OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ kvršujemo vgakovrek# tiskovine JL EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK 2A SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI jmvERTisE a*'""' THE BEST gLOVENE NEWSPAPER ★ СспамгсШ Primttef 9I All KlBdt 12^- XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 14, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 132 p. TURK Po UlDrl DULLES V PARIZU, ANE V ШУ1; UTEŽ NA TEHTNICI POGAJANJ! PARIZ, 13. julija—Danes se je začela konferenca med I tremi najvažnejšimi-predstavniki zapadnega bloka—ame-iriškim državnim tajnikom Dullesom, britanskim zunanjim ■ministrom Anthonyem Edenom ter francoskim Pierre jMendes Francejem. Politično ozadje te nenavadne konfe-i renče je to, da bi bil Francoz Mendes France na konfe- in mučni bolezni jelrencah v Ženevi razbrenienjen, češ, da ima nasproti sil- domu poznani nemu pritisku komunističnega bloka, ki mu diktira pogo o^eph p_ Turk, star 42 let. sla/ Joč na 23651. Chardon Rd., v ^ Ohio. Rojen je bil v Novae —• ^ . , , . Sicer bi bil prihod ameriškega^ m le bil plan društva št. 14 Od leta 1945 je vodil Su-" na pri Rakeku, kjer zapušča šarijo Sraj in več sorod-29 ^ Ameriki se je nahajal Q in je bil član g^^^'^ndski Slovenci I7p.^^^^hine Products Co ^"^10 Waterloo Rd. zapušča soprogo Fran-Ge' Susel, štiri otroke: Carol, James in Ja-Ygg' ^ater Mary, rojena Mila-Mrs John in Louis, sestro W Gainor ter veliko so- Oče John je umrl leta 4utr se vrši v soboto j;a^O(j, 9^45 uri iz pogrebnega je premirja v Indokini, svojo zaslombo v Združenih državah in v Veliki Britaniji. 458 p" Joseph Žele m sinovi, (ig J," ^^2 St., v cerkev sv. Pavla 10 Jo' St. in Chardon Rd. ob sče o ter nato na pokopali-ђд ^Ivary. Truplo bo položeno t)ni 1 ^^^^ški oder v četrtek po- пк -J • Ob 3. uri. ^«o«na vest Mr Ch* j-g Ave. je prejel iz stš- Гђц .°*Movine žalostno vest, da grg^ ^ Hrušici št. 17 pri Pod-Primorskem umrla i-i^ sestra Terezija Mau-Ц ^^kojnica je bila stara (52 Јђ °^®hala je skoro eno leto opej, junija se je podvrgla dgj, kateri je prihodnji državnega tajnika John Foster Dullesa v Pariz nerazumljiv. John Foster Dulles je bil popre-je itak že uradno javil, da na konferenco v Ženevo ne bo ne njega, ne podtajnika generala Bedella Smitha. Ce se je s privoljenjem Bele hiše v Washing-tonu želji Francozov udal in prišel v Pariz, pa samo v Pariz! je hotel s tem od svoje strani pov-dariti, da zveza zapadnega bloka še obstoja, čeprav se Francija glede Indokine pogaja na lastne roke. Politični in vojaški položaj je na splošno vzeto naslednji; V Ženevo je prispel in to preko Moskve kitajski predsednik vlade En Lai. Zopet dokaz, da je celinska Kitajska na vprašanju Indokine najmanj toliko zainteresirana kot Indokina sama. Kakor znano, se je En Lai sestal v New Delhi s predsednikom Nehru jem, odtod poletel v Burmo, ^rank Maurich iz 187271 kjer je imel enako politična posvetovanja s tamošnjo vlado. V Sfa V domovini zapu- tri Jožeta, dva sinova, V in brata Jožeta, tukaj Дј^Ј, ^^Glandu brata Franka, v ^odi*-' brata Antona, lahka domača gruda! Na/ obisk v staro domovino govore z zastopniki Velike Britanije in Francije o premirju, oziroma miru v Indokini. Trdi se, da bo zmagala ideja o delitvi pokrajine Vietnama po paraleli, kakor je to slučaj na Koreji. Tajnik Dulles je javil, da danes odpotuje nazaj v Ameriko. Ni pa še nič znanega ali bo šel v Ženevo na konferenco državni pod tajnik general Bedeli Smith. Dulles skoraj gotovo ne gre. jiotQ so zadnji teden od- ^'jo ^ ^ staro domovino: Mr. IVlosi ^^ndjerski v Popovaća Hrvatska; Mr. Eli ^ ^ Ruskqvac, Hrvatska; Elizabeth Sorz, žena po-kulturnega delavca Mr. kajg orza, ki bo naj prvo obis-berg^j sina v Nurem- % агђ' .^^ničiji, kjer se nahaja armado, in nato bo pot v Žeje pri Pre-T odleti Mr. dobij v Milano, kjer bo Qopjv in nadaljeval pot v pri Medvodah. Jutri odleti Miss Mary K. Sti-^ Rovte nad Logatcem. I^a Se . P^^niku Queen Elizabeth odpeljejo iz Ne sijjQ ■ Mrs. Agnes Bukovec ta^o ki potujeta v Vr- Semiču; Mrs. Angela Mrs Д ^ Otavice pri Ribnici; Ije p . ^Sela Kavčhik v Želim-Ho i ^ in Mrs. Marie Vihte- New s богј Na »2 D earborn, Mich., v Pod-P'^i Kamniku. lie de France pa danes: Mr. Mike Zu-Mr, 1 J Prežgan je pri Litiji in tiji ^ n Mužga v Laze pri Li- Vsi s posredovanjem littio ^ pisarne Kollander. Že-srečno potovanje, in 2dr v stari domovini povratek. Ženevi je imel razgovore z britanskim zunanjim ministrom Anthonyem Edenom ter Rusom Molotovom. Ali je Amerika pretrgala vse zveze s konferenco v Ženevi? Ne! Te zveze obstojajo potom ameriškega poslanika v Pragi Alexisa Johnsona, ki se enako mudi v Ženevi. Kaj pa vprašanje komunistične Kitajske kot članice Združenih narodov? Britanski predsednik vlade Winston Churchill je javil v spodnji zbornici, kar je bilo po na;ših prejšnjih informacijah dogovorjeno ob priliki njegovega zadnjega obiska v Washingtonu, da Velika Britanija ne bo silila v to, da se vprašanje Kitajske med Združenimi narodi sproži že na letošnjem zasedanju Združenih narodov. Churchill je mnenja, da čas še ni dozorel za tako rešitev. (Ameriške informacije so navajale, da je Churchill gledal na ameriški politični položaj in to v luči predstoječih jesenskih volitev. Vprašanje pristopa ali ne-pristopa Kitajske med Združene narode naj pri ameriških volit vah ne bo volilno geslo in kak kamen spodtike med volilci in kandidati.) Vojaški položaj: Tudi francosko vojaško poveljstvo v Indokini je danes priznalo svojo namero, da se prepusti znano mesto Hanoi komunistom za slučaj, da pride do premirja v Indokini. Tudi nov dokaz, da francosko zagotovilo, da bodo branili mesto Hanoi, je bilo le propagandnega značaja, da se vzdrži morala tako med civilisti kakor med vojaštvom. Dejstvo je tudi, da se civilno prebivalstvo iz mesta Hanoi nadalje izseljuje. ZADNJE VESTI "Ne morem povedati nobene dobre novice o vremenu," pravi danes vremenski napovedovalec v Washingtonu. Vročina in vlaga na splošno povsod. V Cleve-landu je napovedana najvišja temperatura 97 stopinj—najnižja pa 70 stopinj. V Missouri so imeli včeraj 115 stopinj vročine. Temperatura 100 stopinj je bila običajna v ameriški sredini, na severu in za-padu. Ameriški kmetje so v skrbeh za pridelek koruze. Predmestja Parma, Parma Heights in Middleburg Heights so bila včeraj okrog 6. ure zvečer kratkomalo brez vode. Deloma je temu pojavu bila kriva tudi poškodiia na vodnem rezer-varju. V New Yorku se \Tši zborovanje Indijancev. Iz njih poročil posnamemo, da je v Združenih državah še vedno okrog pol milijona Indijancev. 200,000 jih mora živeti v rezervacijah. Indijanci imajo tudi svoje šolsko vprašanje. Reka Donova v Evropi Se vedno narašča. V Nemčiji in Avstriji so našli v zvezi z poplavami 37 mrtvih. Število brezdomcev se točno sploh ne da ugotoviti. Predsednik južne Koreje Rhee bo prihodnji teden obiskal Združene države. Povabil ga je sem predsednik Eisenhower. Razgo-varjala se bosta o bodočnosti Koreje. Amerika je priznala sedanjo vlado in stanje v republiki Guatemala. Republiki načeljuje odbor, kateremu je predsednik polkovnik Armas, vodja upornikov. V Montrealu je šla na izlet v čolnu na jezero Two Mountains skupina šolskih otrok. Čoln se je ргечтпИ in računajo, da je 11 otrok utonilo. Reševalna akcija se nadaljuje. "JAVNA DELA SO POTREBNA"— EISENHOWER! Konferenci ameriških govemerjev, ki se vrši v Bolton Landing N. Y., je predsednik Eisenhower stavil predlog, naj se ameriški govemerji bavijo z mislijo o potrebi javnih del, Eisenhower predvideva^ da bo prebivalstvo Amerike v prihodnjih 16 letih, torej leta 1970 narastlo na 200 milijonov. Kakšne pa so že sedanje potrebe po javnih delih? Zdnižene države rabijo 300,000 novih šolskih razredov in 813,000 novih bolniških postelj, torej tudi novih stavb. Ker ameriške ceste ne odgovarjajo povsem prometnim zahtevam, je na leto pobitih na teh cestah 40,000 Amerikancev. 1,300,000 pa jih je ranjenih. Gre torej za žrtve, ki se dajo primerjati žrtvam krvave vojne! Na milijarde ur je zgubljenih, ker delovna roka ne pride pravočasno na delo, s tem pa tudi na milijarde dolarjev pri produkciji! čas je zgubljen, ker je spreminjati smer vožnje radi cestnih popravil, ker se na obstoječih cestah gnetejo stotine avtomobilov, ki ne morejo naprej. Ameriška sodišča so oblegana s tožbami za odškodnino vsled raznih nesreč in ne-rednosti na glavnih cestah. Ameriški transport trpi ker ceste ne odgovarjajo sodobnim zahtevam. Kaj pa šele, če pride do atomske vojne—se sprašuje Eisenhower? Nemci se bijejo v Indokini za Francoze! 