakam sedaj že drugi dan na prilik«-odpotovanja.
Dobro bi biki, da bi se naš «Tonrist Office» malo več zanimal za Dalmacijo i;; za zvezo z njo.
(z živlien!«
OP	M
Leto dni med Laponci
Norveški pesnik Kari SchOjen je leto dni preživel med Laponci na skrajnem severa skandinavskega polotoka. Do dobra se je seznanil s pradavnim Čarom njihove primitivne kulture. V svoji knjigi «Skouluk Andaras» Schojen razodeva ta neznani svet. Laponci so še pastirski narod, ki — sledeč stari tradiciji — pre-zimuje na švedskem ozemlju, poleti pa ee preseli na skrajni norveški sever.
Ze meseca marca, «njuktiji» ali labodjem mesecu — ko se ta tič vrača na sever — se v naglem potovanju premikajo črede preko širnih laponskih pokrajin. Srež pokriva nižavje in črede losov (severnih plenov) 6e iz gozdov v nižini umikajo v gorovje. Skoro celokupno laponsko pleme zapušča zimska bivališča ter nastopi pot v svoje severno-domovje. Minuli so dnevi, ko so se žene sosedov zbirale v koči, pripovedovale laponske novice in pravljice iz starodavnih časov, sedeč krog ognja ter sukajoč nit iz «sene», dočim je hišni gospodar vzel svoje krplje in vpregel pred nje losa, da pogleda za čuvarji svoje črede. Ko ie bila zima najhujša in so zvezde le za malo časa obledele ter kmalu zopet zasijale na nebu, so se otroci boječe igrah v visokem Bnegu poleg šotorišča, potem pa so zlezli zopet v koče na svoja mesta med odraslimi, ki so sedeli pri svojem delu krog plamen. Zalajali so psi, bližal se je šoto-rišču tujec, ki je na svojem potovanju v mrzlem zimskem zraku že od daleč zapazil blagodejen dim ognja. Bil je prijazno sprejet, dobil je svoj prostor med domačini.
Če pa so ponoči zalajali psi, je bilo to znamenje, da se je kaka zver približala šotorišču. Hišni gospodar je stopil k vratom in prisluškoval raznim glasovom v zasneženi pokrajini Daleč tam za hribovjem se je polarna zarja svetlikala skozi oblake. Kjer pa je bilo nebo jasno, je bilo videti laponske zvezde. Rimsko cesto imenuje Laponec «tičjo gredo», ozvezdje gostosevcev pa «telečjo čredo». Pozno ponoči je bilo videti tudi «Vavpo», polnočno zvezdo, po kateri laponsko ljudstvo določa uro že od davnih časov sem. To vse spada v zimsko dobo.
Ko pa se Laponec poda na daljno pot v poletna bivališča, stori to — živalim in ljudem na ljubo — ponoči, ko se zmrzljava še ne udaia, V ostalem pa se je dan v tem času že tako izpremenil, da se zvezde pozno pojavljajo in zgodaj zopet izginejo; sicer pa so kmalu tudi noči popolnem svetle.
Potovanje in preseljevanje je življenje Laponca — biti mora tam, kjer severni jelen najde svojo hrano. A čuvarji, ki s svojimi psi neprestano slede čredam, imajo mnogo posla, ker se jeleni sedaj tu in zopet tam zatekajo v stran, iščoč mahovja. Šele visoko v gorah, kjer je vreme polizalo sneg in kjer je vihar pometal tla. se ustavi in pase čreda in se spočijejo tudi ljudje. Nikjer ni tu zavetja pred snežnim metežem. Čuvarji črede razpno svoje šotore, zakurijo z brinjevino in resjem, pripravijo večerjo ter se vležejo k počitku v sneg. Noč je Ie nekak mrak. In če se tam kje za hribi pojavi ogenj ali plamen, potem vedo, da počivajo tam čuvarji iz kakega drugega kraja. Čigavi čuvarji so neki to? In kakšno je neki mahovje v teh hribih?
Potem zaspe. Šele zjutraj, ko sega pogled mnogo milj daleč naokolo, vidijo, kje se vleče po snegu črni trak mnogo-brojne črede. Tisoči in tisoči se preseljujejo po širnih laponskih pokrajinah. Kjer raste mahovje, se pasejo črede, potem pa gredo dalje, dalje proti zapadu. Številni losi pri preseljevanju izgube v trdem snegu svoje rogovje. Dočim so čuvarji zaposleni pri čredah, ima ostala aponska družina opravka z vprežno ži-
m
vino. V dolgih vrstah se pomikajo severni jeleni, vprežend v sanke, proti novemu šotorišču. Te karavane ne slede čredam v gorske pašnike, marveč se ustavijo v primerni bližini, tako da v slučaju kakega izrednega dogodka sel kmalu doseže čuvarje in čredo. V primernem zatišju si karavana postavi šo-torišče, najrajše v krajih, kjer je dobiti kaj drvi in d račja.
Ogenj je najljubši prijatelj teh severnih pastirjev. Laponec pa ga lahko tudi dolgo pogreša. Pri tem mu dobro služi njegova obleka iz dvojnega krzna, če gre v hribe sam ali če ga zateče vihar, si odpne svoje krplje in se skrije v luknjo, katero si je izkopal v snegu. V taki luknji tudi zaspi in prenoči. Na takem preseljevanju se tudi večkrat pripeti, da štorklja preseneti Laponko, ki v snegu povije dete. Po starodavni šegi ga zavije v mehko kožo mladega jelena ali v belo krzno polarne lisice ter ga položi na primeren prostor v sankah. Potem cela karavana zopet nadaljuje svojo pot.
Večkrat se tudi pripeti, da ob času preseljevanja smrtna kosa zahteva svojo žrtev. Mrtveca peljejo seboj na zadnjih sankah. V mrtvaške sanke vprežejo, če le mogoče, belega jelena, kateremu — v znak žalosti — zavijejo rogovje v belo prtenino.
Tako je življenje laponskega ljudstva: seli se od rojstva do smrti — Laponec je vedno na potu. Lastna družina ne pozna grobov svojcev, ki so izdihnili na večnem popotovanju.
