Uredništvo in upravništvo:
/Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v ponđeljek, sreda in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št- 113.
Št. 17.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 8. februarja 1909.
naročnina listu:
Celo leto..................[2	K
Pol leta ...	. ,	6 K
Četrt leta...................3	K
Mesečno ................... l	K
Posamezne številke 10 v. Zonaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Državni zbor zaključen«
Kar je bilo vsled razmer, ki so nastale zadnje dni v državni zbornici, pričakovati, se je zgodilo. Prvo zasedanje parlamenta, izvoljenega na podlagi splošne in enake volilne pravice, je zaključeno.
Položaj je bil res nevzdržljilv, poslabšal se je pa še vsled izjave voditelja trgovinskega ministrstva dr. Mataje, da je na Češkem pri nižjih poštnih uradih češki jezik „dopusten.“ Ta nesrečna in nepremišljena (?) besedica je vzbudila med češkimi poslanci velikansko ogorčenost. Hrupno so zahtevali, da mora Malaja popraviti svojo izjavo. Malaja sam je bil pripravljen to storiti, ali nemški poslanci so se temu odločno uprli in napovedali vladi hud boj, če bi dr. Mataja kapituliral pred Cehi. Bienerth je bil v velikanski zadregi, vendar se je udal Nemcem.
Vse je napeto pričakovalo petkove seje, kajti bilo je očividno, da bo v tej seji padla kocka. Ko je Bienerth takoj začetkom seje izjavil, da Mataja ne bo popravil svoje izjave, so začeli češki radikalci grozno razgrajati. Razbijali so po pultih, tamburali, trobili, piskali na piščalke in tolkli na bobne. Bienerth je nekaj časa to razgrajanje mirno gledal, nato pa izročil predsedniku dr. Weiskirchnerju zapečaten ovitek in takoj nato zapustil z ostalimi ministri zbornico. Nekateri poslanci so to opazili in takoj slutili, kaj bo. Počasi je nastal mir. Tedaj se pa oglasi predsednik Weiskirchner in naznani poslancem, da je po cesarjevem nalogu zasedanje državnega zbora zaključeno.
Komaj je predsednik to naznanil, je nastal po zbornici velikanski kraval. Poslanci so se psovali in zvračali drug na druge krivdo, da je zasedanje zaključeno. Nastal je velik pretep, kojega posledica so bili opraskani obrazi in roke ter raztrgane suknje. Posebno surovi so bili Nemci. Ko je pretep preneha*, so se začule pesmi: „Hej Slovani“, „Die Wacht am Rhein“ in pa cesarska. Počasi še le se je zbornica izpraznila. Ko bi ti „omikani“ pretepači znali svoje poslanske dolžnosti tako izvrševati, kakor se znajo pretepati in psovati, bi bilo gotovo vse drugače.
Kaj bo sedaj? To je resno vprašanje, ki se vsili vsakomur. Nekateri trdijo, da bo državni zbor ,v teku štirinajstih dni zopet sklican in da bo Bienerth podal cesarju ostavko. Imenujejo že za njegovega naslednika barona Gautscha. Krščanski sociale! so pa mnenja, da državni zbor ne bo pričel še tako kmalu delovati. V tem slučaju bi seveda zopet pel par. 14.
PODLISTEK. Žalostne ure.
L
Zadoneli so sem z visokih lin glasovi veličastnega a ve, dvignili so se proti prepreženemu nebu s temno-plavkastimi oblački doneči glasovi zahvalne pesmice, ki jo je pela cela narava. Odpela je zahvalnica, se zavila v mračno tančico in zasnivala.
Zažarela je na jasnem nebu svetla večernica. Prikukal je izza snežnih gora beli mesec in nastale so fantastične sence na srebrni sneženi preprogi, ki jo je bila mrzla zima raztegnila z ledenimi rokami po celi naravi. Guli so se že od nekje koraki po zmrzli, snežni skorji in nato vtihnili v mrzli zimski noči.
V revni bajtici kraj gela je brlela borna svetilka,. V gorkem zapečku je čepela stara Tina. V kotu na peči je dremala in sanjala marogasta mačica, pa mahala s tačico okrog, kakor bi jo dražilo nagajivo, veselo dete. Tiho in žalostno je bilo v izbi. Slišalo se je rožljanje rožnega venca, šepetajoča molitev in vmes polslišni bridki vzdihi.
Odložila je starka rožni venec na črvivo kljuko pod začrnelim podom, uprla na koleni tresoči se roki, naslonila na nje svojo koščeno brado in se zamislila.
Poromal je spomin daleč nazaj v vesele davne dni presrečne mladosti. Spominjala se je tudi z veseljem onih časov, ko je živela srečno z dobrim možem, b se je radovala nad malim nagajivčkom. Za hip samo je bilo opaziti na njenem obrazu znake veselosti.
Vsekakor ima Avstrija rešiti celo vrsto važnih zadev.. Zunanje, razmere še vedno niso jasne in naš parlament se niti še ni bavil z aneksijskim vprašanjem!. Imamo pa tudi notranjega sovražnika, to so nenasitni Mažari s svojim bančnim in armadnim vprašanjem. Dokler je imel v tem oziru Bienerth za seboj vse stranke avstrijskega parlamenta, je lahko kljuboval ogrskim nakanam. Sedaj pa stoji ogrski koaliciji nasproti samo uradnik, kojemu je cesar poveril vodstvo avstrijske vlade. Jako dvomljivo je tedaj, če bo mogel Bienerth tudi vnaprej uspešno braniti stališče Avstrije napram Ogrski in pa enotnost armade.
Absolutna vlada tedaj nikakor ne more dolgo trajati. Državna zbornica, katere člani so sedaj vsled zaključitve zasedanja izgubili imuniteto in dijete, bo morala zopet nastopiti svoje pravice. Predno se bo pa to zgodilo, bo vlada najbrže oktroirala novi zbornični poslovnik, kateri bo zelo škodil manjšim strankam, ker po njem ne bodo imele več dosedanjih sredstev v dosego svojih zahtev. Nekateri sodijo, da bo vlada tudi jezikovno predlogo za: Češko oktroirala, vendar pa ni posebno verjetno, da bi vlada svojo oblast v toliki meri izkoristila. V vladnih krogih se govori, da bo državni zbor v teku štirih tednov zopet sklican. Vlada upa, da se bodo v tem času razburjeni duhovi vsaj nekoliko pomirili.
V soboto je bil ministrski predsednik Bienerth sprejet od cesarja v enourni avdijenci in je najbrže prejel od vladarja nalogo, da sestavi definitivno uradniško ministrstvo. Ministri bodo postali iz večine sedanji voditelji ministrstev. Nemci posebno zahtevajo, da mora vodja trgovinskega ministrstva dr. Mataja, ki je bil od Cehov razžaljen (?), ostati na krmilu. V uradniškem kabinetu bojda ne bo razven 8 ministrov krajanov nobenega parlamentarca. Naloga uradniškega ministrstva bo, ugladiti pot uspešnemu delovanju državnega zbora, kadar bo zopet sklican. Ce se bo to posrečilo, je seveda drugo vprašanje.
