oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu * ^iujemo TsakoTrstlii« ilskoTlh« ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI advertise in the best slovene newspaper .★ Commercial Printing of All Kinds XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 10, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 179 Upoglavšek j).-°in mučni bolezni je v St. Alexis bolnišnici Lipogiavšek, rojena Ma-la7S9^^^^ 65 let. Stanovala je la iz ^ Ave. Doma je bi-Kg- ^^si Cerovi luk pri št. Jer-Prišl ^°^Gnjskem, odkoder je gil ^ \ Ameriko pred 50 leti. društva Bled, št. Ti 1 pro? ^^Pušča soprogaoN,ad Wil|^ tri sinove: Johna, . in Josepha, hčeri Mrs. tgf ^ in Mrs. Mary Simko teij , Pogreb se vrši v pe-uri zjutraj iz Louis (ierlce P^S^^ebnega zavoda, v JI ^ Lovrenca ob 9. uri na pokopališče Calvary. qalaunee WaVt v nedeljo zjutraj ^ W ^ Pr^ko ceste na Buckeye bug Rd., da bi zasedel {Qj'^ bil Jacob Galaunet, star w ' zadet od avtomobila in na ■ska ^ j® na potu z ob- ^107 proti domu na ijg 47 St. Doma je bil iz kovice v Slavoniji ter je pri-jg Ameriko kot begunec pred ^ Meseci. Zapušča soprogo '"hif' Elizabeth, brata Ijjjj sestro Mrs. Rose Froh-%-cb S3 jc -vršr.t ob 9.30 uri iz Golubove-jj ^grebnega zavoda, E. 47 St. J'j^]'^P®i"ior Ave., v cerkev sv. ^Iva ^^to na pokopališče k sabljar llU-j ^'^inil je John Sabljar, sta-iia 3465 East Blvd. Po-Vrši danes popoldne ob i ^ Golubovega pogrebnega v cerkev sv. Save. rr fr Yest Andrew Kuret iz 19016 te J^head Ave. je prejel iz sta-W^ovine prošlo soboto ža-8t^ ® ^®st, da je tam 27. avgu-ti 5?®' ^jsgova ljubljena ma-Kuret, ki je bivala v fara Št. Peter pri hai^ • ^tara je bila 76 let. Bole-Vijjj dalj časa. V stari domo-J^atj^^^^Pušča tri hčere: Marijo Zadar in Antonijo tukaj v Ameriki pa sina Mož Lojze Kuret je kojjji ^''Gd dvemi leti. Bodi po-lahka domača gruda! zmagal v volitvah ^A.UKEE, 10. septembra V j^^'^arnih volitvah je sena-dobil nad svojim Schmidtom ogromno ^Mco je bilo oddanih ^cW.^^thya 168,462 glasov, za Sch^^ pa 65,672. ^'^Hoje podal karakteri-. ^zjavo, da je zmagal člo-najbolj slab glas ^lilci G^^thya je strašna bodo zavedali kasneje w človeka so izvolili. ^ ^an na agitaciji 10. septem-• je objavil, da bo %1(Q vlakom na agita- . po Ameriki dne ^ ^^bra. Vlak se bo usta-'t^^^'^^e^enih postajah, kjer Hae P° svoji znani meto-^^jal volilce. INTERESI IN SIOGA SO BOlJ VA2NI KOT VSi NESOGLASJA "Svobodni narodi morajo končno razumeti, da so njihove sličnosti interesov in njihova prepričanja, da je temu res tako, mnogo važnejši, kot pa razne diference med posameznimi interesi," to stališče je podal šef britanske informacijske službe Paul H. Gore-Booth, ki se je nahajal na obisku v Clevelandu in ki se vrača v Anglijo, da prisostvuje konferenci britanskih dominjonov. Gore Booth je nadalje podal nekaj zanimivih fzjav, ki se tičejo tako VeUke Britanije, kakor splošnega svetovnega položaja. Velika Britanija si je zastavila pot, da se postavi na noge v določenem času. Sprevidela pa je, da bo morala računati s težavami na daljšo dobo. Produkcija Velike Britanije se ]e v primeri z letom 1938 dvignila za 50%. Toda, ker se je dvignila v istem času tudi produkcija v ostalih državah, je Velika Britanija motena v trgovanju na svetovnih tržiščih. Veliko Britanijo posebno moti politika .Sovjetske zveze, ki hoče Veliko Britanijo izriniti iz držav sovjetskega bloka v vzhodni Evropi. Četudi je več nesoglasij v zve-tudi vzame izravnaavnje teh nesoglasij več časa, vendar ta nesoglasja v okrilju demokracije držijo demokracijo samo živo in pokonci. Svobodoljubni narodi rabijo solidarnosti. Velika Britanija gradi svoje obrambene pozicije preko Nemčije prav tja na Daljnji vzhod do kolonije Ilong Kong. Gore Booth je podčrtal britanski napredek v zrakoplovstvu, pa tudi v televiziji. Gore Booth je ostro zavrnil natolcevanja, da Velika Britanija na teh dveh poljih le počasi leze za drugimi državami. Britanska oborožitev bo končana v štirih letih. Konferenca britanskih dominjonov, ki se bo vršila te dni v Londonu, se bo pečala tudi s slabim gospodarskim stanjem Velike Britanije in bo morala sprejeti konkretne predloge, kako naj se reši finančna kriza— matere domovine. cene živilom še vedno visoke WASHINGTON, 9. septembra —Delavski statistični upad javlja, da so cene živilskim potrebščinam na isti višini kot so bile meseca avgusta. Deloma so na-rastle cene svinjini, govedini, te-letini, mlečnim proizvodom, testeninam, maščobam in sladkorju. Cene so deloma padle pri ribah, konserviranem živežu in pri pijačah. s tretjo stranko ne bo nič NEW YORK, 9. septembra— Pozivu McCormicka, izdajatelja lista "Chicago Tribune," da se ustanovi tretja ameriška politična stranka, se je odzval Hamilton Fish, bivši član spodnje