Štev. 57.
Velja po poŠti: ta celo leto naprej K 26-— ta pol leta „ „ 13- — ta četrt leta „ „ 6 50 ,ta en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
ta celo leto naprej K 20-— xa pol leta „ „ 10-— ta četrt leta „ „ 5'— xa «n mesec „ „ 1'70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
0 Ljubljani, v soboto, M 9. marca 1901
Političen list za slovenski narod
Leto xxxv.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrai .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve{ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
liašilliantllilatje.
Obljubili smo, da hočemo v posnetku objaviti načela, ki jih je v imenu vodstva S. L. S. pri zaupnem shodu dne 28. februarja povdarjal poročevalec o predlogu glede na kandidate.
Evo jih!
1.	Vsak kandidat jc kandidat cele stranke. Zato nastavlja kandidate zaupni shod za celo deželo, ne pa posanmi okraji. Pri tem se držimo načela, da bodi poslanec edinole po svojem delu med prvimi. Kogar potrebuje stranka, ji ne sme odtegniti svojega sodelovanja; naj mu naroča, da dela doma, ali da jo zastopa v državnem zboru, na tem ni nič; razloček jc popolnoma nebistven. Zato pa poslanci S. L. S. niso nikakoršni komandanti, marveč le po zaupanju stranke za parlamentarno delo odločeni zaupniki. Stranka mora hiti tako močna, in strankarski duh tako živ, da se vsak poslanec zaveda, da je prejel svoje poslanstvo edinole od stranke, ne pa na temelju svojih osebnih svojstev in zaslug. In S. L. S. je danes tako organizirana, da bi na lastno pest proti sklepu zaupnikov nihče ne zmagal, tudi siccr najbolj spoštovani in zaslužni mož nc.
2.	Vsak kandidat jc pravzaprav kandidat za celo deželo. Stranka bo zastopala svoje volivce; posamni poslanec bo zvrševal delo, ki mu ga bo stranka naložila po svojih zmožnostih, po svojem znanju in spretnosti, nc glede na to, ali spada dotično delo za njegov volivni okraj ali ne. Kdor voli kandidata S. L. S., voli stranko in nc izkazuje z volivnim listkom neposrednje zaupanje osebi, ki jo zapiše, marveč stranki, ki jo jc postavila. Saj ic tudi stranka v prvi vrsti odgovorna za delovanje svojih poslancev. To načelo se bo odslej lahko do pičicc uveljavilo. Dozdaj, ko so bile tri stranke na Dunaju s Kranjskega, je bilo seveda to mnogo težje.
3.	Kandidatje morajo pripadati vsem glavnim stanovom našega naroda. Stranka zastopa vse stanove. Zato je treba, da ima zaupnike vseh med svojimi državnozborskimi poslanci. Tako bo vsak stan po svojem zaupniku lahko od blizu gledal delo S. L. S. in opozarjal na koristi stanu, ki mu pripada. Potrebno je pa, da so zastopani zlasti vsi delavski stanovi, tudi zato, ker se mora že na zunaj videti, da je stranka res demokratiška. Poleg dvornega svetnika, profesorja, duhovnika tudi kmet, obrtnik in delavcc, vsi enakopravni in enakovredni. Kdor hoče umevati uspehe naše stranke, naj si ogleda naše kandidate. Tu se jasno vidi, da stranka najodločnejše obsoja ločitev med nižjimi in višjimi sloji, da zameta načelo, češ, da je stan nad stanom, marveč da z načeli in dejanjem priznava, da jc stan poleg stanu. Kdor tega ne
LIK6K.
Urolca.
(Francoski spisal Guy dc Maupassant.)
V malem mestu (i. je bil semenj. Na vseh cestah jc bilo polno kmetov in kmetic, ki so si obljubljali dobre kupčije. Počasnih korakov so stopali možje. Njih telesa so bila sklonjena, noge vpognjene; čitalo se jim je z obraza, videlo na celem telesu, kako jih teži truda-polno kmetsko delo. Ce tudi so bili vsi bolj praznično oblečeni, vendar njih odelo ni kazalo ravno preveč blagostanja.
Na motvozih so vlekli za seboj kravo ah tele. Njih žene so stopale za živino iu jo od časa do časa udarile po hrbtu z vejico, katere so sc držali tisti, da bi pospešile njeno hojo. Ob rokah so jim visele široke čajne, iz katerih so zijale zvedavo kure ali race. Suhih teles so bile tc ženice, a držale so se bolj ravno, nego njih možje, in hodile so nekoliko živahnejših korakov. Opravljene so bile v domače sukno, a na glavi so imele svilnate robcc.
Sem in tja jih jc prehitel kak kmetski voz, na katerem so sedeli možakarji in ženice, ki so sc držale lestvic ob strani, da jih ni voz preveč pretresel.
Na G.-škem trgu jc že bilo vse črno ljudi in živalii. Vse je bilo namešano: vo-lovski rogovi, klobuki možakov, kučme starcev, robci žena in deklet. Vriščeči glasovi kupcev in mešetarjev so sc mešali z vikom
upošteva, sploh ne ve, kaj je demokracija. Zato laže »Narod« n. pr. s svojo bedasto gonjo proti Gostinčarju, ne zato, ker je naš, marveč ker pripada po njegovem »nižjim slojem«, samo to, da jc s svojo liberalno stranko vred prespal zadnjih 50 let. Pravilno jc, da napadajo liberalci naše kandidajte, ker so naši, in ne njihovi; v tem zmislu naj le delajo, kar znajo. Toda zavoljo stanu napadati kandidata jc pa znamenje duševne zaostalosti, reakcionarstva, buržoazijskc oholosti in to-posti. Naši liberalci sploh niso v stanu, da bi se česa naučili. S tem svojim aristokratiško-mumijskim duhom, ki ves, kar ga je, smrdi po fevdalstvu, morajo propasti tako nujno, kakor so morali pasti politiški privilegiji pri državnozborskih volitvah.
4. Vsak kandidat pomenja boj proti libe-ralstvu na Slovenskem. Zato merimo vrednost vsakega kandidata po tem, koliko bolj ga napadejo liberalci. V boju proti liberalni stranki mora biti kandidat v svojem volivnem okra ju voditelj. Druzega vodstva mu ne prisvajamo. Čimbolj se po njegovem nastopu izjasnijo nazori in ločijo duhovi, tem večje so njegove zasluge. Pač mora biti na razpolago volivcem glede na njihove želje, da jim iz-posiuje, kar more. A to ni glavno! Prva njegova reč .ie izpopolnjenje in okrepljenje organizacije v njegovem volivnem okraju v politiškem in gospodarskem oziru, vse s smerjo boja proti liberaJstvu. Mi nečemo zmagati brez boja. Zato pri nobenem kandidatu ne vprašamo, kaj bodo liberalci rekli. Liberalnih glasov ne rabimo in nečemo. Vsak kandidat, ki stopi v volivni borbi pozvan od S. L. S., izraža že s tem ne samo, da ni nobene politiške zveze med njim in med liberal-stvom, marveč tudi. da je vsaka taka zveza nemogoča.
Shod ie odobril ta načela, ker je vse predlag; me kandidate z gromovitim odobravanjem sprejel.
Družba % Mohorja, slovenja narodna armada.
Ravnokar sc najbolj marljivo nabirajo novi udi našega največjega slovenskega kulturnega zavoda, »Družbe sv. Mohorja«. Kar se tiče zlasti obmejnih Slovencev, je to ime gotovo popolnoma upravičeno. Cesar se jim ne privošči v šoli, to jim nudi »Družba sv. Mohorja«. Resnica je, da bi marsikateri Slovenec ali Slovenka žc bila izgubljena, ako bi ne prebirala družbenih knjig. V narodnem in moralnem oziru so Mohorjeve knjige za nas Slovence velikanskega pomena. In zato mora biti skrb vsakega, posebno gg. poverjenikov, da število Mohorjanov raste, nc pa pada. Ker pa ie lansko leto družba glede števila naza-
dovala, zato je potrebno, da se letos to popravi. Se je nekaj dni časa, da se nabirajo stari in novi bojevniki okoli te slovenske narodne armade. Kdor bi pa že bil nabiralne pole odposlal, lahko pozneje priglasivše se nek tudi še v pošlje.
Nc privoščimo svojim narodnim nasprotnikom, da bi sc veselili našega nazadovanja, temveč pokažimo jim, da hočemo napredovati tudi v tem oziru!
»Družba sv. Mohorja« je skupna last celega slovenskega naroda in ne pozna nobenih strankarskih namenov. Kakoršne namene sta imela njena ustanovitelja Slomšek in A. Ein-spicler, namreč ohraniti Slovencem vero in narodnost in izobraževati jih na podlagi teh dveh svetinj, tako deluje družba šc tudi dandanes. Nikjer drugje slovensko ljudstvo nima prilike pridobiti si za življenje potrebnih naukov in poštene duševne hrane tako po ceni, kakor ravno v Mohorjevih knjigah. Kako drage so ravno slovenske knjige po večini po vseh knjigarnah; poleg tega pa šc pogostokrat previsoko pisane, da jih priprosti bravec nc more razumeti. Vsega tega ni pri Mohorjevi družbi.
Izmed knjig, ki iih izda družba prihodnje leto, omenimo posebno dve, t. j. »Pamet iu vera,« (J. M. Seigerschmied. III. zv.) Že prva dva zvezka tega poljudnega dela sta se Slovencem zelo priljubila in sta našla mnogo priznanja; gotovo bo istotako tudi s tretjim zvezkom. Druga znamenita knjiga, kojo nam podari družba prihodnje leto, je »Umni čebelar«. Spisal župnik Fr. Lakmayer, 1. snopič. Mnogokrat in od raznih strani se je sporočila 'J.nižhi želja, da bi izdala enako knjigo. Sedaj se tej želji ugodi. Knjiga je iz peresa priznanega strokovnjaka in bo čebelarjem kar najbolj ugajala. Ze radi tega jc priporočati, da že letos scže.io udje po tej knjigi, ker izide v dveh snopičih, da imajo popolno delo v rokah, siccr polovica knjige nobenega ne veseli, in nima nobene cene, še manj pa doseže svoj namen. Pisatelj teh vrstic jc videl že nekaj slik tc knjige, in z gotovostjo mora trditi, da so naravnost izvrstne in na vrhuncu napredka v čebelarski stroki. Zato v prvi vrsti čebelarji, ne zamudite te prilike, korist bo le na vaši strani!
Končno še primerjajmo statistiko Mohorjanov v lanskem letu z ono v letu 1905, kako se jc število spreminjalo po raznih škofijah. Družba je nazadovala skupno za 1593 udov. To razmeroma ni ravno visoko število, toda naše geslo mora biti: Vedno naprej, ne nazaj«. Saj beremo v »Koledarju« za leto 1903: »Mohorjevih udov število je verskega in slovenskega duha merilo.« Napredovala je družba v sedmih škofijah in krajih, in siccr v tržaško-koprski za 36 udov. somboteiski za 21, zagrebški za 11, senjski za 55, Bosna 9, videmska 4, Amerika 253. Skupni prirastek
je torej v omenjenih škofijah samo 389 udov. Najbolj sc je izkazala Amerika, za njo senjska škofija; najmanjši napredek pa vidimo v vi-demski nadškofiji. Pač se čuti težak italijanski jarem; gotovo tudi ljudje slabo znajo slovenski brati, ker jim »kulturni« Lahi ne privoščijo pouka v materinščini. Amerika pa nam daje poguma; v dveh letih je poskočilo tam število Mohorjanov za 498. Tudi v tržaško-koprski škofiji opazujemo precejšen napredek.
Vtis tega neznatnega napredka pa nam skoro popolnoma izbriše veliko večje nazadovanje. V celoti je bilo lani devet škofij in krajev, kjer je število udov padlo za 1982. Nazadovale so sledeče škofije: goriška za 221 udov, krška 265, lavantinska 685, ljubljanska 678, sekovska 52, poreška 24, djakovska 8, razni kraji 38, Afrika in Azija 38. Številke nam povedo, da je najbolj nazadovala ljubljanska škofija, ki je prejšnje leto napredovala za 535 udov. Za ljubljansko pride lavantinska, kjer je sedaj že dve leti število Mohorjanov padalo, in siccr v letu 1905 celo za 1277 udov, torej v obeh letih skupaj za 1935, tako da se mora reči, da jc zmanjšanje udov največ pripisovati tej škofiji. Ravno na Spodnjem Štajerskem jc šc posebno treba priporočati dobro čtivo, ker umazani »Šta.ierc« v velikih množinah izliva svoj pogubonosen strup. Mohorjevim knjigam odprite duri, »Štajerca« pa odslovite!
Na tretjem mestu glede nazadovanja je krška škofija, ki je tudi že dve leti zaporedoma izgubavala ude (298). Tu so pač vzroki raznovrstni; zlasti kruto in barbarsko ponem-čevanje, nemške šole, kjer sc otroci ne nauče nc nemškega, ne slovenskega, nc razumejo niti tega, niti onega jezika v pisavi, zato pa nimajo veselja do branja.Poleg tega pa nasprotniki Slovencem naravnost tudi odsvetujejo, pristopati k Mohorjevi družbi. Tudi v goriški nadškofiji je število udov že dve leti zaporedoma padalo (skupaj za 378). Manjše število v tej vladikovini je malo nerazumljivo. ker je vendar znano, da so ravno Goricam vneti kristjani in zavedni Slovenci. Torej se mora vzrok iskati kje drugje. Da sc je število Mohorjanov zmanjšalo tudi v sekov-ski škofiji, se pač ne smemo čuditi, ker ger-manizatorski stroji delujejo s polnim parom. Zato je lahko umevno, zakaj pada število v tej škofiji že od leta 1901 (samo leta 1903 zapazimo mali prirastek 4); v vseli teh letih smo izgubili tukaj skupno 137 udov, kar je razmeroma jako veliko. Morebiti bi sc pa s pomnoženim trudom in še večjo dobro voljo še dalo kaj pomagati.
Ta kratka statistika nam torej predočuje splošno, da sc je na velikanskem drevesu »Družbe sv. Mohorja« - lansko leto posušilo nekaj vejic. Seveda so vzroki različni in pogostokrat tudi uvaževanja vredni. Ne da se
žensk, smehom kakega veseljaka, ki jc bril norce, rezgetanjem konj iu tnukanjem goveda.
Trščanov oče jc ravno prišel na trg, ko je zapazil na tleh pred seboj konec vrvi. Skop, kakor je bil, jo jc sklenil takoj pobrati, češ, po sedmih letih vse prav pride. Z veliko težavo se ie sklonil, ker ga je vedno po udih trgalo. Ko jo je pobral in jo ravno skrbno pričel skupaj zvijati, je zapazil, da ga gleda s praga svoje hiše stari sedlar Matjan. Pred leti sta sc nekaj tožarila in se od tedaj še nista pobotala. Trščanovega očeta jc bilo malo sram, da ga je videl sedlar brskati po blatu radi konca vrvi. Naglo je skril vrvico pod svojo suknjo in .io potem skrivaj vtaknil v hlačni žep; nato sc je še nekaj časa delal, kakor bi kaj iskal po tleli, česar pa ne more najti. Potem pa je odrinil dalje na trg, sklonjen od bolečin v dve gubi.
Naglo se je izgubil v kričeči množici, razburjeni od dolgotrajne kupčije. Kmetje so tipali živino, odhajali in zopet prihajali; v vedn cm strahu, da jih kdo ne ukani, se niso mogli nikdar odločiti; poskušali so čitati resnico iz obraza prodajalčevega iu z vso zvijačo iskali napak na živini, samo da bi ceneje kupili.
Ženske so postavile pred sc svoje čajne in jerbase in izvlekle perutnino, ki jc ležala na tleh z zvezanimi nogami, izbuljenih oči in škrlatastih grebenov.
Mirno so poslušale kupčcvalke, ostale pri zahtev anih cenah, ali pa se odločile po dolgotrajnem pregovarjanju in vpile za kupcem, ki jc počasno odhajal:
»Naj bo! Vzemite, Miha; v svojo zgubo prodam!
Počasi se jc trg izpraznil; in ko jc zvonilo poldne, so sc razšli oni, ki so od daleč prihiteli na semenj, po gostilnah.
Pri Jordanu je bilo celo dvorišče polno najraznovrstnejših voz iu kolesljev. Po gostilniških prostorih sc jc vse trlo; vse jc bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Prva soba je bila obenem kuhinja, kjer se jc vrtilo ob jasnem plamenu troje ražnjev, na katerih so se cvrli piščanci, golobic in janjetina. Duh pečenega mesa je sejmarjeni tako prijetno udarjal v nos, da so sc vsem sline cedile.
Vsa kmetska aristokracija jc jedla pri Jordanu, gostilničarju in prekupčevalcu, ki jc imel shranjen žc lep kup tolarjev.
Neprenehoma so se vrstili krožniki, in liter za litrom je prihajal na mizo. Vsak je pripovedoval o svojih kupčijah. Tudi letina jc prišla v pogovor. Za travnike jc bilo vreme dobro, toda za žito malo presuho.
Nakrat se začuje boben pred hišo. Vse jc bilo v trenotku pokoncu, razun nekaterih brezbrižnežev; vse je teklo pred vrata, k oknom, v ustih še polno mesa iu z vilicami v rokah.
Ko jc ponehal bobnati občinski sluga, jc pričel čitati z velevažnim obrazom in vzvišenim glasom nastopni razglas:
»Prebivalcem mesta G. in sploh vsem, ki so sc zbrali na današnjem semnju, se naznanja, da sc je izgubila na potu iz B. danes zjutraj med deveto in deseto uro listnica iz črnega usnja, v kateri sc je nahajalo pet sto kron in nckai trgovskih listin. Kdor jo jc našel, naj jo prinese nemudoma na županstvo, ali pa jo izroči naravnost Fortunatu
Preku v Srednji vasi proti nagradi petdeset kron.«
Nato ie odšel sluga na drugi konec mesta, kjer se je znova začul boben.
Vsi gostje so sedaj govorili le o tej listnici, in vsestransko sc jc ugibalo, čc jo bo Prek šc kedaj videl ali nikdar več.
Med tem se je pojedina nadaljevala.
Ko so se žc vsi sejma rji nasitili iu pričeli zalivati z vinom okusno pečenko, se je prikazal pri vratih orožnik, ki je vprašal:
»Ali je tukaj Trščanov Urh iz Podbrega?«
»Tukaj sem,« je odgovoril Trščan, ki je sedel na dolenjem koncu mize.
»Pojdite z menoj na županstvo,« je nadaljeval orožnik. »Zupan hoče z Vami govoriti.«
Ves presenečen iu vznemirjen je izpil Trščanov oče na en dušek svoj kozarec vina, se dvignil, pričel stopati šc bolj sklonjen nego zjutraj, kajti po vsakem počitku ga je še bolj trgalo, in neprenehoma govoril:
»Ze grem; že greni!« in hodil za orožnikom.
Zupan ga jc pričakoval, sedeč v naslanjaču. Bil jc mogočen človek ta župan, mogočnih besedi, debelega telesa.
»Trščan!« je rekel; »danes zjutraj Vas ie nekdo videl, ko ste pobrali na cesti iz B. listnico, ki jo jc izgubil Fortunat Prek iz Srednje vasi.«
Trščan jc ves preplašen gledal župana. Strašno ga jc vznemirila ta suninja, ki je padla nanj. ne da bi vedel, zakaj.
»Jaz, iaz da sem pobral to listnico?«
»Da. Vi!«
»Pri ruoji duši! še videl je nisem!«
pa tudi tajiti, da sc marsikje vse premalo za družbo ljudi navdušuje. Veliko poverjenikov gotovo zasluži mnogo pohvale. Zato bi gotovo bilo umestno, da bi se prihodnjo nedeljo vernike še enkrat opozorilo na Mohorjevo bratovščino, da se doseže še kak uspeh. Ne strašilno se truda, saj delamo s tem za dve naši nam najdražji svetinji: Sveto vero in jezik slovenski.
Brodarjein pomoč ncsimo,
naš čolnič pogube otmimo!
S. Gregorčič.
Tedenski prejled.
Ljubljanski zaupniki-vollvcl na shodu. Veličasten shod zaupnikov z dežele, ki je liberalcem kar sapo zaprl, da v »Narodu« nisq znali drugega navesti, kot nekaj < studnih psovk, je vzbudil zavest tudi ljubljanskim zaupnikom. Strnilo se :ih je minoio nedeljo v veliki dvorani »Unionovi* nič manj kot 1231. »Slovenski Narod« se je tolažil na ta način, da je videl v teh junakih same okoličane. Naj se Ic tolaži do dneva volitve. Dr. Šusteršič je volivcem pojasnil sedanji politični položaj osobito z ozirom na ogrsko vprašanje. Nagodba mora biti taka, da bo enakopravna. Sedaj plačuje Avstrija 70, Ogrska pa .30 odstotkov za skupne potrebščine, in vendar je Avstrija pravzaprav odvisna od Ogrske. Ko sc suide novi državni zbor. ki bo govoril v imenu 26 milijonov avstrijskih državljanov, ne bo mogla vlada več ravnati v lastnem imenu, ne bo se mogla več igrati z ljudstvom kajti sestavljena bo iz članov državnega zbora. Gospod poslanec je zavračal napade, ki jih je nagromadil »Slovenski Narod« nanj in na na poslance »Slovenske Ljudske Stranke«. Dokazal je, da granate, ki jih je spustil v naše poslance, zadevajo bivše libralne poslance, ki za svoje volivce in za mesta, ki so jih zastopali, niso nič storili, razen, če so pomagali, da je avanziral kakšen član njihove ožie klike. - S. L. S. bo vojevala boj tudi zoper socialno demokracijo, ker vodijo načela, ki jih zastopa ta stranka do katastroie in do velikih nesreč med narodi.
Dr. Krek je dokazal, da je shod upravičen postaviti kandidata za Ljubljano, kajti S. L. S., ni stranka enega stanu, anipak je v zvezi z vsemi stanovi. S. L. S. zbira vse demokratične sloje k skupnemu delu. Propasti mora liberalna stranka, ki prezira in zaničuje ljudstvo. Kandidate je treba vzeti iz vseh slo-iev. Ker jc potrebno, da zastopa koristi obrtnikov v državnem zboru mož iz obrtnega stanu, ker so ljubljanski obrtniki sami poslali de-putacijo k načelniku S. L. S., ter izrazili željo, da bi radi volili g. Iv. Kregarja, zato je dr. Krek priporočil to kandidaturo, ki ie bila z navdušenjem sprejeta. Slednjič je povabil vse dobromisleče meščane v okrilje S. L. S. V našo sredo sprejmemo vsakega prijatelja naših načel. Prva podlaga je seveda versko prepričanje.
Na shodu se ie nato predstavil gospod kandidat sam, ki je točno, jasno in samozavestno načrtal program za svoje nadaljno delovanje, ako mu volivci poverijo poslanstvo. K sklepu so se sprejele še resolucije, n. pr. naj poslanci S. L. S. delujejo na to, da se olajša jo vojaška bremena, in da sc osobito skrajša službena doba pri vojakih.
Volivni boj. Izvrševalni odbor slovenskega krščanskega socialnega delavstva je izdal oklic, ki v njeni priporoča odobrene kandidature S. L. S. za državni zbor, ker je ta slednja postavila svojim kandidatom tudi delavskega zastopnika.
Na shodu v Premu je dr. Žitnik razložil program S. L. S., in zavračal neslanosti, ki so jih liberalci natisnili na letake zoper naše poslance. Volivcem iz šentviškega okoliša je govoril dr. Šusteršič v nedeljo popoludne v Št. Vidu nad Ljubljano. Odgovarjal je na razna vprašanja, ter je bil z viharnimi živio-kiici proglašen za kandidata. — Lepo obiskana sta bila tudi shoda v Kamniku in v Komendi. pri katerih je poročal dr. Krek o pomenu in namenu S. L. S. Sijajno se jc ob-
nesel shod na Vrhniki. Velika dvorana »Rokodelskega doma« je bila natlačeno polna. Dr. Šusteršič ie razvil stališče stranke pri letošnjih volitvah; pozival je k složnosti in k strankarski disciplini. Izjavil je, da ostane tudi zanaprej poslancc vrhniških volivcev, četudi bodo dne 14. maja volili g. Gostinčarja. — »Domoljub« je po pravici okrcal liberal-stvo ljudskih učiteljev. »Učitcl ski Tovariš« poživlja zato učiteljstvo, naj pobija kandidaturo dr. Žitnika, ki je podpisan kot urednik »Domoljuba«. Ali naj »Domoljub« prekliče, da ni res?
Originalen je bil shod v Bitinjah na Notranjskem. Vsebina prvega govora, ki ga ie verižil dr. Arko je kratka, ker pravzaprav ni nič povedal. Najbolj zanimiva je trditev, ki jo je izustil, da ima namreč dežela veliko denarja, a ga nima kdo izposlovati. Tudi dr. Kam se je razkoračil. Zagrmel je zoper štajerske trapiste, preseda mu lepo obdelano polic očetov trapistov. Refren njegovih, s težavo rojenih stavkov je pa bil »Ne volite farja!«
Nemiri na vseučiliščih. V Lvovu so poljski dijaki odganjali iz univerze rusinske dijake, ki so se branili. Slednji so brzojavno prosili za vladno pomoč. Vsled pretepa je univerza začasno zaprta. V Kijevu jc vdrlo 2000 dijakov na vseučilišče ter z razbijanjem napravilo mnogo škode. Pri svojem zborovanju so ostro protestirali proti postopanju vlade pri volitvah. V Peterburgu je 1500 policistov obkolilo politehniko in izvršilo preiskavo; pri dijakih so dobili 12 bomb.
Obstrukcijo so započeli slovenski zastopniki v tržaškem deželnem zboru zoper krivično volivno reformo, ki hoče Slovence v tržaškem deželnem zboru oropati vsega zastopstva. Poslanec Rybaf je govoril po slovensko,, drugi so oskrbeli brenčečo godbo. Laški liberalci so nato priredili shod, na katerem so ščuvali proti Slovencem. Kljub ob-strukciji ic italijanska večina sprejela krivično volivno reformo, dasi poročevalca nihče ni slišal. Na trgu so slovenske poslance čakali Slovenci in jih burno pozdravljali.
Glagolica. Dekret sv. stolice z dne 18. decembra urejuje vporabo staroslovenskega jezika v bogoslužju. Ce bi se ta naredba strogo izvršila, bi sploh ponehala glagolica v li-turgiji, a obenem bi nastale velike zmešnjave med Hrvati. Škof Flapp jc izdal naredbo, da naj se uvede v njegovi škofiji povsod latinski ritual; drugi škofje so drugačnega mnenja. —• Cuie se cclo, da sc v to zadevo vtika svetna oblast po orožnikih! Dalmatinski škofje so menda prosili sv. stolico, naj nikar nc sili. da sc izvrši dekret glede na glagolico. — V Ricmanje bo prišel, kakor se čuje, glagolski duhovnik. Hrvatski sabor je poslal poziv dalmatinskim škofom, naj branijo najlepšo svetinjo slovansko, glagolsko bogoslužje._
Nagodbeno vprašanje se ne premakne naprej. Ogrska vlada tišči in sili, ker ima za-slombo v svojem parlamentu ter ima baje za zagovornika ministra za vnanje zadeve, barona Aerenthala. Dosedanji dogovori so se vrteli Ic okrog velikih načelnih vprašanj, ni pa bilo moč rešiti tarifnega vprašanja. Cesar baje hoče, da se sklene nagodba s pomočjo S 14, preden se zbere avstrijski državni zbor.
Pozor Novomeščanom je zaklical pozna-vatelj razmer z ozirom na to, da se bo razširila kočevska gimnazija, kamor bodo Ko-čevci zvabili mnogo nadarjenih dijakov belokranjskih. Kočevci imajo dobro oskrbljeno dijaško kuhinjo ter zidajo dijaško zavetišče; v Novem mestu pa se baje dijaštvo nekako zanemarja. Ni neupravičen strah, da se utegne novomeška gimnazija prazniti. —
Francija. Uradni škofijski listi naznanjajo duhovščini, da so pogajanja med vlado in pariško cerkveno oblastjo prenehala m naročajo župnikom, naj prekinejo vse tozadevne dogovore s posameznimi župani — Kljub temu, da se nekaterim duhovnikom zelo slabo godi, ker jim jc vlada ustavila pokojnine in plače, — vendar ni opaziti nikake needindsti med duhovščino.
Otvoritev dume. Za poslanca v dumo je izvoljen tudi duhovnik Petrov, ki je v prog-
»Nekdo Vas je videl, ko ste jo pobrali.«
»Nekdo me jc videl? Kdo me je videl?«
»Matjan, sedlar.«
Tedaj sc je spomnil starec, razumel in jeze ves rdeč vzkliknil:
»A, ta cigan me jc videl? Poglejte, kaj je videl! To-lc vrvico je videl, da sem pobral, gospod župan.«
In pri tem je potegnil konec vrvice iz žepa.
Toda župan je neverjetno migal z glavo:
»Tega mi vendar ne bodete pravili Tr-ščan, da bi Matjan, popolnoma verodostojen možak, imel to-le vrvico za listnico.«
Trščan je ves razjarjen dvignil roko, kakor k prisegi, pljunil v stran in ponavljal:
»Pa je vendar resnica, najčistejša resnica, gospod župan. Vedno bom to trdil, na mojo dušo in na moje zveličanje!
Zupan jc nadaljeval:
»Ko ste listnico pobrali, ste šc precej časa stikali po blatu, čc nc leži šc kje kaj denarja.«
Težko je sopel starec, jeze in strahu ves iz sebe.
»Za božjo voljo! ... za božjo voljo!... Kako jc mogoče tako lagati, da se poštenega človeka spravi ob dobro ime.«
Toda vse mu ni nič pomagalo. Nikdo mu ni verjel.
Nato jc poklical župan Matjana, ki je ponovil in vzdržal svojo trditev. Cclo uro sta sc prepirala Trščan in Matjan in kričala drug na druzega. Nato so preiskali Trščana, toda ničesar niso našli.
Ko jc videl župan, da ničesar nc doseže, je odpustil Trščana in mu povedal, da
bo javil celo zadevo državnemu pravdništvu.
Hitro se je raznesla ta novica. Ko je stopil Trščan na cesto, se je vse trlo okolu njega. Vsakdo ga je izpraševal, ta resno, oni v šali, toda nikdo se ni luidoval nad njim. In starec je vsakemu pripovedoval o vrvici, toda nikdo mu m verjel. Vse se ie smejalo.
Vsi so ga vstavljali in tudi on je vstavljal vsakega znanca in mu pripovedoval svojo povest in svojo jezo na Matjanovo hudobnost, in obračal svoje žepe, da bi pokazal, da nima ničesar.
»Presneto znaš ciganih!« se mu je odgovarjalo.
Trščan pa sc je jezil, obupaval, da mu nihče ne veruje, iu vedno ponavljal svojo povest, da bi dokazal svojo nedolžnost.
Stemnilo sc je. Cas je bilo odriniti. S tremi sosedi sc je podal na pot in jim pokazal mesto, kjer je pobral vrvico; in prav do doma ni govoril o drugem nego o tej vrvici.
Ko je prišel domov, je še lezel v vse koče pod bregom in povsod pripovedoval o svoji nesreči. Toda nikdo mu ni verjel.
Po noči ie skoro zbolel same vznemirjenosti.
Drugi dan, okolu ene popoldne jc izročil Seničarjev Jaka, hlapec pri Možini, Fortu-natu Preku njegovo listnico z vso njeno vsebino.
Seničarjev Jaka je našel listnico, kakor jc sam pripovedoval, na ccsti, ki vodi iz B. v G. Toda ker ni znal čitati, jo jc nesel domov in izročil potem Preku, ko mu jc njegov gospodar povedal, čegava da je.
To sc je kmalu izvedelo po vsei okolici. Ko jc prišla ta novica Trščanovcmu očetu
nanstvu. Ko so mu to naznanili, je izjavil, da bo prosil, naj mu dovolijo kazen prestati po zasedanju dume. — Pri odhodu poslancev v državni zbor so sc dogajali povsod nemiri. V Saratovu je 30.000 oseb spremljalo poslanca na kolodvor; poslanec jc zatrjeval, da bo z vsemi močmi deloval proti birokraciji. — Pred otvoritvijo je mctropolit pri službi božji pozival poslance, naj se združijo v delu za nesrečno domovino. — Za predsednika je izvoljen poslanec moskovskega mesta Golovin, ki pripada stranki kadetov. — Ko so poslanci prvič zapuščali poslopje dnine, jih jc iiuiogo-brojna množica sprejela s »s!ava«-klici in jih obsula s cvetkami; poslance desnice, dvorne vozove in vozove ministrov pa jc sprejela z žvižganjem. Volitve v dumo so za Žide slabo izpadle, kajti zmagaji so samo s tremi poslanci. Opozicionalna levica je v dumi predložila 34 predlog. Med drugim zahteva tudi odpravo apanaž velikim knezom.
Mesto Ljubljana dobi poleg že obstoječih treh volivnih razredov šc četrti volivni razred. V tej kategoriji bodo imeli pravico voliti občinske zastopnike poleg 24 let starih občanov, ki bivajo dve leti v Ljubljani, 24-letnc občanke, ki plačujejo vsaj že eno leto direktni davek.
Zbodlo jih je. Zmagoslavje jezuita \Vas-manna v Berolinu ie inteligenco okolu »Slovenskega Naroda« zmešalo. Najprej ta list skuša zmanjšati veljavo učenjaka Wasmanna, potem pa skuša posnemati zmedene filozofe in spravljati vero v nasprotje z vedo, — a brez uspeha. Največji naravoslovci so bih globoko verni in so še dandanes. Cerkev se ne bori proti pravi znanosti, ampak proti ne-znanstvencnui panteizmu in monizmu.
Raznoterosti. Pasivna resistenca v Trstu je bila končana dne 2. marca. - Umrl je v Ljubljani kipar Andrej Rovšek, ki jc tekom 15. let izvršil po naši domovini mnogo podo-barskih umetnin. Bil je rajni umetnik globoko verskega prepričanja ter iskren somišljenik S. L. S. V Berolinu so ustavili delo krojaški pomočniki. Na Italijanskem se bo uvedla splošna dveletna vojaška služba. Haška mirovna konferenca se bo sešla junija meseca; države so že določile svoje zastopnike.
V Celovcu sc je ustrelil vojak Vršovnik, doma iz Radovljice. — Japonci bodo učili Evropejce. Grof Itagaki je poslal vsem japonskim plemičem, naj odpravijo to evropsko nesmisel ter nai vrnejo plemstvo cesarju. — Velikonočne in pomladanske razglednice jc založila družba sv. Cirila in Metoda. — Dr. Lueger se jc prvič po bolezni peljal na izpre-hod. »Kmctiška zvza« za ljubljansko okolico, kakor tudi za okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče, — jc od deželne vlade dovoljena. — Poslanec dr. Jankovič ie v deželnem zboru^ štajerskem govoril za pravice slovenskega Štajerja v slovenskem in nemškem jeziku. — V hotelu »Union« je bilo meseca februarja 639 tujcev; toliko jih ni bilo v nobenem drugem hotelu. Angleži so Bu-rom dovolili ustavo; za ministrskega predsednika so imenovali znanega generala Botha, ki sc je svoj čas hrabro boril proti Angležem.'
Umrl jc v Kandiji sodni svetnik Jožef Sta-rič. — Italijanskega pravosodnega ministra so našli mrtvega v postelji; zadela ga jc kap. — Dne 7. t. m. ie zletela v zrak tovarna za smodnik pri Spielfeldu. Osem poslopij je razdrtih, dva delavca mrtva.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (sred-postna) 10. sušca: 40 mučencev, Kaj in Aleksander; ponedeljek 11.: Heraklij, Cozim; torek 12.: Gregorij; sreda 13.: Rozina, Evfra-zina; četrtek 14.: Matilda, Pavlina, Evtihij; petek 15.: Longin. Klemen Hofbaucr; sobota 16.: Hilarij in Taciiati, Heribert.
Tržne vesti.
9. marca 1907.
Akoravno se je vreme spremenilo in se je ostra zima morala umakniti solncu, vendar nam to ni prineslo spremeb na tržiščih. Te so ostale brez življenja, kakor so bile doslej. Konzum sc noče prikazati na pozoriščih, ker se ne boji znatnih sprememb cen bodisi nav-
zdol še manj pa navzgor, pač pa čaka na zboljšanje transportnih razmer. Blaga je sicer dovolj na trgu, vendar ponudniki nikakor niso silni. Vsled tega je promet jako neznaten, tendenca, mirna. Tožbe, da je oziinina slabo prezimila, si nikakor nc morejo dobiti vpliva na značaj tržišč, ker se ta poročila ne smatrajo za povsem utemeljena.
Provinca trpi vsled pomanjkanja vagonov na južnem Ogrskem, ker se vsled tega blago ne premiče v redu. Ta nedostatek dela že sedaj provinčnim mlinom skrbi vsled bližajočih se praznikov, kateri bodo gotovo prinesli večji konzum moke.
Nasproti našim tržiščem pa so amerikanska jako živahna. Ne da "bi cene poskočile ali znatno padle, ampak ponudbe in odjem sta živahna. Siccr so se nekatere dni javile stalne in višje cene, vendar te niso se vpoštevale, ker jim jc manjkalo prave podlage. Atneri-' kanski špekulanti so se zopet zaspekulirali, ker jim vse mahinacije ne pomorejo do višjih cen. Velike zaloge, pa neznaten konzum, drže cene na nizki stopinji.
Kakor je efektivna kupčija brez življenja, tako si tudi terminska ne more dobiti interesentov in je istotako neznatna. Spremembe cen znašajo navadno le po nekaj vinarjev. Špekulacija je brez vsakih tal, ker je blaga gotovo še veliko in to v prvi roki in kako se bodo začele razvijati setve, se šc ne ve.
Pšenica nam je pokazala mirno tendenco iu stabilne cene. Promet v tem blagu jc bil jako neznaten in se bo življenje razvilo gotovo v večji meri, ko se bo pokazalo kako so prcziniile setve. Ako bi ne kupovali buda-peški mlini po zahtevanih cenah, bi bil promet šc neznatneji. Ali omenjeni mlini so vplivali na cene, da so ostale nespremenjene na svoji višini. A.pril 7'51, oktober 7"86.
Rž ni šla svoje poti, ampak je sledila pšenici, akoravno ie zanimanje za rž nekoliko večje, ko pa za pšenico. April 6-78.
Oves je v ceni jako stalen in se zahtevajo deloma za nekaj vinarjev višje cene. April 7-52.
Turšica je jako živahna v prometu, vendar blaga nj lahko dobiti, ker se transport vrši jako neredno. Vsled tega so se morale plačati deloma tudi višje cene. Maj 5-21.
Moka. Konzum je postal jako živahen ter se vrše odpoklici redno. Novi sklepi sc sicer nc entrirajo, pač pa se rešujejo stari. Cene so pa ostale nespremenjene.
Otrobi se jako živahno zahtevajo in ker mlinom primanjkuje blaga, tedaj težko zadovoljujejo zahteve. Vsled tega so cene visoke.
Kava je vstrajala pri svojih cenah in tiči vzrok v tem, da so dovozi Brazilije skoraj popolnoma ponehali.
Sladkor je jako stalen v ceni ter se vrše odpoklici v zadovoljujočih mejah.
Špirit ie izgubil na živahnosti, vendar v ceni nikakor noče odnehati. Akoravno je konzum začel padati, vendar utemeljujejo rafinerije svoje visoke cene s tem, da jim baje primanjkuje sirovim
Svinska mast. Dovoz pitane živine jc jako ponehal in vsled tega ie cena masti zopet šla navzgor. Nasproti temu je pa padla v ceni Amerika in to znatno, vsled tega nc moremo pričakovati, da bi cena masti še si pridobila, seveda, ako ne bo poskočila Amerika.
Južno sadje. Trg je jako miren in promet neznaten. Perzijske sultane vživajo nekoliko zanimanja in imajo tudi večji promet. Kvaliteta .ie dobra. Mandelni istotako nimajo posebnega prometa in so v ceni zmerni. Fige so v ceni padle, posebno fige v vencih.
Bakrena žica. Kartel je sklenil osnovne cene žici zvišati za K 4'50, toraj na K 328 met. stot.
Cinkovo pločevino ie akcijska družba avstro-ogrskih cinkovih valjam znižala v osnovni ceni za eno do dve kroni na 100 kg.
Juta. Avstro-ogrski Juta-industrijalci so sklenili cene preji znižati in sicer debelo nit za 5% in fino nit za 2%. To namero bodo gotovo pozdravili z veseljem mlini, kateri so se itak jako pritoževali zaradi dragih vreč.
do ušes, se jc hitro odpravil na pot in pripovedoval sovaščanom, kako da je srečen, da sc je našla listnica.
»Edino Matjanova laž mi šc teži srce,« je govoril. »Kajti nobena reč ni tako huda kakor čc se pride vsled laži ob dobro ime.«
Celi dan jc klepetal o svoji povesti. Pripovedoval jo je na ccsti ljudem, ki so ga srečali, v gostilni voznikom, ki so popivali, in celo v nedeljo pred mašo in po maši ni dal nikomur miru. Cclo popolnoma neznane* ljudi je vstavlial in jih nadlegoval s svojim pripovedovanjem. Sedaj jc bil pomirjen; toda nekaj, sam ni vedel kaj, ga je še dražilo. Zdelo se mu jc, da se mu ljudje posme-hujejo, če jim pripoveduje o listnici. Ljudje še niso Bili popolnoma prepričani o njegovi nedolžnosti. Za hrbtom ga obirajo, se mu je zdelo.
Prihodnji torek je šel na trg v G., samo da bi zopet govoril o najdeni listnici.
Matjan je stal v vratih, ko je šel Trščan mimo, in sc mu pričel smejati. Zakaj?
Ogovoril jc Sodarjevega Martina, ki ga pa niti ni hotel do konca poslušati, temveč ga sunil v trebuh, mu rekel »cigan« in se obrnil.
Brez sape je obstal Trščan, vedno bolj vznemirjen. Zakaj ga jc imenoval cigana?
Ko jc pri Jordanu sedel za mizo, je zopet pričel svojo staro pesem.
Neki kmet iz Hoteiffaž mu jc zabrusil:
»Beži, beži, stara navada! Poznam jo, tvojo vrvico!«
Trščan jc jecljal:
»Toda, saj se jc vendar našla listnica.«
A oni ga ic zavrnil:
»Molči, dedec! Eden jo najde, drugi pa prinese. Saj sc poznamo.«
