PoStnlns platen* « gotovim Leto XVII., St. 282 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-ljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št. 105.241. LJubljana, sobota 5» decembra 1936 Cena 2 Di: i Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. —^—^■ i i i* Rokopisi se ne vračajo. črto in pod njo V zadnjih letih so se odnošaji med Nemčije in Jugoslavijo stabilizirali v prijateljskem ozračju ter v stalnem boljšanju političnega, kulturnega in tudi gospodarskega kontakta Oba naroda st* si v odločitvah svetovne vojne stala kot sovražnika nasproti Značilno pa je, da doba krvavih borb in surove sile v njih ni zapustila onih trpkih občutkov, " ki so sicer med nekdanjimi sovražniki tudi še po vojni igrali tako veliko vlogo. Nemška vojska se je v krvavih spopadih z našim srbskim vojakom naučila spoštovati v našem človeku iskrenega, hrabrega in viteškega nasprotnika. A tudi naši vojski je nemški neprijatelj vzbujal visoko spoštovanje. V žalostni dobi tuje okupacije so se nemške oblasti ponašale v zasužnjeni Srbiji tako, da so tudi široke ljudske vrste ohranile Nemce v dobrem spo-sninu. Povojna doba nas je potisnila v nasprotne politične tabore. Mi smo zavzeli svoje mesto med branitelji mirovnih pogodb in čuvarji novega stanja v Evropi, Nemčija je vedno bolj odločno plavala v vode revizionizma in demontaže prevzetih obveznosti. Zvesti novemu redu v Evropi, ki je stvoril tudi našo državo in ki jamči njene meje, smo sklenili in gojimo svoja prijateljstva in zavezništva in smo z njimi vred vneti pristaši Društva narodov. Nemčija je šla drugo pot. Toda v našem narodu je bilo vedno mnogo razumevanja za heroične napore, s katerimi se je nemški narod trudil čim prej preboleti težke rane izgubljene vojne, obnoviti svoj ugled v svetu in znova izgraditi svojo samozavest in svoj ponos. Posluževal se je metod, ki so nam tuje, toda kakor za sebe zahtevamo, da nam drugi pustijo reševati naše notranje probleme tako. kakor sami smatramo za potrebno, tako si tudi mi nismo dovolili, da bi sodili po svojih vidikih notranje nemške dogodke. Brez zavisti smo radi priznavali ogromni napredek nemškega naroda v zadnjih letih in vedno je bila želja Jugoslavije, da živi z velikim nemškim narodom v čim najboljših odnošajih. Prepričani ?mo. da tudi naši zavezniki iskreno želijo ne le prijateljskega razmerja. temveč čim tesnejšega sodelovanja z Nemčijo v vseh vprašanjih, zlasti v vprašanju konsolidacije srednje Evrope. Posebno hvaležno je naš narod občutil plemenito gesto Tretjega rajha ob smrti našega kralja Zedinitelja. Udeležba enega prvih nemških predstavnikov na pogrebu, izrazi simpatije in so-čuvstvovanja v nemški javnosti z našo nesrečo, manifestacije spoštovanja napram nacionalni in človeški veličini vrhovnega Voditelja našega naroda — vse to pri nas ni pozabljeno. Od takrat se je medsebojno zbližanje še bolj pospešilo in Nemčija je pokazala mnogo razumevanja i za naš nacionalni problem i za naša gospodarska stremljenja. Obe državi sta danes v intimnih gospodarskih stikih in tudi na polju političnega zbližanja se je storilo marsikaj koristnega. Eno pa seveda ostane: Jugoslavija je pripadnica mednarodne politično-diplomatske kombinacije, ki ne more z današnjo nemško politiko hoditi v eni smeri Pri vsem razumevanju za marsikatero nemško željo in zahtevo se Jugoslavija v svojem življenjskem interesu ne more odreči varnemu zavetju svojih zavezništev in preizkušenih prijateljstev. Ako nemški narod misli, da bi mogla Jugoslavija obrniti hrbet vsemu, kar je spoznala za pravo in tudi preizkusila, potem je na pogrešnem potu. Ako pa smatra, da bo Jugoslavija vedno v taboru tistih, ki iskreno želijo sporazum in sodelovanje z veliko nemško nacijo, potem nas ceni pravilno. Zadnje tedne sem smo v Jugoslaviji ponekod začeli dvomiti o iskrenosti laskavih besed, ki jih čujemo na naš naslov izza nemške meje. Pred dvema mesecema so bili pri nas na obisku nemški novinarji. Bili so nam dragi gosti in trudili smo se vsi, da jim to pokažemo. Ko so se doma razpisali o naši domovini in našem narodu, ni ostalo prikrito, da so delali zanimivo razliko. Za srbske in hrvatske kraje so imeli polno hvale, za Slovenijo in Slovence pa nekaj pikrih pripomb ali prezirajoč molk Ni čuda, da so se že takrat našli ljudje, ki se jim je zdelo to značilno in ki so pripisovali to čudno razlikovanje oni nerazumljivi mentali-teti enega dela nemške javnosti, ki misli, da spada gotov del naše narodne skupnosti in našega neokrnljivega nacionalnega ozemlja v neposredno teritorialno interesno sfero nemškega naroda. Tudi nekateri drugi pojavi v nemških listih se nam v zadnjem času nikakor ne dopadejo. V »Volkischer Beo-bachter« je za 1. december izšel prav simpatičen članek, v katerem se govori o našem narodu kot »Kernvolku« in se upravičeno poudarja, da borbe nemških armad s srbsko voiskn štejejo »zu den denkwiirdigsten Waffengangen«. Oba nasprotnika sta pripela na svoje ANGLEŠKA NAJBRŽ KRIZA BO REŠENA S KOMPROMISOM Prvotno razburjenje se je poleglo in se umaknilo bolj optimističnemu presojanju — Splošno se smatra, da ne bo prišlo do odstopa kralja Edvarda Lor.don, 4. decembra, br. Krizo, ki je nastala zaradi nameravane ženitve kralja Edvarda z gospo Simpsonovo presojajo danes v londonskih političnih krogih že mnogo bolj optimistično kakor včeraj. Po razgovorih, ki jih je imel kralj Edvard z materjo-kraljico Marv. s svojimi brati in z ministrskim predsednikom BaIdwinom. obstoja upanje, da se bo našla rešitev, ki bo zadostila vsem zahtevam in varovala vse interese. Gospa Simpsonova je danes odpotoval m Londona, da se izogne vsem nevšečnostim. Po nekaterih vesteh je odšla v Pariz, po drugih pa v angleško provinco. V spodnji zbornici je tudi danes več poslancev zahtevalo od ministrskega predsednika Baldwina pojasnil o stanju stvari, toda Baldtvin je izjavil, da stvar še ni dogorela za objavo v parlamentu upa pa. da bo mogel v kratkem podati zadovoljivo poročilo. Kar se tiče časopisnih vesti in komentarjev. češ da ga.. Simpsonova kot soproga kralja ne bi mocrla postati angleška kraljica, je Baldwin izrecno naglasi!, da so take trditve neutemeljene. Dama. s katero &e bo poročil aneleški kralj, bo v smislu ustave postala angleška kraljica. To je osnovna določba ki jo mora vsakdo spoštovati. To določbo bi bilo mogoče spremeniti snmo s posebnim ustavnim zakonom njegova vlada pa takega zakona ne bo nikdaT predložila. Na koncu je zaprosil poslance, naj še malo pofrpe ter naj z vprašanji ob neprimernem easu ne izzivajo novih težkoč Z •mirno vestjo naj počakajo ker iim lahko da zagotovilo, da bo vsa zadeva rešena tako. kakor zahtevajo interesi naroda, države in dinastije. Tudi Reuterjev urad je objavil danes, da je glede ustavno pravnega položaja, ki je postal včeraj pereč, zavladalo danes dopoldne optimistično razpoloženje. V dobro poučenih krogih smatrajo, da se je položaj po razgovoru kralja Edvarda s kraljico materjo. z brati ter s predsednikom vlade Baldwinom precej popravil. Mislijo, da proučujejo sedaj predlog, ki bi bil po vsej priliki za vse prizadete sprejemljiv. »Press Associated« meni. da se bo položaj razčistil do začetka prihodnjega tedna, ker bo Baldwru najbrže že v ponedeljek podal izjavo v parlamentu, ki bo obsegala garancije vlade. Posvetovanja v kraljevski rodbini London, 4. decembra AA. Vojvoda Glou-cestenski, vojvoda Kenteki in vojvodaYor-ški eo imeli snoči v palači Yorškega vojvode zelo dolg razgovor. Ob 21.15 je prišel ministrski predsednik Bakhvin v bučkinghamsko palačo, kjer ga je kralj' Edvard takoj sprejel. Kralj se je ob 22.40 odpeljal v palačo Kalborough. kjer živi sedaj kraljica Mary, ostal pa je pri njej le malo časa. Kralj je ob 1.30 zjutraj zapustil bučkinghamsko palačo in se odpeljal v gradič Belivedere. Davi je vojvoda Vorški odšel v Marlbo' rough, kjer je kraljici materi Mary poročal o svojem snočnjem razgovoru z bratom. Ga. Simpsonova odšla v Francijo London, 4 decembra, k. Šele davi se je z videlo, da je gospa Simpsonova včeraj obiskala kralja. Ko se je vrnila na svoj dom. se je takoj odpeljala h Londona. Pariz, 4. decembra. AA. Havas poroča iz Dieppa, da je mrs. Simpsonova preteklo noč prispela tja inoognito s patrnilkom »Newhaven«, ki vozi med Dieppom in Nevvhavnom. Na ladj.i so samo častniki in komisar ladje vedeli, d«, se na ladji vozi rrors. Simpsonova- Po prihodu parniiika je mrs Simpsonova sedla v avto. ki so ga bili izkrcali iz ladje. Avtomobil se je ob 2.50 odpeljal iz Driappa in krenil, kakor vse kaže, proti Ažurni obali. London, 4. decembra. AA. Odhod mrs. Simpsonove iz Londona sn razlagajo kot njeno željo, da prepusti kralju popolno svobodo. Zdravstveno stanje mrs. Siinpsonove se je zaradi dogodkov, ki jim je dala povod, poslabšalo. Mislijo, da se mrs. Simp onova ne bo vrnila v London prej, dokler se ne uredi sedanja ustavna kriza. V Parizu potrjujejo, da je mr'. Simpsonova prenoči a v Rouenu in prispela danes v Versailles. Kraljeva izvoljenka je angleška aristokratka London, 4. decembra, r. Po informacijah londonskega tiska, ki se podrobno peča z osebo kraljeve izvoljenke. je gospa Simp-son stara angleška plemkinja. Njeno dekliško ime je Bessie VVallis Warfield. Po očetu in materi je h odlične angleške plemiške rodbine. VVarfieldi so prišli na Angleško z Viljemom Osvojevalcem. Njihovo plemstvo je staro okrog 1000 let. Mati ge. Simpsonove pripada plemiški obitelji Mon-tague in sicer onega ogranka. ki se je bil izselil v Ameriko. Prvi mož gospe Simpsonove je bil poročnik ameriške vojne mornaric« Kari Winfried Spencer. Živela je z njim deset let v zakonu, ki je bil ločen 1. 1928. Tri leta pozneje se je mhda irospa seznanila z angleškim trgovcem Erncstom Aldrichom Simipsonom. ki je lf>t>'nik velikega trgovskega podjetja v Londonu. Z nj m se je ločila meseca oktobra. Letos j* gospa Simpson spremljala kralja Edvardi na njegovem počitniškem potovanju in j^ prispela z njim tudi v Jugoslavijo. Gospn je rojena 1. 1897. Ogromno zanimanje med prebivalstvom London, 4. decembra. A A. Ustavno vprašanje, pred katerim se ta trenutek nahajata Velika Britanija in njen vladar, proučujejo v vsej kraljevini odkrito in z vnemo. Zunanja vprašanja so stopila v ozadje, ker zanima britansko javnost samo vprašanje, ki je važno za ves imperij. V vlakih, avtobusih, tramvajih in celo na pločnikih razpravljajo in govore ljudje o dogodkih, ki drže ves narod in ves britanski imperij v napetosti. Simpatije za vladarja čutijo posebno globoko mali ljudje, ki jih je posebno presunila anketa, ki jo je pred kratkim izvršil vladar o nezaposlenosti v pasivnih krajih, in moralna obveznost, ki jo je prevzel za zboljšanje stanja nezaposlenih. Siromašnejši ljudje so vsi prežeti z zavestjo, da so v Edvardu VIII. našli svojega zaščitnika, in se boje, da ga ne bi izgubili. Pri vsem tem se opaža, da celo za te skromne državljane osebni sreča kraljeva ne sme več tehtati kakor ohranitev demokratskega reda in ogražanje obstoja imperialnih zvez. Če bo torej kompromisna ureditev omogočila kralju, da bo ostal na prestolu, bo večina prebivalcev občutila veliko olajšanje, v nasprotnem primeru pa če bo postal kralj Edvard V111. zopet vojvoda, užival na človekoljubnem polju največjo ljubezen ljudstva, kakršno je mailokdaj dočakal kak princ. Razne londonske verzije London, 4. decembra, o. Agencija Reuter poroča, da je gospa Simpsonova ponoči ob 2. odpotovala preko Towra in Dunquerqua v Pariz. V novinarskih krogih se zaradi tega širijo verzije, da se je kralj Edvard odločil podati abdikacijo. Dobro poučeni krogi pa zatrjujejo, da bo odločitev o tem zastave vence slave, ki nikdar ne ove-nejo. Borba se je bila v viteškem duhu in njej je sledila obnova dobrih odnošajev. Glavno glasilo nemške narodno-socialistične stranke nam izraža najboljše želje za nadaljnje uspehe na poti k skupnemu cilju mirne obnove Evrope. Tako čitamo nad črto. Pod črto pa isti »Volkischer Beobachter« objavlja obmejni roman neke Ines Widman, katerega dejanje se odigrava v času koroških bojev. In tu se vrstijo naj ogabne j še psovke na adreso našega naroda. Mi smo roparji in razbojniki, besedolo-milci, morilci, sodrga, figarji in strahopetci. In isti vojaki, katerim list nad črto poje slavo kot vitezom in junakom, so pod črto samo še Čuši. peklenščki in strahopetci, ki so zažigali borne koče in hišice, metali med neobo-rožene žene in otroke ročne granate in sejali smrt in nesrečo med starce, žene in deco ... Ta muzika se čtrje nekoliko drugače, nego hvalospev v prvodecemberski čestitki. In mora vzbuditi odmev, ker vemo, kdo nad muzikanti suka v Nemčiji taktirko. Tudi pri listih je mnogokrat tako: kar je rečeno nad črto, je dostikrat uglajena beseda sprejemnega salona, zato se pa pod črto tem krep-keje in neženirano oglasi govorica iz družinske sobe. Toda napačen je račun, če se misli, da bodo oni, ki jih zanima, slišali le ljubeznivo besedo v salonu in gledali le v smehljajoči se diplomatski obraz. Mnogo važnejše je gledati lica in poslušati zaupni razgovor v družinski sobi... V interesu dobrih odnošajev med obema narodoma je potrebno, da se take stvari ugotovijo in pojasnilo Mi smo jako hvaležni za vsako besedo priznanja in simpatije s strani velikega nemškega naroda in naš nnrod ni v iskrenosti ostal nikoli na dolgu Toda če se že priznava, da smo zdrav, hraber in pošten narod, naj se vendar ne misli, da smo — glupi »•« padla šele v prihodnjih 48 urah. Tudi kraljica Mary je baje nasprotna kraljevi odločitvi, da bi se poročil z gospo Simpsonovo. Politični krogi pa so prepričani, da. se bodo vendarle tudi v primeru, če bi Baldvrin podal ostavko našli ljudje, ki bodo prevzeli vso odgovornost in očuvali angleškemu prestolu kralja Edvarda VIII. ki je izredno popularen med ljudstvom. Mnogo pozornosti je zbudil v javnosti razgovor, ki ga je imel notranji minister Simon s kraljevim ožjim prijateljem lordom Derbvjem. Lord Derbv je izjavil, da so je dolgo časa trudil odvrniti kralja cd njegove namere, vendar pa mu ni uspelo, ker se je kralj postavil na stališče, da je izbira življenske družice njegova zasebna zadeva. V poročilih o »em razgovoru vsi listi soglasno ugotavljajo, da širši sloji ljudstva dejansko s simpatijami presojajo kraljevo odločitev. Njegovi ženitvi s Simpsonovo se protivijo le cerkveni in konservativni krogi v Angliji, vcdilni možje v dominioniih ter indijski knezi. Anglsški listi London, 4. dectmbra. AA. Dočim so smatrali včeraj abdikacijo kralji Edvaida za neizl>ežno. smatra danes »Press Assoei-ation«. da ni izključena kompromisna rešitev. ki bo najbrže premostila sedanje tež-koče. Agencija trdi, da ima podatke, po katerih so razgovori, ki jih je imel kralj Edvard s kraljico-materjo Marv in s svojimi brati, pokazali možnost načini rešitve, ki bi jo najbrže sprejeli ne le vladaT. temveč tudi vlada in zastopniki dominionov. »Press As&ociation« pravi, da bo Baldw:n ta predlog predložil spodnji zbornici in do-minionom. »Dailv Mail« danes odločno pobija misel, da meni kralj E Ivard odstopiti in pravi, da se angleški narod noče ločiti od svojega kralja in ne želi. da bi se kralj umaknil v zase!?no življenje. To se ne more zgoditi v času. ko je Angliji bolj kakor kdaj potreben kralj voditelj. »Times* piše. da ni v dogodkih, ki so včeraj pretresli angleško javnost, ničesar, kar bi lahko vznemirjalo angleške narode. Kralj u'/^va redko popularnost in ves na^ rod bo srečen, če se bo poročil po 6vojih čustvih. Pri vsem tem ne gre za to. da je dama ameriška državljanka ali pa meščanskega rodu, gre samo za to. da oba ločena moža še živita. »Morningpost« piše. da ni nobenih ustavnih težkoč. Kralja Edvarda ljubi narod kakor redko katerega kralja. List izraža upanje. da se kraJj ne bo odrekel svojim viso-kim dolžnostim. »Dailv Telegraph« piše, da je zelo pomembno. ker je Baldwin včeraj v parlamentu dosegel podporo vseh strank v teh vprašanjih. Z Baldwinom so istega mnenja tudi vladni predsedniki vseh dominionov. La!bko se reče. da misli enako ves angleški imperij. »Dailv Herald« pravi med drugim, da bi mo?rla kraljeva poroka z navadno meščanko sama po sebi samo razveseliti amgleške delavske sloje, toda ga. Simpsonova se je že dvakrat ločila. V" tem pocledu ni važna sodba posameznikov, marveč bistveno mnenje velike večine angleškega prebivalstva. Za to člani vlade v tem primeru niso mogfi zavzeti drugačnega stališča, kakor so ga zavzeli. Odmevi v pariškem tisku Pariz, 4. decembra. AA. Pariški listi objavljajo obširna poročila o vprašanjih, o katerih je začej včeraj razpravljati londonski tisk- Vsi upajo, da bo mogoče najti zadovoljiv kompromis. »MatiCe so stvari takšne, mislim, da niti tedaj, če bi čas dopuščal, ne bi bilo potrebno razpravljati o tej izjavi predsednika kraljevske vlade. Ta izjava je takšna, da jo moremo sprejeti z največjim zadovoljstvom. Ker ni nihče stavil več kakega vpraša* nja, je bila seja zbornice zaključena. Splošna zahteva: kralj naj ostane! London, 4. decembra. AA. Dopoldne se je pred Buckinghamsko palačo lah* o videla tipična .:lika razpoloženja britanske javncciti v sedanji krizi. V trenutku zamenjave dvorne straže je kakih 12 mladeni-čev stopilo iz taksijev in krenilo k železni ograji gradu ter zapelo v zboru narodno himno, nato pa so trikrat vzkliknili: »živel kralj Edvard!« Eden izmed mla-deničev je izjavil poročevalcu listov, da so on in njegovi tovariši v službi v neki pisarni, vendar so hoteli izrabiti prosto uro, ki jo imajo za kosilo, da pokažejo na viden način, da so zvesti podaniki kralja. London, 4. decembra, k. V Albrethallu se je vršilo včeraj ndko javno zborovanje. Nenadoma so tisoči zborov al cev pričeli manifestirati za vladarja in peti narodno himno. Manifestacije so se nadaljevale tudi po zborovanju. Manifestanti so se malo pred polnočjo zbrali pred Bucking^bamsko palačo in vprizorili tndi tam velike ovacije za vladarja. Pred palačo se je nabrala nepregledna množica ljudi, ki je neprestano vzldikala kralju Edvardu m ponovoo m-Morno; Bog fagvj »Dailv Mail«, ki piše o tem shodu, pravi, da je abdikaoija izven debate, ker bi njene škodljive posledice neugodno vplivale na imperij, ker bi le-ta izgubil vladarja, ki ima zares vse vrline, potrebne v službi britanskega imperija v dobi mednarodne krize, kakršne svet ne pomni. Ne. to se ne sme zgoditi. Kralj in njegovi ministri morajo najti pot, in to pot bodo našli, če ne bodo prezrli nobenega možnega načina. Narod hoče svojega kralja in srca vsega ljudstva so obrnjena k njemu, ker je služil imperiju tako zvesto in s tolikšnim samozat-ar jevanjem. »Dailv Express« pravi: Ali naj izgubimo ali ohranimo svojega kralja? On sam ve odgovor, ki ga hoče narod slišati toda ta odgovor ne sme biti »Z borom«, ker bi državljani izgovorili to besedo s težkim srcem in z veliko žalostjo. »New8 Chionicle« pravi; Splošni vtis je glede na jasne dokaze čedalje bolj naraščajoče simpatije, ki jo ljudstvo čuti za svojega kralja v tej hkratno težki odločitvi ki ga čaka, da bi njegova abdikacija pomenila Zunanjepolitična debata v francoskem parlamentu Komunistična akcija proti vladni zunanji politiki — Zunanji minister Delbos bo podal svoj ekspoze šele danes Pariz, 4. decembra, br. V poslanski zbornici se je pričela danes velika zunanje politična debata, za katero vlada ogTomno zanimanje, ker bo izid te debate po splošnem pričakovanju odločilnega pomena za nadaljnji obstoj francoske ljudske fronte in vlade Leona Bluma. Komunisti nameravajo izkoristiti to priliko za ljute napade na Bluma. zlasti pa na zunanjega ministra Pelbosa. Komunisti zahtevajo slej ko prej. naj Francija izpremeni svojo politiko do Španije in aktivno priskoči na pomoč madridski vladi. Leon Bium se temu odločno upira in zagovarja Delbosovo politiko nevtralnosti. Dfbato bi imel po prvotnem nv ?rtu otvoriti zunanji minister Delbos z velikim ekspozejem o mednarodnem položaju in francoski zunanji politiki, spričo namer komunistov pa so ta načrt opustili in bo Delbos še le jutri povzel besedo. Za debato ss je pri,javilo nič manj kakor 5fi govornikov. Kakšno stališče bodo pri zaključnem glasovanju, pri katerem bo Blum postavil vprašanje zaupnice zavzeli komunisti, še ni znano. Odločitev o tem bo padla še le tik pred glasovanjem, ki bo najbrže jutri Ob pričetku seje klopi poslancev nisi bile popolnoma zasedene, pač pa je bih polna galerija. Zaradi nejasnega p ar lam en tarnega položaja so izvajanja prvega intei pelanta komunističnega , poslanca Perrij; pričakovali z veliko napetostjo. Perri je iz javil, da nameravajo komunisti obsodit! politiko vlade napram Španiji. Upor nacionalistov v Španiji se je organiziral in pri pravljal izven španskih mej in sicer z na menom. da bi se onemogočile zveze Fran cije s severno Afriko. Prav za prav se mo re reči. da brani republikanska Španija svo jo nacionalno neodvisnost proti tujim osvo jevalnim namenom. Kako se more torej francoska vlada v teh okoliščinah izjaviti za desinteresirano. je vprašal poslanec Perri. ki je očital vladi, ker vztraja pri svoji politiki nevtralnosti. čeprav niso vs! izpolnili dogovora o nevmcšavanju. Komunisti zahtevajo od vlade, naj vzpostavi normalne trgovinske odnosa je s Španijo. Govor poslanca Penija so sprejeli z odobravanjem samo komunist' donm so bili socialisti popolnoma tihi in mirni. Uspešna vladna ofenziva v severni i Republikanski rudarji so že obkolili Oviedo — Naglo prodiranje republikanske vojske proti Burgosu Pariz, 4 decembra, o. Po vesteh iz republikanskih virov so oddelki rudarjev in inozemskih prostovoljcev dosegli zelo velike uspehe na frontah v Asturiji in Stari Kastiliji. Rudarji so Oviedo zopet popolnoma obkolili in pričakujejo vsak čas njegov padec. V Stari Kastiliji so pričeli naglo prodirati proti Burgosu ter so v pretekli noči zasedli dve vasi, ki sta bili strateško največjega pomena za branitelje Burgosa. Pot •v But<*os i?m je sedaj odprta. Vladsso vojno poročilo Valencija, 4. decembra AA. Uradno poročajo: V odseku Posuelu so se vršili hudi boji. Nacionalistične čete so se umaknile in se jim torej ni posrečilo presekati cesto, ki drži v La Coruno. V odseku Časa de Campo in v odseku Carabanchel so naše čete napredovale-.