zbornice, sicer republikanec. Poskušal je nastopiti kot neodvisni kandidat za senat in zbrati zadostno število podpisov, kakor jih to predvideva volilni zakon. Hamilton Fish je s tem poskusom propadel. Pbbornik nove stranke McCor-mick se sam lovi, kako naj s to novo politiko začne. Pri sedanjih volitvah bo glasoval za republikance, čeprav je proti njim. Jugoslovani so na mestu BEOGRAD, 9. septembra — Ameriški general John W. Harmony, ki je v Beogradu kot* ameriški vojaški ataše, je izjavil, da je jugoslovanska armada dobro izvežbana in na mestu. Ameriška pomoč Jugoslaviji ima dobre posledice. Ameriško orožje prihaja v Jugoslavijo kar najhitrejšim potom. General Harmony je na poti v Zedinjene države. Z njim vred je skupina jugoslovanskih oficirjev. nista mogla niti do sape ko sta jedla TOKIO, 9. septembra— Japonci so priredili posebno tekmo kdo najhitrejše je. Kmet Hidetaro Tamada, star 30 let je dobil priznanje "modrega traku," da zna jesti najhitrejše kruh. Neposredno, ko mu je bilo izročeno odlikovanje, je Tamada umrl in je zdravnik povedal vzrok njegove smrti: Zadušil se je, ker je jedel prehitro. Drugi tekmovalec Sadao Sato se je zadavil, ko je dal v usta preveč rezancev na enkrat. Sadao Sato, ki je bil star 57 let, je dobil prvo nagrado, toda bil je mrtev. VoBIne skupine bodo odložilne število volilnih upravičencev bo letos narastlo ha približno 100,000,000. Od teh je okrog 45,-000,000 takih, ki so stari nad 45 let. 13,000,000 takih, ki so stari nad 65 let. 65. leto je predvideno za tiste, ki hočejo stopiti v pokoj, torej dobivati pokojnino. Vse te skupine so več ali manj odvisne od javne uprave, pomoči in pokojnin. Nekaj milijonov je javr>ega in državnega nameščenstva. 16,000,000 je delavstva organiziranega v unijah. Leta 1948 je volilo le 48,000,-000 Amerikancev. če se bodo gornji našteti milijoni odzvali volilni dolžnosti in volili, bodo dali voUtvam velik značaj. Volilna disciplina v teh krogih bo samo ob sebi razumljivo večja, kot pri volilcih, ki so od teh skupin praktično vzeto veliko bolj neodvisni. $5,000,000 za študij televizije NEW YORK, 9. septembra— "Ustanova Ford" je dala na razpolago $5,000,000 za tiste, ki se bodo strokovno spopolnjevali v študiju televizije in praktičnih metod v televiziji. Z obiska v domovini Mr. in Mrs. Martin Kožar, ki vodita vinarno Nottingham Winery# na 17721 Waterloo Rd., sta se vrnila z obiska v stari domovini. S seboj sta pripeljala bratranca Mrs. Kožar, Jožefa Poldan iz Krške vasi na Dolenjskem. Domačini ga lahko obiščejo pri Kožarjevih. Dobrodošel! Kako biti kos ameriškemu podzemlju? WASHINGTON, 9. septembra —Porota je stavila pod obtožbo Anthonya Accardo in Joe Ado-nisa, znana "podzemska kralja," ker se nista hotela podvreči zahtevam kongresa. Accardo se imenuje kot dedič znanega podzemskega kralja Al Capone v Chicagu. V družbi z Adonisem sta se morala zagovarjati pred posejbno komisijo za raziskovanje ameriškega zlo-činstva, raketirstva in podobno, pa sta odklonila odgovore na stavljena vprašanja. Justični tajnik pa se bavi z mislijo, da se iz Amerike izžene Frank Costello, ki sedaj končno preživlja svoje dneve v zaporu. Justični tajnik McGranery hoče izpolniti nalogo do kraja in do- seči izgon Costello nazaja v Italijo. Tajnik McGranery je našel, da je Costello, ko je leta 1925 zaprosil za ameriško državljanstvo, lagal, ko ni navedel svojih pred-kazni. Costello je bil pred tem časom obsojen na deset mesecev kazni in to leta 1915, olpsojen radi nedovoljene nošnje oVožja. Costello ima od leta 1915 polno grehov na vesti, znal pa se je izmikati očesu postave prav do zadnjega časa, ko je bil obsojen na 18 mesecev kazni, ker senatorju Kefauverju kot predsedniku komisije za raziskovanje ameriškega zločinstva, ni hotel dati na stavljena vprašanja zahtevanih odgovorov. Amerika takih ljudi ne potrebuje—pravi justično tajništvo. Nova žrtev prometa Snoči je 68 let star Rudolph Halek iz 9518 Benham Ave. korakal preko ceste na križišču E. 93 St. in Benham Ave., ko ga je podrl neki 31 let star avtomobi-list. Povoženi Halek, ki je hodil s pomočjo palice, odkar je bil pred par lieti v neki drugi prometni nezgodi, je bil prepeljan v bolnišnico, kjer so zdravniki mogli le ugotoviti njegovo smrt. Policija je pridržala avtomobili-sta v svrho izpraševanja. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Josephine Krall iz 931 E. 67 St., ki se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje prijateljicam in znancem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu. Pozdravi Pozdrave iz Camp Lejuene, kamor sta šla obiskati sina Wal-terja, ki se nahaja v vojaški službi, pošiljata poznana Mr. in Mrs. Lojuis Oswald. Pišeta, da bosta s seboj pripeljala domov sina na 10-dnevni dopust. "Kako naj republikanci vladajo Ameriko, če ne znajo vladati sami sehe!"