Uto XLV - št. 49 - CENA 38 SLT EH GLAS Kranj, petek, 26. junija 1992 45 .LET. Slovenija je proslavila obletnico državnosti Slovenci smo razume Zgodovino Največ so dali tisti, ki so za prostor pod svobodnim soncem darovali svoja tovljenja. Poskrbimo za njihov mir v sveti slovenski zemlji, je dejal na sredini svečanosti ob obletnici državnosti predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Ljubljana, 24. junija - Na Tr- %u republike v Ljubljani pred republiško Skupščino smo Sloven-Cl leto po tistem večeru, ko so nam bile dovoljene sanje, potem PQ nam je sanje skušala na naj-,j 8ron način vzeti vojna, proslavili prvo obletnico slovenske Javnosti. Množico na ploščadi PTed skupščino in državljane Pred radijskimi in televizijskimi sprejemniki je nagovoril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je Pred tem pregledal častno četo 'eriiorialne obrambe Slovenije, 'nali smo razumeti zgodovino. J* dejal. Uresničili smo sanje in dokazali, da zmoremo veliko. To Je bil čas velike narodove enotnosti, sedaj pa je čas. da se na- učimo živeti drug z drugim. Pravi zmagovalec je slovensko ljudstvo, ki je bilo močnejše od napadalca, ker je trdno verjelo v svoj prav in pravico. Takega naroda ni mogoče pokoriti. Lahko se ga sicer uniči, vendar potem nad njim ni več mogoče vladati. Verjamem in vem, da bomo še naprej častno uresničevali odgovornost zgodovine. Bili smo sami in s prijatelji, ki se niso prestrašili in nas niso zatajili. Zato smo jim dolžni vso zahvalo in spoštovanje. Ne glede na to, kar se trenutno dogaja v prestižnih političnih strankarskih spopadanjih, sedaj prihaja čas, ko se bo slovenski narodni značaj dokončno spremenil in dozorel, da se naučimo živeti drug z drugim. Me- je vseh držav so nedotakljive in za take šteje Slovenija tudi svoje, zato pričakuje, da nobena soseda ne bo oporekala dokončnosti teh meja, pa tudi ne varnosti slovenskih narodnih manjšin izven slovenskih meja. Slovenija hoče in zmore spoštovati vse dolžnosti, ki ji jih nalaga mednarodna skupnost. V počastitev praznika je bilo po Sloveniji več prireditev. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je v sredo ma-ševal za domovino in pozval k strpnosti, razumevanju in spravi. Praznik je mimo. Jutri bo nov dan. v katerih in v vseh naslednjih moramo zase in za svojo državo še marsikaj storiti. • J. Košnjek, sliki G. Šinik ČESTITKE OB DNEVU DRŽAVNOSTI! GORENJSKI ODBORI ,f IZREDNO W UGODNO! Cement Salonit - Anhovo SAMO 459 SLT 2 Merkurjevo kartico pa že za 436 SLT. CENI STA Z DAVKOM! Železarna spet obratuje Jesenice, 26. junija - Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo je posredovalo pri Petrolu - Zemeljskem plinu in uspelo doseči, da so Železarni že v torek, 23. junija, spet začeli dobavljati zemeljski plin. Železarna bo zemeljski plin dobivala vse dotlej, dokler se vlada ne bo v kratkem dokončno opredelila do sanacije vseh slovenskih železarn in tudi jeseniške. Železarna tako dobiva od 60 do 70 odstotkov normalne dobave zemeljskega plina in so tako lahko v obratih železarne spet začeli delati. Zelezarjem so tudi izplačali preostali del plače. Za praznik, 25. junija, v železarni niso delali, prav tako tudi ne v danes, 26. junija. V ponedeljek, 29. junija, pa jeseniška železarna spet začne z obratovanjem. • D. S. TRGOVINA S PERILOM IN KOZMETIKO Kranj, Gregorčičeva 8 /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMULfT^ BANI PRIH KA IRANKA Ob Dnevu državnosti Leto dni pozneje Slovenci smo v zadnjem letu dobili dva povsem nova praznika: Dan državnosti (25. junij) in Dan samostojnosti (26. december). Ob prvem se bomo spominjali razglasitve lastne države, ki se je čez noč sprevrgla v vojno, ob drugem pa plebiscita, na katerem smo se odločili za osamosvojitev. Že zdaj lahko zapišemo, da sta bili za našo nacionalno zgodovini obe dejanji prelomnega, skoraj prevratnega pomena. In bog ve. ali je le naključje, da časovno obe sledita sončnima obratoma, poletnemu in zimskemu, naravnemu dogajanju, ki je bilo'za naše prednike tako pomembno, da so ga častili in ob njem praznovali — s kurjenjem šentjanževih in božičnih kresov. Za slovensko državnost lahko potemtakem brez posebnega pretiravanja in s ponosom zapišemo, da je bila spočeta in porojena v "čaru kresnih noči". Tako ob predlanskem plebiscitu kot ob lanski razglasitvi državnosti smo Slovenci izkazali za naše običajne pojme in razmere naravnost neverjetno mero složnosti in spravljivosti. Ko sem ob koncu lanskega leta pisal podoben uvodnik, sem ga naslovil čisto v duhu onih dni: Obet prijazne domačije. Sem pa že tedaj previdno dodal, da "očetov razprtije" (Prešeren) niso pozabljene in "da lahko oživljanje le-teh še kako obloži svobodno ramo zdaj, ko nismo več ogroženi od zunaj". In res: komaj pol leta je minilo od tedaj in že smo skregani kot malokdaj. Starodavni in pravzorni bratski spor, ki od Abela in Kajna dalje zaznamuje vso človeško zgodovino, tudi slovenski ni prizanesel; spomnimo se samo Črtomira in Valjhuna, Trubarja in Hrena in ne nazadnje cele vrste političnih mož, ki so se svoj čas razdelili na nasprotnih bregovih Komunistične partije Slovenije (KPS) in Slovenske ljudske stranke (SLS), se kregali in skregali do smrti. SLS, nesporno vodilno politično silo pred 1941, je tok zgodovine že pred tem usodnim letom zanesel povsem v desno; ko je velika preizkušnja nastopila, pa ji sploh ni bila kos. "Kdor je sledil tej frakciji SLS, ga ni obvarovala ognja, temveč ga je pripeljala naravnost vanj. In to v najbolj poniževalnih okoliščinah. Z orožjem tujca in pod njegovim poveljstvom je na strankin nasvet pobijal in tujcu izročal Slovence. Zapeljala ga je v moralni polom. V najhujšem primeru se je s tisočimi drugih podobnih nesrečnikov navsezadnje znašel na robu strahotnega brezna. V rokah drugačnih nesre- čnikov, ki so ob istem breznu, po skrivni odločitvi tistih, ki so se polastili narodovega boja za osvoboditev in za nove temelje življenja, zapravili svojo človečnost. Tukaj in tam Abel, tam in tukaj Kajn." Tako akademik dr. Janko Pleterski. v Naših razgledih. 19. junija 1992. Ideološkemu in oblastnemu ekskluzivizmu SLS je sledil enak. le v drugo stran obrnjeni ekskluzivizem KPS. Od prvega je minilo že pol stoletja, od drugega komaj tri leta in že je kazalo, da se bodo "bratski" spori počasi pozabili. Pa se niso: duhovi so se sicer nekoliko pomirili, a spravili se niso. In vprašanje je. ali se sploh kdaj bodo. Dokler nas je ogrožala nevarnost z jugovzhoda, smo držali skupaj: ko je ta prešla, sta duhova Abela in Kajna spet oživela. Slovenski krščanski demokrati so na svojem nedavnem kongresu slovesno sprejeli v svoje vrste tisto, kar je na tujem preživelo od nekdanje SLS. Tako so simbolično nakazali, da jim do prave sprave pravzaprav ni. Borci druge strani pa se niso jasno in odločno distancirali od pobojev ob koncu vojne; marsikateri od njih jih še danes pokomentira z značilno izjavo: "Še premalo smo jih..." Dokler bosta obe strani vztrajali pri svojih enostranostih. ne bo konca razprtij, ki zajedajo naše moči in onemogočajo, da bi jih usmerili v prihodnost. Eni in drugi bi morali javno priznati svoje zmote in zablode. In jih obsoditi. Saj ne gre za to. da bi zdaj od nekod vlačili rdeče in bele Artukoviče in uprizarjali nekrofilske procese. Potrebna je (ob)sodba kot simbolno dejanje. Da bo zadoščeno pravici in resnici. Tako meni tudi Andrej Rot, Slovenec iz Argentine, ki se po letu dni vicanja v očetnjavi vrača v domovino. Ob koncu lanskega junija smo Slovenci razglasili svojo lastno državo. Leto dni pozneje smo lahko veseli, ker smo jo obranili in obenem žalostni, ker je v sebi tako razdvojena. Zato se ob prvem rojstnem dnevu sprašujemo, ali bo država, kije notranje razklana, lahko kljubovala pritiskom od zunaj. Naši politiki in analitiki pravijo, da nam je zdaj potrebno dvoje: (pre)razdelitev tistega, kar premoremo (lastninjenje) in volitev nove oblasti. Pri čemer sploh ni gotovo, da bomo potem res bogatejši in da bo nova oblast res bistveno boljša. . Sicer pa: Vsak (narod) ima takšno oblast (državo), kakršno si zasluži. Zakaj bi bili Slovenci na boljšem ?! Miha Naglic Seje zborov jeseniške skupščine ni bilo Jesenice, 25. junija - Za sredo, 24. junija, je bila sklicana skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice in seje posameznih zborov skupščine občine. Udeležilo pa se jo je le 78 delegatov, kar pomeni, da niso bile sklepčna ne skupna seja in ne seje posameznih zborov. Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar je le čestital delegatom ob dnevu osamosvojitve Slovenije. • D. S. megamilk Pripravljamo prilogo DOBRODOŠLI Predstavili bomo 18 dobrih gorenjskih gostiln. Namenjena je našim severnim sosedom, zato bo besedilo prevedeno v nemščino. Namenjena je tudi vam, našim zvestim bralcem. Priloga bo izšla v petek, 3. julija. Politiki ob obletnici samostojne Slovenije Dr. FRANCE BUČAR, predsednik slovenske skupščine: Mir je največja pridobitev "Stojimo ob prvem letnem -■■ -mejniku naše mlade slovenske državnosti. Povsem razumljivo je, da skušamo ob takih priložnostih potegniti neko bilanco, kaj je bilo pozitivnega in kaj negativnega in kaj nam je to prineslo. V vsakem primeru moramo reči, da je, ne samo državnost kot taka, ampak tudi možnost, da samostojno krojimo svojo usodo, tisto, kar je pri tej stvari najbolj odločilno. Mislim namreč na to, da bi se Slovenija danes nahajala v balkanskem vojnem kotlu z vsemi velikimi tragedijami, ki jim sledimo v informacijskih sredstvih. Brez tega našega velikega podviga, poudarjam besedi velikega podviga, tega relativnega miru, ki ga danes uživamo, ne bi imeli. Treba je vedeti, da je to celo najbolj pomemben rezultat. Iz osnov miru se da graditi naprej. Če ni miru, ni mogoče graditi, niti ohraniti tistega, iz česar bi hoteli graditi. To je kapital, ki ga v veliki meri premalo cenimo, ki ga tudi naši politiki ne poudarjajo dosti. S to največjo pridobitvijo smo se tako navadili živeti, da je niti ne štejemo kot nekaj posebnega. Tako kot se zavemo pomembnosti zraka šele, ko nam ga manjka, tako je tudi z našo priborjeno svobodo in mirom, ki smo ga dosegli. Sele na tej osnovi moremo presojati vse druge stvari, ki so vse od prve do zadnje drugotnega pomena. Če naši politiki tega posebej ne omenjajo, pa moram reči, da se naši ljudje tega zelo globoko zavedajo. In še več. Moram reči, da politiki delamo lahko celo veliko napak, ki nam jih ljudje odpuščajo prav zaradi tega, ker smo jih rešili te velike nevarnosti. To ni odveza, da lahko delamo napake tudi naprej. Druga stvar, na katero je treba opozoriti, je to, da nam je kljub vsemu uspelo ohraniti relativno visok življenjski standard, pri čemer je pojem visoke življenjske ravni zelo relativen. Če ga primerjamo z ravnjo naših pričakovanj, je seveda močno padel, če pa ga primerjamo s katerokoli vzhodnoevropsko deželo, je nam uspelo zadržati sorazmerno visoko raven in to je skoraj drugi veliki čudež, s katerim se soočamo. Svoboda ni nastala kot rezultat naše politike, oziroma političnega vrha, ki ima nedvomno svoje zasluge, ampak je rezultat enotne volje vsega slovenskega naroda. Ce ne bi bilo tako izjemne pripravljenosti vseh Slovencev, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno državo, tega ne bi speljali, saj so proti nam govorili vsi argumenti, tako geopolitični kot vojaški kot mednarodni, vendar smo to speljali. Tudi ta raven je rezultat volje naših ljudi, ki hočejo za vsako ceno preživeti in najdejo vse mogoče poti, ki jih nobena politika ne zna odkriti. Iz teh osnov lahko z velikim zaupanjem gledamo v prihodnost. Srečujemo se z dediščino, ki nas je tako rekoč skoraj odpisala kot gospodarski subjekt, vendar se zelo počasi začenjamo tudi dvigati. Zato je toliko bolj pomembno, da v konstelaciji vseh teh dejstev ohranimo mirne živce, da izkoristimo te velike potenciale, ki so v našem narodu, in da jih ne podredimo različnim strankarskim koristim. Tudi strankarstvo je pridobitev te naše svobode. Parlament ni mesto, kjer se božamo in objemamo. Parlament je mesto, kjer se srečujejo različni interesi, vendar se morajo na normalen način uravnavati, tudi s prepiri, vendar se mora vse razplesti po neki normalni poti tako, kot je za neki civiliziran narod primerno. V tem oziru je bilanca nekoliko manj ugodna, čeprav nikakor ni porazna. Upoštevati moramo, da mi nismo imeli nikoli prave demokracije, in smo prišli v ozračje, ki nam je do določene mere tuje. Soočamo se s položajem, ki ga nismo navajeni in zato nimamo vedno potrebnih odgovorov. Iz tega moramo potegniti potrebne zaključke. Ne smemo si privoščiti, da bi s strankarskim življenjem zapravili tiste velike dosežke, ki jih ni dalo strankarstvo, ampak enotna ljudska volja." • J. Košnjek IVO BIZJAK, predsednik zbora občin republiške skupščine in predsednik Časopisnega sveta Gorenjskega glasa Presenetljiv izkupiček osamosvojitvenega leta "Kar težko je verjeti, da je minilo šele eno leto od tistih časov. Toliko stvari se je namreč zgodilo od 25. junija dalje. Bilo je tudi marsikaj nepričakovanega, težavnega, vendar pa je bilo veliko dogodkov, če gledamo nanje sedaj iz nekakšne distance, ki so se odvijali presenetljivo hitro in ugodno za Slovenijo. Junija lani nam je bilo povsem jasno, da smo na pravi poti, saj so dogodki, ki so se vrstili, od armadnega rožljanja z orožjem v primeru Pekre in v drugih delih Jugoslavije, dokazovali, da je bila odločitev na plebiscitu pravilna in da ni bilo razlogov, da bi kolebali pri njeni uresničitvi. Takrat so bile v parlamentu sila vroče debate 0 tem, kako hitro smo sposobni doseči priznanje, kakšen bo nadaljnji scenarij, ki ni bil odvisen samo od nas, ampak tudi od tujine. Čas se nam je vlekel, zlasti tisti trije meseci moratorija, ko je izgledalo, da se naša samostojnost nikamor ne premakne. Vendar, če bi takrat nekomu rekel, da nas bo čez tri mesece priznala Evropska skupnost, tega ne bi nihče verjel. Osebno sem bil prepričan, da se bodo začele stvari premikati, saj so na to kazala stališča nekaterih tujih državnikov, s katerimi sem se srečal, vendar je izkupiček tega leta presenetljivo visok. To želim posebej poudariti. Po pičlem letu smo bili sprejeti v Organizacijo združenih narodov. Tega pred enim letom res ni bilo pričakovati. Tudi v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, kjer smo lani julija pojasnjevali, v čem Brionska deklaracija ovira Slovenijo, so se stališča spreminjala nam v prid. Na začetku so nekatere grupacije, predvsem socialdemokrati, skeptično ali celo nasprotovalno gledali na naša prizadevanja, se je razpoloženje zelo hitro spreminjalo. Ko smo dobili status posebne gostje v skupščini, so simpatije do nas nedeljene. Ob plebiscitu smo se zavedali, da samostojnost ne bo zastonj, vendar vojne ni nihče pričakoval. Nekatere gospodarske vezi so bile prekinjene bolj zaradi vojne kot osamosvojitve. Prav tako še ni urejeno nasledstvo Jugoslavije, počasi prodira spoznanje, da Jugoslavije ni več. Upajmo, da bodo k temu prispevale aktivnosti ob promociji Slovenije. Sprejeli smo novo ustavo in njena polna uresničitev je glavna naloga. Gre za to, da izvedemo volitve, da se oblikuje nova struktura države in najdejo rešitve, ki bodo ustrezale novi ustavi. Tudi v parlamentu vidimo, da je za spremembe ključnega pomena prilagoditev zakonodaje novim razmeram. Pred dvema letoma so bili cilji drugačni kot sedaj, v novi strukturi parlamenta pa bo lažje sprejemati odločitve. Mislim, da je sedanji parlament sposoben sprejeti volilno zakonodajo in to že julija. Popolne blokade v tem parlamentu ni bilo nikoli, saj smo sprejemali zakone, do zastojev pa je prihajalo tudi prej. Tudi glede privatizacijske zakonodaje mislim, da lahko že ta parlament najde zadovoljive rešitve. Ne bo pa nobena katastrofa, če se procedura zavleče za mesec ali dva, saj smo doslej na tem problemu zgubili že poldrugo leto časa. Stvari se premikajo. Upam pa, da vlada ne bo šla v kakšne poceni poteze za pridobivanje volilnih točk, v iskanje kratkoročnih rešitev na račun razvojne perspektive." • J. Košnjek NACE POLAJNAR, republiški poslanec: Povejmo svetu, kaj smo in kaj hočemo "Veseli smo, da smo tudi Slovenski krščanski demokrati lahko sodelovali pri osamosvajanju Slovenije in to v vladni koaliciji, ki je gotovo nosila največje, najtežje breme tega dejanja. Ob tem je naše sedanje razpoloženje nekoliko trpko, ker nismo uspeli, da bi ta vlada, ki je osamosvajanje peljala, ki je takrat dobro delala kljub nekaterim napakam, vodila Slovenijo do naslednjih volitev. Samostojna in neodvisna Slovenija, sedaj po letu dni, gotovo kaže neko podobo, ki je upanje za prihodnost, obenem pa kaže še nekaj, da je vendarle naša demokracija še zelo na začetku in da je potrebno zato te mehanizme, ki demokracijo zagotavljajo, vedno znova utrjevati, pri čemer je za nas zelo pomembno, da je Slovenija odprta v svet, da svojo demokratično držo preverja v tem svetu in da zna tudi prisluhniti nasvetom ali pa tudi kakšnim manj prijetnim sporočilom, ki jih je treba preveriti, in če je potrebno, tudi kdaj popravljati smer. To preverjanje demokratičnosti Slovenije pred svetom je gotovo potrebno, obenem pa je to lahko tudi znamenje, da se imamo resen namen vključevati ne le v evropsko, ampak v svetovno demokratično gibanje. Naše enoletno bivanje v samostojni Sloveniji pa tudi kaže, in to vedno bolj, da ni dovolj, da silimo v Evropo, ampak je veliko bolj pomembno, da Evropo prepričamo, da mora ona ponovno priti k nam. Mi smo Evropa in Evropa mora to samo spoznati in recimo dati tudi kakšen svoj delež. Obenem sem prepričan, da je Slovenija sedaj tako postavljena, da ima tudi kaj ponuditi Evropi. Da ima zato tudi mehanizme, zlasti pa dovolj možnosti in sposobnosti. Evropa se bo morala tudi tega zavedati. Ta naša sposobnost pa bo toliko večja, kolikor bolj bo zrela naša demokracija in kolikor bolj politično odgovorno se bomo na tem prostoru tudi obnašali. Slovenski krščanski demokrati se tega zelo jasno in natančno zavedamo. Ravnali bomo odgovorno tako pri pripravi volilne zakonodaje kot pri vseh drugih zakonih, ki bodo zelo pomembni za utrjevanje slovenske politične in tudi gospodarske samostojnosti. Očitno pa je tudi ta muslimanski svet veliko pripomogel k temu, da seje ta proces priznavanja novih držav pospešil, pri čemer sta bili gotovo Slovenija in Hrvaška v rahli prednosti, Bosna pa je bila prav zaradi pomoči teh držav naknadno vključena. Stvar je hitro tekla, je dejstvo. Slovenija pa je bila politično vendarle toliko prepričljiva, da je bil to za Združene narode dovolj jasen signal, da je zrela za sprejem v Organizacijo združenih narodov. Zasluga za to je gotovo v sami slovenski politiki, zlasti pa v odločujočih dejavnikih, tu pa mislim tudi na vlado Republike Slovenije, ki je gotovo s svojim delovanjem pomagala vzpostaviti tako sliko Slovenije, ki je bila za sprejem v OZN dovolj prepričljiva. Ta sprejem v OZN pa Slovenije ne odvezuje vseh skrbi, ji pa omogoča hitrejšo vključitev v mednarodne institucije, kjer je vključevanje nujno za enakopravno partnerstvo na političnem in drugih področjih. Slovenija bo morala sema pri sebi dovolj jasno vedeti, kaj hoče. Včasih ima človek občutek, da smo v tisti fazi, ko smo samozadovoljni, samozadostni, ko je bolj nujno, kako se bomo ukvarjali sami s seboj kot pa to, kako bomo vendarle prepričevali svet, da smo država, ki ve, kaj hoče sama' seboj. Tu mislim na slovensko politično ozračje in na priprav? na volitve in nam se zdijo vol'' tve v roku, ki je določen, kljj1' čnega pomena. Če bo Slovenij3 spoštovala rok, ki ga je sam3 sprejela, bo dokazala, da je r# demokratična dežela, vredn' svetovne skupnosti." • J. Kos" njek SPOMENKA HRIBAR, republiška poslanka in § delavka Nove revije Za svobodo duha "Osamosvojitev je rezultat naporov in dela vsega slovenskega naroda in državljanov današnje Republike Slovenije. Kot nekdanja predsednica konference za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa pa moram še posebej poudariti vlogo naših rojakov po svetu, ki so si res prizadevali na različne načine za našo osamosvojitev in za sprejem v Organizacijo združenih narodov. Njim veljajo zahvale in čestitke, tako rekoč vsem nam. Moja vloga pri osamosvajanju je relativno skromna, čeprav sem se po svojih močeh trudila že nekaj let prej za spremembo sistema, predvsem pa za svobodo duha. Ponosna sem, da sem pri tem lahko sodelovala. To je bila izredna sreča, izredna milost in na tem se veselim. Nam novo-revijašem je bila posebna radost, da smo lahko spreminjali nekatere vzorce mišljenja, ki so bili veljavni. To so bili lepi časi in zadovoljna sem, da je tudi ta tok Nove revije skupaj z drugimi tokovi zlil v reko, ki nas je končno pripeljala v osamosvojitev. Iskreno si želim, da bi prišlo do tega, kar nas je vodilo novorevijaše, do notranje osamosvojitve, da pridemo do no- tranje svobode. Nas je k tem", vodila misel o prostosti duh? To je bilo tisto, za kar nam J' šlo, ne samo za zunanje ovir«' ki jih je bilo treba premagat' Temeljno je bilo to, da bornoj lahko enkrat živeli kot ljudje,v spravi in v odprtosti duhovn«' ga prostora. Če pa tega ne b? mo dosegli, bodo tudi ti uspef" osamosvojitve, kakorkoli s" epohalni, vendarle malo zaten1' njeni. Slovenci bomo to zrn0, gli. Jaz verjamem v ljudi, )f verjamem v dobro voljo, verja-mem tudi v naklonjenost uso^ in sem prepričana, da bom" prav kmalu prišli do tega, *f kar se zavzemam." • J. Ko* njek DARJA LAVTIŽAR -BEBLER, republiška poslanka Najzaslužnejši je narod "25. junij je nedvomno eden največjih dni zgodovine Slovencev. To je dan, ko smo dokončno uresničili stoletja star sen o lastni državi in lastni suverenosti na svojih tleh. Poudariti pa je treba, da so razen 25. junija pomembni tudi drugi datumi in obdobja iz naše zgodovine, ki so pomenili velike mejnike na poti do končnega cilja, ko je država Slovenija postala polnopravna članica Organizacije združenih narodov. Zasluge za 25. junij pripadajo slovenskemu narodu, tudi prete- klim generacijam, ki so zasl" žne za to, da smo dozoreli k"1 nacija. Zame je nesprejemljiv^ da si znova skušajo posamezrtt ki lastiti vse zasluge in da sp' malikujemo prvoborce, najbo' zaslužne in narodene heroj1 novega tipa. Zgodovina n^1 uči, da utegnejo najbolj zasl" žni postati tudi najbolj izklj11 čujoči." OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Sekretariat za občo upravo in proračun občine Škofja Loka objavlja delovno mesto ADMINISTRATIVNEGA SODELAVCA za katastrsko knjigovodstvo v Geodetski upravi občine Škfoja Loka. Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delavcih v državnih organih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - strokovna izobrazba V. stopnje - geodetski tehnik, - 2 leti delovnih izkušenj, - znanje računalništva, preizkus ZUP in opravljen strokovni izpit za delo v državnih organih, - poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Sekretariat za občo upravo in proračun, Občina Škofja Loka, Poljanska c. 2. M GLAS I stanovitelj in i/dajatelj: f'asopisno podjetje GORENJSKI GLAS K\< V NI i ripis izhaja "h torkih in petkih, odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). Naročnina: trimesečni obručufl Poveljnik pokrajinskega štaba TO Gorenjske Bojan Šuligoj V enem letu izkušnje za desetletje in več Svoje naloge so teritorialci vzeli zares in jih izpolnili požrtvovalno. Kranj, 24. junija - Pred dnevom državnosti Slovenije smo povabili k Pogovoru poveljnika PŠ TO Gorenjske Bojana Šuligoja. Skupaj z "jim smo se spomnili dogodkov pred letom dni, obenem pa je predstavil dosedanja prizadevanja svojih sodelavcev pri izgradnji slovenje vojske. Kako gledate danes na vojne dogodke v Sloveniji lani in koliko izkušenj ste potegnili iz njih? ŠULIGOJ: »Zasluge za 2rnago ni moč pripisati posameznikom, ampak celotnemu slovenskemu ljudstvu. Moram Poudariti, da je med razlogi za uspeh tudi dobro sodelovanje "led našo vojsko in policijo. Seveda je bila teritorialna obramba že precej pred vojno Pripravljena na grožnje in mo-Zfie kršitve s strani nekdanje arkade. Čeprav je na Gorenjskem skrbelo za usposabljanje 8 do 10 tisoč rezervistov letno 'e okrog 30 poklicnih starešin, Pa da so vojaške vaje mnogi "neli za navadno popivanje, srno svoje delo vendarle resno Jemali in se pri tem tudi nekaj naučili. Brez tega znanja bi se v 'anskih dogodkih težko znašli. Izkušnje so gotovo zelo velike. Čeprav je bil spopad kra-tek, smo si mi izkušnje nabirali *e od sredi maja 1990, po zna-nem ukazu o predaji našega °rožja v skladišča armade, ko 2a nas ni bilo več miru in počitka.« Minulo leto je bilo polno dogodkov. Je tako minilo tudi vam? ŠULIGOJ: »Doživeli smo veliko več, kot je marsikomu Viktor Žakelj na Bledu Problemov ni več mogoče pometati pod preprogo bled, 25. junija - Radovljiški socialisti so imeli v ponedeljek popolne v gosteh podpredsednika slovenske vlade, odgovornega za družbene dejavnosti, mag. Viktorja Žaklja, ki je uvodoma predstavi svoj odnos do družbenih dejavnosti in okvir možnosti ter pričakovanj, ki jih bo vlada upoštevala pri svojih odločitvah. »Misel, da je družbene dejavnosti mogoče racionalizirati ta-k°» da jim pripreš pipe, je zmotna, posledica so predvsem manj kvalitetne storitve v šolstvu, zdravstvu in drugje. V postindustrijski družbi, v katero vstopa Slovenija, so družbene dejavnosti (znanje) Pomemben razvojni faktor, zaradi ujetosti v stare vrednostne mode- ^ in denarne omejitve, žal, ne dovolj razumljen,« je dejal Viktor Jnfrj kOngreS uspelo v enem desetletju ali celo od začetka delovanja v TO. Za nas to ni bilo leto miru, ampak še vedno nestrpnega pričakovanja, kako se bodo razpletle razmere drugod po Jugoslaviji. V letu dni, odkar smo dvignili svojo zastavo na drog, smo spoznali, da sta za uspeh potrebna enotnost in strokovnost. Prepričali smo se tudi o pravilnosti svojega načrtovanja.« Osamosvojitev tudi od vojske zahteva prilagajanje novim razmeram. Ste bili pri tem uspešni na Gorenjskem? ŠULIGOJ: »Reorganizacija slovenske vojske še poteka. Na Gorenjskem sedaj popolnjuje-mo poklicno sestavo za enoto na Bohinjski Beli. Že prej smo ob prelaganju na tone vojaške opreme poskrbeli za adapataci-jo stavb v kranjski vojašnici, za katero je prišla na vrsto še vojašnica na Bohinjski Beli. Pripravili smo tudi vse potrebno za začetek dela z vojaki v kranjskem učnem centru. Še vedno ostajajo nerešeni nekateri prostorski problemi, predvsem dveh območnih štabov. V Škofji Loki deluje zaenkrat v vojašnici, kjer je begunski center. Jeseniško-radovljiški štab domuje trenutno na dveh lokacijah, zato bomo temu štabu zagotovili prostore v vojašnici na Bohinjski Beli. Po drugi str ni je pripravljeno za vrnitev veliko vojaških objektov, predvsem obmejne stražnice, pa zemljišča.« Veliko skrbi ste namenili kadrovanju za poklicno sestavo. Je bilo na Gorenjskem dovolj strokovnjakov za vaše potrebe? ŠULIGOJ: »Na javne razpise se je prijavilo zelo veliko ljudi, vendar manj med njimi za starešinske dolžnosti. Zato smo morali nekoliko popustiti v zahtevah pri splošni izobrazbi. Marsikaj bo treba zapolniti z dodatnim usposabljanjem, precej časa pa smo že namenili pripravi starešin za pouk z vojaki. Nekaj kadrov bomo še sprejemali, saj niti učni center niti bojna enota ne bosta v prvem letu povsem popolnjena.« Med vami je tudi nekaj starešin armade. Ste z njimi zadovoljni? ŠULIGOJ: »Med nami so starešine nekdanje armade. Tega nismo nikoli skrivali, čeprav smo poželi veliko kritik na ta račun. Točne številke sicer ta trenutek ne vem, mislim pa, da je v naših štabih in enotah le sedem ali osem teh starešin. Oni so že v prvih dneh pokazali lojalnost do Slovenije, čeprav so nekateri tvegali tudi usode svojih družin. Doslej nismo imeli problemov z njimi. Celo nasprotno, sami so se odločili, da v skladu z zakonskimi zahtevami opravijo tečaj slovenščine.« Ali se vam v prihodnosti obeta kaj manj intenzivnosti pri delu? ŠULIGOJ: »Ze septembra bo predvidoma steklo usposabljanje s poskusno enoto na Bohinjski Beli, kjer se bo mesec pozneje začel drugi del pouka vojakov. Do takrat moramo pripraviti vse potrebno. Obenem bo treba zagotoviti uresničitev programa, po katerem se bodo obvezniki po odslužitvi vojaščine dodatno usposabljali v naslednjih letih. Še naprej si bomo prizadevali tudi za skupno reševanje interesov z ljudmi iz okolice. Kot izgleda, bo dela na pretek!«• Stojan Saje STRANKARSKE NOVICE Stranke čestitajo Večina slovenskih strank je izrekla čestitke državljanom Republike Slovenije ob dnevu državnosti. Tako smo prejeli čestitko Demokratske stranke in Stranke slovenskih krščanskih demokratov, Socialdemokrati pa so ob tej priložnosti tudi zapisali, da je bil prispevek stranke in njenega predsednika dr. Jožeta Pučnika pomemben in v določenih fazah celo odločilen. Stranka poziva vse dobromisleče Slovenke in Slovence doma in po svetu k sodelovanju za dobrobit mlade slovenske države. Slovenska ljudska stranka Gost se je zatem dotaknil letošnjega državnega proračuna, ki je za tretjino preozek, da bi Pokril" zgolj tekoče obveznosti, zaradi česar je bilo treba naJprej ugotoviti nujne finančne potrebe Slovenije. Številih problemov ni več mogoče Pomesti pod preprogo. Vlada Pripravlja program preobliko-Vanja slovenskega gospodarstva, predvsem industrijske strukture, hkrati pa je soočena s problemi v družbenih dejav-n°stih, ki zaposlujejo okrog '20.000 ljudi. Ocene, ali so predimenzionirane, jih bo treba fi-z'čno zmanjšati in adaptirati 5a ekonomske možnosti, mag. žakelj ne upa dati, res pa je, da družbene dejavnosti kot faktor razvoja, ne potrošnje, k dvigu družbenega proizvoda premalo Prispevajo. Njihove težave z Materialnimi stroški, ki se približno leto dni niso prilagajali tekočim domačim cenam, so v'adi znane. Čakajo na novega finančnega ministra Gasparija, da ugotovijo, kaj bi se s proračunskim denarjem dalo storiti *a omilitev težav zlasti tam znanost, socialni zavodi, zdravstvo), kjer materialni stro-ski sežejo krepko nad polovico Vseh stroškov. Prisotne na blejskem pogovoru je seveda najbolj zanima-J? usoda plač, ki se gibljejo z dvomesečnim zamikom za gospodarstvom. 38,4-odstotna uskladitev prejšnji mesec na rast marčevskih plač v gospodarevu se je odslikala v nevoščlji-v°sti, politiki in tudi hlapčev-styu družbenih dejavnosti, ki ?° se ustrašile svoje pravice, "lače za zadnji mesec bodo za-*,adi aprilskega padca v gospodarstvu nižje za 7,4 odstotka, ^ag. Viktor Zakelj je zavrnil kritike sindikatov. Če je zagovarjal uskladitev navzgor, potem z isto logiko zagovarja padec. Sicer pa se že začenja proces novega tripartitnega socialnega pakta. »Ali bomo prišli skupaj ali ne, ne vem, želim, da najdemo pravo formo, da se ognemo nenehnih špetirov. Če bomo to uspeli, bomo predlagali spremembo kolektivne pogodbe, ki bo seveda morala v trenutni okvir materialnih možnosti slovenske družbe,« je dejal Viktor Žakelj. Ob tem so jeseniški šolniki povedali, da je prav v ponedeljek v zbornicah močno zavrelo. Učitelji protestirajo proti znižanju plač. V šolah in vrtcih bojda tudi edini od jeseniških družbenih dejavnosti ostajajo brez regresa. V šoli Toneta Ču-farja so celo grozili s štrajkom. Drugačne težave imajo v jeseniški bolnišnici. Njihova izguba je že narasla na 100 milijonov tolajev, dobaviteljem dolgujejo 90 milijonov. Viktor Žakelj je šolnikom povedal, naj bi 18.700 regresa dobili vsi zaposleni v družbenih dejavnostih in državni upravi, in to najkasneje do konca julija, zdravnikom pa, da bo vlada iz proračuna poravnala 550 milijonov od skupaj 1,2 milijarde tolarjev izgub slovenskega zdravstva v minulem letu. Kot je dejal že prej, razmišljajo tudi o spremenjenem odnosu do kritja tekočih materialnih stroškov. Direktor škofjeloške knjižnice pa je opozoril na večdnevni zamik, tudi osem dni, s katerim od občine dobivajo denar, ki jim ga namenja republika. Posredništvo občine je odveč, denar naj bi v družbenih dejavnostih dobivali direktno in z njim sami gospodarili. • H. Jelov-čan Ljubljana, 26. junija - Jutri ob 10. uri se bo začel v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani 3. kongres Slovenske ljudske stranke. Na kongresu bodo ocenili delo stranke, sprejeli nov statut in kongresne resolucije ter volili novo vodstvo. • J. K. Slovenski krščanski demokrati Jesenice Srečanje na Golici Krščanski dejnokrati jeseniške občine prirejajo jutri, 27. junija, srečanje na Golici. Na vrhu bo ob 11. uri maša. Če bo vreme slabo, bo maša pri koči. Na srečanje bodo prišli tudi avstrijski državljani, zato bo dostop na vrh mogoč le z veljavnimi potnimi listi oziroma veljavnimi maloobmejnimi propustnicami. Napredna narodna stranka centra Odobravanje odstopa Ljubljana, 24. junija - Pozdravljamo odstop direktorja Televizije dr. Jerovška, še bolj pa bi pozdravili odstop tistih, ki zaenkrat še ovirajo prezentacijo izvenparlamentarne opozicije, Napredne narodne demokratske stranke centra in komisije za človekove pravice Republike Slovenije, Socialradikalne stranke in Ekološkega zbora, pravi v izjavi Napredna narodna stranka centra, Socialradikalna stranka Slovenije pa je zagrozila z deregistra-cijo, če se bodo demokratični odnosi v Sloveniji še poslabšali. Teptanje civilne družbe pelje v revščino. • J. K. Slovenski krščanski demokrati Na kongresu krščanske unije Ljubljana, 20. junija - V Varšavi je bil 24. kongres Evropske unije krščanskih demokratov, udeležila pa se ga je tudi delegacija Slovenskih krščanskih demokratov, ki jo je vodil podpredsednik stranke Ivo Bizjak. SKD je že dobro leto članica unije, na kongresu pa je bila osrednja tema Vloga krščanskih demokratov v razširjeni Evropi. Slovenija je predlagala, da se Evropa jasneje in močneje odzove na dogajanja v bivši Jugoslaviji. • J. K. Slovenska nacionalna stranka Vstop v parlament Ljubljana, 22. junija - Predsednik stranke Zmago Jelinčič je dejal, da si njegova stranka na volitvah obeta veliko glasov in sedeže v novem parlamentu. Ena prvih nalog je sprememba "geno-cidnega zakona o državljanstvu". Oblasti premalo skrbijo za slovenstvo in nas želijo ponovno pripeljati v naročje Jugoslavije. Temu cilju služi tudi politika do beguncev, katerih velik del bo v Sloveniji ostal. Obsodil je predvsem Liberalne demokrate. Glavo lahko ponosno dvigneta samo njegova stranka in Grosova Liberalna stranka, vse ostale pa bodo nosile breme izdaje slovenskega naroda. S Krambergerjevim umorom se je v Sloveniji začelo obdobje političnega nasilja. • J. K. DVA PREDSEDNIKA PRED ČASNIKARJI - Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek sta v torek časnikarjem razgrnila svoje poglede na proces slovenskega osamosvajanja in na prihodnje naloge. Če bi delali bilanco, bi bila po zaslugi enotnosti vseh državljanov in ustanov v Sloveniji pozitivna. Pred letom dni smo bili veliko bolj zaskrbljeni kot sedaj, je dejal Kučan. Dr. Drnovšek pa je povedal, da je sedaj treba vzpostaviti gospodarsko trdnost države in sanirati izgube v bankah in gospodarstvu, tolar pa je treba postaviti na trdne temelje. J. K., slika G. Šinik Mravlje tekel v čast republike Slovenski supermaratonec Dušan Mravlje je na "svoj način" proslavil obletnico slovenske državnosti. V sredo opolnoči je v Vratih začel tek od Triglava do Portoroža, kamor je prispel ob 21. uri. V vseh občinah, skozi katere je tekel, so ga del poti spremljali župani. RAZSTAVA OB 65-LETNICI PIHALNEGA ORKESTRA TRŽIČ - Le še nekaj dni je na ogled razstava v Kurnikovi hiši v Tržiču, ki so jo pripravili ob 65-letnici Pihalnega orkestra Tržič. Tržiški godbeniki so zbrali stare inštrumente, pisno in likovno gradivo o 65 letih orkestra ter številna priznanja, ki so jih prejeli. Prejšnji petek so v nabito polni dvorani Cankarjevega doma v Tržiču pod pokroviteljstvom Kina Kranj in Gorenjskega glasa pripravili slavnostni koncert, pred tem pa so na otvoritvi razstave prikazali nove narodne noše. ŠEST OBČINSKIH PLAKET V TRŽIČU - Dan državnosti so v Tržiču označili s svečano sejo zborov občinske skupščine predvčerajšnjim v Paviljonu NOB. Tam je župan Peter Smuk prebral govor za lansko proslavo, ki jo je preprečila vojna, pa takratna razmišljanja dopolnil z današnjimi pogledi na dogajanja pred letom. Zatem je podelil plakete mesta Tržič in posebno priznanje Društvu prijateljev mineralov in fosilov. Svečanost je dopolnil nastop glasbene skupine Duma. Na sliki (z leve): Avgust t ehu I j (posebno priznanje), Jelko Hladnik, Maja AhaČič (šola Podlju-belj), Mira Kramarič (ZKO Tržič), Slava Rakovec (prof. Josip Rakovec - posmrtno), Marta Ankele in Janko Meglic (vsi plakete). S. S. - Foto: S. Saje Podeljena odlikovanja Predsedstvo Republike je prvič podelilo odlikovanje "častni znak svobode Republike Slovenije." Odlikovanja so prejeli Teritorialna obramba Republike Slovenije, policija, Igor Bavčar, dr. France Bučar, dr. Janez Drnovšek, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel. Častni znak Republike Slovenije je predsedstvo podelilo vojakom in policistom Ivanu Bukovšku, Robertu Dovganu, Robertu Finku, Alešu Kodru, Jožetu Kralju, Zdenku Lileku, Antonu Martinčiču, Marjanu Mauku, Darku Mucu, Otu Poku, Otokarju Praperju, Rudolfu Rogelšku, Ivanu Starini, Francu Širovniku, Robertu Verbančiču, Ludviku Volfu in Milanu Zagerniku. Posmrtno so bili odlikovani Željko Ernoič, Robert Hvaleč, Jernej Molan, Edvard Peperko, Peter Petrič, Stanislav Požar, Vincenc Repnik, Stanislav Strašek, Bojan Štumber-ger in Franc Uršič. Zlati častni znak svobode pa so prejeli tuji diplomati De Michelis, Alois Mock in Genscher. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Vabljeni na ohcet! Miran Zadnikar Preddvor, 26. junija - Sinoči je pripravljalna trema, ki je naraščala v zadnjih tednih pred današnjo in jutrišnjo veliko prireditvijo Kmečka ohcet med turističnimi delavci v Preddvoru, popustila. Vse je bilo nared, da se danes lahko začne največja prireditev ob 60. obletnici Turističnega društva Preddvor. Začelo se je že zjutraj v Preddvoru s sprejemom parov. Nadaljevalo pa se bo na Brdu, popoldne pa v Tupaličah in v Predddvoru. Veselo bo še posebej zvečer z Gašperji in slovesno jutri ves dan, zvečer pa bodo za razpoloženje spet skrbeli Gašperji. "Vse smo pripravili za pravo Kmečko ohcet. Vreme smo naročili, pari so potrdili, da se niso "premislili", manjkajo torej le še svatje. Teh pa vabimo čimveč, da si prireditev ogledajo; tako na Brdo, v Tupaliče, v Preddvor. Vstopnine ni nikjer, program dogajanj pa je objavljen v Gorenjskem glasu. Še posebej pa vabim tudi narodne noše, da pridejo danes (v petek) ob 17. uri in jutri (v soboto) ob 10. uri v Preddvor k jezeru Črnjava," je povedal predsednik Turističnega društva Preddvor Miran Zadnikar. Vsem, ki si boste ogledali prireditev, še tole sporočilo. Na cestah, kjer bodo potekale prireditve, bodo danes in jutri zapore in ovire. Popolna cestna zapora bo danes od 18. ure naprej in jutri od 16. ure dalje v Preddvoru od Križnarja do župnišča. Sicer pa bodo promet urejali policaji in redarji. Na svidenje torej na Kmečki ohceti. • A. Žalar Dražje komunalne storitve in najemnine - Kranj, 25. junija - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na seji v sredo sprejel predložena stališča do pripomb in predlogov k osnutku zazidalnega načrta Britof sever - Voge in hkrati odločil, da bo skupščini predložil dopolnjeni osnutek zazidalnega načrta v razpravo. Prav zato, ker gre pri načrtu za precejšnje spremembe od prvotnega, je opredeljen tako imenovani trifazni postopek sprejemanja načrta. Izvršni svet pa pristaja, da se postopek tudi skrajša, če poslanci v skupščini na dopolnjeni osnutek ne bi imeli bistvenih pripomb. V tem primeru bi osnutek prekvalificirali v predlog in na ta način skrajšali čas tistim, ki že težko čakajo sprejem zazidalnega načrta Britof sever -Voge. V naslednjih točkah dnevnega reda pa je izvršni svet sprejel tudi sklep o povišanju cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin. Glede na dovoljeno povišanje cen je potrdil nove cene za vodo za gospodinjstva 17,95 tolarja za kubični meter (gospodarstvo 36,95), za kanalščino 5,62 tolarja (8,16) in čiščenje odpadnih voda 7,06 tolarja za kubični meter (12,19); odvoz odpadkov pa po 2,04 tolarja od kvadratnega metra stanovanjske površine za odvoz enkrat na teden in po 3,34 tolarja za odvoz dvakrat na teden. Za odvoz smetnjakov do 10 kilometrov je nova cena 56,95 tolarja na smetnjak, nad 10 kilometrov pa 84,28 tolarja na smetnjak. Nove cene komunalnih storitev, ki so se povečale za 5,57 odstotka in stanovanjske najemnine za 6,4 odstotka, veljajo od 25. junija.* A. Ž. Soriška planina pred Starim vrhom - škofja Loka, 25. junija - Na dnevnem redu zasedanja škofjeloške občinske vlade je bila v torek analiza stanja in možnosti nadaljnjega razvoja smučarskega centra Stari vrh in smučarskega centra Soriška planina. Po mnenju izvršnega sveta je treba pred uresničitvijo načrtov za oba centra speljati lastninjenje podjetja Šport in rekreacija. Pri tem pa vključiti tudi zainteresirane vlagatelje iz škofjeloškega gospodarstva in izven občine. Sicer pa ima Soriška planina boljše naravne pogoje za hitrejši nadaljnji razvoj. Na Soriški planini, kjer je 40 hektarov smučišč, imajo štiri vlečnice, ki na uro lahko prepeljejo 2700 smučarjev, na 65 hektarih smučišč na Starem vrhu pa sedežni-ca in štiri vlečnice lahko prepeljejo na uro 4000 smučarjev. Podatki pa kažejo, da se žičnice na Soriški planini pozimi vrtijo več dni kot na Starem vrhu. Na Starem vrhu namreč smučarski oziroma snežni pogoji ne dosegajo snežnih razmer Soriške planine. • A. Ž. Gasilske prireditve - Kranj, 24. junija - Minuli konec tedna so praznovali člani GD Zalog in GD Stražišče pri Kranju, prvi 40, drugi pa 90 let dela. Konec tega tedna, 27. junija, slavijo 45-letnico gasilskega društva na Golniku, 28. junija pa 100-letnico GD Cerklje. V Cerkljah bodo pripravili tudi tradicionalno tekmovanje za memorial Franca Barleta. Dan poprej, 27. junija, se bo kar 13 ekip OGZ Kranj udeležilo srečanja članic Gorenjske na Dobračevi pri Žireh. Letošnje srečanje članic občine Kranj bo organiziralo GD Prebačevo - Hrastje 4. julija. Tam bodo dan za tem proslavili tudi 40-letnico društva. Enak jubilej bodo 18. julija označili člani GD Srednja vas pri Šenčurju, 14. julija pa 65-letnico društva v Britofu pri Kranju, poleg teh prireditev pripravlja občinska gasilska zveza v Kranju tudi 7-dnevno letovanje na Debelem rtiču, s katerim bo za prizadevno delo nagradila 40 mladih gasilcev. • S. Saje tehtnica m ŽELEZNIKI Podjetje precizne mehanike in elektronike Razpisna komisija za imenovanje glavnega direktorja podjetja TEHTNICE Železniki na podlagi 16. člena PKP in sklepa DS z dne 17. 6. 1992 razpisuje delovno mesto: GLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati naslednje: - visoko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih, - višješolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih, - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev v skladu s 16. členom PKP predložiti še pismeni program dela. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Rok za vložitev prijave je 15 dni od dneva objave. Prijavljeni kandidati bodo o i/biri za ra/pisano delovno mesto obveščeni v roku 10 dni od zaključka razpisnega roka. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v predpisanem roku na naslov: TEHTNICA Železniki, Na Plavžu 79, 64228 Železniki s pripisom: Za razpisno komisijo. Breznica v krajevni skupnosti Žiri Devet let do prave ceste Vaščani Breznice v krajevni skupnosti Žiri so v nedeljo proslavili otvoritev asfaltirane ceste. Žiri, 25. junija - Poleg izgradnje telefonije v krajevni skupnosti Žiri je bila ureditev in asfaltiranje ceste v vas Breznico letos glavna in hkrati, predvsem za krajane Breznice, tudi najpomembnejša akcija v krajevni skupnosti. Za krajevno skupnost pomeni uresničitev že pred leti začrtanega programa, za domačine pa predvsem normal-nejše življenje. _ tvi ceste pripovedovala Marta Kavčič, z Breznice 10, po domače pri Jerneju oziroma Bre-zenčanu. Iz vasi seje po vojni odselilo Marta Kavčič Včasih je Breznica štela okrog 130 prebivalcev, danes jih je v 11, 12 domačijah okrog 40. Odselili so se, saj je do vasi vodila le ozka pot po grapi. "1983. leta smo se krajani skupaj s KS ob pomoči Kmetijske zadruge Žiri in Gozdnega go- Dobre tri kilometre asfalta zdaj povezuje Brezničane z Žirmi in vse do občinske meje z Idrijo. Domačini pa so si uredili tudi dvorišča in okolico domačij. spodarstva Logatec lotili gradnje ceste. Do 1987. leta smo zgradili cesto v makadamu. Dve leti kasneje pa smo se lotili tudi asfalta," je po nedeljski otvori- precej ljudi, cesta pa jih je počasi začela "klicati" nazaj. "1989. leta srno dobili 450 metrov asfalta. Takrat je občina dala eno tretjino, krajani pa dve Olivera Jereb tretjini denarja, leto kasneje p* smo prišli v petletni program krajevne skupnosti. Imeli smo prednost zaradi lastne udeležbe. Lani je bil denar v KS usmerjen v telefonijo, letos pa se je grad' beni odbor odločil za dokonča* nje ceste. V vasi smo prispeval' 25 tisoč mark, delali smo na cestišču, betonirali robnike, gradi' li jaške... Zadnji mesec smo bili vse sobote in nedelje na cesti« [ Zdaj jo imamo, sicer pa je vas j prispevala za to cesto v delu in denarju okrog 63 tisoč mark. Če bi jo gradilo podjetje, bi bila veliko dražja," je vesela, da je življenjski vsakdan za krajane na Breznici končno podoben življenju v dolini, razlagala članica organizacijskega odbora za gradnjo ceste Olivera Jereb. Nedeljska otvoritev je bila za domačine in za krajevno skupnost velik praznik. Kako tudi ne, saj je zdaj življenje na Breznici ob telefonih, cesti, le na vodovodu jih čaka še nekaj dela, končno postalo drugačno. # A. Žalar Praznik krajevnih skupnosti pod Storžičem Plin in čistilna naprava S slavnostno sejo krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik bodo jutri, 27. junija, po meddru-štveni gasilski vaji ob 45-Ietnici GD Golnik, ob 17. uri v domu kulture na Golniku, potem pa z družabnim srečanjem v športnem parku, proslavili krajevni praznik štirih KS. Golnik, 25. junija - Zadnji junijski dnevi so bili za krajevne skupnosti pod Storžičem že drugič v zgodovini pomembni. 28. junija pred 49 leti so domačini odšli v boj proti okupatorju, lani v teh dneh je bila v Sloveniji vojna. Zato se je skupno praznovanje štirih krajevnih skupnosti zdaj še samo potrdilo in utrdilo, so pred dnevi poudarili Friderik Mali, predsednik krajevne skupnosti Golnik in člana sveta KS Nikola Stojanovič ter Alojz Ribnikar. Čeprav je vsaka KS uresničevala svoj program, jih je v zadnjem obdobju povezovala skupna telefonska akcija, Golnik in Gorice pa do letos tudi triletna akcija razširjanja mrliških vežic. "Krajanom, predvsem pa članom sveta KS, gre zasluga, da smo v krajevni skupnosti Golnik v zadnjem obdobju asfaltirali ceste na Matička, na Malijevo brdo in letos na Bajer. Obnavljali smo vodove do Rezarja, Bukovnika, Bajerja, do Malije-vega brda. Obnovili smo del ceste in oporni zid za Ribnikarja in lani uredili 120 metrov meteorne kanalizacije," so pred dnevi razlagali predsednik Mali in Nikola Stojanovič Alojz Ribnikar Letos so uredili tudi igrala pri vrtcu na Golniku Friderik Mali Sto let GD Cerklje Cerklje, 25. junija - Praznovanje stoletnice Gasilskega društva Cerklje pod pokroviteljstvom izvršnega sveta občine Kranj se začenja danes (v petek) ob 18. uri z večjo gasilsko vajo. Jutri ob 8. uri se bo nadaljevalo s 6. Barletovim memorialom, zvečer ob 20. uri pa s svečano akademijo v dvorani zadružnega doma. V nedeljo po dopoldanski maši za pokojnimi gasilci bo ob 13. uri slavnostni sprevod s svečanostmi pred gasilskim domom, pri šoli pa bo potem velika vrtna veselica. Janez Basej, predsednik GD Cerklje: "Rokodelske novice so 19. avgusta 1892 objavile, da je bilo 7. avgusta 1892 ustanovljeno novo GD Cerklje in seje vanj takrat priglasilo 70 članov. Za prvega načelnika je bil izvoljen Andrej V-u-ken. Sicer pa je gasilstvo še starejše kot sto let. Leta 1900 je bil zgrajen gasilski dom. Od 1909 do 1911, ko je bil načelnik Ivan Kern, je bilo nabavljenega največ orodja. Leta 1952 smo začeli graditi nov dom, 1958. leta smo dobili prenosno črpalko, 11 let kasneje Rosenbauerco, pred 22 leti kombi. Pred desetimi leti smo začeli razširjati dom, pred štirimi leti pa smo dobili avto." Jože Žlebir, poveljnik GD Cerklje: "Po letu 1970 je bilo na območju društva, ki ima okrog 100 članov, 31 večjih požarov in 12 gozdnih. Po vaseh smo uredili hidrantne omarice, vsa leta smo gradili gasilske bazene, podtalnih hidran-tov imamo 115. Posebna skrb je preventivna dejavnost. V programu imamo pomladitev članstva, dokončanje gasilskega doma, želja pa je nabava avtocisterne. Veliko smo naredili s prostovoljnim delom in ob pomoči krajanov, za kar smo jim še posebej hvaležni. • A. Žalar člana sveta Stojanovič in Ribnikar. Do Tomažiča so uredili dovozno pot in kanalizacijo, obnovili so streho, fasado, žlebove na domu KS, vzdrževali javno razsvetljavo, nabavili so plug za pluženje snega, skrbeli za požarno varnost. Zdaj pa se že pripravljajo tudi na plinifikacijo, za katero sta nosilca akcije Petrol in Inštitut. Še neu- resničena naloga je čistilna naprava. Če pa bodo krajani za to, se bodo lotili kabelske televizije. Predvsem pa je cilj, da ob dobrem delu gasilskega if1 športnega društva oživijo turistično društvo in začnejo razvijati turizem v tem delu kranjske občine. Slednji pa bi bil najbrž lahko kar prihodnja skupna skrb vseh štirih krajevnih skupnosti. • A. Žalar KRATKE GORENJSKE Praznovanje V KS Bela - Bela - Včeraj (v četrtek) se je v krajevni skupnosti Bela v kranjski občini začelo letošnje praznovanje krajevnega praznika. Jutri bodo pri brunarici v Bašlju pripravili kresovanje, dva dni (v soboto in nedeljo) pa bo potekal tudi teniški turnir Storžič 92. V nedeljo ob 15. uri bo pri sv. Lovrencu najprej maša za vse žrtve vojne v KS, ob 16.30 pa bodo pri brunarici v Bašlju odprli odprli igrišče za mali nogomet. Po otvoritvi igrišča bo tekma in srečanje krajanov. • (až) Krajevni praznik KS Spodnji Brnik - Spodnji Brnik Drevi (danes, 26. junija) bodo v krajevni skupnosti Spodnji Brnik v kranjski občini ob 21. uri pri gasilskem domu slovesno proslavili krajevni praznik. V kulturnem programu bosta nastopila folklorna skupina Penzion Jagodic in cerkveni pevski zbor Simona Tadeja Juda. • (až) V nedeljo v domu na Sovodnju - Sovodenj - Po kresovanju v sredo zvečer v Novi Oselici, kjer je bila osrednja prireditev ob letošnjem prazniku KS Sovodenj v škofjeloški občini, bodo praznovanje sklenili v nedeljo, 28. junija, popoldne. Zaključno prireditev bodo v dvorani doma na Sovodnju pripravili člani domačega Društva upokojencev. • (až) PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Zdravko Gorjanc Najboljša naložba je humano reševanje presežnih delavcev S strahom pred izgubo zaposlitve je tako kot z vsemi drugimi strahovi: vsakdo je prepričan, da njega ne bo doletelo. Tako kot aids. V državi, ki ima že blizu sto tisoč brezposelnih, 600 podjetij pod stečajnim moratorijem pa kmalu obeta še nekaj tisoč izgubljenih delovnih mest, ta strah nikakor ni votel. O izgubi zaposlitve, o humanem in o drastičnem reševanju odvečnih delavcev, o tovrstnih izkušnjah na tujem in o zanimivih osebnih pogledih na ta družbena vprašanja, ima veliko povedati kadrovski strokovnjak ZDRAVKO GORJANC, sicer zaposlen kot strokovni delavec v Iskri Tel na La-borah. Vaša firma je prva daleč naokrog začela reševati presežke delavcev, zaradi česar ste bili v okolju deležni zelo negativnega odziva. Kako je bilo? »Prve poskuse smo naredili že v sklopu tedanje Telematike leta 1987, ko je bilo tem organizacijskem sklopu zaposlenih 4300 ljudi in je bila firma v kronični krizi. Uradno pa smo akcijo humanega reševanja presežkov začeli septembra 1989 v okviru Iskre Tel. Naša opcija humanega reševanja presežkov je temeljila na ekonomskih izračunih: če je človek res presežek, potem je najboljša naložba vanj, če mu danio odpravnino ali ga na kak drug način interno ali eksterno rešimo. Okolje nas je pri tem početju gledalo kot črne ovce, deležni smo bili nerazumevanja zunanjih sindikalnih struktur, v tedanjih samoupravnih okoliščinah je bil delavec zaščiten do konca življenja, naš kadrovski model v firmi (ki se je tedaj formirala kot Iskra Tel in se kot mešano podjetje združila s tujim partnerjem Siemen-som) pa tedaj ni bil niti zakonsko podprt. Toda v to smo morali zagristi, če smo hoteli fir-9° na Laborah kvalitetno reši- tudi s kadrovskega vidika. Moram pa se pohvaliti, da seje zakonodaja (zvezna ali republiška) kasneje vselej ujela z našimi prognozami, kar je verjetno Pripisati našim pravilnim strokovnim predvidevanjem. Prehitevanje zakonodaje je narekovala razmere, naša firma se je nied prvimi zavedala kdrovskih presežkov, medtem ko so nekatera druga podjetja v našem okolju zabredli s faznim zamikom v pravo krizo.« Poznate primere iz tujine. Kako se tam lotevajo podobnih vprašanj? »V tujini je reševanje teh vprašanj različno. Ključne dr- žavne firme, ki kaj dajo na svoj ugled, delavcev ne odpuščajo, tako da nihče ne ostane na cesti. Firma, ki jo poznam, denimo delavcem s podpovprečno plačo, nalaga mesečno po 900 mark na poseben sklad zunaj firme.. Tega sklada delavec ne more izkoriščati sam, razen v določenih primerih, če denimo doživi hujšo nesrečo, socialni fiasko, gre v pokoj ali na zavod za zaposlovanje. Kolikor mi je znano, poznajo tudi nekakšno predčasno, pravzaprav -interno upokojevanje* kakršnega predlagam tudi za naše razmere. Delavec gre iz delovnega razmerja, firma pa mu določen čas plačuje 65 odstotkov njegove plače, 35 odstotkov pa plačuje posebni državni zavod. Delavec dobi tudi visoko odpravnino iz naslova podjetja, ne iz naslova zakona. Kot mi je znano, dobi za vsako leto dela v firmi po eno plačo. Poznajo tudi paralelna stanja, ko delavci, denimo, še pol leta dobivajo plačo v firmi, hkrati pa že nadomestilo na zavodu. Vsi ti aranžmaji tečejo sporazumno z delavci, kar za zdaj velja tudi za našo firmo. V slabih treh letih smo rešili 400 delavcev, in le za kakih 15 ljudi ni b ilo moč najti trajne rešitve. Vseskozi smo dajali tudi dovolj bogate, stimulativne odpravnine. Tudi na podlagi izjav iz drugih firm, ki se obračajo na nas, lahko trdim, da je lahko kadrovska funkcija v sodelovanju z vodstvom podjetja bistveno pripomore k sanaciji in da bi bila povsod, kjer se tega ne lotijo pravočasno, lahko škoda, ki bi jo imeli z reševanjem presežkov, lahko še večja. Nekatere firme v bližnjem okolju pa se hočejo otresti delavcev na sila grob in za družbo drag način: z vzporednimi firmami, stečaji, odpuščanji delavcev brez odpravnin. Ker so že v hu- di stiski, delavcem ne morejo zagotoviti niti elementarnih pravic. Žal jih pri teh akcijah, ki vračajo delavca v obdobje prvobitne akumulacije kapitala, podpirajo celo nekateri sindikati.« Kako na tujem država ščiti nezaposlene? »Naj še opozorim, da smo pri nas pred socialno eksplozijo. Ljudem se bo zdaj iztekla varovalna doba na zavodu za zaposlovanje, cele družine bodo ostale brez minimalne socialne varnosti. Pripravljene se bodo podati na karkšnokoli pot, tudi na pot kriminala. Pri današnji življenjski ravni v Sloveniji je težko biti toleranten, govorim z aspekta teh na rob subeksistence potisnjenih ljudi, ki bodo gotovo prestopili prag družbeno sprejemljivega vedenja, oni ali pa njihovi otroci. Ko dejstva o brezposelnosti povežemo še z novim pokojninskim zakonom, ki je bil sprejet ravno v trenutku najvišjega trenda rasti brezposelnosti, lahko pričakujemo hude posledice. Kar imam podatkov za Nemčijo, je delavec deležen podpore za brezposelnost, če je v zadnjih treh letih najmanj 360 dni zaposlen. Potem mu za 312 dni pripada plačilo za brezposelnost. Pri nas je precej strožje: za 12 mesecev nadomestila mora biti delavec poprej zaposlen najmanj 10 let. Ko je delavec star 49 let, je ob pogoju, da je v življenju najmanj tri leta plačeval prispevke, lahko za vsako leto nad omenjenimi tremi leti še po en mesec deležen pravic na zavodu. Vstopne zahteve za pravice so bistveno blažje kot pri nas. Resda ima človek pri nas možen še en aranžma: dodatna tri leta na zavodu za zaposlovanje še po izteku dveletne pravuce, če potem izpolni pogoje za upokojitev. Po novem pokojninskem zakonu pa bo to za mnoge ljudi odpadlo, ker bodo v marsikaterem primeru premalo stari. Tudi pomoči za brezposelne, ki sledijo poprejšnjemu "nadomestilu", so v Nemčiji ugodnejše. Pogoj zanje je, da je delavec prej delal 150 dni in ob izpolnjevanuju ne ravnoi težkih dodatnih pogojev je ta pomoč lahko neomejena. Pri nas jo lahko dobivaš le leto dni. Tudi zneskovno se na tujem glede na prejšnje nadomestilo zniža le za desetino, pri nas pa prav drastično.« Ali se kot nameščenec Iskre Tel bojite za svojo službo in kako bi ravnali v primeru, da jo izgubite? »Za službo se bojim od dneva, ko sem se leta 1966. zaposlil. Leto predtem so namreč na tem teritoriju (Iskra Elektromehanika) odpustili sto ljudi in naslednje leto sem bil eden redkih novincev, ki so jih zaposlili. Nasploh so minili so časi, ko je firma komu hvaležna, da hodi v službo. Pač pa naj bi firma omogočala, da vsak izrazi svoje strokovne potenciale in za to dobi plačo. Uspešnost iskanja nove službe ob današnjem splošnem zaposlitvenem kolapsu ni zgolj odvisno od posameznika, zato Kardeljev cinični izrek »srečo si človek zagotavlja le sam« po mojem mnenju ne drži, kajti to velja lahko le za intimni košček sreče, medtem ko je 80 odstotkov sreče determinirano z družbenimi razmerami. Bojim se torej za službo, kar pomeni zlasti to, da se stalno strokovno izpopolnjujem. Bojazen ne bi smela pri nikomer povzročiti negativne reakcije. Vsakomur v firmi tudi povem, da smo potencialno lahko vsi presežki. Mi smo presegli negativni vrednostni predznak, da so presežki le slabi delavci, saj smo med presežke dali tudi kvalitetne delavce iz gornje strukture, to pa zato, ker se naš program v trenutnih razmerah glede kapacitet ne potrjuje stoodstotno na trgu. Ta se je deloma zmanjšal zaradi odcepitve Slovenije, ki ni predvidela ekonomskih posledic in ni imela pripravljenih ustreznih ukrepov. Negativni predznak presežkov smo torej odpravili, pač pa okolje izloči človeka, ki izgubi delo, izloči pa se tudi sam, ker se ne čuti več enakovrednega in enakopravnega.« • D. Ž. Zlebir Pri družini Petrič v Cerkljah Po letu dni se duševne rane niso zacelile Cerklje, 23. junija - Teden, ko Slovenija slavi obletnico državnosti, z* Ireno Petrič in njene tri otroke, 14-letnega Miha, 11-letnega Matjaža in 9-letno Alenko, mineva v žalostnih spominih. Peter Petrič, njihov mož in oče, je za svobodno Slovenijo plačal najvišjo ceno, s svojim življenjem. Ob našem obisku vdova Irena, še vedno v črnini, vnovič Podoživi bolečino ob lanskem tragičnem dogodku. Konec junija lani so Petra vpoklicali v teritorialno obrambo. Če ga ne bi, bi se, temperamenten, kot je bil, v sveti jezi nad armadnim posegom v Sloveniji najbrž priglasil prostovoljno. 28. junija so ga soborci na Brniku pogrešili, 4. julija so ga na tamkajšnjem bojišču našli mrtvega. Vmes pa je bilo šest dolgih dni iskanja, poizvedovanja in upanja... Dotlej so bili Petričevi običajna družina, ki si je z odpovedovanjem zgradila lepo hišo v novem delu Cerkelj. Peter je dopoldne služil vsakdanji kruh v Adrii, popoldne je kleparil v domači delavnici, Irena pa je Po rojstvu zdaj 9-letne Alenke ostala doma in skrbela za troje otrok. Zdaj je skrb za preživetje družine in vzgojo treh ne ravno uspešnih šolarjev na vdovi-nih ramenih. Po lanskem tragičnem dogodku so bili sicer otroci deležni obsežne pomoči, tako da jim v materialnem smislu vsaj na zunaj ničesar ne manjka. Po očetu so dobili vojaško pokojnino, vlada jim je ob novem letu izročila hranilne knjižice, najstarejši Miha je prejel štipendijo Rotarv kluba, prek Nedeljskega dnevnika so z denarjem pomagali dobri ljudje, izkazali so se sosedje, zlasti Močnikovi, ki so v pomoč Petričevim v cerkvi dobrodelni koncert, priskrbeli delo. priredili Ireni so Petričevi - Irena, Alenka in Matjaž. Manjka Miha, ki je bil v šoli. »Zaposlili so me v kranjski vojašnici, vendar sem zdržala le dva meseca,« pripoveduje Irena, za katero je bilo delo med 400 uniformiranci prehudo duševno breme. »Jeseni bom spet iskala delo, da bom imela svoj vir dohodka in ne bom živela na račun otrok. Sicer pa je zdaj vsa moja skrb namenjena njim. Veliko smo skupaj, nihče ne gre nikamor brez mene, kot bi se bali, da izgubijo še mene. O očetu neradi govorijo, zaprli so se vase. Dokler je bil Peter še živ, sta mu fanta veliko pomagala v delavnici in s tem povezovala tudi svoje poklicne načrte. Zdaj pa nič več, Matjaž je v spisu o svojem prihodnjem poklicu napisal, da bo vojak.« Duševne rane se le počasi celijo. Irena si je morala skozi vsakdanje življenje dolgo pomagati s tabletami, otroci so svojo bolečino zakopali vase. In ko da še ni dovolj gorja, se je nadnje zgrnila še bolezen. Alenka je bila nedavno operirana zaradi žolčnih kamnov, tudi za Matjažem sta že dve operaciji zaradi težav s kolki. Zato ni presenetljivo, da Irena v zvezi z njihovo življenjsko prihodnostjo najprej omenja zdravje in da bi prišli do primernih poklicev. Življenje sicer teče dalje, toda Ireni je za marsikaj zmanjkalo veselja in volje. • D. Z. Žlebir, foto: P. Kozjek Delavci so sami glasovali za stečaj KOOP-a Mojstrana ni več Jesenice, 24. junija - KOOP Mojstrana je po volji delavcev v stečaju, delavci pa na Zavodu za zaposlovanje. Oniks Jesenice prevzel zdravi del firme. Florijan Velika-nja iz Oniksa pravi: »Če bodo delavci kooperativni, je prav, če ne, se pa tudi lahko umaknemo.« Že nekaj časa so bili v podjetju KOOP Mojstrana v hudih težavah, saj za svojo proizvodnjo niso imeli več naročil. Čeprav so se trudili, da bi vendarle pridobili nekaj perspektivnih izvoznih programov, ni šlo. Zato je obveljala varianta, o kateri seje že nekaj časa razpravljalo: KOOP Mojstrana seje razdelil v dve podjetji. »Zdravi« del podjetja se je pripojil jeseniškemu Kovinarju ali po novem Oniksu Jesenice. V KOOP-u se je zgodilo, kar se ne zgodi pogosto: delavci KOOP-a so na zboru delavcev sami glasovali za stečaj podjetja in potrdili naslednjo razdelitev: v enem podjetju, KOP imenovanem, je formalno samo direktor, v drugem podjetju KPM imenovanem, pa ni nič premoženja, samo delavci. Delavci so se torej zavestno odločili, da gre podjetje v stečaj, sami pa na Zavod za zaposlovanje! Nekateri sicer dvomijo o tem, da bi bil zbor delavcev sploh pristojen za glasovanje o stečaju, saj v nekdanjem KOOP-u nimajo ne organa upravljanja in ne statuta. Torej naj ne bi bilo nobene pravne osnove za tak sklep: da se namreč delavci na zboru delavcev sami izjasnijo in glasujejo za stečaj! Domala nerazumljivo je, da delavci sami glasujejo za tako skrajni ukrep, kot je stečaj, za ukrep, katerega posledice bodo najbolj boleče sami čutili. Se posebej, če upoštevamo, da se bo po novi zakonodaji zmanjšal čas, po katerem naj bi bili brezposelni upravičeni do podpor. Doslej jim je Zavod za zaposlovanje namenjal podpore dve leti, poslej naj bi bil ta rok le šest mesecev. Povprašali smo direktorja jeseniškega Oniksa, Florijana Ve-likanja o strategiji novega podjetja KOP in o tem, koliko delavcev nekdanjega KOOP-a namerava zaposliti. Florijan Veli-kanja je dejal: »Doslej smo za mojstranški KOOP pridobili že dva izvozna programa, ki kažeta, da sta lahko perspektivna. Upamo, da bo proizvodnja zaživela. V novem KOPu pa bomo zaposlili toliko ljudi, kolikor jih bomo pač potrebovali. Mislim, da taka firma lahko preživi le v nekoliko večji proizvodni in tehnološki asociaciji. Podjetje Oniks je združilo že tri podjetja, KOOP je četrto podjetje v jeseniški občini. Kar pa se tiče raznih govoric, naj povem, da smo pri Oniksu le pripravljeni pomagati - če bodo delavci kooperativni, pripravljeni na sodelovanje, je prav, če pa ne, se lahko tudi umaknemo.« • D. Sedej Protest slušno prizadetih Kranj, junija - V uredništvo smo prejeli nad 50 podpisov slušno prizadetih, ki protestirajo zoper plačevanje radijske in TV naročnine. V začetku tega meseca so namreč začeli po pošti prejemati položnice, čeprav nekateri naročnine niso plačevali 14 let, ker so bili oproščeni kot ljudje s stoodstotno izgubo sluha po Fovvlerju, torej gre za povsem gluhe ljudi. »RTV Slovenija je oprostitev plačila naročnine skrčila samo na ljudi s 100-odstotno telesno okvaro. Ljudje s 100-od-stotno izgubo sluha pa imajo priznane le 70-odstotno telesno okvaro, kar pomeni, da ne morejo biti oproščeni plačevanja RTV naročnine,« piše Zlata Cerljenko iz Medobčinskega društva slušno prizadetih. »RTV je vsem novim kupcem TV sprejemnikov začela pošiljati položnice, slušno prizadeti pa so plačevali v upanju, da je pomembneje od oprostitve naročnine doseči, da se gluhim ponudijo njim razumljivi programi. Tedaj so namreč dobili oddajo Prisluhnimo tišini.« In kako je zdaj? Oddaja Prisluhnimo tišini je na sporedu dvakrat mesečno po dvajset minut, o spremembi termina gluhi niso imeli možnosti odločati. TV Slovenija ima ogromno informativnih oddaj, ki jih gluhi lahko spremljajo le tedaj, ko govornik ni Slovenec in je podnapis zaradi drugih gledalcev. TV ima tudi nekaj zabavnih oddaj, ki so gluhim zanimive, žal pa ne morejo spremljati vsebine. Podobno velja za okrogle mize in Žarišča, ki obravnavajo aktualno tekočo problematiko. Zlata Cerljenko še piše, da je v času slovenske vojne prosila TV Ljubljano, naj v primeru alarma napišejo obvestilo na ekran. Odgovor je bil, da se to ne da, danes pa na hrvaški TV vidimo, da zaradi takega obvestila še filma ni treba prekiniti. Torej gluhi lahko gledajo le tuje filme in nadaljevanke, kar.verjetno ne opravičuje plačevanja TV naročnine. V ceno je vključena tudi radijska naročnina. Ves čas govorimo o gluhih, o ljudeh, ki nič ne slišijo. Se takim ljudem sme zaračunavati še radijsko naročnino? • D. 2. STOLPEC ZA UPOKOJENCE Planinski izlet na Babo - Planinska sekcija pri kranjskem društvu upokojencev pripravlja za četrtek, 2. julija, planinski izlet na Babo (1966 metrov), od koder je lep razled na Koroško in Kranjsko. Dobili se bodo ob 7. uri, do Podljubelja je zagotovljen avtobusni prevoz. Priporočajo lažjo planinsko opremo. Prijave za izlet, ki ga bosta vodila Metka Šparovec in Srečo Mesaric, sprejemajo v društvu ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne. K Cerkniškemu jezeru - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet, ki bo v petek, 17. junija, z odhodom ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Peljali se bodo v skrite predele presihajočega Cerkniškega jezera, si ogledali renesančni grad Snežnik, se ustavili v Sodražici, si ogledali baročno cerkev v Novi Štifti, pogledali še na Jurčičevo in Trubarjevo domačijo ter k izviru Krke. Prijave sprejemajo v društvu ob običajnih dnevih. Krvodajalska akcija Škofja Loka, 26. junija - Danes se z odvzemom krvi v osnovni šoli v Gorenji vasi začne krvodajalska akcija, ki bo v krajih škofjeloške občine trajala vse do 10. julija. 29. in 30. junija bo odvzem krvi v Žireh, K, 2. in 3. julija v Železnikih, prav tako v osnovni šoli, 7., 8., 9. in 10. julija pa v Škofji Loki v Šolskem centru Boris Ziherl. Občinski odbor Rdečega križa Škofja Loka vse krvodajalce toplo vabi k humanemu dejanju. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IN IZVRŠNI SVET OB PRVI OBLETNICI RAZGLASITVE NEODVISNOSTI DRŽAVE SLOVENIJE VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITA Državljanke in državljani Republike Slovenije! Dan osamosvojitve Republike Slovenije je trenutek, ko se je uresničila tisočletna želja po svobodni in samostojni državi Slovencev. Ta nova oblika sožitja narekuje nam, državljanom nove, mlade državice, da poleg človekoljubnega odnosa do soljudi, definiramo tudi zeleno zavest do narave. Hkrati s čestitkami ob prazniku, želimo povedati našim državljanom, da je pogoj bivanja svobodne, samostojne Slovenije skrb za zrak, vodo, gozdove in zemljo, iz katerih se je tisočletno črpala moč in volja narodnega preživetja. ZELENI KRANJA KMEČKA OHCET V PREDDVORU - 26.-28. ROŽNIKA 1992 DANES - 26. rožnika 1992 8.00 9.00 10.00 10.30 10.45 11.15 11.35 13.30 14.00 14.30- 15.00 15.30 15.50 16.00 17.30 17.45 sprejem parov, gostov in novinarjev na terasi hotela Bor v Preddvoru odhod z avtobusi do protokolarnega objekta Brdo sprejem in pogostitev parov, gostov in novinarjev pred domačo lopo na Brdu sprehod ob spremstvu konjenikov in vodičev do terase ob rezidenčni dvorani razporeditev udeležencev na rezidenčni terasi nastop pevskega zbora Primskovo uvodni govor povezovalca prireditve člana igralske skupine iz Preddvora govor organizatorja prireditve, gostitelja in predstavnika turizma sprehod do Račjega otoka skozi neokrnjeno naravo naravnega parka Brdo sprejem na Račjem otoku nastop folklorne skupine Primskovo kosilo odhod z Račjega otoka slovo od gostitelja Brdo odhod z avtobusi do gostišča Zaplata v Tupaličah postanek in prigrizek na terasi gostišča Zaplata - namestitev parov, gostov in novinarjev v kočije - odhod ob spremstvu konjenika s kočijami ob vznožju Storžiča skozi naselji Tupaliče in Breg do prireditvenega prostora pred Jelovico - pozdrav Preddvora - pritrkavanje v farni cerkvi sv. Petra - prikaz starih obrti, ki še živijo v Preddvoru in okolici - ogled domačih obrti (nasproti obrata Jelovica v Preddvoru) - furmanstvo - kovaštvo - kolarstvo - sedlarstvo - pletenje cajn, košev, jerbasov - cepljenje in žaganje drv - odhod do hotela Bor v Preddvoru - dobrodošlica pred hotelom Bor - namestitev parov v hotelu - pogostitev - zbor nevest in ženinov na terasi hotela Bor - govor gostitelja - nastop folklorne skupine Primskovo - odhod ob jezeru Črnava do prireditvenega prostora za izvedbo dekliščine ob potoku Bistrica 17.55 - prikaz dekliščine in spremljajočih običajev (krajanke iz Preddvora ob pomoči nevest) - petje domačih pesmi - predenje, krtačenje in navijanje volne - pletenje - pranje v potoku - likanje - obešanje 18.20 - odhod na dvorišče "Mavščeve" kmetije v Preddvoru 18.45 - odhod na dvorišče graščine Dvor v Preddvoru 19.00 - družabna prireditev z Mitom Tre faltom in ansamblom Gašperji - predstavitev parov z družabnimi igrami - predstavitev sponzorjev z darili - nagrade za obiskovalce JUTRI - 27. rožnika 1992 7.30 - zajtrk parov v hotelu Bor 9.00 - sprevod nevest iz hotela Bor v grad Hrib - domača glasba ansambla Trio Vilija Blaznika - ličenje in frizer 10.(30 - sprevod ženinov iz hotela Bor v grad Hrib po neveste 10.30 - poroka na dvorišču gradu Hrib 11.00 - sprehod parov skozi drevored mladoporočencev - glasba ansambla Trio Vilija Blaznika - obdaritev 12.00 - poročno kosilo s programom - modna revija - predstavitev sponzorjev z darili - glasbena spremljava 16.00 - odhod na cerkveno poroko v farno cerkev - pritrkovanje z zvonovi 16.30 - cerkvena poroka • - cerkveni pevski zbor iz Preddvora 17.10 - "šranga" pred cerkvijo v izvedbi igralske skupine iz Preddvora 17.30 - preselitev na prireditveni prostor na dvorišče graščine Dvor - poročna večerja 18.30 - prikaz starih kmečkih obrti, ki izumirajo, v izvedbi učencev OŠ Matije Valjavca Preddvor - zabavni skeči v izvedbi igralske skupine iz Preddvora ob spremljavi ansambla Gašperji 19.00-21.00 - večer z ansamblom Gašperji NEDELJA - 28. rožnika 1992 7.30-9.00 - zajtrk parov 9.00 - slovo od parov, gostov in novinarjev - govor organizatorja prireditve Kranj PTT podjetje Kranj nama veleblagovnica Škofja Loka tel. 064/621-581 fax 064/620-985 krgl rVA alples n 64228 Železniki, tel 064/66-155. fax 66-154 66 380 center ISKRENO ČESTITAMO OB PRVI OBLETNICI KAZbLAMlVL NEODVISNOSTI GRADBENO IN KAMNOSEŠKO PODJETJE p. o. KRANJ MIRKA VADNOVA 1, KRANJ UPRAVA® n. c. 064/214-751 M Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a ELEKTRO GORENJSKE BLEIWEISOVA 6, KRANJ <8> alpina CEKIN Mercator - Tovarna olja Oljarica Kranj KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Izšla je knjiga Premiki Janeza Janše JANŠEV IZZIV NOVIM PISCEM Ostrim kritikam navkljub je knjiga vendarle uspešnica. Ločnice med kulturo in politiko so pogosto zabrisane, pogosto prav literati s svojimi kritičnimi deli in nastopi obračajo jadra politike v drugo smer. Redkeje se dogaja, da bi bili politiki tudi kulturniki. Janez Janša, slovenski obrambni minister, je v majčkenem delu tudi to, čeprav za njegovo knjigo Premiki, ki je ob obletnici osamosvojitve Slovenije izšla pri Založbi Mladinska knjiga, ne bi mogli reči, da gre za kakšen blesteč kulturni dosežek. Prej političen, čeprav avtor tega namena, kot je dejal na torkovi predstavitvi knjige v Cankarjevem domu, ni imel. Janez Janša je sam Premike ocenil kot dokumentirano kroniko dogajanj zadnjih štirih let v Sloveniji. Beograjskih se je dotaknil le toliko, kolikor so vplivali na pomembne spremembe v Sloveniji. V knjigi začenja z dogodki, ki so vodili v aretacijo in sojenje četverici, v t.i. slovensko pomlad, in končuje z ugašanjem Demosa. Prav obdobje slovenske pomladi, ki je pripeljala do rezultata, katerega prvo obletnico te dni slavimo, do osamosvojitve Slovenije, bi rad v prihodnosti še podrobneje osvetlil, enako obdobje lanske vojne v Sloveniji, za katerega je bilo v sicer zajetni knjigi s 363 stranmi premalo prostora. »Morda bo kdo pogrešal v knjigi opis pomembnih sestankov. Bilo jih je veliko, to je prvi razlog, drugi pa, marsikaj je bilo na njih izrečenega pod bremenom časa, skrbi, danes, ko je od njih minilo tako malo časa, bi bilo mogoče nefair do posameznikov to podrobneje popisovati,« je na predstavitvi knjige Premike dejal avtor Janez Janša in dodal, da je zavestno izpustil tudi nekatera področja, s katerimi se sam ni bolj intenzivno ukvarjal, kot, denimo, zunanjo politiko. Sicer pa bo slejkoprej lahko vsak pojasnil svoje resnice, poglede na pomembne do-aodke, ki bodo zaokrožili sliko 0 dogodkih iz tega obdobja. Barier za to danes na srečo ni več. Knjigo Premiki že prevajajo v hrvaščino, prevedli jo bodo tudi v angleščino in nemščino, na prošnjo društva slepih in slabovidnih nastaja tudi zvočna knjiga. Premike so natisnili v 30.000 izvodih, prvi izdaji bo verjetno že kmalu sledil ponatis. V knjigi je prvič objavljen faksimile strogo zaupnega dokumenta, zaradi katerega se je začel proces proti četverici. Ali bo knjiga spremenila razmerja v slovenski politiki, vplivala na to? »V svetu je le nekaj knjig, ki imajo takšno moč, sam teh iluzij nimam,« pravi Janez Janša. »Res pa je, da nekateri dogodki, besede, po dveh letih odmevajo drugače, kot so tedaj, Postavljajo ljudi, ki so jih izrekli, v drugačno luč. Tega namena nisem imel. Skušal sem osvetliti predvsem vprašanje, ali samostojna Slovenija ali ne. Načelno smo bili vsi za to, ko je šlo za konkretne odločitve, pa take enotnosti ni bilo. Zlasti sem to čutil na obrambnem področju, ki sem ga sam pokrival. Navsezadnje pa lahko vsak, ki se z mojim pogledom v knjigi ne strinja, napiše in izda svojo knjigo...« S knjigo Janez Janša, tako je vsaj dejal, nima namena obračunavati s strankami in drugače mislečimi. Če bi želel to, bi napisal zbornik parlamentarnih razprav! Zlobec ugovarja Prelistavanje po knjigi, v kateri so zlasti nekateri člani bivše ZKJ in sedanje SDP ter Li-beralno-demokratske stranke Prikazani v precej negativni luči, daje slutiti, da se z Janševimi pogledi marsikdo ne bo strinjal. Med prvimi, že na sami Predstavitvi knjige, seje oglasil član slovenskega predsedstva, akademik Ciril Zlobec. Kot Gospod Janez Janša, ni bistveno, ali je vse tisto res ali ni (lahko je do pike res), temveč to, da se kot eden vodilnih ljudi v vladni koaliciji vedete politično skrajno neodgovorno, in drugič, da se vedete kot spomeničar. Če so prizadeti ljudje v vladni koaliciji pa tudi tisti, ki niso prizadeti, dovolj racionalni, bodo storili, kar je edino pametno. Povedali vam bodo, da se to v nobeni vladni koaliciji ne počne in da ministre, ki to počno - ker jim je spo-meničarstvo stopilo v glavo -v vsaki vladni koaliciji odstavijo. Peter Božič. Spomeničar-stvo brez volilnega golaža! (Dnevnik, 24. junija) eden najbolj negativnih junakov v knjigi, kot je sam dejal, je želel z Janšo in javnostjo takoj razčistiti nekatere dileme, med drugim resnico okrog seje predsedstva 2. julija lani. Tisti dan je bil Ciril Zlobec, ki je nadomeščal Milana Kučana, "z moralo povsem na tleh. Vztrajal je pri tem, naj vojski znova ponudimo premirje, jaz pa sem ga prepričeval, da smo premirje že imeli, pa ga prav JA ni spoštovala. Torej ji ni do premirja, sicer ne bi pripravila in izvedla druge ofenzive. Vsi skupaj pa smo se strinjali, da ponovni poskus seveda ne more škoditi." Cirila Zlobca je zbodel tudi Janšev zapis, da "so se resno spraševali, na čigavi strani bosta Ciril Zlobec in sin Jaša, če se stvari obrnejo". Janez Janša je v besedni polemiki dejal, da je pač napisal tisto, kar je bilo, za kar ima dokumentacijo, da pa je še veliko izpustil. S Cirilom Zlobcem sta bila o tem, ali krepiti slovensko obrambo ali ne, na nasprotnih pozicijah, to je dejstvo. Ne zanika Zlobčeve vloge 27. junija, pri ključni odločitvi, ki je bila sprejeta soglasno, medtem ko o pripravah na odpor obstajajo dokumenti, lahko se tudi objavijo, ki govore drugače. Ciril Zlobec je dejal, da niti pri eni pomembni odločitvi njegovo mnenje ni bilo oddvo-jeno, da pa je tehtanje različnih možnosti temelj demokracije tudi v vojnih časih. »Čeprav sem med sejo ugovarjal Janši, če se je pokazalo, da so njegovi argumenti tehtnejši, me tega ni bilo sram priznati. Ko je šlo za pomembne odločitve, smo bili enotni. Krivično se mi zdi deliti ljudi na pozitivne in negativne, če so bile končne odločitve enotne. Med vojno mi je šlo za to, da bi bilo čim manj človeških žrtev. Poleg orožja je bila enako pomembna diplomatska dejavnost,« je poudaril Ciril Zlobec. SDP zahteva opravičilo Janez Janša je na predstavitvi knjige Premike tudi dejal, da obstajajo poskusi nevtralizirati rezultate knjige. Omenil je tiskovno konferenco, ki jo je dve uri kasneje sklicala SDP. Na njej je predsednik SDP dr. Ciril Ribičič Janši priporočil, naj ponovno razmisli o političnih posledicah nesmiselnih in grobih blatenj organizacij in posameznikov, zlasti iz Stranke demokratične prenove, ki si zaslužijo priznanje za soustvarjanje politične enotnosti v proce- su osamosvajanja, in se jim opraviči za krivične obtožbe. Po mnenju vodilnih iz SDP je sporna 271. stran v knjigi, na kateri Janša med drugim razglaša nekatere člane jedra pre-noviteljske stranke za projugo-slovansko usmerjene ljudi, ki naj bi se upirali osamosvojitvenim dejanjem. Poimensko so našteti Miran Potrč, Peter Bekeš, dr. Lev Kreft in Sonja Lo-kar. Bolj kot nekorekten odnos med strankami, ki podpirajo sedanjo vlado, jih v Janševi knjigi skrbi poskus, da bi oslabil tisto politično enotnost, ki je bila dosežena s predplebisci-tnim sporazumom. V tem sporazumu je tudi zaveza vseh, da si nihče ne bo prilaščal zaslug za osamosvojitev Slovenije, Janša pa si je privoščil prav to. V SDP Janši priznavajo zasluge pri operativnem vodenju lanske vojne v Sloveniji, opozarjajo pa, da je slovenski obrambni minister še leta 1990 JLA podcenjevalno označeval kot papirnatega tigra. Odlomki iz knjige # Zahteve javnosti po pojasnitvi ozadja (procesa proti četverici -op. p.) je oblast spretno kanalizirala v skupščino ter ustanovila skupino delegatov, kije ozadje proučevala več kot leto dni. Za predsednika te skupine so postavili podpredsednika skupščine Aleksandra Ravnikarja, kije bolj varoval državno varnost kot pa proučeval ozadje. Za predsednika komisije za nadzor nad državno varnostjo pa je bil imenovan Slavko Sošak. partijski človek, zadolžen za policijo. Prav Soršak osebno (!!!) je pregledal arhive v zvezi z akcijo Mladost in prek komisije sporočil, da je bilo vse zakonito. Očitno je, da so bili rezultati, ki so jih dosegli pri odkrivanju ozadja, predvsem delo nekaterih posameznikov, zlasti Matevža Krivica in Lovra Šturma, ki so jih v skupino vključili zaradi pritiska javnosti. Po volitvah je bila ustanovljena nova komisija, ki naj bi končala delo prejšnje, a je naredila še manj kot prva. # Vse stranke v Demosu so se strinjale s predlogom, po katerem bi v vladno koalicijo pritegnili tudi Liberalnodemokratsko stranko. Sledilo je nekaj sestankov, tudi med prvomajskimi prazniki, na katerih smo poskušali doseči dogovor. Demos je ponujal LDS do šest mest v vladi, med njimi tudi mesto podpredsednika. Predstavniki Liberalnih demokratov so na prvih pogajanjih vztrajali pri vsebinskem dogovoru o vladnem programu in vztrajno vračali pogovor na začetek. Naslednjič so prišli s pravo barvo na dan in zahtevali najprej mesto mandatarja, nato pa predsednika skupščine. Zaradi formalnih (poprejšnjih dogovorov Demosovih strank) in dejanskih razlogov (nihče v Demosu si ni znal predstavljati vedno užaljenega Jožefa Školča na mestu predsednika vlade in še manj parlamenta) so pogajanja propadla, čeprav je mnogo vidnih članov LDS menilo, da jebila ponudba Demosa povsem sprejemljiva. Nedvomno bi se politični prostor v Sloveniji oblikoval precej drugače, če bi se takrat Demos in LDS sporazumela. # Padla je vlada, ki je dobila svoj mandat na dan, ko je bivša J A razoroževala slovensko teritorialno obrambo in ko nihče v Evropi ne bi stavil niti dolarja za to, da bo Slovenija prej kot v dveh letih samostojna in mednarodno priznana država. Slovenija je s to vlado, včasih pa tudi proti njej oziroma vsaj nekaterim njenim članom navkljub, izpeljala plebiscitno odločitev, razglasila samostojnost, se uspešno uprla oboroženemu napadu in zmagala v vojni, se mednarodno uveljavila in dosegla trdno mednarodno priznanje. Ni pa tej vladi uspelo preoblikovati nacionalnega gospodarstva, čeprav jo je najprej čakala naloga, da s procesom privatizacije in denacionalizacije omogoči kolikor toliko neboleči prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo, nato pa bi morala po osamosvojitvi pomagati podjetjem pri kar najhitrejšem nadomeščanju izgubljenih jugoslovanskih trgov z novimi. Ker prvo delo ni bilo dobro opravljeno, tudi drugo ni zadostovalo. Toda oboje bi bilo mogoče narediti. KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V galeriji Kosove graščine bo srečanje / eksperimentalno gledališko skupino Ljudje / reke, ki jo sestavljajo Irena Vujanovič in Vlado Sav iz Kopra ter Milan Kristan / Jesenic. Istrski večer z diapozitivi, ki prikazujejo življenje in ustvarjanje skupine, bo drevi ob 19.30 v drugem nadstropju graščine. V Kosovi graščini je na ogled razstava fotografij 15. In-tercluba. RADOV1JICA - V avli graščine v Radovljici bo jutri, v soboto, ob 20. uri letni koncert okteta LIP Bled. Koncert je posvečen proslavi dnevu državnosti Republike Slovenije. V avli skupščine občine Radovljica je še na ogled razstava Karlovac v vojni Dinka Neskusila. V torek, 30. junija, bo ob 19.30 v knjižnici A. T. Linharta spominski večer s predstavitvijo novih knjig Janeza Svetine. KOMENDA - V kulturnem domu v Komendi bo v soboto in v nedeljo, obakrat ob 20. uri, uprizoritev igre iz življenja Petra Pavla Glavarja Najdenček, prirejene po povesti Ivana Preglja. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike in grafike Vinko Železnikar. DOMŽALE - V poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah bo drevi in jutri (sobota) ob 20.30 ljubljansko SNG Opera-balet gostovalo z opereto Johanna Straussa Netopir. Predstava bo v vsakem vremenu. V Grobljah bo v okviru mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe, posvečenega 300-letnici rojstva Giuseppa Tartinija in 100-letnici rojstva Marija Kogoja koncert pevcev The Philippines Madrugal Singers. Program: duhovne pesmi, madrigali, mednarodne in filipinske ljudske pesmi. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja na gradu je odprta razstava unikatnega pohištva Janeza Suhadolca, v lokalu Freising na gradu pa razstava arhitekturnih skic osmih članov društva arhitektov Škofja Loka. V okviru prireditev Rožnik 92 na Škofjeloškem bo drevi ob 20. uri na Loškem gradu tradicionalni ples ob dnevu osvoboditve, v soboto bo semanji dan na Mestnem trgu, ob 19. uri pa še promenadni koncert pihalnega orkestra. Pod streho Glasbene Loke 92 bo v soboto, 27. junija, ob 18. uri v kapeli Puštalskega gradu koncert učencev Glasbene šole Škofja Loka, v ponedeljek ob 19. uri pa v Uršulinski cerkvi koncert kvinteta blokflavt in čembala. KRANJ - Danes boste v kranjski župnijski cerkvi lahko prisluhnili znani vokalno-inštrumentalni skladbi italijanskega skladatelja Giovannija Pergolesija STABAT MATER v izvedbi Glasbene šole Kranj. Nastopajo: solistki Olga Gracelj, sopran, Sabira Hajdarevič, alt, ženski zbor Musica viva ter komorni orkester Carnium. ARHITEKTURNE SKICE V FREISINGU Škofja Loka - V lokalu Freising na Loškem gradu je na ogled razstava arhitekturnih skic osmih članov društva arhitektov Škofja Loka, ki so nastale na društveni ekskurziji v severno Italijo letošnjega maja. Rdeča nit ekskurzije so bile tokrat stvaritve renesančnega arhitekta Andrea Palladia, čigar arhitekturo odlikuje jasna in čitljiva kompozicijska zasnova in izreden posluh za umeščanje v prostor. Prizadevanje za večjo harmonijo v našem okolju, polnem nestrokovnih in nepremišljenih posegov, je tudi osnovno vodilo delovanja društva arhitektov Škofje Loke, ki se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja v lokalnem prostoru. S skic, ki bodo na ogled do konca junija, se zrcalijo različni pristopi posameznih arhitektov do študija fenomena prostora - od izrazito likovnega do poglobljeno analitičnega. • Aleš Hafner 15. INTERCLUB - RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Jesenice - V spodnjih prostorih Kosove graščine je odprta razstava fotografij 15. Intercluba, ki sta ga pripravila Foto klub Andrej Prešeren in jeseniški muzej. To je že 15. tradicionalna razstava fotografij dveh prijateljskih foto klubov, Foto kluba Naturfreunde iz Beljaka in Foto kluba Andrej Prešeren z Jesenic. DŽirija v sestavi priznanih mojstrov fotografije (Milenko Pegan, Marjan Bažato, Dušan Miška) ni imela lahkega dela. Izbrala je dela sedmih avtorjev iz Beljaka in petnajstih z Jesenic. Nagrade so bile dvojne: za kolekcijo in za posamezno fotografijo, dobili pa so jih - za kolekcijo Kurt Batschinski, Ger-not Batschinski in Stephan Peter Stupnik iz Beljaka, Sandi Novak, Andrej Malenšek in Franci Sluga z Jesenic, za posamezno fotografijo pa Robert Henberger, Reinhard Lackner in Erich Kuss iz Beljaka ter Jeseničani Adi Fink, Franc Kolman in Branko Čušin. Razstava bo odprta do 11. julija. • Vera Smukavec SPOMINSKI VEČER JOŽETA ZUPANA _V ZASIPU_ V sredo zvečer je bil v Zasipu kulturni večer v spomin lani preminulega slovenskega igralca Jožeta Zupana, ki se je še s posebno ljubeznijo loteval tekstov iz slovenske književnosti. Kdo se ne spomni njegovih pridig Janeza Svetokriškega? Večer so intimno in lepo pripravili KPD Zasip in radovljiška ter mariborska občinska skupščina. V kulturnem domu se je ob pesmi okteta LIP Bled, ob domačem citrarskem ansamblu Strune, oglasil še citrarski duet mariborskih gostij Alenke in Monike Heričko. Igralec Marjan Bačko je imenitno povedal nekaj odlomkov iz Levstikovega Martina Krpana. O žlahtnem deležu Jožeta Zupana v zgodovini slovenskega igralstva je spregovorila podpredsednica radovljiške skupščine Alenka Bole Vrabec. Domači in gostje so igralčevemu spominu poklonili še na grobu in pred spominsko ploščo na domači hiši, v kateri je tudi skrbno urejena spominska soba. ar. AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj •S? 216-245 GORENJSKI GLAS + 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 26. junija 1992 Predstavitev projekta "Maribor jutri" Kranj, 23. junija - Kranjski izvršni svet je pripravil predstavitev projekta strategije razvoja "Maribor jutri", ki ga tam izvaja ameriška svetovalna organizacija SRI. V Kranju razmišljajo, da bi se lotili podobnega projekta, vsekakor pa bi ga bilo pametno pripraviti za vso Gorenjsko. Pred letom in pol so se v Mariboru odločili, da spoznajo svoje potenciale, da spoznajo svojo prihodnost in izbrali ameriško svetovalno organizacijo Stanford Research Institution iz San Francisca v ZDA. Projekt "Maribor jutri" so začeli uresničevali januarja letos, v drugi polovici letošnjega leta bo izvedene analitične in strateške faze, izvedbene pa se bodo nadaljevale še prihodnje leto. Projektna skupina je doslej opravila že več kot 300 razgovorov v mariborskih podjetjih in ključnih gospodarskih, izobraževalnih in druženih institucijah. Ugotavljamo, da je mariborsko gospodarstvo soočeno z zelo resnimi problemi, ne samo zaradi izgube trga, temveč tudi zaradi neu-glašenosti novega političnega koncepta, naša naloga je, da pomagamo v procesu preobrazbe, da nekatera podjetja postanejo konkurenčna in da ugotovimo, kakšno infrastrukturno podporo potrebuje za kar največji izkoristek, je dejal dr. Erik Han-sen, predstavnik SRI. Gre za spreminjanje sistema, ki je bil v preteklosti zasnovan na centraliziranem odločanju, prihodnost pa zahteva vzpostavitev partnerstva. Ustanoviti nameravajo sklad, da bi si podjetja opomogla s pomočjo čim cenejšega kapitala, projekt postaja mednarodni, saj obstaja dokajšnje upanje za mednarodno pomoč. S pomočjo SRI so se že pogovarjali s predstavniki Svetovne banke, pogovori potekajo tudi z Evropsko banko za razvoj in z Nemško banko. Pri tem pa smo že zadeli ob težave, je dejal predsednik mariborske vlade dr. Branko Čuš, saj se s tem rušijo monopoli velikih zaslužkarjev pri nas. • M. V. Bled, 24. junija - V sredo so na Bledu odprli prenovljen hotel Astoria, ki je bil še pred časom v lasti Jugoslovanske armade in se je imenoval Svoboda. Gostom je na razpolago 167 ležišč, restavracija, aperitiv bar, TV salon in konferenčna dvorana. Hotel je po novem odprtega tipa, v letošnji sezoni pa pričakujejo predvsem prehodne goste. Na slovesni otvoritvi sta govorila direktor marketinga Ljubljanskih mlekarn, ki so lastnik hotela, ing. Kranjc in radovljiški župan ing. Vladimir Černe. M. G., slika G. Šinik Računalniška izmenjava podatkov Kranj, junij - V torek, 30. junija, bo Fakulteta za organizacijske vede v Kranju odprla laboratorij za računalniško izmenjavanje podatkov in medorganizacijske sisteme, ki bo deloval kot sestavina istoimenskega projekta. olmifo alpska modna industrija objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - praksa na delih v računovodstvu Prijave na objavljeno delovno mesto sprejema kadrovska služba podjetja Almira Radovlj-ca, Jalnova cesta 2 v roku 15 dni od dneva objave oglasa. SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNO-PROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Srednja kovinarska in cestno-prometna šola Škofja Loka razpisuje izobraževanje ob delu (iz dela) za šolsko leto 1992/93. 1. Program druge stopnje zahtevnosti za poklic OBDELOVALEC KOVIN 2. Program četrte stopnje zahtevnosti za poklice STRUGAR, FREZALEC, BRUSILEC, ORODJAR, MONTER HLADILNIH, VODOVODNIH, OGREVALNIH, KLIMATSKIH IN PLINSKIH NAPRAV, AVTOMEHANIK, STROJNI MEHANIK IN VOZNIK. 3. Program pete stopnje zahtevnosti za poklic STROJNI TEHNIK IN PROMETNI TEHNIK. Organiziramo tudi tečaje oz. seminarje za: - računalniško krmiljenje strojev (CNC), - upravljanje kmetijske mehanizacije in - cestnoprometnih predpisov (CPP) za B, C, D in E kategorijo. Opravljamo tudi vožnjo z našimi vozili za B, C, D in E kategorijo. Vse informacije dobite po telefonu Št.: 622-762 int. 22, vsak ponedeljek in sredo od 8. do 10. in od 16. do 17.30 ure ali osebno v Šolskem centru Boris Ziherl, Podlubnik 16, Škofja Loka, drugo nadstropje, soba št. 235, ob istem času. BOJAN STARMAN, direktor Alpine Žiri V Alpini smo trmasti, vedno gremo proti toku Žiri, 24. junija - Ob prazniku slovenske državnosti smo se odločili za pogovor z BOJANOM STARMANOM, direktorjem žirovske Alpine. Izbrali smo seveda direktorja, ki dobro vodi podjetje. Alpi-na je izgubila 70 do 80 odstotkov nekdanjega trga in ga nadomestila z izvozom, ki ima danes že 85-odstotni delež. Delavcev niso odpuščali, temveč so zaposlenost v zadnjih štirih letih celo povečali za 380 in zdaj je v Alpini zaposlenih 1.450 ljudi. Letošnji proizvodni načrt v višini 1,9 milijona parov obutve uresničujejo, proizvodnjo imajo prodano do srede prihodnjega leta. Delavci redno prejemajo plača, maja je povprečje znašalo 25.500 tolarjev, zaradi delovne intenzivnosti niso več med najslabšimi, kakor so bili včasih. Spremenilo se je toliko, pravi Starman, da nismo več odpisana branža, temveč prepuščena sama sebi. Sicer pa v Žireh marsikdo pove, da je dober direktor, saj se zaveda, kako pomembno je poslovanje Alpine za kraj. "Veliko trga ste izgubili, kakšna je Alpina danes?" "V zadnjih štirih letih se je veliko spremenilo, izgubili smo 70 do 80 odstotkov nekdanjega trga. Zimski program je obsegal milijonov parov smučarskih čevljev, zaradi slabih zim, ki se vlečejo že štiri leta, je za polovico manjši. Propadli so vzhodni trgi, predvsem v Rusijo smo prodali 500 do 600 tisoč parov čevljev letno, izdelovali smo jih v velikih serijah, v času mrtvih sezon. Sledil je razpad jugoslovanskega trga, kjer smo imeli razvejano mrežo 75 prodajaln, naprej so nam v Srbiji zaplenili 12 prodajaln z zalogami vred, nato smo v Bosni in na Hrvaškem ustanovili posebno Firmo in poskušali rešiti, kar se je dalo. V Bosni je zdaj vojna, pretežno so prodajalne že uničene, na Hrvaškem jih je ostala približno polovica." "Koliko je bilo vredno izgubljeno premoženje?" "Po zelo grobi oceni 20 milijonov mark." "Na vse te dogodke ste se odzvali pravočasno?" "V našem konceptu smo jih predvideli, ne tako hitro in na tak način, toda vedeli smo, da na posebne trge ne moremo računati, če se odločamo za tržno gospodarstvo. Dobro je bilo seveda, da smo že prej več kot 50 odstotkov izdelkov izvozili na zahodne trge, saj smo tam lažje poiskali nove programe in poslovne partnerje. Tako smo izgube trgov namestili brez izpadov proizvodnje, zdaj so velike spremembe za nami, s 85 odstotki proizvodnje smo trdno zasidrani na zahodnih trgih, svoje zmogljivosti imamo prodane do srede prihodnjega leta." "Zasuk ni zdesetkal tovarne, kar se je zgodilo marsikje?" "Usmerjeni smo bili že v izvoz in v prodajo pod lastno blagovno znamko, zato nas v času vojne v Sloveniji poslovni partnerji niso zapuščali, saj so pri višji stopnji sodelovanja odvisni od nas. Na drugi strani pa v notranjo racionalizacijo, saj nam je bilo jasno, da svetovne cene prenesejo le optimalne stroške in produktivnost, zavedali smo se, da moramo biti boljši, če ne vsaj enaki kot zahodne tovarne. Veliko znanja in živcev je bilo potrebnih za zmanjšanje stroškov, investirali smo le v najbolj nujno opremo, veliko manjših akcij smo izpeljali in v tem času velikih sprememb zmanjšali tudi raven zadolženosti. Če je imela tovarna pred dvema letoma 45 do 50 milijonov mark nove vrednosti, nekaj tudi na račun prodaje drugih izdelkov v naših prodajalnah, moramo zdaj, s 85-od-stotnim izvozom in domačo prodajo, kjer so cene že svetovne, če ne zaradi konkurence celo nižje, preživeti s 26 milijoni mark, sicer bi prišli v izgubo. Ob izgubi trgov je res najlažje zmanjšati proizvodnjo in mark zdaj dovolj zaradi prodaje stanovanj." "Kako ocenjujete ekonomski program Drnovškove vlade?" "V bistvu ne pove nič, ne daje nobenega odgovora, mislim, da ustvarja prostor za ukrepanje, kakršnega kdo želi. Pričakujemo boljše pogoje za delo, zavedamo se, da to ni mož čez noč, toda, naj bodo možnosti za vse enake, naj postavijo objektivna merila, ne pa da se odpuščati delavce, pri nas je Filozofija drugačna, vedno trdim, da s tem številom zaposlenih še vedno premalo naredimo, ne pa, da jih preveč, zato jih stalno dodatno zaposlujemo. Pri zmanjševanju postane proizvodnja na enoto proizvoda dražja in po zmanjšanju streznitev, da tudi preostale ne moreš prodati, ker je predraga. Žal je na tej poti slovensko gospodarstvo, poskuša se reševati z zmanjšanjem proizvodnje in odpuščanjem delavcev, namesto da bi se usmerili v povečanje proizvodnje, narodnega dohodka." "Kar je odvisno od me-nedžmenta?" "Seveda, od vodenja podjetij in od tega, kako država usmerja globalne tokove. V Alpini smo trmasti, vedno gremo proti toku, izvažali smo, ko temu nismo bili spodbujani, sicer pa še vedno nismo." "Kolišno ceho plačujete zaradi 85-odstotnega izvoza?" "Škarje se vse bolj odpirajo, marka je zdaj 25- do 30-odstot-no podcenjena, vredna bi r io-rala biti približno 80 tolarjev. Seveda smo za stabilni tolar, saj nam omogoča boljši nadzor nad vsemi elementi poslovanja, toda ne moremo zagovarjati stabilnega tolarja, če je revalorizacija 7 odstotkov, realne obresti pa 30 odstotkov na mesec, če povečujemo plače in če se vse indeksira. Bojim se, da se bodo ponovile slike iz preteklosti." "Kakšne slike imate v mislih?" "Ko je bilo deviz dovolj, ker nismo odplačevali dolgov in se zadolževali, ne verjamem, da je vedno znova porajajo bogovi, ki bodo nekaj delili, enkrat eni, drugič drugi. Če želijo pomagati izvoznemu gospodarstvu, naj dajo selektivne kredite na osnovi pogodb, po normalni obrestni meri, naj nam omogočijo devizno kreditiranje oziroma poslovanje, naj uvedejo izvozne stimulacije, če želijo imeti tak tečaj. Namesto tega uvajajo neko delitev, da bomo spet hodili nekam prosjačit za svoj denar. Tega ne maram." "Podpredsednik Rigelnik pravi, da finančni viri so, ne pove pa kakšni?" "Povečevanje javnega dolga in drugo, spet bomo vsi plačali vso ceho. Ce bi bili dovolj pokopani, bi morda dobili kaj denarja, tako pa bomo le plačali. Sprašujem se, kako bomo preživeli, tega se še nihče ne zaveda." "Kritik programa ni?" "Kako pa, saj so vsi iz potrošnje tam, v parlamentu in drugje, kdaj pa kakšen gospodarstvenik pride do besede! Saj ne skličejo parlamenta, ko povišajo dajatve, skličejo pa ga, ko jih znižajo." "Je kakšna razlika med Peterletovo in Drnovškovo vlado?" "Pri Peterletovi vladi sem imel občutek, da so smeri prave, kljub ogromnim problemom, zdaj pa ne vem več, kakšne so. Ne vem, ali gremo stran od konceptov tržnega gospodarstva ali ne, gremo v delitveni koncept ali ne. Razumem, da je potrebno zadt "rati stečaje, toda pomagati je moč brez odborov, ki bodo odločali kaj, kje in kako, naj se stvari zgode same. Če želimo, da bo tečaj ni- zek, potem so potrebne izvozne stimulacije. V bivši Jugoslaviji smo pri izvozu v EGS imeli 8-oziroma 20- odstotne carine in kontingente, petnajst let so nam carine vračali, zdaj se za to ne zmeni nihče. To je pomoč, ne pa sanacija bank, da bi imeli čez deset let nižje obresti." "Kako gledate na zaplete pri lastninjenju podjetij?" "Škoda je, da se nič ne zgodi, ker bo rezultat čez 15 do 20 let enak, ne glede na to, kakšen zakon bo sprejet. Pri nas lastnino še vedno razumemo kot delitev mark, ki jih bo nekdo vnovčil pri okencu, ne pa kot pravico upravljanja z neko stvarjo. Veliko ljudi je, ki jih upravljanje ne bo zanimalo in bodo lastnino prenesli na zainteresirane. Tudi v svetu ima le nekaj odstotkov ljudi pretežni del podjetij, večina pa svoje prihranke v zanesljivih naložbah, predvsem državnih." "Je sedanji predlog dober?" "Kakršenkoli je boljši kot nič." "Se v Alpini na tem področju že kaj dogaja?" "Nič, s tem se bomo ukvarjali, ko bo zakon sprejet, bomo to napravili v štirinajstih dneh. Nimamo časa, da bi se ukvarjali z nedorečenimi stvarmi, če bomo dobri, ne bo težav z lastninjenjem, ne bo se treba prodajati. Zaradi lastninjenja ne bo nič bolje, samo druga stran tehtnice bo začela delovati, ko bomo kapital postavili v svojo funkcijo, doslej smo imeli dobro razvito le potrošnjo. Na začetku bo to morda pomenilo celo slabše plače, boljše rezultate bo prineslo šele upravljanje." "Se vam ponuja tuji kapital?" "Obstajajo tudi te možnosti. Tuji kapital, razen špekulativ-nega, na katerega ne bi smeli računati, bo imel predvideno donosnost na svojo investicijo vsaj 15 do 20 odstotno, kar pomeni, da pri milijonu mark pričakuje 150 do 200 tisoč mark dobička. Pravega programa s pričakovano donosnostjo pa pri nas ob teh pogojih sploh ni moč postaviti. Kako doseči zunanjo konkurečnost ob nera-cionalnostih v podjetih, bankah in državi, kako priti s konkurenčno ceno na svetovni trg, s temi vprašanji bi se morali ukvarjati. Bi v Sloveniji našel koga, ki bi vlagal denar? Neu-meno je o tem sploh razmišljati, investirati denar Jja, kjer ga manjka, vendar ni pametno, saj lahko sklepaš, da ga preveč zapravijo in ga zato nimajo." "V kolikšni meri so se v zadnjem letu spremenili predpisi?" "Bistvenih sprememb ni bilo." "Trenutno imate v hiši več tujih poslovnih partnerjev, kako vidijo Slovenijo?" "Lani so bili v strahu in večkrat jim je bilo treba pojasniti stvari, srečo sem imel, da sem jih tako, kakor so se potem zgodile in mi verjamejo. Morda lažje presojam stvari, ker sem prej petnajst let vodil komercialo in smo na izgube trgov hitro reagirali, brez pravilnih usmeritev ne bi šlo." Kako vidijo Slovenijo danes?" "Zadovoljni so, vedo, da smo si to želeli. Lahko bomo naprej sodelovali, saj bomo postali vse bolj podobni zahodnim državam, lažje bomo komunicirali in tekoče poslovali." "Vsako leto delavci glasujejo, če vam še zaupajo, vselej dobite veliko glasov, kako je bilo letos?" "Letos niso, ker je bila na vrsti reelekcija, razpis in običajni postopek." • M. Volčjak y r r * Prednik priloge: tomaž kukovica design: igor pokorn v s BINA Igor PRIBAC: MATER VSEH VSEH BITK Tomaž KUKOVICA: KLANJE, PRAVO IN BIT Albert MRGOLE: O ČLOVEŠKI DOBRODELNOSTI Uroš GRILC: LYOTARDOVA (NE) VELIKA ZGODBA FELJTON: KRANJ, MESTO V MRZLICI ALTERNATIVE Andrej ULE: DVOTRETJINSKA DRUŽBA Bojan PO LAK: STRIP O v o r> rsr i Mater vseh vseh bitk Konferenca ZN o okolju in razvoju, kot se je Uradno imenovala konferenca o Zemlji v Riu de Janeiru, se je zaključila. Po pričakovanjih ^° Qokumenti, ki so jih državniki z vsega sveta (rned njimi tudi slovenski) podpisali, daleč od operativnih dokumentov, ki bi bili zavezujoči z3 podpisnike. Dokumenti so v pripravljalnem obdobju in med samo konferenco doživljali sPremembe, ki so otopili njihov pomen. Držav-n,ki na čelu z Bushem so v Riu počeli to, kar Počenjajo vsi kandidati za izvoljence ljudstva v času volitev: kazali so svoje mojstrstvo v dajanju obljub in podpisovali ohlapne formulacije, k' so tako elastično raztegljive v vseh smereh, j|a je spoštovanje njihove črke mogoče ob hkratnem zametovanju njihovega duha. *e ni politike brez nekega jasnega kriterija za Preverjanje uresničevanja dogovorjenega vseh, k| so se k temu zavezali, in brez nekega mehanizma prisilile, ki bi zagotavljal discipliniranje kršiteljev, potem se lahko vprašamo, ali to, kar Se je dva tedna dogajalo v Riu, sploh zasluži oznako "političnega" srečanja in "političnega" dogovarjanja. Vprašanja, ki so jih načeli v Riu, s° še kako politična znotraj vsake od držav udeleženk, vendar so v državnih okvirih nereš-*J*va. Rešljiva so samo na svetovni ravni, vendar svet, kot se je še enkrat izkazalo, žal nima '"nkcionalnega političnega sistema, ki bi to Omogočil. Sklep, ki ga gre kot prvega potegniti, Je, da je prvi korak v reševanju problemov, ki s° jih načeli v Riu, delo na utrjevanju institucij °a svetovni ravni, ki bi sprejemale sklepe o vPrašanjih, usodnih za vse nas, ki živimo na Planetu Zemlja, institucij z zobmi, takšnih, ki "> imele moč vsiljevati dogovorjeno tudi proti nacionalnim partikularizmom. Da, so vprašanja zaradi katerih svet potrebuje - beseda je velika - svetovno vlado. Argumenti, ki jih običajno navajajo, ko je beseda o omejitvah državne suverenosti in potre-.1 Pp integracijah, zadevajo sfero socialnega in •majo svoje adute v tehnoekonomski logiki Profita. So še drugi, ki so drugačne narave. Tihotapski prehodi državnih mej radiacij, ones-nažene podtalnice, oblakov, ki nosijo kisel dež, cestnih odplak v rekah in morskih tokovih in Nastajanje ozonskih lukenj so samo nekateri ?d problemov, ki se najbolj opazno posmehu-JeJo konceptu državne suverenosti in današnji Politični avtarkizem opozarjajo na največkrat *e vedno spregledane pogoje upravljanja družbenoekonomskih sistemov. Vrh v Riu je pome-n,l zmago nacionalnega premisleka in poraz 8'obalnega. Vendar je s svojo 900 strani obse-pjočo Agendo 21, agendo za 21. stoletje, le 'rasiral okvire dnevnih redov mnogih prihodkih državniških srečanj na vrhu, ki se bodo korala spoprijemati z enakimi vprašanji. Rav-n°težje sil, ki je v Riu tehtnico odločno nagnilo Prid kratkoročnih državnih interesov, je dinamično in to, kar se je danes državnikom še kazalo kot manjša žrtev v primeri z udarcem, ki bi ga nacionalnim ekonomijam zadali res- nejši sklepi z restriktivnimi posledicami za gospodarstvo, bo v prihodnje nastopalo v urgent-nejši obliki. Kar se je v Riu zdelo, da je še moč odložiti na neki jutri, ki nikoli ne bo postal danes, bo pojutrišnjem terjalo resnejši in bolj zavezujoč pristop, ki za ljudi ne bo ravno prijeten. V marsičem bo nasprotoval libertamim zahtevam, zahtevam po večjih in obsežnejših socialnih pravicah za človeka, takšnih, kot jih je v svoj program vključila Generalna skupščina ZN I. 1948 v Parizu s sprejemom Splošne deklaracije človekovih pravic. Njena pomanjkljivost, morda edina, zato pa tem bolj groba, je v tem, da je človeka opredelila kot samega na svetu. Utrla je pot socialnemu solipsizmu, ki prav s konferenco v Riu in s sprejemom dokumenta o biološki raznovrstnosti doživlja svojo nekoliko pritajeno revizijo. Ni naključje, da je teh nekaj zadnjih desetletij naše zgodovine potekalo v znamenju razmaha družbenih in humanističnih ved. Ni naključje, da seje tudi filozofija v svojih treh glavnih tokovih: anglosaški logični in analitični filozofiji, nemški fenomenologiji in francoski teoriji diskurza, usmerjala na jezik kot odločilno obliko človeške produkcije. V jeziku je realnost kot tisto, kar jezik imenuje, izginjalo, tako kot narava izginja v vsakdanjem izkustvu za vse tiste, ki danes na svetu živijo v betonskem okolju mest, od koder je potekalo dizajniranje industrializma, ki je širilo iluzijo, da narava ne bo nikoli izstavila računa za naložena bremena. Narava je s transformacijo naravnih pravic človeka v človekove pravice izginila iz legitimacijske sfere, tako kot je narava v človeško proizvedenem miljeju postala okolje, človekovo okolje. Na svetu je 10 milijonov živalskih in rastlinskih vrst. Ocenjujejo, da jih bo do leta 2020 nepovratno izumrlo od 10 do 20 odstotkov. Zavzemanje zanje ni zgolj moralistična biofilija. Vse bolj postaja jasno, da je biološka raznovrstnost ključnega pomena za ohranitev stabilnosti globalnega ekosistema Zemlja, ki si ga človeštvo deli z vsemi ostalimi živimi bitji. Tako kot se nacionalnemu interesu nasproti postavlja globalna perspektiva, se proti antropocentričnemu mišljenju vzdiguje biocentrično mišljenje in še bolj radikalno, kozmocentrično, ki obe merita na ohranitev pogojev za reprodukcijo življenja nasploh in se ne zmenita za spor med kantovci in vvebrovci o tem, ali so naravne pravice človeka dane v umu ali so zgodovinsko proizvedene. Socialno politični pretresi, ki jih danes doživlja svet, nacionalne drame in tragedije, v imenu katerih so državniki v Riu odložili konsenz o alarmantnosti stanja "okolja", se lahko kmalu izkažejo za parcialne probleme, politika in zavest človeštva, ki jim je dajala prednost pred globalnimi vprašanji preživetja, pa za ozko in pritlehno. Mater vseh bitk, bitka za preživetje življenja samega, se je šele dobro začela. Igor Pribac X_J V O jO TNT I KLANJE, PRAVO IN BIT Vojna v Bosni in Hercegovini je strašna. Človek, ki iz skopih časopisnih notic, maloštevilnih vizualnih posnetkov, skuša napraviti sliko stanje v tej novi državi, ostane kratkomalo brez besed. Civilno prebivalstvo trpi smrtne muke, napore braniteljev t. i. zelenih baretk, da bi očuvali domovino pred kremplji srbskega imperializma, bi edinole lahko primerjali z junaškim bojem Špartancev s Perzijci v bitki pri Termopilah. Spomnimo se, da so Termopile ožina vojaško strateškega pomena, ker so povezava severne s srednjo Grčijo. Leonidovi vojaki so se proti večštevilnejšemu agresorju borili do zadnjega diha. Njihov patriotizem, zvestobo, danes pričajo Herodotove "Zgodbe", v katerih je ohranjen citat, ki je bil vklesan v ter-mopilsko steno: "Tujec, ko prideš v Sparto, povej, da še zmeraj ležimo v klancu stražarji zvesti, kakor je velel ukaz." Moment, ki v vojni v BiH človeški razum najbolj iritira, je zverinski način tretmana z ljudmi; v deželi, kjer je človeško življenje primerljivo s 7,62 milimetrskim svinčenim nabojem, kjer je legitimna vrednota medčloveškega odnosa klanje, se ljudje sprašujejo, ali je razum ločnica človeka od živali ali pa je to le glavni atribut največje zveri med beštijami. Dobesedno gre ob takih slikah, ki jih prinašajo mediji, podvomiti, da je sploh katero od zadnjih svetovnih vojnih žarišč doživelo tolikšno izvede-nost v klavstvu. Zdi se, da so bili vietnamski vojaki pravi amaterji vojnih grozot ali pa gre le za privid, ki je ustvarjen zaradi oddaljenosti dogajanja in s tem manjše prizadetosti. Premišljevanje se pravgotovo nanaša na bit človeka; mar je v vojni res tako neznatna meja med civiliziranim človekom in krvnikom. V šestem delu Topike je Aristotel polagal na srce vsem ljubiteljem modrosti, da se retoričnim vprašanjem, kakršno je slednje, upremo z vsem razumom. Dejansko retorično vprašanje vsebuje odgovor v sebi, naš odgovor, bodisi, da se glasi "da" bodisi, da "ne", preprosto, ko je izrečen, pomeni naš poraz. Edina pot, ki vodi do rešitve misterija retoričnih vprašanj je analiza, ki razkrije kakšnega mačka v žaklju nam sogovornik skuša prodati. Toda nikakor ne moremo preko dejstva, da je zgornje retorično vprašanje "smisel" čustveno obarvanih komentarjev, ki jih gladalcem, bralcem, poslušalcem ponujajo mediji ob tematskem analiziranju vojne v BiH. Premislek, ki nam ga svetuje Aristotel, se nanaša na obdelavo treh pojmov - vojna, civiliziran človek, krvnik, ter njihovo medsebojno povezanost. V omenjeni triadi je nedvomno vrhovni pojem - civiliziran človek. Že sam izraz, pojem civiliziran človek je pleonastičen, saj se civilizacij a pojavi s človekom. Beseda civilizacija je latinskega izvora in ima več pomenov od omike, izobrazbe, prosvete, napredka, olike do visoke stopnje družbenega razvoja, kar nam vsiljuje sklep, da smo trčili ob problem sistema, ki bazira na zakonodaji, torej pravu. Znan je podatek, da je zgodovina vojn starejša od zgodovine prava, da je bilo pravo racionalna posledica vojn. Človek je, grobo rečeno, povezovalec prava in vojne. V svoji biti združuje elemente iracionalnega in razumnega. In ravno dvopomenskost besede civilizacija, kaže dve polji, dva problemska sklopa našega retoričnega vprašanja: Človeško bit in ek-sistenco. Eksistenca človeka je davna, a ogromen korak, napredek je civilizacija doživela v 5. st. pr. Kr. Ta čas predstavlja hkrati vznik helenske kulture, pojav prava in za nas dokaj zanesljivih virov o eksistenci naših prednikov. Gre za čas, ko v Heladi pride do preoblikovanja polisne ureditve po načelu enakosti, ko se Grkom izoblikuje zavest, da mejijo na barbare. Pravo je poskušalo olajšati človekovo eksistenco s tem, da je začelo brzdati njegovo bit; največji napori zakonodaje so se uperjali v izkoreninjevanje umora. Umor, pravi J. P. Vernant, je bil pred pravnim posegom strogo družinski problem, a se je močno nanašal na skupnost, saj so zaradi krvnega maščevanja izginili celi rodovi najimenitnejših družin. Zajezitev umorov s pravnim ediktom je pomenil ukaz državljanom, da naj živijo, ek-sistirajo proti svoji biti, metafizično rečeno, odrečejo naj se lastni naravi, ki ji je ubijanje lastno. Notranja, pravna ureditev polisa, je prišla vedno pod pretnjo razsutja, ko se je bližala vojna. Tu ne gre za pomislek, da bi bilo pravo neke države izbrisano zaradi poraza v vojni, marveč za dejstvo, da je človek v vojni zopet prišel v kontakt z zatiranim delom svoje biti - ubijanjem. V vojni je ubijanje nasprotnika dolžnost vojaka, vendar le toliko časa, dokler je skladna z vojno strategijo - racionalnim delom vojne. Slednji element je civilizacijska zahteva vsake armade, kajti njihova zmaga pomeni napredek proslavljenemu narodu. Kratek stik v vojni logiki je nastal, ko se vojak, ki se je boril za svojo ek-sistenco ter za obstoj svoje nacije, ni mogel več upreti "čaru" svoje klavske biti. Tu so nam lahko porok viri grško-perzijskih in pelopone-ških vojn, kakor tudi vojna v Vietnamu ali BiH. V trenutku, ko je vojaška strategija ene vojske premagala drugo, je bila še množica živih vojakov in čuvano zaledje - civilno prebivalstvo. Razrušena mesta, posiljene ženske, zmasakrirani vojaki so bili posledica manifestacije klavske biti vojakov, njihove opitosti s krvjo, ki je ni mogla ustaviti nobena regula. V tej točki, ko bit reka človeku ek-sistenco, pravo odpove. Sicer pa, v tem kontekstu govorimo o vojaškem pravu. To je nastalo v Heladi po t.i. peloponeških vojnah (431 - 400 pr. Kr.), v katerih je nenasitna, krvniška človeška bit poklala nekaj mestnih državic in armad. Zanimiva ilustracija tragične ujetosti človeka v nasprotje med bitjo in pravom je epizoda atenske odločitve o Miletincih v peloponeških vojnah. Leta 428 pr. Kr. se je Milet odrekel atenskemu patrionatu. Atenska vojska ni oklevala. Zasedla je Milet, voditelje upora pa poslala pred sodišče v Atene (!). Kleon, vpivni atenski politik, je zahteval, da se uporno mesto strogo kaznuje, da se pobijejo v»i meščani. Miletinec Diodot, ki je zagovarjal odločitev upornega mesta, je v govoru, apologijo uprl na problem kazenske zakonodaje, ki uzakonja smrtno kazen. Vsak človek, ki se odloči, da bo storil zločin ali prekršek, ne pomisli na kazen, ampak upa, da pri delu ne bo zaloten. Vsaka zakonodaja, pa naj bo še tako rigorozna, lahko pričakuje, da zločinov ne bo mogla izkoreniniti. Atensko ljudstvo se je odločilo izglasovati pomilostitev Miletincev, toda kljub temu je padlo na tisoče miletinskih glav na suho zemljo, preživele pa so Atenci ožemali z visokimi davki. Vojaško pravo z določili skuša prestrašiti vojake, da bi v boju ohranili digniteto razumnega bitja, ki brzda svojo bit. Toda, če smo cinični, če parafraziramo Diodota, potem je to skupek preambul, ki stopijo v veljavo kot krinka javnosti kot opravičilo za tisoče ubitih, zaklanih nedolžnih ljudi ob koncu vojne. Razglasitev zmagovalca je akt, s katerim se mu dodeli častna naloga, da obsodi poražence in zadosti Ju-sticiji. Vojna v BiH še enkrat sooča človeštvo z lastno bitjo, z lastno naravo, ki je necivilizirana kljub tisočletni kultivizaciji. Vojna ni le trenutek, ko se meja med človekom in klavcem tanjša, marveč se vzpostavi, je trenutek, ko zakoni dani z razumom pokleknejo pred človeško bitjo. Jasno je, da se srečujemo z nečim, česar se ne da izkoreniniti, da pa se sankcionirati. To narede zmagovalci in vedno prepozno, ko imamo mrtve pod vojnimi ruševinami. Vojna je zgodba o počasnosti diplomatskega prava, nečesa, kar je mogoče, ki skuša izkoreniniti, brzdati temno plat človeške biti, nekaj, kar je osnova ek-sistence. UREDNIK Albert Mrgole: O človeški dobrodelnosti K zgodovini socialne politike na Slovenskem 1. "Pauperes in hospitali" Zgodovina institucij, ki se ukvarjajo s karitativno dejavnostjo, začne navadno nizanje svoje zgodbe pri srednjeveški instituciji hospitala in z opisom dejavnosti samostanskih bratov, ki so velikodušno skrbeli za reveže. Hospital je tako na splošno pojmovan kot nekakšno pribežališče za srednjeveške marginalne skupine, danes pa velja za institucionalni vir, iz katerega izhajajo poznejše bolnišnice, sirotišnice, otroška vzgajališča, današnji vzgojni zavodi. Hospitali so bili del srednjeveške mestne urbanosti, torej del mestne sinhronosti nekje od 11. stoletja naprej. Smo torej upravičeni povleči transhistorično povezavo in utemeljiti institucije 19. stoletja kot logično nadaljevanje človeških dobrodelnih prizadevanj? V kratkem prikazu bomo skušali postaviti vprašanje, ali lahko v primeru institucionalizacije določene zgodovinske oblike socialne politike govorimo o kontinuiteti, ali pomeni srednjeveška (samostanska) skrb za revne enako, kot skrb za revne pod Jožefom II.? Rečeno drugače: lahko na osnovi kategorije "skrb za revne" govorimo o zgodovinskem razvoju karitativnih institucij? Ponujamo vnaprejšnjo hipotezo: kategorije, kot so skrb za revne, dobrodelnost, pomoč bližnjemu, ljubezen do bližnjega, humanost..., pripadajo najprej zasebni ekonomiji inter-personalnih odnosov. Razmere, ki zahtevajo od ljudi medsebojno pomoč mimo ustaljenih zakonov menjalne ekonomije, so naključne in težko predvidljive v naprej. O naključnosti in vnaprejšnji nepredvidljivosti govorimo, da bi poudarili naslednje: človeška dobrodelnost se zgane, ko se med v skupnost povezanimi člani pojavi element neenakosti, ko nastala razlika začne ogrožati povezovalno identifikacijo skupnosti. Če nas torej nekdo skuša prepričati, da se družbena skrb za revne in sploh pomoči potrebne, pojavlja kot zgodovinska kontinuiteta, bomo razvili vprašanje naprej in pomislili, kaj pa zagotavlja kontinuiteto pogojev za nenehno potrebo po nuđenju dobrodelnosti, kaj zagotavlja reprodukcijo neenakosti človeških razmerij? Skušali bomo pokazati, da je vsaka doba zrla na pojem dobrodelnosti skozi svoje (oblastne) interese, saj je neenakost pogoj za družbeno eksploatacijo. Oblastni motiv dobrodelnosti tako prek lepodušništva socialne politike po eni strani reproducira pogoje neenakosti, po drugi pa izkoriščane ohranja na varni distanci in jim onemogoča mobilizacijo. Gornjo hipotezo bomo skušali ilustrirati z dvema primeroma. Kot smo že omenili, predstavlja hospital zgodovinskemu utemeljevanju sedanjosti privilegirano obliko srednjeveške pomoči revnim. Omenimo Petra pl. Radicsa', svojevrstno figuro v zgodovini slovenske hi-storigrafije. V uvodu k pisanju zgodovine ljubljanske bolnišnice našteje obsežen pregledni katalog zgodovinskega razvoja hospitalov in humanitarnih institucij, ki so nudili zavetje pomoči potrebnim. Katalog bi ' lahko za 19. in začetek 20. stoletja dopolnjevali še naprej 2, vendar ne bomo zapravljali dragocenega prostora s prekomernim naštevanjem, kar je po našem mnenju tudi siceršnji glavni namen obširnih prikazov institucionalno-skrbstvene razvejanosti, izza česar bi se naj kazala široka humanitarnost družbe. V naš namen se bomo zadovoljili z nekaj odbranimi ilustrativnimi primeri. Srednjeveško skrb za revne zgodovina povezuje z dogajanjem v hospitalu, ki se je tako uveljavil kot prvotna oblika institucionalnega karitativnega prizadevanja. Med meniškimi redovi so najbolj sloveli cister-cijani, spodbujeni po Reguli sv. Benedikta \ Skrb za uboge, bolne in popotnike je bila v zgodnjem srednjem veku v rokah škofov in samostanov. Zgodovinarji navajajo, da je bila karitativna dejavnost samostanskih bratov precej razširjena, saj je imelo vsako mesto hospic za tujce in revne. Samostanski špitali so se delila na infirmarium, namenjen izključno menihom in hospitium (hospitale pauperum), namenjeni laikom. Iz poročil o karitativni dejavnosti samostanskih bratov lahko sklepamo, da so nudili pomoč vendarle izbranim bolnikom, revnim. S tem pa moramo tudi pojasniti pomen srednjeveške socialne kategorije paupari. Gre za marginalne nasploh, ali za marginalne v privilegiranem smislu? Kategorija revnih se v srednjem veku bolj nanaša na vidik neenakosti, ki so jo pridigali moralisti od Gregorja Velikega naprej: vladar naj še posebej ljubi najšibkejše izmed svojih podložnikov. Rečeno drugače: dominantnega pomena je ljubezen, ki oblastniku omogoča pridobivanje moralnega kapitala, bližnji in pomoči potrebni so v tem razmerju objekti (moralne) esploatacije. Srednjeveška vladajoča moralna ideologija revne potrebuje in jih zatorej tudi nenehno reproducira. Že v 7. stoletju je Izidor Sevilj-ski določil revne kot pasivne žrtve. Revni tako niso ekonom-sko-pravna kategorija v današnjem pomenu, temveč so "odrasli moški svobodnega stanju, ki se ne morejo braniti."4 Vendar z digresijo v 7. stoletju naletimo na naslednjo težavo: imamo sicer revne, od katerih je zainteresiran oblastni red, vendar je razmerje do njih institucionalizirano na način družbene ureditve. Ko se po 10. stoletju pojavi hospital, pa razmerja podrejenosti ne določa več kategorija pasivnega uboštva, temveč s poljedelskim orodjem opremljeni servus ru-sticus! Marsikaj se je spremenilo: tridelna enotnost vojščakov, svečenikov in molilcev se je razdelila v dvojni opoziciji: fevdalci (vojščaki) nad kmeti, svečenikom pa je ostal monopol nad karitativnim delom. Ko zgodovinar Radics v slovensko historiografijo dobrodelnosti vpelje pojem kontinuitete od srednjega veka do 19. stoletja, moramo upoštevati, da pisec z načinom - na Kranjskem so od nekdaj obstajali dobrodelni zavodi, dobrodelnost je v "zgodovinski zavesti" Kranjcev, - reproducira določeno oblastno argumentacijo socialne politike. Ali pa je njegov namen prav v produkciji take zgodovinske zavesti? Če nas zgodovinopisje sili k razmišljanju na način kontinuitete, bomo najprej opazili naslednje. Če pristanemo na podmeno kontinuitete, sledimo skozi institucionalno zgodovino pomoči revnim prej njihovemu izganjanju, ki sledi neki logiki bogatih, na kar smo postali pozorni ob branju Foucaultovega Rojstva klinike. Omenjeno logiko Viri v nizanju zgodovinskega sosledja sicer prikrivajo, vendar ob koncu 19. stoletja, ko postane klinika tudi na Slo- venskem strogo specializirana ustanova, naznani le-ta povsem brez zadržkov in sramu do srednjeveške institucionalne prednice ekonomsko utemeljenost svojega obstoja: "Deželnemu odboru se daje pooblastilo, da betežnike z neozdrav-nimi kroničnimi boleznimi, ki nimajo s čim plačevati oskrbnine, izroča iz bolnice v hiralnico."5 To je vsekakor moment, ko se dotedanja urejenost skrbi za revne v neki instituciji zlomi in postane produktivna v povsem novi obliki. Problematiko moramo še nadalje zaostriti: urejenost karitativne skrbi se zlomi ob vsaki novi oblastni ureditvi, čeprav pri tem ohranja navidezno formalno kontinuiteto. Presojo, ali obstaja bistvena razlika glede človečnosti, če revež umre trenutne nasilne smrti ali shira v hiralnici, prepuščamo prizadetemu bralcu. Hospitali se po ohranjenih virih pojavljajo vzporedno z mestno urbanizacijo, nekako od 11. stoletja naprej. Pojavljajo se torej vzporedno s tematizaci-jo svoboščin, ključne besede zahodnoevropske civilizacije h. V nadaljevanju bomo skušali ilustrirati argumentacijo srednjeveškega dobrodelnega prizadevanja, da bomo v kontekstu srednjeveške mestne politike lažje razumeli skupek pravic in svoboščin, ki pomenijo predvsem zagotavljanje oblastnih privilegijev. Najstarejši vir 7, ki z njim razpolagamo, sega v sredino 11. stoletja: "Leta 1041, je bogat meščan in trgovec z imenom Peter Berlan \ ker ni imel rodnih dedičev, ustanovil sirotiš-čnico in ji zapustil vse svoje premoženje. Sirote so v tej hiši lepo vzgajali (Radics prevaja: vzgajali dobremu - op. p.) in vsakega, ko je dorasel, dali učit rokodelstva, ki ga je veselilo." Tudi naslednja stoletja kažejo bogastvo dinamike gradnje hospitalov, iz česar Radics sklepa, da je "dobrodelnost" in razvoj humanitarnih zavodov ena lepših plati zgodovine Kranjske. Štajerska kartuzija Žiče je imela svoj špital že v letu 1185, omenjen tudi leta 1485. V 13. stoletju, po križarskih vojskah, so nemški vitezi redovniki ustanovili hospital za gobavce (1228 in 1280). Listine iz leta 1228 omenjajo hospicij v Špitaliču pri Kamniku, namenjen obnemoglim potnikom 9. Prav tako je ohranjena listina iz leta 1232, ki omenja hospital, oz. špital v Kamniku l0, ustanovljen nekje med 1228 in 1232. Ubožnico ali špital sta najverjetneje ustanovila patriarh Bertold Andeški in njegov brat vojvoda Oton VII. Meran-ski po smrti njunega brata Henrika IV. (1204 - 1228), istrskega mejnega grofa. "Da je kamniški špital, ki je bil dejansko neke vrste hiralnica oziroma ubožnica (domus pauperum) za ostarele meščane, moral imeti tudi cerkev, je za takratne razmere razumljivo. Znan je primer, ko je okoli 1210. oglejski patriarh Volfker ustanovil špital na cesti v Oglej in mu poleg kmetij poklonil tudi cerkev."'1 Glede razširjene prakse srednjeveške dobrodelnosti lahko povzamemo prvi sklep: pri ustanavljanju hospitalov ni bilo toliko pomembno, komu bo ustanova nudila humanitarno pomoč. O nameščenih oskrbovancih tudi v ostalih zapisih ne zasledimo nikakršnega poročila, prav tako ne o ureditvi življenja, hišnemu redu in oralih podatkih materialnosti vsakdanjega življenja i:. Zapisi se ukvarjajo s tistimi, ki so prispevali in tistimi, ki so skrbeli za zbrana materialna sredstva. Kamniška listina iz 1232 določa razmerje med kamniškim župnikom, ki je upravljal špita-lu pripadajočo cerkev, in upravnikom špitala. Slednji je bil očitno v privilegiranem položaju, da*je možna interpretacija o falsifikatu "v korist kamniškega župnika." (Otorepec, str. 27) V listini 1232 se prepleta sledeča motivika ustanovitve cerkva in posredno špitala (v prevodu dr. Primoža Simonitija): "... po božjem navdihu dane mu zaobljube v podporo hiše onemoglih s pomočjo, darom in posestjo, ki smo jih, kolikor (nam) je naklonil bog, prispevali mi in naš brat Oton, svetli vojvoda meranski, in mu jih zavoljo zveličanja naših prednikov in odpuščanja naših grehov in še posebej zavoljo duše našega ljubljenega brata Henrika, mejnega grofa istrskega, blagega spomina, pridelili za to novo ustanovo, odrekel privilegiju eksampcije, ki smo ga glede tega mi in naš brat naklonili taisti hiši pod naslovom špitala... in dodal, da mora dotacija nove hiše - namreč sedem hub, ki jih posebej namenjamo v dotacijo oltarju, posvečenemu blaženemu Janezu Krstniku... s tridesetimi ovcami, za zmeraj namenjenimi za pridobivanje sira, s tretjino darov, ki samo v cerkvi svete Marije pripadajo župniku, izvzemši delež drugih duhovnikov - pripadati v uporabo in za vzdrževanje duhovnika, ki (bo opravljal bogoslužje) za grehe župnika in ustanovitelja in njegovih staršev in pobožne gospe Rihce in njenega moža ter vseh, ki so prispevali ali ki bodo poslej po božjem namigu prispevali podporo za imenovano hišo. Od dohodkov ali lastnine od petdesetih mark, ki jih je v prirast svojega zveličanja dal župnik Henrik imenovani cerkvi za podporo revežev..., pa mora lete (dohodke) redovnik..., ki ima pred očmi boga, ponižno izdajati za reveže, kolikor jih je mogoče iz njih oskrbeti, kakor bo po milosti božji rasla količina posestev ali dohodkov, tako naj raste tudi število revežev."13 (sic.) V izbranem citatu smo izpustili vsebinsko nepomembna podredja in opisne digresije, da bi poudarili ekonomijo (v najsodobnejšem kapitalističnem smislu) srednjeveške humanitarne dejavnosti. Drznili si bomo povezati hospital srednjeveškega 12. stoletja s hospitalom razsvetljenskega konca 18. stoletja na Slovenskem, kar je nedvomno zgodovinski prekršek, vendar je naš namen opozoriti na ponavljanje retorike pri argumentaciji karitativne motivike. 2. Med revščino in ovcami, sirom, znižanjem vinskega daca ter duhovniškimi privilegiji. Valvasor konec 17. stol. govori o špitalu kot o neki samoumevni in neproblematični pozitivni ustanovi, ki "ima lepe dohodke od davščin in desetin", zato je tudi vsa pozornost (kar lepo vidimo že v Listini 1232) usmerjena v oskrbnika in način njegovega nadzorovanja. Na tem mestu se moramo vprašati: se je na Slovenskem sicer pojavil fevdalizem, vendar je še vedno veljala družbena delitev izpred 10. stoletja? Preselimo se še naprej, pod cesarstvo Marije Terezije, ki je dala 1759. leta postaviti sirotiš-če, "ker je bilo eno vil. veku ustanovljeno tekom viharnih časov že davno propadlo." Ustanovna listina se polasti znanega toposa: "kratko naznanilo, kako napraviti sirotiš-če v Ljubljani, razglaša poziv, naj se pomore zvršiti dobro delo in riše s kratkimi potezami bodočega zavoda osnovni crtež, ki je res vse pohvale vreden zaradi posebne primernosti svoje."14 Podobno je tudi Radicseva zgodovina ljubljanske civilne bolnice od nastajanja (1786) do francoske zasedbe (1811), nizanje zaporedja količine in vrste materialnih prispevkov za izgradnjo in vzdrževanje ustanove. Upravitelji so potrebovali tri leta (od 1786 do 1789), da so bo nemajhnih denarnih manevrih in transakcijah, sprejeli prvega meščana v oskrbno. Celo sam cesar Jožef II. je moral v ta namen dvakrat obiskati Ljubljano. Jožef II.je vzel skrb za dušni blagor in odpuščanje v svoje roke, (reveži pa so še naprej veselo služili za vzvod zbiranja humanitarnih sredstev. Moda in kvaliteta NORania ®SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! IZJAVA TEDNA Vincencij Demšar iz Škofje Loke sporoča: »NE JUTE GLASA!