Jakob R i g I e г 
P R E G L E D O S N O V N I H R A Z V O J N I H E T A P 
V S L O V E N S K E M V O K A L I Z M U 
(Referat za mednarodni slavistični kongres v Sofij i 1963) 
Na teritorialno majhnem ozemlju, k jer se danes govori slovenski 
jezik, je nekdanj i praslovanski vokalizem doživel izredno pisan razvoj; 
le-ta je vzbujal zanimanje lingvistov že doslej, ko smo bili pretežno 
navajeni le na izolirano obravnavanje posameznih vokalov1 in nava jan je 
narečnih refleksov, ki zajemajo včasih zelo obsežno skalo vokalov in 
diftongov. Tako najdemo v slovenskem jeziku n. pr. za staroakutirani ё 
pf nezadnjem zlogu tele reflekse: dolge2 i, e, e, e, e, ä, a, e, ia, ie, ie, ea. 
ei, ei, ei, ai, ai, ае, çi (pozicijsko tudi e) in kratke e,o. Pri tem pa doslej 
v glavnem sploh ni bilo znano, v kakšnih pogojih so ti refleksi nastajali 
in kakšno je bilo njihovo razmerje do drugih vokalov, ki so istočasno 
obstajali v jeziku. Razvoj slovenskega vokalizma pa postane tem bolj 
zanimiv, če gledamo n a n j kot na razvoj sistema, oziroma po razpadu 
enotnega sistema, kot na razvoj sistemov, ki se čedalje bolj drobijo na 
posamezne dialektične sisteme in ki v končni fazi privedejo do naravnost 
eksemplarične razčlenjenosti slovenskega jezika tako v pogledu tipo-
logije vokalnih sistemov, še bolj pa v pogledu različnega izvora tipološko 
enakih sistemov. Pri obravnavanju sistemskega razvoja slovenskega 
vokalizma se pokaže tudi cela vrsta možnosti za nove ali vsaj natanč-
nejše razlage, kot so bile dosedanje. Več dosedanjih razlag, v katerih je 
1 Nastavili so le začetno slovenski vokalni sistem, in sicer Ramovš dvakra t 
(KZSJ. 146; SR IV, 4), toda iz nobenega ni mogoče izvajat i današn jega s tan ja , 
in Sovre (Filologiska Meddelanden 1956, I, 4), čigar sistem je boljši, toda v bi-
stvu še praslovanski z razvojem y > i in ь, ъ > э. Za posamezne govore ali 
manj šo skupino govorov so starejše sisteme nastavil i še Isačenko (Sele, 53), ki 
ga je t reba ob upoš tevanju drugih govorov precej korigirati , Rigler (JNG, § 201) 
in Toporišič (Dolenjski zbornik 1961. 209 si.). 
2 Ne da bi pri tem upošteval možnost ohrani tve ali izgube intonaci jskih 
opozicij. 
obravnavan vsak vokal zase, namreč ni mogoče spraviti v medsebojno 
relacijo, če gledamo na vokalizem s stališča sistema. 
Y tem pregledu nameravam prvikrat sistemsko obravnavati razvoj 
celotnega slovenskega vokalizina. Glede na omejen obseg pa mi bo 
mogoče pokazati samo najvažnejše razvoje, ki so zdiferencirali slovenski 
vokalizem. in sicer izčrpneje le starejše, med mlajšimi pa predvsem 
bistvene razvoje, ki so v posameznih etapah okarakterizirali razvoj, ne 
pa vseh lokalnih možnosti razvoja niti vseh tipov vokalnih sistemov. 
V končni praslovanski dobi3 je iz vokalizma, ki je v zgodnejši dobi 
temeljil na diferencialnem znaku prednj i : zadnji , z monoftongizacijo 
diftongov nastal kompliciran sistem z velikim številom diferencialnih 
znakov, kar je rodilo težnjo k poenostavitvi. Nasprotje prednj i : zadnji 
se je izločilo iz diferencialnih znakov vokalizma: na slovanskem severu 
se je preneslo na konzonante in povzročilo pri nj ih mehkostno korelacijo, 
na jugu pa se je sploh izgubilo, y in ъ sta s tem izgubila diferencialni 
znak, zato sta se začela spreminjat i . Ker se novi vokalni sistem organi-
zira na podlagi labialnosti, je razumljivo, da y ni prešel v it, ampak da 
se je začel fonetično približevati i-ju, sa j ga je od и ločil diferencialni 
znak, ki je postal pomembnejši. V slovenščini tudi pri ъ razvoj ni šel 
v smeri labializacije, ampak je sovpadel z ь v prednji a. Brižinski spo-
meniki imajo zanj i ali e, kar približno podaja njegovo kvaliteto. Ob 
koncu 10. stoletja je bil torej sovpad ь in ъ v glavnem najbrž že dovršen, 
medtem ko se pri у to še ni povsem zgodilo, sa j imamo v brižinskik spo-
menikih še nekaj ostankov y-ja. Da je šel razvoj pr i kratkem ъ hitreje 
kot pr i y, je povsem razumljivo. V tem času, oziroma že malo prej, so 
tudi onemeli redukcijski vokali v šibkih pozicijah. V slovenščini so 
v primeri z drugimi slovanskimi jeziki šibki ъ, ъ onemeli razmeroma 
zgodaj. 
V preurejenem sistemu tudi vokula ë in a nista mogla biti več 
v takem medsebojnem odnosu kot prej. To se je nujno moralo pokazati 
v razvoju ê. Le-ta je morda pri tem dobil na jp re j rahel element difton-
gičnosti, ki mu ga mnogi pripisujejo (eä). Nekuko v tem času pa nastopi 
3 P r im , glede fonoloških in s t r u k t u r a l n i h p r inc ipov praslovansl iega voka-
l izma: Van Wi jk , Slavia XIX. 297—8; Lamprech t , Z P F F B U V, A 4, 19; Mareš, 
Sla via XXV, 445; Журавлев, ВЯ 1961, št. 4. 33 si. itd. 
v mnogih slovanskih jezikih tudi denazalizacija nazalov, pri čemer pre-
ide q v širok ä-jevski glas. Če se je jezik hotel izogniti sovpadu, se je 
moral eden od obeh širokih ä-jevskih glasov zožiti. Razumljivo, da se je 
umaknil s svojega mesta že p r e j oralni ë, ki je verjetno že p r e j imel ožji 
začetni element (eä). Lahko se je to zgodilo še pred razvojem у > i. 
Seveda tudi novi ä iz q ni mogel ostati v opoziciji z a-jem kot prednj i : 
zadnji , ampak je doživljal različne razvoje. 
Oženje ë je pojav, ki je bil s splošno slovanskega in slovenskega 
stališča že neštetokrat obravnavan, vendar zlasti glede slovenščine pri 
tem ni še p rav nobene prepričlj ive jasnosti. Navadno navajajo , da se 
je ë zožil na vsem slovanskem ozemlju razen v bolgarščini in makedon-
ščini na eni ter v poljščini, kašubščini, polabščini in delu lužiščine na 
drugi strani.4 Vendar Ramovš nastavlja v jugovzhodnem delu slovenščine 
diftongizacijo ë > ei iz širokega vokala. Toda Ramovševa razdelitev5 
slovenščine in srbohrvaščine na področja s širokim (jugovzhodna slo-
venščina, kajkavščina, vzhodna štokavščina) in z ozkim refleksom za ë 
(severozahodna slovenščina, čakavščina, južnozahodna štokavščina) ne 
drži, kaj t i tako štokavščina kot kajkavščina kažeta na ozek refleks za ë. 
Ker je v srbohrvaščini treba izhajati iz zoženega refleksa za <?, bi bila 
v slovenščini, če bi vztrajali pri Ramovševi razlagi diftonga ei iz širo-
kega refleksa in diftonga ie iz ozkega, geografska razporeditev refleksov 
za ë več kot čudna, sa j bi bil dolenjsko-štajersko-panonski pas (jugo-
vzhod) kot nekak klin vrinjen med področja z ozkim refleksom. Pri 
vsem tem izvajanje diftonga ei iz širokega refleksa za ë ni z ničimer 
utemeljeno, saj ei prav tako lahko izvajamo iz ozkega refleksa, kar nam 
med drugim dokazuje tudi romanska diftongizacija e > ei. Veliko važ-
nejše kot omenjena geografska neskladnost pa je razvoj kratkega ë v 
slovenščini, ki pa sploh še ni bil kritično pregledan in pojasnjen, čemur 
je pač kriv zelo raznovrsten razvoj v različnih dialektih in zlasti dvojni 
razvoj kratkega ë v istih dialektih (motili so zlasti centralno slovenski 
tipi sind < sëno : telo < tëlo). Preveč dosledno in predaleč izpeljana teo-
4 Prim. Lehr-Splawinski , Sbornîk p r a t i I. s jezdu slov. fil. v P raze 1929, 583; 
Furdal , Rozpad jçzyka praslow., 81, 88—89; Bernstein. Очерк сравнительной 
грамматики, 214 (on sicer ne suponira oženje č, a m p a k prevlado č l ali c2, kot 
podobno — toda z drugačno razvrs t i tvi jo po jezikih — tudi Nahtigal , Slov. 
jez.2, 166). Pr im, pa tudi Jakobson, Remarques, 37. 
5 Glej Mélanges de Philologie of fe r t s a Mikkola, Helsinki 1931, 224; H G Vil . 
str. XX: KZSJ, 75'; RSAZU 11 (1944), 120, o slovenščini tudi CJKZ VI (1927), 
8 si.; KZSJ, 185 si.; SR IV (1951), 4—7. 
Jakob R i gle г 
rija o drugačnem razvoju dolgo akcentuiranili kot kratkih vokalov ter 
o redukciji kratkih je povzročila, da pri obravnavanju slovenskega 
vokalizma ni bilo poskusov, povezati reflekse kratkih in dolgih vokalov 
vsaj za nekatere dobe. Predvsem se doslej v slovenščini za določitev 
nekdanje kvalitete in načina oženja niso skušali povezati refleksi ё 
v dolgih in kra tk ih zlogih. Oženje ё kot izoglasa, ki je zdiferencirala 
praslovanščino (mislim v takem smislu kot za palatalnostno korelacijo 
in podobne izoglose), namreč ni odvisno od kvanti tetnih razmer posa-
meznih jezikov, ampak je zajelo vsak ё, zato je pri rekonstrukciji prvot-
nega s tanja nujno upoštevati reflekse č v vseh možnih pozicijah. In to 
zlasti v slovenščini, k jer je nadal jn j i bogati razvoj vokalizma prvotno 
stanje tako zabrisal, da so refleksi v današnj ih dialektih včasih navi-
dezno prav nasprotni.6 
Dejstvo je, čeprav iz današnjega s tanja ni razvidno kar na prvi 
pogled, da imajo dialekti z e[ iz dolgega ё za kra tk i ё ozek refleks, bo-
disi e, bodisi i (včasih tudi e/e, vendar to ne dela težav pr i izvajanju 
iz e), medtem ko imajo dialekti z ie iz dolgega ё za kratki ё širok refleks, 
ki je zda j enak etimološkemu e-ju — ne pa ožji — a je bil v neki dobi 
še širši. Ker so dialekti z ozkim refleksom za kra tki <? na jugovzhodu, ki 
meji na srbohrvaščino, je jasno, da je treba ei izvajati iz e in suponirati 
tuka j zoženje vsakega ё. Medtem pa predstavlja refleks ie za stalno 
dolgi č v severozahodnih dialektih le navidezno ožino, kaj l i to je že 
posledica oženja v dolgih zlogih in je torej sekundaren slovenski 'pojav 
razvit v specialno slovensko dolgih zlogih, ki s starim oženjem v drugih 
slovanskih jezikih nima zveze. 
Slovenščina se je iorej glede zastopstva ё zelo zgodaj razdelila. Pri 
jugovzhodno slovenskem oženju ё gre pač za inovacijo, ki je zajela 
osrednji del južnoslovanskega ozemlja. Tu gre za isti pojav, ki stoji tudi 
nasproti bolgarskemu razvoju č. Gre pa pravzaprav tudi za isti (ali 
enak) pojav kot v vzhodnih slovanskih jezikih ter v češčini. slovaščini 
in delu lužiščine. V zgodnji dobi slovanskih jezikov se široki refleks 
za ё torej ni ohranil samo na dveh ločenih področjih v okolici bolgar-
ščine in poljščine, ampak tudi v delu slovenščine. Shematičen pr ikaz 
tega pojava za vse slovansko ozemlje bi bil takle: 
6 Koroščina je 11. pr . imela v prvi etapi širok ref leks zu č. ti z d a j ima v 
enem govoru (v delu rožanščine) v s ta lno dolgih zlogih i. in š ta je ršč ina je n. p r . 
imela t a k r a t ozek ref leks za <*. a danes je v enem n jenem govoru* (P lan ina , 
poda tk i pri Loga r ju . Pogovori o jez iku in slovstvu 1955, 63. J iS IV. 1958/59. 
134) a. 
Ista področja na slovanskem ozemlju, ki so obdržala široko kvali-
teto ë, so obdržala tudi nazalne vokale preko dobe, v kateri so jih 
denazalizirali jeziki z zoženim ë. Prav slovenščina nam z dolgo ohra-
njenimi nazali na severozahodu dokazuje, da se ta dva pojava celo 
mnogo bolj skladata, kot se je mislilo doslej. 
Oba pojava sta vsekakor v medsebojni odvisnosti. Denazalizirani q 
je bil širok ä-jevski glas in je v sistemih z zoženim ë zavzel nekako isto 
mesto, ki ga je v sistemih s širokim ë, kjer je nazal ostal, imel ë. Takšno 
s tanje izkazuje vse slovansko ozemlje. Nadal jnj i razvoj tega ä-jevskega 
glasu (iz ë ali ç) je v bistvu enak ne glede na izvor, a odvisen predvsem 
od konzonantskih sistemov v posameznih jezikih. Kjer so razvili pala-
talnostno korelacijo konzonantov, je z določenimi, po jezikih različnimi 
omejitvami sovpadal oziroma osciliral z a, k jer palatalnostne korelacije 
pri konzonantih ni bilo, pa je (razen ponekod za palatali kot v čakav-
ščini) dal e-jevski glas. 
Slovenščina je, kakor je že nekoliko znano, a težko dokazljivo, tudi 
glede nazalnih vokalov razdeljena na severozahod, kjer so bili nazali 
zelo dolgo ohranjeni, in jugovzhod, k jer so se pre j denazalizirali. Vendar 
pa slovenščina kot celotu kl jub temu zavzema glede nazalov posebno 
mesto. Medtem ko so drugi slovanski jeziki, ki so ç in o zgodaj denaza-
lizirali (torej jeziki z zoženim ë), za o dobili ozek vokal (и ali o, kol n. pr. 
dial, srbohrvaščina), pa je jugovzhodni del slovenščine (z zoženim <?) 
denazaliziral o v širok p. Vzroka za to ni lahko najt i . Navadno nava ja jo 
za vzrok že prejšnjo različnost v kvaliteti nazala ali pa tudi možnost 
kasnejše dcnazalizacijc. 
Za samo dat i ranje denazalizacijc v slovenščini v historičnih virih 
pravzaprav nimamo dovolj prepričlj ivih dokazov. Omenil bi zlasti de-
ljena mnenja o nazalih v brižinskih spomenikih. Vendar mislim, da tam 
(če upoštevamo, v kakšne oralne vokale so se nazali razvili) že samo 
menjavanje med o in и kaže na nazale. Druge stvari so še man j zanes-
ljive. S tem da se v tujkah obdrži zveza vokal 4- nazal + konzonant, si 
n e m o r e m o p o m a g a t i , k a j t i p o o n e m i t v i š i b k i h ъ, ъ se j e d i s t r i b u c i j a 
s l o v e n s k i h g l a s o v s p r e m e n i l a i n so t a k e z v e z e p o s t a l e m o ž n e (z las t i , k e r 
so v t e m č a s u n a z a l n i v o k a l i i m e l i s v o j o p o s e b n o k v a l i t e t o ) , r a z e n t e g a 
n e v e m o , k a t e r i d e l s l o v e n š č i n e si j e p o s a m e z n o t u j k o i z p o s o d i l . T u d i n a 
z a p i s e k r a j e v n i h i n o s e b n i h i m e n se n e m o r e m o z a n e s t i , k a j t i n a z a l n o s t i 
že v z g o d n j i d o b i — o d p r v i h z a p i s o v i m e n v z a č e t k u 9. s t o l e t j a — n e 
o z n a č u j e j o d o s l e d n o . T o d a t u d i v s t a r i p o l j š č i n i i n p o l a b š č i n i n a z a l n o s t 
d o s t i k r a t n i o z n a č e n a . P o d r u g i s t r a n i p a j e p i s a v a v k r a j e v n i h i m e n i h 
l a h k o t r a d i c i o n a l n a . N e k o l i k o v e č v r e d n o s t i i m a j o z a p i s i o s e b n i h i m e n . 
C e j e v n j i h p i s a n o še en a l i on, j e — z l a s t i č e u p o š t e v a m o s l o v e n s k e 
p o l i t i č n e i n v e r s k e r a z m e r e — v e r j e t n o , d a j e b i l n a z a l še o h r a n j e n . I n 
t a k i p r i m e r i v 12. s t o l e t j u n i so i z j e m n i . 
Pri vsem tem so podatki, ki nam jih nudijo dialekti, še najbolj 
dragoceni. Stanje na jugovzhodu je takšno, da nikjer izrecno ne zahteva 
dolgo ohranjene nazalnosti. Na severozahodu pa je kl jub dvomljivosti 
v historičnih zapisih dolgo ohranjena nazalnost izven vsakega dvoma. 
Najmočnejši dokaz za to trditev so za sever do danes ohranjeni nazali 
v podjunskem dialektu ter za zahod enak razvoj psla. q in a ob nazal-
nem konzonantu v solkanskem in briškem govoru, ki je zajel tudi a iz 
novoakutiranega a (kar dokazuje, da so imeli nazale še po dobi vokali-
zacije polglasnikov) in Škrabčevo7 sporočilo iz začetka stoletja, da se 
ponekod na Goriškem govori za q nekoliko nazalen a. Razen tega je 
tudi vokalne kvalitete v ostalih severozahodnih govorih, ki kažejo na 
delno različnost že ob sami denazalizaciji, najlaŽQ izvajati iz dolgo 
ohranjenih nazalov. 
Končni praslovanski vokalni sistem 
i у и 
ъ ъ 
e о о 
+ а и q 
se je v slovenščini zaradi obravnavanih razvojev in že pozAanih novih 
kvantitetnih razmer (skrajšanje starega akuta , premik in dal jšanje cir-
kumfleksa, morda tudi k ra j šan ja neakcentuiranih dolžin) spremenil v 
naslednja dialektična sistema (vsi navedeni vokali so lahko dolgi ali 
kratki) : v 
' C v . X X V l l l (1911), 1 с. 
jugovzhod severozahod 
i и i и 
e э a 
e o e o + o 
e ç eä q 
a a 
Oba sistema sta v svojem bistvu pravzaprav praslovansko dialektična. 
Specifično slovenska v pogledu kvalitet je v nj ih samo kvaliteta nazal-
nega o oziroma njegovega oralnega refleksa. 