100,000 Nemcev v tujski legiji 46,000 JIH JE PADLO ZA FRANCOSKI IMPERIALIZEM BONN, 13. julija—Zapadnonemški socialni demokrat-je so začeli akcijo proti temu, da bi nemški vojaki reševali francoske imperialne in kolonijalne interese. Nemški socialisti trdijo, da je v znani francoski Tujski legiji 100,-000 Nemcev, od teh 80,000 na bojiščih v Indokini. V Indokini sami je padlo 46,000 Nemcev, število ujetnikov Nemcev sedaj v komunističnem ujetništvu pa še ni znano. Dejstvo pa je, da so komunisti te Nemce razkropili po državah sovjetskega bloka, tudi po Kitajski. V Zapadni Nemčiji se je za Dulles se vrača v Ameriko PARIZ, 14. julija — Ameriški državni tajnik John Foster Dulles bo danes nadaljeval*raz- Desetletnica poroke Jutri, 15. julija, bosta Mr. in Mrs. Al in Marie Videtič, ki vodita Al-Mar gostilno na 828 E. 140 St., obhajala 10-letnico svojega zakonskega življenja. Prijatelji so jima v nedeljo priredili lepo presenečenje na Lap-povi farmi v Geneva, Ohio. Slavij encema izrekajo prijatelji svoje najlepše čestitke ter jima želijo še mnogo let sreče in zadovoljstva v skupnem življenju! Dospeli iz starega kraja Z avijonom so dospeli zadnji teden: Mrs. Herte Sarkovic s hčerko Danico k Mr. Rade Sar-kovič na 5098 Pershing Ave., in Mrs. Magdalena Tijanič k soprogu Mr. George Tijanich, 1787 E. 33 St. Vse potrebno za potovanje je uredila firma Kollan-Дег. Pozdravi Mr. Peter Rostan, ki se je mudil nekaj časa na obisku pri sorodnikih in prijateljih v Cleve-landu, se je vrnil zopet na svoj dom na 824 N. Orange St., New Smyrna Beach, Fla. Pozdravlja vse znance in prijatelje. Iz New Yorka, kjer se nahajata na počitnicah, pošiljata Mr. in Mrs. Joe Brezovar najlepše pozdrave vsem prijateljem v Clevelandu. Za umobolnico Mr. in Mrs. Matt Zadnikar iz Stambaugh St., Girard, Ohio, sta prispevala v našemu uradu $3 za umobolnico v Polju pri Ljubljani, za katero zbirajo prispevke Progresivne Slovenke. (Izročil je Mr. Anton Nagode). Najlepša hvala za velikodušni dar. Graduiral Iz Cleveland School of Art je graduiral William John Grzin-čič, sin Mr. in Mrs. John Grzin-čič, ki vodita gostilno na 959 E. .67 St. Svoje študije bo v jeseni nadaljeval izven mesta. Čestitamo! Redna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna mesečna seja društva sv. Ane, št. 4 S.D.Z. v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Podani bodo šestmesečni računi in ukrepalo se bo o drugih važnih zadevah, zato se vabi vse članice, da se gotovo udeleže. čelo splošno politično vprašanje ali se Francozi bojujejo za svoje interese, ali pa žrtve doprina-šajo Nemci, v prvi vrsti v Indokini. Akcija Nemcev je prišla ravno v času, ko gre za Indokino, za skupno zapadno evropsko obrambo, za zbližan je med Francozi in Nemci. Francoske oblasti ne zanikajo, da imajo že stoletja nazaj način rekrutiranja tujih vojakov in da ne branijo nobeni narodnosti, da bi ne pristopila v te vrste. Gre za organizacijo Tujske legije. Francozi pa s svoje strani pobijajo nemške trditve, da bi šlo za tako visoko število nemških vojakov v Tujski legiji, kot to navajajo Nemci. Francozi trdijo, da je v Tujski legiji' le 30,000 vojakov, od teh 10,000 Nemcev. Sploh' pa Tujska legija, ki je stara 123 let, ni imela nikdar več kot 40,000 vojakov, med temi pa je bilo le kakih 40 odstotkov Nemcev. Tako trdijo Francozi. (Francoski predsednik vlade Mendes France je najavil parlamentu v Parizu, da bo treba začeti z rekrutiranjem domačih mladeničev, ki se bodo poslali v Indokino. Mi smo od svoje strani že podčrtali, da gre za uradni dokaz, da se v Indokini ne bojuje noben francoski domačin iz Francije, gre torej le za Tujsko legijo, koloni jalno vojsko in Francozom naklonjene domačine, ki za Francoze prelivajo kri tudi v Indokini.) Morda so nemške številke pretirane. Nekaj deset tisočev jih je gotovo v Indokini. Vsaj to drži, da jih je bilo v trdnjavi Dien Bien Phu 6,000. Nekaj tisočev Nemcev prihaja redno v Tujsko legijo. Povsem razumljivo je, da se točno število padlih ne objavlja. Ko gre k Francozom Tudi to drži, da je bilo mesto Kehl, ki leži ob Renu v bližini mesta Strassbourga, kraj rekruti- bivše Hitlerjeve armade? Redoma gre za mladino, ki je stara od 15 do 25 let. Če je treba, se rojstni podatki tudi potvorijo. Francozi trdijo, da med Tujsko legijo ni vojakov bivše Hitlerjeve armade, posebno ne iz vrst bivših Hitlerjevih elitnih oddelkov, kot so bile SS čete. Kljub neevropske obrambe in za Indokino samo. Na vsak način pa je povečala napetost med Francijo in Zapadno Nemčijo. Eisenhower naj da službe! WASHINGTON, 12. julija — Mladi republikancf so opomnili predsednika Eisenhowerja, da so mu pomagali leta 1952 do predsedniškega mesta. Republikanska stranka jim je obljubila, da bodo za protiuslugo dobili mesta v federalnih uradih. Eisenhower te obljube ni izpolnil! Mladi republikanci, ki iščejo službe, so Eisenhowerju tudi predočili, da je pokojni predsednik Franklin Roosevelt držal obljubo do mladih demokratov, ki izmikanju Francozov pa Nemci J so ga volili in jim je kot pred- trdijo, da so tudi ti bivši Esovci v francoski Tujski legiji že z enostavnega razloga, ker so se bali doma političnega preganjanja, tudi od francoske zasedbene oblasti. Francoska Tujska legija je se' daj moderno oborožena. Ima oklopne divizije, letala in padalce ter vse vrste orožja. Žrtve te legije so mnogo višje kot pa v redni francoski armadi. Nemška socialna demokratska sednik preskrbel številna mesta v federalnih uradih. Z JEKLOM NAVZDOL Ker je ameriška industrija po veliki večini dala svojemu delavstvu dopust za Čas, ki se je začel s 4. julijem, je padla tudi produkcija jekla. ^Kapaciteta produkcije jekla je dosegla v zadnjem tednu še ne polnih 60 od- stotkov. Industrija jekla pa tr-stranka je začela z akcijo tudi di, da se bo produkcija po počit- med starši, da naj ti uradno poizvedujejo za svojimi otroci, ki so najbrže v vrstah Tujske legije. Akcija je vsekakor zgiačUn^, ker se je začela ravno v času, ko gre za vprašanje skupne zapad- шсаћ zvišaia in je računati a 73.5 odstotkov izrabe kapacitete, Ta odstotek da bi bil normalen. Največ kapacitete produkcije jekla kaže Chicago, dpčim je Cleveland za njim skoraj za deset točk. BRUTALEN UMOR ZDRAVNIKOVE ŽENE ŠE NEPOJASNJEN V zgodnjih jutranjih urah 4. julija je bila v spanju umorjena na svojemu domu Mrs. Marilyn Sheppard, žena zdravnika Samuel H. Sheppard, katerih dom se nahaja na 28950 West Lake Rd., Bay Village, Ohio. Umorjena ženska, stara 31 let, je bila v četrtem mesecu nosečnosti. Njen obraz je bil od neznanega morilca tako razmesarjen, da ga ni bilo spoznati. Danes, 10. dan po brutalnem zločinu, oblasti še vedno nimajo v rokah morilca, niti jim ni znan vzrok umora. Dr. Samuel H. Sheppard, mož umorjene žene, izhaja iz družine, ki je na zapadni strani mesta Clevelanda splošno poznana. ranja nemške mladine za Tujsko | Njegov oče in dva brata so tudi legijo. Mesto je po zadnji svetovni vojni nekaj časa bilo v rokah Francozov, potem pa vrnjeno nazaj k Zapadni Nemčiji. Sedaj je centrala tega rekrutiranja v Strassbourgu samem. Nemška mladina, ki gre v francosko Tujsko legijo, se prepelje najprvo v francosko pristanišče Marseilles, tam pa podpiše petletno pogodbo. Iz Marseillesu se se lahko odpove službi v francoski legiji, po podpisu pogodbe ne več. Kdo so ti nemški vojaki zdravniki in vsi štirje skupno vodijo Bay Village bolnišnico, katero so pred par leti ustanovili. Na večer pred umorom, sta bila soseda Sheppardovih v gostih. Zdravnik, ki je star 30 let, je pri gledanju televizije zaspal še predno sta gosta odšla malo po polnoči domov. Med tem časom in 5.50 uro zjutraj, ko je dr. Sheppard pozval župana in njegovo ženo, s katerimi so bili tesni prijatelji, naj prideta ta- koj, je prišla mlada žena ob ziv-Mnogo je takih, ki so pribe- Ijenje na nepojasnjen način. žali iz Vzhodne Nemčije, pa v Zapadni Nemčiji niso dobili kruha. Med njimi so taki, ki so se pregrešili zoper zakon, pa ne marajo presedeti kake zaporne kazni. Tudi gre za mladino, ki je nagnjena k pustolovstvu, pa je pobegnila od doma Zakonca imata tudi šest in pol leta starega sinčka, ki je spal v sobi poleg spalnice matere, in ni ničesar slišal usodnega jutra. Tudi domači pes ni dal nikakega znamenja, da bi se kak tujec nahajal v hiši. Dr. Sheppard je oblastim, ki je v spanju slišal vpitje žene na pomoč. V pol temi je tekel po stopnjicah v njeno, spalnico, kjer je videl nekega moškega stati ob ženini postelji, V istem .trenutku, pravi, ga je jiekdo o<| zadaj udaril po glavi, da se je onesvestil. Ko je prišel k sebi, je čul