« Vincencij Demšar, predsednik škofjeloške vlade, ki je zdaj v odstopu - gospodu Demšarju je bila namreč izglasovana nezaupnica - nam Glasovcem I dela tako veliko brezplačno reklamo, i da bi se mu radi še posebej zahvalili. Vincencij Demšar namreč naokoli javno med drugim razglaša, da je njegova vlada morala pasti zato, ker je delala predobro in so se politični nasprotniki ustrašili njenih uspehov. Glavni krivec pa je Gorenjski glas, ki do skraj-nosti enostransko in netočno poroča o delu škofjeloške vlade. Gorenjski glas je ZLONAMEREN in ... NEUŽITEN! Hvala, gospod Demšar! Ni ga namreč Gorenjca, ki takega »pofla« od cajtenga ne b' hotel videti vsaj od daleč. Hvala tudi za spoznanje, da je časopis GG neužiten in da bodo njegovo neužitnost bralci že spoznali - če je še niso. Ljubi bralci in bralke: ne jejte, za vse na svetu, Gorenjske 9a glasa, ker je neužiten. Papir bi vaš želodček morda še prebavil, ne pa tudi tega, da na papirju nič ne piše o enormnih Uspehih loške vlade, ki tako predobro dela, da je pahnila vse Politične nasprotnike v panični strah. Ne žvečite ga niti za » ■ruštek « in ne za južino, kaj šele za večerjo. In ne pojejte tele Prve strani, na kateri je slika opozoritelja, ki ga jako skrbi za vase zdravje... In, prosimo vas: če vidite gospoda Vincencija Demšarja, nemudoma povejte, da smo se mu na vse pretege zahvalili 2a njegove brezplačne propagandne prijeme. Zanesljivo namreč vemo, da človek, ki je količkaj pri sebi, neužitnih stvari ne Prijemlje v roke, kaj šele, da bi jih bral. Zatorej seveda lahko tudi gospod Demšar le iz vaših ust izve, da smo mu neizmerno zahvalni in na veke hvaležni... • D. Sedej SPET JE SEJEM NA JESENICAH PETROV SEJEM . . Jesenice se lahko ponašajo tudi z dokaj razvito sejemsko ^javnostjo, saj so včasih imeli skoraj vsak mesec kramarski sejem. Poleg najbolj znanega Jožefovega sejma je bil precej 2r>an tudi Petrov sejem, ki je kasneje potonil v pozabo. Pri jeseniškem Turističnem društvu so se odločili, da obučio staro sejemsko tradicijo, še zlasti zato, ker opažajo, da so tovrstni sejmi zelo zanimivi tudi za obiskovalce iz bližnje Avstrije in Italije. Petrov sejem bo tako postal tradicionalen in sčasoma vse bolje obiskan. Že lani so poskušali to pozabljeno prireditev obuditi, vendar so jo morali zaradi junijske vojne odpovedati. Na željo nekaterih, ki so se prijavili, so sejem pripravili v prvih avgustovskih dneh, vendar so bile razmere take, da je bil sejem slabše °oiskan. Sejem so letos pripravili od vključno četrtka, 25. junija, oo vključno ponedeljka, 29. junija, vsak dan od 9. do 20. ure. ^a sejem so povabili obrtnike, izdelovalce artiklov široke Potrošnje, zasebna, družbena in mešana podjetja proizvod fe in trgovske stroke in kmetijske proizvajalce. Na sejmu, ki J6 na Čufarjevem trgu na Jesenicah, prodajajo oblačila, obu tey in druge izdelke, kozmetiko, semena, lastne kmetijske Pridelke, mesne in mlečne izdelke, slaščice, pekovske izdelaš, drobne tehnične izdelke, dobra je gostinska ponudba. Sejem bodo spremljale razne zabavne prireditve. V soboto bo modna revija in nastop skupine Dotik z Jesenic ter plesne skupine, v nedeljo srečelov z dobrimi dobitki, v ponedeljek Popoldne z začetkom ob 17. uri pa nastop ansambla Tonija "ervola iz Brežic. Organizatorji so pripravili tudi zabavni park 28 otroke. Sejem je odprt vsak dan od 10. do 21. ure. % rj.s. ODPRTO OD: 8.00- 19.00 SOB. OD 8.-12.00 N I_i l_ N i SODIŠČE BAR LIPA ERCURl c. Staneta Žagarja 19a,teL: (064) 326-985 kadar želite izreči ljubezen, navezati novo poznanstvo, utrditi prijateljske vezi, boljše od vsake besede, recite to z rožami. Sedanji in bivši - Če pride Kučan na Gorenjsko, ga hitijo pozdravit' vsi: otroci si želijo njegov avtogram, nekdanji sodelavci, kot Štefan Nemec, pa mu prisrčno stisnejo roko... Foto: D.S. RAZSTAVA PSOV V KRANJU. Kranj, junija - Prejšnjo soboto in nedeljo je bila v Kranju velika razstava psov vseh pas*«, ki sicer ni imela mednarodnega naslova, čeprav so na npf sodelovali lastniki kar iz 15 evropskih držav. To je bila fajjp tovrstna razstava Kinološkega društva Naklo, ki pa je tokrat ostala brez mednarodnega naslova, ker Slovenija še ni JManica mednarodne organizacije FCI. Vendar pa zato kakovost razstave ni bila nič slabša. Ljubiteljem psov so prizadevni, delavni in sposobni organizatorji Kinološkega društva Naklo uspeli tokrat pripraviti dva zares lepa dneva na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma. Psi vseh pasem, med njimi tudi pravi lepotci, prvaki, dobitniki že številnih priznanj, so si tokrat na državni razstavi v Kranju pridobili še kakšno odličje več. Predsednik organizacijskega odbora in Kinološkega društva Naklo Janez Bartol je ob koncu razstave povedal, da je vse potekalo po programu, da so jim udeleženci iz različnih držav izrekli pohvale, da so prišli vsi napovedani sodniki, obiskovalcev pa je bilo sploh veliko. "Škoda pa je, da tovrstnih prireditev v Kranju, ko je zbrana domala vsa Evropa, z obiskom ne potrdijo turistični delavci. Nenazadnje bi bila njihova navzočnost lahko tudi neke vrste promocija ponudbe, možnosti in prizadevanj za uresničevanje turističnih hotenj." • A. Z. NOVO V KINU K2 Dvema prijateljema se uresničijo življenjske sanje - vzpon na K 2, najnevarnejšo goro na svetu. Tavlor Tarantino je 35-letni advokat iz Seatla, ki želi vsepovsod in ob vsakem trenutku dokazovati, da je najboljši. Poleg tega pa je pravi ženskar. Njegov prijatelj Harold Ja meson je njegovo nasprotje. Biolog, znanstvenik, poročen in oče malega sina je bolj introventiran. Skupna jima je samo nevzdržljiva alpinistična strast. Na nekem alpinističnem izletu na Aljaski srečata Tavlor in Harold skupino, ki jo vodi Phillip Clavbourne, ki preizkuša novo opremo. Odklonijo Haroldov predlog, da bi taborišče preselili na varnejše mesto Zaradi tega dva člana odprave izgubita življenje v snežnem plazu. Ker Harold in Tavlor domnevata, da se Clavbourne pripravlja za vzpon na Himalajo, Tavlor predlaga, da on in Harold zamenjata preminula člana odprave. Tavlorju je popolnoma jasno, da jima bo to edina možnost za kakšen pomembnejši vzpon. Tavlorja ne zanimajo nikakršni Haroldovi izgovori o družini in poslovnih odnosih, kajti tu je K 2, življenjski izziv, ki se ga ne sme zamuditi PREBERITE: SVINČENI POZIV PRAVIH DEMOKRATOV ODPRTE STRANI: SAME BEDARIJE IN LAŽI! ŠE ENAINDVAJSETKA Ml MANJKA! SONČKOV KOT V R SONČNO M Vremenoslovci nam za konec tedna obetajo nekoliko lepše vreme: sončno bo in toplo. GOLJUFIJA NA DEBELO V BLEJSKEM GOLFU RAČUN, 0A DOL PADEŠ! V petek, 19. junija, se je skupina nekdanjih sošolcev - devetnajst jih je bilo -zbrala na praznovanju 20-letnice mature v znanem blejskem hotelu Golf. Bilo je vse v redu, lepo in prav, čeprav jih je rahlo motilo, da so bili od vseh treh natakarjev postrežem v njim neznanem jeziku. Ko pa je natakar prinesel račun, so se prijeli za glavo. Račun ni prihajal iz registrske blagajne, ampak je bil napisan »na roko«, ni pa tudi vseboval nikakršne specifikacije. Vsota: neverjetnih 74.000 tolarjev. Presenečeni gostje so seveda nemudoma zahtevali, da se jim na licu mesta predoči, koliko kaj stane in koliko je natakar v resnici zaračunal. Prva neprijetna ugotovitev je bila, da so v resnici popili sedem steklenic piva, zaračunal pa jim jih je kar 16. Nato se je zmotil še pri buteljkah in krepko uštel tudi pri množenju. Za aperitiv naj bi dobili »viljamovko«, ki naj bi bila tudi všteta v ceno večerje, ki je znašala 1.500 tolarjev. A viljamovko je natakar zaračunal posebej, po 300 tolarjev in množil z 19... Poklicali so generalnega direktorja in policijo. Generalni direktor se je čudil in čudil, češ kako je to mogoče? Ko je povohal steklenico, v kateri naj bi bila viljamov-ka, je ugotovil, da viljamovka zares ni. Generalni je tudi dejal, da se mu v dvajsetih letih kaj takega ni zgodilo.. Na koncu so ugotovili, da bi bili opeharjeni, če bi kar plačali, za neverjetnih 27.000 slovenskih tolarjev!!! Kar je preveč, je seveda preveč) Veliko natakarjev se kdajpakdaj rado zmoti, ampak - zmotiti se za 27.000 tolarjev je pa le prehuda. Družbo danes izjemno zanima, ali je natakar, ki ima take neverjetne računske apetite v svojo korist, še zmeraj na svojem delovnem mestu? • D.S. (KDmUKIoU^ISnGLAS SALON POHIŠTVA m isii Predoslje pri Kranju, tel.: 241-031 MESEC SEDEŽNIH GARNITUR Nove opreme • Slovenj Gradec IN SPALNIC Lesne industrije Idrija POVEČAN RAZSTAVNI PROSTOR! POPUSTI DO 40 %! Prepričajte se o naši ugodni ponudbi - odločitev pa je povsem vaša! del. čas: od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Obiščite jubilejno cvetlično razstavo v Cerkljah CERKLJE, 2. do 5. julija 1992 Sodeluje 500 razstavljalcev iz vse Slovenije V zabavnem programu sodelujejo priznani ansambli. Otvoritev razstave bo v sredo, 1. julija, ob 20. uri, odprta bo vsak dan od 8. do 20. ure 25. razstava cvetja 22. razstava lovstva ribištva in čebelarstva Glavni pokrovitelj razstave je Izvršni svet skupščine občine Kranj. POKROVITELJ RAZSTAVE: [GLAS NAGRADNO VPRAŠANJE Kje v Cerkljah bo od 2. do 5. julija jubilejna cvetlična razstava? Odgovor:_ Izmed odgovorov, ki jih bomo prejeli do vključno 1. julija, bomo izžrebali 25 pravilnih in jih nagradili s po dvema vstopnicama za ogled razstave. Kupon z Vašim odgovorom pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. Ne pozabite pripisati svojega naslova! IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 26. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 9.30 9.30 11.20 10.50 11.50 12.00 12.05 12.50 13.35 13.45 13.50 16.20 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.25 21.30 22.00 22.25 22.28 22.30 0.45 Video strani Program za otroke Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka Ko je pomlad: Kadar kupuješ hlače, ponovitev igrane serije Zelena ura, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila TV dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Umetniški večer, ponovitev; Povečava: Filmi AGRFT Gospodarska oddaja: R & R, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum EPP W. M. Thackerav: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka EPP Sova: Roseanne, ameriška nanizanka TV dnevnik 3, Vreme, šport Napovednik EPP, Video strani Sova: Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka, Zaslišanje, francoski film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka, Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 18.25 Regionalni program - Maribor 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.05 Goeteborg: EP v nogometu, finale, prenos in podelitev 22.30 Večerni gost: prof. dr. Božo Otore-pec 23.20 Umetniški eksperimentalni program: Studio Citv 0.20 Koncert simfonikov RTV Slovenija l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.59 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Tiso-čena Amerika, španska risana serija 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu: Plavalni maraton 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 On in ona, ponovitev ameriške humoristične na nizanke 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Pri koritu, ponovitev angleške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Plamenica 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Tretja balkanska vojna, doku mentarni film 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vi in vaš video 21.45 Ekran brez okvirja 22.55 Dnevnik 23.15 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.05 Poročila 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 14.50 Video strani 15.00 Animavizi ja 19.30 Dnevnik 20.10 EP v nogometu: Finale, prenos iz Goteborga 22.05 Po vojni, angleška nadaljevanka 23.00 Vox 23.30 Nedotakljivi, ameriška ČB nanizanka 0.20 Gardi jada 3.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Stan Laurel in Oliver Hardy 12.45 A shop 19.00 Risanka 19.10 Kultura, ponovitev sredine oddaje o kulturi 20.00 Napoved sporeda, Risanke 20.10 Dnevni informativni program 20.35 35 mm, oddaja o novostih na filmskem platnu 20.45 Celovečerni film 22.20 Filmski režiserji, dokumentarna oddaja (John Milltus) 22.50 A Shop - Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 10.00 Šolska TV 10.30 Spet ti kolesarji, ponovitev nemško-avstrijskega filma 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.35 Družinske ve zi: Domotožje 14.00 Batman: Tut pokliče Batman teče 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Nekoč je bila ... Amerika 15.30 Am, dam, des 16.05 Moja dežela in druge živali 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki: Tekmec 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Evropski policisti: Mrtveci ne tihotapijo 21.20 Pogledi SLOVENIJA 1 23.20 Zaslišanje, francoski barvni film Silvestrovo, mestna policijska postaja. Inšpektor Gallien pokliče na zaslišanje notarja Mar tinauda, ki je na sprehodu našel trupli dveh deklic. Raziskovanje tako grozovitega zločina sicer ni najbolj primerno opravilo za praznični večer, vendar je primer nujen. Kajti ugledni mestni advokat je tudi glavni osumljenec. Njegove izjave so dvoumne, razen tega pa v njegovem zasebnem življenju ni težko poiskati motiva za umor. Inšpektor Gallien se zasliševanja loti brez usmiljenja... s strani 21.35 Ghostvvriter, ameriški film 23.05 Vsakemu svoje, italijanski film 0.30 Petrocelli 1.15 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.25 1000 mojstrovin 14.35 Leksikon umetnikov 14.40 Vroči ritmi v Chi-cagu, ameriški glasbeni film 15.45 Kronski dragulj, angleška nadaljevanka 17.30 Srečanje z naravo 18.00 Trojka iz kioska: Majhna darila 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni progam 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 EP v nogometu, finale iz Goteborga 21.15 čas v sliki 22.30 Nagrada Ingeborg Bachmann 1992 23.00 Mojstrovine: V džungelskem delčku verjetnosti 0.05 Those were the davs, kratki film 0.10 Leningrad cowboys go to Amerika, finski film 1.25 Monty Python's Flying circus, humoristična serija 2.00 Poročila/ 1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina. Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio "GAGA" 11.05 - Petkovo srečanje - 12.05 - Na današnji dan - 12.30 - Kmetijski nasveti - 13.00 - Danes ob 13-ih -13.45 - Iz tujega sveta 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Radijska tribuna - s poslanci - 17.05 - Studio ob 17 ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Oddaja za pomorščake -22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - RADIO TRŽIČ 16.00 - Napoved sporeda 16.10 -Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek - 17.05 - Glasbena delitacija - The Doors - 2. del -17.45 - Radio Bomba - 18.50 - Napoved sporeda za soboto 19.00 -Slovo - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Zrcal-ce, zrcalce - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam daš - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00-19.00 Zadetek v petek, vmes EPP, obvestila 19.00 - Odpoved programa - KINO 26. junija CENTER amer avant. drama K 2 ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, kom. ZADNJI SKAVT ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. MOJA PUNCA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film OBRAČUN V MALEM TOKIJU ob 18. in 20. uri VSEM ŠOLARJEM, UČITELJEM IN STARŠEM ŽELIMO LEPE POČITNICE. Šolskemu letu v slovo Šolsko leto se izteka, polno znanja in učenja, pa še mnogo trepetanja, da v glavi bi bilo zadosti znanja. Ko sem zjutraj sladko spal, mi je zvonček pocingljal; hitro vstanem, se oblečem, proti šoli stečem. Mi smo že utrujeni, šolski zvonec tudi, ker vsako uro se mu mudi, da nas v razred spet spodi. Zato se skupaj z njim počitnic veselim. Anže Dobrilovič, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Zakaj si želimo šole v naravi Trikrat hura za šolo v naravi Narisal Blaž Alič, 4. d Letos bomo zadnji teden pouka preživljali na Pokljuki. To bo šola v naravi. Stanovali bomo v Šport hotelu. Nekateri med nami bomo prvič v hotelu. Spoznali bomo visoko gozdno planoto, šotno barje, alpsko cvetje, planinski kal s pupki, ptice hudournike, kavke in druge. Veliko bomo planinarili in tako spoznavali alpski svet v živo. Veselimo se tudi športnih iger. Z nami gresta tudi tabornika, ki nas bosta seznanjala s taborniškimi veščinami. Obiskal nas bo gospod iz Triglavskega narodnega parka i" nam pripovedoval o življenju in značilnostih parka. Gospod Štremfelj nam bo pokazal diapozitive o plezanju na najvišje gore sveta. Spoznali bomo tudi reševanje izpod plazu z lavinskimi psi' Uživali bomo v družabnih igrah in plesu. Držite pesti za lepo vreme. Četrtošolci OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Nagrajeni tržiški osnovnošolci Za priznanje se je treba potruditi Tržič, 23. junija - Med včerajšnjo slovesnostjo v tržiški osnovni šoli Zali Rovt niso prezrli svojih najuspešnejših učencev. Ravnatelj šole Janez Godnov je izročil knjižne nagrade 17 učencem od 1. do 7. razreda, zaslužilo pa si jih je tudi 8 odličnjakov v vseh osmih letih šolanja. Mentorica planinske skupine Vera Primožič se je zahvalila za sodelo- David Primožič iz Loma: »Pokal šport-I nega zmagovalca sem osvojil zaradi so-I delovanja na šolskih tekmovanjih, pred-i vsem v krosu in atletiki. To sem dosegel |j prvič v osmem razredu, sicer pa se že od 1. razreda ukvarjam s smučanjem. Tekmujem v slovenski mladinski reprezentanci, zato bom tudi počitnice preživel ob treningih in plavanju v tržiškem bazenu. Ob šolanju v smučarskem oddelku loške gimnazije bo šport v ospredju.« Saša Mihevc iz Loma: »Vesela sem športne zmage drugo leto zapored. Ukvarjam se s tekom na dolge proge, v šoli pa se udeležujem vseh tekem v atletiki. Šport je pri srcu veliko mojim vrstnikom, s katerimi smo prav dobri prijatelji. Tudi za učenje ostane dovolj časa in energije, zato si bom v osmem razredu ponovno prizadevala za dobre športne rezultate. Kdo me je navdušil za šport? Moj ati je tudi športnik, on me spodbuja!« vanje približno 150 mladim; 12 izmed njih si je prislužilo bronasti znak, 8 pa srebrni znak "Mladi planinec". Mentor šolskega športnega društva Silvo Japelj je razglasil najboljše tri športnice in športnike. Priznanja so podelili še učencem, ki so tekmovali v angleščini in matematiki, učila pa sta jih Ada Bohinc in Viktor Švab. $ « Irena Gril iz Tržiča: »Že v 3. in 4. razre- du sem obiskovala angleški krožek, se-Jfl daj pa poleg šolskih knjig prebiram še drugo literaturo v angleščini. Letos sem zmagala na šolskem tekmovanju, se uvrstila na 2. mesto na občinskem tekmovanju in se kar dobro odrezala na republiškem nastopu. Jeziki me zelo veselijo, zato se učim tudi nemščine. Upam, da bom kot odličnjakinja uspešna tudi v kranjski gimnaziji.« Verena Golmajer iz Pod Iju bel ja: »Ne sa; mo matematika, tudi drugi predmeti mi ne delajo težav; vseh sedem let sem bila odlična. Pri matematičnih tekmovanjih iz leta v leto napredujem. Letos sem si prislužila srebrno priznanje. Seveda me zanima še kaj drugega! Tri leta plešem v domači plesni skupini, v prostem času pa rada brcam žogo s prijatelji. Načrti za počitnice? Najprej morje, potem pa še ne vem.« • Stojan Saje Radovljiški župan Vladimir Černe je v sredo dopoldne sprejel 41 učencev osmih razredov, ki so vseh osem let osnovne šole nosili domov odlična spričevala. Pridružujemo se čestitkam. MIMM1LK Počitniški namig I PREPROGA STKANA IZ KOREKTNE ■ PRIJAZNOSTI je za VAS, cenjeni, kupci položena v novi trgovini JEKLOTEHNA - ŽELEZNINA ZAPLOTNIK v Kranju. ŠIROK IZBOR BLAGA 1 do Od Medvodij Podljubelja Učenci šestih in sedmih razredov pet dni po Slovenski geološki poti Za šestošolce in sedmošolce, ki se med počitnicami boje dolgočasja, hkrati pa jih privlačijo narava in njena bogastva, prirejajo Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, Didakta Radovljica, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič ter Gorenjski glas zanimivo "šolo v naravi". Ponujena sta dva roka po pet dni, in sicer od 6. do 10. julija ter od 17. do 21. avgusta. Udeleženci bodo spoznali Slovensko geološko pot, opazovali kamnine in okamnine na tej poti, si ogledali posamezne opazovalne točke, nabirali okamnine in pri tem uporabili tudi kladivo, sortirali okamnine, pisali dnevnik. Potrebujejo udobne visoke čevlje, nahrbtnik, kladivo, časopisni papir, zvezek in pisalo. Cena petdnevnega programa je 1.500 tolarjev, vanjo pa je vračunan prevoz z avtobusne postaje v Tržiču in malica. Prijave sprejemajo v tržiški knjižnici (tel. 50-361) in v tržiškem muzeju (50-358). I I I I I I I I 1 (vodoinštalacijski material, oprema in material za ogrevanje, žeblji in vijaki, okovje, orodje, hobby program, gospodinjski aparati, elektro material, barvne kovine, cevi) m DOLGOLETNE IZKUŠNJE, KAKO SVETOVATI 0G0DNE CENE na primer: • peč TVT Standard z bojlerjem: od 100.007 do 143.254 SLT • peč TVT Standard brez bojlerja: od 72.900 do 104.315 SLT • peč TVT Central: od 50.580 do 63.005 SLT • radiatorji Aklimat: od 587 do 1.322 SLT/člen • raztezne posode Varflex: od 5.935 do 11.642 SLT • armature Mariborska livarna in Unitas: tovarniške cene • barvni televizorji UNITEC: od 37.259 SLT dalje, SO ARGUMENTI, KI JIH BOSTE GOTOVO ZNALI CENITI! JEKLOTEHNA - ŽELEZNINA ZAPLOTNIK, do.o. KRANJ, STRAŽIŠČE - Škofjeloška c 56. telefon 310-050 in 311-984 Gradbeni material, barve in čistila, pa vam ponujamo v JEKLOTEHNA AGILE, d.o.o., Zgornje Bitnje 1, (preko ceste), telefon 311-675 Delovni čas: 8. - 12. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure ^ JEKLO A ŽELEZNINA TEHNA^ Mi poznamo rešitev I I ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Češnje so rdeče Češnje so zaradi majhne količine maščob, soli in beljakovin zelo pomembne za bolniško dieto, posebno pri srčnih boleznih in boleznih obtočil, pri ledvičnih boleznih, enako pri protinu in rev-matizmu. Češnje dajemo srčnim bolnikom v obliki kompota, ne samo zato, ker je krepčilen in osvežujoč, ampak tudi zato, ker se s tem prepreči nastajanje plinov v črevesju, ki potiskajo prepono navzgor proti srcu. Zaradi majhne količine maščob in hranilnih snovi so češnje zelo priporočljive za shujševalne kure. Sladkornim bolnikom dajemo češnje v zmernih količinah, ker je večina sladkorja tako imenovana levuloza, oblika sladkorja, ki sladkornim bolnikom ne škoduje. Uporaba v ljudskem zdravilstvu Iz plodov se pridobiva tako imenovani češnjev cvet. Le-ta dene želodcu zelo dobro, greje ga in v hipu odpravi vse želodčne težave, ki nastanejo zaradi pitja mrzlih pijač (poleti!). Češnjevec deluje poživljajoče pri npaadih slabosti. Če ga vtiramo v kožo, krepi preutrujene ude. Svež ali s steriliziranjem konserviran brezalkoholni češnjev sok krepi srce. Iz posušenih češnjevih pecljev dobimo zelo dober prsni čaj za izkašljevanje. Tudi pri bledici je dobro piti čaj iz češnejvih pecljev. Smolo, ki se izloča iz poškodovanega lubja,Je treba raztopiti v vinu in piti pri starem kroničnem kašlju. Će pa stopimo smolo v vinskem kisu namesto v vinu in v tej tekočini kopljemo srbeča mesta na telesu, bo srbečica kmalu izginila. Če jo vtiramo v lasišče, odpravimo prhljaj. Če stremo jedrca češnjevih koščic v prašek in ga jemljemo z vinom, odpravimo s tem pesek in kamne. Češnjev zavitek • Testo: 75 dag moke, 3/8 1 mlačne vode, 1 rumenjak, sol Nadev: 1 1'2 kg češenj, 10 dag masla, 5 dag drobtin, 15 dag sladkorja, cimet Iz moke, rumenjaka, vode in soli ugnetemo testo in ga pustimo počivati. Medtem operemo češnje, jim odstranimo koščice, jih osladkamo 01 odišavimo s cimetom. Nato na maslu prepražimo drobtine. Spočito testo razvlečemo po prtiču, počakamo, da se nekoliko osuši, nato ga do polovice potresemo najprej s prepraženimi drobtinami, po drobtinah pa s češnjami. Drugo polovico testa Poškropimo z raztopljenim maslom. Tako pripravljeno testo zvi-Hjfto, položimo zavitek v omaščen pekač in spečemo. Češnjev biskvit Potrebujemo 3 do 4 jajca, 25 dag tnoke, 18 dag sladkorja, dve mali kavni skodelici olja in prav toliko vode, 1 pecilni in 1 vanilin prašek, kilogram razpečkanih češenj. Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem, dodamo dve skodelici olja in dve skodelici vode, umešamo moko, pecilni in vanilin SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE ODBOR ZA GORENJSKO Državljankam in državljanom republike Slovenije iskreno čestitamo ob prvi obletnici razglasitve neodvisnosti. Na vsako vprašanje se najde odgovor Vprašanje: B.A., Tržič: Rada bi obnovila parket v stanovanju. S kakšnim lakom naj ga polakiram? HELIOS VAL VODNI LAK ZA PARKET Val je enokomponentni lak na osnovi vodne disperzije poliuretansko akrilnih veziv. Lak je zdravju neškodljiv, ker ne draži kože in oči, in ima blag vonj. Val se uporablja za lakiranje vseh vrst parketa, ladijskih podov, lesnih oblog in plute v stanovanjskih in poslovnih prostorih, šolah, vrtcih, bolnišnicah, kjer so tla izpostavljena normalni obrabi. Pred uporabo je potrebna priprava podlage. Parket mora biti strojno obrušen in očiščen. Obloge in pluto moramo obrusiti z ročno ali električno brusilko. Les mora biti suh, sobna temperatura in temperatura tal ne smeta biti nižji kot 15 stopinj Celzija, relativna vlaga v prostoru naj ne presega 70 do 80 odstotkov. Pri obnavljanju starih premazov je priporočljivo, da jih popolnoma odstranimo, če pa to ni mogoče, predhodno naredimo preizkus na manjši površini. Val pred uporabo premešamo v originalni embalaži, nanašamo pa ga s čopičem. Priporočamo nanos najmanj treh slojev laka. Sloj nanesenoga mokrega laka mora imeti mlečen izgled; med sušenjem se lak popolnoma zbistri. Posušen lak pred nanašanjem naslednjega sloja ročno obrusimo, da je površina na otip popolnoma gladka. Za brušenje uporabimo papir za strojno brušenje uporabimo papir za strojno brušenje granulacije 100. Prah odstranimo s sesalcem. Posamezni sloji laka si sledijo po približno šestih urah, realni časovni presledek med njimi pa je odvisen od pogojev v prostoru (temperatura, vlaga) debeline in števila nanosov. Vala ni potrebno razredčevati, ker je že pripravljen za lakiranje. Orodje očistimo z vodo takoj po uporabi. Kilogram laka zadošča za lakiranje povprečno 12 kvadratnih metrov v enem sloju. Val je obstojen najmanj dve leti, če je skladiščen v originalni embalaži na suhem prostoru pri temperaturah od 5 do 30 stopinj Celzija. prašek. Na koncu dodamo še sneg iz vseh beljakov, ga previdno vmešamo v maso in to zlijemo na pomaščen pekač. V testo zdaj potopimo češnje, jih z vilicami lepo enakomerno razporedimo po testu. Biskvit damo peči v hladno pečico, da ob ogrevanju le-te še vzhaja in pečemo dobrih 20 minut na temperaturi 180 stopinj C. Ko je pečen, ga ohladimo, razrežemo na kocke, potresemo s sladkorjem in ponudimo. Enako lahko pripravimo pecivo tudi z drugimi vrstami sadja, kot so borovnice, na koščke narezane marelice ali breskve, rabarbara, maline, rdeče jagode in podobno mehko sadje. Zelo dobre pa so tudi kombinacije: k sadju, ki nima dosti kisline, se dobro poda rabarbara. Poskusite. Češnjevo meso Na 5 kg češenj vzamemo le 1 kg sladkorja Kadar kuhamo sadje tako dolgo, da se zelo zgosti, dobimo sadno meso (pekmez). Sadju dodamo le malo sladkorja ali ga kuhamo tudi brez njega. S kuhanjem izparimo zelo veliko vode in s tem dosežemo trpežnost shranka. Zaradi nezadostne vlage se mikroorganizmi v njem ne morejo razviti. Delno pa sadje konservirata tudi njegova lastna kislina in sladkor. Za češnjevo meso potrebujemo zelo malo sladkorja. Vzamemo prav zrele češnje, s pridom pa uporabljamo tudi poškodovane od dežja. Ravnamo takole: iz češenj izluščimo koščice, nato jih de-nemo v nizko in široko posodo s celim loščem. Na ognju jih neprenehoma mešamo, da se nam na dnu ne pripalijo. Okus jim zelo izboljšamo, če posebej stolčemo nekoliko koščic, jih zalijemo z vodo in pustimo vreti okoli 10 minut. Nato jih precedimo skozi platneno krpo in odcedek zlijemo v posodo k češnjam. Ko je meso tako gosto, da pada v debelih kepah od žlice, je dovolj kuhano. Sladkor dodamo malo pred koncem kuhanja. Še vroče meso denemo v kozarce, ki jih postavimo v pečico, da se napravi na vrhu kožica, nato kozarce zapremo. Češnjeva marmelada Na 1 kg češenj brez koščic 75 dag sladkorja Iz zrelih češenj odstranimo koščice. Denemo jih v kozico in kuhamo na hudem ognju, da tekočina hitro hlapi in se marmelada naglo zgosti. Vmes jo sladkamo. V pol ure mora biti gosta. Češnje naj se ne razkuhajo popolnoma. Še vročo marmelado denemo v pripravljene kozarce. Zapremo jih takoj. Enako kuhamo tudi marmelado iz visenj ali iz enake količine češenj in visenj. Za same višnje vzamemo 1 kg sladkorja na 1 kg očiščenega sadja. Občanom Kranja in vsem Slovencem čestitamo k prvi obletnici samostojne in neodvisne države Slovenije* Naš dolgoletni sen je uresničen Želimo vsem prijetno praznovanje. NARODNI DEMOKRATI 10 KRANJ 10 Kranj SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 10 Kranj LIBERALNA STRANKA K) Kranj Q G 0 Z 0 N 0 GOSPODARSTVO KRANJ PRODAJA TRAKTORJE IMT 542 S cena 513.000,00 SLT + 5 % p.d. 549 S cena 570.000,00 SLT + 5 % p.d. TRAKTORJI SO OPREMLJENI S KABINO IN KOMPRESORJEM. _Informacije: telefon 211-472, Ing. Novak SLOVENIJATURIST v/% pojdite z nami t ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE NA OTOČCU — bivanje v hotelu Garni ali v bungalovih — izjemno ugodne cene za tedenski paket — piknik, šola jahanja, čolnarjenje, otroški vrtec, bazen, odbojka na plaži, tenis, zabavni večeri... IN DODATNA UGODNOST: S PREDLOŽITVIJO TEGA OGLASA IZ GORENJSKEGA GLASA 5 0DST0TK0U POPUSTA NA CENO ARANŽMAJA. Opomba: pri enem tednu "zelenih družinskih počitnic" lahko z Gorenjskim glasom letujete do 1.000.- tolarjev ceneje. Informacije in prijave: poslovalnice SLOVENIJATURIST v Ljubljani, Kranju, Bohinjski Bistrici in na Jesenicah. SOBOTA, 27. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 8.30 8.30 8.50 9.00 9.15 11.10 12.00 12.05 12.50 12.55 14.50 14.55 15.45 15.50 16.50 16.55 17.00 17.10 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 23.25 22.56 2.10 Video strani Izbor Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Biser Lonček, kuhaj: Ribja pašteta Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Tok, tok, ponovitev EP, Video strani Večerni gost, ponovitev Napovednik ... do priznanja, ponovitev dokumentarne oddaje ob obletnici osamosvojitve EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Cvetje v jeseni, slovenski film Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip EPP Komu gori pod nogami? EPP S. King: Zlata leta, ameriška nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Gabrielov ogenj, 8. epizoda ameriške nanizanke Harlekin, avstralski film Nočne ure, 14. epizoda ameriškega varietejskega programa Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.25 Video strani 16.35 Sova, ponovitev, Roseanne, ameriška nanizanka, Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 18.00 Prisluhnimo tišini 18.15 Angleščina v poslovnih stikih 18.30 Pozdrav iz Bohinja s Slovenskim kvintetom 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Klasika 20.30 Njen alibi, ameriški film 22.05 Tržnica - samo slovenska, posnetek javne tribune iz Cankarjevega doma 22.45 Umetniški eksperimentalni program 0.15 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 TV šola: Odprta ura 10.00 Poročila 10.05 Kaj se mi dogaja? program za otroke 11.05 Otrok, Šo-ia, dom 11.35 Denver, zadnji dinozaver 12.00 Poročila 12.05 Me je kdo iskal? ponovitev 12.50 Risanka 13.25 Pregled sporeda 13.30 J. Gotovac: Ero z onega sveta, 4/5 del opere 14.00 Poročila 14.05 Velika dežela malih ljudi, kanadski barvni film 15.35 Dopolnitev 15.55 Poročila 16.00 Prisrčno vaši: Mladen Veža 16.45 Turbo Limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Oko za oko, ameriški barvni film 22.35 Preteklost v sedanjosti 22.10 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Filmski maraton z nadaljevanko 0.15 He-mingway, 1.-4. del nemško-ameri-ško francoske nadaljevanke 3.55 Poročila 4.00 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Video strani 18.00 Rokomet: Prvenstvo Hrvaške - finale 19.30 Dnevnik 20.10 Dežela orla, angleška dokumentarna serija 21.00 Zgodba z naslovne strani 21.30 Pri Huxtablovih 22.00 Polnočni klici 22.50 Hit Depo 1.20 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 Vox Populi 10.50 35 mm, oddaja o filmu 11.45 Film 12.40 A Shop 19.00 Risanke 19.10 Kanalizator shovv 19.35 Rola-nje s hobotnico 20.00 Dober večer, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.35 Intervju: Ervin Hladnik Milharčič 21.00 Raoul VVallen-berg, 1/4 del ameriške nadaljevanke 22.35 Videogrom 23.20 Nekateri to imenujejo jazz, ameriška doku mentarna serija 0.20 Erotična uspavanka Lahko noč TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Simpsonovi, ponovitev 9.30 SLOVENIJA 1 SOVA Harlekin, avstralski barvni film Znani politik umre v nejasnih okoliščinah. Kmalu zatem se začne bliskoviti vzpon energičnega in ambicioznega mlade ga senatorja Nicka Rasta. Kljub uspešni karieri pa Rast ni srečen, saj se morata doma z ženo Sandro spopadati s hudim problemom - njun sin Alex ima levkemijo. Ker zdravniki fantu ne morejo pomagati, starša zaupata zdravljenje skrivnostnemu Gregorvju Wol-fu. Ta doseže čudežno izboljšanje in si s tem pridobi Rasto-vo zaupanje. Medtem poskuša dr. vVheelan dokazati, da je VVolf navaden slepar... Angleščina za začetnike 11.00 Ghostvvriter, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hello Avstrija, hello Vi-enna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Papa vse za očka, nemški film 15.05 Nenavadni živalski svet: Kukavičja jajca 15.10 Jaz in ti 15.30 Boule in Bili, risanka 15.35 Duck Tales, risanka 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Cirkissimo, cirkus iz Kanade 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Leteči zdravniki: Zlata mrzlica 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 šport 20.15 Velika nagrada domače glasbe 22.10 Zlata de kleta: Ponovno rojstvo 22.30 Gang-strska bitka v Kansas Cityju, ameriški film 0.05 Čas v sliki 0.10 Dvojno življenje, amerški vestem 1.30 Po-ročila/Ex libris 1.40 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.00 1000 mojstrovin 13.10 Leksikon umetnikov 13.15 Leteči Holandec, opera Richarda VVagnerja 15.30 Nagrada Ingeborg Bachmann 1992 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Euromusica 1991 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Trojica iz kioska: Rože za gospe 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultu ra 20.15 Zlato oko, britanski film 22.00 Čas v sliki 22.10 Šport 22.40 Shovvfritz 23.20 Women in ročk 0.20 Thierrv Murgler Holywoodu 0.40 Koncert Tine Turner 2.10 Poro čila/Ex libris 2.20 1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi -12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 Jutranji program -8.05-9.30 - Raglja 10.00 12.00 -Kulturna panorama -12.05 - Na današnji dan - 13.00 - Danes do 13-ih -14.06 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.05 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Radio na obisku - 22.00 - Zrcalo dneva - 22.30 - Kratka radijska igra - 23.05 - Literarni nokturno -23.15-5.00 - Nočni program - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Nekaj vam imamo povedati - 17.00 - Ohcet v Preddvoru -17.46 - Zakladi Tržiča 18.40 - Zelena budilka -18.66 - Napoved spore da za nedeljo - 19.00 - Slovo - I. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.35 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00-19.00 -Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri - vmes EPP - 18.00 - Novice - osmrtnice - 19.00 - Odpoved programa - KINO 27. junija CENTER amer. avant. drama K 2 ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ dan. trda erot. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR amer. akcij. kom. ZADNJI SKAVT ob 17., 19. in 21 uri DUPLICA prem. amer. kom. OČE MOJE NEVESTE ob 19. in 21. uri RADOVUICA amer. kom. MOJA PUNCA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film OBRAČUN V MALEM TOKIJU ob 18. in 20. uri NEDELJA, 28. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke, ponovitev 9.20 Živ, Žav, ponovitev 10.10 Ebu drama za otroke: Mala miš, ponovitev 10.36 Tradicionalni japonski plesi in glasba 11.06 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.06 TV Dnevnik BiH 12.50 Video strani 13.06 EP video strani 13.10 Ljudje in zemlja 13.40 Pozdrav iz Bohinja s Slovenskim kvintetom, ponovitev 14.10 Mož, imenovan Petek, ponovitev ameriškega filma 15.55 Napovednik 16.00 J. Raspail: Kralj Patagonije, francoska nadaljevanka, zadnji del 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Če skače slon čez plot, francoski film 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 21.35 Velike trgovske poti, angleška dokumentarna serija 22.55 Napovednik 22.58 EP, Video strani 23.00 Sova Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietej-skega programa Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.30 Video strani 14.30 Sova, ponovitev; Murphv Brovvn, ameriška nanizanka; Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 16.10 Napovednik 16.15 Športna nedelja - Golf, reportaža z Mokric; Beach Voley, reportaža iz Portoroža; Barcelona 92: Še 27 dni; Maraton Franja; Pentatlon, reportaža iz Logarske doline 18.30 Aleksa Šan-tič, nadaljevanka 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik HTV 20 OOVideogodba 20.30 Večer makedonske TV: Zadnji mojster rezbarstva, dokumentarni film; Vejica, TV drama; TV poster, zabavnoglasbena oddaja; Dnevi makedonske glasbene ustvarjalnosti 0.15 Športni pregled 0.45 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Po ročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci, otroška serija 9.30 Cobi, španska risana nanizanka 10.00 Poročila 10.05 Spored za otroke 11.05 Oceanografija, kanad ski poljudnoznanstveni film 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 14.45 Zlatko in detektivi 15.30 V nedeljo 16.00 Poročila 17.20 Angel in odpadnik, ameriški barvni film 18.50 Tom in Jerry kot otroka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 TV vinjeta: Pazin 20.10 Edvard VII, angleška nadaljevanka 21.06 Sedma noč 22.40 TV dnevnik 23.00 Šport 23.15 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.25 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 15.20 Video strani 15.30 Športno popoldne 15.35 Gillette šport 16.05 Portret Mirka Jožica 16.25 Hrvaški šah po olimpiadi 16.45 Tenis: Veliki slam, reportaža 17.30 Golf: Glem-bay open, reportaža iz Mokric 19.30 TV dnevnik 20.05 Odletel bom, 4 del ameriške nadaljevanke 21.00 Koncert Dire Straits, prenos iz Ba sla 23.25 Obsedena ljubezen, ameriški barvni film 1.05 Video strani KANALA 8.50 Napoved sporeda, risanke 9.00 Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje 9.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 10.00 Ljudje proti, italijanski barvni film 12.15 Video grom 20.00 Napoved spore da, risanke 20.10 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.10 Intervju, ponovitev 21.35 Film 23.10 Vreme/ MCM SLOVENIJA 1 17.10 Če skače slon čez plot, francoski barvni film štirje prijateljei. ki skupaj igrajo tenis, spijejo kozarček in prav vsi tudi na veliko pogledujejo za čednimi Parižankami. Vsak doživlja seveda tudi svojo ljubezensko avanturo, eden bolj, drugi manj zagreto. Najbolj mirnega med njimi, Etien-na, zadene strela z jasnega, ko zagleda lepo Charlotte Smola je, da začnejo njihove boljše polovice dvomiti o stranpoteh svojih očarljivih mož... TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univerzum: Začasni raj 11.00 Nagrada Ingeborg Bach mann, prenos iz Celovca 13.00 čas v sliki 13.35 Enkrat brez skrbi, nemško avstrijski film 15.05 Jež 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodnji teden 16.10 Skrivnost delfinov 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-Large Traveller 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Leteči zdravniki: SOS na nebu 19.30 Čas v sliki 19.45 Sporna vprašanja 20.15 Moselbruck 21.05 Starš and stri -pes, 500 let Amerike 22.35 Glas Islama 22.40 Dedovati in umreti 0.40 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zajček dolgoušček, risanke 9.30 Očarljiva Jeannie 9.55 Popaj 10.00 Pan-Optikum 10.15 Archer, ameriški film 11.55 Metamorfoze 12.00 Tednik 12.30 Pogledi s strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Muzicira lahko vsakdo 14.45 Športno popoldne 16.30 V orlovi deželi 17.15 Klub za seniorje 18.00 Trojica iz ki oska 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Sporna vprašanja 20.15 Nikoli ne reci nikdar več, ameriški film 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP - 13.00 - Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP 18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved - RADIO SLOVENIJA 5.00 8.00 - Jutranji program - 8.06 -Radijska igra za otroke - 9.06 -Pomnjenja -10.05 - Prizma optimizma -11.06 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.10 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 - Za naše kmetovalce -15.30 -Dogodki in odmevi -16.00 - Lojtrca domačih - 18.00 - Nedeljska reportaža - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - V nedeljo zvečer - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.00 - Nočni program RADIO TRŽIČ 10.30 - Dober dan 10.35 - Nedeljski pogovor s kmetijsko zadrugo Križe - 11.06 - Potuj z menoj - 11.25 - Modni kotiček - 11.40 - Planinski šopek 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 - Nedeljska duhovna misel 12.25 - Podrobnosti iz npšega vsakdanjika - 12.50 - Obvestila 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje - 14.00 - Nekaj zanimivosti - 14.35 - Glasbena lestvica Slovenca - 15.20 - Napoved sporeda za torek - 15.30 - Slovo - l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar EPP - 10.00 - Športne novice - 10.25 - Utrinki iz Sorice -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi 11.40 - Sprehod po kinodvoranah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98.2, 96,4 MHz vmes kulturni kažipot - prometni servis - pregled slov. časopisja -aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme -15.30 - Odpoved programa - KINO 28. junija CENTER amer. avant. drama K 2 ob 17 in 19 uri predprem avstral. kanad. film ČRNO OGRINJALO ob 21. uri STORŽIC dan. trda erot. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTEUO ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer akcij, kom ZADNJI SKAVT ob 17. in 19 uri, amer trda erot NIKOLI NE SPI SAMA ob 21 uri DUPLICA amer kom OČE MOJE NEVESTE ob 19. in 21. uri RADOVUICA amer kom MOJA PUNCA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer akcij film OBRAČUN V MALEM TOKIJU ob 18 in 20. uri ŽELEZNIKI franc. akc kom. OPERACIJA PAŠTETA ob 19. uri Včasih bi človek, ki si želi, da se vsaj na državni ravni ne bi "rofkali" 24 ur na dan, kar iz kože skočil. Imaš ti prihajajoči praznični osvoboditeljski dan in naivno pričakuješ, da bo vsaj tistih par sekund pred proslavo mir, tišina in prijateljstvo, pa ti izide neka knjiga in spet pol Slovenije ročno vrže v »luft«. In kar odmeva od navzkrižnih interpretacij in zamer. Kar je Janša napisal, je napisal. Pa kaj? Če je napisal tisto, kar je videl in doživljal, je pač napisal - njegova stvar! In zakaj ravno Janša ne bi imel možnosti in priložnosti, da izda, kar izda? Če bi o meni in o mojih prijateljih spisal, da smo ves čas vojne čemeli v neki luknji in trepetali za svoja življenčka namesto da bi šli hrabro na barikade, bi pač napisal. Mi bi šli s knjigo na knjigo in s svojo resnico v beli dan! Res je, da bi se v tem smislu lahko sprožila cela knjižna produkcija predvojnih in medvojnih resnic. A ker je to očitno ko-njukturna roba, ne bi bilo čisto nič narobe. Nasprotno! Še kaj malega bi lahko zaslužili, kar v teh časih zanesljivo ni zanemarljiva zadeva. S čim pa danes lažje služiš kot z resnicami in filozofiranju o slovenskih manirah TEMA TEDNA Dva Slovenca -dvesto zamer in resnicah, kakor jih že vidiš ti in samo ti osebno? Vsak knjigarnar vam bo v prvi sapi povedal, na katerih knjigah se nabira prah: na kakšni imenitni monografiji o slovenskem živalstvu, rastlinstvu, na kakšnem odličnem romanu in tako dalje. Vsa produkcija, ki govori o trenutni politiki, pa gre za med in je razprodana, še preden ugleda beli dan. Kot vemo, pa gredo v belem svetu take stvarčice čisto drugo pot: malo morgen, da bi tamle Čez mejo sploh hoteli slišati, kaj se je spet utrnilo v glavi kakšnega politika in kaj ponuja za sveto in najsvetejšo ideološko resnico! Slo bi le v primeru, če bi sredi belega dne naskočil kakšno manekenko aH gol skakal po mestnem trgu! Tedaj bi bil vreden kakšne ve-stičke v lokalnem časopisu in potem zatonil v svojo žalost na veke vekov! Nikogar niti malo ne zanimajo politične floskule, ker imajo že od davnega politiko pošlihtano po predalčkih. Življenjski konjiček in vrednota ni buljenje v parlamentarne klopi in prebiranje strankarskih izjav, ampak prijetni sprehodi, dopust in sploh malo morje aktivnega rekreativnega prostega časa. Ni čudno, da tisti Gorenjci, ki imajo s sosednjimi Avstrijci kakršnekoli športne ali druge stike, že povedo, kako se sosedje na vse pretege čudijo, kako da si pri nas ne znamo in ne zmoremo pošteno oddahniti! Vsak naš Športnik po kakšnem takem medsosedskem kegljanju kot nor drvi domov: ali hišo zida ali pa v delavnici kaj »muštra«, da si prisluži dodatne fičnike. Pri nas pa je senzacija že, če kakšna zastava visi malo bolj na levo ali malo bolj na desno. Pri priči se bo usul plaz neverjetnih polemik na temo: je lastnik zastave demosov pristaš ali bivši partijec? Grem glavo stavit, da se tudi danes potihem še vedno preštevajo zastave na pročeljih in beleži ideološki premik tistih, ki bivajo za pročelji! Slovenec pogleda zastavo in reče: »aha in oho, a tako je s tem tipom«, Američan pa bo ob pogledu na visečo zastavo pri priči izračunal, koliko neki je » koštala.