Trščanu je bilo, kakor bi ga bil kdo na led posadil. Sedaj je razumel. Dolžili so ga, da je on pustil listnico nazaj prinesti po svojem sokrivcu.
Hotel je ugovarjati. Toda vse omizje so mu je smejalo.
Ni mogel več dalje jesti in sredi kosila jo jc odkuril med občnim zasmehom.
Vrnil se jc domov. Sram ga je bilo in jeza ga je dušila tembolj, ker jc uvidel, da mu nikakor ne bo mogoče dokazati svoje nedolžnosti. Krivična surnnja ga je zadela v srce.
Znova je pripovedoval svojo povest in jo vsak dan podaljšal z novimi ugovori, ki iili je iznašel po noči, ko ni mogel spati, in neprenehoma prisegal in sc vcril, da je nedolžen. Toda čim bolj se jc opravičeval, tem manj se mu je verjelo.
»Laže, kot pes teče,« sc je govorilo za njegovim hrbtom.
Cul je to, in grozno ga je peklo.
Od dne do dne je bolj hiral.
Šal ivci so si pustili pripovedovati povest o »vrvici« in ji toliko verovali, kakor se veruje staremu beraču, kadar govori o vojskah, v katerih jc bil, in o junaških činih, s katerimi se baha.
Koncem decembra jc legel.
Okolu sv. treh kraljev je umrl. Še ko se mu jc že mešalo, je šc vedno zatrjeval svojo nedolžnost in jecljal:
»Kratko vrvico . . . vrvico . . . tukaj-Ie jc, gospod župan ...»
X. priloga 57. dfev. »Slovenca" dne 9. marca 1907.
2lvlna in meso. Kakor kažejo vsa poročila raznih tržišč, je cena živemu blagu padla in to šc za več kron. Nasprotno temu pa meso nikakor ni postalo ceneje. Ako cena živemu blagu poskoči, so gotovo tudi mesarji z višjimi cenami pri rokah ali o znižanju mesa pa nočejo ničesar slišati, kadar pade cena živemu blagu. Ker so sc mesarji sami izrazili, da težko pričakujejo nižjih cen živine, da bi potem svojim odjemalcem ložje z nižjimi mesnimi cenami postregli, jim je sedaj prilika, dana, to pokazati tudi v istini. Kar velja za drugod, velja tudi za nas.
Kartel avstrijskih rokovičarjev. Avstrijski industrijalci rokovic so pred kratkim sklenili ustanoviti kartel s skupnim prodajalnim lokalom v Pragi. Torej, kdor ložje vidi telečjo kožo na rokah, kot pa svojo, bode moral to veselje nekoliko dražje plačati.
Sladkorni davek. Pruski poljedelski minister jc jako živahno zagovarjal znižanje sladkornega davka ter to znižanje utemeljeval približno s tem: Inozemstvo sc trudi eman-cipirati se nemškega sladkorja in to z dobrim vspehom. Vsled tega je izvoz vedno manji in sladkorna industrija s strahom pričakuje prihodnjost. Treba je skrbeti za konzum in ta je mogoč le v znižanju davka. Angleška je konzum jako znatno dvignila z znižanjem davka. Konzum je rapidno rasel. Kaj pa naši birokrati? Za tako važne misli gotovo niso zmožni, ker s tem bi naš šimeljček napravil prenevaren skok, bi gospoda z njega padli. Zato pa bodo morali prihodnji ljudski poslanci iih nekoliko podrezati.
Izpred sodišča
Nemir v cerkvi. Dne 21. oktobra 1906 popoldne je šlo več fantov zvonit v stolp cerkve v Ccrnem vrhu k popoldanski službi božji. Med njimi je bil tudi fant Anton Habe iz Predgriž. Ko so odzvonili, šli so iz zvonika na cerkveni kor. Ker jc Habe preveč trdo stopal, ga je nekdo posvaril, naj nc dela takega hrupa. To je pa Habeta tako razburilo, da se je jel kregati in pridušati, češ, da ga nc bo nihče »rihtal«. Ker so bile vrata kora odprta, slišal se je hrup po cerkvi tako, da jc moral župnik na leči svoj govor prekiniti, ter so sc navzoči zbrani nad tem zgražali. Obdolženec taji vso krivdo, a bo vse eno sedel pet dni v ojstrem zaporu.
Okradeni rezervisti. Lojze Drnovšek, delavec iz Tržiča, je meseca avgusta 1904 služil za hlapca pri kantinerju Qpršetu v Ljubljani. Takrat so prišli k orožnim vajam učitelja France Ketc in Vilibald Rus, ter oskrbnik Ivan Verbič. Ti so izročili svoje kovčege z obleko Drnovšku, da jih shrani. Komaj je pa polk odšel k manevrom, ie Drnovšek zapustil službo, ter vzel seboj zaupano blago; nekaj je zastavil, drugo si pa pridržal. Skupne škode je napravil za 120 K 60 v. Preteklo leto v noči na 19. novembra je pa okradel tudi svojo gospodinjo Josipino Plantarič, ter za razno vzeto blago napravil 27 K 30 v škode. Obdolženec se dela trapastega, zdravniki so pa konštatovali, da je sicer duševno omejen, ne pa umobolen. Pol leta se bo Drnovšek pokoril v težki ječi za svojo nezvestobo.
Volivna Izpremcmba v Ijublianskem občinskem suelu.
V razpravi glede na volivno preosnovo ljubljanskega občinskega sveta v torek ie nastopil z daljšim govorom občinski svetnik Prosenc. Seveda nismo v svojem poročilu mogli navesti celotnega govora, ker ima poročilo namen, da poda splošno sliko, kako se v rši seja. A ker je bil govor občinskega svetnika Prosenca velezanimiv, ga podamo danes obširno. V splošni razpravi je občinski svetnik Prosenc navajal, da ni dolgo od tistega, časa, ko je dobilo ljubljansko stolno mesto svoj novi občinski in novi volivni red. Zgodilo sc jc to s postavo z dne 5. avgusta 1887. leta. Tekom časa sc jc pa pokazalo, da se nahajajo v postavi nejasnosti. Dokaz
temu so izkušnje. Mnogokrat je namreč sedaj veljavni občinski red bil povod nepotrebnim spornim vprašanjem. Treba jc vse pomanjkljivosti odpraviti in dati postavi popolno jasnost. Od leta 1887 sc jc tudi marsikaj v javnem življenju izpremenilo. Nastale so v javnem življenju nove in upravičene zahteve občanov. Sedanji čas zahteva, da se tem željam kolikor mogoče ustreže.. Dobili smo nove postave, kakor domovinsko postavo, katero je spraviti v soglasje z novim občinskim redom. Ne Ic sedanje socialne razmere, marveč pravicoljubje zahteva, da vživajo vsi državljani, ki so pod varstvom enega in istega zakona, tudi vse državljanske pravice, tako da delavec ni več samo trpin. V tem oziru jc živa potreba, da se razširi sedanji volivni red. Ti vzroki so me napotili, da sem že leta 1900 začel premišljevati, v katerem oziru bi bilo potrebno, da se popolnita in razširita sedaj obstoječa občinski red in občinski volivni red. Po svojih skromnih močeh sem sestavil oba reda po vzoru dunajskega mesta Ic z malimi, našim razmeram prikladnimi izpremembami. S tem načrtom stopil sem pred klub gospodov občinskih svetnikov, ki je bil bistveno sprejet ter sc je naročilo gospodu županu, da preskrbi tisek tega načrta in da se ta načrt nakaže pravnemu in personalnemu odseku v posvetovanje ter poročanje v plcnumu. Res, načrt se je dal tiskati iu tudi razdelil med vse občinske svetnike, ali na dnevni red občinskega sveta ga navzlic večkratnega priganjanja ni bilo mogoče spraviti. Moj načrt prišel je tudi v pravni in personalni odsek, pri kateri seji je bil navzoč tudi gospod župan, ki je predlagal, posvetovanje odložiti, ker je premalo odsekovih članov navzočih. To se je zgodilo in s tem se je pokopal moj samostalni predlog o izpremembi in razširjenju občinskega in volivnega reda. Bivšega načelnika pravnega in personalnega odseka dr. Stareta sem več nego dvajsetkrat prosil, naj preskrbi, da pride moj samostalni predlog v občinsko sejo, a ta me je končno zavrnil ter rekel, da se je izgubil.
V prvem poglavju mojega načrta je bilo čisto malo bistvenih izprememb in kolikor jih je bilo. hotel sem iih utemeljevati pri razpravi v občinskem svetu. Opomnim le, da sem v kolikor je bilo mogoče, zdaj v različnih paragrafih zapopadeno in isto tvarino zadevajoča določila radi boljšega pregleda stisnil v en paragraf, Iz mojega načrta se jc razvidelo, da se nahajajo v drugem poglavju občinskega reda najbistvenejše izpremembe. Na.iglavnej-ša izpremernba je namreč ona, ki se tiče dobe uradnega poslovanja občinskih svetnikov.
Dolžnost vsakega občinskega svetnika je, da pozna celo, občinskemu svetu v oskrbo izročeno mestno upravo. Ako občinski svetnik v tem oziru ni popolnoma poučen, potem mu tudi ni mogoče, da izpolnjuje one dolžnosti, ki so spojene s prevzetjem mandata. Poznati mora občinski svetnik tudi starejše občinske sklepe, poznati za več let nazaj oskrbovanje mestne uprave, poznati vse občinske zadeve, o katerih se je moralo večkrat sklepati in končno mora priznati tudi natančno materijelno in finančno stanje mesta. In kdo bode tajil, da je potreba večletne izkušnje, da je potreba večletnega sodelovanja pri mestni upravi, predno se pridobi tako poznavanje. Razven tega pa je še pomisliti, da vsakoletne volitve občinskega sveta posebno pri nas v Ljubljani, dajo povod stroškom, ki vedno škodujejo bistvu volitve. V volivni strasti sc pozabi na to, da je potreba v občinski svet voliti razumne, resne in delavne moči. Vsakoletne volitve povzročujejo tudi mestu mnogo stroškov, ki sc prav lahko našim davkoplačevalcem prihranijo.
Iz teh in več drugih razlogov sem sprejel določilo, da se volijo občinski svetovalci za dobo desetih let.
Ako se pa voli občinski svet na šest let, je logična posledica temu, da sc voli tudi župan za dobo šestih let, in dosledno bilo je potreba podaljšati poslovno dobo podžupana na
tri leta. Ako si predočiino težavno službo in odgovornost županovo, potem mora biti želja vsacega občana, da imata župan in podžupan dovolj priložnosti in dovolj časa si pridobiti temeljito poznanje občinske uprave in vseh, za to upravo potrebnih izkušenj. Daljša kot jc tedaj objektivnega župana poslovna doba, tem boljše iamstvo je za občane, da se vsa mestna uprava dobro in premišljeno vodi. Vse te bistvene izpremembe jc sprejel tudi gospod župan v svoj načrt in v tem oziru sta si načrta popolnoma podobna. Lc v tretjem poglavju načrta občinskega reda se križata prav bistveno najina nazora. Jaz sc v svojem načrtu potegujem za to, da se izključi priziv na deželni odbor proti tistim občinskim sklepom, ki obsegajo samosvoje področje. Ljubljana je v tem oziru preživela že dovolj presenečenja.
Ne umevam, zakaj da bi se moral ljubljanski občinski svet pokoriti petorici deželnega odbora; če si pridrži po županovem nasvetu deželni odbor še vedno dosedanjo pravico, namreč razsojevati konečno prizivnim potom o sklepih občinskega sveta tikaje sc samostojnega področja, potem ni govora o avtonomiji ljubljanskega mesta, kajti v moči deželnega odbora je razveljaviti vsak občinski sklep. Tudi dunajski občinski zastop iz-pc slo val si jc s postavo z dne 24. marca 1900 v S 60 izključitev imenovanega priziva in zato smemo upati, da se ta upravičena izključba tudi stolnemu mestu Ljubljana pripozna. Pritožbe na deželni odbor so pa tudi sedaj, ko imamo upravno sodišče, brez pomena, kajti vsak nepostavni sklep potom priziva lahko razveljavi upravno sodišče. To vse povdar-jam predno preidemo v podrobno razpravo radi tega, da pribijem za večne čase, da sem bil jaz prvi v občinskem svetu, ki je sprožil misel in napravil načrt za občinski red in občinski volivni red, da je to delo, o katerem sc bode danes razpravljalo, moje delo.
XXX
Zupan Hribar priznava, da je občinski svetnik Prosenc že v letu 1900 sestavil novi občinski in volivni red, pravi pa, da ga pravni in personalni odsek zato ni dal na dnevni red, ker je bilo po izpovedi takratnega načelnika gospoda dr. Stareta v načrtu precej protislovja. Občinski svetnik odgovarja, da je bil njegov načrt v klubovi seji in v seji pravnega in personalnega odseka in da takrat ni bilo nobenega govora o kakem protislovji, tudi g. dr. Stare njemu o kakem protislovji ni nič omenjal. Izgovor na bolnega moža je tedaj jalov.
Idrijske novice.
i Zadnji zabavni večer v katol. del. družbi je bil pretečeno nedeljo. V zimski dobi .ic žc več let vsakih 14 dni skupni sestanek udov, ki sc podučujeio in zabavajo. Letos bilo jc več predavanj. Skioptikon jc vodil navzoče v razne dežele, razkazoval jim mesta, imenitne stavke in krajevne slike. Zraven sc jc razlagalo, dajal kratek zgodovinski obris predstavljene slike, potem jc bila tombola, katere čisti dobiček se je porabil za dopolnitev društvene knjižnice. Zadnji naš sestanek v tej sezoni jc bil radi tega imeniten, ker je kot govornik nastopil mlad vojak, ki si je popolnoma sam sestavil po obliki dovršen govor. To jc bil prvi sad govorniških vai, katere so se enkrat na teden vršile za bodoče govornike. Tudi novi društveni orkester je v nekterih komadih pokazal, koliko je že napredoval. Žalostno smo lc opazili, kako zelo nam manjka velike dvorane. Imamo siccr tri sobe na razpolago, a vsi zložnega prostora le še ne dobe. Na jesen sc zabavni večeri zopet otvorijo.
i Zadnja številka »Napreja« se na dolgo in široko peča z našo stranko. Naj nekoliko odgovorimo. Piše: »Naši klerikalci imajo med seboj same »može«. Sešte.ieš .iih pa lahko na prstih dveh rok.« No. čc nas .ie tako malo, čemu pa toliko vika in krika! Potem je
Pismo Boitatugo Pepetu
Gespud redehter!
Ardek! Tu je pa žc hu-dinian, de pr nas Sluven-cih na mor-ma nekol eden drug-mo ustrečt. De b saj u en reč enkat skp držal, pa b blu
prec bulš, tku pa če reče edn .ja", ta druh pa prou gvišn prec na":tu: .nak".
Pu sluvenskh cajtngah učasli upijeja: industrija, fabrke zidite in naprej pelte, dc na u vs naš gnar u nemškutarske ruke pršou. Kedr pa res kašn Sluvenc kašna fabrka začne, pa začneja udrihat pu nem, tulk cajta, de mu vesele preženeja du dela. Pa nč nej se uni nekar na smeiaja! Uni nisa prou nč bulš. kokr sa ta druh. Kar za tuis nej se primeja, pa sc uja držal! Nej Ic pumislja, kua use uni nadelavaja zdej, kc je Arkutu Franci tam v Bitinjah iz enmo kumpanjonam začeti fabrka za leberalce delat! A jc tu prou, de ga greja tku gleštat, namest, dc b mu šli mal na roka? Kdu u pa še pol mislu na kašna industrija, če je tku pr nas, de sc iz dutnačga blaga norca
delaia in tistm, kc maja vesele du dela, pu-lena pud noga tnečeja. Tu ni nč! Jest na morm tega lajdat, pa nej u že leberalc al pa klcrekalc! Arkutu Franci je enkat majster in zatu ma tud pravica in putent za delat kar ga veseli, al pa kar mu več not nese.
Cc se jc pa Arkutu Franci spravu glih leberalce izdelvat, tud nubenmo nč am na gre; leberalci sa glih tku za kej za punucat, kokr Znidaršiču niidlni. BI pametn je, de člouk saj neki dela, kokr pa prou nč! ln glih čez leberalce jest kratk in mal na morm nč rečt! Lebcralci maja na soj fan zapisan »svo-bodomislnast«; tu sc prati, de pr leberaleh edn žilir misl kar čc, in tu je velik uredil! Kulkat je dohtar Taučar tu naprej prnesu pr use sorte prložnasth: Mi sina svobodomisln; kdur jc u našmo tabore, ie svobodomisln in žilir misl, kar če, sam dc pol dela tku kokr mu nu zašafatna, pa sma cefridn iz nim. Tu jc dostkat za dohtar Taučarjam puvedu tud kromprinc dohtar Trillar in negau adjutant dohtar Kam. In kar te gespudi enkat rečc.ia, tu drži, kokr dc b blu pršraufan. Use drgač kokr pa dohtar Kamu ferajn, ke gre prec u franže, tku de nazadne na ustanc druh pr ne-gaumo ferajne, kokr žnidar Zadnik, ke b enkat hmai ratu kontrolor mestne kase in pa sam predsednik Kam; mestu deluci sc pa prec skujaja, ke s misija: čc nam uja takla naše plače zbulšval, uma šli hmai usi pu cu-patah. Iz deluskm ferajnam jc pa tud res križ, ke čja mt use preči in nočja mt tulk putrp-lejna, dc b se saj Zadnik preh zravn nafutru, pol b žc murbt tud ta drugm kej prvošu. Zatu
jc pa prenaumn take ferajne ustanav lat. Kaj b blu bi putrcbn, de b sc ustanovil cn ferajn za sluvcnske jagre, pa idem na gre u glava, če prou je en ubčinsk svetnik iz ta največm ajfram prpoudvou, kuku b biu potrebn cn tak ferajn, de b saj lohka, kedr b bla kc kašna jagruska razstava, puslal kašnga sluvenskcga psa al pa zajca ke. de b se ldje pu svet špe-glal nad nim. Jest b tak ferajn tud pu soj moč pudperu, zatu ke mam tud dostkrat iz kašna-taka žvalja za upravt, de b bla za u razstava puslat.
No, pa tu se uma že pumenil pr en prlož-nast. Jest imam zdej preveč druzeh uprauku; pusebn kvartir za peusk društu »Iblana« m dela velike prglaucc, kc sa ga iz ta »Naro-dnga duma« vn ekspederal, de sa za peusk društu »Zgun« plač naredi. Tak kvartir ni tku lohka u Iblan za dubit in kokr use kaže u mogla jt nazadne use glih Iblana iz Iblane. IJ ta »Narodnmo dome« pa morja nardit plač za »Zgun«, tu jc žc ta zadn cajt, zatu de uja lohka s čim »Narodnmo dome« cinkloh za-zgunl. Tu se na da nč ptimagat! Peusk društu »Iblana« more pa holt putrpet; če nima kvartirja, nej ma pa sam tekat soje ibunge, kedr ja uja puvabil »Sukoli« na sudelvajne; tekat ii uja ja dal kašn plac. Nazadne sa pa mal sami uržali, dc sc jm je tkn zgudl. Cc b znal mal bi zase delat reklama in voda, pa b nekol na pršlu du kej tacga. Nej ptigledaja dohtar Bretttlna. kuku ic ta šikovn za take rči. Kedr gre u tejatr, uzatne useli kašna svmska krača iz saba u loža in med aktam, kcdr začne lustr bi gort, ja začne pa grizt
vaš klic »pogin klerikalizmu« pač smešen. Ce niti 10 mož ni v našem taboru, čemu se toliko razburjate nad malo peščico, ki bi vam ne mogla biti nevarna. Cctnu s topovi streljate na vrabce.
i Klerikalci imajo le podrepnike, ki so od posojilnice odvisni, prodani s telesom klerikalcem. Kdo je bolj od posojilnice odvisen, kakor ravno socialni demokrati? Saj v zadnjem računu za leto 1906 sami izkazujete: Dolg pri hranilnici za Podretejo 19.800 K, dolg pri okr. posojilnici za konzum 6000 K, toraj skupnega dolga 25.800 kron. Ce ste sami radi tolikega dolga samozavest izgubili, ne predbacivajtc istega položaja drugim. Sicer pa menimo, da ste posojilnici s tem malo usluge naredili. Kakor nam je znano, tudi okrajna hranilnica nima rada, da bi se tako poniževalno o onih pisalo, ki so sc v potrebi k njej zatekli. Kaj bi bilo, ako bi Vam dolg odpovedala? Težko je šlo, preden se je dobilo posojilo. Kai bi nastalo, ako Vam ga odpove? Polom, grozen polom. Bodite torej g, Kristan malo bolj previdni, ko zabavljate proti nam. Lahko se zgodi, da si s tem sami odsekate vejo, na kateri sedaj tako zložno sedite.
i O pogrebih ima »Naprej« še veliko povedati. Le kar začnite! Tudi umrla »Jedna-kopravnost« je svojčas o pogrebih enkrat pisala, pa samo enkrat. Ko se ji jc s številkami iz računov zadnjih 25 let pokazalo, je utihnila za vselej. Prosili so pa prizadeti, naj se od naše strani ne piše in nc odgovarja na to. To uslugo smo jim tudi storili. Ako pa meni »Naprej«, da bode pri tej točki imel več sreče, naj pa kar prične.
i Unijo rudarjev hvali nasproti »Slovencu«, ki je pisal, da za zboljšanje plač v zadnjem času ni nič storila. Prijema naše poslance, zakaj se niso oni oglasili. Mi smo povdarjali, da so bile vezane roke tudi dc-mokr. poslancem, ne samo našim. A tla bi bila »Uniia« takrat kaj storila, nismo nikjer brali, tudi v državnem zboru sc o tem ni prav nič omenjalo. »Naprej« se izvija s trditvijo, da »Unija« vodi štrajke. V Labinju v Istri jc dala podpore 30.000 kron, drugod enako. .Pojdimo tudi na to polje za »Napre-jem«! Leta 1900 jc bil tudi napovedan štrajk v Idriji. Vse je bilo že pripravljeno. A zadnji trenutek, ob polti 11. zvečer so prišli soc. de in. voditelji z izjavo na dan, da »Unija« ne bo dala nič podpore, in letali so ponoči da-icč na okrog prosit rudarje, naj gredo zjutraj ob 3. uri na delo. Naš mladi »Naprej« o tem še ne ve. Naj pa le povpraša pri rudarjih, kako je takrat bilo, in bode izvedel, »kako se z uspehom bojirie »Unija« za delavsko rudarsko ljudstvo«. Ravno isti poslanci naše stranke, osobito dr. Susteršič so se trudili na merodajnem mestu, da nasledki nameravanega štrajka niso bili rudarjem v škodo in da se je novi normal o rudarskih plačah za isto dobo tako vspešno zvrši!.
i Osvvald naj odgovarja, če »Naprej« ni pisal resnice! No, g. katehet ima pač preveč drugega stanovskega dela in premalo časa, da bi vohal za izmišljotinami, katere napiše »Naprej«. Tudi ena sama oseba ni stranka. Kar piše »Naprej« o Idriji in naši okolici, to rudarji lahko izvedo na mestu in sicer resnico, ne da bi se v listih razpravljalo. Siccr pa »Naprej« šc lahko naprej tako piše. Prepričam smo pa, da ne bo njemu v korist, ne njegovi stranki, ker tudi soc. demokrate bo enkrat pamet srečala.
i Pokrivalo kanala sc je pokvarilo pred več meseci v »rožni« ulici pred hišo številka 114. Lahko bi jo bil kdo skupil ter si zlomil cclo nogo. Sedaj je nevarnost odstranjena. Položili so te dni na odprtino dve deščici. Pisali o tem preje nismo, ker smo sc bali, da bi potem luknja trajno ostala. Tako je! Le neznatna svota 600 kron je bila proračunjena leta 1906 za kanale in jarke, a se ta svota še ni porabila, ampak se je prihranilo 140 kron. Zato so pa tudi kanali v takem stanu, da delajo Idriji res čast.
in cmiikat in soje zubc Idem kazat, kc ga skuz kukarje gledaja. Na ta viža Idem pukaže, kuku nucn sa negau zubc in kuku se iz nim fajn grize. Zatu pa ma tud zmeri tulk uprauka. ke čja mt zdej že usi klic, ker u tejatr liodja, Bretttlnuve zubc, dc na vem ki se mu glava drži in de na dtibi šc tulk cajta več, dc b saj učas za »Sluvensk Narud« kašne pudlistke preplonkavu.
Nej še »Iblana« puskus na kašna taka viža voda delat, če prou ne glih iz krača, kokr dohtar Bretttl, pa na kašna druga viža, pa sc uja ldje kar stepi zajna. Preveč jm pa ni treba bt scagan. »Zgun« u že skrbou, de u hmai tud »Narodnmo dome« zazgunu. Lebcralci pa nucaja »Zgun« čez dali bi, zatu sa ga pa skumnderal u »Narodu dom«, de ga uja mel bi na roka, kedr u treba temu al pa umno leberalce puzgunit ta douga, ke sc u pulitičn stegnu za zmeri.
Predn dons zašpihn soj pisni, nej še puvem, de se ni jc unkat tist vulivn shod Sluvcnske ludske stranke, kc sa ga mel vuliuci iz dežele u »Unione«, prou dupadu . Tulk Idi, pranja, de jh jc blu čez tri taužent, pa taka vornga, de ic blu vesele za pugledat! l ic nej se špeglaja leberalci, ke prauja, dc sa in-telegenten, pa čc ili pride trideset skp, pa se žc stepeja, dc maja pulcaji pouhne ruke uprauka. Jest pu pravic puvem, de se men tu dupade in de me veseli, dc prideja tak fejst in manirlih ldje v Iblana; murbt sc u na ta viža use glih mal tc manire prjel tud iblan-skh leberalcu, de na uja tku divi.
Roltatu Pepe i z. Kudcluga.
Gregorčičevemu spominu
^Inunostni večer £
m združen s
KOJKERTO/n
v nedeljo, dne 10. marca 1907 v veliki dvorani hotela „Unlon"
000
Čisti dohodek je namenjen za Gregorčičev spomenik.
Sodelujejo: slavna vojaška godba 27.pešpolka kralj Belgijcev, pevski zbori: moški zbor »Društva rokodelskih pomočnikov«, ženski zbor »Slov. katol. društva za delavke« in mešani zbor »Slovenske kršč.«socialne zveze«, bi. gospiea Erna Povše ter gospodje: dr. Mihael Opeka, Fr. S. Finžgar, Vekoslav Ravnikar in Fr.
Orehek.
SPORED:
1.	Bellini: Ouvertura k operi .Norma', svira vojaška godba.
2.	Prolog, zložil in govori dr. Mih. Opeka. .3. a) Hrabroslav Volarič: »Domovini«, veliki zbor s spremljevanjem klavirja, s tenor- in bariton-solo; b) Aljaž: »Dneva nam pripelji žar«, zbor z bariton-solo, poje moški zbor pod vodstvom gospoda Gorjupa.
4.	R. Wagner: Zbor romarjev iz opere »Tannhauser«, svira vojaška godba.
5.	S. Gregorčič: »Kmetski hiši«, deklamuje g. Slavko.
6.	a) Fr. Ferjančič: »Tone, solnce, tone« (nov zbor); b) Fr. Kimovec: »Izgubljeni cvet« (nov zbor), poje mešani zbor »S. K. S. Z.« pod vodstvom g. A. Cadeža.
7.	A. Nedved: »Pogled v nedolžno oko«, solospev s spremljevanjem klavirja, poje gdčna. Erna Povšetova.
8.	Leibald: »Hrvatski dom«, potpouri.
9.	»Hčerke trenotka«, Gregorčičevemu spominu predava F. S. Finžgar.
10.	Rossini: Arija iz »Stabat mater«, svira vojaška godba.
11.	Gastaldan: »Musica proibita«, svira vojaška godba.
12.	a) Fr. Ferjančič: »Tu rascjo cvetke z doline« (nov zbor), poje ženski zbor; b) L. Hudovernik: »Naša zvezda«, poje ženski zbor pod vodstvom g. V. Hybašeka.
13.	S. Gregorčič: »Velikonočna«, deklamuje g. F. Orehek.
14.	Fridriech: Slovanski potpouri.
Vse točke pevskih zborov so prirejene na besede pesnika S. Gregorčiča. Trije zbori so originalni in se bodo peli prvič.
Začetek ob 7. uri zvečer.
Vstopnina: sedeži v parterju po 3 in 2 K, največ sedežev po 1 K in po 80 vin., na balkonu in galeriji sedeži po 1 K iu po 80 vin. Sto išča po 40 vinarjev.
Vstopnice se prodajajo danes v soboto zvečer in jutri v nedeljo dopoldne v trafiki g. Šoukala pred škofijo in v »Unionovi« trafiki. Jutri v nedeljo pred koncertom se prodajajo vstopnice od 4. ure popoldne dalje pri blagajni v hotelu »Union«.
PrimorsRa zanemarjena mladina.
Za dunajski shod o varstvu mladine, dne 18., 19. in 20. marca t. 1. glede na zanemarjeno primorsko mladino je sestavil poročilo neki sodnik, ki ne navaja svojega imena. Storil bi bil to lahko, ker se mu poročila nikakor ni treba sramovati. Je točno, natančno, temeljito, plastično, pozna se mu, da ga je pisal jurist-sodnik, ki pozna deželo in prebivalstvo po lastni izkušnji.
Da sestavi kolikor mogoče točno poročilo, je razposlal vprašalne pole glede na vzroke in razloge zanemarjenosti na upravne, varnostne, šolske, občinske in na cerkvene oblasti. A ni se omejil zgolj ua oblasti, marveč poizvedoval je tudi pri človekoljubih o njihovem mnenju, jc li zanemarjenje telesno, duševno ali nravno, kaki načini zanemarjenja se pripetijo bolj pogostoma, kako nastopa delno ali pa popolno zanemarjenje mladine. Poizvedoval je, kaj prav za prav povzroča, da se zanemarja mladina. Osobito se je pri tem oziral na zanemarjeno vzgojo, na prehude domače kazni, na otrokom neprimerna dela in če so otroci v oskrbi oseb, ki imajo neprimerna stanovanja in nezadostna sredstva. Prezrl tudi ni šolskega obiska, obram-benih in preskrbovalnih zavodov, namenjenih mladini.
O uspehu poizvedeb sodi, da siccr ni brezupen, a tudi ne povoljen. Slučaji o zane-marjenju mladine sc pripetijo tudi v najmanjših krajih. Natančne statistike ne more podati, ker manjka predpogojev.
Trst z okolico.
Razmere glede na zanemarjeno mladino v trgovskem mestu Trstu niso ugodne. Na ccstah vidimo do poznih večernih ur množice raztrganih, zanemarjenih otrok, ki kolnejo in grdo govore osobito po ulicah, kjer drzno in javno nastopa prostitucija. K litih temu, da jc ta poulična slika deloma utemeljena v značaju in v navadah prebivalstva, napravi pa lc surovost in zanemarjenost prepuščene sebi, varstva potrebne mladine na tujca neprijeten vtis in zelo vžalosti človekoljuba. V neka-
terih mestnih delih se pojavlja pokvarjenost bolj, kakor v drugih.
Da je tržaška mladina tako zanemarjena, povzroča pač v veliki meri, ker so prisiljeni stariši, delavci in delavke, da prepuščajo otročiče brez vodstva iu nadzorstva. Tudi stanovanja vplivajo na pokvarjenost tržaške mladine. Ne glede na starost in spol stanujejo ljudje po ozkih luknjah, kjer otroci vidijo stvari in čujejo govorice, ki bi jim morale ostati skrite. Otroci izgube sramežljivost in tudi na njihovo zdravje vpliva to neugodno. V eni postelji leže ne ravno redko poleg starišev otroci, po dva, po trije in to tudi taki, ki so že stari nad deset let.
Seveda niso ravno redki taki slučaji, ko stariši sami povzročajo zanemarjenost svojih otrok. Pijančevanje igra veliko vlogo, osobito med delavstvom. Po beznicah zapravijo stariši svoj zaslužek in jemljejo seboj otroke v nežni mladosti. Dejstvo je, da podpirajo brezvestne matere tajno prostitucijo.
Starišem primanjkuje smisla za šolo. Zato trpita šola in šolski obisk. Sicer ne obiskuje šole samo 4% šolski dolžnosti podvrženih otrok, a uspeh kljub temu ni povoljen, ker otroci ne obiskujejo redno šol in šole tudi ne podpirajo stariši, marveč ji celo nasprotujejo.
Telesno se otroci Ic v redkih slučajih zanemarjajo in siccr bolj pri zakonskih kakor pri nezakonskih otrocih. Poročevalec pri pomni, da nc more kontrolirati te trditve, a da si jo razlaga tako, ker varuške oblasti neprestano skrbe za nezakonske otroke, za zakonske se pa zanimajo le, ako stariši ravnajo grdo ž njimi. Ubogi stariši, ki imajo veliko otrok, ne morejo popolnoma in obširno skrbeti zanje. V Trstu jc jako veliko nezakonskih otrok, tako n. pr. jih je I. 1905 bilo 1045, zakonskih pa 5048. Tudi konkubinatov je precej v Trstu. Sodnije dobe jako težko varuhe. Pomagajo si, da imenujejo za varuhe odvetnike, a to gre do gotove meje, ker odklonijo odvetniki varuštvo, če jim nalože preveč varovancev. Načelnik okrajnega sodišča je iz-prožil akcijo, ki jo nadaljuje občina in od katere upajo, da dobe človekoljube, ki bi prevzeli varuštvo mladine.
Izgredov glede na kaznovanje otrok je malo. Toži se celo, da so stariši premehkj in predobri z otroci. Preprečile so poklicane oblasti z energijo, da se je odstranila zloraba z mladoletnimi delavskimi močmi.
■ V obeh tržaških sodnijskih ječah so imeli od I. 1901 do sredi oktobra 1906 v preiskovalnem zaporu zaradi hudodelstev in prestopkov 747 mladoletnih oseb, šc nc starih 18 let. Kaznovanih ie pa bilo 334 mladoletnih, med njimi 231 zaradi tatvine, obsojenih pa 1999 mladoletnih oseb in siccr 560 zaradi tatvine, 108 zaradi goljufije, 152 zaradi prepovedanega po-vratka in 342 zaradi vlačugarstva.
Trst ni brez zavodov, ki imajo namen, da skrbe za zanemarjeno mladino. V zvezi z ubožno hišo (Pia Časa dei Poveri) je krajevno popolnoma ločen izboljševalni zavod za mladoletne (Riformatorio per giovanelli). Zavod je zgrajen v paviljonskem zistemu in ima namen, da sprejema zanemarjene ali zapeljane mladeniče od 10 do 16 leta, kjer jih vzgajajo, poboljšajo in jih navajajo k obrti. V zavodu je prostora za 110 korigendov, a se bo letos razširil za 150 korigendov, kar pa tudi ne bo zadostovalo. Gojenci dobe potrebni šolski pouk in jih izuče rokodelstva. Skrbe zanje tudi, ko zapuste zavod. Uspeh je povoljen in sicer so dosegli med sto gojenci pri 60 dober, pri 20 delni in pri 20 nepovoljni uspeh.
So pa še drugi zavodi, ki sprejemajo uboge zapuščene otroke. V posebni oddelek ybc>-žne hiše sprejemajo nad 200 dečkov in približno 60 deklic. V dva ix> zasebni dobrodelnosti ustanovljena in vzdržana zavoda »Alberti-num« ir. »Elizabctinum« sprejemajo v omejenem številu deklice.
Nekaj let sem_.se nahaja v Trstu tudi ora-torij Dou Bo sea. Šolskemu obisku podvrženi otroci dobe tu med šolskim letom ob prostih popoldneh (sreda, sobota, ob nedeljah in praznikih) zavetišče. V oratoriju se igrajo, 1 ura ie določena pobožnosti. Imajo tudi dile-tantsko in marionetsko gledališče. Veliko pozornost posvečujejo petju in godbi in imajo lastno godbo. Zvečer grejo otroci domov. Salezijanci se pritožujejo čez pijančevanje in pa čez brezvestno lahkomišljenost starišev glede na otroke. Za rešitev otrok delujeta tudi društvi »Amici della Infanzia« in »Previ-denza«.
f) razmerah glede na zanemarjeno mladino v tržaški okolici piše poročevalec, da pravzaprav slučajev zanemarjene mladine ni. Opaža le nezadostno šolsko izobrazbo, pomanjkljivo nadzorstvo otrok in pa posamezne slučaje pijančevanja. Omenja, da se glede na šolsko izobrazbo razmere v okolici vedno izboljšujejo in sicer nemalo po zaslugi narodnih šolskih društev.
Goriško in Gradiščansko.
Goriška je poljedelska dežela. Glavni pridelki so vino, sadje, žito in ih> posameznih krajih gozdni izdelki. Precejšnje važnosti jc živinoreja (goveja živina, manj ovac), omenjati se mora tudi svilopreja. Tvornice v Gorici, Ogleju, Ajdovščini itd., kakor tudi po nekaterih krajih obstoječa domača industrija in ribištvo nc izpremeni značaja dežele. Tudi et-nografične razmere so zanimive, ker stanujejo na Goriškem in Gradiščanskem Slovenci in Italijani po ljudskem štetju 1. 1900 v razmerju 4 7. Izmed 13 sodnih okrajev so štirje namreč Kormin, Gradišče, Oglej in Červinjan pretežno italijanski, a ne smemo prezreti, da sta dve občini oglejskega okraja skoraj izklju-čno slovenski, v korniinskem sodnem okraju pa stanuje 4000 Slovencev poleg 13.000 Italijanov. V goriškem sodnem okraju jc izkazalo liiidsko štetje 18.669 Italijanov nasproti 42.577 Slovencem. Na mesto Gorica odpade 4700
Slovencev, 2760 Nemcev in nad 16.000 Italijanov. Jezikovno mejo med Slovenci in Italijani tvori večinoma proga Južne železnice. Sodi se, da je zanemarjenih italijanskih otrok več kakor slovenskih. Slovenski kmet je lastnik svojega dasi malega zemljišča, kar vzbuja v njem smisel samozavesti in odgovornosti, medtem ko se nahaja zemljišče v italijanskih krajih v rokah 286 posetnikov latifundij, od katerih je odvisno zatirano italijansko kmečko prebivalstvo.
Duhovniki in učitelji so opisali razmere med mladino v temni luči. Sodnik poročevalec omenja, da se od te strani zahteva preveč in da se prestrogo sodijo posamezni slučaji, a kljub temu se morajo te tožbe upoštevati, ker so zabležene od oseb, ki poznajo po svojem poklicu bolj kakor kdo drugi ljudsko in osobito otročjo duš. Tožijo, da staršem manjka vsega, kar bi vplivalo vzgoje-valno na otroke, da niso izobraženi in da jim jc obisk šole breme. Alkoholizem vpliva na degeneracijo otrok in opustoša tudi v nrav-nem in intelektuelnem oziru mladino. Sorazmerno preveč je gostiln in žganjarn, kar vpliva neugodno na gospodarstvo kmeta m delavca in škoduje rodbinskemu življenju. Na Goriškem kakor tudi v Istri kažejo na zli posledice premnogih javnih plesov, ki trajajo po več dni in noči in sc dogajajo razni ekscesi ki demoralizujejo tudi otroke, ker jim jemljejo starši na plese seboj. Po socialno demo-kraškem vplivu peša na Goriškem, v Trstu in v Istri verski čut.
Poročevalec naglaša in pripomni, da glede na te trditve ne more navesti natančnih podatkov in da so to le slike, ki ne smejo povzročiti napačnega mnenja o razmerah.
V	sodnijskem okraju Gorica z okolico se opaža večje zanemarjenje mladine v mestu samem in pa po krajih, kjer se nahajajo tvornice. V mestu samem ni lahko natančno določiti števila zanemarjene mladine, a ni neznatno. V zavodu za zanemarjeno mladino »Istituto Civico per fanciulli abbando nati« je .59 zanemarjenih otrok, a tožijo, da ima zavod premalo prostora in da ni malo otrok, ki se vlačijo nenadzorovani in zanemarjeni po mestnih cestah. V navedeni zavod sprejemajo mladoletno zanemarjeno mladino do 18. in tudi do 20. leta. Obstoja tudi društvo za mladoletne delinkvente, kateremu pa manjka sredstev, dasi tudi stori mnogo dobrega. Mestna občina goriška skrbi za 121 otrok.
Število zanemarjenih otrok izven Gorice v goriškem sodnem okraju cenijo na 60 do 70, za katere ni preskrbljeno ničesar. Na leto se kaznuje sorazmerno 37 mladoletnih otrok večinoma zaradi tatvine in lahke telesne poškodbe.
Neugodne so razmere v italijanskih sodnih okrajih Kormin, Tržič, Gradišče, Červinjan. Tožijo osobito, da starši ne razumejo važnosti otročje vzgoie, da škodljivo vpliva tvorniško življenje in 'da je jako veliko analfabetov. Pellagra iako divja med mladino. Število zanemarjene mladine Je znano za sodna okraja Gradišče (17) in Červinjan (približno 66), a gotovo je znatno tudi v sodnih okrajih Kormin in Tržič, iz katerih okrajev poročevalcu število zanemarjenih otrok ni bilo naznanjeno.
V	slovenskih sodnih okrajih so razmere boljše, a tudi tu tožijo o alkoholizmu in o njegovih zlih posledicah. Ugodna so poročila o razmerah v sodnih okrajih Komen, Sežana in Kanal, kjer nc presega število zanemarjenih otrok 10, v sodnem okraju Cerkno ni nobenega zanemarjenega otroka. A zamol-čati se ne sme, da se tudi v teh okrajih opozarja na nevarnost alkoholizma in se naglaša potreba obrambenih sredstev proti alkoholizmu.
Iz tolminskega okraja se poroča o 10 zanemarjenih otrocih, o 10 pa, da se nahajajo v nevarnosti zanemarjenja. Osobito se pa opozarja na nevarnost žganjepitja predvsem v občinah ob italijanski meji. Otrokom dajejo namreč žganje, ker mislijo, da postanejo po žganjepitju krepki. Zgled: Izmed 57 učencev neke šole jih jc samo 5, ki nc pijeio žganja. V kobaridskem okraju na italijanski meji je 10 zanemarjenih otrok med 8745 prebivalci. V Fliču, ki meji ob Italijo, Kranjsko in Koroško je 8 zanemarjenih otrok. Neugodno jc v Ajdovščini, kjer je 40 zanemarjenih otrok.
Istra.
Gospodarske razmere v Istri niso ugodne, osobito ne v notranji Istri. Prebivalstvo se le z naporom preživi. Število takih, ki ne znajo čitati in pisati, je veliko. Ljudstvu se niso približali mogotci. Slika Istre je tužna. Ugodnejši je položaj ob morskem obrežju na otokih. Tu ljudje zaslužijo in spoznajo svet in pa ljudi. Ribištvo prinaša mnogo dobička. Istra ima kmečki značaj, a zemlja ni tako bogata in rodovitna, kakor goriška. Govedoreja ni znatna, pač pa rede po celi deželi ovcc. Obrtnih podjetij je malo, zemljišča so razkosana. Zdi se, da sc v nasprotju z Goriško mora v Istri po slovanskih krajih mnogo storiti. Smisel za šole se pogreša, a mora sc naglašati, da tu dovolj šol. Otroci morajo pasti živino, prepuščeni so zato sami sebi. Podatki glede na Istro niso natančni.