Obravnavani razvoj, ki je v bistvu še praslovansko dialektičen in 
ki ga- obenem lahko označimo s prvo etapo v razvoju slovenskega voka-
lizma, je posegel zelo globoko v razvoj slovenskega jezika. Miklošičeva 
delitev slovenščine na dialekte že temelji na tej osnovi, čeprav se on še 
ni zavedal vsega pomena te razdelitve. Miklošič je seveda pri svoji de-
litvi upošteval le reflekse dolgega <?, ne pa tudi kratkega č in nazalov. 
Presenetljivo pa je, da je popolnoma pravilno priključil gorenjščino 
k jugovzhodni skupini, medtem ko je pozneje Ramovš imel to za 
veliko napako.8 Povsem zanesljiv (in razen morda še razvoja izglasnega 
-o tudi edini zanesljivi) dokaz, da spada gorenjščina k jugovzhodni sku-
pini (celo v primeru, ko bi bili gorenjski monoftongi arhaizem, kar pa 
ni verjetno), nam nudi refleks kratkega ё. Meja med obema področjema 
gre torej po Karavankah in Julijskih Alpah, kar je tudi z geografskega 
stališča povsem razumljivo. 
• 
Težko je reči, ali sega zarodek za kasnejši razvoj « > ü" že v dobo, 
ki sledi neposredno p re j nastavljenemu vokalizmu, ali pa, če bi šlo 
morda res za fonetični substrat,10 celo še v starejše obdobje. Na j bodo 
vzroki, ki so privedli do tega, da se je и fonetično realiziral bolj spredaj , 
že kakršnikoli, bi vendar poudaril, da je bila glavni diferencialni znak 
u-ju v tistem obdobju labialnost, zaradi česar se je mesto art ikulacije 
lahko pomaknilo naprej , posebno ker se je ö ožil. Zdi pa se, da je neka 
povezanost med napre j pomaknjeno artikulacijo u-ja in diftongizacijo 
« DK, 11; H G VII, str. XXI. 
9 Ta razvo j se je izvršil ne glede na dolžino (prim. Rigler, SR XI, 207—9). 
10 Pr im. Zupanič , Rud 222 (1920), 157; Bezlaj , SR IV, 291. 
dolgih e in o v smeri ei in ou. Morda je vse s k u p a j zvezano z nenapetim 
izgovorom. 
Še preden so se v slovenščini začeli dolgi vokali drugače razvajati 
kot kratki po sicer še splošnoslovensko enako preurejenih kvantitetnih 
razmerjih, je bil slovenski vokalizem torej že močno zdialektiziran. Od 
navedenih sistemov dalje pa se v razvoju vokalizma pojavi odvisnost 
vokalne kvalitete od kvantitete.11 V bistvu ni to nič posebnega in nič 
specifično slovenskega, s à j gre za pojav, ki je v jezikih precej običajen, 
a podoben pojav je nastopil tudi ob koncu praslovanske dobe. Naslednja 
stopnja je diftongizacija dolgih vokalov, ki je prav tako v jezikih zelo 
običajen pojav. Gledano s širšega splošno slovanskega vidika, je to 
izoglosa, ki križa izogloso palatalnostne korelacije pri konzonantih, kaj t i 
diftongizacija dolgih vokalov je zajela — v grobem gledano —-predvsem 
zahodni del sedanjega slovanskega območja. 
Y tem nadal jn jem razvoju — lahko ga označimo z drugo etapo 
v razvoju slovenskega vokalizma — v katerem postane dolžina omejena 
na akcent,12 dobi na jp re j o glede na svojo dolžino v sistemih različne 
sprednje pare. Dolgi o postane par dolgemu ë13 in se z nj im določen čas 
povsod, v večini dialektov pa še danes, razvija paralelno, kratki o pa 
ostane v paru z etimološkim e, a kratki ë še nadalje ostane brez para. 
Par è : б je značilen za slovenščino nasproti srbohrvaščini. Vzroke za ta 
pojav je treba iskati v tem, da se je o zaradi dolžine ožil, pri čemer je 
imel prosto pot, ker v sistemu ni bilo nikakega ozkega o, medtem ko je 
dolgi etimološki e, ki bi bil. če bi se bil zoževal, sovpadel z é, ostal širši 
in se neka j časa še povsod držal kot poseben fonem. ë in ö tudi zato 
nista ostala v paru, ker je bila frekvenca Г-ја majhna , znatno manjša 
kot frekvenca e in ö. Iz istili frekvenčnih razlogov nista ostala dolga e 
in o v paru tudi na severozahodu; tu je razlika le v tem, da sta se ožila 
11 Zakon odvisnosti vokalne kvali tete od kvant i te te je za slovenščino po-
stavil že Baudouin de Cour tenay (obenem z določenimi pridržki) leta 1877, na 
kar je v zadn jem času opozoril Toporišič, ZslPli XXX (1962), 395 (poleg tam 
navedenega mesta glej še O t c e t y . . . Kazan ' 1877, 80). Bolj ali man) so to upo-
števali tudi nekater i drugi lingvisti (Brandt, Oblak, Nahtigal , L j a p u n o v in zlasti 
Ramovš). 
12 Le doka j pozno se v dia lekt ih spet pojavi neakcentui rana dolžina (glej 
spodaj ) . 
13 Podal jšani o je sprav l ja l v par z ë že Škrabec (Cv. XVIII . 12 b), za 
oznako obeh je uvedel A in zahteval tudi za knj ižni jezik za oba paralelen proti 
koncu ožji izgovor (Cv. XII, 2 c, 8 b. 11 c). Ramovš ju ni več imel za par (prim. 
KZSJ, 206), p a č pa spet Logar (JiS VI, 120). 
pod dolžino tako ë kot o. Da se je ë, čeprav je imel širšo kvaliteto kot e, 
zožil, medtem ko se e ni, je vzrok pač najbrž v verjetno rahlo diftongični 
naravi ë. Kratka e in o sta ostala v paru, sa j ni bilo med njima prevelike 
razlike v frekvenci, niti ni bilo takrat drugih vzrokov, da bi se na 
severozahodu kratki o še razširil ali na jugovzhodu zožil, da bi lahko 
prišel v par s kratkim ë. 
Vokalni sistemi bi bili zda j takšnile: 
jugovzhod 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i й i й 
e a o e a 
e e o 
e ç e ç 
a a 
severozahod 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i и i и 
?e a ?o a 
e q e o o 
+ q eä + q 
a a 
V naslednjem obdobju se dolga ozka e in o na jugovzhodu difton-
girata v ei in ou. Časovno blizu tega pojava — morda celo pred njim — 
je tudi podal jšanje nezadnjih kratko dkcentuiranih zlogov (podaljšanje 
skrajšanega starega akuta in novega akuta na kračinah) v zahodnih in 
centralnih dialektih. 
• 
Starejše izoglose na južnoslovanskem ozemlju imajo, kot je ugotovil 
Ivič,14 smer severovzhod—jugozahod oziroma severoseverovzhod—jugo-
jugozahod. Tečejo torej pravokotno na podolžno os južnoslovanskega 
jezikovnega ozemlja. K njegovim izoglosam je treba dodati še izogloso 
zoženega ë in zgodnejše denazalizacije q, о. V srbohrvaščini se večinoma 
14 J F XXII (1958), 179 si. 
Slavist ična r ev i j a 33 
tudi kasnejše izoglose grupira jo v istih smereh, frontalno na smer kas-
nejših selitev, ki so vplivale na formiranje teh izoglos. Y slovenščini pa 
se v tem obdobju pojavi za nadal jn jo dialektizacijo važen moment: 
spremeni se smer izoglos pri tedanjih pojavih, ki zavzamejo v primerjavi 
s starejšimi povsem drugačne areale. Vzhodni del se poveže s severnim, 
južni z zahodnim. Podal jšanje kratko akcentuiranih nezadnjih zlogov 
zajame ves zahod, centralne dialekte in južni del štajerskih dialektov, 
medtem ko se pri naslednjem pojavu — razvoju dolgega э v a ali e — 
pomakne izoglosa na štajerskem področju še bolj proti jugu. Smer izo-
glose različnega razvoja dolgega a poteka skoraj pravokotno na smer 
izoglose zoženega <?. 
V tem času, ko se spremeni potek izoglos in ki ga lahko označimo 
s tretjo etapo v razvoju slovenskega vokalizma, začne vokalizem zaradi 
stalno se spreminjajočega poteka izoglos zelo naglo razpadat i na nove 
dialektične sisteme. Glede na to, ali so se kratko akcentuirani nezadnji 
zlogi podaljšali ali ne, se novi vokalni sistemi začnejo razlikovati tudi 
po distribuciji in frekvenci posameznih glasov. 
Ob podal jšanju kratko akcentuiranih nezadnjih zlogov v zahodnih 
in centralnih dialektih je po doslej obravnavanem razvoju povsem 
razumljivo, da so vsi podaljšani vokali. razen o-ja, ki je stopil v sistemu 
dolgega vokalizma na drugo mesto, kot ga je imel v kratkem, sovpadli 
z že pre j dolgimi. Le pri kratkem ë na zahodu je to nekoliko teže 
razumljivo, ker je ob tem času moral biti dolgi ë vsaj do neke mere zožen, 
kajt i v nasprotnem primeru bi pričakovali sovpad ö in podaljšanega b-. 
A ker je bil tudi kratki č najbrž nekoliko diftongične narave, postane 
razumljivo, zaka j je podaljšani ë na tem ozemlju v razvoju še ujel stalno 
dolgega. Ali pa se je na jugu p r e j diftongiral ç v ei, kot so se podaljšali 
nezadnji kratko akcentuirani zlogi, in je potem podaljšani e (zoženi ë) 
šel isto pot diftongizacije v ei, ali pa se je akut p re j podaljšal , ni mogoče 
z nobeno rečjo zanesljivo dokazati. S tem da so razen o-ja, ki je pred 
dal jšanjem nezadnjih kratko akcentuiranih zlogov zavzel glede na dol-
žino v sistemu različno mesto, vsi vokali sovpadli z že prej 'dolgimi, se 
lepo pojasni razvoj dolgega etimološkega e. Pri dosedanjih razlagah je 
ta glas delal težave, sa j je bilo pričakovati, da bo'paralelen z razvojem o, 
oziroma da bo sovpadel z <?." Toda iz prej navedenih vzrokov z ë ni 
sovpadel in k jer so se nezadnji kratko akcentuirani zlogi zgodaj podalj-
15 P r im. Ramovš , KZSJ , 206; Logar . J iS VI, 121. 
ša l i , j e p o d a l j š a n i è - s o v p a d e l z ë, p r e d e n j e ë d o ž i v e l k a k r a z v o j . O b a 
g l a s o v a s t a t o r e j n a v s e m t e m o z e m l j u s o v p a d l a v e n e g a , k i j e i m e l 
z a d n j i p a r v p o d a l j š a n e m o-. 
P o tel i r a z v o j i h n a s t a n e j o n a s l e d n j i v o k a l n i s i s t e m i : 
c e n t r a l n i in j u ž n o š t a j e r s k i 
d o l g i v o k a l i z e m k r a t k i v o k a l i z e m 
i й i ii 
6 1 a ? a /t o 
e o e o 
e ç 4 9 
a a 
V t e m s i s t e m u so p r i d o l g i h vokal ih1 6- i < t, i-; ei < č, e-; e < ë, è-; 
e < q, q-; a < a, a-; ç < ö, «-; о < ô - ; ou < ö; ü < п, й-; э< a, a-; p r i 
k r a t k i h p a i < i, -i; e < ë, -e; e < e, -è; e < q, -éL\ a < a, - a ; ç < o, -ö; 
o < o, -b; ii < и, -й; a < a, -a. 
s e v e r n o š t a j e r s k i in p a n o n s k i 
do lg i v o k a l i z e m k r a t k i v o k a l i z e m 
i й i ii 
ei э ou e э 
e e о 
4 9 ? 9 
a a 
V t e m s i s t e m u so p r i d o l g i h v o k a l i h i < t ; ei < č ; e < ê ; e < ç ; a < ä ; 
џ < Ђ; ou < ö; й < п; a < a; p r i k r a t k i h p a i < i, i; e < ë, e; e < e, ë; 
ç <C q, a < a , a; ç < o, o; o < o, ô ; ii < и, й; a < a, a. 
10 T u k a j in nada l j e y ne n a v a j a m posebej, ker v vseh pozici jah sovpade 
z i; p rav tako ne n a v a j a m vedno ъ in ъ> a m p a k za oba s k u p a j (seveda v krepki 
poziciji) э, ker sta tudi v vseli pozici jah sovpadla. — pomeni na psla. dolgih 
vokalih slovensko stalno dolgi vokal, t. j. c i rkumflekt i ran i , novoakut i rani , novo-
cirkuinf lekt i rani , predtonični v t ipu zo%zdà; na praslovansko kra tk ih vokalih 
pa podal jšani prvotno kra tko c i rkumflekt i ran i ali zgodaj podal jšani novoaku-
t i rani (kot v gen. pl. ipd.) vokal. - zu vokalom (e-) pomeni nezadnj i zlog, pred 
vokalom (-e) pa zadnj i zlog (v razlagi izvora tudi zaprt zlog, drugod predvsem 
izglasje). ' je stari akut (na dolžini), je novi akut na kručini. 
zahodni 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i u i и 
o 
o 
+ <? 
V tem sistemu so pri dolgih vokalih i < ï, i-; ie < ë, e-; e < ë, ë-; a < а, 
â-; о < b-; ио <С б; и < п, й-; а < а, a-; q < q, ç; о < о, 6-; pri kratkih 
vokalih pa i < i, -i; e < e, -è; e < ë, -e; a < a, -а; o < o, -o; u < u, -d; 
b < э, -a; q < q, o < o, -o. 
severni (koroški) 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i и i и 
э 
e o 
o 
e + q 
a 
V tem sistemu so pri dolgih vokalih i < i; ie < e; e < ë; a < ä; uo < б; 
и < п; э < э; q < q; о < 5 ; pri kratkih pa i < i, i; e < c , è; e < ë, e; 
a < a, a ; o < o, y; u < и, й; э < a, э; q < q, q; о < о, о. 
Naslednji pojav v razvoju slovenskega vokalizma predstavlja po-
enostavljanje j iravkar navedenih vokalnih sistemov. Zaradi obravna-
vanih kvantitetnih sprememb, ki so se deloma odrazile v kvaliteti, in 
denazalizacije na jugovzhodu so se vokalni sistemi v pogledu kvalitet 
skomplicirali. Na jugovzhodu so nastopili v sistemih kratkega vokalizma 
kar trije e-jevski glasovi. To ni nič nemogočega, saj poznajno take si-
steme celo iz današnje slovenščine,17 vendar pa je razumljivd, da taki 
prenatrpani sistemi težijo k poenostavitvi. Vsi vokalni sistemi s tremi 
e-jevskimi glasovi odpravijo en e-jevski glas, toda dialektično na raz-
- lične načine. Se pred tem pa nastopi na jugovzhodu pojav delne vokalne 
' harmonije, ki zajame kratki e (< ë) pred e in ga spremeni v e. S tem 
17 Gle j s p o d a j moščanski govor. 
ie 
+ € 
+ <? 
pojavom se pojasni dvojni refleks za kra tki ë (sinô < sënô : telô < tëld 
po cas. obi.). 
Centralni dialekti (gorenjska in dolenjska dialektična skupina) raz-
vijejo kratki e v i. V rateškem rokopisu iz 1370 imamo ta pojav že spo-
ročen. Na obeli štajerskih področjih (južnem in severnem) pa se e in e 
združita v najbrž nekak nekoliko ožji e-jevski glas. Tudi v dolgih zlogih 
se na tem področju e najbrž nekoliko zoži. Panonsko področje pa je 
tako kot kajkavščina izenačilo e in e v en glas, in sicer tu v dolgih in 
kratkih zlogih. Gre torej za naslednje združitve: 
i e e 
centralno •"ч/ 
štajersko 
panonsko 
Na jugovzhodu se je torej s temi pojavi število kratkih e-jevskih 
glasov zmanjšalo na dva, ki sta sprva imela v paru tudi dva o-jevska 
glasova. Na severu in zahodu pa sta bila zaradi ohranjenih nazalov že 
pre j samo dva e-jevska glasova, ker je tretji e-jevski glas imel kot glavni 
diferencialni znak nazalnost. Vendarle je imel ta tretj i e svojo kvaliteto 
in ni bil samo nazalni korelat k enemu od oralnih e-jevskih glasov. Oba 
oralna e-ja tudi nista imela zadnjih parov, ker je bil samo en oralni o. 
Vse to je tudi tod vedlo do poenostavljanja sistemov. V zlogih, ki so 
ostali do zdaj kratki (oziroma so podaljšani šele v zadnji etapi razvoja 
vokalizma), ni opaziti sledov, da bi refleks za ë obdržal še širšo kvaliteto. 
To se pravi, da na zahodu ni več razlik; na severu, k jer so pozneje 
daljšali nezadnje kratko poudarjene zloge, pa je pri teh podaljšanih 
vokalih manj jasnosti. Za več govorov od Podjune do Remšnika nava ja jo 
širši refleks za kasneje podaljšani ë kot za kasneje podaljšani e.18 Ce 
bi bilo res tako, bi to najbolje dokazovalo nekdanjo širšo kvaliteto ë. 
Vendar ni gotovo, da bi bile navadno ožje kvalitete refleksa za podalj-
šani novoakutirani e od refleksa za podaljšani staroakutirani ë res 
posledica drugačnega etimološkega izvora teh glasov. Prav verjetno se 
mi zdi, da je to le rezultat različnih da l j šan j ali različnih pozicij (glej 
spodaj) in bi, zlasti ker so pri podaljšanem b (ki je bil samo eden) tudi 
18 Ramovš , H G VII, 22—23, 25, 27, KZS] , 190; l sačenko, RES XV, 55 si., 
XVI, 58 si., in več d ip lomskih in seminarsk ih nalog (Z. Zorko-Leb za Kaplo, 
D. Vobovnik zu Vuzenieo, Л. Renčelj za Radl je) . 
\ 
dvojni refleksi, lahko suponirali v tej dobi so vpad refleksov za kra tka 
e in ë. 
Štajerski dialekti so diftongirali dolga e in o v ei in ou. V samem 
pojavu te diftongizacije so severni in južni štajerski dialekti povezani, 
seveda pa je med njimi zaradi različnega obravnavanja nezadnjih 
kratko poudarjenih zlogov vendarle velika razlika. Južnoštajerski dia-
lekti so imeli zaradi zgodnejšega podal jšanja nezadnjih kratko poudar-
jenih zlogov v sistemu dolgega vokalizma e in o, medtem ko so imeli 
severnoštajerski dialekti samo dolgi e in še ta je imel majhno frekvenco, 
sa j je predstavljal samo nekdanj i cirkumflektirani etimološki e. S tem 
so štajerski dialekti dobili nove diftonge ei in ou (ou samo v južni šta-
jerščini). V severni štajerščini je bil ta novi ei, kot omenjeno, slabo 
frekventen, zato se ni obdržal kot samostojen fonem, ampak je sovpadel 
z diftongom ei, ki je bil refleks za dolgi ë, medtem ko se je v južni 
štajerščini, k jer je bila frekvenca tega glasu večja, sa j je zastopal tudi 
novoakutirani e v nezadnjih zlogih, obdržal kot samostojen fonem. Toda 
fonetične kvalitetne razlike istih fonemov so morale biti po posameznih 
štajerskih govorih močne že razmeroma zgodaj, zato so sovpadi raznih 
etimoloških glasov zelo različni. Dif tong ei kot refleks za ë se je na tem 
področju po posameznih govorih verjetno različno široko izgovarjal, 
tako da je novi dif tong ei iz etimološkega с navadno sicer ožji, a ponekod 
tudi širši od njega. Novi diftong ou pa je v južni štajerščini sovpadel 
z diftongom ou, ki je bil refleks za cirkumflektirani o. 