ČUDILI
se boste tudi Vi nukim cenam, po S katerih se prodaja sukno, volno, platno, celir, modroviua, hlače-vina, robci in sploh Tsa manu-la t. turna roba T veletrgovini R, Btermeoki, Oelje. katera dobiva stalno velikanske poSiljatve robe direktno iz prtih svetovnih tovarn.
Zahtevajte cenik. 41
Ženska zmaga v angleškem parlamentu
Lady Astor, članica angleškega parlamenta, je predlagala nov zakon, s katerim naj se prepove prodajati alkoholne pijače osebam pod 18. letom. V odseku je bil njen predlog sprejet in se po angleških listih piše sedaj o «Astor-Bill». Velika večina je na strani dame, ki pobija alkoholizem. Kajti pijanstvo je rak rana tudi za angleški narod. Amerikanci so skušali alkoholizem radikalno zatreti; toda zdaj se pije tam več skrivaj in alkohol se je le strašno podražil. Tudi lady Astor se zaveda, da njen zakon pijanstva ne udušL Toda vsaj omeji ga. In že to je velik uspeh. Lady Astor pa je bila pri debati preveč fanatična in se Je silno razburjala nad vsakim ugovorom. Zlasti pa so jo Jezili predlogi, ki bi njen zakon v uspehu slabili. Tako je predlagal Greaves Lord, naj se pivo in sadjevec iz zakona izvzameta. «Pivo je zdrava pijača,» Je dejal, «sadjevec pa samo lahko pokvari želodec, ne zmede pa možganov.» Nato je izrazil željo, na) bi tudi lady Astor prilila nekoliko vode svojim načelom. Tedaj je dama planila: «Vi nočete priznati škodljivosti alkohola na mladino! (Grea-ves-Lord je ugovarjal.) Molčite! Dolgo sem vas poslušala, zato poslušajte zdaj še vi mene! Ne boste mi natvezili, da bi radi zakon onemogočili. Toda to vidim iz vaših predlogov, ki so deloma taki, kakor bi iih stavil kak vaški osel.» Nato Je nastal v zbornici krik: «K redu! Preklicati!» Predsednik: «Nimate pravice, člana zbornice na tak način apostrofi-rati!» — Lady Astor: «Dobro, pa storim to zunaj zbornice!» — (Ponovni klici:
«Prekitčitei») «Dobro, preklietrtem!» pravi lady, «toda uvideti morate, da so vaši predlogi smešni!» Nato je govoril sir G. Hamilton, da lady sama škoduje svojemu predlogu, ker je tako osorna. Mladim dekletom Je težko vino gotovo škodljivo; pijelo pa ga vendar, le plačajo ga ne. Tako bodo poslej mlada dekleta pila vino, ki Jim ga kupijo stari častilci Končno ie lady Astorjeva vendarle prodrla s svojim predlogom, In angleško ženstvo Je ponosno, da je dosegla žena uspeh, ki Je brez dvoma koristen za splošnost.	_
Ogoljufana carjeva sestra
Velika kneginja Ksenija Aleksandrov-na, sestra ranjkega carja Nikolaja in vnukinja prejšnje angleške kraljice Aleksandre, je v torek, 17. t. m., vložila pri višjem sodišču v Londonu tožbo proti nekemu Frideriku Calvertu in njegovemu pomagaču, amerikaniziranemu Nemcu Sternbachu, ki sta jo ogoljufala za doset tisoč funtov sterlingov (približno pet milijonov dinarjev).
Kneginja je prišla leta 1920. kot begunka v Anglijo. Veliko denarja ni prinesla s seboj, pač pa je prinesla v London mnogo svojega bisernega nakita, ki so ji ga boljševiki pri prestopu meje pustili. Kneginji je v Londoinu kmalu zmanjkalo denarja, zato ji je svetoval njen znanec Calvert, katerega je povprašala za svet. naj bisere proda in naj za izkupiček osnuje kako plodonosno pod- i jetje, ki bi jo stalno preskrbovalo z do- 1 hodki, da bi se ji ne bilo treba več bati za svojo eksistenco v bodočnosti. Kneginja je dala Calvertu lani v februarju res niz biserov, katere je ta prodal za 4000 funtov. Dal je od tega kneginji 500 funtov, drugo pa je naložil — kakor je kneginji izjavil — v «Sindikat za splošno eksploatacijo», v resnici pa v svoj in Sternbacbov žep. čez mesec dni je zopet prišel po denar, češ, stvar gre dobro, toda še boljše bi šla, če... in kneginja mu je izročila zopet niz biserov, katerega je Sternbach prodal za 2000 funtov, dal od tega kneginji dvesto funtov, ostalo pa sta si zopet g Sternbachom razdelila. V aprilu je izročila kneginja sleparjema zadnje bisere, katere sta ta dva prodala za 5000 funtov in napravila z denarjem kakor poprej. Sleparja sta denar zapravljala na debelo in drobno, s svojih izletov v Nizzo in Hamburg pa sta pisala tudi kneginji, ki sta se jI kruto lagala, kakor kaže sledeče pismo: «Stvar gre imenitno. S Calvertom se mudiva danes v Hamburgu, kjer se poga^
Java z nekaterim! trgovci in industrijskimi strokovnjaki Prepričan sem, da bo dal Bog srečo in da bomo v prej ko enem tedna mogli naložiti na. Vaše Ime kakih 50.000 funtov. Bog Vas blagoslovi za Vaio srečno misel ustanoviti naš sindikat.»
Naposled so se kneginji vendarle odprle oči in je ovadila sleparijo policiji. Calvert je bil na izpoved kneginje takoj prijet in aretiran. Takoj drugi dan je bil obsojen v povrnitev 10.000 funtov, katere zahteva kneginja od njega. Toda Calvert je izjavil, da jih nima več in bo raje prestal zapor. Naivna kneginja pa je ob bisere in denar in tudi sindikata nima več.
Bog v poštni rreči
Celo v 20. stoletju obstoje be dežele ; in oblasti, kjer smatrajo ljudje pošto kot j nekako božansko uredbo. Indijski doma/- j čini, seveda v oddaljenejših krajih In- | dije, smatrajo pošto, ki jim prihaja iz daljnih krajev, kot glas božanstva. Še i več! Oni smatrajo poštne vreče kot nekake svetinje.