V	okrajih Koper, Poreč, Podgrad in Vo-lovsko imajo v mestu Koper 3 popolnoma zanemarjene in 7 deloma zanemarjenih otrok. V delavskih okra ili sc opaža zanemarjenost med otroci osobito v Milju, kjer so udani tudi pijančevanju. Drugod po Istri so razmere deloma ugodne, deloma neugodne. Neugodne so razmere osobito po južnih krajih, kjer ic na kmetih do 15 zanemarjenih otrok. Tudi tu tožijo čez javne plese in pa o vedno večjem pijančevanju. Mladoletne obsoja o zaradi tatvine in poškodbe tuje lasti in pa zaradi pretepov. Obsojenih je poprečno 25 mlado-
letnih. V Milji^in Kopru je prebivalstvo pretežno italijansip. Dobro vodeni zavod za zanemarjeno mladino imajo v Kopru.
Zelo so zanemarili prebivalstvo v buzet-skem okraju, kjer stanujejo povečini Hrvati, nekaj Slovencev in Italijanov. Boje se, da tu nc morejo več preprečiti zanemarjenja mladine, ker pokvari otroke zgled starišev. Bu-zetski okraj ima približno 100 zanemarjenih otrok. Število kaznovanih mladoletnih pa ni veliko.
V	poreškem sodnem okraju prebiva */i« Italijanov iu 2/io Slovencev. O zanemarjenju ni govora v pravem pomenu besede. Toži se, da zanemarjajo starši vzgojo in ne pripisujejo važnosti šolskemu obisku, dopuščajo otrokom tudi preveč svobode. Šolski uspehi niso povoljni. Povprečno 40 mladoletnih obsodijo sodišča. Do 16. leta so navadno slučaji tatvine sadja m poljskih pridelkov, v poznejši dobi pa pretepi. V Poreču imajo salezijanci svoj zavod.
Na Lošinju {"h Italijanov, 'h Hrvatov) so razmere ugodne, kakor tudi v Vodnjanu (318 Italijanov, 'Va Hrvatov in v Volovski (pretežno Hrvati). Glede na Motovun (2/» Italijanov, '/a Slovanov) pripominja poročevalec, da je želeti boljše vzgoje prebivalstvu. V sodnem okraju Buje (Italijani) jc več slučajev revne mladine, za katero starši ne skrbe dovolj pametno. V poreškem (Parenzo) sodnem okraju C/7 Italijanov, '2h Hrvatov) so trije slučaji zanemarjene mladine. Kakih 13 mladih tatov kaznujejo sodišča povprečno zaradi lesne tatvine.
V	labinskem okraju (4000 Italijanov, nad 11.000 Hrvatov) ni slučajev o zanemarjeni mladini, a primanjkuje šol, stanovanja so borna. Delinkventov je približno 24.
Na otoku Čres (8000 prebivalcev, */8 Italijanov, "/s Hrvatov) opisujejo občine razmere ugodno. Ne sodijo pa tako sodišča, ki cenijo število zanemarjene mladine na 100. Z otokov Čres in Krk se je izselilo 135 rodbin v Ameriko. Na Krku C/m Hrvatov, ena slaba desetina italijanska, prebivalcev nad 21.000) so bile razmere do zadnjega časa ugodne. A ker je uničila trtna uš vinograde, se je poslabšal položaj, ki se pa zopet zboljšuje. Mladina v pravem pomenu besede ni zanemarjena.
Črna je slika v okraju Novigrad ('/« Hrvatov, 5/e Slovencev). Starši so revni in ne razumejo važnosti izobrazbe. Širita se ne-nravnost in pijančevanje. Izmed kazenskih slučajev jih pride na mladoletne 12%.
Zelo neugodne so razmere v Rovinju in okolici (4/s Italijanov, Vr. Hrvatov). V mestu je 64 zanemarjenih. Žalostno je, da je bilo več mladoletnih že večkrat kaznovanih. Od leta 1902 do 1906 .ie bilo kaznovanih 78 tatov, 28 poškodb, 3 ker so delali javno pohujšanje. Na zanemarjenost vpliva, ker delajo starši v dnini ali pa v tvornici. Magistrat naredi za mladino, kar lc more. Šole ne obiskuje 15 odstotkov mladine, ki ie podvržena šolski dolžnosti, 5 odstotkov pa obiskuje šolo zanikrno. Tudi v Kanfanaru so slične razmere. Med hrvaškim prebivalstvom v rovinjskem okraju je navada, da žive skupno s svojimi izvoljenkami mladi, vojaškemu naboru podvrženi mladeniči z dovoljenjem staršev in se poroče po prestani vojaški službi. Ta navada se pa izgublja, mladeniči mnogokrat oropajo svojo izvoljenko. Usmiljenke imajo zavetišče za 3 do 6 let stare otroke v Rovinju.
V	Pulju (nad polovica Italijanov, dobra četrtina Slovanov, ostanek Nemci) razmere niso tako neugodne. Zanemarjenih je 25 do 30 otrok in mladoletnih. Zavetišč za mladino ni. Kaznovanih je povprečno 26 mladoletnih.
XXX
Na Primorskem je bilo kaznovanih leta 1905 in v prvih osmih letih 1906 mladih hudodelcev 1568 v starosti od 10. do 19. leta. Zaradi hudodelstva nenravnosti je bilo obsojenih 21, zaradi javnega nasilstva 15, zaradi hudodelstva proti življenju in telesu 20, zaradi hudodelstva proti premoženju 113 in zaradi drugih hudodelstev 4 mladoletni. Glede na prestopke so pa bili kaznovani in sicer 73 proti javnim zavodom, 179 proti telesni varnosti § 411, 253 proti telesni varnosti § 431, zaradi poškodbe 60, zaradi razžaljenja časti 87, zaradi vlačugarstva 36, zaradi nenravnosti 20 in zaradi drugih prestopkov 167 mladoletnih. Hudodelcev pod 14. letom, ki jih ne morejo zapreti, je bilo 48. Po starosti je izreklo krivdorek sodišče proti 48, ki še niso bili stari 14 let, od 14. do 15. leta jih je bilo kaznovanih 111, od 15. do 16. leta 204, od 16. do 17. leta 294, od 17. do 18. leta 426, od 18. do 19. leta' pa 495.
Poročevalec graja, da sodišča nasproti mladoletnim postopajo premehanično. Kazno-vance in tudi mladoletne odganjajo v domačo občino, kjer jih nihče več ne pozna. In če se povrnejo v prejšnji kraj, kjer so delali, jih pa zopet kaznujejo in pošljejo nazaj v občino, kamor so pristojni, dasi so tujci tam. V Trstu niso bili ravno redki slučaji v pre>-šnjih časih, ko so kaznovane otroke po od-gonu poslali v pristojno občino, kjer jih seveda niso bili veseli. Naravno, da. so se taki otroci vračali k svojitn staršem.
Sodnik poročevalec graja tudi, da obdržc otroke od 10. do 14. leta mnogo časa v preiskovalnem zaporu in da ravnajo ž njimi strogo po predpisih. Zahteva tudi, da naj bi nc kaznovali sodnijsko mladoletnih, ki niso še stari 16 let. Graja nadalje, da so razprave proti mladoletnim (16 do 20 let) javne in jih na dolgo in široko razpravlja časopisic
Zahteva kazenske kolonije, ki naj bi bile v zvezi s poljedelstvom in z obrtom. Zahteva tudi pogojno obsodbo.
Hitro in nujno preosnovo kazenskih določil zahteva. Od občin zahteva, naj ustanove svete za sirote, kakršne imajo že *
II. priloga 57. itev. f,Slovenca" dne 9. marca 1907,
Nemčiji. Oraja nadalje prostodušnost, ki se je udomačila pri sodiščih.
Oraja končno brezbrižnost prebivalstva in zahteva, naj se dela. da se vzbudi prebivalstvo glede na važnost skrbi za mladino.
XXX
Več kakor je bila pravza.prav njegova dolžnost, nam je podal poročevalec o primorski zanemarjeni mladini. Njegovo delo je trajne vrednosti. Socialca zanimajo v njegovem poročilu tudi stvari, ki jih pokaže mimogrede. Fin je. objektiven, previden in vesten. Dotaknil se je tudi tržaškega staromestnega močvirja. Ve, kako vplivajo duhovi tržaškega staromestnega blata na pokvarjenje mladine. Res ie, da se glede na nenravnost skupičijo najbolj v obmorskih in v velikih mestih nenravni življi. A pokvarjenost se dejansko kaže v svoji grdi in gnusni nagoti največ v Trstu. Dunaj, Budimpešta, Berolin, Hamburg, Bremen, Antvverpen, Bruselj itd. se glede na moderne flenravne izrodke mnogokrat navajajo. A v primeri s Trstom so pa v teh krajih razmere vendarle čednejše, naglašamo samo v primeri, ker kar je grdo, ostane grdo. Zato pa tudi tako zastruplja tržaška javna nenravnost nravnost tržaškega prebivalstva in osobito uboge tržaške mladine. Tržaškim razmeram se ne čudimo. Celo zastopniki onih, ki proglašajo in vodijo pred svetom boj trgovini z deklicami, se očitajo zveze s kovaricatni. Kriva teh razmer je tržaška občina, a kriva morebiti še bolj država. Kakšna je tržaška pokvarjenost, nam kaže neimenovanega poročevalca zgled, da podpirajo tajno nenravnost svoiih hčera celo lastni starši. Strašno 1 V takih razmerah sc ne čudimo, da je uboga tržaška mularija brez lastne krivde na tako slabem glasu. V močvirju se ne razvijejo vi-iolicc! Resno naj se vprašajo vsi, ki so krivi, da je v Trstu tako. Dela se za zboljšanje tržaških razmer. Čast »Zavodu sv. Nikolaja«, čast tudi mlademu kolodvorskemu misijonu za obrambo v Trst došlih deklic in čast vsem zavodom, ki delajo proti tej rani. Pohvalimo tudi delo salezijancev.
A vse to so le paliativna sredstva. Rešijo sicer posamnike, a na splošno sliko ne vplivajo. Ljudstvo se mora razgibati proti tržaški rak-rani. A to se ne zgodi. Niti časopisje, in tudi slovensko, ne vrši v polni men svoje dolžnosti. Dolžnost bi imelo primorsko časopisje, da bi obvestilo javnost vsaj o primorski sliki, ki jo jc narisal glede na zanemarjeno mladino neimenovani sodnik. Pa tega storilo ni I Zakaj ne? Sodni krogi slikajo razmere, opozarjajo na rane primorskega prebivalstva, primorska javnost pa molči 1 Naj sc li potem izboljša položaj? Nemogoče!
Uboga primorska mladina! Nisi kriva sama, da si pokvarjena. Nihče ni tako pokvarjen, da bi se ne mogel poboljšati. Seveda, če manjka tiste skrbne roke, ki ga potegne iz blata in močvirja pokvarjenosti, utone.
Uspešno delujejo na Primorskem salezi-ianci in usmiljenkc. Čast jim! Moderna javnost se pričenja zanimati za pokvarjeno mladino. Za zavode, ki jih je postavila v tako velikem obsegu, dobiva pa udarce od neved-riežev in puhlih ljudi zasmehovanas prezira-na in neupoštevana katoliška cerkev. Seveda, čudežev ne more delati nihče, osobito če javnost prezira rane in dela na njihovo ozdravljenje.
Lepo je, da skrbe sodišča za nezakonske otroke. Seveda sodšiča ne morejo tudi skrbeti za zakonske zanemarjene otroke. Naš sodnik tudi graja postopanje sodišč nasproti mladini. Ima prav. Višjega poleta in preosnove potrebuje avstrijski sodnijski stan. Sodniki ne smejo bi« zgolj mrtvi izvrševalci suhe postave. Vršiti bi morali svojo dolžnost tako, kakor to zahteva duh našega časa.
Mladino zapirati med druge hudodelce je usodna napaka. Ne poboljšana, marveč še bolj pokvarjena zapusti zapore. S kaznijo bi moralo biti v zvezi poboljšanje mladine, pa ni.
Več zmisla za važnost šole se mora vzbuditi med primorskim prebivalstvom. To stoji. Res so naše šole slabe in potrebujejo korenitih prememb, a ni tu mesta, da govorimo o razlogih, zakaj ne zaupajo i primorski starši šolam. Dobro delo stori, kdor vzbudi večje zanimanje staršev do šole.
V Trstu se grajajo pasja stanovanja delavskih rodbin. Je li delavstvo samo krivo, da umira po tistih mestnih luknjah? Država, dežela in občina so kriva, ker ne skrbe za delavska stanovanja in nc omogočijo delavstvu lastnih domov.
Veseli nas, da so slovanski primorski otroci splošno mnogo boljši, nego-li italijanski. Torej ic naš rod splošno nravno boljši, kakor italijanski. Latifundije v Furlaniji ne vplivajo dobro na prebivalstvo, tudi nc na mladino. Glede na Furlanijo izpopolnimo poročilo. da dela na dviganje ljudske izobrazbe močna furlanska gospodarska organizacija. Avstrijska Purlanija je preprežena z rajfajz-novkami, posojilnicami, konsumnimi društvi, v Gorici imajo Furlani lastno banko. Po gospodarski organizaciji sc brez dvoma dvigne ugled furlanskega ljudstva v doglednem času.
Ne mi, marveč neimenovani sodnik kaže na pijančevanje in na posledice alkoholizma po Primorskem. Starši v Trstu pijanču-iejo z otroci. Alkoholizem in žganjepitje zastrupljata goriško prebivalstvo. Izmed 57 učencev neke slovenske šole je samo pet otrok, ki ne pijejo žganja! Moderno absti-nenčno gibanje jc edino sredstvo, da zajezi na Primorskem alkoholni hudournik, ki grozi, da poplavi primorsko slovansko in italijansko prebivalstvo.
število zanemark-nih otrok je precejšnje v Ajdovščini. Se pozna, da delavstvo ni stanovsko združeno.
Združujte ljudstvo po stanovskih društvih! Niso samo važna glede na obrambo stanovskih gospodarskih koristi. Dvignejo tudi v nravnem oziru prebivalstvo. Seveda, motijo se pa oni, ki sodijo, da se posledice pokažejo takoj. Traja leta in leta, da se dosežejo uspehi. Zato pa ne sme, kdor ljubi ljudstvo, omagati v delu za združitev še po mnogih krajih razcepljenih ljudskih sil.
Večjo skrb in večjo ljubezen morajo izkazovati zanemarjeni primorski mladini poklicani krogi!
Jeseniške nouice.
i Proč od Jesenic. V nedeljo, dne 3. t. m. je bil na Savi »pri zvitem rogu« shod povabljenih posestmkov in davkoplačevalcev s Save z dnevnim redom: Proč od Jesenic! Udeležba je bila velika. Občinski svetovalec Pongratz je v eno uro trajajočem govoru pojasnil in popisal delovanje naprednih občinskih odbornikov ter v pravi luči pokazal njih obstmkcijo. Povedal jc tudi, česar še mnogi niso vedeli, da je tovarna delovala nato in tudi dosegla, da je bil za župana izvoljen dr. Kogoj, ker ie bila mnenja, da bo on od napredne stranke najbolj nepristranski in se bo moglo pod njegovim vodstvom najložje mirno in uspešno delovati v občinskem odboru. Toda pokazal se je tudi takega strankarja kot župan, da je sedaj v prvi vrsti on odgovoren za škodljive posledice obstrukcije. Poslušalci so bili ogorčeni nad strankarsko politiko naprednih odbornikov, zlasti pa nad strankar-stvom županovim ter so soglasno sklenili; naj gre k županu deputacija in mu izroči nezaupnico savskih posestnikov in davkoplačevalcev. Nato je bila izvoljena deputacija.
j Štlritisoč kron je požrla že sedaj obstrukcija naprednih odbornikov samo pri savskem vodovodu. Podjetniki, ki so ponudbe vložili pri županstvu, zavezali so se vodovod za ponudeno svoto zgraditi le pod pogojem, ako se jim gradba odda vsaj do 31. decembra 1906. Obstrukcija je oddajo preprečila. Zupan je s sklicanem seje odlašal in bil napram obstrukciji ne le poučen, ampak Jo ie celo direktno podpiral. Ta čas pa se jc materijal za zgradbo vodovodov podražil povprečno za 15 odstotkov. Najmanjša ponudba je bila prej 24.000 kron, —- torej bo sedaj 28.000 kron. — Tako gospodarijo na Jesenicah liberalci! Pa so še nekateri tako pametni, da slepo gredo za liberalno gospodo.
j Občinska seja, ki je bila sklicana na 7. dan marca, je bila zadnji dan odpovedana, ker nadučitelj Medič ni dovolil zborovati v šoli. Bal se je, da bi naprednjaki zopet tako ne razbijali. pa je prepovedal sejo v šoli. Bolefrcn je, pa ne more prenašati takega strahovitega ropota, kakršnega so »osvobojeni kmetje« počenjali pri zadnji seji. Kdaj bo sedai seja, župan m nič naznanil. Če bi bil hotel, lahko bi bil sejo napovedal obenem v drugem prostoru, pa tega ni storil. Pomagal je tako naprednim odbornikom iz zadrege. Težko jim je namreč bilo odločiti se, ali naj z odsotnostjo ali zopet z razbijanjem preprečijo sejo.
j »Delavski dom« bo v kratkem toliko dodelan, da se bo moglo »katol. delavsko društvo« preseliti vanj. Občni zbor, ki bo 19. t. ines., bo skoro gotovo že v novem domu. K občnemu zboru pride predavat o telovadbi g. Podlesnik iz Ljubljane. Začele se bodo namreč redne telovadne vaje, ko se društvo preseli v novi dom. Vsako nedeljo bo hodi! učit telovadbo vaditelj iz Ljubljane. Kdor hoče na novo pristopiti k društvu in se oglasiti za telovadbo, naznani naj to ustmeno tajniku »kat. delavskega društva«, tovarniškemu delavcu Janezu Vidmarju.
i Klasična žaloigra Caldcronova »Stanovitni kraljevič« se pripravlja kot prva predstava v novem domu. Pričakovati je, da bo 25. t. m.
j Kaj je pa to? Na Jesenicah hodijo poštni sluge eni brez uradne obleke, drugi s samo uradno kapo, tretji z uradno bluzo a klobukom na glava. Po predpisih imajo poštni sluge dobiti vsaki dve leti zimsko in letno uradno obleko, ali za Jesenice to ne velja? Poštna uprava, kje si? Zakaj poštni sluge na Jesenicah nimajo uradne obleke? Menda je saj niso prodali, da bi si zboljšali nekoliko tako pičlo plačo, ob kateri ni mogoče shajati!
j I. delavsko konsumno društvo na Jesenicah je izdalo za osmo upravno leto naslednje poročilo: Zadruga je član »Zadružne zveze« v Ljubljani, koja je izvršila zadnjo revizijo dne 7. marca 1906 in »Gospodarske zveze« v Ljubljani, ki posreduje za zadrugo nakupe, oziroma prodaje. — Začetkom leta 1906 je zadruga imela zadružnikov 255 z 409 deleži v znesku 4090 K. v računskem letu je pristopilo zadružnikov 20 z 25 deleži v znesku 250 K, skupaj 275 zadružnikov z 4.34 deleži v znesku 4340 K, izstopilo pa je zadružnikov 13 z 13 deleži v znesku l<i0 K ter šteje zadruga koncem računskega leta zadružnikov 262 z 421 deleži v znesku 4210 K. Tekom računskega leta je odpovedalo 5 zadružnikov 5 deležev v znesku 50 K. Denarni promet v računskem letu je bil naslednji: Prejemki 79.866 K 2 v, izdatki 78.107 K 28 h, skupaj 157.973 K 30 v. Čisti dobič- \ znaša 4443 K 18 vinarjev. V odboru so: Nikolaj Bernad. načelnik, Anton Čop. načelnika namestnik, Simon Bertoncelj, blagajnik, Franc Vrhovšek, tajnik, Josip Javorskij. Karol Ažman, Josip Novak, Sebastijan Saplatnik. Franc Peternel, Janez Vergl, Franc Mencinger, odborniki, Ve-ber Štefan, podpredsednik nadzorstva. Vil-man Kristan, predsednik nadzorstva. Šoberle Luka, član nadzorstva.
j Strokovno društvo delavstva »Kranjske industrijske družbe« na Savi priredi predavanje v nedeljo, dne 10. marca, po navadi ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih »Pri Jelenu« na Savi. Predaval bode gospod dr. J De rmastja iz Gorice o bratovskih skladnicah.
j Kot s(rela z jasnega zadela je liberalce znana razsodba upravnega sodišča glede častnih občanov. Prepričani so bili, da jim je prvi razred zagotovljen po častnih občanih za dolge čase, o drugem razredu so tudi prepričani, da bo v prihodnje njihov, za tretji razred jim pa že ni bilo toliko; da imajo vsaj dva razreda, bi z virilisti tvorili trdno dve-tretjinsko večino v odboru. In sedaj je vse proč! Ves trud zadnjih let je uničen namah! Upravno sodišče je razsodilo, da je bilo imenovanje častnih občanov nepostavno, torej --zadnja volitev v prvem razredu je bila neveljavna! Jesenice nimajo več častnih občanov, prvi razred je za liberalce izgubljen! Raglja in kravji zvonci so iz odbora izfrčali, dr. Kogoj ne bo več županil.
j Kaj sedaj? Nove volitve za prvi in drugi razred bodo gotovo. Prvi razred bo volil brez častnih občanov, poraz liberalcev je gotov. V drugi razred pride iz prvega »častni občan« trgovec Trevn in bodo potem štirje rolivci, dva nemška, 2 slovensko-liberaina; odločil bo žreb. Tretji razred je ostal neiz-premenjen, nove volitve ni treba, in je prav, da je ni, ker liberalci bi s svojo divjo agitacijo grozno razburili celo občino.
j Staro pesem o izdajstvu »brezdomovin-skih klerikalcev« bodo sedaj po »Narodu« in »Gorenjcu« in drugih liberalnih časnikih naši liberalci zopet žvrgoleli. Jesenice bodo zopet »v nevarnosti«. Klicali bodo vse vrage na pomoč, naj rešijo slovensko domovino. Vsa stvar je najhujša Chamova blamaža, ki ie jeseniške častne meščane hotel imeti v službi liberalnega strankarstva in je postopal v tem ožim le z liberalno strankarskega stališča. Sedaj ima za plačilo dolg nos! Prosto se bodo mogle razvijati gospodarsko, slovenski značaj Jesenic pa zato ne bo nič manjši, kot je bil pod liberalnim gospodarstvom. Naša stranka je skknila, da vrže brezobzirno liberalno stranko, ki jc delala le za svoj obstanek, za gospodarski napredek občine pa se ni brigala, marveč ga celo ovirala. Toliko že naprej v odgovor vsemu vpitju iz liberalnega tabora. Kdor je zadnje leto opazoval detova-nie liberalcev in naših odbornikov, ga ne bo zmotilo nobeno liberalno vpitje. Liberalci so se pokazali v pravi luči, skp mora biti, kdor jih še ni izpoznal in jim kaj verjame, ko vpijejo, da delajo za narod, da hočejo Jesenice obvarovati nemške povodnji. Saj smo jih videli, kako so hodili na shode socialnih demokratov in poslušali nemške govore in nemškim govorom ploskali. O. poznamo jih, poznamo velike narodnjake, zato naj se le trkajo na svoje narodne prsi, mi se jim pa sme-iemo ...
LoJke nouice.
I Umrl je pri Sv. Filipu in Jakobu, posestnik Jakob Košir, vrl gospodar in zvest somišljenik katoliške stranke. Imel ie toliko posestva, da je imel lasten lov.
1 Precej svoje lepote bo izgubila Loka s tem, da bodo posekali gozd na Hribu. Kako idiličen je bil pogled, ko te je idočega s kolodvora proti mestu pozdravljala lična cerkvica iznad smrečja nad Puštalom. Zdaj bo hrib popolnoma gol, ker je lastnik baron Wolken-sperg smreke prodal in že poje sekira. Škoda!
Gospodarstvo-
g Kmetijski tečaj v Gorjah. Posestnik nam piše: Z nekako bojaznijo, skoro bi rekel, s strahom smo pričakovali začetka kmetijskega tečaja, ki ga je c. kr. kmetijska družba priredila pri nas od 4. do 8. marca t. 1. Kajti ljudstvo, dasi precej probujeno, vendar še večinoma ni dobro vedelo, kaj so kmetijski tečaji. Skrbelo nas je, ali se ne bodo ljudje naveličali, kajti štiri dni po vrsti, vsak dan po pet, tudi po šest ur samo poslušati, to je za naše ljudi velika požrtvovalnost. Torej jc bil naš strah upravičen. Ali naša bojazen se je vedno bolj manjšala in veselje ie rastk> od dne do dne. Vsak dan je dohajalo več in več poslušalcev. Iz vseh vasi gorjanske občine, iz Zaspega in Bteda, iz Sela in lk>h. Bele in eden celo s Primorskega so se pridno udeleževali mladi in stari obojega spola z veliko pozornostjo. Prvi dan jih je bilo 37 in zadnja dva dneva po 100 do 140. Gospod ravnatelj Pire nas je posebno navdušil, naj storimo vse, da si pridobimo planine, gospod Legvart za dobre in pravilne hleve in lepo živino. Posebno ta gospod govornik nas je kar očaral. Gospod Oombač nam je prav resno priporočal, da se poprimemo z največjo eneržijo sadjarstva, učil nas jc. da naj nimamo preveč vrst drevja,' malo vrst. a te take, da se dolgo na spomlad drže, ker te sc vedno boljše pro-dado, kot zgodnje vrste. Gospod živinozdrav-nik pa nas ic poučil, kako naj ravnamo z hre-io živino in kaj nam je storiti pri različnih boleznih itd. Na mnoga različnejša vprašanja jc rad in stvarno odgovarjal. Da bo pa ta tečaj dal obilo sadu, naj bi poklicani faktorji storili vse. da se ustanovi, ako ne sadkrejska, vsaj živinorejska zadruga, ki bi skrbela za izvoz živine. Saj navdušenja je bilo jako veliko. in mnogi so se odločili, da bodo, kar jim bo najprej mogoče, temeljito popravili hleve in enojišča. Poklicana je v to posebno občina. Nai dela na to. da se vsako leto odloči neka vsota v take namene, v povzdigo živinoreje in sadjarstva. Gospodom govornikom
pa bodi na tem mestu izrečena javna zahvala z željo, naj bi njihov napor in trud rodila v vseh panogah stoteren sad.
g Kandijanskl sejmi. Z ozirom na notico v številki od zadnje sobote glede kandijanskih sejmov smo prejeli naslednjo izjavo: Gospodarski odbor vasi Kandija je v svoji seji z dne 1. t. m. na predlog županov soglasno sklenil, da se mali tedenski sejmi začasno ustavijo, ostanejo pa kakor doslej tudi šc v bodoče veliki mesečni živinski sejmi. S tem sklepom torej tudi glede tedenskih sejmov nikakor ni rečeno, da se definitivno, marveč izrečno po-vdarjamo, le začasno opuste. Veliki mesečni sejmi pa se bodo vršili tudi v dobi začasne opustitve tedenskih sejmov. Za občino Smihel-Stopiče župan Zurc.
Po svetu.
Deset zapovedi za hrlbolazca. Nemško in avstrijsko alpsko društvo je izdak) vsled sklepa lanskega občnega zbora sledeče predpise za turiste, vodnike in podružnice, ki imajo koče, v obliki »deset zapovedi«: 1. Na potovanju se ravnaj po svoji vzgoji m omiki Ne zamenjavaj sirovosti z veselostjo in močjo
2.	Ne podajaj se na pot. ki jej nisi kos. Sramotno je namreč priti v tuje roke. 3. Pripravi se dobro na pot, bodisi da si sam ali s prijatelji ali da imaš. vodnika. Vedeti moraš. kod. kako in kako dolgo boš hodil, in po tem sc mora ravnati tvoja oprava. 4. Ravnaj dostojno s svo.im vodnikom. 5. Napravi svojemu vodniku kratko spričevalo, ki bo odgovarjalo resnici. 6 V koči bodi skromen in ne zahtevaj, kar se dobi samo v velikem mestu. 7. Ne smatraj koče za krčmo. Alkohol je najslabejši spremljevalec na potu, koče so za okrepčanje hnbolazcev, noč pa za spanje. 8. Kraja, kjer potuješ, nikar ne onečasti. Ne raztresaj čre-pinj, ne puščaj vrtnih vrat odprtih, ne plezaj preko plotov, ne onečiščaj studencev, zlasti pa ne poškoduj kažipotov. 9. Ne trgaj planinskih cvetlic in puščaj živino in divjačino v miru. 10. Ne norčuj se iz vere in navad gorskih prebivalcev in jih ne izkušaj »poboljšati«, kajti s tem škoduješ le stvari planinskega društva m se ti smejajo. če ne še kaj huišega.
Jubilejsko romanje v Lurd, ki se vrši
3.	junija, bo urejeno tako, da ne bo romarjev preveč utrudilo in da bodo lahko tudi obiskali tudi Einsiedeln in Paray le Monial. V Lijonu sc potniki ustavijo 24 ur, kjer si lahko ogledajo starodavno baziliko, v Lurdu štiri dni. Vlak bo vozi! tudi mimo vier\valdstetske-ga in genfskega jezera, kjer se bode videl tudi Mont Blank. Vprašanja naj se naslavljajo na Lurški komite na Dunaju, IV./2, Treppel-gasse. Programi in knjižica »An Frankreichs Gnadenstatte« na zahtevo zastonj in franko.
Vseučilišče za ženske se otvori v Parizu Svrha vseučilišču bo vzgajati blage žene dobre gospodinje in čvrste značaje. Predavali se bodo nastopni predmeti: krojenje moda, stenografija, francoska in inozemska literatura, higijena, nauk o rednosti, svetovna zgodovina in zgodovina glasbe.
Starček samomorilec. Adolf Rint, 771etni solastnik dunajske tvrdke R. Ditmar si je pognal krogljo v čelo in se smrtnonevarno poškodoval.
Označeni potniki. V četrtek so imeli hotelski uslužbenci na Dunaju shod. ki so na njem govorili o položaju te delavske stroke. Govornik je naglašal, da javnost obsoja hotelske sluge, ker zaznamujejo kovčege posameznih potnikov z belimi križci. To delajo zato, ker dotičniki ne dajo napitnine, čeprav zahtevajo vse mogoče stvari. Sami morajo kupovati razne potrebščine, za kar ne dobe od mnogih potnikov napitnine, od mnogih posestnikov hotelov pa samo po 10 kron na mesec. Vzrok temu so ceniki po potniških sobah, ker je v stroške vračunana tudi postrežba. Zato potniki mislijo, da so sluge plačani za postrežbo od posestnikov hotelov. Sklenili so, da se organizirajo.
Umor v cirkusu. Iz Monakovega poro-čajo.da so tam po dvadnevnem kopanju v cirkusu Bavaria izgrebli trupk> mladega kupca Hendschelna, ki je nenadoma izginil. Sumijo, da je sluga cirkusa Niederdorfer zvabil Hendschelna v cirkus, ga tam umoril in za-grebel. Neka ženska, ki je bila dotični dan v restavraciji v cirkusu, trdi, da je slišala strel. Niederhofcrja so aretirali. Ko so ga vprašali, kaj pravi k najdbi, je izjavil, da ne ve ničesar o tem. Pri zopetnem večernem zaslišanju jc vrgel sum na agenta varieteja Grossa. Poznejša poročila javijaio. da je Niedcrhofer priznal, da je v zvezi z Orossom umoril Hendschelna.
Odločna igralka. V Čikagti je v ondot-nem gledišču začek) med predstavo opere Lucia di Lammermoor na odru goreti. Občinstva, ki je opazilo ogenj, se je polastila silna panika. Tu stopi primadona Neilzen smehljaje se pred zaveso in intonira amerikansko himno. To je pomagalo. Občinstvo se jc po-mirilo in pričelo samo peti, medtem pa so pogasili ogenj na odru.
Straža oh krsti. Pred približno 14 dnevi so pokopali v San Remu mlado Rusinjo. II dni po pokopu so dospeli njeni sorodniki iz Rusije, na koiih prošnjo so krsto šc enkrat odprli. Pri tem so opazili, da jc truplo še popolnoma nedotaknjeno, vendar zdravniki niso mogli konštatirati nikakega znaka življenja. Pokop so odgodili, ker sorodniki upajo, da mlada dama še živi in da se zbudi.
Strelfanfe v herolinskem poštnem urada. V berolinski poštni urad je prišel 6. t. m. neki ptujec, ki se c predstavil kot višji poštni nadzornik iz Stettina in zahteval, naj mu izplačajo neko denarno pošiljatev. Reklo se je. naj pride v navadnih uradnih urah, nakar je nastopil surovo, razbijal s palico po mizi in
zahteval takoj denar. Nato je skočilo več uradnikov po konci, da odstranijo moža iz sobe, a mož je potegnil revolver in večkrat ustrelil, a ni nobenega zadel. Ptujca so nato odvedli na policijo, kjer je izjavil, da k Karol Krejc.
Poškodovani podmorski čoln. Med vajami jc zadel francoski podmorski čoln »Gym-note« na skalo in se poškodoval. Električne luči so ugasnile, a moštvo k ostalo hladno. Poveljnik je ukazal izmetati svinčeni balast, nakar jc splaval čoln kvišku na morsko gladino.
Najhujša zima na vsein svetu je bila letos pač v mestu Davvson City v Alaski (Severna Amerika). Tam živi sredi nepreglednih sneženih poljan okolu 20.000 delavcev, ki kopljejo zlato. Imeli so 60 stopinj Celzija pod ničlo! V našem zmernem podnebju si niti ne moremo predstavljati, kako huda je taka zima. Iz vseh hišnih dimnikov se vijejo v mrzli zrak neprestano beli oblaki para kakor iz kakega parnega kotla. Ako gre človek na piano z nezavarovanimi ušesi, nosom ali rokami, mu takoj popolnoma zmrznejo. Ako na planem izlijemo vrelo vodo, se sliši cvileč in piskajoč glas kakor pri kaki lokomotivi, kadar izpušča paro. Ako kdo poskuša na odprtem ognjišču kuhati grah ah bob, vre samo v spodnjem delu lonca, gornji del pa jc 2pir-znjen. Železne posode sc krhajo in lomijo kakor steklo. Našli pa so letos prebivalci omenjenega mesta, da zmrznjene roke ali noge zopet oživijo, ako se drže dalje časa v petroleju.
Čuden slučaj. Kočijaž Marko Nista v Temešvaru je bil pobožen, in je na potu domov umrl. Njegovemu zetu se k pa sanjalo, da je njegov tast pal in da je njegovo telo vse razmesarjeno. Od strahu jc izgubil zato glas. Ko se je prebudil, mogel je svojcem le z znaki sporočiti, kaj se mu je sanjalo. O nesreči svojega tasta pa ni vedel še ničesar.
Nekaj izrednega poročajo iz Zmana. — Koza delavca Antoninija je nedavno vrgla štiri kozliče, ki so vsi zdravi in pravilno razviti. Predlanskim je imela 2, a lani tri mladiče, v treh letih torej devet.
Milijonska pravda zoper erar. Vsled znanega odloka glede varovanja karlovarskih studencev so izjavili lastniki premogokopov, da so v slučaju, da sc dot.čne naredbe izvedejo, zek) oškodovani. Eventuelno škodo cenijo na 500 milijonov. Vsled tega nameravajo nastopiti pri okrožnem sodišču v Hebu in Briksu proti erarju.
Trideset metrov globoko padel je pri postaji Mattarello železniški uradnik Schild na neko deblo, ki se mu je vdrlo v telo. Nevarno jc ranjen tudi na glavi in hrbtu. Obležal je nezavesten; ko se je zavedel, je pa šel peš še dva kilometra daleč. Ne upajo, da mu rešijo življenje.
Obsodba zaradi roparskega umora. Porotno sodišče v Tarnopolu je obsodilo na smrt 24letnega kmeta Mihaela Jankoviča in kletnega kmeta Antona Podkornega, 191etnega Mihaela Podkornega pa v 121etno ječo. Obsojenci so meseca oktobra minolega leta umorili zakonska Samuela in Rozo Rosen-bauina s sekiro in jima vzeli 100 kron.
Ladjo brez moštva je dobil v Irskem prekopu neki angleški parnik. Na ladji je bik) toliko razstrelivnih snovi, da bi se lahko pognalo vse angleško brodovje v zrak.
Nova sekta črncev. V New Yorku in New Yerseju se zelo širi sekta, ki jej jc glavna naloga umivanje nog. Načelnik te stranke je neki črnec Crowdy, bivši kuhar. Izdaja se za preroka Elijo in trdi, da so črnci potomci Izraelcev, sklicujoč sc pri tem na neki odstavek iz preroka Jeremije.
Nova iznajdba. Iz Belgije poročajo o novem izumu inženirja Carbonelleja, ki je sestavil stroj, s katerim se brzoiavljajo pisma, avtografi, risarije itd. Od Kornovega se razlikuje v tem, da je prvi telefotografiški. dočim jc drugi brzojavni. Z njim je mogoče na uro brzojavki .300 do 500 tisoč besed. Sestavil jc svoj stroj popolnoma neodvisno od Korna in sc bavil ž njim žc od leta 1889. Belgijski kralj in bruseljska univerza mu gresta zelo na roko.
Radoveden telefonski urad. Ob priliki štrajka telefonistinj v Toronta (Kanada) so izdale telefonistinje javnosti zanitrtivo tajnost, da je uredila telefonska oblast posebno »po-slušalno sobo«, ki v njej poslušajo pogovore naročnikov. Vzrok tega jc, ker se je hotel telefonski urad prepričati, ako se mogoče naročniki, ki so plačali navadno takso, ne poslužujejo telefona mogoče tudi v trgovske namene.
Cela rodovlna zblaznela. Iz Berolina poročajo, da jc 471etna soproga Saga\va 4. t. m. s svojima hčerama in sinovoma napadla v blaznosti svojega očeta, ki je ležal bolan v postelji, in da so med tem celi čas molili. Divjanje nesrečnikov so opazili lahko z ulicc. Ko so slednjič policija in sostanovalci udrli v stanovanje, jim jc nesrečna zblaznela žena z razprostrtmi rokami prihitela nasproti s klicem: »Dopolnjeno ic!« Napadla k) ic blazna ideja, da jc umorila sto vragov. Poročajo šc, da so bili Sago\ve in njeni otroci zadnji čas udani špiritizmu in takozvanemu »Gesundbe-ten«, kar jt- tako slabo vplivalo na njih živce, da je zblaznela cela rodovina. Ko so rešili očeta, jc hotela cela rodovina skočiti na cesto, kar so preprečili in potem blaznike oddali v norišnico.
Nepobolšljlv jc bivši ulanski poročnik Jožef Postel. ki so ga izbacnili pred kakimi osmimi leti iz armade. Od takrat se jc preživil zgolj z goljufijami. V Gradcu sc je zaročil s hčerko nekega generala, samo da bi ga ogoljufal za 20.000 kron. Neko drugo damo je ogoljufal za 20.000 kron in nekega trgovca z biciklii za 1000 kron. V Gradcu so ga leta
1901 zaprli in jc bil obsojen v pedetno težko ječo. Ko je prestal kazen, se k zaročil s hčerko lastnika neke posojilne knjižnice in ie ogoljufal neko njegovi nevesti znano rodbino za 1500 kron in zastavil ukradeno poštnohra-nilnično knjižico v vrednosti 1850 kron. V stanovanju rodbine je ukradel tudi kinč in znal tako od sebe odvrniti sum, da mu jc naročil uradnik, naj zasleduje tatu. Končno so pričeli pa le sumiti in so ga ovadili, nakar so ga zaprli.
Milo, ki raste na drevju. V vzhodni Indiji in Južni Ameriki raste takozvano »milno« drevo. Visoko jc do deset metrov in se od-likouje ix) bleščečih sadovih, imenovanih »milni orehi«, ki sc odlikujejo po rumeno-zel-eni do riavi barvi in oljnatem jedru. Ker stroški pridobivanja niso ravno veliki, bodo v Algiru nasadil to »milno drevo«, da pro-izva ajo naravno milo v veliki meri.
Umor soproge. Peter Kršek jc bil obdolžen, da je umoril svojo lastno soprogo; razprava se jc vršila v Zagrebu. Izvedenca sta izjavila, da ie morala žena umreti za zastrup-ljenjem z arzenikom, ker so v želodcu dobili 17 centigramov arzenika, v drugih delih trupla pa ga je bilo gotovo še dvajsetkrat toliko. Najbrže ga ji ic podajal v presledkih. Kršek je bil obsojen na 15 let težke ječe, poostrene s postom in samotnim zaporom na smrtni dan njegove soproge.
Veliki gorski plazovi. O velikem 1 km. širokem in 5 km. dolgem gorskem plazu poročajo iz južne Italije na Monte Morso. Plaz se pomika počasi liki lava. Prebivalstvo se zato poizkuša lahko rešiti. Kliub temu k pa že ponesrečilo dvajset oseb in plaz jt: podri veliko število hiš.
Nova moda za pse. V Parizu vlada za pse ista moda, kot za njihove gospodarje. Moda zahteva, da nosi o dopoldne psi ogrinjalo iz preprostega, nebarvanega sukna, popoldne pa plašček iz boljšega blaga z ovratnikom, okrašenim razkošno z zlatom in srebrom. V njem sc nahaja tudi mal žep, v tem pa batisten robec z uvezenim imenom. Zadnja novost pa so »čevlji« za pse, da jih varujejo prehlada.
Olajšave pri potovanju v Ital jo. Italijanska železniška uprava študira s sosednjimi tujimi železniškimi upravami vprašanje, kako bi se dalo nadležno carinsko preiskovank prtljage prestaviti z obmejnih postaj na postaje, kamor so potniki namenjeni, in sicer brez stroškov. Najprvo bodo uvedli to na glavnem kolodvoru v Milanu. Najbrže se to izvrši v najkrajšem času.
Buri Angležem. Po zaprisegi novega transvalskega ministrstva je pooblastil predsednik kabineta Botha dopisnika »Daily Chronicle«, da objavi angleškemu narodu, da Angleži ne bodo nikdar obžalovali, da so izkazali Btirom zaupanje. Buri upajo na bodočnost Transvala, in veruejo, da bode TransvaJ napredoval po postavodaji in modri vladi. Treba bo obvladati mnogo težkoč. a vse se bodo dale premagati, ker bosta dva naroda složno delovala v blagor Transvala.
Koroške novice.
k XVII. letni občni zbor »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovencc na Koroškem« se vrši v četrtek, dne 21. marca 1907 točno ob dveh popoldne v prostorih gostilne »Buchenvald« v Celovcu. Spored: 1. Poročila odbora. 2. Volitev odbora. 3. Določitev kandidatov za bodoče državnozborske volitve. 4. slučajnosti. K naj-obilnejši udeležbi vabi odbor.