Naslednji pojav je dal jšanje kratko poudarjenih nezadnjih zlogov 
v severnih (t. j. koroških) in v veliki večini severnoštajerskih dialektov. 
Pr i tem pojavu gre samo za izvedbo principa, ki je v centru že bil razvit, 
še po ozemlju proti severu. Le panonsko področje (z obrobnimi deli 
štajerščine) še obdrži kračino (prav tako pa tudi nekateri obkolpski 
govori). S tem kasnejšim dal jšanjem na severnem področju kot v centru 
se nam lepo pojasni dvojna kvaliteta za dolgi ë (stalno dolgi : slaro-
akutirani) v teh narečjih.1" Teorija o kasneje podaljšanem akutu na 
severu kot v centru pa nam lepo pojasni ne le doslej navajano dvojno 
kvaliteto ë na severu, ampak se lepo ujema tudi z drugimi razvoji v vo-
kalizmu, 11. pr. z že navedenim severnoštajerskim sovpadom li in e ter ë 
in e proti južnoštajerskemu 1er obenem tudi centralnemu in zahodnemu 
10 Na to je opozori l že Ob lak (ZNZO 1, 18%. 46), a pod robne je obdela l 
l l a m o \ š (CJKZ VI, 15 sl„ in pozne je tud i drugod) . 
sovpadu ë in è itd., kar doslej zaradi nesistemskega obravnavanja slo-
venskega vokalizma ni bilo znano. 
Pri tem dal j šanju nezadnjih kratko poudarjenih zlogov na severu je 
mišljeno splošno dal jšanje (rožanščina kaže, kot da v začetnem zlogu 
trozložnic včasih ne bi izvršila dal jšanja , vendar gre tu lahko tudi že za 
sekundarno krajšanje) . Pred splošnimi dal jšanj i pa nastopajo vedno še 
specialna da l j šanja v določenih pozicijah ali v določenih besedotvornih 
in morfoloških kategorijah. Tako so, kot je znano, že pred zgodnjim 
dal jšanjem nezadnjih kratko poudarjenih zlogov v centru in na zahodu 
nastopila posamezna dal jšanja , in vokalne kvalitete teh pred regularnim 
dal j šanjem podaljšanih vokalov so iste kot pri cirkumflektiranih vokalih 
(torej okna kot noč). Ti primeri da l jšanja so razmeroma lahko določljivi, 
ker so vokali sovpadli s tistimi, ki so bili najzgodneje podaljšani (pri 
o-ju s tistim o, ki je prišel v par z ë). Jasno je. da so taka dal jšanja 
lahko nastopila tudi kasneje, ko so bili- prvotno podaljšani vokali že 
spremenili kvaliteto. V centru in na zahodu to ni prišlo do izraza, ker 
je zgodaj nastopilo tudi splošno daljšanje. Da taka da l j šanja obstajajo, 
vidimo tudi v tistih dialektih, ki splošnega dal jšanja (oziroma dal jšanja 
nezadnjih zlogov) še do danes niso izvedli (naj bodo v slovenski panonski 
skupini ali hrvaški kajkavščini). 
Najbrž so v severnem pasu, ki nezadnjih kratko poudarjenih zlogov 
ni zgodaj podaljšal , nastopile podaljšave kratko poudarjenih vokalov 
v določenih kategorijah pred splošnim daljšanjem. Vendar je koroško 
področje moralo daljšati deloma druge kategorije kot panonsko.20 Toda 
primeri specialnega predčasnega da l j šanja so po govorih lahko različni; 
20 Daljšale bi se nekako take besedotvorne in morfološke kategorije, ki so 
že prej spreminjale stari akut v novi cirkumfleks. Pri e-ju in o-ju so takšne 
kategorije navadno imele novi kratki akut. Tako n. pr. ne daljšajo besed, kot 
koža (koroško, pri štajerski dolžini gre morda za drugačno podaljšavo), kota 
»botra«, ker je bila s t ruktura teli besed enaka besedam tipa lipa itd., dal jšajo 
pa n. pr. besede kot ženin itd. Prav tako dal jšajo n. pr. tip prosim, ki je enako-
vreden tipu mislim z novim cirkumfleksom, tip pošljem pa je redkeje podaljšan 
(bolj podoben tipu nesem). Prleški dialekt, ki splošnega dal jšanja še do danes 
ni izvedel, pa n. pr. tipa prosim ne podaljša, toda nima tudi novega cirkuni-
fleksa v tipu mislim (isto kajkavščina) — ali že prvotno ne ali je kasneje 
odpravljen, to t u k a j ni važno, važno je to, da te oblike niso tedaj spadale v 
inetaitonijsko kategorijo. Na obeh področjih |>a da l j ša jo primere tipa pogreb, -a 
(in z njim navadno tip oreh, -a). Pipa nesal ne daJjšajo, toda tudi tip vetar tu 
ni metatoniran (za te dvojne reflekse sem uporabl ja l predvsem gradivo v dipl. 
nalogah D. Vobovnika. Л. Renčljeve in zlasti Z. Zorko-Lebove in njene osebne 
podatke avtor ju ; deloma pa tudi gradivo v Isačenku, Sele). 
to vidimo že pri zgoraj omen jenem najzgodnejšem predčasnem dal jšanju 
(tip okna). Verjetno je prišlo do tega predčasnega dal jšanja ne samo na 
koroškem in panonskem področju, ampak tudi na severnoštajerskem, 
toda tega zda j ni mogoče več določiti, ker je zaradi tamkajšn je ozke 
kvalitete teli vokalov (ozkost je že pred dal jšanjem od sovpada refleksov 
za kratki ë in kratki etim. e) refleks tudi ob splošnem dal jšanju ozek in 
je sovpadel z refleksom v eventualno nekoliko pre j podaljšanih ka-
tegorijah. 
Na ta način bi torej severni pas slovenščine dobil že pred splošnim 
dal jšanjem nezadnjih kratko poudarjenih zlogov v dolgih zlogih še e 
in o (izven štajerščine pač široka), ki bi se do splošnega daljšanjii že 
toliko zožila, da sta e in o, ki sta se podaljšala ob splošnem dal jšanju, 
dobila posebno širšo kvaliteto. Ker je bil v takih kategorijah, ki bi se 
predçasno daljšale, navadno etimološki e in ne ë, je zda j ustvarjen vtis, 
kot da je refleks za ë širši. Toda ker sta tudi pri podaljšanem novo-
akut i ranem etimološkem o dve kvaliteti in ker se ta stvar pri с in pri o 
ne da zadovoljivo pojasniti niti s pozicijo pred palatalnim zlogom ali 
pred zlogom z ozkim vokalom niti z analogijami,21 bo najbrž bolje iz-
hajat i iz navedene možnosti dvojnega (enega predčasnega in enega re-
gularnega) dal jšanja . Vendar ta stvar še ni popolnoma jasna, čeprav je 
res, da imamo tako pri e kot pr i o dvojne kvalitete, ki jih ni mogoče 
razložiti z etimološkim izvorom teh glasov. 
Blizu časa splošnega dal jšanja nezadnjih kratko poudarjenih zlogov 
na severu je treba staviti tudi razvoj dolgega a v a ali e. Ker imajo tudi 
v severnih dialektih za v nezadnjih zlogih pozneje podaljšani kratko 
poudarjeni э isti refleks kot za že pre j dolgi (cirkumflektirani), je treba 
ta razvoj staviti najbrž šele v čas po podal jšanju nezadnjih kratko po-
udarjenih zlogov na severu. Tudi če bi se э > e razvil še pred podalj-
šanjem akuta in bi ga potem a k u t i rani э v razvoju ujel, bi sc to ne 
moglo zgoditi dosti prej , ker bi sicer gotovo dobili k je drugačno kvaliteto 
za enega in drugega. Najbrž je razvoj Ъ > e/a treba staviti bjizu v tisti 
čas kot v srbohrvaščini, kjer ga dat i ra jo v konec 13. stoletja. Ni pa 
potrebno, tla bi bil ta razvoj v a-jevskem in e-jevskem pasu povsem 
istočasen. 
21 Ker so poznejš i sovpadi razl ičnih e-jev in tudi o- jev lokalno različni, bi 
mora le delovati , če bi hoteli to pojasni t i z ana log i j ami , v razl ičnih k r a j i h zelo 
razl ične analogi je , ki bi pr ivedle v b is tvu do enakih rezul ta tov. 
Dolgi a se je razvil v e v severovzhodnem delu in v a v jugozahod-
nem delu slovenščine. Ta izoglosa poteka v zahodnem delu po meji 
zgodnejšega in kasnejšega da l j šanja nezadnjih kratko poudarjenih 
zlogov, v vzhodnem delu, kjer je n a j m a n j odvisna od naravnih ovir, pa 
po izoglosi štajerske diftongizacije e in o (< ë, è-; o-) v ei in ou, po izo-
glosi (ali pa blizu izoglose) sovpada kratkih e in e (< ë in etim. e) ter 
na drugi strani e in i in po izoglosi dolenjske monoftongizacije ou 
( < ö ) > и. Poteka torej po izoglosali, ki že formirajo posamezne slovenske 
dialektične skupine. Že to dejstvo nam dovolj močno dokazuje, 
da razvoj dolgega a v a ali e nima svojega vzroka, kakor je mislil 
Ramovš,22 v dialektični dvojnosti slovenskega a že od vsega začetka — 
od sovpada ь in ъ, kar bi predstavljalo najstarejšo dialektizacijo sloven-
skega jezika. 
Na jugozahodu, kjer se je razvil dolgi a > a, je ta seveda povsod 
sovpadel z etimološkim a. Na severu in vzhodu, k jer se je razvil v e, pa 
je bilo več možnosti glede vključevanja v sistem drugih e-jevskih vo-
kalov. Refleks dolgega a je bil sprva najbrž širok glas, le v prleškem 
dialektu, ki ga tudi nekatere druge stvari vežejo na (hrvaško) kajkav-
ščino, je bil morda ozek in je kot vsaj ponekod v kajkavščini sovpadel 
z e.23 Drugod ni prišlo do sovpada z e, in sicer že zato ne, ker je bil ë 
vsaj izven Prlekije v tistem času povsod diftongiran (eventualni lokalni 
sovpadi so mladi). Drugod je refleks za a večinoma najbrž takoj sovpadel 
z refleksom za q, le neka j dialektoloških podatkov bi kazalo, da so 
v nekaterih redkih kra j ih še obdržali poseben fonem za a (najbrž širši 
kot refleks za ç), in to vsaj po dosedanjih podatkih menda le na južno-
štajerskem področju, in to pač zato, ker so le tam imeli t eda j samo en 
dolgi e (< q •—• drugi so bili diftongirani), torej sistem v tem pogledu 
ni bil prenatrpan, obenem pa je s tem nastalo ravnotežje s kratkimi 
vokali, k jer sta bila dva e. 
Kjer so bili v tem času še ohranjeni nazali in se je dolgi a razvil 
v e-jevski glas (na severu), je bila njegova kvaliteta odvisna od kvalitete, 
ki jo je imel q. Tu je bil vokalizirani a pravi oralni korelat k ç in je tam, 
kjer je nazalnost ohranjena, tudi še ostal. Torej k jer se je q razvil v г{, 
se je tudi refleks dolgega o razvil v a. Kjer nazalov ni več, pa je zdaj 
22 Belicev zbornik 1937, 339 si., zlasti 345—346. V bistvu gre pri n j e m za 
ap l ikac i jo Beličeve teor i je (Svetosavski zb. I, 223) na slovenščino. P r a v tako pa 
ni mogoče z Loga r j em (JiS VI [1960/61], 121) povezovati usode slovenskega 
dolgega э z isto dia lekt izaci jo , ki je povzroči la različen r azvo j č. 
23 Vendur dialektološki poda tk i za to ozemlje niso zanesl j ivi . 
(na omenjenem področju) povsod isti refleks za oba glasova, pa n a j bo 
ta refleks po kvaliteti širši od refleksa za staroakutirani è (običajno) 
enak z n j im (mežiško) ali pa ožji (delno remšniško). Prav tako je tudi 
v obirskem dialektu za э in q isti refleks, in sicer diftong ie proti 
monoftongu za vse ostale e-jevske glasove. Prav ta zelo različna kvali-
tetna razmerja med posameznimi glasovi pa zelo otežkočajo določiti 
nekdanjo kvaliteto vokaliziranega э. lod se zelo na blizu spreminjajo 
refleksi za q, in sicer od ie, e, e, a do ц. Podobno kot na Goriškem, le da 
imajo tam poleg teli (a v zadnj ih desetletjih brez q) tudi še уэ in э, kar 
bi kazalo na to, da je bil refleks za q, ko je bil še nazalen, lahko art iku-
liran tudi nekoliko bolj nazaj, v smeri proti srednjim vokalom in zato 
bi bilo bolj razumljivo, da je vokalizirani Ъ, ki se je pomikal od do vsaj 
neke mere srednjega proti prednj im vokalom, postal na Koroškem, k je r 
je bila nazalnost dolgo ohranjena, oralni korelat k nazalnemu vokalu. 
Tako je tudi laže razumljivo, da je novi glas iz э in nato iz q lahko 
stopil na svoje mesto v sistemu, bodisi kot širši ali ožji glas od refleksa 
staroakutiranega ë. Najbrž pa tod ni bil sprva nikjer ožek. tudi obir-
skega ie ni mogoče izvajati iz ožine. 
Blizu tega obdobja nastopi tudi eden značilnih pojavov, ki razcepi 
centralne dialekte, t. j. razvoj ou > u v dolenjski dialektični skupini 
(in morda tudi v Istri, vendar istrščine zaradi določene problematičnosti 
njenega razvoja t u k a j glede na omejen obseg ne morem obravnavati). 
S tem je dotedanji fonetično bolj spredaj realizirani и (ki ga označujem 
z ii) dobil opozicijo v zadnjem u. S tem nastopi v jeziku važen preobrat. 
Nastopi trorazredni vokalni sistem. Dolenjski и < ö (tip nuč < noč) je 
preko diftonga ou izvajal že Kopitar,"4 zdaj zastopa to mnenje Logar;25 
je pa to izvajanje edino verjetno. 
Izmed poenostavitev različnih e-jevskih kvalitet je v nadal jn jem 
razvoju treba še navesti sovpad dolgih in kratkih e in e ter o in ç v 
centru (v Istri, če spada pod center, samo e in e), le k ra tka izglasna -o 
in -p se v centru ne izenačita (dolgi o v izglasju ni bil možen), ker se je 
izglasni -o zožil. < 
V zahodnih in morda tudi v severnih sistemih se je v tem času 
verjetno že ponekod zgubljala nazalnost q in o. Le podjunsko področje 
na severu in goriško na zahodu je nazalne vokale v tem času gotovo še 
i24 V p i s m u D o b r o v s k e m u leta 1810 (objavl jeno v Afs lPh V [1881], 301, 
od lomek o razvo ju o tudi pr i Škrabcu , Cv. I l l , 8 с—d, J S I, 220). 
25 J iS VI, 120. 
imelo. T u k a j so namreč dokazljivi, pa še tu samo v dolgih zlogih. Toda 
ker so v določenih govorih (zlasti v kraškem in mežiškem) vendarle tudi 
kratki nazali zapustili določene sledi, ki nikakor ne kažejo na zgodnjo 
denazalizacijo (saj se na zahodu kvaliteta izglasnih refleksov za nazale 
teritorialno zelo na hitro spreminja, mežiščina pa je imela za pred-
tonične nazale posebno kvaliteto še ob terciarnem akcentskem premiku, 
a goriško področje na zahodu ima za kratko poudarjene nazale še zda j 
drugačne reflekse kot za etimološke e, o), sem za to obdobje nastavil 
nazale tudi še v kratkih zlogih. Seveda ni potrebno, da bi bila nazalnost 
posebno močna, najbrž je šlo tedaj le še za ' rahlo nazaliziranost. Kratki 
nazali so se denazalizirali v različnih pozicijah lahko tudi v različnih 
časih. V naslednjih obdobjih se je nazalnost skoraj povsod izgubila. 
Vendar pa je na zahodu célo področje, in sicer ob gornji Soči in Idrijci, 
k jer nas že v tem času ne bi nič opravičevalo nastavljati nazale. Vse to 
ozemlje je q in o izenačilo z etimološkima e in o v vseh pozicijah razen 
seveda s cirkumflektiranim o, ki je šel v par z è in je bil že zdavnaj 
diftongiran. Verjetno je to področje prvo od severozahodnega dela slo-
venščine izgubilo ,nazale. Tudi v zahodnem delu severa nazali niso več 
gotovi. Za to obdobje sem jih sicer še nastavil na vsem severu, vendar 
bi bilo mogoče, da so bili ponekod tudi že denazalizirani. 
Po navedenih razvojih26 smo dobili naslednje osnovne vokalne si-
steme:27 
osnovni gorenjski sistem 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i и i и 
ei ou э 
e o e o 
a a 
2n Za da t i r an j e glej spodaj . 
27 Brez istrskega in obkolpskega (in prleškega, če je vezan na ka jkavšč ino 
in ni nastal po monoftongizacijal i) . Is t rskega lahko i zva jamo iz prvotnega 
s is tema v centru ali na zahodu z močnim vplivom centra (mogoče bodo pre-
ciznejši podatki za kra tk i è to s tvar pojasnili), č i č k o ozemlje pri Podgradu (na 
kart i ob vzhodnem delu istrskega področja) ima osnovno čakavski razvoj vo-
kalizma s kasnejšimi slovenskimi vplivi (prim. Mulecki, Lud slowianski I, A 
11929], 3 si.: Ribar ič SDZb IX |I940], 2» si.; Bigler, JNG, §4.). j u ž n o be lokranjsko 
in obkolpsko ozemlje je jezikovno mešano (prim. Logar. SR XI. 150 si.). Severna 
Bela k r a j i n a pa je v starejši fazi spada la pod dolenjščino, kot je dokazal Logar 
<ZbFL 1959, 107 s!.. SU XI. 145—150). Zu južno Belo k ra j ino bi opozoril, da je 
V tem sistemu so pri dolgih vokalih i < i, i-; ei < e, ê-; e <Lë, è-, q, 
q-; a < a, â-, э, a-; о < b-, u, q-; ou <6; и < п, й-; pri kratkih vokalih 
pa i< i, -i, ë, -e; e •< e, -ë, q, -ç (pozicijsko è); a < a, -û; о •< o in -b 
(razen izglasja), о, -о; и < и, -й in izglasnega -о, -b; а < э, -э. 
Nekoliko problematičen je gorenjski и. Ni povsem jasno, k d a j bi 
nastal iz ii, kot niti ni gotovo, če je res imel vmesno stopnjo z ii. Na 
vsak način pa je moral biti u že pred razvojem moderne vokalne reduk-
cije in pred razvojem l > u, torej vsaj že pred 16. stoletjem. 
osnovni dolenjski sistem 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i iilii и i ii/ii 
ei a 
e o e o 
a a 
V tem sistemu so pri dolgih vokalili i, ei, e, a, o enakega izvora kot 
v osnovnem gorenjskem sistemu; и < ö; ii (ali še й) < п, й-; pri kratkih 
vokalih pa so i, e, a, o, a enakega izvora kot v gorenjskem sistemu; 
-o < izglasnega -o, -b; ii (ii) < u, -u. 