Politični pregled.
Hrvatje in Mažari. Sedanje nevzdržljivo in neznosno stanje na Hrvaškem, katero je dr. Wekerle sam označil kot protizakonito, na vsak način zahteva, da se napravi temu konec in seveda tuđi konec pa-ševanju barona Raucha. Čeprav govori javno mnenje ugodno za sporazumljenje, vendar je zelo kočljivo vprašanje, če je sporazumljenje sploh mogoče s
sedanjimi političnimi voditelji Mažarov. Po našem mnenju to ne bi bilo umestno in sicer iz sledečih vzrokov: Današnja mažarska parlamentarna večina nikakor ne predstavlja ljudstva, ker ni voljena od ljudstva, ampak samo od nekaterih „izvoljenih“, ki tvorijo komaj 5% vsega prebivalstva. Tudi je ta parlamentarna večina nasprotna, da celo sovražna vsem, ki nočejo biti Mažari. Zadnjih 20 let so napeli vse sile, da bi s pomočjo verskih, narodnostnih in strankarskih bojev potisnili Hrvate ob tla. Proti vsaki zakonski predlogi, ki je le nekoliko dišala po svobodi, so se z vsemi sredstvi bojevali. Prišlo je tako daleč, da celo sprejete in sankcionirane postave niso objavili, kakor se je to zgodilo s postavami o neodvisnosti sodnikov in o krajevnih imenih. Protipostavno so se vsilile mažarske šole, da bi Hrvate dražili: poskušalo se je — in dolgo časa uspešno — razdvojiti Hrvate in Srbe itd. — Vse te protipostavnosti je dr. Wekerle priznal in potem se je še drznil trditi, da je ogrska vlada Hrvatom naklonjena. Z mažarsko politiko, koje končni cilj je, ustanoviti „enotno“ 'Mažarsko, ki naj bi segala od Karpatov do Adrije, se Hrvatje ne morejo in ne smejo sprijazniti.
Srbija. Srbski vojni minister Živkovie je imel v petek v finančnem odseku skupštine zelo bojevit govor. Rekel je med drugim, da mora biti konec dvomljivi politiki, katero vodi zunanji minister Milovanovič. Taka politika je pogubna. On sam je za svojo osebo prepričan, da Srbija nikakor ne more iz sedanjega položaja mirnim potem. Zato je njegova dolžnost, đa skrbi za to, da bo Srbija v najkrajšem času popolnoma pripravljena na vojsko. To pa more storiti le, ako se dovoli poleg 33 mil. kredita še naknadni kredit 7 mil. frankov. Ce se to zgodi, je minister v stanu v teku osmih tednov postaviti na bojno polje 250.000' mož in pa vojnih potrebščin za 50 tisoč prostovoljcev. Mladoradikalci so te podatke vzeli z zadovoljstvom na znanje, staroradikalci so se pa odtegnili vsaki izjavi.
Bolgarija in Turčija. Turška vlada je v principu sprejela rusko predlogo. V petek po noči je bil ministrski svet; po njegovem sklepu bo Turčija oproščena. dolga, katerega bi morala v 74 letih plačati Rusiji, letni obroki in obresti v znesku 350.000 funtov bodo ostali v državni zakladnici in se bodo lah-<to porabili za deželne koristi. Veliki vezir je izjavil uredniku lista „Jeni Gazetta“: Mi sprejmemo v principu ruski predlog. Notranji minister je rekel: Mi smo predlogo v principu sprejeli, da se na ta način izognemo vojski. Smatrali smo to za svojo patriotično dolžnost.
Potem se je vračal spomin od veselih, lepih časov in starka je zrla bolestno v potoke solza, ki jih je pozneje pretočila. Tedaj so se znova zablestele v njenih očeh srebrne solzice, polzele so po koščenem licu in ni ga bilo nikogar, ki bi jim zastavil pot s tolažilno besedico. Plakala je in vzdihovala.
„Moj Bog, moj Bog! Odpusti mi, če sem jaz kriva, da je tako! Odpusti mi, saj bi rada popravila! Oh, jaz reva, da sem mogla biti taka! Da sem tako malo pazila nanj! — Oh, gorje mi, ubogi siroti . . .“
Culi so se v izbi bolestni stoki, da bi bilo človeka groza, ki bi jih slišal.
Nato se je vzbudilo v starki nekaj, ki jo je delalo še bolj žalostno in obupno, nekaj, ki ji ni dalo miru nikdar, posebno kadar se je domislila sina, kateremu ni bila enkrat mati, prava mati, kakor bi morala.
Bilo je bridko očitanje, da ni nekdaj izpolnjevala materine dolžnosti. Ta očitajoči in preteči glas je postajal vedno močneji in močneji, dokler ga niso zadušile solze in molitev, ki jo je šepetala starka goreče k usmiljenemu Bogu, da ni obupala v bridkih urah spoznanja.
Vsiljevale so se ji misli, strašne in grozne, in vstajale so pred njo pretresujoče slike.
Videla je prihajati ostrega Sodnika v vsi lepoti in krasoti, obdanega s trumo angeljev in je slišala pretresujoč glas:
„Mati, kje je tvoj sin?"
Pokleknila je pred sodnji stol in prosila milosti, a tedaj se je iz nova začul glas: „Kje je tvoj sin daj račun od njega?“
Tedaj se je ozrla mati po brezštevilni množici
in ugledala sina tako spremenjenega in strašnega* da jo je bila groza pri tem pogledu. Stal je sredi med tatovi in ubijalci in pogledal je tudi on svojo mater, kakor bi hotel reči:
„Glej, mati, tak je tvoj sin in ti si tega kriva* prokleta taka mati!“
Bila je zatopljena v strašni prizor.
„Ali čujete? Odprite hitro!“
Potolkel je nekdo na okno in starkajse je vzdra-.
mila.
„Kdo pa je, za božjo voljo?“ odgovorila je vsa preplašena.
„Odprite, pravim! Presneta burja saj prevrže mene in bajto“, se je zaslišalo zunaj in nato nevoljno godrnjanje.
Stara Tina je šla odpirat, ker se ji ni zdel glas popolnoma tuj. Ko je odrinila nerodni zapah, je stal pred njo mož s svetlo čelado in puško.
Tako se ga je bila Tina prestrašila, da ni mogla trenutek dati nobenega glasu od sebe. Pomaknila se je hitro nazaj v izbo in za njo je vstopil tudi orožnik.
„No, mati, kje je vaš sin IJukec, ali kako mu je že ime?“
„Da, Lukec, Lukec je, gospod. Ali kaj mu pa hočete, za božjo voljo, kaj je že zopet?“
„Nič dobrega, mati, prav nič. Iščemo ga, ker se sumi, da je on. nekega trgovca pobil in pa pokradel.“
„Pobil in pokradel? — Oh, moj Bog. — Moj Lukec, pravite? On, on?“ Ni mogoče, gospod, ni mogoče. Oh, oh —“
(Dalj« prihodnjiS.)