- V. odseku univerzitetnega mesta je bilo popolnoma mirno. Južno od Taja je sovražnik skušal utrdili sedan je svoje postojanke, pa se Iiu ni posrečilo Na baskiški fronti se naše prodiranje na-ialinje. Neko sovražno kolono smo popolnoma uničili pri Villarealu. Naše čete so zavzele Muruio. kjer se je vdalo 140 nacionalističnih vojakov. Prodiranje se nadaljuje proti Vitorij. V Asturiji so rudarji zavzeli E1 Liano, 2 km od Grada. Pri zavzetju tega kraja so zaplenili sedem strojnic in nad 30.000 na- bojev. Po hudih bojih so zavzeli ludi San Martin. Komunike letalskega ministrstva pravi, da so letala valencij&ke vlade obstreljevala pokrajino Humere. Pri obstreljevanju je prišlo do bojev s sovražnimi letali. Sestrelili smo eno sovražno letalo. 27 bombnikov ie obstreljevalo sovražne postojanke južno od Čase de Campo im napravilo veliko ško do. Prav tako učinkovito smo obstreljevali pristanišče v Ceuti in sovražne čete, zbrane južno od Viliarcala. Vsa letala valenc-ijske vlade so se vrnila s tega obstreljevanja lia svoja oporišča. Položaj pri Madridu Madrid, 4. decembra. AA. Odbor za obrambo Madrida je opoldne izdal komunike, ki pravi, da ni nobenih izprememb na madridski fronti, niili na Guadarremi niti ob Taju. Na fronti okoli Santandra "so republikanske čete zavzele Burelo in Mulljlo ter so stopile na področje burgoške pokra-tene. Potopljene ruske ladje vodah Lizbona, 4. decembra, o. Nacionalisti zatrjujejo. da so njihove vojne ladje v špan-sikih vodah potopile več ruskih ladij z vojnim maleriialopi, streljivom in orožjem za republikansko vojsko v Španiji, iz vojaških razlogov pa nočejo imenovati niti ladij niti krajev, kjer so bile potopljene. Glasilo dr. Mačka o sedanjem stanju sporazumevanja med Beogradom in Zagrebom >Seljački dom«, glasilo dr. Mač>a, objavlja daljši članek o političnem položaju in o vesteh glede sporazumevanja med Beogradom in Zagrebom. List pravi, da se >v zadnjem časai mnogo piše in govori o političnih prilikah. Posebno mnogo govore in pišejo o odnosa jih predstavnika hrvatskega naroda dr. Mačka s predstavniki beograjske združene opozicije in s politiki iz krogov vlade. Ne kateri listi pišejo, da je že sklenjen sporazum med dr. Mačkom in beograjsko združeno opozicijo. Drugi listi zopet trdijo, da se pogaja dr. Maček z vlad). Način pisanja je pri tem pač odvisen od stališča, ki ga dotični lic.t zastopa. Vse te časopisne vesti pa slone na po-grešni domnevi, kajti ni važno in bitno to, ali se dela na sporazumu med hrvatskim narodom in gotovimi srbskimi političnimi strankami. Važno je to, da more priti do sporazuma samo med hrvatskim narodom na eni ter srbskim in sloven kim narodom na drugi strani. Gre torej za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, ne pa za sporazum med posameznimi strankami. Ker je bivša HSS danes predstavnica hrvatskega naroda, je jasno, da govori danes njen predsednik dr. Maček v imenu vseh Hrvatov. Za enkrat pa še ni jasno, kdo je predstavnik naroda v Srbiji, Sloveniji in še nekaterih drugih krajih. Res je, da sta bila zadnje dni delegata beogTajsike združene opozicije gg. Milan Gavrilovič in Božidar Vlajič pri dr. Mač>:iu. Tcda to se ni zgodilo šele prvič in ne more pomeniti ustvarjanje nekega sporazuma. Ti obiski se morejo tolmačiti samo kot dokaz, da se vrše razgovori in izmenjavajo mMi o tem ,kako bi se doseglo enotno gledanje na naša državno-politična vprašanja. Prav tako je namen teh razgovorov najti način, kako dati narodu izven Hrvatske priliko pokloniti svoje zaupanje svojim pravim predstavnikom O vseh ten vprašanjih mora biti obveščen tudi srbski narod tako da bo lahko tudi on Doklonil svoie zaupanje pravim predstavnikom, ki bodo mosrli Dotem nevezanih roh 'k len i ti porazum z zastopniki Hrvatske m hrvatskega na-oda Da se nudi narodu možnost izvolitve pravih zastopnikov, pa je potrebno, da se za to zavzame tako beograjska združena opozicija, kakor tudi beograjska vlada, odno- sno vsi oni, ki žele resnično iskren in p:šten sporazum s hrvat:(kim narodom.« Ta članek >Selja6kega doma«, ki so ga ponatisnili vsi zagrebški listi, je izzval veliko zanimanje v beograjisikih političnih krogih, kjer ga tolmačijo kot dokaz, da dr. Alaček ne popušča od svoje zahteve po razpisu svobodnih in tajnih volitev. Obenem pa je tudi potrditev vseh onih glasov, kd so zatrjevali, da se dr. Maček še ni z nikomer apu:.til v kake stvarne razgovore o sporazumu. S posebnim zadovoljstvom komentirajo članek predstavniki beograjske združene opozicije, ki gledajo v njem demanti raznih vesti, da se nahaja dr. Maček v pogajanjih za rešitev hrvatskega vprašanja z JRZ in da je prepustil svoje dosedanje prijatelje in zaveznike v združeni opoziciji svoji usodi. V enakem mi lu se tolmači tudi v četrtek izdana izjava, podpisana od dr. Mačka in Adama Pribičeviča, ki v zvezi z občinskimi volitvami ostro napada JRZ. Ali ni to zadovoljstvo beograjske združene opozicije morda prenagljeno, bo pokazal nadaljnji razvoj dogodkov. Zanimivo je v tej zveai, da se je »Hrvatski dnevnik« ponovno .vrnil na analiziranje nedavne izjave demo ratskega prvaka dr. Bože Markoviča, da so do danes samo demokrati nekaj povedali, kako si predstavljajo rešitev hrvat fcega vprašanja in da je sedaj vrsta na drugih, povedati svoje mišljenje. »Hrvatski dnevnik« pravi, da se ne more tajiti, da so demokrati res nekaj povedali *o rešitvi hrvatskega vprašanja, prav tako pa se ne more zanikati, da so o tem povedali nekaj tudi drugi. Dr. Maček je že ponovno, pravi list, odkrito in jasno povedal svoje stališče o rešitvi hrvatskega vprašanja i o načinu, kako ga rešiti. Posvetovanja združene opozicije so imela predvsem namen, prilagoditi njeno stališče zahtevam dr. Mačka. Do danes se še ne more reči, da so pogledi beograjske združene opozicije istovetni z onimi, ki jih zastopa dr. Maček. Ako bi se to doseglo, potem bi bila javnost o tem sigurno že obveščena. Posebno ljubo nam bi bilo, če bi demokrati sprejeli tališfe dr Mačka in se zanj tudi i z vso silo zavzeli Toda ni naša krivica, če moramo za sedaj samo pribiti, da so znana le stališča dr. Mačka iai demokra- j tov in nič več. Morda bo napočil čas, ko . pojdemo lahko korak dalje.« { Beležke »Hrvatski dnevnik44 in »Hrvatska straža44 Glasilo hrvatskih klerikalcev »Hrvatska traža«, ki sedaj opravlja funkcije prvega lobnarja pristašev dr. Mačka, ne more in ie more prenesti pisanja glasila dr. Mačka, •Hrvatskega dnevnika«. V svoji mržnji ;roti temu listu izrabi sleherno priliko, da e spoprime z njim. Tako je zadnjič »Hr-atski dnevnik« po nesreči napisal, da so Skomovci« (Zveza katoliške omladine) comunistična organizacija, dasi je mislil tvarno »Skojevce« (Savez komunistične »mladine Jugoslavije). »Hrvatska straža« e je zavoljo te tiskovne pomote strahovito zagnala v »Hrvatski dnevnik« in mu )čitala, da dcnuncira katoliško mladino. »Hrvatski dnevnik« se je takoj opravičil in lavedel tiskovno pomoto kot pravi vzrok vse nesreče. Pri tem pa je imel korajžo •lapisati, da je »Hrvatska straža« list bivšega voditelja hrvatskih klerikalcev dr. Šimraka. Ta ugotovitev pa »Hrvatski straži«, katere ravnatelj jc dr. Šimrak, očivid-no ni ugajala. Napadla je »Hrvatski dnevnik« kot list znanega zagrebškega veletr-govca Pcniča, s katerim so nezadovoljni nekateri krogi med pristaši dr. Mačka. »Hrvatski dnevnik« seveda ni ostal dolžan odgovora. Na napade klerikalnega lista je ugotovil, da je g. Penič samo delni delničar pri njegovem lastništvu, da pa nima nobenega vpliva na pisanje lista samega. »Hrvatska straža« prav dobro ve, da je glavni delničar z absolutno večino v konzorciju »Hrvatskega dnevnika« dr. Vladimir Maček, ki edini daje smernice za pi-- sanje lista. To ve tudi vsa hrvatska javnost, ki bo pravilno ocenila pisanje »Hrvatske straže« in njen poskus naslikati »Hrvatski dnevnik« kot glasilo nekega zagrebškega trgovca, pa čeprav je v Zagrebu dobro znana in ugledna osebnost Kaj preostaja Bunjevcem V Vojvodini prebiva že stoletja nekaj desettisočev Hrvatov, ki so se izselili svo-ječasno iz Bosne. V Vojvodini nazivljejo te Hrvate Bunjevce. Politično so se opredelili po osvobojenju najprej za klerikalce, pozneje pa so v veliki večini podpirali politiko pokojnega Stjepana Radiča Tudi sedaj so po večini pristaši dr. Mačka Zadnje čase pa jc med njimi živo na delu JRZ, da jih pridobi za svojo politiko. Tako je objavil glavni organ JRZ »Samouprava« dolg članek o »Hrvatskem vprašanju in Bu-njevcih«, š katerim dokazuje potrebo, da Bunjcvci zapuste dr. Mačka in se oklenejo JRZ. To pa zaradi tega, ker hrvatsko vprašanje, kakor ga postavlja dr. Maček, ni upravno, nego državno-pravno vprašanje, ki predvideva spremembo sedanje ustave. Dr. Maček je že neštetokrat izjavil, da zahteva med drugim priznanje hrvatske nacionalne in pravnopolitične individualnosti, hrvatske narodne suverenitete in vsega kar temu sledi. Ker ne more biti priznanje pravnopolitične individualndosti samo imaginarno, je zelo važno vprašanje, na katere pokrajine naj bi sc nanašalo. »Samouprava« smatra, da je iz izjav samega dr. Mačka razvidno, da ne računa na pritegnitev Bunjevcev v okvir teritorija, kjer bi se morala priznaj hrvatska pravnopolitična individualnost. Zaradi tega da ne preostane Bunjevcem nič drugega, kakor da se oklenejo JRZ, ki vodi o njihovih potrebah in željah največ računa Ugotovitve »Samouprave44 »Samouprava« objavlja pregled člankov o 1. decembru, ki so izšli za narodni praznik zedinjenja v hrvatskih listih. Po njenih ugotovitvah je bilo stanje v hrvatskih listih sledeče: »Hrvatski dnevnik« se ni niti spomnil 1. decembra. »Obzor« ni omenil niti z eno besedo praznika zedinjenja, kakor tudi ne glasilo hrvatskih klerikalcev i>Hrvatska straža«. »Jutarnji list« je 1. decembra objavil samo notico o sokolski svečanosti v proslavo državnega praznika. »Hrvatski list« v Osjeku ni objavil niti črke o pomenu državnega praznika. Blazinice za dubrovniškega župana Zagrebško društvo »Hrvatska žena« je poslalo te dni v Dubrovnik županu g. Bra-canoviču dve svileni blazini z uvezenim hrvatskim grbom in trobojnico. Kakor pravi »Hrvatski dnevnik«, je to darilo smatrati za znak priznanja hrvatskih žena dubrov-niškemu županu za njegov nastop ob priliki bivanja zastopnic hrvatskih žena v Dubrovniku, ko so hotele prisostvovati Mednarodnemu ženskemu kongresu Ker je osrednji odbor kongresa odklonil povabiti posebno delegacijo »Hrvatske žene« iz razloga, da sploh niso včlanjene v mednarodni zvezi, je prišlo do protestnih manifestacij dela dubrovniškega prebivalstva. Pri tej priliki je zagovarjal zahteve delegacije hrvatskih žena tudi župan Bracanovič. ki je tudi odpovedal banket občine v čast mednarodnih ženskih delegacij, ker na njem deputacija zagrebškega ženskega društva ni mogla oficielno sodelovati. Molitve za španske katoličane na Hrvatskem Zagrebški nadškof koadjutor dr. Ste-pimac je razposlal župnikom okrožnico, v kateri pravi med drugim: »V katoliški državi Španiji divjajo še zmerom ljute krvave borbe in se še zmerom rušijo prekrasni spomenila krščanske kulture. Podivjani anarhistični in boljševiš rl elementi hočejo v tej državi uničiti vse sle-deve krščanstva, ki-jih je zapustilo v obliki divnih spomenikov gradbene, slikar ke in kiparsike umetno^ da ne govorimo o drugem blagodejnem delovanju krščanstva v tej državi. Nadškof odreja nato posebne molitve za cerkev v Španiji ter izraža željo, da bi za Božič čim večje število vernikov posvetilo sv. obhajilo španskim katoličanom. Huda zima v južni Franciji Grenoble, 4. decembra AA. V jugovzhodni Franciji je zapadlo ogromno snega. Vse telefonske zveze v Savo ji so prekinjene. Mnogo mest je brez električne razsvetljave, škoda znaša več milijonov frankov. ' [ Sestanek narodne skupščine Beograd, 4. decembra, p. Danes dopoldne ,se je vrnila v Beograd naša parlamentarna 'delegacija, ki se je pod vodstvom predsednika narodne skupščine Stevana Ciriča udeležila proslav rumunskega narodnega praznika. Kmalu nato so bili informirani, da je predsednik narodne skupščine Cirič sklical skupščino na tretji redni sestanek. Skupščina se sestane v petek 11. t. m. ob 9. dopoldne. Na svojem prvem sestanku bo določila dnevni red nadaljnjega zasedanja. Sestanek tarifnega odbora Beograd, 4. novembra, AA. Prometni minister je odredil, naj se tarifni odbor sestane v Beogradu 14. decembra, da bo povedal svoje mnenje o raznih perečih tarifnih vprašanjih, ki so za gospodarstvo velikega pomena. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino OgUi j« re£i«tr. pod S. St 1753 od 17. XII. 1935. Pred občinskimi volitvami V celjskem srezu Iz Celja nam pišejo: V nedeljo dne 6. decembra bodo občinske volitve v 12 občinah celjskega sreza. V 5 občinah ne bo nikake borbe, ker so vsled krajevnih prilik vložene deloma kompromisne, deloma pa samo JRZ liste. Tako imamo kompromisne liste v občinah Št. Jurij trg m Velika Pircšica, o občinah Tabor, Polzela in Št. Jurij-okolica pa so vložene samo liste JRZ. V teh 5 občinah zaradi tega naravno tudi ni nikakega večjega zanimanja za volitve. Pozivamo vse zavedne volilce. ki jim je za poštenost, enakopravnost in socialno pravičnost ter resnično svobodo, do katere ima sveto pravico vsak državljan ne glede na politično prepričanje, da glasujejo v nedeljo za sledeče liste: DRAMLJE: Franc Mastnak, posestnik in bivši župan. VOJNIK—OKOLICA: Filip Snahi, posestnik in trgovec. KOVA CERKEV: Ivan Lešnik, posestnik. ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI: Kari Sfožir, posestnik in gostilničar. PETROVČE: Ivan Urbašek, posestnik in bivši župan. S F. PAVEL PRI PREBOLDU: Anton Uršič, posestnik. VRANSKO: Ivan Laurič, trgovec in bivši župan. Zakon o občinah, ki je za te volitve v veljavi, daje vsakemu volilcu polno pravico, da glasuje po svoji vesti in svojem prepričanju. Zakon o občinah garantira tudi vsakomur zakonito zaščito, da se prav nikogar ne more in ne sme preganjati ali mu sicer prizadejati kaka škoda zaradi glasovanja, ki je svobodno. Volilce pozivamo, da se povsod zadrže dostojanstveno, mirno in možato, kakor to odgovarja ponosu in časti našega slovenskega podeželja. Grosuplje Tudi pri nas so v nedeljo občinske volitve. Zato nikogar ni presenetilo, da je bil odstavljen flaš dosedanji župan. Revizija občinskega poslovanja je trajala devet dni in končno našla stvari, ki jih je označila za nepravilnosti, o katerih pa bosta končno sodbo izrekli šele redno in upravno sodišče. Seveda pa to ne moti obrekovalcev, da ne bi širili jx> občini izmišljotin o velikih poneverbah. Na srečo občani dovolj poznajo svojega župana kot poštenega in pravičnega moža, kateremu obrekovanja ne morejo kratiti časti. Pri nedeljskih volitvah bodo zato kljub vsej gonji volili dosedanjega župana g. Alojzija Žitnika in njegovo listo, ki vsebuje sama ugledna in priljubljena imena. Ta lista je bila sestavljena v par dneh brez trenja in razprtij, na nasprotni strani pa so sestavljali listo celo večnost in se je vsak dan navajal drug nosilec. Enemu od teh nosilcev je že »Slovenec« pel hvalo, čez noč pa je z liste popolnoma izginil. Javnost bi zelo rada vedela, kakšen je bil vzrok. Konjice »Jutro« je že poročalo o razrešitvi našega župana g. Križnica ter pristavilo, da gre oči vidno za pomoto, ker je od banske uprave odrejena revizija poslovanja pri okrajnem kmetijskem odboru ▼ Konjicah ugotovila, da sta i poslovanje i blagajna v popolnem redu. »Slovenec« pa je v petkovi številki napisal, da v blagajniških knjigah niso bile vnesene nekatere postavke in da g. Križnič primanjkljaja ni mogel takoj kriti z gotovino, marveč je to storil šele naslednji dan, dočim je prejšnji dan ponudil dve hranilni knjižici. Na te trditve je poslal g. Križnič »Slovencu« popravek, ki med drugim ugotavlja: »Ni res, da je ob začetku revi-zor ugotovil, da niso bili v blagajniškem dnevniku vknjiženi dohodki: 1.) saldo iz L 1933 v znesku 2.703 Din in 2.) prispevek banske uprave z dne 31. III. 1936 v znesku 20.000 Din. Res pa je, da je v blagajeiiški knjigi na strani 9 vknjižen saldo v znesku 2.708 Din in na strani 20 prispevek banske uprave v znesku 20.000 Din. Dalje ni res, da g. Križnic na pc«iv uradr nega revizorja, naj pokrije ugotovljeni primanjkljaj 22.708 Din, tega ni mogel storiti, temveč je res rn po uradnem izkazu, podpisanem od revizorja banske uprave, dokazano, da je bilo blagajniško stamje povodom revizije ugotovljeno z dohodki 75.557 Din in z izdatki 53.190 Din, torej s preostankom 22.367 Din. Ta preos-tenek je g. Križnič kot predsednik sreskega kmetijskega odbora predložil v gotovini 22.204 Din in v izkazu Poštne hranilnice 163 Din. Dalje je res, da je vse denarno poslovanje sreskega kmetijskega odbora v Konjicah bilo ponovno pregledano od pristojnega sreskega načelstva ter so revizijski zaždjuč-ki potrjeni s podpisi sreskega načelnika in ; vseh članov sreskega kmetijskega odbora. ! Res jc tudi, da je bilo g. Križniču izrečeno i priznanje za njegovo vzorno poslovanje.« j Zelo radovedni smo, ali bo »Slovenesc« ta popravek priobčil še pravočasno, to sc pravi pred volitvami... Osluševcz pri Ptuju Pri nas bomo imeli to nedeljo občinske volitve, preteklo nedeljo pa smo imeli volilni shod, katerega konec je bii ta, da je bila zlomljena roka dosedanjemu županu Jošku Lahu. Glavni govornik je bil bivši mariborski veliki župan dr. Schaubach, ki je med drugim napadal dr. Kramerja, da je on kriv, da še nimamo kmetijskih zbornic. Poveličeval je delo nekdanjega kranjskega deželnega odbora pod vodstvom dr. Lampeta in delo bivših oblastnih samouprav. Seveda je napadal tudi občinsko gospodarstvo pod vodstvom župana Laha, Govoril je še en govornik, nato pa so zapeli »Hej Slovenci«. Govoriti je še hotel bivši župan Lah, ki so mu ob začetku shoda obljubili besedo. Hotel je popraviti netočne in izmišljene trditve obeh govornikov, toda pustili so ga govoriti le par minut, potem pa je dal neki trobentač znak, pa mu je bil nadaljnji govor onemogočen. Sledilo je prerekanje, med katerim je nekdo tako močno sunil g. Laha, da je ta pade! vznak in si pri tem zlomil roko. Stavka na sarajevski srednji soli Sarajevo, 4. decembra, o. Kr. banska uprava je danes izdala komunike, v katerem sporoča, da je včeraj popoldne pričela stavka dijakov srednje tehnične šole. Dijaki so zabarikadirali vhode in okna s klopmi, deskami, mizami in stoli in so izjavili, da ne zapustijo poslopja. Intervencije šolskih in ostalih oblasti so bile zaman. Dijaki so izjavili, da ostanejo čez noč v poslopju. Radi njihovega upornega zadržanja je bila ustavljena centralna kurjava in za nekaj časa prekinjen vodovod m električna razsvetljava. Danes dopoldne je policija zasedla poslopje. Dijaki so oblastem predložili svoje zahteve in obrazložili razloge stavke. Uvedena je stroga preiskava. Ugotovljeno je, da so bili dijaki včeraj popoldne v telefonski zvezi z nekimi gospodi v mestu in da je bila dijaška stavka skrbno pripravljena. Naperjena je bila baje proti direktorju inž. Oskarju Grafu in nekaterim profesorjem. Nadškof dr. Ujčič pri ministru pravde Beograd. 