59. številka.
I LjiMiani, v tore*. 12. marca MIZ.
XLV. leto.
9
.Slovenski Narod* velfrr
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto .......  K 24*—
pol leta . .••„.. četrt leta ......
ii2 mesec •».«••
12 —
6-— *>._
v uprarništvu prejemati:
celo leto .......  K 22*—
pol leta......., liče trt leta ....... 5*50
na mesec...... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica M. 5 (v pritličju levo>. telefon *t. 34.
Uhaja esaU dan sveder Uiieaeit nedeljo ta praznike.
Inserati veljajo: pelerostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 za trikrat ali večk at no 10 vin  Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsti 20 vin. Pri večjih fnsercijah po dogovoru. Upravništvu nai se pošiljajo naročnine, reklamaeiie. inserati itd. to te administrativne stvari.
-- Posamezna številka velfa 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,!farotlna tiskarna" telefon št. 35.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstre-Ogreko:
celo lete....... K 25r—
pol leta ....«».. , 13*—
četrt leta „ «50
na raeaee   ...... . 3*30
a Nemčijo:
celo leto
K 28-—
za Ameriko in vse draga dežele: celo leto......K 3f>—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnlstvo* Knaflova ultoa at. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 8S
9»!
Bela Hrojins vstaja...
Z besnostjo obupanega človeka se klerikalci zagnali v volilne borbo in s strahom in z grozo v srcu čakajo na izid dojolnilne deželnozbor-.>ke volitve v Beli Krajini, kjer je ljudska nevolja nad divjanjem klerikalizma v deželi s tako »^mentarno silo udarila na dan.
Povsod v deželi vre. Tiranstvo klerikalne stranke združeno S brez-ohraznim izkoriščanjem deželnega imetja je rodilo odpor po celi de/eli in ta odpor je toliko večji, ker spoznava ljudstvo, da je klerikalci sistema ti eno varajo. Volilna borba v RVli Krajini je najboljši termometer za spoznanje ljudske jeze proti brezvestnim klerikalcem.
Velikanski so napori, ki jih delaj«:« klerikalci, da bi ohranili belokranjski mandat. Napeli so vse sile, kakor bi jim šlo za življenje in za smrt. Še nikdar ni bilo v nobenem okraju take agitacije, kakor je sedaj v Beli Krajini. Vedno govore in pisarijo klerikalci, kako trdno in neomajno stoji ljudstvo na njihovi strani, zdaj pa se kakor sestradani volkovi za kost rnjejo za vsakega posameznega volilca.
Ob sebi se razurne, da izrabljajo vsa cerkvena in verska sredstva za politični boj. Z vero kramarijo. ka-\$em rufijnnka s človeškim mesom in li aačim duhovnikom so poslali na pomoč vse polno duhovnikov iz drugih krajev. Kakor kobilice na plodovi t a polja, tako se je zagnala ta čre-da nad Belo Krajino.
A na duhovniški vpliv se klerikalci že več ne zanašajo. Časih je pač zadostovala agitacija duhovnikov, a tisti lepi časi so minuli. Zdaj so morali klerikalci poslati vse v boj. Poslali so doli v Belo Krajino vse k^r premorejo na agitacijskih močeh. Ves deželni aparat dela za klerikalnega kandidata. Deželni denar kupuje take. ki so na prodaj, obljube in Srrožnje naj pridobe omahljivce in 'pla.se miroljubne značaje. Klerikalni državni in deželni poslanci začenši od ošabnih frakarjev dr. Šnsterši-in prof. Jarca pa do najbolj neaktivirane klade v klerikalni stranki —_ vse je na nogah.
Še več! Deželni glavar, ki bi kot ' .■• upnik krone moral ostati nad Brankami, je sel agitirat v Belo Krajino in privlekel je seboj celo štajerska poslnn<a Korošca in Roš-arja, da bi pomagala reševat potap-jajočo se ladjo. . .
Bienzi, zadnji tribuno?.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bulwer,
Tretja knjiga.
(Dalje.)
Tribuu,« je previdno dejal Adrian. »je gotovo mož izrednega duha. In zdaj, ko ga vidim vladati, se moram le čuditi, kako da se je mogel nekdaj pokoravati. Ve ličan-tvo je nekak del njegove osnbnosti.«
»Ljudje, ki so prišli do moči, si radi nadenejo oklop dostojanstvenosti,« je odgovoril Montreal, »in če sem prav slišal — trčite z mano na zdravje vase dame! — postane tribun, četudi sam ni plemenitega rodu, kmalu sorodnik plemičev.«
»Poročen je že z ženo iz rodov ine Haselli — to je star rimski rod,« je Pojasnil Adrian.
»Vi se umikate mojim vprašanjem,« se je smejal Montrcal. »Trčila sva na zdravje vase dame — trčiva se na zdravje lepe Trene, tribunove sestra, če to nista ena in ista oseba. Vi se smehljate.«
»Ne skrivam ničesar, gospod vi-, r*%« je odgovoril Adrian. »Kadar bo
Velikanski je napor klerikalcev. Kar je mogoče storiti, kar sploh pomore j o človeške moči, vse so storili, da si ohranijo belokranjski mandat, a vendar trepetajo strahu, kajti vkljub vsem njihovim naporom je prav lahko mogoče,' da bodo poraženi in tla zmaga neodvisni kmečki kandidat Julij Mazelle.
V nedeljo je bila agitaciju na vrhuncu. Po vsi Beli Krajini >o se vrnili shodi. Kar je zavednega ljudstvu, Aar je samostojno mislecih vo-lilcev, vsi so bili na nogah. Ta dan se je zgodilo, da niso mogli klerikalci imeti niti enega volilnega shoda pod milim nebom. Napovedali so jih vse dno, a nobeden se ni mogel vrniti. Povsod so se morali klerikalci umakniti.
To je simptomaticnega pomema in je očitno pokazalo, kako velika in močna je kmečka armada zbrana osrog aeod-v i s n e g a kmečke g»a kandidata.
Izid volitve je odvisen od deln in agitacije v zadnjih dneh. Politično zavedno ljudstvo je razdeljeno na dva tabora in brc?, vsakega dvoma je. da ima ogromno večino zavednega ljudstva neodvisni kmečki kandidat na svoji strani. Odločitev pa je odvisna od indiferentuih votil-cev, od tist;h ljudi, ki se ne zanimajo za javno živ1 j "-ni p. Kdor bo večino teh ljudi iztegnil na svojo stran, tisti bo zmarral. Na te ljudi imajo duhovniki navadna največ vpliva in to tiči nevarnost ra izid volitve.
Bodi pa izid že kakršenkoli, eno je pokazalo to volilno gibanje: da rase odpor zoper klerikalna strahovlado, da je vzbudil že najširše ljudske kroge in da je misel novega časa prodrla že v najbolj zapuščene vasi celo doli ob Kolpi. Bela Krajina •>taja . . . T)al Bog in sreča junaška, da bi že 14. t. m. vstala.
D0I0F
dr. Milijo
v sej! poslanske zbornice 7. t, tu.
(Po steuogr. zapisniku). (Dalje.)
V obrambo svoje joz;kovn- naredbe je dvorni svetnik EUsner na usta gospoda pravosodnega ministra izjavil, da temelji raba nemščine kot ; radiu jezik na vseh sodiščih okrož-
■ ——r------        - —   ,   ii  ,   ni i ■       i .....■    i ii
moje sedanje poslanstvo končano, upam, da posta rte zveza med tribunom in med h i so Colonna na blagor obeh še trdnejša.**
»Torej sem slišal resnico,« je menil Montreal resno in zamišljeno. »Bienzijeva moč mora biti silna!«
»Dokaz tega je moje poslanstvo. Ali veste, gospod de Montreal, da je ogrski kralj Ljudevit —«
»Kako? Kaj je ž njimi«
»Da je izrekn tribuna podvrgel prepir med njim in neapoljsko Ivano zaradi smrti njenega moža, njegovega brata? Mislim, da je to od Kon-stantinove smrti prvi slučaj, da je bilo kakemu Rimljanu izkazano tako zaupanje in njegovi razsodbi predložena tako važna stvar.«
»Pri vseh svetnikih, kar jih je v koledarju,« je zaklical Montreal in se prekrižal, »to je vest, nad katero strmim. Svojevoljni ogrski Ljudevit se je odpovedal pravici meča in se povrže drugemu razsodniku kakor bojni sreči.«
»In to,« je nadaljeval Adrian z važnim glasom, »me je napotilo, da sem se odzval vašemu vljadnemu pozivu. Vem, hrabri Montreal, da ste z Ljudevitom v zvezi. Ljudevit je dal tribunu najzanesljivejši dokaz svojega zavezništva; ali bo vaše ravnanje pametno, če začnete —«
»Vojno z zaveznikom Ogrske?« j ga je prekinil Montreal. »To ste ven- j
ja graškega nadsodišča na stoletni z zakonitimi odredbami podprti navadi, ki sega noter v dobo ustanovitve deželnoknežjih uradov. Njega eksceienca naj mi dovoli, da mu ne morem opustiti ofitka, tla te je le preve^ zanesel na svojega informatorja iz Ljubljane. Njega eksceienca morda niti ni zapazila, da se tu operira z neko eontradictio in adiecto ali vt»aj s pleonazmom Zakaj ako so »zakonite odredbe« podane, potem s« ven-der ne bom sklieeval na večletno navado, da bom dokazni zakonitost izključne rabe nemščine v notranji službi. Ako imam piavoveljavni naslov za so, za svojo lastnino, ki jo jx>-sednjem, vender ne bom Še pri vnel dokaza na pri posest vovan je, in to celo na svoji lastni stvari. (Klici: prav res!)
Razen tega je pa trditev tako o -zakonitih odredbah« kakor o »stoletni navadi« rmjno potrebna dejanskega popravka.
Poudariti moram, da niti ne eksistuje pravilno razglašen veljaven zakon, kaka taka naredba ali kak tak ukaz, s katerim bi se za Kranjsko — analogno kakor za Južno Tirolsko italijanski, ia Dalmacijo hrvaški — bralno določil nemški jezik kot izključni jezik pred sodiščem, kot izključni jezik na (»bei«) sodišča ali kot tafefcsvani notranji uradni jezik.    (Klioi. Cuite. čujte!)
Raba nemščine* nn Kranjskem kot takozvani »notranji uradni jezik« je čisto enostavno nikdar in nikjer sankcijoniran. pa tndi ne zdržema veljaven MM* reklo bi se, z državnimi osnovnimi zakoni v nasprotji stoječ abusos; tedaj še manje veljaven, kakor naredbe in odredbe. Prav nerlosta^anje zakonite določitve nemščine kot takozvan •notranji službeni jezik« dokazuje najbolje nevzdržnost kake dotične prezidijalne naredbe pred zakonom in pravom. Oni vedo, da bi bilo dandanes povsem nemogoče, pridobiti nemščini zakorti+im potom veljavo kot notranji jezik; hočejo pa to, kar so v preteklosti zamudili, ko bi bilo kaj takega morda še mogoče, utiho-tapiti skozi zadnja vratca via fac-ti. Tt; prihaja via facti — pot menda čisto nrav gospodom. (Medklici.)
Kaj je vnanji, kaj notranji uradni jezik? Nikjer ne dobimo kake definicije ali vsaj opisa tega pojma. Kje preneha območje vnanjega ali notranjega sjužbeneora jezika? Morda vže tam, Če uradnik preneha občevati s stranko? Ali morda stranka nima nobene pravice, čnti, kakšnib na-
ročil daje sodnik svojemu zapisnikarju ali pa sodni pisarni bodisi pismeno, bodisi ustmeno'* Mislim, da ne. Ustanoviti moramo temveč načelo, ako vže hočemo razlikovati med vnanjim in notranjim službenim jezikom, ker je pa po mojem naziranju čisto gotovo nonsens, da območje vnanjega službenega jezika prejenja stoprav tam, kjer se izgubi Interesna fcfera stranke. (Pritrjevanje.)
Na Kranjskem je slovenščina ne samo deželnonavaden jezik v smislu § 13. obč. sodnega reda, ampak tudi vn s-ndi.cč:b navaden jezik, sodni je-kJl. in tedaj ni njeni uporabi v notranji službi ali v občevanju s sonra-di nobene ovire tem manje, ker za to uporabo govore državni osnovni zakoni, proti njej pa ni niti zakoni, niti naredbe ali kake druge odredbe. Pravosodno ministrstvo je samo slovenske zaznamke na spisih, š^ bolje pa dopise, zaprosila do souradov sankcijoniralo z izdajo formula rij hi tiskovin, s napravo štampilij. (Posl. dr. Rybaf: Kdaj je bilo to?) Res, da je bilo to pred Hochenburgerjem. Sedaj se te tiskovine polagoma uničujejo in štampiJije izginevajo na neura-ijiv način. (Klic: na prav lahko umij i v način!)
Ne dovolj pogosto in ne dovolj krepko pa je poudarjati, — in to je drugi dejanski popravek trditve pravosodnega ministra — da je že Več kakor 40 let pa do danes nsus, da so se sodniki in drugi sodni funk-cijonarji posluževali poleg nemščine todf slovenščine v občevanju med seboj, tndi v poslovnem in uradnem občevanj n, kaj še v zasebnem občevanju, kot kakršno je imeti medsebojna predstavljanja, (Čujte, čujte!). Mogel bi se v tem oziru sklicevati na pričevanje sodnih svetnikov v Ljubljani, tudi nemških, tako de-želnosodnega svetnika Boscheks, ki je sam prednašal mnogo slovenskih referatov. Celo v posvetovalnici je bila slovenščina običajna. Odslej naj bo druirače? Resnično torej predsednik ljubljanskega deželnega sodišča, ki predpisuje izključno rabo nemščine kot notranji jezik, uvaja s tem čisto novo, doslej ne obstoječo prakso, no m itn, proti kateri moram naj-odlocnejše protestovati ne samo kot nameravani omejitvi pravic slovenskega jezika, ampak ker je v protislovji z drž. osnovnimi zakoni. Ako se ne bi hotelo predrugačiti dosedanje prakse, bi bile nove naredbe nepotrebne, (Klici: prav res!). Ako pa ni niti območje notranjega jezika zakonito ugotovljeno,   ako dosedanja
navada govori proti rabi nemščine, kakor jo hoče imenovani predsednik na novo vpeljati, potem tudi ve«r govora biti ne more o kakem pripose-stvovanjn pravice na izključno u po rabo nemščine kot notranji uradni jezik, ne glede na starorimski rek: »quod ab initio vitiosum fuit, tractn teinporis non potes/t convalescere«, ne glede na daljno okolnost, da vi ei clam pridobljena posest, tedaj nepristna posest nikdar juristična posest postati in nikdar do priposestvo-vanja voditi ne more. (Posl. dr. Švi-ha: V javnem pravu tudi ni nikake-ga prif>osestvovanja!) Da, in nikake ga zastaranja^ Leto 1848. in 1867. st. šli mimo njega ekseelence menda brez sledu. Dandanes, ko imamo preti seboj živa bitja, ljudstva, se še sklicevali na take »tare reminiseenee, ka kor je to storil gospod pravosodni minister, se mi vidi vendar le nekoliko neokusno. Potem pa morate zopet poiskati latinščino, ki je bila stoletja izključno uradni jezik pri oblastih in sodnijah. Sicer bi vam pa mogel enako postreči s kakimi starimi reminiscencami. N. pr. pri nad sod i šču v Gradcu v arhivu so tak oz vam prisežne knjige iz 15. in 16. stoletja. Iz teh se lahko poučite, da so pokoj ni fevdalni gospodje, ki so bili \ gotovem oziru tudi sodniki, polagali prisego tudi v slovenskem jeziku, t** je bilo pred 400 in 500 leti. (Čujte, čujte!) S takimi reminiscencami torej ne pridemo daleč.
