UREDNjSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. o (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 0. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K lO^O, četrtletna K 5’40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : : ostalo- inozemstvo in Ameriko ceioletno K 36'—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje iu prazniko •* •' •’ ob pol 11. dopoldne. •, ■_ • UPKAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II. in nraduje za stranke od S. do IZ dopoldne in od 3. do 1. /.večer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslani s: in reklame 40 vin. — Jnserate sprejema upravništvo. Nelrankirana ali premalo franldrana pisma se ne sprejemajo ’ Reklamacije lisia so poštnine proste. ______ Stev. 572. V Ljubljani, v soboto dne 3. maja 1913. Leto III. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dati ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna.................................K 21 60 polletna.................................... 1080 četrtletna............................. , 540 mesečna....................; . . . ,180 Za Nemčijo: celoletna.................................K 2640 polletna.................................... 1320 četrtletna......................... . , 6 60 mesečna.....................................2-20 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina sc pošilja pod naslovom : Upr a v ništvo »Zarje" v Ljubljani. Vrtoglava politika. Skaderska kriza, ki se je kakor mora vlekla nad nami in tedne in tedne pretresala rahli evropski mir in pred nekaj dnevi vsled objestnega rožljanja dunajskih oficiozov priplezala na vrhunce, se polega. Dasi niso odstranjene še vse nevarnosti, je vendar opravičeno upanje, da se zavoljo tistega albanskega gnezda — ki se ga po mnenju logaškega gospoda okrajnega glavarja ne srne po nemarnem imenovati — ne vname krvava vihra po Evropi. Na diploma-tični pritisk razsodnejših in treznejših življev v takozvanem evropskem koncertu, ki daje časih prav neskladne gasove od sebe, je kralj Nikola sporočil poslaniški konferenci, da Črna gora odneha od Skadra pod pogojeni teritorialne odškodnine. In četudi dunajski varuhi avstrijske časti in dostojanstva zaenkrat nečejo nič slišati o pogojih in terjajo, da se Črna gora brezpogojno umakne iz Skadra, nagovarjajo evropski diplomat je črnogorskega kralja, da ne postavlja pogojev in rmt obenem obetajo, da bo dobil teritorialno nagrado, če uboga Evropo iu Skader zapusti. Glavne zapreke so odstranjene in skader-sko vprašanje se da z lepa razvozljati, če na Dunaju po vsej sili ne ženo stvari v krvavo pravdo in čc se v vodilnih krogih na dunajskem »Ballplatzu« pojavi vsaj toliko čuta odgovornosti in toliko pameti, kot jo je v zadnjem hipu razodel črnogorski kralj. Ce se oglasi vest v avstrijskih državnikih, se bodo avstrijski državljani v pondeljek. ko bo londonska konferenca razpravljala o teh kompenzacijah, leliko oddelmiJi. Ampak dosedanja vrtoglava pot avstrijske balkanske politike nas ne more navdajati s prevelikim optimizmom in zaupanjem in pisava oficioznih glasil, ki jili s politično modrostjo krmi literarni oddelek našega vnanjega urada, kaže, da se avstrijska diplomacija, ko še ene zadrege ni konec, že pripravlja, da odkrije in odkoplje strmečemu avstrijskemu prebivalstvu nov »interes«, ki ga je prebivalstvo z nerazumljivo lelikomiselnostjo popolnoma v nc-mar puščalo. Z »interesi« avstrijskega prebivalstva je sploh nenavadno čudna stvar: menjajo se kakor norčavo aprilsko vreme in preklicano trdnega spomina mora človek biti. da obdrži v svoji glavi samo kopico teh »interesov«, kar smo jih v času balkanske krize »imeli« — od albanske avtonomije in srbskega okna na jadransko morje, preko Lovčena, prizrenskih in dja-koviških »afer« do Skadra jih ie legijon. Najlepše pri tem večnem sklicevanju na »zahteve avstrijskega prebivalstva«, s katerimi tako rada operira dunajska diplomacija in njeno časopisje, je pač to: da nočejo vodilni krogi teli »zahtev avstrijskega prebivalstva« oznaniti Evropi po organu, ki je po postavi tolmač avstrijskega prebivalstva, po poslanski zbornici. Vsaka druga država bi v podobnem položaju sklicala parlament, da bi pokazala vsemu svetu, da stoji za njeno vnanjo politiko volja vsega prebivalstva. Navsezadnje ne gre v sedanjem času za pomladno vojaško parado, temveč za življenje in imetje ljudi, za težke krvne in denarne žrtve prebivalstva, vsled česar bi ne bilo nerazumljivo. če bi bili tudi zastopniki narodov povprašam' malo za mnenje. — Kar avstrijske diplomate srbi v sedanjem frenotku, je vprašanje: komu naj dado na londonski konferenci »osvobojeni« Skader. Pred tednom dobrim Avstrijanom to vprašanje še ni belilo glave; oficiozni tisk nam je do sitega odgovarjal dan za dnem: Skader avtonomni Albaniji in po razumevanju tega odgovora sc je meril patriotizem avstrijskih državljanov. Reprezentanti te albanske avtonomije so bil seve tiste dni razni Kemal begi. ki bi poleg vladnih poslov v Albaniji obenem leliko tudi strežajske posle opravljali na dunajskem »Ballplatzu«. Ampak v albansko avtonomijo dunajskih diplomatov je Esad paša. ki razpolaga z razmeroma močno vojsko, ustrelil precej široko luknjico: pobotal se je z mejaši in pripravil avtonomno Albanijo krit sestaven del balkanske federacije. Taka Albanija pa dunajskim diplomatom ni po godu; le po taki albans.j avtonomiji koprne. ki bi se dala izigravati proti ostalim državam na Balkanu, le tako Albanijo si žele, ki bi bila pro- sto torišče diplomatičiiih spletk in v kateri bi se šopiril omenjeni avstrijski imperializem. hi tako brne po zraku besede o skupnem in dogovorjenem avstrijsko-italijanskem vojaškem pohodu. Ako ne bi bilo tako krvavo resno, da kanijo mogotci neprestopne albanske gore izpremeniti v grobove naših sinov, kdo se nc bi smejal farsi: da se boj avstrijske diplomacije za albansko avtonomijo končava z vojno — proti Albancem. Proslava prvega majnika. Zagorje ob Savi. Na dan 1. maja je pri nas počivalo delo v vsclt obratih. Rudarji, steklarji, kamnolomi, apnenčarji, mala obrt — vse je odložilo orodje iz rok. Vsi delavci navedenih obratov so praznovali naš dan in deloma so se pridružili delavski manifestaciji tudi kmetje. Shod se je vršil ob veliki udeležbi ob 9. dopoldan; poročal je sodrttg M. Čobal. Ob 1. popoldan so se zbrali delavci pred rudniško restavracijo in odkorakali z rudniško godbo na veselico v gostilno gospoda Bregarja v Aržiše. Veselica je bila jako dobro obiskana. Zvečer ob 7. so šli v sprevodu na Loke pred prodajalno konsumnega društva. Sodrug M. Čobal se je zalivali) sodrugoin za nmogobrojno udeležbo ter pozival k nadaljnemti delu za stranko. Potem se je razšlo delavstvo vsak na svoj dom. Šoštajn na Štajerskem. Prvikrat smo letos v širšem obsegu praznovali I. maj. Bil je v resnici vesel dan za nas. Dasi smo od naših podjetnikov tlačeni do skrajnosti, nam vendar niso moglli preprečiti, da slavimo tudi pri nas dan delavskega vstajenja. Ob 10. dopoldne se je vršil v hotelu »Avstrija« mnogoštevilno obiskan shod. na katerem je poročal sodrug Zore iz Ljubljane. Govornik se je pečal s despotsko politiko naših vodilnih krogov ter pokazal na posledice tega gospodarstva. Dotaknil se je nadalje tudi vojne pustolovščine, katera je pobrala že milijone ljudskega denarja. Omenjal je nadalje zahteve, katere ima delavstvo še izbojevati, in iztrgati kapitalizmu. Shod so posetili tudi uradniki iz usnjarske tovarne in videti je bilo, da jim govor so-druga Zoreta ni bil po volji. Toda to nas malo briga. Započeto delo bomo nadaljevali ter ne odnehamo preje, dokler se naša delavska organizacija tako ne razširi, da bo sleherni usnjar v naših vrstah. Ko je godba velenjskih sodrugov zaigrala par lepili komadov, smo se razšli s trdno volio. da se drugo Jeto vidimo še v večjem številu. Pesje pri Velenju. Socialistična misel se ie v naši lepi dolini že močno razširila. Rudarska organizacija, katera šteje že lepo število članov, je priredila letos majsko slavje, ki se je nad vse pričakovanje obneslo. Pred lokalom, kjer smo imeli shod in pozneje veselico, sta dva visoka mlaja z rdečimi zastavami oznanjala daleč na okolu, da organizirano delavstvo slavi tu svoj praznik. Ob 