nekoga v spodnjih prostorih stanovanja, šel je doli, ko je neznanec zbežal proti jezeru v bližini hiše. Zdravnik je šel za njim, spoprijela sta sfe in on je zopet onemogel. Ko je prišel k sebi, trdi, da se je znašel ležečega na obrežju in da je bil moker. Vmivši se v hišo, je šel k ženi, katero je videl vso razmesarjeno, in spoznal, da je mrtva. Nato je pozval pomoč. Lokalne oblasti so do te dni same vodile preiskavo, ker pa niso prišle nikamor, so se okrajne oblast zavzele za slučaj. Družina zdravnika sploh ni dovolila oblastem, da bi ga spraševale, češ, da je bil preveč razburjen in da je dobil poškodbe, vsled katerih mora imeti popo-len mir. šele po pogrebu žene, katerega se je^gdravnik udeležil, so oblasti izsilile dostop do njega za izpraševanje. Po zdravnikovem zatrdilu, je bilo družinsko razmerje med njim in ženo prijateljsko. Oblasti stojijo pred zagonetko radi vzroka zločina. Kakor trdijo, jim bo mogoče razrešiti umor, ko bodo našle motiv umora, predmet, s katerim je bila ženska umorjena in srajco, katero je zdravnik baje imel na sebi zvečer pred umorom, in o kate- Ali se rekrutirajo tudi vojaki preiskujejo zločin, povedal, da ri sedaj ne ve, kje je. Lk j. r ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312 y Issued Every Day I Except Saturdays, Sundays, Holidays and tlie First Week in July UREDNIKOVA POŠTA SUBSCRiraON RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Towiv (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mosta): For One Year—(Za eno leto) ....................................................... For Six Months—(Za šest mesecev) _______________________________________ For Three Months—(Za tri mesece)T _________ _____ ..$10.00 _ 6 00 .."4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) __________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) ___________________] For Three Months—(Za trj, mesece) ____________________ ..$12.00 .. 7.00 .. 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187!). OCl Izlet dramskega zbora Ivan Cankar CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 18. julija priredi dramski zbor Ivan Cankar izlet na prijazne farme Jack in Emme Ple-mel na River Rd., Willoughby, Ohio, za vse člane, članice, igralce in prijatelje dramskega zbora Ivan Cankar. Vsakoletni izleti Cankarja so bili vedno privlačni. Tudi v nedeljo popoldan ste vsi uljudno vabljeni, da nas posetite, ker bo dosti prijateljske zabave, toraj pridite. Na prostor se pride najložje po Chardon Rd., to je Route 6, peljite se do šole, ki je ob križišču, tam zavijete na levo na River Rd. Približno pol milje po River Rd. in ste na mestu. Vabijo vas člani in igralci dramskega zbora Ivan Cankar. Odbor. KAKO ZADOSTITI POTREBAM... V slovenščini imamo izrek, "da so se napasle samo ' Kakor če gleda kdo samo v izložbeno okno, v trgovino pa ne upa, ker nima denarja, da bi kaj kupil. Ce se pa napasejo vsaj oči, je želja podana, vzbujena pa je tudi ^ && A ri. Sfc .iJili " Greensburga. Pa. V socialistični literaturi posebno prejšnjega stoletja, so se milijonkrat razpisali o tem kako kriti človeške potrebe. Kako zadostiti tem potrebam, kadar bo družba socialistična komunistična: ali vsakemu enako, ker so ljudje pač enaki in torej tudi potrebe enake? Ali delati razliko kot praktično v življenju obstoja in dati vsakemu po njegovi potrebi? V državah kjer obstoja komunizem kot družabno pravilo v praksi, so se izognili temu vprašanju. Obstali so pri bivši meščanski ureditvi odškodnine za opravljeno delo pri plačah, ki pa so fiksne. Z dohodki nato razpolagaj sam kakor veš in znaš. Zadostiti potrebam—ta poj m je združen s standardom življenja. Imamo revne— imamo bogate države. Ameriški standard je brez dvoma najvišji na svetu. Tudi kanadski ni nizek. Rekli bomo, da je za spoznanje nižji od ameriškega. Pa se pečajmo s tema dvema standardoma. Del tega standarda zlasti ko gre 'za vprašanje udobnosti stanovanj, so najnovejše "air conditioned" naprave. Poleti, da imaš hladno, pozimi gorko brez vsakega svojega sodelovanja. Tudi ena človeških potreb. Toda ali naj ima Amerika sama privilegij in prvenstvo do tega "air conditioned"? Ce se voziš z vlaki ahieriške železniške družbe New York Central, se voziš v "air conditioned" vagonih, nc pa še v Kanadi. V Ameriki so šolska poslopja, ki se ogrevajo še vedno na stari način, predvsem ko gre za starejša poslopja. V Kanadi jih zidajo vse v "air conditioned." Obe državi tekmujete kako čim bolj zadostiti človeškim potrebam! V obeh državah obstoja problem prevoza ljudi in parkiranja. Za Kanado je bila podzemska železnica, ki sedaj obratuje kot edina v Torontu, nekaj novega, za,Združene države nič več. Obe ste itak zaostali za Evropo, to pa v tem pogledu. Moderni ameriški in kanadski človek mora hitro na delo. To je njegova potreba. Podzemska železnica v Torontu lahko prevozi 40,000 potnikov na uro, to pa v hitrosti časa kot nobeno drugo prevozno sredstvo! Kaj šele podzemska železnica v New Yorku! Toda vprašanje je v tem, da so bili z gradnjo te železnice stroški in delavski zaslužek! Tako v Združenih državah in v Kanadi obstoja problem glavnih cest (highway). Kanada jih gradi z mrzličnim tempom. Gotovo obstojajo potrebe. Se pred dvemi leti so bili morda komaj zabiti koli, danes švigajo po njih avtomobili vseh vrst. Zopet pa—koliko stroškov in koliko zaslužka! Kanada se boji brezposelnosti. Zgrabiti torej vsaj za javna dela! V Združenih državah brezposelnost dejansko obstoja. Saj je brezposelnih ljudi skoraj tri milijone in pol doprinesel, sc ne bomo pričkali, dokaz pa je dovolj jasen v obeh slučajih, da boriti se za pravice slopjih, po državnih uradih, po poštnih poslopjih, pa tudi ___________________ po cestah. Z otvoritvijo javnih del in nadaljevanjem istih kot politik, drugi kot pisatelj in se poveča industrijska, pa tudi splošna delavnost. Vsi ve- človekoljub. Kdo je k temu več mo, da prometne zveze oživljajo sicer posamezne kraje Ali ni sredstev? Brez dvoma so na razpolago. VA«. iui ou ла, {Ji CLViW Ko je nastopil v Nemčiji Adolf Hitler, je videl pred malega človeka, je zelo nehva-soboj milijonske armade brezposelnih. Začel je z javnimi Icžno delo, ker splošnost nima d'^li. Njegov finančni čarovnik Schacht je znal operirati ^ razumevanja in ne pojma f nemškim denarjem marko, da ne samo ni zgubila na no ' li^nji.vfljavi, marveč se je naravnost okrepila v medna Vođhem pranietu. Znati je treba, to je vsa sferiv^osi^ X - ^ ::— o- —^---' Г T —vuuiiuv^wjst-uv uruge-^wjc Združene države, imajo po svojem notranjem -bogastvu zmožnosti uporabil na bolj do kapaciteto, da dostojno preživljajo pol milijarde, ljudi. Se daj jih imajo komaj nekaj nad 160 mihjohov.'Ah hi čudno, dri sedanja vladujbča dr^užba'ne zna zadostiti potrebam po delu niti tem ne? Znati je pač treba, pa imeti voljo! L. C. Slep je kdor se s peljem ukvarja, Sreča vedno pevcu laže, On živi, umrje brez denarja. GREENSBURG, Pa. — Gornja- Prešernova satira ne velja samo za pevce, ampak sploh za vse pisce in druge kulturne delavce, ki v svojem idealizmu delajo in skrbijo bolj za splošni kot svoj lastni dobrobit. Dober primer za to trditev imamo ravno sedaj, v slučaju našega pokojnega Louisa Adamiča. Marljiv kot bučela, je kot mravlja znašal in zbiral skupaj materi jal za svoje duhovite opise življenja malega človeka, njegov boj za obstanek, njegov izvor ter doprinos za splošnost. Mi starejši sc s trpkostjo spominjamo, kakšno -mnenje je , imela splošna ameriška publika o raznih "Hunkies," "Bohunks," "Pollacks" ter sploh o vseh, ki smo sc v naši zreli dobi priselili v to deželo, predno ni Adamič razjasnil v svojih temeljitih spisih pomen priseljenca za razvoj dežele in dokazal, da je to zdrav človeški materij al, kakršnega dežela potrebuje za na-daljni razvoj. Kaj je pokojni Adamič prejel za ves njegov veliki doprinos za boljše razumevanje med raznimi sloji in narodostmi? Nekoliko poveličevanja za nekaj časa, samo, da so toliko bolj z močjo mahnili po njem v času poznejše histerije, kar je bilo zanj Lisodepolno. Človek bi domneval, da mu bodo pripoznali njegove zasluge vsaj po njegovi smrti. Toda kaj vidimo?! Celo narod, iz katerega je izšel, mu ni za to hvale-Ž3n. Začelo se ga je omaležovati cclo od ^trani, od katere bi bilo najmanj pričakovati. Bi bilo pač treba nekaj žrtvovati v počast njegovega spomina, pa se je tako težko iznebiti nekaj cvenka. Pritegnilo se je celo pokojnega Debsa v to zadevo, češ—Debs jc imel tudi velike zasluge za delavstvo, pa nima nobenega spomenika za to. Da! zakaj ga nima, ako ga v resnici nima? Debs