« In v tem je sploh ves vic: v mentaliteti. Za devetimi gorami in za devetimi vodami nam je kakšno tržno gospodarstvo in urejena, pravna družbena struktura, če nam bodo življenjski stil in smisel nenehne zamere. Kdaj pride čas, ko bomo ob izidu katerekoli knjige čisto avtomatično zamahnili z roko in ocenili, da je en Slovenec pač izdal eno slovensko knjigo in naj zanima, kogar že hoče zanimati! Kdor pa je prizadet in če se mu sploh ljubi, •pa trk na sodnijo ali pisalo v roke in s knjigo nad knjigo! Ne pa da se v globino duše sekira pol Slovenije, druga polovica pa sadistično uživa. Ko bo pa v kaj veš kateri prihodnji generaciji napravljen drugačen miselni premik, bo pa res fletno... • D. Sedej JEZ Zastave vihrajo - Komunalci so se potrudili: po vseh gorenjskih mestih so zavihrale nove slovenske zastave. Malo manj jih je po zasebnih hišah - očitno je. da se prodaja novih slovenskih zastav še vedno ni zadovoljivo približala slovenskim kupcem... Foto: Jure Cigler BEDARIJE IN LAŽI! Naše Odprte strani smo kot časopis, ki je vedno bil in vedno bo dovzeten za različna mnenja in stališča, odprli tudi za dejavnost, poglede in misli gorenjskih krščanskih demokratov. In smo dobili odmeve... Ogorčeni bralec iz Kranja piše: » ..V kolikor se še enkrat ponovijo take bedarije kot so na teh straneh, ki vam jih vračam, bom takoj po 40 letih odpovedal naročnino!!! Zalll! Takega »žalovanja« in laži za propadlim DEMOSOM pa ne mislim financirati...« Podpis: 40 let naročnik iz Kranja. Sto ljudi, sto čudil STREHA PUŠČA IN KAPUA TUDI... V Kranju so direktorjem in občinskim možem Mariborčani predstavili projekt "Maribor jutri", ki ga izvaja mednarodna svetovalna institucija SRI International iz ZDA. Pod vtisom ameriške slikovitosti je podpredsednik kranjske vlade Peter Orehar predstavitev zaključil z besedami: "Živimo v hiši, v kateri streha pušča in kaplja nam na glavo, stene so vlažne, zato jo bo potrebno prenoviti v temeljih, da bo življenje v njej znosno." Ostro je protestiral kranjski župan Vitomir Gros, ki je dejal, da že ne živimo v takšni hiši. Med odhajajočimi je to vzbudilo šaljive pripombe, v kakšni hiši kdo živi, letele so seveda predvsem na Grosov račun. Zdaj vem, zakaj režiserji in pisci pod svoja dela napišejo, "vsakršna podobnost z resničnimi osebami je zgolj naključna", pa je nekdo umno pristavil. • M. V. DIMNIK VISI Piše nam gospod Miloš Štempihar iz Kranja: »V Glasu berem prispevek z naslovom Zaprite sotesko Vintgar. O nesreči s tragičnimi posledicami smo bili obveščeni že iz dnevnega časopisja. Tragična nesreča pači Zelo zanimivo v tem prispevku je ob koncu navedeno »mnenje« odgovornega -le kdo je to? - in še s poudarjenim tiskom, ki pravi »...da vsakomur lahko prileti opeka na glavo...«! Želim, da si nekdo ogleda poševno viseči ali stoječi in očitno načeti dimnik na strehi opuščene vile - bivši vrtec T. Vidmar - ob avtobusnih postajališčih v Kranju, na Bleivveisovi cesti. Stanje tega dimnika je najbolj vidno s platoja pred slaščičarno Kanarček. Ta dimnik zdaj še »stoji«, Keopsova piramida tudi) Če pa se bo naravnim silam zahotelo, bo statika odpovedala....itd. Ali bomo potem tudi prelili reke črnila in zapisali tisto o »čeladah za obiskovalce« in o zaprtju avtobusne postaje?« Svinčeni poziv pravih demokratov Sindikat Neodvisnost KNSS Jesenice je minule dni na različne naslove poslal pismo naslednje vsebine: »Sklep, sprejet na redni seji predsedstva SGR Neodvisnost KNSS Jesenice, se glasi: z dne 8. junija 1992 se SGR Neodvisnost KNSS razglasi za naslednika premoženja Zveze sindikatov Jugoslavije na območju Gorenjske regije na vseh premičninah in nepremičninah, ki jih je imel sindikat zavedene v svojih dokumentih kot premoženje do dne 1. junija 1990. Zato s tem dnem Sindikat gorenjske regije Neodvisnost KNSS zahteva od vlade Republike Slovenije, skupščine Republike Slovenije. Temeljnega sodišča v Kranju in SDK, da se blokira uporaba tega premoženja Svobodnemu sindikatu Gorenjske in se opravi takojšen prenos in prepis premoženja Neodvisnemu sindikatu - KNSS Gorenjske regije, ki je edini demokratični sindikat, ki deluje na področju Gorenjske regije in ni politična organizacija, kot je to primer pri Svobodnem sindikatu. Dostavljeno: predsedniku IS Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku, dr. Francetu Bučarju, gorenjskim županom, izvršnikom in med drugim tudi predsedniku Svobodnih sindikatov gospodu Semoliču....« Vsak si lahko tak poziv razlaga, kakor mu ljubo. Marsikomu pa bo zadišalo po starih, grdih svinčenih časih, a še tedaj bi si komajda upali spisati tako zahtevo in tako okvalificirati sindikalno konkurenco. Najbolj smešno pri vsem tem pa je, da se najde sindikat, H vlado nekaj prosi. In še majhna podrobnost: pred imeni prejemnikov tega radikalnega poziva so navedene njihove funkcije, le Semolič iz domnevno političnega svobodnega sindikata je doživel to čast, da so mu pripisali GOSPOD Semolič... • D.S. Pa še o tomboli Še enaindvajsetka mi manjka Kranj - Več je bilo izžrebanih številk, več je bilo takih in podobnih razmišljanj med upajočimi, ki so še računali na "tombolo" kot se ponavadi reče glavnemu dobitku. Ja, v tem primeru gre za tombolo, ki je najprej ni bilo (sobotno popoldne je namočil dež), pa je naslednji dan vseeno bila na kranjskem športnem štadionu. Kakopak, kadar gre za tombole in podobne "loterije", Slovenci zagotovo ne zatajimo, saj že statistike kažejo, da nam je tovrstni hazard v krvi. Množica "upajočih" "Me tombola čisto nič ne briga" No, če že nismo nič zadeli, smo pa vsaj pomagali kranjskemu športu (v katerega blagajno naj bi šel izkupiček od prodanih tombolskih kartic), pa še prav zabavno in zanimivo je bilo, saj smo lahko videli pravo revijo različnih modnih stilov, eno gospo s številko noge okoli 44, najboljši pa so bili, kot vedno, otroci, ki jih je tombola kaj malo brigala in so raje pridno delali kilometre med množico "upajočih". • Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Madona je don's švoh" Več tisoč ljudi je prišlo na tombolo seveda za zato, da bi kaj nadeli, če bo Bog dal tudi prvo nagrado renault 19, še več pa je pilo najbrž takih, ki so kupili tombolske kartice kar tako, da so »meli vzrok nedeljsko popoldne preživeti na tombolskem polju. Saj veste, kaico navadno zgledajo take zadeve. Množice ljudi, oborožene s stoli, ležalniki, celo z mizicami se stacionirajo na velik travnik. Prizorišče je obogateno z raznoraznimi "štanti", največ tistimi s hrano in pijačo, ne manjka pa tudi plastičnih artiklov, balonov... Preden je bila izžrebana prva številka, je minila ura in pol, medtem je narod seveda veselo polnil svoje želodce, Saška, Duško in muzikanti pa so si na odru služili kruh. Zadeva Je končno stekla, številke so bile žrebane ena za drugo bolj ali manj počasi, najprej so po nagrade prihajali tisti s po tremi izžrebanimi številkami v vrsti, ko je teh zmanjkalo, so prišli na vrsto "sti s štirimi, pa s petimi, vse do "polne tombolske kartice". Dva Možakarja in ravno toliko predstavnic nežnejšega spola so si ^ed seboj razdelili prve štiri nagrade, avtomobile renault, tisti manj srečni so odnesli manj bogate nagrade, največ pa je bilo takih, ki so z nekoliko podaljšanimi nosovi ugotavljali, da spet ni °ilo nič, da bo drugič bolje ali pa, da sploh ne bodo šli več na tombolo. Radovljica, 23. junija - Predstavniki ljubljanskega podjetja Avtoimpex, ki je generalni zastopnik za avtomobile Škoda na slovenskem trgu, so v torek izročili učencem Osnovne šole s prilagojenim programom Radovljica osebni avto škoda favorit. Akcijo za pridobitev avtomobila je izpeljal Val 202. Otroci, ki si bodo z novo pridobitvijo olajšali marsikatero uro učenja in dela, so se za darilo zahvalili s šopki cvetja in kulturnim programom. M. G., slika Jure Cigler ZADETEK V PETEK Spet je petek, tokrat prvi v letošnjem poletju in zadnji v juniju. In seveda - ZADETEK V PETEK. Poiščite eno od frekvenc RADIA ŽIRI, danes ob 16. uri in prisluhnite kvizu, ki ga skupaj pripravljata GORENJSKI GLAS in RADIO ŽIRI. Danes bosta ZADETEK V PETEK vodila Domen Ponikvar in Jože Drabik. In kje je Nataša Bešter? Brez skrbi - že naslednji ZADETEK V PETEK, 10. julija, bo spet s tekmovalci v studiu. Tudi današnjo oddajo so omogočili generalni sponzorji: LOKA ŠKOFJA LOKA; KROJ ŠKOFJA LOKA; JENKO ŠKOFJA LOKA; TRGOVINA ZAJČEK KRANJ; FOTO ŠTUR M ŠKOFJA LOKA. Tokrat pa v kvizu sodelujejo tudi: Trgovina in inženiring KRISMA, Prodajni center GODEŠIČ 84; AVTO ERŽEN d.o.o., PODJELOVO BRDO; ALPLES PRODAJNI CENTER d.o.o. ŽELEZNIKI, TISKARNA MIRO DER-LINK, Trata 21, ŠKOFJA LOKA. ZADETEK V PETEK, skupni kviz Gorenjskega glasa in Radia Žiri, bo potekal vsak drugi petek tudi preko poletja. Za vsak pravilni odgovor nagrada v vrednosti 1.000,- tolarjev + možnost podvojitve nagradnega izkupička + nagradno žrebanje odgovorov na kuponih iz Gorenjskega glasa + vprašanja za poslušalce oddaje = če še niste poslali prijavnice za sodelovanje, v torek bo spet objavljena! Najvažnejše: po zaključku prvega ciklusa kviza ZADETEK V PETEK bo konec avgusta ZADETEK V PETEK kot javna zabavna prireditev z Gašperji, humoristi in drugimi presenečenji. Podjetje AVTO ERŽEN d.o.o. Trgovina in popravilo kmetijske mehanizacije Podjelovo Brdo 1 telefon (064) 620-700 ^govina VSE ZA OTROKE, ^anka Puclja7, Kranj, tel.: °64/325-103 Tiskarna MIRO DERLINK, Trata 21, Škofja Loka nagrajuje: V Tiskarni Mira Derlinka na Trati 21 imajo bogato ponudbo izdelkov - kateri od njih je najbolj zahteven? Odgovor: _ /Izžrebanec, ki bo poslal pravilni odgovor, bo v Tiskarni na Trati 21 zase lahko naročil tiskanje vizitk. KUPON POŠLJITE DO 10. JULIJA NA RADIO ŽIRI. 64226/. Podjet|e za proizvodnjo, servis, trgovino in transport Sveti duh 1 85, Škofja Loka Tel.: 064/632 346 Fax: 064/631 927 PONEDELJEK, 29. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 9.20 9.20 9 55 10.50 11.05 11.20 11.40 12.00 12.05 12.50 16.35 16.45 16.50 17.20 16.50 16.55 18.00 18.10 18.10 18.25 18.39 18.40 19.10 19.17 19.25 19.30 20.40 20.30 21.00 22.05 23.00 23.25 23.28 23.30 23.10 0.20 1.10 Video strani Program za otroke L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik VV. M. Thackerav: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke TV mernik, ponovitev Forum, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Slovenski magazin Obzorja duha, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Radovedni Taček: Petelin Lonček, kuhaj: jabolčni zavitek EP, Video strani Ali bodo preživeli?: Beloglavi jezerec, angleška poljudno znastvena serija Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Politik novega kova, angleška nanizanka Dokumentarec meseca: Umik agresorja z ozemlja republike Slovenije Milan Jesih: Zrcalo, izvirna TV igra TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.40 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 10. oddaja ameriškega varietejskega programa, Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 17.55 Športni pregled 17.55 Regionalni programi - Ljubljana 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik 20.05 Video-špon 20.30 Gospodarska oddaja: 10 000 obratov 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov L. Brunuela: Rimska cesta, francosko italijanski film 23.10 Studio: Under 25 23.40 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.00 Dobro jutro - mozaik 9.30 Jaz, lutkar: Kruna Tarie 9.45 Mala kinoteka: Obisk iz vesolja in Ptica in črv, risana filma 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro Hrvaška 11.05 Ju trofon 12.05 Pri Huxtablovih, ponovitev 13.00 Slika na sliko 13.45 Po ročila 13.50 Odletel bom, ponovitev 4/15 dela ameriške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Silas, nemška mladinska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Poirot, 1/20 del angle ške nanizanke 18.00 Poročila 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.55 Živa resnica, hrvaški igrano/dokumentarni film 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.00 Video strani 16.10 Oko za oko, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.50 Koncert 19.30 TV dnevnik 20.05 Košarka: Kvalifikacije za Ol 20.35 Pred Olimpiado v Barceloni 21.40 Veliki potres v Los Angelesu, 1/4 del ameriške nadaljevanke 22.35 Popolna tujca 23.05 Gabrielov ogenj 23.55 Električni kavboj 0.25 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega progra ma 10.20 Risanke 10.30 Filmski re žiserji, ponovitev dokumentarne serije 11.00 Raoul VVallenberg, 1/4 del ameriške nadaljevanke 12.05 A Shop 19.25 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Napoved spore da, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Businness - Velika poslovna igra 21.15 Film 22.45 Dance Sessi on, oddaja o modernem plesu 23.30 Vreme 23.32 A Shop/MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Trojica iz kioska 10.30 Plavolasa sirena, po novitev ameriškega filma 12.00 Po ročila iz parlamenta 13.00 Čas v sliki 14.10 Batman 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Holgersson 15.30 Am, dam. SLOVENIJA 2 21.30 Rimska cesta, francoski barvni film Dva moška, klošarja, se podata na romanje v svetišče Santia-go de Compostella v Španiji. Na poti srečujeta različne ljudi, na primer samozavestnega, strogega gospoda, ki jima na roči, naj s prostitutko spočneta otroka. Prvega naj imenujeta 'Ti nisi moje ljudstvo', drugega pa 'Ni več milosti'. Toda to je zgolj prvo čudno srečanje na njuni poti, ki se razmahne v potovanje skozi prostor in čas, v potovanje skozi zgodovino katoliške Cerkve... des 16.05 Moja družina in druge živali 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki: Sence preteklosti 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice: Gangster 22.10 Bližnji posnetek: Hobotnica VI. 22.40 Zakaj je moral umreti državni tožilec Traini? italijanski film 0.25 Petrocelli: Neslana šala 1.10 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.40 1000 mojstrovin 13.50 Leksikon umetnikov 13.55 Tenis, prenos iz VVimbledona 17.30 Lipova ulica 18.00 Trojica iz kioska: Znanje je nemoč 18.30 Ljubezen na prvi po gled 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Kakšna sreča, da imamo Marijo 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kom pas 22.00 Čas v sliki 22.30 Glave 23.15 Ars Electronica '92 1. RADIO TRIGLAV JESENICE Napoved, telegraf, horo-12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 - čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 11.00 skop RADIO SLOVENIJA l 5.00-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus 10.05 - Po sebna oddaja - 12.30 - Kmetijski nasveti - 13.10 - Osmrtnice in obvestila - 15.00 - Radio danes, radio jutri - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.00 - Posebna oddaja 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - Sotočja in glasba - 21.05 - Zaplešite z nami 22.00 - Zrcalo dneva 22.30 - Zimzelene melodije 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan 14.40 - Tolar za knjigo 15.00 - Dogodki danes -jutri 15.15 - EPP 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.15 - Od srca do lonca -16.30 - EPP 17.00 - Športne novice - 17.10 - Otorški program - 18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -objave - EPP - 18.10 - Mladinski program 19.00 - Odpoved progra ma - KINO 29. junija CENTER amer avant drama K 2 ob 18 prto! . in 20 uri ŽELEZAR Danes za- GORENJSKI GLAS ♦ 16- STRAN GLASBENI KOTIČEK Petek, 26. junija 1992 TOREK, 30. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 9.20 1005 10.30 11 00 11.30 11.45 12 00 12.05 12.50 15.55 16.05 16.10 17.50 17.55 18.00 1810 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.20 21.30 21.35 22.20 22.45 22.55 22.58 23.00 0.35 Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Nekoč je bilo... življenje Skrivnostno življenje strojev: Telefon, 1. del Sedma steza Prisluhnimo tišini Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Ciklus filmov L Brunuela: Rimska cesta, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke; Koliko poznamo biblijo?, kviz Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Osmi dan Novosti založb; Od obzorja do obzorja EPP J. Sadvvith: Deklica M, ameriška nadaljevanka, zadnji del TV Dnevnik, Vreme, Šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka Glasbeni utrinek: G. Bizet: Carmen Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.50 Video strani 14.55 VVimble don: četrtfinale (ž), prenos 15.40 Sova, ponovitev: Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka, Zvezdne steze, ameriška nanizanka 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi -Koper 19.00 Modro poletje, špan ska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 Orion 20.30 Glasba, shovv in cirkus 21.30 Omizje 23.30 Svet poroča 0.10 Tenis, četrtfinale (ž), posnetek iz VVimbledona 1.10 Video strani PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, Hrvaška, nadaljevanje 12.00 Poročila 12.05 Popolna tujca, ponovitev humoristične nanizanke 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Veliki potres v Los Angelesu, ponovitev ameriške barvne nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Plamenica 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Poirot, ponovi tev angleške nadaljevanke 18.00 Poročila 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Peruanska katastrofa, dokumentarni film 20.40 Glasba 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.20 Video strani 15.30 Živa resnica, ponovitev hrvaškega igrano/ dokumentarnega filma 17.00 Košarka: Kvalifikacije za Ol, prenos iz Zaragose 18.30 Koncert 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Gospod Bean, angleška humoristična nanizanka 20.35 Marlboro music shovv 21.10 Veliki potres v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka 22.05 Jezdeci jutranje zarje, španska nadaljevanka 22.55 J Gotovac: Petar Svačić, praizvedba 0.10 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Borza 10.45 Film 12.15 A Shop 19.00 Vreme 19.25 Dance session, oddaja o modernem plesu 20.00 Dober večer, Risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Dokumentarec tedna: Nova Zelandija 21.00 Za filmske sladokusce 22.50 A Shop/MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Angleščina 10.30 Ga briela, nemški film 12.00 Forte Piano 12.05 Športna arena, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Dru žinske vezi: Ni vredno besed 14.00 Batman 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 16.05 Moja družina in druge živali: Mar- SLOVENIJA 1 21.35 Deklica M, zadnji del ameriške nadaljevanke Novi proces o dodelitvi "deklice M" je spet v središču zani manja javnosti. Gary Skolof, odvetnik zakoncev Stern, neusmiljeno vzame Mary Beth VVhitehead v precep. S pranjem umazanega perila dokazuje, da Mary Beth ni sposobna dati otroku varnosti, sreče in urejenega življenja - vse to, kar bi imel pri sTernovih. ni bolj odvratnega, pravi odvetnik VVhiteheadove v vsklepnem nagovoru, kot dovoliti moškemu, da z eno žensko deli življenje, drugi pa naloži tegobe nosečnosti in trpljenje zaradi ločitve od otroka. go ima srčne težave 16.30 Mini atelje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wur-litzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Negodni mladiči: S šestdesetimi imaš še sanje 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dežela gora 21.00 Kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Ko zavre kri, ameriški film 23.15 Fellinijev intervju, italijanski film 1.00 Chicago 1930 1.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.40 1000 mojstrovin 14.45 Leksikon umetnikov, kipar in slikar Fausto Peristi 14.55 Tenis, prenos iz VVimbledona 17.30 Orientacija 18.00 Trojica iz kioska 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Kdor se smeji, zmaga 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 22.50 Klub 2 4^ Želite kaj sporočiti #Goren|kam in Gorenjcem?^ Izberite M fNAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M v Gorenjskem glasu^^ 4^ fax 215-366^<^ 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren -18.00 - čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00 10.00 - Radio plus -10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.05 - Na današnji dan -13.00 - Danes ob 13-ih - 13.46 - Iz tujega jezika - 14.06 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Studio ob 17-ih -19.00 - Radijski dnevnik - 20.00 -Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 - Od premiere do premiere - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.06 -Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - športni obzornik - 17.20 -Kako poceni na počitnice - Kompas - 18.15 - Klepet s poslušalci -18.55 - Napoved sporeda - 19.00 -Slovo - L RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Misel za dan - 14.40 - Vaš bančni svetovalec - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - 16.15 - Od srca do lonca - 16.30 - EPP - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Čas, odmerjen strankam - 18.00 - Novice -osmrtnice - obvestila - objave -EPP -18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud -19.00 - Odpoved progra ma - KINO 30. junija CENTER amer. avant drama K 2 ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom kom MANEKENKA ob 20. uri Radio Kranj praznuje Two years later 25. junija pred dvema letoma se je po številnih vročih razpravah in dolgotrajnih pripravah na frekvenci 97,3 Mhz končno oglasil Radio Kranj. Po dveh letih oddajanja se je poleg zdrah okoli ustanoviteljstva in imenovanja glavnega in odgovornega urednika spremenilo še marsikaj drugega. Sončkov kot "Po dveh letih oddajanja, ko je bil sprva na sporedu samo popoldanski program, danes kranjski radio oddaja enajst ur dnevno. Vseskozi širimo krog honorarnih sodelavcev, imeli smo tudi dve avdiciji, na katerih se je zbralo več kot tristo kandidatov," pravi vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Vine Bešter. "Smo ra-. dio, ki je odprt za nove kadre, predvsem za tiste, ki bi radi delali profesionalno in imajo ideje. Želimo, da bi Radio Kranj poleg tega, da je informativna radijska postaja, poskušal prikazovati dnevne aktualne dogodke z Gorenjske, predvsem pa, da bi bilo dovolj razvedrilnega programa. V program bomo uvrstili še več kratkih na- fradnih in kontaktnih oddaj, elitno biti živahen radio." Prav zaradi razvedrila na Radiu Kranj dobršen del programa namenjajo glasbi, v zadnjem času tudi mirnejši za starejše generacije, hkrati pa so govorni prispevki krajši. Imajo okvirno dnevno shemo, ki pa ni toga, zato lahko redni program vsak hip prekinejo in vanj uvrstijo aktualne informacije. V zadnjem letu so uspeli dokupiti tudi nekaj nove tehnične opreme. "Kupili smo nov reportažni avto, preuredili smo studio, postavili nov oddajnik na Šmarjetni gori, precej pa nam je pomagal tudi kranjski izvršni svet, ki nam je omogočil uporabo dodatnih prostorov. Seveda nekaj opreme še manjka, saj se radijska postaja še razvija. Če zanemarimo pravno formalni status, lahko rečemo, da je kranjski radio 'shodil'. Zadovoljen sem s tistim, kar smo glede na finančne in druge pogoje dosegli v zadnjem letu, marsikaj bi bilo lahko boljše, veliko stvari pa bi se lahko sprevrglo tudi na slabše. Sicer pa je najpomembneje, kako gledajo na nas poslušalci, ki zaenkrat s svojimi pripombami, kritikami in pohvalami dobro sodelujejo z nami," je še dodal Vine Bešter. In kaj nam preostane na koncu? Nič drugega, kot da priznamo, da smo se na frekvenco 97,3 dodobra navadili in da kolegom iz Radia Kranj zaželimo še veliko let uspešnega oddajanja. • M. Gregorič, slika J. Cigler "Poletje v Kranju 92" Agencija PAN d.o.o. letos že tretjič pripravlja prireditve "Poletje v Kranju", ki od prvega leta (1990) potekajo pod tem imenom. Letos bo junija, julija in avgusta prireditev potekala na dveh lokacijah: ob petkih ali sobotah "Pod Marelo" in ob četrtkih pred Caffe galerijo Pungert". Program se bo začenjal ob 20.30 in bo potekal tja do 23.00. V mesecu juniju so že nastopili: Ratko Divjak quartet s Eevko Mio Žnidaric in Alenka Godec s triom. V tem tednu odo nastopili Adi Smolar in latino zasedba "Puerto Rico". V naslednjih mesecih bodo nastopili razni izvajalci etno, jazz in akustične glasbe. Doslej smo povabili: Ratko Divjak quartet s solistoma Mio Žnidaric in saksofonistom Milkom Lazarjem, Transformens jazz quartet, Dragan Gajič guartet, Adria Dbdeland s pevko Metko Štok, blues zasedbo "Flaving drifters", latino zasedbo "Piščanci". Nastopili bodo tudi naslednji kantavtorji: Zoran Predin, Adi Smolar, Jani Kovačič, Janez Bončina Benc, Tomo Jurak in Marko Brecelj. Naj poudarimo, da bo na vseh prireditvah vstop prost, saj je naša želja in namen, pritegniti čim večje število obiskovalcev in s tem vrniti Kranju nekaj utripa, kakršnega ga pozna večina evropskih mest. moderni interieri prodajno mestO Titov trg 5, Kranj tel.:222-177,222-171 • zaradi prenove prodajnega mesta odprodajamo eksponate kuhinj po tudi do 50 % znižanih cenah • posebna ponudba uvoženih artiklov B0SCH, BLAUPUNKT, NESCO (bela tehnika, TV, HI-FI) • stoli, mizice in ležalne postelje za kampiranje GOTOVINSKI POPUSTI, PRODAJA NA OBROKE Delovni čas od 9.-12. in od 15. -19. ure, sobota 8.-12. ure Vem... ... je napisal Alojz Ferkulj. Kaj ve (pod vprašajem) omenjeni gospod? To, česar nekateri ne veste. Česa pa nekateri ne veste? Tisto, kar ve A.F. iz začetka zgodbice. Namreč. Šef prodajalne Sonček - glasbeni del je svoj čas nabijal bobne pri enem terasabendu (plesi, veselice, prireditve pa to). Baje, da je fant še kar obvladal, moja malenkost ga drugač še nisem videl sedet izza bobnov. Sicer pa sedaj sestavlja metal skupino, ma ja, obiščite ga in ga mal povprašajte okrog tega. Tako pripotovalo je nekaj dopisnic, žrebalo se je, da se je kar kadilo in ko se je dim razkadil je v roki ostala dopisnica, ali bolje rečeno prispevek zgoraj omenjenega A.F. iz B. 300 + 4, 64 x 1001 - 64 Kranj. Naj se najprej počaka na naš dopis, potem pa v Sončka po nagrado. TOP 3 1. Adrenalize - Def Leppard 2. Zaslipaj By Me Tonight - Pravoslavni fajmoštr Design 3. Use Your Illusion - Guns N'.... NOVOSTI Če sem zadnjič obljubljal nove pošiljke, so le te sedaj prišle. Odlična analogna plošča je tu, t.j. zadnji izdelek gospoda Nicka Cavea in Bad Seedsov, ki nosi naslov Henry's Dre-am. Tu je kup novih kaset, The Cure - Wish, odlični blues kitarist John Lee Hooker poje o MR. Luckyu, tudi Iron Mai-den so izdali nekaj novega na svetlo in sicer Fear Of The Dark, Shakespears Sister so svojo "tanovo" poimenovali Hor: monalh/ Yours, tu so še Laibach s Kapitalom... in še in še, a ni več placa, pa še meni se ne da več pisat. Pridite pogledat, kaj. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 52: Od kod je skupina Laibach? No, iz katerega kraja ali pa države je mišljeno. Dopisnice pričakujemo v uredništvo Gorenjskega glasa do srede, 1. julija, seveda pripišite "Die Sonne", nagrada pa je kot vedno gut. Hvala Dragošem za prejšnjetedenskečestitke. Tako. That is ali folks. Tschav. Vsaka vas ima svoj glas Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in krščanska kulturna zveza iz Celovca sta predstavila pesniško zbirko slovenske ljudske in ponarodele pesmi iz Podjune mag. Engelberta Logarja. Zbirka ima naslov Vsaka vas ima svoj glas, obsega pa v petih snopičih okoli 360 pesmi. Največji znanstveni pomen publikacije je prikaz ljudskega večglasja slovenske pesmi na Koroškem. Sodelovala sta tudi še dialektolog dr. Ludvik Karničar in docentka dr. Herta Lausegger - Maurer s slovarjem slovenskih narečnih besed. Vsak snopič vsebuje pojasnilo posebnih znakov v transkripciji, tudi v nemščini, seznam in zemljevid krajev, slovar narečnih besed in seznam pevk in pevcev. Krščanska kulturna zveza iz Celovca je omogočila knjižno izdajo, ki združuje strokovno neoporečnost in dovoljeno poljud-nost. • d.S. ŠESTA LESTVICA »TRŽIŠKI HTT« TH - Ne bom ti lagal - POP DESIGN 2. Rad bi ti priznal - MIRAN RUDAN 3. Stay - SHAKESPEARS SISTER 4. Pesem srca - IVO RADIN 5. Viva Las Vegas - ZZ TOP 6. Why me - LINDA MARTIN 7. O, mama, mama - BRANKO DRVARIČ 8. Show must go on - QUEEN 9. Why - ANNIE LENNOX 10. Das boot - U 96 Predlogi: Tuji: Vaš: It's my life - Dr. Alban Naš: Nothing alse matters - Metallica Domači: Vaš: Barbara - ČUKI Naš: Rad letel bi - CALIFORNIA Sestavite si svojo lestvico iz skladb, ki so na lestvici uvrščene in iz skladb, ki smo oz. ste jih sami predlagali. Prve tri iz vaše lestvice vpišite na kupon in pripišite še dva vaša predloga. Na pozabite pripisati še svojega naslova. Dopisnico pošljite do torka, 30. 6. 1992, na naslov: RADIO TRŽIČ, BALOS 4, 64290 Tržič. Nagrado ta teden bo po pošti dobila POLONA OSREDKAR, V LOKI 9, DRAGOMER - BREZOVICA 61351. Kupon št. 5 RADIO Predloga: Tuji Domači Naslov POLETJE V KRANJU '92 PUERTO RICO (Latino) sobota 27. 06. ob 20.00 „pod MARELO" pokrovitelj prireditev: Gorenjski Glas oblikovanje programov: Agencija PAN MARIJA PRIMC OPTIKA Cesta na Klanec 3, Kranj informacije: 064/211 -202 • DI0PTRIJSKA OČALA (na recept in brez recepta) • ZDRAVNIŠKI PREGLEDI vsak ponedeljek, od 16. do 18. ure • VELIKA IZBIRA OKVIRJEV (tudi uvoženih) • KVALITETNA SONČNA OČALA SALOMONOV - turistično enigmatska revija, ki izhaja vsak drugi petek - kam na dopust ali izlet - raznovrstne nagradne križanke - veliki nagradni kviz z bogatimi nagradami (turističnimi aranžmaji) NOVA ŠTEVILKA JE ŽE V PRODAJI! POČITNIŠKI PROGRAM ŠIVANJA 1 29. 6. do 11. 7.1992 krilo in hlače U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Posebni popusti za mlade Prijave: Ljudska univerza Škofja Loka, tel.: 621 -865, 622-764 FOTOKOPIRANJE • SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA PISARNIŠKE OPREME • PRODAJA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN • PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN • PAPIRNICA ZVEZEK A4 od 80 do 145 SLT ZVEZEK A5 od 50 do 70 SLT SVINČNIKI Od 14 dO 31 SLT KERAMIČNI SVINČNIK 255 SLT ŠOLSKI NAHRBTNIK 2.510 SLT Pri nakupu nad 3.000,- SLT vzamemo dva čeka! GREGORČIČEVA 6 (ZA GLOBUSOM), 64000 KRANJ TEL: 064/213-162, ODPRTO 8. - 14., 16. - 19. ure, SOB 8.-12. ure Z AVTOBUSOM NA MORJE POREČ KRANJ - LJUBLJANA ■ PINETA Nnija vozi od 27. 6. do 31. 8 vsak dan URA ODHODA POVRATEK 5.40 KRANJ 19 32 6 15 LJUBLJANA 8 30 KOPER 1650 9.21 UMAG 15.45 9.25 KAMP ZLATOROG 15.31 950 PINETA 15.15 955 NOVIGRAD 14 55 1020 POREČ 1430 enosmerna cena: KRANJ - POREČ LJUBLJANA - POREČ KRANJ - UMAG 984.00 SLT 870,00 SLT 832.00 SLT BLED - PIRAN Imija vozi od 27 6 do 31 8 vsak dan Navedli smo le nekaj enosmernih cen. Pri nakupu povratne vozovnice v predprodaji vam dajemo 20 % popust, skupinam 6 ali več oseb pa še dodatni 20 % popust. Rezervacije sprejemamo na avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Bledu in v Ljubljani. PRIJETEN DOPUST VAM ŽELI ^ potovalna Tel.: 064/211-081, 211-043 g— agencija /\mmmtAU>eTOUR URA ODHODA POVRATEK 505 BLED 19 47 5 20 RADOVLJICA 545 KRANJ 19 10 605 ŠKOFJA LOKA 6.45 LJUBLJANA 18.20 9.00 KOPER 1608 9.12 IZOLA 15.49 9 19 STRUNJAN 1542 925 PORTOROŽ 15 36 931 PIRAN 15.30 enosmerne cene: BLED - PIRAN 908.00 SLT KRANJ - PIRAN 794.00 SLT KRANJ - KOPER 718,00 SLT ŠKOFJA LOKA - PIRAN 756,00 SLT RADOVLJICA - PIRAN 908.00 SLT KRANJ • PORTOROŽ 794.00 SLT SREDA, 1. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.55 Video strani 10.05 Program za otroke 11.00 Deklica M, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH 12.50 Video strani 17.35 Video strani 17.45 Napovednik 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke: Živ žav 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Film tedna: Priznanje policijskega komisarja državnemu tožilcu, italijanski film 22.10 EPP 22.15 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.40 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija 23.05 Napovednik 23.08 EP, Video strani 23.10 Sova Nenadni uspehi, ameriška nanizanka Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 0.35 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.46 Video strani 13.55 VVimble-don: Tenis, četrtfinale (m), prenos 16.00 Osmi dan, ponovitev 16.50 Sova, ponpvitev: Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka, Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka, Glasbeni utrinek 18.25 Regionalni programi - Maribor 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik BiH 20.30 Psiho 20.30 športna sreda; SP v jadranju, razred Evropa, reportaža iz Izole, Evropski pokal v sedeči odbojki (m), reportaža iz Raven na Koroškem; Tenis, četrtfinale (m), posnetek iz VVimbledona 22.25 Kvartet Tartini 22.55 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 He-Man in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, Hrvaška, nada Ijevanje 12.00 Poročila 12.05 Gospod Bean, ponovitev 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Veliki potres v Los Angelesu, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Super babica, otroška nanizanka 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 16.10 Šolski spored 17.10 Poirot Agathe Christie, ponovitev angleške nanizanke 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Oblikovanje popolnega moške, ameriški barvni film 21.45 Dokumentarna oddaja 22.20 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Po ročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.30 Video strani 16.40 Kaj se mi dogaja? ponovitev mladinskega programa 17.40 Angel in odpadnik, ponovitev ameriškega filma 19.30 TV dnevnik 20.05 Pod nebo, dokumentarna serija 21.00 Košarka: Kvalifikacije za Ol, prenos iz Zara-gose 22.35 Veliki potres v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka 23.30 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 23.55 Metal mania 0.55 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večer nega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Film 12.15 A shop 19.00 Risanke 19.10 Male živali 19.30 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Napoved sporeda, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.35 Kult Ura 21.00 Film 23.35 A Shop TV AVSTRIJA 9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 10.30 Samo moji ženi na ljubo, ameriški film 12.00 Teniški klub, risanka 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Batman 14.50 Znani ljudje vabijo k mizi 14.55 Verski prazniki 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Ni klas - Deček iz Flandrije 15.30 Po letno slavje, lutkovna igrica 15.55 Helmi 16.00 Kotiček za živali 16.05 Moja družina in druge živali 16.30 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Negodni mladiči: Tudi otrokom ni lahko 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gola laž, ameriški film 21.45 Pogledi s strani 21.55 Mane kenka in vohljač 22.40 Pozabljena SLOVENIJA 1 20.30 Priznanje policijskega komisarja državnemu tožilcu, italijanski barvni film Ko iz umobolnice odpustijo pacienta, se ta preobleče v policaja. Z brzostrelko izvrši pokol v mafijskem gnezdu in ranjen zbeži. Policijski komisar Bona-via opazuje dogodek... Javni tožilec Traini zasluti, da bi bil komisar lahko zločin preprečil. Kakšno zvezo torej ima Bona via z Mafijci? Neporavnani računi? Kako naj ga ulovi in izsili njegovo priznanje? dolina, švicarski film 0.20 Morilske misli, japonski film 2.05 Čas v sliki/ Umetniki za en svet TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.40 1000 mojstrovin 13.50 Leksikon umetnikov, slikar Kari Heinz Klopf 13.55 Tenis, prenos iz VVimbledona 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/vreme 20.00 Kultura AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek 29. 6. 1992 ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP - 12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program 8.00-10.00 - Radio plus - 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes ob 13 ih - 13.20 -Osmrtnice in obvestila 14.05 - Poslovne informacije : 16.15 - Radijska tribuna 17.05 - Studio ob 17-ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Odskočna deska 21.05 -Zborovska glasba po želji poslušalcev - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 -Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Z arni-ko med zelišča - 15.00 - Dogodki danes, jutri 15.15 - EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure EPP 16.15 - Od srca do lonca - 15.30 - EPP 17.10 - Alternativna glasba 18.00 - Novice -osmrtnice - obvestila - objave -EPP - 18.10 - Zgodovina ročka -19.00 - Odpoved programa - KINO 1. julija CENTER amer avant drama K 2 ob 18. in 20 uri DUPLICA amer kom. POLICIJSKA AKADEMIJA 5 OPERACIJA MIAMI BEACH ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. MANEKENKA ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 2. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Video strani 10.10 Program za otroke 10.10 Pedenjžep 10.40 Dimnikarček se potepa po svetu 10.50 Vsak regrat dobi enkrat lučko 11.05 Nekoč je bilo... življenje 11.30 Skrivnostno življenje strojev: Motor, 4. del 12.00 Poročila 12.50 Video strani 16.40 Video strani 16.50 Napovednik 16.55 Športna sreda, ponovitev 16.55 SP v jadranju, razred Evropa, reportaža iz Izole 17.35 Evropski pokal v sedeči odbojki (m), reportaža iz Raven na Koroškem 17.50 EP, Video strani 17.50 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.25 EP, Video strani 18.30 Že veste., svetovalno - izobraževalna oddaja 19.05 Risanka 19.12 EPP 19.17 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 TVariete 21.30 EPP 21.35 Tednik 22.35 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Napovednik 23.03 EP, Video strani 23.05 Sova Dragi John, ameriška nanizanka Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.45 Video strani 14.55 VVibmle-don: tenis, polfinale (ž), prenos 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regio nalni programi Koper 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Video lestvica 20.30 Po sledeh napredka 21.30 Umetniški večer, George Or vvell, angleška dokumentarna oddaja 23.30 Živalska farma, angleški film 0.40 Tenis, polfinale (ž), posnetek iz VVimbledona 1.40 Video strani xxxxxx 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dober dan, Hrvaška/Poročila 9.30 Smo-govci 10.00 Poročila 10.05 Dober dan, Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Veliki potres v Los Angelesu, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Tisoč in ena Amerika, risana serija 16.00 Poročila 16.10 Šolski program 17.10 Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka 18.00 Poročila 18.40 San ta Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Da prijetno mine čas 21.00 In formativni spored 22.00 Humoristična serija 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 13.50 Video strani 14.00 Tenis: Pol finale, prenos iz VVimbledona 18.00 Risanka 18.25 Koncert 19.30 Dnev nik 20.05 Svet živali 20.40 On in ona, ameriška humoristična nanizanka 21.10 Veliki potres v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka 22.05 DJ is so hot 23.05 Dramski spored 0.05 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Male živali 10.50 Film 12.20 A Shop 19.00 A shop 19.10 Podjetniška žilica 19.20 Rolanje s hobotnico 19.45 A shop 20.00 Napoved sporeda, Risanke 20.10 Dnevni informativni program 20.30 Kanalizator Shovv 21.00 Marl boro music shovv 21.30 Film 23.05 A Shop/MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 10.00 Šolska TV 10.30 Fellinijev intervju, ponovitev italijanskega filma 13.00 Čas v sliki 13.35 Družinske vezi 14.00 Bat man 14.50 Psi, naši najboljši prija telji 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Janoševa ura, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena 16.05 Moja družina in druge ži vali 16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit SLOVENIJA 1 20.30 TVariete Tokratna oddaja TVariete bo zadnja v letošnji sezoni. Vanjo smo uvrstili točke, ki so gledalce med letom najbolj zabavale in so jih sami izbrali kot najboljše v posameznih oddajah Tako se bomo spet lahko na smejali gospodu Beanu, go spodični Sophii in domačim skečem. V pevskih točkah bosta natopili Ditka Haberl in Damjana Golavšek, plesne točke pa so pripravile znane ple sne šole in skupine. Oddajo bo vodil Aleš Valič. zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Negodni mladiči: Upokojitev 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ladja sanj 21.50 Pogle di s strani 22.00 Zgodba Glenna Millerja, ameriški film 23.50 Barbar ska poroka, francoski film 1.25 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.45 1000 mojstrovin 13.55 Leksikon umetnikov 14.55 Šolska nogomet na liga 14.55 Tenis, prenos iz VVim bledona 17.15 Poletje s štorkljami, dokumentarna oddaja 18.05 Trojka iz kioska 18.30 Povej resnico 19.00 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 Novice, EPP - 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP 19.00 - Odpoved programa RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00 10.00 - Radio plus 10.00 - Po ročila 11.30 - Pregled domačega tiska 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes do 13-ih 13.45 - Iz tujega tiska - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.05 - Studio ob 17-ih -18.30 - Varnostna kultura 19.00 -Radijski dnevnik 20.00 - Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 - Literarni večer 22.00 - Zrcalo dneva 23.05 - Literarni nokturno 23.15-5.00 - Nočni program RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvesti la - 16.30 - Kaj se je dogajalo v Tržiču - 16.45 - Morda vas zanima -17.30 - Novosti iz glasbe - Robin-son klub - 18.05 - Tržiški hit - glas bena lestvica - 18.55 - Napoved sporeda 19.00 - Jutri na svidenje - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan 14.40 - Vse o cvetju - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 -Lepota not in tonov 16.30 - EPP 17.00 - športne novice 17.15 - Na policah zgodovinskega arhiva -18.00 - Novice - osmrtnice obve stila - objave EPP - 18.10 - Zdravo življenje 19.00 - Odpoved progra ma - KINO 2. julija CENTER prem. amer ljub. drame PRINC PLIME ob 18. in 20 15 uri DUPLICA amer avant. drama K 2 ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer rom. kom MANEKENKA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. krim. film BUGSY ob 19. uri UGANKARSKI KOTIČEK OPTIKA VERVEGA na TAVČARJEVI I v KRANJU nudi hitro in kvalitetno izdelavo okulist, ki vaš vid pregleda s pomočjo računalnika in zato napaka pri določanju dioptrije Nagradna križanka VEGA priznava določen popust. Zanimanje za te preglede je veliko, zato priporočamo, da specialnimi lečami. Vsako sre- cepta, ki vam ga ob pregledu do popoldne vam je na voljo napiše zdravnik, optika VER- Tavčarjeva 1, Kranj po telefonu - 064/217-615. Če si sončnih očal še niste nabavi- li, je OPTIKA VERVEGA PRAVI NASLOV, saj imajo prav te dni posebej pestro izbiro sončnih očal CARRERA in tudi drugih znanih proizvajalcev. Včeraj, na praznični dan, je komisija delala in izžrebala nagrajence velike nagradne slikovne križanke, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Računalništvom KRALJ Škofja Loka, Spodnji trg 2/a. Iz bobna za žrebanje smo izvlekli naslednje pravilne rešitve, na katerih je bil tudi kupon pokrovitelja križanke: 1. nagrada (jovstick infraded): Francka STARE, Trstenik 54, Golnik 2. nagrada (dexxa mouse): Vinko KOZJEK, Češnjice 1, Dobru-nje 3. nagrada (joystick SV 123): Eva ZUPAN, C. Svobode 26, Radovljica 4.