Neki star angleški poštar, ki je dolga leta služil v Indiji, pripoveduje zelo
nrmfve slučaje e teb smelnfh pracBorec-
cih. Domačini verujejo, da leii ▼ postni vreči bog, ki odpravi vsako pismo kamor je naslovljeno, oziroma namenje no. Zato so zelo pogosti slučaji, da te nahajajo v vreči pisma brez, vsakega naslova, če zagledajo poitno vrečo, se indijski domačini sezujejo. priklanjajo in izvrie tako rekoč vse obrede, ki Ji opravljajo Moer v svetišču.
Ako bi se taka vera vkoreninila tndi pri nas. potem bi morali takoj tzpreme-niti inane besede: Bog je neviden is nedosegljiv.
Zopet došil
V ■ I v v >
ezm
od preprostih do n&jfillejiili v veliki isbiri, po izredno nizki eeni
v modni In galanterijski trgovini
Jakob Lah, Maribor,
Glavni trg 2.	663
Premog, cement ie strešna opeka
stalno v zalogi pri
H. Pefrič, Ljubljana,
Dunajska cesta 33. Tel. 366. Skladišče „BALKAN".
Pravi „Goisar"-čefe!ji, i&vtii zz smuči tur lovski čevlji
vseh vrst se izdelujejo v snani solidni čevljarski delavnici	125
6tO
Ljubljana, Turjaški trg (Brsg) L
Istotara se izdelujejo tedi vse vrste dragih obuval, od najpreprostejša do najfinejše izdelave.
Ceite solidna! Postrežba toCna!
Trboveljski premog
4i
in drva
stalno v zalogi vsako množino Dzužba Ilirija, Ljubljana,
Kralja Petra trsr 8. — Tel. 220.
Stroji za priostrenje svinčnikov:
THE BEX Go, Ljubljana
New York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl. Neprekos-Ijlvl po udobnosti, čistosti In po labornl oskrbi.
Hitre In varne ladje.	68
„America" „Präsident Harding"
Zahtevajte podrobna pojasnila In brodar. list it 218.
s&ST Usodna prilika za prevažanj« blaga.
„George Washington" „President Roosevelt"
UME
st. »s.
Prodaja lesa.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Falata Beogradske Zadruge
Iz gozdov mesta Kočevje se ponudbenim potom proda približno 1500 stoječih jejk v doprsnem premeru od 40 cm naprej, dalje ' Dribliino 500 stoječih bukev, drevje polomljeno od vetra in pri sekanju poškodovana debla.	!
Pismene ponudbe je
do 1. maja 1933 vložiti pri tukajšnjem uradu.
Zu kavcijo je položiti znesek 12.500 Din j v gotovini.
Pogoji se lahko vpogledajo med uradnimi j urami (8 do 12.) pri tukajšnjem uradu, ali i pa se proti položni 25 Din dobe popisi.
Premoženjska uprava Kočevju
dne 11. aprila 1923.	618
Ugodna prilika!!
Slavnemu občinstvu in cenjenim, svojim odjemalcem vljudno naznanjam, da se vrši vsled preselitve trgovine
rsega manufaktnrnega blaga po znatno znižanih cenah
Anton Schuster
Ljubljana. Stritarjeva ulica št 7.
II
i)
II
!!
II
II
II
II
II h*
II
II »
II II II
Z Z
z
z
z 00
*0\ *0\ 00
00 0* 0-
0Í 0f 01
0fl
z »p
•e
0fi
z
z
z
z *0
0%
z
z 0f 00
z 00 00
z
V0
Ii zaiiiiil 23 premog
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih oenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora *r?^nr00Ča Iač©hos!o vaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
" Z\ Z
z
z
z
z 00 *0\
z
z 00 i00
z
00\
00
00
z
z\ 001 00 00 00 00 00
•00 00
00 00
00 00
Z 00 00
K
z
Naslov:
17
Prometni zavod za premog, d. d. centrala i IJo&IJiirt, Miklošičeva 1.15/11 Podtalnica v [totem Sada (Baikal.
bsgsssgssssgsgsggsggsgggggssgsflsgggsgsggg^ssflsssy
Ljubljonsho kreditna taita y LJubljani
Delniška glavnica m rezervni zakladi okrog K 15G,C90.QG0'—
Ustanovljena leta. 1800.
Čekovni rafiun It. 10.809. — BraoJ. naslov: Banka, Ljubljana. — Tel. 261 ln 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije.
Podruinlcei
Brcžlzs, [sija, Gorica, Hrani, flarlboF, BztfeMii, Saal Sad, Ptn|, Sarajsvo. Split, Trst.
J
Gospodarska vprašanja
Spedicijski posli za Ljub-j Promet beograjske borze Ijanski veliki sejem	v prošSem letu
Iz krogov razstavljalcev na ljubljan- Promet beograjske borz« je tekom nard Line»," dalje predpisi m določbe za skem sejmu smo prejeli naslednji dopis: zadn-iih stirih
— Vozni red in tarife pa rop lovnih
dražb v Trstu. Trgovska in obrtniška
zbornica v Ljubljani opozarja interesente, da so v zbornični pisarni na vpogled vozni redi tržaških paroplovnih družb «Lloyd Triestino, Cosulich, Cu-
Naznanilo.
Priprave za letošnji Ljubljanski veliki sejem so v polnem teku. Čas beži in kmalu bo tu september, ko Be bomo nahajali zopet v se jn skem vrven ju.
Sejmska uprava se gotovo mnogo trudi, da omogoči čim sijajnejši uspeh sejmske prireditve. Radi priznavamo to, vendar se nam zdi umestno, da že sedaj opozorimo poklicane činitelje na nedo-statek katerega so prav neprijetno občutili mnogi razstavljale! na obeh dosedanjih prireditvah Ljubljanskega velikega sejma: pomanjkljivo postopanje glede carinsko-špedicijskih poslov pri došlem razstavnem blagu ter odprema razstavnega blaga s kolodvora na sejmišče. Z drugimi besedami: Veliki sejem je trpel na absolutni desorganizaciji Spedi-cijsklh poslov.