k Odsek za narodopis koroških Slovencev se ie ustanovil v Beljaku.
k Med porotniki v Celovcu je samo eden zaveden Slovenec in kvečjemu dva ali trije razumejo slovensko. Lepe justične razmere!
k Dac od vina je v Celovcu jako visok. Sest vinarjev davka od litra vzame mesto m 12 vinarjev dežela. Torej 18 vinarjev davka od litra sc mora plačati, če kdo hoče doma vino imeti.
k Elektrarno bi radi povečali v Celovcu, pa se mestni očetje nc morejo odločiti, ali naj bi dopolnilno napravo gonila vodna moč ali par.
k Prijatelj delavcev. Veleobrtnik Karol Fornara v Celovcu je o priliki sedemdesetkt-nega obstoja svoje tvrdke določil 15.000 K, da se založi ustanova za delavce. Da bi bilo le dosti takih delavskih prijateljev!
k Lepo vreme je že nad 14 dni na Koroškem. Vsaki dan sije solnce ter privabi veliko ljudstva v prosto naravo. Snega je pa še vedno dosti, ker se taja samo od solnčnc gorkotc, na večer pa zopet zmrzne. Da bi le tudi v velikonočnih praznikih bilo lepo vreme.
k Umrl je 5. t. m. v Celovcu zobotehnik Avgust Paichel, star 35 let.
k Nemške znamke za »Wehrschatz« bode prilepljal celovški magistrat na dopise. Tako je bilo namreč sklenjeno v zadnji občinski seji. Proračunafi so, da bodo letno rabili znamk za 30 kron. Znamke jc priporočila »Siidmark«, češ, da bode mesto dobilo bolj nemško lice, ter je za vzgled izstavljala' Slovence, kateri se veliko bolj poslužujejo narodnega koleka.
Hrvate zadeve.
Graja saboru.
Vsi hrvaški in mažarski listi se bavijo s cesarjevim ukorom hrvaškemu saboru. »Hrvatsko Pravo«, glasilo Starčevičancev, izvaja, da sabor ni prekoračil ustavnih meja svojega delokroga s tem, da je priporočal amnestijo za nekatere politične prestopke. Sabor da ni omejeval kraljevih pravic pomiloščenja, ampak amnestijo zgolj priporočal. Tudi, kar se tiče glagolice, da ni sabor prekoračil okvi-
ra svojega rednega delokroga, ker jc dalmatinskim škofom zgolj priporočal, naj energično braniio sveto pravico glagolice. Nadalje izvaja »Hrvatsko Pravo«, da jc kraJja morala informirati o teh sklepih hrvaškega sabora ogrska vlada.
Značilno jc na vsak način to: ccsar priporoča saboru, naj dela v sporazumu z vlado. Ali nc vlada na Hrvaškem saborska večina, resolucionaši ? Iz cesarjevih besed se jasno razvidi, da med vlado in saborsko večino ni popolnega soglasja. - Saborska resoluciona-ška večina, ki sc vedno baha, da sedaj ona vlada, se je pokazala tu v svoji nemoči. Hrvaška vlada sama v saboru ni protestirala proti brzojavki, ki se jc odposlala dalmatinskim škofom. Kdo drugi je torej opazil, da. je sabor s tem prekoračii meje svojega ustavnega dck>kroga, kakor ogrska vlada? In ven-lar, ah ni ogrska vlada iskrena prijateljica sa-borske večine, resolucionašev ? Saj se jc ravno zadnje dni Supilo v Budimpešti vedel tako, kakor da bi bil on ban hrvaški.
Da so dejansko Ogri gospodarji položaja na Hrvaškem, dokazujejo tudi časniški glasovi iz Budimpešte.
Budimpešta, 8. marca. »Pesti Naplo« bere Hrvatom ob priliki cesarjeve graje levite. Brzojavka dalmatinskim škofom, naj branik glagolico, jc po mnenju tega lista predrzna provokacija. Hrvatje naj vprašanje glagolice izločijo iz svojih zahtev, kajti zahteva po glagolici je obrnjena proti enoti monarhije (Mažarom je kaj mar ze enoto monarhije!). Iz aktivne hrvaške politike mora izginiti gla-golica, ki pomenja okrepitev jugoslovanske ideje.
Budimpešta, 8. marca. »Pester LI.« piše, da Hrvati pod pretvezo prijateljstva z Mažari zasledujejo drzne namene. Kralj ni sa-molastno grajal sabora, ampak v sporazumu ^ vlado, kajti predno je sprejel predsedstvo saborovo, jc sprejel bana Pejačeviča.
Najnovejše vesti o cesarjevi graji.
Dunaj, 8. marca. Hrvaški ban grof Pc-jačevič je izjavil sledeče: Sklep sabora, naj se pomilosti nekaj oseb zaradi politiških prestopkov, jc na vsak način prekoračil kompetenco saborovo. Sabor nc sme opozoriti krone, da bi bilo v tem ali onem slučaju umestno, po-služiti se suverenske pravice amnestije. Brzojavka dalmatinskim škofom prekoračuje ustani delokrog saborov zato, ker se vtika v čisto cerkveno zadevo, ki jo ima zgolj ku-rija pravico urediti. Sicer pa se je sabor tudi drugikrat bavil s stvarmi, ki ne spadajo v njegov delokrog. Semkaj spada prizadevanje, ustanoviti velikohrvaško kraljestvo z inkor-poracijo Bosne in Dalmacije.
Kakor se vidi, je ban skoziinskozi v nasprotju z večino sabora, katera pa baje sedaj na Hrvaškem vlada.
Sabor.
Zagreb, 8. marca. Poslanec S.upilo protestira proti protestu bosanskih Hrvatov, podpisanem o$l sarajevskega nadškoia Stad-lerja, kjer sc trdi, da Supilo hoče, naj liosna in Hercegovina pripadata srbskemu kraljestvu. On da tega nikoli ni dejal. Nadškof Stadler uporablja svoje visoko cerkveno dostojanstvo, da daje lekcije poslancu enega največjih volivnih okrajev na Hrvaškem. »Poživljam predsedstvo, naj v prihodnje take proteste z indignacijo vrne.« — Podpredsednik Starčevič opozori Supila, da tega ne dopušča saborski opravilnik. (Tomac: Nasproti Supilu je hrvaški narod preinilo postopaj. Iz sabora bi ga morali spoditi. Za izdajalca ni mesta v saboru.)
Štajerske novice.
š Poslanca dr. Jankovič in Roškar sta
interpelirala v deželivem zboru zaradi poškodb, katere je naredila divjačina letošnjo zimo na sadnem drevju in trtah. Zahtevala sta, da dobijo sadjarji in vinogradniki odškodnino za poškodbe.
š Sokolskl dom v Celju. Sinoči se je v celjski čitalnici vršil ustanovni zoor društva »Sokolski dom«. Predsedoval jc starosta dr. Karlovšek. Po pozdravu razloži v kratkem namen bodočega društva in izraža želje, da bi bil vsak, ki ima količkaj narodnega čustva v sebi, član društva, ker pod streho bodočega »Sokolskega doma« nc bode samo »Celjski Sokol«, ampak tudi druga važna narodna podjet a, kakor ljudska knjižnica in mogoče tudi gasilno društvo. Nato prebere brat Smrtnik od vlade potrjena pravila. Nato so se sprejemali novi udje, katerih se je takoj zglasik okolu 50. Pri izvolitvi odbora predlaga br. Voglar sestavljen odbor, ki se tudi soglasno sprejme. (Celjani znamo sploh samo kimati in pritrjevati, kar nam kdo pokaže, naj jc potem belo ali črno. Žalostno!) Dr. Karlovšek sc šc nato zahvali m sklene občni zbor s klicem: »Na zdar!« Izvolkni odbor se je takoj nato v svoji prvi se i konstituiral: Predsednik dr. Karlovšek, podpredsednik dr. Janko Srnec, blagajnik Jože Smrtnik, tajnik A Purlan, dru^ odborniki: dr. Gvidon Srnec, Lončar in učit. Žagar; namestniki: R. Stcr-mecki, Pavel Detičck in Maks Zabukovšek, preglcdovalca računov Jagodič in E. Le-skovšek.
š Grozna nesreča sc jc zgodila v Spiel-feldu pri smodnišnici Šalhamerjevi. V četrtek zjutraj unelo se je v sušilnici blizu 500 kg smodnika. S strašnim pokom je razneslo vse v bližini in dva delavca sta zletela visoko v zrak. Vsa črna. ožgana in raztrgana sta daleč proč padla zopet na tla in je bil eden takoj mrtev, njegov tovariš pa je umrl uro pozneje. K sreči so bili drugi delavci ravno odsotni. Pri Sv. Iju in še tudi do tri ure daleč \ Jarciiini in drugod čutil sc jc močen
sunek zraka in ljudje so preplašeni bežali iz hiš. V Spielfeldu je zdrobilo veliko šip. Sc hujša eksplozija je bila pred kakimi dvajsetimi leti, ko jc tudi zahtevala še več žrt^v.
š Rosegger odlikovan. Nemški cesar je podelil Roscggerju kronski red II. razreda.
š Umrla je dnč 7. t. m. v mariborski bolnišnici vdova Ana Petelinšek, teta g. kaplana Petelinšeka. Imela je raka v želodcu. Zdravniki so jo sicer operirali, toda tri dni po operaciji je umrla. Pogreb je bil danes popoldne. Sveti ji večna luči
š Pogreb župnika g. Antona Jazbeca v Slov. Gradcu. Kako priljubljen je bil rajni gospod pri vseh prebivalcih v inestu in po celi okolici, pakazal jc veličastni pogreb, pri katerem so mu farani in znanci še enkrat pokazali svojo ljubezen in udanost. Neštevilne množice ljudstva so sc zbrale pri mestni farni cerkvi, vse uradništvo v uniformah, meščani polnoštevilno in nad 35 duhovnikov. V prisrčnih besedah je govoril preč. g. A. Šlander, kanonik in dekan, o ljubeznjivosti in ponižnosti rajnega gospoda; preč. g. svetovalec L Lenart jc daroval mrtvaško mašo, po maši je moški zbor pred cerkvijo zapel ganljivo žalo-stinko »Beati mortui«, nato se jc začel sprevod, katerega je vodil preč. g. Jurčič, dekan iz Vuzenice. Po mestu so plapolale črne zastave. električne žarnice so bile ovite v črni flor, vse trgovine so bile zaprte. Nepregledna vrsta žalujočih se je vila na mestni mirodvor, šolarji obeh šol so otvorili procesijo; toliko ljudstva skupaj pa Slov. Gradec šc spioh ni videl. Med uradniki vseh uradov smo opazili g. okr. glavarja, načelnika okrajne sodnije, cclo poslanec g. Robič je prispel iz Gradca; in cela vrsta drugih dostojanstvenikov k stopala za krsto. Na pokopališču je pevski zbor zopet zapel krasno pesem »Tugospev«; marsikatero oko sc jc zasolzilo, ko so doneli turobni akordi te pesmi čez grobove kot zadnji pozdrav blagemu rajnemu, ki naj v miru počiva.
š Sprememba posesti. Kemično tovarno rajnega dr. Bayerja v Rečički vasi ob Poki je kupil lastnik premogokopa Lapp.
š Sv. Tomaž pri Ormožu. S 1. t. m. smo dobili vožnjo pošto, ki vozi vsak delavnik v Ormož po sledečem redu: od Sv. Tomaža ob 12. uri 45 minut, v Ormož pride ob 3. uri 45 minut, nazaj iz Ormoža ob 4. uri 30 minut, k Sv. Tomažu pride ob 7. uri 30 minut.
š Umrl je 29 let stari pravnik g. Adolf Robič v Lembachu.
š »Soko«l v Žalcu razvije 2. rožnika t. I. slovesno svoj prapor.
š »Nemška hiša« v Celju, znana poleg kolodvora stoječa srednjeveška baraka, ima vknjiženega dolga 424.480 K 56 v. Lepa svo-tica in pomisliti treba, da ima večtno tega mestna hranilnica, v katero se steka denar tudi od slovenskih davkoplačevalcev. Lahko-mišljenost in prenapetost nemške gospode bo ji še drago prišla. Nemška hiša se nc more nikdar tako povzdigniti, da bi se obrestovale v njo vtaknjene svote. Baje io odprejo dne 1. maja.
š Iz Slov. Gradca. V zadnjem času so v raznih časopisih kritikovali naša. narodna .podjetja, in siccr na tako nespreten način, da moramo v pojasnilo tudi mi nekaj besed izpregovorit i .Res je, da so sc v Slov. Gradcu ustanovila narodna podjetja z namenom, da uspešno konkurirajo z nemčurskimi tvrd-kami, a resnica jc tudi, da imajo Slovenci, torej tudi dopisniki in merodajni faktorji dolžnost, da narodna podjetja podpirajo, ne pa jim naravnost nasproti delujejo. Geslo »svoji k svojim« prav lepo zveni, a rnoru se tudi izvrševati. Ko bi se naše ljudstvo tega gesla držalo, bila bi narodna trgovina lahko že davno razširjena in z vsakojakim. blagom založena, narodna gostilna pa bi bila lahko vedno prva v Slov. Gradcu. Razširiti trgovino iu naročiti mnogo blaga, to bi se lahko dalo storili, pa za koga? Kdo pa je kriv. da narodna podjetja ne uspevajo tako, kakor bi lahko? Krivi so tega naši merodajni faktorji. Nekateri gospodje pa se grozno boje zamere pri nemčurjih. Večina teh voditeljev se »Narodnega doma« daleč izogne, dočim obiskujejo najzagrizenejše nemčurske trgovce in gostilničarje. Pri slovenskih prireditvah ti gospodje skoro vsakokrat izostanejo, a na nemških veselicah jih najdeš povsodi. Za narodne prireditve se mnogi gos|x>djc ne zmenijo, pač pa bi radi z drugimi pometali. O potrebnem razširjanju narodne trgovine naši voditelji radi govore, a govore tako, da s tem podjetju le škodujejo. Sami dajejo najslabši vzgled. Oglejmo si le okrajni odbor, ki ima od Slovencev voljenega Nemca za načelnika. Nemška društva dobivajo od okrajnega odbora podpore, a za Slovence ni nikakega denarja na razpolago. Za Nemce, ki so Slovencem mnogo škodovali, predlagajo slovenski zastopniki diplome. Cc poide tako, kakor je danes, še nekoliko časa naprej, potem kmalu ne bedemo vedeli, smo li Slovenci ali kaj. Napisali smo tri vrste z najboljšo željo, da se razmere izpremene.
š Slovenska zmaga. V trgu Vuzenici ob koroški meji na Štajerskem so Slovenci pri občinskih volitvah zmagali v vseh treh razredih.
š Zadnji »Štajerc« k prinesel iz Vrhloga pri Slov. Bistrici poročilo o napredni zmagi pri občinskih volitvah. Znani dopisnik pravi, da so napredniaki, to je »Štajercijanci«, na celi črti zmagali dne 18. februarja. Iz zanesljivega vira pa smo izvedeli, da temu ni tako, temveč ie zmagala katoliško-narodna stranka letos prvič, in sicer bode imela v odboru 10 (reci: deset) dobrih, zanesljivih odbornikov, »Štakrcijanci« pa le osem. To strašno jezi znanega Krcsnika, ki je občinski tajnik že več let. Tudi njemu so začela tla pod nogami vroča postajati. On dobro vč, ako pride novi župan, ki bo znal samostojno misliti in
III. priloga 57. štev. vvSlovencaCi dnč 9. marca 1907
delati, ie Kresnik v občini Vrhloga kot tajnik nemogoč. In to je, kar ga boli, jezi in peče. Toda mera ic polna! Omeniti moramo, da se je na dan volitve v županovi hiši na Vrhlogu pilo žganje, ki ie bilo na razpolago volivni komisiji in vsem onim volivcem, ki so volili na stran Jurija Mlakarja, župana vrhloškega. Tudi se ni volitev o pravem času začela, kakor jc bilo uradno oklicano. Ravno tako so delali s pooblastili, agitirali so celo v volivni sobi z listki. Volivna komisija pa je, še predno je zaključila volitev, šla deset minut gasit v stransko sobo svojo jezo. Ali je to dovoljeno? Ali ni kaznjivo? C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru naj vso to stvar preišče. Vložila jc zaradi teh nepravilnosti, kakor čujemo, katoliško-narodna stranka pritožbo. Veliki uspeh pa mora veseliti vsakega narodnjaka, ki pozna neznosne razmere v občini Vrh log.
š Sv. Jakob v Slov. (ioricah. Z velikim trudom smo si mladeniči ustanovili bralno društvo. Šel nam je pri tem na roko edinole gospod kaplan; učiteljstvo je pod komando nekega šulferajnskega podpornika, ki je sicer dvakraten naročnik »Narodnega lista«, sicer pa znan zakotni nemškutar, ki povsod le zgago dela, ko bi se imelo kaj koristnega učiniti. Tudi načelnik se trese pred njim tako, da zapira društvu šolo in iz lokala tira »Slovenca«. Ce pojde to dalje tako, imamo še krtače pripravljene.
š Roparji in požigalci. Iz Rogatca se poroča: Kmet Anton Mlaker iz Kozmincev, okraj Ptuj, je postal tc dni žrtev roparjev. Roparji so ga napadli v njegovi samotni hišici, ga smrtnonevarno ranili in nato oropali 700 K. navrh so mu pa še hišo zažgali. Težko ranjeni Mlaker se je z naporom zadnjih svojih sil rešil iz ognja, zunaj hiše se je pa zgrudil. Ko so ljudje prihteli gasit, našli so ga mrtvega.
š Socialiiodemokratično konzumno društvo v Trbovljah je v konkurzu. .
DEŽELNI ZBORI.
Solnograški. Deželni zbor sklene, poslati vladi peticijo, naj pri nagodbi z Ogrsko varuje interese avstrijskega kmetijstva.
Deželni odbor bo zaradi nesporazumljenja z deželnim zborom najbrž odstopil.
P r e d a r I s k i. Deželni zbor sklene, poslati vladi peticijo, nai pri pogodbi z Ogrsko varuje avstrijske interese, pravično razdeli kvoto in ustvari dolgotrajno, pošteno nagodbo. V nasprotnem slučaju naj pa vlada gleda na to, da se na vsak način varuje integriteta skupne monarhije.
Goriški. Deželni zbor dovoli 80.000 K za cesto na novi državni kolodvor, 40.000 K pa za druge ceste.
IZPREMEMBE AVSTRIJSKIH VOJAŠKIH GARNIZIJ.
Izprememba vojaških garnizij 1. 1907, o kateri je ravnokar izšla naredba, je prvo večje delo našega novega šefa generalnega štaba. Ta naredba ima namen, zavarovati naše meje proti Italiji in Srbiji. Najvažnejše izpremembe so te-le: 14. armadni zbor v Ino-mostu bo močan 36 bataljonov. 3. armadni zbor se zazdaj še nc ojači. toda brigadno poveljstvo 56. pehotne brigade pride iz Ljub-Ijane v Gorico. To jc potrebno za boljšo opazovalno in varnostno službo na meji. Najbrž bo tudi poveljstvo 28. pehotne divizije iz Ljubi liane prestavljeno ali v Gorico ali v Trst. L. 1908. pa pride v Ljubljano korno poveljstvo. Pri tej priliki bo najbrž tudi v Ogleju nastavljena garnizija, ker ic tam meja zelo slabo zavarovana in bi odtod poizkusi sovražnika, uničiti železnico Gorica-Trst, bili zelo uspešni.
Kar se tiče meje proti Srbiji, pride zasedaj v Višegrad brigadno poveljstvo. Prihodnje leto pa bodo višegradsko garnizijo tudi znatno pomnožili.
Obenem se je uredila organizacija gorskih domobranskih čet. Za gorsko vojsko so posebno določeni: Polk deželnih strclccv številka'I. v Tridentu in št. II. v Bolcanu ter domobranski polk št. 4 v Celovcu. Stotnija šteje 4 gažiste v Celovcu. Stotnija šteje 4 gažiste (častniki), 133 mož in 4 konje.
Cesar jc tudi povišal število mornariških častnikov v miru iu vojski.
NAGODBENO VPRAŠANJE.
Dunaj. 8. marca. Pri zopetnih pogajanjih med Weckcrlom iu Beckom se je obravnavalo o užitninskem davku. Ogri hočejo samostojno užitninsko - davčno postavodajo. Menda se ni doseglo sporazumljcnje. We-ckerle se je že vrnil v Budimpešto. Nekaj ogrskih strokovnih referentov jc ostalo šc na Dunaju, da se nadalje posvetujejo.
Budimpešta, 8. marca. Prihodnje nagodbenc konference sc bodo vršile 17. ali 18. t. m.
VITEŽKI OGRI.
Budimpešta, 8. marca. Zastopniki nemažarskih narodnosti so sc včeraj po vsprejemu rtimunskega metropolita Metianu pri naučnem ministru grofu Apponyju posvetovali o novi šolski postavi. Posvetovali so se predvsem o rumunskih ljudskih šolah, katerih je 4000. Sklenili so, da bodo dostojno in stvarno obstruirali proti postavi s tem, da se bo v generalni debati oglasilo 28 zastopnikov nemažarskih narodnosti k besedi..
Budimpešta, 8. marca. Sodnijska komisija poslanske zbornice jc razveljavila mandat rumunskega poslanca Popoviča, češ, da je njegova stranka »neizmerno agitirala«, grozila in postonala nasilno. Za ta mandat sc poteguje sin bivšega skupnega finančnega ministra Kailava, Friderik Kallay.
Budimpešta, 8. marca. 7. t. m. se je tu vršila konferenca južnomažarskih poslancev, kateri je prisostvoval tudi naučni minister Apponyi. Konferenca se je bavila z vsenemško agitacijo na južnem Ogrskem. Proti temu bodo Ogri postopali »gospodarskim in administrativnim potom.
NA BALKANU.
Bel g rad, 8. marca. Vlada je skupščini predložila zakon o izbrisanju agrarnih dolgov. Finančni minister Paču izvaja, da je agrarni dolg visok 3,200.000 dinarjev. Ako se izbriše, bo to tudi v interesu vlade, ker bodo kmetje tvorili potem večjo davčno moč. Mladoradikalec Davidovič je predlagal, naj se kmetom vrnejo doslej izplačana povračila. Skoro vsi govorniki so naglašali, da Avstrija v srbskih zemljah, kjer gospoduje (Bosna) ni rešila agrarnega vprašanja tako povolino kakor Srbija.
Solun, 8. marca. V uovibazarskem okraju so sc pojavili resni nemiri. Oboroženi mohamedanci, katerim turška posadka ni kos, zahtevajo, naj sc kajmakam in orožniški poveljnik odstavita. (Avstrija ima na meji v uovibazarskem sandžaku, katerega bi glasom berolinske pogodbe lahko docela zasedla, eno gorsko (9.) brigado nastavljeno v krajih Plevlje, Priboj in Prepolje. Vrhtega so v Ja-buki, na Aletalka-sedlu, Boljancu in Priboju povsod po ena stotnija. Poveljnik je gcneral-major Rhenicn. Tc čete zadostujejo, da zadušijo nemire, ako bi se gibanje razširilo čez mejo na bosansko ozemlje.)
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM
Pariz, 8. marca, Mir pred viharjem! Večina listov jc 6. t. m. prenehala z oddelkom o kulturnem boju. V poslanski zbornici se govori, da bo šc pred velikonočnimi prazniki izbruhnil vihar. Pod vodstvom Pelletana bodo radikalni socialisti napadli vlado zaradi cerkvene politike. V Parizu je tudi razširjena vest, da sc je minister za zunanje zadeve Pichon uprl Clemenceauju, ki jc hotel objaviti zaplenjeni diplomatiški arhiv papeževega nuncija. To je umevno. Ako bi bil Pichon storil Clemenceauju na ljubo ta korak, bi_bil izgubil vse zaupanje inozemskih držav.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berolin, 8. marca. Državni zbor je sprejel dodatni kredit 29 milijonov mark za jugozahodne kolonije v Afriki proti glasovom centra, socialnih demokratov in Poljakov. Včeraj ie obhajal poslancc Bebel štirideset-letnico svojega parlamentarnega delovanja. Sodrugi so okrasili prostor v boju osivelega voditelja v parlamentu s šopkom rdečih na-gelnov.
ŽENSKA VOLIVNA PRAVICA NA ANGLEŠKEM.
London, 8. marca. Libcralec Dickin-son predlaga v parlamentu, naj sc izvrši drugo branje predloge, ki podeli ženskam volivno pravico za parlament. Ministrski predsednik Campbell-Bannerman izjavi, da je on osebno za žensko volivno pravico, da pa vlada prepušča parlamentu, nai v tem oziru sklene kar hoče. Withehead, libcralec, jc proti predlogi. Pri debati sc .ie pokazalo, da v zbornici ni edinosti in bo zasedaj predlog najbrž padel.
SOCIALNOPOLI7IŠKA POSTAVODAJA NA FRANCOSKEM.
Pari z, 8. marca. Pri debati o postavi glede na nedeljski počitek se je pojavil spor med socialistično levico in vlado. Delavski minister Viviani je izjavil, da bo v imenu celega- kabineta vprašal zbornico, ali zaupa vladi. Spor še ni poravnati.
P a i i z, 8. marca. Kmetje vinogradniki v Saint-Nazaire so sklenili, da nc plačajo zemljiških davkov, ker vlada ne kaznuje po-tvarjalcev vina.
RUSIJA.
P e t c r b u r g, 8. marca. Kadeti so sklenili sledeči program: 1. Dela sc na to. da sc sestavi ministrstvo, ki uživa zaupanje dume; predvsem naj sc obravnava o zakonih glede na občinsko avtonomijo m politično svobodo.
2.	Parlamentarne zakonske predloge bo stranka vložila vedno v sporazumu z vsemi ostalimi strankami levice; le nujne predloge, katerih druge levičarske stranke ne bi hotele odobriti, stavi stranka sama zase. Interpelacije sc smejo vložiti le pod kontrolo stranke.
3.	Provokatorični predlogi desnice sc izključijo parlamentarnim potom od posvetovanj.
Peterburg, 8. marca. Stranka kadetov šteje sedaj 100 članov. Baje so se ji pridružili tudi Poljaki, ki se z njo zgolj v agrarnem vprašanju nc strinjajo. Torej bi bilo vseh glasov nekako 150.
Peterburg, 8. marca. Skrajne levičarske stranke so sc v drugi seji dume združile, da ni bil izvoljen za podpredsednika dume kadet Teslenko. Za podpredsednika dume sta izvoljena levičarja Beresin, član delavske stranke in advokat Poznansky, brezstrankarski progresist. Za tajnika je iz-volje n kadet Čelnokov.
Varšava, 8. marca. Vojno sodišče je obsodilo enega člana bojne organizacije na smrt. tri na prisilno delo. dva pa na trdnjav-sko ječo.
O d e s a, 8. marca. Tu so zopet izbruhnili protijudovski izgredi.
Volivni boj.
(Upanje hodi za njimi.) Liberalci so v precepu. Nihče neče več zanje v boj. Uradništvo se jih otresa, njihovi nekdanji pristaši med kmeti iih kolnejo, celo učitelji cincajo na vse plati. Najbolj je pa liberalcem žal za trgovce in obrtnike. Med temi so imeli svoj čas najboljše agitatorje. Danes jim je pa tudi tu odklenkalo. Poznamo mnogo trgovcev, ki so sc izjavili, da ne store nobenega koraka več za liberalno stranko. »Slovenski Narod« bi rad spravil nekaj liberalnega ognja med trgovce in zato včerai razlaga v uvodniku, kako važna ie določba v zakonu o volivni svo-. bodi, da se nc sme pozivati na bojkot in s tem hoteti vplivati na volitve. Potem pa pravi: »Trgovci, katerim je ponajveč grozil ta klerikalni bojkot, si lahko sedaj svobodno oddahnejo in ni se jim treba več bati, da bi jih nasprotniki materijalno mogli oškodovati, ako stopijo z odprtini vizirjem v javnost in posvetijo vse svoje moči za borbo v uresničenje svojih političnih idealov.« Nas veseli vse, kar more tolažilno uplivati na razboljene liberalne živce. Samo nekaj grenkih kapljic moramo vliti v »Narodov« hladilni sirup. Pozivov na bojkot je bilo tudi do zdaj silno malo. Stvar se ie vršila takole: Naši ljudje so trgovca, ki so ga videli nasprotnega svojim težnjam in načelom, sami pustili po lastnem nagibu. In v tem oziru nc bo noben zakon mogel tudi poslej ničesar izpremeniti. Trgovcem ne zadostuje varstvo proti pozivu na bojkot, marveč oni potrebujejo odjemalcev. Tako ie ž njimi kakor glede na volivne shode. Za nje ni dovolj samo zakonito določeno varstvo, marveč treba je predvsem volivcev. Toliko v blagohotno pojasnilo!
(Krško - trebanjski okraji.) O kandidaturi v tem kraju odloči osrednji volivni odbor v posebni seji, ki se vrši v torek dne 12. t. m. Vsled okolnosti, ki so izven okrožja osrednjega volivnega odbora, ni bilo mogoče preje priti do zaključka, če tudi je izvršilni odbor vse storil, kar je bilo mogoče, da bi bil zadevo pospešil in dognal še ta teden.
(Iz Dobrepolja.) V četrtek ob 2. pop. je imel naš kandidat g. Jaklič svoj prvi volivni shod za bodoče državnozborske volitve. Obširni prostori »Zadruge« so bili polni. Prišlo .ie okoli 300 volivcev brez vsake agitacije; to jc znamenje, kako zavedno da .ie naše ljudstvo. V imenu. »Kmečke zveze« je pozdravil navzoče župan Mustar iz Kompolj ter dal besedo g. A. Skubicu. Ta jc izjavil, da on ne kandidira, četudi hočejo nekateri Ribničanje njega voliti, ker noče napraviti liberalcem vesel a, da bi bil v naši stranki- razdor. Govori obširno o stanovski zavesti, o izobrazbi in o pomenil volitev. G. Jaklič izjavlja, da smatra za svojo dolžnost, sc najprej predstaviti svojim domačim volivcem. Da kratek pregled na preteklo zasedanje drž. zbora ter razvije svoj program. Govori obširno o kmečkih ranah, o dolgovih, o davkih, o notarijatu, o volivnem oklicu S. L. S. sploh. Storil bo vse, ako bo izvoljen, v prospeh kmetskega ljudstva. G. Baloh izjavlja, da naj bo strankarska disciplina nad osebnimi simpatijami ter v sklepnih besedah povabi navzoče, da se 14. maja vsi udeleže volitve do zadnjega moža in mladeniča, ki ima volivno pravico. Ne gre za to, da zmagamo, ampak da sijajno zmagamo. Kandidatura g. Jakliča jc bila z velikim navdušenjem sprejeta, nakar se je shod zaključil.
(O »Narodovih« lažeh.) Iz Dobrepolj nam piše ugleden posestnik: Ko bi preje ne vedel, kako laže ciganski »Narod«, sem sedaj trdno prepričan. Ta zloglasni list trdi, da smo mi dobrepoljski kmetje na zaupnem shodu dremali in spali. Bil sem prav na odru in pregledal množico zaupnikov, ki so bili ves čas ne le pazljivi, ampak nenavadno navdušeni. Kmetje, sedaj poznate liberalne hinavce, ki se dobrikajo kmetu kakor lisjaki, drugod pa se norčujejo iz nas. Saj je eden teli liberalnih prvakov celo v državnem zboru sramotil slovenske župane, češ, da ne bodo znali sostaviti imenikov. Da, ponarejati ne znajo pošteni kmečki možje imenikov, kakor so to doslej delali liberalci in njihovi podrepniki. Odgovor dobite na dan volitve.
(lz Idrije) se nam poroča: Volivno gibanje se jc pričelo sedaj tudi med idrijskimi liberalci. Mnogo truda imajo z iskanjem kandidata, dasi so že pred tedni, ko jc bil znani pogovor o idriiski železnici, mogočne osebe vmes posegle. Bolj živahno se gibljejo liberalni prijatelji po gostilnah pri pijači. Dobe se ljudje, ki so pred kratkim šc sami peči kurili in sobe pometali ter bi jih radi šc danes, ako bi sc jim ne bilo namignilo pred časom, naj se umaknejo. Glejte, taki junaki sedaj kriče: »Klerikalnega kandidata pa ne bomo volili! Kaj pa ic on! Sobe v Ljubljani pometa in pisma prenaša!« Ubogi liberalci, kai boste pa dosegli v Ljubljani in po deželi, čc vam bodo pokazali figo tisti, ki se preživljajo z delom svojih rok?
(Liberalni kandidat v idrijsko-logaškem-vrhnišketn okraju.) Vodstvo narodno-napredne stranke išče za ta okraj kandidata. Nekateri libcralčki ji priporočajo vrhniškega Lenarčiča, drugi pa J. Grudna z Jeličnega vrha. Oba imata enako priliko za hlamažo.
(»Slovenska kmečka zveza«) priredi ob nedeljah, dne 10. sušca v Rajhenburgu pri gospodu Pohletu, dne 17. sušca pri Sv. Antonu in dne 24. sušca v Dovškcm pri g. Kralju vsi-kdar popoldne ob 3. uri javni ljudski volivni shod. Dnevni red: I. Nova volivna postava. 2. * Kmečka zveza« in njen program. 3. Druge stranke in njihovi programi. 4. Razgovor o državnozborskih volitvah. 5. Slučajnosti.
— Katoliški kmetje, le vkup! Gre se za vaše koristi!
(Kmet Pišek kandidat) za volivni okraj Maribor desni breg, Slov. Bistrica in Konjice. Dne 7. t. ni. je sklicala »Slov. kmečka zveza« zaupen shod za ta volivni okraj v Slov. Bistrico. Došli so zaupniki iz vseh okrajev. Enoglasno je bil proglašen za kandidata posestnik in župan Franc Pišek iz Orehove vasi.
(Kmet Roškar je kandidat za vol. okoliš Maribor levi breg, Št. Lenart, Gornja Radgona in Ljutomer. V četrtek, dne 7. t. m., so bili za imenovane kraje zaupni shodi, katere je sklicala »Slovenska kmečka zveza«. Za mariborski okraj je bil zaupni shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Sklenilo se ie enoglasno, da bodi kandidat posestnik in deželni poslanec Roškar. Navzočih je bilo čez 100 mož. Enak sklep je storil zaupni shod za lenarški okraj pri Sv .Lenartu. Udeležilo se jc shoda nad 200 zaupnikov. Vse je bilo navdušeno za Roškarja. Pri Sv. Križu na Murskem polju se je istotako proglasil kandidatom posestnik Roškar. Na shod ie prišlo okoli 350 zaupnikov.
(Ptuj-Lipnica.) Nemško politično društvo je imelo dne 5. t. m. v Ptuju shod, na katerem ie zahtevalo, da odstopijo od kandidature vsi trije kandidati: Krebs, Malik in Radi, ker se volivci v tem okolišu nc morejo zjediniti za enega. Na shodu ie nastopal kot »velik Nemec« bivši socialni demokrat Linhart. Koliko je Krebsu za ta sklep, kaže to, da začne prihodnji teden že prirejati volivne shode.
(Volivni okraj Llpnica - Ptuj.) Poslanec Krebs bo začel hoditi po okraju, da se predstavi kot kandidat. Malik se je baje Ptujča-iioni hudo zameril, ker jih je na volivnem shodu nafarbal, da bo v državnem zboru vse-neniški divjak, v »Alldeutsche Korrcspon-clenz« je pa pisal, da bo stopil v Schonerer-jevo stranko. Radovedni smo, kdo bo v tem okraju zmagal.
(Volivnega shoda v Sežani) še jii bilo in je bil to pot »Narod« tako dobro »informiran«, da je poročal, da se ie shod — že vršil. »Narod« v istem hipu »krajšega vleče«, ko se iz koga druzega norčuje. Shod v Sežani se vrši, kakor se nam poroča, U. t. m. Shod sklicuje vsled želje in nasvetov rodoljubov s Krasa in Vipavskega politično društvo »Sloga«, da se da tako prilika slišati želje in mnenje volivcev. Shoda se udeleži namestniški svetnik g. Peter Laharnar, ki je prišel nalašč raditega iz Črnovic in ostane nekaj časa na Krasu, da sc udeleži tudi shodov v komen-skem in ajdovskem okraju. O zmožnostih, delu in ljubezni do naroda se g. Laharnarju pač ni bati konkurence. Prijatelj in neprijatelj mu mora priznati, da je mož dela, vzvišenih načel in značaja trdega kot kraška skala.
(Dr. Kvekič), srbski poslanec v bivšem Tavčarjevem klubu tudi ne bo več kandidiral. V novi državni zbor iz tega lepega kluba torej ne ho nikogar.
(V mariborsko-ljutomerskem okraju) kandidirajo socialni demokrati obrtnika Viktorja Kukovca.
(Kandidature v Istri.) Nemškim graškim listom poročajo, da bodo v I. istrskem volivnem okraju (Koper-Piran), kjer kandidira nacionalni liberalec Lah Bennati, socialni demokratje kandidirali dr. Ritosso, župana v Vižinadi, krščanski socialci župnika šentjakobskega v Trstu, dr. Vattovazza, agrarci pa dr. Gambinija. V II. volivnem okraju (Poreč. Rovinj) se bo nacionalni liberalec dr. Bartoli moral boriti s krščanskim soeialccm, stolnim proštoin v Pulju, Zanettijcin, ki je nevaren protikandidat. Za liberalnega kandidata v Pulju (III. volivni okraj) se še ne ve, Hrvatje, ki bodo po vseh istrskih okrajih postavili svoje kandidate, bodo v Pulju za protikandidata postavili dr. Zuccona, da seštejejo svoje glasove. Tudi krščanski socialci in socialni demokratje bodo povsod postavili svoje kandidate.
(Pristaši »Štajerca«) imajo iutri ob 4. uri popoldne shod v mariborski kazini.
Dnevne nosite.
I- Slovenci in sv. oče. Iz Rima se nam piše 6. t. ni.: Sv. oče Pij X. je sprejel v posebni avdienci dr. Evgcna Lampeta kot zastopnika slovenskih katoliških društev. Dr. Lanipe ie poročal o prospevajoči slovenski društveni organizaciji. Sveti oče je izrazil svoje veselje in dal apostolski blagoslov vsem članom »Cecilijinega društva«, »Slovenske krščansko socialne zveze«, »Leonove družbe«, »Katoliškega tiskovnega društva«, »Obrambnega društva«, »Društva sv. Marte« iu Marijaniškim gojencem. Posebno sc je zanimal papež za »Čecilijino društvo« ter šaljivo pripomnil: »Recite jim: Cantino bene!
Nai dobro pojejo!« Ko jc pripomnil dr. Lanipe, koliko vrlih mlademčev je združenih v naših katoliških društvih, jc dejal Sv. oče: »Naj bodo pogumni in zvesti! Sporočite mladeničem »Slovenske krščansko-socialne zveze«, da jih še posebej blagoslavljam!«
+ Liberalni shod na Vrhniki. Izmed 400 \ rhniških volivcev se iili jc zbralo pod predsedstvom Lenarčiča le 26, in če se odšteje kakih deset nevoiivcev, med njimi občinski tajnik, ostane Ic par liberalnih gostilničarjev, ki dobro čutijo, da v novem zastopu zanje ne bo prostora. Lenarčič se jc pritoževal čez »Slovenca«, češ, da brezobzirno napada občinsko gospodarstvo. Ko je razvijal svojo politiko, je njegova izvajanja odobravalo le par mešetarjev. Predlagal je podžupanom v občini Vrhnika Gabrijela Jciovška, ki z veseljem sprejme kandidaturo, za svojega namestnika pa si želi urarja Košmrlja. Gospod notar
pripomni, Ua nima vpliva na Vrhniki (menda pa med kmečkimi posestniki izven Vrhnike) in |K»zivlja navzoče, naj agitirajo mesto njega. Nato se je shod razšel. Sklenilo se je še, da Lenarčič zopet skliče shod, seveda za povabljence samo, prihodnjo sredo ob sedmi uri zvečer.
+ Shod obrtnikov na Vrhniki. Obrtni shod sklicuje »Obrambena zveza zavednih obrtnikov. Shod se vrši v nedeljo, 10. t. m. popoldne ob 3. uri v dvorani »Katoliškega doma«, oziroma rokodelskega na Vrhniki. Dnevni red: 1. Obrtništvo in državnozborske volitve; 2. Občinske volitve in uprava; 3. Raznoterosti. Obrtniki, pridite in udeležite se tega velevažnega shoda. Naša organizacija je pomanjkljiva. Vsi stanovi so organiziram in branijo bolje svoje koristi, nego obrtniki! Za odbor »Obrambene zvze«: Josip Weibl, t. č. predsednik; Ivan Kregar, t. č. tainik.
+ Slovensko, katoliško akademično društvo »Danica« na Dunaju si je na 1. rednem občnem zboru 5. marca izvolilo za XXVI. tečaj sledeči odbor: phil. Iv. Dolenec, predsednik. iu r L. Ketnperle, podpredsednik, med. M. Justin, tajnik, phil. J. Sile, blagajnik, med. L. Ješe, knjižničar, phil. E. Tonlec, gospodar.
+ Strokovno društvo kranjskih rudarjev s sedežem v Idriji se v najkrajšem času ustanovi. Pravila je vložil tovariš J. Kavčič. Rudarji, na noge! Pričnite že zdaj z agitacijo, da se pred vsem idrijski rudarji stanovsko združijo. Novi časi, nove zahteve in razmere zahtevajo poleg že obstoječih delavskih društev tudi zvez, ki sc morajo edinole pečati z rudarskimi stanovskimi zadevami.
+ Zmaga dunajskega krščansko-socjal-nega delavstva. Pri volitvah v dunajsko okrajno bolniško blagajno so socialni demokratje propadli. Socialni demokratje so na Dunaju propadli tudi pri volitvi uprave bolniške blagajne tobačnega delavstva. Preteklo nedeljo so krščansko-socialni delavci pregnali na Dunaju socialne demokrate tudi iz pomočniškega zbora tkalcev. Z vsakim dnem naraščajo vrste krščansko-socialnega delavstva na Dunaju.