3. popoldne je otvoril shod sodr. Zore iz Ljubljane. Govornik je omenjal žalostne razmere. v katerih mora, ne po lastni krivdi živeti in umirati proletariat. Dolg delavni čas, slabe plače, to so sredstva, s katerimi kapitalistični sistem jemlje delavcu možnost do boljše eksistence in do izobrazbe. Ozrl se je nato na politični položaj, ki spričo nove vojne nevarnosti preti, že itak setradanemu delavstvu, da mu izmakne zadnji košček kruha. Za ljudske potrebe nimajo vladajoči krogi nobenega vinarja, za vojne pohode, katere jim diktira kapitalistični pohlep, pa se mirne duše žrtvujejo naši sinovi. Temu zločinu naj se delavstvo zoperstavi z izpopolnitvijo svojih razrednih organizacij, tako, da bo to gospodo enkrat za vselej minilo veselje. staviti na kocko blagor ljudstva. Ko je nato sodrug Zalesnik dal še nekatera pojasnila o organizaciji in rudarski zadrugi, je zaključil lepo uspelo zborovanje. — Nato se je pričela veselica, ob kateri so se navzoči neprisiljeno zabavali. Rudarska godba pa je zvabila mlade pare v ples, ki je terjal do mraka. Rudarji so s tem praznovanjem dokazali, da imajo zmisel za delavski napredek in ima njih organizacija v Velenju najlepšo bodočnost. Jesenice. Kakor smo že poročali, je okrajno glavarstvo v Radovljici prepovedalo zadnji večer javen majski shod z jako jalovim razlogom, češ da se je bati, da bi se znala vsled tega shoda javna varnost kaliti. Našim sodrugoin ni pre-ostajalo druzega. kakor da so razdelili med seboj vabila po § 2 za shod. Značilno na vsej stvari jc to, da so klerikalci vedeli poprej kot naš sklicatelj in so trosili po Savi in Jesenicah kakor tudi na Javorniku in Beli peči, da majskega shoda ne bo. Zoper prepoved okrajnega glavarstva se ni dalo nič narediti, ker je bilo prepozno dostavljeno, in tudi samo glavarstvo je podpisalo svoj odlok z zadnjim aprilom. O postopanju okrajnega glavarstva se bomo še zmenili. S prvim vlakom sta se pripeljala poročevalca sodrtiga Mihevc iz Trsta in Berdajs iz Ljubljane in sta na svoje začudenje izvedela, da je shod prepovedan; klerikalci so celo raztrosili govorico, da so vsi shodi po Kranjskem prepovedani. To laž sta sodr. Mihevc in Ber- dajs takoj zavrnila in pojasnila sodrugom, da so shodi drugod dovoljeni. Shoda po § 2 se je udeležilo lepo število delavstva, ki jc skoro napolnilo veliko dvorano pri Jelenu. V imenu sklicateljev je otvoril shod sodrug Mihevc in imenoval za zapisnikarja Berdajsa. Sodrug Mihevc je v jedrnatem in krepkem govoru utemeljeval pomen in namen praznovanja prvega maja za delavstvo. Potem je govori! sodrug Berdajs. Med njegovim govorom se prikaže v dvorano župan ali občinski predstojnik, kakor sc je sam imenoval, Čebul, s stražnikom. Sodrug Mihevc je pozval gospoda župana, da pregleda vabila — ali tega ni hotel storiti; vsedel se je k mizi in brez vabila hotel prisostvovati shodu, na kar ga je pozval sodr. Mihevc, naj se odstrani iz dvorane. Ali velika glava kot je občinski predstojnik Čebul, je pozval stražnika, naj gre takoj po žandarmerijo in ta je tudi prišla. Med tem pa smo zborovanje že zaključili in pozvali sodruge, naj gredo iz dvorane. Čebul pa Je sam ostal v dvorani in čakal, kdaj se bo shod nadaljeval. Pri zasliševanju žandarmerije je klerikalni župan Čebul mistificiral stražmojstra z napačnimi navedbami, potem pa ie z dolgim nosom odšel. Gorica in okolica. Proslavljenje prvega majnika v Gorici se je izvršilo v vsakem oziru veličastno in dostojno. Zavedno delavstvo goriške okolice se je tudi letos odzvalo polnoštevilno pozivu strankinega vodstva v Gorici; že pred 3. popoldne so začele prihajati trume delavcev iz raznih vasi z rdečimi zastavami in z mnogoštevilnimi kolesarji na čelu. Razen zastav smo opazili tudi tablo z napisom: »Splošna, enaka volilna pravica za deželni zbor in občine«, ki so jo nosili sodrugi iz Solkana. Kmalu po 3. je sodr. Komavli v imenu skupnega političnega odbora slovenske in italijanske socialno demokratične stranke otvoril zborovanje, kateremu je tudi predsedoval. Prvi je poročal sodrug dr. H. Tuma, ki se je v svojem daljšem govoru spominjal ustanovitelja internacionale, Karla Marxa, ker je poteklo letos trideset let po njegovi smrti. V jasnih besedah je razložil pomen praznovanja prvega majnika kot svetovnega delavskega praznika ter ostro kritiziral sedanjo kapitalistično-militaristično družbo in njeno nezdravo in za ljudstvo škodljivo politiko. Končno je obširno in temeljito očrtal pomen bližajočih sc dcželno-zborskih volitev na Goriškem ter priporočal delavstvu, da naj se pripravi na bližnji volilni boj, v katerem se bode morala pokazati ljudstvu vsa nesposobnost iu zanikrnost dosedanjih upraviteljev dežele. Za sodr. dn Tuma ie govoril sodr. Callini. Oba govornika sta žela živahno odobravanje. Po končanem shodu so se sodrugi razvrstili v dolg sprevod, kateremu je načelovalo čez 60 kolesarjev in za njimi godba. Lepo ie bilo videti veliko armado razredno zavednega delavstva in lahko trdimo, da so bili vsi udeleženci sprevoda naši zavedni sodrugi, ki so korakali mirno in dostojno med zvoki delavske himne in internacionale po mestnih ulicah na veselični prostor »alla Bella Veduta« blizu južnega kolodvora, kjer se je nato pričela veselica. Čeravno je prostor, kjer se je vršila veselica, še prccej obširen, za ta dan jc bil premajhen; od začetka do konca veselice je bila taka gneča, da ie bilo nemogoče gibati sc in z mirnim srcem lahko trdimo, da še je letošnje proslave udeležilo čez pet tisoč oseb. Labini in Opatija. Posebno pomembno in zgovorno je bilo letošnje praznovanje 1. majnika istrskega zavednega delavstva. Gospodujoča klcrikalno-nacio-nalistična klika, ki nemoteno izrablja deželna in občinska zastopstva v svoje strankarske in razredne svrhe, je pahnila deželo v hudo gospodarsko krizo in politično "reakcijo. V Istri imamo v gospodarskem oziru trajen zastoj in nazadovanje v političnem oziru pa še hujše škandalozne ncvzdržljive turške razmere. Dežela je izročena na milost in nemilost raznim političnim mogotcem. O kaki akciji za saniranje industrijske in kmečke krize v deželi tii niti govora. Še manj pa jc upati, da bi meščanske liberalne stranke skušale v doglednem času uvesti normalne politične razmere. Delavska stranka se nahaja tukaj v posebnem, gotovo ne lahkem položaju, Stranki je bil vsiljen vsetranski trajen in energičen boj za zdrobitev gospodstva reakcionarnih meščanskih strank. Tak boj zahteva požrtvovalnosti iti žilavosti. Da je istrski proletariat sposoben izvesti usilieni boj. je izkazal že ob marsikateri drugi priliki zlasti pa z letošnjim praznovanjem prvega maja. Socialistični shodi so se vršili po vseli mestih in trgih Istre. Shodi so bili vsi najlepše obiskani. Bojevitost in navdušenje je navdajalo mnogoštevilne manife-stante. Italijansko in slovensko delavstvo je bilo enako na svojem mestu. Zlasti razveseljivo je konstatirati, da se naše ideje rapidno razbijajo med slovanskim delom istrskega prebivalstva. Posebno leno sta se obnesla shoda v Labinju in v Opatiji. Na shodu v Labinju jc poročal sodrug Kermolj iz Trsta. Shod se je vršil v občinski dvorani, ki je bila nabito polna delavcev in kmetov. Važnemu poročilu o pomenu prvega maja in o splošnih in lokalnih političnih razmerah so navzoči pazno in s pritrjevanjem sledili. Bil je lep. dobro obetajoči dan agitacije. Ravno tako koristna in pomembna je bila manifestacija opatijskega delavstva. Shoda se je udeležilo inipo- 1 “"i?0! oeni0 d.e,aYcev Opatije. Voloske in 12 . , . • I.°ročaI je ob hrupnem pritrjevanju sodr Lipovšek. Zvečer se je vršila lepa veselica. Izvršilo se je mnogo koristnega strankarskega dela. — Zastopnik vlade je bil tukaj jako nervozen. Bal se je protesta proti vojni.. Delavstvo je pa vse eno protestiralo. „Dragi prijatelj!“ (Dopis z Dolenjskega.) Ravnodušno gledamo na Slovenskem, kako tepta nas farovž nravne in pravne principe postenosti, kako se smeja državni justici. Navedli smo prejšnji teden nečuven slučaj’ lova slovenskih duhovnikov na hranilno knjižico ki se je dogajal v trgu Žužemberk. Navdeli smo. kako duhovniki in njih posvetni strežaji v farovskih posojilnicah in hranilnicah napišejo vmkulacije v hranilne knjižice, da sme dvigniti po smrti vlagatelja vložen denar le župnik ali cerkveno oskrbništvo. Noben duhovenski ’ list ni. °?.