Hvale vredno se mora poudarjati, da Je ljubljanska carinarnica šla pri uvozu razstavnega blaga v polni meri na roko. Uprava carinarnice je uvidela veliki pomen sejmske prireditve in je zato vršila carinska dela čim hitreje. In vendar je bilo toliko pritožb s strani razstavljalcev. Vzrok leži ravno v tem. da tako zvani oficijelni sejmski špediter ni zmogel vseh ogromnih poslov. Dogodilo se je, da je
bilo blago, ki je došlo za veliki seiem. ,. „ . „ ., ocarinjeno šele tik pred zaključkom in ;1EOln' Pamom' Cunhom' celo po zaključku sejma.
Razume se, da so utrpeli prizadeti razstavljale! občutne škode; obenem pa je mnoge izmed teh minilo veselje, da še kdaj v Ljubljani razstavijo. V interesu sejmske prireditve je, da se v tem pogledu napravi red. Ker en sam špediter vsega dela ne zmore, je pač nerazumljivo, zakaj se ti posli monopolizirajo na škodo sejmske uprave ter interesentov. Zakaj se za carinska in odpremna dela pri velikem sejmu ne pozove jo tudi drugi domači odpremniki, kakor Ranzinger, <Orient», Grom. Turk?
Ako bi se to zgodilo, bi bilo carinjenje došlega blaga znatno poenostavljeno. S tem bi ne bilo pomagano le sejmski upravi in interesentom, temveč tudi carinarnici. Odvoz blaga bi se lahko vršil gladko in hitro. Prepričani smo, da tudi sejmska uprava želi, da se odpravi ta nedoetatek in da se najde način, ki bi omogočil točno funkcijoniranje od-premnega aparata.
let po številni vrednosti naraščal v mnogo manjši meri nego promet zagrebške borze; ako se upošteva padec dinarjeve vrednosti, je lani celo
nazadoval. Celokupni promet na beograjski borzi (v oklepajih promet zagrebške borze) se je od 1919. gibal nastopno (v dinarjih): leta 1919. 161,837 tisoč 039.26 (78,883.608.26); leta 1920. 642,723.358.03 (610.715.234.—); leta 1921. 1.-051,950.029.47 (1,.24&685.079.—); leta 1922. 1„197,300.876.70 (2,,186.542.053.55).
Preračunano na dolarje je znašal promet beograjske borze: leta 1919. 10.8 milijona. leta 1920. 22.2 milijona, leta 1921. 23.4 milijona, leta 1922. 16.6 milijona. Promet zagrebške borze je znašal v lanskem letu 30.3 milijona dolarjev in je bil za 13.7 milijona dolarjev večji nego promet beograjske borze.
Valutni promet je dosegel v letu 1922. na beograjski borzi vsoto 15,762.960.22 dinarjev (v Zagrebu 105.081.696 Din), a promet z devizami 1„165,786.160.48 Din, (v Zagrebu 2,.029,393.348 Din). Največji promet je bil s Prago, potem po vrsti z Milanom, Londonom, Parizom, Berlinom, Dunajem, Bukarešto, Netv-Yorkom. Budimpešto in Ženevo, a zagrebška borza je imela največji promet z Italijo, potem s Prago. Dunajem, Londonom, Ber-
New-Yorkom in Budimpešto. Premet g Prago je znašal v Beogradu (v milijonih dinarjev) 229.4 (v Zagrebu 497.9), z Milanom 199.3 (527.2), z Londonom 183.9 (207.7), s Parizom 174.8 (129.2), z Berlinom 115.0 (188.6), z Dunajem 55.3 (260.6), z New-Yorkom 41.1 (58.8), z Budimpešto 37.5 (56.7), s Curihom 37.2 (79.3).
Promet z efekti je znašal na beograjski borzi v letu 1922. samo 15.8 milijona dinarjev napram 52.1 milijona v Zagrebu.
Iz deviznega in valutnega prometa na obeh borzah se da sklepati, da je Srbija tržila največ s Češkoslovaško, potem z Italijo, a območje zagrebške borze največ z Italijo in v večji meri tudi s Češkoslovaško itd. Dalje je razvidno iz gornjih številk, da je Srbija s Francijo bila v živahnejših trgovinskih stikih nego prečanski kraji.
tržaška blagovna odpravilišča in za javna skladišča v Trstu.
—	Paketi za Nemčijo. Za Nemčijo se morejo odpremljati paketi v teži do 20 kg. Za pakete v teži do 15 kg se plača 48 dinarjev, a za pakete od 15 do 20 kg 62 dinarjev.
—	Delnice avstrijske Narodne banke na borzi Dne 19. t. m. so se na dunajski borzi prvič tržile delnice nove avstrijske Narodne banke.
=» Madžarsko vino za Švico. Madžarska vlada je sklenila s švicarsko vlado kontingentski dogovor, po katerem sme Madžarska z veljavnostjo nazaj od 1. januarja do 31. decembra t. L izvoziti mesečno 50 vagonov vina Vagon po 100 hI).
=> Povišanje cen premoga v Madžarski Zaradi povišanja prevoznine za premog na državnih železnicah nameravajo madžarski premogovniki znatno povišati cene. Zaloge premoga v Madžarski so zaenkrat zadostne. Iz inozemstva se uvaža zelo malo premoga, v glavnem zaradi težkoč pri nabavi deviz.
= Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 25. aprila do vključno 1. maja 502.900 odstotkov.
Prodajam razno manofaktnrno blago, snkno. hlačetiu .. kan-.hri c. po znatno znižanih cenah.
Nakup ugoden! Oglejte si cene 1
IVAN KOS, LJUBLJANA
- .. . immer «i»
Manuíaktura Celovška cesta stav. 2
(Seidlova hišal Šiška.
Podružnica: Trgovina manufakture in perila za delavstvo Sv. Petra cesta štev. 23.
Theodolite, teehymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, panto grafe, nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritm. računala, šablone za pisma, trioglata, prismatična in druga precizna merila; risalna orodja, risalne stole, aparate za svetlotisk, svetlobne, prozorne in droge tehniške papirje ima stalno v zalogi
Viljem
delavnica za predano ncehsnlko
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4 (na dvorišču1). 80
— \'sa v stroko spadajoča popravila se izvrše točno in solidno. =====
33
JAMSKI LES
te
smrekov ali jelkov od 10 cm debeline na tankem koncu in od 3 m dolžine naprej kupi vsako množino franko vagon kranjskih postaj:	*66
Šentjanški premogovnik, Krmeij - Dolenjsko.
in sicer ena s 27 efektivnih PS., druga s 45 PS., nadalje Hofmannov polno-jarmenik z 800 mm širokim okvirjem, motor za krožni tok 45 PS., in paralelna krožna žaga, se takoj poceni prodajo, od postaje Maribor.