in Adamič sta oba dopri- članke, za katere bi bil imenitno članski izlet Mladinskega plačan. Na ta način si bi bil ure dil ugodno življenje ter ne bi bilo treba nam že zdaj skrbeti za njegov spomenik. Tudi v moralnem oziru bi bil lahko bolj ohlapen in nikdo mu ne bi bil štel tega za hudo. Saj imamo nočna zabavališča, Reno, krasne ženske, druga razvedrila. Prepričan sem, da bi bili mi na lahkomiš-Ijenega in breznačajnega Adamiča bolj ponosni, kot smo na Adamiča kot je bil—borec za dobrobit in dostojanstvo človeštva. Kar sem do sedaj omenjal, se tiče zbiranja za njegov spomenik v njegovem rojstnem kraju. Je pa še druga zadeva, namreč takozvana "Adamičeva ustanova." Kakšen je njen namen je med nami sedaj dovolj znano, ter je le vprašanje ali je kdo za ali proti temu zbiranju. Večina močno obsoja pokojnikovo vdovo radi te njene sebične poteze, so pa posamezniki—in s temi se strinjam tudi jaz—ki izjavljajo, da naj ae ji da tista vsota, in da je to kakor nalašč prilika, da se s tem njo izloči iz Adamičevega spomina, ter s tem dobi ves kredit za Adamičevo počastitev edino slovenski narod, iz katerega je pokojnik izšel. Ta zadeva pa vkljub vsemu potrebuje več jasnosti. A. Jurca iz Detroita zatorej, upravičeno vprašuje za več pojasnila. Tega si želi še marsikdo. Posebno eno vprašanje je važno, namreč: Kako upajo sprožitelji te zamisli spraviti skupaj ono vsoto. Vidimo kako gre težko z zbirko za umobolnico na Studencu, vkljub temu, da smo mi bolj umerjeni kaj prispevati v dobrodelne kot kulturne namene. Verjetno se nc bi bilo ^ačelo v tisto zbirko, da nista Peter Lustrik in sin podprla ono z svojim nadpolo-vičnim prispevkom. Nekaj podobnega se bi bilo treba domisliti tudi v tem slučaju, predno se je s tem pričelo. So med njimi posamezniki, ki bi lahko utrpeli nekoliko večje vsote, ter so ponosni, da jih je Adamič štel med svoje prijatelje. Ali ne bi na najbolj dostojen način počastili to prijateljstvo, Adamičev in svoj spomin, ako bi Ti njegovi bivši prijatelji skupno nekoliko več prispevah, da bi s tem dali tudi nam drugim pogum in dober vzgled, ter zbora CLEVELAND, Ohio—Cenjeni javnosti se sporoča, da se članski izlet Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. vrši v nedeljo, 18. julija na Artelovi farmi na Highland Heights. Tam so vabljeni tudi vsi prijatelji zbora. Kažipot do farme jo sledeči: Od križišča Highland in Richmond Rd. peljite pol milje naprej vzhodno po Highland Rd., kjer se dotična farma nahaja. Na levi strani ceste stoji majhen napis z imenom ARTEL. Zabava in rajanje na izletu se vrši naprej od hišo v malem gozdičku. Na svidenje! Jack Tomšič. Iz bolnišnice na dom EUCLID, Ohio — Spodaj podpisani se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste me bodrili s karticami k mojemu zdravju, s cvetlicami in osebnimi obiski v bolnišnici, enako tudi na mojemu domu. Vsem naj vam bo izrečena prisrčna zahvala. Sedaj se nahajam na domu na 22100 Ivan Ave., Euclid 23, Ohio, in sicer še vedno v postelji pod zdravniško oskrbo. John Gabronja. ZANIMIVOSTI Na enega zdravnika pride v Avstriji 650 prebivalcev, v Švici 700, na Madžarskem 950, SPOMIN \t MLADIH LET EUCLID, Ohio — V mladih letih se učiš, pobiraš dobro in slabo, ne vedoč kdo govori resnico in kdo neresnico. Prideš v tuj svet, kjer si brez svojcev. Vse je tuje, običaji, jezik in kamor greš, vse gleda, da si od tebe napravi nekaj dobička. V zadnjem mesecu leta 1912 sem bežal iz metropole. Premlad za težka dela, premlad za vse, samo za jesti ne. Iskal sem bolj primerno mesto, nisem ga pa našel. V metropoli je v tistih časih vse plavalo v alkoholu. Kamorkoli seni šel, je bilo treba kaj popiti. "Borden bosi" so radi imeli one, ki so pili. Kdor ni pil, je bil "stinži." Tako je bilo skoraj povsod, najslabše pa po penn-silvanjskih šumah. Po drvarskih kempah sem se spoznal s pravo drvarsko kulturo. "Poker," te-pež in "babca" so bili glavni glumci. Proč iz te divjine. Naprej po svetu—da vidim kakšen je. Leta 1916 grem nazaj v metropolo. V Clevelandu sem se srečal z Karlom Lapajno. Bil je inteligenten, mlad človek, doma iz Idrije. Ko sva se dodobra spoznala, sva počela debatirati o svetovni politiki. Premlevala sva staro Avstrijo in njeno politiko v slovenski Koroški, spodnji Šta- Ujčič, je zaklical tako glasno, ga je lahko slišala Avstrija-^"'" je udarna sila najboljše izvežba-nih in disciplinii'anih marks'" stov!" Tak naziv—marksisti -- s®" slišali skoraj vsaki dan, ker.sW po večini bili za republikanske državno formo za novo Jugosla* vijo, in kot taki, seveda, tudi pi'"' ti kraljevini. Tako mišljenje i" odi)i'to debatiranje je nekater" nas spravilo v precej trde klešče-Govorili smo preveč in перг^ mišljeno. Ko smo spoznali sVOj" zmote, smo se udali začas# razmeram. Prišel je dan odhoda proti bojišču. Dolge kolone v lepih noVi uniformah in izvrstno izvežba«^ so se pomikale iz šest kilomet^ oddaljene planote v nižini ležecj Bizert. Pesem je donela in nJ®"' odmevi so se zgubljali v zelen' nižinah ob morskih vrtov. Tak" lepo harmonično ubranih brez vaj, brez pevovodij, nis®*" nikdar slišal kot na bizertski p'^ noti. Proti večeru tistega dne 2^ odplujemo proti Malti in nap™ v Egejsko morje, v znani so№ ski zaliv. Ko smo stopili na grško ozc^ Ije, dvigne nekdo čepico iz ter se v imenu vseh takozva"' marksistov pokloni prošloS atenske republike, naše misl' s Potihem govorile—taka rj ju. Lapajna je bil velik idealist V januarju leta 1917 sva se z Lapajnom po dolgem debatiranju odločila, da bova na antante pomagala zlomiti hrbtenico habsburški dinastiji. Spoznala sva se z Milanom Marjano-vičem, Prebičevičem, Perunovi-čem in več drugimi starimi idealisti za jugoslovansko stvar. Sredi mesca januarja leta 1917 smo publika mora biti tudi nova goslavija. Ker smo bili na glasu kot strani boriti progresivci, ki bi najra^ z besedo zmetali vse kralje^' Balkana na groblje ter na tudi vrgli staro Avstrijo, so n srbski častniki razdelili po nih edinicah starih borcev. V predmestju Soluna smo Na velikem sol^^^ in vali en teden. _______ skem polju, ki se razprostira , na se vkrcali na krov francoske lad- --------... Norveškem m Dans^m 1000, v je, po imenu Expagne, zasidrane! morju v smeri proti Dram' iinn -- Tj-i----!-! ' Kovali, smo se večkrat zbrali "iki" Franciji 1100, na Holandskem 1250, na Poljskem 3100 itd. V Jugoslaviji pride na enega zdravnika povprečno 2825 ^prebivalcev (po podatkih iz leta 1952.) Najmanj zdravnikov v Jug. je na Kosmetu, kjer pride na enega 9000 prebivalcev, dalje v Srbiji okrog 5200, v Črni gori kakih 5050. V tem oziru je prva med našimi republikami Slovenija, ki ma na enega zdravnka 1800 prebivalcev, Hrvatska pa kakih 2100. Mnoge neizkušene matere so zaskrbljene ker novorojenčki škilijo. Novorjenček pa ne more gledati predmeta, ki mirno leži ali stoji, pa tudi, ko se giblje, ga ne more spremljati s pogledom. upanje v koncčni uspeh? Ako se Гп лГпН 7 н ne odločijo za kaj pLbnega. ni h povsem nor- izgloda,dabisomcdnamizbra.%^%r.^'''^';^^'t la vsota petih tisočakov in v ta- f neodvisno drugo od kem slučaju se s zbiranjem v ta To pomeni začasno ški- namen povzroča le zmešnjava. normalno do če VcHc. Palcich. v newyorski luki. Točno o polnoči se počne Expagna pomikati v neprodirno temni noči v smeri odprtega oceana. Še enkrat sc ozremo na morje električnih luči ogromnega mesta New Yorka, ki je v temni noči čarobno razsvetljen zgledal kot zakleti grad. Ko se prihodnji dan zdani, je Expagna že lezala valove mogočnega oceana. Sedmi dan v ra- v • Žl poslušali govore l aznih vo.ia» velikanov. Teden dni kasneje, v ^ solnčnem jutru, posadijo del n® še edinice v dolgi vlak, ki naS J proti večeru izročil preko v 94 kvadratnih kilometrov torij v južni Makedoniji, terem je vihrala zastava sta Srbije. Prvo noč v MakcdoH' neboi" Ч nedeljo piknik na zapadni strani CLEVELAND, Ohio — Društvo Nanos. št. 264 S.N.P.J. priredi v nedeljo, 18. julija piknik fia vrtu Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Vabi sc vse članstvo, da se udeleži tega društvenega piknika in da stori tako svojo dolžnost napram društvu. Oni, ki trtega meseca, potem pa začne I otrok spremljati s pogledom predmete, ki se gibljejo. Po četrtem mesecu škilavost ni več normalen pojav. ni jutranji zori zagledamo pred smo prebili pod milim n seboj lepo mesto Bordeaux. Kras. i Drugi dan so nas razdelili ta^ na okolica. Bogati vinogradi, ro-1 smo zgubili ono polit''^^ dovitna polja ter milo podnebje.! udarno moč, s katero smo raZ Obrnjen od mesta, gledajoč na j .iali na bizertski planoti. krasni zaliv daleč na