~si1 na t0- »KaJ' ie Čast. ali zamorem lti.st jesti r« ■— Lahko umevno je tedaj tudi. da so dultov- i spreieh Ivana Sajovica, nekdanjega pisarja 3?,«!?, *a!c ca!"er!a v 2“2b'> S* društva S. L. S. m sicer kot člena tajništva istega. Utatelji se še spominjajo kazenskih pravd notarja Mate Hafnerja s kmetičem in vratarjem v kostanjeviški grajščini, Urbanom Zupančičem. Mate Hafner v Novem mestu je bil zaradi zapeljavanja Urbana Zupančiča h krivemu pričevanju obsojen, čez par let spravi svojo stvar do obnove in sc po pričali, katere je v casu po obsodbi dobil, reši na obravnavi pri celjski okrožni sodniji. Potem jc ponovil tožbo, katero je vložil proti Urbanu zaradi tega, da ga je ta krivično dolžil zapeljavanja h krivemu pričevanju in Urban je bil obsojen na mesec zapora. Hafner toži potem na podlagi te razsodbe Urbana za odškodnino 5000 K Ur bana obsodi okrožno sodišče na plačilo te svote m prejšnjih stroškov. Na to se javijo priče, ki so povedale, da je navedeni pisar Ivan Sajovic pravil da je Urbana res Mate Hafner zapelja-val h krivemu pričevanju in po obnovi je. sodišče v Kostanjevici in je okrožno sodišče Urbana spoznalo nekrivim žaljenja časti, izrekši, da se jc sodišče prepričalo, da je Mate Hafner res Urbana Znpeljaval h krivemu pričevanju. Pisar Ivan Sajovic ie v vseli kazenskih pravdah z Urbanom in zaradi kolportaže nekega pamfleta, v katero jc bil Hafner zapleten in ki jc bila’ vzrok daljnih pravd, zvesto služil svojemu šefu Mate Hafnerju. Vzel je vse na-se in tudi zape-Ijavanje Urbana h krivemu pričevanju. Bi! je obsojen zaradi goljufije krivega pričevanja in zapeljavanja Urbana h krivemu pričevanju. V zadnji kazenski gori omenjeni obnovlje-m pravdi zaradi žaljenja časti Mate Hafnerja proti Ui banu je M. Hafner Ivana Sajovica vodil za pričo o mnogih dejstvih, ki bi dokazala nedolžnost njegovo. Ivan Sajovic je Hafnerju glavni steber tudi v tej pravdi in daje mu naslov: Ivan Sajovic, člen tajništva društva S. L. S. in pripisuje posebno verojetnost tej priči:' — člen tajništva mogočne S. L. S.! — V pravdi pred celjsko okrožno sodnijo je tudi Ivan Sajovic nastopal kot liriča. Čitatelji razsodbe lega sodišča se še spominjajo, kako je tedaj to sodišče o Ivanu Sajovicu mislilo in kako o M. Hafnerju vzlie njega oprostitvi. Našla so se pisma Mate Hafnerja, katere ie pisal Iv. Sajovicu v tistem času. Sajovic je bil tedaj pri vojakih na Češkem. Dragi prijatelj« ga je naziva!, objlubljal mu, da bo tisti, ki je njemu pomagal do obnove njegove kazenske pravde zaradi goljufije, pomagal tudi njemu, da bo po obnovi oproščen, ali da mu bode cesar odpustil nasledke obsodbe zaradi hudodelstva goljufije. V razlogih celjskega okrožnega sodišča paradirata Mate Hafner in njegov bivši pisar Ivan Sajovic kot najboljša prijatelja. In zdaj gre za obnovo civilne pravde zaradi odškodnine 5000 K s pripadki. V tej pravdi misli dokazati, da je nedolžen, da ui zapeljaval Urbana h krivemu pričevanju. Kaj njemu 5000 K — za ta dokaz mu gre. Mate Hafner je prosil za delegiranje deželne sodnije v Ljubljani za to pred okrožnim sodiščem v Novem mestu visečo pravdo. Hudo se jc razkoračil v dotični vlogi nad sodniki celjskega in novomeškega okrožnega sodišča. Nadsodišče v Gradcu je ta predlog odkkiiilo; Hafner se je pritožil na najvišje sodišče in tam se stvar še ni rešila. Nemara jc Mate Hafner upal, da pride stvar pred deželno sodišče v Ljubljani; temu sodišču zaupa, da bo zaslišalo njegovega prijatelja Ivana Sajovica in mu verjelo. — Hafner je imel veliko srečo v Celju. Rešili sta ga dve priči, ki sta pa po pravdi iu ko sta izvedeli, kako preganja Hafner Urbana, poslali pisma, katera jim je Hafner pisal pred obravnavo v Celju zagovorniku Urbana Zupančiča iu ta pisma so pomagala, da se je zaradi žaljenja časti obnova dovolila in je bil potem Urban oproščen prestopka žaljenja časti. — S tem se je začela smola Mate Hafnerja — in ko še ni določeno, ako pride civilna pravda zaradi obnove v stvari zaradi odškodnine .5000 K pred deželno sodišče v Ljubljani in ko še ni imel Hafner prilike, da pripelje Iva. na Sajovica kot glavno razbremenilno pričo pred civilno sodišče bodi že kje, vzame njegov dragi prijatelj nekaj denarja Hafnerjevim prijateljem duhovnikom, o katerih le pisal poredni heinc: »Sie predigen offentlich Wasser — und trinken heimlich Wein,« in ki so toliko storili za to, da je Hafner danes e. kr. notar v Ljubljani, odkuri ž njim v Ameriko in smola nad smolo. duhovniki v prvi jezi izblebečejo, da so za več tisoč olajšani, policija to izve, fanta dobijo, preden je stopil na svobodna ameriška tla in nazaj ga bodo pripeljali »doktorja Božiča«; — na to ime se glasijo njegovi papirji, ki so gotovo pristni. — In na dosti javnejšem odru kazenskega sodišča v Ljubljani se bo obravnaval komad iz zanimivega življenja čednega, jako nadarjenega fanta — notarjevega pisarja, ki je avanziral do tajnika. S. L. S., Ivana Sajovica iz Velesovega, kjer je fant pravil znancem po prihodu iz ječe, kako sc je prisegalo v Hafnerjevih pravdah. — Ivan Sajovic je imel že lepe čase v svojem življenju. Videl je pa tudi, kako je prišel ta in oni do precejšnjega denarja. Fant je bil v bližini lovcev na hranilne knjižice, dobival je vpogled v njih ravnanje, videl je. da je vse to prav na Slovenskem in tolmačil je revež kazenski zakon malo napak, zmešalo se mu je v glavi, posegel je v tujo blagajno in baje vzel toliko, da se izplača, ga nazaj pritirati. Mislil si je: »Kaj je čast« in tajništvo S. L. S. ne daje 40.000 K in zlodej naj vzame te svete može, saj jih ni škoda, ravno iz njih denarnic naj se nasiti po-željenje po zlatu. — Greben je zrastel ubogemu fantu, veliki, v deželi velemožni možje so se brigali zanj, ko je prišel od vojakov, kakor prej za njegovega šefa M. Hafnerja — lahko se je fantu zmešalo. Okrožno sodišče v Novem mestu je izreklo, da je zadobilo prepričanje, da je M. Hafner, sedaj c. kr. notar v Ljubljani, zapeljeval Urbana h krivemu pričevanju ; — kaj je čast. vpraša Shakspcare. zamorem čast jesti — je tudi dejal Ivan Sajovic iz Velesovega! — Nasvetovati je tistim, ki so se za Hafnerja toliko pobrigali in niu izposlovali tudi kaj lepo mesto v Ljubljani, da se zavzamejo zdaj za Ivana Sajovica. Obravnava proti temu. ako je res ušel s tujim denarjem, bo veliko trušča povzročala: v Ljubljani je rezonanca kake take pravde močnejša in »dragi prijatelj« c. kr. no-tarja M. Hafnerja bo interesantna oseba iz raznih razlogov. Tu bi morala ves ekscelenca dr. Hochcnburger vmes poseči! Mate Hafner je predistiniran za velike vloge v klerikalni stranki. Gre tedaj pri tem za to, da sc reši Hafnerju glavna priča v civilni pravdi, v kateri bo poskušal Hafner s svojim »dragim prijateljem« Sajovicem svojo srečo, da se rehabilitira v javnosti; — kot c. kr. notar mora gledati na svojo čast in naj imajo njegovi duhovenski in posvetni prijatelji o časti še tako čudne nazore. Cesarsko kraljevi notar — to ni šala! Mate Hafner je sicer rehabilitiran, noben državni pravdnik ga ni dalje preganjal, notarska zbornica ga je sprejela med svoje člane, on sme kandidirati za predsednika c. kr. notarske komore, ali ta zlodjeva oprostitev Urbana zaradi žaljenja Hafnerjeve časti po okrožnem sodišču v Novem mestu še stoji kakor črna stena pred Hafnerjem in Ivana Sajovica predstoječa kazenska pravda stopa na površje, ki vse zopet kliče v spomin! Ubogi Urban se zopet vzdiguje iz pozabljenosti. večji, velik postaja ta ubogi bivši vratar in mali kmet! Ljubljana in Kranjsko. —- Iz mestne hranilnice. Pišejo nam: 2c svoj čas je »Zarja« poročala o čudnem obnašanju liberalnega občinskega svetnika Milohnoje, ki je. ker s svojo kompetenco za mesto pisar-ničnega ravnatelja »Mestne hranilnice« pri liberalnem klubu ni prodrl, iz tega kluba izstopil, potem pa se liki svetopisemski spokorjeni sin zopet skesano vrnil v klub, ker se vloga »divjaka« ni obnesla. Liberalni klub namreč stoji na stališču, da bi dišalo preveč po korupciji,, ako bi zasedel označeno mesto Milohnoja, ki zahteva, da se mu v penzijo vštejejo vsa pri c. kr. finančni oblasti doslužena leta; »Mestna hranilnica« bi imela prijetno dolžnost, plačevati