M. Podlesnik, Bosenheim,
Adelzreiterstraße 10 (Bayern).
Industrijsko - obrtna Izložba v Mariboru
(Od 15. do 26. avgusta 1923.)
V Mariboru se vrši od 15. do 26. avgusta tadustrijsko-obrtna izložba, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo, ki naj predoči svetu razvoj naše industrije, obrti, vrtnarstva, vinarstva, umetništva in gradbene« ti. Razstava je namišljena v večjem stilu od dosedanjih prireditev, kar omogočajo prostori s katerim razpolaga odbor kakor tudi številne predpriprave iz vseh krajev Slovenije in Prekmurja, in iz drugih krajev države.
K tej razstavi je pritegnjena tudi in-! dustrija, ki je pri nas v tesnem stiku z razvojem obrti, in je tako vsakemu podjetju dana možnost, da pokaže svetu svoje pridelke, ne da bi mu bilo treba posečati raznih velikih sejmov, ki so združeni z mnogo večjimi stroški. K udeležbi se vabijo dalje ona domača podjetja, ki se nameravajo udeležiti Ljubljanskega velesejma, ker je osnovan poseben oddelek, ki bo skrbel za pravočasni prevoz blaga iz Maribora na sejmišče v Ljubljano. Velik uspeh in številna naročila, ki so Jih dolili o priliki lanske Pokrajinke obrtne razstave posamezni razstavljale!, jamčijo za to, da se bo letošnje razstave udeležilo še mnogo več razstavljalcev in zlasti tudi oni «cincarji», ki so doslej nezaupno gledali na te prireditve ln ostali z naročili na >— cedilu.
Podlaga vsake države Je gospodarstvo, predvsem pa industrija in obrt. Čimbolj sta razstaviti ti dve panogi, tem trdnejši so temelji narodnega gospodarstva in države. Zato je potrebno, da na razstavah pokažemo, kaj zmoremo. S tem na eni strani pokažemo občinstvu m vsej javnosti, kaj pridelujemo doma, na drugi strani pa izpodbljemo inozemsko konkurenco ter podpremo domačo obrt in industrijo. Moč je le v slogi. Cim več je razstavljalcev, tem večji je uspeh. Zato sleherni obrtnik, sleherni industrijalec na razstavo. Kdor ostane v zapečku, ostane svoj živ dan starokopiten In brez napredka.
Razpis oflcijelnega lepaka. Razstavni r-<ibor je razpisal za tri najboljše osnutke oflcijelnega lepaka za industrijsko-°brtno vzorčno izložbo v Mariloru po 1000 in 500 kron. Osnutek, ki bo sprejet, se nagradi seveda še posebej, vabimo vse interesente, (umetnike, sli-ka.r)e Ud.), da se udeleže natečaja. Vse informacije glede besedila daje pisarna razstavnega odbora, Maribor, Aleksandrova cesta 22. telefon interurban št. 325. Osnutke je vposlati zapečateno in označeno samo s šifro najkasneje do 8. maja ob 12. url opoldne.
Vsa pojasnila giede razstave daje pisarna razstavnega. odbora v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. telefon interurban št. 325, kamor se je obračati ustme-no, pismeno ali teleionično.
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški žitni trg (20. t. m.). Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450 do 460, koruza žolta 260 do 275, defektna 200 do 250, rž 360 do 400, ječmen za pivovarne 325 do 400, za krmo 300 do 310, oves 280 do 295, fižol pisani 508 do 650, beli 450 do 500, pšenična moka «0» 675 do 700, «2» 650 do 675, «4» 625 do 650, za krmo 200 do 225, ržena 500 do 525, otrobi drobni 160 do 170, debeli 225 do 250. Tendenca mirna.
Svinjski sejem v Mariboru (20. t. m.). Dogon 267 svinj. Cene: prašiči 5 do 6 tednov stari komad 700 do 1000 K, 7 do 9 tednov stari 1200 do 1400 K, 3 do 4 mesece 1800 do 2600 K, 5 do 7 mesecev 3500 do 4200 K, 8 do 10 mesecev 4600 do 5400 K. Cene nazadovale, kupcev malo.
Dunajski živinski trg (19. t. m.). Na trg v St. Marsu so prignali 10 mesnatih in 395 mastnih svinj, nadaije 179 domačih, 347 madžarskih, 21 čeških in 177 jugoslovanskih goved. — Cene za kg žive teže: svinje mesnate 25.000 do 25.500, mastne 25.000 do 26.500, voli po kvaliteti 11.000 do 17.000, biki in krave 10.500 do 13.000, mršava živina 5.400 do 10.000. Cene so narasle.
Naprodaj sta 688
mm 1H
in varaždinski voz. Vsi po štiri sedežev.
Josip Stan; ko,
Jugoslovanski trg. 3, Maribor.
Lovsko društvo Radeče pri Zidanem mostu naznanj.i tužno
vest, da je njega društveni ustanovni član in odbornik, gospod
EMIL GMAJNER
bivši hotelir in posestnik
dne 20. aprila 1923 v sanatoriju v Zagrebu preminul.
Pogreb se vrši v nedeljo dne 22. aprila t. L popoldne
Ohranimo mu časten spomin! Radeče pri Zidanem mostu, dne 21. aprila 1923

:	f»ytvyTVT^»
Proda se po ugodni oenl
plišasta preproga
dva metra dolga, tri metre široka Naslov pove Anončni zavod DRAGO BESliLJAK IN DRUG, Ljubljana, Sodna ulica 5.	673 '
t
Posestvo
se proda, sestoječe iz zidane, z opeko krite hiš» in gospodarskega poslopja, pol orala viDograda, 1 oral njive, pol orala travnika, pol orala boste iu sauoaosnik z okoli 600 drevesi raznih vr^t, na lepem '/4 ure oddaljenem prostoru ol trga iu kolodvora.
Cena 175.CGO Din.
Posredovalci izključeni. Povprašati je pri Janko Šl£ka, v Št. J ur j a ob J. žel.
Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naša dobra, skrbna, ljubljena mamica, ozir. Btara mama, gospa
Filipina Smola
vdova višjega sod. svetnika v pokoju
danes ob 12. nri v starosti 65 let mirno v Gospodi; naspala.
Pogreb nepozabne rajnke bo v pondeljek dne 23. aprila 1923 ob 3 uri popoldne.
HTovo mesto, dne 21. aprila 1923.	686
Prosimo tihega sožalja.	^llljDLi OStalL

2 tovorna avta Praga,
3 do S tonska,
1 tovorni avto Tatra,
5 tonski,
1 Fiat-Torino 15 er,
DROBNE VESTI.	, ... . „ „ . , .
- Konkurz velike firme v Skoplju. 1 pri&lOpM VOZ 3 tOnSKl,
Iz Beograda poročajo, da jo prišla v , vsi s polno novo gumo, skoraj: konkurz velika firma Kaženegro in Sa- , novi, dalje
ljustrov v Skoplju. Tvrdka je imela šte- | lukSUSM PllCk, tipa XII,
vilne trgovinske zveze m je delala zla- | popolnoma nov>
sti z Egiptom. Pasiva firme znašajo oko- . . .	. _ , .
li 7,000:000 dinarjev.	l in susm raca, tipa Vili,;
= Za kartel jugoslovanskih tvornic čevljev. Časopisje poroča, da namerava neka jugoslovanska tvornica za čevlje
započeti akcijo, da se vse take tvornice v naši državi združi,» v kartel v svrho ureditve skupne izdelave in prodaje blaga. Za vzgled bi služil kartel nem ških tvornic za čevlje, ki se osnoval.
malo rabijen
na ppoda,
po ugodni ceni pri
Avtozavcdih S. Rosa,
nedavno i Ljubljana, Poijaaska cesta 69,
telefon štev. 641.	seo
Za mnogobrojne dokaze sočutja povodom smrti našega nepozabnega brata, gospoda
Josipa Sitterja
višjega sodnega svetnika v pokoju
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, kakor tudi okraj, tajniku Ivauetiču, ravnatelju Križniču, družini Kresnik in Petek, dr. Hudelistu iz Brežic za ganljivi govor, Sokolu, Čitalnici, podružnici C. M. D., Glasbeni matici, vsem gospodom iz sodišča, odvetnikom, koroškim rojakom, vsem udeležencem iz Hambora, Brežic, SoStanja, Slovenjgradca, Vuzenice in vsem ostalim gospodom iz Ljubljane itd. najlepšo zahvalo za spremstvo na njegovi zadnji poti. Brežice, dne 21. aprila 1923.
«m	Rodbina Sitterjeva.
vlä.f


iz najfinejšega lanenega sukanca P!?* prodaja	6M
Osrednja čipkarska zadruga, Pod Trančo 1.
Vse vrste TERPENTINOVIh OLJ
smol, voskov, lanenega ol:a, lanenega firneža
W vedno v zalogi "P
= LEOPOLD TEICH & CO. =
W«EN» XII. Seumegasse 3.
674
Vam vsem, ki ste spremili našega nepozabnega
Janka Suhadolnika
na njegovi poslednji poti, dalje Vam vsem, ki ste mu poklonili krasno cvetje, ga tolažili v trpljenja polni bolezni, ter vsem onim, ki ste izrazili svoje sočustvovanje, se tem p<5tem naj-iskrenejše zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini, bratom Sokolom za častno stražo in spremstvo, narodni čitalnici in pevskemu odseku za ganljive žalostinke, požarni brambi, obrtni zadrugi in zadrugi trgovskih vrtnarjev za Slovenijo v Ljubljani, ter g. županu z občinskim odborom. Iskrena hvala tudi za poslovilne govore.
V Kranja, dne 20. aprila 1923.
Žalujoče rodbine
w	Suhadolnlk, Ravnik, Ažman
Telefon 80-3-89.
E£. Zevaco:
»Krvavi kardinal"
Zgodovinski roman
Te besede je izustil menih š ponosom in veličanstvom, ki ne trpi ugovora. Potem se obrne h kardinalu ter ga pozove:
«Nadaljujte z izpraševanjem!?
Richelieu je tako zmeden, da niti ne poskuša prikrivati svoj strah.
«Tako torej . . .» nadaljuje s slabotnim glasom, «...jutri bi torej jaz moral biti ...»
«Ubit, da!» konča brezobzirno pater Jožef. In sicer v Fleuryju. Je li tako?»
«Da, gospod!» potrdi Louvigny.
«Dobro! Sedaj prosim imena zarotnikov!»
Louvigny jame sedaj trepetati. Richelieu je pa bil svoj strah že premagal in je zopet miren.
«Pomislite, da ste storili že korak, fiaterega preklicati več ne morete. Samo še naprej, nič več nazaj! Za vami ^e odpira preprad! Zato nadaljujte brez nepotrebnega razburjenja. Prosim, za ¡mena!»
«Chalais!» krikne Louvigny z nepo pisnim izrazom neizprosnega sovraštva.
«Dobro sem vedel!» klikne Richelieu. «Oj, ta . . .»
Pater Jožef ga z novo kretnjo takoj pomiri.
«Potem?» vpraša Siva eminenca.
«Gospodje de Chevers, de Liverdan, de Busiere in de Fontrailles.»
«To so anžovinski plemiči, zelo udani in prijateljski z njegovim kraljevskim visočanstvom, vojvodo anžovin-skim,» doda pater Jožef z značilnim poudarkom.
«Gospod vojvoda de Vendome!» na-ialjuje Louvigny obotavljaje.
«Potem?»
«Gospod de la Vallette!»
«Hej!» vzklikne kardinal. «Epernan se me boji, zato pošilja svojega sina v boj!»
«Potem?» vpraša pater Jožef.
Louvigny sope, obraz se mu je izno-
va spačfl.
«No. potem?» vprašuje pater Jožer. «Povejte, ali pa, pri Bogu, nocoj bomo aretirali vojvodinjo de Chevreuse in pričeli z žrtvami!»
«Gospoda de Bouteville in markiz de Beuvron!» nadaljuje Louvigny gluho.
«Potem? . . . Udarite, ali pa udarim jaz!»
Louvigny si pokrije lice in za javka:
«Ženska . . . Oj, strašno je . . . izdati ženo!»
«Tem slabeje zanjo! Ime! Ime zarot-niee!»