levo, pa vi-} Nekaj se mi je pa le dim mogočno verigo španskih pi- j takoj ko sem prišel na solu" renejev. I fronto in to je bila vljudf^^^ Ko so nas na francoski prefek-1 častnikov, dobra hrana, pa turi sprejeli kot dobrodošle, in I 'a strojnica francoskega izd^ ^ nam dali lep kvartir v razkoš- j tovariš se v šali nem hotelu, smo se počutili kot j pritisne na petelin in reče:' ' nekaki privilegiranci boljše pas-1 Chok, s temi mitralezi bomo me. Tisto razkošje se je pa kaj! krono z glave stare AvstriJ*^-Po dveh ted- i jo položili Petru pred noge v ' meno za republiko." , ^ '---/T ' u Г, , ^ Debs in Adamič sta oba dopri- "^usivu. Um, ki Združene države imajo nujno potrebo po novih solskih po- ^csia svoi del za izbolišanic no-M^ udeleže piknika, pa dobro -------ložajapripi-ostoga človeka; pi-vi »bvcznost do hvaležnosti. Ko bi ne bil Adamič tako zelo kremenit značaj, bi bil lahko - :eV own ^ južncr Francije proti mestu Mar- j komandi in novi edinici v ттИ seilleu. Že ko smo dospeli v to' 1 jeznem oddelku četrtega V° mesto, smo trčili ob staro bal-1 drinske divizije. Poveljnik kansko disciplino. Potem gremo |'J^nja je bil galanten majoi ' kič, pred vojno sodnik v na ladjo in naprej po poti francoske tujske legije v severno Afriko na bizersko planoto, kjer je vihrala srbska zastava. Tu smo slekli ameriške panta-lone ter se oblekli v lepo novo francosko uniformo. Srbski častniki so nas sortirali in nekatere uvrstili v podoficirsko šolo. Disciplina je bila trda, po kroju discipline tujske legije. Vse je bilo trdo in odločno, ledeno mrzlo kot severni tečaj. Na obširnem vež- zvanem prevoju. ^ _ bališču bizerske planote je pihal j Tretji del, pri kateremu - ;i i____ ..,i nr-fiVJ Naše strojno oddeljenje 16 razdeljeno na treh polož^3 Prvi, oddelek s osmimi stroji^'^^^ mi, je bil na položaju po proti Sokolca, pod katerim^ mimi vrhur bojna črta. Zareza v. visokem polpočju " proti Sokolca, pod katerin^' mimi vrhunci se je vila naša P' Drugi del oddeljenja tu^' osmimi strojnicami, pa jc nižje ležečem pobočju na ta i 0' —-------.„„v. I - ----' f.......... močan južni veter. Zastava stare j bil tudi jaz, pa levo od ^-Srbije je vihrala na visokem dro-1 ter visoko na strmem gu kot simbol jugoslovanske ide- j iz katerega je štrlela ogr®"^ je osvoboditve izpod Avstro-: skala po imenu komicka ogrske dvoglavne monarhije. ! duplinah komicko stene jc • _ 1__Л.___'1 ГНo ^ Dan za dnem prebijemo na vežbališču. Eden, dva, na levo, na desno, obratno, mirno, voljno. šest strojnic, s katerimi sm^o ^ li nižje ležeče položaje. Naša/j^j, loga je bila paziti na prevoj. je sovražnik večkrat napadel-^ : Gotov sem, da ogroftina micka, stena še danes sto.ii posled smo se pobotali; Po več i stem lepem zelenem pobočju-^ mb&ečih neprestanega vežbanja, i kedonškega gorovja, kjei' je na visoki, nad mestom Bizer-; ijuje nad globoko sotesko, ^ j torti, korakala ena najbolj izvež- tere se-na nasprotni strani dv va in,noči; niso pa se vse prila- m„.. . ' . godite^ eneko'^MtAMn 'tetneljittf .......... - Л trde disqiphne. Trikrat smo ^u- Kn nt-irip nhi.tjUnvnTpp IZ dnevnn .... ... bili. bitko z vojnimi pravili. Na- TmrvriJiH ^iu„i,Qv. „„ 1 «01Q ГЛ • A,„ 'I -------- —•* ------Ч tonu, KoraKaia ena naiDoii izvez- Lcie Si;-na nasproim ачи,"* " 'duinrn v' -h - enison . | kako plezajo po vejah in kroš-, banih edinic odpadnikov Duna-' kot pošast skoraj goli Soko dujoco plast v ЛЈШ časopise СШШ Z.k.ly, tajnika „jah dreves. I ja. Naš poveljnik polka Kosta шаф „ 3 L,.O OPOMINI IZ MLADIH LET u^'^^^eljevanjc s 2. strani) Kiicka stena ima svojo pisa-P''ošlost. V njenih razpokah, ђ kakor nalašč usmerjene U v.' ležečim soteskam, je Marsikatera puška. V duplinah so našli za-pred nami stari ko-V '°včji pastirji in roparji, in 19? vojni leta 1917 sest • strojna edinica, ki jo Vse ter reprezentirala Tt-i ;^^^°^lovanske pokrajine od '"glava do Bitolja. in žgočih mesecih ggj leta 1918, je vendarle pri-^•"edi mesec september, бПп ,. ^^Ptembra pa je začelo '• Začela sp ip vplilra snliin. ei a smrtonosne ^ка f' se je velika solun Topovska žrela so kalibrov projektile IjQ • KaiiDrov v sovražno Ce I) Rušile so se ozemuni-l^ate 86 je bodeča žica, s Sok prepletena krona >tv4 ^ Proti VAČAMI, kn SP ip ^ilo, «( "^onicko smo zapustili slavno Prev'ri ' ter se pomikali ' ^0 proti glavni bojni liniji. Tn -v še vedno tuli. Raz-^crz ^^keti šivgajo iz tra-tfji ^^^''ažnika. Ura je dve zju-®Pništvu utihne. Za tre-to ћ ^^^tane grobna tišina, na- Л smo loi 'Ctii zaslišali oni trdi in od- ђђ o Napadli smo visi- 2i Јјц prerivali smo se sko-^^odcče žice, dokler niso Vfj^v ® padati ročne granate so-8q "^'ka v naše vrste. Takoj nato .^^.svetili mrzli bajoneti; l^i'Uh so zarcgljale in iz sebe •ftin f ^cdem sto nabojev na Še enkrat oni nepozabni goj.-^^ višine sokolskega po-J So se ukonile ter menjale S^^daria. En Pq1 preje, desno od naših dobrem polju je bil tfgj^ solunske fronte. Za Vki sem postal na najvišji jg ^okolca in se zazrl v ozad-Iti ?^|°Mnega gorskega orjaka, Vpi-v '^Sledal v jutranji zori kot "cas' '"'onijc "SKi in velikan orjak z zelenimi pobočji vseh gora naravni planoto. Vjjjv. planili iz višin Sokolca Sq ti podeč pred seboj one, ki iitiejj toliko časa streljali v ^^ojih dinastij, se nam je So(.J 2 viditi v zakotnih VQj^ sliko grozot vojne. Grdi cu ' ^kdovi, ki ostanejo očivid- ^Gpozabni. večei'u prvega dneva l{Qj smo dobili nalogo ta-co pred nami nahajajo- je gorsko verigo, katero epjg^°^5^žnik zasedel in iz višin ^^■^•pnelc po naših glavah, div^j. se zasvetili bajoneti in z gQj,^|^ hura, se je počela lomiti je po kakih 20 minutah vse pomirilo, sem vprašal svojega druga kako, da je imel tak apetit v tako resnem času, ko je šlo za biti ali ne biti. Odgovor mi je bil —nočem, da bi šel lačen v nebesa! To ti je vojna, nadaljuje tovariš. V naglici moraš požreti, če nočeš, da se drugi gosti iz tvoje torbe v slučaju, da te zadene! Saj ves, kaj hočem reči. Kaj je naju vendar le privleklo v to komedijo, ko sva imela v Ameriki mir in zaslužek?! Jaz sem se mu nasmejal ter mu pokazal pred nama v nebo v štrleči vrh, na katerem je bila Borisova osmatračnica. Po 15 dneh praskanja, smo se znašali na velikehi Kumanovem polju. V našem pol krogu je bil del bolgarske armade, ki je kapitulirala in položila orožje. Šli smo naprej v smeri Vranja, Sarduli-ce, Leskovca in od tu na levo preko blatnih poljan skozi Arandje-lovac in naprej v smeri proti Šabcu. V Šabcu smo prestopili reko Savo ter se razkropili po lepi vojvodini in gori do Velikovca na Koroškem. Jaz in moj tovariš, ki je tako vestno gledal, da je v kritičnih trenutkih bila strojnica pravilno in zadostno nabasana, sva dobila lepo pohvalo s Karadjordjevo zvezdo. Tisto ropotijo sva kasneje zamenjala za hleb kruha v Sinči vasi na Koroškem. Ker je imel moj tovariš eno zvezdo manj kot jaz, je bil seveda kot tak, meni pod komando. Par trenotkov predno sva slekla kraljevo uniformo, sem mu dal naročilo, da se tudi v mojem imenu poslovi od kraljevine. Tako se je tudi zgodilo. Odšla sva nazaj v Ameriko, kjer se je slišalo, da se je izpolnila najina želja. Lepa Jugoslavija jc postala republika! Michacl Chok. AMERIŠKA DEMOKRACIJA V AKCIJI "Mi smo dežela mnogih narodnosti, plemen, veroizpovedi— druži nas edinole enotnost, enotnost svobode in enakopravnosti." North če drugih šolskih okrajev na jugu sledilo vzgledu Greensboroa in skušalo rešiti problem te nove spremembe v duhu malega mesta države North Caroline. Mesto Greensboro v Carolini si je pridobilo prvo mesto v zgodovini dežele, ker ae je od naših južnih krajev prvo potrudilo, da najde pot iz rasne segregacije v šolah, kakor to določa nedavni izrek vrhovnega sodišča Zed. držav, ki pravi, da je ločenje belopoltnih in črnskih otrok v šolah neustavno. Že dva dni po omenjenem izreku sodišča, je šolski svet v Greensboro sprejel resolucijo, v kateri nalaga šolskemu nadzorniku, da izdela načrt, po katerem bodo mogli šolarji Greensboroa v dogled-nem času posečati iste šole, namesto ločene šole, kakor so jih desetletja. Glasovanje za resolucijo je izpadlo s 6-1. Nasprotujoč član šolskega sveta je pojasnil, da se sicer strinja z resolucijo v principu, toda akcija se muzdi prenagljena. Ko je najvišje sodišče dežele podalo izrek, da so ločene šole protiustavne, je hkrati priznalo, da bo končni prehod iz sistema ločenih v neločene šole zahteval prilagodenje in mnoge spremembe v 17 južnih državah, kjer je bila segregacija postavna in v nekaterih drugih državah, ki so jo dovoljevale. Na podlagi tega je bilo vprašnje uvedbe in izvajanja novega odloka