Gospod pravosodni minister je v odgovoru na mojo interpelacijo omenjal tudi čl. XIX.. pa nikakor r prijaznem smislu; napravil je neka ko capitis deminntio na tem drž. osnovnem zakonn. Po njegovem na zom in to je najnovejša interpretacija ubogega čl. XIX. je ta drz. osnovni zakon hotel ugotoviti nače lo le za jezikovno pravico prava iščočega občinstva, ne pa za notranja službeno občevanje. Gospod pravosodni minister čl. XIX. zlasti pe njega drugega odstavka menda nc pozna, niti po besedilu, niti po smislu. Naj mi bo dovoljeno, da ga citiram: Država pripoznava enakopravnost vseh de^elnonavadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju. Ako je bila njega eksceienca v stanu, iz tega besedila napraviti prej omenjeno dedukcijo, tedaj moram le reči, da tega ni mogel storiti niti kot jurist niti kot pravosodni minister, ampak samo kot nemškonaei-jonalni politik. (Glasno odobravanje in ploskanje.)
dar hoteli reči: ta misel je tudi mene obšla. Ne zamerite, gospod — Italijani si časih izmislijo, kar si žele. Na vašo čast kot državni vitez -— ali so te novice gola resnica?«
^Na mojo čast in na sv. križ.« je rekel Adrian in se je vzravnal, »povedal sem vam golo resnico. Dokaz tega je, da sem jsz poslan v Nea-polj poskrbeti pri kraljici vse potrebno za rečeno odločitev.«
*Dve kronani glavi — sodnik pa plebejec,« je mrmral Montreal. »Ena teh kronanih glav, se mora braniti zaradi obdolžitve umora. To so pač novice, nad katerimi je strmeti.«
Nekaj časa je molče rnzmišlje-val. Ko je dvignil oči, so se njegovi pogledi srečali s pogledi Adeline, v katerih se je zrcalila velika skrb. Adelina je uganila, kake misli in načrti roje Montrealu po glavi, dasi ni nikdar zanje izpraševala in je bila preveč nedolžna, da bi jih mogla deliti.
»Moja dama,« je vprašal Pro-vencalec nežno, »kaj praviš ti? Ali morava zapustiti najin gorski grad in zamenjati divjo gozdno samoto s zatohlimi mestnimi zidovi? Bojim se, da bo tako.«
Obrnil se je k Adrianu in mu je rekel:
»Dama Adelina ima svoja posebna nagnenja. Vesele množice na cestah in ulicah so ji soprne in nobe-
ne palače ne ceni tako, kakor banditove samotno kočo. In vender mislim, da bi zasenčila vsak obraz v Italiji, izvzemši seveda obraz tvoje dame. gospod Adrian.«
»To je izjema, ki jo sme storiti samo ljubimec, ki je zaročen,« je vljudno rekel Adrian.
»Ne.« se je oglasila Adelina s svojim ljubkim jasnim glasom, »ne, dobro vem, kako mi je ceniti laskanje mojega gospoda in vljudnost gospoda di Castello. Toda, gospod vitez, vaše poslanstvo vas pelje na dvor, na katerem živi — če govore poročila resnico — v osebi kraljice pravo Čudo lepote.«
»Kraljico neapoljsko sem videl pred nekaterimi leti,« je rekel Adrian »in takrat se mi pac ni sanjalo, da bodo nekoč to angeljsko obličje dolžili najgrjega umora, kar jih je kdaj omadeževalo italijansko kraljevsko dostojanstvo.«
»In ker je odločena svojo krivdo posvedočiti,« je dejal Montreal, »se bo v kratkem — bodite o tem prepričani — poročila z ravno tistim možem, ki je dejanje izvršil. Za to imam zanesljive dokaze.«
Med takimi pogovori je vitezom potekal dan. Ii odprtega šotora so gledali, kako razliva zahajajoče solnce svoj škrlatasti sijaj oes morje. Adelina se je že dosti prej odstranila od mine in videli so jo zdaj da je
s svojimi služkinjami sedela na oba li. Glasovi njene lutnje so se le slabo slišali. A ko je Montreal zaslišal nje no pesem,   je prekinil pogovor, za vzdihnil   in z rokama   napol zakri* svoj obraz.Viteza sta bila pozabila na svoje   male   ljubosumnosti   in na sprotja, nastala v Rimu. Oba sta bila prepojena bojevitega duha svojega časa, njijn tekmovanje zjutraj ji ma je vcepilo   tisto posebno spoštovanje in tisto nagnenje, ki je hraber človek še danes — koliko bolj pa ta krat — čuti za hrabrega človeka. To čustvo   se je izpolnilo med pogovorom pri obedu.
Adrian je zapazil spremembo, ki se je zgodila z Montrealom, slišal njegov vzdih in uganil, kdo je vzrok.
»Ona ljubezniva dama. je rekel prijazno, »igra izborno na lutnjo in otožna pesem se glasi kakor ljubezenski spev Provenealov.«
»To pesem sem jo jas naučil,« je rekel Montreal žalostno. »S temi ma-lopomembnimi besedami sem snubil njeno srce, katerega bi mi ne bila> smela nikdar darovati. Da, mladi Colonna! Marši kako noc je moj čolti obstal na bregu zvesdojasne Sorgi-je, močeče ponosni grad njenega očeta, in moj glas je s podoknico smotil njen mir. Sladki spomin — grenki sad!«
ISaUe
Stavkarsbo gibanje.
London, 11. marca.
Voditelji delavcev so sklenili, da se udeleže konferenc, ki se vrše v Londonu. Konferenca se je nato vršila ponoči in je upati, da se bodo voditelji delavcev udeleževali tudi nadaljnih konferenc s posestniki premogokopDV. Edino posestniki iz \VaIesa še vztrajajo na svojem odklanjajočem stališču.
Vsled stavke so ustavile tri velike tovarne za sladkor v Liverpoolu svoje delo.
Gibanje na kontinentu.
B e r o 1 i n, 11. marca.
Kakor poročajo iz Dortmunda, stavka v tamošnjih premogokopih polovica delavcev. Iz Essena ob Ruhri poročajo, da se razširja stavka proti vzhodu med tem ko proti zahodu vedno bolj pojema. Od 170.868 delavcev stavka sedaj 58.679 delavcev. Zlasti krščanske organizacije so proti stavki. Kaxor poročajo iz Hamburga, je pomanjkanje premoga v pristaniščih zelo občutno. Večidel se dobiva premog le po izredno visokih cenah, kar bo imelo za posledico, da bodo ladje morale ali prekinili vožnjo, ali pa mnogo bolj počasi voziti, da hranijo premog.
T e p 1 i c e, 11. marca.
Včerajšnji shod premogokopnih delavcev je izjavil, da sedanje stavkarsko gibanje ni samo simpatiiska stavka za Angleško, marveč da so zahteve delavcev povsem resne. Ce posestniki ne ugode tem zahtevam, bodo delavci začeli s stavko na celi črti. Delavstvo je naroČilo Uniji, da naj skliče takoj novo konferenco, kakor hitro dobi odgovor posestn kov. da potem delavci lahko ^klepajo o nadaljnih korakih.
Dogodili na Ritajsta.
London, 11. marca.
Iz Pekinga poročajo, da tuja poslaništva niso bila navzoča, ko ie bil Juan-šikaj zaprisežen kot provizorični predsednik republike. Juanšikaj -e pri na-sropu svoje vlade izjavil: »Potruditi se hočem, da pospešim razvoj republike ter odstranim škodljivosti absolutne monarhije in združim vseh pet plemen v državi. Kakor hitro bo narodna skupščina izvolila stalnega predsednika, hočem odstopiti.«
Obenem z nastopom Juanš'kaja je izšel manifest, ki pomilošča vse jetnike, razen morilce in roparje, ter odpušča vse še ne plačane zemljiške davke. Manifest potrjuje stare zakone, v kolikor ne nasprotujejo republikanskemu duhu rer poživlja uradnike, da naj pospešujejo blagor republike.
Vsekakor je Juanšikaj sedaj najin-teresantnejša oseba na Kitajskem. Šti-riinpetdesetletni mož z »lisičjo lokavo-stio«, kakor ga imenuiejo kitajski politiki, je poklican, da spravi Kitajsko v novi tir. Nastopil ie kot zaščitnik dinastije, da n ohrani prestol, toda brez konflikta se mu je posrečilo, dinastiji iz-podmakniti prestol in sedal je predsednik one republike, proti kateri ie bil poklican v Peking.
Italijansko - tiA volna.
Krvava bitka pri Benghaslju.
Carigrad, 10. marca 1912. Vojno ministrstvo objavlja sledečo brzojavko poveljnika v Benghasijn z dne 3. t. m.: Oddelek 75 regularnih vojakov in prostovoljcev, ki je ćakal v zasedi, se je zapletel v boj z dvema stotnijama zahodno od Seid Abdalla-
ha. Boj je trajal do sol učnega zafco*
da- Sovražnik se je umaknil s preoej-
šnjimi izgubami. Pozneje je dobil novih okrepitev in je zopet začel streljati. Nato so nastopili val nasi regularni vejaki in prostovoljci, ki smo jih imeli na zahodni strani nafte pozicije na razpolaganje, vsled cesar se je moral sovražnik umakniti. V tem trenotku so prišle na pomoč sovražnikove rezerve in sicer sest bataljonov pehote s eno poljsko baterijo, dvema gorskima baterijama, tremi baterijami s havbicami in večiini mi-traljezami, ki so napadli naše levo krilo. Prijeli smo sovražnika z vso močjo naše vzhodne kolone, na kar je začel sovražnik bežati. Preganjali smo ga do njegovih utrdb. Izgube sovražnikove so ogromne. Mpd mrtvimi je kapitan Oeasiti in poročnik Orlandi ">5. pešpolka in en kapitan, kakor tudi en podčastnik 26. pešpolka. Mi smo imeli tri mrtve in tri ranjene vojake, 21 mrtvih in 40 ranje-nin prostovoljcev.
Akcija italijanske mornarice.
London,    10. marca.   Tn se
vzdržuje vest, da bo v najkrajšem času začela italijanska mornarica z akcijo proti Turčiji. Govori se o g>* ze-čem bombardiranju Samosa, nadalje, da nameravajo Italijani napasti Dardanele in eventuelno prodreti do Carigrada, da bombardirajo turško prestolico. Ker so pa Turki v Darda-nelih položili mine, je ta italijanska operacija zelo nevarna. Italijanski napad na Dardnnele bi povzročil velikanske izgube italijanske mornarice.
Frankobrod, 10. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Milana; Mnen.je, da v   kratkem začne
italijanska mornarica svoj,, akcijo, se potrjuje s tem, ker cenzura ne prinn-Sca več inozemskih poročil o gibanju italijanske mornarice. Iz Rima poročajo, da bo turška flotila torped-nih čolnov najbrže zapustila Dardanele, da opazuje prihod italijanske mornarice.
Turki v Kabiri.
Milan, 11. maca. »Corr*'ere delin ?era« poroča iz Kahire, da so v zadnjih dneh nt;hotapili 8000 pušk in mnogo stro.jn:h pušk v Kirenejko. Hoteli v Kahiri so prenapolnjeni s turškimi častniki.
Nove italijanske čete.
Milan, 11. marca. Iz Avelli-na poročajo: 30. pešnolk so vkrcali, da se od pelje na bojišče.
Mirovno vprašanje.
Kim. 11. marca. O predvčerajšnjem korakn poslanikov poročajo avteiuieno: Včeraj so poslaniki petih nevtralnih velevlasti posamično obiskali znnan.ieera ministra ter ga zaupno vprašali, ped katerimi pogpji bi italijanska vlada v danem slučaju privolila kolektivni mirovni intervenciji nevtralnih velevlasti. Minister si je pridraM odgovor, vendar bo pa najbrže odgovoril, da Italija privoli pod tem pogojem, da se respektira popolno in absolutno snve-reniteto Italije čez Tripolitanijo. V tem slneaju bi bila Italija pripravljena za vsako koncesijo, ki bi ne nasprotovala njenim političnim interesom
B e r o 1 i n , 11. marca. Dor -nik /'L"kaianzeigerja« poroča iz Rima: Italijanska vlada v svojem odgovoru ne bo privolila niti v premirje, *^m-več bo popolnoma določno zahte ala, naj Turki umaknejo svoje čet*1 iz Tri pol i ta nije, sicer bodo Italijan začeli po kopnem in na morju z novo in energ!čnejiV> akcijo.
Ita]mfe
Soaianjeka sodalja. Nas kazenski sodnik 8ellyey sna p« tudi kaj drugega, kakor voziti so na vrtiljaku (kakor ae je vozil lani na javnem prostoru sredi Šoštanja o priliki ture heilovske družba na Goro Oljko, ko se je vračal z okrašenim klobukom >, on je nad vso zagrizen sovi* nist v vankem ozira. Temu v dokaz: priznanje Nemcev samih dokazuje, saj ga je letos na Silvestrov večer nemški občinski odbornik Hanke v svojem govoru prav primerno označil; »enega (Woachnagga) smo izgubili, pa zato dobili drugega — g"£p. Sellyeya, ki je še agilnejSi in strast-nejši od Woschnag-ga.« To je torej priznanje Nemcev sarniih, dokazujejo pa upravičenost teg« priznanja gola dejstva: 1. da je sodnik Sellvev na plesu nemške požarne brambe v Šoštanja dne 3. februarja v nemški h »si pridigal vpričo vse družbe ubogemu sod. uradniku L.t »Sie tuu sieh in die wlndisehe Gesellschnft m$-seben. Se sind nicbt wert. dass Sie die Schwelle de« Deut^chen Hauses betreten. Wenn Sie noch einmal in ein w'ndisches Gasthaus gehen, wer-den Sie sofort entlassen! (Pripomnimo, da je g. L. itrk bolj Nemrc ko Slovenec) ; 2. da je sodnik Sellyey vpil v gostimi Topolnika: »Das vindisehe Gesindel werdon wir bald austreiben!« (Takih slučajev vemo še več) ; 3. da sodnik Sellyey ustanavlja v Šoštanju Tu rn vere in z nesramnim imenom »Deutsche Eiche«;
4. da je sodnik SeMyey nagovarjal <-elo orožn:ka (G. in S.), da morata pritospiti k Turnvereinu, dasi bi bil moral kot sodn'k vendar veleti, da orožniki ne smejo biti včlanjeni pri društvih, posebno pri naravnost izziva jočem Turnvereinu: ali jim hoče na ta nač'n vzeti ugled in zaupanje, katerega imajo med ljudstvom;
5. da sodnik Sellvev vodi pevsko društvo Velenje - Soštani. ki je naei-jona^no - šovinistično; 6. da sodnik Sellyey rešuje često slovenske vloge nemško, da se sklepi odp^šjljajo po nem?Jkih tiskovinah,da se protokolir kljub prot^sfu nemško mesto slovensko itd. (O tem »delovanju« imamo zbran krasen materijal). Dokler ne bo ugodne spremembe in reda v vseh zadevah, bomo napram tako šovinističnemu postopanju vodili energičen in brezobziren boj, ker naše orožje je resnica in g°Ta dejstva!