- 6. nagrada (nakup v vrednosti 1.000 - tolarjev, nagrade prispeva Gorenjski glas): Nuša LAPAJNE, C. Revolucije 1/b, Jesenice; Marinka KOŠIR, Novi svet 3, Škofja Loka; Ivan DRAGOŠ, Gradnikova 3, Kranj. Iskrene čestitke izžrebancem - pravilna rešitev gesla iz križanke: PRI NAS JE KUPEC KRALJ - pravijo v firmi KRALJ. Tudi v današnji Panorami objavljamo celostransko nagradno križanko. Pripravili smo jo v sodelovanju z OPTIKO VERVEGA, Tavčarjeva 1 v Kranju. OPTIKA VERVEGA prispeva tri nagrade - sončna očala v vrednosti po 5.000.- tolarjev, poleg tega pa Gorenjski glas prispeva pet nagrad v vrednosti po 1.000.- tolarjev. Skupni nagradni fond tokratne križanke zna- ša torej 20.000.- tolarjev. Rešitev križanke je geslo OPTIKE VERVEGA, ki ga sestavite iz črk na oštevilčenih poljih v križanki. Geslo prepišite na dopisnico, prilepite nagradni kupon in nam rešitev pošljite čimprej. Upoštevane bodo vse rešitve, ki bodo v bobnu v četrtek, 2. julija, do 8. ure zjutraj, ko bo javno žrebanje. Rešitve pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ, lahko pa jih kar brez znamke oddate v pisarni TD Cerklje ali TD Škofja Loka, v poslovalnici Slovenijaturi-sta na Jesenicah ali v Kranju, ali pa kar direktno v boben za žrebanje (v upravi podjetja Gorenjski glas na Bleivveisovi 16 v Kranju) ali v nabiralnik na Moše Pijadejevi 1. Veliko sreče in užitka pri reševanju! KUPON JcJMMGLAS iiiilMi ■Mili ■■»rt H m m % AVTONOMNA POKRAJINA ARABSKI POZDRAV MESTO V ŠPANIJI SESTAVIL F KALAN RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI SAMOTARJI R0MUL0V BRAT (DALJŠA OBLIKA) GL MESTO MANDŽURIJE DUNAJSKA ČETRT 22 DUHOVNI OČETJE OPTIKA VERVEGA 20 13 SOVJETSKA ZVEZA RIŽEVO ŽGANJE MESTO V BOSNI OBČUTEK ZMAGE PIJAČA ST SLOVANOV RIST0 SAVIN 25 DESNI PRITOK DRINE TURŠKI VELIKAŠ ČRN PTIČ PEVEC KORENINA ALKANE L0ŠČIL0 RDEČI KRIŽ OPTIKA VERVEGA STRA VINSKI ORGAN VIDA PREDMET, KI PRINAŠA SREČO SKAND DROBIŽ EVROPSKI VELET0K AHILOV OČE MESTO OB URALU NEVARNA PADAVINA AVGUST ŠEN0A VULKAN NA HAVAJIH (MAUNAI GRŠKA POKRAJINA 11 15 BREZNO HRAPAVA TKANINA ZA BRISAČE KAREL AHAČIČ POŽELENJE SPREVOD ROMARJEV 23 RAZSODNIK TONE JUVAN 17 CVETNICA IME PIS (K0VAČIĆ) IZBRANA DRUŽBA OSVEŽILNA PIJAČA ZMES VODE IN BLATA REKA V ŠVICI JEL DREVESA IGRALNICA VODNA ŽIVAL ANTON CVIRN TROPSKA MLEČNICA ČRTE KRAČE OSVOBODIL NA FRONTA 2 IN 1 VOKAL PRIIMEK SL PIS IN PREVAJALCA (DRAGO) NIKALNICA MESTO V IZRAELU MIRO CERAR CERKVENI ZBOR VRSTA METULJA ARABSKI ŽREBEC MESTO NA GORENJSKEM ZNAMKA AKUST APARATOV 16 P0DREDNI VEZNIK ŠPORTNIK LESENO PIHALO (MN0Ž.) ZA P0LT0N ZNIŽANI E PASJA PASMA 12 21 IME PES, MAKSI-M0VIĆ TELUR NATRIJEV KARBONAT DOMAČA ŽIVAL PREDSTAVA ENA OD PROJEKCIJ SPAJKA 14 19 OTOŠKI LOK MED S IN J AMERIKO VSE V REDU NILS EICHEN BOGATAŠ MAKS FABIANI MARJAN MIHELIČ GE0M TVOR BA BREZ RAZSEŽN SOMBOR RIBJA JAJČECA SPOLNA BOLEZEN MORSKO ZELENILO NAGROBNI NAPIS ZEVS0V ŠČIT GAJ SELEN TRŠAR DRAGO T8~ 24 #3* OPTIKA VERVEGA ARTILERIJSKI OGENJ 10 NAPAD NASKOK 26 NEPRAvi OČE HRV NAFTNA RAFINERIJA ST, JAP PRESTOLNICA OSEBA OLGA KACJAN NAJVIŠJA KARTA 999995 "... priporoči že leto in dan meni nič tebi nič skoraj brez pravega namena svojega živečo samostansko družbo, naj bode vsaj vedela, kako in kaj, ter imela veselo upanje, izkazati se kar naprej koristno usmiljenemu vladarju in državi sami s tem, da streže bolnikom." (Radics, s. 30) Usmiljenost vladarja pojasnjuje izpeljava v nadaljevanju Radicsevega poročanja. Po vlogi iz leta 1786, je bila opravljena prva nabirka, ki ji je sledilo vprašanje: "... odkod namreč vzeti denar za bolniški zavod, ki ga je napraviti." Cesar je odredil ne majhno vsoto goldinarjev, kar so usmiljeni bratje preračunali v 12 postelj, "toda ne za hiralce, temveč za osebe z ozdravnimi boleznimi". Zgodba se nadalje zapleta s pripravo načrtov, problem so tudi sobe za blaznike, saj so eni mirni in drugi besneči, spet drugič se zatakne pri sredstvih za lekarno (za katero Pozneje besedilo razkrije, da jo velja s prodajo zdravil privatnikom umestiti v okvir profitnih dejavnosti) in prostorih, "kamor bi usmiljeni bratje devali blazne duhovnike". Kalkulacije se ponovno niso ujemale in levilo postelj so povečali na 20. Cesar zahteva ustanovitev, bretje pa se spretno izmikajo naprej: "Kar se tiče ukaza, naj se vsprejmo vsaj nekateri bolniki, potraja se, da je prostora v samostanu prav malo, da bi zidanje bolnikom bilo zelo nadležno, da je zatorej moči vsprejemati samo po nekoliko betežnikov in sicer takih, katerih bolezni so hitro minljive mrzlice" Ko je cesar ukazal ustaviti neskončno predelovanje in se po dveh letih nekega (3. 3. 1788) "popoludne ob dveh pripeljal v Ljubljano, stopil pri bolnici iz voza in jo prav natančno pregledal z najvišjim svojim zanimanjem za humanitarne naprave", je bila gradnja "popolnoma končana stoprav 1789. L". Bratje so v milosti božji zvesto delovali in 1805. 1. poželi javno priznanje: "Blagonosno delovanje usmiljenih bratov po bolnici svoji v Ljubljani si je pridobilo najsijajnejše priznanje magistrata stolnega mesta, ko so ukrepali, da se znižaj mestni vinski dac 16 usmiljenim bratom. Dotično prošnjo usmiljenih bratov je priporočal magistrat izrecno poudarjajoč, 'da ta družba trpečemu človeštvu res posebno koristi', in da precej vina použijejo bolniki sami." Vnazajska interpretacija iz leta 1811 pa morda nekoliko nakaže, čemu tolikšna vnema okrog zbiranja sredstev za vzdrževanje hospitalov: "kajti doslej se je često greševalo v tem (glede namestitve bolnikov - op. A. M.) in takisto se je kakor znano opešani zaklad rabil proti-pravilno."17 Po francoski zasedbi je bil tudi odpravljen red usmiljenih bratov in v poročilu Mateja Fausta Gradischega izvemo o načinu dobrodelnega oskrbovanja hospitala: "Po novem redu v Iliriji so usahnili vsi dohodki usmiljenim bratom in bolnici, ker se več niso plačevale obresti naloženih kapitalij, in tako je bilo samostanu nemogoče, oskrbovati ta dobrodelni zavod še dalje." 18 Isti vir še navaja da: "Slučajni dobrotni darovi razne vrste, povprek računano," so znašali toliko, kot je cesar namenil proračunskih sredstev za vzdrževanje 20 moških postelj, 2.000 gld, pri čemer je bila oskrba enakega števila žensk vredna le 1.200 gld. Po letu 1814 nastopi nova zakonodajna retorika. Kdor je hotel biti nameščen v hospital, je moral plačati, siromaku je bil ta zavod zaprt. Pojavi pa se tudi novo vrednotenje karitativne pomoči: "od najetih rok ni smeti pričakovati takšne gorečnosti in takšnega sočutja, kakršno so pač sicer sposobni gojiti zlasti ljudje, ki so se svojevoljno z obljubo zavezali v dobrodelno svrho."19 V začetku 19. stoletja so torej na Slovenskem iz hospitalov izgnali revne, prav tako se izgubi sled za sirotiščem, ki ga ie ustanovila Marija Terezija. Na zgodovino materialnega življenja revnih in sirot poslej trčimo le še prek nedoločenih namigov, ko se je z njihovo problematiko upal soočiti Fran Milčinski. "Svoj čas - zdaj ne več - so se namreč občinske reve, tudi bolne, celo jetične, podpirale tako, da so se jim izročale občinske sirote v rejo. Na ta zanesljivi način si je prav občina sama skrbela za naraščaj beračev in mestnih potepi-no."20 3. P.s.: spominu Ivana Krambergerja Ob atentatu na slovenskega samoniklega dobrotnika Ivana Krambergerja želimo vsaj opozoriti na neko temeljno razliko, ki jo je zarisala njegova dejavnost v razmerju do ustaljene tehnologije socialne politike, in začrtala civilno (individualno) dobrodelnost v novi obliki. Dobrodelnost Ivana Krambergerja ni bila povezana z oblastno politično ekonomijo, marveč z ekonomijo, ki si je prizadevala postati politična. Čemu ji je bilo onemogočeno, da bi se potegovala za oblast, je vprašanje, ki presega materialnost, potrebno za razumevanje atentata. Teorija socialne politike se je ob tem prisiljena soočiti z ločitvijo na ekonomijo, ki kmalu ne bo našla posnemovalca in politiko, ki ima vsak dan bolj zloslutne učinke. Albert Mrgole 1 P. pl. Radics: Zgododvina deželne civilne bolnice v Ljubljani, Založil deželni odbor kranjski, Ljubljana, 1887, s 74. 2 Za 19. stol. najdemo podrobni popis v: Lippitscn, dr.: Topographie der Landeshauptstadt Laibach, in Rerug aur Naut - und Heilkunde, Medicinalordnung und Bio-statik, Laibach, 1834. Morda najbolj izčrpno delo za prehod iz 19. v 20. stol.; dr. Franz Hueber, Kinderschutz und Jugendfiirsorge in Osterre-ich. Rechtsnormen und Organisation, VVien, 1911. 3 Prim. Regula sv. Benedikta, Stična 1981 (prev.: J. Gregorič). 4 G. Duby, Trije redi ali ima-ginarij fevdalizma, Studia humanitatis, Ljubljana 1985, str. 118. 5 P. pl. Radics ibid. 6 F. Braudel, Gramaire des Civilizations, hrv. prev.: Civilizacije kroz povijest. Globus, Zagreb 1990. 7 cit. po Valvasor, Ehre Her-zegthams Krain, XI. s. 709; naš navedek se ravna po izdaji Slava vojvodine Kranjske, Ljubljana 1977, s. 272. 8 Radics pravilneje povzema nemško obliko priimka Berlach. 9 Prim. tudi monografijo Jožeta Mlinarica: Kostanjeviška opatija 1234-1786, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki 1987. Prav tako opozarjamo na tekst istega avtorja: Maribor od začetkov do sredine 18. stoletja, v: Maribor skozi stoletja. Obzorja, Maribor 1991. 10 Podrobneje jo je opisal Božo Otorepec v članku: "Listina 1232 in starejša zgodovina Kamnika" v zborniku razprav s simpozija ob 750-letnici mesta: Kamnik 1229-1979, Ljubljana 1985. II Otorepec, ibid., s. 27. 12 Jože Mlinaric zapiše o mariborskem špitalu iz 1348 v članku "Maribor od začetkom do sredine 18. stoletja", v: Maribor skozi stoletja, Obzorja, Maribor 1991: "O gospodarskih zadevah špitala imamo za čas srednjega veka sicer obilo podatkov, toda o življenju v njem izvemo nekaj več šele za čas od 16. stoletja naprej." 13 ibid., s. 29. 14 Radics, ibid., s. 13. 15 ibid., s. 35. 16 Okrog davka na vino se je v Franciji tačas začela plesti zanimiva dinamika vzpona in ponovnega vzpona napoleonskega rojalizma, tako njene prve oblike, kot farsične podobe in karikature. Ce je Napoleon I. pridobil sloves z ukinitvijo davka na vino, je njegov bledi podobnik vladal kljub ponovni uvedbi spornega davka. Omenimo še, da je vino sodilo med privilegirano blago nekega posebnega pomena že prej, saj so ga kazenski zakoniki iz 14. stoletja določali kot enoto za plačevanje globe. Prav tako je bila velika svoboda šolarjev pred 15. stoletjem povezana, poleg žensk, najbolj z uživanjem vina. Več o tem v: Aries, Pn.: Otrok in družinsko življenje v starem režimu. Studia Humanitatis, Ljubljana 1991, str. 388 in si. 17 Radics, ibid., s. 43. 18 ibid., s. 31. 19 ibid., s. 54. 20 Franc Milčinski, Mladih zanikrnežev lastni životopisi, (Barabe sin), Zabavna knjižica, XXIV. zv., Izdala in založila Matica Slovenska v Ljubljani, 1912. ODPRTA GALERIJ A LYOTARDOVA (NE)VELIKA ZGODBA Gleda no v splošnem, je temeljni očitek filozofiji postmoderne, ali bolje, filozofiji, ki prisega na ta pojem in si okoli njega prizadeva, nekonsistentnost, nedefiniranost kompetence polja teorije, vsevprek vpeljevanje raznoterih praks, od umetniških, socioloških, političnih ipd., kar n*j bi imelo za posledico njihovo nerazmeje-nost, govor o vsemogočem, brez enotne in načelne teoretske zastavitve. Ce vzamemo v roke Lyotardovo delo Le differend, prvo branje vsekakor soglaša z zgornjo kritiko: pred seboj 'mamo v prvi vrsti filozofijo jezika, opirajočo Se na analitično tradicijo, segajočo od NVittgen-steina, Kripkeja, Fregeja do Searla, nato etiko, [zhajajočo od Levinasa, estetiko Kanta in Burka, vpliv Nietzscheja in še bi lahko naštevali, ^b vsem tem pa Lyotard izrecno poudari, da sta zanj ključna motiva, tako rekoč »epilog moderne in prolog častne postmoderne,« Kant ,n Wittgenstein, paradigmi epistemološkega Preloma. Skratka, na prvi pogled mešanje palete raznovrstnih koncepcij in tradicij ter njihovo skoraj eklektično povezovanje. Kaj kmalu pa smo Poučeni, da gre natanko za moment nezvedlji-v.°sti, za mišljenje v disperziji, za žanr »diskon-"nuirane forme eseja.« Preden na to odgovorimo, opozorimo na še eno zanimivost Lyotardo-vega opusa. Danes že famozna razstava 'Les Immateriaux' v Centre Georges Pompideu (Pariš, 1985), bi se 'ahko interpretirala kot prikaz teoretskih zastavitev, skozi formo umetnosti izpeljana govori-Ca filozofskih pojmov, kot skupni govor umetnosti in filozofije, a temu ni povsem tako. Kar nas tu preseneti, je odločna vpeljava ločni-Ce med intelektualnim in filozofskim. Gre za dva različna diskurza, različnih konceptov in 'nteresov, ne zanima nas več njih sinteza, am-Pak je v ospredju ohranitev njihove singular-n°sti in ireduktibilnosti. Izpeljava tega je terja- la vpeljavo ostro začrtanih in definiranih (kan-tovskih) horizem. Temu ustreza tudi značaj College International du Philosophie, Lyotardov institucionalni projekt: interdisciplinarnost, a vendar odpoved želji po sintezi, tako da filozofi, umetniki, politiki nastopajo le kot »bratje v eksperimentu«. V obeh omenjenih posegih zavzema Lyotard pozo intelektualca, tistega, ki jemlje za naslovnika javnost, izpolnjuje svojo politično dolžnost, v ničemer pa to ni kompatibilno z Lyotar-dom - filozofom. Na delu je torej dovolj rigo-rozno razločevanje, ki filozofiji vpiše status instance refleksije, ki bo utemeljevala heterogenosti, razlike, poskušala iti čim globlje z diferenciranjem ter istočasno šele skozi to vzpostavljala forme lastne legitimnosti. V tem ni težko prepoznati tipične Kantove sheme: že pri njem transcendentalizem, preko nujne vpetosti v razmerje predmetnosti (filozofija, ki vstopa v svet), preide na nivo razsodišča, presodnosti (Urteliskraft), se odpoveduje determiniranju in Črpa svojo moč izključno iz pozicije, ki ne ukazuje, a se tudi ne meni za ukazovanje drugih. To stališče, ki je danes predmet premnogih debat, je tudi ortodoksno Lyotardovo izhodišče, prevzeta Kantova dediščina. Na tem mestu se vsili naslednje vprašanje: če je naslovnik diskurza intelektualca sfera javnosti, kdo je potemtakem, če sploh je, naslovnik filozofskega diskurza? Le differend nam da odgovor, da ostaja le-ta neznan, kar pa samo po sebi še ne zmanjšuje potrebe po njegovem utemeljevanju. Kasneje se Lyotard izrazi za spoznanje jasneje: gre za apel, ki nas prekaša, za dolžnost, ki jo nalaga veliki Drugi, edina obveza k mišljenju. Na ta koncept letita v grobem dve kritiki: prva izhaja iz filozofije pragmatizma in spodbija zlasti Lyotardovo politično stališče, njen avtor pa je Richard Rorty. Druga, verjetno zanimi- vejša, prihaja iz tabora privržencev Haberma-sa, skuša pa prikazati kot iluzorično dejstvo, da Lyotard govori o koncu vseh velikih zgodb, kar je razumeti tudi kot zanikanje meta-diskur-za. Po njihovem naj bi bilo takšno govorjenje možno šele ob in skozi predpostavko tistega, čemur naj bi se pravzaprav odpovedali, to pa bi bilo precej paradoksno početje. Postavili bomo trditev, da takšna kritika ni dosledna, spregleda, da je nezmožnost, na katero se opira, vpisana v osrčje kritizirane teorije, da paradoks, ki ga odkriva, je in ostaja paradoks, a prav kot tak dobi ključni status predmeta mišljenja postmoderne nasploh. Paradoks namreč ni dojet kot meja, spor, ampak kot moment vsebine razkola. Kaj je ta razkol? Za razliko od spora, razkol vztraja na momentu spodletelosti, ga ne ukinja, ne išče nevtralne pozicije, temveč za razrešitev vzame samo nezmožnost razrešitve, seveda pa mora to nezmožnost šele utemeljiti. Tako bo refleksija usmerjena na spodletelost komunikacije, tisti »mimo« dveh govorov. Lyotard poseže po VVittgenstei-nu: obstajajo le različne ravni diskurzov, med katerimi sicer poteka komunikacija, nimamo pa enega, univerzalnega govora, zmožnega posredovanja znotraj vseh. Celo govor kapitala, denar kot radikalna redukcija raznovrstnosti na abstraktno vrednost (Marx), ki le drži vse skupaj, ne realizira univerzalnega posredništva, temveč kvečjemu svetovni trg. Konec vseh velikih zgodb tiči prav v tej odpovedi monizmu in zavzetju nekakšnega disperz-nega stališča, ki zmore, po Lyotardu, edino pričati o razkolu oz. odkrivati jezik razkola. Lyo-tard si zato postavi naslednje vprašanje, v katerem po našem leži ključ neustreznosti omenjene kritike: »Ali je postmoderna arhaično brskanje po smetišču smotrnosti in mahanje s tistim, kar se je tu našlo, nezavednim, lapsusi, robovi, mejami, parataksami, nesmislom in pa- radoksi, kot v kakšnem časopisu, ki obljublja spremembo?« Vpričnost govori jezik drobitve velikih zgodb na številne majhne, totalnost prejšnje zanikujo-če zgodbe. Mit velikega vključuje v sebi iluzijo majhnega, da se bo izognilo ponovitvi krute zgodbe hegemonije razpadajočega. Destrukcija mita je že mit (Adorno & Horkheimer). V tej veri majhnega se skriva vsa njegova lažnost, kjer se prevlada enega ne ukinja, temveč zgolj transformira, se ohranja na neki drugi ravni, kar ima za posledico, da na koncu poskusa totalne razpršitve nimamo nič drugega kot zopet le eno izmed velikih zgodb. Lyotardovo gesto neme samokritike bi lahko prevedli v moment razkola znotraj njegove filozofije v razkolu. Za videzom, »kot da« dejansko poteka radikalna dekonstrukcija vstfh velikih zgodb, tiči razkol, »neobstoječe stanje, trenutek govora, kjer nekaj, kar bi moglo biti prevedeno v stavke, to še vedno ne more.« Z uporabo tega 'kot da' merimo na tisti značilni Kantov »als ob«, sintagmo, s katero Kant naznači transmisijo polja določenega diskurza, vpeljavo neke druge govorice (bodisi simbolne aii govora po analogiji), ki mu omogoči rešitev zagate pred umanjkanjem razlage nekega pojma, v njegovem primeru npr. pojma boga, občega ugajanja lepega itd. Kolikor pripoznamo delo strukture tega 'als ob' v srži celotne Lyo-tardove geste, vzemamo na znanje njegove razkritje manka, kjer se nato ne poseže po tistem »Ungeschehenmachen«, temveč sam ta manko fungira kot razkol razkola, odet v negativni stavek, molk. Govor razkola nastopi takrat, ko 'nemi govor', ali kar je isto, 'govoreči molk', najde vez, katera ga vmesti v univerzum stavkov. Uroš (irile LJTON : Tomaž Kukovica Kranj, mesto v Mrzlici alternative Naprej je ime mladinskega glasila, natančneje časopis kranjske fSMS. V desetih letih izhajanja, od leta 1979 do 1989, seje v me-nJajočih se uredništvih kalila množica mladih novinarjev. Entu-2,azem, s katerim so Naprej pripravljali, jih je sčasoma privede! v naročje pravega, profesionalnega novinarstva. Sodelovanje v reakciji časopisa jim je dalo izkušnje tako stilske kot programske, I ar jim je odprlo vrata v druge, velike slovenske medije. Z glasi-°m Naprej so povezana imena kot Cveto Zaplotnik, Danica ^avrl. Marko Jenšterle, Franci Zavrl, Ruža Barič, Jože Novak, '.ne Bešter, Petra Škofic... Z menjavo urednikov, s sprememba-i^1' ki jih je čas vnesel v jugoslovanski politični prostor, se je krojna uredniška politika, vsebina glasila, obseg ter izgled številk oz. letnikov. Jdeja o formiranju glasila OO ZSMS Kranj seje rodila decembra „^'8.. Dotedanji mladinski "Informator" se je preimenoval v Naprej", ter dobil za glavnega in odgovornega urednika Nika 'adiča. Novinarski team, sestavljen iz srednješolcev in študen-0v- je pod Sladičevo taktirko izdal prvo številko že januarja 1979. Naprejeve smernice so bile tipične za čas, ko se je časopis rodil, torej ideološke. Vsebina je bila nekakšno propagandno zrcalo kranjske frontne organizacije. Pisalo seje o mladinskih kongresih, akcijah, študentskih stiskah, NNNP - ju. Dnevu mladosti... Ton piscev je bil mil, voda na mlin že sprejetih odločitev. Tako se je pohvalno, z dikcijo na racionalni in sodobni odločitvi o usmerjenem izobraževanju. Skratka, prvo leto Naprejeve uredniške politike ni v gorenjski prostor vneslo nič novega, radikalnega. V naslednjih dveh letih izhajanja Napreja je opazen manjši premik. Uredniki Džilio Filipovič, Drago Papler in Polona Sosič so zvesto spremljali železni repertoar dogodkov, ki so jim morali posvečati pozornost kot npr. Dnevu republike, Dnevu mladosti mladinskim delovnim akicjam, a kljub temu so postopoma začeli z drezanjem v kulturne teme. V reviji tako lahko zasledimo pogovor s Cvetom Severjem, fotografije Cveta Zlateta in dokaj domiselne ilustracije in stripe Izidorja Jalovca. Pojav kulturnih tem je bilo tisto - nekaj več, tisto, kar je presegalo strogi okvir mladinskih glasil. Ravno umetniki, ki so na svojstven način že od pamti-veka izjavljali raznotere prebliske, so med vrsticami povedali največ. Seveda, če je Naprej mladinsko glasilo, naj obdeluje teme, ki se dotikajo življenja mladih. Definicija, kaj je življenje mladih, je za urednike vedno dvorezen meč, kajti razlagati je bilo možno, da so mladinske teme tiste, ki mlade zanimajo ali pa, ki se nanašajo na delo občinskega in osnovnih odborov ZSMS. Mladinski funkcionarji so vedno vedeli, da se mladi ne vključujejo v ZSMS kot aktivisti, čeprav jim je organizacija ponujala pomoč pri realizaciji idej, da niti ne vedo, kje so prostori ZSMS ali kdo je predsednik odbora. Vidna nezainteresiranost mladih za politično udejstvovanje je bila tako večna travma samoupravljanja. Odločitev, da se politika časopisa ozre izven okvira mladinske organizacije v kulturo, pomeni majhen, a odločilen preobrat časopisne politike, obrat, zaradi katerega je kasneje Naprej tudi požel toliko aplavzov izven meja občine Kranj. Z letom 1980 je Naprej doživel vsebinsko širitev iz desetih na šestnajst strani in kasneje na sedemindvajset. Večbarvno likovno podobo je Napreju priskrbela Polona Sosič. Leto kasneje, v trenutku, ko je izgledalo, da se je Naprej obdržal, da ga mladi berejo, je zaradi stabilizacijskih ukrepov Milke Planine za leto dni utihnil. Vrnitev Napreja med Kranjčane po enoletnem premoru je bil očiten korak nazaj. Obsega časopisa je bil okrnjen, ker je izhajal zopet le na desetih straneh. Podobno je bilo tudi z likovno podobo, ki je bila ponovno enobarvna, ter vsebino, ki se je oklepala železnih tem. Kljub temu je bil povratek dobrodošel. Ideja, da se Naprej oživi je vzklila na mladinski novinarski šoli. Mladinci, ki so bili poučeni o novinarstvu, so po zaključenem seminarju, pod vodstvom glavnega urednika Zorana Klamenčiča in odgovorne urednice Tanje Jurjevec, izdali prvo številko, zatem drugo... SE NADALJUJE POGLED ZA UBIJANJE Andrej Ule: DVOTRETJINSKA DRUŽBA V družboslovni literaturi, ki se ukvarja s t.i. poindustrijsko, post-moderno družbo, vzbuja veliko pozornosti pojav naglega prestrukturiranja družbe zaradi novih oblik dela, zaposlitve in nezaposlenosti. Znano je, da nove oblike računalniško vodene proizvodnje naglo izrinjajo nekdanje delavce ob tekočem traku, v administraciji, nadzornike strojev itd. Človek kot delovna sila postaja vse preveč nezanesljiv, počasen in predrag, da bi lahko konkuriral modernim računalniško vodenim strojem, robotom in celotnim proizvodnim sistemom. Podobno se dogaja v administraciji, kjer računalniki izpodrivajo nekdanje pisarniško osebje. Ta globoka revolucija v proizvodnem načinu sproža seveda veliko stranskih učinkov, dobrih in slabih. Med najbolj zaskrbljujočimi je množična nezaposlenost, ki jo sproža opuščanje odvečne delovne sile in neustrezna kvalifikacija sedanje delovne sile za nove poklice. Osnovni problem je, da veliko ljudi ostaja obsojenih na tako rekoč stalno nezaposlenost, ker so preprosto povsem napačno šolani ali imajo prenizko izobrazbo in premalo materialnih in osebnostnih možnosti za do- in pre-kvalifikacijo. Ko nekdo enkrat zamudi vlak do prekvalifikacije, je vedno manj možnosti, da ga bo še ujel. Po nekaterih ocenah naj bi bila v poindu-strijskih družbah kar tretjina za delo sposobnih ljudi obsojena na stalno ali začasno nezaposlenost. Od zaposlenih pa bi jih po predvidevanjih zopet le polovica imela trajno zaposlitev, druga polovica pa razne oblike delne, občasne ipd. zaposlitve. Delitev na zaposlene in nezaposlene bo v poindustrijskih družbah ostrejše kot v industrijskih družbah. V industrijskih družbah je nezaposlenost sprožala predvsem eksistenčno ogroženost posameznikov in njihovih družin. V poindustrijski družbi pa bo bolj pomembna osebnostna, razvojna ogroženost posameznikov. Kdor ne bo zaposlen, še zlasti, kdor ne bo zaposlen v kreativnih oblikah dela, bo nezadržno nazadoval v razvoju svojih delovnih in tudi osebnostnih sposobnosti. Razlika med zaposlenimi in nezaposlenimi torej ne bo le v standardu in v občutku varnosti zaposlenih nasproti občutku eksistenčne ogroženosti nezaposlenih, temveč predvsem razlika v kvaliteti življenja in doživljanju realnosti. Torej bo "nezaposlena" tretjina družbe obsojena na trajno vegetiranje, pa čeprav bo družba zaradi svojega ekonomskega bogastva nemara znala poskrbeti za elementarno materialno in socialno varnost prizadete tretjine. Sociologi govorijo zato o "dvotretjinski družbi" prihodnosti, ki bo dvema tretjinama za delo sposobnih oseb nudila ugodnosti in možnosti za kreativni osebnosti razvoj. Predvideva se, da bodo dosedanje razlike po spolu, starosti, socialnem položaju vse manjše, ker bodo pomembne le razli- ke v znanju in sposobnostih za kreativno delo. Ta razlika bo sprožala nove vrste socialnih napetosti in konfliktov. Dejstvo je, da se v najmodernejših zahodnih družbah že danes kažejo močne težnje k dvotretjinski družbi. Vendar te družbe zaenkrat uspešno prikrivajo notranje težave s tem, da prevalijo težave zaradi nezaposlenosti na tujo delovno silo, na marginalne socialne skupine ipd. Vprašanje pa je, koliko časa bo to še mogoče početi, ker bo hitro napredujoči tok modernizacije proizvodnje zajel tudi do sedaj relativno varne sloje delavstva, administracije, uslužbencev državnih in socialnih služb, učitelje itd. Tega ne pripovedujem zato, da bi bralcem mračil podobo "lepega novega sveta", ki se obeta v združeni Evropi, temveč zato, da bi pomislili na naše razmere. Kolikor bolj se bomo vključevali v razvito Evropo, toliko bolj bomo morali sprejemati tudi sodobno tehnologijo, prestrukturirati proizvodnjo itd. Zaradi velikega zaostanka našega gospodarstva za razvito Evropo je v Sloveniji velik del gospodarstva obsojen na propad, kar pomeni, da lahko pričakujemo valove nezaposlenosti. Novo razvijajoča se podjetja še dolgo časa ne bodo zmogla tako hitro nadomestiti izgube delovnih mest v propadajočih delih gospodarstva. Poleg tega pa bodo po vsej verjetnosti potrebovala drugače kvalificirano delovno silo, kot je tista, ki bo prevladovala med nezaposlenimi. Pri tem pa bo razlika v položaju in možnostih zaposlenih in nezaposlenih podobno kot drugod v Evropi postajala vse bolj usodna, zlasti za tiste dele populacije, ki bodo obsojeni na trajno nezapo-selnost. To bodo predvsem socialno prizadeti sloji z malo možnosti in motivacije za dodatno izobrazbo in kvalifikacijo. Zato lahko pričakujemo, da bodo socialni konflikti med privilegirano manjšino in deprivirano večino populacije postajali vse hujši. Lahko pričakujemo vzpon različnih nepopulizmov, ki bodo skušali zajeti in izkoristiti agresivne in obenem samorušilne težnje življenjsko, osebnostno in eksistenčno ogrožene populacije. Ob tem ima Slovenija manj možnosti kot razvite evropske države za to, da bi težo trajne in strukturne nezaposlenosti in od tod izhajajočih stisk prestavila na delavce iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik in na marginalne socialne sloje. Prestrukturiranje proizvodnje bo najbolj prizadelo tradicionalno slovensko industrijo (strojna industrija, predelovalna industrija, rudarstvo, tekstilna industrija), pa tudi administracijo, bančništvo, šolstvo. Tu pa je zaposlen največji delež slovenske populacije. Kaj je ob tem vse prej kot razveseljivem scenariju prihodnjega razvoja (ki ni le značilnost Slovenije, temveč tudi drugih nekdanjih socialističnih držav v Evropi), se moramo vprašati, kaj je mogoče storiti, da bi omilili negativne posledice pospešenega prehoda iz industrijske v poindustrijsko družbo? Mislim, daje to predvsem vlaganje v izobraževalni sistem. Čimprej bi morali zgraditi razvejan in fleksibilen sistem javnih in zasebnih izobraževalnih ustanov na vseh ravneh, ki bi omogočale ljudem hitro in učinkovito dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in sprotno izobraževanje. Ta sistem bi moral po eni strani slediti razvoju po svetu, tako da bi ljudem ponujal izobrazbo za poklice v prihodnosti in ne zgolj v sedanjosti in jih naučil samoizobraževanja. Po drugi strani pa bi moral slediti potrebam po novi in kvalificirani delovni sili v Sloveniji. Na prvi pogled se zdi ta zahteva kot ponavljanje gesel usmerjenega izobraževanja: izobraževanje za delo in ob delu. Vendar je tedaj "delo" pomenilo tradicionalno industrijsko delo in industrijsko deljeno delo, ki je bilo že v času nastajanja usmerjenega izobraževanja v zatonu. Poindustrijska družba pa spreminja tudi pojem dela. Delo ni več "vsakdanja muka", ki jo je pač treba opraviti, da bi se potem posvetili sebi, temveč je nasprotno dejavnost, ki ji je treba posvetiti vse svoje moči in znanje. In to ne zaradi zavarovanja svoje eksistence ali višjega standarda, temveč zaradi notranje vrednosti dela, zaradi skupnega ustvarjanja nove vrednosti in novih vrednot. Kdor ne bo osvojil te nove delovne etike, kdor bo še dalje delal le zaradi zaslužka, dobička, preživetja in podobnih delu eksternih motivov, ta bo v nevarnosti, da bo izgubil zaposlitev in samega sebe. In nasprotno, kdor bo v delu zmogel najti element osebne realizacije, bo razvil svoje sposobnosti in kvalitete tako, da tudi ob morebitni izgubi trenutnega delovnega mesta, zaposlitve, ne bo ostal brez dela. Kajti poindustrijski, informacijski in znanstveno podprt način proizvodnje in družba, ki bo zrasla na njem, bosta kot zrno zlata v pesku iskala ljudi, ki so visoko sposobni in prav tako visoko motivirani za kreativno delo, ki znajo s svojim vedenjem tudi druge okrog sebe motivirati k podobnemu delu. Morda se zdi, da je to še oddaljena prihodnost, da bo pri nas še dolgo prevladoval tradicionalni industrijski model dela, proizvodnje in življenja. Mislim, da temu ni tako, da se je tudi v Sloveniji "prihodnost že začela". Zato je vlaganje v razvoj vseh vrst kvalitetnega in modernega šolstva v razvoj vseh vrst kvalitetnega in modernega šolstva prava naložba, ne zgolj v prihodnost, ki šele bo, temveč v prihodnost, kije že tu. Le tako bomo "štirim milijonom pridnih rok" v Sloveniji dodali še nujno potrebnih "dva milijona umnih glav". ZUNANJI SODELAVCI: UROŠ GRILC: ŠTUDENT FILOZOFIJE, ALBERT MRGOLE: MAGISTER SOCIOLOGIJE KULTURE, IGOR PRIBAC: MAGISTER FILOZOFSKIH VED, ANDREJ ULE: DOKTOR FILOZOFSKIH ZNANOSTI KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Denacionalizacija v jeseniški občini Počasno vračanje zemlje V jeseniški občini imajo tudi nekaj zahtevkov za denacionalizacijo tako imenovane srenjske zemlje. Pristojne službe na jeseniški občini zahtevka za vrnitev zaradi nepopolnosti vloge ne morejo obravnavati, zato je vsaka huda kri kmetov, ki pričakujejo vrnitev zaplenjenega premoženja, povsem odveč. Mojstrana, 24. junija - Tudi v jeseniški občini imajo kar nekaj zahtevkov za vrnitev nacionaliziranega kmečkega premoženja in zemlje. V Zgornjesavski dolini, kjer so kmetom v dveh nacionalizacijah Uta 1948 in 1953 zaplenili predvsem gozdove, pašnike in travnike, 80 bili delno vrnjeni že leta 1957, delno pa na vrnitev še čakajo. Med tistimi, ki še čakajo na vrnitev odvzetega, je tudi kmet Miha Pezdirnik iz Mojstrane. Pri Pezdirnikovih, po domaČe Pavličevih je takratna Komisija za agrarno reformo Okrajnega ljudskega odbora v Kranju, na osnovi zakona o agrarni reformi, v obeh nacionalizacijah odvzeli skupaj 36 hektarov, predvsem gozdov, nekaj travnikov in pašnikov ter njivo. Od dobrih 80 hektarov so jim Jih tako pustili 45. "Leta 1957, koje bila izvedena delna denacionalizacija in ko smo tudi vložili zahtevek za vrnitev zemljišč, ki so bila odvzeta še mojemu očetu, so nam z odločbo vrnili 25 hektarov, v glavnem gozdov. Odvzeto zem-'j° je takratna jeseniška občin-ska komisija za agrarno reformo dala v najem, poltretji hektar smo jo najeli tudi sami. Tudi gozdove je imel sprva v rokah občinski odbor za splošno 'judsko premoženje, kasneje pa gozdna uprava. V odločbi o razlastitvi premoženja sicer piše, ^a bo odvzeto premoženje plačano, vendar še po toliko letih n'srno dobili nobene odškodni-n.e>" pripoveduje Miha Pezdir-ki je zemljo, tudi tisto, ki je Se ni dobil vrnjene, podedoval P° svojem očetu. Danes ga Predvsem boli to, da so takrat Kmetom na tako enostaven na- krat so mi obljubili, da bodo odgovor poslali v dveh mesecih, vendar do danes obljub niso uresničili. Gre za dobrih 10 hektarov zemljišča, kjer je gozd. Dve parceli, ki jih še moramo dobiti nazaj , sta po letu 1957, ko so nam nekaj že vrnili, ostali splošno ljudsko premoženje, kriv pa je bil zemljiški maksimum." Miha Pezdirnik je sicer mislil, da ga bodo pri vlogi zahtevka za vrnitev razlaščenega premoženja čakale večje Prepis odločbe, iz katere je razvidno, da 10 hektarov gozda ostaja v splošnem ljudskem premoženju. čin odvzeli zemljo, ljudje pa so zaradi zaplembe premoženja doživljali osebne tragedije ali pa od skrbi zboleli. Zahtevek za vrnitev zemljišč iz 'splošnega ljudskega premoženja' je Miha Pezdirnik vložil že konec lanskega leta, vendar so mu ga pristojni organi na občini vrnili, češ da ni popoln in določili rok konec februarja za ponovno vložitev. "Najprej je bilo treba čakati na izpisek iz zemljiške knjige, potem pa so prišle težave s preslikavo vseh potrebnih dokumentov, ki so bili v originalu na zelo tankem papirju. Na občini so bili zelo korektni glede pridobitve potrdila o državljanstvu in izdaji še manjkajočih dokumentov, tako da sem zahtevek, ki je sedaj popoln, lahko vložil v roku. Ta- Gozd, ki ga zahtevajo nazaj Pezdirnikovi, leži na pobočju nasproti vhoda v Karavanški predor. težave, zdaj pa ga najbolj moti, da morajo toliko časa čakati na odgovor. V jeseniški občini bodo kmetom v Zgornjesavski dolini vr- nili kar precej zemljišč, nekaj zahtevkov, predvsem na območju Srednjega vrha pa so že ugodno rešili. # M. Gregorič, foto J. Cigler Miopatije telet Miopatije telet so že precej dolgo znane predvsem v intenzivnih mejah govedi. Patološka ZTl»fcUt\ost miopatije je degeneracija prečno progaste musku-lature v različnih mišicah telesa- Po današnjih spoznanjih je Patološka manifestacija odraz Poškodb mišičnih vlaken, ki so nastala zaradi pomanjkanja vitamina E in selena. Selen je sestavni del encima, ki je zelo va-*jen v biološki oksidaciji in redakciji. Miopatija telet se pojava pri novorojenih teletih (kongenitalna), najpogosteje Pa pri teletih starih od 4 do 8 tednov, lahko pa tudi kasneje v P'tanju. Kongenitalna miopatija nastane kot posledica pomanjkljive oskrbe brejih krav z ^'taminom E in selenom. Najbolj so prizadete tiste mišice, ki s° najbolj aktivne: srce, dihalne muskulature in mišica skeleta. stavljanja. Po naših arhivskih podatkih smo diagnosticirali prve miopatije v klavnici Kranj v letu 1978 pri teletih v starosti od 6 do 9 tednov, kjer je bila s kliničnim pregledom postavljena diagnoza pljučnice in paralize. Pri klanju smo ugotovili, da gre verjetno za miopatijo, zaradi tipičnih sprememb na mišicah in organih smo predlagali terenski službi, da preventivno uporablja preparate, ki so vsebovali vitamin E in selen. Zaradi velike uporabe vitamina E in selena smo beležili padec pojavljanja miopatij. V letu 1981 so diagnozo miopatije prvič potrdili na Inštitutu za patološko morfologijo v Ljubljani. Istočasno smo potrdili tudi prve pojave miopatij na območju občine Škofja Loka. Po naših opažanjih teleta najpogosteje obolevajo za miopatijo v času odstavljanja, ali takoj po njem zaradi stresa. To je v času od 6 do 10 tednov. Pogosteje se bolezen pojavlja pozno pozimi in zgodaj spomladi. Skoraj po pravilu zbolijo najlepša teleta, ki dobro rastejo. Bolezen se pojavi iznenada, zdravo tele preneha jesti, ne more več stati na nogah, dihanje je oteženo, lahko pa se pojavi tudi penasti izcedek iz nosa. Temperatura je običajno v mejah normale, opazna pa je huda aritmija srca. Če se žival ne zakolje, v kratkem času pogine, najkasneje naslednji dan. Opazili smo tudi primere, koje žival kazala znake lokomotor-ne oblike bolezni, ker žival ni mogla stati, gibanje je bilo ote- Glede 'očimo: na prizadetost mišic lokomotorno obliko miopatije, kjer so prizadete pred-vem mišice nog in trupa; nespiratorno miopatijo, kjer je prizadeta diafragma in dihalne mišice; 3- kardijalno ali sčrno obliko, kjer je prizadeto predvsem srce. Pri nas na Gorenjskem se ^'opatija pojavlja pri mladih te'etih najpogosteje v času od- 2. ženo in šepavo. Včasih žival leži in ne more vstati. Te živali običajno ozdravimo, seveda če je zdravljenje pravočasno. Najdemo tudi primere, kjer je klinična slika netipična, mešana, tako da ne moremo diagnosti-cirati posamezne vrste obolenja. V teh primerih je prognoza zelo neugodna, saj če teleta ne zakoljemo pravočasno, pogine. Glede na pasme opažamo, da najpogosteje obolevajo teleta simentalske pasme, zelo redko teleta vzhodno - frizijske pasme. Verjetno so vzroki za pojavljanje miopatij v intenzivni proizvodnji, selekciji pretaplja-nja pasem, široki uporabi koruzne silaže v krmnem obroku, pomanjkanju selena in vitamina E v zemlji in nenazadnje tudi v kislem dežju, katerega posledica je, da skromna vsebnost vitamina E in selena v zemlji postane za živali tako rekoč neuporabna. Uspešnost terapije je velikokrat močno problematična. Zelo uspešno pa je preventivno zdravljenje brejih molznic 10 do 14 dni pred porodom. Molznicam apliciramo preparate vitamina E in selena. V hlevih, kjer opravljamo preventivno zdravljenje molznic v pozni brejosti, miopatij skoraj ne srečamo več. V hlevih, kjer preventive ne opravljajo, pa so miopatije resen problem pri vzreji telet. Mag. Dušan Likosar, dipl. vet. Mag. Andrej Pipp, dipl. vet. ^°dobnik in dr. Zagožen pri tržiških zelenjavarjih njavarji v nemilosti države? Zelei K *v r,ze. junija - Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik ter republiški pori »ec.in un'verz'tetm" profesor dr. Franc Zagožen sta bila v četrtek zvečer gosta tržiške družnice Slovenske ljudske stranke in njene kmečke zveze, ki je sklicala sestanek na te-(jj^kako prodati zelenjavo. Ker je v tržiški občini, predvsem v Krizah in v okolici, okrog večjih pridelovalcev zelenjave, je to še toliko večji problem. Čeprav seje prodaja zelenjave na Hruško, še zlasti v Istro in na ostala obmor- *a območja domala povsem ustavila, je ^ePubliško ministrstvo za kmetijstvo, goz- ^rstvo in prehrano slovenskim pridelo-^alcem zelenjave s podatki dokazovalo, I a Slovenija pridela premalo zelenjave za stne potrebe. Pridelovalci so "nasvet" Poštevali in posadili toliko zelenjave kot Jetih, ko so jo še lahko prodajali na tr-jrn zunaj Slovenije. Zdaj, ko bi država 0rala zaščititi domače pridelovalce, do- tijstvo in trg, na katerem bo govora o številnih kmetijskih problemih, seznanila najodgovornejše tudi s problematiko pridelave zelenjave. pušča, da zelenjavo prodajajo pri nas tudi pridelovalci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. V kmetijsko razvitih državah je po besedah predsednika tržiške podružnice SLS Mira Bajda tako, da dopuščajo uvoz le tedaj, če domači pridelovalci ne morejo ustrezno zalagati trga, sicer pa z ustrezno uvozno politiko zaščitijo domačo pridelavo. Gosta iz republiškega vodstva stranke sta obljubila, da bosta na sestanku s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom ter ministroma za kme- Kmetje so na sestanku poudarili tudi to, da je pot do regresa za "kmečko nafto" zelo dolga in zapletena. Predlagali so, da bi se s Petrolom dogovorili o možnosti prodaje regresirane "zelene nafte" na črpalkah ali da bi za takšne črpalke poskrbele vsaj nekatere zadruge. Ko so razpravljali o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, so se zavzeli za to, da je treba posebej opredeliti, kaj vse sodi v te dejavnosti, kdo se z njimi lahko ukvarja in kakšni so davki. Slednje je še posebej pomembno za hribovske in gorske kmetije, kjer so naravne možnosti za pridelovanje hrane slabše, obdelovalne ramere pa težje in precej dražje.• C. Zaplotnik Podobnik in Zagožen na Jesenicah Pred kratkim sta se na Jesenicah mudila v.d. predsednika SLS Marjan Podobnik in poslanec prof. dr. Franc Zagožen. S člani upravnega odbora SLS sta se pogovarjala o pereči kmetijski problematiki, poseben poudarek pa so v razgovoru namenili problemu visokih davkov, kriterijem za dodelitev otroških dodatkov in oderuškim deležem za posredništvo med proizvajalci in prodajalci. Poseben problem pri izvajanju zakona o denacionalizaciji ostaja srenjska zemlja oziroma lastnina vaških skupnosti, o tem pa naj bi podrobneje razpravljali na sobotnem kongresu. • M. G. Strategija razvoja kmetijstva jeseni v skupščini (STA) Ljubljana, 24. junija - Izdelava strategije razvoja slovenskega kmetijstva dobro napreduje, tako da bo ta predana v skupščinsko razpravo predvidoma septembra letos, je povedal minister R Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Protner na okrogli mizi, ki jo je danes v Ljubljani pripravila Slovenska ljudska stranka. Poleg predstavnikov omenjenega ministrstva so na okrogli mizi sodelovali še predstavniki kmetijskega inštituta, Kmečke zveze, Zadružne zveze, svetovalne službe, političnih strank in ministrstva za trgovino. Minister Protner je povedal, da pripravljajo strategijo po posameznih panogah delovne skupine, njihovo delovanje pa usklajuje projektni svet. Bivši minister Osterc je dejal, da mora razprava o strategiji razvoja kmetijstva, postati vseslovenska, ljudem pa mora pomen kmetijstva priti v podzavest. Leo Frelih iz Zadružne zveze je dejal, da kmetje odločno nasprotujejo vključitvi Slovenije v EGS in daje treba pri izdelavi strategije upoštevati tudi izgubo jugoslovanskega trga. O odnosu med gospodarstvom in kmetijstvom je govoril dr. Dušan Mlinšek z gozdarske fakultete in menil, da morata obe panogi postati enakovredni. Bogastvo rož in lovskih trofej Cerklje na Gorenjskem Svečana otvoritev letošnje 25. razstave cvetja in 22. razstave* lovstva, ribištva in čebelarstva, ki bo odprta od 2. do 5. julija, bo v sredo, 1. julija, ob 20. uri. Ob poudarku na cvetju bo pod glavnim pokroviteljstvom izvršnega sveta občine Kranj in pokroviteljstvom Gorenjskega glasa zanimiva tudi lovska, ribiška in čebelarska razstava. V okviru razstave bo tudi več prireditev. Tako bo v nedeljo ob 8. uri na Štefanji gori tradicionalno tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe, popoldne ob 16. uri pa tekmovanje harmonikarjev. Že v petek bo modna revija, nastopil pa bo tudi ansambel Čuki. V soboto ob 18. uri pa se bo v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Gorenjske in Kranja začelo srečanje gorenjskih citrarjev. Prireditelji razstave pa bodo obiskovalcem ponudili tudi bogato izbiro različnih izdelkov za urejanje vrtov, nasadov in domačij, gostinci pa bodo skrbeli za okrepčilo. Na razstavi bo v zabavnem programu nastopilo tudi več priznanih ansamblov. • J. Kuhar AGR0MEHANIKA Kranj, Hrastje 52 a, tel.: 324-033 •traktor IMT 539 s kabino 526.000,00 SLT 'traktor Zetor 52.11 s kabino 771.000,00 SLT •traktor Zetor 52.45.2 TVH, sprednp pogon 982.000,00 SLT •traktor Zetor 52.11.0, brez kabine 631.000,00 SLT •traktor TV 826, 2 valjni motor 393.000,00 SLT •traktor TV 822, 2 valjni motor 368.000,00 SLT •traktor Torpedo 55 A DV 945.000,00 SLT •parkovna kosilnica SLK 70 81.700,00 SLT •parkovna kosilnica Panonija 27.000,00 SLT Traktorji so na voljo tudi s 3 - 6-mesečnim brezobrestnim kreditom. JELOVICA ?