«Gospodična des Lespars!»
«Aha!» bruhne zopet kardinaL «Sedaj naj bi bil tukaj moj dragi brat, ki jo je vedno branil!»
«Tiho!» ukaže pater Jožef, in nadaljuje izpraševanje.
«Nikdo drugi, to so vsi!» si oddahne Louvigny.
«Hej, gospod, vi lažete!»
«Gospod . . .»
«Vi lažete!»
«Jaz? . . . Oh . . .»
In Louvigny zaihti in zarenČi:
«Da, sedaj mi smete brez kazni očitati, da lažem . . . tudi udariti me smete za uho . . . nisem več plemič.
Bil je, kakor pred smrtjo. Imel je na ustnicah sicer ime, toda to ime je bilo strašno . . .
«Povejte ime!» pravi Siva eminenca. «Še to ime ali pa vas vaše izdajstvo ni rešilo pred moriščem, na katero spadate, ker ste bili doslej sokrivi in ker te krivice nočete popraviti s tem. da poveste vso istino! Ali ste mu tako vdani?»
«Kraljev brat!» zaihti sedaj Louvigny.
In pade na tla, v vsej svoji dolžini, brez zavesti. Na ustnicah se mu pojavijo pene.
«Da, sedaj so vsi!» potrdi pater Jožef. In si obriše znoj z čela.
Potem se s koncem svojega čevlja dotakne izdajalčevega trupla in pravi kardinalu: «Ukažite, naj odneso to cunjo, da si odpomore... Midva se morava še pogovoriti.. .*
V ponedeljek zjutraj prijaše v Long-jumeau kapucin na mezgu. Pred «Zlatim fazanom» razjaše. Toplo je. Brez
dvoma je kapucina Žeja napotila, da se tukaj ustavlja.
Trebušast in rdeč gostilničar se v lastni osebi prikaže na vratih, da pozdravi novega gosta. Smehljaje se mu priklanja in ročno ukaže dečku, naj povede došlečevega mezga v hlev. Došlec sam pa koraka xa gostilničarjem v notranjost zgradbe. Vkljub vročini si ni pomaknil kapuce na tilnik, ter se očividno skriva pod to svojo vročo streho.
«Tukaj sem, prečastiti oče, prosim vas, tukaj le...» ponižno vodi debeli gostilničar.
Toda kapucin očividno že sam prav dobro pozna notranjost gostoljubne hiše, v kateri se nahaja, in kar naravnost stopa k vratom, ki vodijo v posebno sobo, obrnjeno na zadnje dvorišče.
«Prečastiti oče,» ponižno pravi gostilničar, «nikar ne stopajte v to sobo, kajti tja se slišijo vse sirove in brezbožne kletvice kakšnih dvanajst lancknehtov, ki so prispeli nekako pred pol ure...»
Kapucin pa niti ne posluša poštenjaka, marveč odide kar naravnost v sobo.
«Presneto je vroče...» pričenja gostilničar iznova razgovor. «Na srečo pa imamo tukaj vse, kar je potrebno za pobijanje vročine, sveže hladno vince in... oh, oh, oprostite, nisem vedel...»
Kapucin je bil z enostavno kretnjo odstranil kapuco z glave in odkril glavo in obraz. Gostilničar se priklanja tako globoko, kakor mu to le dovoljuje njegova obilnost, menih pa enostavno pokaže s prstom na vrata, izza katerih prihaja prej omenjeno vpitje, preklinjanje in sirove šale, stopi potem proti drugim vratom, in pred-no odide skozi nje v sosednjo sobico, ukaže:
Povejte Saint-Priacu, naj se mi javi tukaj!»
In gostilničar odhiti z vsemi znaki največje naglice in globokega spoštovanja.
Sam sedaj kapucin sede na stolček, položi komolce na mizo in razmišlja. Niti najmanj ga ne vznemirjajo tudi semkaj prihajajoči glasovi, vrišč in
Šale sosednjih razgrajačev. Zdi se, da jih menih sploh ne sliši. Kmalu potem vstopi Saint-Priac in se globoko in spoštljivo prikloni ter strumno obstoji pred menihom, kakor vojak pred visokim veliteljem. Tako pričakuje, da ga menih nagovori. Toda menih molči. Zdi se, da sploh ni zapazil, da je Saint-Priac prisoten. Zato se končno ta odloči, da opozori na svojo prisotnost in spregovori:
«Pričakujem ukazov, ki mi jih ve!e-spoštovani pater Jožef naloži.»
«Čakajte, gospod!» kratko odgovori Siva eminenca.
To čakanje traja dobre četrt ure. Nazadnje se zasliši od zunaj gluhi pe-ket in šum, kakor da prihaja večja četa konjiče. Zares se takšna četa ustavi pred gostilno velika vrata na dvorišče se odpro, četa zajaše na dvorišče, tukaj razjaše in se vojaško razvrsti. Pater Jožef se redaj zgane, vstane, stopi k oknu in ga odpre. Potem pokaže Saint-Priacu teh petdeset dra-goncev, ki stoje na dvorišču z orožjem ob nogi, vsak mož pri glavi svojega konja, vsak čas pripravljen, da zopet zajaše.
»Razumem!» javi Saint-Priac. «Eti-olska ekspedicija se ponavlja.»
«Da!» potrdi pater Jožef. «Samo da to pot niso tukaj stražniki Njegove eminence, marveč kraljevi vojaki!»
Saint-Priac se zdrzne in vpraša: «Ali pomeni to, da ne rabite več mojih dečkov?»
«Uganili ste!» potrjuje pater Jožef. «Gospod kardinal se je odločil, da izvrši nalogo, poverjeno vam. raje otvorjeno in v imenu kraljevem!»
Potem zapre kapucinski prior okno in se povrne na svoj sedež.
«Ti dragonci, pravi, se podajajo v Fleury, kjer bodo aretirali nekatere plemiče, ki so padli pri kralju v nemilost. Pravilno ste torej razumeli, da ne potrebujemo več onih tako zvanih «dečkov,» ki ste jih pripeljali seboj.»
Saint-Priac se nervozno prikloni in stopi za korak nazai. da bi se odstranil.
«Čakajte!» ukaže pater Jožef. «Če-vaši dečki niso več potrebni nam. je mogoče, da jih boste potrebovali vi sami!»