odloženo do jeseni, ko bo vrhovno sodišče pripravljeno o stvari razpravljati ter zaslišati pritožbe in ugovore-z ozirom na lokalne probleme ter razmere. S takojšnjo akcijo proučevanja problema v smislu novega odloka vrhovnega sodišča, je šolski sVet v Greensboro dal vzgled, kateremu bi morali slediti tudi drugi kraji. In četudi je na jugu slišati proteste proti epohalne-mu odloku vrhovnega sodišča, SLOVENKA želi dobiti naročila za kuho in pečenje peciva za svatbe, zabave ali veselice, ima tudi pomočnico. Pokličite Ml 1-3630 Na Veriga. ^''huncih tiste gorske vc-prebili par ur v miru. bil kratek. Iznena-v?!' strela so nas pograbili Žn Habsburžani za bokom. •^Сђа mislil, da bo tu moja Roč. V tistem grdem me- Švabi zbili šlem iz gla-o^'i'bo s štirimi konzervami Vo hlebom francoskega da zasluščil proč, tako bi't bolj gibčen. Moj to-v tistem trenutku zalii.gal je strojnico ne-Sloj ^ ntiboji, obenem pa ђе u ^^''"'■dncVno rezervo hra-^•tero je im el v torbi. Ko se HARMONIKE NAPRODAJ NEMŠKEGA IZDELKA; ŠTIRI-VRSTNE IN ŠTIRIKRATNO UGLAŠENE. Vpraša se po 4. uri popoldne na 1018 EAST 76th STREET EN 1-3526 Na 200-akrskein dvoru (campus) Brandeis univerze v Walt-ham, Massachusetts, so v teku priprave za zgraditev medver-skega centra, ki bo vključeval tri posamezne kapele—katoliško, judovsko in protestantovsko. Stavbe bodo v sodobnem stilu in se bodo razlikovale med seboj zbolj po doktrinalnih ' razlikah omenjenih treh veroizpovedi. Pred stavbami pa bo skupen prostor za javne prireditve in potrebe vseh treh cerkva. Hillel ustanova bo prevzela odgovornost za judovsko kapelo, Newman Club za katoliško in Dijaška krščanska zveza za protestantovsko. Brandeis univerza je nepristranska ustanova za višjo izobrazbo in je bila ustanovljena pred 6 leti pod pokroviteljstvom Američanov židovskega pokolje-nja. Takrat je imela vpisanih 107 študentov in študentk. Ravno zaključeno akademsko leto univerze pa jc beležilo vpis 867 dijakov in dijakinj v razredih kolegija za "liberal arts,", kakor tudi 40 študentov akademije. Vrhovno sodišče Zed. držav je pred kratkim razsodilo v zadevi, ki je rečeno, da se tičo civilnih pravic Američanov mehiškega porekla. Odlok, ki-je bil soglasen, je odložil obsodbo Pete Hernandeza, ki je pristojen v Edna, Texas, in je obtožen umora. Pred sodišče je bil postavljen v Jackson County, kjer pa ni bila , kršena Ustava, ker porote v tem jc kljub temu upati, da bo tiso-' okraju niso vključevale Ameri- čanov mehiškega porekla. Na podlagi teh kršitev je vrhovno sodišče odgodilo obsodbo Hernandeza. To diskriminacijsko postopanje v sestavljanju poro te, je dejalo sodišče, je odrekalo Hernandezu pravice, ki mu jih zagotavlja 14. dodatek k Ustavi —dodatek, ki prepoveduje dr žavam odrekanje enakopravnih pravic zakonite zaščite za vse. Jackson County mora sedaj vpeljati nov sistem sestavljanja porote, ki ne bo izključeval Američanov mehiškega porekla, nakar lahko zopet sodi Hernandeza. Odlok sodišča v tem slučaju bo učinkovito vplival ter pomagal odpraviti te vrste zapostavljanje povsod po deželi, kjer koli se je iz porot izključevalo Američane mehiškega porekla. Hkrati ta odlok zavrže argument, da je bil 14.dodatek k Ustavi mišljen samo za črnske in belopolt-ne prebivalce dežele. "Enakopravna zaščita" pomeni enakopravno jamstvo za vse, brez razlike. (Common Council) Vsak dovtip je pravzaprav star že pred dvajsetimi leti je znani šaljivec Roda Roda trdil, da je na svetu samo deset pradov-tipov. Dejal je, da je vsak dovtip pravzaprav star in da ljudje pripovedujejo dovtipe samo v novi obliki. Zdaj so to trditev tudi znanstveno podprli. Portugalski znanstvenik prof. Sousa je zbral nad 10,000 dovtipov in tudi on je prišel do spoznanja, da jc v vsej zgodovini dovtipov samo deset figur, ki se zmeraj znova vračajo. Prva v dovtipih nastopajoča figura je tašča. Dva zeta prideta prepozno na pogreb svoje tašče. Pridružita sc pogrebcem in sklonjenih glav stojita ob grobu. Govornik opisuje vrline ranjke. žene. njeno dobro srce, prijaznost in plemenitost. Tedaj dregne prvi zet drugega s komolcem in pravi: "Kar pojdiva, prišla sva na napačen pogreb." Tašči sledi raztresen profesor: "Oprostite, gospod profesor," bi rada vedela gospodinja, ko pride k njej v goste in počasi položi na mizo troje naočnikov, "zakaj pa nosite s seboj troje naočnikov?" Profesor se spoštljivo prikloni: "Veste, milostljiva gospa, ene naočnike potrebujem, ker sem kratkoviden, druge, ker sem daljnoviden, tretje pa, da najdem prve in druge." Potlej pride na vrsto skopuh. V to rubriko sodijo vsi škotski dovtipi in znaten del borznih. Škot pride k zdravniku in mu prinese v steklenici kar dva litra seča, da bi ga preiskal. Zdravnik je sicer nekoliko presenečen, lahko pa moža potolaži, da ni nevarno bolan: "Našel nisem ne beljakovin, ne sladkorja," Ves srečen telefonira Škot domov: 'Ljuba žena, ti in jaz sva zdrava, prav tako otroci, teta Lena, nečak Hans, kuharica Mina in tudi tašča----" Ali pa: Škot sreča v Benetkah drugega Škota: "Kaj pa počenjaš ti tu?" ga vpraša. "Na ženitovanjskem potovanju sem."—"Kje pa je tvoja žena?" "Doma. Ce bi potovala oba, bi bilo potovanje predrago." Nečimrna ženska, ki noče biti stara, je v seznamu dovtipov na četrtem mestu. Uradnik v ženitovanjskem uradu vzdihne in pravi: "Rajši bi starega moža vprašal, kdaj bo umrl, kakor priletno žensko, kdaj je bila rojena." Naslednja kategorija so zaljubljeni parčki. V to kategorijo sodijo delno tudi dovtipi, o katerih navadno pravimo, da so samo za moške. Slede dovtipi na račun varanih zakonskih mož in ljubosumnih žen, o tako imenovanem enfatu terrible in končno o pijancih. Tako bi bila vrsta dovtipov profesosja Sousa izčrpana. V njej manjkajo politični in vojaški dovtipi, ki so postali zadnja leta zelo priljubljeni. Zanimivo je, da so dovtipi o taščah razveseljevali zamorce v Afriki že pred kakimi 2000 leti. še starejši od tehć ki so kakih 3,000 let stari, so "škotski" dovtipi. V NAJEM 5 LEPIH, VELIKIH SOB se odda v najem pošteni slovenski, odrasli družini. V Collinwoodu. Dobi sc tudi garaža. Pokličite LI 1-2273 V NAJE^TŠE OI3DA"SOBO ženski ali moškemu, pri vdovi brez otrok. Vpraša sc na 18209 LANKEN AVE., pri Nottingham šoli IV 1-9158 Dve posamezni opremljeni sobi sc odda v najem dvema poštenima moškima: pri lirvatslti družini. Vpraša sc na 1374 ANSEL RD. Družini odraslih oseb SE ODDA V NAJEM STANOVANJE S 4 SOBAMI. Pokličite po 4, uri popoldne. GA 1-5937 3 fT m KI TRGOVINA NAPRODAJ ST. CLAIR VARIETY STORE z yarietnim blagom se morn prodati po zelo nizki ceni radi bolezni. Oglasite se na 6113 ST. CLAIR AVE. VAS MUČI NADUHA? Pri nas si lahko nabaviti« najboljšo olajšavo za lo mučno bol*, xen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 PREDELUJEM Ш PRENAVLJAM kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles). Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE. KE 1-6597 DELO DOBIJO ŽENSKE Išče se strežnice za restavracijo Dobra plača od ure in druge ugodnosti. Vprašajte za Mr. Emans pri NEW YORK CENTRAL Y.M.C.A. 615 East 152nd Street DEKLE, KI JE DOVRŠILO ŠOLO, DOBI DELO V PISARNI. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. Snažna, poštena ženska dobi delo za pomugati v kuhinji od 11. zj. do 2. popoldne. Katei-o veseli, naj pusti svojo ime in naslov v uradu toga lista. HIŠE NAPRODAJ HIŠA NAPRODAJ za 2 in pol družini; 6, 5 in 2 sobi. Dve garaži, velika lota. Prodaja lastnik sam. Cena $14,500. Vpraša se na 1382 RUSSELL ROAD UT 1-9177 zav^jžovalniivo \ proti ognju^ tatvini, avtomobilskim ^ nesrečam, itd. preskrbi Janho N. Rogelj 19461 SOV LAKE SHORE BLVD. I Pokličite; IVimhoe 1-9382 Д They're waiting for the teacher • • • maybe it's you! Ever think you might make a good teacher? Ever consider how much satisfaction there is in helping to mold and guide the personalities and futures of young Americans? Today, you have an unparalleled opportunity to enter one of the finest and most respected professions in the world. It's a profession in which you, yourself, can develop and use your talents to their fullest. And it's a profession that needs you - because the kids need you. America's postwar babies have suddenly started • « Т-ГМГНГТ % % ГЧ, pouring into the schools. In fact, thfre are so many of them that, today, the elementary schools alone need over 70,000 new teachers a year to handle these children. By 1960 — with ovet 8 million more children entering our schools — the need for qualified teachers will be even greater. So think it over. Think of what h will mean to you — to your community — and to America, when you decide you're going to become a teacher. The kids, too. They're waiting for you to make up your mind. They're hoping you'll say, "Yes"! Shawnee Ave., od E. 185 St. Colonial tip hiša, 5 sob z rekreacijsko sobo; porč zadaj. Gorkota na plin, preproge, garaža. Blizu trgovin in transpor-tacije. Cena $13,800. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 9в0 East 185th St.-^KE 1-5030 HIŠA ZA 4 DRUŽINI lesena, na E. 70 St. blizu St. Clair Ave. Vsako stanovanje ima dve spalnici. En fornez na plin. Mesečna najemnina $127. 4 garaže. Zelo dober nakup za investicijo. Cena $13,500. Za podrobnosti se obrnite na EAST SHORE REALTY 780 EAST 185th STREET IV 1-6561 !n vvifh The Notional Citizen* fop the Public Schools, this advertisenieHt is sponsored by ENAKOPRAVNOST i 'i-'i: DISASTER TAKeS MANY FORMS, BUT IT ALWAYS COMER WHEN YOU'RE LEAST EXPECTING IT. . „-СЛТ, L V ■ Official DlsaSttfr First Aid Suppjlqs Into Your Home Now! SraANi "~т ENAZOPRAVNOSt z t X T HENRY BORDEAUX | л POŠTENA ŽENA ROMAN ? (Nadaljevanje) "Ah! Podrto je hitreje kakor zgrajeno. Dva ali tri dni." "Potem boste pa preorali, da bo zemlja, kakor je bila prej. Nastanili se bomo v kratkem na Sa-piniere: to delo mora biti končano." "Dobro, gospod, napravili bomo, kar se bo dalo." Kmet se nikdar ne obveže. In spet se je zazdelo Pavlu Ferrieru, da je razbral na golem obrazu neopazen posmeh. Toda to mu ni bilo važno: ali ni odstranil preteklosti s tem, da je iztrgal deske iz zemlje in preoral zemljo samo? Odšel je pro6 in svobodne je zadihal. "Kako nas strast ali muha— bila je samo muha—je mislil, zapelje! To posestvo je ženino. To je kraj njenega detinstva. In tam sem sprejemal svojo ljubico. Ko- CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 RESORT "VACATION YOU CAN AFFORD" at WILSON'S HOLIDAY RETREAT on PORTERS BEACH Hour ride from Chicago, Indiana Dimes For reservations call or write Wilson Hotel, Porter Beach. CHESTERTON. IND, Tel.: 9268 BUSINESS OPPORTUNITY For Sale by owner — $3000 — CONFECTIONERY AND ICE CREAM PARLOR — Well established, Excellent business and location. Ideal for couple. Near schools, churches, bus line. Must see to appreciate a real value. Call Victory 2-9408 2803 South Emerald Good Buy — PIZZERIA — Real money maker. Good west side location. Selling, owner moving to California. See to appreciate. Call ALbany 2-9403 Berwyn — 2 Story 6 ROOM RESIDENCE in lovely old neighborhood. Completely remodeled, in and out. Large enclosed porch, tile kitchen, G. E. dishwasher, full carpeting in living and dining rooms. Natural fireplace, gas heat. Beautiful double lot, garage, low taxes. Best offer. 3321 Wenonah — STanley 8-5979 FEMALE HELP WANTED YOUNG LADIES. become a Registered NURSE • Accredited school of nursing. Must be between the ages of 17 and 30 years and have completed 4 years of high school. A scholarship, which consists of books, tuition, uniforms and maintenance, is provided for each student nurse accepted into the September class. Modern classrooms, dietary and chemistry laboratories, and up-to-date library in the new nurses' home are available for the use of all students. Write or telephone: MADELIN C. COLEMAN, R. N.. Director of Nurses, So. Chicago Community Hospital, 2320 E. 93rd Street, Chicago 17. 111. ESsex 5-4400 Next class begins September 13, 1954 liko laži in nizkotnosti je v prešuštvu!" Na tej terasi se je zaročil majskega večera v navzočnosti gospoda in gospe Doret, ki sta končno odojbrila zaroko svoje hčerke. Spet je zagledal mlado deklico, tako skladno v kretnjah, sveže polti, s tako mehko in čisto milino, z! mirnim m preprostim izrazom, da se je zdaj spraševal, kako je sploh mogel prositi za njeno roko. Kdo je bil, da je temu otroku ponudil bodočnost? Imenovali so ga lepega Pavla Ferriera. Veljal je za bogatega, čeprav je bil manj premožen ka-vse mu je bilo lahko: položaj, bo-kor ona. Vse se mu je smehljalo, dočnost zabava in prav tako poroka. Stalna sreča je urejala njegove dogodivščine. Njegove lahke zveze so se razpletale brez ža-loigre. Ko se je ena njegovih ljubic, ki je bila poročena, začutila mater, jo je pripravil do tega, da se je spravfla z možem. Ali ni bilo to najboljše sredstvo, da se izogne pohujšanju? Za to se je odločila, ker je končno spoznala zmoto, on pa se je s tem okoristil, da je z njo končal. Vsi ti ljubezenski spomini so se mu zagabili. Videl je v njih samo njihovo ogabnost, kakor odkrijemo črva v košari z lepimi breskvami, ki nobena več ni zdrava. Vsi začno v nezavestnem veselju in se končajo v grenkobi in izdajstvu. Ali ni. to običajna pot vseh takih ljubezni? Če bi Germana Doret mogla še kot dekle nenadoma odkriti preteklost svojega zaročenca, kako bi se sramovala in kako bi zbežala. Razen če ni molčala—že takrat. Mlada dekleta so tako nenavad? na, že^e so tako čudne. V njih so zakladi prizanesljivosti, usmiljenja in nežnosti. Morda jim je treba naložiti trpljenja, da vse to spoznamo. Mogoče; neizprosno življenje zahteva od njih žrtev, da se čisto ustali? Ali ni njegova preteklost takšni kakor preteklost večine mladih ljudi? Ali ne temelji zakon, vsaj večino časa na začetni zmoti, od katere ima koristi mož? Tako je premišljeval in se tolažil. Vendar je nekdo jasno videl vanj in ni zaupal njegovim vrlinam, njegovi prilagodljivi naravi, njegovi pripravljenosti, da Chicago, Ш. WANTED TO RENT IMPERATIVE! NEEDED IMMEDIATELY! 5-6 room unfurnished apartment for substantial couple with 4 lovely children. Preferably southeast near schools. Will meet nominal rental, respect your property. Kindly call. YArds 7-4885 DOMESTIC HELP Good Home needs COMPETENT WOMAN for general housework. Stay. PLaza 2-6291 REAL ESTATE FOR SALE LAKE VILLA vicinity — Venetian Village; 2 bedroom frame ranch home; full automatic oil heat; aluminum combination storms, screens; attached garage; on double landscaped lot. $10,500 full price. Will handle on contract. Phone LAke VUla 6-6838 SOUTH WEST — 82nd & Homan 6 room Georgian; 4 years old; gae heat; tile bath; 2 car garage. Owner. WAlbrook 5-2950 sprejme dogodke, ne da bi se jim upiral: Germanin oče. Prve čase, ko je prihajal na Sapiniere, pred zaroko, je uganil pod ljubeznivo zunanjostjo sovražnost gospoda Doreta. Z vsakvrstnimi laskanji ga je skušal preslepiti. Gospod Doret se mu je upiral, ko mu njegova hči že ni več branila svojega srca. Starček mu je stavljal težavna vprašanja, začenjal resne pogovore, kjer je moral podati svoje mnehje o družabnem življenju, o zakonu, o Bogu, o veri. Brez dvoma ni Pavel podpiral nobenega prevratnega mnenja, toda z neko razdraženostjo je opazil, da ni nikdar dosti razmišljal o bistvenih stvareh in da se je zadovoljeval z mnenjem, ki ga je sprejela njegova okolica, kot je na enak način tudi iskal dokaze za svoje pravde. "Mladi mož, manjka vam razmišljanja," je govoril gospod Doret z dobrohotnim nasmehom, ki je olajševal njegov nauk. "Priporočam vam, da čitate Bonalda, Josepha de Maistra, Augusta Comta, La Playa in Fustela de Coulangesa." "Čital sem jih," je ugovarjal Pavel, ki je v resnici mnogo čital, toda hitro in površno. "Torej jih morate še enkrat prečitati. črpati bi morali zlasti iz verskih pisateljev. Na primer iz Sume svetega Tomaža. Res je, da bi samo ta zahtevala leta in leta." "No, vidite," je zmagoslavno rekel Pavel. In razgovor se je veselo končal na veliko veselje dam, ki sta se bali, da bi postal jedek. Zdaj je Pavel obžaloval, da ni dovolj razpravljal z gospodom Doretom, da se ni okoristil z njegovo izkušenostjo, z njegovo veliko modrostjo, z njegovo mno-gostransko izobrazbo. Brez dvoma je izoblikoval Germaninega duha. Po očetu Pavel zdaj bolj razume duševno silo, ki jo je žena nenadoma pokazala v tej družinski krizi. Včasih ga je sodil, da je nravno trd in strog; ali jo je on vzgojil, da zna molčati brez tožbe in upora? Polastila se ga je velika notranja vznemirjenost, kakor bi se bal, da se pred njim ne pojavi njegova zaročenka. Ali ga ne gleda že s svojim brezupnim pogledom, ki ga čuti na sebi, kako ga zasleduje? Ali ji ni že takrat začel povzročati bolečine ? Leta njegovega zakona gredo zdaj mimo njega: prelahka leta, srečna, varna, toda skoraj dolgočasna celo v sreči, ker jih je pustil miniti, ne da bi jih zadržal, ker jih ni dovolj uporabil, da bi ustvaril neločljivo vez teles in src. Njun prvi prepir je povzročilo dojenje malega Ivana. On je hotel najeti dojiljo za otroka; Germana se je borila za čast, da ga hrani sama. Popustil je, toda čutil se je oškodovanega. Ker mu je manjkalo žene, je bil dovzeten za