/V/K' S'/ /rV/Y Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: 31.3 Fil DROGA PORTOROŽ Kupon na dopisnici 2 Vašim naslovom poštjite na RADIO KRANJ 64000 Kranj v vsaki oddap bodo izmed prispelih kuponov enega nagradili s kilogramom Barcaffeja SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ ČESTITA OB PRVI OBLETNICI RAZGLASITVE NEODVISNOSTI DRŽAVE SLOVENIJE PREJELI SMO I rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji iti izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma sttio prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju' Pišite na naslov: Gorenjski glas. Maše Pijadeja I. 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Pismo gospodu Grosu! Po radiu in televiziji smo poslušali razpravo o Tekstilindusu. kjer je govoril g. Gros. lahko odkloni kupca Tekstilin-dusa. saj ne živi od podpore z zavoda za zaposlovanje. Vsem je znano, koliko znaša ta podpora, za njegovo informacijo in za vse tiste, ki tega ne vedo: ta podpora znaša 8.200 tolarjev. Nekateri dobijo tudi manj. "Pametnega" gopoda sprašujemo, kako naj s to revščino" plačamo položnice in živimo mesec dni?'.'? Kako naj razložimo otrokom, da ni denarja za eno ubogo liziko? Kako naj kupujemo šolske knjige in » potrebščine ? Kako naj nahranimo podhranjene otroke? Ali se gospod Gros zaveda, da je naša revščina vsak dan večja in da jo vsak dan težje prenašamo. Odbije nekoga, ki nam lahko da naš vsakdanji kruh. V Tekstilindusu so večinoma delali delavci z juga in verjetno ima g. Gros načrt, da vse te delavce pošlje z vlakom v kraj, od koder so prišli. Toda na žalost bo še nekaj časa počakal, zaradi vojne vlaki ne vozijo. Tudi se mi ne pustimo. Pred leti so vozili iz Slovenije avtobusi na jug po delavce, zdaj bi jih radi vrnili nazaj. Toliko let smo delali za majhen denar in polnili občinsko blagajno. Takrat, ko smo dobro poslovali, smo dajali denar drugim kot npr. Sava. Planika. Alpetour - Hoteli. Polzela nogavice. Železniški in vodni prevoz. Pametneje bi bilo vložiti denar v nove stroje in preprečiti veliko nesreč ter veliko število invalidov dela. (Vsak delavec v proizvodnji je že po 4-5 letih dela invalid. Zaradi zastarele tehnologije.) Tega se na občini niso zavedali, oni so samo videli naš denar. Zdaj se g. Gros hvali s tem. da lahko sam kupi Teksti-lindus. mi se pa sprašujemo, kje je dobil toliko denarja ?! Lansko leto. ko smo se borili za svoj regres, nam je rekel, citiramo "delavci Tekstilindusa lahko pasejo travo, regresa pa naj ne pričakujejo!" Lanski regres še pričakujemo, zaradi nas naj on začne pasti travo, da vidimo, kako se pase trava in ali je kaj nos ovira?? Ali odbija italijanske kupce zato, ker se boji, da bodo ostali "pisarniške gospe in gospodje" brez dela ?! Pred stečajem je v že imenovani tovarni delalo 1320 de- lavcev v proizvodnji in okrog 500 pisarniških lenuhov. Če bi bili gospodje in gospe pridni kot delavci v proizvodnji, gotovo ne bi prišlo do tega. G. Gros. ali bodo zaradi vašega razkošja delavci v kranjskih tovarnah postali Balkanski kurdi?? Delavci Tekstilindusa Javno vprašanje Spoštovani dr. Gaber, minister za šolstvo Koliko časa še se bodo naši otroci učili srbščine. Po televiziji smo slišali vašo izjavo, da ne boste podlegli pritiskom staršev, češ da bi tako šli v preuranjeno spreminjanje šolskih programov brez tehtnih in poglobljenih strokovnih analiz. Pojasnjeno je bilo še. da se je Svet za šolstvo odločil, da bo zato dve uri srbskega jezika tedensko ostalo na programu tudi naslednje šolsko leto. Menda imamo po celem letu "strokovnih in poglobljenih" analiz starši tudi pravico zahtevati, kaj in koliko naj se naši otroci učijo. Vsekakor pa imamo pravico zahtevati ukinitev srbščine, tega izrazito ideološko pogojenega učnega predmeta v petem razredu naših osemletk. Ali ni že ' čas, da končamo z "jugoslove-narstvom" naših otrok. V zahodni Evropi imajo otroci približno po sedem ur pouka angleščine tedensko, pri nas dve do tri ure. Znanje materinščine pa je v Sloveniji vse prej kot razveseljivo, posebej je še žalosten podatek, če je pravilen, da je slovenščina najbolj osovražen predmet v srednji šoli. Želela bi, da se ob tem zamislite vi, spoštovani minister, pa tudi vsi vaši svetovalci in še vsi ostali, ki pod pretvezo stroke izrekajo nepremišljene in otrokom škodljive politične odločitve. Ljubljana, 22. junija 1992 prof. Marina Bahovec Čufarjeva 7 Ocenjevanje mleka Oddajam mleko v zbiralnico Predoslje. Meseca maja 1992 sem naslednji dan po jemanju vzorcev mleka v mlekarni tudi sam dal v laboratorijsko preiskavo mleko na C. I. Slavca v Kranju enako pridobljenega in na enak način oddanega kot prejšnji dan. Ko so mi bili na voljo rezultati obeh ugotavljanj, sem med drugimi rezultati primerjal število ugotovljenih bakterij. V vzorcu, ki sem ga sam oddal, jih je bilo ugotovljeno 2.980.000, v vzorcu, kije bil vzet v mlekarni pa 3.840.000. To mi je dalo misliti, zakaj med enim in drugim vzorcem razlike kar za milijon bakterij. To razmišljanje me je navedlo, da sem se odločil še za en preizkus v juniju. Koje prišel pooblaščeni uslužbenec za odvzem vzorcev, sem ga prosil, da iz iste zajemalke nalije del mleka v njegovo stekleničko in enak del v mojo. Iz svojega zaboja je vzel 2 sterilizirani steklenički in zajel iz vsake kangle. imel sem tri. zajemati mleko in ga po jingrat ali dva nalivati v steklenički iz iste zajemalke. In rezultati'.' V mleku, ki ga je oddal v laboratorijsko preiskavo pooblaščeni uslužbenec zadruge, je ugotovljeno 5.840.000 bakterij. I mleku, ki sem ga oddal jaz. pa 2.980.000 bakterij. In sedaj, kaj pove primerjava podatkov: število ugotovljenih bakterij v mojih vzorcih je 99 odstotkov enako, število ugotovljenih bakterij v vzorcih, ki jih je oddala zadruga, pa je bistvena razlika (3.840.000 in 5.840.000). Zanimivo je. da se obe številki končujeta z 840 in se zato postavlja vprašanje, zakaj razlika med 3 in 5. Ali je pomota? Sam sem se o teh razlikah pogovarjal z gospodom Rodetom. vodjem laboratorija in mi je prijazno pojasnil, da so razlike možne. Pojasnjeval mije. da bakterije niso enakomerno raztresene v vsem mleku, pač pa v kepicah, kot v rojih, in da je zato možno, da je taka kepica bila nalila v stekleničko, ki jo je imel uslužbenec zadruge, v mojo stekleničko pa ne. Recimo, da je to možno. Vseeno naj mi bo dovoljeno, da o tem in o vsej problematiki okrog ugotavljanja vrednosti mleka in njegovih posledicah logično razmišljam. Mleko je vzeto z isto zajemalko iz vsake kangle posebej in nalito v vsako stekleničko po enako količino in glejte začu-da, v stekleničko zadružnega uslužbenca je zdrknila kepica z bakterijami, v mojo pa ni hotela. Tu bi bilo zanimivo vedeti, ali je število bakterij ugotavljano pavšalno - po nekem vzorcu ali s štetjem. In recimo, da obrazložitev gospoda Rodeta o kepicah drži. Bi rekel, da se kepice pojavljajo občasno. Mleko se oddaja vsak dan. z večjim ali manjšim številom bakterij (v kepicah) poljubni dan v mesecu, ko se izvaja kontrola, jih je v poljubno zajetem vzorcu iks bakterij in zato, ker je iks dne najdeno iks bakterij, je za ta mesec vrednost mleka slabo ocenjena, v mojem primeru 45 odstotkov in zato bom za ta mesec dobil toliko slabše plačano mleko. To je eno, drugo je, da je mleka preveč in zato se lahko zgodi nekega dne, da bo nekdo postavil mejo in odredil pri tistih kmetih, ki je v preteklem mesecu ugotovljeno največ 3.000.000 bakterij, ga bomo še lahko oddajali, ostali pa ne več. Vabim, da o tej problematiki povedo svoje mnenje: KZ Sloga Kranj. Predavatelji Mlekarske šole v Kranju, Mlekarski inštitut v Ljubljani in gospod Rode. Predoslje, 18. junija 1992 Jože Dolhar Predoslje 21 Kranj Charles Webb 36 Mrtve duše Nekatere sindikate prevzema tekmovalni duh pri navajanju števila svojih članov. Nemalo sem bil presenečen nad oceno regijskega sindikata Neodvisnost za Gorenjsko, kije v eni izmed zadnjih številk Gorenjskega glasa objavil, da ima 25.000 članov. Kakorkoli računam, se mi številke ne izidejo. Če bi sešteli vse člane, kot jih navajajo sindikalne organizacije, bi prišli do številke 95.000, to pa je kar za 30.000 več, kot je zaposlenih delavcev na Gorenjskem. Kar se tiče članstva v območni organizaciji sindikatov Gorenjske, imamo v arhivu 35.011 podpisanih pristopnih izjav in približno prav toliko izdanih izkaznic. Pa naj evidenco dajo na mizo tudi tisti, ki oznanjajo take številke. Navsezadnje to tudi ni korektno do bralcev Gorenjskega glasa. Očitno se nekateri v želji po afirmaciji poslužujejo tudi mrtvih duš. nam tega na srečo ni treba. V Škofji Loki, 23. junija 1992 Predsednik Sandi Bartol DIPLOMIRfiNEC Spoštovani urednik! Članek v Gospodarskem vest-niku (priloga) nas je bolj užalil, kot pa presenetil, kajti poročanja v slovenskih sredstvih javnega obveščanja so proceduralno pospeševalni postopki za slovensko identiteto, kakovost, zaščito kupca, ugled države. Zato se s takimi postopki ne moremo strinjati in vam v nadaljevanju posredujemo naš odgovor. Pojasnilo Gorenjskega sejma na članek gospoda Andreja Treba rja v Gospodarskem vestniku dne 11. junija 1992 na 23. strani z naslovom: KAKOVOST NAŠEGA DELA. V omenjenem članku je nekaj netočnih in neresničnih podatkov, zato smo dolžni cenjenim bralcem Gospodarskega vestni-ka to pojasniti. Kot osnovno moramo pojasniti, da ima DP PPC Gorenjski sejem Kranj registrirano tudi dejavnost: ocenjevanje kakovosti razstavljenih proizvodov in storitev ter podeljevanje medalj, priznanj in znaka kakovosti..." V "proceduri zaščite"pri patentni pisarni v Beogradu in Ljubljani je poleg teksta in znaka SLOVENSKI PROIZVOD -SLOVENSKA KAKOVOST -SQ - SLOVENIAN QUALITY, tudi opis dejavnosti: ocenjevanje kvalitete proizvodov in storitev (razred 42). Od Ministrstva za pravosodje imamo tudi pozitivno mnenje o pravici uporabe imena "slovenski". "Kranjsko gibanje za kakovost" se je začelo leta 1990 in sicer po sistematičnih postopkih in mednarodni primerljivosti, kar pa je vojno stanje v Sloveniji, žal, nekoliko zavrlo. V tem pro- Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Kaj?" "Ne bi vas rad zmotil pri razmišljanju, ampak mar ne mislite, da bi se lahko malo pogovarjala?" "Kaj?" "Pravim, da se mi zdi, da se ne pogovarjava preveč živahno, kajne?" "Ne, ne pogovarjava se," je dejala. Benjamin je pokimal in se obrnil, da bi si ogledal palmo zunaj v parku. Ne da bi še kaj rekel, je popil svojo pijačo, nato pa vstal. "Vzel bom sobo," je dejal. Odšel je v vežo k receptorju. "Dajte mi enoposteljno za dvanajst dolarjev," je zahteval. 1 — 1 POLOS doc 1 Zapoge 40, Vodice TRGOVINA PRI JERNEJU • NUDIMO VAM: GRADBENI MATERIAL cement apno opeka bela mivka vrečena 440 SLT 360 SLT 40 SLT 330 SLT SUROVINE: koruza vrečena koruzni šrot pšenica ječmen sojine tropine 44 % pšenična krmilna moka 17 SLT 17 SLT 20 SLT 19 SLT 41 SLT 10 SLT/kg GNOJILA: NPK 15:15:15 UREA KAN 20,5 SLT 17 SLT 16 SLT V ZALOGI IMAMO TUDI KRMILA ZA KOKOŠI, PIŠČANCE, GOVEDO IN ZAJCE. ■J cesu smo izhajali iz nujno potrebnega označevanja proizvodov in storitev slovenskega porekla, seveda s prisotno selektivnostjo. Do danes nismo dobili še nobene finančne pomoči. Pomagali so nam le številni sodelujoči, ki pa za vloženi čas in delo niso zahtevali plačila. Trditev, da je Gorenjski sejem samo pridobi-tniški, je torej laična in zlonamerna. Zelo nekorektno pa je, da avtor članka ne piše, da je bilo prvo "prebujanje" poslušalcem in organizatorjem kakovosti dano 16. maja 1991, ko je Gospodarski vestnik na prvi strani atraktivno izpostavil "SQ SLOVENSKA KAKOVOST" in na straneh 4, 5, 6 in 7 objavil tudi širšo kritično analitiko našega stanja z mednarodnim pregledom. Takrat je bil torej javnosti prvič posredovan projekt "Slovenian Quality", ki je povzročil aktivne verižne reakcije, prebujanja in zavist, predvsem pa pristop k tihemu dupliranju. V enakem sistematičnem zaporedju je od leta 1990 dalje nastajalo tudi "Združenje SQ" s sedežem v Kranju, kajti "provinca " se na republiški ravni še ne more registrirati, skupina Ljubljančanov in izbranih oseb pa lahko. Združenje SQ - SLOVENSKA KAKOVOST, kije registrirano v okviru regije in občine Kranj pa dela po vseh zahtevah. Vrata so odprta vsem, ki delajo napredno, odkrito in pošteno. Ko je bila v Ljubljani promocija "SZK" kljub našemu trudu (po telefonu, telefaxu...), nismo uspeli dobiti kontakta z organi' zatorji, niti na to promocijo ni' smo bili povabljeni. Bojimo se, da ne bi prišlo nO relaciji med Ljubljano in ostali' mi slovenskimi kraji do podobne politike, kot je veljala včasih nO relaciji "Beograd - Slovenija"po načelu: delati, poslušati, plačevati...! Pisec članka močno greši in dela škodo gibanju in pospeševanju slovenske kakovosti, ko piše o člankih v Gorenjskem glasu, Dnevniku in Gospodarskem vestniku, da so to nestrokovni članki, pisani po naročilu. Tudi take laži in natolcevanja so ogle' dalo zatečene slovenske kakovO' sti oziroma samozvancev v kO' kovosti. Dokler bomo nekaj desetletno spanje in nedelo opravičevali s tako nizkimi napadi, ne bomo pa se uokvirili v koncep[ dopolnjevanja, bomo še naprej majhni, neorganizirani in neti' činkoviti. Novinarjem Gorenj' skega glasa. Dnevnika, Dela, Gospodarskega vestnika, radia.-pa lahko izrečemo le zahvalo 20 resnično objektivno pisanje m sporočila. Direktor Franc Kkar "Da, gospod," je rekel receptor. Potisnil je knjigo gostov čez pult in Benjamin seje podpisal. "Kaj prtljage nocoj, g. Gladsto-ne?" je vprašal. Benjamin je odkimal in stopil nazaj na verando do mize in bingljal s ključi pred obrazom ge. Robinson. "Pojdiva," je rekel. Brez besed sta se peljala v dvigalu, tiho šla po veži in Benjamin je odprl vrata, vstopila sta in jih zaprla, še vedno ne da bi spregovorila. Ga. Robinson je slekla plašč in ga vrgla na enega izmed stolov. Potem se je nasmehnila Benjaminu, stopila k njemu in segla h kravati, da bi mu jo odvezala. "Malo počakajte!" je rekel Benjamin. Odrinil ji je roko. "Za hipec sedite," je dodal. Ga. Robinson je dvignila obrvi. "Bi se, prosim, za hip usedli?" je dejal Benjamin in s prstom pokazal na posteljo. Ga. Robinson je nekoliko počakala, nato pa se je obrnila in šla do postelje. Usedla se je na njen spodnji del in se pripognila, da bi si sezula čevelj. "Ne!" je rekel Benjamin. "Kaj?" "Bi za hip pustili čevelj? Prosim!" Pokimala je in se zravnala. "Tako," je začel Benjamin, "se vam ne zdi ... ne zdi, da bi to pot lahko drug z drugim najprej spregovorila par besed?" "Ce želiš." "Prav," je nadaljeval Benjamin. Porinil je njen plašč s stola in sedel. Potem je dolgo sedel ter zrl v preprogo pred seboj. Bila je popolna tišina. Ošvrknil jo je s pogledom in se spet zagledal v preprogo. "Hočem reči, ali sva mrtva ali kaj!" je dejal. "No, preprosto se mi zdi, da si nimava veliko povedati." "Ampak, zakaj si nimava?!" Skomignila je z rameni. "Hočem reči, saj nisva neumna človeka, kajne?" "Ne vem." "No, nisva," je rekel, "ampak vse, kar nenehno počneva, J# da prideva semle, odvrževa obleko in skupaj skočiva v posteljo." "Si se tega naveličal?" "Nisem. Ne. Ampak ali ne mislite, da se tega ne bi dalo sem ter tja poživiti s par besedami?" Ni mu odgovorila. "Poglejte," je rekel in vstal, "no, nekaj je narobe z dvem3 človeškima bitjema, ki se tako intimno poznata, kakor se midva, pa se niti pogovarjati ne moreta." "Torej, o čem bi se rad pogovarjal, dragi?" "O čemerkoli," je odgovoril in stresel z glavo, "o čemerkoli!" "Ali bi mi rad pripovedoval o svojih izkušnjah s kolidža? "O moj Bog!" "Torej?" "Ga. Robinson. Če pa je to najboljše, kar zmoreva, pa spr3' viva te preklete cunje s sebe in ..." Segla je po svojem čevlju. "Pustite ga pri miru!" je zavpil Benjamin. "Sedaj bova naJj prej počela tole: pogovarjala se bova. Spomnite se kakšne druge teme." "Kaj pa umetnost?" "Umetnost," je ponovil Benjamin. Pokimal je. "To je dobi-3 tema. Kar začnite." "Ti začni," je rekla. "Ničesar ne vem o tem." "O!" "Tudi ti ne?" "Jaz vem," je rekel Benjamin. "Kar precej vem o njej." "Potem pa daj." ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK REDNI LETNI OBČNI ZBOR SK ALPETOUR Steber slovenskega smučanja škofja Loka, 18. junija - V ponedeljek je imel Smučarski klub Alpetour Škofja LokaE svoj redni letni občni zbor, na katerem so Pogledali dosežene uspehe pri delu kluba v preteklih dveh letih in Pripravili plan dela za prihodnjo sezono. Predsednik kluba Matjaž Hafner je v poročilu poudaril, da SK Alpetour, kljub vedno večjim Materialnim stiskam, uspeva ostati vodilni slovenski smučarski klub (v zadnjih letih si po uspehih izmenjujeta vodstvo z mariborskim Branikom), saj se nadaljuje tradicija vrhunskih smučarjev, ki sta jo začela Boris Strel in pokojni Jože Kuralt, nadaljevali Nuša •orne in Katja Lesjak, v zadnji sezoni pa je dosežke svetovne vrednosti potrdila Nataša Bokal in vrsta mladih tekmovalcev in tekmo-Vj*lk, kot sta Leja Ribarič in Samo Petrač. Doseženi uspehi nedvomno Potrjujejo, da v SK Alpetour, kljub skromnemu zaledju, z dobro organiziranostjo, zlasti Pa dobrim strokovnim delom, znajo odkriti, vzgojiti in nuditi vse potrebno mladim talentom Za njihov razvoj. Samo podatek, da iz tega kluba izvira kar '7 državnih reprezentantov v vseh kategorijah, že dovolj potrjuje samozavest, da vloženo delo, prizadevanja in nenazad- nje znanje, niso bila zaman. Poleg tekmovalnih uspehov, pa je SK Alpetour znan tudi kot uspešen prireditelj mednarodnih tekem - že 19 let zapored so organizator Pokala Loka, na katerem se je predstavila vrsta svetovnih smučarskih imen. V klubu poleg izvršnega odbora, ki vodi delo in nosi najtežja bremena, deluje še vrsta komisij: alpska, gospodarska, svet staršev, komisija za rekrea- cijo in družabnost, sodniška in Loka timing, ki so nekatere bolj, druge manj uspešno vodile delo na posameznih področjih. Strokovno delo sloni na treh poklicnih trenerjih in vrsti honorarnih sodelavcev, največja težava pa so vedno bolj usihajoča sredstva. V preteklem letu je Športna zveza Škofja Loke prispevala le 15 odstotkov sredstev, Smučarska zveza Slovenije desetino, pokrovitelj DO Alpetour pa le skromnih 6 odstotkov, zato največje breme nosijo starši. V klubu si sicer prizadevajo za čimuspešnejši marketing, organizacijo tekmovanj, ki bi omogočala zaslužek za redno dejavnost, vendar ugotavljajo, da pri vnovčeva-nju svojih športnih dosežkov niso najbolj uspešni. Niha tudi sodelovanje z žičničarji, ob vrsti zim s skromno količino snega, pa so treningi na tujem še posebna materialna obremenitev. Prepričani so, da bo tudi na smučišču Stari vrh potrebno urediti poligon z umetnim snegom, pri čemer predlagajo za vzgled Maribor, ki je za podobne naložbe uspel dobiti tuje sovlagatelje. V planu za novo sezono - tega so vsi udeleženci občnega zbora dobili tudi v pisni obliki, je poudarek na učinkovitejših oblikah zagotavljanja sredstev za delo kluba in informiranju o dosežkih, kot podlagi za to. V večji meri naj bi se v delo in življenje kluba vključevali starši (tudi v družabnem smislu), ki naj ne bi videli vsega le skozi dosežke svojih otrok, saj ugotavljajo, da prav srednjo generacijo (sekcija veteranov naj bi tudi začela z delom) najbolj pogrešajo. Ob zaključku so podelili Franciju Kemperletu kot najbolj delovnemu in najzaslužnejšemu članu kluba sliko, prvotno načrtovano nagraditev olimpijcev in drugih uspešnih tekmovalcev pa so prestavili za drugo (javno) priložnost. • Š. Šah Zorku dve zmagi V sredo je bilo končano hitropotezno prvenstvo SS Tomo 'uPan Kranj za leto 91/92. Na zadnjem turnirju je zmagal Boštjan Markun pred Dušanom Zorkom in Branetom Deželakom, sledili so Drinovec, M. Kovačič in P. Kovačič. Na turnirjih je sodelovalo 29 igralcev. V skupni razvrstitvi '0 turnirjev, šteje 6 najboljših uvrstitev, je zmagal Dušan Zorko s ."4,5 točke pred Boštjanom Markunom s 567 točkami in Matja-*em Šlibarjem s 543 točkami. Nadaljnji vrstni red je bil nasledki: Aleš Drinovec, Marjan Butala, Martin Kovačič, Peter Kovačič... V četrtek pa je bil hitropotezni turnir na Primskovem, zadnji v Pomladanskem delu. Igralo je 24 igralcev, zmagal pa je z 8,5 točke Dušan Zorko. Z 8 točkami mu je sledil Aleš Drinovec, na tretjem mestu pa je pristal Martin Kovačič (7). Nadaljnji vrstni J"ed je bil naslednji: Peter Kovačič, Klemen Kavčič, Franc Jazbec, Matej Sušnik, Milošev, Golja itd. • Aleš Drinovec Kovačič zmagal Nbrča - Športno društvo Brezje pri Tržiču je v Kostanjevčevi Oci na Dobrči pripravilo že 5. tradicionalni hitropotezni šahov-sk' turnir za Pokal Dobrča, ki se ga je tokrat udeležilo 21 šahi-?*PV, med njimi štirje mojstrski kandidati, osem prvokategorni-kov in šest drugokategornikov, tako da je bil to dokaj kvaliteten tUfnir, ki ga je po 20 kolih dobil Martin Kovačič z 18 točkami Pred Dušanom Zorkom in Boštjanom Markunom s po 17,5 toč-. e< vsi pa so člani ŠD Tomo Zupan iz Kranja. Najboljši domačin Je bil Matej Keršič, ki je na šestem mestu zbral 13,5 točke. Orga-n,2atorji so zmagovalcu podarili prehodni pokal, najboljšim trem Pa kolajne. Celoten turnirje potekal brez problemov, vodil pa ga Je Dušan Zorko. «J. Kikel SAfšVO Etiketa - Polix organiziran klub Žiri, 26. junija 1992 - Dvanajsturni košarkarski maraton, ki ga "KK ETIKET A-POLIX" organizira v soboto, 27. junija, je le eden izmed dogodkov, ki so se, ali pa se bodo, zgodili v letošnjem letu. Lanska sezona je bila verjetno prelomna za žirovsko košarko. Starejši igralci so se začeli počasi poslavljati in odločiti se je bilo treba, ali bo košarka v Žireh ostala tekmovalni šport ali pa bo le ena od oblik rekreacije. Igralci in člani kluba so se odločili za prvo varianto, izvolili vodstvo in statut kluba ter Uspešno zaključili prvo sezono. Naloga pred novo sezono pa je bila predvsem organizirati čimbolj strokovno delo z vsemi selekcijami. Tako so dobili kar tri nove trenerje, ki pa so bili v klubu že prej aktivni. \novi sezoni bo člansko ekipo vodil Bogdan Erznožnik, mladinsko Matej Erznožnik in pionirsko Simon Trček. Naj še 0menim, da vsa ta leta v Žireh niso imeli mladinske vrste in 2a' se je tako izgubilo kar nekaj generacij, ki so veliko obetale. V klubu pa poleg rednega dela postorijo še marsikaj za Popularizacijo košarke. Odlično organizirana trimska liga in rtlaJski turnir sta že za nami. Obeta pa se nam še ena res zanimiva prireditev, ki bo potekala v soboto, 27. junija, od 10. do **• ure. To bo košarkarski maraton dolg dvanajst ur. Na igrišču Pred šolo se bodo Zirovci pomerili z ekipo Cerkelj. Tekmovali bodo lahko tudi gledalci in sicer v prostih metih, metih za tri točke in metih s polovice. Prireditev so s praktičnimi prispevki omogočili: Etiketa, Alpina, pizzerija Žir, gostilna Katernik, dom na Goropekah, ključavničarstvo Boris Maček, pekarija Jože Oblak, servis Matija Gluhodedov, mixi - market. prodajalna Marjan in gonilna Falklandi. Upamo, da bo prireditev potekala v lepem vremenu, brez poškodb in pred velikim številom gledalcev. S. T. Gorski tek Najhitrejša Teraž in Grmova Zagorje ob Savi - V nedeljo, 21. junija, je bila v Zagorju ob Savi tretja izbirna tekma za sestavo reprezentance Slovenije, ki se bo udeležila prvega uradnega svetovnega prvenstva v gorskih tekih in osmega tekmovanja za svetovni pokal, ki bosta potekala od 26. do 30. avgusta v Valle di Susi v Italiji. Izbirnega teka se je udeležilo 50 tekmovalcev, med katerimi so bili vsi kandidati za odhod na SP. Že sama proga, ki je bila dolga 10,6 km in je imela 480 m višinske razlike, je pokazala, da je bil vrstni red prvih dveh izbirnih tekem sestavljen realno, saj so tekli vsi gorski tekači, na katere računamo za SP. Po izjavi večine tekmovalcev, predvsem pa najboljših petnajst, je bila proga odlična in težka obenem. Med člani je zopet slavil naš trenutno najboljši gorski tekač Franci Teraž iz Mojstrane, ki je osvojil tudi kipec zmagovalca, saj je doslej zmagal na vseh treh izbirnih tekmah. Med članicami je progo najhitreje pretekla Olga Grm iz Lesc, med mladinci pa je bil najboljši Igor Bašelj iz Kranjske Gore. Četrti izbirni tek za sestavo reprezentance, ki bo obenem tudi državno prvenstvo v gorskih tekih na dolgi progi, bo v nedeljo, 12. julija, v Slovenski Bistrici. Gorski tek na Tri kralje pa ne bo več spreminjal vrstnega reda za reprezentanco - možne so samo manjše korekcije. Rezultati - člani absolutno: 1. Franci Teraž (Petrol Gorenjska) 46,54, 2. Izidor Berčič (Triglav Kranj) 47,33, 3. Stane Okoliš (IBL Olimpija Ljubljana) 48,00, 4. Geza Grabar (Radenska) 48,31, 5. Boštjan More (Prizma Idirja) 48,37, 6. Aleš Gros (Triglav Kranj) 49,06.; članice (absolutno): 1. Olga Grm (Trmasti Preddvor) 59,12, 2. Marija Trobec (Kobarid) 1:03,51, 3. Heda Kotar (Iskra Selecom) 1:05,22, 4. Mojca Drempetič (Kranj) 1:07,47, 5. Marija Vencelj (Pekarna Grosuplje) 1:21,43, 6. Eda Pavlin (Lukrecija) 1:29,08; mladinci (absolutno): 1. Igor Bašelj (ŠD Planica) 54,10, 2. Goran Juvančič (Zagorje) 1:31,57. • Lojze Kerštan Tekma z gorskimi kolesi Žiri, 26. junija - Turistično društvo Žiri organizira v nedeljo, 28. junija, kolesarsko tekmovanje z gorskimi kolesi. Tekma se bo začela ob 15. uri na progi Selo (pri mostu čez Soro) do Jarčje doline. Startnina je 200 tolarjev za odrasle in 50 za otroke. Prijave sprejemajo po telefonu 691-238 (vsako popoldne) in eno uro pred startom. Smučarski skoki v Žirovnici Žirovnica, 26. junija - Skakalni klub Stol iz Žirovnice prireja v soboto, 27. junija, ob 17. uri smučarske skoke na 12-metrski skakalnici za dečke do 9 let. V nedeljo ob 10. uri pa bo na 22-metrski skakalnici tekma za dečke do 12 let. Razen gorenjskih skakalcc\ bo tudi mednarodna udeležba. Šola plezanja v Bohinju Tržič, 24. junija - Po uspešnem lanskem plezalnem taboru v Bohinju pripravlja znani športni plezalec Srečo Rehberger iz Tržiča za letošnje poletje več plezalskih dejavnosti za mlade in starejše. Julija in avgusta namreč namerava organizirati na znanem prireditvenem prostoru Pod skalco različno dolge plezalske tečaje za začetnike in nadaljnje usposabljanje. Interesenti lahko izberejo 1-urni ali pa 1-dnevni tečaj za spoznavanje plezanja. Kdor želi zvedeti več, se bo odločil za 7-dnevni tečaj; ob plezanju bodo na sporedu tudi vodni športi, kolesarjenje in drugo. Na voljo je tudi 7-dnevni paket z bivanjem v hotelu Pod Voglom, kjer bodo gostje imeli poseben športni me-nu. Organizatorji bodo obiskovalcem omogočili izposojo opreme, vodstvo in udeležbo na tekmovanju. Več informacij daje Al-pinum Bohinj, kjer seje moč po telefonu 723-441 tudi prijaviti za vsako od naštetih dejavnosti.• S. S. Tržiško teniško prvenstvo Tržič - Komisija za rekreacijo pri Športni zvezi Tržič in Teniški klub Tržič pripravljata prvenstvo tržiških delavcev v te- RadsportFABJAN, VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) nisu za leto 1992. Prvenstvo se bo začelo v soboto, 27. junija, ob 8. uri zjutraj na teniških igriščih v Križah, nastopajoči pa bodo razdeljeni v sedem starostnih skupin. Prijaviti se je moč še v petek, 26. junija, med IS. in 19. uro v prostorih TK Tržič v Križah, kjer ho ob 19. uri tudi žrebanje. Prijavnina /naša 120,00 tolarjev, rezultati pa se bodo upoštevali tudi v Delavskih športnih igrah. • .1. Kikel Danes in jutri Plavalno prvenstvo Kranja Kranj, 26. junija - Danes in jutri bo na kranjskem bazenu nova plavalna prireditev v okviru praznovanja Dneva državnosti Republike Slovenije, ki naj bi tako kot miting ob Dnevu borca postala tradicionalna. Začetni interes klubov iz Slovenije in tujine res ni velik, vendar moramo vedeti, da je vsak začetek težak, posebej, ker tekma še nima statusa v koledarju plavalnih tekmovanj. Upamo pa, glede na rezultate plavalcev Triglava in nov bazen, da bo ta interes narastel in bo potrebna večja selekcija z zahtevnejšimi limitnimi rezultati. Tekmovanje bo potekalo v sedmih disciplinah - 50, 100 in 400 m kravi, 100 m prsno, hrbtno in delfin ter 200 m mešano v absolutni moški in ženski konkurenci. Danes ob 18. uri in jutri, v soboto ob 9.30 bodo predtekmovanja, 8 najboljših v obeh kon-kurencah pa se bo pomerilo za medalje in praktične nagrade v finalih, ki bodo na sporedu v soboto, 27. junija, ob 17.30 uri. Tekmovanje je omogočila vrsta sponzorjev, generalno sponzorstvo pa je prevzela Zavarovalna družba d. d. Adriatic, naša želja pa je, da bi bilo čim več gledalcev, ki bodo uživali v športnem boju in vrnili ugled Kranja, ki je znal privabiti na bazen tudi tisoč ljudi, ki so športno bodrili plavalce domačega kluba. Današnji rod plavalcev Triglava, ki je zrastel v senci izvrstnih bratov Petrič, že napoveduje, da plavanje v Kranju ne bo usahnilo. • Rado Mladenovič Skupščini jeseniških in kranjskih športnikov Kranj, 26. junija - Skupščina jeseniške športne zveze bo v ponedeljek, 29. junija, v restavraciji Kazina na Jesenicah. Osrednja točka dnevnega reda bo obravnava aktualnega položaja v slovenskem in jeseniškem športu, na katerega vpliva slab gospodarski položaj. Pri tem lahko želimo, da bodo športniki in športni delavci, zavedajoč se tega položaja, polnoštevilno in ustvarjalno sodelovali v razpravi. • Br. Prva seja skupščine Športne zveze Kranj pa bo v torek, 30. junija, ob 19. uri v dvorani kranjske občine. Skupščini so predlagana v sprejem pravila športne zveze Kranj in poslovnik o delu skupščine, izvolili pa bodo tudi organe skupščine. • J. K. Hokejisti obiskali navijače Jesenice, 26. junija - Vse od leta 1957 so Primorci najbolj zvesti navijači jeseniških hokejistov. To je pokazala tudi sobotna prireditev v majhni vasici Rut nad Grahovim. Kar 1500 ljudi se je zbralo na jeseniški noči v tej vasici, čeprav je v njej le 30 hiš z okrog 100 prebivalci. To dokazuje, da tem ljudem jeseniški hokej veliko pomeni. Srečanje se je začelo z nogometno tekmo med ekipo Acroni Jesenice in navijači iz Baške grape, ki seje končala z izidom 7 : 7, v izvajanju kazenskih strelov pa so bili boljši domačini. Tekmovali so tudi v balinanju. Čeprav je tod balinanje doma, so domačini stežka zmagali. Srečanje se je nadaljevalo dolgo v noč. Navijačem so se posebej predstavili igralci Marko in Simon Smolej, Andrej in Mohor Razinger ter Elvis Bešlagič. Posebej navdušeno pa je bila sprejeta obljuba tehničnega vodje Acroni Jesenic, da bo klub poskušal nagovoriti železnico za uvedbo hokejskega vlaka, saj je za navijače iz tega konca največji problem prav prevoz na tekme. • Br. Smučarski skoki Memorial Marjana Kroparja Kranj, 26. junija - Smučarski klub Triglav Teling iz Kranja je prejšnji konec tedna začel s tradicionalnim tednom smučarskih skokov na plastičnih skakalnicah na Gorenji Savi v Kranju. Prireditev bo končana v nedeljo, 28. junija, s tekmo na 62-metrski skakalnici za II. memorial Marjana Kroparja. Tekma se bo začela ob 17. uri, razen naših najboljših pa bodo tekmovali tudi nekateri skakalci iz Avstrije, Italije in Nemčije. Jutri (sobota) ob 17. uri pa bo tekma dečkov do 11 in 12 let na 22-- metrski skakalnici. • J. K. Konjeništvo Kasači v nedeljo na Brdu Prireditev se bo začela v nedeljo ob 15. uri, na sporedu pa bo šest dirk, v zadnji pa bodo nastopili tudi najhitrejši slovenski kasači. Brdo, 26. junija - Konjeništvo ima v Sloveniji vedno več privržencev. Lani je bilo na konjeniških prireditvah v Sloveniji nad 100.000 ljudi, želja po številčnejših prireditvah pa je vedno več. Na Brdu so zadnjih deset let organizirali tradicionalno septembrsko dirko, ki je bila vedno organizirana na najvišji ravni, 800 metrov dolga steza pa je med slovenskimi stezami take dolžine tudi najboljša. Uveljavil se je tudi rejni center Brdo, v katerem je sedaj 47 plemenskih in tekmovalnih konj, povpraševanje po konjih pa se je povečalo. V nedeljo bo na sporedu 6 dirk. Prva bo ob 15. uri. Organizirana bo tudi stava. Listič bo po 50 tolarjev, v veljavi pa bo sistem "dvojček", kar pomeni, da bo mogoče staviti na dva konja v vsaki dirki, ki bosta prvi in drugi. Stave se bodo pri nas še razširile, ko bo sprejet nov zakon o igrah na srečo. # J. Košnjek Evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu Jutri otvoritev v Preddvoru Preddvor, 26. junija - Drugo evropsko prvenstvo v letenju z jadralnimi padali se začenja. Drevi bo prvi uradni sestanek vodij ekip, ki jih na prvenstvu pričakujejo blizu 20 z nad 80 padalci, jutri zvečer pa bo v Preddvoru ob 19. uri slovesna otvoritev tekmovanja. Tekmovanje v preletih bo trajala do 11. julija, 12. julija pa bo slovesen zaključek tekmovanja. • J. K. Nogometni turnir v Lescah Lesce, 26. junija - Nogometni klub Lesce organizira v soboto, 4. julija, turnir v malem nogometu na nogometnem igrišču v Lescah. Prijave bodo sprejemali do 1. julija na naslov NK Lesce, Na Trati 3, 64248 Lesce ali Rudiju Antolinu po telefonu 74-140. Prijavnina znaša 2.000 tolarjev za ekipo. Najboljša tri moštva prejmejo priznanja in denarne nagrade. Izlet na Kalški greben Kranj, 26. junija - Jutri, 27. junija 19v2, ob 6. uri in 25 minul se bodo odpeljali / rednim avtobusom i/ Kranja udeleženci Izleta na Kalški greben in Krvavec, ki ga prireja PD Kranj. I/ Kokre se bodo povzpeli sko/i Roblekov kot prek Dolge njive na 2224 metrov visoki Kalški greben. Nato se bodo spustili do sedla in nadaljevali turo prek Korena in Velikega Zvona ter Krvavca do doma na Gospinci. Na izletu, ki ga bosta vodila Peter Meglic in Marija Praprotnik. bo hoje 7 do 8 ur. Za turo je potrebna dobra obutev, priporočajo pa tudi palice. • S. S. KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! LOGATEC po ugodnih cenah odkupuje hlodovino smreke in bukve Informacije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279 zelene počitnice v dolini meseca POČITNIŠKI PROGRAM ZAJEMA: POLNI PENZION V1/2 SOBI PLA VANJE V TERMALNEM BAZENU MERITVE KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEŽE KONZULTACIJO PRI ZDRA VNIKU SPECIALISTU VSE DRUŽABNE PRIREDITVE, KI POTEKAJO V HOTELU REKREACIJO IN ANIMACIJO POD STROKOVNIM VODSTVOM (GIMNASTIKA V BAZENU LN TELOVADNICI, TRIM STEZA...) CENA: 7 dni - 301 DEM, 10 dni = 420 DEM, 14 dni = 574 DEM turistična taksa in zavarovanje 1 DEM na dan DODATNE AKTIVNOSTI - z doplačilom: • možnost izletov (Savinjska dolina, Logarska dolina, Golte, Avstrija, kmečki turizem, lokalne zanimivosti...) • šport: teniška igriška, konjeništvo, športni ribolov, kajak, kanu, sur-f anje na Velenjskem jezeru, športno letalstvo in jadralna letala na letališču v Lajšah (3 km od hotela) • ustvarjalna delavnica - tečaj oblikovanja z glino UGODNOSTI: • UPOKOJENCI 10 % POPUSTA • OTROCI DO 5 LET IMAJO BREZPLAČNO BIVANJE • OTROCI OD 5 DO 12 LET IMAJO 40 % POPUSTA (na tretjem ležišču oz. če spijo s starši) • ZA BIVANJE NAD 10 DNI - MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE • ZA BIVANJE OD 7 DO 10 DNI - MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel VESNA REZERVACIJE: (063) 892-120/141/049, fax.: (063) 892-212 Agromehanika vam nudi posebne ugodnosti pri nakupu traktorjev • ZETOR 5211 • TV 826 - DVOCILINDRSKI MOTOR SLAVIJA t TV 822 dvocilindrski RUGGERINI • TORPEDO DEUTZ DTC 55A - pogon na prednja kolesa t POSEBNA UGODNOST PRI NAKUPU TRAKTORSKIH PRIKOLIC FARMER 61, PRIKOLICE 3,51 V PRODAJNEM PROGRAMU AGROMEHANIKE POLEG STANDARDNIH PRIKLJUČKOV ZA TRAKTORJE NUDIMO ŠIROK ASORTIMAN REZERVNIH DELOV ZA VSE TIPE OMENJENIH TRAKTORJEV Poleg traktorjev v našem prodajnem centru lahko kupite • MOTORNA OUA t TRAKTORSKE IN AVTOMOBILSKE GUME t AKUMULATORJE ZA TRAKTORJE IN DRUGA MOTORNA VOZILA • PARKOVNE KOSILNICE MURAY, TV SRK 70, PAN AGRA t AVTOMOBILSKE PRIKOLICE • RAZNO ROČNO ORODJE UNIOR, GIDOR POSEBNI POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA UGODNI BREZOBRESTNI KREDITI DOBAVA TAKOJ VSE INFORMACIJE DOBITE V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU V H RASTJU ® 326-033, 324-035 Trgovina odprta vsak dan od 7. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure PRODAJALNA KAVE CAFFE BOUTIOUE KRANJ, Maistrov trg 12. AKCIJSKA PRODAJA KAVE Minas 425 SLT/kg, Bar 495 SLT/kg, Lukas 425 SLT/kg Turška 480 SLT/kg. Znižane cene veljajo do 15. julija. SILIJO VAŠE KOKOŠI NA SOSEDOVO? Najbolje, da jih ogra- dite še danes. Oglasite se pri FRLICU NA OREHKU, Zevnikova 5 a. Žične mreže vseh velikosti in gostot, za ograje, teniška igrišča itd. vam izdelamo po meri in montiramo. VOZNI RED ŽIČNICE NA KRVAVEC - Vodstvo RTC Krvavec sporoča, da od 25. 6. do 28. 6. 1992 obratuje kabinska žičnica vsako polno uro od 8. do 16. ure, zadnja vožnja pa je ob 17. uri in 30 minut. Enak razpored velja ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih, od ponedeljka do četrtka pa žičnica vozi le ob 7. in 15. uri. Med tednom so za vnaprej najavljene skupine možni tudi prevozi ob posebej dogovorjenem času. PLAVA LAGUNA POREČ - hoteli Materada, Lotos in apartmaji Astra, Citadela, Golijot in vila Špadici Posebna ugodnost 7-dnevni aranžmaji 4. julija in 11. julija. Za teden dni cena penziona 8.200 tolarjev, polpenziona 6.800 tolarjev, najem apartmaja že za 2.700 tolarjev. V ceno je vključena taksa, dnevna animacija, slavnostna večerja, šola tenisa in smučanja za vodi za otroke, smučanje tudi za starejše. Znatni popusti za otroke. Informacije: vaša agencija in po telefonu 0531/34-122, 31-822 MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI ELEKTROMOTOR, 11 KW, nov, Prodma. ^ 421-076_ BTV Grundig, supercolor, s telepi-lotom, rabljen, prodam za 15.000 SLT. «B> 620-512_8150 NAKLADALNO PRIKOLICO SIP 15, prodam« 68-650 8157 STROJ za sladoled "soft eis", ugodno prodam. « 73-830, po 16. uri_ 8335 KOSILNICO Bonasi 204, ugodno prodam. Kocjančič, Na Mlaki 4, Radovljica_8315 AGROIZBIRA Čirče, Trgovina nudi vse REZERVNE DELE za TRAKTORJE Tomo Vinkovič, IMT, Štore, Univerzal, Zetor, kosilnice BCS, vzmeti za pajke in obračalnike sena, nože za kosilnice, akumulatorje vseh vrst. Cene so ugodne. Se priporoča Agroizbira, Slavko Pro-sen. g 324-802_7986 CISTERNO, 1000 litetsko MOLZNI STROJ Alfa Laval, HLADILNIK za mleko, prodam« 061-738-607 OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO, p.o. KRANJ Osnovna šola Simon Jenko Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: POMOČNIKA RAVNATELJA za mandatno obdobje 4 leta. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, specialni pedagog, psiholog, socialni delavec ali knjižničar; - da ima opravljen strokovni izpit, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje razpisanega dela. 2 UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas, od 1.9. 1992 dalje 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, od 1. 9. 1992 do 30. 6. 1993 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, od 1. 9. 1992 do 30. 6. 1993 (nadomeščanje delavk, ki so na porodniškem dopustu) 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, od 1. 9. 1992 do 31. 12. 1992 UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE s polovičnim delovnim časom za določen čas, od 1.9. 1992 do 30. 6. 1993 UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas, od 19. 1992 do 30. 6. 1993 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za polovični delovni čas, za določen čas, od 1. 9. 1992 do 31. 12. 1992. UČITELJA GOSPODINJSTVA za določen čas, od I. 10. 1992 do 30. 6. 1993 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). Vsa potrebna dokazila naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov šole s pripisom »za razpis«. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po opravljeni izbiri. < °"5Sr AVTO ŠOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK —D •g? 216-245 Dvoosno TOVORNO PRIKOLICO z zavorami na zrak in cerado, nosilnost 4.5 tone, dimenzije 4.3 x 2.2 m in baterijski VILIČAR INDOF 1.5 tone. « 061-737-286 ali 061/737-059 8179 Mehanski PISALNI STROJ TDM DE LOXE UNIS, prodam za 12.000 SLT. » 45-725 8185 ŠIVALNI STROJ DURKOP, star 120 let, šiva, cena 3.000 SLT, prodam. « 74-040 8236 STROJ za tanjšanje usnja, dam.« 58-163 pro-8238 Nerabljen KUPERSBUCH, dam.» 70-047 pro-8254 OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Ob dnevu državnosti in prvi obletnici razglasitve samostojnosti Slovenije čestitamo gorenjskim delavcem KOMBANJ za izkop kropmirja, prodam. Polica 1, Naklo 8260 PONY SESALEC, globinsko suho in mokro čiščenje, prodam, flf 061/613-036_8275 HLADILNIK na plin, elektriko in 12 V, 50 I, nov, prodam. » 324-304 SESALEC Iskra 1100, avtomatik, v garanciji, prodam. qf 70-354 8298 KOSILNICO BCS, bencin - petro-lej, širina 127, prodam, flr 73-518 SKOBELNI STROJ SCM 2041, pro-dam.» 78-971 8158 TRAKTOR Tomo Vinkovič, tip 826, nov nerabljen, prodam. « 46-721 SATELITSKO ANTENO Amstrad, prodam za 700 DEM, tudi zmonti-ram. 422-585_8347 epple, 8366 Novejšo SLAMOREZNICO kupim.« 311-618 PRAZNUJEMO Ml - DARILO DOBITE VI! $.000 Stf \G!r& MINIMETRO | VAS POPELJE V SVET KAKOVOSTI IN IZBIRE GOSTINCI POZOR! Prodam ulični APARAT za sladoled in dvoprekat-no FRITEZO za ponfri. ■» 77-132 Šivalni INDUSTRIJSKI STROJ enoigelni, dvoigelni in luknjičarko, prodam. « 096/56-010 8401 CR. MATERIAL Suhe smrekove DESKE, prodam. 802-201_8160 400 kosov PARALITA, 12 cm in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK z pečico, prodam.^ 66-737 8169 SMREKOV OPAŽ, neposušen, z dostavo, prodam. Cena 300 SLT/ kv.m.. Informacije na ® 063/760-686_8194 PUNTE in BANKINE, prodam. ■»« 061/51-929_8203 Borove DESKE, 25 cm in smrekove PLOHE, 50 cm, prodam, flf 061-614-107_8229 BETONSKI MEŠALEC, rabljen in nove steklene PRIZME, prodam. ■g 064/78-165 ali 061/324-227 8230 Prodam suhe smrekove, borove in mecesnovee OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin ter istoimenski LES, PARKET in ladijski POD. <» 64-103_8320 OKNA 140 x 140 z polkni, prodam po polovični ceni. ^ 46-169 8322 Betonski BOBROVEC, zelo dober prodam po 4 SLT/kos. 74-859 150 kosov cementno sivih STR EŠ~ NIKOV Trajanlka, novih, prodam. g 66-052_8337 OPEKO MBV-6, 1000 kosov, ugod-no prodam, 68-579_8378 SMREKOVE OBLOGE (napušč), prodam.« 64-207 8387 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino za osno-vne in srednje šole, g 421 -307 INŠTRUI RAM matematiko in fiziko za srednje šole, hitro in uspe 8350 FRAMAT Kamnik d.o.o. Trgovina ELEKTROMAT Kidričeva 64 Tel. in fax:812-546 Vam po najugodnejših cenah nudi • ves elektroinštalaci jski material od doze do svetil • telefone in vse za telefonijo • gospodinjske aparate z rezervnimi deli za multipraktike • akustika - TV TRENUTNO ZELO POCENI (ZALOGA OMEJENA) V mesecu juliju vam nudimo po najugodnejših cenah - brezobrestno na 3 čeke - vse za telefonijo in naslednje telefone: ETA 812/01 6.916 SLT ETA 851/01 7.372 SLT ETA 851/10 7.856 SLT ETA 85/10 7.856 SLT ČESAR NIMAMO DANES, IMAMO ZAGOTOVO JUTRI! šno. 241 -278 SREDNJA LESARSKA ŠOLA KIDRIČEVA 59 64220 ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za polni in nedoločen delovni čas 2. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN UMETNOSTNE VZGOJE za nepolni in določen čas 3. UČITELJA ANGLEŠKEGA in/ali NEMŠKEGA JEZIKA za polni in določen čas 4. UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE za polni in nedoločen čas 5. UČITELJA MATEMATIKE za nepolni in nedoločen čas 6. DVEH UČITEUEV ŠPORTNE VZGOJE za določen čas Za vsa razpisana delovna mesta se zahteva ustrezna visoka izobrazba pedagoške smeri. 7. DVEH UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV za polni in nedoločen čas Pogoji: -dipl. inž. lesarstva - vsaj tri leta delovnih izkušenj v neposredni lesarski proizvodnji - zaželena predhodna poklicna izobrazba v lesarstvu 8. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA za polni in nedoločen čas 9. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA za polni in določen čas Pogoji: - inž. lesarst'. a ali lesarski tehnik ali lesarski delovodja - vsaj pet let delovnih izkušenj v neposredni lesarski proizvodnji 10. KNJIŽNIČARJA za polni in nedoločen čas Pogoj: - visoka izobrazba iz knjižničarstva 11. UČITELJA RAČUNALNIŠTVA za nepolni in nedoločen čas Pogoj: - visoka izobrazba računalniške smeri 12. VZDRŽEVALCA OPREME IN VODENJE SKLADIŠČA Pogoji: - poklicna šola kovinarske smeri - tečaj za skladiščnika - vsaj tri leta delovnih izkušenj Prijave z opisom dosedanjega dela in vsemi dokazili pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o naši odločitvi obveščeni v 30 dneh po končanem roku objave. JUNIJ - MESEC UGODNEGA NAKUPA DO 40 % POPUSTA Odprlo vsak Jan od S. do 19. ure ob \oboiah od S do 12 ure center Potrebujete kvalitetno poslovno programsko opremo? Potrebujete kvalitetne računovodske storitve? Potrebujete oboje? ČAS JE, DA NAS POKLIČETE. impulz podjetje za informacijski inženiring d.o.o. Kranj v sodelovanju z euro kodeks računovodski biro, svetovanje d.o.o. Ljubljana Računalniška programska oprema: fakturiranje, saldakonti, glavna knjiga, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, osebni dohodki. Po konkurenčnih cenah vam nudimo računovodske in ostale poslovne storitve. Zaupajte in realiziramo. Sedež v Kranju: Koroška 53 d, Kranj, telefon (064) 211-127, int. 27 Sedež v Ljubljani: Prašnikarjeva 6, Ljubljana, telefon (061) 51-006 gorenjski tisk oddaja v najem POSLOVNI PROSTOR na Moše Pijadeja 1 v Kranju, v izmeri 450 m2 z vsemi istalacijami. Poslovni prostor se nahaja v pritličju poslovne stavbe Gorenjskega tiska, p.o., Kranj z možnostjo lastnega vhoda. Cena najema znaša od 10 do 15 DEM na m2. Zainteresirani ponudniki naj pošljejo svoje ponudbe v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: Gorenjski tisk, p.o., Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom »za poslovni prostor«. Vse dodatne informacije dobite po tel. št.: 213-341, int. 32. Iskra DRUŽBENA, ZASEBNA IN MEŠANA PODJETJA TER PRIVATNIKI! V najem dajemo POSLOVNE PROSTORE v objektu Planina 3, Kranj. Prostori so primerni za razvojno, montažno in servisno dejavnost, pisarniško poslovanje, ipd. Pisne vloge pošljite na naslov: Iskra Kibernetika, Delavska restavracija Kranj, Savska Loka 1. Dodatne informacije dobite po tel.: 221-383. V centru Kranja najamem manjši prostor, od 15-30 kv.m., primeren za skladiščenje knjig, « 84-058 v sobotah dopoldne ali pismeno na P.P. 65, Jesenice. 8216 TD Šenčur daje v najem 60 kv.m. velik LOKAL Z VRTOM, 35 kv.m. v centru Šenčurja za slaščičarsko -gostinsko dejavnost. Pogodba bo sklenjena za dobo 5 let. Ponudbe s ceno in vašimi pogoji pošljite priporočeno do 6.7.1992 na naslov. TD ŠENČUR"ZA LOKAL", Pipano-/a i, 64208 Šenčur. 8264 GOSTINSKI LOKAL (okrepčevalni-ca), dobro vpeljan, prodam. « 79-920_8290 KIOSK, kovinski, prodam, dobro ohranjen, cena ugodna, ogled na C. Železarjev 18, Jesenice 8396 KOLESA MOPED ATX 50 C, dobro ohranjen, kupim po ugodni ceni. « 340-240_8163 MOPED 15 SLC, kot nov, ugodno prodam. Topič, Titova 71, Jesenice _8165 TOMOS 14 M, letnik 1986, pro dam. « 242-426_8176 MOPED APN 6, kupim. « 218-480 VESPO PX 200 E, prodam. « 421-648_8181 BT 50 S, star dve leti, prodam. « 70-440 8266 BMX KOLO in ČELADO, prodam. « 79-455_8269 Motor MZ 250 ETZ in lita PLATIŠČA za Yugo, prodam, « 802-574 AVTOMATIC, nov, prodam 30% ceneje« 311-274_8302 TOMOS AVTOMATIK 3 ML, nov, prodam za 25 % ceneje. Spodnji Trg 7, Škofja Loka_8308 MOTOR JAWO, 250 kub. cm., le-tnik 1975, prodam za 150 DEM « 74-859_8328 Nemško KOLO Rog, novo, klasično, na 10 prestav, prodam, cena po dogovoru, « 215-288 8332 Otroški TRICIKEL, prodam. $ 620-408_8367 MZ 250, prodam, « 70-003 8368 MZ 125, letnik 1990, prevoženih 3.500 km, prodam za 1.000 DEM. « 216-203 8371 OBVESTILA ARMAL PIPE po nizki ceni. « 801-166 8292 LOKALI Kavarniške STOLE, vrtne GARNITURE, SENČNIKE 3 m, TEPIH tra-vo, prodam. « 328-688 8159 LOKAL v strogem centru Kranja, 50 kvad. m, oddam. « 214-363 ali 73-463, zvečer 8164 KLIMATSKE NAPRAVE za vsa vozila, takoj dobavljive. Strokovna montaža. Vaš specialist za klimatske naprave. Liraldner Beljak, Gerbergasse 21, tel.:9943-4242-248060 Cestnino za Karavanški predor povrnemo! OBLAČILA Belo POROČNO OBLEKO, številka 38 - 40, unikat, ogrinjalo in rokavice, prodam, « 215-361 interna 40, dopoldne_8091 Poročno OBLEKO, belo, dolgo, številka 38 - 40, prodam. « 43-010 PRODAJAMO: stanovanjske HIŠE v gradnji, nove in starejše, hiše z delavnicami, LOKALE, KMETIJE, posamezna kmetijska ZEMLJIŠČA, stavbne PARCELE, VIKENDE. Vršimo tudi menjavo stanovanjskih hiš, menjave hiš za stanovanja, posamezne nepremičnine tudi odkupimo. K3 KERN, podjetje za promet z nepremičninami. « 215-853, od 17. do 19. ure. 8287 PARCELO. 127 kvad. m, in BRU-NARICO na Kokrici. « 242-754 PRODAMO, KUPIMO, ZAMENJA-MO: več različnih hiš, novogradenj in parcel na Gorenjskem. TAKOJ KUPIMO: eno družinsko hišo - lahko novogradnjo v Kranju. UGODNA PRILOŽNOST: nedokončana vrstna hiša na Drulovki, nedokončana hiša na Golniku - možna zamenjava za stanovanje, zazidljiva parcela na Črnilcu in Ljubnem. APRON NEPREMIČNINE, Likozar-jeva 1/a, Kranj, « 214-674, torek in četrtek popoldan, ter sreda, petek in sobota dopoldan. 8391 PRIREDITVE Gasilsko društvo Bitnje pri Kranju prireja v soboto, dne 27.6.1992, s pričetkom ob 19. uri veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom. Veselica bo na vrtu KOKAU ANTONA, Srednje Bitnje 19. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel DON JUAN s pevko in PLANIKA iz Kranja. VSTOP PROST! Vabijo gasilci. 8196 GLASBO za ohceti in zabave, nudi glasbenik.« 421-498 8241 OTR. OPREMA RAZNO PRODAM « OTROŠKI STOLČEK CHICCO - ležalnik, ugodno prodam. « 324-861_8174 NAHRBTNIK za nošenje otroka, prodam, g 802-040_8312 Belo, ohranjeno otroško POJSTE-UICO, kupim« 725-142 8399 OSTALO ZDRAVIM STERILNOST, moške, ženske in druge bolezni. Zeliščar ka Ferida Šečič iz Bugojna. « 064/329-355_8082 PVC CISTERNO za kurilno olje, 1500 I, prodam za 28.000 SLT. « 324-164 _8153 8 kosov ŠPIROVCEV, 12 x 14, dolžina 7 m. prodam, « 403-625 8225 ZX SPECTRUM 48 K in dve origi-nalni KASETI, prodam. Knap Žiga, Podkoren 43, 64280 Kranjska gora Suha DRVA, prodam. « 64-111 Bukove BUTARE, prodam. Bašelj 18 _ 8338 Oddam VIKEND PAKET za dve osebi v Rovinju, do 11 junija, « 311-600, Zaplotnik_8340 STUDIO ODPRTI KROG, proda tapiserije (razstava hotel Creina). « 310-588_8348 Počitniško PROKOLICO Adria 380, prodam. « 323-957, po 21. uri 1 vreča ZEMLJE, za samo 200 SLT. Jezerska 88_8357 Razprodajam BEGONICE. Jezer-ska 88_8359 Večjo količino ŽAMANJA (butar), 4 kub. m, prodam, lahko s prevozom. * 421-158, zvečer 8372 KUPIM HRASTOVO in KOSTANJEVO HLODOVINO, od 15 cm naprej, kupim. « 312-290 8267 PRIDELKI Nov drobni KROMPIR za pečenje, cena 20 SLT/kg, prodam. Prebače-vo 27._8270 POSESTI_ ZEMLJIŠČE pri Begunjah na Gorenjskem, prodam. Informacije « 79-920_8149 GARAŽO pri kotlarni Planina, v Kranju, oddam« 323-128 8168 700 kvad. m. mešanega GOZDA, bor - smreka, prodam v bližini Tr-boj.« 061/621-517, po 19. uri GARAŽO na Koritenski cesti na Bledu, prodam. Cena po dogovoru« 76-147_8204 GARAŽO na Zlatem polju, prodam« 331-061_8205 Zazidljivo vikend PARCELO na Šenturski gori pod Krvavcem, pro-dam. « 422-349_8217 HIŠO, z vrto, v Kranju, prodaam. Britof 226_8218 Polovico dvo stanovanjske HIŠE, prodam. « 70-575_8219 GARAŽO na Planini v Kranju, oddam v najem. « 327-949 ali 41-582 8240 V širši okolici Radovljice, najame slovenska družina eno stanovanjsko HIŠO. « 4222-361 8304 DRVA in hidravlični NAKLADAČ, prodam. Sidraž 1, Cerklje. 8148 ŠTEDILNIK, 4 + 2 in 1000 kosov rdečega ZIDAKA, prodam. « 66-702 8156 JAWA 250, letnik 1957, vozna, ce-na 8.000 SLT in cementni BOBRO-VEC, cena 3 SLT/kos, prodam. « 74-859__8212 INVALIDSKI VOZIČEK, malo ra-bljen, ugodno prodam.« 77-609 _8215 AVTO M ATI J K TOMOS 3 ML, nov, motorni ČOLN maestral 18, z motorjem TOMOS 4, nov ČOLN Beograd šport, prodam. « 064/78-156 ali 061/324-527 8231 Električno uro z dvotarifnim števcem, ANGLEŠČINO 2000 S in motorno ŽAGO, poceni prodam. Blej-ska 12, Tržič, « 52-340 8256 KOSILNICO ALPINA, elektro MOTOR 0.9 in 1.1 KW in lesene STEBRE za kozolec, prodam. « 422-039_8258 PLOHE, DESKE, BUTARE in suha BUKOVA DRVA, prodam. « 421-581_8268 CISTERNO za olje, 3200 I, PRIKOLICO za osebni avto in fantovsko KOLO na pet prestav, prodam. « 421-705_8278 Prodam notranja VRATA, mahagonij in HLADILNIK, cena po dogo voru. m 51 -764 ali 46-591, 8375 STAN. OPREMA KUHINJSKO OPREMO, dolžine 190 cm z delilno steno za jedilni kot, prodam. Izvedba v naravnem lesu z ultrapasom, stena v jedilnem kotu - švedski jesen. « 212-990_8161 OMARO z vgrajenim, raztegljivim kavčem, prodam. Gale, Gospo svetska 19, stanovanje 14, Kranj _8242 SPALNICO, lepo ohranjeno, ugod-no prodam.« 215-823 8246 Dva raztegljiva KAVČA, stekleno VETRINO, klubsko MIZO, dva FOTELJA in kamp HLADILNIK, 50 litrov ( elektrika, baterija, plin), prodam najugodnješemu ponudniku. 3 633-576_8261 SEDEŽNO GARNITURO Meblo in PRALNI STROJ Gorenje 103, ugodno prodam. « 57-695 8282 Predsobno OMARO, ugodno prodam« 45-116_8354 SPALNICO, starejšo in dve VZMETNICI ter JOGI, ugodno prodam. « 78-082_8379 Enoročno kuhinjsko BATERIJO, MIZO, 4 STOLE in otroško pisalno MIZO, poceni prodam« 329-478 8395 SPORT SURF - desko, rabljeno prodamo za polovično ceno. « 721-146 _8220 Prodam jadralno PADALO. « 78-403_8305 ČOLN MAESTRAL, cena 1.700 SLT, prodam« 212-191 8369 STORITVE J & J, TV, VIDEO, HI- Fl servis. Smledniška 80, Kranj, « 329-886 AVTO DVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžaga-nje drevja, do višine 22 m, vas ča-ka na« 73-120_7140 BELJENJE z apnom, jupolom, PLESKANJE in POLAGANJE TAPET. Hitro in kvalitetno. « 403-242_7334 SATELITSKE ANTENE, ugodno, na 6,12 ali 24 obrokov. «311 -455 Izdelovanje ŠTAMPIUK in ZLA-TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 (delavski dom) na zalogi štampilj-ke " IZJAVA " za na naročilnice. « 064/217-424, sprejem naročil vsak delovnik od 8. do 14. ure 7503 PIŠUAR SERVIS TV-VIDEO-AV-DIO, kvalitetno proravilo naprav VSEH PROIZVAJALCEV, smledni-ška 37, Kranj. « 323-159 7524 LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE in PLISE ZAVESE izdelujemo in montiramo, ROLETAR-STVO Nograšek, Milje 13, Visoko, « 43-345 ali 061/651-247 8146 Po zelo konkurenčnih cenah s 3% PD, vam DOBAVIMO in VGRADIMO vse vrste tipskih in netipskih oken, vrat, oblog, stropov, ograj ter OBLOŽIMO betonske stopnice. Snedic, Gorice 43/B. « 46-032 MAMICE, POZOR! Dojenčke in predšolske otroke VARUJEM na mojem domu. « 328-809 8155 Izposoja VIDEOKAMER, uporaba je zelo enostavna.« 241-265 8182 Polaganje, brušenje in lakiranje PARKETOV in PODOV, g 695-083 DEPILACIJSKO SMOLO (Slovenski čupko), prodajam po ugodni ceni« 213-716_8184 Opravljam PREVOZE do 17 oseb. 65-461_8187 ALARMI, AVTOALARMI - prodaja, montaža, servis. Zastopstvo firme Rapal. « 66-783_8209 SATELITSKE ANTENE, vrhunske kvalitete, SPREJEMNIK 100 TV kanalov in 900 tonskih kanalov, ANTENE triax (crom), garancija in servis. Možnost obročnega odplačevanja. SATELITSKI SISTEMI BERNARD,« 801-203 8244 Poceni montaža stropnih in stenskih oblog in izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo. «061-823-226 S čistilnim SISTEMOM KIRBY vam globinsko očistimo tekstilne talne obloge, vzmetnice in oblazi njeno pohištvo.« 064/621-125 POLAGAM keramične ploščice. « 65-705_8277 Izdelujem in servisiram: ELEK-TROINŠTALACIJE, OMARICE, PODALJŠKE, BOJLERJE, PEČI...« 632-933_8297 Opravljam vsa KLEPARSKA dela. « 58-347_8309 Generalno čiščenje vaših PROSTOROV in globinsko čiščenje talnih OBLOG, ter oblazinjenega po hištva.« 632-437_8311 ROLETE, ŽALUZIJE ter LAMELNE ZAVESE, izdelujemo, montiramo in popravljamo.« 216-919 8316 ALARMI, AVTOALARMI - prodaja, montaža, servis. Zastopstvo firme RAPAL « 66-783_8333 Opravljam KROVSKO KLEPARSKA dela. Vsa dela so strokovno opravljena in pod garancijo. Informacije « 328-223, zvečer po 20. uri._8380 Nudim MASAŽO stopal. Šifra: ZDRAVJE 8386 STANOVANJA Prodam STANOVANJE 2 + 1. « 323-133, po 20. uri 7780 VERATSCHNIG BOROVLJE • NOVA VOZILA t HITER SERVIS • VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informacije 9943-4227-233S Poštenemu dekletu oddam opremljeno SOBO.« 242-766 _8152 Mlada družina nujno išče STANOVANJE, eno ali enoinpolsobno v Kranju ali okolici, za mesečno najemnino. Šifra: REDNI PLAČNIKI __8189 GARSONJERO 33 kvad. m. na Orehku, oddam. Centralno oogre-vanje, kabeljski priključek, najemnina 120 DEM + ostali stroški. « 217-821_8245 Dvosobno STANOVANJE, 61.70 kvad. m. v prvem nadstropju, prodamo v Kranju, v naselju Planina. « 064/221-151, interna 60, vsak delovnik dopoldan. 8253 DRUŽBENO STANOVANJE, 54 kv.m., na Jezerskem zamenjam za podobno v Kranju ali okolici. « 44-170, dopoldne do 9. ure. 8272 GARSONJERO v 1. nadstropju v Šorlijevem naselju, prodamo. « 215-853_8284 PRODAJAMO: stanovanja različnih velikosti v različnih področjih Slovenije. Vršimo tudi menjave lastniških stanovanj in odkupujemo posamezna stanovanja. K3 KERN, podjetje za promet z nepremičninami. « 215-853, od 17. do 19. ure._8288 Dva STANOVANJSKA prostora oddamo ženski. Modrijan, Smled- niška 35, drugi vhod_8306 Na Gorenjskem kupim dvosobno STANOVANJE, najraje v Radovljici, Preddvoru ali okolici Kranja. « 066/52-368 ali Šifra: GOTOVINA _8343 Enosobno STANOVANJE s centralno zamenjam za starejše sta-novanje. « 48-702_8349 STANOVANJE s centralnim ogrevanjem, opremljeno, najamem na relaciji Bled Radovljica. « 78-965, interna 235 8370 Prodam DVOSOBNO stanovanje s kabinetom, 82.5 kv.m. ali menjam za garsonjero z doplačilom. « 328-337_8377 PRODAMO, KUPIMO, ZAMENJAMO več različnih stanovanj na Gorenjskem. TAKOJ KUPIMO enosobno stanovanje ali garsonjero v Kranju in Radovljici. UGODNO PRODAMO dvoinpolsobno stanovanje v Šorlijevem naselju in na Planini. APRON NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj, « 214-674, torek in četrtek popoldan, ter sreda, petek in sobota dopoldan. 8390 Enosobno STANOVANJE ali GAR-SONJERO, najamem na relaciji Škofja Loka - Kranj, brez predplačila. « 324-771, v soboto od 15. do 19. ure in nedlejo od 9. do 12. ure_8400 VOZILA DELI 4 rabljene GUME, z platišči za Za-stavo 750, prodam. « 66-044 8170 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih vozil Citroen. « 691 -946 8211 pomeni: PARTNERSTVO ki zagotovi vašo PRIHODNOST na trdni osnovi SKUPNO uredimo USPEŠNO' STALLBAU IZ NAŠEGA REN0MIRANEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO VSO OPREMO ZAMOLZIŠCE SISTEM U R B A S zahtevajte novo URBAS - INFORMACIJSKO MAPO NAŠE IZDELKE ODLIKUJEJO MOČNA KVALITETNA IZDELAVA TER D0I GA ŽIVLJENJSKA DOBA. URBAS Maschinenfabrik GmbH 9100 Volkermarket / Velikovec, tel.: 9943-4232-2521 Informacije za Sloveniio tel: 064/49 130 TRGOVINA ZAPRAVLJTVČEK Delavska 19, Kranj Trgovina Zapravljivček Stražišče razpisuje prosto delovno mesto GOSTINCA IN TRGOVCA Kandidati naj se zglasijo v trgovini Zapravljivček, Delavska 19, Kranj, najkasneje do 3. 7. 1992 v dopoldanskih urah! SPET NA TRŽIŠČU! TERACO PLOŠČICE v več barvnih odtenkih prodajamo po ugodni ceni 1.073,00 SLT/m2. ARNOL d. o. o., Škofja Loka, tel.: 064/622-481 VOZILA RENAULT 4, letnik 1991, ohranjen, garažiran, registriran do marca 1993, ugodno prodam. Informacije «217-015_ ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Kri-žnar, « 632-886_8144 ZASTAVA 101 GTL, letnik 1983, neregistrirana in AUDI 50 GL, cel ali po delih, prodam. Velesovska 89, Šenčur._ 8151 GOLF JX, letnik avgust/1987, pro-dam. « 721-094 8166 JUGO Skala 55, letnik 1991, regi-striran do 6.3. 1993, modre barve, prevoženih 19.000 km, prodam za 5.700 DEM. Inforamcije v petek in sobota na « 47-323, popoldan ZASTAVO 750, letnik 1985, ugodno prodam. Sašo Misotič, Zgornje Rute 69_8172 Tovorno vozilo FURGON, ZASTAVA 412, letnik 1980, (neregistriran) prodam. « 242-426_8175 AUDI 80 LS, dodatno opremljen, registriran do 27.3. 1993, cena 2.100 DEM, ugodno prodam. « 328 377_8180 RENAULT 4, letnik 1980, prevože-"'b 48.000 km, prodam za 1.400 £EM.« 061/329-407_8186 ZASTAVO 759, letnik 1985, cena Po dogovoru sedežna garnitura usnjena, plava, prodam za 100.000 SLT. « 82-634_8188 jjjj P, prodam, g 217-727 8192 JUGO 45, letnik 1987, prodam za 2800 DEM. Marjan Šemerl, Sp. Brnik 9/a,« 421-169_8193 ZASTAVA 101, letnik 1985, dobro ohranjena, ugodno prodam. « 213-805_8202 KOMBI Trafic, letnik 1982, rdeče barve, registriran do decembra, Prodam. « 622-479_8206 VUGO 55 Koral, letnik 1989, pro-dam. Cena 4.600 DEM. « 216-683 _8207 ZASTAVA 750, letnik 12/1984, prodam. Mavčiče 48/a, « 401-174 126 P, letnik 7/1986, 49-257 prodam. « 8214 JUGO 45, prodam. Stupanc Rena-ta, Cegelnica 46, Naklo_8222 VISA 11 RE, letnik 1981, z opravljenim tehničnim pregledom, prodam ali menjam. « 218-647 8223 DIANO, dobro ohranjeno, v voznem stanju, registrirana do konca septembra, ugodono prodam. « 45 602 8224 GOLF JX diesel, vrat, registriran dam.« 83-529 letnik 11/19871 5 do 5/1993, pro-8232 RENAULT 4 GTL, letnik 1988, prodam. Zavšek, Kališka 6, Drulovka. Kranj_8234 ZASTAVO 126 P, ugodno prodam. « 82-728 8235 zastavo 750, letnik dam. Plevel, Zalog 89 1979, pro-8243 ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirana celo leto. Mavčiče 67 8249 ZASTAVO 101, letnik 1983, regi-strirana do marca 1993. « 327-635_8259 RENAULT espace 2000, letnik 1988, temno siv, lepo ohranjen, ugodno prodam. « 621 -765 8262 RENAULT 4, letnik 1979, obnovljen, na novo registriran, cena jJfflO DEM« 83-093_8263 ZASTAVA 101, registrirana do 8 6.1993 za 1900 DEM. « 73-942 ___8265 ^26 P, letnik 1981, ohranjen, neregistriran, prodam za 700 DEM. Ku-hjir Robert, Preska 20, Tržič 8271 CIMOS OLDCIT CLUB 11R, letnik 1991, 4000 km, ugodno prodam. ^312-255_8286 LADA 1300, letnik 1986, prodam. Benedikova 28, Stražišče. 8293 MERCEDEZ 500 SE, atraktivna limuzina visokega razreda z vso možno opremo, ugodno naprodaj. V račun vzamem osebni avto ali jeep.« 83-933 8296 ZASTAVA 750, letnik 1982, registri-ran do 4/1993, dobro ohranjen, prodam. « 75-718 8299 ZASTAVO 101 1300, letnik 1982, z dodatno opremo, prodam. « 633-575_8307 JOGO 45 A, registriran do 8.7 1993, letnik 1987, prodam. « 801-393_8314 BOLHO, letnik 1981, registrirano do 15.7. 1993, ugodno prodam in kupim JUGO koral 55, star 2 - 3 le-ti. « 064/76-483_8318 Karamboliran HYUNDAI, prodam. « 59-152 ali 75-801_8321 RENAULT 12, letnik 1971, vozen, neregistriran, prodam za 400 DEM. « 74-859_8327 KOMBI IMV 1600 BR, letnik 1977, registriran do septembra, prodam, cena po dogovoru. « 323-606 JUGO koral 55, letnik 5/1989, pro-dam. Zgornja Besnica 14 8346 JUGO 45 koral, redno vzdrževan, ŽIVALI prodam.« 50-838 8351 _ COTROEN GS, letnik 11/1979, ob-novljen, vozen, neregistriran, po-ceni prodam. « 622-516 8353 KAVVASAKI TENGAI 650, letnik 1991, model 1992, poceni prodam. « 43 402_8355 RENAULT 4 GTL, letnik 1985, prodam. « 725-883 8361 V kolikor imate čas in ste v finančnih težavah se pridružite urejeni skupini ZASTOPNIKOV ZA PRODAJO atraktivnega izdelka. Informacije v večernih urah. « 45-247 Za Tržič, Škofjo Loko, Medvode in okolico Kranja iščemo AKVIZITER-JE za prodajo kave. « 325-712, zvečer. 8276 Iščemo upokojenca za HIŠNA in VRTNA OPRAVILA.« 41-379 Pizzerija Venezia na Jesenicah takoj zaposli več simpatičnih deklet za STREŽBO. Informacije « 83-933 _8295 ŠTUDENT IŠČE kakršnokoli delo, lahko mehanik. « 325-398, popol-dan._8301 Honorarno zaposlim DEKLE za delo v trgovini. Trgovina Teja, Bled, « 725-859, od 7. do 9.30 ure 8324 Iščemo PRIPRAVNICO za delo v turistični agenciji, z znanjem angleškega in nemškega jezika. Kri-žanič, C. Svobode 22, Bled 8334 V centru Bleda zaposlim KV KUHARJA. Informacije « 76-033 _83JH Zaposlim PRODAJALKO v drogeriji v Radovljici, KOMERCIALISTA za prodajo in nabavo in PRIPRAV-NICO. Šifra: LS_8389 Nujno iščem KLAVIATUR I STA in KITARISTA za igranje v inozemstvu« 051/443-064_8398 ZAPOSLIM, sipmatično dekle za sztržbo na Bledu. « 212-310, od 19. do 21. ure 8402 KRAŠKEGA OVČARJA, či stokrv-nega, brez rodovnika, starega 9 tednov, ugodno prodam. « 68-655 _8213 TELIČKO, simentalko teden dni staro (a kontrola), prodam. « 47-604 8221 KRAVO za zakol, 600 kg prodam. Spodnji Brnik 52 težko, 8226 BIKCA, simentalca, starega 7 tednov, prodam. Stiska vas 18, Cer-klje_8162 TOY - bele pudle, manjši od pritlikavih, prodam. «41-665 RENAULT 4 421-337 GTL, letnik 1988. « 8363 Karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1986, cena po dogovoru, prodam. Bolka, Tupoliče 35, Preddvor __ 8364 ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam za 300 DEM. C. na Belo 4 LADA Samara, letnik 1988, neregistrirana, potrebna manjših popravil, prodam. Cena 3.500 DEM. Informacije v okrepčevalnici Koso-brin na Golniku, v soboto od 8. do 10. ure. 8376 GOLF, potreben popravila, starejši letnik, poceni prodam. Trebeč, Ka-juhova 4, Kranj 8383 BMVV 318 i, ugodno prodam. « 77-054_8384 NISSAN MICRA 1.0 LX, letnik 1990, prevoženih 24.000 km, meta-lik, prodam. Razinger, Kočna 7, Blejska Dobrava 8385 ZIVINOZDRAVNIK Dr. ALEXANDER RABITSCH BOROVLJE / FERLACH VValdstrasse 13, tel. 9943-4227-2720 ORDINACIJA ZA MALE ŽIVALI pon. - pet. od 16. - 18. ure in po dogovoru. Hišna lekarna odprta pon. - pet od 8. - 12. ure in od 14. - 18. ure. 7 msecev starega PSA, dobrega čuvaja, oddam. « 211-314 8227 Dve plemenski TELICI, prodam, ena breja. Spodnji Brnik 60 8228 Brejo TELICO simentalko, prodam ali menjam za jalovo goved. Vir-maše 42, Škofja Loka_8239 6 PUJSKOV, težke od, 20 do 25 kg, prodam in oddam ŠTALO v najem. « 85-483__8247 KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam ali po izbiri. « 631-537_8248 Mlade nemške OVČARKE, poceni prodam. Jamnik, Trata 17, škofja Loka_8252 KRAVO, srednje težko, dobro mle-karico, kupim. « 620-321 8255 JARKICE, rjave in grahaste ter PRAŠIČE, primerne za rejo, prodam. « 65-546 8274 TELETA po izbiri, za nadaljno rejo, prodam.« 312-290 8279 JARKICE, 12 tednov stare, proda-jamo. Beleharjeva 49, Šenčur 8281 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 2 leti, prodam. « 79-619 8283 SIMENTALCA, težkega 90 kg, prodam« 421-091_8289 Dva BRAK JAZBEČARJA, prodam. « 79-954_8294 BIKCA, težkega do 70 kg, kupim. « 802-726_8310 KRAVO s teletom ali brez, prodam « 802-450_8317 PRAŠIČE, za nadaljno rejo, pro-dam. Sveti Duh 41, Škofja Loka KRAVO po izbiri, prodam. Ažman, Suha 5 pri Predosljah, Kranj 8330 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. C. na Klanec 5, Kranj 8331 PRAŠIČE, težke od 20 - 30 kg, pro-dam. Kapus, Zagoriška 16, Bled PRAŠIČE, 7 tednov stare in 200kg težko TELIČKO simentalko. Pivka 7, Naklo 8342 YUGO Koral 55, dam.« 329-414 letnik 1990, pro-8388 TELICO simentalko, težko 200 kg, prodam. Trboje 70/a 8173 Pritljikave KODRE - PUDUE, črne z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. « 631-692_8191 Prodaja belih PIŠČANCEV za na-daljno rejo. Suhadole 12, Komenda._8195 KOZO, dobro mlekarico, prodam. Zg. Bitnje 136 (pri puškami) 8197 PAPAGAJA Aleksandra, NIMFE in SKOBČEVKE, prodam. Cena ugodna.« 76-342 8199 PRAŠIČKE, Perzijsko MUCO, dam.« 328-542 2 leti staro, pro-8352 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Moškrin 1, škofja Loka 8358 Dve KOZI zerska 88 mladički, prodam. Je-8360 MORSKE « 061/824-026 prodamo. 8208 Mladega Perzijskega MUCKA, samca, poceni prodam. « 47-492 BIKCA in TELIČKO, si mentalca, stara 1 leto, prodam. Škofjeloška 33, Kranj_8365 NEMŠKI OVČARJI, či stokrvni, na-prodaj. « 422-024_8382 TELIČKO simentalko, prodam. Zor-man, Praprotna polica 9 8393 CITROEN palas 1222, neregistriran, letnik 1979, celega ali po delih, ugodno prodam. « 79-782, popoldnen 8392 ZASTAVO GTL, letnik 1986 in LA-VERDO 500 SPORT, letnik 1982, ugodno prodam. Zupane Samo, Koritno 32, Bled. « 76-143 8394 JUGO 45, letnik 1990, prodam. « 46-013 8397 ZAPOSLITVE če ste iz Jesenic ali okolice in vas veseli ZASTOPNIŠKO DELO pri DZS (veliki družinski atlas sveta), se oglasite na « 84-655, ob petkih in ponedeljkih, od 20. do 22. ure. Zaslužek je velik, plačilo tedensko. Vabljeni! 7908 ZAPOSLIM KUHARJA, za pizz. « 401 -169, po 12. uri peko 8178 Gostilna v Kranju redno honorarno zaposli simpatično dekle za DELO V STREŽBI« 222-223 8198 PRI SE1KEK11 __okrepčevalnica 9w marlja Slfrer, kran). tltov trg 17, tel : 222-456 DA NE BOSTE SITNI, AMPAK SITI Ste prepričani, da imamo Gorenjci dobre prehrambene navade? Raziskave kažejo, da vedno manj ljudi zajtrkuje, saj kar preskočijo v mastne malice. Želodec pa v jok, nekaj let kasneje pa še njegov lastnik. Nervoze, nevroze, slaba počutja in podobne nevšečnosti so znane posledice. Veseli smo bili, ko smo izvedeli, da se v GOSTILNI ŠIFRER v tej smeri nekaj dogaja. Tam so se namreč odločili, da bodo postregli Gorenjcem z zajtrki različnih vrst. Pod geslom DOBRO JUTRO, GORENJCI IN G0RENJKE, DOBRODOŠLI NA ZAJTRK pri ŠIFRERJU, vabijo od 7. ure naprej v nedrje svojega lokala. Gorenjski, slovenski, dunajski, angleški, ameriški, mehiški in otroški zajtrk ob beli kavi ali čaju so pravi začetek za uspešen dan. Tudi mi vam svetujemo. Privoščite si zajtrk pri Šifrerju, da boste šli v službo SITI in ne SITNI. ZAHVALA Srce in duša nas boli, ko tebe oče med nami ni, nastala velika je praznina, v naših srcih bolečina. Nikoli ne bomo pozabili vseh, ki so nam stali ob strani z izrazi sožalja in tolažilnimi besedami ter nam pomagali pri tako boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta KARLA LIPOVCA Iskrena hvala sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, sodelavcem, KS Cirče, Društvu upokojencev Kranj, vsem imenovanim in neimenovanim za podarjeno cvetje in denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi pevcem, gospodu za zaigrano Tišino, gospodu župniku za lepo opravljen obred, tov. Bohincu za poslovilne besede, praporščakom. Vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat prisrčna hvala. ŽALUJOČI: žena Tilka, hčerka Vera z možem Marjanom, vnuki Janez z ženo Simono, Tomaž in Anica Prekmalu nas je zapustil naš dragi mož in ata VIKTOR TOMIČ Od njega se bomo poslovili v soboto, 27. junija 1992, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici na kranjskem pokopališču. Žalujoči vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Sektorja plana, analiz in računovodstva FANI STERGAR roj. 1901 Od nje smo se poslovili v petek, 19. junija 1992, ob 12.30 uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ V SPOMIN Solze, žalost, bolečina Te zbudila ni. Tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti. (ljudska) PETRU PETRIČU 28. junija mineva žalostno leto, ko si se poslovil in se nisi več vrnil. Dom je prazen brez Tebe. V naših mislih in srcih še vedno Ti živiš. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Žena Irena, otroci Miha, Matjaž in Alenka ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre, tete in sestrične TEREZIJE ČANDER rojene Butolen se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sindikatu Gorenjskega tiska za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri Anki. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB iz Kokrice, tov. Dani za lepe poslovilne besede, Omanu, Čadežu, gasilcem, pevcem za ganljivo petje in godbi za lepo zaigrane žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: vsi njeni Kokrica, 13. junija 1992 ZAHVALA Ni je večje bolečine, kot v dnevih bede nositi v srcu srečnih dni spomine. Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica ALOJZA KUHARJA ml. roj. 1947 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli lajšali našo bolečino in ga obiskovali v času njegove bolezni. Najlepša hvala sorod" nikom, prijateljem, sosedom in znancem /a pomoč, izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, maše in številno spremstvo na njegovi /adnji poli. Iskreno se zahvaljujemo učencem in razrednikom 5. b in 7. a razreda Oa Stanko in Junko \1 Likar Šenčur ter 2. g SKCPS Škofja Loka. mladini ing. kaplanu. Lepo se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju UKC Hematološki oddelek. Najlepša zahvala dr. Hriberniku in dr. Mlakarju. Lepa hvala g. dekanu za besede tolažbe in lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem iz Šenčurja in Predoselj, prijatelju /a poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili / nami v teh težkih trenutkih še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Majda, sin Marjan, hčerki Vida in Sonja, mama in ala, brata Janez in Franci /. družinama ter ostalo sorodstvo Visoko, 12. junija 1992 NOVICE IN DOGODKI SLOVENIJA IN SVET Vatikan imenoval nuncija v Ljubljani Sveti sedež v Vatikanu je prav na dan slovenske državnosti imenoval nadškofa Piera Luigija Celata za nuncija v Sloveniji. V Ljubljani oziroma v Sloveniji je vedno več diplomatskih predstavnikov tujih držav. Po pravilih diplomatskega protokola je starešina ali doyen diplomatskega zbora veleposlanik, ki je v neki državi predsedniku ali suverenu prvi izročil akreditivno pismo. Prvi je to naredil nemški veleposlanik dr. Gtinther Seibert, za njim italijanski veleposlanik Fabio Cristia-ni, tretja pa je bila veleposlanica Avstrije dr. Jutta Štefan -Bastl. V Sloveniji je akreditiranih tudi že šest veleposlanikov, ki imajo sedež na Dunaju, kar je posledica dogovora slovenske diplomacije s tujimi državami, da veleposlaniki ne bodo delovali v glavnih mestih republik nekdanje Jugoslavije. Zahvalno pismo v Lizbono V portugalskem glavnem mestu se bodo sestali predsedniki vlad ali držav Evropske skupnosti. Slovenija je v Lizbono poslala zahvalno pismo, s katerim se bo zahvalila Evropski skupnosti za pomoč in razumevanje pri slovenskem osamosvajanju. To ne bo prošnja za sprejem v Evropsko skupnost, je dejal slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Zadnji obisk portugalskega zunanjega minista v Sloveniji je potrdil, da ima Slovenija boljše možnosti za vključevanje v evropske integracije, kot se zdi na prvi pogled. Uradno prošnjo za sprejem v članstvo Evropske skupnosti mora najprej potrditi slovenski parlament. Slovenija lahko menda kmalu računa na pridruženo članstvo v Evropski skupnosti. V Ljubljani konferenca o beguncih Nadaljevanje dunajskega in zagrebškega sestanka mednarodne konference za pomoč beguncem iz Bosne in hercegovine bo v ponedeljek, 29. junija,v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sestanek bo v ponedeljek ob 9. uri odprl predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Na konferenci bodo predvidoma sodelovali predstavniki 20 držav in 18 mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij. V nedeljo bodo gostje obiskali nekaj zbirnih centrov v Sloveniji. Predsednik Bučar na Dunaju Obisk slovenske parlamentarne delegacije na Dunaju, ki jo je vodil predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, je imel tudi simboličen pomen. Gre za prvo srečanje na državni ravni po mednarodnem priznanju Slovenije. V uradnih pogovorih ni bilo razprave o avstrijski državni pogodbi, prav tako pa tudi ne o položaju nemške manjšine v Sloveniji. Dr. Bučar pa je po obisku dejal, da se je Slovenija pripravljena pogovarjati tudi o teh vprašanjih. O položaju nemške manjšine v Sloveniji pripravlja posebno gradivo strokovna skupina. Glede vojne v Bosni in Hercegovini pa je dr. Bučar dejal, da oboroženo posredovanje v BiH ali Srbiji ni prava rešitev, ampak vojne ne bo prej konec, preden Srbija ne bo popolnoma izčrpana. Zahod mora pokazati, da misli resno z gospodarsko blokado in mednarodno osamitvijo, ker jo je sedaj pod mizo podpiral.© J. Košnjek S SODIŠČA KOLIKO JE VREDEN TOLAR Zapeljite se na Bled V prvem tednu letošnjega poletja si je navkljub muhastemu vremenu Bled nadel pravo sezonsko turistično podobo. V blejskih hotelih in zasebnih sobah je prostora dovolj, enodnevnim izletnikom pa so v TD Bled pripravili marsikaj. Predvčerajšnjim je bil plesni koncert Blejskega plesnega studia, včerajšnje popoldne in večer so obogatili z nastopi plesalci iz Celja, godbeniki na pihala z Jesenic in Tržiča s spremljavo ma-žoretk ter folklorist iz Bohinjske Bistrice. Od danes do nedelje bo na Blejskem jezeru 32. mednarodna veslaška regata, drevi pa tudi promenadni koncert Pihalnega orkestra Jeseniški žele-zarji. V sredo bo Folklorni večer v Festivalni dvorani, danes teden Ovčarski bal na Homu, jutri teden pa »Renault Golf festival« v seštevni igri na blejskem igrišču za golf. Če se bo vreme sprijaznilo s tem, da je že poletje, in bo Blejsko jezero dovolj ogreto za kopanje, bo Bled še za kanček privlačnejša smer za dober izlet. Prah ni škodljiv Kranj, 25. junija - Poveljnik pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Gorenjske Bojan Šuligoj nam je posredoval rezultate analize neznanega prahu, ki so ga našli v nekdanjem skladišču JLA v Drulovki in ki naj bi bil po prvih opažanjih in reakcijah ljudi, ki so z njim prišli v stik, toksičen. Analizo so opravili v Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Iz sestave analiziranega vzorca strokovnjaki sklepajo, da je vzorec za okolje neškodljiv. Kalcijevi fosfati kot makro-komponenta se med drugim uporabljajo tudi kot umetno gnojilo ali kot konzervansi v prehrambeni industriji. Primes identificirane organske komponente bezaldehida pa služi kot antioksidant. Snov se lahko deponira na odlagališču odpadkov. • H. J. Tožilec bo skušal ovreči razsodbo Danilo Radovanović oproščen Kranj, 25. junija - V sredo nekaj po drugi popoldne je predsednica petčlanskega sodnega senata Temeljnega sodišča v Kranju razglasila sodbo 41-letnemu majorju JLA Danilu Radovanovicu, obtoženemu kaznivega dejanja uporabe nedovoljenih bojnih sredstev 28. junija lani na letališču Brnik, zaradi česar sta v civilnem terenskem vozilu nissan umrla avstrijska novinarja Nicolas Vogel in Norbert VVerner. Sodišče je Radovanoviča zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo krivde, mu odpravilo pripor, stroške postopke gredo na račun proračuna. V krajši obrazložitvi razlogov za oprostilno sodbo je predsednica senata Marina Bešter dejala, da je obtožba očitala Radovanovicu, tedaj poveljniku oklepne enote JLA iz vrhniške kasarne, razmeščene ob južnem delu letališke steze na Brniku, da je med oboroženim spopadom ukazal tak način boja, ki je po pravilih mednarodnega prava prepovedan oziroma ga je sam uporabil, zaradi tega pa je življenje izgubilo več ljudi. Major Radovanović naj bi ukazal streljati in uničiti civilno vozilo na letališki stezi. Stanko Ignjatovič je z rafalom iz protiletalskega mitraljeza vozilo zadel, avto se je vnel, novinarja sta v njem zgorela. Sodišče je dvomilo, ali je Radovanović res izdal tak ukaz ali ne. Sam Radovanović, ki se je že na tridnevni glavni obravnavi 28. januarja, prav tako pa na nadaljevanju obravnave minuli torek, 23. junija, zagovarjal z molkom oziroma je očitano dejanje zanikal. Izdal naj bi le ukaz za opozorilni strel. Enako navaja tudi v svojem pisnem poročilu julija lani svojemu komandantu, ko kazenski postopek proti njemu še ni bil uveden. Edini, ki je pričal o ukazu "streljaj in uniči", je priča Ivan Rakuša, drugi dve priči z januarske obravnave, tedaj vojak Aleš Vidičik in oficir Mladžan Lujić, njegove izpovedbe nista potrdili. Prvi je sicer slišal ukaz "streljaj" po šlomofonu, ki pa ga obtoženec ni mogel dati, ker take radijske zveze ni imel -oficirji so med seboj govorili prosto - tudi sam Vidičik ni bil prepričan, daje slišal ravno obtožencev glas. Lujić pa je dejal, da ni slišal nobenega ukaza za strel. Zanikal je tudi Rakuševo navedbo, da naj bi bil obtoženec ob uničenju vozila navdušen. Lujić dopušča možnost, da je Stanko Ignjatovič streljal samoiniciativno. Razen tega, da Rakuševe izpovedbe nihče ni potrdil, sodišče ni prezrlo niti tega, da jo je Rakuša spreminjal, zlasti v delu, ki se nanaša na oznake na vozilu pa tudi v delu, da naj bi obtoženec uporabil izraz armbrust, saj so druge priče povedale, da takrat enote JLA tega orožja niso imele, niti ga niso poznale. Zagovor obtoženca, da je ukazal opozorilni strel, je za sodišče logičen. Ker so ostale soudeležence dogodka iz vrst JLA, ki jih je Radovanovićeva obramba januarja predlagala kot priče, sodišču nedosegljive, senat dvomi, da je Radovanović izdal ukaz kot očita obtožba. V primeru dvoma je sodišče dolžno soditi v korist obtoženca, torej ga je oprostilo. Takoj po razsodbi je tožilec Janez Palovšnik, da se bo pritožil in zahteval izložitev dveh zunanjih sodnikov senata. Dvomi v njuno nepristranskost, saj je, kot je dejal, eden od njiju nekdanji oficir JLA, drugi pa partizan. Sicer pa je sodišče v torek na nadaljevanju januarja prekinjene glavne obravnave zaslišalo stalnega sodnega izvedenca sodno medicinske stroke dr. Jožeta Lovšina, ki je opravil obdukcijski pregled trupel nesrečnih avstrijskih novinarjev. Ker sta bili trupli močno zogleneli in po osebnih znamenjih neprepoznavni (glavi sta bili veliki le za otroško pest), ni mogel ugotoviti, ali sta bila novinarja ustreljena ali ne, zasledil ni nobenih mehanskih poškodb. Lahko sta umrla samo od ožganin. Kaj je povzročilo tako močan ogenj, dr. Lovšin ne ve. Po vsej verjetnosti je Ignjatovićev strel iz protiletalskega mitraljeza zadel eno od posod z gorivom, ki sta jih novinarja imela na terenskem vozilu. Sodišče je v torek na zahtevo tožilca zaslišalo še tri gasilce z brniškega letališča, ki so povedali, da so novinarja videli voziti po stezi že dopoldne in da jima popoldne, ko je bil avto zadet in v ognju, niso mogli več pomagati. Vsekakor so za razjasnitev dogodkov 28. junija lani in morebitne krivde obtoženca manjkale ključne priče iz vrst JLA, zdaj tujci, katerih zaslišanje sta Radovanovićeva zagovornika predlagala na prvem občinskem sodišču v Beogradu. Kranjsko sodišče je zahtevo poslalo 12. marca, iz slovenskega pravosodnega ministrstva je odšla šele sredi maja, odgovora do nadaljevanja obravnave ni bilo... • H. Jelovčan Na meji brez gneče Včerajšnji praznični dan so nekateri izkoristili za izlet ali nakup v Italiji in Avstriji. Na mejnih prehodih Rateče, Korensko sedlo in Karavanke so zabeležili manjše povečanje izstopov iz države, le na mejnem prehodu Ljubelj so imeli organi mejne policije v jutranjih urah nekaj več dela. Sicer pa gneče in čakalne dobe ni bilo na nobenem mejnem prehodu. • M. G. Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 25. junija dalje: nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 719,4166 721,5815 723,4762 Nemčija 100 DEM 5.063,8191 5.079,0563 5.094,2935 Italija 100 LIT 6,6969 6,7171 6,7373 Švica 100CHF 5.599,5712 5.616,4205 5.633,2698 ZDA 1 USD 79,1829 79,4212 79,6595 Jugoslavija 100 YUD 6,0000 R. Hrvaška 100 HRD 42,0000 R. Makedonija 100 MAD 14,0000 Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo od 25. junija dalje: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS 708,9293 713,1914 Nemčija 100 DEM 4.990,0000 5.020,0000 Italija 100 LIT 6,5993 6,6390 Švica 100CHF 5.517,9420 5.551,1160 ZDA 1 USD 78,0286 78,4977 V menjalnicah so bili v sredo, 25. junija, ob 13. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Abanka Kranj 49,75 52,05 6,95 7,35 Aval Bled 51,00 52,20 7,10 7,40 Geoss Medvode 51,20 52,35 7,16 7,44 Gorenjska banka Kranj 50,00 52,40 6,97 7,42 Hida, lj. tržnica Ljubljana 51,50 52,10 7,10 7,45 KZ Sloga 51,20 52,40 7,10 7,45 Otok Bled 51,00 52,20 7,13 7,30 Partner Kranj 50,00 52,10 7,10 7,40 SKB Kranj 50,00 52,10 7,10 7,40 Slov. hran. in pos. Kranj 50,40 52,20 7,00 7,35 Ijanska borza : Na torkovi dražbi je bil promet večji, znašal je 2,5 milijona mark, vendar 70 odstotkov v aplikacijah, kar 80 odstotkov pa gaje ustvarila državna obveznica druge izdaje, pri njej je tečaj ostal enak. Skromen pa je bil promet z državno obveznico prve izdaje, le 35 tisoč mark, tečaj se je povečal za 0,5 odstotka. Čeprav je minil že teden, odkar je Ljubljanska banka povečala obresti zanjo, se še vedno prodaja slabo. Na prostem trgu delnic seje prvič uradno pojavila delnica Nike, največ prometa pa je bilo z delnicami banke SKB, prodali so kar 355 lotov, po tečaju, ki je bil za 304 tolarjev nižji kot zadnjič. Pri blagajniških zapisih Banke Slovenije za tuj denarje bil promet skromen, znašal je 300 tisoč mark, marka je bila vredna 49,9 tolarja. Na zlati borzi je cena zlata padla za 60 tolarjev, gram je veljal 1.010 tolarjev. Na sredini dražbi novosti ni bilo, promet je bil skromen, saj je znašal samo 125 tisoč mark, dobri dve tretjini v aplikacijah. Z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije prometa ni bilo. Julija borznih sestankov ob sredah ne bo več, torej bodo le dvakrat tedensko. Borzni mešetarji pa nestrpno pričakujejo nove vrednostne papirje Banke Slovenije, ki so jih napovedali v zvezi z vladno ekonomsko politiko. Pričakujejo, da se bodo ti papirji na dražbi pojavili že 1. julija in da bodo odločilno vplivali na dogajanje na Ljubljanski borzi. Menjalnica v Medvodah Izredno ugodno hrvaški dinarji Menjalnico GEOSS v Medvodah boste našli ob glavni cesti, ker so poskrbeli tudi za napise, je ne morete zgrešiti. GEOSS ima dokaj ugodne odkupne devizne tečaje. Posebej pa jo priporočamo vsem, ki odhajajo na morje na hrvaško obalo, saj tam izredno ugodno prodajajo hrvaške dinarje. Za 1.000 hrvaških dinarjev boste odšteli le 410 tolarjev. Vaš dopust bo cenejši! Menjalnica GEOSS v Medvodah je odprta vsak dan od 9. do 18.30; pokličete jih lahko po telefonu (061) 611-276. S TRDNIM TOLARJEM Včeraj, ko smo praznovali prvi rojstni dan samostojne slovenske države, je bilo na severnih, vzhodnih, zahodnih in južnih slovenskim mejnih prehodih zelo živahno. Kako tudi ne -za 100 naših trdnih tolarjev se dobi kar 250 hrvaških dinarjev, skoraj 14 šilingov oziroma dve marki. Skorajda čez noč, v dobrem mesecu, se je kupna moč slovenskih denarnic v tujini krepko dvignila in ni se čuditi navalu čez mejo na praznični dan. Odkar so tri slovenske banke omogočile enostavno plačevanje s tolarji na Hrvaškem, je nakupovalni pohod slovenskih potrošnikov čez južno mejo postal prava moda in »dokaz«, kako posameznik zna umno gospodariti z denarjem. Tisti del gospodarskega programa Drnovškove vlade, kjer piše o tolarskem varčevanju, smo očitno slabo prebrali. Enkraten popust, od26.6. do 18.7.92 vsa obutev % CENEJŠA MOŠKA, ŽENSKA, OTROŠKA, SPOMLADANSKA, POLETNA, JESENSKA IN ZIMSKA, SKRATKA VSA OBUTEV IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA PEKO