mu čez nekaj let mastno pokojnino. — in nastaviti novega ravnatelja, kar bi pomenilo dvojni izdatek. To stališče, ki se nam seveda zdi pravo, omenjamo le mimogrede. Bolj nas zanima govorica, ki se je raznesla zadnje dni o Milohnoji; kakor znano, je občinski svetnik sprejel službeno pragmatiko in poročali smo. da se je na predlog našega obč. svetnika sodr. Kirstana, ki se mu je pridružil liberalni svetnik Pustoslem-šek, spremenila v prid uradništvu v pragmatiki določba, slovom katere bi imel pisarnični ravnatelj neomejeno diktaturo nad uradništvom, ki bi moralo na njegovo zahtevo brezplačno opravljati čezurna dela. Tej spremembi se je Milohnoja upiral, ni se pa upiral sprejemu nagrade K 500. , ki si je bil dal nakazati za »sestavo« službene pragmatike! On, ravnatelj »in spe«, je s tem činom pokazal pot, po kateri lahko pride nesebično delujoči občinski svetnik v isti sapi do naravnost ogromne nagrade, ko odreka opravičeni zaslužek za čezurno delo bornemu uradništvu; pokazal je pa tudi pot. kako je možno obiti dolčila § 23 obč. reda, ki slove: Vsi člani občinskega sveta (razun župana) opravljajo svoj posel brezplačno — Milohnoja. ki kot c. kr. državni uradnik vleče plačo 8. razreda, dobi poleg tega za par ur popoldanskega »dela« kot sedanji provizorični ravnatelj »Mestne hranilnice« letne nagrade 3000 K! Kako se k temu ne bi bila prilegla še nagrada za pragmatiko! — To diši močno po korupciji, in prav je, če se njegovemu imeno-vanju upira liberalni klub. še bolj pa seveda uradništvo »Mestne hranilnice«. — Popravek. V poročilo o prepovedanem shodu na Rakeku se ie vrinila pomota: shod je prepovedal logaški okrajni glavar Eckel, ki je že v sredo 30. aprila, hotel v Idriji prepovedati vse majske priredbe in sklicatelju sodr. Strau-»a naročil, da se na majskem shodu ne sme Vilafo ?eSkr VSvad.®ra- V kakšno mistiko za-c kr birokrati to albansko gnezdo! — Vojaščina In praznovanje prvega maja. Za praznovanje prvega maja v Ljubljani je imel bataljon 17. polka strogo »Bereitschaft«; vojakom 27. polka pa je bila Šiška prepovedana, ker je imelo socialistično delavstvo pri »Rei-ninghausu« svojo majsko veselico. — Kako je lep vojaški stan! Narednik Potokar od 3. kompanije 17. pešpolka postopa jako sirovo z nekaterimi vojaki. Tako je pred osmimi dnevi zaradi malenkosti s sabljo udaril po hrbtu prostaka Vidica in ker je ta vsled tega hotel drugi dan k raportu, sta ga Potokar in rač. narednik Slapar enostavno spodila. Drugi dan je šel Vidic še enkrat k naredniku Potokarju. da ga vzame k raportu, sicer gre k bataljonskem raportu sam. Sedaj je bil narednik Potokar primoran vzeti ga k raportu, a komandant stotnije Kanc je prisodil Vidicu — 10 dni »eincelna«. Če se tako postopa z vojaki, potem res ni čuda. da se gode samomori. — Razprava proti dr. Dimniku, ki ga novomeško drž. pravdništvo preganja zavoljo pre-greška po § 305, bo 9. maja pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. — Mesečni shod ljubljanskih zidarjev se vrši v nedeljo dne 4. maja v salonu gostilne »pri Levu« na Marije Terezije cesti. Dnevni red: Gospodarski položaj z ozirom na stavbeno se-zijo in zidarska organizacija. Poroča sodrug Zore. Zidarji! Skrbite za polno udeležbo. v— Družinski kruh iz pekarne konsumnega društva za Ljubljano in okolico je že splošno priljubljen. Vsled njegove okusnosti ga člani zelo hvalijo. Hlebi po kg 1,75 se dobe po vseh prodajalnah konsumnega društva po 56 vin. Pa tudi »družinski piškotje« komad 4 vin., 2 vin. in trije komadiči za 2 vin. so splošno priljubljeni. — V Šiško. Danes se vrši v gostilni pri Anžoku društveno zborovanje članov »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«, okrožje Šiška. — »Konsumno društvo za Ljubljano in okolico« se jako lepo razvija. Število članov se množi od dne do dne. vendar pa bi bilo lahko še bolje nego je. ako bi vsi delavski konsumentje Ljubljane in okolice razumeli važnost močne organizacije konsuniemov. Društvo bi lahko imelo samo v Ljubljani in okolici nad 4000 članov in nad 2 miljona obrata. Poče-tek je sicer že prav lep — upajmo, da se nade snovateljev in propagatorjev tudi izpolnijo. Današnji shod v Šiški se bo pečal tudi s tem, kako razviti še boli intenzivno agitacijo za pristop v društvo. — Nogometno tekmo priredi v nedeljo, dne 4. majnika ob 5. popoludne na travniku ob Lattermannovem drevoredu S. F. K. »Ilirija« I. moštvo s I. moštvom Concordie. — Ta tekma bi se orala vršiti še na četi tek. l.majnika. ker Pa je bila »Ilirija« nujno pozvana na tekmo v Zagreb, je igrala Concordia z dobrim uspehom (5:2) z II. moštvom »Ilirije«. — Tekma bo vsekakor zanimiva, zato opozarjamo na to in vabimo na številno udeležbo. Vstopnina: stojišče 40 vin., za dijake 20 vin. — Tekma se vrši ob vsakem vremenu. . — Občni zbor bratovske skladnice Kranjske industrialne družbe« na Savi je bil v nedeljo 27. aprila ob 10. dopoldne v tovarniških prostorih. Dnevni red občnega zbora je bil: L računski zaključek bratovske skladnice in bolniške blagajne; 2. volitev a) enega člana v načelstvo namesto odstopivšega Ivana Šlibarja, b) treh članov nadzorstva; 3. izprememba pravil (s 46) in 4. raznoterosti. Letni računi za leto 1912 izkazujejo 124.402 K 15 vinarjev dohodkov', 105.122 K 50 vinarjev izdatkov, prebitka torej 19.279 K 65 vinarjev. Iz predloženih računov je bilo tudi razvidno, da je imela bratovska skladnica pri vrednostnih papirjih kurznih izgub za 31.544 K, in sicer po zaslugi klerikalcev. Pred dvemi leti je tovarna predlagala bratovski skladnici, da bi se zidale delavske hiše iz fonda bratovske skladnice in tovarna bi dala garancijo, da bi se kapital obrestoval po 4%. Socialistični delavci smo sklicali takrat javen shod, da bi delavcem razjasnili položaj. Zastopali smo takrat stališče, da se naj sprejme ponudba tovarne, ker je za delavstvo vendar največjega pomena, če samo upravlja svoje premoženje. Divje so upili tedaj klerikalci po »Slovencu« in »Naši Moči« in nas napadali, češ da hočemo zapraviti 200.600 K premoženja bratovske skladnice. Ker je zadel predlog tovarne na tak odpor in nam ni bilo mogoče prepričati delavstva, je za denar, ki je bil na razpolago, nakupila bratovska skladnica vrednostne papirje, ki so sedaj tako močno upadli, da je 31.544 K izgube pri njih. Klerikalci so torej zopet enkrat pokazali, da so veliki prijatelji delavstva, kateremu ne privoščijo cenejših stanovanj. Na nas so kazali takrat, kako slabi gospodarji da smo, da nam ni zaupati denarja. Radovedni smo, če bodo tudi sedaj svojim poslušnim backom povedali o velikanski izgubi pri vrednostnih papirjih. Tujim špekulantom bolj zaupajo ti »ljudski« prijatelji, kakor domačemu delavstvu. — Pri drugi točki dnevnega reda »Volitev enega člana v načelstvo« je bil izvo-Ijen v načelstvo sodrug Ivan Jenko z Javornika s 55 glasovi. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni sodrugi: Kemperle Blaž (52 glasov). Feletič Simon (52 glasov) in Zugwitz Anton (53 glasov). § 46. se je izpremenil takole: Polno upravičenim članom bratovske skladnice se izplača eno leto po izstopu rezervna premija, ne glede na visokost svote. Pri zadnji točki dnevnega reda je predlagal sodrug Zugwitz, da naj se sprejmejo tovarniške delavke kot polno upravičene članice bratovske skladnice. Predlog je obveljal. — Društvo za otroško varstvo v Idriii priredi s sodelovanjem pevskega društva »Svoboda« v soboto dne 3. maja 1913 ob 8. zvečer pevski večer v dobrodelne namene. — Koncert »Glasbene Matice iz Ljubljane« v Trstu. Na binkoštno soboto priredi pevski zbor Glasbene Matice s posebnim vlakom izlet v Trst, kjer bo izvajal veliko Dvorakovo skladbo: Mrtvaški ženin. Izleta s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane 10. maja ob 9. uri 30 minut dopoldne, se lahko udeleži vsakdo Prijave sprejema gdč. Jerica Dolenčeva v trafiki y, Prešernovi ulici. — Majnikovo slavnost priredi »Olepševalno društvo« v Rožni dolini v nedeljo dne 4. maja popoldne ob 3. na vrtu in v notranjih prostorih restavracije »Rožne doline« s sodelovanjem tamburaškega kluba »Kantorčica« iz Gline in pevskega zbora »Slavec«. Na veselici bodo pekli velikanskega prašiča na ražnju; v turški kavarni bo gostom na razpolago prava turška