-Stevenson AMERIŠKO ČASOPISJE JE STROGO ENOSTRANSKO SEATTLE, 9. septembra—"Ne morem verjeti, da bi ameriško ljudstvo dalo svoje pooblastilo stranki, ki ni sposobna, da bi vladala samo sebe. Republikanska stranka ne more vladati Ameriko, ker je na vse strani razdvojena. Vsaki dan čakam, kakor brez sape, na časopisje, da vidim, katero krilo republikanske stranke je tistega dne na površju," je Stevenson duhovito karakteriziral trenotni položaj med republikanci. Stevenson je v celoti odobril demokratski program glede sko-riščanja vodnih sil, glede federalnega nadzorstva nad ameriško zemljo, gozdovi, naravnimi zakladi, zatrdil pa je, da je pri izvajanju tega nadzorstva v skupno blaginjo uvesti način skrajne štednje in sodelovanja. Stevensonu je bila dana prilika, da je pokazal na republikance v kongresu, ki so razen neke' manjšine, redoma zagovarjali le interese zasebnega kapitalizma, ki naj edini skorišča ameriška naravna bogastva. Stevensonov obračun s časopisjem Stevenson je priznal, da je večina ameriškega časopisja zoper demokrate in to ne po kakem treznem premisleku, ampak avtomatično prav tako, kakor se avtomatično zaganja pes v mačko. V Ameriki, kjer vlada dvotimi strankarski sistem, in se ta sistem kot nujen zagovarja; vlada v časopisju enostrankarski republikanski sistem. Stevenson je temu časopisju priznal, da kar se tiče poročil kot takih, stoji na objektivnem stališču. Toda kar se tiče pisanja o političnem življenju in o notranji in zunanji politiki, gre za demagogijo, zavijanje, potvarjanje dejstev in za zlorabo ameriške javnosti. (Primerjaj članka v "Enakopravnosti"—"Časopisje in volitve.") Ne pozabite na registracijo! Kdor želi voliti pri volitvah dne 4. novembra 1952, mora biti registriran. Zadnji dan registracije v okraju Cuyahoga je 24. septembra. Registracija je potrebna za tistega, ki ni bil do sedaj še registriran, ali pa, ki ni volil leta 1950 ali 1951. Ali ste javili pravočasno spremembo naslova? Obletnica miru z Japonsko TKDKIO, 9. septembra—Japonski zhnanji minister Okazaki je za prvo obletnico sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko izra-zU hvaležnost Japonske do Amerike in ostalih držav sopodpisnic te pogodbe, da so pomagale Japonski, da si je pomagala iz ruševin druge svetovne vojne. Okazaki je pri tem povdaril, da je Japonska do sedaj obnovila redne diplomatske odnošaje s 40 državami, da je postala članica 25 mednarodnih ustanov. Okazaki svari Japonce na težave, ki še čakajo japonsko demokracijo v njenem razvoju, je pa prepričan, da bo Japonska vredna članica družbe ostalih demokratskih držav in narodov in prvoboriteljica za mir in svetovni napredek. . Ena odšla—druga prišla Včeraj se je vršil pogreb za pokojno Mrs. Frances Balbach, ki je umrla v bolnici na opeklinah, povzročenih po cigareti, ki je končno vžgala njeno obleko. Kenneth Finnerty, star 32 let, stanujoč na 1557 E. 30 St., je bil pripeljan v bolnico. Zaspal je s cigareto v rokah; cigareta je zažgala posteljnino in ves v opeklinah se zdravi Finnerty v bolnici. tihotapstvo z ameriškim gasolinom FRANKFURT, Nemčija, 9. septembra — Nemška carinska policija je prišla na sled velikemu tihotapstvu z ameriškim ga-solinom. Gasolin, ki je bil nakazan ameriškim in ostalim zavezniškim zasedbenim oblastem, se je tihotapil naprej, seveda brez vednosti predstojnikov. Policija trdi, da se je v zadnjih letih utihotapilo v Nemčijo okrog 500,000 galonov ameriškega gasolina. ^ rešen morja, a ne smrti NORFALK, Va., 9. septembra —Na petrolejski ladji, ki se je potopila na Atlantiku, je bUo 30 let star mornar, po rodu iz Peruja. Na ladji je služil kot kuhar. Ob brodolomu in ker ni znal plavati, se je oklenil neke lestve in z njo plaval proti obali. Ko so ga potegnili iz vode, je kmalu potem vsled izčrpanosti umrl. Sprejem Eisenhowerja v Clevelandu "Ljudstvo, v katero je bila pomešana po večini šolska mladina, ki je hitela domov na kosilo, je gledalo sprevod, je zamahalo in se sem in tja nasmejalo, toda je bilo redko opaziti kako veselo razpoloženje. Ni bilo ne navdušenja, pa tudi ne sovražnosti, marveč so se prisotni zadržali vljudno. Vsa prireditev se ne more primerjati z dobrodošlico, ki jo je doživel lansko jesen general Mac-Arthur, ki je prišel v Cleveland. Nikakor pa ni bilo videti takega entuzijazma, ki se ni dal brzdati, kot ga je doživel ob svojem posetu v Clevelandu pokojni Franklin D. Roosevelt, ali kasneje sedanji predsednik Harry Truman!