Iz Ormoža nam pišejo: (Na naslov slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Ptujarj Uradni dnevi te oblasti v Ormoža se vedno vršijo v pisarni nemške mestne občine. Ta obseara samo eno sobo in vsikdar, ko uradnje uradn:k rkrajna glavarstva, ima mostni tajnik največ opravila. Znano je, da se obravnavajo pri takih uradnih dnevih tndi politično pobarvane zadeve, ko je potem navedeni nem&ko - nac'jonalni t^jn:k lahko izrabi. Pisarna pa tudi drugače ni za ta posel sposobna, ker nima nobene čakalnice in morajo stranke na vadne po več ur na strmih stopnicah ali pa zunaj pod mi lim nebom na odrešenje Čakati. Pozivamo torej slavno okrajno glavarstvo, da napravi temu konec in si preskrbi lokal, kjer bo lahko vsak zasignran, da ostane to, kar izpove, uradna tajnost. Dobiti bo prav lahko primerne prostore: okrajni zast^p ima 2 lepi pisarniški sobi; ena bi se porabila kot uradna soba. druga kot čakalnica. Merodainim korporacija m bi pa priporočali  da to zahtevam.
Klerikalno - ttemskutarska idila ob Sotll. Iz Podčetrtka nam pišejo:
Neverjetno je, kako je naš trg v narodnem ojfcn zanemarjen. Razun enega ali drugega Nemca, ki se je priklatil sem s trebuhom za kruhom, Je prebivalstvo popolnoma slovensko. V obč nskem odbora pa vladajo — klerikalci in tisti Nemci, kt so se pritepli v naš trg. Zupan Je klerikalni nadučiteli Lovrec. Ali se ta katoliško - narodni župan nič ne zaveda velike sramote, da se blešči na naši občinski hiši od zunaj le — nemški napis »Oemerndeamt« ? Nemščina je sploh po našem trau v veliki časti: skoro vsi trgovci in obrtniki Imajo dvojezične napise. Ponekod se celo vidijo samonemski. In to v slovenskem Podčetrtku, ob slovensko - hrvaški meji, v kraju, kjer daleč naokoli ni sluha ne duha po kakem nemškem prebivalstvu! To so naravnost neverjetne razmere in treba bo tudi za Podčetrtek časih železne metle za zdravilo našim voditeljem. O kozjanskih razmerah pa enkrat prihodnjič. Tam namreč že tudi nekateri pritepeni Nemci preveč predrzno dvigajo svoje glave. Se tega bi nam bilo treba, da bi se začelo v našem trdo slovenskem okraju govoriti o kakih »nemških« manjšinah! (Le po imh, prosimo, pišite! Op. ur.)
Čitalnica v Slov. Bistrici priredi v soboto, dne 16. marca »dr. Josip Vo-šn<akov srormnski večera v prostor'h hotela »Avstrije«. Na sporedu je spominski govor prof. dr. Pivka, deklamacija, petje, ena izmed dr. Jos. Vošnja-kovih enodejank, godbene točke in dr. Začetek ob 7. zvečer. Cisti dobiček večera je namenjen dr. Jos. Vo^njakovi javni ljudski knjižnici.
Iz Ormoža. »Ormoška čitalnica« priredi v sredo, dne 1.3. marca t. 1. ob 8. zvečer pri Gomziju odhoemico svetniku deželnega sodišča dr. Iv. Presker-ju, ki odide v Ljubljano.
Iz Ormoža nam piše član okrajnega zastopa: Članek v »Slovenskem Narodu« o sestanku v Ivanjkovcih. na katerem se je razpravljalo o nameravali železnčni progi Liutomer - Ormož, je bil pisan marsikomu iz srca. Naši deželni poslanci niti približno ne vedo. kako škodo delajo z nadaljevanjem svoje nespametne, in kar je še najhujše, popolnoma brezplodne obstrukcije ljutomerskemu in še bolj ormoškemu okraju. Posebno slednji bi prišel v velike gmotne težkoče, če bi trebalo za novo železnico brez deželne pomoči kaj žrtvovati, ker bi moral graditi še cesto od Sv. Tomaža v Ivanjkovce, kar bi stalo znova lep denar. Eno se mi zdi potrebno: da se našim kmetom prav temeljito oriše pogubne posledice Ozmec - Meško-Brenčičeve politike in zato bo najlepša prilika dne 19. marca na središkem shodu, na katerem govori deže!ni poslanec dr. V. Kukovec. Naj skrbe naši somišljeniki po celem okraju za čim lepšo udeležbo!
Od Sv. Lenarta v Slov. goricah nam pišejo: V zadnjem »Gosp. Glasniku« čitamo, da je na občnem zboru kmetijske podružnice pri Sv. Jurjo v Slov. goricah, koji načeljuje deželni in državni poslanec ter pro forma načelnik kmečke zveze Roškar, predaval najnovejši kmetijski »strokovnjak* Že-bot. Ali so člani te kmetijske podružnice tako pametni, da ne potrebujejo nobenega strokovnega pouka, ali pa so tako zabiti, da jim sme njihov načelnik vsakogar, koji zna do 5 šteti, kot »predavatelja« predstaviti. Kaj drugega ni mogoče. Sedaj pa gospodje kmetijski strokovnjaki lc v kot in glejte, da dobite pravočasno kako penzijo. — Vaše delo bodo opravili Zebot, Pušeniak, Ver-stovšek in kranjski Krištof. Vseeno pa se še nahajajo med slovenskimi, v deželni službi se nahajajočimi strokovnjaki gospodje, ki mislijo, da je našim klerikalcem kaj na resnem gospodarskem delu ležeče. Upamo, da se jim v kratkem odpro oči. to pa temeljito.
Koroško.
Gomil Dravograd. Nemški trzni očetje trga Gornji Dravograd so sklenili v zadnji občinski seji, da se pritožijo, ker stoji v zaznamu poštnih uradov, ki jc Ušel Že 1. 1910. poleg nemškega hnena »Oberdrauburg« tudi »Gornji Dravograd«. Na v se možne načine skušajo označiti to kot kršenje njihovih pravic in apelirajo na oblasti, da naj zavračajo spise, v katerih se rabi slovensko ime Gornji Dravograd. Ni na mestu, da bi tn obširno odgovarjali tem možakarjem, ki so potrebovali skoro 2 leti po izdanju tega poštnega zaznama. da so se spomnili da žive v Dravogradu, marveč poživljamo vse Slovence, da dosledno rabijo naša pravilna slovenska imena, ki se ne smejo zavračati. In so tudi uradno priznana.
Samomor s sllvovko. Natakarica Josipina M. v gostilni Knežavrekovi v Celovcu, zaradi katere se je pred kratkim, kakor smo že poročali, v pričo nje v gostilni ustrelil njen ljubimec, se je hotela umoriti na poseben način. Cel večer se ie z gosti dobro zabavala, pila in pela, po policijski uri pa ie vzela v svojo spalnico — steklenico slivovke, poldrugi liter, in vso izpila. Zjutraj so našli veselo samomorilko nezavestno na tleh in so jo odpeljali v bolnišnico. Pravijo, da bo okrevala.
Primorsko.
Tržaška porota. Snoči je sklicalo tržaško politično društvo »Edinosti shod z dnevnim redom: »Zahteve Slovencev z ozirom na sestavo porotniške liste«, katerega se je udeležilo nad 900 oseb. Govorili so razni govorniki, ter jc bila končno sprejeta resolucija, ki strogo obsoja postopanje tržaške italijanske odvetnške zbornice ter izreka svoje ogorčenje nad razveliavljenjem te edine narodnostno pravično sestavljene liste. Končno poživlja resolucija me-rodajne kroge, da naj napravijo konec takim nepostavnostim.
Porotne obravnave v Trstu. Višje deželno sodišče je razglasilo, da se vrsi pri tržaškem deželnem sodišču izredno porotno zasedanje in se otvori dne 26. marca.
Pravica javnosti. Naučno ministrstvo je podelilo zasebnemu dekliškem« liceju šolskih sester v Trstu za prvih 6 razredov pravico javnosti od letošnje* ga leta naprej.
Katoliška vzgoja. Pred kratkim smo poročali, da je umorila kmečko dekle I. Terčičeva iz Vogrskega svoje nezakonsko dete in ga s pomočjo svo^ matere skrila v hlev, kjer ga je zakopala v slamo. Preiskava je dognala, da je cela rodbina živela v prav dobrih od-nošajih in izbornem sporazumljeniu s tamošnjim župnikom, in je hiša znana kot jako pobožna in bogaboječa. »Soča pripoveduje, da je mati na večer pred porodom pokl-cala župnika. Češ. da njeno hčerko mučijo silni krči. in župn k jc nesrečno dekle spovedal in pomazilil svetim oljem. 5e tisto noč »e dekle povilo dete — oče je neki oženjeni posestnik iz Prvačine, ki je pobegnil v Alek-sandrjo — in še tisto noč sta dekle iti mati polomili otroku rebra in ga zadušili s tem. da sta otroku zamašili nsta z bato, s katero je župnik mazilil ude bolne deklice, ko jo je deva! prejšnji večer v sveto olje Mlado mater so odpeljali v žensko bolnišnico, njeno mater pa v zapor.
Podoknica umrlemu nezakonskemu otroku. V Gradišču nad Prvačino jc umrl pred kratkim nezakonski otrok nekega klerikalnega paše. ki je moral plačevati za otroka mesečno 20 K. Na večer, ko je ležal otrok   na mrtvaškem
iru
ati k
>sti
i n
iln«
*
tre t\ct
ar. ko:
bi
bil
[PO
izbi
ii
Si
!di ■iva
>£" 1
ftil r Tr )gc >re, vn; I v 1
ara sti a s sfc sar isei
Neverni soprog.
Spisal C. G o l a r.
Pisal se je Tomaž Rijanec. Zahajal je pogosto in z veseljem v domači krog svojega naklonjenega prijatelja, ki se je čutil počaščenega z njegovimi poseti. Njegovo ime je že obdajal nek svetli nimbus prvega priznanja, in zato je gledal doktor nanj, kakor na prihodnjega moža, ki ga Čaka slava in nesmrtnost in ki bo sijal s peresom, kakor zmagalec z mečem, in bo odsev njegove svetlobe padel tndi na prijatelje in mecene.
Prijazni in dobrotni doktor seveda ni zapazil, da veljajo poseti mladega pisatelja ne toliko njemu, kak' r njegovi — ženi, ki je bila žarke lepote in bujnega zdravja. Sprva in mogoče tudi kasneje sam ni vedel, kaj ga vabi k prijatelju, ali pa si ni hotel priznati, ker se mo je zdelo pod ćastjo varati naklonjenega in zaupljivega doktorja. Sklenil je pretrgati svoje posete, in jih je opustil za nekaj dni, a čutil je, da mu nečesa manjka, in čez kratko — njemu 6e je zdelo dolgo — je potrkal zopet na ^nana vrata.
In ko je vstopil in pozdravil, je videl, ali veaj mislil, da vidi v očeh lepe in mlade žene tiho očitanje. Spomnil se je, da so mu te oči že večkrat hotele nek^j povedati, in ni dvomil o tem, kaj bi utegnilo biti. Tajen
in dolgi njen pogled, v katerem je hrepenela temna luč po svobodi in ljubezni, je prodrl v njegovo dušo, a neuslišanemu hrepenenju je sledila srdita solza, ki se je ntrnila pr^d zidanimi resami. In za njo je prišlo tiho in užaljeno očitanje.
Rijanec ni hotel in ni mogel. Soprog je bil preža upi ji v, in tu ni bilo nikakšne nevarnosti, a kjer ni nevarnosti, ni junaštva, temveč sama navadna goljufiia. Žarka strast in divja ljubezen gresta v ogenj, a kjer ni ojmja, je blato in gnjiloba. V obraz je hntel sopr' gn priznati svoj strah in svojo strast, oči v oči se je hotel bojevati ž njim za ljubezen njegove soproge.
Pili so čaj in pnšili in se raxgo-varjall. Gospa je slonela na divann poleg Rijanca, in nj°ne oči so bile trudne in žalostne. Bilo je navadno, da jo je tabak opojil z melanholijo, in njeno srce je bilo težko in plaho. Doktor se je razvalil v naslanjaču, in njegov rdeči in polni obraz se je svetil v zadovoljnem smehljaju.
»Ah,« je vzdihnil sito in ležerno, »pisatelji ste grozni fantasti. Življenja ne pozna nihče. Vsi ste zaljubljeni in zaverovani v svojo modrost in svoj globoki in daleki pogled. V resnici pa ste samo teoretiki, domišljija je nam realnost, in nazadnje niti ne veste, kje se prva neha, ia začne druga. Pristni idealisti sta, akoprav se imenujete drugaoe.«
Gospa je zazdehala in pogledala pisatelja z usmiljenim in nagajivim pogledom. Nasmehnila se je in položila rnko na rame Rijancn.
*Torej takšni ste! Moj soprog vas bo naučil, kakšni morate biti pi-satelii. Sfveda —«
R;janec je potrdil in praš8l:
»Ti imaš na vsak način dovolj dokazov za to, kar trdiš, in misliš, da pisatelji ?plnh ne poznajo življenja, temveč da je vse to neuka in naivna staja koštrunov. Čestitam ti!«
»Ne pravim, da ravno vsi. Povsod so izjeme, a večina zmaguje. In celo najboljši so pogosto cisto nedolžni teoretiki. Kaj vse ne pišejo Francoz je o zakon olomstvu, a vse je povečini sama romantika; to so fabule, ki no neverjetno in nemogoče.
Rijanec se je smehljal.
»Fabule! Sih ni nemogočega, in pisatelj sme in more vse opisovati, in ako je umetnik, ter je položil v stvar ogenj in dnšo svojo, tedaj spis živi. In vse neverjetnosti postanejo verjetne. Napišem novelo in povem, kako je zapeljal prijatelj prijateljevo ženo pred njegovimi očmi.«
Zdaj se je zasmejal doktor in vzkliknil pomilovalno:
»O. kako ste domišljaril« Rijanec je kimal s glavo in se zagledal v lepo gospo, in njene oči so prav tedaj zopet žarele pritajeno hrepenenje ia jarko strast. Polastila so ga je prijetna slast   hi nemirno
čuvstvo, željno boja in zmage. Obrnil se je k doktorju:
»Nič ni lažjega nego to. Niti duhovit, niti posebno bistroumen ti ni treba biti, in vse gre krasno spod rok.«
»Jako me zanima, kako si pravzaprav misliš to stvar.«
»Cisto enostavno! Pridem k mladi ženi in njenemu soprogu, prijateljstvo je prisrčno, in tako sedimo dan za dnem, pijemo čaj, debatiramo in pušimo. Govorimo o tem in onem. Ko nam že poidV gradivo, in >mo pre-rešetali umetnost, politiko in fiziko in metafiziko, začnem ban javo govoriti o lepi naturi in svobodnem polju in pisani prelesti solnčnih gajev.«
»Lepo, lepo,« je zamrmral doktor. Gospa se je ljubeznjivo smehljala in pozorno poskušala pisatelja Rijanca.