kava. — Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi v nedeljo dne 4. majnika 1913 pomladanski koncert s prijaznim sodelovanjem gospice Počivavnikove (sopran-solo), ter gospoda Vili Bizjaka (klavir), obeh iz Ljubljane. Po koncertu ples, pri katerem svira kvintet na lok. Začetek točno ob 8. zvečer. Obleka promenadna. Cene prostorom: Sedeži I.. II. in III. vrste po 80 vin., ostali sedeži po 60 vin. Stojišče po 40 vin. — Razstava vajenških del v Ljubljani se otvori jutri od II. dopoldne v poslopju c. kr. državne obrtne šole. — Gašenje ognja brez vode. Jutri ob 9. dopoldne bo ljubljanska požarna bramba preizkušala gasilno pripravo Theo, ki pogasi ogenj brez vode. — Aparat »Theo« uduši v trenotku vsako gorečo tvarino, med drugim tudi smolo, petrolej, špirit, bencin, plin za svečavo, acctilcn, požar v slučaju električnega stika in sploh vse. Gasilni prašek Theoaparata se imenuje »I hco-lin«. Theolin je suha, popolnoma neškodljiva snov, ne pušča nikjer nikakega sledu in ne pokvari predmetov, kakor se to zgodi, ako se gasi z vodo. Z aparatom se zelo preprosto ravna. Aparat ima tia pokrovu pritrjen obroč in z njim se obesi »Theo« na stenski žrebelj. Ko nastane ogenj, potegni aparat navzdol, tako da ostane pokrov na žreblju. nato pa krepko vrzi prah iz aparata na ogenj, ki takoj ugasne.^ 1 heo pogasi vsak, še tako velik ogenj, tudi če se vnamejo tekoče gorljive tvarine (olje. petrolej, bencin itd.) ali plin in električna žicat »I heo« prekaša zdatno vse zastarele priprave, s katerimi se je gasilo s pomočjo kislin in sličnih tekočin, kakor tudi vse one, ki so sedaj splošno v rabi. Aparat je amerikanska iznajdba. — Umrli so v Ljubljani: Lucija Bizal. bivša služkinja, 73 let. — Albertina Graul, zasebnica, 52 let. — Josip Mikoda. zasebnik. /7 let. — Marija Grabenšek, mestna uboga, 77 let. — Čuvajevo ženo na Verdu podrl železniški stroj. 26 let stara Marija Marn, žena železniškega čuvaja na Verdu pri Vrhniki, se je hotela v četrtek na progi umakniti tovornemu vlaku. V tem hipu je pa za njenim hrbtom privozil drug železniški stroj, ki je ženo podi 1 na tla. Na rokah in ostalem telesu poškodovano ženo so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. „ . „ — Nesreča. Z Vrhnike poročajo: Dne 30. aprila proti večeru je posestnika Iv. Kavčiča vulgo Albrehta s Stare Vrhnike v gozdu konj udaril v trebuh tako nesrečno, da je ponesi e-čcnec v groznih bolečinah prihodnje juti o umrl. Zapušča družino s petimi nepreski blje- nimi otroki. ' , .. m Strela je zadela v sredo med viharjem na polju posestnico Marijo Jerman iz Hrastja pri Kranju. Poškodovana jc tako, da tic jo okrevala. . , — Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v marcu 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v maju 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek ne 8. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih pio- storih. Prečna ulica št. 2. . — Kinematograf »Ideal«. Grof ,M klerikalnih kr* plačuje najgorečnejše. Ljudstvo ^ Sodrugom na GoriškemT Podpisano deželno zastopstvo jugoslovam ske socialno demokratične stranke na Goriškem vabi vse okrajne, krajne, strokovne in $2 darske orga.nzac.je, da pošljejo svoje zau|5 na V. deželno konference. dne 11. maja 1913 ob 9. predpoldne v dvorani Delavskih organizacij. Via Tre Re št 16/1 v Gorici s sledečim programom- Valentin *Komavli(Vr^eValnega' °dl)0ra- "»* Štolfa;0rganiZaCiia ‘n agitacija- P°roča Alojzij' brnič* agrarn° vpra^anje* Poroča Josip Sre- 4. politično poročilo in volitev v Hpfelnl zbor. poroča dr. H. Tuma; V deŽC j ske vo!itveeTVanie kandidatov za deželnozbor- 6. volitev političnega odbora; 7. posebni predlogi. . ,V:s.e organizacije se obenem poživljajo, da izpolnijo nemudoma poslane vzorce poročil ter odštejejo po računu strankarski davek v zmidu organizacijskega statuta. ek v zmlS Deželna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Gorici. Goriško. . Nabrežina. Članom okrajne politične organizacije v Nabrežini naznanjamo da s" vrS v nedeljo 4. maja ob 9 predpoldne občnfzS Dnevu, red: 1. Poroda odbora. 2 Volitev. 3. Dczelnozborske volitve. Občni zbor se vrši v prostorih strokovne organizacije Članom priporočamo obilno udeležbo. - Odbor ~ P®vski ^dsek »Javne ljudske knjižnice« v Nabrežini vabi vse pevce in pevke da m redno udeležijo pevskih vaj VSako Se do i« vsak petek. — Pevski odsek. Trst. - Volilne reklamacije. Volilni odbor naše stranke je vložil v sedanji reklamacijski do* za občinske volitve 1933 volilnih reklamacij-Reklamacije se razdele tako; 337 za vpis nevpisanih volilcev; 630 za premestitev iz cnee» v drug volilni okraj; 68S za izbris nepravilne in protipostavno vpisanih in 278 zaradi DODrav-kov glede imena, očetovstva in druvo 8kiroai torej 1933 Vseh vloženih reklamacij pH? kaj nad 3000. — Tako je bilo. Pri „as v Trstu ,-e f),a7n„ valo letošnji prvi rnajnik tudi socialno demo kratictio delavstvo. Nash se bodo m ljudje, ki ne bodo tega verjeli. Pa je st‘var za. res resnična. »Edinost« je konštatirala da j c praznovalo prvi rnajnik tudi socialno demokratično delavstvo. Pustimo šalo pri miru in ne bodimo nevoščljivi onim, ki se po svoje radujeje nad bogatimi sadovi našega dela. Leta 1889 se je sklenil mednarodni socialistični kongres v I arizu na predlog sodrugi Guesda da bo praznovalo od tedaj naprej za-vedno delavstvo dan prvega maja kot svoj praznik. Socialno demokratična stranka je to sklenila in si ga je socialno demokratično delavstvo pod vodstvom socialne demokracije v hudih i« težkih bojih izvojevalo. Hudi in težki so bik boji. Ulice so se pordečile s krvjo socialno de-mokiaticnega delavstva. Celice v zaporih so sc napolnile s člani socialne demokracije. Meščansko^ časopisje vseh narodov je besnelo v sovraštvu zoper socialne demokrate zoper Pre* drznost socialno demokratičnega delavstva. W si je hotelo samo določiti svoj praznik proti volji cerkvenih in posvetnih oblasti, proti volji meščanskih in nacionalističnih strank Socialno demokratično delavstvo se ni ustrašilo zaporov, se ni ustrašilo patriotičnih svinčenk, se ni ustrašilo kapitalističnih in cerkvenih zakonov Hotelo je imeti svoj praznik. Hotelo je na dan vsakoletnega prvega majnika pokazati meščanstvu in nezu\ ednemu delavstvu ustvarjajočo moč proletarijata. Hotelo je manifestirati na ta dan Z2. svoje pravice, za mir in ljubezen za osvg-boditev dela od težkih si>on kapitalizma. Id socialno demokratično delavstvo je doseglo svoj namen. Sebi in socialni demokraciji je izvojevalo praznik, ki ga morajo danes praznovati tudi nesocialisti. Morajo ga praznovati, ker hoče to socialno demokratično delavstvo, ker hoče to socialna demokracija. To je naš uspeli, na ka' terega smo ponosni enako, kakor na druge brezštevilne uspehe našega dela. naše volje. Socialna demokracija je prisilila tudi tržaške slovenske narodnjake, da so se začeli pečati z delavskimi rečmi. Pot, po kateri rešujejo ti gospodje delavska vprašanja, je sicer čudna. Prisiljeni se pečajo z delavskimi vprašanji, ampak pečajo se zato, da jih ne rešijo, da ovirajo njihovo rešitev. Več kot toliko se od njih tudi ne more zahtevati. Prisiljeni praznujejo tudi oni naš delavski praznik. Praznujejo ga, ker ne morejo, da ga ne bi praznovali. Praznujejo ga. ker se mu ne morejo upreti. Kolikokrat je tržaška »Edinost« pobijala praznovanje prvega majnika. Kolikokrat je vabila »Edinost« slovenske narodne delavce, naj gredo na prvi rnajnik na delo in naj si ne puste prikrajšati zaslužka od socialističnih voditeljev. Dandanes ga praznuje in proslavlja tudi »Edinost«, prisiljena od mogočne volje socialističnega delavstva. Toda »Edinost« in njena organizacija praznujejo ta dan, ker ga že morajo praznovati, v imenu boja zoper ono stranko, ki je ta praznik dekretirala. zoper ono delavstvo, ki je sebi in tudi slovenskemu narodnemu delavstvu ta praznik izvoje-.y_alp, Verjamemo, da ga orazmiie slovensko na- I rodno delavstvo z odkritšrčnim veseljem iu v ■prepričanju, da praznuje svoj dan. Verjamemo, da so mladi juristi in učitelji, ki govore na narodnih majniških shodili, ponosni, da smejo vži-vati žarke sijaja tega socialističnega praznika. Verjamemo, da govore nardoni govorniki na majniških shodih proti socialni demokraciji iz edinega razloga, ker