* _ 
osnovni južnoštajerski sistem 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i й i й 
ei' ei1 on e „ o 
" a 
e o e o 
e a 
a 
Ker obema diftongoma ei še ni mogoče zanesljivo določiti kvalitete 
(glej zgoraj), sem ju označil kar s številkami, ei' je navadno širši, vendar 
v nekaterih govorih tudi ožji od ei'. Direktnih dokazov za e in e ter o 
in o v kratkih zlogih ni. možno bi bilo, da sta bila tedaj tudi že izenačena. 
il. pr . ei < č v okolici Adlešičev lahko d rugačnega izvora kot jugovzhodno slo-
venski e[<č, ka j t i v tem govoru je e/ tudi za druge dolge e-jevske glasove. 
P rav tako оџ < б v tem govoru ni t reba, da p reds tav l j a a rha ično s topnjo do-
lenjskega dialekta, ka j t i nastal je lahko, sodeč po parale lnem razvoju e-jev, 
tudi kasneje brez zveze z zgodnjo slovensko dif tongizaci jo . 
V t e m s i s t e m u so p r i d o l g i h v o k a l i h i < i, i-; ei' < e, e-; ei' < ë, è-; 
e < q, q-; e < a, а-; а < п, а-; о < б, q-; ou < ö, b-; й < п, й-; p r i k r a t k i h 
v o k a l i h p a i < i, -i; e<č, e, -e, -è; e < q, -q; а < a, -â; о < o, -q; о < о, 
-о; ü < и, -й; э < э, -а. 
o s n o v n i s e v e r n o š t a j e r s k i s i s t e m 
d o l g i v o k a l i z e m k r a t k i v o k a l i z e m 
i ii i ii 
e o e o 
• » ' a 
ei ou e o 
e о а 
а 
V t e m s i s t e m u so p r i d o l g i h v o k a l i h i < i, i-; e < <?-, ë-; ei < 2, ê; 
e < q, q-, 3, а-; а < п, и-; о < q, q-; ou < ö; о < b-; й <.п, й-; p r i k r a t k i h 
vokal ih p a i < i,,-i; e < ë, -e, e, -è: e < q, -q; а < a, -à; о < о, -о ; о < о, 
-и; ii < и, -й; а < а, -а. 
o s n o v n i p a n o n s k i s i s t e m 
d o l g i v o k a l i z e m k r a t k i v o k a l i z e m 
i ii i ii 
ei ou e _ o " " it ' 
e o e o 
a a 
V t e m s i s t e m u so p r i d o l g i h v o k a l i h i < i; ei < e; e < ë, q. â; a < â; 
о < q; ou<ö; ii<ü; pri kratkih pa i < i, i; e < ë, ë: e<e, ë, q, q: 
a < a, a; o < o, o: o < o, b; ii < и, й; a < a, à. 
o s n o v n i o b s o š k o - i d r i j s k i s i s t e m 
d o l g i v o k a l i z e m k r a t k i v o k a l i z e m 
i u i и 
" P э 
e o e o 
a a 
V tem sistemu so pri dolgih vokalih i < i, i-; ie < ё, e-; e < ë, ë-, q, 
q-; a < a, a-, a, a-; о < Ъ, 6-, о-; ио < б; и < п, й-; pri kra tk ih pa i < i, 
-i; e < e, -è, ë, -e, q, -q; a < a, -à; о < о, -b, о, -6; и < и, -и; э < а, а-. 
osnovni beneško-kraški sistem 
dolgi vokalizem kra tk i vokalizem 
i и i и 
ie и o 
a 
? 9 + jj Q e ç + H Q 
a a 
V tem sistemu so pri dolgih vokalih i < i, i-; ie < ё, e-; e<Cë, è-; 
a < п, û-, a, a-; ç < b-; ио < б; и < п, й-; i{ < q, q-; о < ö, o-; pri k ra tk ih 
pa i < i, -i; e < e, -ë, ë, -e; a < a, - a ; ç < o, -b; и < u, -d; a < a, -a; 
' { ~ Ч ' < Q < <?> -Q-
osnovni koroški sistem 
dolgi vokalizem kra tk i vokalizem 
i и i и 
ie ио a + 
с e o q 
e о + а 
о 
e' es ç q 
a 
Kvaliteta e' in e ! ni povsem lahko določljiva, v današn j ih govorih 
je lahko eden ali drugi širši, vendar je navadno širši e1. Najbrž je bil <?• 
a r t ikul i ran bol j v smeri proti s rednj im vokalom (glej zgoraj) in bil 
obenem oralni korelat k nazalnemii q; le na ta način se je v tem pre-
na t rpanem sistemu lahko obdržal.-7'1 Nekoliko problematičen je e, ki se 
je povsod — toda po govorih (včasih tudi po primerih) različno — 
vključil v druge vokale, ni pa mogoče določiti kda j . 
V tem sistemu so pri dolgih vokalih i < i, i-; ie < 2; е<ё; e'< 
morda predčasno dal jšanega ë-, i - (glej zgoraj); e ' < ë-, ë- (glej zgoraj); 
e* < a, a-; a < à, d-; ç < b-; o < morda predčasno dal jšanega b- (glej 
ä7a Četverna kvaliteta e-ju ni nemogoča. Imajo jo n. pr. v medimurskem 
Cakovcu (podatek mi je dal Bulcsu Ldszlo). 
N 
zgoraj); up < б; и < п, û-; q < q, q-; о . < 5, o-; pri kratkili pa i < i, -i; 
e < e, -è, ë, -e; a < a, -â; o < o, -b; u<.u, -û; э < э, -э; q < q, -q; 
о < о, - о . 
Vsi navedeni sistemi so v tem času imeli še tudi r in vendar je 
težko reči, kakšna je bila v tem času njihova fonetična realizacija (pri-
mer j a j o r in ! na koncu razprave). 
Nekako taki so morali biti vokalni sistemi v slovenskem jeziku, ko 
so ga zdiferencirali starejši pojavi. Ne bi pa bilo mogoče z gotovostjo 
trditi, da so vsi ti osnovni sistemi obstajali prav takšni, kot so nastav-
ljeni, v povsem istem času. Prav lahko so v katerem izmed nj ih že 
nastopile spremembe, ko drugi osnovni sistem še niti ni dosegel tu na-
stavljene stopnje. Nekatere stvari v nastavljenih sistemih so sploh še 
problematične, na kar sem sproti opozarjal. Dat i ran je teh sistemov je zelo 
tvegano, vendar bi po dosedanjem poznanju razvoja slovenskega jezika 
lahko sklepali, da spadajo nekam v bližino prve polovice 14. stoletja. 
Naslednja skica n a j pokaže približno razširjenost posameznih osnov-
nih vokalnih sistemov. 
I g o r e n j s k i ^ ( . ( , n | ( , r 
II do len j sk i / 
III j u ž n o š t a j e r s k i 
IV scve rnoä ta j c r sk i 
, V panonski 
VI obsoško- idr i j sk i \ . , j j 
VII bencško-krašk i f 
VIII korošk i — sever 
Л is t rski (glej zgoru j in opombo 27) 
В mešano obkolpsko in južno b e l o k r a n j s k o ozeml je ter kočevsko ozeml je (ki j e bilo pred 1941 
nase l j eno z nemškimi kolonisti) 
C pr leško področ je , ki j e sprva mogoče spudaio pod panonsk i osnovni sistem, l ahko pa bi šli> 
v n j em tudi zu k a j k u v s k i r azvo j vokalizmu 
Skrajni zahodni del ozemlja, ki je tu zarisano pod južnoštajerski 
sistem (III),28 je mogoče priključit i tudi k severnoštajerskemu (IV), ker 
je današnje stanje, ki na prvi pogled kaže sicer pripadnost k južno-
štajerskemu sistemu, mogoče izvajati tudi iz severnoštajerskega. O skraj-
nem jugovzhodnem robu južnoštajerskega sistema (III) glej spodaj pri 
obravnavi moščanskega govora. 
Novi pojavi, ki so nastajal i precej neodvisno od mej nastavljenih 
sistemov, razdrobljujejo vokalne sisteme še naprej . Seveda so tudi po 
tem času še nastopale inovacije, ki zajamejo zelo širok obseg ali pa so 
skoraj splošno slovenske. Sem lahko štejemo zlasti n. pr. sekundarni 
akcentski premik (tip noga), bolj ali m a n j razvito moderno vokalno 
redukcijo itd. Take inovacije, ki so se razširile po širokem področju, so 
doletele že zdiferencirane dialektične vokalne sisteme, zaradi česar je 
rezultat istega vzroka v različnih dialektih lahko zelo različen (na pri-
mer široke ali ozke kvalitete sekundarno poudarjenih vokalov). Med 
pojavi, ki so zajeli razmeroma precejšnja področja, bi lahko omenil 
velarizacijo a-ja na precejšnjem delu vzhodne Koroške in Štajerske. Ta 
pojav seveda ni ostal brez posledic za nadal jn j i razvoj vokalizma na teh 
področjih. Drug tak pojav je preglas. Zajel je predvsem obsoško-idrijski 
in dolenjski osnovni vokalni sistem. Nastopil je v dialektih, ki so imeli 
zelo široke kra tke e-jevske vokale, kar se navadno razodeva tudi v da-
našnjih refleksih sekundarno poudarjenega e, obenem pa so ti dialekti 
s kratkim e širili tudi kratki o, zato je na večinoma precej istem ozemlju 
razširjeno tudi akanje . Zlasti š ir jenje o > a z izgubo labializacije je po-
sledica neintenzivne artikulacije kra tk ih vokalov in je torej, kot je 
pokazal že Šahmatov,20 vrsta vokalne redukcije. Intonacijske opozicije, 
ki jih je slovenščina vsaj že ob nastopu druge razvojne etape imela le 
na dolgih vokalih,30 je izgubila31 več ko polovica slovenskega ozemlja, 
skoraj povsod brez direktne nadomestitve, le moščanski govor je, ka-
c 
28 To je ozemlje ob srednji Savinji. 
29 Сборник статей посвященных учениками ii почитателями академику Ф. 
Ф. Фортунатову, Варшава 1902. 
30 Le v redkih govorih se zaradi akcentskih premikov in redukcije končnih 
zlogov pojavi v novejšem času tudi pri kratkih vokalih intonacijska ppozicija 
(Horjul, Sele). Priin. pa tudi še spodaj o ziljščini (tam nastanejo intonacijske 
opozicije v kratkih zlogih zaradi krajšanja zaprtih zlogov). 
31 Verjetno ne zelo zgodaj in ne povsod istočasno. 
kor je v zadnjem času odkril Toporišič,32 cirkumfleks nadomestil s 
kračino. 
Med novimi pojavi je zlasti značilna moderna vokalna redukcija.33 
Njen pojav, ki je pravzaprav posledica starejših vzrokov in je do neke 
mere vzročno povezana s k ra j šan jem neakcentuiranili dolžin, bi lahko 
označili s četrto etapo v razvoju slovenskega vokalizma. Kratki vokali 
kažejo v tem obdobju tendenco slabljenja, ki se pokaže na različne 
načine, in sicer nekoliko različno glede na to, če so vokali poudarjeni 
ali ne. S tem se kra tki vokalizem pravzaprav razdeli34 na kratko 
poudarjenega in nepoudarjenega — pa še ta se pogosto drugače 
razvija v predtoničnih kot posttoničnih zlogih. V tem obdobju se 
začenja ekspiracijska sila čedalje bolj zgoščati na poudarjenih vokalih. 
Y večini nareči j so dolgo poudarjeni vokali tudi toliko dolgi, da nasto-
pa jo nove diftongizacije (najpogosteje pri e-jevskili in o-jevskili vokalih). 
Vendar je tudi neka j področij, k jer se vokali (predvsem ozki) celo 
krajša jo . Ekspiraci ja se pričenja v tem obdobju umikati z zadnjega 
zloga: precej pogosto s kratko poudarjenega,3 5 redkeje z dolgega36 (vsi 
premiki proti začetku pa se vršijo le z v tistem času padajočega zloga). 
Ta četrta etapa rarzvoja slovenskega vokalizma je bolj ali m a n j razvita 
še skoraj po vsem slovenskem jezikovnem ozemlju, čeprav je v različnih 
dialektih razvita različno daleč in deloma tudi v različne smeri. 
V naslednji peti etapi se vokalni sistemi, ki so bili od druge etape 
organizirani po principu dolgi vokalizem : kratkemu vokalizmu (ozi-
roma dolgi vokalizem : kratko poudarjeni vokalizem : nepoudarjeni vo-
kalizem), pr i čemer je bila dolžina omejena na akcentuirani zlog, a 
daljšali so se le nezadnji zlogi, čedalje bolj organizirajo po principu 
poudarjeni vokalizem : nepoudarjenemu vokalizmu. Kratko poudarjeni 
vokali se pr ičenja jo daljšati . Kar je pri tem bistveno različnega od 
prejšnj ih dal jšanj , ki jih je bilo že več, je to, da se dal jšajo ne glede na 
32 Dolenjski zbornik 1961, 203 si., Seandoslavica VII (1962), 239—254. 
33 T a pojav obravnava zlasti znana Ramovševa razprava v AfslPli XXXVII, 
123 si., 289 si. 
34 Ze Ramovš (KZSJ, 148) je nastavil t rojni vokulni sistem; upoštevali pa 
so ta različni razvoj seveda že pred n j im. 
35 Dialektično' je o h r a n j e n a tudi še oksitoneza v t ipu žena. 
30 To pr ivede dialektično (poljanski dialekt, del južne Bele kraj ine) do 
posttoničnih dolžin. 
4 Slavist ična rev i j a 49 
pozicijo v besedi. Zdaj bi pravzaprav lahko rekli, da sta akcent in 
dolžina vezana drug na drugega, kolikor je seveda o dolžini v sistemih, 
ki nimajo dolžinskih opozicij, sploh še mogoče govoriti. Z odpravo 
kvantitetnih opozicij pa pride navadno tudi do razpada diftongov na 
skupine fonemov. S tem se vokalni sistemi poenostavijo. Lahko jih obrav-
navamo tudi kot enoten sistem, v katerem je relevantno akcentsko mesto 
in v katerem se v neakcentuirani poziciji določeni vokali nevtralizirajo. 
Vse to je pravzaprav logična posledica razvoja iz četrte etape. Ker 
so s prejšnjimi razvoji dobili kvantitetno različni vokali različno kva-
liteto, je postala kvanti teta fonološko nepotrebna. 
Ta razvoj iz zadnje etape je sicer samo dialektičen, a srečujemo ga 
na zelo različnih kra j ih slovenskega jezikovnega ozemlja (sicer so pa 
bili samo dialektični že pojavi v prvi etapi). Še najbolj strnjeno je ta 
razvoj izkazan po Štajerskem. Razne dialekte zajema ne glede na to, 
v kakšni meri so izvedli značilnosti pre jšnje etape. Pri tem niti ni po-
trebno. da bi bili dialekti p re j izgubili intonacijske opozicije. 
V to smer je šel ali pa to smer nakazuje razvoj že v precejšnjem 
številu slovenskih govorov. Imamo pa tudi posamezna področja37 (naj-
večkrat v hribovitih predelih), ki so v nasprotju s tem izvedla celo 
določene krajšave, posebno pri ozkih vokalih. 
Za ilustracijo teh zadnjih dveh etap bi navedel samo neka j značilnih 
vokalnih sistemov, kaj t i vseh nadal jn j ih delitev osnovnih sistemov ni 
mogoče niti približno prikazati, ker bi to naraslo v debelo knjigo. 
V navedenem osnovnem gorenjskem sistemu je prišlo v osrednjem 
delu zgodaj do monoftongizacije ei, оџ > e, o. Ti gorenjski monoftongi so 
sicer določen problem v slovenskem vokalizmu, vendar so po vsej ver-
jetnosti nastali že po monoftongizacijah iz prejšnj ih diftongov. Ramovš, 
ki je sicer večkrat poudar ja l možnost monoftongizacije slovenskih di-
ftongov in jo pri razlagah na določenih, vendar samo manjših področjih 
tudi suponiral, je imel gorenjske nionofionge za arhaizem. Logar pa je 
prvi postavil teorijo o sekundurnosti gorenjskih monoftongov.38 Po mo-
jem mnenju so diftongi ei, оџ na severozahodnem robu gorenjščine 
37 Sem spada zlasti rovtarska dialektična skupina , da l je bi lahko sem šteli 
rezi janščino (kjer so zasopli vokali krajši) , remšniški dialekt itd. Do neke mere 
bi lahko sem šteli tudi moščanski govor in ziljski dialekt (glej spodaj) . 
38 Pr im. J iS IV ( 1958/59), 133 : VI (1960/61), 120. 
Pregled o s n o o n i h r a z D o j n i h etap D slo D e n s k e m o o k ali z m и 
(Dovje-Mojstrana30) lahko še ostanek starejšega stanja, prav tako kot 
je starejše stanje ohranjeno tudi na vzhodu (Tuhinjska dolina). In ker 
tudi logaški govor in deloma poljanski dialekt — vsaj po podatkih v Ra-
movševih Dialektih — nekoliko kažeta na kasnejšo monoftongizacijo 
kot v gorenjščini, lahko računamo v gorenjščini s povsem samostojno 
razvito monoftongizacijo. 
Ze prej (v osnovnem sistemu) monoftongična e in o sta v dolgih 
zlogih postala ozka in sovpadla z monoftongiziranima ei, ou. Sekundarni 
akcentski premik pa je privedel iz sistema kratkih vokalov e in o 
(e, p), ki sta bila v dolgem vokalizmu zavzela mesto širokih e in p. 
Sistem je. bil: 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
t и i и 
e о a 
? 9 e ° 
a a 
1 a sistem velja zda j za knjižni jezik, vendar v malenkostno dru-
gačni distribuciji kratkega vokalizma, ker v knjižnem jeziku ni upo-
števan razvoj kratkega é v i in izglasnega -o v -и. V dialektu ni več 
ohranjen, ker je kratki vokalizem prizadela moderna vokalna redukcija. 
V sistemu knjižnega jezika torej nista upoštevani zadnji dve etapi v 
razvoju dialektov, ki pa sta tudi v dialektih različno zastopani, a zlasti 
zadnja v številnih dialektih še sploh ni nastopila. 
V tem osrednjem gorenjskem sistemu sta se ï in й reducirala v a, 
predtonični o se je zožil, ponekod prav do u-ja, in je obenem z u, ki je 
nastul po raznih asimilacijah z и ali bil analogično vnesen iz dolgih 
zlogov,40 zavzel v kratkem vokalizmu mesto, ki ga je p re j imel etimo-
loški u. Ožil se je tudi predtonični e in večkrat dal tudi a. Posttonični 
glasovi so se navadno širili in o je dal v zaprtih zlogih navadno а. V iz-
glosju gre kratki и v določenih končnicah navadno v о. V neakcentu-
58 Prim. Pečar , DiS 1895, ovitek št. 2/3; Škrabec, Cv. XVIII, 11 d ; podrob-
neje Logar, Sil V—Vil. 148—149; prvi pa je poročal o tem, da se v gorenjščini 
govori tudi nouč, Kopi tar (glej Afs lPh V, 301), vendar ne vemo, na katere 
govore je mislil (ali Dovje ali T u h i n j ali pa se je takrat mogoče govorilo še 
k je drugje) . 