Nemiri v Perziji. Za Dunaj določeni perzijski poslanik brzojavlja iz Carigrada v Teheran, da ga carigrajska perzijska kolonija s silo zadržuje, ker je bil imenovan od šaha samega brez ozira na parlament. — Poveljnik čet, ki so bile poslane v Ispahan proti Sahtijanom, se je vrnil v Teheran, ne da bi kaj opravil, ker so se vladne čete spuntale, še pred-no so dospele na določeno jnesto.
Drobne politične vesti. Italijanski ministrski svet je sklenil razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. — Veliki vezir in minister Tevfik-paša sta izjavila, da bo protokol o avstrijsko-turškem sporazumi jen ju v najkrajšem času podpisan. — Češki deželni zbor je zaključen. S tem so izgubili vsi češki državni in deželni poslanci imuniteto. — Na deski srbskega konzulata v Moskvi je nabit razglas: Prostovoljci za Srbijo se več ne sprejemajo. — Belgijski kralj Leopold zopet namerava pustiti svoje otroke brez zapuščine in vse darovati državi. — Skozi Bukarest se je v soboto zopet mnogo vojnega materijala za Bolgarijo peljalo, med drugim trije vozovi z . 20.000 kg dinamita in 217 bomb. Ta vojni materijal je- bil takoj odposlan na turško mejo.
Eaznoterosti.
V nedeljo, dne 14. t. vn. vsi v
SMsr št. nji
Zaključenje državnega zbora. Državni, zbor je ]abko prekinjen, odgođen ah zaključen. „Prekinjenje“ nima ni kaki h posledio. Poslanci uživajo imuniteto in dijete in razni odseki tudi med tem časom delujejo. fcOdgoditev“ nima druge posledice, kakor da se more državni zbor zopet sniti le s cesarjevim dovoljenjem in da poslanci med časom odgoditve ne vlečejo dijet. „Zaključenje“ pa ima sledeče posledice: prenehanje dijet in imunitete. Nadalje je vse dosedanje delo državnega zbora, izvzemši že sklenjenih postav, uničeno, jKo se bo na cesarjevo povelje državni zbor zopet sešel, bo moral voliti nov» predsedstvo, nove odseke in sploh vse delo se bo moralo pričeti znova
Prihodnji kouzistorij bo, kakor se poroča iz vatikanskih krogov, marca meseca. Imenovanih bo 8 kardinalov. Za imena se še ne ve nič gotovega, vendar bodo najbrže trije ali štirje od teh rezidirali v Vatikanu. Kardinalski kolegij, kateri ima, kadar je polnoštevilen, 70 članov, šteje seđ'aj samo 54 članov. Vzrok, da je število rimskih kardinalov skrčeno, tiči najbrže v tem, ker Pij X. kolikor mogoče omejuje izdatke. Dosedaj so bili pod Pijem X. še-le štirje kon-zistoriji, v katerih je bilo imenovanih 17 kardinalov, med tem ko jih je od časa nastopa Pija X. umrlo 25. Izmed sedanjih 54 kardinalov je 32 Italijanov in 22 drugih narodnosti. Avstrija ima 3, Ogrska 3, Nemčija 2, Francoska 4, Španska 5, Portugalska 1, Angleška 2, Severna Amerika 2 in Brazilija 1 kardinala.
Oblasti in losvonromovei. Kako se lutrovski odpadniki norčujejo iz katoliških župnih uradov, pojasni sledeči slučaj: Mestni urad graški naznanja, da je dne 21. julija 1908 (Št. 94669) izstopil iz katoliške cerkve jurist Friderik Gottscheber. Ravno isti Študent Friderik Gottscheber pa javi dne 12. januarja 1909 zopet svoj izstop iz katoliške cerkve pri magistratu v Mariboru. Ali bo e. kr. namestništvo v Gradcu tudi sedaj molčalo ? Ali naj katoliški župniki vladi le tlako delajo, iz katerih se protestantski apostati brezskrbno norčujejo? Vrhu vse perfidnosti pa se drzne imenovani apostat še graški mestni magistrat mistifikovati, češ, da je rojen pri Sv. Petru blizu Maribora, v resnici pa v Leobnu. Večina odpadnikov se rekrutira iz enakih „značajnih“ elementov. Poživljamo vlado, da to preišče in postavno kaznuje, gospoda jurista!
V „Štajercu4* se pere kranjska šparkasa radi očitkov, da podpira nemški živelj in njega bojna društva, pri tem pa namenoma izpušča svoje podporne svote za Schulverein itd. Ali računa na toliko našo kratkovidnost? Ob enem navaja isti „Stajerc“ paragrafe, po katerih Je prepovedan bojkot — seveda samo za Slovence, ker Nemci ga vedno neovirano izvajajo. Razen par gospodarskih drobtin. k.i jih je drugod prepisal, polnijo mu umazane predale podla sumničenja najnižje vrste o župnjiščih in izmišljene novice iz daljnih dežel o duhovskih škandalih. Vendar hoče biti dostojen, resen list, ki se briga za povzdigo slovenskega kmeta, No, volitve, pokažejo vselej, da ima vedno manj naroda za seboj! Agitatorji so pa navadno od nemških uradnikov in meščanov-trgov-eev odVisni kimovci, katerim pa zadnji čas „Straža“ krepko stopa na prste. Ni Čuda, da „Stajerc“ cvili in rohni,- ter vedno javka, da ima premalo plačujočih odjemalcev. Vsak, kdor „Štajerca“ podpira z dopisi, ki jih sicer noben list ne bi sprejel, ker se mu preveč gabijo, je kriv, da se vsled njegovega članka nizkotne duše take hrane privadijo, si celo list naro-če ter tako skoro nevede podpirajo nemštvo in lute-ranstvo, eegar je prvobojevnik je „Stajerc.“ Dajmo torej ŠtajerČijancem boljših listov v roke, in smrdljiva hrana Štajerčeva se jim bo sčasoma ognjusila, ako posedajo le še količkaj smisla za lepoto, dobroto in resnico. Kdor pa je zgubil vsak plemenit čut, njega pa itak pošteno ljudstvo ne mara, nam torej nevaren ni.
Himen. Včeraj popoldne ob 4. uri se je poročil gospod’ Jožef Scheibapfel, c. kr. narednik v kadetnici, z gospico Elizabeto Zidar. — Dne 15. t. m. se bo poročil gospod Rudolf Pliberšek z gospodično Ne-žiko Kovačič. Bilo srečno! — Danes obhajata dva častna člana samskega kluba obletnico svoje poroke in sicer eden desetletnico, drugi pa šestletnico. Obema gospodoma, ki nočeta biti imenovana, želimo iskreno, da bi učakala še prav veliko srečnih in veselih obletnic, odkar sta se izneverila samskemu stanu.
Kam v nedeljo? Ali še ne veste, da bo v nedeljo v Št. liju velika veselica v korist šentiljskega Društvenega doma? No, če veste, tedaj je vaša narodna dolžnost, da se te veselice prav gotovo udeležite. Pripeljite seboj tudi svojo družino, prijatelje in znance. Za zabavo je prav imenitno preskrbljeno. Zato pa v nedeljo vsi'v Št. Ilj! Mi moramo rešiti to najskrajnejšo točko naše mile domovine’
štajersko.