4. decembra. AA. Novoimenova-ni beograjski nadškof msgr. dr. Josip Ujčič je dopoldne obiskal pravosodnega ministra dr. Subotiča, v katerega področje spadajo tudi veTsko-cerkvene državne acende. Napredovanja na univerzi Beograd, 4. decembra p. miverzi so napredovali v 6. omo tajnik bogoslovne in fakultete Joža Medvedšček. fakultete Joža Medvedšček. skupino pa tajnik pravne čketelj, Na ljubljanski položajno sku-medicinske fa-v 7. položajno . v7. položajno fakultete Karel Kralj Karol obišče Varšavo Varšava, 4. decembra. w. Kakor javljajo listi, bo rumunski kralj Karel ob keracj januarja uradno posetil Varšavo. Trockega tudi Mehika ne mara Mexico, 4. decembra. AA. V okolici predsednika Cardenasa pravijo, da so odbili prošnjo Leva Trockega, ki je prosfl za na (tanitev v Mehiki. Prošnjo so odbili ker smatrajo, da bi utegnilo bivanje Trockega v Mehiki ogražati mir in red. Premestitve v državni službi Beograd, 4. decembra, p. Premeščeni so podpoverjeniki finančne kontrole Stanislav Kalič od glavnega oddelka za mesto Ljubljano k glavnemu oddelku okoliškega srezfl. Fran Tominc iz Ljubljane v Celje, Anton Klemene pa iz Celja v Novo mesto. V poštni službi sta premeščena pomožna, poštna manipulanta Ana Kokolj h Maribora v Muto in Ivan Zabela z Jesenic v Celje. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes* Prevladovalo bo vedro vreme v večji severni polovici države, oblačno in nekoliko dežja na skrajnem jugu. Temperatura se bo podnevi občutno dvignila, ponoči pa bo slana. Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno, v gorskih krajih ponekod dež. Dunajska vremenska napoved: Prihod toplejšega zapadnega vremena s padavi« namij od časa do čaaa viharni vetrovi. Maši kraji in Ifndje Naš prvi december v Pragi Sprejemi naših delegatov pri čsl. državnikih Praga, 2. decembra. Čeprav se je proslava 1. decembra kot največjega praznika bratske jugoslovenske države na Češkoslovaškem pravtako zako-reninila v tradiciji, kakor v Jugoslaviji praznovanje češkoslovaškega 28. oktobra, 6e je letos odlikovala po posebnem sijaju in odločnem poudarku. Specialno priliko za to je nudila navzočnost delegatov JČ lig iz Jugoslavije, ki se mude v Pragi. Delegacija lig je včeraj dopoldne obiskala znani Aleksandrov kolegij, namenjen za bivanje jugoslovenskim študentom. Obisk je mnogim članom nudil prijetno presenečenje: bivši praški študentje med nami so se spominjali, kako je nekoč bival v Pragi naš študent in kako biva in živi sedaj v »koleji«, ki ni samo najlepši spomenik Viteškemu kralju, marveč tudi mogočen izraz naše stvarne vzajemnosti. Gostje so ob tej priliki iskreno in po zaslugi počastili svojega neumornega vodjo po Pragi direktorja dr. Petra Zenkla, ki ima levji del zaslug za uresničenje lepega načrta o Jugoslovenskem akademskem domu v Pragi in za njegovo sedanje vzorno vzdrževanje. Iz Aleksandrovega kolegija smo šli v re-iiovirano Czerninovo palačo, kjer nas je sprejel zunanji minister g. dr. Kamil Krof-ta. Njegov odgovor na pozdrav predsednica Miloševiča je bil toplo priznanje politi-& a in zgodovinarja k ideji vzajemnega sodelovanja dveh narodov, ki ju poleg tradicije veže tudi nezlomljivi okvir Male an-iante. Položaj je resen, je med drugim dejal simpatični vodja čsl. zunanje politike, prav zato pa je tembolj treba, da smo edini. Naša skupnost je tako realna nujnost vsakega izmed nas in vseh skupaj, da ne more nobena agitacija zamračiti v nas te [jasne in pozitivne zavesti. Zato smo in ostanemo mirni. Po obisku zunanjega ministra je jugoslo-*venska delegacija posetiia predsednika dr. .Milana Hodžo, ki jo je sprejel v parlamentu. Tudi njega je pozdravil predsednik Mi-Soševič, spominjajoč se, kako je jugoslo-•venska mladina že pred 80 leti gledala na Prago in na skupnost s Čehoslovaki. Dr. Hodža je odgovoril v gladki srbohrvaščini. Tradicija nas veže, je dejal, toda ne več Sc navduševanju, marveč k praktičnemu skup- nemu delu. Spominjal se je dalje skupnih bojev v dunajskem in budimpeštanskem parlamentu in orisal idejo Male antante, ki je organično zrasla iz teh preizkušenih tal. Delegati so si nato ogledali poslansko zbornico, kjer so pravkar v živahni debati pretresali državni proračun. Dopoldne so prisostvovali še službi božji v pravoslavni cerkvi, s katero je oficielna Praga proslavila naš državni praznik Opoldne jim je zunanji minister priredil banket v Družabnem klubu, ob 17. pa je bila recepcija na jugoslovenskem poslaništvu. Bit je ogromen naval predstavnikov praškega javnega življenja, ki so hoteli s svojim prihodom manifestirati prijateljska čustva do naše države. Poslanik dr. Protič jako ljubeznivo in neumorno sprejemal, sodeloval pa je znameniti zagrebški kvaitet, ki je bil pravkar priredil v Pragi odlično uspeli koncert. Višek prvodecemberske proslave v Pragi je bil koncert v Smetanovi dvorani Reprezentančnega doma. Ogromna in razkošna dvorana se je napolnila do zadnjega kotička. Prišli so tudi prezident dr. Beneš s soprogo, ministrski predsednik dr. Hodža, zunanji minister dr. Krofta, mnogi drugi ministri, senatorji in poslanci, pa repre-zentanti vseh družabnih krogov praškega občinstva. Našo delegacijo je ob prihodu v dvorano sprejelo navdušeno ploskanje zbrane množice. Po odsviranju himen obeh držav so se vrstili slavnostni govori, ki sta jih med tem že radio in telefon razširila v javnosti naših in sosednjih držav. Koncertni program je absolviral mogočni praški radijski orkester, ki ga je vodil naš direktor Mirko Polič in ki je izvajal tudi skladbe Osterca, Milcševiča, Gotov-ca in Baranoviča. Med njimi sta imela največ odmeva v občinstvu zadnja dva s svojimi glasbeno sočnimi, nacionalno kolori-ranimi skladbami. Direktor Polič je žel pred odlično praško publiko izredno velik uspeh; dobil je šest vencev in bil deležen dolgotrajnih aplavzov. Po koncertu se je razvila animirana zabava, ki je trajala pozno v noč. To je le zunanja slika dne, ki je s svojim slavnostnim potekom mogočno potrdil bratsko solidarnost Čehoslovakov in Jugo-slovenov. voljeni v odbor predsednik dr. Klinar, podpredsednik dr. Mavricij Rus, tajnica Ska-bernetova, blagajnik Martin Pohar, v odbor: Vrtovčeva, Zupančičeva, dr. Ravni-har, Cvek, ravnatelj meščanske šole Hočevar, Lazar, dekan Mrak, Cvelberjeva in Smersu, v nadzorstvo pa: upraviteljica Sa-darjeva, 6vetnik Gruber in ravnatelj Koc-mur. Turneje koroških slovenskih zborov po naših krajih Celovec, 4. decembra. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, ki je najvišji kulturni forum naše manjšine na Koroškem, pripravlja za to zimo več turnej koroških slovenskih pevskih zborov v Jugoslavijo. Na nedavnih velikih pevskih prireditvah v Logi vesi, v Svečah in na Gli-njah so posebno zbori celovškega pevskega okrožja pokazali, da uživajo po pravici sloves najboljših koroških zborov. Pokazali so, da se morejo meriti z najboljšimi zbori iz Podjune in z.Žile. Na teh prireditvah sta se med drugimi zbori posebno postavila oktet z Radiš in močni zbor Se-lanov. Planinci in Gorjanci so pokazali Rožanom, kaj znajo. In prav ta dva zbora, Radišani in Selani, prideta prva v Jugoslavijo. Dne 12. decembra zvečer nastopita zbora v Filharmonični dvorani pred ljubljansko publiko, 13. decembra popoldne pa v Čitalnici v Šent Vidu nad Ljubljano. Seboj prineseta izbran program: mnogo novih pesmi imata pripravljenih, ki jih to-stran Karavank še nismo čuli. Že danes opozarjamo na ti dve prireditvi, ki bosta pokazali vso svežost in žilavost naše kulture na Koroškem. Skrb za slepe in za njihov dom Ugodno zaključeno leto društva „Dom slepih" Ljubljana, 4. decembra. Društvo Dom slepih, ena naših najvažnejših humanitarnih organizacij, je imelo včeraj popoldne v mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor, ki je bil toliko večjega pomena, ker je društvena uprava na njem prvikrat poročala o novem domu slepcev, za katerega so preuredili nekdanjo Strahlovo« graščino v Stari loki. Predsednik, stolni župnik in mestni svetnik dr. Klinar je v otvoritvenem nagovoru izrazil hvaležnost vsem činiteljem. ki so gmotno podpirali delo za slepce posebej pa. še ameriškem Slovencem, ki so tudi letos poslali društvu nekaj lepih darov. Enako se je zahvalil železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani, kuratoriju Banovinske hranilnice za onemogle, ki je rešil društvo iz mnogih zadreg in pa ljubljanskim prevoznikom, ki so skoraj vso opravo brezplačno prepeljali v Staro Loko. G. NVarbinek je domu daroval skoro nov klavir, g. Stibler harmonij, neimenovan darovalec pa čisto nov radijski aparat. Posebno zahvalo za-služi še železniški inšpektor Cvek, ki je oskrbel popravo novega doma. S toplimi besedami se je predsednik spominjal tudi volil pokojnega Koslerja in gdč Bavdko-ve za slepe. Tajnica ga Minka Skabernetova je v svojem poročilu obravnavala predvsem delo novega doma v Straihlovem gradu. V Stari Loki je zdaj nastanjenih že 28 slepcev, za katere skrbe sestre Marijine svetinje iz Ljubljane, inšpektor Cvek kot upravitelj zavoda in staroloski dekan Matija Mrak kot dušni pastir. Društvo samo šteje 184 članov. Posebej se je tajnica zahvalila podpredsedniku mestne občine dr. Ravniharju kot čuvarju ameriškega sklada, na čigar posredovanje je Banovinska hranilnica za onemogle odkupila društveno zemljišče na Kodeljevem, s čimer je bilo društvo rešeno velikega dolga. O denarnem gospodarstvu je poročal blagajnik Smersu, nato pa je navajal upravitelj doma inšpektor Cvek, da je v zavodu 10 moških in 18 žensk Le za 16 slepcev delno plačujejo občine, za druge mora skrbeti društvo samo. Slepci so dobro preskrbljeni, a težave so z njih zaposlitvijo. Delo slepcev zavodu sicer ne do-na&a gmotnih koristi, pač pa je nesrečnim varovancem samim v najboljše razvedrilo. Govornik je obenem naglašal potrebo, da bi tudi Slovenci v domovini po zgledu ta-mošnjih rojakov, nekaj več prispevali za Dom slepih, v ta namen pa bi bilo treba v javnosti razviti nekaj več propagande. Za sprejem v Dom prosi zdaj še 50 slepih, ki jih pa društvo iz lastnih sredstev ne bo moglo sprejeti in vzdrževati. Kakor hitro pa se razmere izboljšajo in bo imel zavod več dohodkov, bodo vsi potrebni prosilci sprejeti v zavod. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal svetnik Gruber, na čigar predlog je občni zbor izrekel odboru soglasno razrešnico. Pri volitvah so bili prav tako soglasno vz- Tragična smrt raznašalke „Jutra" v Celju Celje, 4. decembra. Ko se je 53-letna Elizabeta Zmaherjeva, raznašalka »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Celju, danes okrog 17., ko je oddala vse izvode »Slovenskega Naroda« vrnila v svoje stanovanje Za kresijo št. 14., se je vrh stopnic pred svojim stanovanjem v temi spodtaknila in padla. Pri tem je z vso silo zadela z glavo ob tla. Nesrečmca je na mestu izdihnila. Zmaherjeva je bila vdova in je zapustila hčerko, ki je v Celju poročena. Opravljala je službo raznašalke obeh naših listov že polnih 10 let Bila je zelo vestna in marljiva ter se je vsa posvečala svoji službi. Bodi je ohranjen blag spomini Preostalim naše sožalje. Gluhonemi nastopijo na odru To menda že vsi veste, da imamo v Ljubljani glulionemnaco. Malokomu pa je znano, da je to šola, kjer se gluhonemi otroci uče govora in po njem akoro vseh tistih predmetov, ki jih daje polnočutnini otrokom oenov-na šola. Dasi eo pred leti nastopili naši gojenci celo pred mikrofonom in je bilo ne vem koliko napisanega o njehovi vzgoji, vendar mnogi še kar naprej mislijo, da je gluhonem ni ca samo nekako zavetišče, kjer so ti siromaki shranjeni samo zato. da niso doma ljudem v napoto. Dobe se celo taki, ki 60 prepričani, da gluhonemec 6ploh ni zmožen kake človeške naobrazbe, da je torej nekako inferiorno, bitje, komaj kaj več od opice Polno takih in podobnih zablod ie še med našimi ljudmi in kaže, da jih kar ne bo mogoče iztrebiti. To nedeljo pa 6e bodo lahko marsikomu odprle oči. Naši gluhonemci bodo namreč prvič javno nastopili kot igralci, in sicer na šentjakobskem odru v Mestnem domu. Pa ne morda e kakim miganjem, ampak z živo besedo. Zaigrali nam bodo dva kratka igrokaza, mimo tega pa nam bodo podali zelo ilustrativen in zanimiv prizor iz njihovega praktičnega udejetvovanja v življenju Menda ne bo nikogar ki ima le količkaj zanimanja za te naše bedne sobrate, da bi zamudil to izredno priliko. Vstopnina je tako skromna, da jo pač lahko vsakdo utrpi pa mu je tudi ne bo žal, zakaj videl in slišal bo res nekaj, kar mu bo ostalo v trajnem spominu. Nastopili bodo poleg prvih gojencev, ki so prišli iz naše pluhonemniee pred tridesetimi leti, tudi mlajši absolventi. IPovejte o tem filmu vsem Vašim Triurni hakršnega šK (jjf jpfj« « ^ mm s« g*HT Q najlepše kar smo videli v zadnjih letih.« fStJl llfCHldli &>€» V CllltCl Ker je k temu filmu ogromen naval, naj si vsakdo RONALD COLMAN, CLAUDETTE COLBERT, VIKTOR Mc LAGLEN omisli vstopnice že v predprodaji! V nemškem B KINU oLOuA, Telet, aio" I »T- Rešitev gorenjskega kota v letoviščarstvu Letošnja sezona je bila v vsem radovoljiškem srezu uspešna Če pogledamo par let nazaj, kako je bil takrat razvit tujski promet v radovljiškem 6rezu, in kako letos, se moramo čuditi velikemu napredku. Že 1. 1908 je posvetil list za tujski promet »Illustrierte Reisen und Biider-Zeitung« posebno pozornost tujskemu prometu v radovljiškem srezu. Izšla je posebna številka »Sondernummer Obcrkrain«, v kateri je publicist in književnik M. baron Cois prikazal tudi zgodovinske zanimivosti Radovljice in okolice. Toda vse skupaj ni dosti zaleglo. Niti izredne pokrajinske lepote, niti še tako spretne reklame niso zmogle postaviti naš srez na tisto mesto, kamor spada v tujsko-prometnem pogledu. Tujski promet se je zelo dvignil šele v zadnjih letih in sicer največ zaradi tega, ker nam Jugoslavija ni mačeha, ki bi nas zapostavljala, marveč mati. Toda slednje ne velja le za brate in sestre, ki prihajajo iz vseh delov države v naše kraje na letovanje. Letos je bilo vse polno Beograjčanov in Zagrebčanov. Med njimi so se sicer tu pa tam pojavili izletniki irr tudi stalni gostje, ki bi si jih morda prihodnje leto eden ali drugi ne želel več. Toda v splošnem si je v letošnjem lepem poletju precej opomoglo naše gospodarstvo, prav tako pa je treba pozdraviti tudi medsebojno spoznavanje naših ljudi z brati z juga in obratno letoviščarjev z parni Mnogo pa so pripomogli k razvoju tujskega prometa domačini sami. Čednost naših ljudi v večini naselbin, ki prihajajo v poštev za letovanje in pa prijaznost nasproti tujcem so gotovo zelo po volji le-toviščarjem, naj že bo onim iz Jugoslavije, kakor vsem tujcem, ki so prebili vroče poletne dneve v naši planinski pokrajini. O tem pričuje dejstvo, da se eni m isti letoviščarji kaj radi spet vračajo k istim gospodarjem. Do zadnjih let je svet smatral v našem srezu za letovišča v prvi vrsti Bled in Bohinj, v drugi vrsti pa Kranjsko goro in Poljče. Vse drugo je bilo brez pomena. Šele v zadnjih letih, ko so ljudje spoznali, kako važno za zdravje je bivanje v hladnem, čistem planinskem zraku in kako si človek okrepi živce v tihem gorskem svetu, so pričeli tujci sami odkrivati naše zanimivosti in lepote. Danes vemo vsi, da je ves radovljiški srez izredno ugoden za letovanje in da si bo lahko opomogel edino s tujskim prometom. V prejšnji dobi se je smatralo letovanje za poseben luksuz. Tega mnenja so bili tudi tisti, ki so prihajali na letovišče in so smatrali za letovanje primerne le tiste kraje, kjer so lahko še podvojili mestno uživanje in zapravljanje. Danes, ko letovanje gledamo z drugega vidika, so močno upoštevani tudi drugi, posebno mirni kraji, kjer si opomoreta duh in telo. VldeSI boste, da eo nekateri med njimi kar rojeni igralci in da je zares veJdka škoda, ko | jih je narava tako kruto prikrajšala za enega najdragocenejših iutov. Spoznali boste, kako se kljub temu ti siromaki prebijajo skozi življenje in si e poštenim delom služijo svojo skromno skorjo kruha v najrazličnejših poklicih. Ta prvi javni nastop naših gluhanemcev pa bo tudi glasen opomin, da je treba našo mnogo pretesno gluhonemnr co vendar že enkrat primerno razširiti, da bodo našli v njej prostora vsi, kd eo naobrazbe zmožna, 6ebi v odrešenje in narodu v čast. v- M. Zaradi ljubezenske prigode v smrtno nevarnost V St. Juriju pod Kumom je v hiši nekega uglednega posestnika prisilo te dni do zdražbe, ki utegne njegovega 26-letnega hlapca Jakoba Lovača veljati življenje. Praznovali so nekakšen god in zlasti mladi svet je bil v poznem večeru ves razigran. Domačega praznika se je udeležil tudi sosedov sin Hinko Gorišek, ki je ves večer z vnemo dvoril nekemu 16-letnemu dekletu, na katero pa je tudi nesrečni Jakob že vrgel svoje oko. Čez nekaj časa sta se Hinko in dekle umaknila družbi in se zaprla v posebno sobo. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Vate Tobe boste obvarovali! ERASMIK MILOM IN PASTO ZA ZOBE ugodno britje uporabljajte ERASMIK MILO ZA BRITJE Jakobu je šla stvar tako do srca da je potem, ko ju jc že nekaj časa zaman skr-šal preprositi, naj mu odpreta, dvignil vrer ta s tečajev in vdrl v sobo. Gorešik ga je pričakal z nožem v roki in ga dvakrat sunil v trebuh, da mu je obakrat pre-rezal želodec, zraven pa mu je prizadejal še nekaj drugih ran. Jakoba Lovača so brž prepeljali na kirurški oddelek v Ljubljano, a poškodbe so tako hude, da je malo upanja za rešitev njegovega življenja. Kamničan je pregazil posestnika Svržino V vrsti neprestanih nesreč je ta ena najhujših Mnogo takih letoviščarjev najdemo v Ratečah in Podkorenom, ki slovita po svoji pokrajinski lepoti. Nu, Kranjska gora nudi še tudi druga razvedrila in ima že precej moderne hotele. Kaj radi prihajajo izletniki in stalni letoviščarji v romantični Martuljek, v Gozd in pa v plarinski Srednji vrh, kjer sicer nimajo posebnih udobnosti, pač pa nepopisne pokrajinske lepote in sveti božji mir. Na Dovjem in v Mojstrani imajo letoviščarji poleg mnogih drugih dobrin zelo ugodno izhodišče za večje vzpone na naše najviše vrhove. V Dolini so se v zadnjih letih pričeli letoviščarji zelo zanimati za vasici Sv. Križ nad Jesenicami in za Plavaki rovt; obe sta že precej visoko v planinah in posebno ugodni za izlete v Karavanke. Nekaj letoviščarjev najdemo sleherno leto tudi v Žirovnici, v Za-breznici in v Mostah. Zadnja leta, posebno pa preteklo poletje, je obiskalo mnogo letoviščarjev (Jugo-slovenov in inozemcev) romantični Bohinj, ki se mu obeta gotovo še izredna bodočnost. Vsa dolina: Srednja vas, Češnjice, Stara Fužina, kakor tudi stranske naselbine so bile zadnje poletje dobro zasedene. V teh krajih sicer ni posebnih stanovanjskih udobnosti, toda kdor hoče pohiteti v planine in se naužiti gorskih lepot, ne bo nikoli pozabil našega Bohinja. Letoviško središče tvori venomer naš planinski biser Bled. O Bledu pisati kot letovišču ni potrebno, kajti Bled si je že pač sam ustvaril svetovni sloves. Zelo potrebno pa je, da si ogledamo njegovo okolico, ki je zelo važna za letoviščaTje. Kdor hoče prebiti poletje v veselem ra- Ljubljana, 4. decembra. Na kamniški železniški progi, ki je v novejšem času tako pogostokrat prizorišče tragičnih prometnih nesreč, je lokomotiva danes v zgodnjih jutranjih urah spet zahtevala človeško žrtev. O kamničanu so ljudje še do nedavna kaj radi zbijali posmehljive šale, kar se tiče njegove naglice, a odkar je železniška direkcija poskrbela za malo pospešeno vožnjo, se na prelazih med Kamnikom in Domžalami neprestano dogajaj nesreče, ki se skoraj brez izjeme končujejo 8 smrtjo. Vsekakor je zadeva zavzela že dovolj tragičen obseg, da se bodo morale poklicane instance malo živeje pozanimata zanjo in bodo poskrbele, da se prepreči tolikšna množica nezgod. Če prehodov preko proge nikakor ni mogoče zavarovati z zapornicami, bo treba misliti pač na kak&ie smotrnejše signalne naprave, hkratu pa bi bilo treba tudi prebivalstvu ob železnici Ljubljana — Kamnik — žrtve nesre so menda zmerom domačini — nuditi nekaj varnejše vzgoje, kaT se tiče srečavanja z, vlaki. Davi je kamničan ob 6.30 pri znanem drevoredu ob grobeljskem samostanu nedaleč od DomžaJ povozil 52-letnega posestmi-ka Jakoba Svržino h Zelodnika pri Dobu. Svržina se je pravkar vračal h cerkve grobeljskih misijonarjev po cesti ki drži proti Rodici domov. V cerkvi je bil še pri spovedi in obhajilu in ta okoliščina je prvi hip pobudila domnevo, da je nesrečnik šel prostovoljno pod vlak. Podrobnejše poizvedbe, ki so jih uvedli domžalski orožniki, pa so izločile vsak sum v to smer. Svržina, ki je bil precej premožen kmet. oženjem in brez otrok, je bil kljub neviso-kim letom precej zdelan od trpljenja na grudi in je hodil zmerom precej zgrbljen. Povrhu je bil še malo gluh na levo uho, a zaradi ostrega mraza, ki je rezal čez polje, si je še ovratnik zavihal čez ušesa, glavo pa si je obvezal z robcem. Železnica teče mimo drevoreda gosto nasajenih kostanjev 6 širokimi krošnjami in ker se je vsem tem okoliščinam pridružila še precej gosta megla, niti Svržina ni mogel opaziti prihajajočega vlaka, niti strojevodja ni imel pregleda, da bi mogel zaslutiti nesrečo. Lokomotiva je malo prej sicer dala običajni signal. ki ga je pa naglušni, vase pogreznjeni Svr/.ina na svojo pogubo preslišal. Stroj ga je zagrabil. da je Svržina v hipu obležal mrtev in strašno razmesarjen na progi. Ko je komisija opravila svoje delo in ugotovila, da nikogar ne zadene krivda, so truplo prepeljali v Zelodnik na njegov dom. Jakob Svržina je delal več let v Ameriki in se je vrnil v domovino precej boorat. Njegovo posestvo je eno najlepših daleč naokrog. Na križišču, kjer je njega pričakala smrt. je kamničanova lokomotiva ubila že nekaj ljudi. Brat je razklal bratu glavo žalostni pojavi podivjanosti v Veliki dolini Velika Dolina, 4. decembra. Mola vasica Bregansko fek>, ki leži ob meji med dravsko in fiavsko banovino v kotlini na robu Gorjancev, je doživela v ponedeljek razburljiv dogodek, ko sta se sprla brata Tone in Andrej Godec, žrtev pretepa je postal starejši T:me. Trije bratje žuve na domačiji. Starši eo jim pomrli, nakar so bili bratje prepuščeni samim sebi. Njihova hiša stoji izven va l na samoti. Znano je, da »o brli pri Godčevifc prepiri zelo pogo ti. Njihovo opravilo je v apnenici, katera jim nudi nekaj zaslužka. Usodnega dne je starejši brat, kakor pripovedujejo, naročil mlajšemu, naj poišče voznike, da bodo vozili apno v Samo bor ali Zagreb. Teh pa mlajši brat ni dobil. To je bil povod da se je vnel med njima prepir. Beseda je dala besedo. Preptšrala, zmerjala in oftitaila sta drug drugem voe mogoče. Nazadnje, ko je starejši zagrozil mlajšemu, je ta pograbil seiiro in udaril brata po glaivi, da je zazevala globoko rana. Težko ranjenega so morali takoj odpeljati v brežško bolnišnico, kjer je, kakor poročajo, podlegel poškodbam. Kakor pripovedujejo važčani, eo vi trije bratje radi iskali prepira in groz li mirnim vaščanom. Kje je morala, se vprašujejo ljudje, da se dobijo ta'«i podivjanci, ki jim je uboj malenko t! Orožniki imajo janju in je seveda tudi založen s potrebnimi sredstvi, bo šel na Bled, kjer ima na razpolago pač vse, kar si poželi. Na Bledu je živahno podnevi in ponoči. Na Bledu v poletnih mesecih ne manjka veseJe družbe. Tamkaj je v zadnjih letih mednarodni vrvež. Kdor pa noče razsipati denarja ali si želi počitniškega miru, bo ostal na periferiji Bleda ali pa bo vsaj iz bližnje okolice tupatam pogledal v veselo blejsko vrvenje. Med naša najstarejša letovišča spadajo Poljče. Krasna lega na solnčnem pobočju Karavank je privabila že pred davnimi leti bogataše iz raznih mest stare Avstrije in Ogrske na prijetni poletni oddih. V Poljčah je bil eden izmed prvih moderno urejenih letoviščarskah hotelov. Posebno lepe izlete nudijo letoviščarjem sosednje Begunje na starodavnih tleh slovenske zgodovine. Tudi tukaj je vse poskrbljeno za letoviščarje. Precej letoviščarjev prihaja sleherno leto v Lesce. Zapuže in Novo vas, kjer zraste sleherno leto nekaj novih vil. Ti kraji pa spadajo prav za prav že k novemu letoviščarskemu središču, ki se vprav v zadnjih letih lepo razvija. Odkar je dobila Radovljica veliko moderno kopališče, je tamkaj toliko letoviščarjev, da že primanjkuje stanovanjskih prostorov, čeprav se vsako leto zgradi v Radovljici nekaj vil. Precej letoviščarjev bodo spravili prihodnje poletje v novem hotelu, ki bo v kratkem dovršen. Največji mir in posebno lepe, mirne gozdne izprehode v radovljiški, odnosno v blejski okolici, pa nudi naša gorenjska Sumadija, po domače nazvana »Ho-sta«, v Lipniški dolini. Vsa pokrajina je v zelenju bukovih in jekmh gozdov, kjer je polno dela kakor še nikoli. Vedno so na potu, vedno kaj preiskujejo. Ob tej priliki naj zapišemo še naslednje: Kaj fimo res tako daleč, da bodo razne tolpe, kd imajo ponoči svoje skrivne sestanke, diktirale, koga je treba spraiviti s sveta?! Taka gnezda je treba temeljito preiskati in očistiti. Saj nisi varen prav nikjer, ne doma, ne na cesti. In ti ljudje žive med nami, se smehljajo in se delajo prijazne, skrivoma pa rtfujejo zarete, da ljudstvo ne govori o drugem kakor o pobojih in požigih. En sani primer! V toboto zvečer je neznana zilobna roka zažgala dva vin-ka hrama na Ponikvi posestniku Martinu Heimbrintgu s Ponikve in Jožetu Tomšetu iz Velike Doline. Hraana sta bila pod eno streho. Poslednjemu je poleg posode in drugih predmetov zgorelo tudi 500 1 vina. Le-ena in s slamo krita hrama je ogenj prav kmalu upepelil in ni bjlo mogoče rešiti prav ničesar. Vode tudi ni v bližnl, ker je hram v goricah. Osebno ftavraštvo ali politična zagrizenost? To je tež":o dognati, ker dane? že vsak frkovec politizira in izziva, kakor pač sliši doma. Nekdaj tako miren kotiček naše zemlje preživlja hude čase, da se marsikdo boji, ko leže zvečer spat. Zl bna roka se pojavlja zdaj tu, zdaj tam. Ljudstvo si ne bo oddahnilo, dokler ne bodo glavni hujskači in zlobneži prejeli zaslužene kazni. C_■ —sssm poleg hladnega potoka še vse polno bistrih studencev, med njimi tudi mineralne vode. V tej dolini se pripravljajo na sprejem letoviščarjev Kamna gorica, Lipnica in Dobrava, moderno urejen pa je že Podnart ob izlivu Lipnice v Savo. Mnogo zanimivega iz nase stare slovenske zgodovine in umetnosti nudita Kamna gorica in Kropa s planinskim sosedom Jamnikom, ki podaja roko Selški dolini. Vprav ti kraji bi se izredno dvignili, če bi morda nekoč le prišlo do tega, da jih zvežemo s posebno cesto z Bledom in s to cesto skrajšamo zvezo med Ljubljano in Bledom za več kakor celih 10 km. Seveda bi pri tem še odpadli mnogi nepotrebni ovinki in strmi klanci. Tudi Ljubno in Brezje imata vsako leto več letoviščarjev in sta si osvojila prav častno mesto v našem srezu. Kdor pozna gospodarske razmere radovljiškega sreza, bo u videl, da je v njem mnogo zakladov, ki jih je treba še dvigniti v interesu sreza kakor tudi z vidika našega skupnega narodnega gospodarstva. Da to dosežemo, potrebuje srez pomoč. Treba je cest in drugih zvez, kakor tudi reklame, brez katere je napredek težak. Izredno važne pa so vprav železniške tarifne olajšave, ki so zdaj izredno pristranske in kažejo, da so ljudje, ki odločajo v teh zadevah, slabo poučeni o pomenu letoviščarstva za naš srez. Če so olajšave za bogate letoviške kraje, kamor prihajajo imovitejši ljudje, jih logično zaslužijo tudi vsi tisti kraji, kjer je turizem šele v razvoju in kamor hodijo iskat od poči tka tisti sloji, ki ne premorejo milijonov, temveč le prihranke od rednih, pošteno zasluženih dohodkov, —S. aee vesti * General Stcjan Trno .cpov;č f. ivakor suiu bet<~ži!i. jt v Beograuu uuirl v 59. le-iu /poKoj^n brigadn; general Stojin Trno kopoviC ki »t- jt- zap.sal v naš,, zgodovino kot »čvoboditelj Splita p<> zaključku svetovne v o jih- ni kot eden '.zmed glavnilb branilcev ua-f-t. obale v dolu italijanske oku|ta-<-ije. Pokojnik je bil po rodu iz Puma vojno akademijo jt dovršil leta 1899 V balkanski vojni je bil kapetan. v svetovni vojni pa se je boril kot major in je v tem činu prišel tudi v Split. Po vojn; je bi] poveljnik orožniškega poika v Splitu nekaj časa nato tudi v Ljubljani in naposled v Zagie-bu. nakar je postal inšpektor orožništva. V Ljubljani je zapustil najlepše spomine. Njegove junaške prsi je kr;'.s la cela vrsta odlikovanj za hrabrost. Zaslužnega častnika so včeraj popoldne položili k večnemu počitku. * Koroški borci, ki so ee udeležili oevolK) jevalnih bojev v Celjski legiji in ki so se prijavili v tovariško organizacijo, Legijo koroških borcev v Ljubljani, nai to javijo tovarišu dr Ervinn Mejaku, advokatu v Gornjem gradu, ki bo nato na podlagi dobljenih prijav izstavil za vse prijavljence na osnovi pri njem se nahajajočega legijske-ga arhiva potrdila o pripadnosti k Celjski legiji. Zadeva ie nujna in naj nikdo ne od lasa, da čim prej dosežemo svoje pravice. BLAGI ŽARKI RADIJA v Doramad radioaktivni zobni kremi delujejo cele štiri ure po čiščenju in uničujejo bakterije, ki ne sodijo v usta. Zobno meso postane rožnatočvrsto, zobje pa zdravi in lepi, ne da bi trpela pri tem sklenina. Doramad radioaktivna zobna krema je preizkušena na prvih klinikah in priporočana od več kot zobozdravnikov vsega sveta, med njimi številnih domačih. — Dobite jo povsod. Zahtevajte pa izrecno: Doramad! 5000 * Zadnji odmev šeneurskih dogodkov. Svoječasno smo poročali, da je bil g. Juli ar. Lapa: ne, sin šolskega upravitelja in posestnika v Cerkljah, na tožbo gg. župnika Skrbca. Brodarja in Umnika radi očitanih dejanj obsojen na 1500 Din globe. G. Lapaj-ne se je proti obsodbi 6reekega sodišča v Kranju pritožil na okrožno sodišče v Ljub l ani, ki ga je prakar oprostilo vsake krivde in kazni kakor tudi plačila odvetniških - r.-kov dr. Natlačenu in dr. Kreku, ki sta ■a ^ala toži tel je. Cel izlet z jadrnico po Jadranu lahko naklonite svojim dragim, pa naj bodo m ,iini ali veliki, če jim za Miklavža daru i u potopisno kramljanje Josipa Ribičiča Jarka zaplavala«, ki ga je pravkar izdal založil oblastni odbor Jadranske straže Ljubljani. Knjiga na prav šega vo veder na -popisuje sproščene dogodivščine deve-lotoviščarjev iz Slovenije, ki so si bili - -'plitu pTi kapitanu Vicku najeli udobno o«rko in prešerno židane volje objadrali prelepe otoke Brač. Hvar, Korčutlo in Mjet pa Se vso celinsko obalo od Splita do Dubrovnika. Knjiga je okrašena z bogato zalogo izbranih fotografskih posnetkov in risb. da ie po pravici vredna najtoplejšega pripo ronla. S pridom bo zlasti poslužila šolam in mladini, ki bo mogla iz lahkotno kram-1 a očega spisa povzeti tudi precej nazorno siiko v. ega življenja na našem morju i® v Dalmaciji - Novi grobovi. Na Rečici pri Bledu je umrl ugledni posestnik in mizarski mojster g. Jože! Stare. Pokopali ga bodo danes ob To. _ Nr: Mirju v Ljubljani je umrla gospa Vilma Josinova. Svojo zadnjo pot bo nastopila danes ob 16. _ V ljubljanski bolnišnici :e umrl g. Franc Pungerčar, zvanionik drž. železnic. Zapustil je ženo in dve hčerki. Pogreb bo jutri ob 13.30. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskremo sožalje! vanj po tuzemstvui ki jih bomo prarvoča-ano najavili. Pomnite, Okornovi avtoizleti so prijetni, zabavni, poučni, p rini udobnosti in ceneni. Zahtevajte podrobnejša pojasnila! + Koprive. Zagrebška sekcija JNU sporoča, da je s 1 decembrom 1936. prevzela v svojo last humoristično-satirični tednik »Koprive«. Novinarsko udroženje .-e bo pobrigalo s sodelovanjem svojih članov iz Zagreoa ln drugod ter priznanih umetnikov dati občinstvu dober in neodvisen humori>ti6ni list, svojim nezaposlenim članom ter umetnikom pa zagotovi vir dohodkov. List bo postopno izboljšan in povečan, da bodo »Koprive« postale reprezentativni humorlstični list in tako zadovoljile pričakovanja, ki se nanj stav-Ijajo. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škirobljeno perilo v najlepšo izdelavo Iz Ljubljane u— Dve skupini koroških pevcev bosta 12. t. m nastopili v mali filharmoničn dvorani in sicer nastopijo pevci iz Radiš in pa pevci iz Sei. Nič ni lepšega kakor njihova lepa koroška narodna pesem katero znajo v resnici mojstrsko izvajati Kakor je prelepa Ln mehka njihova govorica tako lepo in gladko teče tudi njihova melodija Zato vabimo vse prijatelje koroške narodne pesmi v soboto. 12. t. m v malo f![harmonično dvorano. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. u— Predavanje o celulozi. V ciklusu predavanj, ki rih prireja Prirodoslovno društvo v dvorani Delavske zbornice bo predaval v ponedeljek 7. t m. ob 20 univ asistent Tomažič Gabrijel: »Kako nastane celuloza in rase les« Občinstvo vabljeno k obilni udeležbi u— Uprava pravoslavne parohije javlja, da bo danee ob 16. uri v novi pravoslavni cerkvi večernja jutri <>b 9. pa svečana litur-gija in bodo pristopili k pričesti častniki in vojaki ljubljanske srarnizije. u - Veliki simfonični koncert, ki ga bo izvajala prihodnji petek ljubljanska FiVhar- j monija. nam prinese naslednje skladbe: prva točka sporeda jp Ikonomov: Simfonija za veliki orkester sledi Skerjančev Preludij. arija 'n fitga za godalni orkestei. Tretjo točko igra spet velik simfonični orkester in sicet Iberjevo 3kladbo Escales. Po od podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj, in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trilysinu, ker gre Trilysin vedno vzporedno z vedo. rrilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin je zato še oolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jači in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las. naj zadotuje samo eno: Paul Horbiger! Predstavi v Elitnem kinu Matici danes ob 14.15 in jutrj v nedeljo ob 10.30 z bogatim dopolnilnim spored-: tm. Cene matinejske 3.50 in 5.50 Din. n- Skrivnosl Ma.verlinga skuša ua bister irancoski načii pojasniti senzaciona.ni f !m-ki ga pravkar predva.a Elitni kmo Matica. Režiser Aleksander Litvak je po Anetjevem romanu ustvaril svojevrstno delo ki ga je navzlic veliki dekadenci na habsburškem dvoru skuša obdržati na primerni etični višini Tragedija princa Rudolfa ie našla v igralcu Bo>erju močnega vseskoz privlačnega interpreta Puščoba na habsburškem dvoru z vso prazno pomfoznostjo je dobro |>odana Predstave so vseskoz dobro obiska ne Ker je zlast; pri nas potrebno, da dobi mo čim narornejšo rliko o Črni usod: in propasti Habsburžanov. morelo ogled tega filma samo priporočati u— Dimnikarske pomočnice v Ljubljani poziva organizacija dimnikarskih pomočnikov na izredno važen sestanek, ki se tiče ureditve odnosov do naših moj t rov in dogovora za pridobitev naših pravic. Sestanek bo jutrišnjo nedeljo v hotelu »Metropol« (lovska šiba) ob 10.30. Gre za našo dobrobit, — torej vsi polnoštevilno in točno! bora je ab ^premlevanja con. vrtnega pianista g. parat, dr Romana Kla-unca iz Maribora izvajal Mendelssotmov koncert v E-molu. Težko skladbo je igral z dovršeno tehniko, vse ikozi profinjeno in z močnimi občutjem. Prof. dr. K lastne je zaigral komplicirani Klavirski skladbi: Chopinovo Balado 3 v as-duru ln Pagani-nija-Livzta »La Campanetla« z briljantni-mi pasažami, izvrstno •coricepcijo in popolno tahniko. Kncertna pevka ga. prof. Lida Vedralova iz Ljubljane je -= polno zvenečim, zelo prijetnim in temeljito izšolanim mezzosopranom zapela Lajov-čevo »Romanco« in Mokranjčevo 'oalado »Tri junaka« ter še dodala 'ju^ko češko pesem. Koncert je bil vsest-^zi umetniški in je nudil globo- užitek. R. p. e— Celjski mestni avtobus. »Slovenec« z dne 6. novembra je napisal velik -ilavo-spev sedanji upravi mestnega avtobusnega podjetja prav po ebno še zaradi sklepa, da se kupi Kullichovo pose tvo v Aškerčevi ulici za ureditev prepotrebnih prostorov avtobusnega podjetja ln gradnjo moderne garaže. S tem nakupom, ki je bil dogovorjen s Hranilnim in p:- ojilnim društvom v Celju, bi bilo Celje v svojem središču dobilo moderno za garažo lastno podjetje. V zvezi s tem pa bi se moglo misliti baš na tem pro teru tudi na tako garažo, ki bi odgovarjala zahtevam avtomobil. 'kega prometa, saj je znamo, da Celje pogreša primernih garaž. V seji mestnega sveta dne 27. novembra pa je na predlog predsednika avtobusnega podjetja b'lo sklenjeno, da se svoječasni rfklep mestnega veta razveljavi ter se Kullicho-vo pose *tvn ne kupi. Garaže za mestno avtobusno podjetje ostane-jo torej še nadalje na Sp. Lanovžu, četudi je odda,1 jen nad 1 kilometer od kolodvora. ti Pešci naj hodijo vedno po strani hodnika v »meri hoje in prehitevajo levo. izogibajo se pa na desno. Na vozišče sme stopiti pešec le. kadar hoče ?esto prekoračiti. Pešci za prekoračenje ceste ne smejo uporabljati križišč. Prekoračenje se mora zgoditi vedno naglo, previdno in v najkrajši smeri, pravokotno na smer ceste. mm ®L1K IfSfIKul HM * 1 M A Y Cahrles Bover E B L I N in Danielle ! G Darrien* ■Ham.1 a i ■ Največji ln najlepši fl-m. ki je pri včerajšnji premeri doživel ivvoj ;rlumf tucC pri nas! MED DVEMA ZASTAVAMA Ronald Coiman — Claudette Colbert —> Viktor Mc La^len Ob 14.15 nri matineja pri cenah 3.50 ln 5.50 Din KARDINAL RICHELIEN Renate Mtiller in Georg Aleksander v lepem, zabavnem in vsebinsko napetem f!"?m E S K A P A D A 1 irvm 2,1 Sredstev za iztrebljenje fitTift®^^ Zanesljivo, milo. normalno J* AaflalVjg«*« izpraznjenje omogočajo ART1N-BRAŽEJE dr. Wandera. Dobivalo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.