—CMvelandski Plain Dealer. hvaležen štipendist SCHENECTADY, N. Y., 9. septembra—Frank Bailey je dobil z 70 leti štipendijo—denarno podporo, da je lahko študiral na Union college. Frank Bailey se je v Tsvojera življenju gospodarsko opomogel in je za obletnico, odkar je dobil denarno podporo za študije, nakazal zavodu, na katerem se je študiral, od svoje strani $500,-000. Union College beleži v tem darilu najvišjo vsoto, ki mu je bila v njegovi zgodovini do sedaj poklonjena. Tihotapci v okrilju Združenih narodov NEW YORK, 9. septembra— "Ce bi osobje, ki je zaposleno v območju vseh uradov in zastopstev držav pri Združenih narodih, osebno popilo vse žganje kot ga nakupi, potem bi bilo pijano od zore do mraka skozi celo leto," pravi Josip Mazner, ki je urednik strokovnega glasila trgovcev z opojnimi pijačami. Osobje v službah v raznih uradih Združenih narodov je obtoženo, da zlorablja svoje privilegije, torej predpravice, da si kupi razne opojne pijače proste taks. Predvsem žganje je na vrsti. Ti uradniki so obtoženi, da potem kupljeno žganje, tihotapijo naprej in prodajajo s taksami vred. Nastopili so zagovorniki tega uradništva. Za urade Združenih narodov kot take je ^dejal zastopnik, da ti uradi niso tangirani. Britanska delegacija trdi, da so te obdolžitve, kar se tiče britanskih uradnikov, brez podlage in take, da jih ni treba vzeti resno v poštev. Ameriška delegacija pravi, da v vrstah njenega uradništva ni tihotapstva in da ni bilo nobenih pritožb. V zadevo bo zapleten tudi kongres, da namreč izvrši potrebno preiskavo. Namiguje se, da je upravičena sumnja glede uradov delegacij Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije, Brazilije, Holandske in treh držav južne Amerike, da to uradništvo zlorablja svoje predpravice, si nabavlja razne likerje brez taks, prodaja pa jih naprej s taksami. Samomor mladega letalca Vojak Pfc. David Gline, star 19 let, sin družine Mr. in Mrs. Walter Gline iz 1297 E. 187 St., je bil prošli teden doma na dopustu. V petek se je vrnil na svoje službeno mesto na letalsko vež-bališče v Langley, Va., kjer je bil nastanjen. V ponedeljek so njegovi starši prejeli od njega pismo, datirano v soboto v East Liverpoolu, Ohio. V pismu je mladi vojak pisal staršem, da je sit življenja ter da si ga konča. Podal je podrobnosti, kje se bo našlo njegov avto. Starši so obvestili oblasti v omenjenem kraju, ki so našle avto in poleg le^« talčevo uniformo, snoči pa je bilo njegovo truplo potegnjeno iz Ohio reke blizu East Liverpoola. Zaroka Zaročila sta se Miss Mildred Kožar, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Martin Kožar, 3822 Richmond Rd., ki vodita Nottingham Winery na 17721 Waterloo Rd., ter Mr. Stanley L. Česen, sin poznanih Mr. in Mrs. Peter Česen, ki vodijo gostilno Horse Shoe Cafe na 871 Wooster Rd. W., v Barbertonu, Ohio. Miss Kožar pohaja Kent State univerzo, kjer je članica Chi Omega Sorority, zaročenec pa je pred kratkim graduiral iz Case Institute of Technology, kjer je bil član Theta Chi Fr§,ternity. Bilo srečno! Redna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva sv. Ane, št. 4 SDZ v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu. Po seji se servira okrepčila. STRAN 2 h.NAKOPRAVNOST C< ENAKOPRAVNOST f f Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________ For Three Months—(Za tri mesece)_____________ -$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 NAŠ DRUŽABNI DAVEK Končno zahtevamo mnogo od naše družbe. Predvsem, ker smo člani malega naroda, ki čuti potrebo po večji medsebojni povezanosti, medsebojnem spoznavanju in podpori. Časopis "Enakopravnost" je zunanja oblika take zahtevane in zaželjene povezanosti. To je pismo, ki se piše iz dneva v dan v tiskani besedi ameriškim Slovencem. Mislimo, da ni pretirana trditev, da ko slovenski Amei^ika-nec v tej vesolni, prostrani, da kontinentalni Ameriki prejme svoj časopis "Enakopravnost," ga prevzame isti občutek kot ga ima takrat, kadar prejme prijateljsko privatno pismo z vsemi domačimi novicami. Tudi ne bomo trdili preveč, ako pravimo, da ta položaj Slovencev v Ameriki družbeno zahteva, da smo vsi skupaj en kader, eno uredniško osobje lista "Enakopravnosti." Pristavimo takoj in to po razgovorih z našimi naročniki, povsem upravičeno, da ga menda v celi zgodovini našega lista ni bilo bolj prikladnega časa, da se v njem vsak posameznik razodeva, ko z dopisi sodeluje, kakor je ravno trenotni čas. Polno je med našimi naročniki glav, ki imajo domisleke, ki so vredni originalnega aktualnega uvodnega članka. Zakaj bi ne šle na papir v tiskani obliki? Notranje politično se Amerika bliža višku volilne razgibanosti. Končno gre za nas sicer male, a vendar sestavne dele ameriškega družabnega in javnega življenja, za katerega se polagajo temeljnji kamni bližnje bodočnosti. Zakaj bi ne povedali, kar čutilno, kako gledamo na volitve in to v tisti jasni ameriški razgledanosti, kije nam še bolj jasna, ker čutimo še danes žive spomine na čase, ki so nas trli pred dvajsetimi leti