4" Analogično vnašanje se vrši (/.lasti v centralnih dialektih) po pr incipu 
vokalne disimilacije (glej Rigler, SR VIII 11955), 225 s i ) . 
iranih zlogih se je pojavil tudi i po asimilaciji reduciranih vokalov z i 
in kot analogično vnesen iz dolgih zlogov. Končni rezultat je pravza-
prav spet isti kra tki vokalizem, le da je drugačnega izvora in da je 
njegova distribucija pozicijsko znatno bolj omejena, kot je bila omejena 
v nastavljenih historičnih sistemih. 
Tako dobimo n. pr. v Črni pri Kamniku4 1 tale vokalni sistem: 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i и i и 
i 
e o a 
e o 
Ç P 
a a 
Imajo tudi diftong ar, ki p ravzaprav spada v dolgi vokalizem (glej na 
koncu). Od pre j nastavljenega se loči le glede izvora kratkega vokalizma, 
ki je po pre j omenjenih razvojih zavzel nova mesta.42 
Zaradi podal j šanja <?, б > e, d, redukcije li > a (razen v izglasju, k jer 
da a) in obenem izgube zasekanega kratkega poudarka na a, ki da 
nekak a, dobimo v Smledniku,43 kot naslednjo stopnjo p r e j navedenega 
sistema, sistem brez kvanti tetnih opozicij, ki pa ima pri poudarjenih 
vokalih vendarle intonacijsko opozicijo, kar je v jezikih zelo redek pojav. 
Govor v Smledniku je reduciral v a poleg predtoničnega e tudi pred-
tonični a.44 Vokalni sistem je zda j takle: 
poudarjeni vokalizem nepoudarjeni vokalizem 
i и i и 
e a o a 
e ç e o 
a a 
41 Po gradivu v diplomski nalogi T. Škorjanc. 
42 V tem govoru je tudi za izglasni cirkumflekt irani -o zdaj -Cf (v govoru 
Smlednika, ki ga nava jam kot nadal je razviti govor, tega ni). Enak pojav pozna 
n. pr. tudi horjulski dialekt. Lahko bi šlo tu za poseben razvoj v izglasju, lahko 
pa le za analogičen -m po neakcentuiranih primerih. 
43 Po gradivu v seminarski nalogi M. Jenko. 
44 V tem govoru se pojavl ja namesto tipa stažu že tudi stéza (lu staža in 
stéza). Tuka j gre za analogični in ne glasoslovni pojav. Ker se v tipu žena, 
žene (tu žtnu, žang) posplošuje korenski poudarek v vse sklone: torej tudi 
y.êne itd., je po dubletah (še ob podpori pisave) žane : žene nastalo k siazô. 
tudi stéze. 
Nepoudarjeni vokalizem ima zaradi obravnavanih redukcij omejeno 
distribucijo. Tak kot je naveden, nastopa le v posttoničnih zlogih. V 
predtoničnih pa ne nastopa v celoti. Tako je slika predtoničnega vo-
kalizma: 
i э и 
in še tu je i v primeri z a in u slabo frekventen. Tudi v posttoničnih 
zlogih distribucija ni enakomerna. Navedeni vokali nastopajo pogosto 
le v izglasju, v neizglasnih posttoničnih zlogih pa nastopajo skoraj le e, 
э, a, ka j t i i, и, o imajo v taki poziciji minimalno frekvenco.45 
V obrobnejših predelih gorenjskega osnovnega sistema so še dru-
gačni razvoji. Ponekod redukcije še niso dosegle opisane stopnje. Pred-
vsem najdemo tod diftongizacije pri sekundarno poudarjenih ali tudi 
že pre j dolgih vokalih. Če se ob nastopu diftongizacij ei in оц še nista 
inonoftongizirala, ampak šele pozneje, sta zda j lahko zanju monoftonga 
ob diftongih za prejšnje monoftonge. Južnozahodni rob osnovnega go-
renjskega sistema so zajele tudi inovacije, ki so obenem zajele del 
obsoško-idrijskega osnovnega sistema: iz delov obeh osnovnih sistemov 
je na ta način nastala skupina rovtarskih dialektov. Sem spada zlasti 
izguba intonacijskih opozicij, k ra j šan je visokih vokalov, na delu tega 
ozemlja premik cirkumfleksa proti začetku. Poljansko narečje je zaradi 
tega premika dobilo nepoudarjene posttonične dolžine,40 katerih distri-
bucija je sicer omejena na pozicijo za kratkim akcentom, toda ni me-
hanična, ker nastopa v enaki poziciji tudi kračina. Drugi dialekti, kateri 
so tudi izvedli tak akcentski premik, so posttonično dolžino skrajšali . 
Med rovtarskimi dialekti je prvotno na jbrž celo črnovrški dialekt 
spadal pod osnovni gorenjski sistem in njegovi diftongi ie in up (oziroma 
io, иэ) za ë in ö so najbrž že sekundarni (ei>e> ie), vendar tu o tem 
ni mogoče podrobneje razpravljat i . 
V osnovnem dolenjskem sistemu se je diftong ei ponekod disimiliral 
v ùi; dolga e in o sta se diftongirala v ie in uo (ie, uo); pri sekundarno 
poudarjenih vokalih pa se deloma e in o paralelno razvijata (navadno 
45 Nastali so po raznih asimilaci jah ali so analogično vneseni (kot n. pr . 
v sk lan ja tv i Marko-Markota ali v opisnem deležniku uziynuiva po џ7Лупи ipd.). 
40 Glej Pintur , LMS 1895, 2; za razšir jenost premika c i rkumfleksa v rov-
tarskih dialektih prim. Bunc, SO XII, 126 si. 
diftoiigirata v ie, uç), deloma (v osrednjem delu dolenjščine) pa je dobil 
sekundarno poudarjeni e svoj par v a-ju, medtem ko se je sekundarno 
poudarjeni o umaknil a-ju, ki je tod navadno art ikuliran zadaj , in se 
ožil.47 ä (t. j. sekundarno poudarjeni e) in a sta bila tu v opoziciji prednji : 
zadnji , kar je privedlo do značilnih osrednjedolenjskik preglasov dolgo 
poudarjenega a za palatalnimi konzonanti v ä. Pri kra tkem vokalizmu 
se je ii skoraj povsod delabializiral in sovpadel z refleksom za i, ki pa 
ga je po govorih v različni meri prizadela moderna vokalna redukcija. 
Izglasni -o se je razvil v -u, ki je v severnem pasu že reduciran, medtem 
ko je v južnem še ohranjen, kar kaže. da je kronologija tega pojava in 
redukcije v obeh pasovih v različnem medsebojnem odnosu. 1 udi pre-
glase in akanje najdemo pogosto v dolenjščini.48 Možna pa je tudi 1110-
noftongizacija diftonga ei (iz nekdanjega «?) v e-jevski glas lokalno 
različnih kvalitet od ä do e. 
Na Blokah4" (osrednji del osnovnega dolenjskega sistema, zahodni 
del dolenjskega dialekta) imajo naslednji vokalni sistem: 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i ü и i ii и 
ie ио a 
ie UÇ e o 
ei ou a 
ai 
a 
Poleg tega lahko pri dolgem vokalizmu navedemo še dif tong ar (glej na 
koncu). oy je v tem sistemu refleks za l, ei, ki ima minimalno frekvenco, 
pa je bil sprva pozicijska varianta diftonga ai za palatali in di-
ftonga ie pred j, toda zda j je ta razvrstitev že porušena in včasih 
tudi v takih pozicijah že nastopa ài. Diftongov ei in ou ne mo-
remo razstaviti na kra tka e + i in o + u, ker nastopata, v takih 
47 Najbrž direktno in ne preko diftonga. Ta ozki o pa se laliko tudi že 
diftongira, kot n. pr. v okolici Velikih Lašč, kjer sovpade z uo iz o v Osnovnem 
sistemu (t. j. z refleksom za b in ç). 
48 Vendar je akan je lahko razvito do različne stopnje. V nekaterih govorih 
(n. pr. severovzhodni del dolenjščine) je akan je omejeno tudi glede na konzo-
nantsko soseščino (labiali in velari so lahko že prej zožili o). 
4" Po lastnem gradivu. 
pozicijah, k jer sicer kra tki vokali ne morejo nastopati, in imata 
tudi intonacijske opozicije, ki jih kratki vokali nimajo. Kvečjemu 
bi namesto diftongov ei in ou lahko postavili v sistem dolgega vo-
kalizma e in o (ki zda j v govoru tudi že nastopata v nekaterih prav 
mladih tujkah), kaj t i kvantiteta diftongičnega e-jevskega in o-jevskega 
dela ni jasno določljiva. V kratkem vokalizmu sta i in ü zelo redka, 
omejena na neka j primerov v predtoničnih zlogih, kjer s'ta analogično 
vnesena; и pa že nastopa v vseh pozicijah in tudi pod kratkim poudar-
kom (nastal je iz izglasnega etimološkega -o, po asimilacijah reduciranih 
glasov z џ in iz kratkega |). Etimološka i in и sta se reducirala v a, ki 
pa ima v izglasjù pozicijsko varianto - j (reduciran glas i-jevske barve). 
Pri dolgem vokalizmu se izglasna ie, uo razširita v ie, uç, vendar zaradi 
tega ne pride do nobenih nevtralizacij, ker p re j ie, uç, ki sta refleksa 
sekundarno poudarjenih vokalov, v izglasju nista bila možna. 
V Ambrusu40 (centralni del dolenjskega dialekta) z drugim tipom 
razvoja sekundarno poudarjenih vokalov pa imajo naslednji vokalni 
sistem: 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i и i и 
ie и о э 
e (ei) o e a 
e'a a 
Pod dolgi vokalizem spada pravzaprav še diftong qr (glej na koncu). 
Dolgi e (indiferenten ali nekoliko širok) je že po monoftongizaciji iz ei 
za ë, vendar je diftong še vedno običajnejši. o je v primeri z e nekoliko 
ožji. ii se je razvil v iu (ju), vendar je pri mlajši generaciji že splošno 
substituiran s knjižnim u. Kratki i ima minimalno frekvenco; э pa je 
prednji — posebno izrazito prednji je v izglasju. Za palatali sta e in a 
nevtralizirana v ü. 
V govorih s tem drugim tipom razvoja sekundarno poudarjenih 
vokalov, ki imajo četverokotni vokalni sistem, pa se z diftongizacijo 
refleksa za sekundarno poudarjeni с v ia in razpadom tega diftonga 
v j + aB0 spet razvi jajo trikotni sistemi. 
50 N. pr. v Ribnici gre gotovo za razpad refleksa zu sekundarno poudar-
jeni e v j + a, k l j ub sicer ohranjenim kvant i te tn im opozici jam; ja v z jame 
»iz jame« in v zjamla »zemlja« uli џгјшпе < uzeme »vzame« je popolnoma enak. 
Za zahodni del osnovnega dolenjskega sistema (notranjski dialekt) 
je značilna zlasti izguba intonacijskih opozicij in premik akcenta v t ipu 
magla (kar povezuje ta del z nekaterimi drugimi primorskimi dialekti), 
s čimer so dobili spet kratko poudarjene vokale v nezadnjih zlogih, dal je 
navadno velarni tip etimološkega polglasnika, ki je pogosto še v opo-
ziciji s prednj im polglasnikom, nastalim po redukciji iz etimoloških i 
in и (preko ii oziroma njegove variante i/).sl Niso pa tudi redke vokali-
zacije enega ali obeh polglasnikov pod akcentom (zadnjemu se ponekod 
pridruži reducirani a) in kot naslednja s topnja (v notranjščini) odprava 
kvantitetnih razmerij.52 Za precejšen del notranjščine je še značilna 
asimilacija prednjega polglasnika z и v nov i/.53 
Za vzhodni del osnovnega dolenjskega sistema je značilna zlasti 
razširitev ali celo diftongizacija dolgih etimoloških i in u. Nad Savo pa 
je osnovni dolenjski sistem prišel v zadnj ih obdobjih pod vpliv štajerskih 
razvojev (kot so izguba intonacij, razvoj э > e, deloma že izgubljanje 
kvantitetnih razmeri j ipd.). 
• 
V razvoju po času nastavljenih osnovnih sistemov so številni pojavi 
skupni za oba štajerska in za panonski sistem. Zlasti so se tu dolgi vokali 
pogosto diftongirali v smeri ei, ou čeprav ponekod samo o (n. pr. gornje-
savinjsko, prekmursko), drugod oba ali morda samo e oziroma en e. 
Pogostne pa so tudi že nove monoftongizacije, ki so ponekod (kot gornje-
savinjsko, obsotelsko) popolnoma dokazljive, ponekod (n. pr. južnopo-
horsko) pa ni mogoče z gotovostjo določiti, če so sedanji monoftongi še 
prvotni (zdaj sicer zoženi) ali že po monoftongizaciji nastali. Nista pa 
se diftongirala v smeri ei, on tista e in o, ki sta refleksa kasneje podalj-
šanega e*- in è- oziroma u-, in navadno tudi sekundarno poudarjeni vokali 
ne (mogoče zaradi napetega izgovora?). Sovpadi starejših ei, оџ z novej-
šimi ei, on so potem lokalno različni, a pret i ranih sovpadov se je jezik 
vendarle izogibal. Kjer sta sovpadla prvotno slovenska б in b-, tam je 
za o skoraj redno drugačen glas, le tam, k jer so v neki (kasnejši) dobi 
с 
51 S tak im dvojnim polglasnikom se dobi jo nekater i govori tudi v dolenj-
ščini (n. pr. okolica Grosupl je , Višnje gore). So pa v not ranjšč in i tudi glede pol-
glasnikov še drugačni ' razvoji , kot 11. pr. pozicijska razdelitev etimoloških э v 
p redn j i in zadnj i polglasnik ipd. 
52 Prece j podrobnost i o teh s tvareh je mogoče na j t i pri Rigler, Južno-
not ran jsk i govori. L j u b l j a n a 1963 (citiram JNG). 
53 P rim. Rigler, SR XI (1958), 206 si. 
svojega razvoja dosegli vsi tr i je glasovi monoftongično stopnjo, so so-
vpadli. Isto velja pri e-jevskih glasovih. Če sta sovpadla e in è-, je za q 
drugačen glas {sovpadejo pa seveda v paralelnih pogojih kot pri o). 
Eno takih področij s sovpadom vseh treh e-jev in o-jev je ozemlje ob 
srednji Savinji, kjer zda j nastopa včasih že nova diftongizacija v obratni 
smeri (ie). Sekundarno poudarjeni vokali se v obeh štajerskih sistemih 
skoraj redno dif tongirajo v smeri ie, uo (v panonskem sistemu so na-
vadno še kratki). Kvaliteta diftongov za sekundarno poudarjene vokale 
je v glavnem odvisna od kvalitete vokala pred diftongizacijo; je pa 
navadno obratno sorazmerna s kvalitetami pre j dolgih vokalov (oziroma 
diftongov). й se je razvil v ii večinoma le na tistih področjih, kjer je 
nastal kak nov u (predvsem iz l, ponekod, kot obsotelsko, tudi iz ou), 
drugod je navadno ali še ohranjen kot й ali pa je dal u. Pogosto se 
v obeh štajerskih sistemih, a včasih tudi v panonskem, diftongirajo tudi 
dolgi i in и oziroma iilii v ii in uu oziroma йц ali iii, ki se lahko razširijo 
(ei, [kozjaško] ou). Diftonga ei, ou se ponekod disimilirata proti širini 
(zlasti prvotna ei, оџ), v obeh štajerskih sistemih ponekod prav do ai, 
au (predvsem po južnem Pohorju in v okolici Šmarja pri Jelšah in 
Rogaške Slatine). Večinoma se širita oba diftonga paralelno, čeprav je 
tudi včasih pri enem ali drugem dosežena malo večja odprtost, le južno-
vzhodni pas južnoštajerskega sistema je ou monoftongiziral v u, medtem 
ko se je ei tam razširil proti ei ali celo ailae, oziroma dal južnoobso-
telsko e. Ta monoftongizacija diftonga ou je razmeroma mlada (gotovo 
po 16. stoletju) in ta и ni identičen z u-jem v dolenjskem osnovnem si-
stemu.64 Razvoj novejših diftongov ei, оџ (< q, o) je na splošno m a n j 
paralelen kot starejših ( < e , ö in tistih, ki z nj ima sovpadejo). 
V kratkem vokalizmu so na tem področju sovpadli o in o (goričanski 
dialekt v panonskem osnovnem sistemu, ki je najbrž nezadnje kratko 
poudarjene zloge nekoliko kasneje daljšal kot drugod na severu, je ob 
da l j šanju menda še imel o in o, vendar o tem tu ni mogoče podrobneje 
govoriti, a tudi dialektološki podatki za ta dialekt so skopi in neza-
nesljivi), e in e sta sovpadla v obeli štajerskih sistemih, medtem ko se je 
v panonskem razlika obdržala in so sovpadi le lokalni. Značilen pojav 
je razvoj kratkega э v e-jevski glas (o je ohranjen le na skrajnem robu 
Štajerske), ki je samostojen pojav in ne istoveten z razvojem dolgega э 
54 Glej Logar, Pogovori o jez. in slov. (1955), 65 (dodal bi, da gre ver je tno 
za direktno monof tongizaci jo оџ > ü brez vmesne s topnje z o). 
v e. Deloma seže ta razvoj še v skrajni vzhodni rob koroškega osnovnega 
sistema (severnopohorsko in remšniško), k jer ima ta vokal pod poudar-
kom lahko še celo svojo posebno kvaliteto (severnopohorsko).55 Razširjen 
pojav je še velarizacija a:56 po večjem delu Štajerske (brez goričanskega 
in večine savinjskega dialekta) in v Prlekij i (z južnim robom Prekmurja) 
dolgega, kar sega tudi v del osnovnega koroškega sistema, v Prekmur ju 
pa kratkega, kar je najbrž povezano z enako kvaliteto madžarskega 
kratkega a-ja. Pogosto pa pride tudi do podal jšanja kratko poudarjenih 
vokalov in s tem do izgube kvantitetnih razmerij. Y obeh štajerskih 
sistemih je ta pojav skoraj splošen, a pogosten je tudi v panonskem. 
V zvezi s kvantitetnimi razmerami bi bilo treba omeniti, da so diftongi 
tipa ei, ou lahko daljši ali kra jš i ; zlasti pohorski so navadno v prvem 
delu izrazito kratki (ëi, äi, öu, äu). 
Od akcentskih premikov je treba posebej opozoriti le na tip окб > 
oko, ki je zajel zahodni del severnoštajerskega osnovnega sistema in je 
povezan z enakim premikom v precejšnjem delu koroškega osnovnega 
sistema. 
Vse to področje je izgubilo tudi intonacijske opozicije. 