Dober okus. V našem mestu vozijo delavci sneg in blato iz postranskih ulic mesta na stolni trg, mesto v Dravo Kaj radovedni smo, kdo ima v lepem mestu Maribor tako nežen okus. Čudimo se tudi, kako morejo dotični organi dovoliti okoli evangeljske kapelice tako nekultivirano ograjo. Ne samo klobuki dam in gospodov, _ ampak tudi oči so v nevarnosti pred v ulico štrlečim grmovjem. Prosimo snage in pa reda!
Maribor. Bivši-poslanec Franc Girstmayr je prodal svojo hišo v Mariboru tor se stalno naseli v Leitersbergu, kjer želi še postati župan, samo če v to dovoli leitersberški „hofrat.“
Leiter s berg - Karče vina. V nedeljo 7. t. jm. ob 10. uri dopoldne je predaval v izobraževalnemu društvu kletarski nadzornik g. Bele. Vdeležilo se je predavanja jako lepo število viničairjev in posestnikov. Zlasti zapažamo od nedelje do nedelje več mladine. Gospod Bele je govoril o gnojenju vinogradov, o rezi, o cepljenju i» o kopi. Zanimivo predavanje je jarko ugajalo ljudstvu, ki ,se je na poziv predsednika lepo zahvalilo za podučen govor. — Tega dne smo začeli tudi js knjižnico. Izposodilo se je kar prvi dan lepo število knjig; časopisov pa ee razda sedaj vsako nedeljo do štirideset. Prihodnjo nedeljo ob 10. uri je zopet predavanje » raznih tožbah in pouk o testamentu.
Zanimivosti od vinske razstave v Št. liju. Že zadnjič smo, (poročali, kake zanimivosti so se dogajale na tej nemškutarski razstavi. Nekaj jih moram našim potomcem v spomin ohraniti. Nek Nemec ga rad pije, in če je, f rožicah, pove marsikatero pametno, pa tudi bedasto. Pa „in vino veritas“. Tudi ta večer je bil rdeč, ko kuhan rak; zleze torej na jstol, da bi od tam spustil svojo govoranco. V zgornještajerskem dialektu pravi:	„Meine Herrn! Bir san da /Lauter
Bindischbüchler, bindischbüchler Wein tun mar trinken, bindischbüchler Wein habma zum verkaufen, aber nit a Wort bindisch bird bier geredet. Ist das nicht traurig? D,as ist eine Beleidigung für die; /Slo-venen, die meine Freunde sind.“ Ni Še bil teh besed izgovoril, so že kričali Nemci in nemškutarji: „Hants Ihn! Nieder mit ihm! In moral je s stoka. — Tudi učitelj Cinauer iz Št. Jakoba je bil zlezel na stol. No, če on zleze na stol ali na mizo potem se že pe, kaj je. Govoril je tudi on. Ker pa je zaupnik peljske narodne stranke doktorjev in škricov, je pa govoril ne mšk i. Pa čujte, o čem je govoril?! Ne o prvem idealu liberalnih učiteljev, ampak o drugem. Delal je propagando za zvišanje učiteljskih plač. „,Nieder mit ihm“! „Pereat“! se je slišalo, »d vseh krajev in koncev in ubogi zaupnik je zlezel z stola. Baje je s tem predlog o zvišanju učiteljskih plač zopet )za nekaj let potkopan. Ti smola ti! *— Najhujši med vsemi pa je bil nek Nemec iz Teutoburske gore. Ta je našemu Baumanu zatrjeval, da ni „schwarz“ in da nič na vero ne drži. ZatQ (ga je pa naš vrli Bauman koj tam poškropil z blagoslovljeno vodo, ker baje hoče umreti „sine luce, sine cruee“.
Šaleška dolina. Piše se nam, da neki občinski tajnik računa kmetom vsako prošnjo za podporo po suši JI K. Kmetje dobivajo že itak malo podpore, ki še daleč ne bo zadostovala, da bi se izdatno odpo-moglo veliki potrebi, sedaj pa še tajnik tako drago računa prošnje. Upamo, da bodo te vrstice izdale, sicer bomo napeli druge strune.
K.	k. Post Ober-Rötschach, bere se na poštnem vozu, kateri vozi pošto iz Konjic v ŽreČe. Vprašamo g. Juršja, za koga pa je ta napis. Pričakujemo, da nas kmalu z drugim napisom počastite.
Slov. pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 14. svečana v gostilniških prostorih g. Seršena zabaven večer. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vspored:	1. Volarič: „Slovanska pesem“, mešani
zbor. 2. D. Jenko: “Zdravica“, moški zbor s klavirjem. 3. * * * „Zauber France“, Šaljiv prizor. 4. D. Jenko: „Za slovo“, sopran-solo s klavirjem. 5. Volarič:	„Nos“, Šaljiv moški zbor. 6. D. Jenko:	„Dve
utvi“, ženski dvospev s klavirjem. 7. Vogrič: „Temu treba se privadit“, šaljiv kuplet s klavirjem. 8. D. Jenko: „Slabo sveča je brlela“, dvospev s klavirjem.
9.	* * * „Cestni gigerl“, šaljiv prizor. 10. D. Jenko: „Na tujih tleh“, ženski dvospev s klavirjem. 11. Sachs: „Pesem od hlač“, šaljiv moški zbor. 12. Leban: „Kislica sladka“, Šaljiv mešani zbor. 13. Mali mož, šaljivec iz devete dežele. 14. Šaljivi srečolov. Iz
prijaznosti sodeluje gospa Ser&enova. K pbilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Lenart v Slov. gor. Tudi naši krčmarji točijo lansko vino po nesramno visoki ceni. Ako hočeš slabo a drago vino piti, idi k Sv. Lenartu ali k Sv. Trojici. Krajevna policija gleda strogo na policijsko uro, na mero in vago in snago pa ne. Le poglejmo si malo naše zaduhle krčme in. trgovine, izvzemši eno, dve. Podi so umazani in črni, da ne spoznaš njih snovi, pajčevine zaprašene, da jih niti njih stvaritelji ne marajo več. Krajevna policija, pogledi si tudi pot, Id pelje od cerkve v Pormanje. Škandal! Čemu imate občinskega zdravnika? Ne ve li, da je snaga pol življenja? Na tem polju ima dosti posla, ali om raji trati svoj Čas „rajhu“ v korist. Zdravniška ka-mora, podrži tudi semkaj svoj rešpetlin in pogledi temu vzor-zdravniku skozi mišice in kosti, mogoče zasačiš kje kako v boju za „rajh“ in tukajšnjo nemško šolo dobljeno zaslužno kroglo. Tudi glede sedenja im občevanja z odjemalci bi nekaterim jukajšnim prodajalcem priporočali več uljudnosti, več olike. Kdor hoče prodajati, mora biti prijazen in zelo pazljiv, osobito če ni sam. Ne pričakuj, da bo odjemalec tebe pozdravil, ali ti voščil novo leto itd.!