nazaj in na čase, v katerih smo se opomogli? Zakaj ne bi slovenska volilka, slovenski volilec iz posameznih naselbin povedal, kaj misli glede volitev, kaj misli njegov kraj, kaj vidi realnega na demokratskem in kaj na republikanskem volilnem programu. Kaj misli o obeh kandidatih—o demokratu Stevensonu in o vojaku republikancu Eisenhowerju? Toda ogromno polje, kjer se s sodelovanjem razpiše naš naročnik, je neko polje domače Amerike v njeni primerjavi s svetom. Zopet ni dvoma, da nam boste dali prav, ako trdimo, da je bila letošnja potovalna razgibanost našega živi j a tu v Ameriki tako velika, tako skupna, rekli bi organizirana, kakor še nikdar ne v zgodovini ameriških Slovencev. Potovalo se je v Evropo, potovalo se je v stari kraj. Pri tem, če vzamemo samo slučaj starega kraja—Jugoslavije, je dana slovenskemu Amerikancu prilika kot je še ni doživel nobeden slovenski potnik iz Amerike v svoj rojstni kraj. Izhajajoč iz stališča, da smo prežeti ameriškega življenja, katerega poznamo do dna z vsemi njegovimi sončnimi in senčnimi stranmi, spremljamo tega potnika v stari kraj, kjer se kuje popolnoma novi družabni red, kakršnega ni bilo niti tedaj, ko se je ta potnik selil in jemal slovo od doma, niti tedaj, ko je morda v kakem presledku obiskal staro domovino. Toda tega potnika prevozno sredstvo ni vrglo naravnost v Jugoslavijo, marveč je moral potovati preko ozemelj drugih držav in je z odprtimi očmi lahko opazoval prilike, vsaj hipno, tudi v teh državah. Ce se ta potnik po povratku v Ameriko zamisli v ameriško družbo kot tako, v ameriški gospodarski sistem, v ameriška transportna sredstva, v tehniko in v vso to civilizacijo, jo primerja s pridobitvami ostalih držav in njih življenjem, tudi domačega kraja, kakšen je njegov občutek in sodba? Ce primerja ameriško demokracijo na političnem polju, ameriško svobodo, tudi na verskem polju s svobodami drugih krajev, narodov in 'držav, kako ceni svojo lastno ameriško svobodo in kakšno vsebino daje svobodam drugod? Javljajmo se na ameriški način, ki se ne boji povedati misli naravnost, brez olepšavanj in brez strahu. Pri tem pa naj prijatelja naročnika opozorimo na nekaj, na kar morda sam začetkoma ne misli, kar pa bo spoznal končno, da je res: Kadarkoli.in karkoli in o kateremkoli vprašanju našega družabnega, državnega in političnega življenja razglabljaš in nato pišeš, se po svoji vesti na to delo skrbno pripraviš. Verjemi nam, da s tem, ko bogatiš s svojimi izsledki svoje prijatelje in sonarodnjake, spopolnjuješ tudi samega sebe! L. Č. 10. septembra 19 Resnici na ljubo CLEVELAND, Ohio—Ker se moje ime izrablja v nekem cleve-landskem dnevniku, sem primo-ran, da pojasnim zadevo. Ni mi v ljubo, da izrabljate moj obisk stare domovine v svrho blatenja in to samo zato, da bi skrili svoje umazane prste. Res, da sem se pritožil radi carine, katero sem plačal radi pošiljke 135 očal. Iste sem poslal, da jih podarim rojakom, rečem podarim, ter sem vnaprej naprosil tovariša Toneta Seliš-karja, naj sporoči oblastim, da ta pošiljka prihaja s dobrim namenom, in ako bi se to bilo napravilo, mi je bilo povedano, da jaz ne bi bil plačal od očal ničesar. Tudi povrniti so mi hoteli, ker pa nisem hotel te sitnosti, sem to prezrl, rekoč, naj si domovina malo pomaga. Pa pojdimo in malo poglejmo, kako pregledujejo in obračajo carinarji v New Yorku, ko se po-vračajo potniki. Zaračunajo ti pa, če si zadovoljen ali ne, nekatere stvari pa kar vzamejo in se ti smejejo v obraz. Seveda vi tam, ki mešate vašo gnojnico, vam ni po volji režim v Jugoslaviji, zato ljudi, ki se povračajo iz obiska prelepe naše rojstne domovine hujskate, naj govorijo čez to lepo domovino in njih vlado. Ni še dolgo, ko je neka rojakinja pisala v omenjenem časopisu, da ni tam verske svobode. Verska svoboda je tam v toliko, da je danes več ljudi v cerkvah-kot jih je bilo pred leti, ko smo bili mi še mladi. Ljudem je dovoljeno iti k obhajilu, to sem videl na svoje lastne oči prvo nedeljo po prihodu v domovino, in to pri Novi Štifti. Cerkev je bila polna vernikov, tudi ogromno število vernikov je šlo k obhajilu. To se godi tudi drugje. Piše tudi, da kadar bi se morala vršiti maša v cerkvah v Ljubljani, pa ugasnejo električne luči. To je res, da jih ugasnejo, ampak zakaj ne pove vse resnice, namreč da jih ugasnejo po celi Ljubljani, in to med 9.30 in 11. uro dopoldne radi tovarne Litostroja. Le zakaj pisati nekaj, ki ne odgovarja vsej resnici? Rojakinja, ali vas ne bi bilo sram tam doma, med svojimi dragimi, ako bi oni vedeli, da boste blatila njih ljubljeno domovino po povratku v Ameriko ? Kadar govorite o svoji rojstni domovini, vedite, da govorite resnico. Mar je vse tako kot bi vi želela tu v Ameriki? Ali ne vidite, kako se dan za dnem bori delavec za