+ lz društvenega gibanja dunajskih Slovencev. »Domovina« js objavila 8. t. mes. dopis o »Zvezdi«, ki ie bržkone prišel iz bližine v »Zvezdi« merodajnih krogov. Ker jc jako značilen za nov veter, ki veje v »Zvezdi«, odkar jo vodi nov odbor z dr. Nachtigal-lom na čelu, sc hočemo baviti z njim. Nekoliko spominov! Se pred tremi leti je bilo na Dunaju le društvo »Zvezda«. Ker pri njenih prireditvah niso bili varni »Daničarji« pred svobodomiselnostjo svojih kolegov nasprotnega mišljenja, in uvidevši, da niso rojaki ua Dunaju le v nevarnosti, da sc izneverijo svoji narodnosti, ampak da sc tudi versko in n ravno zastrupijo v velikomestnein ozračju, sklenila ie »Danica« pred tremi leti, da ustanovi slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža«. Mnogo Slovencev na Dunaju dela; ti niso stalno na Dunaju, za te obstoja druga nevarnost v veliko večji meri, da zanemarijo službo božjo, svete zakramente itd. Zato ima »Straža« vsak mesec slovensko pridigo in popoldansko službo božjo in da Slovencem priložnost, da sc izpovedo slovenski. S predavanji, slovenskim petjem in zbiranjem slovenske družbe goji »Straža« narodnost in nudi Slovencem pošteno zabavo. Po mnenju dopisnika o »Zvezdi« se jc postavila »Straža« s svojim odločno klerikalnim programom na izključno enostransko (!) politično (!) stališče in se torej ne more primerjati starejšemu društvu »Zvezda«, ki goji edinole slovensko narodno misel in čustvovanje svojih udov brez ozira ua njih stan in politično prepričanje. Omenjeno delovanje je program »Straže«, torej to zovete odločno klerikalno! Kie vidite enostransko politično stališče? Cn del svojega programa ima »Straža« skupen z »Zvezdo« in sicer gojitev narodnosti, v tem jc naredila »Straža« v času svojega obstoja - s pravico lahko trdimo več nego »Zvezda« v istem času. Da se brine »Straža« tudi za verske zadeve svojih članov, to vas bode, to je klerikalno, to je enostransko politično, radi tega se ne da primerjati »Straža« z »Zvezdo«, dasi intenzivneje dela, ima več članov, in to priprostih, ki iščejo izobrazbe. Torej prišla jc na krmilo opozicija, »ki stremi za moderno, napredno smerjo«. »Zvezda« jc postala liberalna, zato »išče posebno ozkega stika s slovenskim radikalnim in svobodomiselnim vseučiliškim dijaštvom«. Kako lepo so se našli radikalci z liberalci, dasi drug čez drugega tako radi zabavljajo; mi vidimo v tem le izraz duševnega sorodstva. Ootovo je, da se bo »Zvezda« s tem povspela, želimo ji le mnogo uspehov na polju narodne pro-buje dunajskih Slovencev, a da dvomimo, da bi se omejili na to: prvi korak jc bil, da sc je pretrgala vsaka zveza s »Stražo«. Veseli nas pa, da jc »Zvezda« jasno pokazala svojo barvo, dasi jo zakriva za sladkodonečimi besedami : protiklerikalno težišče v življenju dunajskih Slovencev.	»Daničar«.
f Iz odbora za Gregorčičev spomenik sc nam piše: V 54. številki »Slovenca« jc notica, da so izšle Gregorčičeve razglednice (pogreb na Libušnjem) in da »so prispevki namenjeni za Grcgoričcv spomenik«. Odboru za Grcgoričcv spomenik ni znano, da bi sc res ti prispevki porabili za spomenik. Dozdaj je edini fotograf Jcrkič daroval od vsakih razprodanih 1000 razglednic (Gregorčičeva podoba) 10 K; ker sc mu jc dovolila izključna prodaja Gregorčičevih razglednic. Ali ni morda vse to le privatna špekulacija?
— Občinske volitve na Vrhniki. S Stare Vrhnike nam piše posestnik: Tudi v našo, sicer mirno vas pade ob vsakih volitvah kako liberalno zrno, ki dela potem ob času volitve zgago in razpor. Nekdanji vaški oskrbnik jim
daje menda navodila, drugi pa letajo po vasi za pooblastili. Ta nekdanji oskrbnik misli, da so ljudje že pozabili, kako je ob času, ko se jc snoval naš vodovod, denar pobiral, češ, da moramo sami plačati inženirja. Seveda je moral pozneje vsem vrniti;- bil jc pa tako dober, da je vsakemu nekaj utrgal. Njegov pristaš, neki »zidarski mojster«, ki jc vzel koncesijo za zidanje za pet let, pa v vseh petih letih ne bo sezidal enega svinjaka. Ta »zidarski mojster« ic imel pred časom tudi prodajal-nico, ki jc v kratkem času propadla. In taki sc štulijo v občin, odbor in v oskrbništvo ter vedno zahrbtno kriče nad sedanjim, občespo-štovanim oskrbnikom, češ, čiste račune hočemo, dasi jim jih ie žc zdavnaj predložil. Prihodnji teden bo volitev. Vsi kakor en mož volimo može, katere nam priporoča S. L. S„ in zmaga bo naša. Možje, nikar nc poslušajte tistih, ki drže s stranko, ki jc kmetu škodljiva. Na svidenje na volišču!
Predaval jc v delavskem bralnem društvu v Kamni gorici v nedeljo, dne 3. t. m. g. profesor Evgen Jarc o razvoju avstrijske ustave. Kazal je spretno, kako so si priborili razni stanovi drug za drugim svoje politične pravice, in končal z razlago novega volivnega reda. Živahno ploskanje je sledilo predavanju in iskreno želimo, da bi g. profesor prišel še večkrat med nas. Predavanju je sledila prav poučna debata o razvoju fužinarske obrti na Gorenjskem. V pouk našim delavcem in obrtnikom pripomnimo, da pomeni beseda fužina (italijansko fusione, nemško Gevverkschaft) pravzaprav skoro isto kot zadruga. Združitev dela in kapitala! Kajti le v združitvi jc moč. To so vedeli tudi naši predniki, zato so se združili in ustanovili fužine! Po debati sc jc omenjala tudi smrdeča bomba, ki jo je bil vrgel »Slovenski Narod« na našega rojaka prof. Arha in naša poštena dekleta. Soglasno smo obsojali tako zlobno zvite čenčarije. Na to odgovorimo s še bolj tesno združitvijo in intenzivnejšim delom za izobrazbo in napredek naših fantov in deklet. Urednike »Slovenskega Naroda« in njegovega dopisuna, ki nima korajže, da bi sc podpisal, pa opozarjamo kamnogoriški fantje, da bomo vsakemu, ki bo kradel čast našim sestram in dekletom, prišli na primeren način na pomoč! -Vrlim kamnogoriškim gospodičnam pa, ki poučujejo naša dekleta v ročnih delih, izrekamo tem potom najprisrč-nejšo zahvalo. Kdor je z ljudstvom, ga isto tudi — ljubi.
Predavanje priredi društvo »Kranj« v Kranju v nedeljo, dne 10. t. m. ob 6. uri zvečer v dvorani »Nove pošte«. Predmet: Ziv-Ijenski pogoji živalstva.
Promovlran jc bil danes na češki univerzi v PraRi g. Anton Dermota za doktorja prava.
—	Planinski sokol. Iz Selc: V nedeljo, 3. t. m. jc bilo predavanje v društvu »Planinski sokol« za selško dolino. Predaval je g. Rih. Smolcj, kapelan v Železnikih, o izobrazbi. Soba ie bila polna poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili predavatelju.
Pogrešajo od 21. februarja t. I. občinskega svetnika 55-letnega posestnika Lovrenca Lavriča iz Dolnic, občina Smlednik. Seboj ie imel okolu 700 kron.
—	Telefon med Reko in Trstom prično letos graditi.
—	Iz finančne službe. G. J. Lapaine je postal nadpaznik, prestavljeni so respicijent g. Fran Modic iz Mengša v Logatec, naslovna rcspicijenta g. Anton Muškatclec iz Ljubljane v Kočevje in Anton Muc iz Ljubljane v Mengš, dalje so prestavljeni gg. Gašper Kregar iz Krškega v Postojno, Peter Goiouh iz Postojne v Mengeš, Ivan Papež iz Mengša v Ljubljano, Jan. Skacedonik iz Metlike v Mengeš. Na novo so vsprejeti: Franc Pust, Feliks Gruber, Jožef Hren in Fridolin Lenard.
Konkurz ic proglašen nad stavbinsko tvrdko Trummler.
—	Zdravstveni izdatki v avstrijskem proračunu za leto 1907. Prejemki zdravnikov znašajo 1,661.471 K, doneski za najvišji zdravstveni svet, deželne zdravstvene svete, pisarniške in potovalne stroške itd. zahtevajo 485 tisoč 887 K, dalje je treba za razpolaganje v zdravstvene namene 223.700 K. stroški povodom kug (kužnih bolezni) proračunjeni so s svoto 980.000 K. Vrhu tega pa so še znatni stroški za zavode, v katerih se pridobiva cc-pivo proti kozam (60.938 K), nadalje za zavod, v katerem sc pridobiva serum (134.430 K), zavod za cepljenje proti steklini (9000 K), zavodi za preiskavanje živil potrebujejo 262.762 K in sicer na Dunaju 57.415 K. v Gradcu 46.155 K, v Pragi (2 zavoda) 80.852 K, v Krakovu 50.370 in v Cernovicah 27.970 K.
—	Pasja steklina sc v zadnjem času tudi po Kranjskem precej širi in jc treba posebne pozornosti glede psov. Zadnje dni so bili slučaji tc tudi človeku silno nevarne bolezni v Trnovem, v Prestranku in v Orteneku. Ogriznjcni so tudi 4 ljudje, katere so poslali na Dunaj v zdravljenje oziroma cepljenje.
—	Iz Gorij pri Bledu. Našega kapelana ima »Slovenski Narod« silno rad. Letos ga je žc večkrat počastil in mu posvetil daljše dopise. Prav posebno veselje pa je imel, ko je bil kaplan obsojen pri radovljiškem sodišču meseca januarja na denarno kazen 30 K, kar jc seveda zamolčal pošteni dopisnik in govoril in sanjaril le o zaporu. To je bilo govorjenja po fari, celo blejski liberalci so veselja poskakovali, češ, »pa smo ga dali farja«. Prav posebno jih jc potrdilo, ko jc kaplan slučajno tiste dni po obsodbi vsled par napornih obhajil sc prchladil in ni tri dni maševal. Takoj sc jc glasilo, da jc zaprt. No zaprt ni bil iu tudi nc bo, tega vesel a jim že ne bo ska-zal. Vložil jc po svojem zagovorniku g. dr. Schvvcitzerju priziv na deželno sodišče, ki ga jc oprostilo kazni in krivde. Toliko onim na znanje, ki nočejo verjeti. Čudno bi tudi bilo.
da bi zaradi par pobalinov pa moral po nedolžnem trpeti. Vsa čast pa našim gg. žan-darjem, katerih poročilo je neki bilo tako, kakor da je kaplan največji pretepač, pravi krivci in povzročitelji vsega škandala pa nedolžni kot novorojeni otroci. Ona dva naj lepo zadovoljna bosta in hvaležna kaplanu, ker ju ne toži. Zdaj lahko vidijo Gorjanci, koliko jc verjeti »Narodovemu« dopisniku. Naš župan, g. Jakob Ztimer sc je v zadnji občinski seji odpovedal županski časti. Za vsakega Gorjanca, ki pozna in ceni delo vnetega moža, je to gotovo nevesela novica, kajti moža, ki bi bil toliko telesnih in dušnih, lahko rečeni vse svoje moči daroval le za blagor svoje občine, ga ne bo več na županskem stolcu. Sedaj še Ic, ko ga nc bo več, bomo čutili, kaj smo z našim »očetom Leskovcem« izgubili. Zupanova! je ravno 27 let, leta polna dobrih in zaslužnih del. Naj bo g. župan prepričan, da ga bomo Gorjanci težko pogrešali in da se ne bomo kmalu sprijaznili z mislijo drugega, novega župana. Njegov spomin v srcih naših ostane neizbrisen. Za cerkev in revno občino v Sočrgi v tužni Istri sc je nabralo v našo cerkveno pušico 100 K. Tudi usmiljeni brat iz Kandije, ki je tc dni pobiral, je bil kaj zadovoljen in rekel, da v našo občino najraje pride, ker ljudje radi in brez godrnjanja dajo. To je le častno znamenje, kako so naši Gorjanci dobrega in usmiljenega srca. Sicer se zadnji čas hoče tudi med nas u riniti oni neverni duh, ki ga imenuje svet pravo omiko; toda upamo, da se naši dobri ljudje, ki svoje verske dolžnosti še vedno vestno spolnjujejo, ne bodo dali premotiti raznim nepoklicanim izzivačem!
—	Slovenec pred porotniki v Nemčiji. V Ulmu na Nemškem jc bil obsojen v devetletno težko ječo 571etni krošnjar Ivan Butala iz Zgornjih Radenc na Kranjskem, ker jc zabodel krošnjarja Grzctiča iz Zgornjih Radenc. Umoril jc Grzctiča. ker jc mislil, da ga ic začarala Grzetičeva žena.
—	Nov izum. Ravnatelj tvornice tanina v Našiču, inženir Adler, je izumel aparat, ki je največje važnosti za posestnike parnih kotlov, s katerim sc bode odstranila vsaka nevarnost pri parnih kotlih.
—	Novomeški občinski zastop iako napreduje, ko bi bilo res. Zato smo mu, kakor nam piše meščan, jako hvaležni, kar tudi ni res. Res pa je, da so mestni očetje že v treh sejah sklenili prepotrebni trotoar, ki ga ni. Ko je lani ponesrečil mož iz Gotne vasi ob cesti na Loko, so sklenili železno ograjo, ki je še ni. Na Katarinskem trgu, kjer so se na strohnelih rantah iz Valvazorjeve dobe puncah novomeški otroci, so sklenili napraviti železno ograjo, ki je ni. Porodil se je v mestni hiši odbor za zgradbo prepotrebnih stanovanj, ki iako pridno deluje. Neumorni odbor je imel že mnogo sej in zgradil mnogo stanovanj, ko bi bilo res. Odbor je gotovo dobil »faulenco«. Upanje pa je, da ozdravi do sv. Jurija ter postavi še nekaj novih hiš na papirju.
Društvo zdravnikov na Kranjskem
volilo je mesto venca na krsto bivšega mnogoletnega člana, mestnega zdravnika dr. J. Derča svoto 20 kron vdovskemu in sirotin-skeniu pokojninskemu zakladu.
Za velikega župana v Velikem Varaž-dinu je imenovan Milan pl. Kiepach.
Zajčji zob je to zimo napravil sadje-rejcem nepopisno škodo. Objavili smo zadnje dni žc več dopisov, v katerih se kmečki posestniki pritožujejo proti zajcem in lovskemu zakonu, ki varuje zajca, ne pa posestnika. Iz višnjegorske okolice nam poročajo: V občini Draga je posestnik Fr. Miklavčič, znan kot najboljši sadjercjec. Njegov krasno zasajeni vrt more biti mnogim vzor. Samo na domačem vrtu ima nad 800 dreves, vsako leto oddaje večje število mladih sadik. Temu marljivemu sadjcrejcu je požrešni zajcc uničil polovico dreves na prostem in nad polovico v sadovniku. Škode ima nad 300 kron. Ko bi človek ne videl, nc bi verjel, kako ta kmetijski škodljivec opustoši mlada drevesca. Ves hib ogloda zajčja mrcina krog in krog do lesa, pol metra visoko, enoletne mladike pa kar odgrizne. Poslanci naši, skrbite, da sc lovski zakon izpremeni na korist kmetov, siccr je uspešna sadjereja nemogoča.
—	Opozarjamo na inserat »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki daje do konca aprila vsled selitve skladišč nekaj knjig svoje zaloge po zelo znižanih cenah. Ker so to prav koristne knjige novejših natisov, jih toplo priporočamo in opozarjamo posebno še na pre-koristne molitvenike, kot so n. pr. »Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja«, »Pot v nebesa«, »Nevesta Kristusova« itd.
—	Zahvala. Načelništvo »Obrtniške bolniške blagajne v Idriji« izreka tein potom idrijskim rokodelskim pomočnikom za prireditev veselice v korist idrijske obrtniške bolniške blagajne prisrčno zalivalo. Istotako se isto zahvaljuje pevcem »Delavskega bralnega društva« za sodelovanje, darovalcem za podarjena darila ter sploh vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da ie veselica gmotno tako dobro izpadla.
—	V uvodnem članku našega današnjega lista naj sc čita v drugem odstavku v drugi vrsti druga beseda kaže in nc laže.
Ljubljanske novice.
»Višji« In »nižji« sloji.
Moderne občine imajo jako velike naloge in dolžnosti. Nikakor nc stori osobito mestna občina svoje dolžnosti, ako ima svoi regu-lačni načrt in da gleda njen stavbinski urad strogo nato, da stoji vsaka hiša na milimeter natančno v določeni stavbinski črti. Priznavamo siccr, da jc to tudi nekaj, a nc vse. Razsvetljava v lastni režiji ali upravi, pre-
skrba vode, vse take stvari so vredne pohvale, dasi se ne strinjajo z liberalnimi gospodarskimi načeli. Siccr ie ljubljanska razsvetljava zelo, zelo slaba. Leščerbe so tiste žarnice, ki razsvetljujejo ljubljanske ulicc. Ob mesečnih nočeh sc žc šc pretrpi, a kadar mesca ni, in če šc gospodari ljubljanska megla, sc pa zanesi na svoj ljubljanski dober nos, da se izogneš ljubljanskih luž in blata, ki značijo moderno našo Ljubljano. Izborno električno razvctljavo imajo tudi po predmestnih ulicah, kjer bivajo nižji sloji v Celovcu. V Ljubljani pa svetijo menda za parado nekaj ur po cestah in ulicah, kjer stanujejo »višji sloji«, obločnice, in ko tc pogasc, pa delajo luč naše brljavc žarnice, ki smo jih krstili hudomušni Ljubljančani za kresnice. Glede na razsvetljavo delajo torej naši tuagi-stratni mogotci nekaj ur razloček med »višjimi« in »nižjimi« sloji v toliko, da svetijo »višjim« nekaj ur obločnice, »nižjim« pa celo noč lc brljavc žarnice. In pa ta ljubljanski sneg, popolnoma po receptu podžupana dr. Karola viteza Blcivveisa, ki jc celo proglasil načelo, da bi morala biti višja mestna dekliška šola samo za »višie«, za nižje pa ne. Po ulicah, kjer stanujejo »višji« sloji ljubljanski, so ga pač odstranili, drugod pa, kjer bivajo ljubljanski »nižji« sloji, ga leži šc povsod na kupe in čaka odrešenja po toplih solnčnih žarkih. To so vaške, ne pa mestne razmere! Prva dolžnost moderne mestne občine je, da skrbi za lepo zunanjo sliko mestnih ulic. Občina pa, ki tega uc stori, ie nazadnjaška. Ne trdimo, da .ie nazadnjaški naš ljubljanski občinski svet, saj' vedno trdijo o sebi, da so napredni in — najbolj slovenski. A zunanja ljubljanska slika je nazadnjaška: ponoči slaba razsvetljava, po ulicah cclo zimo kupi neodstranjenega snega. Za vodstvo mestnih občin se jc spisalo že nebroj učenih knjig, brezštevilno jc tudi razprav. Občinska politika je veda in siccr iako obširna in težavna, pa kakor se vidi, te vede prav nič ne študira novi županov tajnik. Med drugimi sc zahteva, da morajo skrbeti moderne mestne občine za zadovoljne svoje uslužbence. To načelo pa ne velja lc za »višje«, marveč tudi za »nižje« občinske uslužbence. O tem vprašanju je danes že razprava končana in jc to načelo žc pribito. Ljubljanska občina ima že dolgo vrsto let v zakupu državno vžit-nino. Od blaga, podvrženega vžitninskemu davku, se mora plačati vžitnina, ko sc pri-pripelje ali pa prinese v mesto. Na Dunaju in pa v Trstu pobira država sama vžitninski davek. Vžitninsko črto nadzira finančna straža, denar sprejemajo uradniki. Pri ljubljanskem vžitninskem zakupu pa delajo službo mitniški pazniki, ki jih psujejo »višji« sloji z nc ravno lepo, a seveda »višjih« sloiev dostojno psovko. Finančna straža zasluži na leto: stražnik 800, nadstražnik 1000, preglednik (respicient) 1200 in višji preglednik (nad-respicient) 1400 kron temeljne plače. Poleg te plače pa dobe šc aktivitetno doklado 25 gld. na vsakih sto goldinarjev. Mi samo navajamo številke, nc spuščamo se pa v kritiko prejemkov finančne straže same, ker ta v svojem stanovskem listu krepko zastopa sama svoje pravice, kar ima seveda popolnoma prav. Kakšne so pa gmotne razmere ljubljanskih mitniških paznikov? Slabe so. Ne ravno lahko sc kritikujejo, ker se razpravlja o vseh stvareh, glede na užitninski zakup v tajnih občinskih sejah, kar .ie sicer umljivo, a le zelo otežkoči javno nadzorstvo in pa kritiko. Mitniški paznik mora biti zjutraj točno ob 6. uri na svojem mestu in mora ostati v službi nepretrgoma 24 ur. Zjutraj ob petkih ali torkih mora pa navreči še dve uri brez vsake odškodnine. Cc bi imel prosto na seninji dan, mora ostati v službi celo dopoldne. Nekaj grošev dobi zato ob Veliki noči in o Božiču. Domov pride mož ob eni, ob štirih pa mora zopet v službo: 30 ur službe, 3 ure prosto! In paznik ima ogromno mesečno plačo 60 kron! Plača 60 kron ože-njenim vestnim uslužbencem, službena doba 24 do 30 ur. Res idealne socialne razmere! Za uboge mitniške paznike se na magistratu nič nc dobi, za to pa imajo na magistratu denar, da imenujejo kar svetnike ekstra statutu! Seveda, mitniški pazniki spadajo med »nižje« in ne med »višje« magistratne sloje!
XXX
Smrdi!
»Narod« vpije, ker kontroliramo, kako se dela na našem magistratu, oziroma ker opozarjamo, kaj magistrat - ne dela. Včeraj smo magistrat opozorili na smrad iz Rohrmannove »fabrke«, danes ga opozarjamo na smrad, ki sc fabricira pri g. Bonaču. Vsa okolica se pritožuje proti temu smradu, magistrat pa proti temu ne naredi ničesar, kakor da bi magistrat moral pripuščati,, da se širi smrad po Ljubljani . . . Magistratu še enkrat kličemo: Smrdi!
XXX
Ij Jutri k Simon Gregorčičevemu slavnostnemu večeru v »Union«! Opozarjamo še enkrat na ta slavnostni večer, katerega bogati spored priobčujemo na drugem mestu. Vstopnice se bodo še prodajale danes zvečer in jutri dopoldne v Šoukalovi trafiki Pred škofijo in v »Unionovi« trafiki, jutri od 4. ure popoldne dalje pa pri blagajni v »Unionu«. Po koncertu naj občinstvo nekoliko potrpi v stranskih prostorih, ker se v dvonmo hitro postavijo mize ter se razvije domača zabava. Ta Gregorčičev večer jc bil napovedan žc mesece prej in je vsled prošnje odbora za priredbo dobrodelnega koncerta na korist podpornemu društvu za IhiIiic na pljučih preložen od 3. marca na dan 10. marca.
li Javno predavanje. V torek je imel v »Slovenski krščanski socialni zvezi« predavanje gospod Knlfic, profesor v knezoško-fiiskih zavodih v Št. Vidu. Predaval jc o
pomenu Egipta v naših časih in posegel tudi v staro egipčansko zgodovino. Predavanje je bilo velezanimivo, ker je predavatelj povedal mnogo zanimivega o egiptovskih mestih in o starih egipčanskih spomenikih, katere jc imel predavatelj priliko si sam ogledati, ko je nedavno potoval po Egiptu. Veliko ic govoril o mestu Aleksandriji in Kairu. V Aleksandriji je obiskal tudi naše brate Slovence, ter v predavanju omenil dokaj zanimivega o njihovi organizaciji. Imenoval je društvo »Slovenska palma ob Nilu« in društvo »Krščanska zveza Slovenk«, ki jc nekako podobno naši »Krščansko socialni zvezi«. Obiskal je ob tej priliki tudi našega rojaka patra Benigna Snoja, ki jc pravi oče organizaciji aleksandrijskih Slovencev. Povdarjal jc tudi. kako radi imajo egiptovski ve-likaši Slovenke za služkinje, ker ostanejo vedno poštene. Svoje predavanje je predavatelj pojasnjeval s slikami. Poslušalci so z napeto pozornostjo sledili besedam govornika ter bili s predavanjem iako zadovoljni. - - Prihodnji torek predava župnik Janez Kalan.
lj Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 12. marca 1907 ob 5. popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Na dnevnem redu je: Personalnega in pravnega odseka poročilo o županovih nasvetih glede spremembe občinskega reda. Poročevalec dr. Oražen.
Ij Slabi jurlsti. Cilede na izvrševanje volivne pravice po sprejetem novem ljubljanskem volivnem redu se izvaja:
»Onega, kdor izkuša drugače, kakor je označeno v splošnem kazenskem zakonu iu v zakonu z dne 15. novembra 1807, držav, zakonika št. 1.31, z nepoštenimi, nasilnimi ali zvijačnimi dejanji vplivati na izid volitve, kaznovati ima politična oblast z denarnimi globami od 100 do 400 kron, ki se smejo iz-preineniti v zaporne kazni od 12 ur do 20 diiij in odvzeti mu za dobo treh let aktivno in pasivno volivno pravico.«
Načrt je star že več let, odstavek jc posnet po novem dunajskem občinskem volivnem redu in jc naperjen proti kupovanju glasov in nedopuščenemu terorizmu. Kljub temu pa ni več umesten. V ljubljanskem občinskem svetu so juristi. Tudi pri razpravi so bili navzoči in se je jc dr. Triller celo udeležil. Juristi bi bili morali opozoriti občinske svetnike nejuriste, da tega določila ne more potrditi vlada, a tudi nc deželni zbor, ker je v protislovju z določili nove postave z dne 20. januarja 1907, drž. zak. št. 18, v varstvo volivne in zborovalnc svobode. Ta nova državna postava velja med drugim tudi za volitve v občinske zastope in se bistveno razločuje v nekaterih točkah od besedila, sprejetega v ljubljanskem občinskem svetu. O prestopkih glede na volitve so pristojna okrajna sodišča, za kaznovanje javnega pogoščenja volivnih upravičencev in neupravičene udeležbe na shodih pa politične oblasti. Pričakujemo, da občinski svet izpremeni to besedilo v smislu zdaj veljavne državne postave.
lj Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sklicuje na dan 13. marca, ob pol 8. uri zvečer v hotelu »Union« shod ljubljanskih hišnih posestnikov s sledečim dnevnim redom: 1. Razgovor o postopanju prizadetih hišnih posestnikov za izvršitev soglasnega sklepa deželnega zbora z dne 20. novembra 1905, da so one hiše, ki so vsled potresnega zakona leta 1895, 1900 in 1905 proste državnega hišnonajemninskega davka 18, oziroma 25 let, proste za isto dobo tudi deželnih doklad. 2. Slučajnosti. — Vstop je dovoljen vsakemu hišnemu posestniku. K obilni udeležbi vabi odbor društva hišnih posestnikov v Ljubljani.
lj Občni zbor ljubljanske podružnice društva poštnih uradnikov se bo vršil v ponedeljek 11. sušca 1907 ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Ilirija«. Vspored: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo pregledovalccv računov; 5. volitev odbora dveh pregledovalccv računov; 6. volitev delegata k občnemu zboru osrednjega društva na Dunaju; 7. slučajni predlogi. — V slučaju nesklepčnosti tega občnega zbora vrši se pol ure kasneje občni zbor brez ozira na število navzočih članov.
li I. občni zbor krajevne skupine društva državnih slug, dne 3. marca 1907 ob-nesel se jc jako živahno ter je bil prccej mnogoštevilno obiskan. Omeniti pa je, da je prišlo sicer lepo število justičnega in političnega urada, a tem manj zanimanja kažejo za to velevažno organizacijo sluge finančnih, stavbinski (c. kr .cestarji) in režijskih uradov. To jc tembolj obsojati, ker stojimo ravnokar pred, za nedogledni čas za naš stan mero-daljnimi reformami, torej solidarno postopanje nujno potrebno. Definitivm odbor je bil izvoljen nastopno: Karol Jeglič, načelnik; Mihael Kosmač, njegov namestnik; Ivan Hiib-scher, tajnik; Franc Milavec, njega namestnik; Josip Marinko, blagajnik; Ivan Črne, niega namestnik ter svetovalci: Fric Wabra, Karol Zorko in Mihael Bostelc. Okrožnica na kolege na deželi se bode poslala. Pričakuje sc obilen odziv in upamo, da tudi ostali ljubljanski kolegi nemudoma pristopijo.
Ij Opozarjamo opetovano na občni zbor »Strokovnega društva tekstilnega delavstva s sedežem v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. ob polu 10. dopoldne v prostorih S. K. S. Z. Spored: Pozdrav predsednika, poročilo tajnikovo, btagajnikovo m prcgledo-valcev računov. Volitev odbora. Raznoterosti. Člani, vsi se udeležite zbora.
Ij Glas iz občinstva. Piše sc nam: Neki nepridiprav sc je zadnjič pritoževal čez občinsko skrb glede snaženja ccsta »na gmami«. Posebno jc kritiziral Opekarsko ccsto. Mož, ki ni zadovoljen z redom, kakoršnega vzdržuje slavni mestni magistrat, sploh ni mislil na prihodnjost. Vzrok temu jc mogoče, da je
dotični morda vajen reda kake kmetske vasi, ker jc baš moral položiti proti svoji volji kosti svojega rojstva na »Gebict« slavne občine ljubljanske. Tedaj si jc seveda mislil, da bi moralo biti pretresno, kakor je navada na kmetih, kadar so pota ledena; ali pa mu ni bilo všeč, ker ni mogel opazovati poleg ceste stoječih hiš, ker ga je brez dvojbe oviral nakopičen sneženi zid, katerega jc zgradila uboga Hrastarjeva konjska para, katera edina jc imela skrb in opravilo s snegom »ua gmajni«. To ic tudi sreča za gmajno, kajti ko bi magistrat poslal delavce, da bi odmetali sneg ter posuli pota. kako bi sc potem plazili čez luže m blato, zlasti v Jeranovi ulici, kjer nam pride najbolj prav »kitajski zid« poleg Zupančičeve opekarne, za kar se zahvaljujemo pasanti v prvi vrsti g. Zupančiču, da nam je dal na razpolago svoj sneg s strehe na cesto, da ga svobodno iezdimo preko »Blatnega jezera«. Pa nai šc kdo reče, da ni to demokratično, ali če že hočete, liberalno?
Ij Bratovščina sv. Jožefa. Piše sc nam: Pretečeno nedeljo bi sc imel vršiti občni zbor pogrebne bratovščine sv. Jožefa. Vsled zaupnega shoda S. L. S., ki sc jc vršil isti čas, je pa večina sklenila, da se zborovanje preloži. Pozneje se je pa pokazalo, da občni zbor sploh ni bil pravilno sklican, vsled česar bi bil neveljaven, če bi se tudi vršil. Odbor te bratovščine šc ni na jasnem na kateri dan naj skliče prihodnji občni zbor, ker se boji hude opozicije. Poroča se nam, da je bilo vse vpitje o nerednostih prejšnjega odbora in pri-manjklaju neopravičeno in povzročeno deloma vsled osebnega nasprotstva, deloma pa vsled zanimivega računa nekega učitelja Gartnerja, ki je za to konfuzijo vrhu tega še dobil nagrade 50 K.
lj Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni sejin prignanih 1290 koni in volov, 284 krav in telet, skupaj 1580 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih prav dobra, ker so prišli po govejo živino Moravci in Nemci, po konje pa Lahi.
lj Izpod policijskega nadzorstva jc pobegnil jako nevarni tat, 181etni Silvester Zaje.
l.i »Ljubljanska društvena godba« priredi danes koncert v hotelu »Južni kolodvor« (Seidl), Kolodvorske ulicc. Začetek ob polu 8. zvečer. Vstop prost.
Ij Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. V službo se sprejme: 1 poslovodja, 1 knjigovodja in korespondent. 1 kontorist, 5 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik železninarske stroke ,4 pomočniki modne in galanterijske stroke, I kontoristinja, 1 blagajničarka, 5 učencev. Službe iščejo: 3 knjigovodje in kores-pondenti, 2 kontorista, 10 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki specerijske stroke, 12 kontoristinj, 4 blagajničarke, 4 prodajalke. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
— Tat koles. Policija ie dognala, da jc 16-lctni kovaški vajenec Vidic iz Domžal ukradel v Ljubljani lansko polletje tri biciklje, kater je prodal v Domžalah in na Črnučah.
lj Najdena je bila črna pahljača, vredna 10 kron, in zlata ovratna verižica, vredna 12 kron. Oboje se dobi pri mestnem magistratu.
Za udarec z lopato šest tednov. Janez Pleško, delavec v Ljubljani, jc mož prav hude jeze. Ko ga jc dne 20. septembra v Škofijskih ulicah Jožef Hauptman, ki jc imel pri polaganju električnega kabelna delo nadzorovati, opomnil, naj bolje dela, ga je ta takoj z lopato po glavi udaril. Pleško dejanje priznava, skuša sc Ie z izmišljenim zagovorom opravičiti. da je Hauptman v njega kamenje lučal. Za kazen je dobil šest tednov ječe.
Razne stvari.
Zaporni ukaz proti milijon. Rockefellerju
je izdalo newyorško sodišče, da prisili petro-lejskcga kralja prisostvovati kot priča v razpravi proti Standard-Oil družbi v St. Louisu, ki jo jc izprožila vlada v Missouriju.
Namesto bombe kaviar. Vodja poljskega pariškega misijona Potočki je dobil po pošti sumljiv zavoj, ki ga je oddal policiji. Pri preiskavi so dognali, da je bil v zavoju kaviar.
Velik dolg 12,000,000 K je najel ogrski knez Nikolaj Eszterhazy pri »Ogrski zemljiški banki« proti 4:7%. Povrne ga v 50 letih.
Zanimiva 40-letn'ca. Dne 7. t. m. jc preteklo 40 let, kar je Bebel državni poslanec.
Hackel ekscelenca. Ob zlatem svojem doktorskem jubileju ic dobil jenski profesor Hackel čast tajnega svetnika z naslovom ekscelenca.
Napadena ženin in nevesta. V Lynenu v kolinski okolici so napadli trije mladi zlikovci nekega ženina in nevesto. Ženina so toliko časa pretepali, da je zbežal, nevesto so pa nato vlekli v bližnji gozd, kjer so jo posilili, jo nato odvedli v neko zloglasno hišo, iz katere so jo odpustih še Ic prihodnji dan. Lopove so zaprli.
Zgorela jc tvornica za steklo »Prve ogrske akcijske družbe tvornicc za steklo«. Škoda je velika.
Huda vojaška vaja. V nedeljo, dne 3. t. m. jc došla v Sibinj vojaška patrulja 28. lovskega bataljona s snežnimi čevlji. Stražo so takoj oddali v vojaško bolnico, lz Petroseny-ja. so odrinili vojaki 26. m. m. in so korakali po Zsil dolini nato pa čez 2190 metrov visoko goro Giafra Alba iu pa 2250 metrov visoko goro Chirnelul, nakar so došli v Sibnij (Her-mannstadt), kamor bi morali priti žc 1. marca. Grozni sneženi viharji in megla jc zadr-žavalo patruljo. Dvakrat so morali prenočiti v gozdu, kier leži sneg 2 metra visoko. Vojaki so iako stradali. Častniki so dosegli s
svojo vztrajnostjo, da so vojaki korakali po določeni poti. Obema častnikoma, nadporoč-niku Knapek in poročniku Rchner so popolnoma zmrznile roke in noge. Manj poškodovano je moštvo.
Dinamit se unel. Delavci Rima-Murany železnih rudnikov so greli 50 kg zmrznjenega dinamita, ki sc je razpočil. Delavce jc raztrgalo v kose.
Blaznost. V Urrazu na Španskem je zgorela neka hiša. Ko so udrli v goreče poslopje, so našli v neki sobi nezavestnega nekega mladega moža z njegovima 2 sestrama, ki so bili obdani z ranami. Ena sestra je izpovedala: Da se preje izveličamo, smo sklenili, da umremo lakote. A ker smo predolgo čakali na smrt, smo zgradili iz pohištva grmado, na katero smo se privezali in jo za,žgali.
lz slovanskesa sveta.
sl Srbski častniki na Francoskem. Začeli so izdelovati nove srbske topove v Crcuzotu pod nadzorstvom nalašč v to odposlanih srbskih častnikov. Sedaj pa vojni minister namerava poslati zopet več častnikov na Francosko, da se v ondotnih topniških polkih priučijo vežbanja z brzostrelnimi topovi. Častniki bodo ostali na Francoskem eno leto.
si Novo prusko nasilstvo. Poznanjska vlada je z dovoljenim pruskega naučnega ministrstva ukazala, da se od Velike noči smejo sprejemati v srednje šole samo tisti poljski učenci, ki dokažejo, da dostatno razumejo nemški jezik, da bodo mogli odgovarjati na stavljena vprašanja.
sl Nova ruska gledališka družba bode potovala po Evropi pod vodstvom Ivana Andre-jiča Togobočnega. I. A. Togobočnij jc eden izmed najboljših ruskih igralcev in jc ustanovil gledališko družbo ter sestavil lastni orkester; s tem umetniškim enscmblom bode v kratkem gostoval na izvenruskih odrih.
Telefonska in brzolauna poročila.
OBČINSKE VOLITVE NA VRHNIKI.
Vrhnika, 9. marca. Podobčlne Bevke, Zaplaua, Zazer naše, Verd odločil žreb Je-lovška.
MINISTER KLEIN NE DEMISIONIRA.
Dunaj, 9, marca. »Konservative Kor-respondenz« je pisala, da namerava pravosodni minister Klein iz zdravstvenih ozjrov odstopiti ter da bo njegov naslednik dvorni svetnik Lammasch. »N. Fr. Presse« pa piše sedaj, da se je Kleiri v Opatiji docela pozdravil in da bo kmalu zopet nastopil svojo službo.
METEOROLOGICNO POROČILO ZA KRANJSKO.
Dunaj, 9. marca. Spremenljivo, zmerni vetrovi.
RAZPOR V STARCEVICEVI STRANKI PRAVA.
Zagreb, 9. marca. Včeraj sta izstopila Iz kluba Frankove stranke v saboru di<. Živ-ko Petričič In Jerko Pavelič.
TURŠKO ODPOSLANSTVO V BELGRADU.
B e I g r a d, 9. marca. Danes ob 4. url popoldne se pripelje v Belgrad odposlanstvo turškega sultana. Turško odposlanstvo spremlja poveljnik Jurišič. Na kolodvoru bo kraljevo odposlanstvo sprejelo sultanove odposlance. Odposlanstvo prinaša sultanovo pismo kralju Petru. Na čelu turškega odposlanstva je turški poslanik v Parizu Munir paša.
VOJAŠKI KREDIT V BOLGARIJI.
Sofija, 9. marca. Sobranje ie sprejelo Izredni vojaški kredit 32 milijonov frankov.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
M a d r I d, 9. marca. »Epoca« objavlja iz zanesljivega vira, da Vatikan ni nagovarjal kralja Alfonza XIII., naj ne obišče Francosko.
P a r i z, 9. marca. »Crolx« piše, da v zaplenjenem arhivu papeževega nuncija v Parizu ni nobenih kompromltujočih listin. Francoska vlada bi jih morala potvoriti, ako bi hotela kompromitirati Vatikan.
Pariz, 9. marca. Lionski nadškof je odpoklical župnika iz mesta D' Arsilly, ker je stavil župan za vporabo cerkve nesprejemljive pogoje.
VELIKA STAVKA V PARIŠKIH ELEKTRARNAH.
Pariz, 9. marca. Včeraj popoldne se je tu nemudoma pričela stavka delavcev pariških elektrarn. Stavka je povzročila veliko zmešnjavo. Podzemska železnica in električni tramvaj sta še vozla, ker na nekaterih krajih teh podjetij ni stavke, sicer je pa stavka skoro v vseh pariških elektrarnah. Llfti po hišah niso funkcionirali, po tovarnah in restavracijah so morali razsvetljevati prostore s svečami, mnogo trgovin je bilo zaprtih, gledališke predstave, koncerti, plesi so bili odpovedani. Policija je izvršila ohš'rne varnostne naredbe, ker se je bala, da bodo tatovi v temi napadali občinstvo in ropali po trgovinah. Ob cestah stoje zvečer stražniki z hakljami.
Pariz, 9. marca. Štrajk uslužbencev elektraren je izbruhnil, ker nova clektrarni-ška družba ni delavcem Izboljšala plač kakor jih Imajo mestni delavci. Vseh stavkujočih je 1200.. Zaradi pomanjkanja luči ni izšlo mnogo jutranjih listov, nekaj listov je izšlo pozneje s pomočjo dinamo-strojev, katere so postavili na ceste. V restavracija gori zopet plin in petrolejke ali pa sveče. Na sprehajališčih, bu-levardih gorijo stare plinove svetilke, ravnotako v senatu. Upajo, da jutri štrajk poneha. Senski prefekt je v mestnem svetu izjavil, da se bo vse storilo, da štrajk nc bo dolgo trajal. Dclavci naj iic računajo s slinpatizijo mestnega sveta, ako mislilo *traik nadaljevati. Nai
zaupajo magistratu, ki se je vedno zavzel za njihove interese.
NEDELJSKI POČITEK NA FRANCOSKEM.
Pariz, 9. marca. Z velikim zanimanjem pričakujejo jutrišnjega ministrskega sveta, v katerem se bo odločilo o nedeljskem počitku.
IZOLIRANI SOCIALNODEMOKRAŠKI POSLANCI V DUMI.
P e t e r b u r g, 9. marca. Znano je, da so sklenili ruski socialnodemokraški poslanci v prvi seji po konstituiranju dume vložiti predlog za pomiloščenje. Sedaj ga ne ulože, vsled česar je prišlo med raznimi socialistiškimi frakcijami do razpora. Litvanci so izstopili iz stranke, socialni revolucionarji so nastopili proti socialnim demokratom. Socialna demokracija je izolirana.
KUGA V RUSIJI.
Peterburg, 9. marca. »Novoje Vre-inja« poročajo, da je v Kronstadtu v trdnjavi Aleksander I. umrl na kugi en vojaški zdrav-nik, zdravnik Rodlevsky pa je na kugi obolel.
»Slovenčevi" podlistki
Posrečilo se nam je pridobiti dovoljenje pisatelja C. Doyleja za prevod njegovih najnovejših spisov. Njegova knjiga »The grcen Flag« (Zelena zastava) je vzbudila na Angleškem velikansko zanimanje. Prihodnji ponedeljek priobči »Slovenec« z avtorjevim do-voljenjem prvi prevod Iz tc knjige:_
GOSPOD CHATEAUNOIRSKI.
Graščak iz črnega gradu.
Opozarjamo »Slovenčeve« čitatelje na tc podlistke. V nemški izdaji Doylejevih spisov doslej teh prevodov še ni ter dobimo Slovenci prevod teh povesti prej nego Nemci. Prepričani smo, da ho slovensko občinstvo rado segalo po teh podlistkih, ki bodo vedno na vrhuncu zanimivosti.