—. In v vrečicah po 2 dražeji Din l.o0 Ogl. reg. pod S. br. 7724/34 u— Kam bomo šli današnjo soboto, ko 6e nikjer nimamo snega? Na Tabor bomo šli praznovat Miklavža, mogoče nam ga moro pa izvaja pianist Ivan Noč Cajkov- i bo on prinesel za darilo. Tako Vam pove . v ak Ljubljančan, ki ve, da je na Taboru j veliko pro tora za ples in za hec. In nekaj novega pravijo da bo. Tudi prav, saj skega klavirski koncert v b-moln s sprem- / Ijevaniem orkestra. Vsekakor velik spored in dosedanji nastopi ljubljanske F;lhar monije umetniška Predprodaja vstopnic od dane? naprej v Matični knjigarni Koncert bo v petek 11. t. m v veliki unionski dvorani. I 1II!I|«_IIILB I ■•".JU zvečer priredim svojim cenj. gostom prijeten MIKLAVŽEV VEČER v restavraciji grand hotela pri katerem igra salon ork vojaške godbe. EVENT. DARILA se sprejemajo pri restavracijski blagajni. Za obilen obisk se vljudno priporočam P, ŠTERK, restavrater ———H——IIIL JI »II—————I Pn motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici. je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz-Josefove« grenčice in z-iutrai na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Offi -eg 8 m 16486/S8 ^arnMrnimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmm^m^mmmmmmmi * Sv. Miklavž v radiu. Sveti Miklavž je sporočil radiofanski oddajni po-:taji v Ljubljani, da se bo dame« spomnil velikega števila otrok in bo prišel v studio radijske postaje že ob 17. uri, kjer bo nato do 18.30 skušal nagovoriti otroke, katerih imena se začenjajo s črkami od A do K. Ostale pa bo pozdravil od 20.20 do 22. ure. + Himen. Dne 28 novembra-e je poročil g. Jože Bučar, odvetnik v Novem mestu z gdč. Mileno Furlanovo, hčerko pok, dvornega vetnika in odvetnika. Obilo sreče! Proti mrazu le jffr^^^f Lutz-peč * Napad na mlado dekle. Ko se je v ponedeljek zvečer gdč. H. vračala vt Pekla proti domu v Poljčane. je opazila, da ji sledi sumljiv moški Ker na cesti ni bilo drugih ljudi, je pospešila korake, vendar jo je neznanec malo naprej od dravinjskega železnega mostu dohitel in jo hotel vreči na tla Govoril je nemški. Dekletu se je posrečilo da se je oprostila njegova prijema. Vato ga je treščila 3 pestjo po obrazu in stekla proti domu. Neznanec je maJo prej zasledoval tri dijakinje vračajoče se iz šole. Za sirovežem poizvedujejo orožniki. * Okorn. izletna pisarna v Ljubljani hotel Slon. tel. 2645 priredi v prihodnjem letu zanimiva potovanja v Benetke. Nlco, Monte Oarlo. Rim. Grosaslookner Salz--ammersrut. Pari? <4kratK £eška Dolomiti. Maria Zeli. Sarajevo. Duhovnik, poleg navedenih pa Se več krajših poto- so nam porok da bo tudi izvedba i za malo denarja se izplača veliko dobiti. ! Pričetek bo ob osmi uri zvečer in že to je | jamstvo, da bo kmalu prišel v ak na svoj j račun. Pa še sobota je povrhu. Kakor nalašč! Darila se sprejemajo danes od 12. ure dalje pri vhodu nasproti vojašnici. Torej drevi na svidenje na Taboru: ! u— Predaja zarobljenih predmetov. V ponedeljek 7. t. m. od pol 9. ure dopoldne , dalje bo prodajala davčna uprava za mesto iz proste roke razne zarobljene predmete v baraki mestnega poglavarstva v Ljulbljani, Jegličava c. 10. u— Dar. Gospa Marija Grošljeva je darovala za Ljubijeve bratce iz Drage za Miklavža 50 Din. u_ Ne. kaj so si izmislile! Nabavile so rdeče kuverte, da vanje lahko vtakne sveti Miklavž srečko zapečati 7 zlatim nebeškim pečatom opremi z naslovom in namesto angelcev vpreže naše pridne poštarije, da prinesejo s pisemsko pošto kar motorno kolo, servis za dvanajst oseb aii tisto črno obleko iz cloqueja, morda pa tudi copate.. Da pomagajo svojim pridnim dečkom, iz najdejo gospe od društva »Kneginje Zorkej vee vrste vragoliie Ampak brez kupljene srečke vam kuverte ne daio. To znajo! n_ Vprašanje glede usada v Ljubljani čini strugi vrh prulskega mosta ob desnem bregu je že več tednov obtičalo na mrtvi točki. Kamnarj.i so namesto na tem kočljivem mestu že obložili najprej nasprotno levo brežino v razdalji skoro 80 metrov-Te dni se je sestala komisija, obstoječa iz odposlancev ministrstva in tukajšnjih strokovnjakov. Mudila se je tudi na kraju usada in pregledovala vse v poštev prihajajoče obrežije od prulskega mosta do &pice. Dose-daj menda še ni padla končna odločitev. Prevladuje mnenje, da je treba spodnji teren ob strugi desne brežiine zavarovati z naklonom betonske plošče,^ debele okrog 35 centimetrov, v višini približno štirih metrov, ostalo višino pa obložiti s kamnito ploščadjo. Kako daleč bi segala ta izprememba prvotnega gradbenega načrta, ali samo do polovice nabrežja ali celo do špice, bodo pokazale šele terenske prilike pri odkopu. V Švabičevi ulici pravkar kopljejo in sproti grade zbiralni kanal, ki bo izpeljan od zbi ralnega kanala na Trnovskem pristanu. Dolg bo zaenkrat 50 metrov, v kolikor zadoščajo finančna sredstva. u— Vzgoja matere. Splošno žen iko društvo priredi 12 predavanj pod geslom >Vzgoja matere«. Po uvodu se bodo vrstila predavanja: Higijena no eče žene in porodnice, Otrok v prvem letu, Otrok v predšolski dobi. Otrok, šola in dom, Rasna higijena, njeni cilji ta metode, Puberteta deklice ln dečka, Pravilnosti in abnormalnosti mladostnikovega dozorevanja, Kazen kot sredstvo vzgoje. Nove metode vzgoje, Spolna svoboda in vzdržnost, Mladina in kriminal. Kriza morale in človeka, Nova bodriftno t in nove smeri. Vsa predavanja sledijo v lepi povezano ti ter boio podala zaokroženo sliko aodohnili vzgojnih vprašanj. Izbor predavateljev ln predavanj bo gotovo zadovoljil veliki nalogi, ki si jo je društvo postavilo. Dekletom in materam prav toplo priporočamo tečaj. Vršil se bo v šentjakobski šoli vsak četrtek razen praznikov točno ob 20. u— Miklavž Sokola na Viču bo obiskal dane? ob pol 18. mladino v Sokols-'em domu, drevi ob 20. pa odrasle. Darila za miklavževanje se sprejemajo danes od 14. dalje v pisarni Sokolskega doma. P. n. občinrtvo prosimo, da nap:še na darila točne naslove in stanovanje. Po nastopu Miklavža za odrasle, bo zabava z godbo in plesom. V-e sokolsko članstvo in prijatelji društva vljudno vabljeni. Uprava. u— Skok v zakonski jarem, izvrstno veseloigro v režiji br. Grdme vtpr.zori sokolski oder na praznik 8. t. m. v Sokol-skem domu na Viču. Kdor se hoče dve uri imenitno zabavati in od srca nasmejati, naj poseti predstavo. Pri predstavi bodo sodelovali bratje Pajk, Grdina in Pači ter sestre MagdLnova Vugova. šuleova ta Domanjkotva. Vse posetnike proimio, da si nabavijo vstopnice že v predprodaji pri br. Jeločnikiu v Rožni dolini in v S:Rože z juga«. Sicer res, da nastopi v tem filmu vse polno rož, toda ime j® dobrid po nesmrtnem venčku Straussovih vačkov: »Rož z juga«, ki jih bo dirigiral Joharm Straus? (Paul Horbiger) sam. Ves predvojni Dunaj je zastopan v tem filmu, vsa tista vesela doba, ki ji je dalo ravno Straussovo Ime svojo .»sebno noto. Kako so živeli ta znali živeti vsi ti veliki ta mali ljudje od ekscelen" natakarjev, boste videli v ljubkem glasbenem filmu »Rože z juga«. Poleg vseh imen ta veličin nomat preselil k šol tkim sestram v še bolj oddaljeni Medlog, kar bo režijo me tne ekonomije v znatni meri povečalo, avtobusnemu podjetju pa gotovo prav nič znižalo režije, zaradi katere je bilo izrečene že mnogo upravičene kritike na prejšnjo in sedanjo avtobusno upravo. Ti uikrepi, ki so bili storjeni, vzbujajo med prehivalst-n m razne komentarje, ker j>e bilo splošno zaiano, da je Hranilno ta posojilno društvo v Celju šlo mestni občini lojalno na roke, da bi ji omog.:č;lo ureditev garaž na primernem prostoru. Sokolska akademija. Na predvečer Mariborsko glasbeno življenje. V če-i trtek zvečer je bil v zelo akustični dvorani | Grajskega kina koncert, ki ga je priredil i odlični mariborski virtuoz dr. Roman Kla-I sine. Na pamet je izvajal razne večje m | težje skladbe Scarlattija. LTszta. Bralimea in Chopina. Dodal je še Paganini — Liszto-vo »La Campanellat. Dvorana je bila dobro zasedena in »o vsi z živahnim odobravanjem izkazali priznanje za umetniški večer. a— Sodni odmev? razpečavanja ponarejenih kovancev. Pred marh irskim okrožnim sodiščem sta M a ebsoje-na 26 letni d-elaveo Ivan Klarič iz Jurjevskega vrha na 10 mesecev in 25 dni strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo % let ter 23 let^ ni delavec Josip Hemah iz Jurjevskega vrha na 3 mesece 3tmgea zapora, oba zaradi poskusa ra7ipečavanja ponarejenih 50 dinarskih kovancev, ki sti j?h skušala spraviti v promet lelos v aprilu v okolici Spinč-nika.. KlariČ je razen tega bil šp obtožen poskusa nabave sredstev za ponarejanje papirnatega denarja, a— Umor pri Montebelu pred sodiščem. praznika zedinjenja je priredilo Soikolsko društvo v Celju v nabito polnem Me tnem i Preiskovalni sodnik je material proti mTelovadni ples«. Navdušenje :o izzvali člani z vajami na drogu in moški naraščaj z lepo vajo >Ora5 na Topoli« s petjem Ob zaključku je rrkester zaigral h:anoo »Hej Slovani« in državno himno. Občinstvo je sprejelo vsako toč o z navdušenim aplavzom. R. p. ko. da bo razprava v naHcrajsr-rr času a— Mrtev novorojenček v gramoznici. Včeraj opoldne je neki delavec našel v gramoznici v bližini Betnavskega ribnika mrtvo novorojaniko Truplo je bilo zavito v papir. Delavec je o tem nemudno obvestil orožnike, kfi so zadevo prijavil; državnemu tožil tvu. Odrejena je brla obdukcija trupelca. da se dožene ali je bil < trok mrtev rojen, ali pa ga je mati brezsrčno umorila. Oblastva o uvedle intenzivne poizvedbe, da se izsledi otrok m-a mati. a— Tezenski goljuf. Včeraj je maj i kazenski senat obsodil 2?-'etnega delavca Franca K ne za rja iz Pobrežja pr; Mariboru na 1 leto >n 2 meseca robije. ker je septembra izvabil od 12 os»b znr-ske od 60 do 200 Din od raznih broznosokuh na Toznem in Pobrežjn. m sicer pod pretvezo, da jim bo v neki mariborski tvomici preskrbe! službo. Iz Celia e— Koncert CPD. Celjsko pevako društvo je priredilo 1. decembra zvečer v veliki dvorani Celjskega drama koncert v prosla/vo praznika uedinjenja. Koncert je bil zelo dobro obi tkan. Društveni mešani zbor 60 pevk in pevcev je pod vodstvom svojega priznanega pevovodje g. Peca šegule zapel državno himno. Zbor je na koncertu izvajal 14 novejših pesmi skladateljev Adamiča. Doltaarja, Jereba, Jobsta, Lajovica, Mirka, Rožanca ta Rista Savina. Te pesmi v Celju še niso bale izvajane, nekatere pa so doživele na koncertu krstno izvedfbo. Pevski Zbor je homogena, uravnovešena enota, je močno dinamičen in prožen ter dobro obvladuje tudi komplicirane stvari Spored je bil tehten in bogat Posebno st> ugajale Jerebov šegavi »Crn mož«. Adamičeva »Ciganska posmehulja«, Lajovčev »Ple® kralja Matjaža« št. 1, Savtaovih zanimivih pet pesmi po narodnih motivih in Mirkovo »Neven kolo«. Pevski zbor pevovodja g. Segula in navzoči skladatell Rtsto Savin so bili deležni navdušenih r^acij Violinski virtuoz g. prof. Taras Poljan »c lz Marl- Matiaeja ZJC.D. Nesmrtni valčki Johanna Straussa v veselem filmu % JUGAu P5mi H®rbi§er ^ Greti Theimer Danes ob 14.1$ in jutri ob 10.30 v Elitnem kinu Matici BOGAT DOPOLNILNI SPORED! e— Čajanko l mj^lavževan.jetn priredijo drevi ob 20. v Unionu trgovski in privatni nameščenci. Vabljeni! e— Danes ob 18. poteče r:k za obnovo srečk drž. razredne loterije v podružnici >Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ta 20.30 velefilm >90 minut« s Harrvjam Pielom in dve predigri KINO METROPOL, prinaša: Danes ob 18.15, in 20.30 »GRAD HUBERTUS«. Ob 16. uri matineja »BEDNI« Les miserables 1. del po znanem Victor Hugojevem romanu lz Maribora a— Slovo Pavle Udovičeve. V nabito polnem Narodnem gledališču je bila v četrtek zvečer poslovilna predstava prejšnje primadone mariborske operett- gospodične Pavle Udovičeve. ki se je z velikim uspehom poslovila od mariborskega gledališkega občinstva kot Madeleine v znani Abrahamovi opereti »Ples v Savovn« Slovo je b'lo prisrčno ter je bila gdč Pavla Udovi-čeva deležna navdušenega pozdravljanja in številnih vencev ter šopkov a- Ker se je v zadnjem insu pripetilo v Mariborn več prometnih nesreč, ki so jih zakrivili zlasti pešci ki ne upoštevajo določil cestno polioivkegra red« ponovno opo-zarjn predstotni^tvo mestne r>o!ic"jp r Ma ribonj na določila banske naredbe o za ščiti javnfti ©c«t in varnosti prometa aa Cene matinejske Din 3.50 in 5.50. a— Ceneno meso. Danes v soboto se bo od 8. ure naprej prodajalo na stojnid za oporočeno meso pri mestni klavnici 150 kg. svinjskega mesa po 7 D:n. na. osebo do 2 k->.7 milijona Din. iombardna pa eo se povečala za 1.0 na 252.0 milijona Din. Jbtok bankovcev se je spričo ultima razmeroma znatno dvignil, in sicer za 211.9 na 5236.0 milijona Din. tako da je bil ob koncu novembra obtok bankovcev za 39« m lijonov večji nego lani in za 929 milijonov večji nego pred dvema letoma. Vzporedno s povečanjem obtoka pa so se ob vezanosti na potka7 zmanjšale za 258.1 na 1592.7 milijona Din Predvsem so nazado valj žirovni računi za 134.4 na 840.6 milijona Din liani ^o znašali 623.8) in obveznosti na [>okaz po raznih računih za 143.2 na 713.9 milijona Din Značilno ie, da se je dc»broimetje države pri Narodni banki navzlic ultimu povečalo za 19.5 na 38.1 mi lijona Din. Vrednost zlatega zaklada je znašala 30. novembra skuhaj z oficielino premijo 2054.5 milijona Din. kar ustreza kritju obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v višini 30.08% (prejšnji teden 29.80°/o) Kritje v samem zlatu, ki je v tresoriih Narodne ban ke pa je znašalo 29.20% (28.81°/«). Nova emisija državnih blagajniških zapiskov Kakor je znano, je ministrski svet z uredbo od 23. novembra t. 1. pooblastil fi-nančnega minit tera, da poveča emisijo državnih blagajniš ih zapiskov na 1 mili-jardno, odncsno da izda za 500 milijonov Din novih blagajniških zapiskov. Tudi emisijo novih blagajniških zapiskov bo izvršila Narodna banka, ki jamči za izplačilo ob dospelo ti. Interesenti se lahko vsak čas obrnejo n>» Narodno banko zaradi vpisa, kjer tudi vplačajo vpisane znes :e. Lahko pa e obrnejo tudi na Državno hipotekarno banko ali Poštno hranilnico. ki brezplačno posredujeta pri vpisu in izpla&ilu. Pri vplačilu se odbijejo v naprej obresti, in sicer pri 3 mesečnih zapLsttih, 4.25l)/o pn 6 me ečnib zapiskih, 4.5°'p pri enoletnih zapiskih in 5°/o pri dvoletnih zapiskih. Državna hipotekar-na banka in Poštna hranilnica bosta vsak ča- es -ontirali zapiske, če bo lastnik potreboval gotovino, in sicer z oorestno mero, ki bo za 1°/« višja nego zinaša obrestna mera dotičaih blagajniških zapiskov Blagajniški zapi.iki so prosti vseb sedanjih ln bodočih državnih in samoupravnih dajatev, uživajo popularno varnost in se sprejemajo kot kavcija po nominalni vrednosti. Izdajajo pa se v komadih po 5.000, 10.000, 100.000, 500.000 in 1.000 000 Din. Gospodarske vesti, == Bosenskj lesni industriJci in trgovci za kontrolo izvoza !esa. V Sarajevu se je vršila te dni plenarna seja Udruženja lesnih 'ndustrijcev in trgovcev, na kateri se je razpravljalo o stališču njihovih delegatov na konferenc- lesne ndustrije ki je bila 17. novembra v Beogradu Po trium diskusiji ip udruženie odobrilo stališče sa-m ievslcih de'pr«ptov P<-> triurn- d'*kusH- -e udruženje '>dobri!o stališče sarajevskih delegatov, ki so se. kakor znano, priključili stališču delegatov iz Slovenije in Gorskega Kotara. = K trgovinskemu sporazumu s Češkoslovaško Prvega decembra je stopil v veljavo dopolnilni trgovinski sporazum s Češkoslovaško, ki bo veljal eno leto, t. j. do 30. novembra 1937 Po tem sporazumu nam je Češkoslovaška odobrila dodatne kontingente s posebnim ugodnostmi za češplje, jajca in salamo. Naša država pa je pristaja na znižanje nekaterih uvoznih carin o čemer smo že podrobno poročali v številki od 21. novembra t. 1. — Nov dvig žitnih cen v Ameriki. Zadnje dnu so se na ameriških žitnih tržiščih ponovno dvignile cene. Decembrska pšenica se je na chkaški borzi v dtobrem tednu dvignila od 118 na 126 centov za bu-šelj. koruza pa od 104 na 108 centov. Po ameriških vesteh je pričakovali, da se bodo cene nadalje dvignile, ker bo zmanjkalo žita in ostalih živil ne samo zaradi tega. ker je bila svetovna letina slaba temveč tudi zarad tega. ker si baje evropske države ustvarjajo iz narodnoobrambnih razlogov znatne zaloge žrivil = »Trgovski list« zopet izhaja na novi podlagi. Pred 14 dnevi je nepričakovano prenehal izhajati »Trgovski list«, ne da bi naša javnost vedela za vzrok. Te dni pa je prvikrat zopet izšla številka od 3. decembra, ki na uvodnem mestu pojasnjuje, zakaj je izostalo redno izhajanje. List je namreč prešel v last novo ustanovljene zadruge. ki je imela 1. t. m. svoj ustanovni občni zbor. S tem naj bi dobil trdno gospodarsko podlago. K zadrugi »Konzorcij Trgovskega lista« r. z z. o. z. s sedežem v Ljubljani je takoj pristopilo 18 trgovskih združenj iz dravske banovine. Po pravilih pa lahko postanejo člani zadruge tudi trgovci, druge gospodarske organizacije, ki zagovarjajo načelo solidarnosti slovenskih gospodarskih ustanov in drugi gospodarski ljudje. List naj postane glasilo vseh gospodarskih krogov in vsega slovenskega gospodarstva. Iz poročila. k4 ga je podal na utanovnem občnem zboru predsednik g. Ivan Jelačin, je razvidno, da je stari konzorcij prevzel list brez vsakega deficita in da ga prav tako brez deficita prevzema nova zadruga Seveda pa bo potrebno, da ostane listu kakor doslej ohranjena subvencija Zbornice za TOI. V na-čelstvo zadruge je bilo zaenkrat izvoljenih 14 članov. Eksekutivo načelstva pa tvorijo predsednik zadruge g. Ivan Jelačin, podpredsednika gg. Kari Soss iz Ljubljane in Ferdo Pinter iz Maribora, kot tajnik zadruge dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice za TOI in kot blagajnik zadruge g. Viktor Meden iz Ljubljane. = Italija kupuje pšenico tudi v Češkoslovaški. Češkoslovaška ima kakor znano iz prejšnjih let znatne presežke v pšenici, ker se je proizvodnja pšenice v režimu žitnega monopola in visokih cen zadnja leta znatno dvigniila, tako da je morala vlada odrediti ukrepe za cmejiiev s pšenico posejanih površin, saj pomeni nadprodukcija pri visokih nakupnih cennh in nizikih cenah na zunanjih tržiščih izgubo za državo. Okrepitev žitnih cen na svetovnem trgu je v zadnjem času omogočila Češkoslovaški, da je od svojih zalog nekaj prodala. Seveda bo morala država še vedno doplačati izgubo, čeprav ne tako veliko, kakor se je prvo cenila. Iz Prage poročajo sedaj, da je italijanska žitna družba kupila od češkoslovaškega žritnega monopola 1050 vagonov pšenice, ki mora biti dobavljena do konca decembra Kupnina v višini 11.5 milijona Kč se bo plačala iz italijanskega aktiivne-ga saldn na posebnem računu pri češkoslovaški Narodni banki- Češkoslovaška žitna monopo]sika družba se pogaja tud; za prodajo večjih količ:n ošenice v severne države proti plačilu v devizah. Končno poročajo iz Prage, da je verjetno, da Jugoslavija ne bo vztraja,'a na izpolnitvi pogodbenih obveznost-" glede odvzema jugoslo- I venske pšemce 31.75. Nemila kBnnSki čeki stanejo v Ljubljani 13.95, v Beogradu 13.7457 in v Zagrebu po 13-74 (za konec decembra 13-66 in za sredo januarja 13.70). Na zagrebškem efektnem tržiSču Je bfia Vojna škoda čvretejša " 8.3092 an?lešk; funti so se skali v Liubliam no 240 75 v Zagrebu so trgovali oo 240.25 in v Beogradu po Mo italijanske Htf (klirinške nakaznice) so se ponujale v Zagrebu po 247.50; , grški boni so se trgovali v Zagrebu po j Prosvsta na Gradu Naprošeni smo. da objavimo: Kakor marsikje se je zadnji čas tudi na ljubljanskem Gradu pojavila Prosvetna zveza. Ob svojih skromnih početkih ni še toliko popularna, da bi zajela vse »grašča-ke« v svoj krog. ni pa tudi povsem neznana. saj ima lastno prosvetno dvorano, kjer je priredila že nekaj zabavnih in »kulturnih« večerov. Enega takšnih večerov je zveza priredila na dižavni praznik 1. decembra Ze nekaj dni po,pr0.j je na vratih pri vhodu viselo vabilo z izvlečkom programa. Prireditev je bila dobro obiskana, dasi je velik del gostov tvorila nedorasla mladina. Spored se je začel z nekakšnimi deklaracijami, nakar je sledilo nekaj ku-pletov. Vsebine teh kupletov ne bomo navajali. ker ne moremo še od svoje strani žaliti svetosti praznika kakor jih je žnli-'o besedilo teh popevk. Ko je bil konec te »zabive«. se je pojavil med občinstvom uarleden predstavnik Prosvetne z^eze s cilindrom v roki in od navzočih prosil prostovoljnih prispevkov. Malo kasneje se je mož prikazal z istim cilindrom na glavi pred publiko, se zahvalil za darove in poudaril, da ho v npdeljo spet tak in še lepši večer a da bo treba takrat občinstvu malo srlohljp seči v žep. Za zaključek so predvajali najprej odlomek ne-kak-ane-Ta f;!mn. ki pn je po vsp-bini in po sestavi spsral v precej davne čisp nazaj Ko je prišel nato na vrsto Se daljši film. bo odrasli takoi snoTmli da h? bil primeren ?a vsako d ni to občinstvo gnmo ne za deco. Tak film b; marsikje drn* podivjanostjo mfadJnp? T"s+? dpi »arraSfakov«. ki se ni pridružil njenim vrstam Prosvetni zvpzi iskreno svetine m j svo jp vTComo d^lo med mladino v l.is^TiPrr interpsn nrp"\lrrp«np v malo drucnčno e-mer t^šeee. 4. decembra. ?•» Ptn??! ji— Vlom na deželi. V Stoperrah So ne davno ponoči imel? Pri tr^ovmi Maksu Ta-rarju obisk Vlomilci «> « kram- pom odnrb' okno frV>*ho «e splarif v trgovino Odnfcli sn nel-?»: manufnMnmo''"-Mnpra p^ntriji ?n Inpeprik-ko/m M»tji 'm TTkradlt «n tnrTi InvrtVo nn5V<-i-n 'oveki oafl v kater*™ ao b?v nahoi' *?VirPp» Skoda ma2a približno 5000 Din ^r^TTi". « Vntf>r'rr> ofrr»ft. Rn Prej ukradli na Pokopališču. Orožnifiki išče jo vlomilce- b življenja na deželi JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal danes m jutri ob 20. (v nedeljo tudi ob 15. in ob 17. posebej za otroke) velefill iz Kalifornije »SeQuoja<. Med dodatki poleg dveh zvočnih tednikov tudi ie Sala »Charlie Chase kot Tarzan«, v ponedeljek zvečer in o torek pop. in zvečer pa predvajamo aorr jetako-ruski velefilm »Petrograjake bele noči«. TR2IC. Kino bo predvajal danes in jutri nadvse krasfn film z malo ShirleT Temple: »Angel aerodroma«. RIBNICA. Sokolski zvočni ktoo bo predvajal v dneh: soboto 5., nedeljo 6. m na praznjfic, dne 8. decembra monumentalni Ufa-film »Devica Orleanska« (Jeance d'Are). Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik tn domač kulturni film. GORNJI GRAD. ProSla/a praznika uedinjenja se je pri nas izvršila tudi letos svečano. Ob 9. je bila v župmi cerkvi tlo-ve na služba božja popoldne pa v Sokol-skem domu svečana seja in nato telovadna akademija. Podstarešma br. dr. Mejak je imel slavnostni govor o pomenu 1. decembra. Nato je stareftima br. dr. Rak izročil br. žigartu in pripadnici ženske dece Narobetovi Milki diplomi v priznanje na letošnji župni tekmi doseženega teio- Pri revmatizmu, proti* nu, ishiasu, obolenjih prehlada, glavobolu — pomagajo znane TOG AL TABLETE, preskudene v naši državi in inozemstvu. Dobivajo se v vseh lekarnah. Registr. S. br. 1347, 24. L 36. vadnega uspeha. Pri telovadni akademiji so .sodelovali vsi telovadni oddelki. Videlo so je, da Je bilo telovadeče članstvo rr' akademijo dobro pripravljeno. Posebno Je ugajala točka »Lutke« pod vodstvom s. Križmaničeve Milke. Proslavi je prisostvovalo izredno lepo število občinstva. — Sokol priredi v Sokols em domu Miklavžev večer drevi ob 15. za sokolsko mladino, ob 20. pa za odraslo član^itvo. Vstopnine ne bo. Pridite! Ugleden gospodar se je zadušil v spanju Njegovo ženo so nezavestno odpeljali v bolnišnico V noči na 2. december ae Je pri nae zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal komaj 42 let stari ugledni posestnik Jože Vrstovšek, občinski odbornik v Pavlovi vasi št. 21. Tragedija je tem večja, kor je bil pokojni oče šestih otrok. Ko se je Jože Vrstovšek po napornem delu zvečer v legel ve« izmučen k počitku, je gospodinja prinesla poln »pleh« žerjavice in ga postavila na dve podloženi poleni na tla. potem pa je tudi ona legla k počitku. Sirota pač ni ruti od daleč slutila, da ji bo mož to noč za vedno zaspal in da bo tudi njo objemala smrt. Drugo jutro zara-na je prišel najstarejši sin v spalnico gledat zakaj ne gre oče konje nakrmit, kakor je to redno opravil vsako jutro. Na sinovo klicanje se v sobi ni nMe odzval. Sin je tedaj natančneje pogledal po spnloJci. Našel je očeta že mrtvega, mati ob njem pa je le še kazaia znake slabotnega življenja. Ve« prestrašen je sim zdirja.1 k prvemu 60-sedu. ki mu kar verjeti ni mogel, tem manj. ker še nihče ni vedel pravega vrroka nesreče. Hitro so &e zbrali že drugi sosedje. Telefonirali so po zdravnika dr. Pečka, ki je prihitel in poizkusil vse. da bi rVstov-ška vrnil v življenje. Toda ves trud je bil zaman, družinski oče je bil že predolgo mrtev. Gospodinji je zdravnik hitro dal injekcije. V teku dneva je bila potem globoko nezavestna prepeljana v brežiško bolnišnico. Da je nesreča rodila tako žalostno posledico. je pripomoglo dejstvo, da je bila spalnica trdno zaprta proti zunanjemu zraku. Pokojni Vrstovšek je bil dal napraviti nova okna. duri ki nova tla. Tako je postal žrtev zastrupljenja po ogljikovem plinu, ki še 'vedno ugonobi mareikaterega človeka na Slovenskem. Kdaj bodo naše ženske nehale »špogati« t žerjavico, ko se vendar z zagreto opeko ali s steklenico vroče vode doseže isti učinek, ki vrhn tega ni nikoli nevaren! JugoeloT. Beierrsdorl & Co. d. « o. i. Maribor Iz Julijske krajine »Goriške pripombe" tržaškega Sašistovskega glasila Po daljšem presledku se je v tržaškem glasilu fašistovske stranke — baš o pravem ča u — spet oglasil njegov goriški notranje-politični rep or ter z nekaj zanimivimi ug otovitvami, ki pomenijo hkratu tudi dragocena priznanja. Omejili se bomo na to, da Jih citiraimo. Odkar je goriška cerkev, pravi beležkar, našla pastirja, ki je vreden, so oslabele namere, ki jih je bUo žal opaziti zlasti med duhovščino na deželi, da bi nastopila s krepko, aktivno ln pasivno rezistenco. S tem vprašanjem smo se nekoč na tem mestu že pečali. Danes nadš ofija ne sku. ša samo urediti vse žive sile, kakor to narekujejo Interesi Rimske cerkve, nego tudi iskreno sodeluje pri onem delikatnem in pomembnem delu, ki ga opravlja državna c-blast na tem ozemlju ob meji, ki je sveta vsem Italijanom. Opirajoč se na osnove zgodovinskega onkordata, sklenjenega 11. februarja 1929, si je knez-nadSkof s taktom in razumom, ki ga odlikujeta, pridobil zaupanje vseh ter je tako dvignil pre tiž vere. Take obnove normalnih razmer v nadško. fiji so se razveselili vsi oni. katoliki in fašisti, ki jim je skupnost vere in domovinske ljubezni Italijanov pobuda za še intenzivnejše delo za zmerom večjo moč in veličino fašistovske d:movine. Drobne novice Pred goriškim sodiščem se Je vršil pretekli ponedeljek proces proti Josipu Ko. balu iz Loga pri Sv. Luciji, ki je po obtožnici brez potnega lista zbežal čez mejo. V kontumaciji je bil obsojen na 3 mesece zapora ta 2000 lir denarne aznl. Sličen proces se bo vršil sredi t. m. proti Štefaniji Flesnarfevl, ki je menda doma na Cerkljanskem. Zaradi žalitve 6astl pooblaščenca fašistovske kmetijske zveze Umberta Greca Je bil te dni pred goriškem sodiščem obtožen go stilničar Anton Rutar iz Grahove, ga. Kljub nasprotnim dokazom, ki Jilh Je podal njegov branitelj dr. Vogrlč. je bil g. Rutar obsojen na 500 Hr denarne kazni. Raport prefektov. Pretek M petek je Mu-isollni sprejel poleg drugih tudi tržaškega. goriškega, puljskega. reškega ln zadarskega prefekta ki so marali v Rim na raport, '»kor se po failttovsko izražajo fcržaš"'! listi. Taki rajporti ae vršijo vsniko leto ta Mu-w>Hni Je sprejel v poslednjih dneh že celo vrsto g-rnje.italijanska prefektov, kt so mu poročali onotra- nje-političnem položaju v posameznih pokrajinah in o raznih pomembnejših uprav, ni h zadevah. Posebna delegacija tržaškega Lloyda ie bila Pred dnevi v Rimu in je kralju, kj jo je sprejel v avdienci. izročila Posebno medaljo v ePontin na stoletnico tržaške paro-plovne družbe. Tržaško podjetje je imelo s tem oči vidno svoj poseben namen. Kakor znano, se iimaJo te dni razdeliti interesne sfere Posameznim od države subvencioniranim paroplovnim družbam in je pri tem na-Etala nevarnost, da bodo neapeljski, genovski ter beneški interesenti omenjeno tržaško družbo odrinili od V6eh večjih po-lov. Dejansko poročajo listi, da je kralj Pridržal delegacijo v daljši avdiienci in da se Je z njo Prisrčno razgovarjal o vprašanjih, ki &e tičejo italijanske mornarice in posebej tržaškega Lloyda. V Gorici se je pripetila preteklo nedeljo huda nesreča. Na državni ce^ti, ki pelje proti Dombergu, je baron Lantieri s svojim avtomobilom zadel r 5 letno Drago Moretičevo s tako silo, da je odletela v vogal fbližnje hiše ter se smrtno poškodof Bila. Nemudoma eo otroka prepeljali v goriško bolnico, kjer pa je poškodbam kmalu podlegel. V Opatjem selu je bil tajnik krajevne fašistične organizacije Viktor Gallas, ki je hkratu tudi tajnik organizacije v Temenici, zamenjan z novo močjo, Josipom Monto-nerijem Sliena sprememba je bila izvršena tudi v Tolminu, kjer je bil imenovan za fašističnega komisarja Spiridion Piccinini. Odprto pismo Gospod Martin Schumer, trgovec Slovenske Konjice Podpisani trgovci, včlanjeni v Združenju trgovcev za konjiški srez, kateremu združenju predsedujete Vi, Vas pozivamo, da takoj še danes odložite mesto predsednika Združenja ter predate posle podpredsedniku g. Leopoldu Brudermanu. trgovcu v Slovenskih Konjicah, ker so priče pri uvedeni preiskavi potrdile nerednosti pri vele-prodaji monopolske soli. katero imate VI že več let v zakupu. Slovenske Konjice, dne 3. decembra 1936. Kurnik Ljudmila, Jerman Ivan. Oplotoi-ca; Topolšek Friderik. Žagar Ciril. Topol še k Viljem. WaHand Marija Detitscheg Hugo. Slovenske Konjice; Lipuš Jože. Oplotnica; Godnik Henrik. Slovenske Konjice; Krobe-ger Alojzij. Snajder Karel. Oplotnica: Lau-rich Anton Slovenske Konjice: Grundner M. Zreče: Hrepeunik Miroslav Otorepee Anica. ZotteJ Hane Trgovina kmetijske družbe Bobnar Franc Vrhoršek Ciril Slovenske Konjice: Ba'ta trgovina Čevljev, 31 oven ik p Konjice: Prettnsr Anfon R-u-derman Leopold. Slovenske Konjice; Pozne Henrik. Oplotnica. —!-- Dva pogleda na uničeno Kristalno palačo v Londonu. Poslopje so zgradili 1. Francoski minister za pošto in telegraf J a r d i 11 i e r (na levi) in ameriški poslanik v Parizu B u 11 i 11 sta te dni o tvorila direktno radiotelegrafsko zvezo med prestolnicama Francije in Amerike VSAK DAN ENA Neki dramatik, ki so ga le malo igrali, se je razgovarial v Heinrichom Laubejem. Med pogovorom je dramatik ravnatelju dvornega gledališča Ponudil smotko. Laube je napra* vil nekoliko dimov, nato jo je odložil. »Zakaj ne kadite?« ga je vprašal dramatik. »Ali vam ne ugaja nje okus?« > Veste, ta smodka vleče kakor vaše igre<, je odvrnil Laube. Najvišje zavarovanje V bližnjih, dneh se prične v ladjedelnicah v Clydebariku gradnja pcsestrime orjaške ladje >Q.ueen Mary«. Imena novi ladji še niso določili, pač pa so jo že sedaj zavarovali za čas gradnje in sicer za vsoto 4 in pol milijona funtov šterlingov. To je najvišja wota, za katero so kdaj zavarovali kakšno ladjo. »Queen Mary« so zavarovali n. pr. >samo« za 2,720.000 funtov. Ženitev ameriških diplomatov Diplomatski in konzularni uradniki ameriškega zunanjega ministrstva so prejeli odlok, ki jim v prihodnje zabranjuje »klepanje zakonov z inozemkami. Vsak diplomatski ali konzularni uradnik, ki se ne bo držal teh navodil, bo moral v bodoče podati ostavko na svojo službo. Beg iz Madrida Požar, kakršnega še nI videl London Vest ni dala ciganu mira pa je priznal zločin, ki ga je pomagal izvršiti pred 17 leti 1851 ter je bilo ponos angleške prestolnice Kralj Edvard Vin. v spremstvu ge. S i Zaročenka kralja Edvarda se je na rodila -r Virginiji (U. S. A.), kjer je tudi preživela svoja mlada leta. Očeta je izgubila v nežni otroški dobi treh let. Otrokova mati je ostala skoro brez sredstev, toda se ni ustrašila življenja. Osnovala je penzijo, katero je vodila od 1. 1900 do 1908. Tedaj se je vnovič omožila, in sicer s meščanom Freemanom Rasinom iz Baltimora. Ta po- t roka je toliko izboljšala njen položaj, da je penzijo opustila. Mala Bessie je bila že tedaj zelo ljubka in ker je podedovala po svojem stricu Da-viseu Warfieldu precejšnje premoženje so jo začeli kmalu obletavati snubci. Izvolila si je med njimi mladega letalskega poročnika Karla Wienfielda Spencerja ter se je poročila z njim 1. 1917. Mlada zakonca sta se naselila na Floridi, pozneje pa je prevzel Spencer vodstvo letalske šole v Kaliforniji, kamor sta se mladi mož in žena preselila. Ta zakon je trajal osem let, nato je bil ločen po krivdi soproga Spencer si je takoj izbral novo družico njegova soproga pa je čakala tri leta. L. 1928. se je seznanila o priliki nekega potovanja na Angleško s sirom Ernestom Simpsonom ki je bil kanadskega porekla, a je živel pretežno na Angleškem. Zakon je bil naglo sklenjen in zveza je bila zelo srečna, slednjič pa sta se zakonca sporazumno ločila. že za časa življenja pokojnega kralja Jurija V. se je v Londonu mnogo govorilo o prijateljstvu med mrs. Simpsonovo in Wa-leškim princem. Ga. Simpsonova je prihajala s svojim soprogom pogosto na dvor, še večkrat pa so jo videli v družbi angleškega prestolonaslednika v Cannesu in Biarritzu. Mrs. Simpsonova je samo dve teti mlajša od kralja Edvarda. Tudi to je zbujalo videz, da bo ostala le dobra znanka Wale- Kapnj domače blago! Vojaške kolone generala Varele pred Madridom Angleška družba za zračni promet. Im-perial Airways Corporation, je naročila 12 novih letal, ki bodo imela po štiri motorje in po 3200 k.s. Vsako teh letal bo veljalo 40.000 funtov šterlingov in bo rabilo tako za zveze s celino kakor s kolonijami in dominioni. Novi aparati bodo leteli z brzno 200 miilj na uro, bodo torej najhitrejši aparati s štirimi motorji, kajti maksimalna brzina takšnih letal je znašala doslej 120 milj. Nova letala bodo dosedanji čas poletov iz Londona v Pariz skrajšala za tri četrt ure. To pot bodo opravljala v času poldruge ure. Razen pet članske posadke (dveh pdlotov, dveh stevvardov in enega radio-telegrafista bodo vozila na kontinentalnih poletih 42 potnikov, na prrikomorskih pa 27. razen tega še pet ton tovora (doslej maksimalno 3 it). 20 potnikov bo imalo ležišča. Moralni film Spomenica ameriške Zveze Ameriška zveza za nravnost je izdala sp-.menico, ki postavlja pravila za moralne filme. V tej spomenici je pozvala vse filmske producente, naj uravnajo svojo produkcijo po teh pravilih, ki se glasijo: 1. Noben film se ne sme več izdelati, ki bi kazal zlo v privlačni obliki, dobro pa v neprivlačni. 2. Noben film se ne sme več izdelali, ki bi v gledalcih vzbujal simpatijo za prestopke zoper čast, nedolžnost, eistosrt. poštenost, dobroto itd. 3. Film naj propagira vedno pošteno življenje. 4. Noben film se ne sme izdelati, ki bi imešiil božje ali človeške zakone in bi simpatično predstavljal kršilce teh zakonov. 5. Noben film se ne sme izdelati, ki bi iz zločincev delal junake in se vedel tako, kakor da opravičuje njih dejanja. 6. Noben film se ne sme usmeriti proti ustanovi zaikona in družine. Ameriška Zveza za nravnost ima posebno med ženskami velik vpliv. Zato utegnejo imeti njena filmska nravstvena pravila dokaj učinka. Vprašanje je samo, za pospeševanje nravnosti kaj smaitrajo v tej zvezi za dobro in kaj za zlo, kaj za prestopek zakonov in kaj za zločin. Kralj prodaja farmo Kralj Edvard VIII. je tudi lastnik neke farme v Kanadi. Ta farma, ki se imenuje »Alberta Ranch«, leži ob vznožju Skalnega gorovja, 65 km od Calgaryja. Kakor poročajo, se to posestvo že več let nd ren-tiralo in je imel kralj z njim velike stroške. Sedaj pa ga hoče prodati, ker nima časa, da bi se bavil z njegovo upravo. Kot prestolonaslednik je to posestvo obiskal samo štirirat. Teslova ulica v Pragi Praški mestni svet je sklenil, da b0 neko ulico v bližini tehnike v Dejvicah imenoval po našem slavnem rojaku Nikoli Tesli. Postani in ostani član Vodnikove družbe! zbudi. Chaloupka je vedel, da gre kupovat posestvo in je domneval, da bo imel s sebuj veliko vsoto denarja. Tega denarja se je polakomnil. Pregovoril je cigana Jožefa Da-niela, da hi gostilničarja počakal v zasedi. In res sta gostilničarja počakala ob gozdnem robu in ga ustrelila z osmimi streli n puške. Oba pa sta se za plen grdo ukanSa. kajti Horak je imel pri sebi samo 150 KC, ki jih je vzel Daniel, med tem ko se je moral Ohaloupka zadovoljiti z niklasto uro in verižico. Pozvsdovanje za morilci je bilo tedaj brez uspeha. Chaloupka je tri leta pozneje umrl, cigan pa se je sedaj javil orožnikom. Dejal je, da mu vest ni dala več miru in da ga je duh umorjenčev obiskoval vsako noč. Mary Pickfordova se poroči V teh dneh odpotuje Marv Pickfordova, prva žena Dou g lasa Fairbanksa, na Angleško, da se tam poroči. Zaročila se Je z angleškim filmskim managerjam Charlesom Rogersom. ki je znatno mlajši od nekoč slavne zvezde nemega filma. Na Angleškem Pa namerava Mary Pickfordova uresničiti tudi svoje filmske načrte. Že okrog božiča bo v neki filmski drami igrala glasno vlogo. Smola g. Ricketta Med psi proslulega Ricketta, ki je imel tolikšno vlogo s svojimi petrolejskimi koncesijami med abesinsko vojno, je nastalo Pred kratkim skrivnostno umiranje. Nad 30 Psov je Poginilo v kratkem času drug za drugim, ne da bi vedeli za vzrok. Končno je neki živinozdravnik ugotovil, da eo ti p6i lovili preko žitnega polja. ki so ga bili po-gnoJili s praškom, ki vsebuje živo srebro. Psj so morali vdihati s Prahom, ki Se je dvigal izpod njihovih nog, tudi strup iz gno jila in ta jih je umoril. Nevesta angleškega kralja Poreklo ln mladost ge. Simpsonove — Bodoča kraljica ali samo princesa—soproga! Edvard Vm. v civilu Odkar je odšel mladi angleški kralj Edvard vm. na svoje letošnje potovanje po Srednji Evropi in Jadranskem morju, je sbujalo posebno pozornost dejstvo, da je vladarja britskega imperija na tej poti spremljala Američanka missis Simpsonova, ss dekliškim imenom Bessie Wallis-War-tield, ki izhaja po očetu in materi iz odlične rodovine angleške krvi. Rodbina Warfield je prišla T Viljemom Osvajačem na Angleško, kjer si je po ti-eoč letih pridobila plemenitaštvo. Mati ge. Simpsonove pripada veji rodbine Monta-gue, ki se je izselila v Ameriko ter izhaja po svojih prednikih iz Istega rodu kakor Manchesterski vojvodi. škega princa. Toda ko je Edvard VHI. zasedel prestol, so se stvari močno spremenile. Ga. Simpsonova je prihajala čedalje bolj v ospredje in že pri prvem oficielnem dineju v palači St. Jamesa je dobila častno mesto med ministrskim predsednikom Baldwinom in njegovo ženo. Pozneje je spremljala kralja Edvarda na njegovem potovanju po Srednji Evropi ter Jadranskem in Sredozemskem morju. Glede na zadržanje angleških cerkvenih krogov, ki skušajo ločiti obredni akt kronanja od državnega akta pravi mladi vladar, da je njegovo zasebno življenje izključno zadeva njegove vesti. Angleška ustava določa, da postane kraljica vsaka dama, ki jo kralj vzame za ženo. Drugo vprašanje pa je, kako bi bilo s potomstvom iz morga-natičnega zakona. Londonski in drugi angleški listi zavzemajo k temu vprašanju svoja stališča, »News Ohromele« piše med drugim, da predstavlja primer zakona kraljice Viktorije s princem Albertom prece-denčen primer, ki kaže, da bi ostala ga. S*impsonova v primeru poroke samo prin-cesa-soproga. Položaj v Londonu osvetljuje tudi dejstvo, da so stave za preložitev kronanja mladega kralja precej poskočile. 2e več mesecev se sklepajo zavarovanja, ki predvidevajo možnost odgoditve kronanskih svečanosti. Premije za to zavarovanje so se v zadnjih dneh dvignile od 20 na 25 odstotkov. Kraljica vdova Mary baje popolnoma odobrava načrt svojega sina, da se oženi z go. S .Impsonovo, s katero se je mladi vladar seznanil na svojem zadnjem potovanju po Ameriki. H koncu bi bilo še omeniti, da je gospa Simpsonova katoličanka, dočim je kralj Iz Pariza v London v poldrugi uri Nova angleška 4 motorna letala s 5 člansko posadko Nova zveza med Parizom in New Yorkom mpsonove letos poleti na našem Kabu protestant; ni bogata, svoja dekliška leta je preživela v Baltimoru, zadnjih 7 let pa v Angliji. Je zelo elegantna, živahna, dra-žestna in duhovita dama in spretna dru-žabnica; prijatelji jo visoko cenijo, čeprav govori angleški z ameriškim akcentom. (Po 17 letih se je pojasnil hud zločin, ki se je zgodil v neki občini v bližini Proste-jova. Pri orožnikih v Olomoucu se je javil 45-letni cigan Jožef Daniel in je izpovedal, da je v noči 3. februarja 1919. umoril gostilničarja Horaka iz te občine. Horak se je mislil tisto noč odpeljati na Slovaško, da bi tam kupil neko posestvo. Naročil je nočnemu čuvaju Chaloupki, naj ga pravočasno j>Pst — zunaj je gospod, ki bi rad govoril z vami!« »Boljši gospod?« >Ne — približno tako kakor vi!