boljši košček kruha? Ali nikoli ne vidite, kako se delavci parijo po pločnikih poleti, ko štrajkajo, in pozimi, ko, zmrzu-jejo, vse to je borba za boljši obstanek življenja. To se je delalo in se bo delalo, pa to bodi v Ameriki ali pa v Jugoslaviji. V domovini smo našli ljubeznjive ljudi, saj bi vse napravili za človeka, ali pa dali, kar imajo. Seveda, ako ste se šli tam hlinit, pa vas hitro pogruntajo, in tudi obračunajo—zob za zob. Zakaj niste poročala, da gredo na pokojnino ljudje s 55. letom in da dobivajo pokojnino, akorav-no služijo še naprej? Zakaj ne poročate, da danes ni beračev v Jugoslaviji? Zakaj ne poročate, da skrbi vlada za stare ljudi? Zakaj ne poročate, da so ljudje v Jugoslaviji veseli in pojejo ljubeče slovenske pesmi? Le zakaj ne poročate, da je velika večina ljudi, ki živi na. svoji svobodni zemlji, zadovoljna s to vlado? Zakaj ne poročate ljudem, da bodo vedeli, da jugoslovanski narodi ne bodo dopustili izgnancem se vtikati, ker to ni več njih zadeva? O svoji domovini bodo govorili oni, ki so k temu dosti pripomogli. Nisem imel namena se vtikati v kako polemiko, vedite, da za | take stvari jaz nimam časa, zato prosim, roke proč od mojega imena. Ne delajte vedno to, kar vam ni dovoljeno. Saj bo že kmalu čas, da postanete dobri ljudje človeške družbe. Pustite ljudi pri miru, če hočete sami živeti v miru. Vas narodno pozdravlja ponovni grinar, Joseph Okorn. Tu prilagam pismo, ki sem ga prejel iz stare domovine. Prosim, čitajte ga in potem sami sodite, kaj je "domovina." * "Pismo, ki sem ga pisal nekemu svojemu prijatelju v Ameriko. "Dragi prijatelj! "Jaz sem za nekatere stvari na svetu umrl ali pa sem prestar, preveč utrujen . . . "Jaz sem na koncu svojega življenja vse izgubil—svoj dom, svojo blago ženo, najdražje svoje otroke, povrhu še ljubezen živečih otrok . . . Kar danes še potrebujem, je moja samota, moj mir, moj svet, tisti svet, ki je za me umrl ... To je bil stari mirni svet, ki sem ga jaz podedoval, ne pa—ustvaril. Jaz sem preteklost, mrtva preteklost! Preteklost pa ne more več živeti, živeti mora samo bodočnost. Ta bodočnost ste pa vi in vaš svet Vstaja novi, svoboden svet, sicer tudi svet mojih sanj, ki se pa v marsičem loči od vašega sveta. "Jaz nimam več svojega doma, ostala pa mi je prerojena skupna 'Domovina,' v katero verujem. Verujem v njo . . . Pesem domovine! Kako drugače se jo sedaj poje, kot nekoč! Ta pesem je čudovita, treba je samo prisluhniti in že se oglasi naj krasnejši spev sveta. Človek brez slehernega posluha ne more dojeti še tako lepega napeva in človek, ki ne pozna Domovine, ne more slišati njenega klica, še manj ji slediti.—Domovina ni izmišljotina, Domovina je resničnost, taka preprosta resničnost, da morejo za njo umirati tisoči najbolj preprostih ljudi. "Sicer ni to tista pesem, ob kateri sem se opajal kot mlad dijak in pevec. Ta Domovina mi poje sedaj v ozkih mejah in sicer v brezmejnem trpljenju, v poveličanju, v vstajenju, v lepoti, poje pa tako, da jo poslušajo in jo bodo poslušali tudi po širokem svetu . . . "So ljudje, ki jo še danes pribijajo na križ ah verujem, da bo jutri ali pojutrajšnjem nastopila svojo poveličano, odrešujočo pot v svobodo in naj pride na njo tudi še ena ali več vojsk .. . "Domovina se ne zgubi in le kaki duševno ali telesno. bolan človek* ali takozvani 'brezdomec' jo lahko kedaj do smrti izgubi, to pa brez škode za človeštvo; tudi se to Domovino ne da izgnati, ker ni—tolovajska. "Svobodna Domovina je ideal in cilj vseh domoljubnih in rodoljubnih narodov celega sveta, daleč tam čez ocean se spominjajo ljudje—iz srca—radi svoje Domovine in še ob smrti si boš gotovo želel počivati v domačem kraju—v ljubljeni 'Domovini!' "Frank Fajdiga, 80. letnik. "Ljubljana-Sodražica, 1. 1952." VSESTRANSKI NAPREDEK TURČIJE PO VOJNI NAČET ZAKONA O UNIVERZAH Nedavno je I#1 predložen načrt zakona o vseučiliščih, ki bo vsak čas predložen ljudskim republikam. Po pretresu na seji Sveta za znanost in kulturo zvezne vlade bo načrt dan v široko razpravo univerzam, fakultetam, študentskim organizacijam in ostali javnosti. V načrtu so samo osnovna načela organizacije in dela univerze. Da bi univerza čim uspešneje izpolnjevala svoje odgovorne družbene naloge, se v načrtu predvidevajo tudi oblike družbenega sodelovanja pri njihovem delu. Kljub temu, da je Jugoslavija razmeroma blizu Turčije, bo vendarle držalo, da vemo o tej deželi zelo malo, zlasti pa še o njenem hitrem razvoju, tako gospodarskem kot političnem, v povojnih letih. Turčija meji na Črno morje, ZSSR, Perzijo, Irak, Sirijo, Sredozemsko morje, Grčijo in Bolgarijo ter ima zato izredno važen strateški položaj. Zlasti važne so Dardanele, ki so bile v zgodovini že mnogokrat Vzrok vojn. V deželi živi 21 milijonov ljudi, od