ne vedo, kaj naj bi drugega govorili, in pa zato, ker jim je boj zoper socialno demokracijo bolj svet od boja za delavske pravice, ki jih ne razumejo. Verjamemo pa tudi, da ga praznujejo gospodje pri »Edinosti« z jezo .v srcu, ker so sc morali vdati volji delavstva. Priznamo, gospodje, da je vaš položaj neprije-.ten. Jed. ki ne diši, se ne prebavlja tako lahko. Proslavljati danes to. kar se je še včeraj označevalo kot neumnost, je riskantno. Ker sc pa' mora, se skuša jezo olepšati; Ne more se je pa popolnoma zatajiti in niso ona neduhovita zbadanja socialnih demokratov zaradi njihovega praznovanja prvega maja nič drugega kot odkritosrčni izbruhi jeze, ki se ne da kar čez noč pritajiti. Zastonj gospodje, hočete dati prvemu maj-niku protisocialistični značaj. Zastonj preobračajo vaši majniški govorniki kozolce o slovenskem prvem maju, o maju kot prazniku narodnega delavstva, kakor so bili brezuspešni kozolci o slovanski internacionali in druge slične reči. Prvi majnik je in ostane praznik razredno zavednega delavstva. Ostane praznik delavske manifestacije za preureditev družbe v socialističnem zmislu in bo še nadalje praznovalo delavstvo ta dan v imenu boja zoper vse nacionalizme, kar jih je na svetu. Napetost političnega položaja, Črna gora odnehava — na Dunaju so nepopustljivi. Avstrija in Italija pripravljata vojaško ekspedicijo v Albanijo. ČRNA GORA ODNEHA, ČE DOBI KOMPENZACIJO. Dve pismi kralja Nikole. — Uspehi četrtkove konference. Pariz, 2. »Matin« poroča iz Londona, da je kralj po prvem odgovoru na evropsko de-tnaršo. v katerem je odklonil zahtevo po odstopu Skadra, pisal velevlastem še drugo pismo. v katerm izjavlja da se vda volji Evrope in zapusti Skader, ako dobi zagotovilo, da bo Črna gora za Skader teritorialno odškodovana. Drugi odgovor je bil objavljen že na četrtkovi konferenci poslanikov v Londonu, ki prvega pisma niti v vednost ni sprejela, kakor da ne bi bilo pisano. V diplomatičnih krogih menijo, da dobi Črna gora za odškodnino kos ozemlja, ki jc bilo sedaj odkazano Srbiji. »Matin« konstatira sledeče uspehe četrtkove konference poslanikov: 1. Kralj Nikola se vda zahtevi Evrope, se umakne iz Skadra in proglaša pravico do teritorialne odškodnine. 2. Med velevlastmi vlada popolno soglasje. 3. Ker Avstrija oficialno zahteva brezpogojen odstop Skadra. napravijo velevlasti skupen korak na Cetinje z energično zahtevo, da Črna gora zapusti Skader v določenem kratkem roku. Obenem pa zašepečejo Nikoli na uho: Stori, kar terjamo od tebe; pozneje bodo ti kompenzacije priznane. Sološno sodijo, da Avstrija ne bo oporekala takim obljubam. 4. V pondeljek se poslaniška konferenca EOpet sestane. Nadalje poroča »Matin«. da je bil prvi odklanjajoč odgovor izročen zastopnikom velevlasti na Cetinju v sredo. Takoj, ko so vlade (zvedele za odklanjajočo vsebino črnogorske note. so posredovali pri črnogorskem kralju angleški, francoski in tudi srbski poslanik; uspeh njihove intervencije je bil. da je kralj Nikola poslal svojemu pooblaščencu Popoviču v London drug odgovor, v katerem izjavlja, da odneha od Skadra pod pogojem da se mu zagotovi teritorialna odškodnina. Na konferenci je bila razprava le o drugem odgovoiu ktalja Nikole. , _ Izjava Sir Edvarda Greya. London, 2. Na konferenci poslanikov je sporočil sir Edvard Grey. da je dobi! od Črne gore izjavo, da se ukloni volji Evrope, ako so vele-ivlasti voljne oškodovati Črno goro z ozemljem. Nato je sir Edvard Grey izjavil, da je treba še enkrat poizkusiti z lepa in sporočiti črnogorski vladi, da sine računiti na podporo evropskih velevlasti v gospodarskem pogledu, ako z lepa odstopi Skader; v nasprotnem slučaju bo pri-siljena. da izroči Skader in zapravi naklonjenost velevlasti. SKUPEN MINISTRSKI SVET NA DUNAJU. Dunaj, 2. Danes ob 11. dopoldne je bil izreden ministrski svet o mednarodnem položaju, ki so se ga udeležili minister vnanjih zadev Berchtold, skupni finančni minister Bilinski, jvojni minister Krobatin, ministrska predsednika Stiirgkh in Lukacs, oba finančna ministra: Za-leskl in Teleszky in poveljnik mornarice admiral Haus. Kritičen položaj. Dunaj, 2. Eden državnikov, ki se je udeležil skupnega ministrskega sveta, je izjavil^ured-iniku »N. Wiener Tagblatta«, da je položaj še t^edno nadvse kritičen. Politika Avstro-Ogrske e jasna in odkrita in vsak ve. pri čem da je. Skoro da tega tudi g. Berchtold ne ve!) Odlo-jčitev je v rokah cesarja; ne ministrski svet, (temveč krona bo odločevala. Ministrskemu Svetu je pridržano razmotrivanje podrobnih vo- 6'aških in finančnih (!) vprašanj. Nadalje je državnik izrazil upanje, da ohrani vojaška akcija Jokalen značaj. Na Dunaju so bojeviti. Dunaj, 3. Na dobro informiranih mestih pra-;vijo, da se mednarodni položaj ni prav nič izpre-nienil, da se pa začetek vojaške akcije pač lehko zavleče iz diplomatičnih in vojaških razlogov ivsled novega položaja v Albaniji. Avstrija nastopi za »oprostitev« Skadra, kedar se ji bo zdel frenotek primeren in ne glede na pondeljkovo Sejo poslanikov. Avstrija nima poslaniškj konferenci ničesar več povedati. O kompromisih se frie pogaja in tudi glede na teritorialne in finančne kompenzacije je stališče monarhije neomajno. Danes ne gre le za skadersko vpra* fianje, temveč za ves kompleks albanskega vprašanja in v tem oziru se nadaljuje dogovarjanje Sz Italijo. Sodba oficioznega glasila. Dunaj, 3. »Wien. Allg. Ztg.« pravi, da četrtkov sestanek poslanikov ni prav nič pospesil mirne rešitve skaderskega vprašanja, ker ie o teritorialni odškodnini izključena vsaka debata. Budimpešta, 3. »Pester Lloyd« piše v posebni izdaji, da je eksekucija evropskih sklepov napram Črni gori od Avstro-Ogrske sklenjena stvar, ki jo morejo izpremeniti le ostale velevlasti s sodelovanjem ali pa Črna gora z brezpogojno kapitulacijo. KAZENSKA EKSPEDICIJA V ALBANIJO? Budimpešta. 3. »Az Est« poroča v posebni izdaji, da pripravljata Avstro-Ogrska iu Italija kazensko ekspedicijo v Albanijo. Na današnji avdienci, da je cesar odobril predloge načelnika generalnega štaba Konrada Hotzendorfa in podpisal tozadevne odloke. Ta ekspedicija bo popolnoma ločena od skaderske zadeve in je le posledica nemirov in nereda v Albaniji. Rim, 3. V slučaju skupnega vojaškega nastopa v Albaniji namerava Italija zasesti Santi Ouaranti in Valono, Avstrija pa Medovo in Drač. SKADERSKO VPRAŠANJE IN TUJINA. Rim, 3. »Giornale d’ Italia« piše: Vzajemna trojica naj le mirno gleda trganje Albanije in oškodovanje jadranskih interesov Avstro-Ogrske in Italije, od jadranskih velevlasti ne morejo pričakovati, da bodeta trpeli grške in črnogorske spletke z Esad pašo. Ako vzajemna trojica ne poseže s trdo roko v te intrige, se ne sme čuditi, ako Avstrija iu Italija na lastno pest varujeta svoje koristi. Pariz, 3. »Le .lournal« meni, da se položaj izboljšuje, vendar še zmerom ni soglasja med velevlastmi glede načina eksekucije. Pariz, 3. »Figaro« pravi, da je zahteva lojalnosti, da velevlasti v interesu svetovnega miru storjene sklepe glede na skadrsko vprašanje tudi izvrše. Blazno bi bilo spravljati evropski mir v nevarnost zgolj zastran samoljubja kralja Nikolaja. SRBIJA ŽRTVUJE PREDEL OSVOJENEGA OZEMLJA ČRNI GORI. London, 3. V političnih krogih pripisujejo posebno važnost dejstvu, da se je Srbija udeležila posredovanja na Cetinju. Teritorialna odškodnina, ki jo Črna gora dobi za Skader, pojde na račun Srbije. Srbija je pripravljena za to žrtev z ozirom na tesnejšo vez s Črno goro. SOLUNSKO VPRAŠANJE. Komu se je Solun vdal? Atene, 3. Bolgarsko »Utro« je poročalo, da je bila v zapisniku, podpisanem od poveljnika turških čet v Solunu Hasan Tahsin paše in pisanem s svinčnikom o kapitulaciji Soluna nadomeščena beseda »zaveznikom« z besedo »Grkom«. Hasan Tahsin paša izjavlja, da zapisnik o predaji ni bil pisan s svinčnikom, in da se je mesto vdalo grškim četam. Bolgarske čete zapuščajo Solun. Solun. 3. Na povelje evropskih velevlasti zapuščajo bolgarske čete Solun; v mestu ostane ie ena bolgarska kompanija. ESAD PAŠA V VALONI. Dunaj. 3. Sem je dospela vest, da je Esad paša prišel v Valono in proglasil avtonomijo Albanije Pod protektoratom Turčije; Grški je priznal meje, ki jih zahteva. UMOR HASAN RIZA PAŠE. Carigrad. 