grenka voda.
Tržne cene v Ljubljani
dne 9. marca.
		T	h
Joveje meso I.	kg	i	3fi
, II. v-	0	i	2
» IU- v.	9	i	u8
Telečje meso	»	t	<-8
Prašičje » sveže	»	i	6i
, „ prek.	n	i	
Koštrunovo meao	»	i	12
Kozljič . . . .	B	i	7i
(agnje . . . .	n	i	60
Maslo . . . .	»	2	3
n surovo	g	8	
Mast prašičja . .	>	i	88
Slanina sveža	>	i	48
» prekajena	»	i	62
Salo.....	»	i	tif
Jajca, tri . . .		_	1
Mleke, liter . .		_	U
, , posneto		-	C8
Smetana sladka, lit.		2	2
> kisla,			8i
Med, kg . . .		1	2(
Krom Dir, 100 kg	t	5	
PlSčanec . . .	#	1	50
Solob . , . .	B		4
		2	50
Gos ...			
100 kg pšen.m. št.0
, ajdove ,
Fižol, liter . . ^rah, » . . » . . . Kaša, .... Ričet, ....
Pšenica . . 100 kg
R l .. . »	»
Ječmen . . >	>
Ove* ... i	i
Ajda.....
Proso, belo. >	>
, navadno ,	,
Koruza . >	>
, bosenska	»
Poskusite
in priporočite = izdelke = I
toparne hranil
v Pragi VIII. Cenovnih zastonj.
I TA
naravna mineralna voda
HolčIstejSi Nntron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju In ledvicah, katerih v sapniku ali prebavnih
organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah
poslano.
Skozi dolgo vrsto let se že pečam s prodajo semen ter izdajam tudi cenike, da se moji p. n. odjemalci lože poučijo o cenah in vrstah semen. V tej dolgi dobi pridobil sem si mnogo priznanj od strani izkušenih kmetovalcev. Z mirno vestjo lahko trdim, da sem za tako trgovino popolnoma usposobljen. — Kot izučen vrtnar sem mnogo let služboval pri nemških semenskih veletrgovcih, kjer sem imel priliko, natanko opazovati najboljše vrste semen pa tudi pridobiti si praktičnih skušenj v tem, katera semena za gotova podnebja najbolje ugajajo.
V	dolgi vrsti let, odkar imam v Ljubljani trgovino s semeni, sem pa imel tudi najboljšo priliko opazovati, katera semena so za naše podnebje najboljša. Na ta način sem bil vedno v stanu povse zadovoljiti svoje odjemalce, kar najbolj dokazujejo rnnogobrojne pohvale, katere sem dobil iz vseh krajev naše domovine. Take pohvale došle so mi že koj v prvem letu moje trgovine in sicer bodi si glede ze-lcnjavskih, kakor tudi travnih semen ter semen za poljske pridelke.
Vedno sem skušal, da ustreženi vsakej tozadevnej želji, ter sem žrtvoval za to mnogo denarja.
Za letos naročil sem 15 različnih vrst najboljših semen, nekaj teh iz Škotskega, bodi za suha, bodi za mokra tla, ter sem tako za vsak slučaj popolnoma preskrbljen, ker imam ne samo najrazličnejša semena, marveč tudi dovolj veliko množino semen na razpolago.
Tudi v „Kmetovalcu" sem naznanil svoja semena in razun tega še osebno priporočil svojo mnogo let obstoječo reelno trgovino semen.
V	svoje začudenje pa sem čital v »Kmetovalcu" priporočila raznih nemških tvrdk, pogrešal pa priporočilo svoje domače , mnogo let obstoječe, večkrat pohvaljene, reelne, s semeni dobro založene tvrdke.
Dovoljujem si torej, ker pri strokovnem listu, kakor je videti, domača trgovina nima upanja, da bi dosegla priznanje, opozoriti cenjene odjemalce tem potom na svojo dobro založeno, vsem zahtevani ustrezajočo semensko trgovino.
5i4(i-D	Rlojzij Korzika.
poslano.
Z ozirom na članek v 9. številki „Go-renjca" z dne 2. t. m., v katerem trdi dopisnik, da sem po nizki ceni kupoval les iz srenjskih gozdov, sem primoran, odločno izjaviti, da je to poročilo popolnoma izmišljeno in brez vsake podlage. Zato poživljam pisca dotičnega članka, naj si upa s polnim imenom se podpisati, ker ga moram drugače smatrati podlim lažnjivcem in obrekovalcem.
Tržič, dne 7. marca 1907.
Matevž Lončar,
520(1-1)	lesotržec.
Poslano.
V	odgovor na »Poslano" gospoda
5.	Giirtnerja v „Slov. Narodu" z dne
6.	t. m. pripomnim le toliko, da mu je knjižica štev. 1031 na razpolago v vpogled, iz katere je razvidno, da sem od 6. septembra 1. 1899. naprej redni član »pogrebnega društva bratovščine sv. Jožefa" v Ljubljani. Če me je pa frančiškanski brat Ksaver takrat pomotoma vpisal v imenik mesto France »Frančiška", gotovo to ni moja krivda. Izključen je pa tudi vsak dvom, ker je moji ženi ime Marija ter ni vpisana v nobeno pogrebno društvo.
524 l—i
Franjo Vidali
trgovec.
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in .____» _,
krčem, Brigthovemu P^porocena!
Izborni vnetju ledvic, katarom
zdravilni v Srlu in krhli", vželodcu zgraviini	,n črevih) diatezi zaprtju,
_nčinki! i94Da i-i boleznih na jetrih itd.
Katoliška Tiskarna
priporoča nuno vrstna
B3T v i z i f n i o e TBH
po nUki oni.
Zahvala.
O priliki tako sijajno uspele dobrodelne prireditve izreka »Kranjska podružnica avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih« vsem onim, ki so pripomogli k lepemu uspehu, svojo najsrčnejšo zahvalo, tako gospej Mariji Conchi baronici Codelli za sviranjc na gosli, slovenskim damam, osobito gosp. kozi pl. Bleiueisovi in gospej Lini dr. Hudnikovi za prireditev otroških plesov, gospici Črni Povšetovi za pevske točke, delniški stavbin-
ski družbi »Union« za brezplačno prepustitev dvorane, slavnemu c. kr. pešpolku kralj Belgijcev št. 27 za brezplačno sodelovanje godbe, gospodu kapelniku Teodor Christophu za ves trud, ki ga je imel z nuizikalnimi točkami, go-spodu Anton Troštu za spremljevanje na glasovirju, gospodu Giulio Morterra kot reditelju otroških plesov, c. kr. dvornemu založniku Ivan Mathianu za brezplačno dekoracijo dvorane, gospodu J. Giontiniju, ki je radevolje prevzel in tako izvrstno izvedel predprodajo vstopnic, prostovoljnemu gasilnemu društvu ljubljanskemu za brezplačno gasilno stražo in vsem ostalim, ki so na katerikoli način pripomogli h krasnemu uspehu. —- Rudolf grof Chorinsky, m. p.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.