»In govorim o izprehodih. Jaz ljubim silno brezove gozdiče, šetnja pod vznesenimi in zamišljenimi prin-oeznjami, pod njihovim srebrnim šepetom in nežnim plapolanjem je zame nekaj lepega. Gospa, ali vi ne ljubite brezovih gozdičevt«
»Oh. da,« je odvrnila in pozorno okrenila glavo proti Rijancu. Gledal jo je z mislimi, in hrepenenje njegovih oči se je srečalo z njenim hrepenenjem.
»Kdaj smo bili t V nedeljo smo bih tam, m jas ne morem pozabiti, i Odslej pojdem vsak leden. Ob sredah
utegnem najbolj. Ah, ti večeri pod brezami! Okoli osme ure zapada soln-ce, in takrat se zlato zlije na hele neveste, in tajen šepet, poln hrepenenja, žubori med listi.«
Nasmehljal se je mladi gospe ia njegove oči so govorile in prisegal« ljubezen.
»Ah, brezovi gozdiči!« je vzdib-nila gospa. Kako vas zavidam! Večeri morajo biti krasni, a takrat bi jaz ne ntegnila. Koliko je že ura, gospod Riianec«
»Pol treh!«
»Kako imate lepo uro! Pokažite mi jo!«
Vzela jo je in naravnala kazalce na pet.
»Da, da,« jo pohitel pisatelj* »Mnogo nemogočega se zgodi na svetu.«
»Jaz sem tudi tega mnenja, a samo v knjigah.« je dejal doktor. »A kdaj boste povedali, kako .^e zapeljal prijatelj prijateljevo ženo, ha, ha?'
»Jaz? Zakaj? Jaz samo pišem, in mogoče bi utegnili Še citati kdaj enako stvar.«
»Ha - ha, že mogoče, vi ste zmožni vsega I«
Smehljali so se vsi trije, in gospa je imela celo solzne oči.---■
In prihodnjo sredo točno ob peti uri *t* ge pegla mlada gospa in pisatelj Rijanec v brezovem gozdiču. Tako se je začela lepa in grešna Ijubc-zea pred očmi nevernega soproga.
ra<
ir s
TU*
BSt je iz1 ede žav net goi M *aj net
p; ko> i pi so sčn Irj lar ms . E e, 4 n n mji koi n« imi \orc li i rke
dn« *h vai •in. trj hic ka Uet s* aze em ud net >po &4i rhu iric k
ubl zl s Hli an; ta čki en *ai
!fu. poleg katerega je plakala mlada ati z drugim mlajšim detetom v naroč-ki je od istega očeta, je ta zbral v stilni številno družbo svojih pripadni-v. jih opijanil in peljal pod okno mlaza mrliča, kjer je zapela pijana druž-nirličo podoknico. Stražnik je šele s rttočjo župana razgnal te Čudne klerike trubadurje.
Samomor starca. V Gorici se se trdil pri mrtvašnici na pokopališču jetni vpokojeni uradnik Adoli Gut-r. Zadel se je v desno sence in je bil oj mrtev.
Avtomobilska nesreča. Pri Opčini bližini kamnolomov Facconiievih, je jI včeraj avtomobil posestnika Fac-nonija v tovorni voz. ki ga je vodil apec Franc Uršič. Tovorni voz se je zbil» Uršiča je vrglo v cestni jarek, čemer je dobil tako težke poškodbe, so ga morali odpeljati v bolnišnico, jđ avtomobil je bil nekoliko poško-van. Kdo je povzročil trčenje, še ni -na no.
Napad s ceste. Včeraj dopoldne je bil s kamenjem neki delavec tri okna -i ravnateljstvu skladišč v prosti Inki Trstu. En kamen je zadel uradnika očoja na glavo in ga težko ranil. Go-e. da je bil atentat naperjen proti matelju skladišč, dvornemu svetniku Matheuschetu, ki takrat slučajno ni v uradu.
Nezgodi. Jakobina štipčeva, 75 let ra zarsebnica, ki stanuje v Trstu na sti Sporcavilla, je postavila na strani-1 »večo na tla. Vnela se ji je obleka, -tarko so našli težko opečeno, vsled ar bo bržkone v kratkem umrla. — ^bnica 381etna Marija Zanzi Je padla >topnjicah v svoje stanovanje tako srečno, da si je zlomila desno nogo v mu in desni komolec.
3nevne vesti
Shodi v Beli Krajini. Snm:>-liki neodvisnega knietskega kaneta Mazelleta v Starem   trgu so redili v nedeljo ob polu 12. shod lini g. Marka Majerleta. Shod vršil na prostornem dvorišču, ilo polno kmetskega ljudstva, jdu je predsedoval g. Peter M a -r 1 e , posestnik v Predgrađu. Goje urednik   Kasto Pusto-> e k iz  Ljubljane. Razprav-deželnem gospodarevu, ka-• na ro, da klerikalni deželni od-r rro>i za električne naprave na kem,   o katerih   so vsi stro->oglasnega mnenja, da bo-:• • zročile deželi ogromne izgubili jone, dočim    ima    za Belo uo na razpolago samo par tiso-v kot podporo za rejo plemen-telet, a šje te borne podpore iz-rje šele »edaj tik pred deželuo-volitvijo, nadalje je nagla-, da je deželni odbor kriv, da še *:daj ni mogla starotrška občina •r. d t i    prepot rebnega   vodovod s, - sc e-ospodje pri deželnem odboru vodovoda   samo zavirali, da bi jo pospeševali, končno ;   pi-iporočal, naj bi si Belokranj-izvolili za poslanca moža iz svoje de, domačina, ki pozna križe in ki     tarejo belokranjskega in ki ho    najuspešneje znal ?ovar.iati kmetske koristi. — Juli-Mazelleta, ki je po vsi Beli rajini znan kot vzoren gospodar in etovalec in velik prijatelj kmet-s-.} ljudstva.    Izvajanjem govor-ovim »o navzoči kmetje navduše-rjevalL Shod je skušala moti-sodrga, zbrana na sosednem dvoru in skednju pošta rja B i ž a 1 a. 3rgo, obstoječo iz 12 do loletnih m starih Marijinih devic, je a udirala z okna pošta rje va že-Ker je le-ta metala z okna čepi« -e je polastila zborovaleev takš-razburjenost, da so si hoteli sa-r praviti red in mir. Le posredo-g. žnpana Varjana in govor-mn opomina, da st- resni mož-ore z otroci in starimi rjevi-se je zahvaljevati,    da, niod i alei  klerikalne drubali posta-oesto. Značilno je, da je šo-odil neki vzgoje valeč mladiki mu je pred letom dala »Xa-*isk:arna« iz usmiljenja košček toha. da ni poginil od gladu. Zho-anje se je končalo v najlepšem o. Na predlog predsednika gosp.
Majerleta je bila sprejeta regija, s katero se soglasno odobru-andidatnra domačina Julija Ma-,pta in se   zborovalei zavezujejo 'imo, da bodo sami glasovali za fileta, marveč da bodo   tudi z mi silami delovali na to, da bo tdidat   neodvisnih belokranjskih etov tudi izvoljen za poslanca. — •poldne   ob 4. so Mazelletovi pri-priredili javen shod na Sinjem ha ob Kolpi. Shod se je vršil pred ričevo gost Uno.    Govoril je ured-FNsto    Pusto&lemšek iz Pijane. Govornikovim izvajanjem zborovalei navdušeno pritrjevali zavezali, da bodo kot en mož u   kandidata    neodvisnih bclo-aojskih kmetov   Julija Mazel-la. Občina Sinji Vrh na skrajni *i Kranjske ob Kolpi, kraj zapuca od vsega sveta, stoji   od časa, se je osnovala napredna stran-
ka, trdo kakor skala na napredni strani. Nikjer na vsem Kranjskem nima narodno - napredna stranka tako zvestih in neomahljivih pristašev, kakor so kmetje na Sinjem Vrhu. Domača skalnata zemlja jih ne more preživljati, zato gredo med svet in se vračajo s koščkom kruha zopet na svojo rodno grudo. Z novimi nazori, s širšim duševnim obzorjem prihajajo domov, toda v zvestobi do narodno - napredne stranke so neomajni in neomahljivi, trdi kakor skala v svojem prepričanju ostanejo kreraeniti značaji, kakor preje, ko so zapustili rodna tla in se napotili za kruhom v tnji 6veL Občani sinjevTŠki bi naj bili zgled in vzor slovenskim kmetom, napredna slovenska javnost pa bi se naj ob vsaki priliki spominjali napredne straže na skranji točki Kranjske ob Kolpi!
-r Mojstri m lažeh so vsekakor klerikalci, to dokazujejo brzojavna poročila, ki jih je včeraj priobčil »Slovenec^ o volilnem gibanju v Beli Krajini. Kdor je Čital ta poročila, si je pač moral misliti, da so bili vsi klerikalni shodi v Beli Krajini ua-ra\~nost sijajni in da je vse belokranjsko ljudstvo od prvega do zadnjega v klerikalnem taboru. Da pa o ta poročila do malega od kraja do konca zlagana, dokaznje samo eno dejstvo — dn so prihiteli ugroženi klerikalni stvari v Beli Krajini na pomoč deželni glavar dr. Šusteršič iu štajerska poslanca Korošec in Kockar. Č%3 bi bilo res, da je vsa Bela Krajina v taboru klerikalne stranke in da je vse ljudstvo navdušeno za vsiljenega mu kandidata Derma->tijo, potem bi pač ne bilo treba proti Mazelletn klicati na pomoč samega deželnega glavarja in celo Štajercev. To dejstvo samo spri en je, da klerikalcem v Beli Krajiui n!iio slaba prede in da se upajo vzdržati na površju samo se. ako Etapno zadnje svoje sile. Samo to je treba uvaževati, potem bo vsakdo vedel presoditi, ako odgovarjajo »Slovence va<? poročila resnici ali ne. Da pa pokažemo, kako naravnost cigansko se lažejo klerikalci, hočemo navesti nekatere podrobnosti o klerikalnih nedeljskih shodih na Belokranjskem. Začnimo na primer v Črnomlja. Klerikalci so sklicali v nedeljo ob 8. zjutraj javen shod na dvorišču Lacknerjevega hotela. Ko so pa izvedeli, da imajo istočasno shod Mazelletovi somišljeniki in sicer v saionu istega hotela, so se tako prestrašili, da so javni shod takoj cdoovedali ter se umaknili k županu Škubicu, kjer so imeli strogo zaupni sestanek in kjer je »prijatelje ljudstva« moralo stražiti 6 orožnikov. In ker domačih kmetov-volileev niri toliko niso mogli skupaj dobiti, da bi bilo vredno govoriti, so naročili :z Dragatrša 1 vozove »zavednih« volileev, da so prišli ŠnsterŠiču in Korošca stntirat črnomaljske kmete-volilce. Ali si upate to tajiti g. dr. Ivan Šusteršič? Ali si upate tajiti, da ete volilce iz DragatnŠđ dobili za statiste, kakor tudi za to, da bi tem volilcem odvzeli priliko, da bi slišali Mazelleta, ki je istega dopoldne napovedal shod v Draeratušu, ter s tem iie spravili vskušnjavo, da bi ob koncu koncev še oni glasovali za Mazelleta? — Kako pa je bilo, klerikalna gospoda, v Semiču? Zakaj molčite docela «> vašem »krasno uspelem« shoda v S*miču.' Ali so tnrii tn bili kmetje vsi navdušeni I V Semiču bi moral deiati vodo /a Dermastijo poslanec Jnrac. SklVal je shod pred cerk\fijo ter pffedlagal za predsednika župana Pluta. Toda za Pluta je bilo samo 12. reci in beri dvanajst mož, vsi drugi in teh je bilo več sto pa so se izrekli za naprednega kmeta Ogulina. In kdo je potem zboroval pred cerkvijo pod milim nebom * Neodvisni uapredni kmetje, katerim je govoril g. Pucelj iz Velikih Lase, d^čim se je Jarac moral umakniti v žnpr.:š>*o, kjer je Dermastjo pri zaklenjenih durih priporočal za poslanca praznim stenam, Tupnikn in f> vol ilcem. Ali je tako ali ni, gospod JaracV — In klerikalni shodi v Gribljah in v Podzemlju! »Slovenec<: sam pravi, da so bili ti shodi napovedani pod milim nobom, da SO postali vsled »razgrajanja« ti shodi na prostem nemogoči in da so se klerikalci morali umakniti, kakor pravi »Slovenec« zelo blagoglasno in pomenljivo, — pod streho. Po »Slovenčevem« so seveda tudi ti shodi — »krasno uspeli«, čeprav je mogel Lam pek samo izza nekega plota psovati poštene, a samostojno misleče belokranjske kmete z — belokranjski mi osli. Tako in enako kakor Lampkovi in Jaračevi shodi so r^uspeli« tudi vsi ostali klerikalni shodi in če »Slovenec« proglaša te shode sedaj kot sijajne manifestacije belokranjskega ljudstva za Dre-macijo, nimamo čisto nič proti takemu slepar jen ju javnega mnenja, samo eno želimo, da bi včerajšnja številka »Slovenca« prišla v sto in sto izvodih v Belo Krajino, da bi se ljudstvo vsaj na svoje oči prepričalo, kako znajo klerikalci — lagati in zavijati resnico!
+ Kakor medveda so vlačili klerikalci v nedeljo Dermastijo po Beli Krajini, a nikjer mn niso dovolili govoriti, kakor je to razvidno iz
včerajšnjega »Slovenca«, ki poroča e vseh mogočih klerikalnih govornikih, ne črhne pa niti besedice, da bi bil na vseh onih »krasno uspelih« shodih odprl nata tudi kandidat Dremacija. In ta Dremacija bi naj bil deželni poslanec, ko mu celo njegovi somišljeniki ne puste, da hi govoril na lastnem svojem volilnem shoda, boječ se, da bi ga ne polomil! Če se Šusteršič, Lampe in Jarac boje, da bi Dremacija že na sh^du pokvaril vse, čim bi usta odprl, kako bi ga ta človek lomil šele v deželnem zbora, Če hi postal poslanec! In takšno duševno revščino priporočajo klerikalci za poslanca belokranjskemu kmetu! Nesramnost!