Za ilustracijo bi navedel iz južnoštajerskega osnovnega sistema si-
stem za Zibiko.57 Tam se je ei' iz osnovnega južnoštajerskega sistema 
disimiliral v ai. e se je diftongiral v ei in z n j im je sovpadel tudi pre jšnj i 
ei- (le za nekatere primere prejšnjega ei2 imajo ai), medtem ko je za e 
seda j e. Paralelno z ei' > ai se je ou razvil v аџ, a pre jšnj i o > ou. Kot 
par k ê je nastopil v nekaterih redkih primerih tudi o (v nekaterih 
tu jkah, deloma pozicijsko). Dolgi i > ii, a kratko poudarjeni i dâ î, tudi 
kratko poudarjena ü in a se podaljšata. Sekundarno in kratko poudar-
jeni e in э ter o da jo ie ter ио. V nepoudarjcnih zlogih je vsak o dal u, 
ii pa deloma i, deloma u, а э je kot na vsem tem področju prešel v e. 
Diftonge t ipa ei lahko zda j v tem govoru razstavimo, sa j ni kvanti-
tetnih opozicij niti drugih stvari, ki bi to delitev branile, in tal^o dobimo 
takle vokalni sistem: 
55 Gle j Logar , SR IX (1956), 53. 
50 Za razš i r jenos t p r im, zlasti Ramovš, KZSJ, 223—224; H G VII (glej 
s t v a r n o kazalo) . 
57 V okolici Š m a r j a pri Jelšah. Po g rad ivu v sem. nalogi M. Založnik. 
Pregled o s n o o n i h r a z o o j il i h etap v slovenskem vokalizmu 
poudarjeni vokalizem nepoudarjeni vokalizem 
i и 
ie и o 
e o 
a à 
Gre torej za pravokotni sistem, ki je v poudarjenih zlogih organiziran 
po labialnosti, v nepoudarjenih pa po timbru. Do neke mere nam to 
pojasni, zaka j se tu drži ii (oziroma zaka j se je sploh etimološki u razvil 
prav do ii), čeprav ni nastal drug и (и lahko nastopi le v izredno redkih 
onomatopoetičnih ali ekspresivnih izrazih). Na splošno pa se v sloven-
ščini le kaže težnja k trikotnim vokalnim sistemom in pozicijsko je 
pravzaprav tudi t uka j že nakazan razvoj v to smer. Pred r imajo 
namreč za e varianto e; torej nastopajo v tem parcialnem sistemu: er, 
ar, âr. 
V drugih govorih so tudi drugačni razvoji in drugačni sovpadi. 
Večkrat dobimo isti refleks za kratko poudarjeni i in sekundarno po-
udarjeni e (in э) ter za novi и (iz t, po vokalizaciji iz и ipd.), ki je prišel 
pod kratki poudarek, in sekundarno poudarjeni о. V teh govorih se na-
vadno paralelno razširi tudi (prej) kratko poudarjeni ü v ö ali celo 
diftongira v iia. Monoftongizacije so precej pogostne v južnem obsotel-
skem predelu (o predelu ob srednji Savinji glej zgoraj). Najjužnejši del 
obsotelskega dialekta različno zajemajo nekatere štajerske in centralno-
slovenske inovacije. Medtem ko so v starejši fazi dolgi e-jevski in o-jevski 
vokali imeli štajerski razvoj, pa sta kratki ë in večinoma Ъ obravna-
vana tako kot v centru. Toda pri tem mogoče ne gre za različen obseg 
inovacij, ampak za mešanje oziroma izpodrivanje nekaterih refleksov. 
To delno mešanje ni na obmejnih ozemljih nič posebnega. Je pa v tem 
predelu zanimiv meščanski govor, ki je cirkumfleks nadomestil s kračino. 
Ker so na ta način vokali iz sistema dolgega vokalizma pomnožili sistem 
kratkega vokalizma, v katerem so bili vokali z drugačnimi kvalitetami, 
ima zda j ta govor za slovenske razmere zelo bogat kratko poudarjeni 
vokalizem (v njem nastopajo tile kratko poudarjeni vokali: i, e, e, e, a, 
u, o, o, u, ii-ö, œ poleg r).68 
58 Vokalni sistem in druge poda tke za Mostec glej pri Toporišič, Dolenjski 
zbornik 1961, 203—222. 
Iz severnoštajerskega osnovnega sistema bi navedel vokalni sistem 
iz Zafošta pri Slovenski Bistrici.59 Tudi t uka j so odpravljene kvanti tetne 
opozicije, čeprav fonetična kvantiteta pravzaprav še obstaja. V diftongili 
so namreč vokali kra tki (äi ipd.). Vendar kl jub temu v sistemu ni treba 
teh diftongov jemati za enoten fonem, ampak jih lahko razlagamo kot 
skupino fonemov s pozicijskim kra jšanjem poudarjenega vokala, sa j 
vsi ti vokali iz diftongov (mislim na zveze vokal 4- i ali џ) nastopajo 
z istimi kvalitetami tudi samostojno. Obenem pa ni možen dolg vokal + 
i, и in so torej kračine v teh diftongili samo pozicijske. 
V tem sistemu so se vsi kratko poudarjeni vokali (tisti, ki so bili 
kratko poudarjeni v osnovnem severnoštajerskem sistemu ali ki so kas-
neje prišli pod akcent00) podaljšali. Sekundarno in kratko poudar jena e 
in o dasta diftonge ie in uo. Isti refleks kot kratki e da v tem govoru 
tudi э. ë in б iz osnovnega sistema dasta î in û, î in û dasta tudi p re j 
kratko poudar jena i in u, medtem ko se p re j dolga i in u ( < i t ) difton-
girata v in оџ, ki ju lahko razdelimo na e + i ter o + u. Prejšnja 
diftonga ei in ou sta se disimilirala v ai in au; prejšnj i a > a, à > a; ë in б 
sta se zožila (ni povsem gotovo, če direktno) v ? in б; etimološki ä + j 
pa je dal 3. Nepoudarjeni й je dal u. 
poudarjeni vokalizem nepoudarjeni vokalizem 
i и i и 
e o e o 
ie uo a 
ä â 
a 
Iz osnovnega panonskega sistema bi navedel sistem iz Cankove.01 
T u k a j se je б iz osnovnega panonskega sistema diftongiral v оџ in so-
vpadel s pre jšnj im ou; ë se je zožil v e; nastal je tudi že nov б, vendar 
ima še minimalno frekvenco, suj je nastal v glavnem v skupini rl > ro. 
« 
5® Po gradivu v sem. nalogi R. Berdnik. 
i» y t c l n govoru se je izvršil sekundarni akcentski premik (tip žena), za 
tem še en premik z zadn jega krutkega zloga na predtonične (kratke) vokale in 
premik c i rkumfleksa z odprtega končnega zloga proti začetku (tip oko). 
01 Po gradivu v knjigi Л. Pavel, Л vushidegkuti szlovén nyelvjûYûs hang-
tuna. Budapest 1909. 
и je iz l. Kratka o in o sta sovpadla v o, ä se je velariziral, a pa razvil 
v ä/e. 
Sistem v Cankovi je torej tak: 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i ii и i ii и 
ei ou e o 
e o ä a 
a 
Y nepoudarjenih zlogih se i in ii nevtralizirata v i. Pozicijsko nastopa 
tudi o. Razen navedenih vokalov imajo še zlogotvorni r in v nepoudar-
jenih zlogih tudi I (nov, nastal po redukciji vokalov in v tujkah). 
Diftongi ei, ou pa so že v tem sistemu nekoliko problematični. Mo-
goče bi jih bilo treba razstaviti na 'è + i in ö + и. Intonacijskih opozicij, 
ki In nam razstavitev še na jbol j branile, zda j t uka j ni. & in o pa nasto-
pata tudi v vseh takih pozicijah v besedi kot diftonga. Da so v starejši 
fazi jezika bili ti diftongi obravnavani monofonemsko, nam kaže razvoj 
»-ja in l-a (etimološki it se je razvil v o in I v » ob istočasni eksistenci 
dif tonga ou). Diftonge sem pustil nerazstavljene le zato, ker imajo za l џ, 
medtem ko v tistih prekmurskih govorili, v katerih diftong ou razpade 
na o + n, navadno o razvi jajo v u. Vendar povsem zadosten argument 
to ni. 
Ta cankovski sistem pa je obenem tudi starejša s topnja številnih 
dalje razvitih prekmurskih sistemov. Enega izmed na jda l j razvitih 
predstavlja sistem v Gorici.02 Dolgi vokali i, ü, u, e, o iz cankovskega 
sistema so se tu diftongirali v ii, iii, uu, ei, ou, nato pa so se kratko 
poudarjeni vokali podaljšali. S tem so diftongi razpadli na skupine fo-
nemov. V nepoudarjenih zlogih pa sta se e in o razvila v i in u. Tako so 
dobili naslednji sistem: 
poudarjeni vokalizem nepoudarjeni vokalizem 
i ii и i и 
e o 
e ä e u 
а 
e2 Po grad ivu v dipl . nalogi 1. Celeč. 
Pozicijsko nastopa tudi o'. Zlogotvoren je tudi r (in nepoudarjeni Z). 
Y nekaterih izredno redkih primerili je mogoče tudi že analogično vnesti 
ii v nepoudarjeno pozicijo. 
So pa tudi še drugi zanimivi razvoji. Ne sovpade povsod ei, če na-
stane iz ë v osnovnem sistemu (iz začetno sle. ë, ç) s pre jšnj im ei (< e). 
V Markovcih63 je n. pr. ei < ë razširjen in je novi ei ožji. Tudi v nepo-
udarjenem vokalizmu so še različni razvoji. Nepoudarjeni a večkrat ni 
velariziran (ampak samo kratko poudarjeni). S .tem pa je dana mož-
nost prehoda ä v a, ki narašča v smeri proti severu od pozicijskega do 
splošnega v Porabju.64 Od pozicijskih pojavov bi bilo treba omeniti, da 
nastopajo pogosto zoževanja pred nazali, monoftongizacije pred nazali 
ali k ra j šan ja pred sonanti ipd. 
V obsoško-idrijskcm osnovnem sistemu sta se dolga e in o diftongi-
rala v ie in uo, ki sta v večini tega osnovnega sistema sovpadla z ie in uo. 
Cerkljanski dialekt pa je ie in uo pred sovpadom monoftongiziral v i 
in u. Severni del tega osnovnega sistema (ob gornji Soči) ima še ohra-
njene intonacijske opozicije, medtem ko jih je področje ob Idrijci iz-
gubilo. To področje ob Idrijci65 so skupa j z jugozahodnim delom gorenj-
skega osnovnega sistema zajele še nekatere druge inovacije, ki so zdaj 
značilne za rovtarsko skupino dialektov. Med te inovacije spada zlasti 
bolj ali manj izrazito (ponekod samo fonetično) k ra j šan je dolgih i in u. 
Najbol j je to prišlo do izraza v cerkljanskem dialektu, ki je ie in uo iz 
osnovnega sistema monoftongiziral v i in п. Ta nova i in п sta prišla 
v opozicijo s pre jšnj ima (v osnovnem sistemu dolgima) i in и kot dolgi : 
kratkemu. Kra jšan je i in и je ena najpomembnejših inovacij, ki obenem 
63 Po podatki l i T. Loga r j a . 
64 P r i m . Vra tuša , SJ II (1959), 222. 
65 Mejo rov ta rsk i d ia lek t ičn i skup in i je težko postavi t i nad Tolminom pod 
K a m n o (Ramovš. ÜK, 29; H G VII, 82), ker se b is tvene znači lnost i rovtaršč ine 
začno šele pod To lminom n a d Mostom na Soči. Okol ica To lmina inja še into-
nac i jo in k r a j š a n j e dolgih i in и tu ni več posebno izraz i to in tvori v tem nekak 
prehod. Govor s ame okolice Tolmina je \ d ia lektološkem pogledu prehodni 
govor, ki pa je bl iž j i obsoškemu d ia lek tu kot rovtarščini . Zato dosedanj i tol-
minski d ia lekt l ahko razdel imo na m a n j š i severozahodni del (s Tolminom), ki 
bi kot poseben govor spada l p o d obsoški dialekt , in ostal i del, ki bi kot poseben 
govor (oziroma govori) spada l pod ce rk l j ansk i d ia lekt . Vsekakor tolmiriščina ni 
p r i p r aven izraz zu oznučevan je kakega d ia l ek ta (prim, tudi op. 60). 
z izgubo intonacijskih opozicij tvori osnovo tudi splošnemu akustičnemu 
vtisu rovtarščine.®8 
Rovtarski dialekti spadajo torej med tiste slovenske dialekte, ki še 
dobro čuvajo kvantitetne opozicije. V svojem novejšem razvoju so šli 
deloma celo v nasprotno smer kot drugi slovenski dialekti, ki so že od 
podal jšanja skrajšanega akuta (na tem ozemlju že ob začetku tret je 
etape razvoja vokalizma) težili k odpravi kratkih poudarkov na ne-
zadnjih zlogih. Kot omenjeno, so i in и ali bolje rečeno, ozke monoltonge 
celo skrajšali, pa tudi vokalov (tudi širokih), ki so kasneje prišli pod 
akcent, pogosto ne daljšajo, in sicer tam, kjer so i in и toliko skrajšali, 
da so že pred dal jšanjem sekundarno poudarjenih vokalov ustvarili 
kategorijo kratko poudarjenih vokalov v nezadnjem zlogu. 
Zaradi navedenih razvojev in že p re j omenjenega akanja , razširitve 
pre j kratko poudarjenih i in u > e in ç ter zaradi novejšega razvoja 
э > ç (zlasti pod poudarkom, nepoudarjeni je, če je bilo le mogoče, 
onemel ali pa so prevzeli zlogotvorno funkcijo sonanti) so dobili v Cerk-
nem67 (rovtarski del obsoško-idrijskega osnovnega sistema) naslednji 
vokalni sistem: 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i и i и 
ie uo • e o 
a a 
V tem cerkljanskem sistemu so torej pri dolgih vokalih i < e, e-; 
ie < ë, ë-, q. q-: a < Л, à-, э, э-; ио < й-, Ђ. о-: и < б; pri kratkih pa 
i < ï, i-, včasih i (navadno onemi); e < -ë, -ë, -q, -i, ë, e, q, po preglasu 
tudi iz a, -a; a <C -a, -b, -o, a, o, o: o < - à , э, -u, redko и; и < ii, d-, 
včasih u (navadno onemi) ter po asimilacijah nekaterih vokalov z и in 
za -o v neutr. aclj. Nosilci zloga pa lahko postanejo tudi sonanti r. 1, m, 
n, če je bil ob njih redukcije zmožen vokal.08 Intonacijskih opozicij 
nimajo. 
00 Zato sem v opombi 65 tudi razdelil tolminščino, ka j t i omenjene inovac i je 
so za rovtaršč ino pomembne j še kot močne je razvi ta s e k u n d a r n a pa la ta l i zac i j a 
in akan j e , ki deloma povezu je jo okolico Tolmina na rovtarščino. 
e7 Po sem. nalogi S. Močnik. 
68 Po izvoru so zlogotvorni sonanti vedno novi. Stari ^ se je p reko ar razvil 
v or ( tako tudi nekater i p r imer i s p redčasno redukci jo) . 
l 
V nekaterih rovtarskih govorih pa sovpade ie < ë z ie < e in q ter 
se ne razvije v i (n. pr. okolica Mosta na Soči itd.), enako kot tudi v ob-
soškem dialektu. 
Y severnem delu obsoško-idrijskega osnovnega sistema •— v obso-
škem dialektu — pa je n. pr. v Trenti49 takle vokalni sistem: 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i и i и 
ie и o e 
e e • o 
e ç -a 
a 
Poleg tega imajo še diftong ar (med dolgimi nosilci zloga). V tem sistemu 
ie in uo zastopata ie in uo ter e in o iz osnovnega obsoško-idrijskega 
sistema, e in p pa sta refleksa sekundarno poudarjenih, p r e j kratkih e 
in o.09 Zelo redek glas je e, nastal je v nekaterih primerih iz podaljšanega 
kratko poudarjenega e (različnega izvora), ki je prišel pod akcent v ne-
zadnjem zlogu, in pozicijsko iz ie v določenih zvezah s palatalnimi 
konzonanti. Pri kratkem vokalizmu nastopa a samo v izglasju, ker se je 
v internih pozicijah redno razvil v e. Kratko poudar jena e in o sta 
nekoliko širša kot v nepoudarjeni poziciji. Kratki e je torej pomnožen 
z a-jem, o pa s kratko poudar jenim in izglasnim u. Nepoudarjeni и v in-
ternih zlogih (tudi iz l), kratki i v vseh pozicijah (razen vzglasja) in a 
ter deloma nepoudarjeni e da jo e (skoraj bi ga lahko označili tudi z e). 
Sedanji kratki i je iz vzglasnega i (po asimilaciji s protezo), analogično 
vnesen iz dolgih zlogov (po enakih principih kot v centru), po asimila-
cijah vokalov z j in v 3. os. prez'. glagolov tipa looi, trpi, ki imajo iz 
nejasnih razlogov premaknjen akcent, vendar vokal ni reduciran. 
и nastopa v paralelnih pozicijah (razen zadnje) kot i. 
Na dolgih vokalih so v tem sistemu intonacijske opozicije. 
Y ostalem delu soškega dialekta so še nekatere druge značilnosti. 
Okrog Kobarida sekundarni akcentski premik še ni izvršen (povezano 
z beneškimi govori), kar je verjetno v zvezi z melodično linijo akuta, 
ki ima pri prejšnj ih akutih na nezadnjih zlogih zelo močan tonični višek 
"" ç pozicijsko tudi namesto uo in p za y-jein. 
na koncu. V nekaterih severnejših govorili predtonični o prehaja v u, 
medtem ko dobimo v južnem delu še akanje (povezano z rovtarskimi 
govori in napre j proti dolenjščini) itd. 
V beneško-kraškem osnovnem sistemu so se nazali denazalizirali 
v vokale različnih kvalitet, najbrž tudi časovno precej različno. Ne 
moremo nastaviti na tem področju enotne denazalizacije in potem iz 
enotnih oralnih vokalov nadal jnjega razvoja. 
Severni predel je oba nazala približno paralelno denazaliziral v 
zmerno široka e in ç, ki sta sovpadla z e in o iz osnovnega sistema. Ker 
ta predel ni izvedel sekundarnega akcentskega premika, je sistem dol-
gega vokalizma zelo preprost in ni doživel kakih posebnih razvojev, 
zato kaže v primerjavi z drugimi slovenskimi vokalnimi sistemi raz-
meroma precej arhaično stopnjo. Pri kratkem vokalizmu je malo več 
sprememb, vendar gre tudi tu predvsem le za razvoj a > a in lokalno 
nekoliko različno obravnavanje kratkega e ter deloma tudi i in й. Na ta 
način so z navedenimi razvoji in razvojem predtoničnega e > a dobili 
v Breginju tale vokalni sistem70 (na dolgih vokalih so intonacijske 
opozicije) : 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i и i и 
ie uo e o 
e ç a 
a 
V dolgih zlogih imajo tudi ar, v kratkih zlogih pa nastopa ob so-
nornikih še a, toda lahko bi te skupine ar, al, am, an imeli za zlogo-
tvorne sonante (r, /, m, n). 
y0 ' O' O ' O ' 
Južnejši predel (briško-banjško-kraški) je obdržal nazale najbrž še 
dal j časa. Glede na kvantiteto so še pred denazalizacijo dobili različne 
kvalitete. Tako so se v izglasnih in kratko poudarjenih zlogih v vsem 
južnem predelu razvili v a/q in и (ali sprva lahko tudi o), v internih 
nepoudarjenih so menda povsod sovpadli z e in o, v dolgih zlogih pa so 
70 Nas tav l j en po Logar , SR IV (t<>51), 223 sl„ in po magne to fonsk ih po-
snetkih v a rh ivu Inš t i tu ta za slovenski jezik SAZU. 