Izdelovatelj
- V
Ljubljana, Špital.-Stritar, ul. 7 5
i*



Sprejmem več
zidarjev in delavcev
Alojzij Berčič,
zidarski mojster, Stara Loka.
505 3-1
Sprejme se
Izurjena šivilja In učenka
v modni salon
Elize Hitzl-Huber,
Francovo nabrežje štev. 1. 521 3-1
Orožnik v pokoju i6£e 522 3—1
primerne
službe.
Naslov pove upravništvo »Slovenca".
Dobri
519 1—1
Ceno češko posteljno perje
5 kg novega skub-Ijenega K 9-6(1, boljšega K 12, — bckga, jako mehkega, skub-Ijenega K 10- ; K 24 snež-nobelega, mehkega, skubljene-ga, K 30 - ; K :i6 —. Pošilja se franko proli povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 159, p. Plzen, češko.
Vajenec
za krojaško obrt se sprejme takoj pri tvrdki
M. Kune,
Ljubljana.
433 4-3
O mizarski pomočniki
za pohiStvo se takoj sprejmejo in
dva učenca
pri Francu Brecel
niku, mizarskem mojstru v Lienz-u (Tirolsko), Rosengasse.
U l)| stane HI- kauč. **	ročna
stampilija z imenom, zm čajem in naslovom do 6 cm dolžine, izredne trpežnosti s kaseto in trajnim barvilom. —
Tnctnni cen'kostam-
LUMUIIJ piljah, domačih tiskarnah, numeratorjili, sablonih itd. 421 l Tor.riia »Ump. J. I.crlnson, Dun.J 1J-5, Aillerif. 12. — Pil. OflfHNH. Zastopniki BO ISieJo.
za župne urade
so vedno v zalogi v upravi »Slovenca".
izdelane postelje.
iz rdečega posteljnega i lile tu.' 1'rav dobro nn-polnjeno. — Pernica ali blazina 180 cm dolga. 116 cm široka K' 10 —, K — . 12. K 15 — in K IS — ; 2 metra dolga. 140 cm široka K 14v—, K 16 -. K 18 —. K 21—. Zglav-nilc 80 cm dolg, 58 cm žirok K 3'—. K 3"50 in K 4 —, »0 cm dolg. 70 cin. »irok K 4-50 in K 5 60. Izdelujem tudi po ku-kršnikoii drogi mori. Hdelni mo-droci iz zime za 1 posteijo K 27*— boljši K 83'—. Pošilja so poštnine prosto po po»zetjn • d K 10 naprej. Zamenja ali na nj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškoT.	5\2 6 1
Benedikt Sachsel Lobes 910
pri Plznu na Čeihčm.
Išče se
mlinar
za navadni mlin.
Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Več se izve pri Jakob Černe, posestniku in mlinarju na Fužinah p. Ljubljano. 47»; 3-2
!
2970 7-3. a
Jasna glava Močni živci Zdravo spanje
se dobe po stalnem uživanju
brezalkoholnega
Nova frgatev znatno cenejša!
Najfinejša in najprijetnejše osveževalna pijača na zabaviščih.
JURIJ SCHIOHT A.-G.
oddelek JERESU/ERKE", Ustie n. L.
Miiostiva gospa,
•II veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave Izrečno poudarjati Ime »Kathrelner« ?
Ker sc Vam sicer utegne primeriti^da dobite manj vreden po-snemek brez vseh vri in, 5 katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
9 Zakaj le
Ha threinerje v a Kneippova
slad na kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,milo-
stiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izv irnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Hišo
424 3-2
proda v Mengšu na najlepšem prostoru, pripravno za prodajalno ali kako drugo obrt pod ugodnimi pogoji
Valentin Omejec
P. Mengeš.
Borzna poročila.
,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 9. marca 1907,
Zaloibent papirji.
i'/, majeva renta......
1*/. srebrna renta.....
'"/. avstrijska kronska renta i'/. , (lata renta. . i*/, ogrska kronska .. . , »'/. . »lata , . . 57, posojilo deiele Kranjske t1/«'/, posojila mesta Spljet .
,	, Zader .
i1/«*/, bosn -herc. žel. pos. 1902 1°/. češka dei. banka k. o. . 4*/. . . . i- o. 1 */«•/. *ast. pisma ga! d. hip. b. I1/."/, pešt. kom. k. o. 1 1076 pr i1/,*/, sast. pisma Innerst. br. 4'/i7. ■ . ogr.cen.dei.hr i V/. . „ . hip. bank« i1/.*/, obl. ogr. lokalnih iel d. di. 4 V/, obl. češke ind-bani e i I, prior. Trst-Poreč lok. .
i•/, prior. dol. iel.....
)•/. , jui. iel. kup. «/rV» <*/i"/. RVStt. pos. xa i«l. p. o. trtiki,
fcrsčke od 1.18601/, ....
, , , 1864 .....
j tizske......
nem. kreditne I. emisije 3 ». H. , , ogr. hip. banke . . . „ srbske i frs. 100 — , turške	. .
Saslllka	srsčks
Kreditne	„
'nomoške	„
Krakovske	„
Ljubljanske	„
Avstr. rud. krUa „	. .
Ogr. „
Itudolfove	„
^alcburike	„
Dunajske kom. „
S.UI.i
Južne žoleinice ......
Oržavne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnic« Avstr. kreditne banke . . , Ogrske „ „ ... Zivnostenske ,, .... Premogokop v Mostu (Brttz) .
Alpinske montan......
Praške iel. indr. družbe . .
iima-Mur4nyl...... ,
Trbovljske premog, druib« . . Avstr. oroine tovr. druiba . . Češke sladkorne druib« . . .
▼ e 1 a t c,
C kr. cekin .......
<0 franki.........
SO marke.........
■Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Kublji..........
Oolarli . . . •......
Denar
99 115 10008 99-. 6 11730 91 fO 113-ftu 9." 1» 113 30
98	90
99	6» 99 60 9)30
1 0 10 106 -100 -100 — 100--100-100-25 99-90 19 R0 3 5 26 9d'6U
15225 265 49 2S '?6 ♦ 2 j 270-244 — 99
84 25 1 80 140 -81 -93 -S7
45-51 26-66
84 50 489 -
184 —
679-90 770 ^81-28 808-2.4--7*7 617 78 2621 -6-50 283 -6 9 139 50
12-S6 19 08 i3l>2 34 <16 11' 76g 2.3 345 2 62 4»4
Blago
9925
100-25 99 ?5
117 50 95 -113 70 100 fO 11340 100 85
100	65 99 70 99 5
«1 -107 —
101	-100 28 1C0 10
101-101 25
307 2S lt 0 50
15418
267 -151 '6 27425 280 -254 -105 — 1S6 28 "3 80 80 —
100 -
3-i7 60 28 — 60-»0 83 499 -
155-'81 90 1782 6»1'25 809' — 2 6 25 7fr3 618 78 2632' 6 6 50 287- -5K9--140 —
11 40 1911
23	66
24	12 11/90||
95-60 253 8 —
Perje za postelje io puh
priporoča po najnižjih cenah
900 24 F. H I TI
Pred Škofijo ii. 20.
W Zunanja naročila ta točno IzvriuJeJ«.
VABILO
na
VII. redni občni zbor
hranilnice ln posojilnice v it. Judu pri Kranja
registrovane zadruge z neom. zavezo
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 17. marca 1907, ob 3. uri popoludne v kaplaniji.
Spored:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za I 1906
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
508 1-1	Načelstvo.
Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istini dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih.
Karol Bricelj, tajnik.
Proda se 1800 met. oentov
živega apna
Več pove Ivan Gruden, trgovec z apnom v Godiču, pošta Kamnik. 488 4-1
Kranjsko druStuo za varstvo lova
vabi vse one organe za varstvo gozda in lova, ki so se v letu 1906 posebno odlikovali za varstvo lova in povzdigo lovskih razmer, naj vlože svoje prošnje za nagrado in pohvalo, ki jo bo v smislu § 1 točkah d in f dr. pravil podelilo društvo
do 15. aprila letos
pri odboru kranj. društva za varstvo lova v Ljubljani.
Take prošnje morajo potrdili predstojniki prosilčevi in mora bili v njih kratek in jasen opis pohvalnih dejanj. 497 2—l
Odbor Kranj. druStva za varstvo lova.
93 1U-1
Apofag
odstrani zanesljivo v 2 dneh
kurja očesa, brada»ice lil žulje.
Proti vposlatvi i 20 K pošlje laltoj kot vzorec brez vrednosti. 3 kom. franko 3 K.
— Lekarna „Einhorn" —
v Welsu št. 70 na Gor. Avstr.
Društvo hišnih posestnikov y Ljubljani
sklicuje na
dan 13. maroa ob 7'/, uri zvečer-
v hotelu UNION"
shod ljubljanskih hišnih posestnikov.
Dnevni red:
I.	Razgovor o postopanju prizadetih hišnih posestnikov za izvršitev enoglasnega de-želnozborskega sklepa z dne 20. novembra 1905, da so one hiše, katere so vsled potresnega zakona leta 1895, 1900 in 1905 proste državnega hišno-najem-ninskega davka 18 oziroma 25 let, tudi za isto dobo proste deželnih dokiad.
II.	Slučajnosti.
V Ljubljani, 9. marca 1907.
Odbor
društva hišnih posestnikov t LJubljani.
Vstop je dovoljen vsakemu ljubljanskemu hišnemu posestniku.	517 2—1
Veliko kmečko posestvo
1 lastnim lovom v Stranjah, sodni okraj Sevnica, obstoječe iz hiše z gospodarskim poslopjem, iz 5 oralov njiv, 17 oralov travnikov, vrtov in pašnikov, čez 103 orale gozda, kakor tudi z v občini Šedun ležečim vinogradom se proda iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji. — Kupna cena znaša 9500 K.
Natančnejša pojasnila daje mestna hranilnica v Kamniku. 518 2-1
I milijon triletnih lepih, močnih in nepresajenih
smrekovih sadik,
katere so zrastle na Krasu, ima na prodaj po 4 K 50 h pro mille Josip Dekleva. posestnik v Postojni St. 118.	m 8-2
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n L. je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 8H vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brionicah. 43« 50-2
Dober in siguren
zaslužek
dobe v tej deželi pridni ljudje z malo kapitala, ki se hočejo pečati s pridelovanjem žganja, ruma in likerje«. — Izurjen, zanesljiv strokovnjak ustanovi take izdelovalnice popolno sposobne za obrat in preskrbi tudi potrebno koncesijo. Pisma na upravo „Slovenca" pod šifro »Gotov denar«.	406 5—2
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHEHGHI V Ljubljani in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub mit. K19-50 jelkove „ 30 „ „ „ „ K18 50 borove „ 30 „ „ „ M I Ifr-hrastove „ 30 „ „ „ „ K 38-8 „ « «1 70*—
pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode '/a manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	225 33
Gojtilniski
prostori
sposobni tudi za drug obrt, skladišča, pisarne etc. na S«. Petna nasipu &t. 67 so za oddati za I. majiik t. I.
Več se izve v upravništvu tega lista ali pa v hiši sami.	482 3-2
Mednarodna razstava PARIZ 1906.
1. cena, velika zlata svetinja.
443
f Po/iti/ti -t- <ykm&riJeo
y/ateri xx'fijo <)xjbrv, po ceni in trasrtesijiiM*-potovali na/ se cbrne/o
< ^Si/nc <č,Mi71 etetea
v £jtil>//ain' t/(otvduor&ke u/ico20. išrr/covrstnu CPc/a. m t/a df//'o sebreyi/ač/ic.
Cena od Ljubljane do Noy-Jorka 80 gl.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase ln pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončkn gld. P—, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuSdorferstraBc štev. 3 44.
Razglas.
Radi oddaje zgradbe nove župne cerkve v Prečni (pri Rudolfovem) vršila se bode ofertna obravnava
dne 21. marca 1907
v župnišču v Prečni in sicer s pričetkom ob 9. uri dopoldne; do tiste ure se bodo sprejemale pismene, z 1 K kolekovane in po spodaj navedenem vzorcu sestavljene ponudbe.
Dotične načrte, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v dnevih razpisa v župnijski pisarni.
Preračunjeno je:
1.	Dninarsko in zidarsko delo (brez materi-			
	jala v zmislu troškovnika) na ....	24527	K	41 h
2.	Dela iz betona . . (z materijalom vred)	9057	»	50 „
3.	Kamnoseško delo . „	6626	rt	60 „
4.	Tesarsko delo . .	5882	n	35 „
5.	Krovsko in kleparsko delo	11414	n	92 „
6.	Mizarsko, ključavničarsko			
	in kleparsko delo	7791	n	60 „
7.	Steklarsko delo . . „	9769	n	70 „
8.	Kiparsko delo . .	3175	r	»
Skupaj . . 78245 K 08 h
Ponudbe se lahko stavijo za skupno delo ali pa za posamezna dela ter se po-iljajo ali po pošti ali se oddajo osebno v župnišču.
Podpisani župni urad si pridržuje pravico, izbrati med ponudbami po prosti Volji brez ozira na visokost cen.
Župni urad v Prečni
dne 5. marca 1907.
190 2
Anton Šmidovnik,
župnik.
Kraj in datum.
Ime in značaj.
dresa zunaj:
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
8(>eoi(iliHt zti slikimii cerkvena okna Gradec, Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja ua steklo KAROL A SCHIRMER v Gradcu se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
mm slikanih cerkuenlh oken v vsakem slosa •«
v figuralni ornamentlk! in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise In proračune na zahtevo In zastonj.
Gospod Fduard Stual, atelje za umetno slikarstvo ca steklo iz Gradca je izgotovil za župno čeme? na Crručah pri Ljubljani dvoje vt likih oke i za presoiter j: Srce Jezusovo in Sice Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela, pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje. Župni urad Črnuče ca Kranjskem, doc 6 februarja 19>3. 500 7 1	Jan. Kobilca, žuonik.
Delo hvali mojstra! Umetni slikar na steklo gosp. Ed Štuhl iz Gradca je v naši župni cerkvi ob velikem altarju izgotovil dve novi slikani okni Srca Je«usovega in Srca Marijineta tako okusno, cerkvenemu slogu tako primerno, ob enem pa po tako zmerni ceni, da ga morem za enaka dela z mirno vestjo vsakomur na topleje priporočati.
_*••) upoi urad v Vodicah na Kranjskem.	Simon Žužek, župnik.
Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n.preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti
Lekarna pri „ORLU"
Ljubljana, Jurčičev trj (not?, mesto)
Edini lastnik: Mr. Ph. Mardetschlager, kemik in dipl. lekarnar
se priporoča v izdelovanje in raj natančnejšo izvršitev vseh allo- in liomeop. receptov, in ima vedno v zalogi vse tu- in inozemske specialltete, mineralne vode. kosmet. In redilne snovi, mediclnal. konjak in vina, hygijen. in kirurg predmete za bolniško oskrbo in predmete iz kaučuga, Izdeluje vsa obvezila, ogljenokisle vode in odygene zu inhalacijo-, tu je tudi koncesija ta prodajo strupa. Njeg vih lastnih iz.elkov (specialitet) so posebno priljubljeni kosmet. izdelki kot izDorno in pnljubl cno sredstvo in scer:
za lepo, čisto polt in telo: da cvetlično milo po 70 vin., 6 kom. 4 K. da cream (mašč ) po 1 K, 6 kom. 5 K. da- Pulcherin cream po 1 K da cesar, voda (uraiv. voda) po 1 K. —
Za rast las in njih ohranitvijo pred izpadanjem in proti luskinam: da voda za lase p t i K, 6 kom 5 K. da pomada za lase po I K, f> k >m 5 K. —
Za konserviranje in čiščenje zob in ust (prijetna sapa): da esenca za zobe po l K, 6 k. m. 5 K. da prašek za zobe po 60 vin., 6 kom. 3 K.
Ti izdelki so zakonito zajamčeni; razpošiljajo se po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Ugodnosti ostanejo še nadalje v veljavi. Pazi naj se na ime »Orlovac lefc arna (obstoji nad 300 let.^	498 3—i
N
m
a
N H
ponudba.
'zoreč ponudbe:
Jaz spodaj podpisani, stanujoč v	izjavljam, da sem vpogleda! in dobro izurael načrte, troškovnik in stavbene pogoje za zgradbo nove župne cerkve v Prečni ttr se zavezujem
a njih podstavi prevzeti omenjeno zgradbo (oziroma	delo) za svoto K
(ali s popustom °/0) rečem	in izjavljam da se omenjenim po-ojem podvrženi brez pridtžka.
5<Vo varščina v znesku	K (v denarjih ali v vrednostnih papirjih) je priložena.
H H H
N «
a a