« • (»Muškete«) Milijon let stare lobanje Zanimivo arheološko odkritje v čuku ti j i Deček obsojen na 199 let ječe Neko sodišče v Chicagu je obsodilo 15 let starega dečka, ki je bil umoril neko žensko, na 199 let ječe. Nemški arheolog prof. Weidenreich je odlkril v ČJuiteutiji v Srednji Kitajski v kratkih presledkih štiri človeške lobanje, Modne malenkosti »Geografska linija« letošnje mode se je znižala do pasu. Pariz prinaša na športnih pasovih največja letališča družbe Air France. Rob pa?u je ojačen in tenka ce-lofanska plast ščiti okrasna dela na pasu pred prijemom rok. — V nasprotju z lansko bojevito modo, ki si je izmislila nabojnice, imajo neki pasovi letos miroljubne cigaretne in denarne torbice, ki so s kovinskimi obroči pritrjeni k pasu. Likalne priprave za obleko so postale letos okras predsobe. Opremljene so z barvnim ali s povoščenim kretenom. Najnovejše pa so male torbe, ki so >prirašče-ne« na kavelj. Vanje devljejo dame rokavice, mufe in šale. Ta novota bi se morala u/vesti tudi v gledališke garderobe. Za ljudi, ki nimajo mufa, pa bi neracBl videli, da bd jih zeblo v roke, ei je moda izmislila krznene rokavice. Te dobiš že v vseh kombinacijah: krzno z vdno, krzno z um jem, krzno z votoo in usnjem itd. Celo moškim bi prišla ta novota prav. Kakor v starih časih bodo za božične praznike dobivali na roko izdelana darila. Pred madridskim obzidjem M bodlo stare kakšen milijon let. Izvirajo iz časa proslulega »peškimškega človeka«, doslej najstarejše človeške najdbe. Te lobanje štejejo torej veliko več nego kosti pavanrikega potek an tropa in neandertalca. Dve lobanji eta pripadali odraslim, dve pa mlajšim osebam. Domnevajo, da gre za grobišče kakgme družine. Lcdbanji odraslih oseb -rta vsebovali kakor kažejo meritve, 1100 kubičnih centimetrov možganske substance. Imata torej večjo prostornino nego lobanje mnogih še danes živečih divjaških rodov. Iz predmetov, ki so jih našli poleg lobanj, sklepajo, da gre za inteligentne lovce, ki Po že znali delati ogenj. Madridski prebivalci nimajo zdaj mirnegflf počitka podnevi ne spanja ponoči. Zaradi tega se selijo iz mesta in nosijo s sebe/ posteljnino. Koltnrnl pregled ! Milutin Nehajev Srečala sva ee o priliki Zupančičeve pro slave v Zagrebu — pred osmimi leti. Stopil je nenadno med nas. še malce razigran od vesele tovarišije z Vinkom Lozičem; m bil povabljen in tudi ne naškrobljen kakor naša frakarska okolica, vendar je šel na oder in improviziral kratek govor o pesniku »slovenskih deklet in škrjančkovt. Sedaj je dr. Milutin Cihlar-Nehajev že pet let mrtev. Matica Hrvatska je letos počastila spomin avtorja »Vukov« z izdajo »Knjige eseja« (Zagreb 1936, 170 str. v 8°). Nehajev je bil kakor njegov starejši senj-skj rojak, pripovednik Vjenceslav Novak, po očetu češkega porekla. Kot srednješolski dijak je skupaj s prvim soprogom Zofke Kve drove izhajal dijaški list »Nada«. Pozneje je na dunajski univerzi študiral kemijo in proinovirai na filozofski fakulteti. Ta izšolani kemik je ostal vse življenje najožje zve-7an z literaturo, pisal je romane, povesti, drame, eseje, felitone in kritike, živel od peresa, od publicistike. Bolj kakor »sintetični isopropylacetaldeliyd«, ki je o njem pi eai L 11)03 v izvestjih dunajske akademije, ki ga je zanimala zapletena akademija človeških odnosov, duševnih monad. problematika umetniškega stvarjanja, večna borba idej, kohezija in adhezija človečkih značajev. Imel je tudi mnogo muzikalnega čuta. Koliko in s kakšnih ideoloških zrelišč je posegal v hrvatske politične boje, nas na tem mestu ne zanima. Prochazka ga označuje za »Hamleta sredi modernega gibanja mladih; nesrečnega, nervoznega individualistac. Iz te osnovne ra^položenostj Nehaieva poteka njegov najboljši predvojni spis, roman »Bijegs. Ta raz ■|*>loženost, ojačena še z vplivi Ibsena in m Strindberga, ga je privedla k prodornemu proučevanju Shakespeara, predvsem pa -. Hamleta«. Bil je po značaju bližji severnjakom kakor pa južnjakom, čeprav ga je kot otroka uspavala 6enjska burja; v Neha evljevi duši je bilo nekaj nordijskega, kar Ha je vlekio v svet Shakespearejevih in Ibsenovih junakov in odtod k Tolstemu in Dostojevskemu. Lahko bi ga uvrstili med duševne sopotnike Przvbvszevekega in Strindberga. Njegovo najizrazitejše delo je poleg iBijega« veliki roman »Vuči« f>oln mogočnih epičnih fresk o Krsti Frankopa-nu in njegovi dobi. »Knjiga eseja«, ki jo je uredil in z uvodom opremil kritik Ljubomir Marakovič, •združuje v ubrano zbirko Nehajevljeve naj i.načilnejše eseje iz svetovne literature. »Ma kako se sadilo o ovim esejima sa stajališta novijih gledanja i objektivne književne po-vijestk, j>iše dr. Marakovič v uvodu, »ne fumnjivo ie ,da je u njima dana op«ežn: Analiza škole kroz koju ie prošla čitava -redna književna epoha. Ta je epoha u citati širokoj liniji stvarenja i umjetničkoga gledanja slavila hrvatsku kniževnost u ne- posTedan dodir sa suvremenom Evropom. A to je njezina krupna (možda i naiveča) zasluga«. Če primerjamo Nehajevljeve eseje z Matosevimi in Krleževimi ali z najizrazitejšimi esejističnimi spisi drugih literatur, n. pr. z eseji Čehov F. X. galde in Arneja Novaka, vidimo, da je Nehajevu nedostajalo tiste stilne prožnosti m pesniške barvitosti, ki šele daje eseju značaj čisto svojske, literarne zvrsti. Neha jeva eseji 60 bližji tipu Literarnih študij. Pozna se jim, da jih je spisal nacionalist, ki mu je bil duh blžji od du§e in ki je tudi v pokrajino tvorne fantazije, v 6vetlo deželo poezije najrajši prihajal z obilnimi znanstvenimi pripomočki. Prav zato pogrešamo vsaj v nekaterih Nehajevlievih esejih izrazitejšo osebno noto; ne vidimo v njih tistega notranjega bleska, ki ga prinese esejist 6 palete umetno sti. Takim esejem — spomnimo se eamoSal-dovih — bi bili voljni odpustiti spremembo nazorov in dognanj objektivne literarne znanosti; tako so n. pr. Tajnovi eseji vzlic vsem spremembam še vedno užitno štivo, prav kakor nekateri Maculayevi, Ruskinovi in Paterovi. Nehajev potemtakem ni v toliki meri esejist _ stvarjalec kolikor je esejist — znan stveni publicist; razlika, ki se z razvojem eseja vidno uveljavlja. Vzlic tej formalni opazki pa moramo reči, da je »Knjiga ese-, ja« pomemben pojav v hrvatski literaturi te vrste in smo lahko Matici Hrvatski hvaležni, da jo je izdala. Nehajev je inteligen ten in široko razgledan pisec, ki razširja hrvatski esej tja, kamor Matošev pretežno domače in francosko orientirani pogled ni segal; v skandinavska slovstva, k Rusom ra Shakespearu. Značilno je, da nam prav eseja o Flaubertu in Zolaju nič kaj dosti ne po vesta, dasi je zlasti študija o Zolaju močno prijetno štivo Obsežno pa je obdelal Leva Tolstega in se z njim v zvezii dotaknil tudi drugih ruskih pojavov. Posebno lepe strani je Nehajev posvetil Ibsenu in Strindbergu. Njegov najpomembnejše delo te vrste je še vedno študija o Hamletu, h kateri se bo s pridom in vedno znova vračal vsak, kdor bo pri nas hotel poglabljati svoj pogled v Shakespeara in posebej še v probleme Ham leta. Ta študija je opremljena ob koncu z beležkami in dokumentacijo. Tudi Nehajev je bil človek svojega časa: vzlic vsemu osebnemu hamletizmu je imel pečat svoje generacije. Kot esejist je skušal po Matolevem impresionizmu in artiz-mu ohladiti le climat spirituej hrvatskega eseja z zmernejšo, racionalnejšo, znanstve-nejšo struio. Njegovo znanstveno gledanje je stalo na obodu Brandesovega vpliva. Kr leža, ki je obnovil hrvatski esej, je formalno bližji Matoševemu esejističnemu lirizmu, toda idejno zrelišče mu določajo že drugi miselni tokovi — Nova številka »Ljubljanskega Zvona" Z novembrskim jn decembrskim zvezkom te naše odlične revije je n]e urednik g. prof. duš Kozak zelo posrečeno zaključil letošnji letnik j Ljubljanskega Zvona*. K raznovr stni in zanimivi vsebini je prispeval Bratko Kreit zadnji prizor iz svoje dramske kronike »Veiika Puntarija«, v katerem nam osvetljuje kronanje »kmetskega kraljas Matije Gubca s čisto oovega vidika. Tone Se-i is kar. ki ljub; Socialne motive in daje na videz vsakdanjim in banalnim motivom poe tično formo ter cesto močno potrka na vest, objavlja »Zagovor« dekle _ detomorilke. Ivo Brnrič nadaljuje svojo razpravo o »Umetnosti, progres.;i in Progresivnosti«. l'rednik Je s svojo »Ma«ko« posvetil topel spomin pokojnemu Georgesu — Bogomilu vdovieu. .Mestoma nekoliko grozotni Poset pri zagrobnih prebivalcih, je Juš Kozak iz prepletel s fino ironijo ter pikrim Sarkazmom in poživil z dovtipnimi domislicami narodnega pevca Georgesa Oton Bcrkopec nam je v sodobnem Prevodu predstavil tri zastopnike modeme češke lirike Jirija W01-k^ria, Josefa Horo in Jana Čarka. Wan Potrč nadaljeju svojo povest »Prekleta zem ljasc, France Bevk pa »Začudene oči«. Jožo Šeligo je zastopan s pe5iniJo »Oktobrska polnoč'., Po'no jesenskega razpoloženja in neposrednega čustva Nič manj razgiban ni revijalen del zvezka. Mile Klopčif j3 preVel Heineja »Zimsko Pravljico« 36. in 17. poglavje. Njegovi pre' vodi so točni in gladko tekoči, dikcija je naravnost odlično ohranjena. Prav umestna je in bo zlasti našemu mlademu Pokolenju dobrodošla razprava istega avtorja o »Hei-neju in njegovem času«, ki dobiva danes zno^a vso nekdanjo aktualnost V »Zapiskih na Pivniku« Vladimir Levstik Prav prijetno kramljaje šiba nekatere prav Pogosto se ponavljajoče slogovne ne&kladnosti naših Piscev. Bratko Kreft opisuje v »Fragmentih« reformatorska stremljenja v češkem gledališču. Vladimir Pavšič pa razpravlja o vlogi in pomenu »Igralca« v sodobnem življenju. K. Dobida poroča o razPravi Franceta Kralja. V listku so s svojimi prispevki zastoPani Fr. K'drič z razpravo »Ljubljanske srednje in vjšje šole v Kvasovih čaših«, Vladimir Pavšif a kritiko nove uprizoritve Cankarjeve drame »Za narodov blagor«, 0ton Berko-Pec pa poroča o »Pripravah za stoletnico Puškinove smrti«. N. Bahtin «e spominja 50-letnice smrti 0®trovskega, Marijan Lipov-šek ocenjuje Antona Melika veliko delo »Slovenija«. Oton Berkopec opozarja na Karla Čarka prevodne iz francoske Poezije. V »Socialnem obzorniku« Piše Jože Kerenčič o »Bistvu našega kmetskega vprašanja«. K. Dobida se je spomnil smrti našega Prijatelja Hermana Wendla. Če omenjamo še Kidričev odgovor kritikom »Prešerna« ter »Motive in utrinke«, kjer urednik iz razumljivih razlogov ne more dati svojemu peresu in svoji misli polnega razmaha, smo e tem podali Površno vsebino zadnje številke »Ljubljanskega Zvona«, ki je pod novim uredništvom postal revija, idoča vzporedno s sodobnimi dogajanji in stremljenji ter je zato živ glasnik slovenske svobodoumne kulture. Prepričami ®mo, da bo zaradi tega revija v prihodnjem letu naletela v naši javnosti na še Tečji odziv. Iz češkoslovaških spominov na vojno Moravs.-ii napredni politik Jaroslav Bu-din»ky je obogatil češkoslovaško literaturo o vojni in osvobojenju z obširnim me-memoarkim spisom »Morava za vjjlky« (Brno 1936, izdal Moravsky legloma f, 416 str). Delo, ki je zanj dal pobudo odlični publicist in eden izmed organizatorjev Maffije Jan Hajšman, je nestalo na podlagi zapiskov, -io«respodence in časniških izrezkov, ki jim je pisec dodal še mnogo iz spomina. Kakor pravi skromno v uvodu, je pričel pisati opomine proti svoji volji in še tedaj je imel na misli le nekoliko časniških člankov. Pri pisanju pa mu je tvarina rasla in se na posled razrasla v obsežno knjigo. »Ko sem se končno odločil da spišem svoje spomine, sem hotel kar moči objektivno, ne oziraje se na levo ali desno, podati resnično ta verno sliko tega, kar sem o ebno doživel in na lastne oči videl okrog sebe«, pravi pisec v uvodu. Danes, ko imamo knjigo pred seboj, moramo — kakor v tolikih podobnih primerih — priznati da je pisec prav storil, a o se je dai na pisanje spominov rn ko jih je razširil pre^o časniškega okvira v knjigo Spomini Budinskega kažejo, kako se je svetovna vojna odražala v češkoslovaški provinci, na narodnostno močno eksponiranem Moravskem Brez posebne stilistične virtuoznostl, preprosto, Jasno in zato neposredno učinkovito pripoveduje pisec o svojih opazovanjih in doživljajih. Najprej nas seznanja s položa- jem na Moravskem pred vojno. Posebej opisuje narodnostno in politično stanje, s katerim je ta dežela stopila na usodno prelomnico svoje zgodovine. Z očitnimi primeri dokaizuje, kako je avstrijska vlada onemogočala pomirjenje obeh narodnosti, saj je z vsemi sredstvi podpirala narodnostno že brez tega dovolj trdne in samopašne Nemce. Prav na dan sarajevskega atentata je bil v Brnu veliki sokol-ski zlet, ki so ga skušali Nemci z demonstracijami motiti. Vojna napoved je zatekla pisca v Hrv. Primorju ta ko se je vračal, je lahko opazil, da so se v slovenskih krajih mobilizirani vojaki tiho in žalostno poslavljali na poetajah od svojcev, medtem ko so Nemci nadiuto in veselo odhajali na vojno (str. 33). V vrsti obsežnih poglavij opisuje Budln-sky razvoj vojnih razmer na Moravskem. Zanimivo pripoveduje, kako se v preprostem človeku prebuja zavest, da je Ma vojna napoved Srbom krivična in da se utegnejo v tej vojni odločiti velikie reči. Avstrijske oblasti, ki so jih podpirali klerikalni krogi, a hujskali moravski Nemci, pričakujoč, da se izpolni njihov san, ko bo zmagovita vojna za vedno obračunala s Čehi in sploh z avstrijskimi Slovani, — so uvedle stroge persekucije. Več uglednih Moravanov je bilo justificiranih, mnoge So obsodili v večletno ječo števili obrojen-cev je raslo od me-eca do meseca. Vzlic vsemu pritisku ta preganjanju; vzlic vsej spretno organizirani špijanaži ln trd! policijski roki, 'ki Je ležala na vsem narodnem živSjenju, tudi kljub pomoči anacionalnih krogov, ki so lz načela ali od strahu podpirali vladno nasilje, je odpor vedno bolj rasel. Moravelka se je priključila »odboju«, ustvarila si Je podzemne vezi im je po mnogih vznemirjenjih ta viharnih dogodlkih doživela svoj narodni triumf. Kakor povsod drugod, tako je tudi tu zavisela zarotniška tn osvobodilna akcija predvsem od peščice ljudi, ki so prevzeli nase ogromno odgovornost ta so z vsemi sredstvi podžigali v množici nezadovoljnost z Avstrijo in odpor zoper vojaško-uradni-ško strahovlado. Od proglasa čeških pi~a-teljev do prevrata v Pragi je domači »odboj« pa Moravskem potekal že vzporedno z gibanjem na češkem. Posebno zanimivo je avtor opisal zadnje mesece Avstrije in prevratne dni. Z Mtravriko nas vežejo razni stiki, njene razmere so v mar ičem naltkovale slovenskim, zato bi bilo čitanje spominov Budinskega zanimivo tudi za naše politične ljudi. Nedvomno je pisec storil s svojo kajlgo veHko uslugo ta sploh zgodovini češkoslovaškega osvobodilnega gibanja. Zapiski »Življenje in svet«, ki izide kot priloga ponedeljske izdaje Jutra, bo vseboval med drugim: Lov za* absolutno ničlo, razgovor z letošnjutn Nobelovim nagrajencem za kemijo prof. P. Debycm, nadaljevanje živahnega Debeljakovega potopisnega kramljanja Muta — Marbeg — Maribor (s slikami), zgovodovinski prispevek dr. VI. Trav-nerja kako so postali celjski grofi državni knezi (ravno pred 300 leti), nadaljevanje Duma&onovega romana Trije mušketirja z Norrertrandersovimj ilustracijami, začetek zanimivega članka ob zori sodobne medicine, Iz Beethovnovih zaupnih zapiskov, v fubriki Lj. leterarnega sveta poroča A. De-beljak o dnevih jugoslovensikega pesništva, sied" običajne rubrike za ljubitelje cvetlic. Praktične novote, šah, Za bistre glave. Naslovno stran krasi »Riegejcv lesorez »Koncert«. — »Življenje in svet« stane mesečno samo 4 Din. Naročniki ga prejemajo skupno s ponedeljsko izdajo Jutra. ŠPORT Nogometni turnir ŽSK Hermesa Jutri popoldne ob 13. na Igrišču Hermesa Hermes — Slovan, ob 14.30 pa Ljubljana—Reka. Da ne bi ostala naša športna publika v teh lepih prvih zimskih dneh sedaj, ko so prvenstvene borbe zaenkrat končane, brez nogometnih tekem se je vodstvo Hermesa odločilo, da priredi zanimiv nogometni turnir, na katerega je povabilo trenotno naša najmočnejša moštva, ki predstavljajo obenem elito ljubljanskega nogometa. Za zmagovalca turnirja je razpisan lep pokal, kar bo borbo še poživalo, 6aj je zna- no, da 60 mnogokrat pokalna tekmovanja mnogo bolj zanimiva kot ogorčene borbe za točke. Prvo kolo ee odigra jutri, drugo zaključno kolo pa prihodnjo nedeljo. Ker Je vstopnina nizka in Je pričakovati lepih in napetih borb. se občinstvo vabd, da te tekme poseti v ffinrvečjem številu, ter s tem pokaže da med našo publiko še ni zamrl smisel za lepo igro in zna ceniti agilnoet sodelujočih moštev. Zimskosportni spored mariborskega podsaveza Mariborski zraiskoo|x>rtai podsavez objavlja termine svojih prireditev v letošnji sezoni: Januar I. 1937 Ptnj: Lov na hišico. Priredite^ SK Ptuj; 6. Kiubskd dan vseh društev podsaveza; 10. Maribor: Smučarska štafeta. Prireditelj ISSK Maribor; Celje: Medklub" eke skakalne tekme. Otvoritev skakalnice. Prireditelj SK Celje; 17. Ptuj; Mladinska tekma. Prireditelj SK Ptuj; Celje: Mladinski dan (klasična kombinacija). Prireditelj Smučarski klub Celje; 23. in 24. Maribor; Mednarodno državno prvenstvo v klasični kombinaciji v izvedbi podsaveza; Celje: Ba-novinski slalom za dame. Prireditelj Smučarki klub Celju; Celje; Podsavezna in ba-novinska tekma v slalomu pri Celjski koči nad Celjem. Prireditelj SPD Celje; 31. Sv. Lovrenc na Pohorju: Skakalna tekma zdru žena z otvoritvijo povečane skakalnice. Prireditelj Tujskoprometno drušdvo Sv. Lovrenc na Pohorju; Celje; Skakalne lekine za prvenstvo Celja v Lincah pri Celju. Prireditelj Smučarski kiub Celje; Maribor; Klubski slalom in smuk ter mladinsko tekmovanje pod Malo kapo. Prireditelj SK Rapid; Celje: Medmestna smuška tekma Celje—Zagreb. Prireditelj SPD Celje; Maribor; Propagandna elalom tekma pod Sv. Bolfenkom. Prireditelj MZSP; Februar; 2. Ptuj: Prvenstvo Ptuja. Prireditelj SK Ptuj. 7. Maribor: Slalom tekma pri Seniorievem domu. Prireditelj ISSK Maribor; i4. Laško; Smuk in slalom na Smo-horju. Prireditelj SK Laško; Maribor; Orož-nov smuk preko Pohorja. Prireditelj SPD Maribor. 21. Sv. Lovrenc na Pohorju; San-kaška tekma Tujskoprometnega društva Sv. Lovrenc na Pohorju; 28. Laško; Smuški tek na 18 km. Prireditelj SK Laško. Marec; 21. Celje: Medklubski slalom na Smrekovcu. Prireditelj SK Celje; 28. in 29. Celje; PocLsavezno prvenstvo v alpski kom-bimaoiji pri Celjski oz. Mozirski koči na Golteh. Prireditelj SPD Celje. Občni zbor SK Ilirije. Upravni odbor SK Ilirije sklicuje za dne 18. XII. ob 20. redni letni občni zbor. z dnevnim redom: 1. Poročilo uprav odbora. 2. Poročilo revizijskega odbora 3. Podelitev absolutorija od-stopajočemu u. o. 4. Volitve upravnega in revizijskega odbora ter razsodišča. 5. Sklepanje o predlogih odbora in o samostojnih predlogih članov. Samostojne predloge morajo raziočiti člani odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zboTom. 6. Spremembe pravil. 7. Določitev vpisnine, ustanovnine in članarine. — V slučaju nesklepčnosti bo pol ure po prvotno določenem času nov občni zbor z i3tim dnevnim redom, toda no glede na število prisotnih članov. — Občnemu zboru imajo v smislu klubovih pravil pravico prisostvovati vsi člani. Glasovalno pravico imajo ustanovni člani in redni člani, ki so poravnali članarino za leto 1936. Kraj, kjer se bo občni zbor vršil, bo pravočasno objovljeo. Smučarski klub Ljubljana. V ponedeljek ob 20. bo v damski sobi kavarne Emone zanimivo predavanje o tmučaretvu za članice. Vabimo vse članice, da se tega predavanja udeleže v čim večjem številu in privedejo prijateljice smučarskega športa. Zato bo ta dan seja tehničnega odbora šele ob 21. in ne bo sicer rednega predavanja za člane tehničnega odbora. Ob tej priliki po- novno vabimo vse one, ki niso v tehničnem odboru pa žele polagati sodniške izpite, da se udeležujejo rednih predavanj vsak ponedeljek ob 21. po sejah tehničnega odbora v istih prostorih. Miklavževanje illrijanske plavalne sekcije bo nedeljo 6. t. m., ob 18 sa članstvo in prijatelje sekcije v dvorani hotela Miki K. Vsi člani in prijatelji sekcije so vabljeni. Smučarski klub LJubljana poziva vse tekmovalce na trening v hitri hoji, ki bo zopet v nedeljo 6. t. m. Zbirališče ob 8. zjutraj pred staro cerkvijo v SiškL Iz SK Ljubljane. V nedeljo igra prvo moštvo na Hermeaovem turnirju. Postava moštva Je na običajnem mestu. ŽSK Hermes (nog. sekc.) Postava za pokalni turnir v nedeljo dne 7. t. m. Je razvidna na oglaroi deski v garderobi. SK Slovan. Jutri igra prvo moštvo na turnirju Hermesa. PoljšaJc, Grm in Kera-vec sigurno; postava moštva na klubov! deski na igrišču. Načelnik. Naše gledališče Zanimalo Vas bo ... da je odpotoval pred neka^ dnevi naš tenorist g. Josip Gostič na večmesečni študijski dopust na Dunaj ... ... da pride kot prigodnja premiera ▼ operi na vreto opereta »Pri treh mladenkah« v novi zasedbi. Zrežiral jo bo g- Zupan, dirigiral pa bo g. Anton Neffat... ... da bodo študirali J. Benesevo revijal-no opereto, katere češki naslov je: »Ulični-ce». Trenutno jo uprizarjajo z največjim uspehom v Zagrebu. Pri nas jo bo zrežiral prof. Sest... ... da pripravljajo v operi tudi Čajkov-6kega opero »Pikova dama« z go. Kogejevo v naslovni in gdč. Oljdekopovo v glavni eopranski partiji. Dirigent; Anton Neffat. Režiser; prof. Sest... ... da bodo študirali v drami za božične praznike Gregorinovo božično igro >Kraij z neba«, ki io bo režiral avtor sam... ... da bodo študirali sporedno e to igro Hamikoto mladinsko predstavo »Repoštev« v Bralko Kreftovi režiji... ... da pripravlja režiser Milan SlcrbinAek Sominovo dramo »Atentat«, kjer bosta igrala edini vlogi ga. Mira Danilova in g. Le-var... DRAMA Začetek ob 20. ml Sobota 5. decembra: ob 15. uri: Uboga Ančka. Nastop sv. Miklavža. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja 6. decembra: ob 15. orh Uboga Ančka. Nastop sv. Miklavža. Izven. Cene od 90 Din navzdol. Ob 20. uri: Ko-rajža velja. Premierski abonma. Ponedeljek 7. decembra: zaprto. • Miklavž bo nastopil s spremstvom pri Goli ev-j mladinski predstavi »Uboga Anokac Darila za obdarovance, opremljene z natančnim naslovom, sprejema vratar v drami. »Uboga Ančka« je ljubka pravljica, ki nudi otrokom mnogo zabave in pouka. Zanimalo vas bo... OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota 5. decembra; Cavalleria rueticana, Glumači. Premierski abooma. Nedelja B. JeoMnfea; 0I> 15. tiri: Apropo«, kaj dela' Andula? Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: La Boheme. Izven. Ponedeljek 7. deoetnhra: «aprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sobota, 5.: Baron Trenk. B, Nedelja, 6.; ob 15. Ciganski primaš. Znižane cene. Ob 20. Pohujšanje v dolini šentflorijaneki. Znižane cene. Radio Sobota 5. decembra Ljubljana 12: Pester program na ploščah — 12.45: Vreme, poročila — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče — 18: Za delopitt igra Radio orkester — 18.40: Današnji denarni problem (dr. Jože lii-heiak) — 19: čas, vreme, poročila, spored obvestila — 19.30: Nac ura: Naš kmečki doni (inž. arh. Rado Kregar) — 19.50: Akcija za razširjenje bolnišnice — 20: Zunanja poiitiika (dr. Alojzj Kuhar) — 20.20: Miklavžev večer za otroke — 22: čas, vreme, poročila, spored —- 22.15: Miklavžev spored za odrasle. Beograd 17.20: Plošče — 18.20: Komor, na glasba — 19.50: Srtusltl večer — 22.20: Koncert orkestra — 23: Plesna muzd>a. Zagreb 17-30: Lutkovna igra. — 20: Pevski ta klavins&i koncert — 21: Pester program — 22.20: Godba za plee — Praga 19.15: Miklavžev večer — SO: Prenos operete — 22.15: Lahka glaSba — Varšava 19.40: Orkesitralen in pevski koncert. — 21:30: Ura poljske glasbe — 22.40: Plošče — Dunaj 12: WurliŠke orgle — 15.35: Koncert orkestra mandolin — 16.35: Plošče po željah — 18.15: Pesmi. 19.15: O. Straussova opereta »Valčkov sen« — 22.20: Klavirski koncert — 23: Vesele pesmi e plošč — Berlin 18.15: Kabaretni program s plošč — 19: Ura švedske glasbe — 20.10: Zabaven večer — 22.30: Lahka in plesna muzika — Miin-chen 18: Lahka godba orkestra — 18.50: Komorni koncert — 20.10: Večer bavarske 'kmečke glasbe — 21.10: Zabavna ura. 23: Plesni orkester. — Stuttgart 18.30: Virtuozne klavirske skfiadbe — 19: Nastop znamenitih plenih orkestrov — 20.10: Koncert vojaške godbe — 22.35: Kakor Berlin — 24: Nočni koncert s plošč. 1 Matineja kina Sloge DANES ob 14.15 uri in jntri ob 11. dop. KARDINAL RICHELIEU Cene 3.50 in 5~50 Din Nedelja 6. decembra Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (vodi prof. M. Dobovšek). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15; Klarinet 6olo igra g. Franc Urbane. — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). — 10: Prenos cerkvene glasbe rz stolnice. — 1L15: 0 prirejanju izložb (g. Stanko Me^u-šar). — 11.30: Otro&a ura: Striček mat i če k kramflja in prepeva. — 12: Koncert na kitaro (plošče). — 12.10; Miklavževi darovi (Itadio orkester). — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 16: Ženska ura: Sodobna kmetska družina (ga. Franja Brodarjeva). — 16.20: Na harmoniko igra g. Milan Stante. — 17: Kmet. ura: Prva pomoč pri živini (g. Alojzij Higler). — 17.20: Koncert zbora balalajk »Ruslan«. — — 18.30: Nekaj glasbenih slik na ploščah* — 19: Čas, rreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Meti našimi rojaki na daljnem vzhodu (dr. Peter Vlasič — iz Beograda). — 19.50: Slovenska ura: Narod je svoje sreče kovač. — 20.30: Večer operne glasbe, ."^odelujf-jo: gdč. Štefka Koren-čanova, g. Drago Žagar in Radio orkester. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio-j.-m. Beograd 17: Narodna glasba. — 19.50: Narodne pesmi. — 20.35: Operetna muzika. — 22: Ksilofon. — 23: Lahka glasba. — Zagreb 16.30: Koncert orkestra. — 20: Tam-burašlri zbor. — 21: Finski večer. — 21.30: Orkester. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.50: Godba na pihala. — 20.50: OrkeEter, zbor m violina. — 22.35: Ples. — Varšava 19.20: Plošče — 21: Zabaven program. — 21.30: Finska glasba. — 22.10: Ples. — Dunaj 11.45: Simfoničen koncert. — 15.35: Komorna glasba. — 16: Zabavna ura. — 17.45: Pester glasbeni program. — 19.10: Orkester. — 20.10: Veseloigra. — 22.30: Violinske skladbe. — 23.05: Plošče. — Berlin 18.40: Zvočna igra. — 20: Večer operne glasbe. — 22.30: Lahka glasba. — Munchen 18; Zvočne slike. — 20: Orkestralen koncert. — 22.30: Plesna muzika. — Stuttgart 18.30; H. Wolfove pesmi. — 19: Pravljična igra — 20: Orkestralen koncert. — 22.35: Iz Mflnchena. — 24: Nočni koncert. tfnseriraite v „&utru"! MIKLAVŽ nos! pri vsakem nakupa nad Din 50.— še do 8, t m, pri t v r d k i F. I. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 291» 30 f Nenadoma nas je za vedno zapustil naS dobri oče, stric, gospod LEBAN PETER ZVANICNIK D. DRŽ. ŽEL. V POKOJU Pogreb dragega pokojnika še bo vršil v nedeljo, dne 6. decembra 1936 6b pol 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 5. decembra 1936. ŽALUJOČA SINOVA In ostalo sorodstvo. R. URBAN: " Vstajenje gospoda Treeja tt o m a n Ali je bil to slugov dobro premišljeni manever, s katerim se je hotel razbremeniti, ali je pa resno očital mlademu človeku umor. Zakaj se potem brani odpreti usta pred policijo? Bodi tako ali tako, gotovo je, da Stone in Taylor ne igrata drug drugemu v roke. Ko ga je nadzornik Barton spretno izpraševal, se je zapletel sluga v težka protislovja, po katerih je videti, da mora biti nekako udeležen pri vsej stvari. Tudi gospodična Adlercreuzova ga obremenjuje, ker trdi, da je slišala, kako je v njegovi sobi pozvonilo in kako je nato čula, da gre nekdo po stopnicah na vrh. Ta i^p^/edba je pa menda ovržena, ker izvira prstni odtis na zvonilnem gumbu še od gospoda Treeja, mrtvi pa, kakor je znano, ne zvonijo S tem hočem samo reči, da skuša gospodična Adlercreuzova Stona obremeniti in da je zaradi tega zveza med njima malo verjetna, čeprav je bilo skoraj tako podoba, ko je Barton namignil, da bi ta reč utegnila stati slugo in gospodično Adlercreuzovo glavo, ako se izkaže, da je druga oporoka gospo- dični v korist, V nasprotju z izpovodbami gospodične Adlercreuzove trdi Stone, da, se je v usodni noči samo enkrat zbudil, to pa okoli enajstih zaradi nekakšnega šuma pri hišnih vratih; baje je mislil, da odhaja dr. Taylor domov in si odklepa vrata. Sluga se je včeraj s svojim čudnim vedenjem znova obremenil. Naročil sem, naj ga pustijo delati karkoli mu drago, hkraitu pa naj bistro pazijo na vsak njegov korak. Na žalost se to ni posrečilo. Ker obravnavam slučaj, kakor zmerom, izza pisalne mize in držim odtod vse niti v rokah, ne morem sam dirjati za vsakim sumJjivcem. zato imam oddelke, ki so mi podrejeni.« Višji nadzornik Robin, ki mu je bila ta puščica namenjena, je potegnil glavo med ramena in se jel braniti: »Dvema izmed najbolj izkušenih seržantov nad-zorovalnega oddelka sem naročil, naj opazujeta slugo Stona, če bi iz Porters Halla kam odšel. Kakor hitro je včeraj dobila wembleyska stražnica od seržanta Cocka, ki je bil ostal na kraju dejanja, telefonsko sporočilo, da je sluga zapustil hišo, sta šla uradnika, ki sem ju bil določil, na železniško postajo, kamor je kmalu prišel tudi Stone. Seržanta sta mu neopazno sledila v London, kjer je šel takoj v Angleško banko in tam predložil ček, podpisan še od pokojnega gospoda Treeja. Ker je bilo nakazilo na slugovo ime in podpis pravi, so mu brez zadržka odšteli čedno vsotico petnajst sto funtov. Potem si je najel taksi in dve uri križem kražem vozil po Londonu. Seržanta, ki sta ga zasledovala a previdnosti vsak v svojem taksiju, sta mu biLa za petami, dokler se ni slugi nazadnje posrečilo, da jima je na nekem križišču izginil izpred oči.« »Marsikaj bi dal za bo,« se je jezil komisar Fiitzner, »da me nadzorovaina služba ne bi bila pustila na cedilu in bi vedel, kako je Stone uporabil tistih petnajst sito funtov in kod se je potikal do dveh zjutraj: ob tem času se je namreč z izvoščkom vrnil v Porters Hali.« »Morda si je pripravljaj beg,« je menil višji komisar Maxwell, šef kriminalnega oddelka B. »Tako je videti,« je rekel višji nadzornik Robin; »morda bi ga bilo dobro takoj dejati pod ključ.« »Nikakor ne,« je odločno rekel komisar Fitzner. »Ce pobegne, je s tem vsaj priznal svojo krivdo, v rokah ga bomo pa tako in tako kmalu imeli. Razen tega baje skriva oporoko, ki hi nam utegnila marsikaj pojasniti. Obljubil je, da jo jutri pri mrliški obravnavi v Wembleyu izroči kronskemu sodniku. Zato priporočam, da ga danes še ne primemo in šele jutri predložimo poroti, naj odredi aretacijo.« Ker je komisar Maxwell pokimal, je bil s tem višji nadzornik Robin preglasovan. Polkovnik se je udržal vsake sodbe, vendar se je v obče presenečenje obrnil k nadzorniku Barton u in ga vprašal: »Kaj pa vi pravite, Barton?« Detektiv je poskoči)! s sedeža in kratko odvrnil: »Jaz bi Stona takoj zaprl.« Komisar Fttzner ga je aa to mnenje oOtajoce pogledal, višji komisar je nejevoljno zmajal z glavo, višji nadzornik Robin se je pritrdilno in afiob-no zarezal, in londonski policijski predsednik je vprašal? »Zakaj?« t »Mož bi utegnil umreti, še preden se jabri zbere porota,« je bil Bartonov resni odgovor. »To utegne tudi v zaporu,« je odvrnil višji komisar, in stvar je bila s tem opravljena. Nato je komisar Fitzner znova izpregovorfl, »Zdaj pride še gospodična Adlercreuzova na vr-sbo,« je pričel, pobrskal med papirji, M jih jeimel pred seboj na mizi, in vzel izmed njih brzojaiviko-, ki jo je iskal. »Tu je izjava stockholmske policije: »O osebi, ki vprašujete zastran nje, ne vedo tu nič slabega.«. »Čuden umor, pri katerem so vsi osumljenci na dobrem glasu,« se je pohvalno oglasil višji komisar. »Tem bolj presenetljivo je neko pismo,« je posmehljivo rekel Fitzner. »Tu imam prepis in prevod pisma, ki je snoči v Wembleyu s pošto prišlo za gospodično Adlercreuzovo. Predložili so mi ga takoj, kakor sem bil naročil. Naš strokovnjak ga je spretno odprl, ga prepisal in ga nato spet zalepil, tako da ga je dobila danes gospodična Adlercreuzova po redni poti v roke.« Komisar je zdaj prebral prevod pisma, ki je imelo datum z nedelje in je bilo v Londonu dano na pošto. »Preljuba Greta, CENE MALIM OGLASOM Po 50 par m besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •tožb. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi to lenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— ea šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din S.— davka ta vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. NaJmanjiH znesek ca enkratno objav« oglasa Din 17^—. Ponudbam na &fre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka >Jutra« n:fl * . „ .. - odgovor, priložite 1*1U > V ZlianiKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naroČilom, (d! pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, Ljubljana. Kam pa,kam ? Eleseda . Din. iavek 3 l>id n Rfro al1, dajanje naslova 6 Di«. Najmanjši tneeek 17 Din. Vsi v restavracijo »pod Skalco« Motili trg 11. V soboto «v**Ser na Miklavževanje! — f"wčet»k ob 30. uri. Miklavž bo deli malim in ve-i&im. Po obdaritvi prosta tabava. Za obilen obisk se Sporoča oa pristno kap-©o in razna to^Ia in mrzla jedila 5M0N M A RTCA. rrstavraterka. 30951-18 % Prehranii Beserla Mili. dav*k 3 l>in ■a Šifro ali dajanj« naslova 0 Dia. Najmanjši znesek 17 Din Gospodične gfrrejmem na dobro domačo hiano. N"«š'.pv v vsah po slovahiicao Jutra 30691 -1-4 siuzffimm Beseda 1 Din davek ? Din is šifro ali dajanje naslova { Dia. NajmanjSi znesek 17 Din Uradnika z bančno prakso »prejme t službo lenarni navod v Ljubljan. Samo prosilci do 30 let -itarosti naj takoj vloiijo lastnoročno spisane prošnje t originaln im. poverjeni- mi tiren s: šolskih »pričeval ta spričeval dosedanjih slu ib od« jajce v. na ogl odd. ►Jutra« pod mačko ,De aami ca-vod« 30&-J9-1 Tipkarico perfektno v namščini. Id ima pisalni etroj, potreb« jem ta več popoldnevov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diktat« Natakarico poStenc in iaveibano. sprejmem takoj na račun, fsfco-■taan sprejmem služkinjo — Ljubljana. Vidovdarnka 16. 30935-1 Damski frizer dobi mesto takoj ali pozneje. Ponudbe v ogl. odd. Jetra pod »-Dobra moč'. 3CS77-1 Plačilni natakar ki raflektira n« stalno letno nameščenje, perfekten v nemškem jeziku, dobi službo. Oferte s sliko in referencam; na podružnico Jutra Maribor pod »-Stalno m«*o«. 30000-1 Oskrbnika sa turistovski ia smučarski dom. s celoletnim obratovanjem, iščemo. — Vešč mora biti gostilniških poslov. Kavcija vsaj Din 5000. Nastop po možnosti takoj. Samo prvovrstne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dom«. 30666-11 Poslovodja s koncesijsko pravico ta hotel. iščem Av. Černe, Kraguievac. 30078-1 Mlajši moški vajen občevanja t bojšlmi strankami pri manjši obrti, dobi stalno službo. Potrebno Din 4.000 v gotovini. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezkonkurenč-ncx. 30632-1 Pletilje ali pletilce za pletenje moških in ženskih rokavic, sprejmem. Na stop takoj. Zadtr^ka ulica 42. Zagreb. — Sambobec Franj'o. (1 30919-1 Izdelovalke rokavic sprejmemo. Ponudbe ni o-»l odd. Jutra pod »Ročno-strojno 'zdelovanje« -1 Frizerko sprejmem takoj za stalno, v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. »059-1 Besed« Din Iavek 3 Din za š fro ali dajanje naslova Di® Najmanjši znesek 17 Din Zastopnika k.1 je dobro vpeljan. iščem za večjo inozemsko tovarno. Ponudbe na ogl. odd. Intra ood »Češkoslovaška«. 30371-5 Beseda 1 Din davek 3 Din za š'fro al; dajanje naslona "> Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za pouk nemške stenografije iščem nčitelja^icol. Ponudb-na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stenografija«. 30969-4 Med mestom in deželo oosredu.ie Ju trot mali oglasnik G. Th. Rothman: Gospod Kozamuriaifc gre na letovanje 84 Skleda je bila pa precej težka, m zato jo je menda premočno postavil. V skledi je nastala razpoka, a gospod Ko-zamurnik tega ni videl; vzel je skled« in jo odnesel na vrt,, kjer so gostje že s krolečimi želodci čakali ponvičnikov, zakaj hrana pri vdovi ni bila posebno obilna. Prodam Beseda !»•• •■«»•• k D'1 ia šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši tnesek '7 Din Avtomatsko tehtnico »Oito«, novo. 3 ugodno prodam aH zamenjam prot: doplačilu za 20 kg. event. zamenjam ze Špecerijo. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Zamenjava«. 3083S-6 »KraHica peči« PATENT »8 ualotj i* enkrat lnevno n gori ves len Zahtevajti-prospekte! ialosra A Se menič in drug teleinln* Miklošičeva cesta 16 30439-6 Pisalne mize stelaie in pulti za trgovino in drugo pohištvo, poceni naprodaj. Informacije: Tvrševa 15, I. nadstropje. Tple-fon 29-52. 30956-6 Biedermajer šifoner vitrno ^ pisalno komodo pi rotsko preprogo X 3 io kompletno spalnico, proda Golob Gallusove nnbrežje št. -29. 30980-6 Avtpfitioto Beseda : Din Iavek 3 Din za šifro al; dajanje naslova 5 Din. \Tajmanjil znesek 57 Din 4-tonski avto v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 30572-10 Najnovejši model B. S .A. aprodaj skoro pod polovico inavre "er nai mnavre -ene. Ponudb- na ogi. odd. Jutra pod šifro »Hochturingbleustern«. 30890-10 Beatda : i);ti Uvek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Šivalni stroj pogrezljiv. nemšk; fabrikat, z okroglim čo!n:čkum. ki tudi štika. poceni naprodaj v NOVI TRGOVINI na Tjrrševd 36 3^847-20 Pisalni stroj dobro ohranjen, knjvm — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stroj«. 309>7-29 Pisalni stroj malo rabljen, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah JutTa. 30977-29 Živali za šifro a!< dajanje la-alova " Din Najmaniš' znesek 17 Din Nemška doga fj-nobel pes. krasna, dveletna. naprodaj. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 3091*2-27 Beseda i Diri davph 3 !)'ii 7a šifro ali dajanje naslova " Din Najmanjši zne*»k 17 Din Kožuhovina •e najugodneje kupi m strokovno iidelnje pri JOSIP DOLENC Sv Petra 19 Telefon 22-62. 286-7 Suha rezana jabolka elspalten DOrrobst). upujem Ponudbe z naved bo točne kollč;ne in lene n« Dr Ivo Buratovič. Za greb. Kraljice Marii« ul 27 Telefon 5M7 3085S-7 Projektor boljSi kupim za 9.5 mm filme. Franc Cvek Kamnik. 30685-7 (Apfe kupu; Kapital RSobo. odda || SoW išče -seda . Din davek 3 Dm '3 šifro ali dajanje na«lova * Din Najmanjši tnesek 17 Din Hranilne vloge '»eb lenarnifc tavodo* nakup ln prodajo i roti takojšnjemo jlačllr tivrgl najugodneje Al Planinšek i.iubliaoa. Beethovnova al. 14/1- Telefon 15-10 B14-Jfl Knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske do -270.000 Din. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »200«. 30864-16 Hranilne vloge kupit* iT- prod asu najboljše ootoro moje oi«arn* Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12. Telefon 38-10 30SS3-16 Lokal z izložbo in lepo. veliko sobo. oddam takoj. Blektrka. vodovij. Dolenjska cesta -ISg. 30973-19 Bese.U za š:fro ali dajanje aasiova '.i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Poziv! Dotično znano osebo, kat-ra je v noči od 1. na 2. t. m. zamenjala nov plašč v kavami Stritar, potivamo. d« tra takoj prinese v kavarno. ?icer se }o bo sodno zasledovalo. 30974-28 Razno ] /i« g Naznanilo.9 Sporočam cenj. občinstvu, da sem OTVORIL trgovino z manufakturnimi OSTANKI, katere prodajam po tovarniških cenah ! Se priporoča „Textilos" A. LAVRENČIČ, MIKLOŠIČEVA C. 17 — v palači Vzajemne zavarovalnice. Glavno sfc 'adlšč.- in Jugo s'avlJo Hlnko Mayer 1 d rug. par', oddelek. Zagre b. t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod PUNGERČAR FRANC zvaničnik drž. žel. dne 4. t. m. za vedno zapustil Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 6. decembra ob 13.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu LJUBLJANA, dne 4. decembra 1936. Žalujoča soproga NEŽIKA; hčerki FANCI in EMA ter ostalo sorodstvo. Besoda 1 Din. davek 3 Din j ta šifro al; dajanje naslova 5 Din. Najmanjii tneeek .7 Din. ZIMSKE SUKNJE Doljše vrste Hubertus aepre-močljiv 250 Din, perilo in trsa praktična oblačila nudi po reklamnih cenah P R E S K E R, Sv Petra c. 14. lnsenirajtev.Jutru'1 Smrt pleSavosti „Morana" Tekočina »MORANA« je potreona vsakomur, m dnevne zahvale dokazujejo, da »MORANA«, vonjiva kozmetična tekočina Drez ozira na stanje las, uspešno pomaga, fakoj Izgine prhljaj, ekcemi, 'išaji itd. Hrani lase, krepi korenine. Takoj zaustavi izpadanje las, lasje po rastejo na plešastem mestu -Zahtevajte v frizerskih salonih pranje glave samo z »MORANA«. PoSvjamo po povzetju: steklenica Din 40.—, poštnina Din 7.— Moderna kozmetika ,,MORANA" — Split Ako ne bi bili zadovoljni z rezuitato..i, Vam vrnemo denar! PUNKTAL STEKLO ne samo da izravna popolnoma nenormalen vid, temveč daje s svojim daljnim obzorjem očem njihovo naravno gibčnost in jih oprosti čestega pomežikovanja in pripiranja vek, ki so predhodnice gubic in vranjih nog. Za nenormalno oko je Zeiss-Punktal zdravstvena in estetska potreba. ze:ss-punktal NAJPOPOLNEJŠE STEKLO ZA OCl ____- ( __ s'jegov» cena ni višj« od oene aa [cMUElSTl^ga izbočena stekla. V irloibi ap- -""l tik« vidite, da-li ima na zalogi 'ZeiM-PtrnktaJ stekla. — Obširen pro-spekt »PUNKTAL «9« breipiatoo nri C«rl Zeri«. Jena aii pri M. P»it-lo-rif, generalno zastopstvo ta Jo goelavijo. Beogrsd po?t ppet. ■ Oglasi v „Jutru" im ajo vedno največji uspeh S . .-..r. , , v...' '. V-'f .'-.'Or --\ •- • - v Umrla je naša ljubljena mama, gospa VILMA JOSIN roj. FRANKO previdena s zakramenti za umirajoče v četrtek, dne 3. decembra. Pogreb bo izpred hiše žalosti, Mirje 23, v soboto, dne 5. decembra ob 4. uri popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. MARA RUEH, VERENA ŠKERJANC, hčeri; RU8ICA, DUŠAN, BEATRICE, vnuki. — Rodbine: ing. RUEH, prof. ŠKERJANC, JOSIN, dr. FRANKO, dr. MIS. Zahvala Za premnoge izraze sočustvovanja ob bridki izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, brata, gospoda STEGNAR VINKA izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno pa smo hvaležni prečast. sestri vizitatorici družbe usmiljenih sester sv. Vincencija Pavi. in prečast. sestri prednici Leonišča, gg. zdravnikom in prijateljem iz Maribora, pevskemu zboru Glasbene Matice ljubljanske in njegovemu predsedniku za častno spremstvo, ganljive žalostinke in poslovilne besede, bratom Sokolom, vsem številnim darovalcem vencev ln cvetja, ter vsem, ki so blagopokojnega spremili na zadnji poti. LJUBLJANA, 4. decembra 1936. Žalujoča rodbina STEGNAR Urejuje Davorin Ravljea. — Izdaja ea konzorcij »Jntra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. <1 kot tiskarnarja Fran Jeran. — 2Sa M j» odgovorni UHoJi KmK m Stt g IJri^Jani