*5 Slavist ična rev i j a 65 
se v briško-banjškem delu razvili proti širini (aie, ç), v kraškem pa proti 
ožini (v zahodnem kraškem delu71 q proti širini, o proti ožini). Vsaj de-
loma je to najbrž tudi posledica različnih časovnih relacij pri denazali-
zaciji (glede na geografijo, kot glede na pozicijo in vrsto nazala). Sol-
kanski govor je denazaliziral q v neke vrste reduciran glas (ki preide 
zda j v glavnem v a, v Grgar ju pa v nekak ya)~'2 ki pa je moral iti 
preko Ц, ker da tam tudi ä ob nazalnem konzonantu isti refleks. Ta 
južni predel je izgubil inionacijske opozicije. 
Y Kojskem. kjer je za q refleks a, za o g, za ö iz osnovnega sistema 
uo, za sekundarno poudar jena с in o pa ç in ç, je dolgi vokalizem prav-
zaprav tak kot v Breginju, le da je t uka j še a podaljšan, seveda ima 
drugačen izvor in drugačno frekvenco. Značilna pa je za ta govor neke 
vrste metatonija. Vokalna redukcija izglasnih vokalov (ki zajame eti-
mološka -i in -u ter tudi -it < -o in -a < -q) je t u k a j zapustila sledove 
v kvantiteti in tonični podobi predhodnega vokala.7® Težko je reči, k a j 
t uka j pravzaprav označuje (markira) te metatonirane vokale, ali kvan-
titeta ali intonacija. Če intonacija, potem bi tudi v tem pogledu bil 
kojščanski vokalizem enak breginjskemu (seveda fonetična podoba te 
intonacije in njena distribucija se razlikujeta od breginjske). 
Drug značilen pojav, ki ga srečamo v tem koncu, je vokalna har-
monija. Vokalna harmonija je sicer v slovenščini razmeroma pogosten 
pojav, vendar jo srečujemo v jugovzhodnem delu slovenščine bolj pozi-
cijsko omejeno (pri 111. že zgoraj naveden razvoj e [< e\ > e pred e, 
v osnovnem dolenjskem sistemu so po vokalni harmoniji prešli predlogi 
na, za, nad > ne, ze, ned7i ipd.), severozahodni del slovenščine pa jo ima 
na več različnih, čeprav ne strnjenih področjih na različne načine (glede 
na odprtost, t imbre ali resonanco) precej daleč razvito.75 V novejšem času 
se zdi, da vokalna harmonija čedalje m a n j deluje, sa j celo v rezijanščini 
71 Tudi južni rob briščine bo spudal sem, prim. Logar, J iS IV (1958/59), 133. 
72 Pr im, zu refleks a - ja ob nazalnem konzonantu in za refleks nazala ç: 
Pagon (pismo Cufu) , ZMS 11 (1900), 239; Škrabec. Cv. XXVIII, 1 с, XXX. 3 c ; 
Logar, SR V—VII, 163-164, VI11, 3 9 - 4 2 ; Rigler. JNG, § 41. 
73 Glej Škrabec, Cv. XX (1902), 3 b ; podrobne je Logar, SR IX (1956). 41, 
XI (1958), 111—112. 
74 Gle j Rigler, SR XII (1959/60), 230-248. 
75 Pri ni. Baudouin de Cour tenay . Opvt , 89 si., za Rezijo; Scheinigg. Kres 
1881, 525 si., P rogram des к. k. S taa t s -Gymnas iums zu Klagenfur t 1882. 3 si., za 
Rož (glede rožanske vokalne ha rmon i j e prim, še spodaj ) ; Štrekelj , AfslPh XXXV 
(1914), 138, za Kras; Logar. J iS IV (1958/59), 134, za Banjščiee (v sekundarno 
poudar j en ih zlogih, n. pr. nostra : sestre, naga : na nèg). 
ni več živ pojav, zlasti v centralnih dialektih pa se zda j (najbrž po 
18. stoletju) pojavl ja celo nasproten pojav vokalne disimilacije.76 
Eden izmed govorov, ki so razvili vokalno harmonijo, je tudi ko-
menski govor77 v kraškem dialektu. Ta govor je večinoma reduciral 
kratka i (razen izglasnega) in e iz osnovnega sistema v e, kratki a (tudi 
tistega, ki je v posameznih primerih po asimilacijskem ali disimila-
cijskem akan ju nastal iz o) in kratko poudarjeni refleks za q in najbrž o 
pa v a (kratki и ima več refleksov, redukcije izostanejo pogosto pri 
posttoničnih glasovih, vendar teh stvari tu ni mogoče podrobneje obrav-
navati). Toda ta dva glasova sta ostala samostojna fonema samo v 
nevtralni poziciji (v zadnjem zlogu, če ni bil v soseščini palatalni 
konzonant), drugod sta se vokalno harmonično porazdelila glede na 
naslednji prednj i ali zadnji vokal (ob palatalnem konzonantu je tudi e). 
Kakor sem že omenil, je kraščina razvila refleks za o proti ožini. Bil 
je take kvalitete, da se je razvil v uo, in sicer prej kot je to stopnjo 
dosegel б iz osnovnega sistema (=t>-), ki je na tem ozemlju do danes 
tudi dal uo. To nam dokazuje p rav komenski govor, ker je uo < o 
skupa j z uo iz osnovnega sistema (slovenski cirkumflektirani o) razvil 
v u, preden se je б iz osnovnega sistema (slovenski novoakutirani o) 
razvil v uo.78 Ta uo (iz cirkumfl. o in o) je komenski govor razvil v и 
zato, da je spet vzpostavil ravnotežje v sistemu, kajt i za etimološki u 
je iz sosednjega notranjskega dialekta prevzel у (varianta ii). Za dolgi 
q imajo zda j ie; ë in б iz osnovnega sistema sta se diftongirala v ie, «o; 
e in o, ki sta prišla pod sekundarni poudarek, pa sta zavzela mesto 
dolgih e in p (isti refleks dasta tudi kratko poudar jena e, o). Tako je 
v komenskem govoru (za k r a j Gorjansko)77 tale vokalni sistem: 
dolgi vokalizem 
i у и 
ie uo 
? 9 
a 
kratki vokalizem 
i у и 
о 
? э § 
а 
70 Gle j Rigler, SR VIII (1955), 225 si., in J NC», § 110. 
77 Po g rad ivu pri Št rekel j , Afs lPh XXXV, 150—150; Morphologie des Gör -
zer Mit te lkars tdia lektes , Wien 1887. 
78 Severno in zahodno od komenskega govora pa se uo za Q ni razvil v и 
in sta oba uo z d a j sovpadla . Pr im, o r azvo ju ç v k raškem dia lektu še Rigler . 
RSI XXI (1960), 30—32. 
5' 67 
Pri kratkem vokalizmu nastopajo v izglasju (tudi pod kratkim poudar-
kom) lahko vsi vokali razen pod kratkim poudarkom v internih zlogih 
le e in a ter v redkih primerih o (iz o ali u, ki sta prišla pod akcent ob 
zadnjem akcentskem premiku), v predtoničnih zlogih pa sta najbol j po-
gostna tudi e in a ter tudi še o, redka pa sta i in у. э je refleks izglas-
nega q, posttonicnega etimološkega э, a v nekaterih primerih je nastal 
tudi po redukciji iz posttonicnega i.79 
Na problematičnosti v nastavljenem osnovnem koroškem sistemu 
sem že opozoril. Ni gotovo, k d a j se je vključil e v druge foneme. Po 
govorih se je vključeval različno: na zahodnem in vzhodnem robu 
osnovnega sistema je šel v ie, drugod pa najpogosteje v e. Na zahodu 
(ziljsko) sta e in e' sovpadla v e, zda j navadno že e, isto se je zgodilo 
pri o-jili in mesto širokih e in ç sta zavzela refleksa nazalov in e2, ki pa 
sta zda j skoraj bolj indiferentna kot široka. Nista pa povsod sovpadla 
e in e'. Že od Roža (n. pr. Sele) proti vzhodu srečujemo govore z ohra-
njeno razliko med obema, e2 (obenem z refleksom za q, pa najsi bo de-
nazaliziran ali še nazalen) je v tistih govorih, v katerih je bil širši od e' 
in ki so hkrati tudi ä labiovelarizirali v â, zavzel izpraznjeno a-jevsko 
mesto (n. pr. pogosto v podjunŠčini). 
\ rožanščini in vsaj delno v podjunŠčini se je razvil še ë kot pozi-
cijski glas."9 Obseg njegovega nastanka še ni jasno določen. Zdaj je ve-
činoma že izgubljen: je pa v nekaterih govorih stopil z določenimi ali 
vsemi c-jevskimi glasovi v opozicijo kot ozek (e) proti širšemu ali širšim 
glasovom (iz drugih e-jev). 
V koroščini je treba izmed nekaterih značilnih vokaličnih pojavov 
omeniti razvoj ie in uo v i in и v delu rožanščine, vendar sta ta i in и 
v nasprotju s cerkljanščino sovpadla z etimološkima i in u. Značilna je 
še rožanska vokalna harmonija, ki je nepoudarjene e-jevske in o-jevske 
vokale ob poudarjenih ozkih vokalih zožila. Tako sta bila v Aepoudar-
jenili zlogih dvojna e in o; širši e se je potem v rožanščini razen v iz-
79 Tudi Strekljeve zlogotvorne sonante lahko razrešimo na э + sonant. 
80 Pr im. Scheinigg, Kres 1881, 618; P r o g r a m . . . , 23—26; Ramovš, H G VII. 
12, 22—23; Isačenko, Sele, 31, 80—81. 
glasju večinoma razvil v a,81 ožji pa je ostal e, pri o-jili sta lahko še 
zda j dve kvaliteti ali pa sta sovpadla.82 
Za ilustracijo bi navedel nekaj vokalnih sistemov. 
V St. Jakobu v Rožu83 so razvili ie in uo v i in и; e, e in e' iz osnov-
nega sistema so t u k a j sovpadli in dali do z d a j e, o in ç pa o; e~ in e 
sta dala e, o pa o. Morebitni ë ni zapustil sledov. Ker ta govor ni izvršil 
niti sekundarnega akcentskega premika niti premika cirkumfleksa proti 
začetku, je sistem dolgega vokalizma dokaj preprost. Preprost je tudi 
kratki vokalizem, upoštevati je treba le moderno vokalno redukcijo, po 
kateri sta se i in и razvila v э in tudi širša varianta kratkega e v a 
(razen v izglasju). Ožja in širša (pozicijska) varianta nepoudarjenega 
o-ja se že zelo težko ločita. Kratki e + i je dal e (nastopa samo v iz-
glasju): 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i и и 
в о -e 
а 
в о С О 
а а 
Imajo tudi še эг. Pri kratkem vokalizmu je и izredno redek (v glav-
nem le v končnici dat. sing. mase. nekaterih zaimkov in pridevnikov -uma 
ter v izjemnih primerih analogičen kot druiû »drugega«), i-ja pa sploh 
nisem našel. Kratki e v internih zlogih se nagiblje k ožini, medtem ko je 
izglasni -e zelo ozek. 
Mnogo bolj kompliciran vokalizem je v Selah.84 lu e in e' nista 
sovpadla, zato je e2 (v katerega je prešel seveda tudi refleks za ç) so-
vpadel z e', ki je zda j diftongiran v eä/ea. Ker poznajo t uka j sekundarni 
akcentski premik, so dobili še sekundarno poudarjeni e, ki je sovpadel 
z e iz osnovnega sistema in je zda j zanj širok e (sekundarno poudarjeni e 
je torej ožji od refleksa za ë- in ç). Enako je pri o-jili refleks za o sovpadel 
81 Scheinigg (v delili iz op. 75) je mislil, da gre e > a po vokalni harmoni j i , 
toda razvoj ç > a je pojav, ki ui odvisen od sosednjega zloga, vokalno harmo-
nično je le zoženje e (111 o) pred ozkim poudar j en im vokalom, ki se je izvršilo 
pred pojavom ç > a. 
82 V nekater ih govorih pa gredo ožje var iante e- ja in o-ja celo v i in и 
(sporočilo dr. T. Logarja) . 
83 Po gradivu, ki ga je zbrala M. Janežič za SLA, in njenih osebnih po-
datkih av tor ju . 
84 Po lsačenku, Narečje vasi Sele na Rožu, L jub l j ana 1939. 
z ç (zdaj pa/oa), medtem ko za sekundarno poudarjeni o ni gotovo, če je 
sovpadel z o iz osnovnega sistema, ali je malo širši. Isačenko namreč 
navaja8 5 poleg oa še ç in o, toda iste primere z o iz osnovnega sistema 
piše enkrat z p, drugič z o.80 Imajo tudi ë, in sicer zda j brez pozicijske 
razvrstitve. Za sekundarnim akcentskim premikom so izvedli še en 
akcentski premik, in sicer z dolgega in kratkega (v zapoznelih primerih) 
končnega odprtega cirkumflektiranega zloga, toda premaknjeni akcent 
še ni podaljšan. Razvoja kratkega e > a ta govor ne pozna, v njem je 
nasprotno vsak nepoudarjeni e prešel v i, enak glas da tudi nepoudar-
jeni i. Vsak nepoudarjeni o je zožen v o. Že iz tega je jasno, zaka j so 
c-jevski in o-jevski vokali, ki so prišli pod akcent pri zadnjem akcent-
skein premiku, ozki. Pod kratkim poudarkom sta i in и dala a. V Selah 
so zda j po Isačenku tile dolgi vokali: i, id, e, e, ea, a, oa, ç, о, иэ, и, ë 
(e je v tujkah). 
Znano je, da imajo v delu Podjnne še zda j prave nazalne vokale,87 
vendar samo v dolgih zlogih. Na področju, k jer prebivajo tako imenovani 
Dravci, imajo tale vokalni sistem:88 
dolgi vokalizem kratki vokalizem 
i и i и 
ia ua e a o 
e o a 
ea oa + 4 o 
a a 
Za ц, o, i, и ni potreba pojasnil, ia, ua so za ie (in e), uo; â je iz dolgega a, 
a pa iz es; ea je za e'; oa za 9. Sekundarno poudarjeni vokali so še 
kratki , in sicer à, d za sekundarno poudarjena e, o.80 
85 L. c., 29. 33. 
86 N. pr. prosam 1. е., 29 : pr^sam 1. е., 62, ipd. 
87 Li tera turo prvih poročil o nazal ih glej pri Nahtigal , ČZN XII (1915), 84 
in 85. O naravi teli nazalov prim. Tesnière, Sli I I I (1950), 263 si. 
88 To je ozemlje od Djekš na severu v jugovzhodni smeri proti Dravi . 
Sistem je iz Isačenka, RES XV (1935), 55 si.; XVI (1936), 38 si. Premalo pa je 
podatkov, da bi se dalo točno ugotoviti , če je ar res obravnavan polifonemsko. 
Tudi glede e in o je p remalo podatkov. 
89 Podrobneje glej pri Isačenku, 1. c. 
Drugod so še drugačni razvoji. Omeniti je treba še premik cirkum-
fleksa v ziljščini proti začetku,90 k je r novo poudarjeni vokali sovpadejo 
z refleksi za akut i rana e in o v nezadnjih zlogih. Ti premiki so znani 
tudi na vzhodu. V ziljščini k ra j ša jo (verjetno pod nemškim vplivom) 
dolge vokale v zaprt ih nezadnjih zlogih.90 Od mežiščine na vzhod so 
izgubljene intonacijske opozicije itd. Predvsem pa je treba omeniti še 
rezijanščino s skrajnega jugozahodnega roba koroškega osnovnega si-
stema. Sprva je doživljala povsem koroški razvoj,01 glede vokalizma 
skoraj tako kot ziljščina, le sekundarnega akcentskega premika, ki ga 
ziljščina že pozna, rezijanščina ni izvedla, pač pa še premik cirkum-
fleksa proti začetku.02 Nato je razvila neka j samostojnih pojavov: 
poudarjeni ozki e-jevski in o-jevski vokali (rezijansko ozki, t. j. staro-
akut i rani ë in novoakutirana e in o v vseh pozicijah), a v večjem delu 
Rezije (razen Bele) tudi dolga i in и so postali zasopli, vokalna harmo-
nija se je močno razvila, in sicer glede na odprtost (pri rezijansko ozkih 
e in o) in zasoplost (pri istih in še pri i in u), izgubile so se intonacijske 
opozicije, zda j tudi že ni več kvantitetnih opozicij. 
Najbol j značilni za rezijanščino so zasopli vokali. Fonetično so ne-
koliko krajš i od nezasoplih. Vokalna harmonija pa zda j že ni več živ 
pojav in se refleksi že analogično izpodrivajo in prenašajo v drugačne 
pozicije, kot so utemeljene po vokalni harmoniji. Vokalni sistem je tak: 
i 
e 
e 
а 
Enak sistem je tudi v nepoudarjenih zlogih, le da tam ne poznajo 
dvojnih kvalitet e-ja in o-ja. Sistem zasoplih vokalov ima samo dve 
opoziciji: graduaIno in labialnostno. i in и sta torej v razmerju nela-
bializiran : labializiranemu, i in e kot visoki : nižjemu (oziroma ožji : 
širšemu). 
Navedeni sistem je z Njive,49 i in и sta refleksa osnovnih ie in uo, 
e in o (ki nista ozka, ampak indiferentna) sta refleksa nazalov, e in ç 
»o Glej Gra fenaue r , Afs lPh XXVII, 195 si. 
91 P rini. Naht igal , CZN XII (1915), 121; Ramovš, C J K Z VII (1928), 107 si., 
I IG VII, 30 si. 
92 Glej Bajec, CJKZ 111 (1931-22), 40 si. Težko je reči, ali je ta pojav gene-
tično povezan z ziljskim. 
u 
o 
pa refleksa v osnovnem sistemu kra tkih , a z d a j poudar jenih nazalov 
(t. j. v osnovnem sistemu kra tko poudar jen ih in tistih, ki so prišli pod 
akcent pri premiku cirkumfleksa proti začetku) ter i in ù. a iz osnov-
nega sistema je v tem govoru dal a.93 V glavnem enake vokalne sisteme 
imajo tudi drugi rezijanski govori, le posamezni mlajš i razvoji so raz-
lični (kot n. pr. pri k ra tkem a, a, na Beli tudi pr i zasoplih vokalih: tam 
d a j o t in ù zasople i in u, tam postane zasopel tudi nekdanj i a; na Njivi 
gre pozicijsko ob nazalnih konzonantih a > e, na Solbici pa v S ipd.). 
„ ^ y . ^ a c e t n i fazi je slovenščina-imela tudi zlogotvorna r in L Zaradi 
nj ihovih specif ičnih lastnosti jih pri sistemskem razvoju vokalizma 
nisem sproti upošteval drugače, kot če so se zaradi fonetičnih sprememb 
razvili v navadne vokale in stopili na posebno mesto v vokalnem sistemu. 