tega je okrog 19 milijonov Turkov, 1 milijon Kurdov ter manjše skupine Armencev, Grkov, Arabcev in Židov. Dežela je razmeroma zaostala, vendar je zelo bogata s surovinami ter kljub rodovitni zemlji slabo naseljena: po računih strokov niakov bi lahko preživljala tri kratno število sedanjih prebi valcev. Podnebje v Turčiji je sredozemsko ter je njeno rastlinstvo tudi temu primerno. V deželi uspevajo celo banane poleg limon, pomaranč, oljk itd Hitler napredek kmetijstva Nedavno je diskusija v turškem parlamentu odkrila sledeče : Od 21,000,000 se bavi 18,000,-000 izključno s kmetijstvom. Od teh 18,000,000 pa 4 do 5 milijonov ljudi nima svoje zemlje, ali pa jo ima premalo, da bi lahko od nje živeli. Vendar pravijo kmetij ski strokovnjaki, da bo to v mno gočem popravljeno poleg drugega s hitro mehanizacijo kmetijstva : Turčija je po vojni uvozila nad 2000 traktorjev, poleg tega pa zgradila veliko število namakalnih naprav, silosov itd., ki vse zaposlujejo veliko število kmetijskih delavcev; poleg tega pa ima 'vlada v načrtu naselitev vzhodnih delov Turčije, ki so doslej kljub rodovitni zemlji nenaseljeni. Zaradi povojnih ukrepov se je proizvodnja žita dvignila od leta 1947 za 20% bombaža za 100% V letu 1947 so pridelali 3,200,000 ton žita, lani pa 5,700,000 ton čila od 57,000 ton na 162,000 ton. Proizvodnja bombaža pa je sko- Tudi industrija se razvija Kljub naravnim bogastvom je turška industrija na dokaj nizki stopnji. Po vojni si je turška vlada zlasti prizadevala dvigniti proizvodnjo goriva t. j. pre moga. V premogovnikih Zongul dak so leta 1948 izkopali 4 mili jone ton premoga, vendar hočejo proizvodnjo razširiti tako, da bodo v letu 1954 izkopali 6 milijonov ton. Lani so izkopali 4 milijone 500,000 ton; od tega so 200,000 ton izvozili, večinoma v Francijo. Poleg tega nameravajo zelo razširiti pristanišče Zongul-daka, ki za sedaj ne zmore vsega prometa ter morajo zato rudo prevažati v druga pristanišča. Četudi jeklarske industrije Turčija pred vojno vobče ni poznala, se sedaj tudi temu bliža konec. V nekaj mesecih bodo pričeli uporabljati že drugo martinovo peč v Karabuku. V lahki industriji so zlasti pričeli graditi rafinerije sladkorja, tekstilne tovarne in podobno. Vse industrijske panoge pa so v mnogočem odvisne od tujega kapitala. V celoti gospodarski položaj Turčije ni slab. Zunanje trgovinski primanjkljaj je dosti manj vznemirljiv kot v večini drugih evropskih držav. Po vojni v Koreji se je ta primanjkljaj nekoliko zvišal, vendar je izvoz še vedno samo 7% nižji od uvoza. Da Turčija industrijsko ni razvita nam pove že dejstvo, da je od 21 milijonov prebivalcev Turčije samo 350,000 industrijskih delavcev, ki za sedaj še nimajo svoje organizacije. Sindikate upajo ustanoviti v letošnjem letu, pri čemer jim pomaga eden izmed funkcionarjev "American Federation of Labour," Irwing Brown. Vendar delavci za sedaj nimajo pravice stavkati, a tudi zakoni o zaščiti dela ne veljajo za ustanove, na katerih dela manj kot 10 ljudi; proti temu so an-karski delavci pred nekaj meseci protestirali na ta način, da so si ves mesec pustili rasti brade. Ljudstvo je odklonilo politiko republilianskc stranke Kakšen je bil parlamentarni položaj v Turčiji pred vojno? Obstojala je skupščina, v kateri je bila «amo ena stranka, t. j ljudska republikanska stranka, ki jo je ustanovil Mustafa Kemal paša Ataturk. Ta skupščina je izbirala predsednika republike; vso oblast v državi je imela v svojih rokah, tako parlamentarno kot izvršilno. Veliki reformacijski polet republikanske stranke pod vodstvom Ataturka je po letu 1930 ugasnil. Republikanska stranka pa je bila velika sila tudi gospodarsko. V svojih rokah je imela banke, gledališča, skladišča, hotele, restavracije itd. V letu 1945 pa je Ismet Inonu, naslednik Ataturka, nekako podprl liberalizacijo dežele. ,Mahmut Dželal Bajar, revolucionarni tovariš Ataturka iz leta 1920, bivši minister in bivši predsednik državne banke, je zapustil ljudsko republikansko stranko in skupno s tremi drugimi poslanci ustanovil demokratsko stranko. Že pri volitvah leta 1946 je demokratska stranka dobila precejšnjo podporo na vasi, leta 1950, ko so bile prve res demokratične in tajne volitve, pa je postavila svoje liste v vseh volilnih okrajih Turčije. Demokrati so dobili 4,-500,000 glasov ali 404 sedeže v parlamentu, ljudska republikanska stranka pa je dobila 3,400,-000 glasov ter 67 mest v parla mentu. Neodvisni so dobili 9 sedežev, nacionalna stranka pa enega. Džalal Bajar je prevzel dolžnosti Inonuja ter takoj po volitvah izjavil, da bodo izvedli državno revolucijo. Novi ministrski predsednik je postal Ad nan Menderes, novi zunanji minister pa Fuad Koprulu, bivši profesor zgodovine. Logično vprašanje, ki se po zmagi demokratov