d g
K K
ti
E
K
5
K
E!
N K N K
D
►S
ti pj
Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni raz-iriti še to leto svojo prodaialno. Da si pa k dikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodij navedene Knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo -amo oo selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je vsaka znižana ceDa popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali v toliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo.
Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne t krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šest1 natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2'4X) samo K 2- -, zlata obreza (mesto K 3 4i.) samo K. 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 6'—) samo K 3—, fina bela vezava (mesto K b'40i samo K 3'20. Izvrsten molitvcnik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv Frančiška Serafinskega, ki med svetom živijo. Spisal O Nik< laj Meznarič. Peli pomnoženi natis 1H99. Rdeča obreza (mesto K 1 80i .'amo K l 30. >< poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik. ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd. za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obrez« (mesto K 1 80) samo K 1 50, zlata obreza (mesto K 2 40) samo K 190, s poštnino 20 v. več. /lata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlarjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni troga. temveč up iva ,'atno blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali m uki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1H95 Rdeča obreza (mesto K. i t O) samo K 1 —, s poš nino 10 v. več. Kruh Nebefiki iili navod pobožno moliti in častiti presveto Rošnje Telo, s trojro ma*o in drug mi navadnimi molitvami Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četi ti natis 1890 iNigr n-usnje. okovano z /lito obrezo (mesto K 3 00) samo K 2 —, s pošt-Dino 20 vin več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uiedil Anton Žlogar Bio-širano (mesto 60 viti.) samo so vin , ve-
zano (mesto K 120) samo 50 vin., s poštnino 5 vin več.
Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. SpNal l»an Beltc, župnik, 1885. Broširano (mesto K —-40) samo K — 20, s poštnino 6 vin. več.
Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892. Broširano mest) K 2-—) samo K 150, s pi št-nino 2n vin več
Zgodovina oerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič, 1890. Broširano (mesto K 1 60) samo K "90, s p štnino 0 vin. več.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašel), 1906 Broširano (mesto K 2- ) samo K 1-50, s poštnino 20 vin. več.
Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906 Broširano (mesto n. 4*80 samo K 3 80, vezano i mesto K 6-—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več.
Za duhovniško porabo:
Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mcnto K 6 —) samo K 3 —, vezan (mesto K 7 50> samo K 4-50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo „I,jabo-sumnost.
Duhovski poslovnik. Ststavil Martin Pi 0, žnprik, 190U. Broširano ime-to K 4-—) samo K 2 fo, vezano fmesto K 5 20) samo K vg0, s poštnino 30 vin več.
Katoliiko zakonsko pravo z oz rom na državne a»strijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, IH94 Broširano (mesto K 2-—) samo K V—, ve/an > (mesto K 3 2') samo K 2 2", s poštnino 30 v več.
Ruzlaga velikega katekizma ali krši ansktga nauka. Za cerkev sestavil Anton Vitcinik, župnik. Šiiri zvezki broširani (meto K 9'- ) samo K 6 90, vezani imesto K 12 201 samo K 9 80
Jezusovo trpljenje In sedanji čas. Spisal in govoiit or R Niuschl. Poslovenil F. H ersehe. Broširan'« (mesto K 1 2o) samo 80 vin., s poštnino 10 vm. več
Duhovni Pastir (ra pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuie Alojzi! Stroj, prije A>ton Kižč Letnik 1KS7. 1>91, U92, 1893, 1891, 1899. 1900, 1901, 1902, i'H)3, 1904 (mesto po K 8 -) samo K 4 —. s poštnino 30 vin. več.
Kakor že povedano, velja znižana cena
samo do 3o. apri:a t. 1.
509 1
»KATOLIŠKA BUKVAMA" v Ljubljani.
riETI Bll&lf ■ nDII^DM ZDRU2ENIH PVVOVARER ZALEG In LAtlD O ELL.il 19IV A UnULDa TRG v LJubljani, telet Jt 1*3. =
= izborno pivo v sodcih in steklenicah.	z
Zalog« v Spodaji Šiiki, ttltfona sto«. 187.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. ——— Podružnica iz Berolina. —
Razstavljeno od 10. marca do vštetega 16 marca 1907:
Slikovita
SICILIJA.
6 0 1-1
VABILO
na
XI. redili občni zbor
JlmetiisKe hranilnice In posojilnice u Starem trsu pri Ložu,
registr. zadruge z neomejenim poroštvom", kateri sc vrši
v nedeljo, dne 24. marca 1907, ob 3. uri popoldne
▼ lastni hiši štev. 67 v Starem trgu.
Spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Polaganje računov.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
so? i-i	Odbor.
Zahtevajte zastonj
la franko mo| veliki, bogal. tlailroran glnvni cenik i nad 1000 slikami VKb vrat olkelBuUh, arebrnLh lo zUUk u < znamko Boakosf. H aha, Ornega Hehaffliauaen, blaahfitt« kakor tudi Ticb vrat aolidnlb ilaUla Id arebrml. po lirlnlk tOTftraUklb crazJl.
Nlkcl. remont, ara......K S'—
ilal. Roskopl patent ara.....4 —
. , iraa lekl. rem. ar« , 4'-Svlc. Iivlr. Roakopi pat. ara . . , 5'— Ooldlo rem. ara .Lana' kol«a|« , 7 M trebr. . , .Olorla* . , 7-60 , „ , dvojni plaič . . 11-50 . »klep verižica i rinile* na pero lo karab.. IS er. teika , 2 90 r.tka Tala nlkcl. ara a sidro c »Lana* kolesfem . . , 9-50 ara s kukavic« K 3-50, budilka K 2 90, kubln|ska ura K 3 — tvarcvaidaka ura K 2 80. Z« vaako »o Sletno plameao Jama trsi Hlkak rlalko I Zamena dOTOljeu, ali i«aar sinj 1
Prva tovarna za ure Hanna Konrad v Mostu
1789 (Brux) it. 664, ČeSko. 100- 67
Naznanilo«
Slavnemu občinstvu, p. n. gostilničarjem, trgovcem in drugim priporočam svojo bogato zalogo doma izdelanih in na razstavi v Parizu najviše odlikovanih

ME5ENIN
102 5-1
180 K 2 - K 1-40 K 2 — K 2 - K -•36 K 2 — K
kakor: gnjat (šunke) a Ia praške kg a salame iz gnjati, krakovske kg a brunšviške salame kg a hrenovke (Frankobrodske) 12 kosov cervelatne klobasice 26 kosov fine kranjske klobase, velike 1 kos „ „	, male 12 kosov
Razpošiljam po pošti in po železnici na drobno in debelo po povzetju, vse po najnižjih cenah. Za izvrstno blago in točno postrežbo se jamči. Pričakujoč mnogobroj-nih naročil, beležim z velespoštovanjem
Franc Golob,
mesar in prekajaveo v Spodnji Ši6ki pri Ljubljani.
»ji	ja?	%
aniViifViaV. mi^iVimNV, m iVl aVamaViaVkflVkmiVBiTinSna
MC	w
jgg	Trgovina s papirnim in galanterijskim blagom
$ V Ljubljani,	TONI, S«. Petra cesta 31 $
lirtiifintiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiKiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii' BiiiiiitMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiittiiMiiiiiiiiituuiitiiiiiiiiiiniiiiMi ^
priporoča svojo zalogo pismenega, pisarniškega, ovitnega in barvastega papirja £
££ ter kuvert razne oblike in velikosti.	£ T
^ Trgovske knjige in vse šol9ke potrebščine.	^
3gT Albumi za slike in razglednice ter poezije.	Pismenega w
5 papirja v kasetah in zaviikih.	S
5 Denarnice, listnice in ročne torbice.	S
5 Velika izbira velikonočnih in umetnih razglednic.	513 7-1 •
L. J. Frolillcli ®
se priporoča najtopleje v
izvrševanje prMo?
s črno kredo, v akvarelu ali z oljnatimi barvami. Prosim naj se ogleda razstavljena slika v trgovini s steklom gosp. Pavschin-a v Wolfovi ulici.	»63 3—2
Prodajalniški prostori
se oddalo
v Prešernovi ul. št. 9.
Povpraša se pri lastniku ravnotam.
616 3-1
Razpisuje se služba
organisfa in =
= eerkvenika.
Pojasnila daje Župni urad v Kolovratu; p. Medija - Izlake.	515 3—1

1
Najcenejše
in so
domačega izdelka
priporoča uradniškim rodbinam
JOSIP VIDMAR
1- v Ljubljani ==
Pred škofijo štev. 19 — Stari trg štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. «3 62-7 M Popravila točno in ceno. m
Išče se
Panorama Kosmorama
v Ljubljani ! Dvorni trg štev. 3,
; pod »Narodno kavarno"
Električna razsvetljava.
Od 10. marca do vštevši 16. marca 1907: VZHODNJA
INDIJA.
Bombaj, Madura, Kalkuta.
Učenec
za tapetniško obrt se takoj sprejme. Dunajska cesta št. 18. — Ivan Černe, tapetnik, zastopnik I. kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. 483 3—2
malo
stanovanje
s 1. aprilom. Prijazne ponudbe blagovolijo se poslati do 15 aprila na naslov F. Mencin, Celje.	4922
Ugodna prilika!
Zaradi pomanjkanja prostora se dobro ohranjen
klavir Prau ceno proda.
Priporoča se posebno gg. org-anistom. Na-daljna pojasnila daje Jakob Flis, orga-nist v Domžalah.	493 3—2
iMmtMmUiMiMimumiiiMimmiliiii
iw w««»«a»«aaa»Maaa»»»»»»«.«»»f iMMaMataaii«
Trgouskesn pomočnika
in
Para ni en te
je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi	0—0
Josip Neškudla
protokolirana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Kraljestvo Češko.)
Prporoia po zelo nizkih conah bogato vezene pararaente r vseh barvah in slogih t kaznle, plavijalo. dalmatike, vela, nebesa, bandera, sastave, preproge, pregrinjala albe. rokete itd. pod jHm>tv u tr ežnoeti; nadalje v lastnih delavnicah narečno kelihe, olborlje, monfitranoe, svečnike, lestence itd. « krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih.
Navodila zavoda.
Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. ra petino prvotne cene; radi tega se dobe predmeti potoni direktnega naročila v Oloronca ceneje, kakor jih ponujajo ▼ svojih cenikih k««-kurenčne češke in nemake firme.
Ilustrirani ceniki zastonj ln franko.
Plačilni pogoji ugodni.
— Paramentl se poilljajo na ogled franko.
ucenca
iz dobre rodovine in s primerno izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom lian Modic v Novi vasi pri Rakeku.	506 4-2

623 1
Kompanjon
se išče za tovarniško podjetje na Kranjskem. Vodna moč 175 konjskih sil. — Tovarna je bila narejena za električno razsvetljavo bližnjega mesta, za izdelovanje papirja in žaganje lesa. — Sedanji lastnik namerava napraviti v prvi vrsti tovarno za izdelovanje lesnih izdelkov
na Vollgater, Venic. gater, Spuntgater, okrož. žage, za izdelovanje deščic iz trdega in mehkega lesa (Schiff boden) za izdelovanje stolov, karnis in mizarska in druga dela.
Poleg tega se namerava napraviti tovarna za izdelovanje žime (Rosshaarfabrik, tovarno za izdelovanje umetnega kamenja (Kunststeinfabrik). Ker je za vse to pripraven prostor in zadosti materijala v bližini, je prav blizo mesta in samo dva kilometra oddaljeno od želez-nične postaje. Strokovnjaki z imetjem se uljudno vabijo. Tudi se sprejmejo strokovnjaki v službo.
Ponudbe sprejema Ivan Bahovec, posestnik v Ljubljani,
Radeckega cesta št. 6.
Trsouskesn pomočnika
špecerijske stroke sprejme A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. —
Istotam je na prodaj po ugodni ceni dobro ohranjena
476 4—2
ki se po izreka medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
elodčnem kataru. slabem želode«, pomanjkanju alas3 d« jedi, zgagi td„ ter
katarih v aapilih,
laslizenju, ka~lju m hrlpavosti.
(ivirek: Giesshubi Sauerbrunn,
tel oz. paitaja, zdravila« kapaliiie pri Karlevlk varil
Prospekti »aston j in franho. V Ljubljani »e dobiva v vseh lekarnah, veijli feoori|«kih prodajalnioah in trgovinah 1 jestvinaai ia 'ud.
Zaloga pri Mihael Kaetaer-hi in Pete* Laavalk-a ■Milani	114 62 48
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica e t 1 K 2.000.000. 1 s
Uubljanslm kreditna banka u Ljubljani
ponuja vsakovrstne srečke p« dnevnem kurzn proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predajeme na srečke ia drage vredaostne papirje.
Zamenjavo valute in novce po dnevnem korzo, dlstontuje Halantno devize v laikih lirah.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po
4'
20
Rentni davek plača banka sama.
Podružnica s v Celovcu, s
1 Rezervni fond 1 1 : 1 g K 200.000. 1 1 1
Pred. Stev. 3fii. Usnje ra voščenje t	Pred. štev,
močnimi podplati K 9'50	podplati
l»red štev 36 I« Boxcalf t angleškimi	Pred. štev.
podpl ti K i^-in.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje. Pri naročilih zadostuje pred. številk«.
Zunanjo naroeila ppoti poVžotju. Ceniki brezplačno is poštnine prosto.
,Chick*. 690. Irhovina s šivanimi
K 6 -.
720 Isti iz lakovine K 6 30.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. Stev. 653. Stbakid K. 1010
podplati K 9 —.	, , 667 I*- Boicalf K 13 —' Pred. štev. 745. Glasgotr Chevreau c	, , 610. Lakovina K nemočnimi podplati K ii»—.	(1323 18)
1 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kroni
Prva evlo&rska a! a te m Rostiopf patent remont, ura a sidro z masivnim solidnim actima-gDotišktm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z var stveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —,s sekundnim kazalcem K 6-- ,3 kom. K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 —, 8 kom. K 2S-—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar broa odbitka.
Razpošilja po povzetju
2461 20-19
prva tovarna ar flaaas Konrafl
v Mostu (Briix) ^ St. 1157, (CeSko.)
Bojtato ilustr. ceniki a nad Sooo slikami ae na aa-htevo poillojo tratla ln franko.
pariški modeli
so ravnokar došli!
II Angleško skladišče oblek
HO. Bernatovič Ljubljano, Mestni trg 5.
463 3—3
II
II
Trgovina z oblačilnim blagom I
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti „Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih stikenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 52—'7
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne"
Pozor! Citaj! Pozor!
Pakraške želodčne s s:: kapljice s s s:
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.	2444 10 10
Delovanje Izvrstno, uspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rlca) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od :
P. Jurišica, lekarnarja
v pakracu št. 65. (Slavonija).
Uatmn o rljmno I. I»42.
Slikarja napisov Stavk, ii pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchAnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat
»inamw«Mr oanMmira^ J.uu'1 Mi
r
regietrovana zadruga z neomejeno zavezo
<	I v Ljubljani <	l
•WWVWi podrejena škontraciji „Zadruine »VVVVVVV«
gvese" v Celju
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hraniln« vloge po
Pofitno-hranil-	a * 0)	......
ničnega urada	;fj| 1 .,
Telefon št. 185
\
št. 828.406.	p
brez t»dbif;k* rsntnega davka, katerega posojilaiea tanu ra vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hraniln« vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 34	Upravno premožen!« ktnetsko 17 n-tp nnp<f{n
posojilnice 3l. dec. 1906.	UZ-
stavr8hran- K 11,060.929-20. Dpern0a™ K 50,486 935*14.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 5 '/»V. z l\',7o na amortizacijo ali pa po 5'/a*/. brez amortizacije; na menico po 6 "/,. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
S
FAFF-ovi šivalni stroj i
«0 iiaJl>oljši za ro<ll>inslfo porabo.
■GT Šivajo, golijo ian pleto
ne prekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kngellager).
Glavno zasfopstvoi FRAN TSCHINKEL Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
I *
O
o Najkrajša,,, najcenejša UOŽIlja u AmeflKO
O ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ z modernimi , velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: »Finland", „Kroonland", .Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo mud Antvverpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spaluice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na Nevv York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulico odslej štev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju". 320 i«-4
Tovarna In prodaja oijnafih barv, firnefa In laka
Brata Ebcrl, Ljubljana
Prodajalna In t(ompfolr: Ttltfon 154. Ptlavnlcat
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. S
c. Pri nakupovanju zzz suknenega zzz in manufakturnega zzzzz blaga zzzzz
■a opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62-81 Velika zaloga . ,-s
suknenih ostankov.
Pivovarna J; PER LES
LJUBLJANA, Prešernove ullee 7
priporoča
izvrsko marčno pivo
---- v sodčkih in steklenicah.	■
rfsjatarejia tvačarfka tvrdka, — Ustan. prtd !00 lat
upeue
priporoči veleCaetltl duhovičln IIer ilavnemn občinstva
zajamčeno pristne čehelno- voščene sveča
ia cerkev, pogrebe ln procealje,
voščene zvitke, izbornl mčd-pltaneo
ko [I it dobiva v meklenlcah, ikntlfab la ikallb v pol|ubni velikosti ter poceni. Kopaje ae tudi vsak čus med v panjih, aodčklb, kakor tadl voaafe Id auho sntovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za cblla naročila ie loplo priporoča In zagotavlja ločna bi q	potimo postreči.
1850 52-9 LtJUBlUJANA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perleaova hlia.
Postavno zavarovano
Allein echter8a!sam
Ha it: Sckulitn{tJ-lpithtii iti
A.Thlerry in Pregrada
kal (aMtKh-SiMfkma.
Vsaka pona'ojanje kaznivo
Edino pristen je
Tiiierryjev balzam
i zeleno znamko „ redovnica". Cena 12 majhnih ali fl dvojnatih steklenic ali 1 velika dpeciiulna steklenica s patent, zamaškom K 5"— franko.
Thierryjevo centifoiijsko mazilo
rroti vsem ne tako starim ranam, vnetjem, ranitvain, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 so pošlje le proti povzetju ali denar naprej. -- Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih
d. ogerijah. 86 52—1
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice *m
u najnovejših faconah in u velikih izberah
priporoča 112 52—s
Ivan Soklič.
Pod trančo 6t. 2. Postaja elek.ieleznlce.
Uatanorljtna I. IS42.
Zaloga čoplčev *n pleskarja, afl-
karja In zidarje, fttedllnega mazHa aa hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava m tudi el. občinstva u rsa v aajiae stroko spadajoče delo v atesta ia aa deželi kot priznana reelao in flao
p« najnižjih cenah.
76S 53 »11
Prodaja aa debelo in drobno.
»IMSMU
F i s* 11 r i;
ie lz kranjskega lanenega oija
1619 100-63 prodaja
Udolf Haugstmansi
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv fflrnežev, lakov in steklarskega ki«-
ja. Največja zaloga
karbeiineja in gipsa.
Anton Pre sker
krojač v LJubljani, Sv. Pet?s cesta il. 14 Bdlikovai i zlala knlalno t Parizu (334,
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
vseh tesarskih del, ■
kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	440 3
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
Josip Rojina,

civilni in vojaški krojač, Ljubljana, Selenburg-ove ulice, nasproti glavne pošte
priporoča elegantne obleke po najnovejšem angleškem kroju sistem »Premier« lično izvršene in natančno po najnovejši modi.
V kratkem bodete hoteli zarneniti težko zimsko obleko z lažjo. Poskusite toraj in prepričali se bote o moji solidni postrežbi.
Uniforme vseh vrst se izvrše iz pristno barvnega sukna najnatančneje.
Plašča (pelerine) za častnike, turiste, lovce itd. iz najbolj nepremočnega lodna so vedno v zalogi.
Mnouejšn meda.
1	I? letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
ISEZ3I o&rmeas pomožnega društva icss
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev, 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 5. do 5'/2- ure popoldne s
4>|2 ™ — 22 26
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K
Idlikevae x zlato kolajno ia krlioaa v
Londonu IS3S.
M priporoča prež. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
a rJL

n.
h trpaŽBsgii I« teliotisjia feissf.a p« nizki)) oeack.
Opozarja na veliko
svojo zalogu
posebno oa liavelake v največji izberi po ni0&ii48l
' cenah.
SibtTlte.j rnifero n»sfrtj«6»ii atnit« itliiiiiklh nrsdatlcn.
plačilu
izgotovljene oblek*,
4® komadov goveje živine
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci ko izključeni. Naslove kon-sorci jev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društvu nu
Dune.ju, Wlpp!inger-strusse. 25. 720 39-39
& Slovita, moderno urejena-^
tej] 259 2 tovarna	m
v G. Siv BBSC v
& Zagreb, Ilica 40 &
W PriPl,roCa sv°Je obfie poznate solidne in cene
4 ^ žaluzije, lesene in ^
r platnene rolete, le-sene in železne za A tvorniceza izložbe $ in prodajalne, 4J ter prosi, naj slavno p. n. V občinstvo obrača vedno W večjo pozornost na to so-
lidno tovarno.	r^ji
Ceniki ln proračuni na k^fl zahtevo zastonj. » *
VV	
A * ■	s
	
U	
(v \<\	'C <u
u	

>V	</V
.V>>.V. V-lv
mm
o
N ž
k

mpm
Najcenejšo in najhitrejša vožnjn v Ameriko ]e s parnik! Severonemškeja Lloyda"
□ Bremena Neu-Vorho
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilbelm, Kaiser Wilhelm d. n» Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite w Ljubljani edino-le pri 2518 62-18
Eduam Tavčar ju, e KoIodoorsKUi ulicah »-35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naš? društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko BqHlmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
■■■■■■■■■■Kjp!
postrežba. I
——i—i^r
Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
'>92 F. S. Nolli-jav naslednik 62-30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Velikanska MInMka
pesa
amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willkomm-oves, jeruzalem. goli ječmen, rusko Riga-laneno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in lelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri
Dne 26. marca 1.1. prodalo se bode dražbenim potom proti gotovemu
(pinegjavske pasme) in sicer: breje krave, junice, bike in mlado živino. Kupljeno goved se bode moralo takoj odpeljati.
Dražba se prične omenjeni dau ob SO. uri dopoludne pri posestniku Josipu Dekleta v Postojni št. 118.	422 3—2
427 9 2
v LjuDijani
nasproti frančiškanske cerkve.
C. kr. oblastveno potrjeno
učflišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 104-16	po životni meri«
»
FILIP FAJDIGA
zaloga pohištva 902 o« Ljubljana,
Sr. Petri ce$u '!
priporoči »vojo Tetlko ■ a I O (O raznovrstnega
pohištva
■—a———
|i najnižjih cenah.
S
ZaSčitna znamka: „SIdro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
)e splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo i cena 80 v., K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se Jemlje le originalno steklenice v škatlah z nai5o zaščitno znamko .Sidro" lz Richterjeve lekarne, potem se ]e gotovo prejol originalni izdelek.
Richferjeva lekarrra
pri „ilatcm Uvu" * Pragi
Elizabethstrasse št. 6 nova.
tSS' L>m <*«no rtupottljanf*.

»
flajvečja zaloga.
čevljev za gospode, dame In otroke športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
[ ^tfavos^	° kngtesti mazilo
Crne> rujave in bele " ^^^^ ir	barve.
Stavbeno, umetno ia konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hitlrallčne vidre In sesalke
Prešernove nllce St. f
Ljubljana.
Mil 411117 J 8PreltzeHa nasl.	7
T*T	LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.	-H^H
priporoča so stavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v Izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žlftuo omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvora obmejno omrožje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itodilnike, strelovoda, železna okna, železno stole itd. Specijaliteta: vulJlSn! stastorl in soln6ne plahto po najnovejšem čistemu s samodvigalnlmi 1609 52—69	oporami brez vijakov.
Ma/prih
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Dunajska če ta št. IZ
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto.
\	_ „X4\er \
\ , , , \
Dunajska cesta 17, Ljubljana
iz p r vili tovarn Avstrije Diirkopp, Styria CP"ch>, V#aff cnrad
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu Ustanovljena leta 1867. Vezenj© poučujemo brezplačno

Trst-Iew-¥ork
Ceniki zastonj in franko
jgg	: mizarski mojster,	:	^
1 Ljubljana, Hilšerjeve ulice štev. 5 3*
8 izdeluje vsa stavbena in pohištvena dela, oprave gostiln, hotelov in prodajalnic.
Priporoča se osobito precast. cerkvenim predstojništvom za napravo spovednic, klečalni-££ kov, klopij in omar za paramente. — Načrti in proračuni brezplačno.
Poskrbi vse vrste parkete, deščice za tla, prevzame polaganje istih in poprave jvuj gg starih podov, kakor tudi voščenje in snaženje istih tu in na deželi. Prodaja in po-jQ£ šilja tudi po pošti domače voščilo (kuhani vosek).	i;-i9 10 —lo
JK ————— Solidno delo, točna in cena postrežba. —-—-— JAC
za različno delo, zbifo, cvikarijo in pucanje,
kateri so izurjeni v tovarniškem delu, sprejme se takoj stalno pri tukajšnji tvrdki	414 3-3
Hitzl & Kozina.
s tremi ali štirimi sobami in s pritiklinami ali pa
mala hišica z vrtičem.
Ponudbe z navedbo stanarine sprejme iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod šifro S. P. G.	445 3—3
K" Najcenejša vožnja v Ameriko.
JAMAZEM SVOJE ČIŽME SA „
>vci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti
V PA rtOGU CIO DAN POVODI 4<l HODATIBEZ DA SUMI
2947 32-20 SP?®™ ^^ ^
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg nI. 4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Vašim Heveasom sem jako zadovoljeni, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. „klul>a
strelcev" na Dunaju.)
NOGEVIAZNE
n epiko
v Ljubljani kolodvorske ulice št. 41
ICfr Najcenejša vožnja v Ameriko.
OSREDNJA BANKA CESKItl »milnic.
1	rUdfuHni hanlia rnnkunh lnnFil.1..^
'Vloge na knjižice in račun 4 % in 41« %. Kupovanj« in prodaja vredn. papirjev. Uprava In čuvaina zaloga brezplačno.
I., Wippliagerstr. 22. (Ustredni banka £eskyoh spolitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam In drugim lavnim korporacljam proti »mortlzacljl na 4 J' In ',*/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/, ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sifjtirnost in se sm?jo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^ Del. kap. 7,000.000-—
5 Telegrami: MSporob«nkaM.
S Deponiranj« kavcij ta ~ vadlj raznih vrst. m Cskonl menjlc "»rac denarnih zavodov. > Bankovne Informacij« In svete brezplačno.
SS
Zaloga akoro v »»»h lekarnah.
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-telezn! sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red.tev.
Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Edino izdelovanje in glavna razpošHjatev: Dr. Hellmann-ova lekarna „zup Barmherzigkeit", DUNAJ, YII.li, Kaiserstrasse 73-75.
V z a 1 o g I je nadalje pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku.
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena stsklenici K 1-70, po pošti 40 vin. vtč za zavitek.
2622 20—12
P6T6R 06RNIG
c. kr. dvcrni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk
z naj gostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Manulicherjeve sehOn-auske risanice, kakor tudi Weriiigove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. t-i tO—8
. užžižuažiiiižiaiiHmžaiaaaažaaižiimi 1 Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
i Avgusta Agnola v Ljubljani
lj Dunajska cesta št. 13 poleg „Figovca"
Ss se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za preji:! vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
| umetnega steklarstva»slikanja na steklo
| za steklarstvo v figuralni in navadni orna-| mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
| kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v i| najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. J| Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-«f lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. i73i 62_ii
»•4 »9
**irm ...i
Narisi in proračuni na zahtavo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem ▼ ogled.
Razpis dražbe.
Radi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v Spod. Idriji vršila se bode v nedeljo dne 17. marca t. I. v občinski pisarni v Spod. Idriji
(zmanjMo dr
in sicer ob 11. uri dopoludne. Ponudbe se lahko stavijo za skupno ali posamezna dela.
Proračun stavbenih del znaša :
i ;}•!!?•?•;••••«•»«!•«••«••••»»»»••»••»••»•••»••«_____________
HiMifHtllM!Hi!M;M?!trMrM;Mt<»M«;'i;M*-<r:t(;i.!itM>:iitlll
VAT *AT 'AT TAT w r^r wr TAT TAT TAT T« TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT ti
473 3—3
1.	Zidarsko delo	16.178 —	K
2.	Tesarsko in krovsko delo	4.757-79	v
3.	Kamnoseško delo	1./140J	JJ
4.	Kleparsko delo	75091	
5.	Mizarsko delo	1.733 —	»
6.	Ključavničarsko delo	3.167 12	V
7.	Pleskarsko delo	439'12	n
8.	Slikarsko delo	904 >	n
9.	Steklarsko delo	37155	
10.	Pečarsko delo	498-—	
11	Šolska oprava	1.500-—	
	Skupaj	51.ZC0-—	K
Dotične načrte, stroškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v uradnih urah pri kraj. šolskem svetu v Sp. Idriji.
Kraj. šol. svet oziroma stavbeni odbor si pridržuje pravico, oddati skupno ali posamezna dela brez ozira na visočino ponudbe.
Krajni šolski svet u Spodnji Idriji,
dne 3. marca 1907.
FR. ČUDEN,
urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častiti a ženini in neueste[
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g- v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230.
% N
m
N
Vabi in se priporoča za obilni obisk
Fr. Čuden,
131 — 16
urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.
M N
N N
N ►
N N
m
M
426 40
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
opekarna in"tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikou -v
..Sistem HflMOlfl" (strunsffllzzlejel) ..Sistem MflRZOtfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žioo privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.
I
Podružnice:
Praga z raenlalnlcamt: Orabtn 35, Mila (Iran, Moal ulica 17, Žlikov. Brno, Biden, Ceika Upa, Ceiki Kamnlea, HoriTakl Zimberg, M5<1IIiir, NotI JIM«, Piten, StIUts In Ubere«.
Menjalnice na Dunajn:
I. W*llitlle 10, II. Taboralraaae 4, III Ungargaaa« 69 (vogal Rennartga), III. L8-»engasse 27, IV. Wl«itncr Hanplatiaaaa 12, V 5ch0nbrunniratraaa« 88 a, VII Marlahlferalraaa« 76, VIII Ltrchenlelderalraaat 132, IX. Alarralraaa« 32, X. Favorllenalraiae 99, XVIII. Vlbrlngmtraaa« 82, XIX. D5bllnger Hauptstr. 33, XXI. Haoptitraaat 32.
Menjalnična delniška družba
160—2J

IERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10,
Ako. kapital K 16,000.000, Beaer zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, arofik, devix, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranjc
izžrebanih zastavnic ln obligacij, aroCk in kuponov.