Kakšna je natančno bila fonetična realizacija teh r, / v kasnejših 
obdobjih, tu ni mogoče ugotavljat i . Ponekod se je pred n j ima razvil še 
poseben vokalični del, nekak polglasnik, drugod (zlasti na področju 
s panonskim osnovnim sistemom) pa ne. To, da sta v slovenščini a in r 
tudi samostojna fonema, pa še ni dovolj, da bi mogli r, kadar je fone-
tično realiziran kot ar, razdeliti na a + r. Slovenski ar je bil (in je 
mars ik je še zdaj) enoten fonem — diftong, p rav tako di f tong kot ou ipd. 
Pač pa ar < r (kadar ni kot r ohranjen) razpade na dva fonema v ne-
poudar jenih zlogih (o kra tko poudar jen ih glej spodaj) , sa j v nepoudar-
jenih zlogih tudi ni drugih diftongov, ki bi bili enotni fonemi. Dokaz za 
monofonemskost d i f tonške skupine ar (v starejšem obdobju) je že v tem, 
da poudar jeni a določeno obdobje ni mogel stati v nezndnjein zlogu (ker 
se je podal jšal in razvil v ale), medtem ko ar lahko stoji; a kot kra tek 
vokal skozi dolgo obdobje ni mogel biti nosilec intonacijskih opozicij, 
a ar jih je vseskozi imel.94 Razen tega se je a v dif tongu ar samosvoje 
razvijal — pogosto v drugačne glasove kot sicer a v istem govoru. Da tu 
ne gre, vsaj povsod ne, samo za drugačen pozicijski razvoj, nam do-
kazuje to, du se n. pr. izglasni praslovanski -rr,, -гь, ki se v sloVenščini ne 
obravnava kot zlogotvorni r, ainpuk s sekundarnim a kot a + r (11. pr. 
v .slobar je a + r in ne di f tong ar), navadno razvija drugače (paralelno 
i 
'» Tudi ar je dal ar, kur kaže, du je tukaj or že pred tem ruzvojeiji razpudel 
na э + r. 
114 Prim, podobne ugotovitve pri Škrubcu, JS I, 56— 5K. Prim, tudi Isufenko. 
Šele, 41—4.2. 
velja za /). Tudi fonetično se a v diftongu ar večkrat razlikuje od vseli 
drugih glasov. V dolenjskem osnovnem sistemu je zanj pogosto ar; tako 
je v Ambrusu n. pr. gari »garij« : gari »grji«, za rt »žrd« : žart »žreli« 
(a + r : ar : a + r; samega a ni). 
Zaradi navedenih dejstev n. pr. v gorenjščini v sistemu iz Črne ne 
moremo razstaviti diftonga ar, pač pa ga lahko razstavimo v sistemu iz 
Smlednika, ker tam ni kvantitetnih opozicij. Prav tako ga ni mogoče 
razstaviti v obeh navedenih dolenjskih sistemih. V štajerskih dialektih 
se je ar pogosto razvil v ar, čeprav se tam a ne razvija v a, tako imajo ar 
tudi v obeli navedenih sistemih iz Zibike in Zafošta; toda zda j je v njih, 
kot ostali diftongi. razpadel na a + r. V panonskem sistemu je še kot r 
ohranjen. V obsoško-idrijskem pa je v obsoškem dialektu ohranjen, v 
rovtarskem delu pa je. ker so uvedli kračino tudi v nezadnje zloge in 
izgubili intonacijske opozicije, razpadel na a + r. kar nam lepo dokazuje 
cerkljanščina, ki je potem ta a razvila tako kot vsak drug a v o. Podobne 
stvari so tudi v beneško-kraškem in koroškem95 osnovnem sistemu. 
Isto kot za r je veljalo sprva za l, razlika je v tem, da se je t do 
zdaj povsod razvil v druge glasove. listo ozemlje, ki je obdržalo r (pa-
nonski osnovni sistem), je obdržalo tudi I in ga nato razvilo v u."e Drugod 
se je diftong al okrog 16. stoletja razvil v ou. V nepoudarjenih zlogih 
(o krutko poudarjenih glej spodaj) je l pogosto tedaj že razpadel na 
a + I (prim, pri r) in dal potem ob prehodu I > и po asimilaciji večinoma 
», ponekod pa je šel morda direktno l > u. Dif tong ou se je različno 
vključil v vokalne sisteme: na štajerskem področju je sovpadel s prejš-
njim diftongom ou, drugod je težko določiti, ali je zavzel svoje posebno 
mesto v vokalnem sistemu ali je veljal za varianto zda j enega, z d a j 
drugega o-ja pred u. Najbrž se je v različnih kra j ih to različno obrav-
navalo. Nadal jnj i razvoj tega ou je po dialektih različen: na Štajerskem 
se je razvijal enako kot prejšnj i ou, bodisi v smeri disimilacije proti au, 
bodisi asimilacije v o (gornjesavinjsko) ali и (obsotelsko),97 ali pa je še 
ohranjen. Drugod je tudi pogosto še ohranjen (vendar ga moremo večkrat 
razstaviti na o + u). na nekaterih področjih pa se je asimiliral v и (ob-
95 Prini. tudi Isačenko, 1. c. 
"" Le sporadično se je včasih pojavil vokalični element pred I ali za nj im 
(prim, besede kot slozu ipd.). 
"7 Ali je inoščanski govor tudi razvil današnji и preko оџ (monoftongiza-
cije drugačnega оџ > и je verjetno izvedel) ali pa direktno / > u. ker ima zdaj 
tudi r, ni mogoče ugotoviti. 
soško, večinoma beneško, deloma kraško, deloma južnonotranjsko), red-
keje v o (deloma gorenjsko, lokalno notranjsko). 
V kratko poudarjenih zlogih je razvoj pri r, l precej kompliciran in 
po narečjih različen. Včasih kaže, da je v njih tak razvoj, kot bi bil r, l, 
drugič kot bi bil э + r, э + t, a tretjič, kot da bi se bili podaljšali. 
S tem je pr ikazan razvoj slovenskéga vokalizma seveda samo v glav-
nih obrisih.08 Je še dosti mladih lokalnih razvojev, ki jih tu ni bilo 
mogoče omenjati, ki pa pripeljejo še do številnih različnih vokalnih 
sistemov — različnih glede tipologije, predvsem pa glede izvora. Pr i 
današnj ih sistemih, kar sein jih navedel, nisem imel namena podati 
tipologije slovenskih vokalnih sistemov, ampak sem skušal navesti pred-
vsem take, ki bi čimbolj ilustrirali razvoj. Pa vendar so navedeni sistemi 
tipološko precej različni, sa j vsebujejo različno število diferencialnih 
znakov, so dvorazredni ali trorazredni, trikotni ali kvadratni , deljeni 
po kvantiteti ali ne, imajo intonacijske opozicije ali ne, zlasti pa vsebu-
jejo različno število vokalov. Na splošno je v njih dolgi vokalizem 
številnejši od kratkega (oziroma akcentuirani od neakcentuiranega), 
samo v enem primeru (moščanski govor) je postal kratki vokalizem 
številnejši od dolgega. Konzonantizma tu nisem obravnaval, vendar bi 
omenil, da kaže, da v okviru slovenščine ni medsebojne tipološke odvis-
nosti vokalnih in konzonantskih sistemov. 
Če pogledamo tipologijo sistemov v razvoju, pa vidimo, da je največ 
sprememb nastopilo v številu vokalov in kvantiteti , druge spremembe 
so redkejše. S fonetičnimi razvoji je včasih prišlo narečno do četvero-
kotnega sistema, toda k a j kmalu se pokaže spet težnja po razvoju 
v trikotnega. Bolj obstojni so bili trorazredni sistemi (s samostojno opo-
zicijo labializirani : nelabializirani — t. j. sistemi z ii), čeprav se v novej-
šem času tudi to že rado odpravlja. Neodvisno drugo od drugega se 
odpravl ja jo kvanti tetne in intonacijske opozicije, a akcentsko mesto še 
nikjer v slovenščini ni vezano na isto pozicijo v vseh besedah. , 
08 Za r ekons t rukc i jo s ta re jšega s t a n j a sem poleg c i t i ran ih del in c i t i ranega 
g rad iva u p o r a b l j a l tud i grudivo, ki ga ima zbranegu Inš t i tu t zu slovenski jezik 
SAZU za SLA (veliko večino ga je zbra l dr . T. Logar) . Vsi zapisi ter seminarske 
ali d ip lomske naloge, ki so j ih naprav i l i š t uden t j e in sem jih u p o r a b l j a l , so 
delali š t uden t j e domačini , a zapis je bil z nj imi p rekon t ro l i r an tudi v Inš t i tu tu 
za slovenski jezik. Kr i t ično sem upo rab l j a l tudi d rugo doslej ob jav l j eno dia-
lektološko gradivo. 

Če pr imerjamo sisteme med seboj, potem vidimo, da so nekateri 
znatno bogatejši od drugih. Vendar je to res samo s tipološkega stališča. 
V resnici je jezik, če je preveč izgubil na enem področju, to vsaj in-
direktno nadomestil na drugem — seveda ne vedno v enaki meri. Če 
primerjamo n. pr. cerkljanski vokalni sistem s sosednjim obsoškim (tren-
tarskim), ima obsoški tri dolge vokale več in na dolgih vokalih into-
nacijske opozicije, kar jih pravzaprav še podvoji. Toda v cerkljanskem 
sistemu v pr imerjavi s trentarskim kratko poudarjeni vokali niso pozi-
cijsko omejeni in imajo znatno večjo frekvenco, zato je cerkljanski 
kratko poudarjeni vokalizem funkcionalno neprimerno bolj izkoriščen 
kot trentarski. Seveda te stvari ne ostajajo vedno v obsegu samih vokalov. 
V Gorici je n. pr. kvanti tetne opozicije nadomestilo povečano število 
sonantov. Izguba intonacij. ki navadno ni neposredno nadomeščena, se 
lahko nadomesti z manjšo redukcijo končnic, s tem pa dobi nadomestilo 
v morfološki strukturi . Nasprotno pa močna redukcija končnic lahko 
privede do uvedbe novih intonacijskih opozicij.1'9 Toda ker obstoji v je-
ziku vedno določena redundanca, se je seveda lahko izvršilo tudi več 
sovpadov, ne da bi jezik reagiral nanje : vendar predaleč to ne more iti, 
in novi razvoji spet vzpostavijo neko ravnotežje in potrebno ali za 
določeno obdobje celo preveliko redundanco. 
R é s u m é 
L ' au teur é tud ie le vocal isme slovène en tan t que déve loppement d 'un système, 
ou plutôt , après la division du sys tème un ique , en tan t q u e développement des 
systèmes, et il d is t ingue dans ce déve loppement p lus ieurs phases caractér is t iques . 
Une telle é t ude de sys t ème nous m o n t r e l 'évolut ion de la langue dans une 
a u t r e dimension et d 'une man iè re bien plus complexe que l ' é tude de c h a q u e 
voyelle séparément , mais elle fa i t encore mieux, elle mon t r e que cer ta ines ex-
pl icat ions ne sont plus valables, puisqu ' i l est impossible de les coordonner si 
on considère le vocalisme comme un sys tème: en outre , elle nous présen te 
toute une série de possibilités p o u r des expl ica t ions nouvelles ou du moins plus 
précises. 
P a r m i les premiers phénomènes du vocalisme slovène comptent , la ferme-
tu re de ë et la dénasal isa t ion des voyelles nasales dans la par t ie sud-est du 
slovène actuel . C e déve loppement est, au fond, dialect ique, du point de vue 
vieux-slave, mais il représente aussi la p remière é t ape d a n s le développement 
•lu vocal isme slovène. L 'é ta t actuel dans le sud-est peut ê t re dédui t le plus 
fac i lement d 'un ë qui s'est fermé, et dans le nord-ouest d 'un ë ouvert , mais non 
99 Print , zgora j za Kojsko. 
d 'une répar t i t ion cont ra i re ou d 'un é r e fe rmé c o m m u n ù toute la Slovénie. Il 
est donc nécessaire de rall ier les ref lexes actuels pour ë long et b ref , et une 
telle expl ica t ion éclairci t très bien leur r a p p o r t réc iproque qui a été jusqu ' ic i 
incompréhensible . Cet te même région du nord-ouest qui a conservé le ë ouvert 
a conservé aussi les nasales. Si on considère ces deux phénomènes du point de 
vue des lungues slaves tout entières, on voit qu ' i ls s 'accordent mieux qu 'on ne 
l 'a pensé jusqu ' ic i ; le nord-ouest de la Slovénie est donc la t roisième région dans 
le domaine des langues slaves qui a conservé un ë de qual i té ouverte . 
Dans la deux ième phase de l 'évolution, on voit que la qual i té des voyelles 
dépend en pa r t i e dé jà de leur quant i té , ce qu'on r e m a r q u e d 'abord chez о qui 
devient dans les systèmes, d 'après sa quant i té , le pendan t de voyelles antér ieures 
diverses: le о long f o r m e en ef fe t un couple avec le ë long, tandis que le о bref 
forme, t ou jou r s le couple du e bref é tymologique. Ce phénomène est carac tér i -
s t ique pour le slovène cont re le serbocroate . Dans cet te phase on voit dé jà 
d iph tonguer les voyelles longues qui sont des ref lexes pour ë et o. 
Tand i s que jusqu 'à cette époque-là , le slovène est resté divisé en deux 
moitiés, dans la troisième phase le t racé des isoglosses change ; si on les com-
pare avec les précédents , on voit que les n o u v e a u x phénomènes occupent des 
aires ent ièrement d i f fé ren tes . La pa r t i e est se joint à la pa r t i e nord, et le sud 
à l 'ouest. Le p remie r phénomène qui indique ce nouveau t racé des isoglosses est 
l 'a l longement des syl labes à accent bref non-f inales , qui s 'a l longent clans le 
nord plus tard que dans le sud. La théorie sur r a l longement précoce et tardif 
des syl labes brèves non-f inales (al longement de l 'ancien accent aigu abrégé et 
du nouvel accent aigu sur les brèves) ne nous exp l ique seulement les doubles re-
f lexes dé jà connus pour è dans la zone nord, mais aussi la coïncidence de e 
à accent c i rconf lexe et de с à accent aigu nouveau dans la région à a l longement 
précoce, la coïncidence de e à accent c i rconf lexe et de ë tou jours long dans les 
dialectes de la S tyr ie septentr ionale , etc. Si 011 é tud ie les phénomènes suivants 
011 voit les isoglosses changer sans cesse, p. ex. dans l 'évolution de â en a ou 
en e l 'isoglosse se déplace à l'est encore plus vet-s le sud qu'elle ne l'a fa i t lors 
de l 'a l longement des syl labes à accent bref non-f inales , et il s 'ensuit une rap ide 
désagrégat ion du vocal isme et la fo rmat ion de nouveaux systèmes dialect iques. 
Л cause des modif ica t ions quan t i t a t ives et, au sud-est , de lu dénasal isat ion, 
les systèmes vocal iques se sont compliqués, il n'est donc nul lement su rp r enan t 
qu 'on uit vu a p p a r a î t r e 1111 penchan t ù la s impl i f ica t ion . Un exemple très 
carac té r i s t ique de s impl i f ica t ion nous est o f fe r t par le sud-est dans le g roupe 
d i s e brefs . Il y u eu pa r tou t d a n s le sud-est trois e b refs (e, e, ç), et ils ont été 
rédui ts p a r t o u t à deux, niais de man iè re d i f f é r e n t e selon les régions: duns la 
région cent ru le e ( < ê) s'est déve loppé en i (muis devant e il s'est développé 
en e, à cause de l ' ha rmonie vocalique), en Styrie , 011 a réuni e et e en e, et 
dans la région pannonienne , tout comme duns le ka jkav ien , e et e en un même 
son. D a n s ce même temps, on voit a p p a r a î t r e d ' au t res changements ; tandis que 
diverses d iph tonga isons réunissent les dialectes s tyr iens du sud et du nord, le 
développement ou > и divise les diulectes du centre, et au nord-ouest il y u 
pur endroi ts p robab lemen t dé jà lu dénasal isa t ion des nusales, etc. 
Nous avons obtenu de cette façon un cer ta in nombre de systèmes voca-
liques de base, développés dans les régions su ivantes : Haute -Carn io le , Basse-
Carniole , S tyr ie de sud, S tyr ie de nord, Pannon ie , vallée de la Soča—Idr i ja , 
Vénétie—Karst . Ca r in th i e (la longueur de l ' é tude é tan t limitée, j 'a i dû renoncer 
à l 'Istrie, à la P r l ek i j a et à la Carn io le -Blanehe de sud avec les bords de la 
Kolpa où il s 'agit soit de régions mixtes , soit de sys tèmes qu i peuvent ê t re inter-
prétés de maniè re diverse — et toutes oes régions se t rouvent à la f ron t iè re du 
terr i to i re slovène). Ces systèmes de base pour ra i en t être datés avec que lque 
cer t i tude a u x environs de la p remière moit ié d u XIV« siècle. 
Les nouveaux phénomènes qui se sont développés assez i ndépendammen t 
des f ront ières de ces systèmes de base cont inuent à diviser les systèmes voca-
liques. Bien entendit il y ava i t encore en ce temps- là des innovat ions qui 
s 'é tendaient sur un vas te terr i toire, ou qui concernaient p resque toute la Slo-
vénie. Ces innovat ions ont touché les systèmes vocal iques dé j à d i f fé renc iés 
deÄ dialectes, c'est pourquo i les résul ta ts q u ' u n e même caaise a produi t s dans 
les divers dialectes peuvent être très variés. 
Un des p lus carac tér i s t iques phénomènes nouveaux est la réduct ion voea-
l ique moderne, dont l ' appar i t ion m a r q u e la qua t r i ème phase dans le dévelop-
pement du vocal isme slovène. D a n s cette pér iode les voyelles brèves présentent 
une t endance d ' a f fa ib l i s sement qui a p p a r a î t sous des formes diverses, selon 
qu'elles sont accentuées ou non. S imul tanément , l 'accent commence à qu i t te r la 
sy l labe f ina le : souvent si celle-ci est brève, p lus r a remen t si elle est longue 
(décroissante). Cet te q u a t r i è m e phase est p lus ou moins déve loppée encore 
p resque p a r t o u t sur le ter r i to i re slovène, bien que son déve loppement fû t allé, 
selon les dialectes, p lus ou moins loin et qu'i l eût pr is des direct ions variées. 
D a n s la c inquième phase, qui exis te seulement dans les dialectes, les 
voyelles à accent bref commencen t à s 'al longer, quel le que soit leur position. 
Le vocal isme n'est donc plus soit long soit bref , il est ou accen tué 011 bien 11011 
accentué. 
A pa r t i r des systèmes de base, l ' au teur développe cer ta ins systèmes jusqu 'à 
l 'é tat actuel , tandis que le déve loppement des au t r e s est seulement indiqué. 
Q u a n d il cite des systèmes actuels, il n 'a pas l ' in tent ion de présenter une 
typologie des systèmes vocal iques slovènes, mais d ' i l lus t rer le mieux possible 
leur déve loppement . Ils sont p o u r t a n t assez d i f fé ren t s , sous l 'aspect typologique, 
car ils var ient b e a u c o u p par le n o m b r e de leurs signes de d i f fé renc ia t ion , ils 
peuvent ê t re à deux ou à trois classes, t r i angula i res ou q u a d r i l a t é r a u x , divisés 
d ' après la quan t i t é ou non, ils possèdent des opposi t ions d ' in tonat ion ou non, 
et ils cont iennent su r tou t 1111 nombre d i f f é ren t de voyelles.