Sv. Lenart v Slov. gor. Stariši, nadzorujt* svoje sinove, ali spolnujejo božje in cerkvene zapovedi. Ne zadostuje, da ga pošlješ v cerkev, k spovedi, ampak stopi tupatam za njim, da vidiš, ali to tudi stori. Našel ga boš ali v krčmi ali ob cerkvenih voglih, sloneti ter kaditi .cigare ali cigarete. Dober zgled jim dajejo trški učenci, katerim je tako malo »a cerkev, kakor njihovim mojstrom. Ti neotesani učenci, pa tudi pomagači pohajajo po nedeljah brez nadzorstva po cestah ter okužujejo s svojim nesramnim obnašanjem naše sinove in šolsko mladino sploh. Vidiš, krajevna policija, tudi tu imaš dosti koristnega dela!
Sv. Benedikt. Ob koncu preteklega meseca j« zboroval odbor tukajšnjega bralnega društva. Pretresal je račun minolega leta ter pripravil načrt aa sedajno. Sklenilo se je, da se ohranijo listi dosedanji iti glede načelništva in odbornikov se je potrebno ukrenilo. Po precej dolgem odmoru je priredilo osob-je bralnega društva že željno pričakovano igro „Najdena hči.“ Igra nas postavi v prve čase sv. cerkve ter je za dobro in nepokvarjeno ljudstvo zelo poduč-ljiva. Naše skušene igralke so častno rešile svojo nalogo. (Zelo je bil primeren ob sklepu igre nagovor mladeniča Fr. Žebota iz Št. lija v Slov. gor. Navdušeno pozdravljen govori o potrebi in važnosti bralnih društev ter vspodbuja zlasti mladino, naj porabi pri ložnost, da si nabira iz dobrih knjig in časnikov na’ tike za življenje. Da bi se pa z resnim tudi Šaljivo združilo, je pri sklepu g. Fr. Krambergar, posojil-nieni tajnik pri Sv. Lenartu, s primerno šaljivim prizorom in govorom razveselil zbrane. Bila nam je ta cela predstava prav po godu. Naj bi ji sledila kmalu obljubljena igra: „Zakleta soba pri zlati goski.“ —
V Ihovi so si izvolili vendar enkrat novega župana v osebi Franca Domanjko. Pričakujemo, da bode izvoljenec v čast ilovski občini. Treba nam je neustrašenih, značajnih možev. Bile so tudi v občini Sv. Benedikt nove volitve, kjer pa v III. razredu ni šlo vse pravilno. Nekateri so se pritožili, in tako S» naprej vlada dosedanji župan Jan. Elbi. Nekateri vo-iilci, sicer jako čudni možje, so se pogovorili, da hočejo novega župana, in sicer takega, ki bode rad dajal dovoljenje za ples. Izmislili so si tudi, da kmetje imenujejo želarje pasje gruntlarje in še več takih priimkov. Le na ta način, se je pripetilo, da je poštena stranka ostala za 2—3 glase v manjšini. No, bodemo že videli, kdo bode župan. Bilo bi pa res žalostno, ako bi župan bil Izvoljen iz vrste teh zelo čudnih mož.
Rešilno nagrado pač zasluži J. Krajnc po domače Gajgec, ker je 1. t. m. otel gotove smrti Šola-
rico 3. razreda Dernekovič pri Sv. Barbari v Halozah. Prišel je od .hrvatske meje nekako ob 549. uri mimo šole, ko zasliši, obupen krik: Jezus, pomagajte! Skozi vežna vrata preteče dekletce vse v plamenu, nikogar ni blizu razun par obupnih otrok; tedaj skoči Krajnc tja. in povalja dete po snegu, da zaduši plamen po hrbtu, jo spravi v nadučiteljevo stanovanje, dokler ne pride obupni oče z vozom po njo; Zdravi se /doma in je malo upanja, da ji zacelijo grozim opekline.
Bizeljsko. Mnogobrojna množica sorodnikov, prijateljev in znancev je dne 4. februarja spremljala Pečnikovo mamo, soprogo g. veleposestnika in našega somišljenika k zadnjemu počitku.; TNi imela bizeljska župnija že dolgo Časa tako veličastnega sprevoda, kakor je bil od rajne gospe. Naše najiskrenejše sožalje visokoeenjenemu g. soprogu iri njegovim blagim otrokom!.
Pišece. Ce psu na rep stopiš, začne cviliti im javkati. Ravno tako so začeli tudi naši narodovci evi- ' liti po svojih glasilih ter napadati naše velezaslužne može, ko se je pri nas ustanovila „Kmečka hranilnica in posojilnica“. Kaj se hudujete nad nami? Alj jpma mi zavozili vašo posojilnico.
Plšeee. One ptičke, ki so pretečeni teden vlomili /pri Dušiču v prodajalno, imajo že v kletki.
Konjice. Odkar je prišel nov okr. sodnik v Konjice, se pri tej okr. sodniji, zlasti v zapuščinskih zadevah, pS katerih kmet le slovensko govori, — samo nemško uraduj«. Kmet mora potem nekaj njemu nezastopnega podpisati i*
dobi nemško prisojilno listino, če pa obresti mladoletnih otrok hitro ne plača — obrok se ne podeli — postavi se sodnijski prijatelj protestant Schmid, notarski kandidat pri notarju Swoboda za kuratojja, da napravi tožbo in rabežen proti ubogemu kmetu ter da zabilježi stroške kot samostalen edvokat, kateri se mu tudi odmerijo. Kaj pa k temu postopanju pravi slavno nadsodišče.
Na Vranskem vršila se bode v nedeljo dne 14. t. m. »večer v prostorih g. Ivana Brinove maškerada z godbo in plesom. Vstop imajo samo vabljeni. Na pustni torek t. 1. popoldne pa se priredi pa trgu Vransko velik obhod mask, ki bode s svojim zanimivim vsporedom vsakemu prijatelju enakih prireditev nudil obilo zabave.
Uzmoviči so v Celju pridno na delu. Pred kratkim je bila okradena cerkvena pušica v nemški cerkvi, pretečeno soboto pa je nek zrel tič, ki se je priklatil iz Ogerskega in je pristojen v občino Dol, vkradel postrežnici kaplanije ključe do posameznih sob, ki bi mu naj služili za njegove namene. A komaj je prišel do kapucinskega mosta, že ga je zasačila roka pravice in ga spravila na varno.
Koroško.
Slovenci! Poslužujte se ob vsaki priliki narodnega koleka „v korist obmejnim Slovencem! Ne oddajte nobenega pisma in, nobene dopisnice brez narodnega koleka! Na ta način podpiramo z malimi zneski naša obrambna društva! Čimbolj rabimo ta kolek, tem uspešneje bodo mogla ista odbijati napade nasprotnikov. Zrno do zrna — pogača! Ob enem pa z narodnim kolekom tudi pokažemo, da še živimo koroški in štajerski Slovenci, da hočemo živeti tudi za-naprej — in sicer prosti tujčevega jarma, da hočemo živeti jednakopravni, in naj si je to nasprotnikom še tako neljubo.