najnizkotnejše skušnjave in se jim ni vedno upiral. Z gnusom je odšel naprej. Vas Annecy-le-Vieux, precej oddaljena od Sapiniere, ki se dotika vzpetin planine de Veyrier, je zelo raztresena. Skupina dobrih, starih savojskih hiš s strehami iz rjave opeke dela spremstvo cerkvi, medtem ko stoje vile in kmečka poslopja druge nad drugimi vzdolž griča. Cerkev je brez značilnosti, toda zvonik, ločen od cerkve naslonjen na občinski dom in podoben stolpu flamskih vasi, visoko dviga svoje z romanskimi okni preluknjane zidove. Pavel Ferriere, ki je taval na slepo srečo, je šel skozi vas. Utrujen je iskal sedeža, da bi se odpočil. Poldne je že minilo in ni še zajtrkoval; ni bil sicer lačen, toda zelo truden. Cerkvena vrata so bila odprta: nikdar jih ne zapro. Vstopil je in se zgrudil v neko klop. V tej cerkvi se je poročil. Germana je bila v beli obleki, lepa kot Marija, skoraj preveč breztelesno lepa, kajti poleg nje se ga je polastilo neko novo spoštovanje, ki je spreminjalo njegovo ljubezen. Zakaj ni razumel svojstva tega čustva, ki se ga je polastilo? Mnogokrat, skoraj vsako nedeljo — razen nekaterih nedelj, ko je bil na lovu—je spremljal svojo ženo k maši. Če sam ni bil veren, ali zelo malo in slabo, se je radevolje uklonil zunanjim verskim običajem. Ali ni bila to spet hinavščina, če ni vera prodrla v njegovo najbolj notranje bitje, če ni navdihovala njegovih dejanj? Ali pa ni s svojo navzočnostjo pokazal začetek dobre volje? Zunaj je postala vročina neprijetna. V cerkvi je našel prijetno in hladno svežost. Nekaj časa je užival ugodje svetega kraja skoraj brez misli, kakor s^ potnik, ki ga je presenetil vihar, z zadovoljstvom zadržuje v zavetju. Nato so ga začele vznemirjati misli. Da bi ušel samemu sebi, je vzel s klopi pozabljen molitvenik in ga listal. Psal-mi pokore so vzbudili njegovo pozornost; prečital je še enkrat psalm 31: Beati quorum remissae sunt iniquitates, et quorum tecta sunt peccata. Bliskoma je spoznal korist spovedi, ki dovoli, da se življenje znova prične in nudi vsakemu zapuščenemu življenju priliko, da se potopi v globino, nudi točko opore, podporo, možnost preroda. Česar se ne more spovedati Germani, ne da bi jo zmedel v njenem sramu in dostojanstvu, bi vse žalostno človeško dno, ki se ga sramuje in se mu studi, lahko priznal duhovniku. Toda to odkritje ga ni zanimalo. Želel si je samo Germaninega odpu-ščenja, sprave z Germano, urnega odhoda z Germano k resnici. Ko je nadalje čital vernikovo berilo, je prišel do evangelija svetega Matevža, ki se bere na cvetno nedeljo. Te Kristusove besede apostolom so ga še dalje zadržale: Vigilate et orate, ut non intretis in tentationem. Spi-ritus quidem promptus est, caro autem infirma. Čuti in moliti: tako varuje večna modrost može pred slabostmi. On pa ni niti I Naznanilo in zahvala z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminila naša nadvse ljubljena soproga, mati in stara mati MAMIE HOFFERT rojena STERLE BlagopokoinicB je izdihnila svojo blago dušo po dolgotrajni bolezni dne 8. junija 1954. Pogreb se je vršil dne II. junija iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev Immaculate Conception in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih in sv. maši smo njeno truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary. Pokoj niča je bila doma iz Loškega potoka. Tem potom se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence cvetja h krsti pokojne. Dalje najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Enako hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu; pogrebcem, ki so nosili krsto, in vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, ter vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji poti na pokopališče. ' Hvala lepa duhovščini cerkve Immaculate Conception да lepe cerkvene obrede, ter pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za izvrstno urejen pogreb in vsestransko pomoč v dneh naše brit-kosti. Bodi vsem, ki so nam stali ob strani, nam bili v pomoč in tolažbo tekom bolezni pokojne kakor tudi v dneh smrti, izrečena naša topla zahvala. Hvala vsem, ki ste nam količkaj dobrega storili ter za izraze sočutja na en ali drugi način. Bog vam plačaj stotero! Predraga soproga, ljubljena mati in stara mati! Mnogo si pretrpela dokler Te ni rešila Tvojih muk bela žena. Zdaj počiva Tvoje truplo v hladni zemlji. Tvoja duša po uživa večni mir tam gori nad zvezdami, kjer ni trpljenja in ne muk. Spomin na Tvoje dobro srce si ohranimo do konca naših dni, ko se snidemo zopet skupno na vekomaj! Žalujoči ostali: LOUIS, soprog EDWARD, FRANK in EMIL, sinovi šest vnukov v stari domovini pa zapušča sestri ELLO STERLE in ANTONIJO KALAN Cleveland, Ohio, dne 14. julija 1954. [p0000000000000000000000000<>0000000000000000000000000<' < C TISKOVINE i IZDELANE v TISKARNI « Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU -Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. čul, niti molil: prepustil se je življenju kot večina mož. Da se je zbudil iz spanja svoje volje, je bilo treba Germaninega molka, tega molka, strašnejšega in muč-nejšega kot vse besede, tega skrivnosti polnega molka, proti kateremu se je boril kot muha v pajčevini in se vanj vedno bolj zapletal z vsakim gibom, z vsako mislijo. Koliko časa je ostal v cerkvi v Annecy-le-Vieux? Ni vedel več za uro. Dve ali tri žene so vstopile in šle spet ven, med svojim delom so prišle na glas molit dele rožnega venca ali poprosit za kak časni blagor. šle so mimo njega kot na pol razločne sence. Ko se je odločil, da gre, je zagledal s praga sonce, ki se je nagibalo in že skoraj dosegalo rob planine. Tedaj si je očital, da se je zamudil: Germana bi lahko mislila, da je odšel v Ženevo; ali niso njene bolestne oči spregledale cilja tega potovanja? Vlak, s katerim bi se vrnil, pride v Annecy okrog desetih. Mora se prej vrniti domov, da ne bi mogla dvomiti. Kako bi ji razložil, kako je prebil dan, ki ga je žrtvoval preteklosti? Ničesar ga ne bo spraševala, toda to uničeno srce mora končno pomiriti. To bo prilika, da obenem doseže odpuščen je in razkrije njeno skrivnost. Prišel je domov ob osmih. Mize v jedilnici še niso pripravili, toda soba je bila prazna. "Kje je gospa?" je najprej poizvedoval pri sobarici. "V otroški sobi." Rahlo je odprl vrata. Ivan in Klara sta pravkar molila večerno molitev in Germana ju je poslušala, obrnjena s hrbtom proti njemu. Drobna glaska sta se Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 1-3113' Dva pogrebna lavoda Zrn zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličite mttrn-KUm obotavljala in Germana jiw& pomagala in dokončala vsak sta vek. Bili so ravno na koncu: i" ne vpelji nas v skušnjavo, te» več reši nag hudega. Amen. Pavel je zase ponovil: "Ne vpelji nas v skušnjavo; je samo slučaj, da sem danes zjutraj zamudil vlak? hudega! Da, reši nas teže lažii nas tlači, reši nas globine mo^®' ki se je izdolbla med nama. Nato je s prisiljeno naraW^ in celo veselim glasom želel ber večer ženi in otrokoma. "Očka," sta zavpila Iva" Klara in priskočila z bosima gama, srečna za to priliko, jima ni bilo treba še iti spat. Germana se je skoraj šeno obrnila. Bala se je, la je, vsa brez barve, in njene so izražale tesnobo! Ali jG šno razburjenje ob navadn ^ predčasnem povratku naravno "Mislila sem," je zamrnu^^ in se skušala nasmehniti, pride vlak iz Ženeve kasne Presenetil si me." "Nisem šel v Ženevo." "Ah!" je zelo hitro dahni a žalost njenih oči se je omilil^' Mislil je vsaj, da je njen pogled živahnejši a izraz njenih oči je bil tako žen. Pristavil je: _ "Dan sem preživel v Апп^ le-Vieux." (Dalje pilhodnjlč) Zastopniki #< Enakopravno^ Za St. clairsko okrožje-JOHN RENKO 1016 East 76th Stree* UTah 1-6888 e Za collinwoodsko euciidsko okrožje' JOHN STEBLA) 17902 Nottingham R««*" IVanhoe Т-ЗЗбО e Za newburiko okrožje' FRANK RENKO Diamond 1-8029 m 01 Revere AveffU* TEKOM ČASA, ko ae zobozdravnik nahaja na St. Clalr Ave. East 62nd St., je okrog 'j drugih zobozdravnikov v naselbini prakticiralo in ^ gg Belilo, doCim se dr. Zupnl* vedno nahaja na evoJeD' mestu. Ako vam je nemogoCe dotiko z vašim zobozdr* kom, vam bo Dr. Zupnl» jjj vršil vsa morebitna . . na njih delu in ga nadomt-. z novim. Vam ni treba i"' določenega dogovora- Dr. J. V. ZUPNlK 6131 ST. CLAIR AVEtfVt Tel. ENdicoM 1-5013 Njegov naslov je j vogal East 82nd Str##tr mamo na Eut 62nd Urad je odprt od 9.30 »• do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK Shore Enough »Vet* AmpI* PorUM И. S. HIGHWAY 6, six мПк ust ef SiMbskf jFimtt BATHING BEACH / * In lil« WarM 1