2. Veliki vezir je dobil brzojavno poročilo, ki potrjuje, da je bil bivši skadrski poveljnik Hasan Riza paša umorjen. Ko je Hasan Riza ponoči odhajal iz Esadove hiše, ie bil umorjen. Podpolkovnik Mahmud Kjamil je živ. JANINA JE PADLA VSLED IZDAJSTVA. Dunaj. 3. »Albanska korespondenca« poroča iz Janine: Janina je padla vsled izdajstva. Pogajanja med turškim poveljnikom in Grki je vodil uradnik ruskega konzulata. Ko so prišli Grki v mesto, so plenili po mohamedanskih hišah, skrunili žene in dekleta in izsiljevali od premožnih oseb večje zneske. Po mestu so plenili Grki ves teden. Nato so odšli v albanske vasi in nadaljevali z opustošenjem. Mohamedanske mošeje in pokopališče so onečaščali. V vasi Mesara pri Leskoviku so umorili 17 popolnoma nedolžnih kmetov in jim požgali hiše. Tudi v vasi Čamerija so umorili mnogo uglednih Albancev. Duhovnike in prebivalstvo so po opustošenju prisilili, da so podpisali oglase, ki zahtevajo priklopljenje južnoalbanskega ozemlja, osvojenega od Grkov, Grški. Tudi v časopisju so morali ugledni možje objaviti slične oglase. GOVOR GENERALA JANKOVIČA — IZMIŠLJOTINA AVSTRIJSKIH OFICIOZOV. Belgrad. 3. Srbski »presbiro« izjavlja, da je besedilo govora generala Jankoviča v Prizrenu Izmišljeno. (Avstrijsko oficiozno časop;is|je je nedavno razšiiialo tatarske vesti o nekem govoru generala Jankoviča v Prizrenu, v katerem da jc grozil Avstriji. Iz tega »govora« je napravljalo to časopisje »afero«!) PREDSEDNIK DRŽ. SODIŠČA UMRL. Dunaj, 2. Danes ob 3. je umrl predsednik državnega sodišča dr, Jožef Unger, star 85 let. »VELEIZDAJNIŠKI« PROCES MARIO STERLETA V ITALIJANSKI ZBORNICI. Rim, 2. Poslanec Chicsa, republikanec, je interpeliral državnega podtajnika za zunanje zadeve di Scalea v poslanski zbornici zaradi obsodbe Mario Sterleta. Scalea je odgovoril, da se italijanska vlada ne more vmešavati v proces, ki teče na Avstrijskem proti avstrijskemu državljanu, kakor bi tudi italijanska vlada ne dopustila, da bi tuja država posegala v proces, ki bi tekel na Italijanskem proti italijanskemu državljanu. Podtajnik za notranje zadeve Fal-cioni je dodal, da so se varstveni organi pri demonstracijah v prid Sterletu gibali strogo v mejah zakonitosti. IZGREDI MED GLEDALIŠKO PREDSTAVO. ARETACIJE DIJAKOV. Zagreb, 2. V sredo zvečer je bila napovedana za predstavo v zagrebškem gledališču narodna drama »Pctar Zrinjski« v proslavo hrvaških narodnih junakov Zrinjskega in Frankopana. Predstava je bila prepovedana in uprizorili š_o drugo igro. Med predstavo je prišlo do hrupnih demonstracij in policija je aretirala v gledališču in pred gledališčem mnogo dijakov. POLICIJA SEKA MED DELAVSTVO. VVilhelmshaven, 2. V Rustringenu na Olden-burškem se je udeležilo majskega obhoda nad 2000 razredno zavednih delavcev. Manifestantje so hoteli prekoračiti prusko mejo, a policija jih jc z orožjem potisnila nazaj. Več oseb je ranjenih. SRBSKA SKUPŠTINA. Belgrad, 3. Skupština je s 75 proti 39 glasovi podaljšala veljavnost lanskega finančnega zakona na letošnje leto. REVOLUCIONARNO GIBANJE V TURČIJI. Carigrad, 3. V mladoturških krogih pripovedujejo, da so armenski odbori odklonili sodelovanje s protimladoturško častniško ligo, ki hoče odstraniti sedanjo vlado. Izgnan ruski publicist. Carigrad, 3. Turška vlada je izgnala dopisnika »Birževija Vjedoinosti«, Olgenina, ki je potoval po Mali Aziji in v svojem listu opisoval položaj Armencev. DELAVSTO NE SME DEMONSTRIRATI. Riga, 2. Delavstvo različnih tovarn je praznovalo prvi majnik. Zvečer so hoteli prirediti demonstracijo, a jih je policija razgnala. Vnel se je boj, pri katerem jc zadel kamen policijskega oficirja v glavo. Policija je nato aretirala več demonstrantov. Socialno politični pregled. = Delovanje avstrijskih delavskih zavarovalnic proti nezgodam v letu 1910. Ministrstvo za notranje zadeve je pred kratkim predložilo državnemu zboru pregled delovanja avstrijskih delavskih zavarovalnic zoper nezgode v letu 1910. Gmotni uspeh teh zavarovalnic je prav ugoden. Med tem ko je znašal leta 1909 skupen prebitek vseh zavarovalnic 724.238 K, je znašal prebitek leta 1910 že 5,573.567 K. Prebitek za leto 1911 bo pa znašal nad sedem miljonov. Zavarovanih je bilo leta 1910 126.539 obratov (leta 1909 pa 123.006) z 1,975.676 (1,906.966) delavci. Poljedelskih obratov z uporabo motorjev je bilo zavarovanih 437.727 (422.550) z 43.157 (42.173) delavci. Razdelitev zavarovanih delavcev po starosti in spolu je razvidna iz sledečega pregleda: od 1000 zavarovancev je bilo 1910 1909 1908 moških 47 45 47 ženskih 6 6 6 odraslih 746 201 749 200 750 197 mladostnih j Število nezgod se je v primeri z letom 1909 nekoliko zmanjšalo. Naznanjenih je bilo 128.094 nezgod, letu 1909 pa za 1092 več. Število nezgod. za katere je bilo treba plačati odškodnino, torej takih, katerih posledica je bila delna ali popolna nezmožnost za delo več kakor 28 dni, je znašalo 34.715, za 560 več kakor v letu 1909. Leto 1911 pa izkazuje že zopet večje število nezgod, tako n. pr. pri praški zavarovalnici za 653 slučajev več. pri brnski celo 1971. Število smrtnih nezgod je znašalo 1189, za 63 manj kakor v letu 1909. Tudi to upadanje ni trajno, ker posamezne zavarovalnice poročajo za leto 1911 že o naraščanju smrtnih nezgod. O smrtnih nezgodah so znani še sledeči podatki: od 1189 smrtnih ponesrečencev je bilo 1144 moških in 45, ženskih. Po njih je ostalo 725 vdov, 1389 sirot in 49 ascendentov. — Glede višine rente, ki so jo dobivali zavarovani delavci, je zanimivo dejstvo, da je več kakor 72 odstotkov rentnikov dobivalo manj kakor polovico polne rente. Polna renta znaša 60 odstotkov letnega zaslužka in dobiva jo komaj 5 odstotkov vseh rentnikov. Zavodi goje s tako vnemo prikraj-šavanje rent, ki bi bila mnogo bolj na mestu pri nadziranju obratov za omejitev nezgod. Delavci, ki so n. pr. izgubili več prstov na roki, morajo redno vsako leto k zdravniški preiskavi, če se ni izboljšalo njih stanje, kakor da bi amputirani udje zrasli iznova. Delavske nezgodne zavarovalnice izrabljajo v svojo korist okol-ščino, da se pohabljeni delavci sčasoma privadijo svojemu stanju in po nezgodi prav toliko zaslužijo kakor prej. To prilagodenje izrabljajo zavarovalnice v svojo financielno korist. Deficit dunajske, praške in lvovske zavarovalnice , hočejo na ta način odstraniti. Deficit vseh za-i varovalnic znaša sedaj 74 milionov kron. am-. pak popolnoma antisocialno je. če ga hočejo pokriti na račun delavcev. = Mednarodna konferenca krojaških organizacij bo o priliki zveznega zborovanja avstrijske organizacije krojačev, ki bo 13., 14. in 15. julija na Dunaju. Mednarodna konferenca so bo pečala predvsem o vzajemnem podpiranju članov, zlasti pri stavkah. Novice. * Pomorska moč evropskih velesil. Ako so bodo vse velesile natančno držale svojih na-; črtov, ki segajo po večini do leta 1915, tedaj bo istega leta sledeče razmerje: I. skupina:1 Angleži 50 bojnih ladij, 41 križark; Francozi 22 bojnih ladij in 71 križark; Rusi 14 bojnih laj dij in 7 križark. II. skupina: Nemčija 33 bojnil\ ladij in 14 križark; Italija 17 bojnih ladij in Avstrija 13 bojnih ladij. Skupno tedaj I. skupina 86 bojnih ladij in 120 križark, II. skupina pa 63 bojnih ladij in 14 križark. * Pri nas in drugod. Japonci so pred nam« namreč v skrbi za higijeno šolske mladine. Ceid na ljudskih šolah imajo že zdravnike, na višjihj pa spada zdravnik k učnemu osobju in v mini-i strstvu za uk je poseben oddelek, ki skrbi zal šolsko higijeno. Na vsakega zdravnika pride! približno 500 otrok, preiskuje pa zdravnik vsak razred po večkrat na mesec. * Kraljevske princesinje — podjetnice. Beli gijski uradni list »Le Moniteur Belge« objavljal pravila nove akcijske družbe za izkoriščanje! ozemlja Mayumbe v državi Kongo. To ozemlje! si je pred mnogimi leti pridobil kralj Leopold II, kot svojo privatno last. Ko je belgijska država sprejemala od kralja Leopolda državo Kongo, je izrecno priznal to ozemlje kot privatno kra-i ljevo imetje. To imetje je potem pripadlo koli dedščina njegovim trem hčeram. Najmlajša,' Klementina, poročena kneginja Bonaparte, je prepustila svoj delež bruseljskemu veleindu-strijcu Solvayu. Ostali dve hčeri, princezinja Lujiza Koburška in grofica Štefanija Lonyay4 jeva, sta zdaj ustanovili v družbi s