«Aha.» si misli Saint-Priac veselo,
«torej vendar! Sedaj torej šele rrihais ono naročilo, ki je prav za prav meni namenjeni ukaz!»
«Dragonci bodo izvršili svoj ukaz. Za nje se ne brigajte. Med plemiCi pa" ki bodo ali so zbrani v Fleurvju. «¡r nahaja tudi neka ženska...»
Saint-Priac zavzdihne.
«Ta ženska je Annais de L°s-spars...»
«Annais!» krikne Saint-Priac.
«Evo, kaj vam jaz svetujem!» pravi pater Jožef. «Vzemite svoje dečke, glejte, da ostanejo kar najbolj mogoče neopaženi in odidite naravnost v Me-lun. Tamkaj čakajte, da pridejo dragonci mimo, sledite jim od daleč, glejte pa, da prispete v Fleury istočasno z njimi in potem ravnajte, kakor bodo nanesle prilike in po lastnem prevdar-ku. Ne pravim vam nič druzega. kakor da se lahko okoristite pri tej priliki, če hočete. V slučaju, da dobe dragonci gospodično de Lespars v svoje roke. najbrže ne bo nobena sila več mogla preprečiti, da se nad njo izvrši pravica kralja.»
«O, da!» si misli Saint-Priac. «In ker bi ona v tem procesu kot obto-ženka povedala vse, kar ve, in ker hoče kardinal za vsako ceno preprečiti baš, da bi ona govorila,... da, da,... razumem!... Monsinjor, hvala vam!» pravi potem glasno, «in mislim, da vam smem zatrditi, da gospodična de Lespars ne bo aretirana, namreč ne od dragoncev.»
«To je pa vaša stvar! Ne pozabljajte, da je ta plemkinja namenjena prav za prav vam in da kardinal mnogo misli na njo in na vas. Zato je pač potrebno, da vemo, kakšna je njena usoda. Pridite nocoj v kardinalovo palačo, da boste povedali, kam ste spravili svojo zaročenko. Pojdite sedaj ...»
Saint-Priac se globoko nakloni in mrzlično odhiti. Radost ga hoče kar zadušitL
«Čakajte .. .zadnjo besedo še!» vik-ne pater Jožef, ko je možakar že pri vratih. «Mogoče je, da se vaš zakon sklene nocoj. V to svrho je gospod kardinal pripravil že v3e potrebno.. Pojdite sedaj...!»
E a aa&s a ¡&BSH a «es» a tonam _> *****	__
8-Najstarejša Ipedkšjska tvrdka v Sloveniji
Jesenice
Podjetje t» prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije ta v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje la prevažanje pohištva.
Skladišče t posebnimi saprtimi kabinami za pohištvo. Srsojavi: Kanzlnger.	Znternrban telefon 60.
laHroaaraBa^assaaeramssEBBaaBsanBanRaaMU^HBBHnai
ERj ■
1
■	■
■	■
•	s Gradbeno podjetje » |
{Ing. Dukič i drug j
i	Ljubljana |
S	Bohoričeva ulica St. 24. i
■	in H
5	K tiMHHNRranasG
zastopstvo za Slovenijo:
Cankarjevo nabrežje št. 5, telefon 407.
621
• • • w m A ■
srn časi?!
i SapahniSe sitiri in ne pustite nervoznosti vsaj v lastni dom I Pijte ZIKO» <1 ki le edina kava svoje vrste v Jugoslaviji. Oobi se v vseh boljiih trgovinah.
I
ŽiKJI", d. z o. z., LJubljana, Rožna dolina.
GUMENE PETE in CSU^EPâE POTPLATE
ceneje tn trajnlja ie kakor usnene! Najbolje varstvo proti vlagi I mrasa I
IVAN ZAKOTNIK ¡¿2HE1
Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon št 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, p stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	*	Tovarna furnirja.
pisarna v LJubljani, palača Ljubi), kreditne banke, Dunajska cesta lb, IH.nadstr.
Koncesijonirano podjetje za: vodovodne inštalacije, parne ln vročevodne kurilne naprave, popravilo In postavitev kotlov za visoki pritisk, parne napeljave, lastna delavnica za stavbno In strojno ključavničarstvo na VIču-GlInce 5.
Specijalno podjetje za napravo In dobavo: modernih žag, transmislj In strojev za obdelavo lesa._77
mm 11111 z m m > 11 ni i n i n
'Tvn;;nnsnniTlimmiiiiiJii
t"" MniiimiiiitiiiiiiiiiiiMii:
:tth i mminitiiiiimmiiiTii!
avilišče Rogaška Slatina.
tttiïtïïttttiiti mx
Sezona s Maj - september.
Zdravljenje vseh želodčnih In črevesnih bolezni. — Cene zmerne. Pred in po sezoni znaten popust. — Največja udobnost.
Zahtevajte prospekte!	Ravnateljstvo zdravilišča.
TTy»»iii<iiniimimimi">»i! inimnil]
Lastne hladilne nagraie. - Lastna prodajna mssla » nsluečjlh tržiščih inoieiBsisa.
USTRELJENO DIVJAČINO
sne, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebice, kljunače, divje race
W kupu j e ''P H
vsak čas In vsako nnoilno po najvISjlh oenah od oddajnih postaj
E. VAJ D A, veletrgovina z divjačino
ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija
Brzolavl: VAJDA, ČAKOVFC - Telefon lnterurb. Stav. 59, 4, 3. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč:.
SOLIDEN IN TOtEN OBRAČUN.	79
Meščanska Korporaeija v Kamniku
razpisuje
67«
službo gozdarja
s fakultetno izobrazbo.
Eventuelno stalno nameščenje po zadovoljivem enoletnem provizorijn.
Ponudbe je staviti do 20. maja 1923 na gospodarski odbor Meščanske Korporacije v Kamniku.
Posj etioci Zagrebačkog velesaj m a
Ne zaboravite si prigodom posjeta Zagreba nabaviti prvo i jedino domače djelo bez kojega nije niti jedna domaéa radnja, a to je
r«(
od dra Deželiča. Dobiva se na samom Zagrebačkom Zboru, a narnčnje izravno kod „Privredne knjižare, Zagreb, Peščemca VI, br. 9.
482323232348485348235348539148