Torej na vsako pismo v prvi vrsti samosloven-siki naslov, poleg tega pa narodni kolek „v korist obmejnim Slovencem", ki se dobi pri Akademiji slovenskih bogoslovcev v Celovcu.
Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu. ¥ naši akademiji, ki šteje letos 18 članov, so se raz-ihotrivala v prvem tečaju sledeča vprašanja:	Cerk-
vena zgodovina koroških Slovencev (govoril tovariš Franjo Senk); Namen delavskega združevanja (tov. Katnik); Zanemarjenost in izprijenost mladine in nje-sii vzroki (tovariš Weiß); Kaj pripoveduje Valvazor • najznamenitejših krajih slovenske Koroške (tovariš Mikula); Pomanjkanje poslov in odpomoč po strojnih zadrugah (tovariš Starc); Zgodovina, organizacija in pomen zadružništva (tovariš Vauti); Bistvo liberalizma (tovariš Kaßl): Ženska volilna pravica in opravičeni upliv ženske na zakonodajo (tovariš Truppe); Dr. Janez Bleiweis in njegove zasluge za slovenski narod (tovariš Stich); Od robstva do svobode (tovariš Nagelschmied); Navajajmo mladino h štedljivosti fjtovariš Mente); Protestantizem ni povzročil današnje kulture in katoličanstvo ne propada romanskih narodov (tovariš Ogris); Koroški Slovenci ob 601etnioi vlade našega cesarja (tovariš Razgoršek); Zgodovina slovenske cerkvene pesmi (tovariš Josip Senk); Socialna vzgoja v roditeljski hiši (tovariš Wastel); Po katerih potih se je širil nemški živelj med Slovane I v srednjem veku (tovariš Wölfel); Prisvojitev cerkvene države — političen rop (tovariš Krašna); Skrb duhovnika za duhovniški naraščaj (tovariš Ožgan); Agrarno vprašanje (tovariš Razgoršek); Nekaj o tisku (tovariš Nagelschmied); Skrb za zanemarjeno in izprijeno mladino (tovariš Weiß). Razpravam je sledila redno debata. Za zabavni del sta skrbela pevski in tamburaški zbor.
Celovec. (Nesramnost uslužbencev na glavnem kolodvoru.) ¥r oddelku tukajšnjega kolodvora, kjer se oddajajo in sprejemajo vozno-poštne pošiljatve in tovori, dogajajo se take lepe stvari, da res ne vemo, ali smo še v državi, ki pozna pravico ali ne. Ako imaš na zaboju slovenski naslov, začel se bo uslužbenec kar norčevati iz tebe, kakor da je to čisto tuj jezik, katerega živ krst ne pozna, čeravno ga govori dobra tretjina koroškega prebivalstva. Ce misli, da je Celovec nemško mesto, tedaj se pa res prav temeljito moti. Ni in ne bo! Uslužbenci so vendar nastavljeni za stranke, ne pa narobe! Ali ni to skrajna tevtonska impertinenca, če zahteva uslužbenec od Stranke, naj mir prestavi „nerazumljivo“ slovenščino, ia more pripisati nemški naslov, drugače pošiljatve — ne more sprejeti ! Ali ni to skrajna germanska ošabnost in brezstidnost ? Ali je tak uslužbenec sploh zmožen vršiti svoje dolžnosti, ko ne zna jezika, ki je v deželi in tudi v Celovcu navaden? Navsezadnje si fen moral najeti Slovenec tolmača, ker taki nesram-aeži ne znajo ali nočejo znati slovensko!
Take čedne stvari so na celovškem kolodvoru že kar na dnevnem redu.
Pretekli teden je prišel Slovenec na kolodvor po zaboj, ki je prišel iz Ljubljane s slovenskim naslovom. In o tem slovenskem naslovu blagovolil se je »emški nadutež izraziti:	„Das kann ja kein Teufel
lesen!“ Da se postavi še bolj, poklical je tudi druge tralužbence, da so mu pomagali!
Torej za to so ti uslužbenci, da izzivajo Slovence! Ali niste plačani tudi z našim denarjem? Ce hočete jesti naš kruh, upoštevajte tudi naše pravice! Da pa bi se kdo norčeval iz našega jezika, to si pa odločno prepovemo. Ako železniške uslužbence slovenščina tako bode v oči, pa pojdite drugam, uganjajte tam svoje neumnosti!
Mihuli so časi. ko ste pometali z nami, kakor «e vam je ljubilo!
Kaj sledi iz tega?
Prvič, da pišemo pri poštnih poŠiljatvah naslove samoslovensko (dvojezičen naslov je ravno tako neumen kakor samonemški!), drugič, da bi bilo dobro, Če bi se enkrat prav temeljito posvetilo v to nemško gnezdo, ki se imenuje glavni kolodvor!
Velikovec. (D r a v a) je vsled velikega mraza popolnoma zamrznila, kakor daleč se vidi navzgor in navzdol iz velikovškega mosta. Ljudje tega že več let ne pomnijo ; gotovo je tudi to posledica suše, ker je struga večjidel ozka in ima tok malo moči, da bi gnal srež naprej.
Prevalje. Obširno Pernatovo posestvo na Poljani je knpil kranjski rodoljub g. And. Hrast in se je pred kratkim tam nastanil. Novi posestnik je trden Slovenec, kar znači že njegovo ime, a je tudi postrežljiv gostilničar in ga vsem toplo priporočamo.
Prevalje. Tamburaše imamo! Vztrajnosti naših vrlih fantov in potrpežljivosti našega kaplana, č. gosp. Štritofa, se je posrečilo spraviti skupaj zbor, ki nam je pri občnem zboru delavskega društva dne 24. m. m. sviral, da se te godbe nismo mogli naslišati. Živio !
Železna Kapla. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 14. svečana t. 1. v zgornjih prostorih gostilne pri p. d. Bošteju popoldne po blagoslovu ob pol 2. uri predpustno veselico z igrama: „Jeza nad petelinom in kes“ in „Kmet in fotograf.“ Na sporedu je tudi poučen govor.
Št. Jakob V Rožn. Kat. slov. izobraževalo društvo „K o t“ priredi v nedeljo dne 14. febr., popoldne po blago-slovn v prostorih „Narodnega doma“ mesečno zborovanje. Ker je na sporedu razun poučnega govora in petja tudi lepa štiridejanska igra „Dve materi“, pričakujemo prav obilne udeležbe. Natančneje prihodnjič.