pojavi, pa je, v koliko se je spremenila politika nove vlade. V zunanje-političnih vprašanjih stoji demokratska stranka na istem stališču kot republikanska, to je zagovarja sodelovanje z Zahodom. Tudi v notranji politiki, razen v kmetijstvu, se ne razlikuje dosti ali ne kaže nobenih večjih želja po napredku. Obe stranki, demokrat ska in republikanska, sta odločno ne samo proti komunizmu, temveč tudi proti vsaki misli, ki diši "po levičarstvu." Odkar so na vladi, 30 demokrati ukinili nekatere Ataturkove reforme, zlasti verske. Nova vlada je dala denarno podporo muslimanski cerkvi, dovolila je verski pouk v šolah ter odobrila zidanje novih mošej; to vsekakor ni znak napredka, četudi so koncesije razmeroma majhne. V čem je torej politični napredek, ki ga Turčija kaže po vojni? Napredek je zlasti v tem, da je turško ljudstvo odklonilo diktatorsko politiko republikancev ter se z veliko večino odločilo za edino drugo stranko, ki je obstojala; pokazalo je torej veliko željo po spremembi dosedanjega življenja in po večji svo bodi. Ta pojav bodo politiki na oblasti prej ali slej, zlasti pa z ozirom na gospodarski napredek, morali resno upoštevati. Nekateri opazovalci pa tudi radi opozarjajo na to, da je do političnih sprememb v Turčiji prišlo na tako miren način, da bi bil lahko v čast tudi drugim bolj razvitim državam. (Po "Slovenskem poročevalcu") Kamniška "LIRA" proslavila 70-letnico Kamniška "Lira" je prvo * vensko pevsko društvo, ki vestno in organizirano , gojiti slovensko pesem. ob svojem jubilejnem konce ' ki je bil 5. julija v gimnazij j telovadnici, prikazala prerez j venske vokalne glasbe od tak nih začetkov do danes. Svečano razpoloženje, ki ^ razodevala že lepo okrašena ^ rana, so povzdignili številni i je, med njimi zastopnik pok telja proslave ministra Ziherla tov. Koncija. Mnogi ^ venski skladatelji, kulturni lavci in predstavniki kultuf glasbenih institucij pa so P®® ^ pismene pozdrave, ki jih J® -doma preči tal predsednik ^ ing. čebulj. Na proslavo j® - ^ noštevilno prihitel učiteljski F ski zbor, ki je v prvem oo® glO' pozdravil »bratsko "Liro" s F mijo Emila Adamiča "Zabu ^ gore" pod vodstvom diri?®, Joška Gregorca. Ob prveio moru so zboru — s' osebno čestitali odposlanci venske filharmonije in čili lovorjev venec, s šopki ja pa so mu čestitali uin^t vodja Učiteljskega zbora Adolf Groebming ^ P' ^ stavniki pevskega zbora in šmarce. V imenu Borisa Ziherla in Franca Kii®^ ca-Žige je govoril njun zastop tov. Koncilja. Koncertni spored je 18 pesmi, ki jih je zbor velikim zanosom. Bilo j® y da se je zbor pod svojim tom Cirilom Vremšakoin koncert zelo skrbno priP|^ ■ Zbor sicer ni številen*, št^J® pevcev, vendar pa so glaso^ " seboj v pravem sorazmGO'^^ pravilno dopolnjujejo druž ■ gega. Poleg nekaterih har®^. r^nih ^aarodnih pesmi Oj dekle kaj s'tak žalostno, rolt: Soldaški boben, ^ Pesem od rojstva) si je bral tudi težke pesmi, kot O'^ Foersterjev Spak in Atila in ribič, kar je doka^ govih resnih umetniških Ijenj. Zbor je moral Kramolčevo "Pesem od roj^^^^,j| v kateri se je zlasti solist Ivo Kordaš, in Mar''' Ribniško. •1 Občinstvo, ki je napolmi® rano do zadnjega kotička, gradilo zbor in njegovega jj genta Cirila Vremšaka, . vztraja za dirigentskim P , ^ že 32 let, s toplim in aplavzom. (Po "Gorenjskef' llOi" stevenson in zunanja politika SAN FRANCISCO, 9. bra—V svojem velikem se je Stevenson pečal z V zunanjo politiko in ugot^^ glavnem: ^,(1, Nihče ne more nap"^® kdaj in na kak način se bo gel svetovni mir. Varnost Evrope je bliz^^ . velika nevarnost preti Azije. 10-letnlca jugoslovanske mornarice gcf SPLIT, Jugoslavija, 8'^^ tembra — Dva britanska min sta prispela v Split, / cijo, na proslavo lO-letni'^^^gt«' kar je Osvobodilna fronta novila svojo lastno morna' ricO'. '0 farouk ostane v italiji giv! RIM, 9. septembra^ jiii' cgiptski kralj Farouk, ki ^ ^i'' haja na otoku Capri, je da se bo za stalno nastani' liji in da bo kupil za sebe hi Dqii'l non.lji^lf; wilh" »iri^ r.;»,0,., •'■»A'**• ■ , mc odds , V.-- . f • 1. *t»re- yquf* oglašajte v enakopravnost^ i KNAEOFRAVNOSI BTRAN 3 30 družin bo dobilo udobno stanovanje Vodilni ljudje Osvobodilne ''onte nekdanjega 18. terena ra-^ Ljubljani so mnogo raz-j j3,li o tem, kako bi na svojem ttenu rešili pereče stanovanjsko Prašanje. Končno so prišli do spoznanja, da si teren lahko tudi pomaga s tem, da si ob po-oci Mestnega ljudskega odbo-^ s svojiigi lastnimi silami zgra-blo^ potreben stanovanjski Ij.Pečeno—storjeno. Dne 15. ju-Ja 1950 so na frontnem gradbi-^ ob Vodnikovi cesti, na odse-aed Pavšičevo in Tugomirje-°^ico položili temeljni kamen ^ odočo 12-stanovanjsko stav-' bi jo fronto vel zgradili ^ ežno s prostovoljnim delom. Bat dne 22. julija ali nčno dve leti in sedem dni po g ^