+ Belokranjska železnica in go-stilničarstvo. Belokranjska železnica se prične v kratkem graditi. Podjetni tujci že prihajajo ter si postavljajo barake, v katerih hočejo izvrševati za časa gradbe železnice gostilniško obrt ali trgovino. Vlagajo tudi že prošnje na okrajna glavarstva itd. Vse kaže, da bo pri tej zgradbi železnice tako, kakor je bilo pri vseh železnicah, da bodo prišli tujci iu odnesli dobiček, domač obrtnik bo pa oškodovan in nazadnje bo imel še pravico, plačevati zvišane davke. — Zato se nam zdi umestno opozoriti pri tej priliki gostilničarje na Belokranjskem, da si oni sami lahko oskrbe začasne nove gostilniške koncesije in da "oni sami lahko poleg obstoječe gostilne izvršujejo še v provizoričnih barakah gostilniško obrt. Treba jim je le zaprositi pravočasno pri pristojnem okrajnem glavarstvu za podelitev začasne gostilniške koncesije. Obrtni red namro«: dovoljuje, da sme imeti ena oseba v eni občini največ dve gostilniški koncesiji. Še bolje pa je. da zaprosi v slučaju, ako se glasi sedanja koncesija na ime gostilničarja i njegova žena za novo koncesijo in obratno. Smo namreč nazira-nja, da se mora dajati domačinom prednost in pričakujemo tudi, da bo obrtna oblast istega naziranja. Opozarjamo pa na to okolnost Tudi kompetentne obrtne zadruge. Morda bi celo kazalo, ako bi se za celo stvar zainteresirala tudi Deželna zveza gostiln ičarskih zadrug na Kranjskem.
— Kavno pri tem vprašanju pa se tudi vidi, kolike važnosti so gostilni-čarske zadruge. Ako bi n. pr. za novomeški sodni okraj že obstojala gostilničarja zadruga, bi bilo stališče tamošnjih gostilničarjev veliko lažje kakor pa sedaj. Zato pa tudi ne moremo drugega kakor najtopleje priporočati, da se zadruge po celi deželi čim prej osnujejo. — »Gost. Vest.«
— Deželni avtomobil sta porabljala deželni glavar dr. Ivan Šusteršič in deželni odbornik Lampe pri svoji volilni agitaciji v B<di Krajini. Konstatujemo to in vprašamo, ako je ta avtomobil morda kupila klerikalna stranka, ali je kupljen z deželnim denarjem? Nobeni h rekri-minaeij ne bomo pisali, samo snho dejstvo beležimo, ker čez sedem let vse prav pride.
-f-   Iz sredniesolske službe. Za
suplenta na I. drž. gimnaziji v Ljubljani je imenovan   g. Josip Koletič.
— Naučno ministrstvo je izjemoma dovotilo. <\a se sme porabiti telovadni učitelj Evpren Saj*»vic kot telovadni as-istont brez plače na eni ljubljanskih srednjih šol. G. Evpren Sa-jo\r?e dobi telovadbo na IT. drž. gimnaziji.
— Slovenskemu občinstvu vseh krajev in vseh slojev. Umetnost jo v prvi vr,sti merilo za kulturo kakega naroda. Če hočemo meriti slovensko kulturo po slovenski uporiablja-,7oc,i umetnosti, tedaj moramo priznati, da je naša kultura na prav visoki stopinji. Toda umetnost se more razvijati in procvitati le tedaj, če najde dovolj razumevanja in podpore med občmstvom. Tega za* o slovenski publiki ne moremo reči, nasprotno se slovensko občinstvo za svojo umetnost prav malo briga. Imamo pač bojev na vse strani in potreb neštevilo. Zato more ta uboga slovenska umetnost v bodoče jedva še vegetirati in če bi šJo tako naprej, mora končno propasti. Da se to ne zgodi, so sklenile ljubljanske Slovenke, da začno veliko akcijo v podporo slovenski upodabljajoči umetnosti. V ta namen vabi odbor Splošnega slovenskega ženskega društva vse prijatelje slovenske upodabljajoče umetnosti k posvetovanju o taki akciji v sredo, 13. t. m. ob 6. zvečer v društvene prostore na Bimski cesti 9, pritličje, desno. Predvsem vabimo k tej seji slovenske upodabljajoče umetnike, literate in časnikarje ter vse, ki imajo srce za našo umetnost. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, dobrodošel pa je vsakdo!
— Invalidska ustanova podtnar-šala Kari« pL Tegetthofa je razpisana. Prednost imajo oni invalidi izza okupacije v Bosni leta 1878, ki so služili pri kakem pešpolku, ozir. lovskem bataljona iz okrajnih dopolnilnih poveljstev št. 27 in 47. če takih
ni, pridejo najprej v poštar oni iz okrajnih dopolnilnih poveljstev št. 7, 17, 87 in 97 in končno invalidi, katere ima v razvidnosti vojaški invalidski dom na Dnnaju. Natančnejša pojasnila dajejo pristojna okrajna glavarstva, ozir. v Ljubljani mestni vojaški urad v Mestnem domn.
V kinematografu »Ideal« predvaja se od danes, 12. do četrtka 14. marca sledeči spored: Krasne popotne slike iz Holandije. — Nauke ne-zalotljivi tat. Velekomično; samo popoldne. — Pri hudourniku. (Naravni posnetek.) — Moric in teta za-pnstnica. (Jako komično. Igra priljubljeni komik Prince.) — Skozi ogenj in dim. (Drama; oamo popoldne.) — Prie je socijalist. (Jako komično, igra 61etni Abelard.* Mada-me Sans-Gene, francoski umetniški film 800 m dolg z gospo Rejane, znamenito francosko igralko v glavni vlogi. — Dame iz Maksima. Krasna   veseloigra Nordiskfilm Co.
Karambol. Ko je včeraj popoldne peljal po Poljanski cesti električni voz, je pridirjal po Stross-maverjevi ulici neki izvošeek ter se zagnal naravnost v električnega. Le-ta je konja podrl na fla in bi se bila lahko zgodila večja nesreča, ako bi vozn'k ne bil voza   takoj ustavil.
V deželno bolnišnico so pripeljali posestnico Ivano Pucljevo iz Goriške vasi pri Ribnici, katero je krava zabodla z rogovi v trebuh ter jo smrtnonevarno poškodovala.
Kolo ukradeno je bilo snoČi na Sv. Petra cesti mizarskemu mojstru Skafarjn. Kolo je črno pleskano, že obrabljeno in vredno 70—SO K.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 300 Macedoncev in Hrvatov, v Heb je šlo 22, v Inomost pa 20 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Gospa O. B. je izgubila zlat uhan z rdečim kamnom vreden 40 K. — Dijakinja Marija Silvester je izgubila dolgo srebrno ovratno verižico s priveskom deteljica in Čevelj. — Emerih Loenik je izgubil srebrno uro z dvojnim krovom in srebrno verižico. — Ivan Kopriva je izgubil črn >brab-ljen dežnik. — C. kr. davčni praktikant Alfred Biber je našel zlato iglo z briljantom in rubinom.
Narodna obramba.
Petindvajset letnica C. M. moške podružnice v Črnomlju. V nededjo, dne 3. L m. sta priredili obe podružnici zabavni večer v prid C. M. družbi. Prva točka sporeda — šaloigra »Na letovišču« — se je kaj dobro obnesla. Naši diletanti so se izkazali kot pravi mojstri. Želi so ponovno gromovite aplavze. Šaljiva posta je pripomogla, da se je predalo lepo število družbenih razglednic. Zgovorni Koče var, ki je plačal za ta večer patent na Vn in i vrh, je veliko pripomogel k gmotnemu uspehu. Udeležba je bila jako zadovoljiva. Čisti dobiček znam 170 K. Naše vrlo predsedništvo je imelo dovolj trudaA in skrb«, da je aranžirala vso tako dobro. Hvala gre tudi našim cenjenim damam, ki so napekle sladčiČ za prodajo ali pa darovale svitle kro-nice.
Društvena naznanila.
Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v seziii 1912/13 sledeče prireditve: !. dne 0., oziroma v slučaju slabega vremena dne 16. junija t l. veliko pomladansko vrtno veselico. 2. Dne 2^ oziroma 11. avgusta t L poletno vrtno veselico. 3. Dne 31. decembra t I. običajni ^Silvestrov večer«; v mesecu aprilu t. 1. pevski večer in 5. v mesecu oktobru t. 1. koncert Kraj, kjer se bo vršila kaka prireditev in pa natančnejši spored iste, priobčevali bomo vedno sproti. Slavno občinstvo, oziroma prijatelje druStva^ opozarjamo tudi na to, da bomo skupno z ženskim zborom priredili več manjšfh in večjih popoldanskih pešizletov, kjer gotovo ne bo manjkalo ne petja, ne zabave. — Slavna bratska in druga društva vljudno prosimo, naj se blagovolijo pri določitvi svojih prireditev na zgoraj označene dneve ozirati.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani naznanja vsem interesentom, da. so odslej uradne ure za stranko izvzemši nedelj in praznikov vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne ter vsak torek in petek od pol 9. do pol 10. zvečer. Ggg. člane opozarjamo, da se knjige izposojujejo vsak dan med zgoraj navedenimi uradnimi urami in jih vabimo, da se naše obširne knjižnice v kar največjem številu poslužujejo.
Prostovoljno gasilno društvo v Trebnjem izreka vsem onim, ki so k društveni veselici dne 2. svečana t. 1. na ta ali oni način pripomogli, da se je veselica ob naravnost ogromni udeležbi v najlepšem redu izvršila, najprisrčnojšo zahvalo in jim kliče krepak »Na zdar«! — »Na pomoč«! Obrtna zadruga metliškega sod. okraja v Metliki. Poskoinja za
pomagalce ho dne 21. malega travna; 1912 ob 9. uri dopoldne v obrtnem domu. Kdor se želi poskušnje udeležiti, naj se prijavi pri naeelstvu nst-meno ali pismeno najzadnje do 14. malega travna t. 1.
Frosveta.
Iz pisarne slovenskega gledališča.
Danes 45. predstava za nepar - abonente na sedeže ter se igra angleška komedija »Mala harfenlstka«. — V petek častni večer operetne subrete gdč. Rezi-ke Thalcrjeve, ki poje Bronislavo v opereti »Dijak prosjake (izven abonne-menta; za lože par). — V soboto prvič E. Kristana socijalna drama »Tovarna«.
Gdčna. Ter. Thslerieva, naša marljiva in nadarjena operetna subreta. operna pevka in igralka, ima v petek svoj častni večer. Odkar je odšla gospa Polakova v Zagreb, nismo imeli domače subrete. Gdčna. Thalerjeva igra v vseh treh dramatskih strokah ter je povsod na svojem mestu. Z lastno ambicijo m vztrajno pridnostjo se je povspela do današnje svoie vsestranske uporabnosti. Ker uživa splošne simpatije, naj ji bo častni večer obenem izraz priznanja.
Glavna skupščina »Matice Slovenske«, ki bo v nedeljo, dne 17. marca 1912, ob 10. uri dopoldne v magistratu i dvorani v Ljubljani. Dnevni red: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo o 1. 1911. in o proračunu za L 1912. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Dopolnilne volitve. Po § 12., al. d. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg.: Dimnik Jakob, Koblar Anton (Kranj), Maselj Fran* dr. Mohorič, dr. Opeka Mihael, dr. Poljanec Leopold (Maribor), PIe~ teršnik Makso, dr. Sket Jakob (Celo-vecl, Skerbinc Silvester, Zupančič Vilibald. Ostanejo pa še v odboru: dr. Bezjak Janko, dr. Derneter Btei-vreis vitez Trsteniški. dr. Detela Fr., Govekar Fr., vitez Grasselli Peter, dr. Gruden Josip, dr. Dešič Fr. Koder A. MilČinski Fran, Orožen Fr., Perušek R., dr. Požar Lovro, Sena-kovic A., Suanik Iv., dr. Šlebinger Janko. Šubic Ivan, dr. Tavčar Iv., Trstenjak A.. Tnrk Jak., dr. Ušenio-nik Aleš, dr. Zbašnik Fr.. Župančič Oton. —« Izven Ljubljane: Finžgar Fr.. Gangl Engelbert. dr. Kos Fr., dr. Lrnear Drag., dr. Murko M. Seidl Ferd., Svetec Luka. dr. Tornin-šek Josip. Po § 10., al. b. društvenih pravil se »pri teh volitvah vštevajo, tudi lastnoročno podpisani volilni listki nenavzočih društvenikov«. — Za društvenike se smatrajo oziroma volilno pravico imaio le tisti, ki sn do 8. marca 1912 poravnali članarino za 1. 1911 ali za I. 1912. 6. Volitev računskih preglednikov. 7. Slučaj nosti.
Odborova   seja »Matice Sloveu-
ske< i dne S. marca 1912. Pred-sedntk s« spominja pokojnih zaslužnih usta-novnikov A nt, pl. Globočnika in dr. E. Volčiča ter omenja, da je Maticu, brzojavno pozdravila slavlje poljskega pesnika Zigmunda Jirasinjskegr. v K rakovu in hrv. skladatelja pl. Zajca v Zagrebu ter bila zastopam* v gledališki enketi. ki jo je febr. mašeča sklical prof. Kobal. — Vpraša nje narodopisja v Jugoslovanski En ciklopediji je pokazalo potrebo in važnost Matic i nega Narodopisnega odseka, ki zadnji čas iz financ vzro kov ni mogel vršiti svoje naloge; nanovo so vanj stopili dr. Lokar, ravn. Mantuani in svetnik MilČinski. Zanimivo gradivo bo dala statistika članov po poklicih in poverjeniška. enketa o Matičnih publikacijah. — Prevod Alfierijevih dram»Agamem-non« in vDrest« se odkloni, ker je «tvar našim Časom preoddaljena. Vložen je rokopis »Tujski promet (povest). — Določijo se nekatere podrobnosti glede urejevanja knjig ter končno poravnajo računi s tiskarnami. — Odda se pogojno tisk Petru-škinih pesmi »Na cesti in stepi«. — Za 1. 1911 je plačalo 3627 društveni kov članarino. — Deficita ni. — Glavna skupščina bo v nedeljo, dne 17. marca ob 10. dopoldne r magistratu i dvorani v Ljubljani. Po § 3. društvenih pravil črta odbor izmed društveni kov vse tiste bivše društve-nike, ki do S. marca niso plačali članarine niti za 1912.
Umetnost.
Oratorij »Glasbene Matice«. Vstopnice za prvi oratorijski koncert za sredo, dne 13. marca, so že dva dni vse razprodane. Slavno občinstvo, zlasti ono z dežele in daljnih krajev, opozarjamo, da brez zasiguranih vstopnic raj-še prvi dan ne pride h koncertu, ker sc lahko zgodi, da bi slavno občinstvo ne dobilo več pristopa. Opozarjamo pa nadalje, da so vstopnice za drugo in tretje proizvajanje še na razpolago, vendar se priporoča vsem udeležencem nujno, zasiguranje vstopnic — tudi pismenim potom, ker je povpraševanje tudi za drugi in tretji koncert zelo živahno in obeta povpraševanje zelo velik obisk. Snoči se je vršila zadnja generalna skušnja za oratorij ob veliki udeležbi občinstva. Počastil je to skušnjo
s vojo navzočnostjo prevzvišeni nadškof zagrebški dr. Bauer, ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, skladatelj Hugolin Sattner, veliko odličnih gostov iz Zagreba, med njimi kanonik preč. gosp. dr. Suk in odlični domači glasbeniki. V velikanskem pevskem zboru sodeluje 250 pevcev in pevk in v orkestru do 50 glasbenikov, tako da znaša število sodelujočih oseb nad 300 — samih, za slovensko glasbo vnetih moči. Enoten glas gre med občinstvom in glasbeniki, da še Sattnerjevo delo dosedaj največji, najboljši in najodličnejŠi slovenski glasbeni umotvor, kateri nas bo proslavil iudi Izven meja naše domovine. Generalna skušnja je zbudila splošno navdušenje za skladatelja in njegovo delo, vsraslo — polno vrlin in krasot — na domači grudi.