Kranjsko,
Ljubljano je zapustil svetnik dunajske državne policije g. Porm in na njegovo mesto je prestavljen iz Trsta višji policijski komisar g. Pertot. Detektiv deželne vlade Kos je umirovljen. Bil je izvrsten v svoji stroki! — Na ljubljanskih šolah se bo ustanovilo peto katehetsko mesto. —- Nesrečo pri streljanju je imel neki strelski klub v svoji gostilni na Karlovški cesti. Pri streljanju se je sprožila nekemu strelcu puška in strel je zadel trgovskega sotrudnika Klemenca v desno nogo. Policijski zdravnik je odredil, da je moral Klemene v bolnišnico, kjer so mu odstranili krogljo n noge. '— Srebrno poroko je obhajal na Svečnico g. Franc Urbančič poslovodja v predilnici in hišni posestnik. Obenem je slavil tudi 40 letnico svojega službovanja v prediinici. — V poštnem vozu je zadela kap poštnega sprevodnika Habenbacherja. Odpeljal se je v službi z jutranjim gorenjskim vlakom in se med potjo od srčne kapi zadet zgrudil na tla. Habenbacher je bil v najlepši moški dobi; star je bil žele 38 let.
Predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu, Pitreich je inšpiciral ljubljanska sodišča.
Ljubljanska realka bo ntrakvistična. Kranjski deželni odbor je sklenil vložiti poziv na naučno ministrstvo, da prične z šolskim letom 1909/10 z ntrakvizacijo ljubljanske realke.
Slovensko vseučilišče. Izvrševalni odbor S. L. S. je
sklenil osnovati poseben vseučiliški odbor, ter je poveril podrobne priprave za sestavo tega odbora, deželnemu odborniku profesorju Evg. Jarcu.
Slovensko čebelarsko drnštvo je imelo v torek svoj glavni shod, ki se je vršil v prostorih mestnega magistrata. Shod je bil dobro obiskovan. Udeleženci so se sešli iz vseh krajev Kranjske
Vinska kriza na Dolenjskem. Vinska kriza je hudo prizadela nekatere občine tudi okoli Kostanjevice. Hrami in zidanice so polne najboljšega dolenjskega vina, ljudstvo pa trpi na pomanjkanju denarja. Zaradi tega obupnega stanja priredi „Kmečka posojilnica“ velik vinski semenj dne 2. marca pri sv. Križu pri Kostanjevici. Natančnejše informacije daje g. nadučitelj Malnarič. Program 88 prijavi svoječasno.
Stotnikove žene pl. Sehiwitzhofnove še sedaj kljub pridnemu iskanju niso našli.
Primorje.
Povišanje V šolski slnžbi. Profesorja na tržaški državni gimnaziji dr. Alojz Riedl in Alfred Nathansky, sta pomaknjena v VII. činovni razred.
Iz policijske slnžbe. Namestnik je imenoval provizorična policijska kanclista Ladislava Drvarja in Antona Kučero v Polju definitivnim kaoclistom istotam, dalje žen-darmerijskega postajevodjo titulamega stražmeštra Defran-ceschija provizoričnim kanclistom pri policijski direkciji v Trstu.
V Izoli je hotel neznan uzmovič vdreti v poštni urad in okrasti blagajno. Pri tem se je pa pošteno opekel, ker je poštar ves denar že popreje pospravil in odnesel domov.
Radi opeklin je umrla v Trstu mala Nerina Janni. Ležala je tako blizu ognjišča, da so iskre nžgale odejo na postelji. Ogenj so hitro udušili, ali mala Nerina je dobila tako hude poškodbe, da so jo morali oddati v bolnico kjer je sedaj umrla.
Novo železniško postajališče se zgradi v Št. Petru na progi bohinjske železnice in sicer tam, kjer se združita vipavska in bohinska železnica, V soboto se je že vršil komisijski ogled na licu mesta
Ribenberk. Tukajšnje „Krščansko socijalno izobraževalno društvo“ je priredilo včeraj v nedeljo dne 7. svečana skioptiško predavanje na Kresiji v dvorani g. Fr. Pečenka. Predavanje je bilo lepo ia zanimivo in zelo dobro obiskano.
Police. V pondeljek je bil pokopan mladenič Anton Hvala, Bil je sicer ubog, toda delaven, varčen in obče čislan, ker je bil dober pevec je vodil tudi domač cerkven pevski zbor. Blag mu spomin.
Dobravlje. Kmečko-delavska zadruga v Dobravljah jo imela v 3 mesecih nad 70.000 kron prometa. Zadraga deluje z vinom, ki je glavni pridelek kmetom v tem okraju; nabavlja pa ob enem tudi različne potrebščine za Člane zadrugarje.
Povožen od cestne železnice. V ulici Garducci v Trstu pred vojašnico je bil povožen nek mož od tramvaja. Voznik tramvaja je z zvonjenjem opozoril na progi stoječega moža. Ta pa se ni ognil in voznik ni mogel pravočasno ustaviti voza, ki je vrgel moža na tla in ga vlekel nekaj časa seboj. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
Razgled po svetu.
V tovarni za smodnik v Cadizn na Francoskemu je nastal ogenj v oddelku, kjer se smodnik meša. Ogenj je bil tako močan, da je upepelil en del tovarne. Ranjenih je bilo več delavcev lahko, eden je dobil težke poškodbe.
Napad morilca v vlaku. Na progi Monakovo-Norim-berk je napadel v vlaku en potnik svojega sopotnika in ga s samokresom težko ranil. Ranjeni je potegnil za vrvico in vstavil vlak, potem se pa takoj onesvestil. Napadalec je hotel uiti pa so ga takoj prijeli. O vzroku napada neče ničesar povedati.
Grozen čin slabonmnice. V neki vasici na Nižje-avstrijskem se je zgodil grozen čin. Posestnik Hager je poslal svojo 20-letno hčerko z deklo v gozd po drva. Hčerka je bila slaboumna. V gozdu se začne prepirati z deklo, naposled pograbi sekiro in vdari tako nesrečno po dekli, da jo na mestu usmrti, potem vzame umorjenki krvavo krilo in gre domov. Na potu sreča svojo sestro, katera zagledavši krvavo krilo dekle, je takoj sumila kaj da se je zgodilo. Šla je hitro v gozd in tam res našla mrtvo truplo dekle. Slaboumno deklico so takoj oddali v opazovalnico in uvedli proti njej radi nmora kazensko preiskavo.
Nova ekspedicija na severni tečaj. Glasoviti polarni raziskovalec Amnndsen je imel v Londonu predavanje, na katerem je izjavil, da je zopet pripravljen na potovanj« proti severnem polaiju, katero potovanje bo trajalo najmanj 5 let. Odpotoval bode iz Norvežke v začetku leta 1910 na ladiji „Framu“, katera bode preskrbljena z živežem za celih 7 let in bo imela jako izbrano moštvo. Iz Norvežke gre v San Francisco okoli rta Horn na najskrajnejšem delu Južne Amerike in potem naravnost do rta Barov, najsevernejšega kraja Amerike. Od tukaj bode poslal zadaje vesti in se odpravi potem na polami pot. Ta pot po polaiju bode trajal, kakor Amundsen zatrjuje 4—5 let. V tem času bo mogoče zbirati kolikor mogoče več podatkov in grafičnih opaževanj na dosedaj še nepoznanem dnu arktičnega ocejana. Amundsen se nadeja, da doseže zelo važna odkritja. Nastavljale so s» različne hipoteze, pravi Amundsen, po katerih bi bila na polu zemlja jako prostrana, jaz ne nastavim nikake hipoteze, ker se hočem sam na mestu svojih opaževanj prepričati o teh stvareh.