Solvayem in z nekaterimi bankami akcijsko družbo za izkoriščanje omenjenega ozemlja. Od tisoč akcij, ki jih šteje družba, ima vsaka hči 267 akcij; ostale imajo Solvay in pa banke. Vsaka princezinja bo imela pravico, imenovati člana upravnega sveta, vendar pa bodo tudi same lahko članice upravnega sveta, kar dovoljuje belgijski zakon. * Sleparije posmrtnih zadrug. Znano je, dq so na Hrvaškem žalostno končala vsa društva, ki so se bavila s posmrtnim zavarovanjem člaJ nov proti malim medsebojnim odplačilom. Prej je bilo mnogo reklame o blagotvoritvenem de-! lovanju takih zadrug, naenkrat se je pa pokazalo, da so bile vse te medsebojne pomožne posmrtne zadruge osnovane na popolnoma ne-reelni, sleparski podlagi, in člane boli sedal glava. Tako so šle v konkurz posmrtne zadrugo »Jadran«, «Balkan«, »Dobrotvor«, »Salvator« itd. Sedaj se vrše zadnja dejanja tega žalostnega gospodarstva in sleparjenja nevednega občinstva pred sodiščem. Včeraj je bil ravnatelj propadle brodske posmrtne zadrugej »Dobrotvor« Marko Miloševič obsojen v petletno ječo. predsednik Iv. Petrič pa na dve leti ječe. V Osjeku se vrši te dni obravnava protj zadrugi »Salvator«. Sredi obravnave je pobeg-j nila priča ravnatelj medsebojne pomožne zadruge Ivan Kannengieser. * Koliko požre zverinjak? Kako zdravq želodce imajo prebivalci londonskega zveri-j njaka. kažejo ti-le podatki, ki jih posnemamo po uradni statistiki za leto 1912. Po tej sta-! tistiki se je porabilo za živali v zverinjaku: 18 natovorjenih ladij sena, 218 natovorjenih ladij slame, 20.416 svežnjev detelje, 156.000 litrov ovsa, 15.000 litrov pšenice. 5000 litrov riža! 13.000 litrov koruze, 4000 litrov fižola, več kakor 2 toni (24.000 kg) riža. 360 litrov konopljinega semena, 17.032 funtov slanikov, 62.624 rib belic, 1095 morskih pajkov, 316 konj, 239 koz, 7000 škatljic kondenziranega mlekai 12.000 litrov svežega mleka, 125.000 banan, 12.700 jabolk, 4000 funtov dateljev, 16.000 glav salate. 50.000 glav zelja, 4250 funtov in 1200 svežnjev retkvice, 4900 funtov sladkorja, 3600 centov biskvitov, 35.000 jajc, 1500 kuncev, 7200 podgan, 25 tisoč miši in 10.000 vrabcev* Vsi stroški znašajo na leto 34.188 funtov šter-lingov ali okroglo 811.000 kron. Zverinjak je povprečno vsako nedeljo obiskalo 20.578 ljudi' čez teden pa 99.698 ljudi. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Poslano. Ravnateljstvo kinematografa »Ideal« se za-i hvaljuje tem potom vsem p. t. obiskovalcem senzacijonelnega filma »Quo vadiš?« Ker se je vobče zahtevalo, da se ponovi predvajanje tega) filma, naznanjamo veselo vest,, da se je pod-i jetju posrečilo dobiti ta film za nadaljne tri dni; in sicer se bo predvajal Qtio vadiš? nepre-i klicno od sobote 24. do pondeljka 26. t. m., tako* da bo vsem onim mogoče ogledati ta umotvor,’ ki vsled prevelikega navala niso dobili pretekli' teden vstopnic. Kavarna sVtevJ9rg celo noc odprta A • • Gostilna Florijanslca ulica štev. 6. Pristna vina. Domafa kuhinja. B. Gotzl, Ljubljana ~ Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. — Minska destilacija JELEN" ===== Logatec , : Priporoča svoje izborne in na več svetovnih razstavah s prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor »LIKER JELEN“ (sladki) „ JELEN GRENČICA“ azlične drugovrstne likerje: „IIRUŠEVEC“ „MAUSOVEC“ „VIŠNJEVEC“ „MALIN0VEC“ „KUMN0VEC“ fcakor tudi vsakovrstna izborna žganja: „BRINJEVEC“ „TR0PIN0VEC“ „SLIVOVKA“ vsakovrstni inozemski in tuzemski »RUM", najfinejši „CAJ“ v orig. zavojčkih od 5 kg naprej, ter v zavojih po 10, 20 in -40 vinarjev s primernim popustom. KISOVA KISLINA po najnižji ceni direktno iz tovarne Postrežba točna in reelna. Naročila sprejema rastlinska destilacija „JF.LEN", imejitelj Anton Jelenec v Logatcu. K'dor „JELENA" še ni pil, ne ve, kaj vse je zamudil! '•= ISrez J&oviKurence Z Krasne novosti spomladanskih oblek in površniki domačega izdelka. Za naročila po meri največ izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. »afnižfe cene □DdODDDDODDODDDBDDODODDDDDDBDBdBDODD 5 G Preselitev If Pošljite naročnino, m če je še niste! ▼ o Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni viri 1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega280K, belega 4 K; belega puhastega 5'10 IT; velefinega snežnobelega, pulienega, 6*40 K, 8 K; puha sivega 6 7 K, belega, finega • B#nisch 10 K; najfinejši prsni puh 1Ž K. Naročila od naprej franko. Bkg Zgotovljene posteče S/SSiSSUS •ji rumenega nankinga, pernica 180 cm dolgu, 120 cm Široka, i dvema zgiavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnlce 3 K, 8-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 18 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 00 cm dolga, 70 cm Sir. 450 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja —t 1 V w v v I v «, opuuuju pernica Iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12-80 K, 1480 K. Razpošilja se po polletju, od 12 K naprej franko Lahko se franko Kamenja za neugajajooe se vrne denar. — Natančni cenovniki gratia in franko. S. Benfscb, Dešenice štev. 758, Češko. g odvetniške pisarne, g H ......... —— o “ u □ c Odvetniška pisarna j dr. A. Švigelja I D u je odslej v sosednji hiši I Dalmatinova ul. 11 I 5 Q □ q g pritličje na levo. a a QDDQDDDDDDBaDDDQDDODDODDDQDDDODDDDDD Majhna hiša stoječa ob državnem kolodvoru, posebno pripravna za železničarje, se prav po ugodnih pogojih prostovoljno proda. Pojasnila v gostilni Rimska cesta štev 11 Ljubljana. BBBBBBBBBBBBBBBBPB M b Edna posebnosti likerja je ■ H „Zdravnik želodca* i je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. IH Vljudno naznanjam, da sem prevzela s 1. majem 1913 gostilno pri Kankertu Točila bodem pristni dolenjski čviček in bizeljsko vino. — Priporočam se starim obiskovalcem in obenen, cenjenemu ob{i„Slv„. z od|i£nin] spo5lov|njcm Ana Simončič roj. Švigelj gostilničarka. Poidi in stori tudi ti tako! g pa si oglej prvovrstna in originalna :: Spoznal boš in se prepričal, da so najboljša in primerno najcenejša Kupil boš in kolesaril po vseh svojih potih v popolno zadovoljnost in zabavo samo z In vsakomur ter povsod priporočat :: g<>-kn in iltller kolesa. |>-ka in Adler kolesa. :: J]s-ka ali Adler kolesom. |> - ka in Adler kolesa :: UT domače strogo solidne tvrdke ^ ANA GOREČ, Ljubljana, Marije Terezije c. 14. (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zalvtevajte cenile. OSTajvečja Izposojevalnica leoles. B B B IBBBBBBBBBRBBBBBBB MOJA ZENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ , Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo ______________ Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. Soboto, n.ed.elje, praznike vso noč ocLpxto ti M w ti d n (3 i> ti M Kavarna „EGIA” se priporoča cenjenemu občinstvu. Zagotavlja najboljšo pijačo in točno postrežbo. — Na razpolago so raznovrstni politični in ilu-::: strovani časopisi. — Dva moderna Seifertova biljarda. Josip Cufer, kavarnar. I SoTocto, rj.ed.elje, praznike vso noč oa.pxto_ ■B BBBBBBBBBBBBBBB£SBaBHBBUB! • BBBBBBRBBBBBBBBBBBBBElIBBBaBBBBBUBiBBKn, Senzacijonalno nizke cene! Velika izbira! Damski nizki čevlji iz ševro usnja . . K 7 80 Damski visoki čevlji iz ševro usnja . . K 9*50 Izdelki moderni in trpežni! Moški čevlji na zadrgo iz ševro usnja . K 11 •- Moški čevlji na zadrgo iz boks usnja . K 10'- E Izdelki moderni in trpežni! ..................... Tovarniška zaloga čevljev A. F. Kom. družbe (Josip Hočevar) ---------------- Ljubljana, Stritarjeva ulica 9.---------.------ mmm 9 Naznanilo. Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke). Velika izber. — Nizke cene Pri Škofu Ljubljana, Medarska ulica — Pred Škofijo št. 3, zraven škofije -- nasproti gostilne „Pri Sokolu". V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr. Pariz 1905 1 Ustanovljeno leta 19oo. Odlikovana ■ Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporo«*® naj večjo zaleg-o kraar>^ nagrobnih vencev in trakov sb napili. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence. :: FR. IOLICMestn^ffTtV-12 Priporoča se domača najnovejša Maček & Komp. Franca Jožefa cesta št. 3. Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. ZHaložnilri c. Isr. pri-v. jruž. iželezaaice. Solidna pcstrežToa. — 3STajnižje cene.