Za oratorilske koncerte je »Glasbena Matica«, dogovorno z ravnateljstvom hotela »Uniona« poskušala nov način garderobne ureditve. Ob velikem navalu občinstva so bile pritožbe glede :Wderobe splošne. Ker so garderobni prostori ozki in majhni, se je odredil nastopni red, in prosimo, da se slavno občinstvo strogo ravna po njem. Po tem redu se namreč garderoba deli na tri dele: 1. desna pritlična garderoba, 2. leva pritlična garderoba, 3. garderoba 2a balkon in galerijo v prvem nadstropja. Da se zadržavanje občinstva v ozkih garderobnih prostorih prepreči, bodeta poleg blagajne za vstopnice dve blagajni za garderobo, namreč na desni in levi. Vsak posetnik konrerta bo torej takoj pred vstopom v garderobo in dvorano plačal garderobno pristojbino 20 v in ondi dobil številko, z ozirom na kate-m obesi garderobnik njegovo obleko no številni vrsti. Plačevanje in menjavanje denarja v ozkih garderobnih prostorih sc ima na ta način preprečiti, in naj se čas bivanja občinstva v garderobnih prostorih kar najbolj sKrajša. — Kdor je oddal obleko, naj sc takoj poda v dvorano, da se zabrani gneča in stiska. Torej: kdor ima sedež na desni strani, naj se posluži desne garderobe; kdor ima sedež na levi strani, naj se posluži leve garderobe; kdor pa ima sedež na galeriji, naj odda svojo garderobo v galerijski erarderobi v prvem nadstropen in ne v pritličju. Da se dohod in odhod v garderobah olajša in prostor poveča, se odstranijo vse nepotrebne garderobne mize in se rabijo samo obešala, katerih številke so pregledne po vrsti. Slavno občinstvo prosimo, da pride po možnosti četrt ure pred začetkom koncerta, kajti če pride vse občinstvo v zadnjem trenutku, je gneča in zakasnitev začetka neizogibna. Za odhod in za vse slučaje, opozarjamo slavno občinstvo, da naj se ne poslužuje samo enega izhoda, pri katerem je treba čakati, predno se pride na vrsto, marveč naj se oosluži treh, dva metra širokf**odprtih vrat z izhodom na dvorišče in v Frančiškansko ulico. Za slučaj nezgode so razun tega še odprta dvojna vrata na vrt in ena vrata v restavracijo, tako da je torej na razpolago sedem odprtih rzhodov. Naj se slavno občinstvo poslu-shiie vseh izhodov in ne samo enega, za olajšanje reda in varnosti!
Pevska produkcija. Pevski pedagog g. .losip Barvar priredi v ponedeljek, dne 25. t. m. v veliki dvorani hotela Union ob o. popoldne s svojimi učenci intimno, solopevsko produkcijo h kateri imajo dostop le povabljeni gosti. Na vabilu, ki 6e razpošljejo te dni. je kratka za pevce ranimi va razprava o modemi pevski pedagogiki. Produkcija bode demonstrirala začetek in postajanje umetnega petja po naravnih nače-Ub.
Književnost.
— Slovenska šolska Matica je htdala sledeče knjige: 1. Pedagogiski Letopis (XI. zvezek) uredila H. Sehreiner in dr. Jos. Tominšek; 2. Didaktika (Posebnega ukoslovja računanja v ljudski šoli 3. snopič, spi-rfal prof. Luka Lavtar); 3. Zgodovina Slovencev (2. zvezek, 3 snopič) spi* sal dr. Ljudevit Pivko; 4. Črtice o vnrakoplovstvu in aviatiki, zbral Jakob Zupančič.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega kot vzklicnega sodišča.
Ponoči. Bilo je dne 26. decembra ponoči na deželni cesti v Branici, nedaleč od Glažarjeve gostilne. V pol-temni noči so se razlegli naenkrat .kriki, vpitje in začuli so se udarci pesti in polen. Še par krikov in odšli so vprizoritelji te nočne aventure, vsak s svojim deležem na glavi ali j*a hrbtu domov. Hudega ni bilo, bili do dolenjski fantje, ki so si ohladili OO* Glažarjevega vina razgreto kri in odšli nato domov. Pred sodiščem se je zgodilo kot običajno. Poleg svojih ran so odnesli še vsak svojo primerno kazen. Med njimi sta bila tudi fanta Rajko Cehovin in I. Peršl. Tudi ta dva sta bila tepena in oba tudi kaznovana. Vendar pa se je dognalo, da je bil izmed vseh Cehovin edini, ki je miril fante, in morda je bila le njegova zasluga,   da ni udeležencev
drugi dan še bolj glava bolela, kakor jih je tako! Vendar ga je eden sokrivcev obdolžil, da ga je udaril Cehovin, in okrajno sodišče ga je na podlagi te izpovedi obsodilo na 10 K globe. Cehovin pa je vztrajal pri trditvi, da je nedolžen in je prijavil vzklic. Vzklicno sodišče je upoštevalo ta njegov zagovor in je Cehovi-na zaradi pomanjkljivih dokazov za njegovo krivdo oprostilo.
Razne stvari.
* Pater Macoch — pobegnil. Dunaj, 11. marca. Neka lokalna korespondenca poroča iz Varšave. Iz Piotrkova prihaja vest, da je pater Macoch pobegnil iz ječe. Ravnatelj kaznilnice noče ničesar izpovedati o begu.
* Davkarija zažgana. Več tisoč ljudi je priredilo v Valjodolidu 9. t. m. demonstracijo proti novem j občinskemu davku. Zažgali so davkarijo. Orožnike so ekscedenti sprejeli s kamenjem. Ranjenih je bilo ^edem orožnikov in policajev ter več eksce-dentov.
* Nečloveški sin.   Praga, 11.
marca. Tukajšnja policija je prijela zavarovalnega agenta Rehobo, ki je imel že več tednov zaprto svojo mater v hiši, jo pretepal ter ji grozil. Sosedi so slišali ječanje nesrečne matere in so zadevo ovadili policiji. -Policija je našla mater v groznem položaju. Nečloveškega sina so zaprli.
w Otroška kri — eliksir ljubezni. Bareelona, 11. marca. Tu so prijeli neko Henrietto Martini. Dokazali so ji, da je morila majhne otroke ter vporabljala njihovo kri kot eliksir ljubezni.
* Velika tatvina j uvelo v. Dunaj, 11. marca. Tatove, ki so ukradli v Budimpešti juvelov za 80.000 kron, so prijeli. Tretjega zločinca, nekega dunajskega kavarnarja, se iščejo.
Nezvesta žena. 'Videm, 11. marca. V sosednem Venzone je bil pred par dnevi s ceste ustreljen kmet Anton de Bernardo, ko se je približal kuhinjskemu oknu. Ženo Bernardovo in njenega ljubimca Pascolija so kot storilce prijeli.
Talarji avstrijskih vseučiliše-nih profesorjev. Praga, 11. marca. oBohemia« poroča, da je naučno ministrstvo izdalo ukaz, s kater*m se ukazuje, da morajo profesorji na av-si rijskih vseučiliščih pri gotovih slavnostnih prilikah nositi talar, kakor je to tudi — na Nemškem navada.
* Obsojene sufragetke. London,
11. marca. Znana pedagoginja in koniponisiinja Etelka Smith je bila včeraj od tukajšnjega sodišča obsojena na dve leti prisilnega dela, ker se je udeležila zadnjih demonstracij sufrapretk ter razbila vsa okna na hiši kolonijskega državnega tajnika. Opero »Obrežni roparji«, ki jo je zložila Smith, so v Lipskem z velikim uspehom peli.
* Aviatika. Pariz, 11. ii^arca. Na leteliišču   v Etampu   je danes pone-
i ečila 181etna zrakoplovka Bernard :i Troyesa, ki naj bi napravila tretjo skrinjo kot pilotinja. Padla je iz višin- 30 do 40 metrov s svojim aparatom na tla. Mlada dama je biia na mestu mrtva,
* Moderna al hernija. Ća-opisje jp poročalo, da je londonski v.-^učili-ški profesor sir William Ram ay izumil način, kemičnim potom izdelovati zlato in platin. Zdaj je pa poslal Ramsav listu »Times« pismo, v Katerem to vest odločno demenura.
* Prijeta ciganska toipa. Bero-liu, 11. marca. Končno se je vennnr posrečilo zaslediti in prijeti cigansko to'po. ki je razsajala v okolici Hess-na. Tolpo, ki obstoja iz -SO oseb, so zasledili orožniki v nekem gozdu. Mer! njimi so tndi trije mo^je, ki so zelo podobni morilcem gozdarja Romun tisa.
* Zopet methvlalkohol. Bcrolin, 11 marca. V zadnjih dnevih so se zopet dogodila zastrupljenja z methvl-alkoholom. Gostje nekega gostilničarja v Jorkstrasse so umrli z jako sumljivimi znaki. Iz raznih okolšcin je sklepati, da so se zastrupile z me-ihvlalkoholorn. Državno pravdni-štVi) je odredilo, naj se jih odVoplje.
* Ncapolitansko maščevanje. Neapaolj, 9, marca. Kako se krvna osveta podeduje od generacij do generacij, kaže sledeči slučaj. Pred več nego dvajsetimi leti je napadel pirotehnika Giuseppa de Marco in njegovo fhčer njegov konkurent Gio-vanni Gambella ter oba težko ranil z bodalom. Pasquale, sin ranjenih se je maščeval s tem, da je ustrelil Gambella in njegovega sina Morilec ,je bil obsojeni na dvanajst let težke ječe. Pred par dnevi se je Pasquale vrnil iz ječe ter je .zvedel, da je eden od sorodnikov njego v* h žrtev umoril nekoga drugega iz nie-gove rodbine. Wed tega ga ie zopet čakala »vendeta«. In v resnici je 6. t. m. napadel brat Gambelle svaka de Marcovega in pa Pnsfjuala. Svak z imenom Luigi Farnola je bil na mestu mrtev, dočim se Paso u alf de Marco bori s smrtjo. Morilec je pobegnil.
»Zveza slovenskih poso|flnic« in »Agro-Merkur«. Velika pravda, ki jo je morala začeti »Zveza slovenskih posojilnic« po svojem zastopniku dr. Tavčarju proti »Agro-Merkurju«, ie v prvi instanci končana. Dr. Sajovic je kot upravitelj konkurzne mase obsojen, da mora priznati terjatev »Zveze slovenskih posojilnic« v okroglem znesku 523.000 K za likvidno. Stroški znašajo nad 6000 kron.
Društvo inženirjev v Ljubljani. V
četrtek, dne 14. t. m., sestanek v gornjih prostorih gostilne »Pri roži«. Predava gosp. inženir M. Kasal: Paralela med železobetonskimi, Železnimi in lesenimi mostovi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor. — Orožarna v Steyru.
Dunaj, 12. inarca. V državnem zboru je danes odredil predsednik v petek sklenjeno debato o odgovoru avstrijskega finančnega ministra Zaleskega.ua interpelacijo poslancev Pantza in Reicesa glede delniške glavnice orožarne v Steym. Debata bo interesantna, ker bo odkrila vladne borzne akcije. Pro so ogiašVmi poslanci Reiees, Schraffl in Černy, kontra pa poslanci Pantz, Rossler, Ellenbogen, Steinwender, Dcnk, Teu-fel in Ganser.
Dunaj, 12. marca. V debati, ki se je razvila o orožarni v Ste\ru sta govorila tudi ministra Zateski in Heinold, ter zagovarjala vladno stališče. Branila sta vlado pred očitanji, da podpira borzne manevre. Krščansko socijalni poslanec Schraffel je protestiral proti temu, da se je baje razblinila debata v obtožnici krščansko socijalne stranke, ter je pri tem govoril zanimive in značilne besede: Govori se o borzi in krščansko socijalno stranko se misli! Nato je sprejet predlog na konec debate. Kot generalni kontra govornik je govoril polanec Steinwender, nakar je zbornica prešla na dnevni red in sicer na poročilo draginjskega odseka. Kot prvi je govoril poslanec Prokež.
Tržaška porotna afera.
Dunaj, 1-. inarca. Generalna proku-ratura je zahtevala od tržaškega nadso-dišča vse akte, ki se tičejo porotniške afere, da jih preišče glede na njih zakonitosti. Generalna prokuratura je to storila baje na poziv justičnega ministrstva.
Interpelacija poslanca Mandiea,
Dunaj, 12. marca. Poslanec profesor Mandić je interpeliral danes nauenega ministra zaradi pristranskega postopanja istrskega deželnega sveta, oziroma proti postopanju okrajnega šolskega sveta v Kopru.
Komenskega   šole na Dunaju.
Dunaj, 12. marca. Danes je ministrstvo za javna dela odhilo re-kurz dunajskega mestnega magistrata glede čeških Šol družbe Ko-menskega v III. okraju.
Zvišanje telefonskih pristojbin.
Dunaj, 12. inarca. Trgovinski minister Roessler je suspendiral vso naredbe trgovinskega ministrtva glede zvišanja telefonskih pristojbin.
Bosanski deželni svet.
Dunaj, \Z. marca. Bosanski deželni svet je danes nadaljeval svoje konference z Bil;nskim. Predsednik Šola je predložil Bilinskemu formulirane zahteve deželnega sveta.
Fakultativno sežiganje mrličev.
Dunaj, 12. marca. Poslanec dr. Švi-cha je stavil predlog na fakultativno sežiganje mrl i če v.
Pogreb dr. Škarde.
Praga, 12. marca. Včeraj popoldne se je vršil iz Pantheona deželnega muzeja pogreb umrlega člana gosposke zbornice dr. Škarde. V Pantheonu je slavil politično delo umrlega princ Ferdinand l obkovvitz ter naglasak da je stal dr. Škarda v prvi vrsti onih patriotov, ki so iskali ključ, da bi pri enotnosti češkega kraljestva vendar omogočili nekako samoodločanje obeh narodnosti. Ce pride kdaj do takega sporazuma, bo to zlasti zasluga dr. Skarde. — V imenu svobodomiselne narodne stranke je govoril dr. Kramar, ki se je tudi oziral na spravno delo ter izvajal: Veliko uslugo si nam storil, ne samo s svojim načinom, kako si vodil pogajanja z našimi nemškimi sodeželami, marveč tudi s tem, da si vedel zediniti vse češke stranke v resnem stremljenju po teh velikih ciljih. Tebi so verjeli vsi, ker so bili prepričani, da si mož, ki se ne straši postaviti sc v prve vrste in v najneiz-prosnejši boj, Če bi bil spoznal, da ni mogoče več popustiti in da je v nevarnosti narod in enotnost kraljestva.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 12. marca. Predsednika magnatske in poslanske zbornice sta poklicana v četrtek v cesarjevo av-Ulienco.