Bodočnost Niagarinih slapov. Kakor hitro bo skle njena pogodba in podpisana od obeh držav Kanade in zje-dinjenih držav o vodenih potih na meji obeh držav, bo se širše občinstvo jelo jako zanimati za to pogodbo, ker se v njej obravnava tudi o Niagarinih slapovih. Ako bi bila vodna sila teh slapov pojednako razdeljena na Kanado ia zjedinjene države, potem bi krasota teh slapov bila za vedno pokončana. Eno miljo približno nad slapovi tvori voda mejo med obema državama, ali takoj v početku slapov teče voda na kanadski strani. Udeleženci pogodbe so izjavili, da kanadska uprava slapov ne sme porabiti več vode 36.000 kubičnih metrov v sekundi. Radi ameriških slapov je bila predložena meja 18.500 kubičnih metrov na sekundo. Ta odmera je po novi pogodbi povišana na 20.000 metrov, ker je s poskusi prošlega leta dokazano, da je odvodno delovanje ameriških slapov manjše, nego se je mislilo. Kanada bode toraj po novi pogodbi dobila 16.000 kubičnih metrov več kakor zjedinjene država. Na kanadski strani so tri dražbe, ki izrabljajo vodno sile za 425.000 konjskih močij, a na ameriški strani so vstanu porabiti samo 236.000 konjskih sil.
Narodno gospodarstvo.
Prekomorske žetve. Slabi vremenski odnošaji r Argentiniji, so otežkočili žetev in zakasnili izvoz iz Argen-tinije Šele pred zadnjim tednom so se pomnožili ondotni izvoz’ pšenice v Evropo ali so vendar zaostali za vlanskimi ob istem času. Naloženih je bilo na ladije 69.000 ton proti 31 000 ton prejšnjega tedna in 113.000 ton istega tedna leta 1908. Posebno živahno se razvija Avstralija, katera j« v predzadnjem tednu izvozila 78 300 ton pšenice. Žetev je v Avstraliji bila izvrstna. O Argentinski žetvi še ni dovolj jasnosti, ali po poročilih je pridelek zelo dober in bode izvoz najbrže na isti visočini ko vlansko leto. Tadi iz atlantskih pristanišč zjedinjenih držav se naznanja večji izvoz žita. Iz Argentinije kakor tudi iz Avstralije je toraj pričakovati precej velik izvoz.
Dobava lesa za Italijo. Trgovska in obrtoiška zbornica v Gradcu je dobila obvestilo v vložitvi ponudb in • pogojih o pošiljanju stavbnega lesa, katerega potrebuje italijanska vlada, da more postaviti kolibe v Kalabriji. Domači interesenti dobe natančnejša poročila o tem pri zgoraj omenjeni trgovski in obrtni zbornici.
Proračun državnih železnic. Po izkazu proračuna državnih železnic je koncem leta 1907 v državnih železnicah nventirani kapital znašal okoli 3832 milijonov kron. Za ileto 1907 je bil kosmati dobiček določen na 115,375.570 kron. Režija pa zahteva pokritja na obrestih 170 mUijonov tako, da je bila izguba državnih železnic za 1. 1907 preračunana na več milijonov kron. Ta izguba se mora pokrili iz državne blagajne, torej z davki.
Podpiranje kmetijskega zadružništva na Ogrskem. Poljedelski minister ogrski je postavil v proračun za to leto vsoto 694.006 K za podporo kmetijskim zadrugam.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, 2 hiši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifro: Lepo posestvo.	68
Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št 100“ Frankolovo Vojnik.	31
Majhne orgle s tremi registri v manualu in enim registrom v pedalu, pripravne za majhno cerkev uli kapelico, se po ceni prodajo pri Jožefu Brandel, izdelovatelju orgelj v Mariboru.	48
8
8
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!
23^ Certcveni
Učenca kakor tudi učenko z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec Slivnica pri Sv. Juriju ob juž. žel. 52
Vila ali lepa hiša z vinogradom, sadonosnikom se išče blizu Maribora tudi v mestu. Cena do 24.000 K. Dopisi na uprainištvo. _______________________________89
Učenec, sin poštenih starišev, se sprejme, po doveršenju ljudske šole takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Traun-u, Ptujska gora pri Ptuja.	50
Učenec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Več pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7.
54
* Peter Markovič *
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
<£ se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov.
^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij,
posebno altarnih in bandernih slik, križevih po ▼ ^ tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj- Ve ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne ^ slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj ■^pr za večja dela: za slikanje cerkva v različnih jr
žž slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.
A	&o A
Restavracija XXXX^
arodni dom
v Maribora.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor. haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta adobno keglijšče. VrtniIpaviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
O Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsoiidnejk in točna postrežba!
Ha debelo.	Ha drobno.
Pohištvo
Velika zaloga pohištva od naj priprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
m
Marija Vezjak, Maribor
Šolske ulice st, 4.
Izdelovanje pletenin na strojn in sicer: nogavice, blnze, jopiče itd.
Vsa v svojo stroko spadajoča dela po 36	nizkih cenah.
Svoji k svojim!
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna n. Cirila 1 Mariboru.
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v ÜARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najuižjih cenah.
Svečar in medičar
Jožef Dufek, mahiboe
#	gV	Viktringhofova ul. 30
priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč.	20
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
se priporoča za obilni obisk.
Svoji svo lim !
Urar, očalar in zlatar
Franjo Buureš
Maribor, Tegetho£ova cesta 33
pred kolodvorom,	10
m priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine,
&	ur itd. po najnižji ceni.	^
& Popravila se točno in hitro izvršujejo.
»V* aVsaV» era er»zVs eVfc mVm »Vir zVs »V* *Tn*
f.
Sv.
Cerkveni in fiobni slikar in pleskar
Franjo jlorvaf
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! ::	:: Cene nizke!

4Ć
Narodni dom Slov. Gradec
Dovoljujem si slavnemu občinstvu najuljudueje javiti, da sem s 1. februarjem t. 1. prevzel
gostilno
v Narodnem domu v Slov. Gradcu.
Imam jako dobra, mnogovrstna štajerska vina, ameri-kanske in stare trte na razpolago. Topla in mrzla jedila' so vedno na izbero. — Cene kvilantne, postrežba točna. — Prosim, da me cenjeno občinstvo izvoli počastiii z obilnem posetom.	S spoštovanjem
Anton Vilčnik.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
■Maribor, Šolska ulica 2.
Dosedajni promet čez 4 milijone.
Vplačani deleži zadružnikov: 18530 K
* Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4‘/* % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5*/,% brez in z amortizacijo.
Posojila na nastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
: Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev. =
Brezplačno reševanje vseh zadev.	4
Založnik in izdajatelj: Konzorzij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cencič.
Tisk tiskarne sv.Cirila v Mariboru.