Vojni minister Auffenberg«
Budimpešta, 12. mama. Ogrsko časopisje nadaljuje strastne napade na vojnega ministra Auffenberga. Dementi bivšega vojnega ministra Pitreicha, ki je Auffenberga branil, češ. da ni podal znanega memoiauda, je napravil, kakor zatrjujejo v ogr-kih političnih krogih zelo neprijeten vtisk ter zatrjujejo, «Ja bo Pit-reich v kratkem postavljen na laž, ter bo najbrže že v prihoonjih dneh publiciran oni memorandum. Org&n bivšega notranjega ministra Cri-stoffija v kabinetu Peyervary »Vil-lag« potrjuje vesti o om.ni memo-randu, kar vzbuja tem večjo pozornost, ker spada »Villag« med one ii-ste, ki ne gredo z oficijoznlmi krogi. Auffcnbergovo stališče je baje definitivno omajano.
Stavka srednješolskih dijakov na Hrvaškem. Zagreb, 12. marca. Zastopniki srednješolskega dijaštva so enoči sklenili proglasiti generalno stavko na srednjih šolah vseh hrvaških pokrajin. S sestanka so bile na dijake vseh hrvaških srednješolskih zavodov poslane brzojavke, v katerih se dijaki pozivajo, naj danes v torek prično s šolsko stavko. Zatrjuje se, da so poslali tudi slovenski srednješolski dijaki odboru izjavo, v kateri izražajo svojo solidarnost 6 hrvaškimi svojimi tovariši.
Spljet, 12. marca. Včeraj je tn stavkalo 1200 dijakov in dijakinj gimnazije, realke in trgovsko-obrt-ne šole v znak solidarnosti s srednješolskim dijaštvom v Hrvaški in Slavoniji. Stavkujoči so priredili obhod po mestu. Pred realko in gimnazijo so dijaki zapeli >;Lf»po naši domovino , na to pa r*> se mirno razr-ii.
Dva škofa.
Sarajevo, 12. marca. Frančiškanski provincijal Mišić, ki je že tri leta na čelu frančiškanov v Sarajevu, je bil poklican kot škof v Mostar.
Rim, 12. marca. Danes se je izvršilo svečano ustoličenje nadškofa v Baru, dr. Nikolaja Dobrešiča.
Ruski poslanik v Carigradu.
Petrograd, 12. marca. Veliko senzacijo vzbuja vest, da je bil ruski poslanik v Carigradu Čarikov odpoklican. Zatrjujejo, da je bil odpoklican zaradi tega, ker balkanski Slovani z njegovim nastopom niso bili zadovoljni. Stališče Slovanov na Balkanu je baje zelo kritično. Kot njegov naslednik pride v po-štev ruski poslanik v Belgradu Hartwig.
Mačoh.
Varšava, 12. marca. Vesti o begu obsojenega patra Mačoha se doslej ne potrjujejo. Ponoči se je zatrjevalo, da je z njim ušla tudi njegova ljubica Helena Krzvzanovska. Do zjutraj se resničnost teh vesti še ni mogla dognati
Turška vlada in Albancu
Carigrad, 12. marca. Turška vlada se je odločila otvoriti v skadrskem vilajetu učiteljišče in več poljedelskih šol. Poleg tega hoče turška vlada izdati zc ceste 50.000 funtov.
Posredovanje v italljansko-turški vojni.
Rim, 12. marca. Zunanji minister San Giuliano je podal včeraj poslanikom petih velesil odgovor na njih posredovalni predlog. Italija sprejema posredovanje, odklanja pa vsako provizo-rično ustavljanje vojnih akcij ter vstra-ja na suvereniteti nad Tripolitaniio in Cvrcnaiko. Pripravljena pa je h koncesijam na verskem in financijalnem polju. Stavka na Angleškem in njene posledice.
Lodon, 12. marca. Danes se nadaljujejo pogajanja med stavkujočimi delavci. Pričakuje se, da bo stavka še tekom tega tedna končana. V Londonu so poskočile cene zlasti za kruh in meso skoro na dvojno ceno.
V premogokopih v takozvanem Ruhrskem okolišu se širijo nemiri. V Hartenu je policija rabila orožje ter je bilo mnogo oseb ranjenih, med njimi več oseb težko.
Najeti anarhisti.
Rim, 12. marca. Listi poročajo, da je mladoturŠki komite najel dva nevarna anarhista in sicer nekega Čeha in nekega Macedonca ter jima poveril nalogo, da gresta v Rim in umorita ministra ministra San Giuliana in Giolitija.
Ministrska kriza na Španskem.
Madrid, 12. marca. Minister za javna dela je podal svojo demisijo.
Madrid, 12. marca. Kralj je sprejel v avdijenci ministrskega predsednika Canalejasa, ki je podal demisijo celega kabineta, ker so nastale vsled demisije ministra za javna dela v Kabinetu tež-koče. Kralj je zatrdil Qanalejasu svoje neomajno zaupanj« ter mu poveril nalogo, da rekonstruira kabinet
Morski roparji. Kanton, 12. marca.  Morski roparji so napadli Kanton,   razdejali poslopje admiralitete ter razdejali tudi brzojavne zveze.
Hmelj.
Norlmberg, 12. marca. 20, 30, zelo mirno.
Izdaja*"'f in odgovorni urednik: Rasto Pustoalemiek. •
Zahvala.
Blagorodni gospod Julij Maze] veleposestnik na Krupi, je podaril kron  obmejni  šoli  na Talcem vr pri Črnomlju.
Za  velikodušni  dar se imen revne šolske mladine najsrčnejše hvaljuje
Šolsko vodstvo Talci vrli
dne 10. marca 1912.
Umrli so v Ljubljan
Dne 8. marca: Fran Martin^ sin tesarskega mojstra, 3 leta, Pni štev. 8.
Dne 9. marca: Ivana Ravnik dijaška gospodinja, 70 let, Mestni t? Štev. 10.
Dne 10. marca: Marija Pecni starinoslovčeva žena, 81 let, Streli^ ulica 10. — Matevž Černe, izvošeei 63 let, Krakovska ulica 6.
Dne 11. marca: Uršula Mavga zasebnica, 62 let, Selenburgova ul štev. 1.
Jle silite otrok
ako ne gre za trmoglavost nego za resnično mržnjo. Na tako mržnjo bomo pri navadnem ribjem olju pač največkrat za-deli, ki je že sploh otrokom *> mm^k
Kdor
n tudi odraslim zoprno. :: za nadomestilo poseže po
ribićem — Scottovega stopanji
ScottoVi emulzi
ine bo občutil zoprnosti. Sestavljena po 35 let starem Scottovem načinu, je S co tova emuizija tako lahko prebavna, da celo slab želodec lahko prebava. Tudi podcenjevati slast pospešujočega učim Scottove emulzije, ki se kmalu poki pri naraščanju telesne teže in zboljšai splošnega počutka.
Pri nakupu zahtevajte isrecao Scottov« emulzijo ?nq »Scott«   je,  ki  je   vpeljana  ie   čes   35 let in iainč dobro kakovost in učinek.
Cena fcvirai steklenici 2 K 50.  Dobi te v vsaki len
9
Brazaj
prežene vsako utruj nost in prenapet-
Dobiva se povscA
il
je najboljše čistilno sredstvo.]
Okusa je slano-grenkega, ni neprije-:: ten, — celo otrokom ni zopern. :; Glavni zastopnik za Kranjsko: Fra«!
Scbantel, Ljubljana,  Frančiškanska ul
Zaloga v »I ljubljanskem javnem skla-1 dišču, Krisper-Tomažić, družba z o. 2.«
Serravallo
vo
železna t o Kina-vini
Higjjeničiia razstava na Oonaju 1906: Držim odlikovanje in častni diplom k zlati kolaju
Povzroča voljo do jedi, okrep. živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnia
zelo priporočeno od zdn niSkih avtoritet.
s: Izborni okus.
Večkrat odlikovano.
u Nad 7000 idrantižkih sprićevaL
J. SERRAVALLO, c. il ki. fronti driaiii*
TRST-Barko vite. 44^
Žitno Gene v Budimpeit
Dne 12 marca 1912. Termin«
Pšenica za april 1912   . . za 50 kg Q
Pšenica za maj 1912.   .   . za 50 kg H
Pšenica za oktobei 1912.  . za 50 kg ttf
Už za april 1912..... za 50 kg
Ri za oktober 1912 ... za 50 kg ?
Oves za april 1912 .   .   . za 50 ke J
Oves za oktober 1*H2   .  . za 50 ke, J
Koruza za maj 1912 .   .   . za 50 kg
Koruza za julij 1912 . .   . za 50 kg 81 Efekti«, Mirno.
Meteorolotfčno poročilo.
Višina ot« ««rjea 9ft*2 Srtdijl iracii tlak 50 •*
5
E
11.
12.
2. pop. 735*8 9. zv. i 7378
7. zj. ! 7408
pol obli jasno
Srednja včerajšnja temperatura ^ orm. 2'8". Padavina v 24 urah 3 6 mm.
99
Mazel daril 2 m vrh
irneooi
vrh
jani
artinet Prn
i vnikai stni trj
Pecni] trelišk
svošee
Mavsaj a ulic
Zahvala.
Za mnog« dokaze odkritosrčnega
sočutja, ki so nam došli od tako mnogih strani, ko nam je umrl naš iskreno
ljubljeni nepozabni soprog, ozir. oče, gospod
Karel Stoy
c kr. stotnik-račnnovodja
se čut«mo dolžne izreči najiskrenejSo
zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo gg. Častnikom in uradnikom c. kr. garnizijske bolnice It. 8, pehotnih polkov Št. 27 in 17, poljskega lopničarskega polka *L 24, dragonskega polka 5t 5, e kr. domobranskega fnfanteriiskega polka št 27, deželnega orožniškega poveljstva št 12 in vsem drugim članom ljubljanske garnizije, g. ravnatelju, gg. profesorjem in gdč. kandidatinjam IV. letnika c kr. ženskega učiteliišča v Ljubljani, za številno spremstvo ob pogrebu ter lepe darovane vence, zahvala tud vsem onim. ki so dragemu pokojniku izkazali posledno Čast
V LJUBLJANI, 11. marca 1912.
939   VMt Zali'ola rodbina stoj.
Odda se ▼ zelo prometnem kraju
ftno saito en a m ko
čem — nt »ttovega i scopanja.
Izij
ia po e Sco
Tudi učin poka soljšan
i o Znanj a iania
iki leku
liti J %a lil t
Natančneje se poizve 876
v ostrini pri iapann ▼ Domžalah.
Odv. koncipijent
t dobro pralno on tedeftu okrožne ia okrajne sodn<te. teli
premeniti službo.
Prstne ponudbe pod „040» kOSCl-pljent1 na uprav. »Slov Nar.« 928
Stara dobro znana
925
se da i vsemi stroji ia orodjem s 1. aprilom t 1. po ugodni ceni v na'eaa.
Vpraša se v Žalen št 31.
Gospodična
ki je dovršila  trgovski  tečaj, veSea slovenskega in nemškega jezika, žel stop ti t kako 936
o3vetnI5ko ali notarsko pisat no.
Na-lov  pove uprav   »SI »v. Naroda«
Še čez 15 lat dobro vpeljana
trgovina
v Celju, se takoj da i najem
z vso t pravo za sprceriisko bl?go in perilo, velike kleti in drugi prost« ri. blizu kolodvora in poŠte, pripraven za v»ako ve«*'e nodj* t e. N*»'a*i*i$e ori lastn ku Dolinarju v Celju. 937
popolnoma zmožna slovenske in nem $ke korespondence,
dobi lakoj mesto
•a večje prov nci alno me^to, proti dobri plači.  — Spreten  stenograf ima
prednost P nudbe pod „ F. Š. 12V* aa uprav. »Slovenskega Naroda« 927
1(1
ut od tr~e Šmarje pii Jelšah in sicer .»dana enonad-^troona stanovalka rn*a s .-■mi, 2 kuhinjami, 3 kletmi, verando in ~;m hlevom, dalje s sadnim vitom pri S . 2 polji sku a i 5 oralov      ae proda. - avno je za Specenjsko trgovin«» s pe-srtia  ah   ra   za   gostilno.   Je komnJetno
icio in stane z vsem skur>ai 10 000 K. D nisi na vjnravrj^vo '»Slovenskega Nafuda« »Ugoden nakup". 935
ivo. I   Jedilni krompir
•mesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K bbO—. Jedilni krompir, rožn k 10.00« kg K 730'—.   Jed Ini   kromnir    modn ro2nk
v* oo kg K 620*— Debele xelnate glave,
10 000 kg. K 700 *   oziroma po vsa-okratnih najnižjih dnevnih cenah iz rašera crskeea nakladališča, naloženo a la rinfusa i v vrečah, ki jih računamo po lastni ceni. o!e* te^a đo avlnmo Česen tebnlo Ia semen-at čebulico najfinejši delikatesni med in nap Isa« a katere pridelke na željo radt postrežemo ~?ecialnimi   ponudbami   Ker  krompir in dobavljamo z različnih oostaj si pri-mo, da stavmo ponudbo franko do-oć>tvena postaja. Dobavljamo samo izbran romp i   Pogoji: Pol denarja naorej, ostanek ~o povzetju. Prva sejedinska kmetijska zadmga Sie«eđiner Landw. Gen. Szegeda Ogrske.
Zastonj
in po§tnine prosto dobi
vsak moi glavni katalog z okoI 4000 slikami po« rabnih in darilnih predmetov vseh vrst.
Prva tvornica ur
Jan Konrad, c in kr. dvor. dobavitelj Most si. 1163 (Češko).
Nikl:aste ure K 4 — PoljSe K 5-—. Srebrne ure K *-40, ntkljasta budilka K 2'M) Kuhinjske ure K S"— Ure s kukav-.co K 6 80. Ure na nihalo K 8 50 v najbogatejši izbiri.
Eolels'ia deli dnlli Jrfrif, M\m
družbe se vrši
29. marca i. I.
ob 5. uri popoldan v hotelu „Ilirija" v Ljubljani.
DNEVNI RED:
Franc
;a ul.
skla-3. z.«
vo
ino
>riavuo kolajn
ikrepča
je
n
raimi
zdrav
5. -
ne.
44«*
»1 ti i
10
9 9 8
bi
L
10-7« *!
obla asno
egl*
rt
1. Poročilo  upravnega  in nad/oroval-nega  sveta  o poslovanju in bilanci
za leto 1 II.
2. Likvidacija družbe.
3. Eventualni predlogi delničarjev.
Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo glasovalno pravico, morajo po ožiti najdalje šest dm p?ed občmm zborom svoje delnice pri Kreditni banki v Ljubliani. PreHoeji delničarjev za ta občni zbor se moraio vsai S dni pred razTiaSerrm skl canjem občnega zbora, t. j. pred 2'. marcem t I. prijaviti pismeno urravmmu svetu
V LJUBLJANI, 12. marca 1912.
929
Upravni svet.
r
Zahval
Izgubivši predragega očeta, c. kr. vladnega svetovalca v p. i. t. d.
prejel sem toliko ganljivih dokazov sočutja, da mi ni mogoče, zahvaliti se vsakemu posebej. Izrekam tedaj tem potom vsem, ki so izkazali pokojniku poslednjo čast inmi izrazili svoje sožalje, posebno pa c. kr. javnim funkcijonarjem ter zastopnikom občin in društev svojo iskreno zahvalo.
Na Dunaju, marca meseca 1912.
Dr. Vladimir HobofiiK pl. Sorodolski.
aafeteeee, atf trfe?cii veeli ebea. deeve epeaeaega
zastopnika*11
ki bi proti visoki proviziji Jemal seboj ročno sMrko cenenih žepnih ur. — Ponudbe z referencami in navedbo kraja, kjer potuje pod Šifro: JL M. I. leee* na npravnUtvo .Slov. Naroda*.
NEI6EDE FLEUR
nova, znanstveno izdelana
krema za roke in obraz.
Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pušica po 60 h in 80 h se dobiva povsod Lonček 1 K 60 h. 33 «1
Zaloga v Ljubljani: [fluM
Koitoristinja
Slovenka,  nemščine zmožna v govoru m pUavi, s lepo pisavo, spretna faktu* riatioja, hitra delavka ter zmožna ste-nografije, 933
se išče za Ljubljano,
do najpozneje 1. aprila.
Slovenske in nemške ponudbe z navedbo zahteve plače na tvrdko
Viljem Ste Gralet. laansrn« It. 51.
2«5
za kur.avo,
pomanj-
na  kubičen   meter,  se radi kanja prostora
prodaja o pa zda znižani c:n'.
Odjemalci vel'kih množin imajo popust
Parna žaga V. Sca^netti
Gesla na Rad^llove t ulaznico 16
!•       (^a Hr7gv i m kolortvoroni \
Kupujte samo najpopolnejše!
Stroji Remington
pišejo, seštevajo In odštevajo 1
t 2
O dft
OJ
Glogovski & Co>
o. in kr. dvorni dobavitelji
Gradec. Jna:neuinsring št. L Tiifon 384.
Pojaarila brezobvezno. 210
Vabilo.
posojilnica v Črnomlju
rogistr. zadruga m itoom. zaveze)
irra
934
redni občni zbor
▼ nedeljo, 24. marca ob l/j 3. no-poldne v lastni hiši posojilnice.
DNEVNI RED:
1. Poročilo ravnatrlta o delovanju po* Sojilnice lrta 1911.
2. Pr< d »ganje računa za leto 1911 in sklepanje o razdelitvi čistrga dobička
3. Vol tet načelstva in računskih pre-gledovalcev -a pnho in|o tr letno dobo in dol- čitev nagrad za 1912, 1913 in 1914
4. Nasveti.
Ako ne bi bil ob ro!3 uri občni zbor sklepčen, vrši se občni zbor isti dan ob 3. ro oldne z istim dnevnim redom in na istem ki a ju. brez ozira na število navzoči n za-drsnikov. Kseelstre.
921
P»OelpleMO Izjavljam, sla ja n— Mmm, kor aaas • g. Fi-aočlilcl elfcf trlg. Oraparjavl, alolavki t ob. tavamo ga varil a mm auatail ta rak, ta Ia det 20. februarja 1.1. zvaoar. Obzaluiaai. aa aaaa ta atarllay kar aaaa aa araarlčalap da nimajo ta gevoHeo nafbaaa podlaga la aa »a« oso plod zlobnih jezikov.
V Ljubliani, dne 11. marca 1912. FrancMkO Peklal, del  tob tovarne
loč
S89
10 lo 12 zidarjev
1x1 so vešči tlakovanja
in sicer za takoj.
Rnajut Jika, lelliijtaitii Bainli'cis fMn t
Stanovanje""
obstoječe ia sob«, kuhinje in drvarnice
» rila ia Orabensfi niti i\n l.
Proda ae Is proste reke skoraj zeva,
na S52
baraba
pripravna sa Mri ali tr sliko*
Kie, pove upravniAtvo »Slov. Naroda«.
: Zaradi dinzlnaklh r a smer se proda :
pripravna za vsako obrt,
aH»daje i njen ali n u.n gostilniški prostori.
Več pove zaloga mengeške pite. LJubljana, Metelko?! sllca it 12,
štiriletnih šolanih smrek JiMSKl S^trUđnlK
1000 komadov K 9 - in "
100.000
triletnih nesolan.h smrek
1000 komadov K 5— se dobijo
f grof Hi Sonoeo. p. Wml
ve>ć železninar in špecerist, voiasčino prost, želi s 1. al«  15   aprilom  t. L
premeniti mesto, a&s
Naslov pove a>ravn. »Slov. Naroda«.
Proda se
924
lepo posestvo
Obstoječe iz 1 enonadstrepne in 1 pritlične hi*e, dalje veltk mlin in vsa drui?a go^po lar->ka poslopja, vse v najboljšem stanju, zraven približno 20 oralov 7emlj»Sča To posestvo leži na okrajni cesti. 10 minut odHal eno od dež( Inih toplic na Sp. Štajerskem in je orimerno tudi za trgovca z lrsom. — Ve^ nove uoravni^tvo »Sl'^v Naroda«
Proda se prostovolno zaradi neznanja slov. jezika
I
Gospodična
ki je do vi šila trgovski tečaj z hvalnim uspe* hom, vešča slovenskega in nem§kega jezika želi službe v odvetniški pisarni event tudi kot kontorlstinja. PonudDt pod šifro i,Absolventinja'19 Postojna.
Zidarski potir
oženjen, 33 let star. vešč slovenskega in nemškega jezika, zmožrn samostoino voditi stavbe, 909
išče dalj trajajoče službe v Ljubljani,
Frane Nerad, polir ¥ Strnmanl,
pošta Piran v Istri, „Hotel Santo Spiritov
25 mmut od krasnega kopališča Ro-ua^kr Slatme Poletni eostie zelo radi r a zahajajo, k^r je tam najljepši razgled naokolt. Primerno je za kak* ga vpokoienca ali penziiom<ta »n tudi vsakega drugega Cena 14000 K, ako bi pa dotčni v*e«ra posestva ne rabil, ia»o stane le 10000 K   N"«ta^čno ne
oo-7ve on oo<e-tn»ku Fran o P rmaniif Toiole, RoiaS sa Slatina. 86?
vajen tudi ulivania rumenega materijala,
se sprejme ▼ kovinskem strugar* stvn in Uvarnicl rumenega materijala e Solnotrradn. wo
Ponudbe pod „Meta'.ldreher" ne anoaćno ekspe" ■Jlto  Edvard Brana.  Dnnai L« Boten urmstrasse S.
Ugodna prilika! Ugodna prilika!
Proda se lepa ob državni cesti loteča
enonadstropna hiša
z malim vrtom ter vodniakom s pitno vodo. Nahaia se v nji 7 sob, 2 kumnji, klet ter shramba za j^dda. — Jiko pr merno za kakega obrtnika,  kakor peka, U< vača alt kakega drugega   C^na po dogovoru
Leopold Kotar« Planina pri Rakeku, Notranjsko.
HHlHaBHHMaaHHHIaaaaHB
Methode Berlitz!
Legons de franp^is — English lessons
po metodi Berlitz«
Privatni pouk v skupinah o literaturi, konverzaciji in trgovski korespondenci«
Učene! s1 sami izbiralo nčno are. 933
Monsieor rnod miri. Roafilna ulita 4.1, oajstr., deino. i'iii dan od 2. di 5.
Oklic.
Proda se t konkurzno maso Fr. Verstovška v Cerknici, spadajoče
špecerijsko, drobno mannlaktarno blago, že-lesnlna, obuvala, steUesine, klobuki L dr.
Ponudbe je staviti do 26 t m. pri podpisanem unraviteliu konkurzne mase. — Kdor si zeli blago ogledati, naj se zglasi pri podpisanem upravitelju koakurzne mase, ki date vsa potrebna poasmla.
V Cerknici, dne 11 marca 1912.
Ivan Lavričf
eptavittli konkur^ne mase.
i U J
m(i\i iD pošilja po psitcen iiratii /. Bonač v Ljubljani.
Cona sliasi $ kron.
pieiema zavarovanja čioveSkega Ziv-lenia po najraznuvrstnejsih kombinacijah-pod tako ugodnimi  poeoji ko nobena druga zavarovalnica.
slasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt i manjSajočimi ie
101 vplačili
l
00
oo— -.AVIJA
-       vzefemno uvaroialna sanka v Prngl.       - .••
Eeservnl landl ul 53,7SS.2a5-24. — -saiacaae ojakoozine iz kapliaUio J 11S,39}.303-31. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države i vseskozi slovausko-narodao upravo.
rninRifi i m5 STS£!Lv i mm m\ m \i
Zavaruje oosloois m ore-nićnme Drob Dozainirn škodam no najnižjin cenah. Škode ceniuje Ukoi in naikulantnei«. Uživa naiboijSi sloves, kodei posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in oocnoKOfiatne namene.
J
10
S7
57
88
1716
18
6606
Milil it tikaj Klika jralajalia
POle§ ilvlBskega sefnllia la ■•■ta« klavale«.
spojena event. tudi z gostilniško obrtjo in žganjetocem.
Naslov pove upravaistve »Slovea&kega Naroda«. 997
odda pod ugodnimi pogoji prve vrste zavarovalnica, ki se peča s VBOBsl etro* kami zaVeTGVan]a. — Ponudniki, ki so ie organi zaci isko in akvizatorično uspešno delovali, imajo prednost. — PonudHe pod „Tftehtiejer Mltarbeitor yT 3" na anoncno ekspedicijo Jos. A. Sieoreieb v Oradou. 898
Gene posteljno perle
"*»ro4*Jam od tO M »*pr«j
vsakovrstno ceno in drago
novo vino
startne letnik.........1*»
......1909
......™°
WW eJIvoeko stare In eeve, «gj BsF din Ine sfao|s po 5 l in več
vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, žene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprej, onemu, ki pošlje svoj sodček. - Ivan Malne, posestnik os ntsellskesa. >3y
129
priporoča,
Anton Polednak, Gradec, Marlahllferstr. Ujl
Ustanovljeno tast.
Ustanovljena 1827.
Stre perje        kg) o« K —*ft
neljie puljeae m a   m 9 l*M
Belo perje 9 9 » # 1"-Siv na »*! puh y v    w , „ 2*59
Siv pnh » „   n  r> 3* —
BelaapolpCl . „   „ „ 4*—
Bel puli       9 n   „ 9 6*
Žima » .   -  » —*90
po najnižjih senak
rasti IJsl kad #« K Posteljni vstavki     „ „
Blazinice * „ 3*—
Pernice „  „ S*—
2deče (reage) odeje . . 6* -
SUinaste edeje        . „ fl*7fl
STilnotokloiOfe odeje m m 8*70
Modroci iz morsXe trave   „ **—
Modreci iz afrfka     fti K Ur—
nasred iz africa Mel.. „ I8* -
Žimnice
Žiaiaice 3 4e!ie Rjuhe brez šiva Prej-i« jata nosteljaa Prevleke posteljne Prevleke za pernke
W 0
M
*» rt
52* -4«
4«—
4* -
Cenik posteljnega perja, pesisliniit, perila te time gratis in franko.
		
?	T	i ?
T	0	P
■	P i	, i l
-----	-—-	--
jedilni, najboljfte kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, tudi semenski krompir od« daja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po solidno n    nizkih eenah tvrdka a
3v. fi. }(arlmann nasl ^vg. Zomažič v Ijubljani.
posestvo
Iz treh hiss obstoječe
rodi družinskih razmer iz proste roke prav poceni proda.
so
Razmnoževalni apara
(Ge*tetner» Rotary Cvciostvle) zh  ročno in StrOjnO pisavo, skoraj nor, in
Patentovan mešalni stro; |
za cement-lieton,
najnovejše sestave, za ročni pogoa, ki se pa da pripraviti tudi za po^on s 9ilo, malo rabljen, se
i ugodno proda.
Fraa Sfnoire t Ljubljani. Bari!*. Terezije cesta št. 1
trgeviia z železnine is poliedjelskini stroji, elina zalera svetovne znanih t,3ee?iufj" strojev ra košnje« 622
1 Hiša ć gostilno, poštnim nabiralnikom in prodajo tobaka pri delelni cesti, zidana enonadstropnoi  obstoječa iz 6 sob,  kuhinje,  plezalne sobe, dveh
kleti i. t d.
2 Hiša s trgovino mešanega  blaga pri  deželni cesti, obstoječa is -
sob, kuhinje ». t d
3. Kmetija, obstoječa iz dveh hiš, hleva itd, polja in travniki pri hiši, tudi je lep sadni vrt in veliko sadja. Pri vsaki higi je zidan hlev in še več gospodarskega poslopja. Vsega sveta skupaj je nekaj črer 20O oralov, od katerega je več kot polovica gorda, ki je zaraščen in je veliko lesa ra sekat. Ž^gfa »n mlin   Obrti so brez konkurence.
Pisma na upravništvo »Slovenskega Naroda" o
Ljubljani pod „222".
S5\
C*
»Zlata kaplja" IjiUm S?. Petra cesta l\n n
Priporoča lepe zračne
tnfs
i l
po znižaii&Sa ceaak
Primano dobra Mm is izborna naravna viia. \
Za večja poleđine, ienitovania ali ! društvena zborovanja sta sedaf vedno < na razpolago dve lepi poseoni sebi. \
Postrežba dobra, cene primerne, za večie J pojedine po dogovoru. % Stalni goatje imajo   zniiane   cene. ]
Priporočata ac cenj. občinstvu in stavn; društvom z velespoštovanjem
3^1 L. A« Tratnik,
omladni kostumi
::  sa dame in deklice
so v ogromni hberi v v$ek najnovG/ših barvah, kroju in vzbujajočega chiea po priznano nizkih cenah, ?: V etika naloga narejenih oblek 5« gospode in dečke ier konfekcije za dame in deklice.
j[ngiešk° škodiš če oblek1'
:: O. J^ernatovič;:
Ljubljana, Jy(estni trg št 5.
1 mifl 7
Cenjenim športnim krogom, kolesarjem, motoristom, imetnikom avtomobilov, podjetnikom motornih in strojnih obratov, si dovoljujem vljudno naznanjati, da smo ustanovili iz moje sedaj obstoječe tvrdke Karel Čamernik, javno družbo, katero bodemo vodili odslej pod imenom
IK&Ko
LJUBLJANA, Dunajska cesta 9
Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili ter vsemi posameznimi deli, avto-mobilna garaža in mehanična delavnica.
V dražbo je stopil gospod Oton Wolf, znani avstrijski avtomobilni dirkač, strokovni učitelj za avtomobilna vozila, dolgoletni prvi monter v oddelku za motorje in avtomobile pri tvrdki J. Puch, akcijska družba v Gradcu.
Družba bo razpolagala z vozili in blagom le prvovrstnih tovaren, najboljšimi delavskimi močmi tako, da ji bo mogoče vsa izročena dela izvršiti strogo solidno, ceno in odgovarjajoče vsem strokovnim predpisom.
Medtem, ko izrekam najtoplejšo zahvalo za dosedaj in v tako obilni meri izkazano zaupanje, prosim, da p. n. športni krogi to zaupanje preneso tudi na sedanjo tvrdko.
Biležimo z odličnim spoštovanjem
Karel Čamernik & Ko
Lastnina te nek »Nerodne tiskarne«.
P^X